11. hi. mv Izhaja vsako sredo. — Naročnina: za celo leto BO Din. za pol leta 15 Din. za inozemstvo za celo leto 50 Din — Inserati po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko za odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici št. 7. — Telefon inter. it. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. R. Ž. JVaš vinogradnik in občinski preračuni. Naš poprečni kmet se veliko premalo zanima za občinske proračune, da, lahko z mirno vestjo trdim, da malokateri kmet pozna temeljna načela, ki se jih je treba držati pri sestavljanju proračunov. Povečini vidi kmet v tej listini samo nekak fiskaličen akt, tedaj spis, v katerem stoje zabeležene potre be občine in način, kako namerava priti občina do tolikega denarja, kolikor ga rabi, da z njim poplača občinske potrebščine. In vendar se ravno iz ustroja (strukture) proračuna prav lahko razbere, v koliko se občinski odborniki zavedajo ne samo svojih nalog, ampak tudi svojih koristi ter koristi svojih sosedov na vasi. Ne mislim se tu pečati z občinskimi izdatki, čeravno bi lahko tudi tu marsikatero povedal, hočemo si za enkrat ogledati občinske dohodke, toda tudi tu za sedaj samo trošarino in na podlagi teh raz-motrivanj hočem dokazati, da bi ravno naše podeželske občine lahko našemu vinogradniku veliko koristile, ako bi dosledneje zastopale koristi našega kmeta. Načelo našega kmeta bi moralo biti, da se njegovi pridelki čim največ prodajo in to po čim višji ceni. Da pa to dosežemo, je treba, da se ti naši pridelki čim najmanj obdavčijo, da jih bo konsument po razmeroma nizki ceni lahko kupil. Ako si sedaj ogledamo ravno vino, tedaj pridelek našega kmeta, vidimo, da ga je kmet prodal po 4 Din ali še manj za liter, konsument ga pa mora plačati najmanj po 10 Din liter. Torej se je cena vinu od producenta-kmeta do konsumenta pivca v gostilni podražilo za najmanj 6 Din, ali za celih 150%. Pri vsem tem pa kmet še težko spravi ta svoj pridelek v denar in to kljub tako nizki ceni, da se mu pridelovanji1 vina komaj, komaj še izplača. Treba bi bilo misliti na način, kako bi se ta kmetski pridelek lažje in po boljši ceni prodal, sicer bo moral naš vinogradnik trtoreja povsem opustiti. Eno izmed teh sredstev je ravno v kme+-skih rokah, mislim seveda tu na trošarinjenje tega pridelka po občinah. Ako bodo občine skrbele, da se bo ta kmetski pridelek le toliko zatrošarinil, kolikor je to neobhodno potrebno in kolikor naše vinogradništvo zamori prenesti, mislim, da se bo ta pridelek že na ta način pocenil za toliko, da se bo lažje prodajal. Občine naj v bodoče trošarine na vino kolikor mogoče znižajo, ako jih že ne morejo povsem ukiniti. Kako pa je zdaj v tem pogledu! Kolikoi poznam proračunov, je (le z redkimi izjemami) trošarina na vino višja, ponekod celo veliko višja kakor n. pr. trošarina piva, ki je fabriški izdelek. Kako vinogradniki izhajajo v sedanjih razmerah, vedo ti sami najbolje. Kolikor vidim, sem namreč učitelj na deželi, preživlja vinogradnik mislim da hujšo krizo od ostalih kmetov, čeravno so prišli tudi za druge kmete zelo hudi časi. Pač pa hočem tu nekoliko osvežiti spomin na zadnji mesec december, ko je pivovarniška družba Union v Ljubljani obdržavala svoj letni občni zbor. Zasledoval sem zadevo v našem dnevnem časopisju iil tam sem bral, da je ta družba tekom zadnjega poslovnega leta zvišala svojo glavnico od 12 na 24 milijonov Din in sice:-na ta način, da je enostavno to vsoto vzela iz rezervnega zaklada in jo pripisala delniški glavnici. Kaj nam to pove? Da je družba tekom svojega obstanka imela tako velike dobičke, da je poleg deležev na dobičku (divi-dend), ki jih vsako leto izplačuje svojim čla-nom-delničarjem, zamegla še tako veliko vsoto prihraniti. Letošnji občni zbor je sklenil razdeliti na delnico, ki se glasi na 50 Din, kot dividendo znesek 10 Din, kar pomeni, da se delničarjem njihov denar, naložen v tem podjetju, obrestuje po celih 20%. Ako pa pri tem pomislimo, da računajo strokovnjaki zemljiško rento (čisti dobiček od zemlje, komaj po 4%, tedaj šele povsem jasno vidimo, da prejme kmet, ki obdeluje svoje zemljišča od posestva, vrednega 100.000 Din komaj 4 tisoč Din čistega, (seveda v normalnih časih, ne sedaj), delničar pivovarne Union pa o i svojega kapitala stotisač Din pa celih 20.000 Din čistega dobička. Kljub temu pa ceh-kmetske občine določajo trošarino vinu, pridelku kmeta-reveža zelo visoko, izdelku bogatega fabrikanta pa zeloi nizko, ali z drugimi besedami, kmetski občinski odborniki delujejo na to, da bo vinski pridelek za konsu-menta-pivca dražji, izdelek pivovaren pa cenejši. Ker je pa med nami prav malo boga-tašev, naj pije torej masa rajši cenejše pivo od dražjega vina. Tu ni mogače reči drugega, kakor da kmet v svoji nepoučenosti dela sam proti svojim koristim. Še veliko slabše bi bilo v tem pogledu, ako bi naša kraljeva vlada s svojim sklepam z dne 11. decembra 1. 1. ne pokazala tolikšnega umevanja za kmetske koristi, ko je znižala državno trošarino na viho. Upam, da se bodo občinski odborniki od naše vlade naučili, kako se varujejo kmetske koristi. ftoLjstfE&cjši Itm&čfoi (Nadaljevanje.) Rim je razpadel v ruševine, ker se je izživel in je izgubil notranje gibalne sile. Masa ni čutila pod nogami točnosti; razdvojena in brez vsakega duševnega poleta je segala le po kruhu in vživanju. Patricijstvo pa se je, sito njene krvi, pijano valjalo v molilni mlakuži. Končno so Rimljani v 5. stol. po Kr. podlegli nekulturnim, a toliko bolj telesno svežim Germanom. Nad Evropo je zavela nova doba. Na razvalinah nekdaj tako mogočnega rimskega cesarstva so se par stoletij po njegovem razpadu pojavile nove ustavne razmere, in socialne tvorbe; na novi ekonomski podlagi so znikle nove gospodarske oblike in nova razdelitev zemlje. Ta nova upravna oblika se je imenovala fevdalni red. Po tem redu je bil vladar neomejen gospodar zemlje. Njegova oblast se je opirala na visoko plemstvo in duhovstvo. Tem je krali dajal zemljo za f e v d ali 1 e n o (fevd je iz latinskega feudum, lena iz nemškega leihen (Lehen = posoda), t. j. odstopal jim jo, je le v vžitek. A tekom časa so fevdi postali dedni. Prejšnji kraljevi uradniki so se iz upraviteljev dvignili v neodvisne mogotce in si nadali knežjo oblast. Zvali so se deželni knezi. Svoja posestva so izročali raznim nižjim plemičem (vitezom) in ti so jo zopet oddajali kmetom. Deželni knezi so bili vazali vladarjev, a istočasno mogočni fevdni gospodje. Prvi predstavnik fevdalnega pravnega reda je bil mogočni frankovski kralj (in po- zneje rimski cesar) Kari Veliki (vladal jc-od 768.—814.), v kojega kraljestvu »ni soln-ce nikoli zašlo«, ker je bilo tako veliko, da je segalo čez vso srednjo in zapadno Evropo. V 8. stoletju so že bili Slovenci pod njegovim žezlom. Od tedaj dalje je naglo gine-vala njih samostojnost. Po francoskem vojnem pravu je kralju pripadala vsa ona zemlja, ki si jo je ta pridobil z orožjem, svet brez gospodarja in končno, kar je bilo zaplenjeno radi veleizdaje in nezvestobe. Slovenska zemlja je veliko trpela oi rimskih časov do Karla Velikega. Zato je bilo veliko tal brez gospodarja. Kari Veliki je to zemljo odstopil v vžitek plemstvu, škofijam in samostanom. Spočetka je pustil našim prednikom njih lastnine' in upravo s knezi. Za to je bilo več razlogov: 1. ker so se Slovenci, osobito karantan-ski (koroški) prostovoljno podali pod njegovo vrhovno oblast; 2. ker ni preganjal Slovencev radi njih narodnosti in 3. ker jih je na ta način uvajal na tujo - (svojo )vlado in vero (Slovenci so bili pogani, dočim je Kari Veliki širil med nje krščansko vero, ki pa so se ji Slovenci trdovratno upirali). Z domačini vojvodi so še nekaj časa lebdele »v domačih šegah utrjene postave« (u-stava) in slobodni Slovenci so še uživali prostost in svoje pravice. A pritisk je bil vedno večji. Zato je v narodu vedno bolj tlela želja po prejšnji neodvisnosti. ZOBOZDRAVNIK DR. TONE FURLAN špecijalist za ustne in zobne bolezni, je pričel redno ordinirati od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne v Novem mestu, v Kastel-čevi hiši na Ljubljanski cesti. Končno so se pod vodstvom panonskega vojvode Ljudevita Posavskega (.vladal je deželi čez Slovensko Krajino in zapadno Madžarsko) uprli Frankovcem najprej panonski, nato še korotanski Slovenci. Bili so poraženi. Tedaj (1. 820.) je izginil zadnji ostanek nekdanje svobode in slovenski kmet je postal suženj nemškim grofom in njihovemu pravnemu redu. Slovensko plemstvo, kolikor ga ni padlo v bojih, se je brzo potujčilo, ker mu je tako kazala gospodarska korist. A kmečki, narod ni šel isto pot. V njem je še vedno živela ideja slov. zvezne države. Obred ustoličenja domačih vojvod (knežji kamen pri gospe Sveti na Koroškem) ni mu bil le navaden običaj, marveč živa podoba njihove pravde, svobode in bistva. Tega so se tujci dobro zavedali, zato niso obreda takoj pogazili, ampak so se na istem kamnu predstavljali slovenskemu ljudstvu kot preprosti kmečki župani in zakoniti nasledniki nekdanjih domačih vojvod. Iz posode pravde so tuji vojvodi naredili plašč za odpravo slovenskega prava in svojstva. V očeh Karla Velikega in njegovih naslednikov je bil pogan brezpravno in manj vredno bitje, ki mu kristjan ni smel izkazovati pravičnosti. To načelo je bilo kraljevim vazalom dobrodošlo in je krepko podpiralo njihovo stremljenje, čim prej iztrgati iz rok slovenskih kmetov čim več zemlje. Zato je šel s krščanskim križem nemški meč, ki je utiral pot kolonizaciji nemških kmetov in pozneje tudi obrtnikov in trgovcev. Kolikor je še bilo zadružne zemlje — vaških zajednic —, je prešla v lastnino nemškim grofom, deloma tudi kmetom. Osvojitev te in druge zemlje je bila kaj enostavna: zemljo so si kar prilastili s ponarejenimi listinami, ali pa je pravo potrjenje kar izostalo. Saj za slovenskega roba ni bilo pravice in plemstvo je imelo nad njim neomejene pravice. Nemški kmetje — Bavarci, Franki, Saši — so se prvotno naseljevali po Gorenjskem, severnem Štajerskem in severnem Koroškem, torej po goratih in manj obljudenih krajih. Kmalu pa so se iz lastnega nagiba pomaknili tudi v sredino slovenskega življa (Dolenjsko, Spodnja Štajerska) in v mesta (Celje, Ptuj, Maribor, Velikovec). Večja nemška kmečka gospodarstva, na-zvana »kraljeve kmetije«, so bila zelo raz-sežna in so merila okrog 3 pluge, dočim je »bavarska kmetija« obsegala 1 plug in »slovenska« od enega pluga nazaj. Plug ali grunt je meril 30 oralov (johov). Toliko orne zemlje naj bi bila družina takrat potrebovala v kritje hišne potrebe. Odtod so po delitvi zemlje nastali polgruntarji in četrtgruntarji. — Prekmurcem pa je plug enak oralu (5750 m2), meri, ki so si jo prvotni poljedelci osnovali na priroden način: toliko je namreč lahko orač obdelal s parom volov v enem jutru. Zato velja za to mero tudi izraz »jutro«. ■ ■1 iz afrika, močno blago Mnrtmm *mn 26°- Hfllllll lil P ^imnate modroce, pe~ I IIIITj resnice, mreže, cvilh muHiuuu in žimo> pOSteijne odeje kupite najceneje pri RUDOLF SEVERju LJUBLJANA, MARIJIN TRG sveHu Sporazum med Anglijo in Indijo. Te dni je bil dosežen sporazum med angleškim podkraljem v Indiji lordom Irwin-gom in med voditeljem Indijcev Ghandijem glede bodoče uprave Indije. Sporazum obsega poleg nekaterih manj važnih določb sledeče točke: Bojkot angleškega blaga se ustavi, dovoljen pa je le gospodarski bojkot (n. pr. zaradi previsokih cen); Indijci priznajo monopol na sol, odpravi pa se ta monopol ob morju, kjer sme prebivalstvo samo pridobivati sol iz morske vode; policijski uradniki, ki so nastopali proti upornim Indijcem s silo, ne bodo kaznovani, kakor so to zahtevali Indijci, pač pa bo po-miloščenih okoli 20.000 Indijcev, ki so danes še v zaporu; Ghandi pa je pripravljen razpravljati z angleško vlado o nadaljni reformi uprave v Indiji. Temu sporazumu pripisujejo v Londonu velik političen pomen, ker vidijo v tem sporazumu konec hude in za angleško svetovno gospodarstvo silno pomembne borbe za neodvisnost Indije. Cujejo pa se tudi drugačna mnenja, ki pravijo, da je to le začasno premirje, nikakor pa ni to še konec borbe za neodvisnost Indije. Zelo verjetno je, da bodo imeli pj-av oni, ki gledajo v doseženem sporazumu med Ghandijem in angleško vlado le premirje. Ghandi je bil doslej vedno nepopustljiv in si je le zaradi svoje nepopustljivosti pridobil med Indijci tako veliko veljavo, ker se tudi sili ni udal, ampak je šel rajši tudi v zapor kakor da bi bil odnehal. Zaradi najnovejšega popuščanja pa je njegov politični ugled precej padel in najnovejša poročila iz Indije že vedo povedati, da se oglašajo med samimi Indijci jako tehtni glasovi proti sporazumu, kar se pravi z drugimi besedami, da Ghandijeva veljava pada. To je tudi čisto razumljivo: če se enkrat med ljudmi uživi kakšna močna ideja, jo je težko uničiti s sporazumi. Zato pa utegnejo imeti prav oni, ki vidijo glavno točko sporazuma v tem, da se bodo pogajanja še nadaljevala in ki smatrajo sedanji sporazum samo za nekaj začasnega. Mnogi menijo, da je Ghandi popustil le zato, da osvobodi na tisoče političnih kaznjencev, ki so že nad 1 leto v zaporu. Sicer pa je že iz sporazuma samega razvidno, da ne rešuje glavnega spornega vprašanja med Anglijo in Indijo, ki pa ni upravnega, ampak političnega značaja. Končna rešitev tega vprašanja pa ne bo še tako kmalu dosežena in angleški politiki bodo morali o tem še mnogo premšiljevati. Za enkrat so dosegli stvarno le to, da so pridobili na času. * * • Važen kongres v Moskvi. V Moskvi so te dni otvorili šesto zborovanje kongresa sovjetov, kateremu so prisostvovali tudi vsi evropski diplomati v Moskvi in pa nemški industrijci, ki se nahajajo tam na študjskem potovanju. Glavna točka kongresa so bile delavske razmere v Rusiji. To je vprašanje, ki danes zanima ves svet zaradi vedno hujše brezposelnosti. Zato so izvajanja poročevalca Mo-lotova zanimiva tudi za nas. Molotov je rekel, da Rusija ne pozna brezposelnosti in sicer zato ne, ker je silno skrajšala delovni čas. V evropskih državah delajo ljudje dejansko po 10 ur na dan, v Rusiji pa le po 7, pa tudi že samo po 6 ur (z vprašanjem skrajšanja delovnega časa, da bi več ljudi dobilo delo, se bavijo danes v vseh kulturnih državah, op. ur.). Glede prisilnega dela v Rusiji pa je rekel Molotov: Prisilnega dela v Rusiji ni, pač pa delajo delavci na podlagi kolektivnih (skup- nih) pogodb. To delo pa ni «prisilno«, kakor je v navadi v drugih državah v kaznilnicah. Res pa je, da morajo kaznjenci v Rusiji delati, in sicer javna dela. Sedaj delajo v dveh okrožjih nad 1000 kilometrov železnic. Pri teh delih je zaposlenih 6000 kaznjencev, ki delajo po 8 ur na dan, plače pa dobe po 30 rubljev mesečno. S tem denarjem se morajo pa tudi vzdrževati. Doobl I I H , Slovenske gorice. Vse časopisje je polno razpravljanja o svetovni krizi, pa prosimo še mi, da se nam dovoli v našem »Kmetskem listu« povedati naše kmetsko mnenje. Sicer se ne bomo spuščali v svetovno krizo, temveč hočemo ostati pri domačih težavah. Lansko leto smo še nekako shajali, letos pa nam je za obupati. Kar smo dobili za sadje, je hitro pobrala trgovina in sedaj odkod dobiti denar za potrebščine, davke itd. Poglejmo to-le nesorazmerje: kmet redi živino 2—4 leta, pa dobi zanjo 3—8 Din za kg, meso pa stane 15 do 20 Din. Kmet proda vino od 2—5 Din, v gostilni se toči po 12—20 Din. Pred vojno je nesla gospodinja v mesto nekaj jajc, par korenov, hrena itd., pa je kupila celo obleko, letos pa dobi za ves izkupiček komaj en predpasnik. No, in kako se je po vojni trgovina razvila v Mariboru, še enkrat več je trgovcev, kot jih je bilo in vsi dobro žive. Ker oni robo samo prodajajo, gre na račun kupca njihov dober položaj. Spominjam se, da so me nekoč trdo prijeli tržni nadzorniki v Mariboru radi cene, ki sem jo nastavil prinešeni kuretini. No, čudim se pa, zakaj se nikdar ne postopa z isto mero s trgovci, ki ne prodajajo svojih izdelkov. In tu smatram, da ni nekaj v redu. Pesniška dolina. Kakor pri vsakem večjem nalivu, je tudi sedaj pri taljenju snega preplavila Pesnica celo dolino ter napravila ogromno škodo na njivah in travnikih. Na njivah so že itak uničeni zimski posevki vsled slabe zime in to, kar je še ostalo, bo po večini uničila zdaj voda. Ponovno se je pisalo in prosilo različne korporacije, ali povsod je bil eden in isti odgovor: »ni denarja«. Da je to resnica, je vsakemu znano, splošna gospodarska kriza, vendar je tukaj odpomoč nujno potrebna. Da bi se vsi prizadeti posestniki pri vsaki taki katastrofalni priliki poslužili zakona za odpis davka, bi bila s tem občutno prizadeta državna blagajna, ker je te zemlje več tisoč hektarov, in če gre to tako naprej, je katastrofa neizogibna, ker v par letih večina teh kmetov ne bo zmožua plačati sploh nobenega davka. To tako važno gospodarsko vprašanje se po tolikih apelih in prošnjah na različne načine odklanja, zato ponovno prosimo oblasti in vse javne funkci-jonarje za nujno odpomoč in mislimo, da smo kot davkoplačevalci v to tudi upravičeni. V času pred zgodovinskim 6. januarjem se je pri vsakih volitvah od strani bivše SLS obljubljalo, da se to nujno gospodarsko vprašanje brezpogojno reši, ali obljuba je osta'a le obljuba, kar je jasno iz tega razvidno, da je po zadnjih volitvah izjavil en višji funkci-jonar, pristaš bivše SLS, da si kmetje naj to sami napravijo potom kuluka ali slično, kar pa je popolnoma nemogoče in v tehničnem oziru neizvedljivo, ter je bila to le demagogija. Nekdaj rodovitna Pesniška dolina postaja od leta do leta bolj žalostna in nekdaj rodovitni travniki se danes spreminjajo v močvirje. Ker mora država podpirati več tisoč brezposelnih, je tukaj lepa prilika nuditi kruh brezposelnim, kmetu pa olajšati gorje z izboljšanjem zemljišča, in tako pridejo trije na svoj račun, delavec do kruha, kmet do zbolj-šave zemlje in država do zmožnejših davko- plačevalcev. Vsaka »Samopomoč« ali vodna zadruga brez državne pomoči je tukaj popolnoma nemogoča in izključena, ker je večina posestnikov Pesniške doline tako izčrpana, da je vkljub najboljši volji malokateri v stanju pomagati z večjim denarnim prispevkom. Apeliramo ponovno na vse merodajne oblasti in javne funkcijonarje za nujno odpomoč tega važnega gospodarskega vprašanja na naši severni meji. A. Š. Braslovče. V nedeljo 1. marca t. 1. po rani maši je priredila tukajšnja »Kmetijska podružnica« predavanje o živinskih boleznih v osnovni šoli v Braslovčah. Predaval je živinozdravnik g. Tomažič, ki je zelo poljudno razpravljal o vseh glavnih kužnih in drugih boleznih pri konjih in goveji živini ter navajal načine, kako bolezni preprečujemo in naposled, kako jih zdravimo. Predavanje samo je bilo zelo poučno in so mu z velikim zanimanjem sledili navzoči poslušalci. Obisk je bil prav lep, vendar bi moral biti pri sličnih predavanjih še mnogo večji, ker se pač takšen pouk nanaša na vsakega živinorejca. Kolikokrat nastanejo slučaji, ko marsikateri kmet vsled nepoučenosti trpi znatno škodo, katere bi se lahko obvaroval ali pa bi tudi v mnogih slučajih opravil brez živino-zdravnika sam. Ob koncu je g. predavatelj priporočal ustanovitev zavarovalnice za živino in obljubil pri tej akciji svoje sodelovanje. — Predavatelju se je v lepih besedah zahvalil g. Bošnak iz Pariželj, ki je poudarjal tudi, da bi živinorejci morali pozvati živinozdrav-nika že poprej, predno so ga primorani poklicati, in da kažejo napram istim za njihov trud premalo hvaležnosti. Sličnih predavanj si želimo še več. Vuhred ob Dravi. Sami ne vemo, zakaj se tako malokdaj oglasimo v našem ljubljenem »Kmetskem listu«. Vzrok bo, gotovo ta, ker smo daleč proč od uredništva. Kakor kje drugod, tako se je tudi tukaj v kratkem času marsikaj izpremenilo in izboljšalo. Tudi za napredek in izobrazbo se skrbi mnogo več. V minulem letu se je tukaj v naši šoli prvič vršil gospodinjski tečaj. Obiskovalo ga je 15 deklet, katere so ga s popolnim uspehom končale. Tudi za fante se je vršil kmetijski tečaj od 20. januarja do 26. februarja 1. 1. Nudil je ta tečaj obilo važnega in koristnega za vsestranske panoge kmetijstva. Vsi udeleženci tega tečaja se iskreno zahvaljujemo vsem cenjenim predavateljem za njihov trud in obilno požrtvovalnost, ki so jo nam izkazali. Omeniti moramo še, da žal ni bilo take udeležbe, kakor bi bilo pričakovati. Oviralo je slabo vreme, daljna pot in pa malobrižnost uka potrebnih. Udeleženec. kaj pravijo številke: 700.000Z AVI TKOV ELIDASHAM POO PRODAN IH V ZADN J E M LETU! DOKAZ NJEGOVE RAZŠIRJENOSTI! Teh 700.000 zavitkov Elida Sham-poo, bi doseglo, ako bi jih položili drug vrh drugega, višino od približno 3500 m, bi torej Triglavsko pogorje nad-kriljevalo za približno 600 m. negovanje ias DA S H AM PO O »KMETIJSKA MATICA«. Kmetijska tiskovna zadruga ima na zalogi strokovne in poučne knjige iz vseh panog kmetijstva. Kmetovalci, naročajte jih, da zboljšate način in donosnost svojega gospodarstva! V vsako kmetsko hišo Kmetijsko Matico/ a h€kti€>x>msh€& vinsfca razstava z vinsfcim sejmom v "Mavibovu. Na zadnjem občnem zboru Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru je bilo sklenjeno, da priredi društvo ob priliki prihodnjega oljčnega zbora v Mariboru vinsko razstavo združeno z vinskim sejmom. Na zborovanju vinogradnikov dne 14. januarja 1931 v Mariboru so bili po predhodni soglasni izjavi udeležencev za razstavo in sejem izvoljeni: 1. Odsek za organizacijo vinske razstave z vinskim sejmom. 2. Odsek za propagando. 3. Odsek za oceno vin. Načelstvo Vinarskega društva in odsek za organizacijo vinske razstave in sejma sta sklenila sledeče: 1. Redni letni občni zbor Vinarskega društva za Dravsko banovino bo v Mariboru v dvorani Zadružne gospodarske banke na Aleksandrovi cesti dne 9. maja 1931 ob 16. uri. 2. Dne 10. maja 1931 ob 8. uri uprizori Vinarsko društvo III. vinarski kongres v Mariboru istotam. 3. Po kongresu dne 10. maja 1931. ob 11'30 bo v dvorani pivovarne Union otvoritev I. banovinske vinske razstave z vinskim sejmom, ki bo trajala od 10. do 12. maja 1931. 4. V tem času bodo poučni izleti: a) o-gled banovinske vinarske in sadjarske šole v Mariboru; b) ogled banovinske trsnice in drevesnice v Pekrah, tvornice za dušik v Rušah in elektrarno Fala; c) ogled Rogaške Slatine in č) ogled Zgornjih Slovenskih goric od Svečine do Št. Ilja. Pogoji za razstavljalce na vinski razstavi in sejmu so sledeči: 1. Na razstavo in sejem so pripuščeni vsi proizvodi vinske trte iz Dravske banovine (namizno vino, vino v steklenicah, peneče, dezertno in medicinsko vino, vinski destilat (konjak), tropinovka, droženka itd.) ter stroji in orodje vinarstva in kletarske tehnike ka- kor tudi sredstva za pokončevanje trtnih škodljivcev in umetna gnojila. 2. Vina za razstavo in sejem in destilate je prijaviti zanesljivo do 1. aprila 1931 po točno izpolnjeni oficijelni prijavi. 3. Za razstavo in sejem prijavljene proizvode odpošlje ali osebno preda vsak raz-stavljalec franko do 1. maja 1931. 4. Od vsake sorte vina je poslati 5 steklenic a 7/10 1, belo vino v renskih, rdeče vino pa v bordo steklenicah. Destilate je poslati po 2 steklenici. 5. Kdor nima svojih steklenic, jih dobi brezplačno na razpolago na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, kjer naj se zglasi pismeno ali ustmeno. 6. Vino namenjeno za razstavo in sejem mora biti čisto, brez napak. 7. Vsebina vsake steklenice. mora biti zaznamovana na etiketi. Te so razstavljalcem pri Vinarskem društvu brezplačno na razpo-lago. 8. Udeležba na razstavi m sejmu je brezplačna, prazne steklenice se vrnejo. 9. Za razstavljalce strojev, orodja, raznih tehničnih pripomočkov, umetnih gnojil in za razstavljalce vina v lastnih paviljonih veljajo posebne določbe. V vinski kupčiji je velik zastoj. Kleti so polne, kupcev ni. Vinsko razstavo združeno z vinskim sejmom prirejamo, da vinsko trgovino in konzum vina poživimo. Iz teh razlogov vabimo vinogradnike in vinske trgovce kakor tudi izdelovalce strojev, orodja, umetnih gnojil in drugih sredstev, ki jih rabi vinogradnik in kletar, da sodelujejo na I. banovinski razstavi in vinskem sejmu v Mariboru s svojimi proizvodi. 1%ez»ez2 slcvezssfez gcspodar. Tam na Trojanah,, ki so nam znane iz zgodovine francoskih vojn, domuje in kme-tuje g. Fran Konšek. Visoko starcet je doživel, visoko starost; 75 let. Daleč naokoli je poznan. Ves kamniški okraj ga pozna in vsa Savinjska dolina. Redki so danes gospodarji, še redkejši pa hlappi- in- dekle, ki bi 30 let in več vztrajali skupaj. Eden izmed teh redkih gospodarjev je naš Konšek. Tri uslužbence ima, ki služijo pri njem od 25 do 30 let. Nič se ne ločijo od domačih, ne pri skledi, ne pri hlebcu. Kakor ena, družina so. Pridno delajo in pošteni §o, pa jih ni nič strah pred starostjo, kajti Konškov oče so vse tako- uredili, da ima vsak izmed uslužbencev pri hiši zasigurano dosmrtno stanovanje in kruh in vse. U- G. Konšek nam je poslal tole pisemce s sliko njegove zveste družine: SI. uredništvo. Ker sem že 75 let star in ne vem, kedaj me usoda pokliče s tega sveta, sem sklenil, da še preje enkrat s svojimi zvestimi, pridnimi in vztrajnimi uslužbenci in prijatelji sedem skupaj in se dam iz njimi slikati ter Vam sliko poslati, da isto objavite v »Kmetijskem listu«. S tem naj svetu pokažem, da je to posnemanja vredno, ako si hoče človek za stara leta preskrbeti dosmrtno stanovanje in- drugo do konca dni. Naslikani trije moji uslužbenci so bili stalno pri meni 25—80 let. Da jim ne bode treba na stara leta stanovanja in hrane po svetu iskati, sem jim isto zasigural. Slika nam kaže mojo malenkost, v ozadju mojo ženo, s katero živim že 25 let. Ako mi usoda dovoli še živeti do 28. maja t. 1., hočeva na slovesni način obhajati ta praznik. Na moji desni in levi sta moja dva moška uslužbenca, zadaj na levi pa moja pridna in poštena uslužbenka Franca. Vsi štirje smo bili rojeni v Št. Gotardski fari, tam krščeni, in upam, da bodemo tudi tam pokopani. S pozdravi Fran Konšek, kmet na Trojanah. Zanimivi poskusi. & semenom. Na visoki šoli za poljedelstvo delajo zanimive poskuse s semenom. Poskusi, ki jih delajo profesorji Zederbauer, Buchinger in njegovih! tovariši, nimajo le teoretične, ampak tudi veliko praktično vrednost. Poskusi gredo za tem, kako bi se dala dvigniti hranilna vrednost naših kulturnih rastlin, njihova rodovitnost in njihova odpornost proti mrazu. Preizkuševalci so našli namreč način, po katerem se da že na semenu ugotoviti, ali je seme dovolj rodovitno in odporno proti mrazu ali ne. Če se ta novi način preiskovanja semena obnese, potem ne bo treba več s skrbjo Čakati, kakšna bo letina, ampak vse bo že vnaprej ugotovljeno na semenu. V laboratoriju se da namreč določiti, katero seme bo slabo rodilo. Kako pa se da seme spoznati na te lastnosti? Mi spoznamo kakovost semena po njegovi srkalni moči. Seme preiskujejo namreč na to, koliko vode in koliko hranilnih snovi lahko posrka iz zemlje. Seme polagajo v raztopino sladkorja; raztopine pa niso vse enake, ampak je v. enih več, v drugih pa manj sladkorja. Tu opazujejo potem, kakšno moč za' vsrkavanje ima seme. Ta moč je neverjetno velika, ker znaša od 10 do 30 atmosfer (1 atmosfera je pritisk 13 kg na 1 kvadratni centimeter). To se pravi, da srka seme redil-ne. snovi in vodo s tako silo v sebe, kakor če bi, pritiskal vodo v sem© s pritiskom 130 do 400 kg na 1 kvadratni centimeter! Ta moč pa ni pri: vsakem semenu enaka, in kolikor večja je ta moč, toliko boljše je seme. To, je pa za kmetijstvo velikega pomena. Rastlina namreč, ki dobro srka, posrka tudi na manj rodovitni zemlji dosti več vode iz tal Ikafcor seme, ki ima majhno srkalno moč. Moč srkanja pa ne velja samo za kore-nipe, ampak za celo rastlino1. Če so posamezne celice krepike srkalke, tudi posrkane vode ne dajo tako hitro od sebe, to pa je vzrok odpornosti proti mrazu. Med žitnimi vrstami •ima oves najmanjšo srkalno moč, zato pa zanesljivega »zimskega« ovsa nimamo. Navadno zelje ima srkalne moči od 12 do 17 atmosfer, zimsko zelje pa je ima1 do 21 atmosfer. Vse to se da po novi metodi določiti že v naprej na semenu. Tako ne bo več treba toliko poizkusov z rastlinami na polju, aimpak bomo določali najvažnejše lastnosti rastlin že v laboratoriju. Kako se časi izpreminjajo. •Najbolj značilno znamenje naše moderne dobe jfe morebiti to, (da se današnji svet nobeni stvari več ne čudi. Za današnjega človeka ni to nič posebnega več in je kar samo-posebi razumljivo, da letamo z letali iz kraja v krai, da telefoniramo brezžično našim znancem in prijateljem, ki se vozijo s pamikom preko morja, ali pa da poslušamo z radio -aparati, kaj govore aM pojejo ljudje na tisoče kilometrov daleč od nas. Mi smo se na vse te stvari že tako privadili, kakor da bi bilo vse to že od nekdaj na svetu. In vendar — koliko časa je preteklo od takrat, ko nam je postala električna luč nekaj vsakdanjega? Koliko let, je tega, odkar imamo kiino? Ali pa brzojav, telefon in avtomobil? Tudi tega še ni dolgo, ko smo se veselili, da je petrolejka izpodrinila skromne leščerbe in še skromnejše trske. Ali pa fotografiranje — kako dolgo, poznamo to? Že ta kratek pregled nam kaže, kako zelo in kako naglo se svet izpreminja, s svetom vred pa tudi mi. Zato pa je zanimivo tudi, 0'zreti se nekoliko nazaj v preteklost in pogledati, kaki ljudje so nekdaj živeli, ko modernih iznajdb in kulturnih pridobitev še ni bilo. Veliki nemški kemik Liebig je pred več kot sto leti rekel, da se meri kulturo kakšnega naroda najlažje po tem, koliko mila porabi ta ali oni narod. To pa je vendar nekoliko pretirano, kajti imenovati ljudi, ki so živeli do 17. stoletja, kar nekulturne, to bi bilo krivično, ker so tudi do takrat ljudje ustvarili krasna in veličastna dela, ki jih občuduje ves svet. Milo pa je prišlo v Srednjo Evropo iz Italije šele okoli 1. 1600.! Prej so se ljudje v Srednji Evropi mazali samo z oljem, seveda ne vsak dan, ampak bolj redko. Tako si lahko mislimo, kako snažnih teles so bili . . . V muzejih, pa tudi drugod vidimo naslikane nekdanje velikaše in njihove žene in otroke v krasnih oblekah iz svile in žameta, vse obsejane z dragim kamenjem. Ali si pa : misli kdo izmed današnjih lujdi, da so se vsi ti ljudje vsekovali z roko? Žepne rutice so prišle namreč šele okoli 1. 1550. v navado. Ko pa so se enkrat razširili in udomačili, so uganjali ljudje z robci veliko potratnost, tako da so v nemškem mestu Magdeburgu izdali leta 1583. razglas, kjer beremo- »Robci, ki jih nosijo ženini in druge osebe »od stanu«, naj ne veljajo več kot poldrugi tolar, navadni meščani naj ne kupujejo dražjih robcev kakor po tolarju, posli pa ne dražjih kakor po pol tolarja.« Tolar pa je bil takrat že jaiko velik denar! Tudi že v dobi, ko so bile vilice in noži že zdavnaj znano orodje, so ljudje jedli meso še vedno z rokami. Najimenitnejši ljudje tedanje dobe so segali v skledo z roko; če so si pomagali s krušno skorjo, je bito to že veliko! Vilice so pa prišle v navado šele v 16. stoletju, Anglež Hanway je bil prvi, ki je seznanil Evropejce 1. 1750. z dežnikom, kakor so ga Kitajci že zdavnaj poznali. Zaradi tega bi ga bili pa kmalu zaprli v norišnico, ker se je upal braniti človeško telo pred mokroto in pred dežjem. Z jeklenimi peresi pa pišemo komaj šele 100 let — prej so pisali samo z gosjimi peresi. Pa poglejmo le malo let nazaj: Kdo bi si bil mislil se pred malo leti, da bo hodilo gledat kakšne športne tekme na tisoče ljudi? Ali pa da bodo ženske splošno nosile frizure »na fanta«? Mi se danes radi smejemo našim prednikom zaradi različnih njihovih šeg in navad; ne pomislimo pa nikdar,, kako se utegnejo naši vnuki in pravnuki enkrat smejati — nam! Uradne ure »reškega načelstva v Kranju. Z ozirOm na zakon, o občem upravnem postopku so uradne ure na sreskem načelstvu za stranke vsak ponedeljek, torek in petek od 8. do pol 18. in od 16. do 18. ure. • * * Nabava trsja. Pomočnik bana g. dr. Pirk-majer je razposlal tole okrožnico o nabavi trsja: Vsem vinogradnikom, ki potrebujejo trsje za obnovo vinogradov, priporočam, da ga nabavijo prvenstveno iz banovinskih trsnic ter od privatnih trsničarjev, ki imajo za izvrševanje trsničarstva dovoljenje od ministrstva za kmetjstvo. Pred nabavo trsnja si naj vinogradniki preskrbijo od pristojnega sre-skega kmetijskega referenta potrdite, katere ameriške podlage so prikladne za njihovo zemljišče. Z ozirom na čim dalje večjo vinsko krizo priporočam vinogradnikom, da dobro preračunajo, da-li se jim obnova vinograda, ki zahteva, danes velika denarna sredstva, sploh izplača. Zlasti odsvetujem obnavljati vinograde v dobrih zemljah in v takih položajih, ki se dado bolj rentabilno izkoriščati s kako drugo kulturo, ki zahteva manj investicijskega kapitala. V interesu obstoja našega celokupnega vinogradništva se zahteva, da se sadijo samo kvalitete tako vinske kakor tudi namizne sorte, katere edine imajo bodočnost. Pri nabavi trsja od privatnih trsničarjev nai vinogradniki zahtevajo pismeno potrdite od njih, da je trsje prvorazredno tako glede naročene sorte in podlage. Francoski admiral Gue-pratte, kateri je pred kratkim obiskal Jugoslavijo. — V Beogradu so mu priredili svečan sprejem. .Grški otok Levkas. Vsled neprestanega deževja se je del otoka Levkas (v jonskem morjuV riosreznil v morje. Zemlja se še vedno udira. Človeških žrtev doslej še ni "bilo. Henderson v Rimu. Na sliki vidimo Hendersona (na levi) ob njegovem prihodu v Rim, čisto na desni je italijanski minister za zunanje zadeve Grandi, poleg njega pa prvi lord angleške ad-miralitete Aleksander. Novo glavno mesto Indije. V neposredni bližini dosedanjega glavnega mesta Indije — Delhi — so sezidali novo glavno mesto, kjer se nahajajo vsa vladna poslopja in stanovanjske hiše za angl. uradnike. Indijski podkralj lord Irwing je slovesno otvoril novo glavno mesto tO. februarja. Pri tej priliki so priredili veliko oarado, kakor nam kaže slika. Velika zatvornica v Bre-merhavenu. Največjo za-tvornico na svetu so dovršili te dni v Bremer-havenu na Nemškem. Naročajte in širite KMETSKI LIST! Zunanji minister dr. Cur-tius na Dunaju. Po prihodu nemških gostov pred kolodvorom. Od leve na desno: dr. Curtius, drž. tajnik dr. Piinder, ki zastopa kancelarja Brttnin-ga, in avstrijski zunanji minister dr. Schober. Jlouicc Silen potres v Južni Srbiji. Pretekli teden je silen potres porušil in skoraj izenačil z zemljo devet vasi v Južni Srbiji. Mnogo ljudi je ubitih, še več ranjenih. Potresni sunki so se ponavljali dva dni. V prizadete kraje je takoj odpotoval Nj. Vel. kralj in predsednik vlade g. Peter ŽiVkovič. Ljudstvu so bile odposlane na pomoč vojaške čete s sanitetnimi oddelki. Nj. Vel. kralj je daroval za prvo pomč posameznim porušenim vasem od 5 do 20 tisoč dinarjev. V prizadete kraje je odpotoval tudi minister za socijalno politiko gosp. Nikola Preka z načelniki oddelkov, da uvede pomožno akcijo za ponesrečeno prebivalstvo. Pravilnik k zakonu o ljudskem štetju. Na podlagi čl. 14 zakona o popisu prebivalstva, kmetijskih gospodarstev in živine z dne 31. januarja t. 1. je predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev podpisal pravilnik o popisu prebivalstva, kmetijskih gospodarstev in živine dne 31. marca t. J. Krst ladje «Kraljice Marije«. Preteklo soboto so krstili našo novo in največjo potniško ladjo «Kraljico Marijo« ob navzočnosti Nj. Vel. kraljice Marije v pristanišču v Splitu. Šola v Cerkljah pri Kranju je prejela v svrho svoje pomembne 140-letne šolske proslave, razstave in nabave šolskega prapora znatne podpore. Ljudska posojilnica in hranilnica v Cerkljah je darovala 1500 Din, Hranilnica in posojilnica v Kranju 200 Din, Zveza kulturnih društev 100 Din, Krajevni šolski odbor v Cerkljah 500 Din. Ker bo prireditev združena z visokimi stroški, pričakujemo, da se častilci naših veljakov Davorina Jenka, Barleta, Vavkna, Borštnika, Frankeja, dr. Ki-movca, Železnikarja in dr. pridružijo prostovoljnim dobrotnikom šole, ki je vzgojila toliko slavnih velemož. 70.000 jetičnih v Sloveniji. Osrednja pro-tituberkulozna liga v Ljubljani je objavila te dni poročilo in statistične podatke o jetičnih bolnikih v Dravski banovini. Poročlo odkriva strahotno sliko o tej ljudski kugi in trdi, da boleha za to boleznijo v Dravski banvini okoli 70.000 oseb, kar se pravi vsak 15. človek. Odprto tuberkulozo ima okoli 20.000 bolni- kov, ki stalno ogrožajo svoje sostanovalce. Od teh jih umrje 3000 letno. Poročilo pravi na koncu, da žalibog še nimamo natančne in zanesljive statistike, katero se pa mora brezpogojno ustvariti. Na podlagi vseh teh strašnih dejstev se je ustanovila Osrednja protituber-kulozna liga za Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. V kratkem času se je posrečilo ustanoviti 27 krajevnih lig. Začetek sistematičnega boja proti jetiki je tu; treba bo, da tudi država izdatno podpre to akcijo. Celokupno tuberkulozno delovanje moramo razdeliti v preventivno in kurativno delo. O tem bomo poročali o priliki. Za financiranje tega dela naj se uvede protituberkulozni davek povprečno 1 Din za osebo. Splavar utonil. Lesni trgovec Franc Sto-par iz Rečice ob Savinji se je vozil pretekli teden na splavu po Savinji proti Zidanemu mostu. Blizu Rimskih toplic je priletel splav v skale in se razbil, trgovec pa je padel v vodo in utonil. Tudi gmotne škode je napravila nesreča veliko, saj je voda odnesla za dva vagona desk. Za splavarje je ta del Savinje izredno nevaren radi raztrganih skal, ki štrle iz Savinje in se je dogodilo že več nesreč, toda k sreči niso nikdar še zahtevale tudi človeških žrtev, kakor v zadnjem slučaju. Jugoslovanski zdravniki na Madjarskem. Pretekli teden je odpotovala iz Zagreba v Budimpešto skupina zdravnikov šole narodnega zdravja, da si tam ogledajo razne zdravstvene naprave. Iz Madjarske odpotujejo zagrebški zdravniki v Varšavo, Prago in Dunaj. Ljubljanska univerza dr. Masaryku.~V četrtek, 5. t. m. so se odpeljali v Prago vse-lučiliski rektor dr. Alfred Šerko, promotor dr. Kidrič in dekan dr. Kelemina, da tam v svečani avdijenci izroče prezidentu čehoslovaške republike dr. Masaryku diplomo o promociji za častnega doktorja. Diplomo je po načrtu arhitekta Plečnika izdelala univerzitetna tiskarna Blasnika naši. na originalnem peTga-mentu. Polovična vožnja je odobrena za spomladanski velesejm v Zagrebu, ki se vrši od 25. aprila do 4. maja t. 1. Mlad cigan obsojen na 8 let robije. Pred novosadskim okrožnim sodiščem je bil obsojen na 8 let robije 191etni Panton Nikolič, poglavar ciganske roparske tolpe, ki je bila Obtožena 42 kaznivih dejanj, vlomov, ropov i. t. d. Pazite na otroke. V Markovcih v Prek-murju je pretekli teden požar uničil dve domačiji. Ogenj je povzročil 61etni otrok, ki je iztaknil nekje vžigalice, odšel na dvorišče in zažgal kup suhljadi. Ko je napravil ogenj, je ves vesel stekel k sosedovim in pripovedoval: »Danes bodo pa naši lahko skuhali kosilo, ker sem jim napravil tako velik ogenj.c Med tem se je pa plamen prijel že strehe in v par urah sta bili dve hiši vpepeljeai. Študent pred sodiščem. Pred ljubljanskim sodiščem je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora in 600 Din denarne kazni, pogojno za dobo diveh let visokošolec Milko Čuperla radi tega, ker je po deželi prodajal neke vdihalne aparate za jetične pot neprimerno visoki ceni in se izdajal za zdraarnika. Mesto, da bi denar služil, ga je hotri«raje delati. Orožniki iz Sv. Jurija ob Pesniei so izvršili preiskavo na stanovanju fotogra£ao mu predložili točen pregled vseh plač in prejemkov uradnikov in nameščencev Berlina. Mnogim občinskim uradnikom so na podlagi tega primerjalnega pregleda znižali plače in jih izenačili s prejemki državnih uradnikov. Mesečno bodo s tem prihranili 2 milijona mark. Vlom. V noči od 26. na 27. februarja so neznani vlomilci vlomili skozi okno v gostilno Fijavž na Frankolovem. Pobrali so nekaj denarja, jedil in žganja. Dogodek romunskega kralja. Romunski kralj Karol nadzira večkrat osebno razne urade, trgovine itd. Te dni je posetil več policijskih stražnic in bolnic. Kralj hodi povsod v civilu in ga malokje spoznajo, ko se nenadoma pojavi v kakem uradu. Ko je tako stopil v neko stražnico, je vrgel policijski uradnik tintniik v kralja, v bolnicah je pa našel, da zdravniki niso prihajali zdravit. Ko se je kralj vrnil v dvor, je takoj odstavil več višjih uradnikov, ki so bili odgovorni za red v uradih in državnih zavodih. Vas- s«i je pogreznila. Vsled. hudega potresa na Grškem, o katerem smo zadnjič poročali, so se pričele v potresnem ozemlju premikati veliki zemeljski skladi in plasti. To premikanje zemlje je imela za posledico, da se je cela vas Kolonija v Korintskem zalivu pogreznila. Nad 300 hiš je bilo porušenih in so ostanki zginili med nastalimi zemeljskimi razpokami. Nesreča je potegnila seboj tudi mnogo ljudi. Sleparije pri loteriji na Poljskem. Začetkom tega meseca bi se imelo vršiti žrebanje državne loterije na Poljskem. Pred žrebanjem so preiskali bobenček, če se nahajajo v njem vse številke. Pri tem so ugotovili, da je manjkalo v kolesu sreče celih 50.000 številk. Sleparija je povzročila razumljivo razburjenje med igralci in se je moralo žrebanje preložiti, proti sleparjem pa je uvedena preiskava. Glavni dobitek loterije znaša 4,200.000 dinarjev. Mizar — dvakratni doktor. Mizarski mojster Peter Dehen iz Karthausa v Nemčiji je dobil že leta 1927. diplomo doktorja mo-droslovja, te dni pa mu je univerza v Kelmo-rajnu podelila tudi pravni doktorat. Dvakratni doktor bo ostal seveda pri svojem mizarskem poklicu še naprej, ki ga nič ne ovira pri študiju vseh vrst znanosti. Za kratek čas. Neka žena je umrla in ko je prišel čas, so jo položili v krsto, krsto pa so nesli štirje možje po stopnjicah. Na stopnjicah pa se je enemu nosaču spodrsnilo, krsta je padla na tla, pokrov pa je odletel in — glej na splošno začudenje vseh je žena, ki je bila le na videz mrtva, vstala ... Tri leta pozneje je pa ženska res umrla. In ko so možje zopet nesli krsto in so prišli do stopnjic, takrat je pa zaklical mož: »Pozor, stopnjice!« Dežela tajnih družb in zarot. Tajne družbe igrajo vedno veliko vlogo, kjerkoli se pojavi kakšen prevratni ali revolucionarni pokret, nikjer pa nimajo tajne družbe in organizacije takega pomena kakor na Kitajskem. Na Kitajskem so vedno cvetele tajne organizacije, zlasti, kadar se je ljudem godilo slabo. Naloga tajnih organizacij pa je bila, da uničijo z božjo pomočjo vse staro in da postavijo nov družabni red. Iz takih tajnih organizacij je izšla na Kitajskem še vsaka revolucija. Člani tajnih organizacij se spoznavajo med seboj na najbolj različne načine. Roke si n. pr. podajajo na poseben način, če se srečajo, in če drug drugemu poda roko na dogovorjen način, se že spoznata med seboj, da sta oba člana iste tajne organizacije. Tudi palice nosijo na poseben način in na svojski način si zapenjajo gumbe na obleki. Ali pa dvigajo na poseben, seveda dogovorjen način vžigalice z mize ali pa si natakajo čaj v skodelice po dogovoru. Vsak pa preizkusi vsakega na več načinov, če je res posvečen v vseh »pet tajnosti« in šele potem si zaupajo med seboj. Takih »tajnih« organizacij je še dandanes na Kitajskem veliko število in te organizacije igrajo v kitajski zgodovini še dandanes veliko vlogo. In ker mi v Evropi tajnih organizacij na Kitajskem in njihovih ciljev ne poznamo, zato tudi j ako težko razumemo razvoj dogodkov na daljnem vzhodu. »Ali se je uresničila kakšna naša mladostna želja?« »Ena se je. Kedar so me namreč mati česali, sem si želel, da bi bil brez las. Sedaj sem!« Scspodarsfve O mešanem umetnem gnojilu. Po občinah sirom naše banovine se \e dni živahno razpravlja o pospeševanju poljedelskih sadežev z uporabo umetnega gnoja. Pri teh razgovorih pa se na žalost često opaža, da naši kmetovalci nimajo še jasne slike, kako se rastlina hrani, kaj rabi za svoje življenje, v kateri obliki in katere snovi se naj zemlji dodajejo in drugo. Povsem nejasno pa je vprašanje umetnih gnojil glede poedinih vrst in hranilnih vrednosti. Postavlja se vprašanje: kaj je pravzaprav Nitrofoskal - Ruše, v čem se razločuje od drugega umetnega gnoja. Na t velevažno vprašanje za vsakega poljedelca hočemo na kratko odgovoriti. Umetna gnojila, kakor so superfosfat, čilski so-liter in kalijeva sol, vsebujejo po eno rastlinsko hrano, tako n. pr. vsebuje superfosfat samo fosforno kislino, čilski soliter samo dušik. kalijeva sni pa samo kali. Tomaževa žlindra vsebuje že dve hranilni snovi in sicer: fosforno kislino in apno. Ravno tako vsebuje apneni dušik dve hranilni snovi: dušik in apno. Posevi, bilo žita, okopavine, vinska trta, sadno drevje, hmelj, trave itd, pa rabijo v glavnem štiri vrste hrane: dušik, fosforno kislino, kalij in apno. Z vsakoletno žetvijo se zemlja izčrpa z znatnimi količinami te rastlinske hrane. Z hlevskim gnojem se vrača zemlji večji del te hrane. Vendar pa moramo n. pr. 1 kat. jutro zemlje pogne-jiti s 60 q hlevskega gnoja, ako želimo vrniti zemlji one količine rastlinske hrane, ki smo jo z žetvijo odvzeli. Malo je tako srečnih kmetovalcev, ki bi imeli na razpolago dovolj gnoja, da bi samo z hlevskim gnojem osigurali na celi svoji površini dobre žetve. Vsled tega umni kme- tovalec v naprednih krajih uporablja umetni gnoj. Po točno sestavljenem gnojilnem načrtu gnojijo isto zemljo eno leto z mnogo hlevskega gnoja, drugo in tretje leto oz. četrto z umetnim gnojem, četrto oz. peto leto zopet z hlevskim gnojem. Ker je hlevski gnoj radi svojp vsestranske hranilne vrednosti najboljši, je industrija pristopila k izdelovanju umetnega gnoja, ki takoisto vsebuje vso rastlinsko hrano kot hlevski gnoj, toda v mnogo večjem odstotku. Takšno gnojilo je Nitrofoskal - Ruše, ki vsebuje vso potrebno rastlinsko hrano. V 100 kg Nitrofoskal a - Ruše se nahaja dušik, fosforna kislina, kalij in apno v razmerju 4 : 8 : 8 : 33, to je vse štiri glavne hranilne snovi, ki so rastlinam neobhodno potrebne. Sejmi: 15. marca: Lož, Semič, Zdole. 16 marca: Pekel. 17. marca: Mengeš, Trbovlje, Žužemberk, Škofja Loka, Cmurek, Podčetrtek, Rečica, Frankolovo, Svečina. 18. marca: Stari trg pri Poljanah, Krško, Trebeljevo, Brusnice, Begunje pri Cerknici, Nova Štifta. 20. marca: Ig, Moravče, Kočevje, Dvor, Sv. Barbara, Št. Jernej na Tinskem, Šmarje pri Jelšah, Bogojina. 21. marca: Tržič, Rogatec, Sv. Jede rt, Perno- vo pri Žalcu, Žig. vrh, Šmarjeta pri Rimskih Toplicah. * * » Mariborsko sejmsko poročilo. Mladi prašiči 7—9 tednov stari komad Din 135—200, 3—4 mesece stari 250—350, 5—7 mesecev stari 550—600, 1 leto stari 750—900, 1 kg žive teže Din 8—9, 1 kg mrtve teže 10—12. Prodanih je bilo 79 svinj. Frankolovo. Dne 17. marca se vrši na Frankolovem živinski in kramarski sejem. Ker je pričakovati, da bo živahna kupčija, so vabljeni kupci in prodajalci. Ljubljanski sejem dne 4. marca 1931. Dogon je bil sledeč (v oklepajih število prodanih glav): 318 konj in 16 žrebet (40), 137 (44) volov, 77 (20) krav, 26 (20) telet in 364 (134) prašičev. Cene so ostale skoro popolnoma nespremenjene in so bile sledeče: voli I. 8'25, II. 7'50, III. 7, krave debele 5—6, klobasarice 3—4, teleta 10—11 (vse za kg žive teže), konji 300—5000 Din, prašički za rejo 6—8 tednov stari 150—200 Din za komad, pršutarji pa so notirali 9 Din za kg žive teže. Sejem je bil še dokaj živahen, ker so se že deloma začela spomladanska dela. Tržne cene v Ljubljani dne 2. marca 1931. Govedina: na trgu: 1 'kg govejega .mesa 1. vrste 16 do 20 Din, II. vrste 14—18, III. vrste 10—12 Din. Teie-tina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 23, II. vrste 18 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste 20—23, II. vrste 16—18 iDin, slanine trebušne 14, slanine ribe in sala 16, slanine mešane 15—16, slanine na debelo 15, imasti 16—18. Drobnica: 1 'kg koštrunovega 14 do 15, jagnjetiine 18—20. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. vrste 8, II. vrste 6. Perutnina: Piščanec večji 20, kokoš 25—40, petelin 25—30, raca 40, nepi-tana gos 80, 'doma© zajec, manjši 4—10, večji 12—20 Din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2-50—3, 1 kg surovega masla 25—28, čajnega masla 36—44. masla 36—40, bohinjskega sira 24, sinčka 7—8, eno jajce 1—1-25. Pijače: 1 liter starega vina 16—22, 1 1 novega vina 10—14, 1 čaša piva 3—4-50, 1 vrček piva 4—4-50, 1 steklenica piva 5'50—6. Kruh: 1 kg belega 4, ornega 3"50, .rženega 3'50, 1 kos navadnih žemelj 0 50. Špecerijsko blago: lkg kave Portor.ifco 80—84, 1 kg kave Santos 52—54, Rio 36—40, pražene kave I. 90—100, II. 80-90, III. 66—70, IV. 56-60, kristalnega beilega sladkorja 12, sladkorja v kockah 13'50, kavne primesi 18, riža I. 9, riža II. 7, 1 liter namiznega olja 18, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4% 4-75, navadnega kisa 4% 3, 1 kg seli morske debele 2-50, drobne 2-75 Din. Mlevski izdelki: 1 kg motke št. 0 3-75, št. 2 3-50, št. 4 3-25, št. 6 2*75, 1 'kg kaše 5 do 6, ješprenja 5 do 6, otrobov 1-50 do 2, koruzne moke 3 do 3-50, koruznega odroba 4 do 4'50, pšeničnega zdroba 4 do 5, ajdove moke I. 7, II. 5 Din. Žito: 1 q pšenice 200 do 210, rži 180 do 185, ječmena 180 'do .190, ovsa 190 do 230, prosa 180 do 190. koruze 140 do 145, ajde 175 do 185, fižola rilbnioana 270, pre-peličarja 280 Din. Kurivo: 50 kg premoga 30. 1 tona premoga 460. 1 kub.meter trdih drv 140 do 150, mehkih drv 70 Di,n. Krma: 1 q sladkega sena 100, polsladkega 85, kislega 70 do 75, slame 50 do 70 Din. m i m m M m M m M m M M M M M \m\ te M m p M i m\ Našim cdiciucrlccm razdelimo C- *» • "B -V o znižane in prodajamo te pi vovrstno blago Kakovost zaiamčena Bloke prosimo, da shranite. Nograaene številke blokov bomo objavili v časopisju na 'V&lihcncč. Ml mm dilnci -p&odmfm izdelkov tovarne C. Pollak d. d. . Ljubljana Dunajska cesta št. 20 — dvorišče wmmmmmmmmmmmmmmmmm\ M p M m P m m m m\ m £ m s ŠIVALNI STROJI »GRITZNER« „ADLER" in kolesa, najboljši materijal, pretizn« konstrukcija, kresna oprema tar ■ a ] n 1 ž j a cena so samo ori Večletna garancija I Pouk t TMeBjn brezplaien! J OS. PefdillC, Ljubljana «»» vnd» v »»"*£•»! «owega spomenika ^ - -......-.......-.........- Jasa Ana Cilap g svojimi 185 cm dolgimi, divnimi Lorelei-lasmi sem dobila iste vsled uporabe pomade, katero sein sama iznašla. Ista je priznana kot edino sredstvo proti izpadanju, za dober razvoj, za goste in močne lase. — Pospešuje pri damah, gospodih in otrocih razvoj gostih in močnih las in daje že po kratki uporabi prirodni in običajni sijaj ter varuje lase prezgodnje osivelosti, celo do visoke starosti. Cilag-pomada odstranjuje prhljaj v teku 48 ur. Niti eno sredstvo ne vsebuje toliko hranljivih snovi za lase kakor Cilag-pomada, katera je z vso pravico pridobila svetovni sloves, kajti dame in gospodje že po uporabi prve steklenice dosežejo najboljši uspeh, ker izpadanje las popolnoma preneha že po nekoliko dneh, a nove korenine takoj poženo. Ta uspeh dokazuje moj 501etni jubilej ter miljoni zahvalnih pisem, katere sem prejela iz celega sveta. Cena velikemu lončku Cilag-pomade 60 Din, a dvojno 90 Din. K vsakemu lončku pa je potrebno: 1 stekl. special-šampona (za 20kratno umivanje glave) 25 Din. Poštnina posebej. Pošiljamo proti povzetju ali proti takojšnjemu nakazilu denarja iz tvornice za Jugoslavijo. Naročilo naslovite natančno: »AURORA« Sekt. 71, Novi Sad, Željeznička 38. POLNOMASTNI, POLMASTNI in TRAPISTOVSKI SIR ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cenah. EKONOM LJUBLJANA Kolodvorska ulf 7 vedno v zalogi EtONOM Ljubljana Kolodvorska ul. 7 boste bolj feiegasit^o ebSsieai in si boste priStrsniSi še maogo de-BsaPja, ako pišete na Trgovski dom Sier^iecki po ves ko, novo kc-seks Stanje vlog nad 30,000.000 dinarjev Rezerve nad 700.000 dinarjev Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog; Vložne knjižice dragih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 —12'/, in od 3 — 4>/„ le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 —12 V, Podružnici v Kamnika, Glavni trg, in v Mariboru, Slomškov Irg 3 Brezobrestna posojila za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom ,Jugrad" Jugoslovanska gradbena In kreditna zadruga r. z. a o z. v LJubljani. Kolodvorska ul. 35|I. Pravila proti plačilu Din 5"— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8 - 12 in od 14—18. Bo ečine in zbedanja v kosteh - členkih mišicah - ledjih zobeh - glavi odstranja takoj Masirajte se že nocoj - že zjutraj boste vstali prerojeni sa dobiva povsod p0 pošti pošlje 1 steklenica Din 16 Laboratorij „ALGA" Suš«k 4 stek. 77 Din, 8 stek. 131 Din, 14 stek. 205 Din, 25 stek. 320 Din Oblastveno koncesi- jonirana šoferska šola G0IK0 PIPE1BACHER Ljubljana, Gosposvet-ska cesta št. 12 Zahtevajte informacije Bencinmotor 3 HP pripraven za vsako kmečko delo v prav dobrem stanju naprodaj« Ponudbe pod šifro „Poceni" na upravo Kmetskega lista. ...........................................................# 'On......n...................................... JanfecCelnife Ljubljana Lingarjeva - Stritarjeva ulica. ^OZOVl Pred nakupom svojih potrebščin .za pomlad in poletje, za ženske in moške obleke oglejte si mojo lepo zalogo najnovejšega blaga kakor: blaga za ženske obleke in * plašče (montelne), perilne svile, žameta, de-lena in drugega. Za moške obleke: modno sukno (štof), ševiot od 60 Din naprej, modni kamgarn, ševiot za modne in športne obleke od 100 Din naprej. Največja izbira svilnatih, volnenih šerp in rut. Samo češke in angleško blag o I Pošlenoil mojega podjetja je znana. 1CCC "Din ledensho zaslužite z obiskovanjem v Vašem okraju. Znamko za odgovor. TOVARNA KOSMOS Ljubljana, p. pred. 307. Pozor kmetovalci! ZAMIKE za prodajo šivalnih strojev, sepaiatorjev, koles, gramofonov, elektrotehničnih predmetov i. t. d. pod zelo ugodnimi pogoji sprejmemo. Vsak dober kmetovalec ima že danes zgrajeno gnojnično iamo, pač pa mnogim manjka še prepotrebni gnojnični tod z razpršilnikom katerega naj si takoj nabavi po dnevnih cenah pri lodar-skem mojstru »CENTRA" trgovina šivalnih strojev i. t. d Ljubljana, Poštni predal 248. IVANU MEOVEiiU Tacen pod Šmarno goro Urednik: Milan Mravlje. — Izdajatelj: Ivan Pucelj. — Tiska tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: 0. Michalek), Ljubljana.