Peš t ni na plačana v gotovini. Cena 20.— lir DEKDKR Leto III. - Stev. 55 Trst - Gorica 30. decembra 1949 ta SsiHfii?. in R-’>h. pr»5t I Lir -ri : ' •< M . h «l;! 00/M - f* 1» #"0-75 ! ?)rt ;a s k ; etck Pogumno s nošo isto! »Pogumno v novo leto!« To je bil iiaš lanski novoletni poziv in ni nobenega razloga, da bi tudi letos z nim ne pozvali naših somišljenikov k vztrajanju pri težki borbi, ki jo vodimo za svobodo tržaškega ozemlja in za zmago demokratičnih načel tudi pri nas. Vsakdo nam mora namreč pritrditi, da je pogumno zadržanje tržaških demokratičnih Slovencev v teku ravnokar preteklega leta in iz tega zadržanja izvirajoči uspehi za nas več ko zadosten razlog, da zopet zakličemo vsem Vam, ki niste omagali pri našem napornem vzpenjanju proti željeni_ svobodi in demokratični ureditvi našega n-zemlja: »Pogumno v novo leto!« »Sreča je pogumnim naklonjena«, pravi znani pregovor, na katerega se pa mi ne nameravamo sklicevati, ker se prav jiobro zavedamo, da nas ne bo rešilo nobeno, čeprav še tako srečno naključje, temveč moško stremljenje, ki bo pri svojem uveljavljanju trezno računalo z dejanskimi političnimi prilikami in možnostmi. Vendar je v navedenem pregovoru nekaj resnice, če pomislimo, da nam ne more uiti verjetnost uspeha in zadoščenja, če bomo izrabili vse možnosti, ki se nam pri izvajanju naše borbe nudijo. »Vsak je svoje sreče kovač«, pravi drug znani pregovor, ki ga je verjetno naš narod imel vedno v mislih, v srečnih in žalostnih trenutkih naše preteklosti. Na ta pregovor se tudi mi danes sklicujemo, ko Vas pozivamo, da z vedrim čelom in z odločnim korakom stopite v novo leto, ki se nam zagonetno smehlja na obzorju, ker je ravno od Vas in Vašega bodočega zadržanja odvisno, da - li bomo skoro deležni plačila za ves naš napor v zadnjih dveh letih. ..Ali je sploh mogoče, da v času, ko se po 347. letih ponosne imperialne preteklosti odreka Nizozemska svojemu kolonialnemu cesarstvu na Daljnem azijskem Vzhodu, tržaški Slovenci ne bi imeli istih izgledov v svoji borbi za svobodo in demokracijo kot Indonezijci, ki so medtem dozoreli kot polnopravni člani svetovne omikane skupnosti? Ali je sploh mogoče, da v času, ko se skoro vsa ogromna azijska celina in večji del našega zapud-nega evrazijskega polotoka vijeta pod krčevitim pritiskom komunistične življenjskosti, tržaški Slovenci, ki nam je demokracija nujen politični okvir naših zapadnih izročil, ne moremo dovolj jasno dopovedati svojim zapadnim prijate! jem, da je krivica, kar se nam še vedno na Svobodnem tržaškem ozemlju prizadeva, kljub vsem mirovnim podpisanim listinam pariške konference, krivica, ki kruto žali ponos zapadne demokratične miselnosti in jo močno šibi v njeni usodni borbi proti zmagovitemu korp.unističnemu navalu na dveh celinah, zibelkah naše antične in ttovejše zgodovine ter omike? We, ni mqgo(e, da ne bi trezen a&KKBttf Vfl poe postavljeni tjpra-Sanji ugodno upošteval našega položaja in nam dal potrebnega in zasluženega zadoščenja! »re vendar za neka) vet, ko zgolj *a človečanske in demokratične pravice slovenskega naroda na Tržaškem... Ore za demokracijo v polnem vzvišenem pomenu tegtj političnega pojma, s katerim se tako radi igračkajo prenekateri bolj ali manj odgovorni politiki, ki na naši zerji-Iji kujejo bodočo usodo tudi svoji zemlji, ki z izigravanjem naše pravice do življenja rušijo važne te melje svojega lastnega življenja in ki z neupoštevanjem naših narodnostnih pravic jemljejo ono plemenito vsebino vsej njihovi borbi proti komunistični nevarnosti, ki naj bi jo izvajali za zmago demokratičnih svoboščin na svetu. Zato kar pogumno v novo leto! Verujemo v bodočnost Svobodnega tržaškega ozemija Tržaško vprašanje, kot gospodarsko in mednarodno važno politično vprašanje, rešeno na pariški mirovni konferenci, v današnjem okviru STO-ja gotovo ni našlo svoje najboljše rešitve. Vendar je pa sporazumno sprejeto načelo, da je treba Trst internacionalizirati, predstavljalo tako v narodnostnem kot v gospodarskem pogledu še najboljšo rešitev. Razvoj notranjih političnih dogodkov v zadnjih dveh letih, namreč po ratifikaciji mirovne pogodbe iz Italijo, še nikakor ne pomeni, da je bila zamisel STO-ja zgrešena, še manj pa pomeni, da je integralna vzpostavitev STO-ja na način, kot ga predvidevajo določila mirovne pogodbe, v širokih potezah neizvedljiva. Do sedaj so se slišala zgolj z Zapada mišljenja, da STO ni življenjsko zmožen. Ne bomo upoštevali stremljenj Italije po posesti Trata, ker izvirajo ta stremljenja iz imperialističnih tendenc po zopetni zasedbi vzhodne obale Jadrana in kot taka z dejanskimi življenjskimi potrebami Trsta nimajo nobene zveze. Ostanimo pri mišljenju, ki je prišlo do izraza v angleških ali ameriških političnih krogih, oziroma v poročilih gen. Aire.va, ki menda več ali manj verno izraža sedanje mišljenje teh krogov. Navajajo se narodnostni momenti, češ, da je večina prebivalstva italijanske narodnosti, zaradi česar je to ozemlje treba priključiti Italiji. Ta argument bi do gotove mere lahko držal, če bi šlo za odločitev, ali naj to ozemlje pripade Jugoslaviji ali pa Italiji. Nikakor pa ne drži, če gre za odločitev, sli naj to ozemlje pripade Italiji ali pa naj ostane neodvisno in svobodno, ker imajo Italijani kot številčno močnejši in gospodarsko prevladajoči element vse možnosti, da se na STO-ju politično in kulturno uveljavijo v najpopolnejši meri. •Tudi gospodarski razlogi v nobenem primteru ne držijo. Ne moremo se spuščati v podrobnejše dokazovanje za to našo trditev v o-kviru tega članka. Naj ugotovimo samo načelno, da ima Trst vse pogoje, da kot neodvisna državica gospodarsko uspešno zaživi. Glede tega se sklicujemo na osnovne misli, ki smo jih iznesli v članku »Življenjskost tržaškega ozemlja« (»Demokracija« št. 35 z dne 13. 8. 1949), v katerem smo dokazali, da je nova državna tvorba življenjska. Niti tukajšnji italijanski tisk, niti tisk iz italijanske republike, ni mogel najti dovolj-njih razlogov, da bi ovrgel naše tedanje ugotovitve. \ Nad vsako mero obremenjuje tržaški preračun nadštevilno, v glavnem netržaško uradništvo v javnih in poldržavnih ustanovah ter podjetjih. Kadar bi se izvedla ustrezajoča racionalizacija uprave, pri čemer bi bilo zgolj potrebno premestiti netržaške uradnike v njihove rodne kraje, kadar bi se dalje z ustrezujočimi gospodarskimi sporazumi z državami tržaškega izaledja izkoristile vse možnosti tržaške luke in kadar bi se slednjič nudile mednarodni podjetnosti, posebno industrijski, vse prednosti, ki izvirajo iz izredno privilegiranega položaja internacionaliziranega ozemlja — spomnimo se samo na Tange?! —, bi Trst z lastnimi močmi v največji meri zadoni! vs?m lastnim potrebam. 2e saipe Izredne spodobnosti tržaški^ gospodarskih krogov nudijo vsa jamstva, da se. bodo v;se te prtjdno-?ti tzkorHcal^ v najpopolnejšem cfosegu. Za odklonilno stališče gen. Airesa do STO-ja morda lahko navedemo kot glavni razl-pg trditev, rta-v prebivalstvu STO-ja n! dejanskih stremljenj po ohra/nttvi neodvisnosti tega ozemlja In kot drugi rafclog — četudi ni izrecno naveden —, da ogroža komunistična delavnost na obeh področjih obstoj in uveljavljenje demokratičnih oblik in demokratičnih svoboščin, ki Jih predvideva statut STO-ja, s čimer bi tudi neodvisnost STO-ja prišla v vprašanje. Hekli bi, da je ravno tu treba iskati odločilni razlog, na katereea se opira znani predlog za vrnitev STO-ja Italiji. Kar zadeva prvo trditev moramo ugotoviti, da Je ravno ena od zgodovinskih zaslug slovanske demokracije, ki se je izoblikovala takoj po podpisu pariške mirovne po- godbe z dne 10. februarja 1947 v političnem okviru Slovenske demokratske zveze, ustvaritev nove državljanske zavesti .na našem o-zemlju, kar je omogočilo isti pojav tudi na italijanski strani. Ni bilo mogoče namreč pričakovati od sodržavljanov italijanske narodnosti te državljanske zavesti, dokler tukajšnji Slovani z neoporečnimi dokazi niso .potrdili, da so se odrekli v duhu kompromisnega sporazuma, doseženega na pariški mirovni konferenci, vsakemu odkritemu aii prikritemu iredentizmu. In to osnovno stališče Slovenske demokratske zveze je s svojo veliko politično pomembnostjo naletelo na primeren odraz ob priliki zadnjih upravnih volitev na Tržaškem. Kljub temu, da so te volitve polna štiri leta nekontrolirano pripravljale politične in upravne sile, ki streme po zopetni priključitvi STO-ja k Italiji, je 40 odstotkov volivcev glasovalo za stranke, ki so se izrekle za ohranitev STO-ja. Ce bi bili imeli volivno pravico zgolj volivci, ki se dejansko lahko smatrajo za Tržačane, ni nobenega dvoma, da bi bil ta odstotek še znatno večji. Zaradi tega lahko trdimo, da je nova državljanska zavest v polnem razvoju, čeprav so pristna politična gibanja, ki branijo neodvisnost STO-ja. brez primernih sredstev, brez moralne in gmotne pomoči s strani onih, ki bi jo nam morali nuditi, 'ker so ravno oni ustvarili to državo, ki naj bi na eni strani ščitila blaginjo ljudstva tega ozemlja, na drugi strani pa jamčila za mir med Italijani in Jugoslovani. Prepričani smo pa tudi, da bi -se kmalu tudi v italijanskem delu tržaškega prebivalstva, če izvzame- | mo državno uradništvo, ki je poklicno odvisno in navezano na Italijo, kmalu našla večina za čimprejšnjo vzpostavitev STO-ja, če bi se samo našla rešitev, ki bi odstranila vsako možnost, da se z raznimi nasilnimi sredstvi ogroža državni obstoj in da se STO-ju trajno zajamči neodvisnost. V .zavesti vsakega Tržačana, pa tudi Italijana, živi spoznanje, da bo Trst neprimerno uspešneje razvil svoje gospodarske sposobnosti, če ne bo oviran od konkurence italijanskih pristanišč in italijanskih trgovskih ter industrijskih središč. Da se to ugotovljeno spoznanje razmahne v polni meri, je prvi pogoj, da se s tretje strani, bodisi anglo-ameriške, z raznimi sugestivnimi uradnimi poročili in izjavami Zavezniške vojaške uprave, bodisi z jugoslovanske strani na področju B, z zatiranjem politične svobode na nedopusten način, ne ovira oblikovanje svobodne politične volje prebivalstva STO-ja. Sicer pa je vsekakor pretirano še govoriti danes o kakšni komunistični nevarnosti na področju A našega ozemlja. Kot povsod v Evropi je tudi pri nas komunistična udarnost že zdavnaj prekoračila svoj vrhunec in se nahaja v razkroju. Vendar pa še vedno v določenih krogih ni prenehal strah, da se morda v bodoče ta nevarnost zapet ne pojavi. Glede tega je poklican Varnostni svet Organizacije združenih narodov, kot odgovoren čuvar neodvisnosti in nedotakljivosti STO-ja, da poskrbi za učinkovito trajno zaščito STO-ja tudi za primer, da bo današnji provi-zorij emkrat prenehal. nizacije združenih narodov pojavi-ia misel, da mora Varnostni sv. t, če hoče s svojim sklepom zajamčiti potrebno učinkovitost, raz v>-lagati z lastnimi oboroženimi silami. Zdi se nam, da je ravno v primeru STO-ja ta nujnost posebn i podana. Tržaško vprašanje je do danes še vedno ostalo odprto, kljub formalni ustanovitvi STO-ja. Nezaupanje v možnost trajne ohranit ,-? njegove neodvisnosti, nastalo zaradi napadalnosti komunističnih krogov, je bilo — kot smo ugotovili •—, pri tem eden od glavnih vzrokov. Verujemo, da bi predlagana rešitev, namreč nadomestitev anglo-ameriških in jugoslovanskih zasedbenih čet z vojno silo Združenih narodov — seveda kadar bo čas za to dozorel — lahko predstavljala podlago, na kateri bi vsi mednarodni činitelji, ki soodloča o o usodi Trsta, lahko zasnovali svoj končni sporazum. Zdi se nam, da bi taka rešitev lahko zadovoljila vse strani, gotovo pa najbolj prebivalstvo STO-ja, ki bi pod zaščito mednarodne vojne sile lahko posvetilo vse svoje konstruktivni moči gospodarskemu napredku Trsta in vsega tržaškega svobodnega ozemlja. Tako bi se izognila ena in druja stran očitku, da izvaja na Svobodnem tržaškem ozemlju imperialistično politiko. S polno vero v življenjsko sposobnost Svobodnega tržaškega u-zemlja stopamo v Novo leto! dr. F. VESEL ■ rečno nor c h /o / Tržaški promet v letu 1949 2e večkrat se je v krogih Orga- Kljub vsem težkočam in napovedim o usodni povezanosti Trsta z Italijo, ugotavljamo lahko na osnovi statistik tržaške Trgovinske zbornice, da se je tržaški promet z Italijo v preteklem letu skrčil na polovico, medtem ko se je na drugi strani močno povečal promet z zaledjem. Celokupni promet tržaškega pristanišča bo letos verjetno dosegel skoro 6 milijonov ton in je s tem znatno presegel promet leta 1948, leta 1938 in bo morda celo dosegel promet iz leta 1913, ki je skupno znašal (železniški in pomorski promet) 6,15 milijonov ton. V prvih 11. mesecih letošnjega leta je namreč dosegel celokupni promet 5,62 milijonov ton nasproti 4,41 milijonov ton leta 1948 in 4,82 milijonov ton leta 1938. Napram letu 1938. se je torej promet povečal za 17 odstotkov, napram letu 1948 pa celo za 27 odstotkov. Za tržaško pristanišče, kot za večino evropskih pristanišč, ki u-važajo večinoma velike količine surovin, a izvažajo veliko manj prostorne industrijske izdelke, je bila vedno značilna velika razlika med težo pomorskega dovoza in odvoza, torej med količino izkrcanega in ukrcanega blaga. Temu dejstvu so se morali v preteklosti naibrežinski kamnolomi zahvaliti za svoj procvit, ker so na praznih ladjah lahko ceneno izvažali svoj kamen v razne dele sveta. V celokupnem prometu je ta razlika letos znatno ublažena. Leta 1938 je tvoril odvoz 39 odst. vsega prometa, letos pa se je njegov delež povišal na 43 odstotkov. Dovoz se je temu primerno znižal od 61 odst. na 57 odst. Glavni delež k temu uravnoteženj« prinaša pove- Slovenske prosvetne matice v Trstu bo v društvenih prostorih v ul. Machiavelli 22-11., ker ni bilo mogoče dobiti nobene druge dvorane v mestu. SLAMIČEV KVARTET Vas bo s svojimi zvoki zazibal v plesni vrtinec in Vas neopazno vrgel v naročje oprezujočega novega leta. Rezervirajte mize v soboto do 17. ure po tel. št. 6275 ali osebno. Vstop brez posebnih vabil. Poskrbljeno je za primeren buffet in še primernejšo pijačo! ODBOR čani železniški promet in pomorski načrta približno 1 milijon ton, ua odvoz. obe petrolejski čistilnici pa odpa- Dovoz po -morju je -bil z* radi ve- | likih pošiljk Marshallovega načrta za Avstrijo v prvih 11. mesecih leta 1949 večji kot pa v istem razdobju leta 1938. Od 2,15 milijonov ton se je dvignil na 2,41 malijonov ton. Odvoz po moriu pa je v prvih enajstih mesecih le!a 1949 dos-igel 546.422 ton napram 201.644 tonam v letu 1948. Kar zadeva pomorski odvoz pač vidimo, da smo še daleč od predvojnih količin, ki so znašale za leto 1938 0,97 milijonov ton, leta 1913 pa 1,14 milijonov ton. Toda še en tak skok v odvozu, kakršnega je zabeležil pristaniški odvoz letos, pa bomo že pri prometu leta 1938 in'nato še druiji skok, pa smo pri prometu leta 1913. Ne smemo pozabiti, v kakšnem stanju se po tej vojni nahaja tržaško zaledje in če je Trst v teh razmerah dosegel že dve tretjini odvoza iz najboljših predvojnih let, odnosno polovico odvoza iz leta 1913, potem tega nikakor ne smemo omalovaževati. Železniški dovoz iz zaledja se ie dvignil na 800.000 ton in je za 10.000 ton večji kot pa je bil za isto razdobje leta 1938. Zanimiva je njegova krajevna razdelitev: 51, 7 odst. prihaja iz Avstrije, 17,8 odst. iz Italije, 11,5 iz Jugoslavije in 7,6 iz Češkoslovaške. Delež železniškega dovaja istih držav je znašal leta 1938 18,5 odst. za Avstrijo, 29,3 odst. za Češkoslovaško, 6,8 odst. za Jugoslavijo in 27,7 odst. za Italijo. Seveda morajo u-Poštevati, d?, je leta 193J5. vštjSt v italijanski promet tudi dovoz iz bivših italijanskih pokrajin, ki so sedaj pripadle Jugoslaviji. Vsekakor pa nam pade v oči padec prometa iiz Češkoslovaške, ki se v novem položaju verjetno vedno‘bolj opira na Severne luke in proti Vzhodu, kakor tudi velik promet z Avstrijo, za katero se kaže Trst kot njeno glavno pristanišče. Železniški odvoz v zaledje pa kaže veliko bolj nenaravno sliko. Vfjlik del tega prometa je namreč odvisen od. dobav Marshallovega načrta in zato znaša tudi delež Avstrije na železniškem odvozu kar 73,3 odst. napram 44, 3 odst. v letu 1938. Sledi ji Češkoslovaška z 12 odst., Italija z 10,1 odst. (leta 1938 - 22,3 odst.), nato Jugoslavija, Madžarska, Nemčija itd. Pri presoji podanih številk moralno poudariti, da doseže samo promet Evropskega obnovitvenega bili, bi dobili šele pravi tržaški posredovalni prom;>t, ki zaposli v določeni meri tudi tržaške trgovce ter industrialce in ne samo tržaškega pristanišča ter železnic. V tem dejstvu tiči velika razlika med vlogo, ki jo je Trst kot gospodarsko središče igral v času pred prvo svetovno vojno in kasneje. Iztrgan iz gospodarskega okvira svojega zaledja, politično vključen v okvir države, ki je bila temu zaledju tuja, je Trst že po prvi svetovni vojni izgubil svoj značaj trgovskega središča, vedno manj je bilo v Trstu velikih trgovskih tvrdk, ki bi blago kupovale za svoj račun, da ga potem razprodajajo v zaledju in vedno več je bilo posredovalcev in carinskih posrednikov. Iz trgovskega središča, kakršno je bil Trst v časih avstro-ogrske monarhije, je postal že po prvi svetovni vojni tranzitno središče. Količina blaga, ki je šla preko tržaškega pristanišča, je sicer dosegla številke iz leta 1913. tako kot jih dosega tudi danes. Toda tržaški gospodarski krogi niso začutili onega blagostanja, kakršnega je ta tok dobrin prinašal Trstu v prvem desetletju tega stoletja. Dobrine namreč niso Sle s^o-zi njihove, temveč so hodile mimo njihovih rok. Italijanski gospodarski krogi so morali iskati v industrializaciji rešitev za zaposlitev tržaškega prebivalstva. Številke sedanjega trža^^ga prometa pa zojjet kaže^i neuničljivo, volji? našega zalje^jEj, dp se' pp-vežje s tržaškim prist^jjifčejgi. Naloga odgovornih krogov, ki jim je v dolžnost, da skrbe za blagostanje našega mesta in njegove okolice bi morala biti, da te zveze Trsu z zaledjem negujejo v smeri, da omogočijo Trstu, da postane zopet važno trgovsko in ne samo tranzitno središče. To |pa ho postal Trst samo, ako mu s pomočjo njegove mednarodne 'ureditve omogočijo, da postane v tej gospodarskih omejitev polni Evropi nekaka dvorana za kompenzacije in plačila. V ta namen pa je potrebna njegova carinska izločitev iz katerega koli carinskega in valutnega področja. Trst bo zaživel novo življenje, ako bo odprl svoja vrata vsem državam po$ »makimi pogoji in ako bo za mednarodne trgovinske ter plačilne tranzakcije nudil tujim gospodarstvenikom tako svobodo, kakršne jim posamezne države nikdar ne bi dale. Temu namenu je imela služiti internacionalizacija našega področja. Od srede do srede_ 21. DECEMBRA: Francoska vlada hoče nalomiti državi nova davčna bremena. — Anglija bo priznala prve dni januarja kitajsko komunistično vlado. — Socialistična internacionala »Comisco« poziva delavstvo vsega sveta na borbo proti Kominformu. — F rane os :i vladni predsednik Bidault bo zaradi raznih notranjepolitičnih težav zahteval zaupnico poslanske zbornice. — Ameriški zunanji minister Acheson zanika vesti o sovjetskih poskusih za j.omirjenje med Zapa-dom in Vzhcdom. 22. DECEMBRA: Truman odločno izjavlja, da so ZDA pripravljene, da odbijejo vsakršen napad. Tudi napad na Jugoslavijo bi naletel na odločen odpor vseh zapad-nih držav. V japonski prestolnici je prišlo do velikih demonstracij pred poslopjem sovjetske delegacije zaradi 376 tisoč japonskih ujetnikov, ki so še v Sibiriji. — Na Poljskem pripravljajo velik proces proti bivšemu glavnemu tajniku partije Gomulki. — Napovedane so vežbe ameriških čet po berlinskih ulicah. •— Položaj francoske vlade je vedno slabši. — Tito izjavlja pri proslavi osme obletnice ustanovitve jugoslovanske vojske, da je JA najboljša vojska v Evropi. — Sklenjen je trgovinski dogovor med FLRJ in zahodno Nemčijo. — V Italiji nameravajo ponovno uvesti preventivno tiskovno cenzuro. 23. DECEMBRA: Protesti francoskega delavstva proti kolonialni vojni v Indokini. — V Jugoslaviji se pripravljajo na nove presdtavniške volitve. — Pravoslavna duhovščina se je poklonila maršalu Titu. — Jugoslovanska proizvodnja žita je prekoračila predvojno višino. — Baje se pripravlja italijanska vlada, da pod-VZame odločne ukrepe proti nepokornim delavcem v teku Svetega leta. 24. DECEMBRA: Papež je s svečanim odprtjem tako .zvanih Svetih vrat začel 25.eto Sveto leto. — S pičlimi šestimi glasovi večine je francoski vladni predsednik Bidault dobil zaupnico v parlamentu. -— Med Združenimi državami in Jugoslavijo je prišlo do posebnega letalskega potniškega sporazuma. — V Rimu je prišlo do demonstracij proti španskemu zunanjemu ministru Artaju, ki je na uradnem obisku pri italijanski vladi. — Ponesrečen komunistični poskus, da bi v Rimu proglasili splošno stavko. — Javljajo, da bo prišlo proti koncu januarja 1950 dosestave nove pete De Gasperi-jeve koalicijske vlade. 25. DECEMBRA: V ZSSR se vrši sodna razprava proti častnikom, ki so izvajali bakteriološko vojno proti Kitajski in Sovjetski zvezi. — Potrjujejo se vesti, da je bivši tajnik poljske komunistične partije zaprt pod obtožbo veleizdaje. — Baje je tudi madžarski vladni podpredsednik Rakoszi padel v nemilost. — Angleški zunanji minister Bevin je okreval po zadnjem srčnem napadu. — Italijanski republikanci odklanjajo vsako misel o političnem. sporazumu med Italijo in Španijo. Verjetno snujejo nekateri latinsko politično zvezo med Italijo, Francijo, Španijo in Argentinijo. — Sovjeti javljajo, da se bodo v kratkem vrnili domov še zadnji nemški vojni ujetniki. 26. DECEMBRA: Na Nizozemsko je prišel predsednik indonezijske vlade, ki bo prisostvoval svečanostim proglasitve neodvisnosti združene Indonezije. — V Beogradu so podpisali trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Anglijo, po kateri bo izmenjanih 220 milijonov funtov šterlingov blaga; Jugoslaviji je pogodbeno priznan in garantiran kredit 8 milijonov funtov šterlingov. — Izraelski parlament prvič zaseda v Jeruzalemu. — Trgovinska pogajanja med vzhodno Nemčijo in Kitajsko. — V Siriji sta podala ostavko državni predsednik Atasi in vladni predsednik, ki se je komaj pred štirimi dnevi z vojaškim udarom, dokopal do oblasti. pU v. M* » - ■ 27. DECEMBRA: Kardelj je na osmem zasedanju Zvezne ljudske skupščine izjavil, da se mora tržaško vprašanje rešiti sporazumno z Jugoslavijo v korist Jugoslavije in Italije ter v korist miru v tem delu sve(a. — Angleški zunanji minister Bevin je odpotoval na imperialno konferenco v Colombo na otoku Ceylon. — Angleško sindikalno vodstvo vztraja na blokiranju mezd, medtem ko zahteva vlada povišanje delovnega časa v industriji. — Po 347. letih imperialnega gospodstva riti Daljnem Vzhodu se je Nizozemska odrekla vsaki oblasti nad Indonezijo. Vesti s Tržaškega Vesti z Goriškega 5eja tržaškega obč. sveta l dne 27. decembra :iSiiaj.alo se je o pogojih za najetje dva in pol milijonskega posojila. Govorili so svetniki dr. Agne-..•ii«, dr. Stocca, dr. Rinaldini in drugi. Dr. Agneletto je naglašal, da je posojilo s 3 odst. obrestmi za 30 let zelo ugodno, da pa ga je treiba izkoristiti tako, da ne bo Acegat zopet prišla čez nekaj časa n zantevala povišanje tarif. Ako s pomočjo tega posojila Acegat ne oi sanirala in ne bi znala zvišati svojih dohodkov, potem bi bilo treba misliti na oddajo podjetij v privatne roke. Smo za municipa-lizacijo občinskih podjetij, ali ta način ne sme izkoriščati zaupanja občanov. Dalje je dr. Agneletto zahteval, da se s posojilom razširi mestno prevozno omrežje, da se mestne komunikacije razširijo na vso turistično cono od Barkovelj do' Devina, vključno tudi tržaški Kras. Tujski promet mora postati eden izmed stalnih dohodkov za Trst, ki naj izkoristi svojo naravno lego, ki je ena najlepših na svetu. Tudi dr. Rinaldini se je zavzel za tržaški turizem kot važen vir tržaških dohodkov. „La Voce di Trieste" V Trstu je pričel dne 26. de,-cembra izhajati nov ponedeljski list »La Voce di Trieste«, ki pravi v svojem uvodniku, da bo zagovarjal ljudsko demokracijo, da se bo boril proti lažem Kominforma in proti zmedi, ki jo je Komin-form vnesel v delovne množice. Zastopal bo stališče italijansko-slo-vanske fratelance. S tem .se nam je novi tednik zadostno predstavil. Ce pogledamo še, kje se tiska, pa takoj spoznamo prav dobro, odkod je doma. To naj bi bilo Babičevo glasilo, ki bo med italijanskimi komunisti izvrševalo isto poslanstvo, kakor ga med slovenskimi vrši kominformistično »Delo«. Tudi stališče, ki ga zavzema novi tednik do tržaškega vprašanja, je popolnoma na najnovejši Babičevi liniji. Babič prehaja torej v ofenzivo. Prej so mu kominformisti hodili v skledo, sedaj bo pa tudi on poskušal pogledati v njihovo. Radovedni smo pa, ali bo imel tako veliko srečo, kot so jo imeli vidali-jevci, ki so pošteno razlahljali prejšnje SIAUraške vrste. Vsaj prva številka nikakor ne vzbuja vtisa, da bi med italijanskim proletariatom lahko koga pridobila. Kot vidimo za papir in tiskarsko črnilo ne manjka denarja. Skoda, da ga nimajo toliko tisti Jugoslovani, ki s svojim pomanjkanjem in žrtvami vzdržujejo vso to propagando, ki se nam ne zdi baš najbolj uspešna, še manj pa pravilna. Natečaj za dva nova mosta Razpisan je natečaj za gradnjo dveh železobetonskih mostov, ki naj bi nadomestila sedanjega Zelenega in Belega pri vhodu v naš Kanal. Rok za vlaganje načrtov zapade 31. januarja 1950. Gradbena dela bodo dovršena do konca februarja 1951. ERP posojilo za naše industrije Za prvo polovico 1. 1950 je določen 100 milijonski kredit za pomoč našim srednjim in majhnim industrijskim podjetjem. Določena vsota pa ne 'bo krila dejanskih potreb pri dvigu tržaške industrije. Petrolej za Trst Uprava za gospodarsko sodelovanje je 17. decembra objavila nove odobritve za nakupe po Marshallovem načrtu v skiupnem znesku 2,733.000 dolarjev. S tem zneskom je narasla cela vsota nakazil #za Evropo na 7„719,326.000 dolarjev. Odhod druge skupine razseljenih oseb iz tržaškega pristanišča v Avstralijo Dne 28. decembra je 1080 mož, žena in otrok zapustilo tržaški center Mednarodne begunske organizacije In odpotovalo proti novim domovom v Avstraliji. Te razseljene osebe, med katerimi so številne družinske skupine, so se zbirale v centru Mednarodne begunske organizacije in so prišle iz taborišč za razseljene osebe v Nemčiji, Avstriji in Italiji. Potovanje v Avstralijo bo trajalo približno 25 dni. Izkrcali se bodo v Melbournu ali pa v Sidneyu. Gospodarsko predavanje v Velikem Repnu Javljamo, da se ni vršilo predavanje o stanju tržaškega gospodarstva, napovedano za sredo 28. decembra, ker sta predavatelj in voznik obtičala sredi poti v temi zaradi okvare na avtomobilu. Dan predavanja bomo javili v kratkem! Nabrežinci! Nabrežinska mladina Vas vabi na SILVESTROVANJE, ki bo v kinodvorani v Nabrežini v soboto dne 31. decembra 1949. Začetek ob 20. uri. SPORED: ples (igra izbran orkester), pevski ku-pleti, igralski skeči, loterija. Obvestilo beguncem Nadzornik sprejemnega urada razseljenih oseb Mednarodne begunske organizacije v Trstu poziva vse tiste begunce in razseljene osebe, ki so predložili predhodno prošnjo pred 21. avgustom 1949 in še niso bili zaslišani, da se javijo pri sprejemnem centru IRO, Pas-seggio Sant’Andrea št. 23 (Izseljeniški dom) bre? odlašanja do 8. januarja 1950. V primeru, da bi se ne javili, bodo izgubili prednosti, ki jih nudi sprejem za preskrbo v taboriščih IRO in za novo naselitev. Ker so se številna obvestila, ki so bila poslana prosilcem bodisi izgubila, ali pa so bila vrnjena, poziva nadzornik IRO-a ponovno vse begunce in razseljene osebe, da se v vsakem primeru javijo na sprejemnem centru v Trstu, Izseljeniški dom (Casa dell’Emigrante), da bodo tam zaslišani predno poteče skrajni rok, ki zapade 8. januarja. Vsi tisti, ki bi se ne mogli javiti pri sprejemnem centru se pozivajo, da pismeno obvestijo sprejemni center, ali še želijo prositi za pomoč ali ne. HRRDEL] 3E GOVORIL Ob zaključku redakcije pričujoče številke našega lista smo dobili prve vesti o važnem političnem govoru, ki ga je imel dne 27. t. m. Kardelj v beograjskem parlamentu. V svojem govoru je obravnaval tudi tržaško vprašanje, poudarjajoč pri tem potrebo sporazuma z Italijo. Ker še nimamo v rokah teksta celotnega govora, ki bi nam omogočil, da ga primerno komentiramo se na stvar povrnemo prihodnjič. VOLITVE V SLOVENI]! 11. in 18. decembra so se vršile v Sloveniji volitve v krajevne ljudske odbore. V poedinih voliv-nih okrajih je glasovalo 93 - 99 odstotkov volivnih upravičencev. V skrinjico brez liste (opozicijski glasovi) je glasovalo povprečno 6 -18 odst. volivcev. Najslabše se je odrezal okraj Trebnje na Dolenjskem, kjer je bilo kar nad 18 odst. oddanih glasov v črno skrinjico, slede mu Novo mesto in Šoštanj s 13 odst. glasov v črno skrinjico, Kamnik z 12 odst., Grosuplje in Maribor z nad 11 odst. itd. V okraju Ljubljana - Okolica je glasovalo samo 96,69 odst. volivnih upravičencev in 9,71 odst. oddanih krog-Ijic je bilo spuščenih v črno skrinjico. V kakšnem duhu so se vršile volitve je razvidno najlepše iz notice, ki jo je prinesel »Slovenski poročevalec«: V 22. volivni enoti Rečica ob Savinji je prišel okrajni uslužbenec Ivan Mali kot namestnik člana volivne komisije namesto ob 6. uri šele ob 7,30 s svojo ženo, ki je pa šla kar najprej k maši in nato šele volit in so bile tako volitve končane šele ob 10. uri, ko bi bile lahko že ob 7,30. Kot vidimo so torej tudi volitve potekale udarniško in so seveda morale dati udarniške izide. Prijateljici Marjanki v slovo! Kogar Bog ljubi, fumrje mlad. Tiho, otožno, z neizmerno bridkostjo je zavel veter tja preko Krasa proti beli Ljubljani, valovi sinjega morja so šepetali onim Tvojim prijateljicam in sošolkam v tujini: »Naše nadvse ljubljene Marjanke ni več/« Moja draga Marjanka, v imenu vseh se poslavljam. V skrivnostnem pričakovanju svetega večera si nas zapustila v cvetju svoje pomladi in šla tja, kjer ni skrbi, trpljenja in sovraštva. V Tvojih lepih očkah je sijal sonček, ko si se kot majhna punčka Z veliko modro pentljo v kodrih igrala z nami med cvetočim pomladnim cvetjem v svoji ljubljeni Ljubljani. Srečna si nam bila pozneje, ko si kot učiteljica z veliko ljubeznijo vzgajala svoje male in še z večjo vestnostjo vršila svoje veliko poslanstvo. Sla si od nas, Marjanka, niso se izpolnile Tvoje želje, polne ljubezni, hrepenenja in pričakovanja o novem življenju. Marjanka, ni besed, da bi Ti lahko napisala, kar čutim sedaj in kakšna so sedaj srca vseh, ki so Te ljubili. Na mesto poročnega šopka smo Ti spletle venec rdečih rož, ki so vzklile iz naših src. Kakor najdražji biser bomo ohranile spomin na Te, naša nepozabna Marjanka! Marija »Prosta cona“ v goriškem občinskem svetu Zakon, s katerim je bila ustanovljena goriška »prosta cona«, je izšel v decembru 1. 1948, Ker so bili pa predpisi tega zakona nepopolni in je bil zlasti postopek glede carinskih olajšav neurejen, se »prosta cona« v gospodarskem življenju Gorice ni mogla nič uveljaviti, saj je nudila samo nekoliko znižane cene pri kavi, sladkorju, bencinu, pivu, špiritu in še pri nekaterih manj važnih predmetih, a ni odpravila brezposelnosti in splošnega mrtvila. Zato se je začelo v mestu splošno norčevanje iz »prostega pasa« in nihče ni več računal, da bi ta ustandva prinesla Gorici kako gospodarsko korist. Vendar krogi, ki so si priborili največ zaslug za uzakonitev »proste cone«, niso hoteli odnehati in so zastavili vse sile, da bi spravili zavoženi voz v pravi tir. Končno jim je le uspelo, da so na merodajnih mestih v Rimu dosegli potrebne carinske olajšave in so bili izdani tozadevni predlogi. To se je zgodilo z odlokom od 25. julija p. 1. in se smatra prav za prav ta datum kot ustanovni dan »proste cone«. Vsa ta kampanja okrog »proste cone« je našla svoj odmev tudi v občinskem svetu, kjer so večkrat padle pikre besede in očitki. Zato je bilo sklenjeno, da se mora zadeva v občinskem svetu vsestransko temeljito prerešetati. V ta namen sta bila pred tedni dva sestanka občinskih svetnikov, na katerih so slednji dobili vse podrobne informacije o vseh korakih, ki so bili podvzeti že od 1. 1945., da se vsled nove državne meje okrnjenemu goriškemu mestu in pokrajini za gotovi primerna gospodarska pomoč in možnost življenja. Prejšnji teden sta bili pa v sredo in v četrtek (21. in 22. dec.) javni seji občinskega sveta, na katerih je občinski odbornik dr. Poterzio poročal o vseh dosedanjih u-krepih glede »proste cone« in o smernicah, po katerih bo doprinesla svoj delež k zboljšanju gospodarskega položaja in omilitvi brezposelnosti. V sredo 28. dec. je bila zopet seja, na kateri se je še nadaljevala razprava o tem perečem problemu. Dr. Poterzio, ki je ena vodilnih oseb goriške Trgovske zbornice, se od vsega pričetka poklicno bavi s tem zamotanim in težavnim problemom. On je sodeloval pri vseh fazah njegovega razvoja in ga do podrobnosti pozna. Njegovo poročilo, ki ga je znal podpreti z mnogimi podatki in velikim strokovnim znanjem, odpira upanje, da bo »prosta cona« v zvezi z drugimi ukrepi ublažila brezupni položaj in dala nekaj gospodarskega podviga. Državljanom odrekajo državljanski list Obč. svetnik Polde Kemperle je 15. dec. 1949 vložil na goriškega župana sledečo interpelacijo: Goriško mestno županstvo odreka polnopravnim državljanom, kateri se s pravnoveljavnim italijanskim potnim listom tudi samo začasno izselč v inozemstvo, izdajo državljanskega lista za dobo po izročitvi potnega lista. Ker je na podlagi tega postopanja lepo število mojih someščanov tudi gospodarsko oškodovanih, želim vedeti in vprašam: »Po kateri državni postavi zanika županstvo tem izseljencem državljanski list, ko je vendar točno postavno določeno, kako se italijansko državljanstvo izgubi. Meni je znano sami, da dokler nima županstvo v rokah lastnoročne od- povedi, ali pa iz inozemstva prav-noveljavnega tozadevnega obvestila o novem državljanstvu, nikomur ne sme in ne more odpovedati zahtevanega državljanskega lista. Toliko mi je znano, da se ne more izdajati pogojnih ali za določeno dobo omejenih listin za državljansko pristojnost, kakor sem jih imel čast sam osebno videti od strani našega županstva. Hvaležen bom za tozadevno pravno utemeljeno opravičilo.« Božič v Gorici Božični prazniki so pri nas prav lepo potekli. Nekoliko mrzlo, vendar jasno in prijetno vreme je sijaj praznikov še povečalo. Polmč-nice so priklicale v vse cerkve mnogo vernikov. V stolnici je maševal g. nadškof, ki je tudi drugi dan, na sveti dan, daroval tam pontifikaino sv. mašo. Na Travniku ni bilo polnočnice, pač pa je bila letos polnočnica v podružni cerkvi sv. Ivana. Ker je bilo napovedano domače petje, so zlasti naši ljudje napolnili to prikupno cerkev do zadnjega kotička. Za to novost smo msgr. Piciulinu, župniku pri sv. Ignaciju, prav hvaležni. O-mogočil je mnogim, da so božični večer bolj toplo in zbrano doživeli. Božičnice V četrtek dne 22. dec. so imeli goriški otroci božičnico. Slov. dobrodelno društvo jim je ta dan v prostorih tiskarne na Placuti priredilo lep praznik. Otroci iz Šolskega doma so se naučili prisrčno igrico »Govoreče lutke«, ki je izredno ugajala. Po igrici je sledilo obdarovanje, pri katerem ni bil nihče izvzet. Vsak je dobil nekaj, četudi le kako malenkost, mnogi so pa dobili božične pakete; najpotrebnejši so pa poleg tega dobili še darilo v obleki, ki jim bo za sedanje zimske mesece gotovo zelo prav prišla. Prav ta dan so imeli božičnico tudi na ljudski šoli v Sovodnjah. Po nekaterih pesmih in deklamacijah so bili razdeljeni darovi tako, da so dobili najrevnejši največ. Vrednost vseh darov ja znašala okrog 40 tisoč lir. Plačali smo jih z zbirko, ki smo jo napravili po vasi. Nekaj nam je poklonilo županstvo, drugo so nam pa v glavnem dve dobri materi. V imenu šolskih otrok se vsem dobrotnikom prisrčno zahvaljujemo in jim želimo srečno novo leto. Božična prireditev v Gorici Na praznik sv. Treh kraljev ob štirih popoldne bo vodstvo slovenskih ljudskih šol v Gorici ob sodelovanju Dobrodelnega društva priredilo mično božično prireditev v dvorani očetov salezajancev v ulici Don Bosco 28. Na prireditev so vabljeni predvsem starši, dobrotniki in prijatelji naše šolske mladine, pa tudi drugi, ki ljubijo otroško besedo na odru. Ob tej priliki se bodo pobirali prostovoljni prispevki za ubožne otroke. Štandrež Kamion ubil dobro mater. —■ Ta strašna nesreča se je zgodila pri nas v soboto pred božičnim praznikom. Zjutraj po zornicah se je vračala domov v ulico sv. Mihaela Karolina Cotič, vdova Brajnitc. Na potu je srečala kamion Jožefa Perica, ki se je pred časom iz Brestovice preselil v našo vas. Nesreča je hotela, da je težki voz nekoliko zdrknil, zajel staro ženo in jo tako pritisnil k zidu, da ji je razbil črepinjo in je na mestu izdihnila. Bila je dobra in pobožna žena, ki je vsako jutro prihitela v cerkev. Naj joočiva v miru! jugoslovanski kamioni v popravilu v Gorici Na podlagi gospodarskega dogovora, ki je bil svojčas sklenjen med goriško pokrajino in Slovenijo, bodo pripeljali v bližnjih dneh v Gorico večje število jugoslovanskih kamionov, ki jih bodo popravile goriške mehanične delavnice, katere so v ta namen ustanovile poseben konzorcij. Po poročilih iz dobrega vira je nekaj kamionov že v Gorici, večja skupina jih pa čaka na prevoz v St. Petru pri Gorici. Goričani toplo pozdravljajo dogodek, ki jim obeta delo in zaslužek. Stanovanja za uradniške družine Po posredovanju goriške prefekture je bilo nakazanih 75 milijonov lir za zgradbo hiš Incis, v katerih bodo dobile primerno število stanovanj uradniške družine v Gorici. Beguncem! Opozarjajo se vsi prizadeti begunci, da bo v smislu sklepov vrhovnega vodstva organizacije IRO v preteklem juliju z 31. decembrom t. 1. ukinjen sprejem v njena taborišča. Vsi begunci, ki so bili spoznani za sposobne za sprejem v taborišča IRO se morajo do 31. decembra zglasiti v uradu v Gorici, Corso Roosevelt 5. Zahteva gariShe Sin. dem. zveze pa priznanju vseli manjšinskih pravic Slovencem v Italiji Gospodu predsedniku senata, gospodu predsedniku poslanske zbornice, gospodom senatorjem in narodnim poslancem R I M Podpisani italijanski državljani slovenske narodnosti naslav-jajo s posredovanjem Slovenske demokratske zveze v Gorici na gospoda predsednika senata in poslanske zbornice in na vse gospode senatorje in narodne poslance peticijo po čl. 50 ustave z zahtevo izdanja zakonskih določil o zaščiti slovenske manjšine v Italiji na podlagi čl. 6 ustave. Ta zahteva temelji na naslednjih ugotovitvah: I. Dne 11. julija 1945 je vlada izjavila »da mora demokratična državna obnova nujno vsebovati skup posebnih jamstev za državljane neitalijanske narodnosti. Dopuščeno in zajamčeno bo svobodno uporabljanje jezika ne samo v zasebnih trgovskih odnošajih, na javnih sestankih, pri verskih obredih, v tisku, temveč tudi v odnošajih z javnimi političnimi, upravnimi in sodnimi oblastvi. V krajih, kjer živijo v znatnem razmerju državljani neitalijanske narodnosti, bo zajamčen v javnih šolah pouk v materinščini. Posebne zahteve krajev, kjer živijo ljudstva različnega jezika in drugih običajev, bodo zaščitene s svobodnim izvajanjem posebnega sistema krajevnih samouprav«. II. Dne 18. septembra 1945 je videmski prefekt poslal slovenskemu duhovniku iz Nadižke doline naslednje pismo št. 4569-Gab.: »Gospod notranji minister mi poroča o Vaši pritožbi glede uporabljanja slovenščine. Moje stališče o tem je razvidno iz pisma, ki ga Vam prilagam v prepisu. Želim, da se v polnosti spoštuje pravica do razvoja slovanske narodnosti v življenjskem okviru italijanske države in v tem pogledu bom izdal vsa potrebna navodila. V primeru, da bi se še kdaj pojavila posebna nevšečnost, Vas prosim, da to točno javite z navedbo oseb, časa in kraja in zanimal se bom za zadevo. Medtem mi je prijetna dolžnost, da Vam zagotovim največje zanimanje narodne vlade in Vas prosim, da primerno upoštevate dalekosežnost izjav, ki jih je v preteklem avgustu v tem pogledu podal ministrski svet. Ne dvomim-, da boste tudi Vi sodelovali pri delu, ki ga morajo vsi državljani vršiti v stremljenju, da se narodi izven vsakega nacionalističnega zaostrevanja srečujejo, spoštujejo in ljubijo v duhu svobode, demokracije in človečanskega sodelovanja.« III. Cl. 116 ustave določa posebne avtonomne oblike in prilike po posebnem statutu, ki je bil z ustavnim zakonom namenjen tudi pokrajini Furlanija - Julijska Benečija. IV. Določba X. prehodnih in zaključnih določil ustave, ki začasno ukinja posebni statut za pokrajino Furlanija - Julijska Benečija, določa: » s priznanjem zaščite jezikovnih manjšin v skladu s čl. 6«. V. Slovenska demokratska zveza v Gorici se je že obrnila s slično peticijo na gospoda predsednika ministrskega sveta in na gospoda predsednika ustavodajne zbornice dne 21. maja 1947 in navedla lastne poglede in zahteve tudi v raznih poznejših spomenicah. Peticija in vse spomenice so ostale brez odgovora, tako da smo sedaj primorani spričo vladnega molka poslati peticijo naravnost dbema zbornicama. VI. Za francosko, nemško in ladinsko ljudstvo iz Aoške doline in Tridenta - Poadižja iso že bili podvzeti in izvedeni zakonski ukrepi, medtem ko ni bilo nič storjeno v zaščito Slovencev goriške in videmske pokrajine. VII. Slovenci Nadižke in Kanalske doline v videmski pokrajini, okoli 50.000 po številu, nimajo še niti ene same osnovne šole, kljub vladnim obljubam iz 1. 1866 in 1945 in kljub izrecnim sličnim zahtevam predstavnikov tega prebivalstva javljenim komisiji mirovne konference v dobi marec - april 1946 in naravnost vladi v 1. 1945 in 1949. VIII. Osnovne in srednje šole s slovenskim učnim jezikom, delujoče pod Avstrijo in ukinjene pod fašistično vlado, vzpostavljene po 8. septembru 1943 in odobrene po italijanski vladi po 15. septembru 1947, še nimajo lastne zakonodaje in so izpostavljene negotovostim in zadregam zaradi nasprotovanja, na katerega naletavajo pri določenem krajevnem tisku in določenih krajevnih italijanskih organizacijah. Mislimo na goriško pokrajino. Izvajajo namreč vsakovrstni pritisk na Slovence, da bi pošiljali svoje sinove v šole z italijanskim učnim jezikom in ne v one s slovenskim učnim jezikom in Slovence, ki se temu ne uklonijo, dolžijo, da so izdajalci države, prodani tujcu, odjedalci italijanskega kruha, itd. Zaradi tega se je v nekaterih krajih število učencev skrčilo pod dvajset, čeprav je prej presegalo petdeset. (Konec prihodnjič) L«to III. - Stev. 55 DBIIOKR ACUA Stran 1. Dediščina preteklega leta Lahko bi pisali dolge preglede političnega dogajanja preteklega leta, polne datumov, imen in dogodkov. Toda bolj kot poznavanje posameznosti je v današnjih razburkanih časih važen splošen pregled, iki nam edini lahko nakaže »mer razvoja in nam pokaže o-snovne najznačilnejše poteze dogajanja samega. Iz množice dogodkov moramo izluščiti najvažnejše, ki so po naši sodbi dali preteklemu letu njegov pečat. Izbira ni lahka. Vendar smatramo, da bomo svojo nalogo v okviru naših mož-aosti pravilno rešili, ako se omejimo na pet najvažnejših vprašanj. Razvrednotenje angleškega funta Raizvrednotenje angleškega funta je bilo velik dogodek gospodarskega prilagojevanja Evrope novi gospodarski stvarnosti. Angleško gospodarstvo je s tem ukrepom prilznalp neugoden položaj, v katerem se je znašlo napram državam dolarskega bloka in je pod-vzelo to mero kot skrajno sredstvo, s ‘katerim bi pospešilo svoj izvoz na ameriška tržišča ter si pridobilo na ta način dolarje, potrebne za nakupe surovin. Ta angleški problem je problem vse Evrope. Zato je bil potreben Marshallov načrt, ki je vsaj za nekaj let zajamčil zapadnim evropskim državam, .da ibodo lahko ne glede na svojo trgovinsko bilanco dobile na razpolago potrebna sredstva za svoje nabave iz dolarskega področja. Toda to zdravilo je samo začasno in nekatere države, posebno Anglija, so celo ugotovile, da ni zadostno. Edino izvoz je trajen vir denarnih sredstev za finansiranje •uvoza! Z narodnimi gospodarstvi je tako kot s privatnimi: ako ni dohodkov, ne morejo kupovati. Dohodki pa prihajajo od prodaje. Za prodajo morajo imeti izdelki primerno ceno, ako so predragi jih tržišče ne sprejme. In evropski izdelki so bili v primeri z ameriškimi mnogo predragi. Na izbiro sta bili dve poti: ali znižati cene, ali pa razvrednotiti posamezne valute evropskih držav. Znižanje cen je v današnjem položaju in ob današnji moči delavskih organizacij praktično nemogoče, odnosno bi bilo, zelo nepolitično. Zato so sko-ro vse zapadnoevropske države sledile angleškemu zgledu in so raje razvrednotile svoj denar. Ponosni angleški funt je priznal svojo slabost pred dolarjem. Ali pa je Evropa z razvrednotenjem dosegla svoj smoter? Vsaj r,a Anglijo govore danes, da smoter ni dosežen in da najbrž lahko že v teku leta 1950 pričakujemo novo razvrednotenje. Podobno je z večino ostalih evropskih držav, čeprav jo nekatere kar dobro vozijo, kar velja tudi 7.a Italijo, ki se je spretno izognila vsem velikim pretresljajem. Zdravilo je bilo torej samo začasno. Trajno gospodarsko rešitev i* stalnost prinesejo Evropi lahko samo njena resnična gospodarska konsolidacija, modernejši način proizvodnje in večja tržišča. Najboljše bi bilo seveda, ako se vsa zapadna Evropa poveže v enotno gospodarsko področje, ki bi napram ostalemu svetu lahko nastopalo kot enoten partner. Ta smoter so si postavili tudi vodilni a-meriški delavci pri Evropskem gospodarskem obnovitvenem načrtu. Vendar je praktično življenje pokazalo, 'kako težka je pot do tega cilja. Niti Benelux, niti Fritalux, niti Italo-francoska carinska zveza še niso dali nobenih revolucionarnih izprememb, s katerimi bi bistveno odpomogli sedanji razcepljenosti evropskega gospodarstva. Žalostno je pri vsem tem, da je posebno zadržanje Velike Britanije bilo v marsikaterem pogledu zelo zavlačevalno. Kje pa je potem šele evropska gospodarska enotnost!?.. Lahko bi rekli, da je ameriška širokopoteznost in širokogrudnost naletela v Evropi na presneto velike ozkosrčnosti. Vsak gleda samo sebe in svoje. Kaj bi bilo z Evropo, ako bi se tudi Združene države ravnale po takem merilu? Kdo bi nam danes pošiljal potrebno pomoč? Leto 1949 je gospodarski položaj v Evropi znatno popravilo, ako opazujemo obilje proizvodov na tržiščih, toda na drugi strani ni dovedlo do večjih praktičnih ukrepov, ki naj bi trajno uravnovesili evropsko gospodarstvo v odnosu do ostalega sveta. Kitajska Kitajska in njeno komuniziranie je drugi veliki dogodek preteklega leta. večji in pomembnejši od prvega. Nad državo 400 milijonov ljudi so zavladali komunisti in s tem so spravili iz ravnotežja razmerje sil na azijskem Prostoru. Vzhodna in zapadna Indija, Indonezija, vse je v večjem ali manjšem vrenju, povsod se opaža velika nesigurnost. ‘Nekateri so se tolažili, da Mao -Ce - Tung, vodja kitajskih komunistov, ni tako pravoveren kot se kaže. Kramarsko navdahnjeni diplomati in razni kratkovidni trgovci še vedno niso spoznali velikega pomena, ki jo ima v komunistični politiki ideja. Sami so pripravljeni za trenutno korist, za dobiček ali pa za ljubi mir odstopiti od svojih smotrov in sklepati kompromise, misleč, da bodo s tem kaj pridobili. Toda komunisti ostaiajo dosledni. Premirja so zanje samo začasna. Idejo lahko premagamo samo z idejo! Zato pa je treba biti pri izvajanju svoje ideje tako dosleden kot je dosleden nasprotnik. Ako bi zapadne demokiracije povsod po svetu postopale v skladu s svojimi govorjenimi načeli, ako bi povsod dosledno podpirale svoje prijatelje, potem bi jim bilo prihranjeno marsikatero razočaranje. Verjetno tudi ne bi doživele poraza na Kitajskem. Danes se govori, da je tam doživela poraz Cang Kaj Šekova klika. Res je. Toda Cang Kaj Sek je bil v toliki odvisnosti od zunanje pomoči, da bi njeni nositelji lahko s primerno akcijo nedvomno dali njegovemu dejanju in nehanju tak tok, kakršen bi bolj odgovarjal koristim kitajskega ljudstva in demokracije. Saj se na pr. Mac Arthur, ameriški poveljujoči general na Japonskem, ni hotel odzvati povabilu kongresa Združenih držav na razpravljanje o vprašanju Kitajske. Dejal je: »Kar bi imel reči sem rekel, dokler je bil še čas, da se prepreči to, kar se dogaja. Danes je prepozno«. Izkušenemu vojaku in odločnemu poznavalcu azijskih razmer, kakršen je Mac Arthur, moramo pač že verjeti! Zgodovina bo pa verjetno šele v bodočnosti lahko nepristransko ugotovila, kdo vse nosi odgovornost za ta razvoj na Kitajskem, ki bo nedvomno odločilno vplival na vse bodoče politično dogajanje na azijski celini. S svojim zadnjim obiskom v Moskvi je Mao Ce Tung dovolj jasno povedal vsem neazijskim državam, po kakšni poti namerava hoditi. Toda tu- di če bi v bodočnosti morda odstopil od svoje popolne privrženosti Moskvi, bo vendar še vedno ostal komunist. Kot tak bo razširjal ta nauk po ostalih sosednjih državah in vsi, ki to mirno gledajo, bodo pred bodočimi pokolenji in demokracijo nosili odgovornost za zasuž-njenje novih stotin milijonov ljudi. Jugoslavija Jugoslavija je svojevrstna pridobitev Zapadnega sveta v njegovi borbi s komunizmom, ki naj bi nekako odtehtala izgubo, ki jo je Zapad utrpel v Aziji. Niti po svojem prebivalstvu, niti po svojem političnem ali gospodarskem pomenu Jugoslavija sicer ne more odtehtati Kitajske, toda kljub temu moramo zabeležiti, da pomeni uspešen odpor Tita proti Sovjetski zvezi nekaj, kar daleč presega okvir zgolj jugoslovanskega dogajanja. O tem nam pričajo vrste procesov v državah za železnim zastorom in spori v komunističnih strankah na Zapadu. Saj se odprto govori o »titizmu«, ki je postalo nekak simbol za odpor proti diktatorskim načinom Kremlja, celo v komunistični stranki Italije, Francije, zapadne Nemčije, Norveške, Anglije itd. Povsod so na dnevnem redu »čistke«. Leto 1949 je ta spor še močno poglobilo. Izvolitev Jugoslavije v Varnostni svet, dolarski krediti, odpovedi prijateljskih pogodb z državami ljudskih demokracij, sklepanje pogodb z zapadnimi državami so potegnili na diplomatskem polju, razne krvave obsodbe in kominformistični napadi pa so potegnili na polju komunističnega osebnega Ohračunavanja črto, ki je nihče več ne more izbrisati. Ti- Filmski kulturni večer SPM v Trstu Odbor Slovenske prosvetne matice v Trstu vabi na svoj filmski kulturni večsr, ki bo dne 3. januarja ob 20. uri zvečer v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22-11. Po predvajanju izbranih kulturnih filmov bomo čuli nekaj Gradnikovih pesniških umetnin in kratek oris Gradnikove osebnosti. to je danes povz/ročil, da si komunisti nikjer na svetu ne verujejo drug drugemu. To je vsekakor važna stvar! Toda pozabiti ne smemo, da stoji vsa stavba nad in “upov, ki jih zapad-ni svet polaga v Titov spor z Moskvo, na precej slabotnih temeljih. Sovjetski udar v Jugoslaviji Di najbrž podobno kot na Kitajskem ne naletel na tako odločno pomoč s straini Zapada, kot pa bi jo ko-minformisti dobili z Vzhoda. Pozabiti ne smemo tudi, da Jugoslovani niso titovci, pa naj to ugotovi še toliko površnih inozemskih časnikarjev in poročevalcev. V Jugoslaviji imamo mi danes samo dve stvarno obstoječi in odločni fronti: prave komuniste (kominformiste) in demokratično večino. Titovšči-na je pri vsem tem samo kulisa, za katero se ti dve fronti nujno začasno skrivata. Posamezniki, osebno in eksistenčno vezani na režim, pa brez požrtvovalnih množic, ki bi jih v odločilnem trenutku podprle, pa itak ne štejejo! Kdor koli želi torej v Jugoslaviji in z Jugoslavijo igrati resno politiko, ki naj ne bo muha enodnevnica, mora staviti na eno izmed teh dveh front. Sovjeti so si izbrali svojo. Sedaj pa je vrsta na Zapadu. Od njegove izlbire je odvisno, ali ne bo nekega dne ponovno doživel razočaranj, kakršnih mu je pripravil Tito že v preteklosti. Se posebej pa je od njegove izbire odvisno, ali bo v današnji borbi idej Zapad pokazal zasužnjenim državam evropskega Vzhoda, da je končno postal dosleden in da ni pripravljen prodati svojih načel za nestalno naklonjenost posameznih diktatorjev. Brez idejne doslednosti v današnji veliki borci ni zmage! Zadnje izjave, ki sta jih podala v tem pogledu predsednik Truman in novi poslanik Združenih držav v Jugoslaviji Allen, nam dajo slutiti, da se A-merika zaveda razlik, ki jih mora delati med koristmi Titovega režima in koristmi jugoslovanskih narodov. Nemčija Nemčija in njen ponoven, počasen, toda siguren dvig, je četrti veliki problem, katerega moramo zabeležiti v letu 1949. Številnega nemškega naroda ni mogoče enostavno izbrisati z evropskega zemljevida. Velik pospešek k njegovemu ponovnemu vzponu pa so mu dali v zadnjem letu prav Sovjeti, ki so pod nemškim napadom najbolj trpeli. Vse za koristi svetovne revolucije, tudi pridobivanje Nemcev! V vzhodni Nemčiji so ustanovili nad 400.000 mož močno »policijo«, ki naj bi v primernem trenutku najbrž poskrbela tudi za progresivno »osvoboditev« zapadne Nemčije. Razumljivo je, da se je Zapad začutil ogroženega. V tako brezobzirni tekmi med bivšimi zmagovalci za premagančevo naklonjenost je moral temeljito pregledati svoje prvotne načrte in pospešiti ponovno vključitev Nemčije v evropsko skupnost. Danes smo že tako daleč, da je Višinski obljubil vzhodni Nemčiji v kratkem sklenitev ločenega miru s Sovjetsko zvezo, medtem ko se čuti tudi Zapad, pet let po zaključku vojne, prisiljenega, da prekine vsaj z vojnim stanjem v svojih odnosih z zapadno Nemčijo. Mirovna pogodba je torej tako daleč, da so nad njeno sklenitvijo obupale vse sile, ki so sklenile tiste idealne, a nerealne in nemogoče sporazume, ki vežejo kot rdeča nit, od Teherana pa do Jalte, ponesrečeno politiko zadnih vojnih Jet. ‘Nemčija pa je po drugi strani tudi nujen odraz evropskega položaja, ki nujno zahteva vzpostavitev ravnotežja. Anglija, ki stalno niha med strahom, da bi izgubila svoj imperij ali pa da bi ,se na drugi strani Evropa preveč ne ojačila, je zasno pokazala, da ne more nadomestili v Evropi niti v gospodarskem, niti vojaškem, niti političnem pogledu tiste moči, ki bi jo morala imeti Evropa sama. Ob vsej nevarnosti, ki jo prinaša ponovno uveljavljanje Nemčije, so vsi odgovorni politiki priznali, da ni evropske ozdravitve brez nemškega sodelovanja. Tudi v tem pogledu. so idealni načrti Panevrope morali pod silo stvarnosti odstopiti svoje mesto tradicionalnim evropskim političnim metodam meddržavnih zvez in pogodb, med katerimi zavzema Atlantska obrambna pogodba vsekakor prvo mesto. Vendar upamo, da bo sila širših evropskih nazorov in občutek evropske usodne povezanosti tudi v bodoče z vedno novo silo zahteval uresničenje tiste naddržavne evropske povezanosti, združitve vse Evrope v eno samo politično telo, ki edina lahko prinese mir na tem koščku zemlje, kjer je po tisočlet- jih neprestanih vojn že vsak kvadratni meter prepojen s krvjo in kjer štrle povsod izpod zemlje bajoneti. Svet z zanimanjem opazuje, ali bo znala Nemčija, izučena po dogodkih preteklosti, doprinesti listi delež, ki ga edino ona lahko prispeva k uresničenju teh načrtov. Samo po tej poti bo Evropa našla v sebi dovolj moči za uspešen razvoj v bodočnosti. Odklon od komunizma Odklon od komunizma je končno tudi ena izmed važnih potez preteklega leta, ki je prišla do izraza povsod tam, kjer so se izvršile svobodne volitve. Progresivne demokracije so pa medtem mirno stoodstotno glasovale za vlade, ki so proti Sovjetom (v Jugoslaviji), ali pa na drugi strani za vlade, ki so s Sovjeti (v Bolgariji). 2e to dejstvo popolne soglasnosti, kakršne si nista upala dokazovati niti Hitler in niti Mussolini, jemlje tem progresivnim volitvam vsak pomen. Zato pa pridobivajo na svoji važnosti vse druge volitve v svobodnem svetu, kjer so komunisti doživeli uničujoče poraze, ne samo med kmeti in meščanstvom, temveč celo med delavci. Porazi niso omejeni na politično polje, temveč tudi na strokovne organizacije. Saj so n. pr. pred mesecem ustanovile delavske organizacije petdesetih držav v Londonu na svojem zborovanju novo, nekomunistično svetovno sindikalno zvezo. Svet je spoznal, kam ga vodi komunistično suženjstvo, in vsi, ki danes še svobodno odločajo ter se na ta način obranijo pred grozečo nevarnostjo, hite, da ne bi zamudili tega trenutka. Svobodni ljudje si žele zavarovati svoje svoboščine! Značilno je, da so postale žrtve te preusmeritve tudi razne socialistične stranke. Tako so laburisti izgubili po dolgem času svojo oblast v Novi Zelandiji in v Avstraliji. V raznih državah zapadne Evrope se vedno bolj uveljavljajo desničarsko usmerjene stranke. Svet z zanimanjem pričakuje v letu 1950 izid volitev v Veliki Britaniji. Povsod, kjer je svoboden človek lahko prišel do izraza, je v preteklem letu vsem politikom jasno povedal svojo voljo. Noče komunizma! Naloga odgovornih državnikov je sedaj, da te želje na primeren način uresničijo in da u-krenejo vse potrebno za ohranitev svobode tam, kjer je ogrožena, in za njeno ponovno vzpostavitev tam, kjer je bila uničena. To je široko polje dela, na katerem se bo šele pokazalo, kdo mu je dorasel in koga je usoda poklicala, da odigra na njem vodilno vlogo. To ne sme biti enostaven povratek v staro, temveč korak v novo življenje, socialnejše od onega v prvotnem kapitalizmu in popolnejše od tistega, ki ga skuša vsiliti komunizem. Leto 1949 nam torej ni prineslo nobenih dokončnih rešitev. Pač pa je še zapletlo posamezne probleme, postavilo je svet pred velike naloge, ki jih bo šeje bodočnost lahko primerno rešila. To nas ne sme čuditi. Kljub temu je to korak naprej! Ni čudežnih obrazcev, s katerimi bi v življenju lahko nadomestili delo in potrpljenje. Čakati moramo, da bodo sadovi dozoreli. Z zadovoljstvom nas pa navdaja, ko vidimo, da dozorevajo v smeri borbe proti tiranijam, v vedno večjem občutku usodne povezanosti vseh tistih, ki so jim svoboda, demokracija in človeka dostojno življenje, najvišje vrednote. Našteli smo najvažnejše probleme, ki nam jih leto 1949 zapušča v dediščino, probleme, ki jih je to leto v odločilni obliki odprlo. Na letu 1950 bo, da jih rešuje in razvija. Naj bi se to delo vršilo v dobrobit vsega človeštva! MIMOGREDE Vse zastonj Na naš poziv g. Branku Babiču v članku »Neodgovorna politika«, da jasno pove, kaj se dejansko skriva za njegovo najnovejšo revizionistično politično '»linijo«, napovedano na 11. kongresu njegove komunistične partije v Izoli, se je oglasil »Primorski' dnevnik« v nedeljski svoji številki ter se skuša s praznimi frazami izogniti jasnemu odgovoru. Imamo vse razloge za upravičeno domnivo, da pripravlja g. Branko Babič izdajstvo v tržaškem vprašanju. Zaradi tega ga vnovič vprašamo, kaj pomenijo njegove izjave podane pred glavnim odborom njegove OF in sicer: »Spričo vseh teh dejstev je jasno, da ne moremo še nadalje ostati na dosedanjem stališču obrambe mirovne pogodbe za vsako ceno« — ter njegov predlog — »naj pride Trst v takšen politični in gospodarski okvir, v katerem bo mogoče rešiti vsa vprašanja mirovne pogodbe. Ven s pojasnili »tovariš« Branko Babiči Državna založba Slovenije in Boe V Državni založbi Slovenije je izšla v prevodu knjiga ruskega profesorja A. V. Mišulina »Zgodovina starega veka«, tiskana v Mohorjevi tiskarni v Celju. V tej knjigi čitamo na str. 7 v poglavju štetje let: »V današnji dobi rabijo krščansko štetje. Kristjani štejejo čas od 30. leta vladanja rimskega cesarja Avgusta. Tedaj se je po izročilih rodil Jezu,s Kristus. Znanost je dokazala, da sploh ni živel nikak Kristus. Toda mnogi so začeli verovati vanj (kristjani)«. Ze iz tega primera lahko spoznamo, kako spoštujejo slovenski komunisti versko prepričanje slovenskega ljudstva, ki je v celoti krščansko. Svoboda Češkoslovaške oblasti so zaplenile dnevno izdajo poročil ameriškega poslaništva v Pragi, češ ‘ da zagovarja popolno svobodo mirnega izražanja političnega mnenja. Po mnenju komunističnega sodišča pomeni taka svoboda govora »ogrožanje državne varnosti in javnega mnenja«. Titove izjave Francoski neodvisni list »FRANCE SOIR« je 26. decembra objavil razgovor, ki ga je imel Tito z njegovim. dopisnikom v Beogradu. Tito je izjavil, da sovjetska komunistična stranka zelo greši, ker hoče vsiliti mednarodnemu delavskemu gibanju tri napačne ideje in sicer: 1) - da je sovjetska komunistična stranka nezmotljiva v svojih sklepih do drugih strank; 2) - da lahko samo Rdeča armada s svojo zasedbo uvede novi socialistični red; 3) - da je nemogoče uresničiti socializem brez pomoči Sovjetske zveze. Ce te očitke obrnemo na Tita, potem veljajo tudi za njegov režim. Zato se preprosti ljudje upravičeno vprašujejo, kdo je boljši, tat, ki beži, ali pa tat, ki se je ustavil, ker mu je zmanjkalo sape, ter kriči: »Primite tatu!« George Orwell L7 eT t o Bdi se, da je povsod po Oceaniji prihajalo do neprepričljivih spontanih demonstracij delavcev, ki so korakali po cestah z zastavami in izražali zahvalo Velikemu bratu ra svoje novo srečno življenje. Priredili so tudi manifestacije v zahvalo, da jim je Veliki brat dvignil obrok čokolade na tedenskih 20 gramov. In ravno včeraj — je razmišljal — so objavili, da bodo obroke znižali na 20 gramov na teden. Ali je mogoče, da so ljudje v 24. urah lahko požrli takšno stvar? Da, očiihdno. Winston je opazil, da je Parsons to gladko požrl. Čudovite statistike so še naprej plavale iz telekontrolorja. V primeri z lanskim letom je bilo več brane, več oblek, več hiš, več pohištva, več kuhinjskih loncev, več ladij, več helikopterjev — več vsega. Leto za letom in minuto za minuto je vse nevzdržno kipelo kvišku. Winston je pogledal po kleti in čemerno razmišljal, kako se plete življenje. Ali je bilo vedno ta- 1984. ko? Od dotikov neštetih teles umazane stene, obtolčene kovinske mize in stoli, ki so bili postavljeni tako na gosto, da si se s komolci zadeval soseda, skrivljene žlice, o-škrbljeni krožniki, slabi beli kozarci, vse umazano, popackano in polomljeno, nad tem pa kiselkast duh po slabem brinjevcu, slabi kavi, kovinsko vonjajočem mesu in umazanih oblekah. Res, v spominu ni našel ničesar, kar bi bilo bistveno drugačno. Vse njegovo življenje ni bilo izadosti hrane in oblek, posodje je bilo vedno oškrbljeno in obtolčeno, prostori vedno premalo zakurjeni, podzemski vlaki prenapolnjeni, hiše razpadajoče, kruh temen, čaj velika redkost, kava plesniva — ničesar poceni in v izobilju razen sintetičnega brinjevca. Sicer pa: zakaj bi človek občutil vse to kot neznosno, če pa se ni spominjal, da je bilo nekoč drugače? Poročilo Ministrstva za izobilje se je končalo z novim zvokom trobente, kateremu je sledila lahka glasba. Parsons, katerega je zaradi poplave številk prevzelo nedoločeno navdušenje, je vzel iz usit pipo. »Ministrstvo za izobilje se je pa letos res izkazalo«, je dejal in odobravajoče prikimal. Winston je iz nerazumljivega razloga naenkrat pomislil na gospo Parsons. V dveh letih jo bosta tista dva otroka naznanila Miselni policiji. Gospo Parsons bodo vaporizirali. Vaporizirali bodo Syma in vaporizirali bodo tudi njega, Win-stona. Po drugi strani pa ne bodo nikoli vaporizirali Parsonsa. Win-stonu se je zdelo, da nagonsko čuti, kdo bo ostal in kdo izginil. V tem trenutku pa se je Win-ston naenkrat zdrznil v svojih sanjarjenjih. Dekle pri sosednji mizi 'se je napol obrnilo in ga gledalo. Bila je ista temnolaska. Njen pogled je bil bežen, a nenavadno zvedav. V trenutku pa, ko so se njune oči srečale, se je obrnila vstran. Winstona se je v hipu polastila silna groza. Koliko časa ga je že opazovala? Zakaj ga je stalno zasledovala? Recimo, da svojega izraza ni imel pod polnim nadzorstvom. Bilo je strašno nevarno, če si v javnem lokalu ali v dosegu telekon-trolorja pustil svojim mislim prosto pot. Najmanjša stvar te je lahko izdala. Nervozen utrip, nezaveden odsev strahu, mrmrajoče raz- govarjanje s samim seboj, vse, kar je kazalo na nekaj abnormalnega, kot bi hotel kaj kriti. Ce si imel na obrazu neprimeren izraz (recimo, da je razodeval dvom, kadar so sporočali novo zmago), je bil to že kazniv prestopek. Novogovorica je imela za to tudi že izraz: obrazni zločin. Toda dekle mu je spet obrnilo hrbet. Morda ga tudi ni .ravno zasledovala; morda je bil tudi pred dvema dnevoma le slučaj, da se je vserila tako blizu njega. V tem trenutku pa je prišel iz telekontro-lorja prodoren žvižg, znak za vrnitev na delo. Vsi trije so skočili pokonci. Tokrat je bilo že drugič v treh tednih, da je Winston zamudil večer v Središču skupnosti: nevarna stvar, ker si bil lahko prepričan, da. so izostanke skrbno beležili. Clan stranke načeloma sploh ni imel prostega časa. Predpostavljali so, da se bo razen takrat, ko bo delal, jedel ali spal, udeleževal skupnega odmora in razvedrila. Ce se je ukvarjal s čim, kar je kazalo individualistični okus, je bilo že nevarno!.. Celo če je šel sam na sprehod... Toda ta večer ga je premamila sladkost aprilskega zraka, ko Je stopil iz ministrstva. Nebo je bilo toplo-modro in naenkrat se mu je zazdel hrupni večer v Središču z duhamornimi in izčrpujočimi igrami, čtivom in škripajočim tovarištvom, namazanim z brinjevcem, naravnost neznosen. Podzavestno je obrnil hrbet avtobusni postaji in se komaj premišljajoč, kam naj se obrne, usmeril proti labirintu umazanih, rjavih hiš četrti siromakov. S kamenjem tlakovane ceste z majavimi dvonadstropnimi hišami so bile iznačilna četrt prolesa. Skozi temačna hišna vrata in po ozkih drevoredih, ki so se vlekli ob obeh 'straneh, so se v presenetljivem številu pretakali ljudje: dekleta v polnem cvetju s kriče pomazanimi ustnicami in mladeniči, ki so jih zasledovali, napihnjene majajoče se žene, ki so ti kazale, kakšna bodo ta dekleta v desetih letih, in stara sključena bitja, ki so se pehala na krivih nogah, razcapani bosi otroci, ki so se igrali v blatu in se razleteli ob jeznih opominih mater. Številna okna na cesto so bila razbita in spet zadelana. Stranka je seveda trdila, da je osvobodila proles hlapčevanja pod kapitalizmom. Dan za dnem so ti telekontrolorjl polnili ušesa s statistikami, ki naj bi dokazovale, da imajo ljudje zdaj več hrane, več obleke, boljše hiše, boljši odpoči-tek, da delajo manj časa, da so bolj zdravi, srečnejši in bolje vzgo- jeni kot ljudje pred 50 leti. Nobene besede pa ni bilo mogoče niti dokazati niti izpodbijati. Toda i-sto je stranka, zvesta načelom dvojne igre, učila, da je proles po naravi manjvreden in ga je treba zato stalno držati v podrejenosti kot žival. Ni bilo težko držati jih pod nadzorstvom. Z dvanajstimi leti so začeli hoditi na delo, z dvajsetimi so se -paročali, s tridesetimi so že dosegli srednjo starost in večina jih je s šestdesetimi pomrla. Njihove misli je obvladovalo težko telesno delo, sknb ,za dom in otroke, filmi, nogomet, pivo, predvsem pa igre. Loterija 'Z visokimi vsakotedenskimi dobitki je bila javni dogodek, kateremu je posvečal proles veliko pozornost; bila je glavna stvar, za katero so milijoni od njih sploh živeli. Bila je njihovo veselje, zdravilo njihovi boli, njihovo intelektualno razvedrilo. Kopica ljudi je živela samo od tega, da je prodajala svoje sisteme, napovedi in srečonosne predmete. Winston ni imel nobenega opravka z loterijo, ki jo je upravljalo Ministrstvo za izobilje, vedel je pa (kot tudi vsi drugi v stranki), da so bili dobitki v veliki meri le navidezni. Izplačevali so dejansko samo majhne vsote, dobitniki velikih nagrad pa so bile same neobstoječe osebe. (Se nadaljuje) Srečno novo leio želijo svojim odjemalcem . in prijateljem Venuti Ruggero '•““r Maaufakture n 1 » V' ti L&curctma šSra/až + ne ploSče, furnir, parkete in droa nudi najugodneje TEL. BO 441 CALEA TRST Viti« Sonnino, 2 4 Novoletne razglednice, slovenski mesečni koledarji in koledarji Mohorjeve družbe se dobijo v knjigarni Stoka v Tiskarna ADRIA d. d. ... v- *•*- - A?'1 i i ' ; • r[' rt« • .• Trst, mL S. Ana*tasio 1-c ulici Milano W A. Sirca in sinovi JESTVINE in PEKARNA ‘Vrst, Sv. 9lna 33 ^Krznarstvo S/llaska 56-56 ^Lrsf, ul. Sf ^Bazzaco 13