Gospodarski Glasnik
za Štajersko.
Glasilo za kmetijstvo in deželno kulturo.
Izdaja
c. kr. kmetijska družba štajerska.
Nemški ureduje generalni tajnik	Na slovensko prelaga
ces. svetovalec Friderik Miiller.	nadučitelj Jožef Mešiček v Sevnici.
Vsebina: Poročilo iz gospodarjenja na deželni kmetijski šoli v Grottenhofu. — O bolezni Black-rot. — Razne reči: Razstava avstrijskega namiznega grozdja na Dunaju 1899. Mednarodno ogledovanje žrebcev na Dunaju 1899. 1. Od kmetijsko-kemiškega preskušališea v Mariboru. Zakon proti razkosavanju zemljišč. Carinsko varstvo za poljedelske pridelke na Danskem. Uvoz plemenskih goved iz Švice. Poročilo o sadni letini. Poročila o hmelju. — Uradne vesti. — Tržna poročila.
Poročilo iz gospodarjenja na deželni kmetijski šoli
v Grottenhofu.
Letina ozimnega žita v I. 1899.
Pridelovanje žita se pri obstoječih žitnih cenah samo tedaj splača, ako se posreči, povišati pridelek na prostoru brez posebnega zvišanja potroškov do meje naravne kakovosti zemlje in kli-matiČnili razmer. Da se doseže ta cilj, je treba razun umnega pripravljanja zemlje tudi ugodnega menjavanja zrnja in skrbeti, da se rabi izvrstno zrnje za seme. Gledč te zadnje zahteve ne mislimo samo na vsejanje najtežjega, največjega in najzdravejŠega zrnja, razume se tudi, da mora biti čisto drugih primesi, ampak v prvej vrsti se nam je ozirati na vrsto, katera se odlikuje po naravnej rodovitosti, vrsto, katera ima zmožnost ustavljati se različnim škodljivim upli-
vom. Slednjič se nam je še ozirati na visoko vrednost uporabe zrnja in slame. Že večkrat se je v tem listu govorilo o poskusih, kateri so se uvedli na deželni poljedelski šoli v Grottenhofu v obdelovanji novih vrst raznih sadežev na večjem prostoru, kojim poskusom lehko pripisujemo, da se je po deželi razširilo obdelovanje z boljšimi vrstami semenja. Danes nameravamo poročati o uspehih letošnje letine v Grottenhofu ter si hočemo z ozirom na bližajočo se zimsko setev izbrati v pretres letošnjo žetev ozimnega žita.
Plitva, peščena zemlja njiv na zavodu ne dopusti, da bi pridelovali ozimno pšeničo v večjem obsegu, toliko bolje je ugodna
ozimnej rži. Z navadnim hlevskim gnojem ali sploh, z gnojem bogatim na dušcu ne smemo gnojiti, ker se gnoj v vročih tleh v teh kli-matičnih razmerah prehitro razkroji, kar prouzročuje, da žito poleže. Dobro pa se je obnesla raba umetnega fosfatovega in kalijevega gnoja. Pred žitom je bila po navadi dvoletna deteljna trava ali mešanica raznih travnih vrst, katerej je sledila močno s hlevskim gnojem pognojena zelena turščica. V prvem slučaju je priprava zemlje trirazorna, v zadnjem kar jednorazorna (srednjegloboka brazda za praho); njive so bile vsled večletnega skrbnega obdelovanja plevela čiste. Sejalo se je v dobropovlečeno zemljo s sejalnico v vrste. Kot najugodnejši čas sejanja se je za rž izkazala zadnja tretjina meseca septembra. Pšenica, pri katerej je še v pomladi do-velj časa, da se ustebli, se še le za ržjo vseje. Daljava v vrsti znaša pri rži 10 cm, pri pšenici, katera se navadno z roko okopava, 16 cm. Pšenico je treba redoma z bakreno galico po Klihnovem načinu zalužiti, da se obvaruje setev rje. Tu in tam se je že tudi delalo več let po Dupny-evem načinu, kar pa ni pouzročilo niti slabejših niti boljših učinkov. Tudi vsetev v jeseni 1. 1898 se je vršila brez posebnega zadržka, kakor zgoraj povedano. Kakor se bržčas še vsakdo spominja, bila je ta jesen nenavadno mila; prav taka je bila zima. Tej okolščini gre pripisati, da so se setve čvrsto razvijale kakor že zdavnej ne tako,
le žal, da so v dolgosti prenaglo rastle, tako da je že v jeseni bilo videti polego in se je bilo bati še hujše. In res, le pozne setve, če niso bile pregoste, niso polegle. Popolnoma brez polege pa tokrat tudi v tem oziru povsem zanesljive vrste niso ostale, če tudi se je skrbelo, da se je primerno prezračila zemlja, s tem da se je čvrsto prebranalo.
I. Ozimna pšenica.
Odkar je prevzel zavod gospodarstvo v lastno režijo, to je od 15 let sem, se je neprenehoma pridelovala resasta pšenica od Tise. Z ozirom na lastne neugodne poskuse se poročevalec ni mogel odločiti, da bi se bile uvedle severne vrste, katere niso za naše krajevne razmere. Tudi večkratni poskusi z banaško pšenico, katero dozdevno ni mnogo ločiti od tišine, niso mogli poslednjo izpodriniti, katero se je le enkrat, v letu 1889, torej pred 10 leti, seme po direktnej dobavi menjalo. V prvih letib žetev ni bila kaj posebna, kar je lehko razumljivo, ker so bile takratne njive v jako slabem stanji. Tako se je pridelalo v 1. 1885 na jednem hektarji samo 1574 kg (na oralu 865 kg) zrnja, v letu 1886 še celo samo 1037 kg (na oralu 570 kg). Razmerje je potem vendar v tej meri ugodneje postalo, da se je zemlja vsled obdelovanja in gnojenja zboljšala. Omeniti je tu treba, da se je zveznost zemlje povišala vsled gnojenja z umetnim gnojem in posebno z kalijevimi solmi (surovimi in koncentriranimi) ter
da se je vsled tega pšenici tudi v fizikaličnem oziru ugodna zemlja pripravila. Poprečno se je v zadnjih sedmih letih (1892—1898) pridobivalo pro hektar 2484 kg zrnja in 4786 kg slame, v letu 1898 samem pro hektar 2437 kg zrnja in 6705 kg slame, največ zrnja je bilo v letu 1893 z 337i kg pro hektar. Letina v letu 1899 je bila že v naprej razvidna vsled zgoraj opisanih vremenskih razmer, čemur nasledek je bilo prebohotno razvijanje pšenice. Polegla je bila skoraj popolnoma. Bilke so bile dolge in tenke, klasje proti onemu iz prejšnjih let dosti krajše. Že v naprej se je vedelo, da bo dohodek zrnja padel pod povprečno število, a množina slame da se bo zvišala, kar se je tudi pri poskusni mlačvi pokazalo. Po le-tej bo dal hektar 2085 kg zrnja in 7178 kg slame ter plev. Vendar kakovost zrnja ni tako slaba, kakor se je balo. Teža heklolitra je še vedno 7 7*5 kg, torej odpade na jeden hektar 26'9 hektolitrov ali na oral 15‘5 hektolitrov. Za štajerske in špecijelno tukajšnje razmere gotovo dober uspeh. Na hektar se je vse-jalo samo L5 hektolitra semenja, kar gotovo ni pouzročilo, da je pšenica polegla. V vseh 15 letih se je bila tišine pšenice samo je-denkrat rja lotila, drugih škodljivcev in bolezni ni bilo. Proti snetju (černcu) se jo je z bakreno galico popolnoma zavarovalo.
II. Ozimna rž.
Pri izbiri, katera vrsta rži ugaja Srednje-Stajersltej, se je razun pol-
nega klasja tudi ozirati na to, da rž kmalu dozori, ker se kakor znano v rženo strnišče še navadno ajda vseje, katera pa le takrat dobro obrodi, če sejo za časa vseje. Tem zahtevam je v teku let od 1884 sem vpeljana švedska snežna rž ustregla. Od tu se je razširila tudi po deželi. V zadnjih letih pa je pokazala lastnosti, katere njenemu poprej dobremu glasu precej škodujejo. Bilke so bile sicer zelo dolge, pa tenke in slabotne, polegale so čedalje bolj; klasje, sicer dolgo, je ostalo vsled nezadostne oplodbe pogostoma škr-bavo; zrnje je bilo dolgo in ker ni bilo vsled prekratkih plevi dovolj pokrito, je rado izpadalo. Dohodek zrnjd je ostal sicer še vedno dober, a teža hektolitra je bila neugodnejša, tako da so se mogle doseči le slabejše cene. Vsled tega se je poskusilo z drugimi vrstami, in že v pretečenem letu sta se uvedli petkuška in švedska obraščena rž, kateri ste se drugod, poslednja tudi v bliž-njej soseščini, prav dobro obnesli. Obe ti vrsti sta se istočasno s snežno ržjč na velikih njivah pridelovali. V letu 1898 novi vrsti niste nič polegli, snežna rž pa močno. V kolikosti zrnja ni bilo opaziti velikega razločka; kakovost pa je bila pri novih vrstah dokaj boljša, ker je tehtal 1 hektoliter snežne rži samo 67 kg, petkuške 73 in obraščene rži 75 kg. Slama obeh novih vrst je bila zelo čvrsta, skoraj bičevnata, vsled tega za vezavo manj ugodna. Te dve vrsti se v žetvi tudi niste izluščali, med-
tem ko je pri švedskej vrsti precej j povsem zadovoljiva. Dobili smo na izpadlo. V snežnej rži je bilo vi- hektarju 3001 kg zrnja in 7198 kg deti kakor v prejšnjih letih precej slame. Teža hektolitra pa znaša rožička, česar pa na obeh drugih I samo nekaj nad 69 kg. Vendar se vrstah ni	bilo	toliko opaziti.	iz tega	razmeroma slabega rezul-
Vsled	tega	se v	jeseni švedska	| tata še	ne sme sklepati, da bi ta
snežna rž ni več vsejala. Vsejala vrsta ne bila rabljiva. Nadaljno se je pa razun omenjenih novih | obdelovanje bo ostalo še v ožjih vrst kot tretja vrsta Thiirinška im- mejah ter se bo na skušnje letoš-perialna rž, katera je v pretečenem njega leta oziralo. Petkuška rž letu na njivah oskrbništva grajščine ima toliko dobrih lastnosti, dajo Glozdniške kaj dobro obrodila, o ni za opustiti. Izvanredna zmož-čemur se je poročevalec sam pre- nost ostebljenja, polno klasje, sicer pričal. Rž je	stala	po konci, po-	kratko	pa debelo zrno lepe zelene
legla ni	bila	nič,	klasje je bilo	j barve	in precejšnje mokavosti,
polnozrnato, težko in stisnjeno. Od! čvrsta in bogata, če tudi krajša te vrste se je dobilo na Grottenhof i slama in dobro prezimovanje cele seme, s katerim se je zasejal. rastline, so lastnosti v primeri z prostor okolo jednega hektarja, drugimi vrstami kaj očividne. Po-Letošnji pridelki so bili sledeči:! sebno važna pa utegne ta rž po-1. Petkuška rž. Ta vrst je vsled | stati za tiste kraje, kjer se ajda na tega znamenita, ker se je od nje | strnišče več ne seje. govorilo, da ne poleže, ter se je 2. Švedska obraščena rž. Ta tudi tu v minulem letu v tem Je bila v jeseni 1898 vsejana na oziru povsem dobro obnesla. Iver'dveh poljih. Na jednem, na kate-je pa za kakih 8 dni pozneje do- rem je bila tudi petkuška, je bilo zorela kakor snežna rž, zato se i 16. septembra vsejano 116 kilo-naj jo nekoliko poprej vseje, da gramov pro hektar. Pred njoj je
poprej dozori. Vsejala se je že 15. septembra, seveda se ni vedelo, da bo tako milo jesensko in zimsko vreme, kar je gotovo uplivalo na hitro razvijanje in polego. Ostebljenje je bilo pri tej vrsti že
bila dvoletna detelja in trava. Dne 22. junija 1898 se je cela njiva pognojila pro hektarz 200 kilogrami kostne moke superfosfata, 150 kilogrami žveplokislim apnom, žal da tudi s 100 kilogrami žveplo-
v prejšnjem letu nenavadno, ‘tako kislim amonijakom. Vegetacijski da je treba to vrsto zelo redko pogoji so bili za obe vrste v vsa-
sejati. Na hektar se je vsejalo samo 93 kilogramov, kar bi pri drugih z ozirom na dohodek ne bilo priporočati. In kljub temu
kem obziru isti. Tudi razvoj v vseh stadijih je bil isti. Polegla je popolnoma jedna kakor druga. Obraščena rž se je žela dne 12.,
ta bujnost in polega! Razumljivo petkuška 13. junija. Kakor znano je, da je kakovost zrnja pod tem se je v tem letu zorenje ozimine trpela. Kolikost žetve pa je bila j vsled hladnega vremena za naj-
manje 8 dni zapoznilo. Vendar se mora reči, da se je na sosednjih njivah stara snežna rž za j eden teden poprej lahko žela. Posebne razmere so zabranile, da se ni za poskušnjo moglo namlatiti od tega polja pridelane obraščene rži, vender se lehko sigurno reče, da je dohodek po obilnosti in dobroti skoraj jednak onemu petkuške rži, kajti v snopji (torej še ne zmla-teno) se je na hektarji naželo: Petkuške rži 83 1/2 kop, v celotnej teži 10.698 kilogramov; od švedske obraščene rži 77 kop, v celotnej teži 10.111 kilogramov. Po malem številu kop pri skoraj jednakej celotnej teži bi se dalo sklepati na večji dohodek obraščene rži, ko bi se ne bilo na to ozirati, da je bilo tudi bilje daljše in močnejše kakor ono petkuške; tako da bo tudi razmerje teže zrnja in slame obeh vrst skoraj približno isto ostalo. Na drugem polji, katero se je obsejalo z obraščeno ržjo, je bil poprej rani krompir s hlevskim gnojem pognojen, in je bilo kot del predlanskega kosa, na katerem so rasle okopavine za jaro žito, z vsevkom detelje odločeno. Da bi pa njiva ne ostala celo dolgo jesen prazna in da bi si ob jednem zagotovili rano str-nišno deteljo za zeleno krmljenje za leto 1899, se je zemlja ročno po izkopanji ranega krompirja brez vsakega gnojenja za zimsko setev pripravila in z obraščeno ržjo obsejala. Z ozirom na prihodnji pomladni vsevek deteljne mešanice se je odmerilo na hektar le 100 kilogramov semena. Splošno
ni dobro krompir saditi na prostor, kateri se potem odloči za ozimino, ker se zemlja ne samo vsled grobov, posebno tudi vsled razrovanja pri skapanji preveč razrahlja in se potem po razoranji in povle-čenji z brano za žito potrebno stanje ne da lehko doseči, kakor bi bilo želeti. Če se že toraj v naprej ni moglo računati na bohotno (bujno) razvijanje setve v jeseni vsled male množine semenja in ker se je še le konec septembra vsejalo, je vrh tega setva po zimi kazala tako slabo, da smo mislili spomladi ves prostor preorati in z jarim žitom obsejati. Vendar kar je drugim zimskim setvam bilo v škodo, je tej vrsti koristilo. Ker je bila zima mehka, se je rž sijajno popravila in če je bila v spomladi še tudi precej tenka, se ni mislilo več na preoranje Vendar smo se še vedno bali, da bo slaba žetev. Različni plevel se je bil namreč vsled redke setve in milega vremena tako razširil, da se je bilo bati, da bo deloma rži zelo škodoval, kakor tudi detelji. Zopet ni kazalo druzega, kakor temu na radikalen način odpomoči. V zgod-nej spomladi smo namreč celo polje dobro povlekli, z deteljo in travami obsejali in končno še v lepem vremenu z valjarji potlačili. Res, da njiva po tej proceduri ni bi bila ravno lepa na pogled, pa pomagalo je. Kmalu je bila zelena, bilčje se je čvrsto razvijalo, listi so bili zdravi in slednjič so se pokazala čvrsta stebla z dolgim težkim klasjem. Takim „deblom“ ni nevihta in ploha ničesar ško-
dovala. Polege ni bilo nikakoršne. V jeseni je setev tako slabo kazala, zdaj pa je bilo to žitno polje najlepše daleč na okolo. Poželo seje dne 15. julija. Ge tudi se je bilo tako redko vsejalo, vendar je dal po poskušnjej mlačvi hektar 2756 kilogramov zrnja in 6622 kilogramov slame. A v kakovosti je zrnje nenadomestljivo; teža hektolitra znaša 74’4 kilogramov! In pri tem se da skoraj cela zmlačev za seme porabiti. Vsejana detelja in trava je kazala kaj dobro, a dolgotrajno lepo vreme jej je močno škodovalo.
3. Turingiška imperialna rž je prišla v zelo peščeno njivo, na katerej je bila poprej slaba dvoletna lucerna. Ta se je še dvakrat kosila. Priprava in gnojenje je bilo isto kakor pri petkuški in obraščeni rži po dvoletnej detelji. Sejalo se dne 19. septembra 1898, in sicer 106 kilogramov semena na hektar. Eazvitek je bil istotako bujnat, kakor pri obeh prejšnjih vrstah, vendar je bila polega neznatna, tako da se more tej rži z ozirom na malo polego med temi tremi vrstami prednost dati. Dozorela pa je nekaj dni pozneje. Med vsemi tremi vrstami je najbolje obrodila. Snopja je prišlo na 'hektar 89 kop, v teži 11.574 kg. Po poskusni mlačvi pa je odpadlo
na hektar 3217 zrnja in 7928 kg slame; hektoliter zrnja vaga 72‘6 kg. Težko, če^ se je v najboljše; zemlji kje na Štajerskem dosegel boljši uspeh pri ozimnej rži v letošnjem letu. Ta vrsta zasluži torej, vsaj po izkušnjah letošnje žetve, da se jo toplo priporoča v pridelovanje, zlasti tistim krajem, kjer se ajda naj si že iz katerega koli uzroka na strnišče ne seje.
Po dosedanjih izkusili so priporočila vredne za Štajersko vse tri vrste, katere so se v Grotten-hofu sejale. Izkušnja bo učila, če bodo v teku let izgubile kaj svojih dobrih lastnosti, ali če jih bodo obdržale in v kakih razmerah se bodo razvijale. Deželna poljedelska šola bo tudi letos posebno poskrbela, kakor v poprejšnjih letih, da se bo oddajalo dobro seme v nakup. Naravno je, da semena, kolikor se ga pridela na takem malem gospodarstvu, ni ravno veliko in da se bo posebno petkuške rži zamoglo malo oddati, ker bo mnogo drobnega in malega zrnja te vrste odpadlo. Turingiško im-perilno seme pa prodaja tudi oskrbništvo Attems-ove graščine Gozdnik (Gosting) pri Gradcu, istotako švedsko obraščeno rž oskrbništvo pl. Reininghaus-ove graščine v Steinfeldu pri Gradcu.
Ravnatelj Jul. Hansel.
0 bolezni Black-rot.
Poročilo dvornega svetnika gospoda dra. Edvarda Mach o vprašanju zastran bolezni Black-rot,
oziroma o tem, ali bi bilo primerno uvažanje trt iz tujih dežel popolnoma opustiti, glasi se tako-le:
Nad avstrijsko vinarstvo prišle so v drugi polovici tega stoletja velike nadloge, najprej plesnoba, vsaj v južne dežele, potem trtna uš in naposled peronospoi-a; te nadloge pa so blagostanje ljudstva v vinogradnih krajih tako omajale, da je povsem opravičeno, da vlada z največjo pozornostjo zasleduje nove sovražnike in bolezni, ki pretijo vinski trti.
Vsled živahnega in naglega prometa, ki se je v tem stoletju razvil med Evropo in prekmor-skimi deželami, so se gori imenovane sovražnice in bolezni trte, druga za drugo iz Amerike k nam zatrosile, in tu je treba pripomniti, vselej, ko se je po pojavu vsake teh bolezni uvoz ameriških, proti dotični bolezni odporljivih trt povzdignil, bila je k nam zatrošena zopet druga bolezen.
Tako je nam boj proti ple-snobi, katerej so se razvrsti ameriške trte Labruska bolje upirale nego evropske trte, prinesel trtno uš; obilno uvaženje ameriških, proti trtni uši odporljivih trt pe-ronosporo in — četudi ne k nam, pa na Francosko, katero so kot najimenitnejšo vinsko deželo v Evropi vse te bolezni najprvo zadele — Black-rot ali črno gnilobo.
To trtno bolezen, katero pro-vzroči glivica Guignardia Bidwelli, opazovali so, kolikor je znano, natančneje najprej leta 1848 v severnih Zjedinjenih državah v Ameriki (Ohio). Na Francoskem sta to bolezen najprej spoznala
Viala in Ravaz leta 1885. Prikazala se je tam najprej na državnem posestvu Tal. Marie v departe-mentu Herault, v prav toplem in zajedno mokrotnem kraju. Od 1885 razširjala se je bolezen po Francoskem, sicer počasi, a nahaja se dandanašnji glasom Rathay-evega potopisa z leta 1897 že najmanj v 29 departementih.
Vrhutega pa se je leta 1896 pojavila tudi na Ruskem v Kavkazu (Kaheciji in v okraju Signah, pokrajini Tiflis). Zagotovo pa ni dokazano, da se bojda na Portugalskem močno razširja. V Avstriji menil je umrli micolog baron Thumen, da je Black-rot leta 1891. zasledil v Poreču na Istrskem. Profesor Rathay pa je neovrgljivo dokazal, da tisto ni bil Black-rot, marveč nekoliko sorodna, po glivici Choniothyrium Diplodiella pro-vzročena bolezen White-rot, bela gniloba.
Dozdaj se še ni zvedelo, da bi se bil Black-rot v Avstriji pojavil. Tudi Ogerska je po določnem zagotovilu ogerskega poljedelskega ministerstva (dopis, poslan c. kr. poljedelskemu ministerstvu dne 2. januarja 1899 št. 89.320 YIII/I) še Black-rota prosta.
V Ameriki vrelja Black-rot za najnevarnišo bolezen trte. Tudi na Francoskem napravlja po nekterih vinorodnih krajih velikansko škodo in vinogradniki se ga zelo bojč, to pa toliko bolj, ker se navzlic marljivemu prizadevanju dozdaj ni posrečilo, to bolezen popolno in zanesljivo pokončevati.
Z ozirom na to, je kraljeva ogerska vlada že dne 20. decembra 1890 prepovedala uvažanje trt iz Francoskega. Avstrijska vlada je tako prepoved izdala meseca februarja 1891. Meseca avgusta tistega leta potoval je profesor E. Rathay, sedanji ravnatelj eno-logično-pomologičnega zavoda v Klosterneuburgu, po naročilu poljedelskega ministerstva na Francosko, da bi na licu mesta (v družbi več delegatov ogerske vlade) proučeval vprašanje o bolezni Black-rot.
Iz Rathay-evega poročila, podanega meseca oktobra 1891, bodi tukaj le posneto, da poročevalec izrečno povdarja, da je mogoče, bolezen s trtami reznicami zatro-siti in da je po opazovanju zadobil mnenje, da glivica bolezni Black-rot trtnih vrst Yitis riparia, Yitis rupestris in Solonis ne napada, pač pa vse evropske trte, kakor tudi mnoge ameriške, n. pr. Jaquez, Othello in druge.
Z ozirom na to priporočal je Rathay, da se prepoved uvažanja trt iz Francoskega za vrste Yitis riparia, Yitis rupestris in Solonis prekliče.
C. kr. poljedelsko ministerstvo je to storilo — tudi iz zelo važnega vzroka, ker v Avstriji še ni bilo dobiti dovolj trt za podlogo v obnovitev po trtni uši opusto-šenih vinogradov.
Na Ogerskem dovoljeno je bilo potem za nekaj let uvažati ameriške trte iz Francoskega, ko so bile poprej na kraju dobave razkužene pod nadzorstvom ogerskih
uradnikov. (Trte so se več ur v vodi razmakale, potem pa dejale eno uro v enoprocentno raztopino zelenice, pozneje pa se je dokazalo, da je ta metoda nedostatna, ker raztopina zelenice ne uniči v pik-nidnih kapicah zaprtega trosa).
Ni mi znano in iz spisov ni razvidno, kako dolgo je Ogerska dopuščala trte uvažati. Dandanašnji in že nekaj let sem pa je na Ogerskem zelo strogo in prepovedano je celo prevažanje francoskih trt. Se celo iz nesumljive Tirolske (Sv. Mihel) se je dovoljenje za uvoz trt interesentom večkrat odreklo.
Odkar je bil profesor Rathay leta 1891 na Francosko poslan, se vprašanje zastran bolezni Black-rot ni pomirilo. Black-rot se je od tedaj zelo razširil in se pojavil v vinorodnih krajih francoskih, kateri imajo kakor departement Rhone, Jura, Saone et Loire in Y oune klimatične razmere, ki niso bistveno drugačne kakor v avstrijskih vinskih krajih. Tudi zatiranje bolezni provzroča še velike težavnosti in ni popolnoma zanesljivo, zakaj poleg dobrih uspehov pokažejo se na Francoskem vedno še mnogi neuspehi.
C. kr. poljedelsko ministerstvo je zato sklenilo, leta 1897 še enkrat odposlati ravnatelja Rathay na Francosko, da natančno pozve sedanje stanje tega vprašanja. Ravnatelj Rathay se je odzval temu naročilu taivoj v začetku septembra, prepotoval je departementa Rhone, Vaucluse, ogledal trtnice Fr. Rich-ter-ja v Sabletu, Seguretu, Ca-
rombu i. dr. dalje je potoval po departementib Herault in Gard, i kjer je preiskal trtnice Fr. Rich-ter-ja pri Montpellier-u, potem M. Courty-a v St. Georges-u in M. Blanc-a v St. Hippolyte du Fort-u in Lasalle, potem pa se peljal v zahodno Francijo v zelo okuženi departement Lot et Garonne v Aiquillon (h gospodu Lavergue) in v Nerac (k M. De La Faye, M. Latoucke in Roguefort, M. Pagnon v Vianne, M. Dubas v Legataire, M. Ducasse v Ch. Cazeau, M. Mezin (državno posestvo Mirail). Naposled potoval je v Toulosse in zopet nazaj v Monpellier. Na tem potovanju je imel priložnost, pogovarjati se z naj velja vnišimi učenjaki v tej stroki.
Ravnatelj Ratkay podal je c. kr. poljedelskemu ministerstvu nadrobno poročilo, v katerem je na vprašanje, ali se more zatros Black-rota v Avstrijo zabraniti samo s prepovedjo uvažanja trt, ali tudi z drugimi odredbami, določno odgovoril, „da je v dosego tega namena pripravna edino le prepoved uvoza“.
Tekom preteklega leta so na podlagi Ratkay-evega poročila, ki se je v bistvu priobčilo v številkah 16, 17 in 18 časopisa „Weinlaube“ 1. 1897. in v posebnem odtisku tek člankov, vložile nektere korporacije, n. pr. kmetijsko društvo v Radvanju pri Mariboru, deželni odbor in kmetijska družba štajerska, dalje deželni odbor češki, in, če se ne motim, tudi zemlje-delski svet tirolski do c. kr. poljedelskega ministerstva prošnjo:
Uvažanje trt iz Francije, Amerike, Ogerske (katero so. kakor se dozdeva po krivem smatrali za okuženo od Black-rota), potem iz vseh drugih dežel, katere zastran Amerike niso izdale uvozne prepovedi, ali o katerih obstoji iz kakega drugega vzroka četudi najmanjši sum, da se je v njih pojavil Black-rot, naj se opusti čisto in brez izjeme.
Poljedelsko ministerstvo je z ozirom na Rathay-evo poročilo odslej vložene prošnje za dovoljenje uvoza trt iz Francoskega odbilo, mej drugem tudi od francoskega porodništva priporočeno prošnjo posestnika trtnic Gregoire v Villefranche (Rhone), kar se je potom c. kr. ministerstva za vnanje stvari tudi naznanilo francoskemu porodništvu.
Ni se pa moglo ministerstvo odločiti, da bi bilo proglasilo popolno zaporo uvažanja trt iz Francije, ker je imelo vender le pomisleke proti taki ostri naredbi, zlasti z ozirom na to, da bi se morda le pokazala potreba uvažanja raznih novih, dragocenih trt za podlogo.
Ministerstvo je torej sklenilo, da zastran še ne dosti pretreso-vanega vprašanja, ali bi bilo primerno, načelno se odpovedati vsakemu uvozu trt iz inozemstva, pozve mnenje kmetijskega sveta in je sestavilo radi hitreje rešitve te zadeve, ne da bi bilo čakalo na sestanek kmetijskega sveta, na podstavi §§ 5 in 8 nameravanega definitivnega opravilnega reda posebni oži odbor za to zadevo,
katero je ministerstvo odstopilo kmetijskemu svetu, meni pa izročilo referat.
Predno stavim določne nasvete, zdi se mi primerno, na podlagi poročila ravnatelja Rathay in pred-ležeČih podatkov iz časopisov na kratko pretresavati za presojo zadeve najvažniše točke.
1. Razširjanje bolezni na Francoskem in po njej pro-vzročena škoda.
Black-rot razširil se je na Francoskem, odkar se je prvič prikazal v Val-Marie (Hčrault) do danes razmerno počasi. To pa izhaja iz narave bolezen provzročujoče glivice; nje razplodni organi, pik-nidi, narejajo kapice, v katerih je trosje zaprto in iz katerih izstopi navadno v podobi sluzavih nitij, v kojih je bilo nastlano in z neko oljnato substancijo združeno. Le voda raztopi te kupčeke trosja, da se razdele posamezna klična zrna.
Na suhem zraku zdrobč se posušene nitij na majhne, vedno še "nekoliko kličnih zrn obsegajoče kosce, katere veter ne more tako lahko in tako daleč raznesti, kakor klična zrna peronospore in ples-nobe, ki se lahko odtrgajo od svoje steljke, ki posamično stoje in niso obdana od lupine, katere torej, kakor vemo, vetrovi v najkrajšem Času lahko raznesejo čez Širne dežele.
Dosedanje poskušnje so pokazale, da glivico Black-rota redkokdaj veter zanese v daljave, temveč da se bolezen največ razširi po obolelih delih trsa, in sicer z
jagodami ali njih deli, kakor tudi z listjem in lesom, s čimer si razlagamo počasno razširjanje bolezni.
Po Rathay-evem poročilu bilo je koncem leta 1897. med 87 francoskimi departementi 29 okuženih od Black-rota, med temi
močno departement Avegron (od 1885. 1.), Lot et Garonne (1885), Gers in Landes (1891), precej močno Lot (1885), Tare et Garonne, Haute Garonne (1890),
m an j e Herault (1885), Cha-rente inferieure, Charente, Gironde, Dordogne, Corexe, Cantal, Pvrćnćes orientales, Ande (1896), Garde, Drome, Isere (1896), Rhone, Saone et Loire, Yonne (1896), Bas-Pyre-nćes, Ariege (1896), Allier, Jura (1897), Loire (1896).
Mej navedenimi okuženimi departementi najdemo ne le take, ki se odlikujejo s posebno dobrim podnebjem, ampak tudi več severnih departementov, mej katerimi omenimo zlasti departement Yonne (48. stopinja širine), Jura, Loire, Allier in Saone et Loire (47. stopinja širine), in Rhone pod (46. stopinja širine).
Pod istimi stopinjami Širine leži največ avstrijskih vinorodnih krajev, dočim sega Dalmacija še do 43. stopinje širine.
Najbolj razširjena in najhuja je bolezen v bolj mokrotnih zahodnih departementih, dočim je videti, kakor da bi v južno vzhodnih delih Francije, v tako zvanem Midi, tam največ suho poletno vreme razširjanje bolezni manje pospeševalo.
Ali iz opazovanja Rathav-evega je sklepati, da vsaj v južnem delu Francije ni nobeden vinorodni kraj popolnoma varen pred boleznijo in s prva razširjeno mnenje, da se bolezen more širiti le po izjemno toplih in zajedno mokrotnih krajih, se nikakor ni uresničilo.
V Ameriki, kakor poroča P. Tiala, je bolezen razširjena do južne Kanade, do 50. stopinje širine, četudi pustoši najbolj v krajih ob Atlantiškem morju, ob zalivu Mejikanskem in ob velikih rekah (Missouri, Ohio), kjer se spajata največa vlažnost in toplota.
Viala, ki je leta 1887 po naročilu francoske vlade prepotoval ameriške vinorodne kraje, pripoveduje, da imajo vinogradniki v Ameriki Black-rot za najnevarnišo vseh trtnih bolezni. V krajih New Jersey (Vineland), Seabrock (Maryland), Charlotteville (Virginija), St. Louis in Neosho (Misouri), Dallas (Texas) našel je Viala na svojem potovanju 80, 90 in 95 odstotkov trgatve uničene.
Kultura evropskih trt se je v Ameriki na mnogih krajih, kakor n. pr. celo v peščenih, trtne uši
prostih tleh, le radi Black-rota opustila in mnogi polutani (hibride), ki se v Ameriki vzgajajo, naj bi v prvi vrsti v to služili, da se dobe trte, katerih Black-rot ne bo napadal.
Koliko škodo bolezen v ne-kterih zahodnih departementih francoskih provzroča, o tem nam podaja Rathay v svojih potopisih od 1. 1891 in 1897 zelo žalostno sliko.
Na svojem zadnjem potovanju našel je v okolici Nerac-a ob času trgatve na porobju vinogradov večkrat meter visoke kupe Črnih jagod, napadenih od Black-rota.
V departementu Gers je bila 1896 bojda vsa letina uničena. Tudi z drugih krajev prihajajo slična poročila. Tekom malo dni zgine vinogradniku hkratu vse upanje na dobro letino. Celo v severnih departementih more glivica narediti veliko škodo.
Tako je poročal Rathay, da je po priobčilih Jouveta 1. 1896 Black-rot na nekterih parcelah v vinorodnih krajih Salius in Arbois v departementu Jura popolnoma zatrl vinsko letino. (Dalje sledi.)
-*.~H
Razne reči.
i
ji^»y.¥.V.Y.V.V.V*V.T.T.V.T.T.V.V.V.T.y.V.V.V.T.y.V'.V.V^v'.V.V.V.V,y'.'?’.T.y.^.¥.¥.'r.¥’.¥.¥.,r.'r.¥.T.V.V.V.T.T.V.V.V.T/
Razstava avstrijskega namiznega grozdja na Dunaju 1899.
Lepega namiznega grozdja po- tekmovanje ustavi, priredi društvo trebuje se na Dunaju od leta do za varstvo avstrijskega vinarstva leta več, ali žal, prihaja skoro iz- v začetku oktobra na Dunaju prvo ključno le iz Ogerskega. Da se to razstavo namiznega grozdja, ki naj
Dunajčanom pokaže, da naše grozdje ni slabše od ogerskega, zlasti pa, da domače vinogradnike in njih pridelke spoznajo in se tistim odprejo dobičkonosna prodaj ališča.
Dunajska mestna občina je v ta namen dala na razpolago pripravni prostor v obljudenem delu mesta, s čimer je zagotovljen živahen obisk razstave.
Ozaljšavo, kakor tudi raz postavo grozdja preskrbel bo brezplačno odbor razstave. Za razstavo pripravno je zlasti tako namizno grozdje, ki je lepe oblike, ima kolikor mogoče debele jagode in je take kakovosti, da ob razpošiljanju škode ne trpi. Beli in rudeči španjol, žametasta črnina (kavščina), rumeni muškatelec, črna lipovščina in razne druge, trdno-kožnate vrste so v to posebno pripravne.
Da dospe grozdje nepoškodovano v namembe kraj, treba ga je dobro, trdno vložiti. V to rabimo najbolje štirioglate košarice, katere z lesno volno ali papirnatimi zrezki izpolnimo in kamor potem v svilnat papir ovito grozdje na trdno vložimo, da se na potu ne more stresati. Ovijanje v svilnat papir ima namen, da jagode obdržijo lepi duh, na kar se naj pazi že pri odrezavanju grozdja.
Ako bi kateri razstavljalec hotel trte na ogled postaviti v loncih ali obloženih šparonih, more tudi take doposlati v lepih eksemplarih. Da bo vkladba kolikor mogoče jednotna in da se
ustreže tistim razstavljalcem, katerim bi bilo teško, priskrbeti si pripravnih košaric s potrebno lesno volno, oziroma papirnatimi zrezki, oddajala jim bode sadjarska in vinarska šola v Mariboru vse tvarine po ceni lastnih stroškov. Razen vkladanja in pošiljatve, katera pa bo, kakor je pričakovati, po prizadevanju razstavnega odbora znižana, ta važna priredba razstavljavcem ne bo provzročila ni-kakšnih stroškov za najem prostora. Nadalje je nameravano, ostalo grozdje po končani razstavi po dražbi prodati, in izkupilo, odbivši dotične stroške, izročiti razstav-ljalcem. Vsakdo, ki ima lepo namizno grozdje, se lahko torej razstave udeleži, in želeti bi bilo, da bi udeležba bila mnogobrojna. Prosimo torej vse občine, kmetijska okrajna društva, vinarska društva in interesente, da delujejo za to priredbo, ki more domačemu vinarstvu zelo koristiti.
Zglasitve naj se kar najhitreje pošljejo ravnateljstvu štajerske deželne sadjarske in vinarske šole v Mariboru in pri tem napove, katere vrste grozdja se bodo razstavile in koliko košaric se potrebuje, kakor tudi koliko in katere vrste grozdja je med razstavo in po razstavi oddati.
Do kdaj in kam se mora grozdje poslati, kakor tudi vse drugo, kako dolgo bo razstava trajala, se bo še pravočasno naznanilo. Štajerski oddelek odbora za razstavo avrstr. namiznega grozdja na Dunaju 1899.
Mednarodno ogledovanje žrebcev na Dunaju 1899 I.
Že dne 1. oktobra t. 1. poteče bas zglaševanja za osmo ogledovanje žrebcev, katero se priredi v dobi od 14. do 17. oktobra v c. kr. Pratru po izpodbudbi in napovedi c. kr. poljedelskega mi-nisterstva. Posestnikom žrebcev se pri tej strokovni razstavi nudi dobrodošla priložnost, da svoje blago prodajo naravnost brez pre-kupovanja. Pričakuje se. da bodo razen avstrijske vlade, katera bo kakor vsako leto tako tudi letos veliko pokupila, tudi druge države odposlale svoje zastopnike na Dunaj nakupovat žrebcev. Zastran nakupovanja po c. kr. poljedelskem ministerstvu naj velja za vodilo, da se zahteva pri čistokrvnih žrebcih in pri žrebcih žrebčar-
niškega plemena starost najmanj tri leta in pri žrebcih hladnokrvnega plemena starost najmanj dve leti, kar se tiče barve, posebno žrebcev hladnokrvnega plemena, priljubljene so najbolj jed-nake temne barve. Da nima kdo napačnega mnenja, bodi napovedano, da se s prijavo žrebcev posestnikom nikakor ne krati njih pravica razpolaganja s taistimi, in da si c. kr. poljedelsko minister-stvo ne pridržuje nikake predkupne pravice. Ker je prostor le za omejeno število žrebcev na razpolago, zato se priporoča, da se prijave pošljejo kar najbrž tajništvu VI. sekcije za konjerejo, Dunaj I., Herrengasse 13.
Od kmetijsko-kemičnega deželnega preskušališča v Mariboru.
Da bi se pospeševala na Štajerskem uporaba umetnih gnojil v kmetijstvu, posebno v sadjarstvu in vinarstvu, naročil je visoki staj. deželni odbor z naredbo z dne 30. julija 1895, št. 20.396, štajerskemu kmetijsko-kemiškermi deželnemu preskušališču v Mariboru, da izvrši naročila takih gnojil zadružnim potom na najceneji in najzanesljiviši način.
Imenovani zavod bo naročil gnojila, kakor hitro se oglasi deležnikov za množino do 10.000 kilogramov. Pozivamo torej vse interesente, ki hočejo tem potom dobiti umetna gnojila, da se obrnejo za jesensko dobo najkasneje do konca septembra ali pismeno
z naznanilom, koliko in ktere vrste gnojila želijo, do podpisanega vodstva, ali pa da osebno napovedo to v prostorih zavoda (Urbani-gasse 23).
Gnojila se razdelč takoj ko pošiljatev dojde, o čemer se bodo deležniki obvestili, na kolodvoru v Mariboru ali pa v skladnici preskušališča tekom 1 do 2 tednov, v zadnjem slučaju se pa nekaj doplača, da se povrnejo prevozni stroški. Plačati se mora takoj ob prejemu gnojila. Vsa natanČneja pojasnila daje: vodstvo kmetijsko-kemiškega dež. preskušališča v Mariboru.
Opomba. O vrsti in množini gnojil, ki se naj rabijo, daje zgoraj
imenovano vodstvo na pismena vprašanja takoj pojasnilo. V takih popraševanjih je treba povedati, ktera kulturna vrsta se ima gnojiti, kakšna so tla (lahka, teška,
ilovica, pesek i. t. d.), ali je zemljišče mokro ali suho, kaj je poprej tam rastlo in kako gnojilo, in morebiti druge, opazke, katere je dobro vedeti.
Zakon proti razkosavanju zemljišč.
V nemškem cesarstvu veljavni državljanski zakonik, kakor znano, ne prepoveduje nadrobne prodaje zemljišč, tako zvanega razkosavanja posestev. Celo to vprašanje prepuščeno je prosti razsodbi poedinih držav. Ker pa je razkosavanje posestev, zlasti v Frankoniji in gorenjem Švabskem, postalo zelo nevarno tamošnjemu kmetiškemu stanu, sklenila je virtemberška poslanska zbornica po nasvetu kraljevo virtemberške vlade do-
ločbo, da kdor kupi zemljišče, obsegajoče najmanj tri hektare, ki se je doslej skupaj oskrbovalo, sme tisto šele po preteku treh let na drobne kose prodati; ako hoče poprej prodati, mora zemljišče oddati celotno ali saj 7 5 % skupaj. To bo razkosevalce posestev (kateri zemljišč sami ne obdelujejo, marveč jih parcelirano takoj zopet prodajo in svoj denar naglo iztirjati hočejo) očividno zelo oviralo pri njih poslu.
Carinsko varstvo za poljedelske pridelke na Danskem.
V finančnem ministerstvu sestavila se je komisija enajstih članov, ki ima nalogo preiskavati, ali bi bilo carinsko varstvo kme-
tijskim pridelkom in danskemu poljedelstvu sploh koristno in kako naj bi se tisto uvedlo.
Uvoz plemenskih goved iz Švice.
C. kr. ministerstvo za notranje stvari je z ukazom z dne 31. julija, št. 25.407, vnovično prošnjo živinorejske zadruge -v Bischofteinitz
(Češko) za dovoljenje uvoza plemenskih goved simendolske pasme iz Švice iz živinozdravsko-policij-skih ozirov odbilo.
Poročila o
Odesa, 30. avgusta 1899. V tavriški in hersonski pokrajini so bile lepe marelice in breskve, a obilna letina ni bila. Sliv je zelo veliko in so dobre. Letina jabolk in hrušek bo prav dobra. Vinogradi pa niso v posebno dobrem stanju. V Besarabiji je bila sadna
sadni letini.
letina dozdaj v južnem delu srednja, v severnem dobra, četudi je sadje na mnogih krajih hitro gnilo. Jabolka in hruške so dobre, tako tudi slive. Vinogradi so se po dežju lepo popravili in obetajo dobro trgatev. Na Krimu je bila dozdaj sadna letina jabolk in
hrušek prav obilna, tudi dobro je sadje. Cene so za pud v Odesi take-le: jabolka: celebke 2 rublja 40 kopek za pud, šafranke (boljše vrste) 4 rublje, šafranke (slabše vrste) 2 rublja 50 kopek, rejnete 3 rublje. Razen teh vrst so še druge, ki imajo ime po kraju, kjer rastd. Glavni trgovišči sta Sevasto-polje in Jalta. Vinogradi so po vsem Krimu prav lepi.
Petrograd. 26. avgusta. Od jagodja, ki pride v tukajšnjem okraju
v poštev, kažejo rdeče jagode in maline slabo in pozno letino, tako tudi borovnice. Brusnice pa so dobro obrodile. Iz južne Rusije pa se poroča o bogati letini jabolk, tudi sliv je bilo baje nad srednje. Vsled izpodbude c. kr. poročništva je ruski finančni minister carinskim uradom naročil, da pri uvažanju inozemskega sadja, posebno od julija do novembra, carinske formalnosti naglo opravljajo, da se sadje ne pokvari.
Poročila o hmelju.
Žalec, dne 11. septembra 1899. (IX. poročilo južnoštaj. hmeljarskega društva.) Cena za golding, ki je bila spočetka 100 gld., je vsled medle kupčijo padla na 65 gld. Od včeraj je kupčija živahnejša, cena se je vzdignila do 70 gld. Ker pridelek ugaja, začeli so ga producenti dražje držati. Do-zdaj prodali so le mali producenti, večji čakajo. Anton Petriček,
društveni tajnik in blagajnik.
Kapla, dne 13. septembra 1899. Pozni hmelj se je tukaj obiral po ležah poglavitne doline v zadnjem tednu avgusta in prvem tednu
septembra, po stranskih dolinah in bregovih pa v slednjem tednu, in je obiranje zdaj sploh končano. Letina poznega hmelja je po svoji kakovosti izborna, po množini pa približno za V5 manjša od leta 1898. Pozni hmelj je zdaj že popolnoma suh za prodajo, mnogi posestniki želijo ga prodati. Tako domači kakor tuji skupčevalci hmelja .so bili dosihmal pri nakupovanju poznega hmelja zelo zdržni, in producenti so doslej razmerno male množine prodali po 60—80 gld. meterski cent.
Gustav bar. Wittenbach.
Izkaz
o živinokužnih boleznih, ki so vladale, oziroma ponehale na Štajerskem v poročevalni
dobi od 3. do 10. septembra 1800.
Vladajo: 1. Garje ovac v občinah Klaus, Unterthal (po 1 planina), pri kozah v občinah Ramsau, Unterthal (po 1 planina) v okr. G robni in g in pri konjih v občini Worth (2 hleva) v okraju Hartberg.
2.	Rudečica svinj v občinah Turnau (1 hlev) v okraju Bruck ob M.; Teharje (2 hleva) v celjskem okraju; Kornberg (2 hleva) v okraju F e 1 d b a c h; Bretstein (1 planina), Grosslobming, Pichelhofen (po 1 hlev) v okraju Judenburg
Hafning, Miihlthal (po 1 hlev) v okr. L e o b e n; Prebensdorf (1 hlev) v okraju Weiz: sv. Janž (1 hlev) v slovenjegraškem okraju.
3.	Svinjska kuga v občinah Ptuj (1 hlev) v okraju mesto Ptuj; Aflenz (4 hlevi in 1 planina), Folz (5 hlevov) v okraju Bruck ob M.; Knittelfeld (1 hlev), Spielberg (1 hlev) v okraju Judenburg; Donawitz (1 hlev), Leoben (3 hlevi) v okraju Leoben; Radvanj (2 hleva) v mariborskem okraju; Jurovec (8 hlevov), Podlehnik (1 hlev), Manjberg (8 hlevov), Središče (1 hlev), Slatina (5 hlevov) v ptujskem okr.; sv. Peter pod sv. gorami (2 hleva), Zakot (1 hlev) v bre-
-----
ž iškem okraju. — Tukaj omenimo, da v vseh teh od svinjske kuge okuženih hlevih ni nobene svinje več.
4.	Steklina pri eni svinji v občini Slovenska Gorca v radgonskem okraju.
Ponehala je: 1. Rudečica svinj v občinah Weissenbach v okraju F eldbach; Diirnberg v okraju Judenburg; sv. Peter, Zabukovje v brežiškem okraju.
2. Svinjska kuga v občinah Obdach v okraju Judenburg; Račje v mariborskem okraju.
V Gradcu, 11. septembra 1899.
Senjmi na Štajerskem.
Brez zvezdice so navedeni letni senjmi za blago, z eno zvezdico (*) so živinski senjmi, z dvema zvezdicama (**) senjmi za blago in živino.
Dne 6. oktobra: Spodnja Polskava (svinjski senjem) v sl. bistriškem okraju; Pišece** v brežiškem okraju.
Dne 7. oktobra: Tilmič** v lip-niškem okr.; Poljčane (senjem s ščetinovci) v mariborskem okr.; Halbenrein** v radgonskem okr.; Brežice (svinjski senjem).
Dne 9. oktobra: Gomilica** v lip-niškem okraju.
Dne 10. oktobra: Orešje** v brežiškem okraju.
Dne 12. oktobra:	Teharje* v
celjskem okraju; Breg pri Ptuju (svinjski senjem); Gradec*.
Dne 13. oktobra: Fraustauden* v mariborskem okraju.
Dne 14. oktobra: Poljčane (senjem s ščetinovci) v mariborskem okraju; Brežice (svinjski senjem).
Dne 15. oktobra: Oplotnica** v konjiškem okraju.
Dne 16. oktobra: sv. Lenart** v slovenjegraškem okraju; Loče** v konjiškem okraju; Spieifeld** v Upniškem okraju; Račje (kramarski, živinski in konjski senjem) v mariborskem okraju; Sv. Križ** v rogačkem okraju; Planina* v
sevniškem okraju; Arvež (senjem z drobnico).
Dne 17. oktobra: Ema** v šma-rijskem okraju pri J.
Dne 18. oktobra: Vojnik* v celjskem okraju; Mozirje** v gornjegraškem okraju; sv. Marko** v laškem okraju; Trbovlje** v laškem okraju; sv. Trije Kralji v šentlenartskem okraju, Sl. G.; Podsreda** v kozjanskem okraju.
Dne 19. oktobra: Breg pri Ptuju (svinjski senjem); Gradec*.
Dne 20. oktobra: Maribor, levi Dravski breg (živinski in konjski senjem).
Dne 21. oktobra: Mala Nedelja v ljutomerskem okraju; Sevnica**; Poljčane (senjem s ščetinovci) v mariborskem okr.; Brežice (svinjski senjem); Maribor, levi Dravski breg**; Celje** (tudi konjski senjem).
Dne 23. oktobra: Videm* v brežiškem okraju; Ribnica** v marenberškem okraju.
Dne 25. oktobra: Bizeljsko** v brežiškem okraju; Velenje** v šoštanjskem okraju; Lipnica*.
Založila štaj. kmetijska družba. — Tiska „Leykam“ v Gradci.