Letnik 39 
1 
1995 
G TS I ST I 
Glasilo Zveze geodetov Slovenije 
Journal of Association of Surveyors, Slovenia 
UDK 528=863 
ISSN 0351 - 0271 
Letnik 39, št. 1, str. 1-80, IJubljana, april 1995 
Glavna, odgovorna in tehnična urednica: mag. Božena Lipei 
Programski svet: predsedniki območnih geodetskih dntštev in predsednik Zveze geodetov Slovenije 
Uredniški odbor: mag. Boris Bregant, mag. Božena Lipej, Gojmir Mlakar, profdr. Branko Rojc, 
dr. Radoš Šumrada, Joe Triglav 
UDK klasifikacija: mag. Boris Bregant 
Prevod v angleščino: Ksenija Davidovič 
Lektorica: Joža Lakovič 
Izhaja: 4 številke letno 
Naročnina: za organizacije in podjetja 15 000 SIT, za člane geodetskih dntštev 1 500 SIT. 
Številka žiro računa Zveze geodetov Slovenije: 50100-678-45062. 
Tisk: Povše, Ljubljana 
Naklada: 1150 izvodov 
Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo 
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-211/92 mb z dne 2.3.1992 šteje Geodetski vestnik med proizvode, 
za katere se plačuje 5% davka od prometa proizvodov. 
Copyright © 1995 Geodetski vestnik, Zveza geodetov Slovenije 
Letnik 39 
1 
1995 
GEOD TS ST 
Glasilo Zveze geodetov Slovenije 
Journal of Association of Surveyors, Slovenia 
UDC 528~863 
ISSN 0351 - 0271 
Vol. 39, No. 1, pp. 1-80, Ljubljana, April 1995 
Editor-in-Chief, Editor-in-Charge, ancl Teehnical Editor: Božena Lipej, M.Se. 
I 
Programme Board: Chairmen of Tenitorial Surveying Soeieties and the President of the Assoeiation of 
Surveyors of Slovenia 
Editorial Board: Boris Bregant, M.Se., Božena Lipej, M.Se., Gojmir Mlakar, ProfDr. Branko Rojc, 
Dr. Radoš Šumrada, Joe Triglav 
UDC Classification: B01is Bregant, M.Se. 
Translation into English: Ksenija Daviclovič 
Lectar: Joža Lakovič 
Subscriptions and Editorial Acldress: Geodetski vestnik - Editorial Stajj; Kristanova ul. 1, Sl-61000 Ljubljana, 
Slovenia, Tel.: +386 61 312315, Fax: +386 61132 20 21, Email: bozena.lipej@gu.sigov.mail.si. Published 
Quarterly. Annua/ Subseription 1995: SIT 15 000. Personal Subseription (Surveying Soeiety Membership) 1995: 
SIT 1 500. Drawing Account of the Assoeiation of Surveyors of Slovenia: 50100-678-45062. 
P1intecl by: Povše, Ljubljana, 1 150 eopies 
Geodetski vestnik is in pari finaneecl by the Ministry far Seience ancl Technology 
Aceording to the Ministry of Culture /etter No. 415-211/92mb dated Mareh 2nd, 1992, the Geodetski vestnik is 
one of the produets for whieh a 5% products sales tax is paid. 
Copyright © 1995 Geodetski vestnik, Assoeiation of Surveyors Slovenia 
Vol. 39 
1 
1995 
VSEBINA 
C WTE 
UVODNIK 
EDITORJAL 
IZ ZNANOSTI IN STROKE 
FROM SCIENCE AND PROFESSION 
Slavko Pečnik: 
Slavko Pečnik: 
Ladica 
Hoebenreich-
Rojko: 
DIGITALNI MODEL RELIEFA EVROPE 
DIGJTAL TERRAIN MODEL OF EVROPE 
MODEL V PODPORO SMOTRNEMU RAZPOLAGANJU Z MINERALNIMI 
VIRI 
DECJSJON SUPPORT MODEL FOR BALANCED USE OF MINERAL 
RESOURCES 
PREGLEDI 
NEWSREVIEW 
Milan Naprudnik: GEODEZIJA IN PROSTOR V TISOČLETJIH (I, II, III) 
7 
13 
19 
SURVEYING AND ENVIRONMENT THROUGH MILLENIA (!, II, III) 26 
Iztok Požauko: O UPORABI EHIŠ-A V TELEKOMU 
ON THE USE OF "EHL~" IN THE TELEKOM COMPANY 31 
Tomaž Banovec: IZKUŠNJE S TELEDETEKC!JSKO KAMERO MOMS - KRAJŠI UVOD 
EXPERIENCES WITH THE MOMS REMOTE SENSING CAMERA - SHORT 
INTRODUCTION 35 
OBVESTILA IN NOVICE 
NOTICES AND NEWS 
Florjan 
Vodopivec: 
Peter Kos: 
Vasja Bric, 
Tadeja Vengar: 
Božena Lipej: 
Ministrstvo 
za obrambo: 
Božena Lipej: 
Radoš Šumrada: 
DIPLOMANTI, MAGISTERIJI, IMENOVA_NJA IN VPIS NA ODDELKU ZA 
GEODEZIJO 
GRADUATE ENGINEERS, MASTER'S THESIS, NOMINATIONS AND 
ENROLMEl'rT IN THE DEPARTMENT OF GEODESY 
OB 25-LETNICI ODDELKA ZA AEROFOTOGRAMETRUO NA 
GEODETSKEM ZA VODU SLOVENIJE 
ON THE 25TH ANNIVERSARY OF THE DEPARTMENT OF 
AEROPHOTOGRAMMETRY AT THE GEODETSKI ZAVOD SLOVENIJE 
SEMINAR DIGITALNE FOTOGRAMETRIJE V BONNU 
DJGITAL PHOTOGRAMMETRY SEMINAR IN BONN 
PREDSTAVITEV PREGLEDNE KARTE SLOVENIJE Z OBČINAMI 
PRESENTATJON OF A GENERAL MAP OF SLOVENJA WITH COMMUNES 
PREGLEDNA KARTA REPUBLIKE SLOVENIJE MERILA 1:200 000 
GENERAL MAP OF THE REPUBLJC OF SLOVENIAAT 1:200 000 SCALE 
POMEMBNEJŠI SIMPOZIJI IN KONFERENCE V LETU 1995 
SIMPOSIA AND CONFERENCES OF IMPORTANCE IN 1995 
SPREJEM ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE V SVETOVNO GEODETSKO 
FEDERACIJO 
ACCEPTANCE OF THE ASSOCJATION OF SURVEYORS OF SLOVENJA 
INTO THE WORLD GEODET/C FEDERATION 
39 
40 
45 
47 
49 
50 
52 
Ivana Kotnik: 20. v~·""'J'~DAN GEODETOV SLOVENIJE OŠVEN, 
11. FEBRUAR 1995 
THE 20TH SKI DAY OF SURVEYORS OF SLOVENJA - OŠVEN, 
11 FEBRUARY 1995 70 
Martina Pavlin: SREČANJE PRIMORSKlH IN GORENJSKlH GEODETOV 
MEETJNG OF SURVEYORS FROM THE PRIMORSKA AND GORENJSKA 
REGJONS 76 
UVODNI 
Spet je leto naokoli in pripis k tej številki Geodetskega vestnika nosi že 
devetintridesetič zaporedno številko ena. Člani Zveze geodetov Slovenije bomo lahko 
ponosni, če bomo z izdajanjem geodetske strokovne revije v naslednjem letu vstopili 
v štirideseto leto publiciranja. 
Ob prebiranju uvodnikov k prvim številkam v preteklih letih lahko ugotovimo, 
da se nekatere razmere v geodeziji do danes niso spremenile in da se tudi nekateri 
napovedani dogodki, pomembni za razvoj stroke in službe, kljub optimističnim 
napovedim, žal še niso uresničili. Pa prepustimo te teme v odločanje in izvajanje 
tistim, ki so zadolženi za delovanje na takih področjih. Morda vas utegne zanimati, 
ali bodo v uredniški politiki uveljavljene kakšne spremembe v letu, ki smo ga družno 
začeli zapisovati tudi v našem glasilu. 
Odgovor je pritrdilen. Vsakdo, ki se bo lotil pisanja strokovnega ali znanstvenega 
prispevka, bo moral pozorno prebrati nova navodila za pisanje člankov, ki prinašajo 
nekaj novosti. Gre za spremembe, ki smo jih uvedli po študiju in vključitvi standardov 
ISO s tega področja, kjer med štirinajstimi najpomembnejšimi omenimo le standarde 
za oblikovanje znanstvenih in tehničnih poročil, oblikovanje tez, oblikovanje 
periodičnih publikacij, izvlečke za publikacije in dokumentacijo, oblikovanje člankov 
v periodičnih in drugih serijskih publikacijah ter bibliografske navedbe. Z uporabo 
standardov ISO kot priporočil za pisanje prispevkov se bodo po novem srečevali tudi 
recenzenti znanstvenih in strokovnih prispevkov, ki bodo imeli zahtevnejše in 
obsežnejše delo kot doslej. Poenotenje objave prispevkov in njihova višja kvalitetna 
raven so nas med prvimi med slovenskimi strokovnimi revijami vodili v uporabo teh 
standardov. S tem želimo vzpostaviti profesionalnejši odnos piscev, kar pa bo 
zahtevalo več strogosti pri sprejemanju prispevkov za objavo. 
Pri vsem tem računamo na vaše razumevanje in sodelovanje. Upamo lahko tudi, 
da letošnji Geodetski dan na Otočcu, ki bo osredotočen na „Geodezijo in nove 
sistemske ureditve", le ne bo govoril vsevprek o vsem, kar bi referenti želeli povedati, 
temveč da se bo resnično posvetil razpisani temi. Tako bi se tudi pri Geodetskemu 
vestniku izognili enemu obsežnemu zborniku prispevkov raznoterih tematik in trem 
drobnim zveščičem manj pomembnih prispevkov v preostalem delu leta. O tem bosta 
seveda dokončno odločitev sprejela Zveza geodetov Slovenije in Redakcijski odbor 
srečanja. 
Sedaj, ko smo vas dodobra posvarili z resnejšim delom v tem letu upamo, da vas 
nismo povsem odvrnili od pisanja; sicer pa lahko za poskušnjo pošljete strokovni 
prispevek v profesionalno tujo revijo s predlogom za objavo. Veselilo nas bo, če 
boste imeli manj težav z uredniškimi pravili in dodatnimi zahtevami uredništva ali 
recenzentov kot v domači reviji. Pa le ne izgubite vse korajže! 
mag. Božena Lipej 
IZ ZNANOSTI IN STROKE 
IMODEL 
Slavko Pečnik 
Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG, Ljubljana 
Prispelo za objavo: 1994-09-15 
Pripravljeno za objavo: 1995-03-30 
Izvleček 
Kot preizkus vzpostavitve baze podatkov za regionalni 
digitalni model reliefa (DMR) je v okviru diplomske naloge 
na FAGG-u, Oddelek za geodezijo, nastal idejni projekt 
Digitalni model reliefa Evrope. Na območju velikosti 8° x 
12° (v naravi 890 x 840 km) je bil zajet in gene1iran DMR 
s kvadratnim gridorn 5' x 5' (pri geografski širini <p=44° 
znaša približno 9,3 x 6, 7 km). Osnovni grid se je v procesu 
generiranja DMR-ja zgostil do poljubne, smiselne vrednosti, 
kot ga narekuje značaj dela v malih merilih, npr. 
1:1 000 000. Rezultat idejnega projekta Digitalni model 
reliefa Evrope pa je vzpostavitev digitalne baze podatkov 
za območje, ki je pokrito s štirimi modeli in izdelava 
aplikacije z naslovom Aksonometrični prikaz modelov 
s programskim paketom SCOP. 
Ključne besede: digitalni model reliefa Evrope, Geodetski 
dan, modificirana polikonusna projekcija, Radenci, SCOP, 
1994 
UVOD 
UDK 528.932(4)(084.3-16):681.335.2 
061.3(497.12-2) Radenci „1994":528 
ELIEFA 
DMR je računalniško podprt prikaz zemeljskega površja, ki si tudi v slovenskem prostoru utira pot na vse pomembnejše mesto. Uporabnost DMR-ja skoraj ne 
pozna meja in je v veliki meri odvisna od potreb in zahtev uporabnika. V zgodnji fazi 
razvoja DMR-ja so razvijali lokalne DMR-je, ki pokrivajo manjša, povsem lokalna 
območja. V novejšem času pa se pojavlja težnja vzpostavitve digitalne baze podatkov 
regionalnega DMR-ja, s katero bi bila zajeta območja velikih dimenzij. Pri tem so 
uporabljali kartografske vire velikih meril ter gride reda velikosti od 30 x 30 m 
(izdelan v ZDA) pa vse tja do 230 x 230 m (izdelan za severno Italijo). Za Slovenijo 
sta bila vzpostavljena DMR-ja s kvadratnim gridom 100 x 100 min 500 x 500 m, ki 
sta medsebojno združljiva. 
prispevku so predstavljeni kartografski vir in njegove matematične lastnosti, 
potrebne za oblikovanje DMR-ja. V nadaljevanju bodo predstavljeni 
modificirana polikonusna projekcija in matematični elementi DMR-ja na testnem 
območju ter metoda zajemanja vhodnih podatkov. Za predstavitev vzpostavljene 
digitalne baze podatkov je izbrana aplikacija Aksonometrični prikaz modelov, ki jo 
omogoča programski paket SCOP. 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
KARTOGRAFSKll VIR IN NJEGOVE MATEMATIČNE LASTNOST][ 
a V. mednarodnem kongresu geografov v Bernu leta 1891 so na predlog 
avstrijskega geografa in profesorja Dunajske univerze Albrechta Pencka sprejeli 
pobudo o izdelavi mednarodne karte sveta (MKS) v merilu M=l:1 000 000, za 
katero so na naslednjih konferencah določili naslednjo matematično osnovo: 
• velikost lista 
- listi zajemajo površino 4° po geografski širini in 6° po geografski 
dolžini, možnost spajanja listov (London, 1909) 
• kartografska mreža 
- poldnevniki in vzporedniki se prikazujejo za vsako stopinjo (London, 
1909) 
• projekcija 
- projekcija karte mora izpolnjevati tele zahteve: 
- poldnevniki se prikazujejo kot ravne črte 
- vzporedniki predstavljajo dele ekscentričnih krožnic 
- deformacija nosilnega materiala (papir) preprečuje izdelavo konformne 
ali ekvivalentne projekcije 
Izmed razpoložljivega kartografskega materiala je bila za izdelavo idejnega projekta 
izbrana mednarodna karta sveta v merilu 1:1 000 000 v modificirani polikonusni 
projekciji. 
MODIFICIRANA POLIKONUSNA PROJEKCIJA 
Projekcija izhaja iz modifikacije proste ameriške polikonusne projekcije z naslednjimi lastnostmi: 
• robni vzporedniki vsakega lista so loki ekscentričnih krožnic s središčem v 
podaljšku srednjega poldnevnika 
• linearno projekcijsko merilo vzdolž vzporednikov je enako n=l 
• vsi poldnevniki se preslikajo kot premice 
• srednji poldnevnik se skrajša za vrednost s=0,271 cos2 <p (v milimetrih), 
poldnevnika na oddaljenosti ±2° od srednjega poldnevnika pa se preslikata 
brez deformacij, m=l 
• kartografska mreža se računa na 1 °. 
Konstrukcija kartografske mreže 
onstrukcija mreže poldnevnikov in vzporednikov na posameznem listu temelji na 
pravokotnih koordinatah značilnih presekov 1 ° mreže, za katero je značilna 
simetrija glede na srednji poldnevnik. 
Koordinatni sistem 
oordinatni sistem je določen na podlagi znanih pravokotnih koordinat značilnih 
presekov stopinjske mreže in znane dolžine srednjega poldnevnika, skrajšanega 
za ustrezno vrednost. Koordinatni začetek vsakega lista je v sečišču srednjega 
poldnevnika in južnega vzporednika. 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
MATEMATIČNI ELEMENTI MODELA IN VSEBINA 
Glede na razpoložljiv kartografski vir in njegove matematične lastnosti je bila sprejeta kompromisna rešitev, da naj za potrebe izdelave diplomske naloge vsak 
list predstavlja neodvisen model, kar je tudi značilnost modificirane polikonusne 
projekcije. Tako so bili oblikovani štirje neodvisni modeli, ki se po potrebi lahko v 
poljubni projekciji spojijo v en model. Izbrane karte za izdelavo idejnega projekta 
zajemajo območje velikosti 8° x 12°, kar v naravi predstavlja ozemlje velikosti 
približno 890 x 840 km. 
Koordinatni sistem modela 
Pravokotni koordinatni sistem je oblikovan, kot to zahteva pravilnik o izdelavi karte, z dodatno komponento "Z" predstavlja relativno orientiran model z 
natančno določenimi koordinatami presekov geografske mreže. 
Merilo in enote modela 
Vse koordinate točk presekov (y, x) so bile izračunane z natančnostjo 1/1 000 mm v merilu karte M=l:1 000 000. To je utemeljeno z dejstvom podane natančnosti 
vhodnih podatkov za projekcijo, ki so navedeni v tablicah. Istočasno pa te vrednosti v 
naravi predstavljajo enoto enega metra. Koordinata "Z" je bila ocenjena z 
natačnostjo enega metra v naravi. S tem se vzpostavi relacija iste natančnosti in istih 
merskih enot za pozicijsko in višinsko predstavitev zajetih podatkov. 
Kartografska mreža 
Osnovna kartografska mreža projekcije je stopinjska mreža, ki je zgoščena do gostote petih ločnih minut (5'). Opisana gostota mreže predstavlja najmanjšo 
razdaljo med prerezi, ki služijo kot metoda zajemanja vhodnih podatkov. Ta 
razdalja v naravi predstavlja red velikosti približno 9 kilometrov, v odvisnosti od <.p 
in 'A. Hkrati je to tudi gostota zajetega DMR-ja, ki ga lahko v okviru programa 
SCOP dodatno zgostimo. Pravokotne koordinate presekov kartografske mreže, v 
nadaljevanju besedila točk profilov (y, x), so bile izračunane na podlagi vhodnih 
podatkov projekcije z uporabo linearne interpolacije. Višinska komponenta "Z" pa 
se interpolira iz kartografskega materiala s pomočjo predhodno izdelane prosojnice 
točk profilov. 
Vsebina zajemanja 
Geografska vsebina, ki je element karte in potrebna za vzpostavitev baze zajetega digitalnega modela reliefa, je razdeljena v dve skupini: 
• osnovno skupino zajetih podatkov predstavljajo tako imenovani točkovni 
elementi: 
- oslonilne točke 
- točke prerezov 
- višinske točke, podane s koto, 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
• dodatno skupino predstavljajo tako imenovani linijski elementi, ki v primeru 
zaprtega tipa poligona predstavljajo ploskovni element: 
- morska linija celine 
jezerska linija 
- morska linija otoka. 
METODE ZAJEMANJA 
Osnovna ideja zajemanja podatkov je v ločenem izračunu pozicijskih koordinat (y, x) točk po prerezih enakih geografskih širin na eni strani ter ročnem 
zajemanju komponente "Z" identičnih točk na drugi strani, kar je posledica 
neobstoja oz. nedostopnosti založniških originalov, ki bi omogočali drugačne metode 
zajemanja. S tem je mišljeno predvsem skaniranje podlag in kasnejša avtomatska oz. 
polavtomatska vektorizacija rastrske slike. Ta metoda predstavlja najbolj enostavno 
obliko posrednega zajemanja in s tem analogno/digitalne pretvorbe podatkov, ki se 
zajemajo iz kartografskega vira. Metoda dela, pogojena z dostopnim kartografskim 
virom, je narekovala izdelavo računalniškega programa, ki rešuje problem zajemanja 
oz. izračuna pozicijskih koordinat zajetih točk po prerezih. 
APLIKACIJA AKSONOMETRIČNI PRIKAZ MODELOV 
a navedbo meja generiranja DMR-ja in s tem aksonometričnega prikaza služijo 
izračunane koordinate oslonilnih točk in poznavanje razporeditve oslonilnih 
točk V fazi poskusnih obdelav je bilo ugotovljeno, da je treba višinsko komponento 
"Z" zajetih točk v primerjavi z dolžino povečati za faktor, ki omogoča realni prikaz 
reliefa. Za potrebe izdelave aksonometričnega prikaza je bil izbran multiplikacijski 
faktor vrednosti Z=5, kar pomeni povečanje višin za petkratno vrednost vhodnih 
podatkov. Zajeti kvadratni grid DMR-ja je bil dodatno zgoščen z gridom, ki v naravi 
predstavlja velikost 2 500 x 2 500 m, na karti v merilu M=l:1 000 000 pa znaša 2,5 
mm. S tako izbranim gridom in izborom zvončaste krivulje kot bazne funkcije je bil 
generiran DMR za celotno območje. Z izborom bazne funkcije je bil DMR glajen, 
kar v praktičnem smislu pomeni zaobljenje vseh prehodov. 
odul SCOP.PERSPECT omogoča izdelavo aksonometričnih prikazov s 
poljubno izbranim pogledom na. obravnavani modeL Del teh rezultatov je 
viden v prilogi. Aksonometrični prikaz je le ena izmed možnosti uporabe digitalne 
baze podatkov DMR-ja, ki je bila vzpostavljena v procesu izdelave diplomske naloge 
Digitalni model reliefa Evrope. 
Literatura: 
Dovedan, Z, Fortran 77. Ljubljana, 1988 
Jovanovič, V., Matc;matička kartografija. Beograd, VGI, 1983 
Novak, T., Primerjalna analiza uporabe programskega paketa SCOP s sorodnimi programskimi 
paketi. Diplomska naloga. FAGG OGG, Ljubljana, 1993 
Peterca, M et al., Kartografija. Beograd, VGI, 1974 
Peterca, M., Čolovič, G., Geodetska služba JNA, Beograd, 1987, št. 21, poglavje 5 
Rihtaršič, M, Fras, Z, Digitalni model reliefa. I del: Teoretične osnove in uporaba DMR 
Ljubljana, 1991 
SCOP, Product Information Dunaj, Technical University Vienna, Institute of Photogrammetry and 
Remote Sensing, 1992 
SCOP, To Create and Apply Digital Elevation Models. User ManuaL Dunaj in Stuttgart, 1992 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
1 
-
-
l{) 
o 
M 
r-1 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
modela MOD305 
nomenklatura lista 
smer pogleda 
v 
, modela 
Recenzija: Matjaž Ivačič 
dr. Drago Perko 
L32 
iz IZ proti SV 
levo spodaj: JV del Francije 
levo zgoraj: SV del Francije 
sredina zgoraj: J del Nemčije 
desno zgoraj: Z del Avstrije 
osrednji del: Švica in S del Italije 
sredina spodaj: Genovski zaliv 
Geodetski vestnik 39 (1995) l 
UDC 528.932(4)(084.3-16):681.335.2 
061.3(497.12-2) Radenci „1994":528 
DIGITAL TERRAIN MODEL 
OFEUROPE 
Slavko Pečnik 
Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG, Ljubljana 
Received September 15, 1994 
Revised March 30, 1995 
Abstract 
A range of 8° x 12° (890 x 840 km of actual) size with basic 
grid 5' x 5' (9,3 x 6,7 km) has been chosen asa testing area 
for the outline scheme of The Digital Terrain Model of 
Europe. In the process of DTM generation the basic 5' x 5' 
grids were condense.d to a reasonable value. The goal of the 
project The Digital Terrain Model of Europe isto build a 
digital dala base f or the area that is covered with f our mode/s 
and to make a special application with the program system 
SCOP. 
Keywords: digital te1Tain model of Europe, Geodetic 
workshop, modified polyconic projection, Radenci, SCOP, 
1994 
INTRODUCTION 
A Digital Terrain Model (DTM) is a computer-supported representation of the 
~arth's surface, which is gaining importance in Slovenia. The applicability of 
DTMs knows almost no limits and to a great extent depends on the requirements 
and demands of users. Local DTMs were developed in the early phase of 
development of digital terrain models, which cover smaller, entirely local areas. A 
tendency to set up digital databases of regional DTMs has appeared lately, which 
include areas of large dimensions. Large-scale cartographic sources and with grids on 
the order of magnitude from 30 x 30 m (made in the USA) to 230 x 230 m (made for 
Northern Italy) were used. Two digital termin models were made for Slovenia with 
quadratic grids of 100 x 100 m and 500 x 500 m, which are compatible. The paper 
presents a cartographic source and the mathematical properties needed for the 
formation of a digital terrain model. A Modified Polyconic projection and the 
mathematical elements of a digital terrain model of a test area are also presented, as 
well as a method for the acquisition of input data used. The application 
"Axonometric Presentation of Models" enabled by the SCOP program system was 
chosen for the presentation of the set-up of the digital database. 
CARTOGRAPHIC SOURCE AND ITS MAT.HEMATICAL PROPERTIES 
A proposal by Austrian geographer and a professor at the University of Vienna, 
~rof. Albrecht Penck, for the preparation of an international map of the world 
(IMW) at 1:1 000 000 scale was accepted at the Vth lnternational Congress of 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
Geographers in Bern in 1891. At subsequent conferences the following mathematical 
basis was determined for it: 
o Sheet size 
- Sheets will comprise an area of 4° of geographic latitude and 6° of 
longitude, possibility of joining sheets (London, 1909); 
o Cartographic grid 
- Meridians and parallels of latitude are presented for each degree 
(London, 1909); 
• Projection 
The map projection should fulfill the following requirements: 
- meridians will be presented as straight lines 
- parallels will be presented as parts of eccentric circles 
Deformation of the carrying material (paper) will prevent the 
preparation of a conforming or equivalent projection. 
The International Map of the World at a scale of 1:1 000 000 in a Modified 
Polyconic projection was chosen from among the available cartographic material for 
the preparation of an outline scheme. 
MODIFIED POLYCONIC PROJEC'fION 
The projection is derived from a modification of an American Polyconic projection with the following characteristics: 
• the border parallels in each sheet are arcs of eccentric circles with their 
centre on the extension of the central meridian. 
• the linear projection scale along the parallels equals n=l 
• all meridians are mirrored as straight lines 
• the central meridian is shortened by a value s=0,271 cos2 <p (in mm), while 
the two meridians at a distance of ±2° from the central meridian are 
mirrored without deformations, m=l. 
• the cartographic grid is calculated at 1 °. 
Com:trnction of the cartographic grid 
Construction of the grid of meridians and parallels on sheets is based on rectangular coordinates of characteristic cross-sections of a 1 ° grid, with 
characteristic symmetry with regard to the central meridian. 
Cooirdinate system 
The coordinate system was determined on the basis of known coordinates of characteristic cross-sections of a degree-grid and the known length of the central 
meridian, shortened by the appropriate value. The coordinate beginning of each 
sheet is in the intersection point of the central meridian and the southernmost 
parallel. 
MATHEMA'fICAL ELEMENTS OF THE MODEL AND CON'fENT 
compromise solution was adopted with regard to the available cartograph~c 
source and its mathematical properties, i.e. each sheet should represent ari 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
l 
independent model, which is also the characteristic of the Modified Polyconic 
projection. Four independent models were thus formed which can be joined into one 
model in any randomly selected projection. The maps chosen for the preparation of 
an outline scheme comprise an area of size 8° x 12°, which in nature is an area of size 
approximately 890 x 840 km. 
Coorrdinate system of the model 
The rectangular coordinate system is designed as required by the Regulations on the Preparation of Maps, and with an additional "Z" component represents a 
relatively well-oriented model with accurately determined coordinates of 
cross-sections of a geographic grid. 
Scale and units of the model 
All cross-section coordinates (y, x) of points were calculated at an accuracy of 1/1 000 mm at map scale 1: 1 000 000. This is justified by the fact of the given 
accuracy of the input data for the projection which are stated in the tables. At the 
same tirne these values represent a unit of one metre in nature. The "Z" coordinate 
was estimated at an accuracy of one metre in nature. This serves to establish the 
relation of equal accuracy and equal measurement units for both the positional and 
height presentation of the acquired data. 
Cartographic grid 
he basic cartographic grid of the projection is a degree-grid which is condensed 
to a density of five are minutes (5'). The described density of the grid is the 
smallest distance between cross-sections which serve as the method of acquisition of 
input data. This distance in nature is on the order of magnitude of approximately 9 
kilometres, depending on <pand '"A. At the same tirne this is also the density of the 
digital terrain model in question, which can be additionally condensed with the 
SCOP program. The rectangular coordinates of cross-section of the cartographic grid 
(hereinafter "profile points") (y, x) were calculated on the basis of input data of the 
projection with the use oflinear interpolation. The height component "Z", however, 
is interpolated fromcartographic material using a previously made transparency with 
profile points. 
Content of acquisition 
The geographic content which is the basis of the map and is required for the setting up of the base of the acquired digital terrain model is divided into two groups: 
• the basic group of acquired data are the so-called point elements: 
- reference points 
- cross-sectional points 
- height points, given by height, 
• line elements represent an additional group, which in the case of a closed 
polygon represents a plane element: 
- the coastline of the mainland 
- lake outline 
- the coastline of islands. 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
DATA ACQUISITION METHODS 
he basis idea for data acquisition comprises a separate calculation of position 
coordinates (y, x) of points along cross-sections of equal latitude on one hand 
and manual acquisition of the "Z" component of identical points on the other, which 
is a consequence of non-existence or unavailability of published originals which 
would enable other methods of data acquisition. This above all means scanning of 
the surface and later automatic or semi-automatic vectorization of raster image. This 
method is the simplest form of indirect data acquisition and with this, analog-digital 
transformation of data acquired from a cartographic source. The method of work, 
dependent on the available cartographic source, dictated the writing of a computer 
program which will solve the problem of data acquisition, i.e. the calculation of 
position coordinates of points along the cross-sections. 
APPLICATION AXONOrytETRIC PRESENTATION OF MODELS 
The calculated coordinates of reference points and the knowledge of the distribution of reference points serve for a statement of the limits for generating 
a DTM and an axonometric presentation. In the phase of test processing of data it 
was established that in comparison with length, the height component "Z" of the 
points comprising the analysis should be increased by a factor enabling a real 
presentation of the relief. A multiplication factor with a value of Z=5 was chosen for 
the preparation of an axonometric presentation, which means an increase in height 
by a five-fold value of the input data. The analyzed DTM grid was additionally 
condensed to a grid which in nature has the dirnensions of 2 500 x 2 500 m, while on 
the map, at a scale of 1:1 000 000, it is 2,5 mm. Such a grid and the selection of a 
bell-shaped curve as the basic function enabled a generation of a DTM for the entire 
area. The selection of the basic function smoothened the digital model of relief 
which in practice meant the rounding of all transitions. 
The SCOP.PERSPECT module enables the preparation of axonometric presentation with a randomly chosen perspective of the discussed model. A part 
of the results can be seen in the enclosure. Axonometric presentation is only one of 
the possibilities of using the digital database of the DTM which was set up in the 
process for the preparation of a graduate thesis entitled Digital Terrain Model of 
Europe. 
Literature: 
Dovedan, Z., Fortran 77. Ljubljana, 1988 
Jovanovic, V., Matematička kartografija. Beograd, VGI, 1983 
Novak, T., Primerjalna analiza uporabe programskega paketa SCOP s sorodnimi programskimi 
paketi. Diplomska naloga. FAGG OGG, Ljubljana, 1993 
Peterca, M. et al., Kartografija. Beograd, VGI, 1974 
Peterca, M., Čolovic, G., Geodetska služba JNA, Beograd, 1987, št. 21, poglavje 5 
Rihtaršič, M., Fras, Z., Digitalni model reliefa. l. del: Teoretične osnove in uporaba DMR. 
Ljubljana, 1991 
SCOP, Product Information. Dunaj, Technical University Vienna, Institute of Photogrammetry and 
Remote Sensing, 1992 
SCOP, To Create and Apply Digital Elevation Mode/s. User Manual. Dunaj and Stuttgart, 1992 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
r 
1 
AXONOMETRIC PRESENTATION OF .MODEL No 305 ( NE) 
of the MOD305 Model 
nomenclature 
direction oj view 
area covered the model 
Review: Matjaž Ivačič 
Dr. Drago Perko 
L32 
SWtoNE 
lower left: SE part of France 
upper left: NE part of France 
upper middle: S part of Gennany 
upper right: W part of Austria 
middle: Switzerland and N Italy 
lower middle: the Bay of Genoa 
Geodetski vestnik 39 ( 1995) 1 
ODEL V PODPORO 
UDK (UDC) 553.003.1:502. 7 
7ll.2:681.3.004.14:559.201 l.56 
S O EMU RAZPOLAG JU 
Z MINERAL MI RI 
Ladica Hoebenreich-Rojko 
Montanistična univerza Leoben - lnštitu_t za tehnično 
analizo ekosistemov, Leoben, Avstrija 
Prispelo za objavo: 1995-02-20 
Pripravljeno za objavo: 1995-02-20 
Izvleček 
Glavne dejavnosti izrabe tal si v gosto naseljenih območjih 
srednje Evrope kon,kurirajo tako pri uveljavljanju prednosti 
svojih zahtev kot pri dosegu pooblastitve za izkoriščanje 
naravnih bogastev. Pri usklajevanju različnih interesov v 
procesu planiranja regionalne izrabe tal se priporoča analiza 
stroškov in učinkov naših namer v povezavi s tehnologijo 
geografskega informacijskega sistema (GIS). Rezultati 
zvišujejo zanesljivost določitve zaloge naravnih bogastev pri 
zapletenih in občutljivih posegih v okolje, ne samo na 
podlagi produktov GIS-a kot posrednih rezultatov, ampak 
predvsem z zagotovitvijo popolne ter dobro strukturirane 
dokumentacije o vseh parametrih odločitve, ki jih dobimo iz 
točkovnih primerov sistema upravljanja podatkovne baze na 
podlagi grafično izpopolnjenih možnosti generiranja 
dokumeniacije. 
Ključne besede: analiza stroškov in učinkov, GIS, 
mineralni viri, podatkovna baza, stopnja varovanja, 
vrednotenje 
Abstract 
In densely populated regions of central Europe the main 
branches of land use are competing heavily for priority for 
their demands as well as authorization to use the natura[ 
resources. The adjusting of different interests in regional land 
use planning requires cost-benefit analysis with GIS-aided 
techniques. The results enhance the approval of decisions on 
complex and sensitive cases of use of natura! resources by 
providing a complete and well-structured documentation of 
ali decision-related parameters and of intennediate results as 
GIS outputs and asa DBMS of scoring case with graphic 
enhanced reporting f eatures. 
Keywords: appreciation, cost-benefit analysis, database, 
GIS, mineral resources, protection priorities 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
1 UVOD 
V gosto naseljenih dolinah srednje Evrope in na morski obali je postal prostor ozko grlo urbanizacije. Interesi gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki na 
podlagi naravnih virov in kvalitet okolja razvijajo svojo gospodarsko uspešnost 
(industrija, gradbeništvo, vodno gospodarstvo, kmetijstvo, gozdarstvo in turizem ... ), 
si zato pri uveljavljanju svojih zahtev v vedno bolj omejenem prostoru in ob omejenih 
naravnih virih s prostorskega vidika nenehoma nasprotujejo. Tu je intervencija 
prostorskega planiranja zaradi razumnega in skladnega izkoriščanja zemeljske 
površine in njenih naravnih bogastev še posebno potrebna. Pojavi razvrednotenja 
okolja terjajo, da se načrtno obvarujejo rezerve naravnih bogastev na površinah, ki 
predstavljajo po svojih kvalitativnih in kvantitativnih lastnostih ter s 
tržno-gospodarskega vidika minimum zaloge za potrebe bodočih generacij. 
Pri upravljanju z naravnimi bogastvi se nosilci prostorskih odločitev srečujejo s kompleksnimi problemi, kako uskladiti ekonomske interese različnih 
gospodarskih dejavnosti s socialnimi in ekološkimi interesi družbe. Načrtovanje 
smotrnega izkoriščanja naravnih bogastev mora z vidika omejene možnosti izrabe 
naravnih virov z raziskavo možnih posledic vpliva interesov na okolje odkriti vsa tista 
materialna, prostorska in časovna razmerja, ki so za dolgoročni razvoj najbolj 
pomembna. Objektivnost takih kompleksnih analiz, ki morajo upoštevati pogoje 
prostora in časa, je močno odvisna od njenega pristopa. Razvoj računalniške 
tehnologije omogoča ne le digitalno zajemanje in vizualiziranje prostorskih podatkov, 
ampak predvsem integracijo posameznih komponent okolja in analizo medsebojnih 
vplivov ter ovrednotenje prostorskih elementov kot podlago pri odločitvah o 
nadaljnjih posegih v naravo. 
2 DOLOČITEV OBMOČIJ POTENCIALA MINERALNIH VIROV 
Vsak del narave, ki bi ga izbrala naša pozornost, je tako ali drugače del večjega ali manjšega ekosistema. Ne samo pri izrabljanju naravnih bogastev, ampak pri 
vseh svojih posegih v naravo bi si moral človek prizadevati, da ne uničuje teh 
ekosistemov. Ta prizadevanja vodijo k temeljitemu proučevanju narave, njenih 
zakonitosti ter njihovih medsebojnih odvisnosti in vplivov. Podatki, ki jih pri tem 
potrebujemo, če hočemo zajeti potencial mineralnih virov in bogastev, imajo 
prostorske in časovne komponente. 
2.1 Potrebne sestavine okolja 
v 
Ce se v nadaljevanju omejimo na določitev regionalnega mineralnega potenciala predvsem za potrebe gradbeništva, je treba na podlagi izkušenj (Hoebenreich, 
Wurzer, 1988, Woltbauer et al., 1989, Wolfbauer et al., 1992) kot potrebni minimum 
zbrati podatke o naslednjih sestavinah okolja: 
o fizičnogeografske: 
- relief z mrežo površinskih voda 
- geologija 
- nahajališča mineralnih surovin 
- pedologija in potencial prsti 
- hidrogeologija in profili podtalnice, 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
o družbenogeografske: 
meje političnih enot 
- zemljiški kataster 
urbanistični plan s smernicami razvoja 
- kataster stavbnih zemljišč 
- kataster vodov ( daljnovod, plinovod ... ) 
- naravni parki in krajinska območja posebnega družbenega varstva 
- poselitev, raba tal 
- promet in cestno omrežje 
.trenutna površinska izraba mineralnih virov 
zgodovinski material o izkoriščanju mineralnih virov 
deponije in odlagališča odpadkov 
industrijske dejavnosti in proizvodna obrt 
vodno gospodarstvo 
- zaščitena vodnogospodarska območja, zaščita podtalnice 
- kmetijstvo in gozdarstvo. 
2.2 Kakovost prostorskih podatkov 
v 
e iz kvalitete glavnih virov prostorskih podatkov je razviden nujni 
interdisciplinarni pristop k zastavljenemu cilju. Kvantiteta in kvaliteta 
prostorskih podatkov odločata o stopnji natančnosti in zanesljivosti njihove 
interpretacije, medsebojnega povezovanja ter analize. Kakovost podatkov ob 
zajemanju posameznih prostorskih slojev je v praksi največkrat odvisna od ravni 
načrtovanja ( družbeno, regionalno, lokalno). Zbiranje prostorskih podatkov ni samo 
časovno zelo intenziven proces, ampak tudi investicija velikega ekonomskega 
pomena. Da bi bila naložba kar najbolj dolgoročna, je treba s strateškega vidika 
digitalno zajemanje podatkov skrbno načrtovati. Akumulacija podatkov naj 
12erspektivno razvija prostorsko bazo kot integralni del informacijskega sistema. 
Casovna komponenta prostorskih podatkov pa pogojuje glede na življenjsko dobo 
podatkov redno aktualiziranje baz podatkov. 
ato si moramo že pred samim digitalnim zajemanjem zastaviti vprašanje možne 
kasnejše uporabe prostorskih podatkov na večjih ravneh načrtovanja. Merilo 
karte, kot eden izmed parametrov kakovosti prostorskih podatkov, je izhodišče za 
premislek o zasnutku prostorske baze. Zajemanje podatkov s kart manjšega merila 
ne zagotavlja večkratne uporabe digitalnih prostorskih podatkov, saj geometrična 
združljivost prostorskih slojev ni zagotovljena. Dolgoletne izkušnje kažejo, da je 
integriteta prostorskih podatkov, zajetih s kart velikih meril, v načrtovanjih globalnih 
razsežnosti zagotovljena, saj obstaja veliko možnosti digitalne generalizacije. 
Integracija v nasprotni smeri (iz velikega v malo) daje na žalost največkrat 
nezaželjene učinke z rezultatom, da so drago pridobljeni podatki povsem neuporabni 
- neprijetna faza zajemanja podatkov se začne znova. Vsekakor pa je treba v praksi 
vedno najti zadovoljivo razmerje med kvaliteto prostorskih podatkov, njihovim 
,,rokom uporabe" in ekonomsko upravičenimi rešitvami. 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
prvi fazi se indicira mineralni potencial (Wolfbauer et al., 1989) na podlagi 
"''-''J'v"n.,,u indikatorjev in na podlagi znanih nahajališč mineralnih virov. Tako 
predvidevani potencial se omeji glede na: 
o že obstoječo rabo tal (poselitev) 
o rezervirane površine iz urbanističnega plana (zaloga stavbnih zemljišč) 
o površine, ki jih zasega obstoječe in planirano cestno omrežje 
o krajinsko zaščito rečnega obrežja 
o zaščitena vodnogospodarska območja, območja zaščite podtalnice 
o površine naravnih parkov in krajinska območja posebnega družbenega 
varstva, ekološke cone 
o gozdove posebnega družbenega pomena. 
V nadaljevanju (Wolfbauer et al., 1992) je treba največjo pozornost posvetiti vnovični 
redukciji ostanka predvidevanega potenciala na podlagi že izčrpanih mineralnih 
surovin. Stopnjo izrabe indiciranega potenciala se določi s pomočjo podatkov o 
dosedanji izrabi mineralnih virov, arhivskih podatkov o (pol)preteklem izkoriščanju 
surovin in s proučevanjem aeroposnetkov. Z izvrednotenjem arhivskih aeroposnetkov 
lahko natančno registriramo geografske razsežnosti in določimo kvantiteto že 
izrabljenih naravnih virov. Prav tako lahko pri podrobnem pregledu lokacije 
prenekaterih deponij sklepamo na odlaganje odpadkov na lokacijah opuščenih 
rudnikov in gramoznic, temu primerno pa je treba indicirani potencial dokončno 
omejiti. 
ožnosti analize prostorske podatkovne baze v GIS-u so izredno prikladne za 
zastavljeno določitev območja potenciala mineralnih virov. Funkcije GIS-a pri 
generiranju zaščitnih con (okoli naseljenih območij, okoli prometne mreže in rek), 
združevanju prostorskih slojev in geometrične redukcije slojev na podlagi opisnih 
selekcij so ustrezno orodje za evaluiranje geogenih potencialov okolja. Kot rezultat 
take prostorske analize dobimo elementarne enote indiciranega mineralnega 
potenciala. Tako pridobljeni geometrični, topološki in tematski parametri 
indiciranega potenciala kot ploščina, obseg in oblika elementarne enote, stopnja 
razkosanosti elementarnih enot, globina geoloških plasti, povprečna globina 
podtalnice služijo pri prognozi izdatnosti mineralnega potenciala. 
3 KRITERIJI O BUKOV ANJA ZALOG MINERALNIH VIROV 
večanjem števila prebivalstva, intenzivnim razvojem prometnih komunikacij in 
zazidave stojimo dandanes v zvezi s proizvodnjo in potrošnjo mineralnih surovin 
pred problemom, kako zagotoviti skladno dolgoročno preskrbo na podlagi smotrne 
eksploatacije naravnih virov ob kar čirn večji zaščiti in varstvu okolja. Ker mineralni 
potencial nima sposobnosti regeneracije, je treba njegovo zalogo kar najskrbneje 
načrtovati. V zgoraj opisanem postopku iterativno določeni reducirani mineralni 
potencial naravnih virov predstavlja zalogo surovin v določenem okolju. Izdatnost 
potenciala ponavadi niha med dvema skrajnostima - ali nudi premalo ali preveč za 
izrabo. Prva alternativa predstavlja konec naših prizadevanj, v drugem primeru pa je 
treba predvideti rezerve za potrošnjo v bližnji prihodnosti. 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
a določitev zalog dolgoročne oskrbe je izrednega pomena pričakovana poraba. 
Ocena porabe se opravlja na temelju podatkov sedanje potrošnje oz. poteka 
ugotavljanjanje regionalnih kazalcev potrošnje in njenega trenda na podlagi. 
aproksimativnih metod. Ta se uskladi s prognosticirano ponudbo na podlagi določitve 
regionalne enkratnosti oz. stopnje pogostosti nahajališča, določitve območja 
potencialne oskrbe, oddaljenosti vira od težišča potrošnje in časovne določitve 
maksimalne dobe možne oskrbe. Racionalna eksploatacija mineralnih virov pa mora 
upoštevati se naslednje kriterije (Wolfbauer, Hoebenreich, 1992): 
• kvaliteto virov, volumen nahajališča, tehnično možni izkoristek, stopnjo 
homogenosti naravnega vira, geometrično razmerje ob možnem prostorskem 
posegu (maksimalna površina pri minimalnem obsegu), možen dostop do vira 
in možno transportno sredstvo, 
D določitev investicijske vrednosti, stroške eksploatacije, stroške tekočega 
vzdrževanja in maksimalno možno obratovalno dobo. 
To je izhodišče analize ekonomičnosti pri oblikovanju zalog mineralnih virov. 
4 DOLOČITEV STOPNJE VAROVANJA MINERALNIH NAHAJALIŠČ 
Družbene dejavnosti se opirajo na razvoj znanosti in tehnologije, da bi kar najuspešneje razvijale svojo ekonomsko uspešnost. Prizadevanja, ki dajejo 
prednost le neposrednim koristim in ekonomskim učinkom, brezobzirno izkoriščajo 
naravo in njene vire. Rezultati takih enostransko obravnavanih posegov se kažejo v 
degradaciji okolja, zato prodira zavest, da je treba vsak poseg v prostor temeljito 
ovrednotiti ne le na podlagi ekonomske komponente, ampak tudi v skladu z 
ekološkimi zakonitostmi in njihovimi družbenimi posledicami. 
nalize stroškov in učinkov in stroškovne uspešnosti so analize, ki se opirajo na 
ačelo, da je treba pri ocenjevanju ekonomičnosti programa, modela, plana ali 
projekta upoštevati ne samo neposredne stroške in učinke, marveč tudi stroške in 
učinke naših namer in hotenj v širši prostorski, časovni in ekonomski in družbeni 
razsežnosti. Analiza stroškov in učinkov izkoriščanja mineralnih virov mora v svojo 
celostno podatkovno podlago poleg indikatorjev ekonomičnosti vključiti še naslednje 
indikatorje (Wolfbauer, Hoebenreich, 1992) možnih posledic eksploatacije: 
o trajno izgubo površin za nekatere družbene dejavnosti 
o trajno izgubo plodne zemlje za potrebe kmetijstva 
o trajno izgubo oz. omejitev življenjskega prostora nekaterih rastlin in živali 
o stopnjo uničenja krajinske podobe in spremembo tipične kulturne krajine 
o vpliv produkcije na bližnja naselja in rekreacijske površine (hrup, prah) 
o učinke eksploatacije in možnih nesreč na podtalnico 
o ,vpliv transporta na cestno omrežje (hrup, povečanje prometa, poškodovanje 
cestnih površin) 
o vpliv na mikroklimo (gibanje in vlažnost zračnih mas) 
o vpliv na erozijo tal 
o stroške in učinke renaturalizacije 
o vpliv na naravni krogotok vode 
o spremembe v globini podtalnice 
o onesnaževanje vode, vpliv na kvaliteto pitne vode 
o posledice možnega zvišanja temperature vode. 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
To je izhodišče za opredelitev različnih stopenj varovanja nahajališč mineralnih virov. 
etodološki pristop zbuja skrb, da vseh teh kompleksnih vplivov, njihovega 
medsebojnega prepletanja in posledic naših namer ni mogoče enostavno 
vključiti in interpretirati. Zato se posveča velika pozornost metodam integracije 
znanstvenih pristopov s tehnikami informatike. Postopek vrednotenja (Wolfbauer et 
al., 1992, Wolfbauer, Hoebenreich, 1992) pri presoji stopnje varovanja mineralnih 
nahajališč uporablja model na bazi digitalne analize stroškov in učinkov v povezavi z 
GIS-om (Institut, 1991). Integracija analize stroškov in učinkov z GIS-om pomeni, da 
se vsi geometrični, topološki in tematski parametri indiciranega potenciala, ki smo jih 
pridobili z GIS-om, integrirajo v podatkovno podlago za vrednotenje posameznih 
elementarnih alternativ potenciala kot indikatorji v analizi stroškov in učinkov za 
določitev stopnje varovanja. 
Model vrednotenja posveča največjo pozornost tistim členom v hierarhični strukturi analize, ki težijo k temu, da bi dosegli obseg kritičnega minimuma ali 
kritičnega maksimuma. Če raven ene izmed alternativ zdrkne pod potreben 
minimum (npr. oddaljenost od območja zaščite podtalnice) ali preseže maksimum, 
postane omejujoč dejavnik pott?nciala in alternativa je izločena iz nadaljnjega procesa 
vrednotenja. Alternative, ki niso eliminirane iz procesa vrednotenja, dosežejo na 
podlagi stopnje izpolnjevanja postavljenih kriterijev določeno število točk, glede na 
katero so potem tudi razvrščene v različne stopnje varovanja. 
Rezultati vrednotenja zvišujejo zanesljivost odločitev pri določitvi stopnje varovanja in s tem pri oblikovanju zaloge naravnih bogastev ne samo na podlagi 
produktov GIS-a kot posrednih rezultatov, ampak predvsem z zagotovitvijo popolne 
ter dobro strukturirane dokumentacije o vseh parametrih odločitve, ki jih dobimo iz 
točkovnih primerov sistema upravljanja podatkovne baze na podlagi grafično 
izpopolnjenih možnosti generiranja dokumentacije. 
5 ZAKLJUČEK 
V tem smislu izraba naravnih virov ni smotrna, če so posledice izrabe na okolje negativne in s tem povezani stroški za obnovo kvalitet okolja in renaturalizacijo 
večji, kot pa so koristi izrabe, pa čeprav stroške renaturalizacije plača nekdo drug 
(ponavadi družba) in ne pristojne gospodarske oz. družbene dejavnosti. Analize 
stroškov in učinkov so postale s tehniko digitalne obravnave prostorskih podatkov 
posebno prožne in sposobne, saj lahko programirajo, modelirajo, svarijo in svetujejo s 
pomočjo računskih kombinacij, ki daleč presegajo sposobnost človeške interpretacije 
kompleksnih posegov in njihovih vplivov na okolje. 
Iz sprememb v kvalitativnih in kvantitativnih razmerjih znotraj podatkovne baze se porajajo spremembe pri vrednotenju posameznih alternativ in s tem spremembe 
pri določitvi stopnje varovanja mineralnih nahajališč. Zato je proces vrednotenja 
opredeljen kot dinamičen proces, ne pa kot enkratna časovna in prostorska danost. 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
Literatura in viri: 
Hoebenreich, L., Wurze1; F., App/ication of a Geographical Information System asa Geological 
Database to Support the Assessment of Mineral Resources. Proceedings of the Third Annual 
ESRI European User Conference, Kranzberg, 1988 
Institut fuer Technische Oko-Systemanalyse, Das Softwarepaket „Nutzwertanalyse". Tehnično 
poročilo razvojnega projekta, Institut fuer Technische Oko-Systemanalyse der 
lvlontanuniversitaet Leoben, 1991 
Wolfbauer, l. et al., Geogenes Natun·aumpotential „Planungsregion St. Poe/ten": Erfassung und 
Darstellung von oberjlaechennahen mineralischen Rohstoffen, aufrechten 
Bergbauberechtigungen, Wasserschutzgebieten und wasserwirtschaftlichen Einrichtungen sowie 
sonstigen Widmungen von Freilandjlaechen im Rahmen der Regionalplanung fuer Bezirke 
Krems, St. Poelten und Lilienfeld; N-C-009f. Band 1, Band 2 und Band 3, Amt der 
Niederoesterreichischen Landesregienmg, Landesbaudirektion, 1989 
Wolfbauer, l. et al., Natwraumpotential Region Amstetten - Waidhofen/Ybbs - nutzwertanalytische 
Beurteilung der Potentiale Grundwasser und Baurohstoffe. Niederoesterreichische 
Landesregierung, Wien, 1992 
Wolfbauer, J., Hoebenreich, L., Integration Prototype to Solve Environmental and Land Use 
Conflicts. lnternational Symposium on Environmental Contamination in Central and Eastern 
Europe Proceedings. Budimpešta, 1992 
Recenzija: mag. Majda Čuček-Kumelj" (v delu) 
mag. Božena Lipej 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
PREGLEDI 
UDK (UDC) 528.001.l 
061.3(497.12-2) Radenci „1994":528 
GEODEZIJA IN PROSTO V 
v 
TISOCLETJIH (l., II., III.) 
profdr. Milan Naprudnik 
Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana 
Prispelo za objavo: 1994-09-15 
Pripravljeno za objavo: 1995-01-26 
Izvleček 
V referatu je na začetku predstavljen razvoj geodetske 
dejavnosti od prvih začetkov do današnjih dni, v 
nadaljevanju pa je opredeljen pomen znanosti in tehnologije, 
managementa ter geodetske .dejavnosti v načrtovanju 
trajnostnega razvoja. 
Ključne besede: Geodetski dan, geodezija, infonnatika, 
management, okolje, prostor, Radenci, trajnostni razvoj, 
znanost, 1994 
Abstract 
Development of surveying is presented from its beginnings 
until present day. Later on the role of science and 
technology, management, cooperation, and surveying activity 
within planning sustainable development is discussed. 
Keywords: environment, geodesy, Geodetski dan, 
infonnation technology, management, Radenci, science, 
space, sustainable development, 1994 
UVODNA TEZA: RAZVOJ GEODETSKE DEJAVNOSTI 
Razvoj geodetske dejavnosti sledi in omogoča človekove posege v prostor. 
L tisočletje (in stari vek) je bilo obdobje merjenja in urejanja zemljišč 
IL tisočletje je obdobje merjenja in urejanja prostora 
III. tisočletje bo obdobje merjenja in urejanja vsemirja 
Vsebina geodetske dejavnosti 
Vsebina geodetske dejavnosti se ne spreminja, temveč se zgolj bogati. Geodezija je v 
preteklosti, danes in bo v prihodnosti upodabljala fizično okolje, v katerem človek 
živi in dela. Le mračni srednji vek je zadrževal, kot na vseh področjih človekovega 
ustvarjanja, tudi kartiranje zemljišč, ugotavljanje posesti in tehnične meritve pri 
gradnji prometnic ter mest, teh visoko razvitih geodetskih dejavnosti iz obdobja I. 
tisočletja. Toliko bolj dinamično se izteka IL tisočletje, v katerem se je upodobitev 
zemljišč z registracijo fizičnih elementov pod in nad zemljišči prevesila v upodabljanje 
prostora (Konferenca Združenih narodov v Vancouvru, 1976), v vrednostnem 
pomenu pa na človekovo okolje v ekološkem smislu (Konferenca Združenih narodov 
v Rio de Janeiru, 1992). 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
Znanstveno fantastiko Julesa Verna je že potrdil pristanek človeka na Luni. Ali bo 
geodezija IIL tisočletja upodabljanje vsemirja, saj nas pomanjkanje prostora na 
Zemlji, onesnaženost ozračja, tal in voda, nove bolezni, grozote vojn, kot prestiž med 
ljudmi in državami, silijo v vsemirje? 
Metode dela v geodetski dejavnosti 
Kot je vsebina dela povezana s potrebami človeka in družbe, metode dela omogočajo 
razvoj dejavnosti same, od prvih korakov v I. tisočletju, merjenj z metrom, do 
slikovnih in teledetekcijskih načinov upodabljanja ob izteku IL tisočletja. Ali je 
možno napovedati metode geodetskega upodabljanja v m. tisočletju? AJi bodo, tako 
kot v razvoju energije, kemijske metode nadomestile fizikalne? 
GEODEZUA IN PROSTOR 
S to temo se srečujemo geodeti vedno pogosteje, od 27 je bilo 11 Geodetskih dni 
posvečenih Geodeziji in prostoru, tudi prvi v letu 1968. Razvoj neke vede se ne meri 
s S-letnimi planskimi obdobji in v sprehodu skozi čas od antike do današnjih dni je 
težko še kaj dodati. Sicer pa preteklih 2 000 in več let najbolj izvirno opisuje Branko 
Korošec v knjigi Naš prostor v času in projekciji, od prvih začetkov s 
Capodelmondsko mapo, vklesano v skalo, rimskih zemljevidov, anonimnosti 
zemljemerstva v predfevdalni dobi, prek Valvasorjevih zemljevidov v Slavi Vojvodine 
Kranjske, terezianskega in franciscejskega katastra, kartografskih dosežkov v 19. 
stoletju, do regulacijskih načrtov za mesta v prvi polovici iztekajočega se stoletja 
(Korošec, 1978). 
V referatu za 22. Geodetski dan sem podrobneje opredelil vsebino dejavnosti (in 
predpisov) s področja geodezije in področja urejanja prostora, od prvih zakonskih 
norm iz leta 1869 do današnjih dni. Ta del referata sem zaključil s kritično oceno 
pred skoraj 20. leti uzakonjenega sistema urejanja prostora kot sestavine družbenega 
planiranja, še veljavnega, ki se je izživljal tudi na podrobnih geodetskih podlagah, 
brez strateških odločitev o razvoju Slovenije (Naprudnik, 1992). V zadnjem delu sem 
„skočil" v 21. stoletje in pod vtisi nemško-avstrijskega Geodetskega dneva v Mu 1991 
ter lastnih razmišljanj razvil tezo, da bo odnos do naravnih dobrin in vrednot 
človekovega okolja narekoval tudi nadaljnjo usmeritev geodetske dejavnosti, tako 
glede vsebine kot tehnologije (Naprudnik, 1989). Leta 1992 sem v Geodetskem 
vestniku, pa tudi v glasilu Zveze geodetov Avstrije objavil svoje razmišljanje. 
Predvsem pa sem vesel letošnje druge številke Geodetskega vestnika, kjer sta kolegica 
Mojca Glinšek in kolega Jože Kos poglobljeno razgrnila Perspektive geodetske 
dokumentacije v informacijskem sistemu varstva okolja (Glinšek, Kos, 1994). 
Toda „Time is journey" (čas je potovanje), je v sobotni prilogi Dela naslovil svoj 
uvodnik Boris Jež in zapisal: ,,Omislili smo si, denimo letnico 2000, ki naj bi bila neka 
prelomnica, prag, ko se začne tretje tisočletje, neki namišljeno povsem nov čas, 
začetek nove zgodovine. Vsakomur je seveda jasno, da bo po tistem usodnem 
silvestrovem vse prav tako kot je bilo dan poprej, vendar pa tega prihajajočega 
trenutka ne moremo povsem ignorirati" (Jež, 1994). 
In res se moramo vprašati, ali se ne bodo nemara napovedi, izrečene pred nekaj leti 
o nadaljnji vlogi geodezije na področju varstva okolja - lahko bi tudi rekli varstva 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
prostora, saj obe teoretski izhodišči o lo~ljivosti oz_.. neloč~ivosti obeh pojm~v v • 
vzdržita, uresničile v teh 2 000 dneh, kohkor nam Jih ostap do leta 2000. SaJ „cas Je 
potovanje", včasih potujemo hitreje, včasih bolj počasi. To nas uči zgodovina. Bomo 
prenehali razdirati in se pravočasno ovedli, da hočemo preživeti, še več, da hočemo 
živeti bolj kakovostno in to zapustiti tudi potomcem in bomo zmogli uresničiti 
strategijo ohranitve sveta, objavljeno leta 1980 v sodelovanju WCN-om (Svetovna 
zveza za ohranitev narave), UNEP-om (Program Združenih narodov za okolje) in 
WWF-om (Vsesvetovni sklad za naravo), s poudarkom, da ima človeštvo, ki obstoja 
kot del narave, prihodnost le, če bo ohranilo naravne vire in porodil se je izraz 
„trajnosten razvoj". Kaj nas v resnici čaka, lahko le slutimo - toda stopicati na mestu 
ni v človekovi naravi in vprašanje se glasi: Kaj storiti danes za jutri, saj je čas 
potovanje. Investicije v obnovo zemljiškega katastra so nujna tekoča politika, prav 
tako v geodezijo in urejanje prostora, v vlogo na področju varstva okolja smo že 
zakorakali. Kakšen je potem odgovor? V vsakem primeru so za nadaljnji razvoj 
geodezije najpomembnejše investicije v: 
o znanost in tehnologijo 
o management 
o sodelovanje pri načrtovanju trajnega razvoja. 
ZNANOST-TEHNOLOGUA 
Moto: ,,Dandanes je smiselno delati pametneje, ne težje (Mulej et al., 1994)". To 
pomeni, da se bolj splača inovirati kot delati po utečeni, a že zastareli poti, četudi se 
z rutino dela najbolje, dokler ne postane rutinerstvo. Inoviranje pa je treba tudi 
obvladovati, pri tem pa so „ljudje bolj pomembni od denarja", saj ne inovirata napor 
in denar. Velja tudi geslo, da ima kakovost dosti več veljave kot količina, a to morda 
prav v naši stroki zanemarjamo. 
In znanje zastareva vse hitreje (v tehničnih vedah že v petih letih, nedavno še v 
devetih). Zato je nujno stalno osveževanje znanja; pri tem moramo spreminjati tudi 
kulturo znanja v bolj odprto in sodelovalno do ustvarjalnosti, če pa nam spotoma 
zmanjkuje moči, se spomnimo na Michelangela Buonarottija: ,,Ustvarjalnost je 
brezmejna potrpežljivost". In na zaključku tega dela še o znanju informatikov, saj 
smo informacijska dejavnost, zbiramo in obdelujemo podatke o zemljiščih, prostoru, 
vsemirju. 
Kaj moramo obvladati danes 
Poleg klasičnih znanj, med katere spadajo znanja s področja velikih računalnikov, 
programskih jezikov, uporabe aplikativnih programskih paketov, sistemskih analiz ter 
kvantitativnih metod, je treba obvladovati vodenje projektov, sodelovanje pri 
skupinskem delu in imeti znanje o izgradnji informacijskih sistemov, kamor spada v 
prvi vrsti ugotavljanje potreb po informacijah in ugotavljanje gospodarnosti 
informacijskih sistemov (Mulej et al., 1994). 
In znanje informatikov jutri 
Ob povečanem obsegu dela bomo morali slediti spremembam pri računalniških 
komunikacijah, obvladovati bomo morali nove generacije jezikov (že četrte), 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
predvsem pa imeti še več celovitega znanja, saj bo pomen informacijskih sistemov za 
podporo pri odločanju vse večji, povečal se bo pomen pravnih znanj na področju 
informatike, spreminjala se bodo razmerja med proizvajalci in končnimi uporabniki 
podatkov; ti bodo z uvajanjem alternativnih metod pri razvoju informacijskih 
sistemov vedno prevzemali klasično razvojno vlogo informatikov (Mulej et al., 1994). 
MANAGEMENT 
Trženje postaja svojevrstna podoba spreminjanja sveta - v njem je zbranih toliko 
pričakovanj, da je postalo središče zanimanja ekonomske teorije, posebno odločujoče 
postaja v družbi, ki se nahaja pred velikimi spremembami. V obdobju tehnoloških, 
ekonomskih, socialnih in političnih sprememb evolucijskega razvoja se v bistvu 
spreminja sistem vrednot. Trženje je sicer vseskozi predstavljalo značilnost ameriške 
gospodarske kulture, v zadnjem četrtletju našega stoletja je dobilo nov izziv tudi v 
državah vzhodne Azije, v zibelki sodobnega podjetništva Evropi pa so se v „Programu 
1992" zavzeli za skupno management politiko od pravne regulative do skupnih 
institucij in široke gospodarske, socialne ter kulturne infrastrukture. To postaja tudi 
izhodiščna točka ekonomske in družbene reforme bivših socialističnih držav v 
lastninskem, organizacijskem in upravljalskem smislu (Kovač, 1990). 
V teoretskih definicijah preberemo, da lahko management preprosto opredelimo 
„kot sposobnost, da na temelju kreativne dejavnosti človeka ... oblikuje učinkovito 
gospodarsko dejavnost ... Zato je izhodišče njegove funkcije v bistvu človeški kapital 
(human capital)" (Kovač, 1990). Pri tem so nadvse pomembni sociološki pogoji, saj je 
management sociokultumi fenomen, na katerega najbolj vplivajo politični (ideološki) 
sistem in vrednostni ( etični) odnosi v družbi. S sociološkega vidika sta odločilni 
mobilnost in izobrazbena raven ljudi kot kriterij njihove promocije in uspešnosti. 
V naši mladi državi smo priča hitremu prevzemanju tržnega obnašanja, zaradi 
naglice, da nadoknadimo zamujeno, s premnogimi napačnimi potezami, ali pa vsaj s 
spodrsljaji. Največji del geodetskih podatkov je namenjen urejanju lastninskih, 
davčnih in upravnih razmerij na zemljiščih, obdelani (sintetizirani) podatki so osnova 
odločitvam na področju urejanja prostora in okolja. Torej podatki, pomembni za 
delovanje države in prav zato moramo opredeliti naš odnos do managementa in sicer: 
o v obnašanju zasebnega ( civilnega) sektorja, kjer v celoti veljajo klasična 
pravila ponudbe in povpraševanja; 
o v obnašanju tistega dela geodetske dejavnosti, ki je vključen v javni sektor, 
njegova vloga pa ni zgolj v vodenju tekočega poslovanja, temveč predvsem v 
organiziranju in zagotavljanju možnosti razvojne in investicijske politike ter 
management v javnem sektorju, ki mora v nasprotju s prejšnjim monopolnim 
položajem sprejeti pravila, kot so stroškovna načela ter razvoj novih 
organizacijskih, tehnoloških in delovnih pristopov; 
o v obnašanju državne uprave, saj bi tudi v tem klasičnem sektorju morali 
obvladovati izdelavo poslovnega načrta, ki ga mora obvladati vsak podjetnik, 
če hoče uspeti. Delno bi se morali obnašati kot podjetnik, ki ima idejo o 
novem proizvodu (kataster zgradb), ki je sposoben organizirati njegovo 
izdelavo in pridobiti trg - beri uporabnika. Najbolj odgovorni so prvi koraki, 
to so opredelitev ideje in možnosti za njeno uresničitev, ter načrtovanje vseh 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
organizacijskih, pravnih in finančnih korakov za uresničitev zamisli. 
Najpogostejši vzrok napak pri izvedbi je pomanjkljivo načrtovanje, potrebno 
si je vzeti dovolj časa, misliti je treba celovito, tudi omejenosti svojega znanja 
se je treba zavedati, zato mora imeti vodstveno sposobnost poleg osebne 
strokovnosti, integrirati delo vrste sodelavcev, vključno s tistimi, ki 
obvladujejo družbene in socialne vidike, ki so vedno tudi komuniciranje. 
TRAJNOSTNI RAZVOJ-SODELOVANJE 
V uvodu napisan termin „trajnostni razvoj" kot sinonim za uresničitev strategije 
ohranitve sveta bo treba opazovati tudi z geodetskega vidika. Vlade so izzvane za 
razvijanje nacionalne in regionalne strategije trajnosti, ki združujejo ohranitev narave 
z razvojnimi silnicami, obseg planiranja pa naj bi se razširil na odločitve o zaželjeni 
prihodnosti v mednarodnem sodelovanju. Te strategije bi morale nadomestiti 
nacionalne razvojne plar:i.e, nacionalne prostorske plane pa bi morali razširiti z 
regionalnimi in lokalnimi plani rabe zemljišč (ukrep št. 8.2 iz Načel trajnostnega 
življenja), kar bi omogočilo, da se cilj trajnosti prevede v celovite pristope 
gospodarjenja z zemljo, vodami in ozračjem. Vsak plan bi moral biti skupen projekt 
oblasti in ljudi, ki živijo na nekem območju (ukrep št. 7.3), s plani pa bi morali 
povezovati urbano in ruralno politiko (European, 1993). 
Mestni centri, ki nudijo gospodarske storitve, in podeželje, ki nudi naravne vire, so 
tesno povezani, zato je treba urbano politiko ocenjevati glede na njihov vpliv na 
podeželje, politike, ki zadevajo kmetijstvo, gozdarstvo in druge dejavnosti na 
podeželju, pa je treba presojati po tem, kako predvidevajo urbane spremembe. Ali 
lahko zasledimo v teh predvidenih spremembah v procesu planiranja tudi spremembe 
v načrtovanju geodetskih del? Ali pa bi se že morali odzvati na pred letom dni 
uzakonjeno presojo vplivov na okolje pri razvojnih programih in projektih pri nas (v 
Evropi pred desetimi leti s Smernicami Sveta EGS), ki je najpomembnejše sredstvo 
za identifikacijo in preprečevanje nezaželjenih posegov v prostor, nepogrešljiva 
sestavina planiranja, združuje pa širok razpon okoljskih, socialnih in gospodarskih 
faktorjev, še preden so investicije dokončno odobrene. Ne gre prezreti, da sodijo med 
ukrepe tudi „uvedba monitoringa, ki omogoča primerjavo dejanskega (geodetskega) 
stanja z napovedmi, tudi bilanc načrtovanja rabe zemljišč in nadzora nad rabo 
zemljišč" (European, 1993). 
Pa vendar, misliti globalno in ukrepati lokalno, ni dovolj. Tudi ukrepati moramo 
globalno. Trajnost v mejah ene države postaja odvisna od mednarodnih sporazumov. 
Na področju okolja potrebujemo svetovno zavezništvo, države morajo spoznati svoj 
skupni interes v svetovnem okolju na področju tehnične pomoči, med katere sodijo 
tudi informacijski sistemi o zemljiščih, med kazalce trajnosti pa so, ob kazalcih 
kakovosti življenja in vrsti ekoloških, gospodarskih in socialnih kazalcev uvrščeni tudi 
kazalci o ornih površinah kot pomemben pokazatelj stanja o naravnih virih. Čeprav 
so pozivi mednarodne skupnosti vedno splošni, je možno, če seveda to želimo, 
izluščiti usmeritve, če že ne obveze, za sleherno stroko tam za leto 2000. Saj nam je 
znano, da je z Resolucijo št. 1/002, sprejeto na prvem zasedanju komiteja CEN TC 
287 v letu 1992, tudi Slovenija zavezana sprejeti norme na področju geo-informacij, 
ko nam bodo le-te ponujene v podpis (Bartelme, 1994). 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
Pri tem bo treba imeti dovolj znanja za sodelovanje z drugimi strokami nobena 
stroka ni več edino pomembna! Naloge nacionalnega pomena vse bolj integrirajo 
tehnologijo, ekonomijo in sociologijo in spremeniti bo treba tudi utečeno miselnost o 
skoraj izključnem pomenu specializacije v bolj odprto, v bolj sodelovalno. To kaže 
sprejeti tudi kot redno značilnost temeljnega šolanja in nenehnega izpopolnjevanja. 
Matematika, fizika, računalništvo so stalnice v naših učnih programih, uporabna 
področja geodetskih podatkov vključujemo z zadržki, medtem pa se drugod po svetu 
porajajo geodet-ekonomist, geodet-pravnik, pa tudi že geodet-sociolog, saj gre vendar 
za človeka kot uporabnika podatkov o zemljiščih, Zemlji in vsemirju. 
Literati.ura in viri: 
Bartelme, N, Digitaler Austausch von GEO-Daten. VGJ-Vermessung Geoinfonnation, Dunaj, 
1994, 82. Jahrg., Heft 3, s. 238 
European Infrastructure, Sterling Publications. London, 1993, p. 212 
Glinšek, M., Kos, l., Perspektive geodetske dokumentacije v informacijskem sistemu varstva okolja. 
Geodetski vestnik, Ljubljana, 1994, letnik 38, št. 2, str. 109-115 
Jež, B., 1994, Time is Journey. Delo, Ljubljana, 1994, leto .XXX'; št. 157, sobotna priloga, str. 1 
Korošec, B., Naš prostor v času in projekciji. Ljubljana, Geodetski zavod SR Slovenije, 1978 
Kovač, B., Uvod v podjetništvo. Ljubljana, Univerza Ljubljana, 1990, str. 102-103 
Mulej M. et al., Inovacijski management. I. knjiga. Maribor, Univerza v Mariboru, Ekonomsko 
poslovna fakulteta, 1994, poglavje 1, str. 6 
Naprudnik, M., Geodezija in urejanje prostora. Geodetski vestnik, posebna izdaja, Ljubljana, 1989, 
str. 33-43 
Naprudnik, M., Geodezija in varstvo okolja. Geodetski vestnik, Ljubljana, 1992, letnik 36, št. 2, str. 
139-140 
Vuk, D. et al., Organizacija, informatika. XIII Posvetovanje organizatorjev dela, Fakulteta za 
organizacijske vede Kranj, Portorož, 1994, str. 85-87 
Recenzija: Vinko Pušnik 
dr. Radoš Šumrada 
v 
O uporabi EHIS-a v Telekomu 
UVOD 
V mariborski PE Telekoma Slovenije od leta 1994 uporabljamo lastno razvit 
telekomunikacijski informacijski sistem - TIS. Podatkovna baza je vzpostavljena na 
večjem računalniškem sistemu DEC-u in vsebuje zapis podatkov o elementih 
telefonskega omrežja omrežnih skupin 062 in 0602 (Maribor, Ravne na Koroškem). 
Navedena podatkovna baza je opisna in vsebuje podatke o naročnikih, telefonskih 
objektih, prostih zmogljivostih, zahtevah ... Ob uporabi vseh teh podatkov se 
postavljajo tudi vprašanja o prostorskih razporeditvah navedenih pod~tkov. 
Optimalno bi bilo, če bi bili vsi navedeni podatki geodetsko posneti. Zal tega zaradi 
obsega podatkov še nekaj časa ne bo. Ob potrebi po tovrstnih analizah smo se 
odločili za pristop prek opisne lokacije in geokodiranja ob uporabi baze EHIŠ-a 
( evidence hišnih številk). Vsak element namreč vsebuje podatke o lokaciji - to je 
hišni številki. Pri tem prihaja za „osamljene" elemente omrežja do napake (lega v 
prostoru ni dovolj natančna), kar pa je tem manjše, čim bolj urbano je obravnavano 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
območje. V testnem primeru smo pri telefonskih naročnikih upoštevali samo fizične 
osebe, obdelave so potekale na osebnem računalniku. 
OPREDELITEV NALOGE PROJEKTA 
1 Cilj: optimalna izraba zmogljivosti telefonskega omrežja: 
1.1 rešitev zahtev za telefonske priključke 
1.2 pri planiranju upoštevati potencialne telefonske naročnike. 
2 Razpoložljivi podatki: 
2.1 TIS (Telekomunikacijski informacijski sistem) 
2.2 število gospodinjstev 
2.3 EHIŠ (Evidenca hišnih številk) 
2.4 topografske podlage. 
3 Uporabljena orodja: 
3.1 Access 
3.2 Maplnfo 
4 Obdelani izpisi in izrisi: 
4.1 območje centrale 
4.2 število prostih parov na elementih omrežja 
4.3 število zahtev na isti lokaciji s predlogom povezave na najbližji element 
omrežja 
4.4 število potencialnih naročnikov na isti lokaciji s predlogom povezave na 
najbližji element omrežja. 
ORGANOGRAM IZVEDBE PROJEKTA (glej sliko) 
OCENA PODATKOVNIH OSNOV 
1 TIS: podatkovna baza je opisna in vsebuje predvsem tehnične elemente 
telefonskega omrežja. Na osnovi testnega modela se je izoblikoval predlog za 
modularno dopolnitev baze, s čimer bi elementom omrežja dodali še prostorske 
koordinate. Iz baze TIS-a smo uporabili naslednje podatke: 
• podatke o telefonskih naročnikih (telefonska številka, priimek in ime 
naročnika, naslov telefona), 
• podatke o elementih omrežja (številka objekta, naslov objekta, oznaka lege 
objekta, število kreiranih in število prostih parov na primarnem objektu 
omrežja, zapis povezave na predhodne in naslednje elemente omrežja), 
• podatke o zahtevah za telefonske priključke (številka zahteve, naziv 
potencialnega naročnika z naslovom, datumom vloge). 
Za navedene podatke velja, da vsebujejo za opravljeno analizo dovolj dobre podatke, 
manjka jim prostorski podatek. Ugotovljeno je bilo tudi, da določeni podatki niso 
imeli podatka za naslov ali pa je bil naslov napačen (problem novih objektov, starih 
naslovov, preimenovanja, ulice, ki se nadaljujejo z istim imenom skozi dve naselji). 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
upa 
šl. NAR na 
istem naslovu 
NAROČNIK 
upa 
prosti pari 
na OBJ. 
upa upa 
12 13 
št. ZAH. na 
istem naslovu 
št. GOSPOD. na 
istem naslovu 
št. NENAR. 
na istem naslovu 
16 
GOSPOD. 
NAOBM. 
gco 
Slika: Projekt Studenci - telefonske zahteve in naročniki 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
VHOD 
ACCESS 
UPARI EVA NJE 
ACCESS 
RAČUNANJE 
ACCESS 
MAPINFO 
GEOKODIRANJE 
ACCESS 
MAPINFO 
IZRIS&IZPIS 1 
PRERAČUN 
MAPINFO 
MAPBASIC 
MAPINFO 
IZRIS&IZPIS 2 
2 Število gospodinjstev: dejansko izveden podatek na osnovi podatkovne baze Elektra 
Maribor, ki nam je posredoval podatek o številu električnih priključkov na istem naslovu. 
Tako smo kot podatek o število gospodinjstev uporabili podatek o število električnih 
števcev - podatek smo potrebovali za ugotovitev potencialnih naročnikov. 
3 EHIŠ: ugotovljeno je bilo, da obstoja v podatkovni bazi EHIŠ-a napačen zapis 
koordinat za določene hišne številke. Poleg tega obstaja kot problem tudi način 
ažuriranja navedene podatkovne baze. Ob nakupu si je potrebno zagotoviti nabavo 
nove ažurirane baze vsaj lx letno. Medresorski identifikator (MID) bo v veliki meri 
rešil problem, ki se pojavlja ob preimenovanjih. 
4 topografske podlage: uporabili smo dva tipa digitalnih podlag, in sicer: 
o vektorske: katastrsko topografski načrt v M 1:500 
o rastrske: skaniran TIN 5 in skaniran načrt mesta v M 1:10 000. 
Vsaka od navedenih podlag se lahko uporabi namensko. Vektorske podlage se lahko 
uporabijo v izvedbenem smislu, rastrske pa v planskem. Za navedeno analizo je 
uporabna planska raven ob uporabi skaniranih TIN 5. Za potrebe izrisa smo dodali 
še grid razdelitve TIN 5 v liste formata A4 (to je 2x4 listi). 
OPRAVLJENE OBDELA VE V ACCESSU 
o preštetje telefonskih priključkov na istem naslovu 
o preštetje zahtev na istem naslovu 
o preštetje potencialnih naročnikov na istem naslovu 
o uparjevanje podatkov TIS-a in EHIŠ-a. 
OPRAVLJENE OBDELA VE V MAPINFU 
o določitev območja centrale 
o geokodiranje 
o iskanje najbližjega objekta telefonskega omrežja do določenega naročnika 
o izrisi podatkov z različnimi labelami. 
OBSEG ANALIZIRANIH PODATKOV 
Kot testni primer je bila uporabljena telefonska centrala Maribor-Studenci, kjer je 
bilo tako analiziranih 4 184 gospodinjstev, 3 022 telefonskih naročnikov, 1 162 
potencialnih naročnikov, 260 primarnih objektov s 1 424 prostimi pari, 104 zahteve in 
1 982 hišnih številk. 
ZAKLJUČEK 
Preizkušena je bila uporaba desktop tehnike GIS-a pri optimizaciji izrabe 
obstoječega omrežja. V nadaljevanju je možno vključiti še izdelavo obratne 
dokumentacije, vsekakor pa je z obstoječimi podatki in načinom dela ter obdelavami 
možno nuditi izdatno podporo poslovnim odločitvam. 
Prispelo za objavo: 1995-03-02 
Iztok Požauko 
TELEKOM Slovenije, PE Maribor, Maribor 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
Izkušnje s teledetekcijsko kamero 
OMS - ajši uvod 
Teledetekcijska kamera MOMS-02 je posebna naprava, ki zbira (skanira) 
digitalizirane slikovne podatke, iz katerih lahko naredimo zelo dobre digitalne, tudi 
tridimenzionalne modele reliefa oziroma zemljišča. Preizkusili so jo večkrat, 
najkasneje oziroma najbolje pa v satelitu v misiji D-2. Eno leto po pristanku so 
izdelani najbolj pomembni produkti. 
Na misiji D-2 je bila instalirana tudi kamera MOMS-02 (Modular-electronic 
Multispectral-system) za tehnično preizkušanje. Kamera je korak naprej glede na 
kamero MOMS-01, ki je bila v letih 1983 in 1984 v okviru druge misije že 
uporabljena. V času misije je bila vključena samo štiri ure in pol nad območjem 
sedmih milijonov kvadratnih km. V tem času je bilo to območje večkrat digitalno 
fotografirano. Območje je bilo v delu Azije, Saudski Arabiji, Afriki, Indiji, Kambodži, 
Srednji in Južni Ameriki in Avstraliji. 
Sedaj so te slike v Nemčiji v Stuttgartu pod vodstvom zelo znanih profesorjev. 
Kamero so razvili v firmi DASA - nemški vesoljski agenciji. Eksperti jo imenujejo za 
neke vrste mejnika za novo dobo zemeljske kartografije. Istočasno pridobivanje 
visokoločljivih multispektralnih in stereo sposobnih slik namreč omogoča 
kombinacijo tematske in topografske informacije, ki do sedaj v tej obliki ni bila 
mogoča. To je bistvena razlika in prednost MOMS-02 glede na obstoječe satelitske 
teledetekcijske naprave. 
S stereotehniko se lahko istočasno opravijo tudi dovolj točna topografska predstava o 
uporabi tal, novih odlagališč in v določeni smeri tudi o drugih zadevah. Tehnične 
možnosti lahko danes primerjamo s francoskim SPOT-om. Vendar SPOT omogoča v 
najboljši meri razločiti objekte (10 x 10 m), pri MOMS-ovi resoluciji pa so meje 
uporabe za kartografijo premaknjene nekoliko nižje, uporaba za razmerja 1:25 000 
do 1:50 000. Z ločilno sposobnostjo 4,5 x 4,5 m namreč MOMS-02 omogoča 
popolnoma nove možnosti, ki jih še niso preučili. Taka točnost ali „razločljivost" 
sedaj na civilnem ali nevojaškem področju še ni bila dosežena in ni bila na voljo, tudi 
izkušenj ni veliko. 
Slike, ki so jih naredili nad Saudsko Arabijo, so tako omogočile prepoznavati 
posamezne nomadske šotore. Prav tako so s pomočjo te tehnike lahko dopolnili še 
dosedanje bele lise na raznih zemljevidih, ker so bile še dokaj nepriključene zemlje v 
razvoju, ki imajo še precej takih območij. Slovenija svoje nove odločitve o 
,,dookvirni" kartografiji še ni sprejela, karte 1:25 000, prevzete iz prejšnje Jugoslavije, 
bi lahko še dopolnjevali. 
V primerjavi s SPOT-om ima MOMS-02 tudi prednost in preskok 5-6 let. Torej je 
sedaj Nemčija z napravo MOMS-02 brez konkurence. Izvrednotenje pridobljenih 
materialov med misijo D-2 je pokazalo, da bi bila ta tehnologija zelo primerna za 
določene naloge v okviru Evropske unije, ki zadevajo predvsem pregled ali kontrolo 
evropskega programa organiziranega zapuščanja obdelovalnih površin. MOMS-02 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
omogoča zelo natančno klasifikacijo uporabe tal. Bistveno je, da lahko, kot pravijo 
Nemci, ,,parcelno ostro" določijo razmejitve kultur, npr. za žita, oljno repico, deteljo 
ipd. Nadaljnje komercialne uporabe MOMS-a so v kartiranju zapuščenih odlagališč, 
določanju škode na gozdovih in gozdnih sestavih, uporaba in analiza pridobivanja 
surovin, predvsem pa tudi kot instrument za regionalno in mestno planiranje. 
TEHNIČNI PODATKI 
MOMS-02 je naprava z več sestavinami - najbolj pomembna je kamera s petimi 
objektivi. Vsaka slika je digitalizirana od celice do celice z visoko sposobnimi 
polprevodniki (otipana oziroma skanirana). Optične podatke računalnik predela s 
polnilniško sposobne digitalne signale. 
Trije od petih objektivov so nameščeni za to, da bi omogočili tudi ustrezne stereo 
posnetke, ki naj bi zadovoljevali vse izrneritveno - tehnične pogoje. Srce in najbolj 
pomembna naprava je za visoko sposobnost 4,5 m x 4,5 rn v višini 296 km objektiv z 
goriščnico 660 mm, ki dela v pankromatskem območju. Objektiv zajame naenkrat 
oziroma slika pas v širini 37,6 km. Ta centralni objektiv slika navpično v smeri na 
zemljo, pri čemer sta oba ostala objektiva proti njemu nagnjena za 21,9 stopinje v 
smer letenja, eden naprej, drugi nazaj. Oba nagnjena stereoobjektiva imata 
goriščnico 237,3 mm in zato tudi lahko otipata ali ločita strukture od 3,5 x 13,5 m. 
Omejitev na resolucijo 13,5 m v razmerju 1:3 glede na glavni objektiv je potrebna 
zaradi prevelikega pretoka podatkov, ki bi nastal, če bi bila gostota prevelika. 
Za prostorsko predstavitev pridobljenih podatkov se uporabljajo računalniški 
programi. Z njimi pridobivajo iz raznih časovnih točk sliko oz. predstavo o 
posameznem objektu, ki ga vidimo prek vseh treh objektivov, s tem se lahko postavi 
tudi tridimenzionalni model zemljišča. 
Ostala dva optična modula oz. kameri snemata oziroma digitalizirata ali skanirata na 
zemlji v raznih pasovih podatke, ki so specifični in opozarjajo oziroma merijo stanje 
vegetacije posebnih formacij kamna in drugo. Za razliko do stereooptičnih kamer, ki 
delajo v pankromatskem spektru, reagirata oba spektralna modula v raznih ozkih 
pasovih elektromagnetnega spektra. Te različne valovne dolžine zajemajo in filtrirajo 
s posameznimi filtri, ki so računalniško vodeni in tudi selekcionirani. 
V modrem območju optičnega spektra zajeta odbojna svetloba je primerna za 
merjenje in pregled voda. Tu lahko zajemajo tudi več informacij o globini voda, 
kalnosti ter drugih sestavin voda. Drugi pas, pri nas rečemo tudi „band", je zelen in 
opozarja na kamnine in tla, prst ter podobno. V tretjem rumeno-rdečem pasu tipalo 
absorbira predvsem podatke o klorofilu in tam ga najbolje merimo. Četrto - bližnje 
infrardeče območje omogoča spoznavanje posameznih vrst rastlin, ki se v tem 
odsevnem pasu najbolje razlikuje in najbolje reflektirajo. Bistveno je, da se ti 
multispektralni pasovi ( oziroma podatki) pokrivajo s tridimenzionalnimi slikami 
zemeljskega površja in se lepo pokrivajo. Tako lahko v popolnem prostorskem 
modelu podatkov razpolagamo z zelo izpopolnjenimi podatki o zemeljskem površju v 
tridimenzionalni predstavitvi. 
Vendar ni vse tako preprosto. Potrebujejo do 5 dni, da lahko za izbrano območje 
procesirajo oboje - stereo in tematske podatke. Predpogoj za dobivanje dobre slike je 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
tudi tehnična preciznost kamer. Da bi locirane podatke lahko dejansko odslikali tako 
kot je treba, je potrebna kalibracija kamere na +0,005 mm za vsakega od navedenih 
različnih objektivov. 
Po uspešnem testiranju v misiji D-2 bo ta kamera montirana na rusko platformo 
TIRODA, da bi prišlo do prve operacijske in tudi tržne uporabe. Če je bila misija 
D-2 v orbiti precej blizu ekvatorja, ali malo nad njim, naj bi bila nova geografska 
širina območja, v katerem bo naprava delovala, 51,6 severne širine, kar v glavnem 
pokriva vsa največja industrijska območja na svetu. V ponovljenem ciklusu dva do 
deset dni za posamezno sliko bi bilo to dovolj za večino potreb uporabnikov. 
Pri bodočih misijah naj bi odpravili tudi ozko grlo, ki je oviralo dosedanji MOMS. 
Bistveno je, da je bilo premalo pomnilniškega medija in da je bila premala hitrost 
procesorja za predelavo. Računalniška tehnologija je tako napredovala, da se lahko 
to bistveno poveča, kar pomeni, da bodo dobili še bolj kompleksne posnetke s še 
večjo sposobnostjo razločevanja. Dolgoročno naj bi imel prosto financiran oziroma 
komercialni satelit z naprej in novimi razvitimi senzorji MOMS resolucijo enega do 
dveh metrov. Tako je ocenil predavatelj Frich, ki je poročal tudi o možnosti uporabe 
kamer MOMS v letalih. Ugotovili so, da so pri poizkusnih poletih zaradi zelo nizke 
letalne višine dobili tudi ločilno sposobnost nekaj centimetrov. 
Bistveno za sedanji sistem pa je za rutinsko obvladovanje podatkov in da še vedno ni 
dovolj točna ločilna sposobnost senzorjev. Do konca desetletja pa v Nemčiji 
predvidevajo, predvsem pa gospod Frich, da bo popolnoma dokončan prehod za 
naloge na digitalno obdelavo slik in ravno na temelju tehnik MOMS. Podobne ocene 
so objavili tudi v ZDA (Južna Karolina). 
KOMENTAR 
Pričakovali smo tak razvoj in tudi take rezultate, saj smo na Zavodu Republike 
Slovenije za statistiko sproti preučevali ta razvoj. Vendar bo ostalo še vedno 
vprašanje. Premik teh slikanj na večje severne širine namreč pomeni tudi več 
oblačnosti. Velike količine podatkov, ki jih sedaj že producirajo razni drugi sateliti, bi 
lahko pomenile praktično novo grobišče podatkov, o čemer imajo v svetu tudi že prve 
izkušnje. Uporaba je osrednji problem. Temeljno vprašanje je, ali bodo evropske 
države, njihove statistike ter drugi uporabniki sposobni pravočasno osvojiti tudi 
analitične in druge met9de, ki jih take tehnologije podpirajo. Po raznih virih je 
namreč ugotovljeno, da skupnih naporov po državah ni veliko, ločeni konkurenčni 
projekti so plačani v glavnem od držav in velikih družb, zelo malo pa je storjenega za 
integracijo teh tehnik in racionalen pristop ter konkretno uporabo. Tehnologija tudi 
tu prehiteva uporabo. 
Ker prihaja pri takih fotoposnetkih z raznimi skanerskimi tehnikami do točnosti 
nekaj metrov (sateliti) ali centimetrov (letala), to pomeni za naše razmere popoln 
obrat zajemanja, obvladovanja, shranjevanja, u12ravljanja ter desiminacije podatkov 
tudi o našem slovenskem zemeljskem površju. Ce pa se vse te stvari zgodijo prej ali 
najmanj v petih letih, je nujno, da bi vsaj v učnem procesu na raznih fakultetah ter 
obeh univerzah o teh tehnikah govorili nekoliko več. Vsaj stroke, ki imajo v svojem 
naslovu geo, za stroke, ki imajo sicer določen slabo definiran izraz prostor za svojo 
osnovo in za nekatere druge, zlasti pa varstvenike okolja, bi bilo nujno, da te tehnike 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
poznajo vsaj informativno. Bistveno pa je, da se naučijo uporabe v svojem 
analitičnem delu. 
Ker istočasno ameriška vlada že ponuja klasične fotografske posnetke iz tipa U-2 in 
ker se že resno govori o nalaganju raznih baz podatkov v take namene, mislimo, da bi 
morali to zadevo proučevati nekoliko bolj organizirano in se verjetno pri projektu, ki 
se mu bo reklo MOMS, ustrezno približati k neke vrste skupnemu delu vsaj na 
področju, ki ga financirajo davkoplačevalci. 
Prispelo za objavo: 1994-11-22 
Tomaž Banovec 
Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
NOVICE 
Diplomanti, magisteriji, imenovanja 
is na Oddelku za ge • ID •• eZIJO 
DIPLOMANTI V LETU 1994 
Višji študij 
o Petrovič Dušan • Filipič Gregor 
o Perpar Igor • Mercina Matjaž 
o Bevc Dušan • Dolanc Jože 
o Kogoj Petra • Cestnik Jože 
o Tratnik Tomaž • Ravnikar Leon 
o Dobršek Romana • Makovec Mateja 
o Kovač Alenka • Makovec Andreja 
o Glavič Simona • Beranič Anita 
o Švirt Melita • Grčar Boštjan 
o Kordiš Matej • Škof Laura 
o Simčič Ksenija • Ucman Karmen 
Visoki študij - z naslovom diplomske naloge 
o Vreča Miha - Sistemske in teoretične osnove digitalnih 
o Kalderon Iztok 
o Kobale Dean 
o Duhovnik Marjana 
o Čerček Jerica 
o Bitenc Jakob 
o Letnik Tomaž 
o Kragelj Barbara 
o Brilej Marjetka 
fotogrametrični postaj 
- Uporaba GPS v geodeziji v inženirstvu 
- Lastninska razmejitev stavbnih zemljišč -
primer stanovanjske soseske „Nova vasl" 
v Mariboru 
- Fotokarta mesta Kamnik 
- Zaloga stavbnih zemljišč kot instrument 
usmerjanja prostorskega razvoja mesta 
Ljubljane 
- Transformacijski modeli in njihove uporabe 
- Inženirsko-geodetska dela pri urejanju 
podeželskega prostora 
- Temelji izgradnje atributne baze registra 
nepremičnin v (javni) mestni lastnini 
- Temelji izgradnje grafične baze registra 
nepremičnin v (javni) mestni lastnini 
IMENOVANJA NA ODDELKU ZA GEODEZIJO 
ZPS FAGG je na 2. redni seji dne 29. marca 1994 izvolil Marjana Čeha, 
dipl.ing.geod., v naziv asistenta za področje Nižje geodezije in Geodetskih evidenc. 
ZPS FAGG je na S. redni seji dne 28. junija 1994 izvolil dr. Boža Kolerja, 
dipl.ing.geod., v naziv docent za področje Nižje geodezije in Geodezije v inženirstvu. 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
VPIS V ŠOLSKEM LETU 1994/95 
VISOKI VIŠJI 
Letnik usmeritev sk. 94/95 93/94 92/93 91/92 
geod. prost. 
l. 72 58 120 93 108 117 
II. 17 26 43 27 31 42 
III. V. sem. 10 22 32 25 40 38 
w 10 2 12 12 13 12 10 
9., 10. sem. 21 4 25 25 
Skupaj 31 6 136 106 232 170 205 221 
V šolskem letu 1994/95 je na Oddelku za geodezijo organiziran tudi študij ob delu. 
Na visokošolski študij se je vpisalo 21 slušateljev. 
Prispelo za objavo: 1995-01-10 
profdr. Florjan Vodopivec 
FGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana 
Ob 25-letnici Oddelka za 
aerofotogrametrijo na 
Geodetskem zavodu Slovenije 
PREDSTAVITEV 
Aerosnemanje za znanstvene potrebe, za potrebe urejanja prostora, izmeritev in 
raziskavo zemljišč ter obdelavo, interpretacijo in razmnoževanje tako pridobljenih 
aeroposnetkov izvajamo v okviru dejavnosti Geodetskega zavoda Slovenije od 
vključno leta 1970 kot tehnološko samostojna delovna enota z lastno specializirano 
tehnično opremo (trenutno dve namensko adaptirani dvomotorni letali - Piper PA 
31-350 in Cessna 421 A z lastno tehnično bazo na Brniku, tri fotogrametrične kamere 
- Wild/Leica in Zeiss z objektivi f=153 mm, f=210 mm, f=305 mm, kompletna 
fotolaboratorijska tehnološka linija za obdelavo črno-belih in barvnih aeroposnetkov 
- tudi infra rdečih itd.) in lastnimi visoko usposobljenimi strokovnjaki. Vodja 
oddelka: Janez Jemec, dipl.ing.geod. 
REFERENCE 
Do danes smo izvajali praktično vsa aerosnemanja za civilne potrebe 
aerofotogrametričnega izvrednotenja in fotointerpretacije posnetkov v merilih od 
1:1 000 (kompleks železarne Smederevo v Srbiji, po požaru) do 1:40 000 na območju 
današnje države Slovenije; do leta 1991 tudi do petdeset odstotkov projektov letno na 
območju nekdanje Jugoslavije. Leta 1982 smo sodelovali v mednarodnem projektu 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
C.W.B.P. v Libiji. Od leta 1991 izvajamo aerosnemanje (doslej več kot 40 lokacij v 
različnih merilih in tehnikah) pretežno kot pogodbeniki v sosednji Avstriji. Od leta 
1993 izvajamo aerosnemanje za potrebe nove izmere (10-letni program RGU) v R 
Makedoniji. 
1972-1991 Aerofotogrametrično snemanje za izdelavo temeljnih topografskih in 
katastrskih načrtov v republikah nekdanje Jugoslavije (Slovenija - 100%, 
Hrvaška - 90%, Bosna 60% ). · 
Od l. 1975 Ciklično (3-letni cikel) aerosnemanje celotnega območja Slovenije v 
merilu 1:17 500 v črno-beli (delno infra črno-beli) tehniki za potrebe 
vseh vrst evidentiranja in planiranja v funkciji gospodarjenja s prostorom. 
1982 Fotogrametrično aerosnemanje v Libiji za ortofoto načrte 1 235 
dolžinskih km trase v merilu 1:10 000. 
1983 IRC (infrabarvno) in črno-belo fotogrametrično snemanje v merilu 
1:10 000 za jugm;lovansko-madžarski hidroenergetski projekt 
,,Drava I., II., III". 
1985 IRC (infrabarvno) snemanje 200 000 ha gozdnih površin v Sloveniji 
za potrebe fotointerpretacije - odkrivanja biopoškodb. 
Od l. 1993 Aerofotogrametrično snemanje ( okoli 100 000 ha letno) za izdelavo 
temeljnih topografsko-katastrskih načrtov v R Makedoniji. 
STATISTIKA 
Prvi operativni polet/snemanje: 19. april 1970 (letalo Morava L-200, pilot V. Žakelj, 
Aeroklub Ljubljana, navigator J. Jemec, snemalec A Stančič). 
V obdobju 25 let: 
o odletenih okoli 5 650 ur 
o posnetih 1190 aerofilmov v skupni dolžini okoli 60 000 m 
o izvedenih okoli 240 000 posnetkov 
o snemalci/navigatorji (z več kot 500 urami naleta) 
B. Krotec 
K. Divjak 
J. Lukman 
P. Guzelj 
P. Kos 
J. Jemec 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
3 590 ur 
2 510 ur 
1 590 ur 
1 215 ur 
850 ur 
765 ur. 
Av1011 ____________ _ 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
• 
u _____ _ 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
Iz fotodokumentacije Oddelka za aerofotogrametrijo na Geodetskem zavodu Slovenije 
Prispelo za objavo: 1995-02-20 
Peter Kos 
Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 
Seminar digitalne fotogrametrije 
v Bonnu 
Od 5. do 10. februarja je potekal v Bonnu v Nemčiji drugi seminar iz digitalne 
fotogrametrije, ki sta ga organizirala Inštitut za fotogrametrijo Univerze v Bonnu in 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
Landesvermessungsamt za severno Westfalijo (LVA NRW). Nekaj več kot 50 
udeležencev je prišlo predvsem iz držav zahodne Evrope in Nemčije. Seminar je 
potekal v angleškem jeziku kljub dvetretjinski udeležbi Nemcev. 
Inštitut je poleg univerze v Stuttgartu in Muenchnu eden najaktivnejših na področju 
razvoja digitalne fotogrametrije. Pod pojmom digitalna fotogrametrija je tu mišljen 
predvsem razvoj avtomatskih in avtonomnih operacij osnovnih fotogrametričnih 
postopkov, kot so notranja, relativna, zunanja orientacija in aerotriangulacija, ter 
avtomatsko izvrednotenje nekaterih objektov, kot so zgradbe in ceste. ,,Avtomatski" 
označuje postopke, kjer je še potrebna prisotnost operaterja, ki nadzira in vodi 
sistem. Avtonomni sistemi ali tudi „črne škatle" delujejo brez operaterjeve 
prisotnosti. Omenjene tri univerze so si raziskave razdelile. Tako se v Bonnu 
ukvarjajo z avtomatskim izvrednotenjem zgradb (v 3D obliki) iz aeroposnetkov, v 
Muenchnu z avtomatizacijo zajemanja cest in drugih linijskih objektov ter v 
Stuttgartu z avtomatizacijo aerotriangulacije. 
Severna Westfalija je približno za polovico večja od Slovenije. V LVA NRW je 436 
zaposlenih, od tega 140 inženirjev in 130 tehnikov. Vzdržujejo 28 900 
trigonometričnih in 51 600 nivelmanskih točk. Letno posnamejo z aerosnemanjem 
četrtino dežele. Arhiviranih imajo 540 000 aeroposnetkov z letnim prilivom 20 000. 
Vzdržujejo 8 629 listov osnovne državne karte v merilu 1:5 000 ( 40 x 40 cm). Poleg 
osnovne državne karte izdelujejo tudi ortofoto karto v merilu 1:5 000. Ortofoto karte 
proizvajajo že več kot 15 let, leta 1989 pa so se odločili, da skrajšajo časovni ciklus 
pokritja dežele s 6 na 5 let. Da bi lahko dosegli to skrajšanje in tudi zaradi drugih 
prednosti digitalnih postopkov, so leta 1989 začeli razvijati digitalni ortofoto sistem, 
ki je bil operativen 1993, ki pa še ni povsem zamenjal klasičnega izdelovanja ortofoto 
kart Oba sistema še vedno delujeta vzporedno. 
Seminar je bil razdeljen na tri sklope: teoretični, aplikativni in praktični. V prvem 
sklopu so bila predavanja o modeliranju objektov in slik za potrebe analiziranja slik, 
tehnike za procesiranje slik, ekstrakcija oblik in objektov iz slik (feature extraction), 
primerjanje in ujemanje slik (image matching techniques) ter avtomatizacija 
postopkov orientacij posnetkov. Aplikativni sklop je vseboval razvoj avtomatizacije 
digitalne aerotriangulacije, avtomatsko izvrednotenje digitalnega modela reliefa, 
generiranje in uporabo ortofotov v Severni Westfaliji, metode zajemanja podatkov za 
3D modele mest, tehnike za interaktivno, polavtomatsko in avtomatsko izvrednotenje 
zgradb. V popoldanskem času pa smo sodelovali pri praktičnih vajah in 
demonstracijah opisanih aplikativnih sistemov. Nekaj programske opreme je še v 
prototipnem razvoju, nekateri postopki pa so pripravljeni za komercializacijo. 
Razvoj avtomatskih in avtonomnih sistemov v fotogrametriji je relativno počasen in 
le nekatere operacije za posamezne aplikacije se avtomatizirajo. Zato lahko v 
naslednjih letih pričakujemo evolucijski razvoj digitalnih fotogrametričnih sistemov za 
nekatere standardne operacije. 
Prispelo za objavo: 1995-02-23 
mag. Vasja Bric, Tadeja Vengar 
Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 
Geodetski vestnik 39 (1995) l 
Predstavitev Pregledne karte 
Slovenije z občinami 
Geodetska uprava Republike Slovenije je dne 2.2.1995 ob sodelovanju z izvajalci 
predstavila novo Pregledno karto Slovenije v merilu 1:250 000 z občinami. Karta je 
izdelana v klasični, tiskani in digitalni obliki. Osnovni izvajalec projekta in izdelovalec 
karte je Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG, Ljubljana (nosilec: prof.dr. 
Branko Rojc). Originali pregledne karte merila 1:250 000 so bili dopolnjeni z novimi 
vsebinami, tematikam pa so bili dodani še digitalni podatki veljavnih občin iz 
Registra prostorskih enot s tehnično podporo firme Aster d.o.o. Ljubljana (nosilec: 
g. Jože Senegačnik). 
Za novinarje na predstavitvi so sodelavci Geodetskega informacijskega centra 
Geodetske uprave Republike Slovenije (nosilka: ga. Mimi Žvan) pripravili številna 
gradiva, ki so na voljo tudi zainteresiranim uporabnikom, med katerimi naštejmo le 
nekatera: 
o CD-ROM s preglednima kartama Slovenije v merilu 1:250 000 in 1:750 000 z 
mejami občin (za orodje Arc/Info, v formatu PCX, DXF in CDR) ter s 
preglednicami z osnovnimi podatki o občinah 
o disketa s podatki o občinah v formatu DXF ter s seznamom občin s šiframi 
o disketa s pregledno karto Slovenije v merilu 1:750 000 z mejami občin v 
formatu CDR 
o kartografski izrisi Slovenije z veljavnimi občinami, preglednice, tiskani izvodi 
kart 
o preglednica z nekaterimi podatki o županih in občinskih svetih (podatki 
pridobljeni ob sodelovanju geodetskih uprav). 
Izsek iz predstavljene Pregledne karte z občinami 
© Geodetska uprava Republike Slovenije, 1995 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
Cl 
(\) 
o 
o.. 
'" E/2" 
o. 
< 
(1) 
t 
w 
\O 
,-_ -\O \O 
~ -
REPUl:lLIKE SLO\IENUE, Lju!JJljsna, jam.iar 
(Register prostorskih enoi - opisrii podaiki), Ljublj,ma, jaimar 
r 
L 
i 
Foto: Ž. Čerček 
mag. Božena Lipej 
MOP-Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana 
Prispelo za objavo: 1995-02-20 
Pregledna karta Republike 
Slovenije v merilu 1:200 000 
Vojaški kartografski sistem je bil pred razpadom Jugoslavije izrazito centralno voden 
od Vojaškogeografskega inštituta v Beogradu. Kljub nasprotovanju iz Beograda je 
geodetska služba v Sloveniji avtonomno strokovno razvila civilni kartografski sistem. 
Ob osamosvojitvi Slovenije je obrambni sistem Republike Slovenije ostal brez podlag 
za izdelavo kart z vojaško tematiko, ki so jih izdelovali na omenjenem inštitutu. 
Alternativi sta bili vzpostavitev samostojnega kartografskega sistema ali povezava s 
civilnim kartografskim sistemom in nadgradnja topografske vsebine s tematiko za 
potrebe obrambe in zaščite. 
Ministrstvo za obrambo se je odločilo, da pri vzpostavitvi kartografskega sistema za 
potrebe obrambe in zaščite do največje možne mere sodeluje s strokovnimi 
ustanovami, z geodetsko operativo, največ pa z Geodetsko upravo Republike 
Slovenije. Pregledna karta Republike Slovenije v merilu 1:200 000 predstavlja prvi 
korak pri vzpostavitvi kartografskega sistema za potrebe obrambe in zaščite. 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
Prikazuje ozemlje Slovenije, na jugu sega do Reke, na zahodu do Vidma, na severu 
do tromeje Slovenije, Avstrije, Madžarske, vzhodno do tromeje Slovenije, 
Madžarske, Hrvaške. Osnova za izdelavo karte je bila karta Republike Slovenije v 
merilu 1:250 000 Geodetske uprave Republike Slovenije iz leta 1994. Vsebina karte 
je dopolnjena s podatki o projektiranih avtocestah, kot jih je posredoval DARS v 
juniju 1994. Format karte lOOxl 40 cm omogoča računalniški izris različnih 
podatkovnih baz. Matematična osnova karte je predstavljena z geografsko in 
pravokotno koordinatno mrežo. 
Karta je namenjena za globalno načrtovanje, evidentiranje pojavov in aktivnosti, ki so 
vezane na prostor, uporablja se tudi kot osnova za različne tematske prikaze. Karto 
so izdelali na Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo FAGG in tiskali v tiskarni 
Mladinske knjige decembra 1994. 
Prispelo za objavo: 1995-01-11 
Ministrstvo za obrambo - Služba za stike z javnostjo, 
Ljubljana 
Pomembnejši simpoziji in 
kon rence v letu 1995 
17.-28. april: Automated Cadastral Cartography, Madrid, Španija 
21.-23. april: Dani hrvatskih geodeta, IX. susret, Rovinj, Hrvaška 
27.-28. april: Grazer Geoinformatik Tage '95, GIS in Transport und Verkehr, 
Technische Universitaet Graz, Avstrija 
1.-5. maj: 100th Anniversary of the Turkish Mapping, Scientific. Congress of Turkish 
National Union of Geodesy-Geophysics and of Turkish National Society of 
Photogrammetry and Remote Sensing, Ankara, Turčija 
2.-5. maj: Geotechnica 1995: International Trade Fair and Congress for Geo-Sciences 
and Technology, Koeln, Nemčija 
7.-10. maj: 1995 National GeoData Forum, Wachington, DC, Združene države 
Amerike 
8.-11. maj: International lntergraph Graphics Users Group, IGUG '95, Building 
Blocks to Productivity, Annual Conference, Huntsville, Alabama, Združene države 
Amerike 
9.-10. maj: GIS in Physical Planning Seminar, AM/FM-GIS Nordic Region, 
Stockholm, Švedska 
13-19. maj: 1995 ASPRS/ACSM Annual Convention, San Antonio, Texas, Združene 
države Amerike 
15.-19. maj: FIG Commission 7 Annual Meeting, The Hague, Nizozemska 
20.-25. maj: GIS 95, Birmingham, Velika Britanija 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
21.-24. 44. Deutscher Kartographentag, Hamburg, Nemčija 
21.-26. maj: 62nd FIG Permanent Committee Meeting, Berlin, Nemčija 
22.-26. Fifteenth Annual ESRI User Conference, Palm Springs, Kalifornija, 
Združene države Amerike 
21.-26. maj: 62nd FIG Permanent Committee Meeting, Berlin, Nemčija 
23.-25. maj: Intemationales Symposium der FIG-Kommissionen 7 
(Liegenschaftskataster und laendliche Neuordnung), 8 (Stadt- und Regionalplanung 
u. ihre Verwirklung) und 9 (Grundstueksbewertung u. Grundstuekswirtschaft), ,,Von 
der Planwirtschaft zur Marktwirtschaft" - Beitraege zur Bodenordnung und 
Bodenwirtschaft, Berlin, Nemčija 
23.-25 maj: GIS '95, NEC, Birmingham, Velika Britanija 
23.-25. The Space Congress '95, Bremen, Nemčija 
26.-28. Geoinformatics '95, Hong Kong, Hong Kong 
30-31. maj: ISPRS Workgroup 6 (IV) - Globe Joint International Workshop on 
Global Databases, Boulder, Združene države Amerike 
11.-15. junij: Geomatics 1995 - 7th Canadian Conference on Geomatics, Ottawa, 
Ontario, Kanada 
12.-14. junij: 5th Scandinavian Research Conference on GIS, Trondheim, Norveška 
12.-16. junij: GIS/LIS 95 Central Europe, Budimpešta, Madžarska 
13.-15. junij: 17th Canadian Symposium on Remote Sensing, Saskatoon, 
Saskatchewan, Kanada 
27.-30. junij: Applications of Advanced Technologies in Transportation Engineering, 
Capry, Italija 
5.-7. julij: AGIT'95, 7. Symposium fuer Angewandte Geographische 
Informationsverarbeitung, Universitaet Salzburg, Avstrija 
5.-7. julij: Intemational MOMS Symposium, Koeln, Nemčija 
10.-14. julij: IGARSS95: International Geoscience and Remote Sensing Symposium, 
Italija 
16.-20. julij: URISA '95, Information Technology Linking The Americas ... , San 
Združene države Amerike 
25.7.-1. avgust: Cambridge Conference for National Mapping Organizations 1995, 
Cambridge, Velika Britanija 
13.-17. avgust: CASLE/FIG Technical Seminar, Harare, Zimbabve 
23.-26. avgust: 79. Geodaetentag - Inter GEO, Dortmund, Nemčija 
30.8-1. september: 1st International SPANS Workshop, Ottawa, Kanada 
3.-9. september: 17th International Cartographic Conference, Cartography crossing 
borders, 10th General Assembly of ICA, Barcelona, Španija 
5.-8. september: Offshore Europe 95, Aberdeen, Škotska, Vdika Britanija 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
11.-14. september: RSS95: Remote Sensing in Action, Southampton, Velika Britanija 
lL-15. september: 45. Photogrammetrische Woche, Stuttgart, Nemčija 
13.-16. september: International Map Trade Association 15th Annual Conference 
Trade Show, Dublin, Irska 
20.-21. september: ERDAS User Group Meeting, Cambridge, Velika Britanija 
21.-23. september: COSIT'95, Conference on Spatial Information Theory, 
Semmering v bližini Dunaja, Avstrija 
27.-29. september: Computer Science for Environment Protection 95: Space and 
Time in Environmental Information Systems, Berlin, Nemčija 
2.-4. oktober: 10th Arc/Info European User Conference, Praga, Češka 
19.-21. oktober: 28. Geodetski dan: Geodezija in nove sistemske ureditve, Otočec, 
Slovenija 
9.-11. november: Second World Congress on Intelligent Transport Systems, 
Y okohama, Japonska 
12.-16. november: GIS/LIS '95, Annual Conference Exposition, Nashville, 
Tennessee, Združene države Amerike 
21.-23. november: AGI '95, Birmingham, Velika Britanija 
Prispelo za objavo: 1995-03-02 
mag. Božena Lipej 
MOP-Geodetska uprava Republike Slovenije, Ljubljana 
Sprejem Zveze geodetov Slovenije 
v svetovno geodetsko deracijo 
Konec lanskega leta se je s formalno nominacijo izvoljenih članov osmih komisij, 
katerih imena so bila predhodno že predana na kongresu v Melbournu, uspešno 
končal skoraj dveletni proces vključevanja slovenskih geodetov, oziroma natančneje 
ZGS (Zveze geodetov Slovenije) ali po angleško ASS (Assosiation of Surveyors of 
Slovenia) v svetovno krovno geodetsko organizacijo FIG (Federation Internationale 
des Geometres ). 
Celotni postopek včlanjevanja ASS v FIG se je lahko uradno začel šele leta 1992 po 
dokončni uveljavitvi in splošnem priznanju Republike Slovenije kot samostojne 
države. Takratni predsednik ZGS (g. A. Seliškar) in predsedstvo ZGS je tako lahko 
dejansko sprožilo pobudo za formalni pristop slovenskih geodetov k FIG-u. 
Potrebne uvodne stike ter poizvedovanja sem vzpostavil sredi leta 1992 s pomočjo 
profesorja ITC-ja in stalnega predsednika OICRF (International Office of the 
Cadastre and Land Registry) pri FIG-u gospoda J. L G. Henssena, ki je pojasnil ter 
posredoval našo prošnjo na geografsko oddaljenem tajništvu FIG-a v mestu 
Belconnen v Avstraliji (AU). Kot rezultat teh uvodnih stikov sem prejel prijazen 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
pisni odgovor tajnika FIG-a prof. dr. G. L Lindsay, kateremu so bila priložena tudi 
pojasnila in vsi potrebni pristopni obrazci. 
Po mojem poizvedovanju, pogovoru ter zagotovilu takratnega podpredsednika FIG-a 
Angleža prof.dr. P. Dale med seminarjem na TU Delft na Nizozemskem (NL) je 
postalo jasno, da je led dokončno prebit. Članstvo ASS v FIG-uje tako postalo zgolj 
še protokolarna formalnost Tako je predsedstvo ZGS jeseni 1992 poslalo izpolnjene 
pristopne formularje in promocijsko gradivo nazaj na tajništvo FIG-a ter s tem 
sprožilo uradni postopek za včlanjenje ASS v FIG. 
Iz priložene dokumentacije je razvidno, da je bil ASS uradno sprejet kot polnopravni 
član FIG-a na 60. rednem sestanku stanega komiteja (PC) FIG v New Orleansu v 
Luisiani (ZDA), ki je potekal od 13. do 18. februarja 1993. Kljub uradnemu vabilu se 
tega sestanka zaradi zelo visokih stroškov žal ni mogel udeležiti noben naš 
predstavnik. Dobro leto kasneje se je ASS udeležil XX. kongresa FIG (od 05. do 12. 
marca 1994) v Melbournu (AU) že kot polnopravni član FIG-a. Tega jubilejnega 
kongresa sta se med drugimi udeležila tudi sedanji predsednik ZGS, g. J. Hudnik in 
g. T. Banovec, od katerih je prvi predal sekretariatu FIG-a tudi prvotno določeni 
imenski seznam izvoljenih sl<Jvenskih članov v komisijah FIG-a. 
Formalni datum sprejema ASS v FIG je tako 15. februar 1993 ob 13.30, kar je 
razvidno tudi iz uradnega zapisnika. Tako je ASS postal polnopravni član FIG-a kot 
prvo geodetsko združenje iz sedaj samostojnih in nekdaj federalnih jugoslovanskih 
republik. 
V decembru leta 1994 sem na podlagi ustreznega sklepa predsedstva ZGS in zaradi 
nekaterih nepotrebnih samoiniciativ ter napačnih interpretacij, tajništvu FIG-a in 
vsem novim predsednikom komisij FIG-a ponovno poslal še vse potrebne, delno 
spremenjene podatke za nominacijo izvoljenih članov ASS v osem od devetih stalnih 
komisij FIG-a. Pomen posameznih komisij FIG-a, njihova dejavnost, vloga, podatki o 
vodstvu komisij ter imenovanih članih ASS v teh komisijah so razvidni iz prilog. S 
tem dejanjem je verjetno formalni del procesa vključevanja ASS v FIG tudi s 
tehničnega stališča uspešno končan. Ostaja seveda še najtežje delo, ki ga predstavlja 
ustrezno zastopanje stališč in pogledov slovenskih geodetov v FIG ter tudi tvorno 
delovanje članov FIG komisij v bodoče. 
Literatura: 
FIG Bulletin 51, July 1993 
FIG Bulletin 53, July 1994 
FIG Bulletin 54, November 1994 
Priloge: 
- seznam članov FIG komisij 
- fotokopije ustreznih materijalov 
Prispelo za objavo: 1995-02-20 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
dr. Radoš Šumrada 
FGG-Oddelek. za geodezijo, Ljubljana 
TO: FIG Bureau 
FROM: 
Canberra, Australia 
E-mail: fig@auslig.gov.au 
Doc. Dr. Radoš ŠUMRADA 
FAGG, Geodetic Department, Jamova 2, 
61000 Ljubljana, SLOVENIA (SI) 
(Phone: +386 61 -123 -12 - 41, Telefax: +386 - 61 - 268 - 572) 
E-mail: rsumrada@fagg.uni-lj.si 
FAGG Horne Page (URL): http://www.fagg.uni-lj.si/ 
Subject: Request for Official Minutes on FIG 60th Permanent Meeting 
I have a pleasant duty to inform you that our national Association of Surveyors of 
Slovenia (ASS) has officially become a member of FIG during the 60th Permanent 
Meeting (13. - 18. 02. 1994) in New Orleans, USA. Unfortunately we have not got 
any official statement on the status of ASS in FIG so far. Therefore, as a member of 
ASS steering committee, I have an obligation to kindly request you to send me the 
official minutes of this meeting, which are specifically related to the acceptance of 
ASS as a full member of FIG. If there is also some formal statement available 
regarding this event, please send me a copy of it too. 
I should also like to take this opportunity to convey you the complete list of our 
officially selected candidates for almost all FIG commissions. They are as follows: 
For the FIG Commission 1 the Association of Surveyors of Slovenia nominates the 
following candidate: 
Mrs. Božena LIPEJ M. Se. 
Ministry of the Environment and Planning 
Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia 
Kristanova 1, 61000 Ljubljana, SLOVENIA 
(Phone: +386 - 61 - 312 315, Telefax: +386 - 61- 13 - 22 021) 
E-mail: bozena.lipej @gu.sigov.mail.si 
For the FIG Commission 2 the Association of Surveyors of Slovenia nominates the 
following candidate: 
Prof. Dr. Florijan VODOPIVEC 
FAGG, Geodetic Department, Jamova 2, 
61000 Ljubljana, SLOVENIA (SI) 
(Phone: +386 61 - 123 - 12 41, Telefax: +386 - 61 - 268 - 572) 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
For the FIG Commission 3 the Association of Surveyors of Slovenia nominates the 
candidate: 
Doc. Dr. Radoš 
FAGG, Geodetic Jamova 2, 
61000 Ljubljana, SLOVENIA 
(Phone: +386 - 61- 123 - 12 - 41, Telefax: +386 - 61 - 268 - 572) 
E-mail: rsumrada@fagg.uni-lj.si 
For the FIG Commission 4 the Association of Surveyors of Slovenia has no 
candidate yet. 
For the FIG Commission 5 the Association of Surveyors of Slovenia nominates the 
following candidate: 
Doc. Dr. Dušan KOGOJ 
FAGG, Geodetic Department, Jamova 2, 
61000 Ljubljana:, SLOVENIA (SI) 
(Phone: +386 - 61 - 123 -12 - 41, Telefax: +386 - 61 - 268 - 572) 
E-mail: dkogoj@fagg.uni-lj.si 
For the FIG Commission 6 the Association of Surveyors of Slovenia nominates the 
following candidate: 
Dr. Aleš BREZNIKAR 
FAGG, Geodetic Department, Jamova 2, 
61000 Ljubljana, SLOVENIA (SI) 
(Phone: +386 - 61-123 - 12 - 41, Telefax: +386 - 61 - 268 - 572) 
E-mail: abreznikar@fagg.uni-lj.si 
For the FIG Commission 7 the Association of Surveyors of Slovenia nominates the 
following candidate: 
Mr. Jure REŽEK dipl. ing. 
Ministry of the Environment and Planning 
Geographic Information Centre 
61000 Ljubljana, SLOVENIA 
(Phone: +386 - 61-176- 53 - 90, Telefax: +386 - 61- 224- 548) 
For the FIG Commission 8 the Association of Surveyors of Slovenia nominates the 
following candidate: 
Doc. Dr. Anton PROSEN 
FAGG, Geodetic Department, Jamova 2, 
61000 Ljubljana, SLOVENIA (SI) 
(Phone: +386 - 61 - 123 -12 - 41, Telefax: +386 - 61- 268 - 572) 
E-mail: aprosen@fagg.uni-lj.si 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
For the FIG Commission 9 the Association of Surveyors of Slovenia nominates the 
follmving candidate: 
Prof. Dr. Albin ftAKi\R 
FAGG, Geodetic Department, Jamova 2, 
61000 Ljubljana, SLOVENIA (SI) 
(Phone: +386 - 61 123 -12 - 41, Telefax: +386 61 - 268 - 572) 
Finally, I should like to express you all the best wishes and I am looking forward to 
hear from you, 
Ljubljana, 19.12.1994 
Kind regards from 
Radoš Šumrada 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
AUSTRALIA 
PO BOX 2 
BELCONNEN 
P,CT 2616 
AUSTRALIA 
TELEPHONE 
61 +6+253 2922 
FACSllv1ILE 
61+6+2531741 
.fuout 120 delegates, together 
with accompanying persons, gathered in 
New Orleans for the 60th FIG Permanent 
Committee meeting in February 1993. 
Held in conjunction with the Annual 
Convention of the American Congress on 
Surveying and Mapping and the 
American Society for Photogrammetry 
and Remote Sensing's Annual Convention 
and supported by the Appraisal Institute, 
the event included three FIG technical 
sessions and three international symposia. 
The symposia were jointly sponsored by 
FIG Commission 9 and the Appraisal 
Institute and covered the topics of: 
Education and Standards 
Standards of Professional Practice ln 
the USA 
Rates, Ratios and Reasonableness. 
Delegates were also able to attend the 16 
workshops and 50 sessiens comprising 
300 papers,' of the ACSM and ASPRS 
Conventions. 
The meetings were held in the New 
Orleans Convention Center whkh also 
housed the large technical eJtposition of 
ever 125 vendors. Situated on the bank of 
the Mississippi River, the Conventien 
Center provided a excellent venue for the 
week's activitities. As weU as the 
meetings of the FIG Permanent 
Committee, meetings ef the FIG Bureau, 
the FIG lntercommission Advisory 
mich die Bitte auBern, diese sich nur 
einmal im Leben bietende Gelegenheit 
nicht zu verpassen. Anmeldebrosch\Jren 
werden bald erhaltlich sein. Planen Sie 
lhre Reise jetzt und melden Sie sich 
frDhzeitig an. 
kh freue mich darauf, Sie alle in 
Melbourne im Mžirz 1994 zu sehen. 
Report on the 60th PC Meeting 
New Orleans, Louisiana, USA, 13 to 18 February 1993 
Rapport dle ia 60eme Reunion du CP 
Nouvelle-Orleans, Louisiane, Etats-Unis, 13 au 18 fevrier 1993 
Bericht zwr 60sten PC Versammlung 
New Orleans, Louisiana, USA, 13. bis 18. Februar 1993 
Environ 120 delegues et leurs 
accempagnants se reunirent a la 
Nouvelle-Orleans a l'occasion de la 60€me 
reunion du Comite permanent de la FIG 
en fevrier 1993. Cette reunion, qui eut 
lieu en meme temps que la Conventien 
Annuelle du 'American Cengress on 
Surveying and Mapping (ACSM)' (congres 
amE!ricain qui traite du travail des 
geometres et des cartographes) et la 
Cenvention annuelle de la 'American 
Sodety far Phetogrammetry and Remete 
Sensing (ASPRS)'(association americaine 
de photogrammetrie et de teledetection) 
et qui jouit du soutien de I" Appraisal 
lnstitute'(institut de valuation de 
l'immebi\ier) cemprenait trois sessiens 
techniques de la FIG et trois symposiums 
internationaux. 
Ces symposiums furent parraines 
conjointement par la Commissien 9 de la 
FIG et par I' 'Appraisal Institute' et 
couvrirent les domaines suivants: 
0 Educatien et Nermes 
0 Normes de l'exerdce professionnel aux 
Etats-Unis 
Tarifs, pourcentages et leur caractere 
raisonnable. 
Les delegues purent aussi assister aux 16 
ateliers de travail et aux SO sessiens (qui 
comprenaient 300 presentations) des 
Conventions de l'ACSM et de l'ASPRS. 
Les reuniens eurent lieu dans le Centre de 
Cenventien de la Nouvelle-Orleans qui 
Etwa 120 Oelegierte, zusammen 
mit Begleitpersenen, traten im Februar 
1993 in New Orleans zur 60sten 
Versammlung des Sta.ndigen Kemmittees 
der FIG zusammen. Abgehalten in 
Obereinstimmung mit dem 
Jahreskonvent des Amerikanischen 
Kongresses zu Vermessung und 
Kartographie und dem Jahreskonvent 
der Amerikanischen Gesellschatt fUr 
Photogrammetrie und Fernsensoren und 
unterstutzt durch das Schatzungsinstitut 
beinhaltete das Ereignis drei technische 
Sitzungen der FIG und drei internatienale 
Sympesien. 
Die Symposien wurden gemeinsam ven 
der Kommission 9 der FIG und dem 
Schatzungsinstitut gespensert und 
behandelten die Themen: 
Ausbildung und Standards 
0 Standards prefessioneller Praxis in den 
USA 
• Gebuhren, Verhaltnisse und Billigkeit 
Es war Delegierten auch moglich, den 16 
Workshops und SO Sitzungen mit 300 
Referaten der ACSM und ASPRS 
Kenvente beizuwohnen. 
Die Versamm!ungen wurden im New 
Orleans Convention Center abgehalten, 
das ebenfalls die groBe technische 
Ausstellung von uber 125 Verkaufern 
beherbergte. Am Ufer des Mississippis 
gelegen bet das Cenvention Center einen 
exzeUenten Ort fllr die Aktivitaten dieser 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
Seco"d Session , 15 FEBRUARY 
1993 at 13.lllpm 
10. Opening 
President Earl James opened the 
second session and welcomed a!! 
present. 
11. !i<>llcall 
Secretary General Grahame Undsay 
took the rol! call. Ali the members of 
the first session were present with the 
exception of Korea, in addition, Egypt, 
lsrael and Malaysia were present. 
Honorary President Matthias was also 
present. 
Motion: That the delegates and observers 
attending the PC be entered in the 
records. 
Oecision: The motion was accepted. 
12. Ai>i>"'"t"'e"t <>f Tellers • rete, 
session 1 
S. Delouch substituted as teller for J. 
Rouch far the duration of the second 
session of the PC meeting. 
13. Admissi@n of New Memben and 
Notflfic.aitnon of New C@rrrespondents 
13.1 latvian Assodartion of 
Sun,eyoli"S 
The Latvian Association of Surveyors 
submitted a forma! application for the 
restoration of their membership with 
FIG which they relinquished in 1940. 
The application has been considered 
by the Bureau which felt that the 
applicant meets the requirements of 
FIG. 
latvia is recognised internationally as 
an independent country and is a 
member of the United Nations. 
Motion: That the PC accept the Latvian 
Assodation for membership of FIG. 
Decision: The motion was accepted. 
President James welcomed the 
assodation back into the FIG fami!y. 
Discussion: ML Balodis the delegate from 
Latvia addressed the PC meeting. and 
gave a short speech on the history of his 
assodation, and thanked the delegates 
for their consideration. 
13.2 Asso«:iartion of Surrveyors of 
SDovenia 
The Association of Surveyors of 
S!ovenia has submitted a formal 
application for membership of FIG. 
The application has been considered 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
Conclusion 
La premiere annee du Bureau australien a 
E!tf fort interessante. Dans le domc:ine 
des questions internationales, !'on ne 
s' attend pas a ce que les changements et 
les d€veloppements aient lieu trop vite, 
mais l'annee 1992 est allee a l'encontre 
de ce principe. Le monde dans leqLiel 
nous vivons evolue rapidement et noLis 
devons etre pr&ts a repondre a cette 
evolution sans qLioi nous risquons d'€tre 
relegues a Line position d'insign!fiance. 
II est €galement essentiel que nous ne 
concentrions pas uniquement notre 
attention sur des qLiestions d'ordre 
technique. En effet, le geometre doit 
aussi comprendre et chercher a influencer 
l'elaboration des politlques 
gouvernementales qui ont aujourd'hui ou 
aLiront a l'avenir Lin effet sur 
l'environnement dans lequel noLis 
travaillons. Un exemple: l'effet que les 
accords du GA TT, de la CE et de l'OCDE 
ont sur la fourniture de services 
professionnels fut souleve a Madrid. 
Depuis lors, le Bureau a cherche a 
comprendre les grandes qLiestions sous-
jacentes afin, Line fois sLiffisamment au 
courant des faits, de pouvoir encoLirager 
le dialogue et alder toutes les 
associations rnembres a s'adapter a une 
evolLition qui pourrait tres bien entralner 
des modifications profondes de notre 
environnernent de travail. 
NoLis anticipons avec plaisir les trois 
annees a venir au cours desquelles nous 
esp€:rons vivement voir se perpetuer la 
valeur et la pertinence dLI travail 
accomp!i par la FIG. 
Motion: Que l'on prenne note du rapport 
du Secretaire general. 
Di:cision: la motion fut approuvee. 
8. l!ap!>"i°ts do• Pr,aidanb dH 
cor:nmiuions •t des Directeun des 
lnstitutions permanentes 
Chacun a leur tour, les Pr€sidents des 
Commissions et le Directeur de l'OICRF 
presenterent un rapport sur leurs 
activites. 
Les directeurs des Archives et du 
Dictionnaire pluri-lingue firent savoir 
qu'il n'y avait rien de neuf a signaler. 
Le PrE:sident Earl James remercia les 
Pr€sidents des Commissions et les 
Directeurs des lnstitutions 
perrnanentes de leur d€vou~ment a la 
tilche et des efforts accomplis au nom 
de la FlG. Des exemplaires des rapports 
sont disponibles auprE?s du Secr€tariat 
dLI BureaLI. 
SchluB 
Das erste Jahr des australischen Bureaus 
war sehr interessant. In internationalen 
Angelegenheiten erwartet man nicht, 
AnderLing und EntwicklLing schne!I zu 
sehen, aber 1992 hat' diese logik LUgen 
gestratt. Die Welt, in der wir leben, 
verandert sich schnell, und wir mUsseil 
vorbereitet sein, darauf ZLI reagieren, 
andernfalls riskieren wir, auf einen Platz 
der Unbedeutsamlceit verwlesen zu 
werden. 
Es ist zudem wichtig, daB wir Lins nicht 
nur auf technische Angelegenhelten 
konzentrieren. Vermesser mUssen auch 
die Entwicklung von Regierungspolitiken, 
die jetzt oder in Zukunft unser 
Arbeitsumfe!d beeinflussen, verstehen 
und darauf Einf!uB zu nehmen versuchen. 
Z um Beispiel, der Effekt, den GA TT, EG 
und OECD Vereinbarungen auf die 
Bereitstellung von beruflichen Oiensten 
haben, wurde in Madrid er6rtert. Seither 
hat das Bureau sich mit den 
darunterliegenden Themen auseinander 
gesetzt, so da0 es, wenn es mit den 
Fakten genOgend vertraut ist, Diskussion 
ermutigen und allen Mitgliedsverbanden 
helfen kann, mit dem umzLigehen, was 
durchaLis grundlegende Umwandlungen 
unseres Berufsumfeldes sein m6gen. 
Wir freuen uns auf die nachsten drei 
Jahre, wahrend denen wir eine 
FortfUhrung des Wertes und der Relevanz 
der Arbeit der FIG zu sehen erwarten. 
Antrag: Da0 der Bericht des 
Generalsekretars ZLir Kenntnis 
genommen wurde. 
BeschluD: Der Antrag wLirde 
angenommen. 
®. Borichte dar 
Kommissionsvorsitzenden und 
PrA1identan dar Stlndigen 
EinrkhtUJilgera 
Die Vorsitzenden der Kommissionen 
und der Direktor der OICRF erstatteten 
der Reihe nach ZLI ihren Aktivitaten 
Bericht. 
Die Direktoren der Archive und des 
rnehrsprachigen W6rterbuchs teilten 
mit, dal3 sie keine weiteren 
Entwicklungen ZLI berichten hatten. 
Prasident James dankte allen 
Kommissionsvorsitzenden und den 
Direktoren der St21ndigen 
Einrichtungen tur deren Einsatz Lind 
MUhe im Namen der FIG. Kopien der 
Berichte sind beim Bureau erhaltlich. 
by the Bureau which feels that the 
applicant meets the requirements of 
FIG. 
Slovenia is recognised internationally 
as an independent country and is a 
member of the.United Nations. 
Motion: That the PC accept the 
Association of Surveyors of Slovenia as a 
member oI FIG. 
Decision: The motion was accepted. 
President James. welcomed the association 
to FIG. 
13.3 Association of Surveyors of 
Pf!lp~e New Guine.i 
The Assodation of Surveyors of Papua 
New Guinea has ;;ubmitted a forma! 
1 
application for membershlp of FIG. The 
application has been considered by the 
Bureau which fee\s that the applicant 
meets the requirements of FIG. 
Motion: That the PC accept the 
Assodation of Surveyors of Papua New 
Guinea asa member of FIG. 
Oecision: The motion was accepted. 
President James welcomed the association 
to FIG. 
Discussion: The FIG Secretary General 
advised the PC of the close relatlonship 
Austra\ia has had with Papua New Guinea 
(PNG) and oI the hard work and effort 
provided by the lnstitution of Surveyors 
Australia (ISA) to achieve membership of 
FIG far PNG. 
13.4 Notification ot Correspondent 
Il!ri Lesotho 
Nathan B. Amadi, a surveyor of 
lesotho has been corresponding with 
the Bureau for some tirne. There is no 
assodatlon for Surveyors in Lesotho. 
Mr. Amadi has requested, and the 
Bureau has agreed, that he become 
the FIG correspondent in Lesotho. 
Motion: That the PC note that N. Amadi 
has become the correspondent in 
Lesotho, 
Decision: The motion was accepted. 
13.5 Change of nomo. Crinoda 
The Canadian member association, the 
Canadian Institute of Surveying and 
Mapping, advised the Bureau in 
November 1992 that, in response to a 
majority vote of its members, it has 
changed its name to the Canadian 
Institute of Geomatics (CIG). The 
Institute advised that the change of 
name has been adopted as part of its 
overa11 strategic plan for the future. As 
Motion: Que l'on prenne note de ces 
rapports. 
oecision: La motion fut approuvee. 
9. Prtsentation des Candideture1 ii 
l'accueil du lOCUemo Congrlts de la 
FIG e,i l'a,i 2002 
Conform8ment aux traditions en 
vigueur, les membres candidats a 
I' accueil du XXlll?me Congres de la FlG 
en l'an 2002 eurent chacun la 
posslbilite d'effectuer une 
presentation. 
Motion: Que la parole soit donnee aux 
candidats a i'accueil du xx11eme Congres 
de la FIG en I' an 2002. 
Le Bureau avait re~u une offre de 
!'association membre americaine ACSM 
de servir d'h6te au XX!lerne Congr€s de la 
FIG en l'an 2002. 
En \'absence d'autres candidatures, J. 
Plasker s'adressa au CP et expliqua 
pourquoi l'ACSM s'etait propose. 
Le Pr€:sident Earl James remerda J.Plasker 
pour sa pri:sentation. 
la decision sera prise lors de la troisieme 
seance de cette reunion du CP en 
fonction du Theme 34 de l'Ordre du jour. 
La prremi@rn ,eance du CP 11!.Ht leve• a 
16113@. 
Deuxiem~ seance, 15 FEVRIER 
l!l!ll a Uhl!l 
1 O. Ouvarture 
M. Earl James, President, ouvrit la 
deuxieme seance et souhaita la 
bienvenue a l' assistance. 
11. Appel 
1\/1. Grahame Undsay, Secretaire 
general, effectua l'appel. Tous les 
membres de la premiere seance 
€taient pr€sents a l'exception de la 
Coree et avec en plus l'Egypte, 1'1srael 
et la Malaisie. Etait pr€sent €galement 
le PrE!sident honoraire Mathias. 
Motion: Que les del€gues et observateurs 
qui assistent a la reunion du Comite 
permanent soient inscrits au proces 
verbal. 
Df:cision: La motlon fut approuvee. 
12, N@miB1a'i:ion des icrutateun - Ci. 
premiera seance 
S. Delouch rempla~a J. Rouch comme 
scrutateur pendant toute la duree de 
la deuxieme s€ance de cette reunion 
du CP. 
Antrag: DaB die Berichte zur Kenntnis 
genomrnen wurden. 
BeschluB: Der Antrag wurde 
angenommen. 
9. ll<>rstelluro!J der Kandidaten zur 
Ausrichtung des XJm FIG KongreHas 
im lalore 2002 
In Obereinstimmung mit Gblicher 
Verfahrensweise wird den 
Mitgliedern, die anbieten, den XXII 
FIG KongreB im Jahre 2002 
auszurichten, die Gelegenheit 
gegeben, sich vorzustellen. · 
Antrag: OaG das PC den Kandidaten zur 
Veranstaltung des XXII FIG Kongresses im 
Jahre 2002 das Podium uberlaBt. 
Das Bureau hat ein Angebot des 
arnerikanischen ACSM 
Mitgliedsverbandes erhalten, den XXII 
Kongre0 im Jahre 2002 auszurichten. 
ln Abwesenheit weiterer Angebote 
wandte sich J. Plasker an das PC und 
erlauterte, warum das ACSM ihr Angebot 
gemacht habe. 
Prasident James dankte J. Plasker tur 
seine Darstellung. Der BeschluB wird 
wahrend der dritten Sitzung der PC 
Versammlung unter Tagesordnungspunkt 
34 getroffen werden. 
Der erste Sitzungstag cler PC 
vertogtti si<h um 16.311 IJlu. 
Zweiter Sitzungstag, 15. fll:l!illlllAll 
19!13 um 13.30 Uhr 
1 O. Er@ffroui,g 
Prasident Earl James er6ffnete den 
zweiten Sitzungstag und hieB alle 
Teilnehmer willkommen, 
n. AnwesonholtsllborprQfung 
Generalsekretar Grahame Lindsay 
verlas dle Namensliste. 
Alle Mitglieder der ersten Sitzung 
waren anwesend mit Ausnahme von-
Korea, zusatzlich waren Agypten, 
lsrael und Ma\aysia anwesend. 
Ehrenprasident Matthias war auch 
anwesend. 
Antrag: OaB die Delegierten und 
Beobachter, die der PC beiwohnen, in 
den Unterlagen verzeichnet werden. 
BeschfuB: Der Antrag wurde 
angenommen. 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
Comite de liaison des Geometres-Experts Europeens 
T he Comite de Liaison des 
GeomE!tres-Experts Eur,opeens (CLGE) was 
originally set up in 1972 as part of 
Commission 1 of FlG to represent 
professiona! surveyors of member states 
in the European community (EC). In 1988, 
it was dedded that the CLGE, operating 
independently of FIG, should represent 
the interest of the whole of the geodetic 
surveying profession within the European 
Community mernber states to the 
European Commission, other European 
institutions and at a European level in 
general. 
Th-is decision became a necessity when it 
became apparent that the European 
Com~ission was producing directives to 
become Community law-that would 
affect the profession and practice of 
geodetic surveyors throughout the 
Community, such as the mutual 
recognition of diplomas dlrective. Since 
then, the CLGE has been recognised by 
the European Commlssion as the otficia! 
pan-European body representing the 
interest of geodetk surveyors in the EC 
and it therefore consu!ts the CLGE about 
proposed legislation, where it mlght 
atfect the profession. 
Representing the geodetk surveying 
profession at a European level is, 
however, no easy task. There are 
approximately 26,000 academically 
qualified geodetic surveyors and 35,000 
surveying technicians working in the 
European Community. Add to these 
figures the, !arge differences in education 
and practice and legal structure of twelve 
ditferent countries and it wil! be 
apparent that agreement on mainly 
politkal issues often requires tirne and 
cornpromise. 
Nevertheless, the CLGE goes from 
strength to strength. Following the 
publkation of the AHan Report some 
years ago, on the education of the 
surveyor in Europe, an update is planned. 
In 1992 far the first tirne, the CLGE 
obtained an entry in the Panorama of EC 
lndustries, which is an eJctremely 
important work used by the European 
Commission and confirms recognition by 
the Commission for geodetk surveying as 
a pan-European industry. In 1992, the 
Commission paid the CLGE to produce 
some more detailed research on the 
geodetic surveying industry across the EC 
for a more comprehensive entry in the 
1993 Panorama. The Committee has also 
FIG accepts new members 
Pu. the 60th PC meeting in New 
Orleans, five new member assodations 
were accepted: 
the Czech Union of Surveyors and 
Cartographers. 
e the Latvian Association of Surveyors. 
the Association of Surveyors of Papua 
New Guinea. 
a the Slovak Union of Surveyors and 
Cartographers. 
the Association of Surveyors of 
Slovenia. 
The Czech Union and the Slovak Union 
are the two new member associations of 
the Czech Republic and the Slovak 
Republic, new countries which came lnto 
being on 1 January 1993, following the 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
division of former Czechoslovakia into 
two new independent nations. The 
former member of FIG, the Czechoslovak 
Scientific and Technical Society has ceased 
to exist. 
The latvian Association of Surveyors first 
became a member of FIG in 1927 but had 
to relinquish its membership in 1940. 
Following the establishment of its status 
as an independent country, the 
Association applied to be restored to 
membershlp and this was approved by 
the PC. 
The Association of Surveyors of Slovenia 
applied far membership, following the 
establishment of Slovenia as an 
independent nation. lt was previously a 
part of Yugoslavia. 
succeeded in registering geodetk 
surveying activities with the European 
Statistical Otfice (EUROSTAT). In 
addition, the CLGE has formalised its own 
existence with a set of statutes, working 
budget, elected offkers and an executive 
board which meets regularly in between 
the twice yearly meetings of the full 
Committee. 
The work of the Committee is currently 
concentrating on investigating the 
posslbility of creating individual Quality 
Assurance Certifkation for geodetk 
surveyors in the EC and has set up a 
working party to do this. It is hoped that, 
in the long term, individual certification 
would entitle holders to a European wide 
tit!e that would signify the achievements 
of excellence for clients. 
At its meeting in Madrid last year, held 
during the 59th FIG PC meeting, Mr. Jan 
De Graeve of Belgium was elected 
chairman of CLGE. 
The Association of Surveyors of Papua 
New Guinea has been helped and 
encouraged by the lns.titution of 
Surveyors Australia over the years since its 
establishment in 1960. 
The President, Mr Earl James welcomed 
each of these new member associations 
and e)(pressed his satisfaction at seeing 
the FIG family growing. When the 
Australian Bureau took over FIG 
administrative responsibility, there were 
fifty flve member associations from fifty 
two countries. One year later there are 
sixty three member associations from 
sixty countries. In addition, there are 15 
correspondents and four sponsors. 
Further applications in al1 membership 
classifications have been received. 
INTERNATIONAL FEDERATION OF SURVEYORS 
FEDERATION INTERNATIONALE DES 
GEOMHRES INTERNATIONALE 
VEREINIGUNG DER 
VE RME S SU NG S ING E NIE URE 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
FIG 8UREAU 
AUSTRAUA 
PO BOX 2 
BELCONNEN 
ACT26I6 
AUSTRALIA 
TELEPHONE 
61 +6+253 2922 
FACSIIVIILE 
61+6+2531741 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
INHRNATIONAL FEDERAT\ON Of SURVEYORS 
FEDERIHION INTERNATIONALE DES 
GEOMETRES INffRNATIONALE 
VEREINI UN DE 
V EH IVI ES S U N G SlNG Ell! 1 EU 
T erms of Reference for the i:1G Technical and Scientific Commissions 
Mandat des Commissions techniques et scientifiques de la FIG 
Richtlinien fur die technischen und wissenschaftlichen Kommissionen der FIG 
A. the meetlng of the General 
Assemb!y in Melbourne, several changes to 
the FIG Statutes and Interna! Ru\es were 
approved. Amongst others, Arlicle 30 of the 
Statutes, which sets down the 
responsibilities of the PC meetlng, was 
amended to provide that the PC meeting 
would estab!ish terms of reference for each 
Commiss!on having rece"ived the advice of 
the Bureau. 
The following terms of reference have been 
discussed by the Bureau with the 
Commission Chairmen and it has been 
agreed by the Bureau that these should 
form the basis of the work of each 
Cornmission. They are being published at 
this tirne for the advice of members. It is 
hoped that by providing this guidance for 
the Commis.sions, their work will be ab!e to 
be much more focussed. 
In adclition, the new names of the 
Comrnissions as agreed by the PC meeting in 
Melbourne are given. The new names 
reflect more accurate!y the contemporary 
scope of the work of each Commission. 
Comrnents on the terms of reference and 
the names are invited frorn member 
associatlons. 
lntroduction 
The Commissions, under the guidance of 
their Chairmen, are responsible for pursuing 
FlG's technical and scientific objectives, 
largely through the irnplementation of 
resolutions adopted at the conclusion of the 
technical programs which they organise at 
each FIG Congress. 
Between them, the Commissions cover all 
the activities listed in the FIG's definition of 
a surveyor. Most appoint working groups to 
progress specific aspects of their work. 
Each Commission Chairman works with the 
asslstance of a Vice-Chairman and a 
secretary. A!I ~erve for a four year term 
which starts at the end of one Congress and 
concludes at the end of the next Congress. 
Member associations may each appoint one 
delegate to each Commission. 
In addition to delivering the technical 
prograrns at Congresses, Commissions and 
their working groups organise other 
numerous seminars and conferences on 
Lrs de la reunion de l'Assemblee 
generale de Melbourne, plusieurs 
amendements aux Statuts et R€gles lnternes 
de la FIG furent approuves. Entre autres, 
!'Article 30 des Statuts, qui definit les 
responsabilites de la reunion du CP, fut 
amende pour permettre a la reunion du CP de 
fixer les mandats de chaque Commission, en 
tenant compte de l'avis exprime par \e Bureau. 
Les mandats suivants ont ete discutes par le 
Bureau avec !es Presidents des Commissions et 
le Bureau accepte que ces mandats forrnent le 
fondement du travail de chaque Commtssion. 
11s sont actuellerQent en train d'etre pub!ies 
afin que les membres en soient informes. Nous 
esperons qu'en fournissant ces consei\s aux 
Commissions, leurs travaux seront beaucoup 
plus centres sur ces questions primordiales. 
De plus, !es nouveaux titres des Commissions 
sont enumeres tels qu'ils ont ete approuves 
lors de la reunion de Melbourne. Les nouveauJ< 
titres refletent de fa\on plus predse la portee 
actuelle des travaux de chaque Commission. 
L'on fait appel aux associations membres pour 
d'E:ventuels commentaires sur les mandats et 
les titres accordes. 
lntroduction 
Sous la tutelle de leur Pr€sident, les 
Commissions sont responsables de la poursuite 
des objectifs techniques et scientifiques de la 
FIG, en grande partie au travers de la mlse en 
oeuvre des resolut!ons adoptees a la 
conclusion des programmes techniques qui 
sont organis€s lors de chaque Congres de la 
FIG. 
Les Commlssions recouvrent toutes les activites 
qui figurent dans la definition de la FIG d'un 
geometre. La plupart de ces commissions 
nomment des groupes de travail pour faire 
avancer certains aspects donnes de leurs 
travaux. 
Chaque Pr€sident de Commission travaille avec 
le soutien d'un Vice-President et d'un 
Secretaire. Tous trois ont un mandat de quatre 
ans qul debute a la condusion d'un Congres et 
se termine a la fin du Congres suivant. 
Chacune des Associations membres peut 
nommer un d€!egue a chaque Commission. 
Outre !e fait de presenter les prograrnmes 
techniques a I' occasion des Congres, les 
Commiss!ons et !eurs groupes de travail 
organfsent de nombreux autres seminaires et 
~! '3hrend der Generalversammlung 
in Melbourne wurden elnige Anderungen 
der FIG Statuten und der Geschaftsordnung 
genehmigt. Unter anderem wurde Artike.l 30 
der Statuten, der die Verantwortlichkeit der 
PC Versammlung festlegt, dahingehend 
geandert, daB die PC Versammlung, nach 
erfolgter Beratung durch das Bureau, 
Richtlinien fOr jede Kommission festlegen 
wOrde. 
Die folgenden Richtlinien sind vam Bureau 
mit den Kommissionsvorsitzenden diskutiert 
worden, und es wurde mit dem Bureau 
vereinbart, daB diese die Grundlage der 
Arbeit einer jeden Kommission sein sollten. 
Sie werden zur Zeit ver6ffentlicht, um 
Mitg!ieder zu unterrichten. Es wird gehofft, 
daB die Arbeit der Kommissionen aufgrund 
dieser Richtungsweisung so viel mehr 
zweckgerichtet sein wird. 
Zusatzlich werden die neuen Namen der 
Kommissionen, wle von der PC Versammlung 
in Melbourne genehmigt, bekannt gegeben. 
Die neuen Namen reflektieren weitaus 
genauer den derzeitigen Umfang der Arbeit 
einer jeden Kommission. Kommentare zu 
den Richtlinien und den Namen von 
Mitgliedsgese!lschafte11 sind erwOnscht. 
Ei11fliliru11g 
pie Kommissionen sind, unter Leitung ihrer 
Vorsitzenden, verantwortlich fOr die 
Verfolgung der technischen und 
wissenschaftlichen Ziele der FIG, gr6Btentei!s 
durch die Durchfuhrung der BeschlOsse, die 
zum SchluB der technischen Program me 
getroffen werden, welche sie wahrend der 
FIG Kongresse organisieren. 
Zusammengenommen decken die 
Kommissionen alle TJ.tigkeiten ab, die in der 
FIG Definition eines Vermessers aufgefOhrt 
sind. Die meisten ernennen Arbeitsgruppen, 
um besondere Aspekte ihrer Arbeit varan zu 
treiben. 
Jeder Kommissionsvorsitzende arbeitet mit 
der UnterstOtzung eines Stel!vertreters und 
eines Sekretars. A!le leisten eine vierjJ.hrige 
Amtsperiode, die zum Ende eines Kongresses 
beginnt und zum Ende des nachsten 
Kongresses aufh6rt. Mitgliedsverbande 
k6nnen je einen Abgeordneten zu einer 
jeden Komission entsenden. 
Zusatzlich zur Lieferung der technischen ,f 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
-
technical and professional topics, either 
individually or jointly; usually in 
co\laboration with an FIG member 
association oran a!lied internationa! 
professional society; and increasingly in 
partnership with a UN ar other funding 
agency, with a view to assisting professional 
development in developing countries and 
those with transition economies. 
Commission 1 - Professional 
Standards & Practice 
lnternational codeS of ethics. 
Guidelines relating to the provision of 
services. 
Standards of business practice and Tota! 
Quality Management. 
Changes affecting the operation of 
surveying pt"actices, their management and 
their professiona'I structure. 
lnternational legislation atfecting the 
profession. 
The role of surveyors in the public service. 
Commission 2 - Professional 
Education 
Education and teaching methods. 
Continuing professional development and 
training. 
The interaction between education, research 
and practice. 
Encouragement of the exchange of students 
and personnel between member countries. 
Commission 3 - land 
lnformation Systems 
Land and geographic information systems -
their design, establishment and 
administration. 
Methods used for the collection, storage, 
ana!ysis and dissemination of and access to 
data within those systems. 
Commission 4 - Hydrography 
The marine environment. 
Hydrographic surveying. 
Data processing and management. 
Nautical charts and bathymetric maps -
analogue, digital and electronic. 
Other associated tasks. 
Commission 5 - f'ositioning & 
Measurement 
The Sdence of Measurement. 
Acquisition of accurate, predse and reliable 
survey data related to the position, size and 
shape of natura! and artlficial features of 
the earth and its environment. 
Commission 6 - E11gi11eeri11g 
Surveys 
Acquisition, processing and management of 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
conferences sur des themes techniques et 
professionnels, soit individuellement soit 
conjointement; habituellement en 
collaboration avec une association membre de 
la FIG ou une societe professionnelle 
internationale annexe; et de plus en plus en 
partenariat avec un organisme des Nations 
Unies ou autre organisme de financement, 
dans le but d'encourager le developpement 
pr6fessionnel dans les pays en dr§:veloppement 
et ceux qui sont dotes d'economies en 
transition. 
Commission 1 - Normes et 
exerdces professionnels 
Codes deontologiques internationaux. 
Directives relatives a !a fourniture de services. 
Normes d'exercice~ professionnels et gestion 
totale de la qualite. 
Changements qui impactent sur l'operation de 
l'exercice professionnel des geometres, leur 
gestion et leur structure professionnelle. 
Lois internationa!es qui impactent sur la 
profession. 
le r61e des geometres dans le secteur public. 
Commission 2 - Education 
professionnelle 
Education et methodes d'enseignement. 
oeveloppement professionne) et formation 
continus. 
Liens qui existent entre l'education, la 
recherche et l'exercice. 
Encourager les &hanges d'etudiants et de 
personnel entre les pays membres. 
Commission 3 - Systemes 
d'information du territoire 
SystE!mes d'information du territoire et 
systemes d'information geographiques - !eur 
conception, mise en place et administration. 
Methodes vtilisees pour la collect.e, le 
stockage, l'analyse, la distribution et l'acces aux 
donnees dans le cadre de ces systE!mes. 
Commission 4 - Hydrographie 
l'envlronnement marin. 
Les geometres hydrographes. 
T raitement et gestion de donnees. 
Cartes marines et cartes bathymetriques -
analogues, numeriques et e!ectroniques. 
Autres taches annexes. 
Commission 5 -
Positiormement et mesure 
la science de la mesure. 
L'acquisition de donnees d'etudes exactes, 
precises et fiables liees a la position, la taille 
et la forme de caracteristiques 
topographiques naturelles et artificielles de 
la terre et de l'environnement. 
Programme der Kongresse organisieren 
Kommissionen und ihre Arbeitsgruppen, 
entweder individuell oder gemeinsam, 
zahlreiche andere Seminare und 
Konferenzen zu technischen und beruflichen 
Themen, gew6hnlich in Zusammenarb~it mit 
einem FIG Mitg!iedsverband oder einem 
angeschlossenen internationalen 
Berufsverband und in zunehmender Weise 
in Partnerschaft mit einer UN Organisation 
oder einer anderen geldgebenden 
Hilfsagentur, mit B!ick auf Hilfeleistung in 
der beruflichen Entwicklung in 
Entwkklungslandern und Landern, deren 
Wirtschaft sich in einer 0bergangsphase 
befindet. 
Kommission 1 -
Berufsstandards uml 
Berufspraxis 
lnternationale Ehrenkodices. 
Richtlinien bezOglich des Angebots von 
Dienstleitungen. 
Standards von Berufspraktiken und Total 
Quality Management. 
Anderungen, die auf die AusfOhrung von 
Vermessungspraktiken, deren Handhaben 
und auf berufliche Strukturen EinfluB haben. 
lnternationale Rechtsprechung, soweit sie 
den Berufsstand betrifft 
Die Rolle des Vermessers im 0ffentlichen 
Sektor. 
Kommission 2 - Berufliche 
Bildung 
Unterrichts- und lehrmethoden. 
Fortgesetzte berufliche Entwkklung und 
Training. 
Die lnteraktion zwischen Ausbildung, 
Forschung und Praxis. 
Ermutigung des Austauschs von Studenten 
und Fachpersonal zwischen 
Mitgliedslandern. 
Kommission 3 -
Landinformationssysteme 
Land- und geographische 
lnformationssysteme - deren Design, 
Einrichtung und Verwaltung. 
Methoden zur Sammlung, Speicherung, 
Analyse und Verteilung von und Zugang zu 
Daten innerhalb dieser Systeme. 
Kommission 4 - Hydrographie 
Die maritime Umwelt. 
Hydrographische Vermessung. 
Datenverarbeitung und Verwaltung. 
Nautische Karten und Tiefenmessungskarten 
- analoge, digitale und elektronische. 
Andere damit verbundene Aufgaben. 
l 
topographk and other related information 
throughout the life cyde ot a project. 
Setting out methods in engineering projects. 
Validation and quality control far civil 
construction and manufacturing. 
Deformation monitoring, ana!ysis, and 
interpretation. 
Predication of deformation in engineering 
projects, mines and areas of geologka! 
hazard. 
Commission 7 - Cadastre & 
Land Management 
Land management and admin!stration. 
Cadastral reform and multipurpose 
cadastres. 
Parcel based land info[mation systems and 
computerisation of cadastral records. 
Cadastral surveying and mapping. 
Land titling, land tenure, land law and land 
registration. 
Urban and rural land consolidation with 
emphasis on environmental and economic 
issues. 
National and !nternational boundaries. 
Land and marine resource management. 
Commission 8 - Spatial Planning 
and Development 
Regional and local structure Planning. 
Urban and rural !and use p!anning. 
Planning policies and environmenta! 
improvement. 
Urban development and implementation. 
Environmental impact assessment. 
Commission 9 - Valuation and 
the Management of Real Estate 
Valuation of property far various purposes 
including property taxation and company 
accounts. 
Property investment and deve!opment 
finance. 
Management of property holdings, at 
strategic and single asset !evels. 
Maintenance of systems to ensure the 
effkient use of resources. 
Management of corporate property and 
investment planning, induding takeovers 
and mergers. 
Management of public sector property, 
including advice on housing finance. 
Note: Commission 9 has established a 
working group to consider what might be 
the best framework far addressing the 
eighth activity in the FIG Definition of a 
Surveyor, namely "The planning, 
measurement and management of 
Commission 6 - Leves pour le 
genie 
L'acquisitlon, le traitement et la gestion 
d'information topographique et autres 
renseignements annexes pendant la duree 
de vie d'un projet. 
Fixer les methodes uti!isees pour les projets 
de !eves pour le genie. 
Validation et contr61e qualitE! pour la 
construction civile et le secteur de la 
fabrication. 
Surveillanct; des detormations, analyse et 
interprE!tation. 
Attribution de motifs de deformation dans 
les projets de levE!s pour le gE!nie, les mines et 
les zones de pt?ril g€ologique. 
Commission 7 - Cadastre et 
amenagement fonder 
Amenagement foncier et administration du 
territoire. 
Reforme cadastrale et cadastres multi-
fonctions. 
Systemes d'information du territoire a base 
de "paquets" et informatisation des 
enregistrements cadastraux. 
Etudes de gE!ometres et cartographie 
cadastrales. 
Titres fonciers, rE!gimes fonciers, lois foncieres 
et enregistrement des terres. 
Consolidation de terres urbaines et rurales, 
l'accent portant sur les questions liE!es a 
l'environnement et les questions 
economiques. 
FrontiE!res nationales et internationales. 
Gestion des ressources terrestres et marines. 
Commission B - Planification et 
developpement spatiaux 
Planification r€gionale et des structures 
locales. 
Planification de l'utilisation de terres 
urbaines et rura!es. 
Polltiques de planification et amE!liorations 
de l'environnement. 
DE!veloppement urbain et mise en oeuvre. 
Evaluation de l'impact sur !'environnement. 
Commission 9 - Evaluation et 
gestion des proprietes foncieres 
Eva!uation de proprietes pour plusieurs 
motifs y compris !es imp6ts sur la propriete et 
les comptes de societes. 
Gestion de proprietes immobilieres, au 
niveau stratE!gique eten cas d'investissement 
unique. 
Entretien des systemes pour garantlr une 
utilisation etficace des ressources. 
Kommission 5 - Positionierung 
und Messung 
Die Wissenschaft der Messungen. 
Sammlung genauer, praziser und 
ver!ass!icher Daten zur Festlegung von 
Position, Gr6Be und Form naturlicher und 
kOnstlicher Merkma\e auf der Erde und ihrer 
Umgebung. 
Kommission 6 - Vermessung 
im lngenieurswesen 
Sammlung, Verarbeitung und Verwaltung 
topographischer und anderer verwandter 
lnformationen fOr die Lebensdauer ei~es 
Projektes. 
Darlegung von Methoden in 
lngenieursprojekten. 
GO!tigkeitserklarung und Qualitatskontrolle 
fOr Baukonstruktion und Herste!lung. 
DeforIT)ationsOberwachung, Analyse und 
lnterpretation. 
Voraussage von Deformation von 
lngenieursprojekten, im Bergbau und in 
Bereichen geologischer Risiken. 
Kommission 7 - Kataster urn:! 
landverwaltung 
Landmanagement und Verwa!tung. 
Katasterreform und Vielzweck-Kataster. 
Landinformationssysteme, die auf 
Parzellierung basieren, und 
Datenverarbeitung von Katasterunterlagen. 
Katastrale Vermessung und Kartographle. 
Landtitel, Landbesitz, Landrecht und 
Landregistrierung. 
Stadtische und landliche 
Grundzusammenlegung mit Betonung der 
umwe!tlichen und wirtschaftlichen 
Thematik. 
Nationa\e und internationale Grenzen. 
Verwaltung von Land- und maritimen 
Resourcen. 
Kommission 8 - Raumliche 
Planung und Entwicklung 
Regionale und lokale Strukturplanung. 
Stadtische und landliche 
La nd nutzu ngsp I a n u ng. 
P!anungsrichtlinien und Verbesserung der 
Umwelt. 
Stadtische Entwicklung und DurchfOhrung. 
Einschatzung der Auswirkungen auf die 
Umwelt 
Kommission 9 - Schatzung und 
Verwaltung von Grundbesitz 
Schatzung von Grundbesitz, fOr 
verschiedene Zwecke, einschlieBlich der 
Besteuerung von Eigentum und von 
Firmenkonten. 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
construction works including the estimation 
of costs", that is, the work of quantity 
surveyors. 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
Gestion de la planification des societes et des 
investissements, y compris rachats et fusions. 
Gestion de proprietes du secteur public, y 
compris conseils pour prets immobiliers. 
Note: la Commission 9 a €tabli un groupe 
de travail pour refl€chir au meilleur cadre 
possible pour rt?pondre a la huitieme activite 
qui figure dans la d€finition de geometre de 
la FIG, a savoir "la planification, la mesure et 
la gestion de travaux de construction, y 
compris une estimation des coUts", c'est a 
dire le travail des g€om€tres metreurs. 
lnvestition in Grundbesitz und 
Entwicklungsfinanzierung. 
Verwaltung von BesitzgUtern, als 
Elnzelaktivposten oder umfassende 
Verm6genswerte. 
Unterhalt von Systemen, um die effizierite 
Nutzung von Resourcen sicherzustellen. 
Verwaltung von Betriebsaktiva und 
lnvestitionsplanung, einschlieB!ich 
Obernahme und Zusammen!egungen. 
Verwaltung von Besitz im 6ffentlichen 
Sektor, einschlieBlich Beratung von 
Wohnungsfinanzierung. 
Anmerkung: Kommission 9 hat eine 
Arbeitsgruppe eingerichtet, um zu 
erarbeiten, was der beste Rahmen sein 
k6nnte, um die achte Aktivitat in der FIG 
Definition eines Vermessers anzusprechen, 
namlich: "Die Planung, Messung und 
Verwaltung von Konstruktionsarbeiten, 
einschlieBlich der Kostenschatzung", das 
heiBt, die Arbeit der Quantitatsvermesser. 
Commission 
Commission 1 
Professional Standards and Practice 
Chairman Ken Allred 
Chairman, FIG Commission 1 
34 Glenhaven Street 
St. Albert, Alberta T8N 1A5 
CANADA 
Telephone: + 1 403 460 2224 
Fax: + 1 403 453 1824 
Vice Chairrnan John Parker 
(Australia) 
Secretary Klaus ROrup 
(Germany) 
Commission 2 
Professional Education 
Chairman Stig Enemark 
Chairman, FIG Commission 2 
Aalborg University 
Department of 
Development and Planning 
Fibigerstraede 11 
DK-9220 Aalborg 
DENMARK 
Telephone: +45 98158 522 
Fax: +45 98156 541 
Vice Chairman Kirsi Artimo 
(Finland) 
Secretary 
Commission 3 
Jes Ryttersgaard 
(Denmark) 
Land lnformation Systems 
Chairman Helge Onsrud 
Chairman, FIG Commission 3 
Ministry of Environment 
PO 8ox 8013 
N-0030 Dep. Oslo 
NORWAY 
Telephone: +47 22 34 90 90 
Fax: +47 22 43 27 59 
Vice Chairman Jes Ryttersgaard 
(Denmark) 
Secretary 
Commission 4 
Hydrography 
Per Kare Sky 
(Norway) 
Chairman Wilfried Sch!eider 
Chairman, FIG Commission 4 
Federal Water and Shipping 
Authority Northwest 
Schlossplatz 9 
D-26603, Aurich 
GERMANY 
Telephone: +49 4941 602480 
Fax: +49 4941 602378 
Vice Chairman Dennis St Jacques 
(Canada) 
Secretary 
Commission 5 
Adam Greenland 
(United Kingdom) 
Positioning and Measurement 
Chairman Larry Hothem 
Chairman, FIG Commission S 
US Geological Survey 
National Mapping Division 
510 National Center, 
Room 2A-231 
Reston, Virginia 22092 
USA 
Telephone: +1703648 4663 
Fax: + 1 703 648 4722 
E-mail: Lhothem @ usgs.gov 
Vice Chairman Jean-Marie Becker 
(Sweden) 
Secretary Lian Greenway 
(United Kingdom) 
Commission 6 
Engineering Surveys 
Chairman Chen Yong-qi 
Chairman, F!G Commission 6 
Department of Land 
Surveying and 
Geo-lnformatics 
Hong Kong Polytechnic 
Hunghom, Kowloon 
HONGKONG 
Telephone: +852 766 5966 
Fax: +852 330 2994 
Vice Chairman Stephen Deloach 
(USA) 
Secretary 
Commission 7 
Conrad Tang 
(Hong Kong) 
Cadastre and Lancl Management 
Chairman lan Williamson 
Chairman, FIG Commission 7 
Department of Surveying 
and Land lnformation 
The University of Melbourne 
Parkvi!le, Victoria 3052 
AUSTRALIA 
T elephone: +61 3 344 4431 
Fax: +61 3 347 4128 
E-mail: 
lan Willlamson@ 
mac.unimelb.edu.au 
Vice Chairman Paul Munro-Faure 
(United Kingdom) 
Secretary 
Commission 8 
Gary Hunter 
(Australia) 
Spatial Planning and Development 
Chairman Markku Villikka 
Chairman, FIG Commission 8 
Municipality of Hollola 
PO Box 66, Fin-15871, 
Hollola 
FINLAND 
Telephone: +35318 880 1359 
Fax: +35818 880 1474 
Vice Chairman Helmut Brackmann 
(Germany) 
Secretary 
Commission 9 
Tapio Toropainen 
(Finland) 
Valuation anc! the Management of 
Real Estate 
Chairman Brian Waldy 
Chairman, FIG Commission 9 
F1at 8, Queen's Court 
Ear!s Court Square 
London SW5 9DA 
UNITED KINGOOM 
Telephone: +44 71 477 3206 
fax: +44 71 477 3573 
Vice Chairr11an Michael Yovino-Young 
(USA) 
Secretary John Charman 
(United Kingdom) 
Ad Hoc Commission on the History of 
Surveying 
Chairman Jan de Graeve 
S, Avenue de Meysse 
1020 Brussels 
BELGIUM 
Telephone: +32 2 2681025 
fax: +32 2 262 1033 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
FIG l'ERMANENT 
lnternationa! Office of the Cadastre and 
Land Registry (OICRF) 
President J.L.G. Henssen 
Cadastre 
Waltersingel 1 
7314 NK Apeldoorn 
THE NETHERLAND5 
Telephone: +31 55 285 111 
Fax: +31 55 556 850 
FIG Multilingual Dictionary Board 
Director 
FIG Archives 
Oirector 
Hermann Seeger 
President, 
Institute of Applied 
Geodesy(ltAG) 
Richard Strauss Allee 11 
D-6000 Frankfurt 
amMain 70 
GERMANY 
Telephone: +49 69 6333 225 
Fax: +49 69 6333 425 
Jane Woolley 
UK Director, 
FIG Bureau 1996-99 
The Royal lnstitution of 
Chartered Surveyors 
12 Great George Street 
London 5W1 P 3AD 
UNITED KINGDOM 
Telephone: +44 71 334 3796 
Fax: +44 71 334 3719 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
Eh.meau 
President 
Vice President (Group A) 
Vice President (Group B) 
Vice President (Group C) 
S~cretary General 
Treasurer 
Congress Director 
Auditors 
Address of the Bureau 
Earl James (Australia) 
Peter Dale (UK) 
Peter Byrne (Australia) 
Pekka Raitanen (Finland) 
Grahame Lindsay (Australia) 
John Curdie (Australia) 
Ray Holmes (Australia) 
Martti Hautala (Finland) 
Michael Rainbird (UK) 
FIG Australia 
PO Box 2 
Belconnen ACT 2616 
Australia 
Telephone +616253 2922 
Fax +616253 1741 
E-mail flg@auslig.gov.au 
Future, present and past Secretaries General of FIG meet in Me!bOurne. Fram /eft James P/asker 
(USA, 2000-2003), Keith Mi/len (UK, 1996-1999), Grahame Undsay (present), Pekka Raitanen 
(Finland, 1988-1991), Wafly Youngs (Canada, 1985--87) and Ivan Katzarsky (Bulgaria, 1982-84). 
20. Smučarski dan geodetov 
Slovenije - Ošven, 11. bruar 1995 
Čeprav je po Sloveniji že primanjkovalo snega in so se mnogi spraševali ali bo 
smučarski geodetski dan, je bilo snega na Koroškem še dovolj za izvedbo 20. 
smučarskega geodetskega dneva. Organizator tega tekmovanja je bilo Medobčinsko 
društvo geodetov Maribor, izvajalci pa delavci OGU Slovenj Gradec s pomočniki. 
Zbrali smo se 11. februarja 1995 ob 9. uri na spodnji postaji sedežnice pod 
smučiščem Ošven nad Kotljami pri Ravnah na Koroškem. Da nas ni bilo malo, so 
dokaz rezultati. Proga za veleslalom je bila trda in ponekod ledena. Zahtevala je kar 
nekaj truda. Kljub temu so vsi tekmovalci uspešno premagali strmino pod Uršljo 
goro, nekateri celo samo?'. eno smučko. Čeprav je bilo udeležencev smučarskih tekov 
nekoliko manj, je bila tekma prav tako zanimiva. Rahli padci in poživila pred startom 
niso bili ovira za dobre rezultate. Da smo geodeti vsestransko usposobljeni terenci, so 
pokazali rezultati v šaljivem tekmovanju. 
Po napornih trenutkih na snegu smo si privoščili kosilo v hotelu Rimski vrelec v 
Kotljah. Težko smo pričakali objavo in podelitev medalj (rezultate si lahko preberete 
v nadaljevanju). Najboljše ekipe so prejele pokale. Za leto 1995 je ta laskavi naslov 
osvojila ekipa celjskega geodetskega društva, ki se je poimenovala Celjski grofje. Ob 
zabavi z glasbo smo se (vsaj nekateri) zadržali še do poznega večera. 
Vsem tistim, ki se zimskega druženja geodetov ne udeležujejo, velja povabilo za 
naslednje leto - pridružite se nam. 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
REZULTATI 
VELESLALOM 
OTROCI DO 10 LET 
mesto 
l. 
2. 
3. 
4. 
5. 
priimek in ime 
Kuhelnik Jan 
Breznik Jaka 
Mihelčič Rok 
Glavan Miha 
Pahor Matjaž 
Nečimer Aleš 
OTROCI 10-15 LET: 
mesto 
1. 
2. 
3. 
4. 
5. 
6. 
priimek in ime 
Marinčič Matjaž 
Logar Primož 
Čas Primož 
Mrak Žiga 
Čas Matevž 
Bevc Peter 
OTROCI 10-15 LET: DEKLICE 
mesto priimek in ime 
1. Marinčič Maja 
2. Peunik Polona 
3. Glavan Urša 
DO30LET 
mesto priimek in ime 
1. Breznik Martina 
2. Pahor Andreja 
3. Koler Andreja 
4. Stanonik Barbara 
5. Potpara Nataša 
6. Bratuš Mojca 
7. Slabe Jana 
Žvokelj Tatjana 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
zaposlen 
družinski član OGU Slovenj Gradec 
družinski član GU Mozirje 
družinski član Zavod za gozdove 
družinski član OGU Slovenj Gradec 
družinski član MEJNIK 
družinski član GZ Celje 
zaposlen 
družinski član GEOSVET 
družinski član GZ Maribor 
družinski član OGU Velenje 
družinski član OGU Velenje 
družinski član OGU Velenje 
družinski član GZ Celje 
zaposlen 
družinski član GEOSVET 
družinski član OGU Velenje 
družinski član OGU Slovenj Gradec 
zaposlen 
družinski član GU Mozirje 
MEJNIK 
družinski član FGG 
Društvo geodetov Gorenjske 
družinski član GEOIN 
GEOIN 
JP Vodovod-kanalizacija Ljubljana 
Ljubljanski geodetski biro 
rezultat 
38.11 
45.12 
48.99 
50.48 
50.52 
odstop 
rezultat 
28,10 
35,32 
36,22 
37,08 
37,73 
39,35 
rezultat 
36,88 
36,97 
41,66 
rezultat 
34,73 
34,88 
36,14 
36,66 
37,27 
38,11 
38,25 
odstop 
ŽENSKE 30-45 LET 
mesto 
l. 
2. 
3. 
4. 
5. 
6. 
7. 
priimek in ime 
Vute Jasmina 
Trelc Darja 
Ramšak Desa 
Tomšič Ljubica 
Bric Tatjana 
Marinčič Tilka 
Čas Bernarda 
ŽENSKE NAD 45 LET 
mesto 
1. 
priimek in ime 
Zupančič Majda 
Šušteršič Amalija 
MOŠKI DO 30 LET 
mesto priimek in ime 
l. Zupančič Miha 
2. Tekavec Dušan 
3. Kovačič Boštjan 
4. Nadočnik Franjo 
5. Breznik Matjaž 
6. Pinculič Dejvid 
7. Ocvirk Mitja 
8. Ule Borut 
9. Mauko Igor 
10. Zupanc Peter 
11. Založnik Gorazd 
12. Trobec Tomaž 
13. Pavačič Ivo 
14. Kalderon Iztok 
15. Lenarčič Samo 
Slabe Aleš 
zaposlen 
KOMPAS 
Društvo geodetov Gorenjske 
OGU Velenje 
Zavod za gozdove Slovenija 
GZ Slovenije 
GEOSVET 
OGU Velenje 
zaposlen 
OGU Ljubljana 
GZ Slovenije 
zaposlen 
GZ Slovenije 
EXPRO 
GEOIN 
GU Mozirje 
GU Mozirje 
OGU Velenje 
GZ Celje 
družinski član IGF 
GZ Maribor 
Ljubljanski geodetski biro 
GU Zalec 
ZUM Maribor 
Ljubljanski geodetski biro 
GEOIN 
ZUM Maribor 
rezultat 
28,37 
32,41 
34,79 
35,58 
40,15 
41,07 
42,51 
rezultat 
37,88 
45,75 
rezultat 
27,83 
28,40 
28,61 
29,63 
30,15 
30,28 
31,44 
32,46 
32,54 
33,57 
34,23 
34,71 
35,15 
35,55 
36,42 
JP Vodovod-kanalizacija Ljubljana odstop 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
30-45 LET 
mesto priimek in ime zaposlen rezultat 
1. Maligoj Matej GU Slovenske Konjice 26,56 
2. Bric Vasja GZ Slovenije 28,49 
3. Stanonik Društvo geodetov Gorenjske 29,20 
4. Bošnik OGU Slovenj Gradec 30,92 
5. Jeromel Rado UE Gradec 31,04 
6. Marinčič Darko družinski GEOSVET 31,39 
7. Logar Rastko GZ Maribor 32,45 
8. Ceklin Samo OGU Slovenj Gradec 32,55 
9. Koler Božo FAGG 32,55 
10. Prijatelj Bojan JP Vodovod-kanalizacija Ljubljana 32,66 
11. Plantl Stane GZ Celje 32,83 
12. Ravnihar Franc Društvo geodetov Gorenjske 33,11 
13. Zupan Brane GZ Celje 33,56 
14. Kuhelnik Zvonko OGU Slovenj Gradec 33,56 
15. Gamberger Jaka Ljubljanski geodetski biro 34,58 
16. Seliškar Aleš Druš!Vo geodetov Gorenjske 34,66 
17. Cink Tomaž GU Zalec 34,94 
18. Prednik Bojan KP Prevalje 34,98 
19. Smrekar Jože Ljubljanski geodetski Biro 37,52 
20. Mohorič Ciril Društvo geodetov Gorenjske 38,00 
21. Nečimer Dejan GZ Celje 38,05 
22. Peunik Andrej OGU Velenje 38,39 
23. Lončarič Beno GEOIN 39,36 
24. Mrak Bojan OGU Velenje 39,46 
25. Bevc Anton GZ Celje 40,29 
26. ~upej Blaž GEOIN 103,82 
Zitnik Dragolj Ljubljanski geodetski biro odstop 
MOŠKI NAD 45 LET 
mesto priimek in ime zaposlen rezultat 
1. Šušteršič Miloš EXPRO 30,76 
2. Vidmar Ivo GZ Slovenije 32,23 
3. Zupančič Pavel OGU Ljubljana 32,58 
4. Gaber Ivan GU Mozirje 32,86 
5. Bitenc Jože GZ Maribor 33,22 
6. Štrozak Marjan GU Žalec 34,82 
7. Valič Božo Društvo geodetov Gorenjske 35,29 
8. Lodrant Franc GU Ravne 38,54 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
SMUČARSKI TEK 
ŽENSKE DO 35 LET 
mesto priimek in ime 
1. Glavan Urša 
ŽENSKE 35-45 LET 
mesto priimek in ime 
l. Glavan 
ŽENSKE NAD 45 LET 
mesto priimek in ime 
1. Zupančič 
MOŠKI DO 35 LET 
mesto 
1. 
2. 
3. 
4. 
priimek in ime 
Bric Vasja 
Mauko Igor 
Zupančič Miha 
Supej Blaž 
MOŠKI 35-45 LET 
mesto 
1. 
2. 
3. 
priimek in ime 
Glavan Brane 
Prijatelj Bojan 
Bevc Anton 
MOŠKI NAD 45 LET 
mesto 
1. 
2. 
priimek in ime 
Zupančič Pavel 
Pavšič Srečo 
zaposlen rezultat 
družinski član OGU Slovenj Gradec 7:18,3 
zaposlen 
OGU 
zaposlen 
GZ Slovenije 
GZ Maribor 
GZ Slovenije 
GEOIN 
zaposlen 
Zavod za gozdove Slovenija 
JP Vodovod-kanalizacija 
GZ Celje 
zaposlen 
OGU Ljubljana 
Društvo geodetov Gorenjske 
rezultat 
6:29,3 
rezultat 
8:40,4 
rezultat 
9:41,2 
11:09,2 
12:25,0 
14:54,1 
rezultat 
8:45,1 
9:06,1 
13:06,4 
rezultat 
10:54,1 
14:51,7 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
ŠALJIVO TEKMOVANJE 
mesto priimek in ime zaposlen rezultat 
1. Kovačič Boštjan Geoin 1:12 
2. Maligoj Matej Celjski grofje 1:17 
3. Logar Rastko Borci za severno mejo 1:22 
4. Stanonik Bojan Gorenjska 1:25 
4. Peunik Andrej Celjski grofje 1:25 
6. Jeromel Rado Kralj Matjaž Slovenj Gradec 1:30 
7. Kuhelnik Zvonko Kralj Matjaž Slovenj Gradec 1:31 
8. Zupančič Miha Ex velja 1:32 
9. Cink Tomaž Celjski grofje 1:36 
9. Bitenc Jože Borci za severno mejo 1:36 
11. Supej Blaž Geoin 1:40 
12. Trobec Tomaž Borci za severno mejo 1:43 
13. Bevc Anton Celjski grofje 1:44 
14. Mrak Bojan Celjski grofje 1:47 
14. Smrekar Jože Ljubljanski geodetski biro 1:47 
16. Gamberger Jaka Ljubljanski geodetski biro 1:48 
17. Stanovnik Barbara Gorenjska 1:51 
18. Gaber Ivan Celjski grofje 1:58 
19. Šušteršič Miloš Ex velja 2:10 
Čas Bernarda OGU Velenje odstop 
Geodetslci vestnik 39 (1995) 1 
EKIPNA UVRSTITEV 
mesto ekipa 
VLS VLS teki 
šaljive skupaj 
moški ženske tekme točk 
1 Celjski grofje 1 3 3 2 9 
2 Ex velja 1 1 1 8 11 
3 Gorenjska 3 2 2 4 11 
4 Kralj Matjaž 4 1 1 6 12 
5 Geoin 3 5 4 1 13 
6 Ljubljanski geodetski biro 10 8 2 14 34 
Prispelo za objavo: 1995-02-20 
Ivana Kotnik 
Območna geodetska uprava Slovenj Gradec, Slovenj Gradec 
Srečanje primorskih in 
gorenjskih geodetov 
Primorski geodeti smo v začetku decembra gostili kolege iz Društva geodetov 
Gorenjske. Na izbrani dan, v petek, 9. decembra 1994, nam Primorska ni namenila 
niti žarka sonca. Tako smo morali gostitelji zastavili ostale adute - pršut, vino in 
seveda dobro voljo. 
Dan se pozna po jutru. Upoštevali smo pregovor in najprej opravili z resnimi stvarmi. 
Zbrani v lovski koči v Rižani smo prisluhnili strokovnemu predavanju z naslovom 
Državna meja. Obnovitev državne meje sta predstavila g. Franc Černe in g. Jože 
Rotar. Po predavanju smo si ogledali Pomorski muzej v Piranu in znamenite 
cerkvene freske v Hrastovljah. Srečanje smo sklenili z družabnim večerom v lovski 
koči. 
Ob tej priložnosti je Društvo geodetov Gorenjske sprejelo medse častnega člana 
g. Franca Černeta. Čestitamo! 
V dobri geodetski družbi je zabava živela do zgodnjega jutra. 
Prispelo za objavo: 1995-12-15 
Martina Pavlin 
Primorsko geodetsko društvo, Nova Gorica 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
Navodilo za pripravo prispevkov 
1 Prispevki za Geodetski vestnik 
1.1 Geodetski vestnik objavlja prispevke znanstvenega, strokovnega in poljudnega 
značaja. Avtorji predlagajo tip svojega prispevka, vendar si uredništvo pridržuje 
pravico, da ga dokončno razvrsti na podlagi recenzije. Prispevke razvrščamo v: 
o Izvirno znanstveno delo: izvirno znanstveno delo prinaša opis novih 
rezultatov raziskav tehnike. Tekst spada v to kategorijo, če vsebuje 
pomemben prispevek k znanstveni problematiki ali njeni razlagi in je napisan 
tako, da lahko vsak kvalificiran znanstvenik na osnovi teh informacij poskus 
ponovi in dobi opisanim enake rezultate oziroma v mejah eksperimentalne 
napake, ki jo navede avtor, ali pa ponovi avtorjeva opazovanja in pride do 
enakega mnenja o njegovih izsledkih. 
o Začasna objava ali preliminarno poročilo: tekst spada v to kategorijo, če 
vsebuje enega ali več podatkov iz znanstvenih informacij, brez zadostnih 
podrobnosti, ki bi omogočile bralcu, da preveri informacije na način, kot je 
opisan v prejšnjem odstavku. Druga vrsta začasne objave (kratek zapis), 
običajno v obliki pisma, vsebuje kratek komentar o že objavljenem delu. 
o Pregled (objav o nekem problemu, študija): pregledni članek je poročilo o 
nekem posebnem problemu, o katerem že obstajajo objavljena dela, samo ta 
še niso zbrana, primerjana, analizirana in komentirana. Obseg dela je odvisen 
od značaja publikacije, kjer bo delo objavljeno. Dolžnost avtorja pregleda je, 
da poroča o vseh objavljenih delih, ki so omogočila razvoj tistega vprašanja 
ali bi ga lahko omogočila, če jih ne bi prezrli. 
o Strokovno delo: strokovno delo je prispevek, ki ne opisuje izvirnih del, 
temveč raziskave, v katerih je uporabljeno že obstoječe znanje in druga 
strokovna dela, ki omogočajo širjenje novih znanj in njihovo uvajanje v 
gospodarsko dejavnost. Med strokovna dela bi lahko uvrstili poročila o 
opravljenih geodetskih delih, ekspertize, predpise, navodila ipd., ki ustrezajo 
zahtevam Mednarodnega standarda ISO 215. 
o Beležka: beležka je kratek, informativni zapis, ki ne ustreza kriterijem za 
uvrstitev v eno izmed zvrsti znanstvenih del. 
o Poljudnoznanstveno delo: poljudnoznanstveno delo podaja neko znanstveno 
ali strokovno vsebino tako, da jo lahko razumejo tudi preprosti, manj 
izobraženi ljudje. 
o Ostalo: vsi prispevki, ki jih ni mogoče uvrstiti v enega izmed zgoraj opisanih 
razredov. 
1.2 Pri oblikovanju znanstvenih in strokovnih prispevkov je treba upoštevati 
slovenske standarde za dokumentacijo in informatiko. 
1.3 Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
2 Identifikacijski podatki 
2.1 Ime in priimek pisca se pri znanstvenih in strokovnih člankih navedeta na začetku 
z opisom znanstvene strokovne stopnje in delovnim sedežem. Pri ostalih prispevkih 
se navedeta ime in priimek ter delovni sedež na koncu članka. Pri kolektivnih 
avtorjih mora biti navedeno polno uradno ime in naslov; če avtorji ne delajo 
kolektivno, morajo biti vsi imenovani. Če ima članek več avtorjev, je treba navesti 
natančen naslov (s telefonsko številko) tistega avtorja, s katerim bo uredništvo 
vzpostavilo stik pri pripravi besedila za objavo. 
2.2 Članki, ki so bili prvotno predloženi za drugačno uporabo (npr. referati na 
strokovnih srečanjih, tehnična poročila ipd.), morajo biti jasno označeni. V opombi je 
treba določiti namen, za katerega je bil prispevek pripravljen, navajajoč: ime in 
naslov organizacije, ki je prevzela pokroviteljstvo nad delom ali sestankom, o katerem 
poročamo; kraj, kjer je bilo besedilo prvič predstavljeno, popolni datum v numerični 
obliki. Primer: 
Referat, 25. Geodetski dan, Zveza geodetov Slovenije, 
Rogaška Slatina, 1992-10-23 
2.3 Prispevek mora imeti kratek, razumljiv in pomemben naslov, ki označuje njegovo 
vsebino. 
2.4 Vsak znanstveni ali strokovni prispevek mora spremljati (indikativni) izvleček v 
jeziku izvirnika, v obsegu do 50 besed, kot opisni vodnik do tipa dokumenta, glavnih 
obravnavanih tem in načina obravnave dejstev. Dodano naj mu bo do 8 ključnih 
besed. Obvezen je še prevod naslova, izvlečka in ključnih besed v angleščino, 
nemščino, francoščino ali italijanščino. 
3 Glavno besedilo prispevka 
3.1 Napisano naj bo v skladu z logičnim načrtom. Navesti je treba povod za pisanje 
prispevka, njegov glavni problem in namen, opisati odnos do predhodnih podobnih 
raziskav, izhodiščno hipotezo (ki se preverja v znanstveni ali strokovni raziskavi, pri 
drugih strokovnih delih pa ni obvezna), uporabljene metode in tehnike, podatke 
opazovanj, izide, razpravo o izidih in sklepe. Metode in tehnike morajo biti opisane 
tako, da jih lahko bralec ponovi. 
3.2 Navedki virov v besedilu naj se sklicujejo na avtorja in letnico objave kot npr.: 
(Kovač, 1991), (Novak et al., 1976). 
3.3 Delitve in poddelitve prispevka naj bodo oštevilčene kot v navodilu (npr. 5 
Glavno besedilo, 5.1 Navedki, 5.2 Delitve, itd.). 
3.4 Merske enote naj bodo v skladu z veljavnim sistemom SI. Numerično izraženi 
datumi in čas naj bodo v skladu z ustreznim standardom (glej primer v razdelku 2.2). 
3.5 Delo, ki ga je opravila oseba, ki ni avtor, ji mora biti jasno pripisano 
(zahvala/priznanje). 
3.6 V zvezi z navedki v glavnem besedilu naj bo na koncu prispevka spisek vseh virov. 
Vpisi naj bodo vnešeni po abecednem vrstnem redu in naj bodo oblikovani v skladu s 
temi primeri: 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
a) za knjige: 
Novak, J. et al., Izbor lokacije. Ljubljana, Inštitut Geodetskega zavoda Slovenije, 
1976, str. 2-6 
b) za poglavje v knjigi: 
Mihajlov, A.I., Giljarevskij, R.S., Uvodni tečaj o informatiki/dokumentaciji. 
Razširjena izdaja. Ljubljana, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, 
1975. Pogl. 2, Znanstvena literatura - vir in sredstvo širjenja znanja. Prevedel 
Spanring, J., str. 16-39 
c) za diplomske naloge, magistrske naloge in doktorske disertacije: 
Prosen, A., Sonaravno urejanje podeželskega prostora. Doktorska disertacija. FAGG 
OGG, Ljubljana, 1993 
č) za objave, kjer je avtor pravna oseba (kolektivni avtor): 
MOP-Republiška geodetska uprava, Razpisna dokumentacija za Projekt Register 
prostorskih enot. Ljubljana, Republiška geodetska uprava, 1993 
d) za članek iz zbornika referatov, z dodanimi podatki v oglatem oklepaju: 
Bregant, B., Grafika, semiotika. V: Kartografija. Peto jugoslavensko savetovanje o 
kartografiji. Zbornik radova. Novi Sad/Savez geodetskih inženjera i geometara 
Jugoslavije/, 1986. Knjiga I, str. 9-19 
e) za članek iz strokovne revije: 
Kovač, F., Kataster. Geodetski vestnik, 1991, letnik 5, št. 2, str. 13-16 
f) za anonimni članek v strokovni reviji: 
Anon. Epidemiology for primary health care. Int. J. Epidemiol., 1976, št. 5, 
str. 224-225 
g) za delo, ki mu ni mogoče določiti avtorja: 
Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture. Uradni list RS, 
2. dec. 1994, št. 75, str. 4255 
4 Ponazoritve (ilustracije) in tabele 
Slike, risbe, diagrami, karte in tabele naj bodo v prispevku le, če se avtor sklicuje 
nanje v besedilu in morajo biti zato oštevilčene. Izvor ponazoritve ali tabele, privzete 
iz drugega dela, mora biti naveden kot sestavni del njenega pojasnjevalnega opisa ( ob 
ilustraciji ali tabeli). 
5 Sodelovanje avtorjev z uuredništvom 
5.1 Prispevki morajo biti oddani glavni urednici v petih izvodih, tipkani enostransko z 
dvojnim presledkom. Obseg znanstvenih in strokovnih prispevkov s prilogami je 
lahko največ 7 strani, vseh drugih pa 2 oziroma izjemoma več strani (za 1 stran se 
šteje 3o vrstic s 60 znaki). Obvezen je zapis prispevka na računalniški disketi s 
potrebnimi oznakami in izpisom na papirju (IBM PC oz. kompatibilni: Microsoft 
Word for Windows, WordPerfect for Windows, Microsoft Word for MS-DOS, 
WordPerfect for MS-DOS, neoblikovano v formatih ASCII). 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1 
5.2 Ilustrativne priloge k prispevkom je treba oddati v enem izvodu v originalu za tisk 
(prozoren material, zrcalni odtis). Slabe reprodukcije ne bodo objavljene. 
5.3 Znanstveni in strokovni prispevki bodo recenzirani. Recenzirani prispevek se 
avtorju po potrebi vrne, da ga dopolni. Dopolnjen prispevek je pogoj za objavo. 
Avtor dobi v korekturo poskusni odtis prispevka, ki je lektoriran, v katerem sme 
popraviti le tiskovne in morebitne smiselne napake. Če korekture ne vrne v 
predvidenem roku, oziroma največ v petih dneh, se razume, kot da popravkov ni in 
gre prispevek v takšni obliki v tisk. 
5.4 Uredništvo bo vračalo v dopolnitev prispevke, ki ne bodo pripravljeni v skladu 
s temi navodili. 
6 Oddaja prispevkov 
Prispevke pošiljajte na naslov glavne, odgovorne in tehnične urednice mag. Božene 
Lipej, MOP-Geodetska uprava Republike Slovenije, Kristanova ul. 1, 61000 
Ljubljana. 
Rok oddaje prispevkov za naslednje številke Geodetskega vestnika je: številka 2 --
1995-04-20, številka 3 (28. Geodetski dan) - 1995-06-23 in številka 4 - 1995-10-06. 
Geodetski vestnik 39 (1995) 1