Štajerski
KMETIJSTVO	AKTUALNO	RADENCI
Pogajanja za subvencije Tri ponudbe za Talum Prevozniki - vstop v EU Stran 11	Stran 9	Stran 5
TEDNIKOVA AKCIJA
Izbrali ste Edija Vajdo Stran 16
ANKETA V LENARTU
Vstop v EU in NATO Stran 2
Ptuj, četrtek, 13. marca 2003
letnik LVI . št. 10 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ŠPORT
Rezultate krojijo sodniki Stran 27
Ptuj . Svetnik udaril občana
Ko je pest močnejša od besed
Zgodilo se je na pustni torek okrog 18.30 ure v kavarni Evropa na Mestnem trgu na Ptuju. Med {tevilnimi gosti sta bila tudi svetnik Ignac Vrhovšek s svojo družbo in Boris Krajnc, donedavni predsednik upravnega odbora KTV Ptuj, sicer oba aktivna člana odbora za splošne zadeve pri mestnem svetu, prvi kot predsednik, drugi kot zunanji član.
Po Krajnčevem pripovedovanju naj bi ga Vrhovšek gnjavil, zato mu je ve~krat so~no zabrusil, naj mu da mir, ker se na pustni torek o resnih zadevah ne bosta pogovarjala. Zatem je prisedel k njihovi mizi, Krajnc je stal, iz sede~ega položaja ga je Vrhovšek premišljeno udaril v predel levega očesa in mu povzročil rano v višini spodnje veke. Pri tem mu je razbil tudi očala. Sreča v nesreči je bila, da steklo ni prišlo v oko. Poškodovani Krajnc je takoj iskal zdravniško pomoč, rano so mu oskrbeli na kirurgiji, naslednji dan je obiskal še okulistko. Še isti večer je prijavo o napadu podal na Policijski postaji Ptuj.
Za Tednik je povedal, da bo zahteval zadoščenje in odškodnino, saj Vrhovšku ni dal povoda za takšno ravnanje, ki v nobenem primeru ne bi smel reagirati kot je, četudi je menil, da naj bi ga šikaniral. Kot svetnik, prestavnik najvišjega oblastnega organa lokalne skupnosti, bi se moral zavedati, kako se mora obnašati predstavnik ljudstva. O fizičnem napadu nanj je Boris Krajnc obvestil tudi župana Mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana
in mestni svet v upanju, da bo župan ukrepal skladno s svojimi pooblastili in pristojnostmi.
Župana Mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana je neljubi dogodek presenetil. Na vsak način gre za nepimerno dejanje, je povedal, saj ljudje med seboj morebitne težave rešujemo s pogovorom, ne pa fizično. Kakšne pristojnosti ima v tem primeru in ali mora zadeva tudi na mestni svet, v tem trenutku ne ve, bo pa povprašal v pravni službi.
Ignac Vrhovšek nam je tri dni po dogodku povedal, da se ni zgodilo nič takšnega in da naj bi šlo s Krajnčeve strani za šikaniranje. Celo umikal se mu je, on pa je še naprej silil vanj. Za udarec se ne misli opravičevati. Bil je pač pustni torek. Potem ko ga je udaril, je v kavarni ostal še do enajstih, je povedal.
Kot kaže se danes v nobenem okolju ni mogoče ubraniti nasilnemu obnašanju. So pa se že nekoč znali vsaj zavarovati pred takšnimi dejanji, celo v statutu mesta Ptuja iz leta 1513 je veliko zapisanega o tem, kakšne naj bodo moralne kvalitete svetnika, do 21. stoletja pa so se izgubile, nikjer jih ni več zaslediti, ne v zakonu o lokalni samoupravi ne v statutu mestne občine oziroma njenem poslovniku. Svetnik naj bi bil predvsem miroljuben, moder, razumen, preudaren, prizanesljiv, resnicoljuben, solidaren, dejaven v skupno korist in povsem zanesljiv; skratka njegovo obnašanje mora biti mestu v ponos, o tem so vedeli že v 15. stoletju, v 21. stoletju pa je vse to že samo po sebi umevno, ali res?
MG
Golf? Pametno. CS
Golf ocean
Osvežilni Golf ocean s klimatsko napravo. Prihranek do 240.000 SIT.
Tehtni argumenti za preudarno edlo£itev. nko d.o.o., Zadniini hg 8,2251 Ptuj
02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
Število vozil in modelov je omejeno.
Foto: Črtomir Goznik
V tednu od 24. do 28. februarja je Društvo izbrisanih Slovenije pripravilo vrsto aktivnosti, s katerimi so opozorili na probleme ljudi, ki so od leta 1992 nikogaršnji. Več na strani 5.
Jurovski Dol • Lovci ogorčeni
Potepuški psi ubijajo divjad
Klateški psi pobijejo veliko srnjadi. V lovski družini Sv. Jurij v Slovenskih goricah so tamkajšnji lovci to zimo ugotovili že dva pokola srnjadi. Prvega so odkrili pred dvema mesecema v bližini Jurovskega Dola ob nasadih sadnega drevja.
Lovci so našli osem kosov pobitih in požrtih kosov srnja-di. Zadnjega so odkrili ob koncu meseca na istem mestu, kjer so pobrali deset kosov pobite divjadi.
Miroslav Bauman, član Lovske družine Sv. Jurij, pravi: "Ali je res potrebno, da nam bodo klateški psi pobili vso srnjad, preden bomo pričeli ukrepati? Zavedamo se svojih pravic in dolžnosti, vendar se neradi odločamo za usmrtitev klateških psov, saj si želimo dobrih odnosov z vsemi v tem okolju. Do sedaj smo se bolj osredotočili
na to, da opozarjamo in prosimo lastnike psov, da le-te držijo pod kontrolo. Vsako leto namreč pošljemo v vsa gospodinjstva z območja naše lovske družine dopis, s katerim opozarjamo na veliko škodo, ki jo povzročajo psi. Lovci ne obsojamo psov, saj vemo, da je bil pes prva divja žival, ki jo je udomačil človek, nagon po klanju pa je v teh živalih ostal, če jim je seveda dana možnost. Ob takih primerih si kritike zaslužijo tisti lastniki psov, ki jim dopuščajo te pokole."
Zmago Šalamun
Ljutomer
Streljanje zaradi dolga
Minulo soboto je prišlo v Ljutomeru do streljanja. Domnevni osumljenec, 19-letnik M. K. iz Jeruzalema v občini Ljutomer, je, predvidoma zaradi dolga, iz neposredne bližine z doslej neznanim orožjem dvakrat ustrelil oškodovanca, 24-letnega I. V iz Ljutomera, v predel prsnega koša. Oškodovanec je pri tem utrpel telesne poškodbe, vendar je zunaj življenjske nevarnosti. Preiskava kaznivega dejanja je v teku, o podrobnostih pa bomo v Tedniku pisali prihodnji teden.
MŠ
9770040197060
Doma
Vključitev boljša kot osamitev
BRDO PRI KRANJU - "Moje sporočilo Slovencem je, da je vključitev boljša kot osamitev. Slovenija bo kot članica zveze NATO lahko soodločala o prihodnosti in ne le opazovala, kako se odločitve sprejemajo," je dejal generalni sekretar NATO George Robertson na novinarski konferenci po pogovoru s slovenskim premierom Antonom Ropom na Brdu pri Kranju.
Preveč vpisa v splošne gimnazije
LJUBLJANA - Učenci, ki se vpisujejo v srednjo šolo, so bili v torek seznanjeni s stanjem prijav in številom vpisnih mest za novince v šolskem letu 2003/2004. Število prijav sicer presega število prostih mest v programih splošnih gimnazij (prijav je 766 več kot vpisnih mest), medtem ko je v programih strokovnih gimnazij na voljo še 465 prostih mest, prosta mesta pa so ostala tudi v večini programov srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja ter nižjega poklicnega izobraževanja. Učenci lahko svojo prijavnico za vpis na drugo srednjo šolo ali drug program prenesejo najkasneje do 24. marca, o morebitnih omejitvah ali povečanjih oddelkov pa bodo po prenosih prijav obveščeni do 22. aprila, so sporočili z ministrstva za šolstvo, znanost in šport.
Dohodninska napoved po internetu
LJUBLJANA - Zavezanci za plačilo dohodnine imajo za oddajo napovedi za odmero dohodnine za leto 2002 časa še tri tedne, do ponedeljka, 31. marca. V papirnicah so obrazce po ceni 57 tolarjev začeli prodajati že sredi januarja, vendar pa zavezanci lahko letos prvič izpolnijo tudi spletni obrazec Davčne uprave RS (DURS). Ustrezno spremembo pravilnika o obrazcih za odmero nekaterih davkov, ki omogoča vložitev napovedi za odmero dohodnine tudi na obrazcu, objavljenem na spletni strani DURS, je v zadnji številki Uradnega lista objavil finančni minister.
Nezaupanje v doma pridelano hrano
LJUBLJANA - Slovenski potrošniki izgubljajo zaupanje v hrano, ki jo pridelajo slovenski kmetje, kar je slabo za vse, kljub politični volji za zagotovitev varne hrane pa je zmanjkalo politične moči, je stanje varne hrane v Sloveniji na okrogli mizi z naslovom Agencija za varno hrano - porok za varno hrano opisala predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin.
Po svetu
Maltežani za EU
VALLETTA - Predsednik malteške vlade Edward Fenech Adami je po uspehu sobotnega referenduma o vstopu Malte v Evropsko unijo za 12. april napovedal parlamentarne volitve. Kot je po pogovorih s ~lani vlade na novinarski konferenci pojasnil Adami, je odlo~itev glede parlamentarnih volitev sprejel v interesu države, da bi razblinil negotovost, poro~a ameriška tiskovna agencija AP.
Za mirno rešitev iraške krize
NEW YORK/BAGDAD - V svetu so se nadaljevala diplomatska prizadevanja za mirno rešitev iraške krize. Za mirno rešitev iraške krize sta se zavzela nemški kancler Gerhard Schroeder in ruski predsednik Vladimir Putin. Francoski zunanji minister Dominique de Villepin je začel turnejo po afriških državah ~lanicah VS, katere namen je pridobiti podporo Angole, Kameruna in Gvineje proti vojni v Iraku.
Bush zavrnil Sadamovo pismo
RIJAD - Ameriški predsednik George Bush je zavrnil sprejem pisma iraškega voditelja Sadama Huseina, ki naj bi mu ga v petek na sestanku v Washingtonu izročil vodja katar-ske diplomacije Hamad Rem Jasam Al Tani, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP navedel arabski časnik Al Šark Al Avsat. Bush je zavrnil pismo, v katerem mu Sadam Husein predlaga, "da bo popolnoma sodeloval z ZDA in izpolnil vse njihove zahteve v zameno za svoj obstanek na oblasti," po poročanju AFP navaja časnik, ki se sklicuje na neimenovanega arabskega predstavnika.
Brez dogovora o Cipru
HAAG - Pogovori o rešitvi ciprskega vprašanja se v Haagu niso končali v predvidenem roku, saj sprti strani nista dosegli dogovora. Kot je po srečanju z vodjo ciprskih Turkov Raufom Denktašem in ciprskim predsednikom Tasosom Pa-padopulusom povedal generalni sekretar ZN Kofi Annan, se bodo pogovori nadaljevali. Denktaš in Papadopulus naj bi Annanu sporočila, ali sprejemata njegov predlog za izvedbo ločenih in istočasnih referendumov v obeh delih razdeljenega Cipra 30. marca o nadaljnji usodi od leta 1974 razdeljenega otoka. Denktaš je sicer že napovedal, da si bo prizadeval za spremembe Annanovega načrta in ga bo tako najverjetneje zavrnil. Če bi sprti strani soglasje vendarle dosegli, bi otok lahko 1. maja 2004 vstopil v EU združen, sicer bodo v unijo sprejeli le južni, mednarodno priznani grški del otoka.
Evropska unija in mi
Pokojninski sistem
V evropskih državah število upokojencev iz leta v leto narašča, podobno kot v Sloveniji. Že dolgo je znano, da se prebivalstvo v razvitejših delih sveta vse hitreje stara. Vzrokov je več, glavna pa sta nižja smrtnost in rodnost. Oba ob naraščajoči stopnji brezposelnosti in manjši gospodarski rasti, ki se vse od terorističnih napadov na ZDA zmanjšuje tudi v evropskih državah, omejujeta pokojninske sisteme in posledično zmanjšujeta delež sredstev za pokojnine.
Zaposleni za opravljeno delo želijo primerno plačilo in tako tudi upokojenci od minulega dela pri~akujejo vir dohodka oz. pokojnino, ki naj bi jim omogočal normalno življenje. A da povprečna pokojnina že dolgo ne zadostuje vsem potrebam današnjega dne, vedo mnogi, vsaj v Sloveniji, ki se je z reformo in prilagajanjem pokojninskega sistema sistemov v EU pričela spopadati v prejšnjem desetletju.
Pokojninski sistem znotraj Evropske unije je urejen drugače kot v Sloveniji, saj temelji na osnovi vlaganj v času zaposlitve posameznika. Dogaja se, da lahko nekateri upokojenci, ne le v zahodnoevropskih državah in članicah Unije temveč tudi izven njenih meja, v ZDA, Kanadi in drugod, kot upokojenci zaslužijo več kot takrat, ko so še bili zaposleni. Sistem naložb za prihodnost ali dodatnih pokojninskih zavarovanj je namreč že star in dobro utečen, medtem ko se v Sloveniji mnogi šele sprašujejo, katera od pokojninskih družb je prava in kateri velja zaupati svoj denar. Spodbudno je, da Slovenija svoj pokojninski sistem prilagaja evropskemu in da obstajajo dodatne možnosti "varčevanja" za potrebe starosti. Vprašanja, ki se ob tem pojavljajo so, ali posamezniku, ob naraščajočih stroških vsakdan-
Anketa
jega življenja, še ostajajo sredstva za tovrstne naložbe in kako to možnost zagotoviti večini.
V Evropski uniji naj bi bile pokojnine rezultat dela in vlaganj, zato bodo prve sadove dodatnih pokojninskih zavarovanj v Sloveniji lahko žele šele danes in v bodoče zaposlene generacije. Trenutno so v Sloveniji pokojnine še vedno precej odvisne od politike in gospodarstva, zato ni presenetljivo, da so starejši do Evropske unije toliko bolj zadržani.
Pokojninski sistemi EU
Pokojninski sistemi se med članicami petnajsterice razlikujejo, Unija pa na tem področju ne predpisuje specifičnega sistema, kar pomeni, da so države na področju pokojninske politike še avtonomne. V državah EU prevladujeta dva sistema financiranja javnih pokojninskih shem: skandinavski in zavarovalniški. Prvi, uveljavljen na Danskem, Švedskem in Finskem, se financira iz državnega proračuna, medtem ko drugi temelji na prispevkih zaposlenih in podjetij. Zaradi hitrega staranja prebivalstva se čedalje večji del financiranja prenaša v zasebni sektor. V Sloveniji se sredstva za pokojnine zbirajo iz prispevkov delodajalcev, delo-
jemalcev in tudi državnega proračuna. Pokojnine so - kot v Sloveniji - tudi v državah EU obdavčene, obdavčitev pa zavisi od sistema državne politike, višine ter vrste izplačila pokojnine. Podobno kot pri nas, se meja upokojevanja dviguje tudi v EU zvišuje. Višina pokojnine je povsod odvisna od dolžine zavarovanja, višine prispevkov in starosti ob upokojitvi. Upokojenci so ob preselitvi v drugo državo EU upravičeni do prejemanja pokojnine iz matične države ter deležni socialne varnosti, ki velja za državo, v katero so se preselili.
Pričakovanja od vstopa v EU so različna, kot so različni tudi pogledi nanj. A dejstvo je, da bosta standard današnjih slovenskih upokojencev, še naprej krojila politika in gospodarstvo. Če bodo uspešni politiki in gospodarstveniki, bo v razširjeni evropski "družbi" uspešna tudi Slovenija, seveda ob višji gospodarski rasti in nižji stopnji brezposelnosti drugod po Evropi in v svetu.
Ali ste vedeli da:
-	je v Sloveniji starejših nad 60 let 18,1%, v Avstriji 19,8%, v Švici 19,6 % in na Švedskem 22%.
-	je v Sloveniji 9,1% rodnost, v Avstriji 10,8 %, v Švici 11,7 % ter na Švedskem 10,8 %.
-	da v Iraku, kamor so te dni uprte oči svetovne javno-
sti, živi le 4,8 % starejših nad 60. Statistika pa v tej državi beleži kar 34 % rodnost ter 9,8 % smrtnost. Slednja je primerljiva z evropskim povprečjem.
Pred referendumsko mrzlico
Dnevi bežijo, napetost v Sloveniji pa narašča. Kako tudi ne, saj bomo Slovenci po plebiscitu decembra 1990 čez dobra dva tedna, prvič v zgodovini lastne države, odločali o njeni prihodnosti. Odločali bomo, ali smo za izgubo delne suverenosti pripravljeni sprejeti pravni red, ki ga uradno od leta 1992 gradijo, ne le gospodarsko, pač pa tudi politično najmočnejše države evropskega kontinenta. S sprejetjem ustavnih sprememb je bilo prejšnji četrtek storjeno še zadnje dejanje za izvedbo razpisanih marčevskih referendumov, na katerih bomo odločali tako o vstopu Slovenije v EU kot zvezo NATO. Oba referenduma bosta zavezujoča, kar pomeni, da bo odločitev sprejeta le, če se bo zanjo odločila večina volivcev in volivk, ki bodo oddali glasovnice. Referendumov ne bo mogoče ponoviti. Več o referendumu o EU pa že v prihodnji številki Tednika.
Anemari Kekec
Kaj menijo o vstopu v EU in NATO v Slovenskih goricah
Na lenarških ulicah smo naključne mimoidoče vprašali, kaj menijo o vstopu Slovenije v EU in NATO. Kar veliko jih je bilo, ki so se izgovarjali na pomanjkanje časa, drugi so spet dejali, da jih to ne zanima. Nekaj pa jih je odgovorilo na naše zastavljeno vprašanje:
Milan Hamersek iz Cer-kvenjaka je menil, da bo Slovenija z vstopom v EU pridobila več možnosti na več področjih. Proti pa je, da Slovenija vstopi v NATO.
Lidija Sipek iz Cerkvenja-ka: "Strinjam se, da Slovenija vstopi v EU in NATO, ker menim, da je Amerika veliko pred Evropo in le skupaj smo lahko sovražniku kos."
Anita Oprešnik iz Svete Ane: "Sem za to, da se Slovenija vključi v EU, saj vidim večjo možnost zaposlovanja. Vstopu v NATO pa nisem preveč naklonjena, še posebej ne, če bi ženske morale v vojsko."
Leopold Omerzu iz Lenarta: "V NATO bolj ja, kot ne. Vse skupaj je povezano z EU in eno z drugim je pogojeno. EU bo prinesla konkurenčnost, pa
tudi standard bi se moral povečati."
Jože Schonveter iz Jurov-skega Dola: "Sem za to, da Slovenija vstopi v EU. Sem pa proti NATU, zato ker je za takšne stvari škoda denarja in ga je mogoče boljše porabiti."
Marjan Dvoršak iz Zavrha: "Vstop v NATO načeloma ne. V EU pa smo tako že skoraj notri."
Alen Stanojevic iz Lenarta: "EU ja, okrog NATA sem
zaenkrat še neopredeljen. EU prinaša večje tržišče, prinaša pa tudi slabosti. Upam pa, da bodo naši politiki uspeli iz tega iztržiti čimveč."
Marija Sitar iz Lenarta: "Nisem za vstop v NATO, saj je to veliki strošek, še bolj nas bodo "gulili". Od EU pa pričakujem, da bo prinesla delovna mesta za mlade."
Zmago Šalamun
Milan Hamersek iz Cerkvenjaka, Lidija Šipek iz Cerkvenjaka, Anita Oprešnik iz Sv. Ane, Leopold Omerzu iz Lenarta, veter iz Jurovskega Dola, Marjan Dvoršak iz Zavrha, Alen Stanojevic iz Lenarta, Marija Sitar iz Lenarta
_a
imagoslav Šalamun
Jože Schon-
Štajerski tednik
V petinpetdesetem letu z novim imenom
Regionalni oziroma pokrajinski časopis Tednik, ki je kot tiskani medij najbolj prisoten v Spodnjem Podravju in Prlekiji, je po starosti tretji slovenski pokrajinski časopis. Leto starejša sta Gorenjski glas iz Kranja in Primorske novice iz Kopra.
Naše delo, kakor se je naš časopis imenoval ob ustanovitvi, je za~elo izhajati v juliju leta 1948. Pod tem imenom je ~aso-pis izhajal do leta 1951, ko se je preimenoval v Ptujski tednik. Leta 1961 se je zaradi pokrivanja {ir{ega prostora preimenoval v Tednik, ki smo mu v devetdesetih letih dodajali vzdevek Vaša štajerska kronika in kasneje Vaše štajerske novice.
Časopis je leta 1948 ustanovil občinski odbor OF kot večino takratnih časopisov, dnevnikov in tednikov, saj je po letu 1945 urejal javno obveščanje zakon o tisku, ki je ukinjal vse dotedanje strankarske časopise ter časopise, ki so služili okupatorju.
Od skromnih začetkov izhajanja Našega dela (prvo leto je izšlo zgolj štirinajst številk), se je časopis Ptujski tednik in Tednik razvil v nepogrešljivega spremljevalca življenja in dela posebej na ptujskem in ormoškem področju. Ime Ptujski tednik se je očitno najbolj prijelo, saj ga še danes mnogi bralci tako poimenujejo, v mariborski tiskarni, kjer smo tiskali naš časopis preko petdeset let, pa so ga zaposleni preimenovali kar v Ptujčana, kar pa ustanovi-
Fotozapis
Naše delo
Tednik
TEDNIK
^UijoKCiedivlK TFDtfIK
Logotipi Našega dela, Ptujskega tednika, Tednika


HnaE]
TEDNIK
Ta teden
Štajerskemu tedniku
na pot
Saj se pravzaprav z današnjo številko Tednika ni ne vem kaj spremenilo. Še zmeraj je to časopis, ki poroča o tem, kaj se dogaja na štajerskem koncu Slovenije, a tudi drugod po Sloveniji, še zmeraj vam bomo vsak četrtek povedali in pokazali, kaj so počeli v tem ali onem kulturnem, športnem in še kakšnem društvu, še zmeraj bomo skupaj z vami pogledali, kaj se dogaja pri sosedovih. Tako kot smo počeli doslej - že 55 let. In jih bomo še najmanj naslednjih 55.
Res pa seje zgodilo to, da smo Tednik preimenovali. Pa ne ker bi se prejšnjega imena sramovali, le vse prevečkrat se nam je dogajalo, da zlasti oglaševalci niso vedeli, v kateri del Slovenije naj nas umestijo. Za Primorske novice, Gorenjski glas in Dolenjski list, na primer, so takoj vedeli, kje bosta našla svoje bralce, mi pa, ki smo bili štajerski že doslej, bomo to tudi poslej. Štajerski tednik.
Poleg spremembe imena je nekoliko spremenjen tudi videz časopisa. Želeli smo namreč, da bi vsebine, ki jih pripravljajo naši novinarji in množica dopisnikov, prišle do vas v privlačnejši podobi. Saj je že res, da je za vsakega kupca pomembna vsebina, ampak tudi lepa embalaža kar precej vpliva na to, ali se odločimo za nakup ali ne. Pri časopisu je nekaj podobnega, saj je tudi to izdelek, ki v boju za kupce tekmuje z drugimi. Prepričani smo, da bo Štajerskemu tedniku to uspelo enako dobro, kot je doslej Tedniku, še prej Ptujskemu tedniku in še prej Našemu delu. Z novim imenom, novo podobo, vsak teden svežimi novicami, stalno prilogo slovenskih regionalnih časopisov TV okno in drugimi, občasnimi prilogami.
Jože Šmigoc, odgovorni urednik
telji današnjega Ptujčana očitno niso vedeli.
Ime zgolj Tednik, kljub temu, da je bil edini časopis v Sloveniji s tem imenom, pa je dejansko premalo povedalo o teritorialnem področju, ki ga le-ta pokriva, zato smo v anketah, ki smo jih objavljali v časopisu, tudi bralce povprašali o
novem imenu; časopisu smo v podnaslovu in v propagiranju dodajali vzdevke Vaša štajerska kronika oziroma štajerske novice, dokler se nismo odločili za novo ime Štajerski tednik, kar dejansko tudi je, čeravno ne pokriva področja celotne Štajerske. Ob novem imenu bo nekoliko spremenjena tudi gra-
fična podoba. Postal bi naj preglednejši, verjamemo pa, da bo tudi v bodoče dovolj zanimiv, da boste, spoštovani bralci, še naprej radi segali po njem in v njem našli vse tisto, kar vas zanima in zaradi česa, ste ga brali do sedaj.
Franc Lačen
:acij(
Želite
znižati
stroške TELEFONIRANJA?
...na koncu nas najdejo! MM komunikacije PTUJ, Prešernova 29, tel 02 748 00 80
Mladi podarili rože
Člani Mladega foruma ZLSD Ptuj so v soboto, 8. marca, med 10. in 12. uro pred Mercatorjevo Blagovnico izvedli tradicionalni projekt ob dnevu žena: mimoidočim ženam so delili rože in z njimi želeli izkazati pomembnost tega dneva ter jim voščiti vse najlepše ob njihovem prazniku. Vmes so seveda rekli še kakšno o vremenu in pomladi, opazili pa smo, da so iz zagat, kaj podariti svoji najdražji, rešili tudi marsikaterega moškega, ki je na stojnici prišel do brezplačnega nageljčka za svojo najdražjo. No ja, saj smo že nekdaj rekli: Znajdi se ...
jé
Rože za ženske ob njihovem prazniku
Foto:jš
[
]
Vaša ocena nove podobe Štajerskega TEDNIKA?
ODGOVORE zbiramo na www.radio-tednik.si
Odgovori na zadnje vprašanje: Vaša ocena Kurentovanja 2003?
Odlično 41%
MJ
MS H SPERHEMBO
Bralki Oirii-Buri Braiki Šturbij Aliika Titičknii
Avtorja teksta: Branko Đurić-Đuro in IVIarko Pokom Režija: Branko Đurić-Đuro Kostumografija: Alan Hranitelj Scenografija: Anastasla KorŠIČ
Mirko je frizer, obožuje preciznost (navada Iz JLA) In sebe, ker je, kakor sam pravi: "...lep, negovan, urejen..." Damjan je zobozdravnik, obožuje Mirkovo asistentko In Mirkov (južnjaški) humor. Sam pa je, kakor pravi: "...bolj
štorast In neroden..." Ema je Mirkova sexy asistentka, nora na svojega šefa In ga hoče dobiti za vsako ceno. Pripravljena je celo oditi v
semensko banko In dobiti njegovo spermo. Ali jI bo Damjan pri tem pomagal ali pa jI bo poskusil podtakniti svojo? Zvedeli boste, ko pride, če (mu) pride... čas za spermembo!
6onšDica,20.iarK.Z0i3illB.3i
PIpDAjA r VSVOPNICN
PTUJ, Radii Tednik Ptuj, Agencija Luna' CORIŠNIC/IC Bencinski servis Žiher ORMOŽ. Blagovna hiša Mercator, 3 LENART, Gostilna 29
jnaj
dVA
Zamušani • 11. Občni zbor Mlekarske zadruge
Protestno pismo ministrstvu in VURS-u
Polna dvorana gasilskega doma v Zamušanih in prijetno vzdušje sta potrditev dobrega dela Mlekarske zadruge. V letu 2002 so mlekarsko dejavnost sicer spremljali tudi neprijetni dogodki: začelo se je s pojavom BSE na eni od kmetij, ki sodelujejo z Mlekarsko zadrugo Ptuj, jeseni pa je prirejo mleka pretresla afera s prepovedanim antibiotikom kloramfenikolom.
"Kljub težavam smo v zadrugi delali dobro," ocenjuje predsednik upravnega odbora Jože Lah. Prireja mleka se je v primerjavi z letom 2001 povečala za šest odstotkov. "To je dokaz, da je delo zadruge pravilno zastavljeno in da kmetje potrebujemo močno zadružno organizacijo. To se je posebej pokazalo v aferi kloramfenikol, kjer bi marsikateri posameznik klonil pod pritiskom javnosti, veterinarske stroke in politike, le združeni smo zdržali pritiske in se uspešno borili za svoje pravice.
Po treh letih združitve Mlekarne Ptuj s Pomurskimi mlekarnami lahko kmetje rečemo, da je bila odločitev pravilna. Z mlekarno zelo dobro sodelujemo, pripravljena je odkupiti vse naše mleko in oboji se zavedamo nujnosti dobrega sodelovanja in soodvisnosti. Res so ukinili proizvodnjo v Ptuju, vendar na osnovi nesporne ugotovitve, da sodobna proizvodnja na tej lokaciji dolgoročno ni možna. Sire iz našega mleka tako sedaj proizvajajo v Ljutomeru in ponosni smo na pohvale, da imamo kakovostno mleko. Pomembno je tudi, da je naše mleko plačano redno in pravočasno, kar omogoča stabilno poslovanje našim kmetijam."
Dobro poslovanje zadruge
Drago Zupanič pravi, da so v zadrugi z rezultati poslovanja v letu 2002 izredno zadovoljni, saj je teklo v skladu z načrti. Skupni prihodek se je v primerjavi z letom 2001 povečal za 11 odstotkov in je znašal 2,4 milijarde tolarjev, od tega predstavljajo prihodki od prodaje mleka 79 odstotkov prihodkov. Prihodki od prodaje trgovskega blaga so se povečali kar za 28 odstotkov, smele načrte ima zadruga na obeh po-
Foto: Jože Bračič
Podelitev priznanj najboljšim proizvajalcem mleka v letu 2002. Poleg predsednika Jožeta Laha in direktorja Draga Zupaniča sta na fotografiji (z leve) predstavnici kmetij Arnuš iz Doliča in Pintarič iz Zamušanov ter mladi gospodar na kmetiji Kotnik iz Šikol.
kovosti. Prav vprašanju somat-skih celic posvečajo v zadrugi veliko pozornost na vsakoletnih predavanjih, da bi bila kakovost mleka čim višja.
Tudi na letošnjem občnem zboru Mlekarske zadruge so podelili prizanje trem, lani najuspešnejšim kmetijam v prireji mleka. Največ mleka je oddala kmetija Arnuš iz Doliča, in sicer 444.766 litrov, sledila je kmetija Pintarič iz Zamušanov s 402.570 litri, tretja pa je bila kmetija Kotnik iz Šikol, ki je oddala 384.884 litrov mleka.
Nagradili so tudi tri zbiralnice, ki so imele v letu 2002 najboljše rezultate v kakovosti mleka, ta je odvisna od reda in čistoče v zbiralnici. Prva je zbiralnica Strmec, ki jo vodi Anton Moravec, druga zbiralnica na Zgornji Hajdini, za katero skrbi Kristina Kirbiš in tretja zbiralnica v Lancovi vasi, kije v oskrbi Elizabete Žgavc.
dročjih prodaje tudi v tekočem in naslednjih letih.
V Mlekarski zadrugi Ptuj so prepričani, da so edina specializirana mlekarska zadruga, ki aktivno pomaga svojim članom. V tekočem letu bo nakup reprodukcijskega materiala in zaščitnih sredstev presegel 500 milijonov tolarjev, vse to pa lahko člani dobijo na osnovi ugodnega kreditiranja in brez dodatnih stroškov posredovanja. V zadrugi je zaposlenih šest ljudi in tako je strošek dela ta-korekoč zanemarljiv.
Tudi kakovost mleka je bila v letu 2002 zelo dobra. Odkupili so nad 30 milijonov litrov, kar
98 odstotkov mleka je ustrezalo kriterijem za ekstra in prvi kakovostni razred, kar prinaša dodatno stimulacijo. Tudi po številu somatskih celic je bilo 97 odstotkov mleka najvišje ka-
Posledice afere kloramfenikol
Na občnem zboru Mlekarske zadruge seveda niso mogli mimo afere, ki jo je lansko jesen na območju celotne Slovenije pa tudi v območju zadruge povzročilo odkritje vsebnosti kloramfenikola. Pri tem so vodstvo zadruge pohvalili za odločno zastopanje pravic kmetov, odločno ukrepanje pri jemanju vzporednih vzorcev in tako
Tecaji Banke Slovenije
Tečaji veljajo od 11. marca 2003 od
00.00 ure dalje.			
	nakupni	srednji	prodajni
EUR	231.1136	231.8090	232.5044
AUD	128.8546	129.2423	129.6300
CAD	143.0159	143.4462	143.8765
HRK	30.2513	30.3423	30.4333
CZK	7.2858	7.3077	7.3296
DKK	31.1230	31.2167	31.3104
HUF	0.9430	0.9458	0.9486
JPY	1.7960	1.8014	1.8068
NOK	29.0811	29.1686	29.2561
SKK	5.5297	5.5463	5.5629
SEK	24.9755	25.0507	25.1259
CHF	157.3593	157.8328	158.3063
GBP	334.6078	335.6146	336.6214
USD	209.3989	210.0290	210.6591
PLN	53.1797	53.3397	53.4997
Prireditve na obeh vinsko-turističnih cestah - ha-loški VTC 11 in podpohorski VTC 17 - so pričeli že minuli konec tedna, še posebej pa opozarjajo na prireditev, ki bo potekala v soboto, 15. marca, na haloški VTC 11. Pričetek bo ob 9. uri v gradu Štatenberg. Ob 16. uri istega dne pa vabi še Vinogradniško—sadjarsko društvo Poljčane na otvoritev njihovega večnamenskega prostora.
Vinogradniki pravijo, da kdor želi vino dobro spoznati, se nikoli ne nauči vsega naenkrat, vedno odkrije kaj novega. Tako so menili tudi vinogradniki, združeni v Društvo vinogradnikov Makole, ki spada med najstarejša tovrstna društva v občini Slovenska Bistrica, saj deluje že 12 let. V vseh teh letih
je društvo, šteje 120 članov, uspešno delovalo v krajevni skupnosti Makole pa tudi v okviru občine. Letno organizirajo več strokovnih predavanj s praktičnim prikazom, na katerem se člani društva strokovno izpopolnjujejo. Med številnimi aktivnostmi organizirajo vsako leto tudi lokalno ocenjevanje vin s tega območja, kjer je ocenjenih preko 200 vzorcev tudi vrhunskih makolskih vin. Vina makolskih vinogradnikov dosegajo zadnja leta povprečno oceno preko 18,00 točk (od 20 možnih).
Društvo je zaradi teh uspehov in za boljšo predstavitev svojih vin obnovilo staro vinsko klet v gradu Štatenberg, ki se ponaša z letnico 1749, v degustacijsko klet, ki sprejme okoli 150 gostov.
naprej. Glede konca afere v zadrugi nikakor niso zadovoljni, saj so bili od vsega začetka prepričani, da kmetje za vsebnost prepovedanega antibiotika niso krivi. Zelo nezadovoljni so z ravnanjem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Veterinarske uprave RS, ki še do danes nista odkrila poti, po kateri je antibiotik zašel v mleko. V zadrugi so pripričani, da je vzrok iskati v zdravljenu živali, na vprašanje, kako je z vsebnostjo kloramfe-nikola v zdravilih, pa mora odgovoriti stroka. Na oba naslova so z občnega zbora naslovili protestno pismo, v katerem zahtevajo, da vsi pristojni do polovice marca pojasnijo, kako naj bi kloramfenikol prišel v mleko in nehajo s prstom kazati na kmeta.
Načrti za letos
V vodstvu zadruge poudarjajo, da bodo še naprej opravljali svoje pomembno poslanstvo, to je da delajo v zadovoljstvo in korist svojih članov. Poudarek bodo dajali še višji kakovosti mleka, svojim članom bodo v še večji meri pomagali pri nabavi krme in drugega reprodukcijskega materiala, nabavo obojega bodo tudi brezobrestno kreditirali. Z dobrim sodelovanjem postaja močnejša zadružna organizacija, kmet pa z njeno pomočjo lažje na vse leto enakomerno razporedi svoja gospodarske bremena.
JB

Makole • Vinogradniški dan odprtih vrat
Vinorodne Makole vabijo
Vinogradniki občine Slovenska Bistrica, združeni v tri vinogradniška društva, so se vključili v praznovanje šestega praznika občine Slovenska Bistrica z dnevom odprtih vrat vinskih kleti in vinotočev.
Za večjo promocijo društva in vin tega vinorodnega okoliša, organizirajo - letos že drugič - dan odprtih vrat vinskih kleti makolskih vinogradnikov, ki sodijo na območje haloške VTC 11. Zanje so značilne zelo strme lege, ročno obdelovanje, laporna podlaga, lega JV in JZ ter pridelava dobrega grozdja. Goste bodo v soboto, 15. marca, povabili v štiri smeri njihovega vinorodnega okoliša. Vse poti se bodo pričele pri gradu Štatenberg in bodo vodile proti Sv. Ani in Dežnemu, druga proti Staremu Gradu (Tahijev), tretja v smeri Je-lovca, Hrastja in Kleča in četrta proti Mostečnemu, Pečkam, Srecam, Štatenbergu in Trem Kraljem.
VT
Kratkotrajno povišanje
Dogajanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, je v preteklem tednu minilo precej mirno. Na začetku tedna smo lahko zasledili povišanje tečajev, toda na žalost vseh se ta trend ni nadaljeval do konca tedna. Prav tako še ni prišlo do pomembnejšega povečanja tr-govalnega prometa.
Kot po navadi, so bile tudi ta teden v ospredju delnice Petrola, Term Čatež, Krke, Gorenja, Pivovarne Laško in Mercatorja. Pri teh delnicah smo beležili tudi največje dvige tečajev. Družbe borzne kotacije so morale do prejšnjega tedna objaviti svoje bilančne podatke. Terme Čatež, Banka Koper in Aerodrom Ljubljana so vpre-teklem letu najbolj povečale čisti dobiček. Tečaji so se temu primerno gibali. Na Aerodromu Ljubljana so v preteklem letu imeli 2 odstotka manj letal in potnikov. Gre za vpliv svetovne recesije in recesije v letalskem prometu nasploh. Toda vseeno jim je v družbi uspelo povečati učinkovitost, na kar kaže tudi to, da se jim je dobiček povečal za 64 odstotkov na 1,5 milijarde tolarjev. Zaradi vpeljave novih računovodskih standardov, pa je realno ta dobiček nekoliko manjši, in sicer glede na leto 2001 se je dobiček povečal za dobrih 23 odstotkov. Agencija za trg vrednostnih papirjev pa je pred dnevi objavila, da ima lahko Pivovarna Laško skupaj s svojimi povezanimi osebami nekaj več kot 27-odstotni delež v največjem slovenskem časopisnem podjetju Delo. Laščani seveda taka namigovanja zanikajo. Razplet se bo razrešil pri pristojnem sodniku za prekrške.
Na prostem trgu je bila zopet v ospredju obveznica Slovenske odškodninske družbe. Tečaj se še vedno giblje okrog 99,5 odstotka nominalne vrednosti.
Prav tako so tudi nekatere obveznice Republike Slovenije dosegale dostojne rasti tečajev. Gre za obveznice 18., 48. in 28. izdaje.
Za nakup portoroškega luksuznega, a na žalost zanemarjenega hotela Palace, se zanimata Istrabenz in nemška družba Flattinger Design Hotels & Resorts.
Dun & Bradstreet je ohranil bonitetno oceno, da sodi Slovenija na prvo mesto v regiji skupaj z Madžarsko.
Jaka Binter Ilirika BPH, d.d.
jaka.binter@ilirika.si
Ljubljana • Se o tednu izbrisanih
Bo država popravila napake za nazaj?
V tednu od 24. do 28. februarja je Društvo izbrisanih Slovenije - Združenja za človekove pravice v Ljubljani pripravilo vrsto aktivnosti, s katerimi so opozorili na probleme ljudi, ki so bili leta 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, od tam so bili namreč prenešeni v register tujcev. Tako se je zgodilo z vsemi tistimi stalnimi prebivalci Slovenije, ki niso prevzeli slovenskega državljanstva. Ob osamosvojitvi je bil namreč sprejet zakon o državljanstvu, ki je za stalne prebivalce Slovenije, ki niso imeli slovenskega republiškega državljanstva predvidil poenostavljen način pridobitve državljanstva.
Pogoj je bil stalno prebivališče ob plebiscitu leta 1990 in da so v Sloveniji tudi dejansko živeli. Z zakonom je bil tudi določen rok, do katerega bi morali vložiti vlogo, potekel je 25. decembra leta 1991. Ker mnogi niso vedeli za zakon in da morajo zaprositi za državljanstvo - nekateri so v Sloveniji živeli že desetletja, drugi od rojstva - so se znašli na seznamu izbrisanih oziroma v registru tujcev. Da so nikogaršnji, je večina izvedela, ko je bilo treba zamenjati kakšen dokument. O tem, da jih praktično ni več, niso prejeli nobenega predhodnega obvestila oziroma kakršnegakoli dokumenta.
Številke izbrisanih so različne. Z enimi razpolaga društvo, z drugimi Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije. Po eni različici naj bi bilo izbrisanih okrog 30 tisoč; v preteklem obdobju si je svoj status nekako rešila večina, odprtih jih je je še okrog 4200.
Za mnoge se še danes po enajstih letih boja izbrisanih poraja upravičeno vprašanje, kako se je ta zgodba mogla odviti v državi, ki se tako rada ponaša s svojo socialno naravnanostjo in spoštovanjem člo-
vekovih pravic. S tem, ko so bili prenešeni v register tujcev, so namreč izgubili tudi vse možnosti za preživetje, za delo, za zdravstveno zavarovanje, za dvig svojih prihrankov. "To je civilna smrt," je med drugim v Ljubljani na shodu pred parlamentom povedal Aleksander Todorovič, ki je obdobje svoje "nevidnosti" preživel tako, da je drugim urejal vrtove.
Potem ko je bilo lani ob 10-letnici izbrisa na Ptuju ustanovljeno Društvo izbrisanih Slovenije - Združenje za človekove pravice, so poslali državnemu zboru prošnjo, naj čimprej prične z javno razpravo o dogodkih 26. februarja leta 1992. Letos, leto dni pozneje, so zadeve le še stopnjevali glede na ignoranco aktualne oblasti, ki je - kot je povedal predsednik Društva izbrisanih Slovenije Aleksander Todoro-vič - najbolj odgovorna, da krivica, ki se jim je zgodila pred enajstimi leti, ni odpravljena. Zahtevajo le, da jim država popravi krivice za nazaj, da jih ponovno vpiše tja, odkoder so jih 26. februarja leta 1992 izbrisali, čeprav nekateri tega, da je šlo za izbris, nočejo priznati. Zdaj naj bi na ministrstvu za
7
Izbrisani
2é2.m2-r 2(^-2003-
IZ i

HAKíH
HUtl!^^
piiaf^
Foto: Črtomir Goznik
Pred parlamentom v Ljubljani.
Foto: Črtomir Goznil<
Predstavniki Društva izbrisanih pri predsedniku parlamenta Borisu Pahorju.
notranje zadeve Republike Slovenije pripravljali osnutek zakona, ki bo popravil krivice za nazaj, še prej pa bo potrebno za takšen zakon in tudi morebitne odškodnine doseči konsenz vseh političnih strank, ki v tem trenutku nimajo enotnega stališča do te problematike. Nekatere, do lanskega leta (do nastanka društva), tudi niso vedele, da v Sloveniji živijo ljudje brez dokumentov. Država namreč še vedno ni pripravljena priznati nezakonitosti, ki jo je zagrešila pred enajstimi leti, ko je spodrezela tudi pravno eksitenco več desetisočim ljudem. Najmanj, kar lahko sedaj naredi, je, da čimprej s konsenzom napako popravi - krivic tako ne more izbrisati - največ pa povrniti življenja; nekateri so namreč v tem boju obupali in si vzeli življenje. Zadnji v začetku letošnjega leta na Ptuju. Po ustanovitvi društva so se nehale vsaj deportacije ljudi, čeprav, kot poudarja Alesander Todorovič, šikaniranjem še ni konca ne kraja. Najnovejši primer se je zgodil v Celju, ko eden izmed njihovih članov, čeprav živi v Sloveniji že od leta 1963, ne more dobiti začasnega prebivališča. Človek je
na koncu z živci, grozi, potrebno je nemudoma ukrepati, da ne pride do še večje škode.
Za skopimi časopisnimi obvestili o izgonu tujcev iz države so se pogosto skrivale zgodbe izbrisanih. To niso bili Kazah-stanci, to so bili izgoni očetov, sinov, hčera z lastnih hišnih številk, mnogi so jih tudi sami zgradili. Nihče, kdor ni doživel izbrisa ne more vedeti, kako je, če s strahom vsako jutro pelješ otroka v vrtec, ker pač nimaš dokumentov, ker si nikogaršnji
"V začetku, ko se nam je zgodil izbris, smo vsi mislili, da se je zgodila pravna zmota. Tudi meni se ni zdelo nič narobe, da so mi ob prijavi rojstva hčerke preluknjali dokument. Mislim sem si, če je že tako, pa si bom jutri uredil nove dokumente. Ko so mi dejali, da si moram pridobiti stalno prebivališče, sem mislil, da je to neka formalnost, saj vendarle že bivam tu. Potem pa vse to traja v nedogled, za nekatere, konkretno 4200 ljudi, ta bitka traja že enajst let," je še dodatno kalvarijo izbrisanih pojasnil Aleksander Todorovič.
MG
Radenci • Cestni prevozniki ob vstopu v EU
Res več dobrega kot ne?
Zasebnim prevoznikom v cestnem prometu iz Prekmurja in Pr-lekije je na posvetu v Kongresni dvorani hotela Radin v Radencih bila predočena pot, ki jih čaka ob vstopu v Evropsko unijo, seznanili so se s splošnimi pogoji zaposlitve voznika po novem zakonu o delovnih razmerjih kakor tudi s pravili o času trajanja vožnje, odmorih in počitkih ter cenah prevozov. Za slednje je ugotovitev konstantna že vrsto let, da so neusklajene, kar je posledica izredne neenotnosti privatnega sektorja.
In kaj čaka prevoznike čez 13 mesecev, ko bodo vstopili v Evropsko unijo? Ali res boljši pogoji dela od sedanjih, kot si je upal trditi predavatelj Igor Pipan, strokovni sodelavec pri sekciji za promet Obrtne zbornice Slovenije? Kajti, slovenski "tovornjakarji" bodo po vstopu morali seveda v prvi vrsti izvajati predpise Evropske unije, se vključevati v evropski transportni trg, nenehno skrbeti za izobraževanje in izpopolnjevanje in prilagajati vozni park novim tehnološkim zahtevam. Do izraza bo prišlo povezovanje prevoznikov pri prevzemanju in izvedbi del, ob tem pa sprotno dvigovanje kvalitete v smislu lastne specializacije. Zato bo še zlasti v tem letu pomembno pozorno spremljati prehodno obdobje, s poudarkom na pravilni informiranosti celotnega prevozniškega kom-
pleksa v Sloveniji. Zadnja tovrstna priložnost se bo cestnim prevoznikom ponudila na letošnjem sejmu Transport — logistika, ki bo od 20. do 24. maja v Munchnu.
Samostojna strokovna sodelavka za pokojninsko, delovno in avtorsko pravo na Obrtni zbornici Slovenije v Ljubljani Staša Pirkmajer je prisotne seznanila z novostmi zakona o delovnih razmerjih, ki je pričel veljati 1. januarja letos. Še zlasti je pomembno določilo, ki zahteva, da je dokumentacija o sklenitvi pogodbe med prevoznikom in delavcem (voznikom) obvezno v vozilu, kontrolnim organom torej vseskozi dosegljiva.
Zakon o varnosti v cestnem prometu iz leta 2002 je opredelil Pravila o času trajanja vožnje, odmorih in počitkih. Natančneje jih je udeležencem
na posvetu predstavil inšpektor za promet. Pravila oz. določila veljajo za pravne osebe, samostojne podjetnike, njihove odgovorne osebe in voznike v obdobju, ko se opravlja prevoz potnikov ali blaga po javnih in nekategoriziranih cestah, danih v uporabo za cestni promet. Pravila so v prvi vrsti potrebna iz varnostnega razloga, saj je nesporno dejstvo, da so predolgo trajajoče vožnje in nezadostni odmori, predvsem pa prekratki in napačno razporejeni počitki, pogost povzročitelj prometnih nesreč. Namen teh predpisov je izboljšati delovne in življenjske pogoje voznikov motornih vozil, njihova učinkovita veljava pa se pričakuje z vstopom v Evropsko unijo, 1. maja prihodnje leto.
Niko Šoštarič
Prejeli smo
Zakaj podpiramo članstvo Slovenije v zvezi NATO
Zveza Nato je nastala leta 1949 in povezuje tiste države, katerih voditelji so ocenili, da njihovi državljani delijo iste vrednote. In ker delijo iste vrednote, so jih pripravljeni tudi skupaj braniti. Nato je nastal v času, ko je po zgodovinskem in moralnem porazu fašizma in nacizma v Evropi pa tudi širše svetu grozil nov totalitarizem. Nato je bil zato zasnovan kot organizacija za obrambo svobodnega sveta proti tej novi nevarnosti. Vrednostni temelj nastanka in delovanja organizacije se kljub številnim reformam in kljub spremenjenim okoliščinam po padcu berlinskega zidu ni spremenil. Ko se danes sprašujemo: članstvo Slovenije v Nato da ali ne, moramo predvsem razmisliti o prednostih, ki jih naši državi prinaša vključitev v severnoatlantsko zavezništvo.
Koristi, ki jih bo imela Slovenija od članstva v zvezi NATO, so številne. Naj naštejemo le nekatere: večja stopnja nacionalne varnosti, soodgovornost in soodločanje o varnostnih vprašanjih in izzivih v Evropi in svetu, krepitev ugleda in pogajalske moči Slovenije, utrditev statusa Slovenije kot nerizične države z nizko stopnjo poslovnega tveganja. Posredne koristi pa so vključenost v znanstvene, tehnološke in informacijske tokove najrazvitejših držav ter dolgoročno znižanje potrebnih izdatkov za obrambo. Članstvo Slovenije v zvezi NATO pomeni umestitev Slovenije v politični in varnostni okvir najrazvitejših zahodnoevropskih držav in držav Severne Amerike, krepitev ugleda in prepoznavnega mednarodnega položaja naše države, pogajalske moči ter utrditev varnostnega in mednarodnega položaja Slovenije v Evropi in svetu. Članstvo Slovenije v Nato pomeni tudi utrditev mednarodne identitete Slovenije
kot demokratične, miroljubne in v povezovalne procese usmerjene države.
Nobena država si danes ne more sama zagotoviti optimalne nacionalne varnosti, zato je potrebno mednarodno povezovanje in sodelovanje. Svet postaja čedalje bolj soodvisen in Slovenija ne more ostati izolirana in brezbrižna. Zato so naši razlogi, za vključitev v kolektivno obrambo, ki nam jo zagotavlja zveza NATO, še toliko večji. Slovenija trenutno res ni vojaško ogrožena, vendar nikoli ne vemo, kdaj bo. Zato bi bilo zelo neodgovorno do sedanjih in prihodnjih rodov, če bi to kolektivno varnost zavrnili.
Eno od ključnih vprašanj, ki se pojavljajo znotraj te dileme, je, ali je Nato Sloveniji v tem trenutku potreben. Na to vprašanje je možno dati podoben odgovor, kot smo ga leta 1990 in leta 1991 dali na vprašanje tistih, ki so takrat spraševali, ali je slovenska vojska potrebna. Nekateri so od nas in od takratne vlade celo zahtevali, da predstavimo slovenski skupščini dokaze o tem, da nas misli Jugoslovanska ljudska armada napasti. Dejali so, dokler tega ne vidimo, ne verjamemo, da je slovenska vojska potrebna. Približno na enaki ravni so zdaj vprašanja, ali je Nato potreben, češ ali nas kdo ogroža. Če bi natančno vedeli, kdo nas ogroža in kaj lahko prinese prihodnost, potem verjetno tudi takih dilem ne bi bilo.
Slovenci smo v novejšem času dokazali, da vemo, kaj je dobro za nas in kaj je nacionalni interes. In ko gre za odločitev o tem, ali naj Slovenija postane članica zveze NATO, gre v vrednostnem smislu za podobno odločitev, za kakršno je šlo, ko smo se odločali za osamosvojitev. Gre za nadaljevanje te odločitve.
Zato smo prepričani, da se bomo na referendumu, 23. marca 2003, premišljeno odločili in glasovali ZA članstvo Slovenije v zvezi NATO.
Socialdemokratska stranka, Občinski odbor Ormož
Ptuj • Bolnišnica tudi lansko leto uspešna
Edina bolnišnica, ki pozitivno posluje že od leta 1992
Ptujska bolnišnica je ena izmed redkih slovenskih bolnišnic oziroma celo edina, ki zadnjih deset let ne posluje negativno. Lansko leto je bilo zanje izjemno leto. Poimenovali so ga kot leto investicij, v nove naložbe, ki pomenijo dvig kvalitete storitev, so vložili čez 500 milijonov tolarjev. Uredili so novi dializni center, novo fizioterapijo in v celoti obnovili centralno kuhinjo. Kupili so tudi precej nove medicinske opreme, rentgenski aparat, UZ aparat, sodobno opremo za okulistične ambulante, trenutno kupujejo monitorje za intenzivno nego. Vse investicije so realizirali z lastnim denarjem, bančnimi sredstvi in donacijami.
"Prav ta podatek bi moral biti "zaskrbljujoč" za lastnika, državo, saj smo tudi mi del mreže slovenskega zdravstva in tudi mi bi naj bili deležni enake dodatne finančne pomoči, kot je
to v nekaterih drugih okoljih. Kljub velikim finančnim obremenitvam zaključujemo poslovno leto 2002 s pozitivnim rezultatom, za kar gre posebno priznanje celotnemu ko-
Foto: Črtomir Goznik
Lojze Arko, direktor ptujske bolnišnice.
lektivu ptujske bolnišnice," je ob predstavitvi lanskih poslovnih rezultatov povedal direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko, dr. stom., spec. čeljustne kirurgije.
Ptujska bolnišnica opravlja zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni za okrog 100 tisoč prebivalcev na področju specialistične ambulantne dejavnosti, specialistične bolnišnične dejavnosti, preskrbe s krvjo in krvnimi pripravki ter bolnišnične lekarniške dejavnosti. Skupni prihodki so v lanskem letu dosegli 3 milijarde 680 milijonov 113 tisoč tolarjev, odhodki pa 3 milijarde 678 milijonov 593 tisoč tolarjev. Pogodbeno dogovorjeni obseg dela so presegli za 9 odstotkov. Direktor bolnišnice ob tem poudarja, da bi bilo prav, da bi jim financer (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije) priznal in plačal vsaj variabilni del stroškov za preseganje programa. Z daleč največjo materialno in kadrovsko obremenitvijo so se v letu 2002 srečevali na internem oddelku, kjer so v bolnišnični dejavnosti plan presegli za 26 odstotkov, v enodnevni bolnišnici celo za
52 odstotkov in v dnevni bolnišnični dejavnosti za 26 odstotkov. Na kirurškem oddelku so plan presegli za 14 odstotkov, na otroškem oddelku za 13, ob tem pa ležalno dobo skrajšali za 2,98 odstotka. V primerjavi z letom 2001 so število obravnavanih bolnikov povečali za šest odstotkov glede na plan, v dializni dejavnosti pa število dializ za 14 odstotkov.
V letu 2002 je bilo v ptujski bolnišnici 406 zaposlenih. Celotno delo so opravili s polno odgovornostjo in z dobrim sodelovanjem s koncesionarji, ki v ptujski bolnišnici opravljajo dežurno službo in izvajajo redni operativni program. Pri zagotavljanju neprekinjenega bolnišničnega zdravstvenega varstva jim pomaga še 64 pogodbenih delavcev iz Ptuja, Celja, Rogaške Slatine, Ljubljane in Maribora ter iz Šmarij pri Jelšah.
Celotna strategija trenutne dejavnosti in razvoja ptujske bolnišnice temelji na uveljavljanju koncepta prijazne bolnišnice za paciente, njihove svojce in zaposlene.
MG
Mestni svet
Kdaj WC
na parkirišču na Bregu?
Parkirišče na Bregu, na Zadružnem trgu, ki je od nedavnega tudi parkirišče za avtobuse, sicer ni najbolje urejeno, še vedno je makadamsko, vendar bi moralo glede na gostoto avtobusnih gostov imeti vsaj WC. Vprašanje v zvezi s tem, kdaj ga bodo uredili, je na 4. seji sveta Mestne občine Ptuj, ki je bila 26. februarja, postavil svetnik Janez Rožmarin, Nova Slovenija, ki ga je zanimalo tudi, kdaj se bo nadaljevalo urejanje Mariborske ceste.
Janez Rožmarin je predlagal še, da se na eno od prihodnjih sej mestnega sveta uvrsti tudi poročilo o opravljenem delu prejšnjega nadzornega odbora mestne občine. Marijan Kolarič, svetnik SDS, se je zanimal, kje so vzroki za neudeležbo predstavnikov mestne oblasti na prireditvi ob kulturnem prazniku v primestni četrti Rogoznica in na gasilskih občnih zborih. Glede možnosti odprtja ministrske pisarne na Ptuju se je zanimal Srečko Šneberger, Lista KS mesta Ptuja; Ignaca Vrhovška, DeSus, je že na tretji seji sveta Mestne občine Ptuj zanimalo, kako je z giz-om Poetovio Vivat, ki še vedno ni ukinjen - vprašljivih je še nekaj več kot dvanajst milijonov tolarjev. Sicer pa se s temi vprašanji intenzivno ukvarja še nadzorni svet giz-a.
Milan Petek, SDS, je prejel odgovor na vprašanje, ki ga je podal še v prejšnji sestavi mestnega sveta, glede možnosti, da postane OŠ Grajena samostojna šola. Ker je podružnična šola Grajena enooddelčna devetletna osnovna šola, po zakonu ne izpolnjuje pogojev za samostojni zavod. V imenu svetniške skupine SDS je Rajko Fajt na 4. seji sveta Mestne občine Ptuj, ki je bila 26. februarja, predlagal, da bi avtobusne prevoze, namenjene osnovnošolcem, ki jih financira Mestna občina Ptuj, koristili tudi srednješolci, saj bi tako srednješolcem iz mestnih in primestnih četrti omogočili varnejši in cenejši prevoz iz šole. Svetniško skupino je zanimal tudi prihodek od parkirnin v Mestni občini Ptuj v letu 2002 in kako je bil denar porabljen, kaj je z načrtovano izgradnjo in posodobitvijo nekaterih parkirišč.
V osrednjem vprašanju pa je svetniško skupino SDS zanimalo, kdo je svetnika Jurija Šarmana pooblastil, da v imenu Mestne občine Ptuj daje izjave za javne medije po seji sveta javnega zavoda Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Alije ocena "...da ustanoviteljico zanima zgolj poslovanje knjižnice, ne pa tudi odnosi med zaposlenimi in direktorico" zgolj njegova osebna ali je to mnenje odbora za družbene dejavnosti oziroma ali je to mnenje mestnega sveta Mestne občine Ptuj, saj so prepričani, da mnenja v imenu Mestne občine Ptuj lahko poda le župan. Jure Šarman je v zagovor odgovoril, da ima kot javna oseba vso pravico, da poda izjavo.
MG
Ptuj • Se o obisku Otta von Habsburga
Naš cilj je še vedno velika Evropa
Kot smo poročali, se je v torek, 25. februarja, na poti v hrvaška mesta Vukovar, Vinkovce in Đakovo v Ptuju ustavil zadnji prestolonaslednik avstro-ogrske monarhije Otto von Habsburg, od leta 1973 predsednik panevropskega gibanja in nekdanji prvi predsednik Evropskega parlamenta.
Kot smo poročali, je gospod Oto von Habsburg s soprogo Regino prenočil v Garni Hotelu Mitra, kjer ju je pričakal direktor Franc Mlakar in se z njima zadržal v prijetnem pogovoru. V krajšem večernem sprehodu so visoka gosta očarale ulice starega Ptuja, za večerjo pa sta se odločila v znani
ptujski restavraciji Amadeus. Naslednje jutro se je gospa Regina von Habsburg udeležila rane sedme maše v cerkvi svetega Jurija na Ptuju, zatem pa je visoka gosta sprejel tudi župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. Pred odhodom iz Ptuja smo gospoda Otta von Habsburga zaprosili za krajši pogovor.
Gospod Habsburg, to je že vas drugi obisk v Ptuju in Sloveniji, kakšni so vaši vtisi?
"Da, tukaj sem bil že pred 10
leti ob osamosvojitvi Slovenije. Na vašo državo me vežejo prijateljski spomini, še posebej na dr. Bučarja, kajti prav on je bil prvi, ki je že v času komunizma razmišljal napredno o evropskih povezavah, bil pa je tudi prvi, ki si je tudi fizično upal v evropski parlament in javno podpiral idejo o združevanju v Evropi.
Ustavil pa sem se tudi v Ptuju, kjer sem se pogovarjal s tedanjim županom gospodom dr. Lucijem. Škoda, da ni spet tukaj, kajti veliko sva se po-
govarjala o evropskih integracijah, še posebej pa o mestu Slovenije v panevropskem gibanju. Presenečen sem nad napredkom, ki je danes viden in občuten skoraj na vsakem koraku. Na to ste resnično lahko vsi ponosni.
Kam pa vas sedajle vodi vaša pot?
"Namenjen sem v Hrvaško, kjer sem dogovorjen za obisk Vukovarja, Vinkovcev in Đakova. V Vukovarju in Đakovu sem sicer bil že pred leti, tokrat pa se bom pogovarjal s pred-
stavniki Sabora o možnostih povezovanja Hrvaške v evropske integracije. Moje potovanje je predvsem politične narave, kajti takoj zatem odpotujem še na Madžarsko, kjer bodo pogovori prav tako usmerjeni v to smer. Že pred tem sem bil na obisku tudi v Litvi in nekaterih drugih evropskih državah, povsod pa so bili pogovori usmerjeni v evropske povezave, kajti naš skupni cilj je še vedno velika Evropa.
Mislim, da je prav sedaj, ko so vojne grožnje v svetu zelo
resne pravi čas, da ljudje resno razmislijo o tem, saj v Evropi mir še zdaleč ni zagotovljen. Zame je Evropska unija mišljena predvsem kot mirovno združenje oziroma združenje evropskih narodov za mir."
Kakšno je po vašem mnenju mesto Slovenije v evropskih povezavah?
"Trdno sem prepričan, da so za Slovenijo zelo pomembne povezave, tako v Evropski uniji kot v NATU. Ne samo zaradi majhnosti vaše države, ampak predvsem zaradi strateške politične lege, saj je prav v vaši državi stičišče zahodne in vzhodne Evrope, stičišče nekaterih kriznih žarišč. Zaradi tega in zaradi doseženega napredka na vseh področjih vidim Slovenijo na področju integracij evropskih narodov in skupnih idej kot gonilno silo. Sicer pa vam pri vseh vaših prizadevanjih iz srca želim čimveč uspehov"
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Gospod Otto von Habsburg med obiskom v Ptuju.
Z vstopom v NATO bo Slovenija v družini	Natofon080 2122,http://nato.;ov.si Natonabiialnik, Slovenska 29,1000 Ljubljana i A
demokratičnih držav varnejša,gospodarsko in socialno stabilnejša! dr. ludrej Bajuk	DOMAVEVROPI,VARNIVNATU ^^
Svetovni dan potrošnikov
Letos posvečen hrani
15. marec je svetovni dan potrošnikov - potrošniške organizacije po vsem svetu so ga letos posvetile problematiki gensko spremenjene hrane.
Ob svetovnem dnevu potrošnikov je Zveza potrošnikov Slovenije ob podpori britanske ambasade v Sloveniji pripravila okroglo mizo Agencija za varno hrano - porok za varno hrano? ali kako zagotoviti transparentnost, neodvisnost in strokovnost agencije za varno hrano v Sloveniji.
Nove pravice za potrošnike
Pri nas področje varstva potrošnikov ureja zakon o varstvu potrošnikov, ki velja od leta 1998. Z leto{njim januarjem je stopila v veljavo novela zakona o varstvu potrošnikov, ki med drugim na novo opredeljuje storitve informacijske družbe, potrošnikom na internetu pa zagotavlja določene
Ko se odločate za nakup, pa ste v dvomu glede kvalitete proizvoda, se lahko za nasvet obrnete na strokovnjake pri ZPS vsako sredo, med 10. in 12. uro, na telefon 01 474 06 21.
nove pravice. Tako ima po novem pravico do odstopa od pogodbe sedaj tudi potrošnik, ki je to sklenil preko svetovnega spleta oziroma interneta.
Poglavitna vloga novele zakona je še vedno zagotavljati pot-rošnikovo varstvo, pri čemer pa zagotavljajo spremembe višje in učinkovitejše varstvo potrošnikov ob sočasnem upoštevanju interesov podjetij, so sporočili iz urada za varstvo potrošnikov.
Novela zakona je kot storitve informacijske družbe opre-
Priznanja ob dnevu CZ
Številna priznanja Prlekom
Na podlagi resolucije Mednarodne organizacije civilne zaščite iz leta 1990 je 1. marec razglašen za svetovni dan civilne zaščite, od leta 1992 dalje pa ga obeležujemo tudi v Sloveniji.
Ob tej priložnosti so pripadniki civilne zaščite, poklicnih in prostovoljnih reševalnih enot, služb in sestavov ter drugi zaslužni posamezniki in organizacije prejeli priznanja in nagrade za zasluge pri krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč.
Dan civilne zaščite so obeležili tudi v Pomurju, osrednjo proslavo pa so pripravili v Svetem Juriju v občini Rogašovci. Podeljena so bila številna priznanja, med dobitniki pa so tudi učenci osnovnih šol, posamezniki ter društva iz Prleki-je. Srebrni znak civilne zaščite, ki se podeljuje kot priznanje za posebne zasluge in izjemen prispevek pri razvijanju in krepitvi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za izjemne inovacije na tem področju, je prejelo prostovoljno gasilsko društvo Kokoriči iz občine Križevci pri Ljutomeru.
Bronasti znak civilne zaščite, ki se podeljuje kot priznanje za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, sta iz desnega brega reke Mure prejela Vojtek Holc iz Gornje Radgone ter prostovoljno gasilsko društvo Sratovci v občini Radenci. Ob tej priložnosti so podelili tudi pohvale in nagrade šolarjem, udeležencem regijskega nate-
: Miha Soštarič
Slavko Ostrc - poveljnik PGD Kokoriči
čaja za najboljša likovna in literarna dela na temo Naravne in druge nesreče - nesreča nikoli ne počiva. Med nagrajenci so bili s prleškega območja Luka Prelog iz OS Radenci, Nuša Mi-halič iz vrtca Stročja vas (občina Ljutomer), Nina Mladenovič iz vrtca Veržej, Tomaž Markovič in Mitja Nedeljko - oba iz OS Križevci pri Ljutomeru, Gregor Petek iz OS Kapela (občina Radenci), Monika Pavlič, Barbara Halec in Žiga Kocuvan - vsi iz OS Sveti Jurij ob Sčavnici, Mihaela Feguš in Maja Vrbnjak -obe iz oS Cezanjevci (občina Ljutomer) ter Božena Džaič iz OS Mala Nedelja (občina Ljutomer).
Miha Šoštarič
delila tiste, ki se izvajajo prek spleta in vključujejo prodajo blaga in storitev, poleg teh pa tudi brezplačno posredovanje podatkov in oglasnega sporočila. Novost predstavljajo tudi določbe, ki urejajo nekoč prepovedano primerjalno oglaševanje, ki je sedaj pod zakonsko določenimi pogoji dovoljeno. Določbe nedostojnega in zavajajočega oglaševanja ostajajo vsebinsko nespremenjene. Na področju oglaševanja pa je pomembna novost, da lahko sodišče ali drug pristojni organ od oglaševalca zahteva, da predloži dokaze o resničnosti trditev, ki jih vsebuje njegov oglas.
Med pomembnimi novostmi novele je tudi določilo, ki zavezuje ponudnika, da mora pisno opomniti uporabnika javnih storitev, ko ta zamudi s plači-
Najkrajši garancijski rok za kupljene izdelke znaša eno leto, rok za brezplačno popravilo izdelka pa ne sme biti daljši od 45 dni. Po preteku tega roka lahko potrošnik zahteva nov in brezhiben izdelek. Novela zahteva obvezno garancijo tudi za rabljeno blago, ki ga prodaja prodajalec, registriran za opravljanje te dejavnosti.
lom. Ponudnik mu mora določiti dodatni 15-dnevni rok za plačilo, šele nato pa sme prekiniti z dobavo oz. prenehati zagotavljati storitve. Te spremembe lajšajo položaj potrošnikov, ki se znajdejo v zamudi z izpolnitvijo obveznosti, onemogočajo namreč oblikovanje visokih zamudnih obresti oz. stroškov opomina.
Novela zakona ureja tudi časovni zakup stanovanjskih objektov, ki ga določa kot pogodbo, sklenjeno za obdobje najmanj treh let. S to si potrošnik zagotovi pravico uporabe stanovanjskega objekta v določenem časovnem obdobju leta, ki pa ne sme biti krajše od sedem dni na leto.
Pomembna je tudi sprememba glede roka, v katerem prodajalec odgovarja za stvarne napake na izdelku. Sedaj veljavni rok je eno leto od izročitve stvari, po novem pa se rok podaljša še za eno leto, torej dve leti po izročitvi stvari. Za rabljeno blago velja rok eno leto. Veliko težav pri uveljavljanju pravic pa se pojavlja tudi zaradi garancije za brezhibno delovanje stvari, zato ureja nova novela zakona tudi najpomembnejše pravice na tem področju.
Nadzor nad izvajanjem novele zakona o varstvu potrošnikov bo primarno izvajal tržni inšpektor, v okviru svojih pristojnosti pa tudi drugi inšpekcijski organi, so povedali na uradu za varstvo potrošnikov.
Leta 1991 je Zveza potrošnikov Slovenije pričela izdajati revijo VIP, revijo za varstvo interesov posameznikov. V njej že več kot enajst let obvešča, informira, svetuje in zastopa interese svojih članov in vseh slovenskih potrošnikov. Izdajatelj revije je Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave. Članki so v celoti dostopni tudi na njihovih spletnih straneh www.zps-zveza.si.
Iv
Ljutomer • Skrb za cisto okolje
Ponovno Zeleni telefon
Ob vedno večji onesnaženosti okolja je v Ljutomeru začel delovati Zeleni telefon; ta je sicer deloval že pred leti in je namenjen vsem, ki želijo opozoriti na nevarnosti v okolici.
Z uvedbo zelenega telefona so Zeleni Ljutomera skušali spodbuditi prebivalce Ljutomera k varovanju okolja. Tako lahko vsak ponedeljek med 12. in 13. uro pokličejo na telefonsko številko (02) 581-19-22 ter opozorijo na težave, ki ogrožajo čistost njihove okolice. V enem mesecu, kolikor telefon deluje, so že zabeležili nekaj zanimivih klicev predvsem zaradi črnih odlagališč, prav tako pa so prebivalci opozorili na potrebo po oskrbi s čisto pitno vodo. Glede na to, da so v marcu akcijo še razširili, pričakujejo tudi temu primerno večji odziv. Kot je pojasnil Bojan Pin-
tarič, se bodo reševanja problemov rešili z vso resnostjo:
"Te probleme nameravamo reševati samostojno - kolikor bo v naši moči, s pomočjo drugih občanov pa tudi preko občinskega odbora za prostor in ekologijo. Računamo pa tudi na sodelovanje Komunalno-
Zeleni telefon Ljutomer
Je vaše čisto okolje ogroženo? Pokličite na telefonsko številko (02) 581-19-22 v ponedeljek med 12. in 13. uro.
stanovanjskega podjetja Ljutomer, v pristojnost katerega sodi skrb za okolje in ima za to tudi koncesijo."
Potem ko se preko zelenega telefona seznanijo s problemom, se Zeleni Ljutomera lotijo priprave dokumentacije, seveda, če ta še ni urejena, nato ukrepajo pri občinskem odboru za okolje in ekologijo. Čeprav reševanje posameznega problema - tudi majhnega, lahko vzame mesec, dva ali še več, pa upajo, da bodo prebivalci telefon spoznali in sprejeli kot eno izmed uspešnih poti reševanja okoljskih problemov.
Natalija [krlec
Ptuj • Učenje človekovih pravic za učitelje
Obisk v Ljudskem vrtu
Prejšnjo sredo so Osnovno šolo Ljudski vrt na Ptuju obiskali udeleženci Prvega mednarodnega regionalnega srečanja za učenje človekovih pravic za učitelje in aktiviste v JV Evropi, ki ga je organizirala EIP Slovenija - Šola za mir iz Maribora v času od 24. do 28. februarja.
Namen srečanja je bil izmenjati izkušnje, metodologijo, pedagoške pristope in načine implementacije ter evalvacije na področju učenja človekovih pravic in ustvariti mrežo strokovnjakov, učiteljev, predstavnikov nevladnih organizacij, ki se s tematiko ukvarjajo.
Seminar je bil namenjen učiteljem, raziskovalcem, predsta-
vnikom nevladnih organizacij in aktivistom, ki delujejo na področju učenja človekovih pravic. Seminarja se je udeležilo 40 udeležencev iz 17. držav ter 18 predavateljev/strokovnjakov s področja človekovih pravic in mirovne vzgoje, med drugim tudi predstavniki Sveta Evrope in Mednarodne organizacije EIP - Sole za mir. Seminarja
so se udeležili predstavniki vse Evrope, od Turčije do Islandije.
Na Osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuju jih je sprejela ravnateljica, Tatjana Vaupotič, ki je poskrbela, da so se udeležencem, seminaristom predstavili tudi ptujski kurenti, kar je bila za vse prava atrakcija.
Fl
Marketing
Propaganda -2. del
Danes nadaljujemo z osnovami propagande.
Glede na vir in točnost informacij delimopro-pagando na svetlo, sivo in temno.
Svetla propaganda prihaja od zaupanja vrednega vira (npr. vlada), informacije pa naj bi bile točne. Svetla propaganda gradi na zaupanju poslu{alstva (zato nas prav vlada sku{a prepričati, da je pristop v določeno voja{ko organizacijo edina prava odločitev). Med svetlo propagando sodijo tudi državni prazniki, podprti z javnim izražanjem patriotizma (npr. govori o tisočletnem snu slovenskega naroda ipd.).
Temna propaganda je v bistvu manipulacija (lažni viri, prevare, laži in izmišljotine). V Jugoslaviji smo tako zaradi interesov vladajoče elite imeli veliko zunanjih sovražnikov. Sedaj se s temno propagando soočajo v ZDA, kjer na podlagi neznanih virov, nepreverjenih informacij in izmišljotin prihaja do raznih alarmantnih novic (npr. napovedani teroristični napadi). V nekem obdobju se tako doseže način razmišljanja, ki je v službi vladajoče ideologije (vpet-ek smo si lahko ogledali film Obsedno stanje, kjer so prikazane posledice takšnega načina komuniciranja).
Siva propaganda je nekje med belo in temno. Vir je lahko ali pa ni identificiran, točnost informacij pa je nezanesljiva. Med drugim služi, da osramoti nasprotnika (npr. slovenska vlada nasprotnike vključitve v zvezo NATO označuje kot podpornike komunizma, nasprotnike tržnega gospodarstva ipd.). Večino informacij, ki jih dobivamo ob vključevanju v zvezo NATO lahko opredelimo kot sivo propagando (npr. Natofon, Natopis, tiskovne konference, intervjuji in nastopi raznih slovenskih in "evropskih" funkcionarjev). Sami ne moremo vedeti, kdaj so informacije točne in kdaj zavajajo javnost. Za veliko informacij pa se na srečo dokaj hitro ugotovi (npr. Vlado Miheljak, Mišo Alkalaj, dr. Jože Mencinger idr.), da so napačne in narejene z namenom zavajanja javnosti.
Pišite na e-naslov: zlato.ogledalo@radio-tednik.si ali
fidel_forever@yahoo.com. Izrazite svoje komentarje in poglede ter postavite vprašanje, ki vas zanima.
Marjan Ostro{ko, univ. dipl. komunikolog
Sveti Tomaž • Obnova doma krajanov
V lanskem letu so zaceli tudi z urejanjem fasade. Ker jo urejajo predvsem iz lastnih sredstev, jim jo je doslej uspelo narediti že na treh straneh objekta. V ta namen so organizirali dobrodelni koncert, na katerem je bilo toliko obiskovalcev, da jih mala dvorana ni mogla vseh sprejeti. Zato so za vse tiste, ki so ostali zunaj, koncert še enkrat ponovili. Na koncertih so krajani prispevali okrog 300.000 SIT za obnovo fasade doma. Pri delu je pomagalo veliko domacih mojstrov, krajani so se angažirali z delom in sredstvi, svoj delež pa
sta prispevali tudi obcina in Ministrstvo za kulturo. Skupno so doslej v obnovo vložili 6 milijonov tolarjev. Letos bi radi naredili fasado še na zahodni strani objekta, urediti je potrebno pode v dvorani, ki upajo, da jih bodo obnovili s pomocjo prostovoljnih prispevkov, caka-jo jih še pleskarska dela in razsvetljava. Za obnovo odra pa potihem pricakujejo sredstva Ministrstva za kulturo.
V mesecu aprilu pa naj bi bil v prvem nadstropju doma krajanov odprt tudi prostor na-
Predsednik KS Sv. Tomaž, Mirko Cvetko.
Foto: vki
Na domu krajanov je fasada narejena na treh straneh, upajo, da bodo kmalu lahko dokon~ali {e ~etrto
Predsedniki vseh krajevnih skupnosti v obćini so na župana Vilija Trofenika naslovili pismo s pozivom, naj občina zagotovi dodatna sredstva za sanacijo cest tam, kjer je to najbolj potrebno. Sredstev je malo, saj znašajo za vzdrževanje javnih poti 112.000 SIT na kilometer, kar pomeni slabe 4 tovornjake gramoza. O tem bi morali razmišljati svetniki, ko sprejemajo cenike, je povedal predsednik KS Sv. Tomaž Mirko Cvetko.
Gasilska zveza Trnovska vas-Vitomarci
Kot je povedal predsednik Gasilske zveze Alojz Cigula, kandidatov niso našli, saj nihce noce prevzeti nobene funkcije. Vzrokov je vec, glavni pa je, da v minulih štirih letih niso dosegli dogovora z županoma obcin Trnovska vas Karlom Vur-cerjem in Sv. Andraž Francijem Krepšo.
Po besedah predsednika Cigula sta obcini ignorirali vodstvo gasilske zveze, v zadnjih štirih letih ni bilo nobenega uradnega sestanka med vodstvom gasilske zveze in predstavniki lokalnih skupnosti. Vsakoletni programi, ki so jih pošiljali na obcini, niso bili realizirani s strani obcin, župana pa nikoli nista preverjala stanja na področju požarne varnosti, ceravno sta za njo odgovorna. Po Cigulovih besedah v teh dveh obcinah ni zagotavljanje
požarne varnosti pravno urejeno. Gasilska zveza je z obcino Trnovska vas prekinila pogodbo, zaradi neizpolnjevanja veliko clenov pogodbe, župana pa se nista držala obljubljenega okrog investicijskih sredstev. Obcini direktno financirata gasilski društvi, mimo zveze, morali pa bi denar nakazati zvezi na skupni racun, od koder bi se ta denar delil društvoma.
Župana Karl Vurcer in Franci Krepša na ocitke predsednika GZ Trnovska vas—Vitomarci odgovarjata, da je požarna varnost v obeh obcinah urejena, zveza pa je stvar društev. Obc-ina Sv. Andraž pa je že poslala gasilskemu društvu Vitomarci v podpis novo pogodbo o zagotavljanju požarne varnosti brez gasilske zveze. Na zadnji seji obcinskega sveta pa so svetniki obcine Sv. Andraž opravljanje
gasilske službe prenesli na do-mace PGD Vitomarci. Župana pa tudi trdita, da sta financirala zraven društev tudi gasilsko zvezo in sponzorirala vsa gasilska tekmovanja, ki so potekala v gasilski zvezi. V lanskem letu je vsaka občina za delovanje zveze namenila 160.000 tolarjev.
"Res je, da gasilsko zvezo ustanovijo društva, ki morajo tudi po zakonu sodelovati v gasilski zvezi, ta pa mora sodelovati z lokalno skupnostjo. Občni zbor zveze smo planirali za 28. februar, vendar smo ga zaradi vseh zapletov prestavili v drugo polovico marca. Upam, da bomo do takrat našli skupne točke ter požarno varnost organizirali, kot to predpisuje zakon. V kolikor ne, bo pač delovanje naše zveze Trnovska vas—Vitomarci ugasnilo," pravi
M
Se bo v dom vrnilo življenje?
Pri Sv. Tomažu že tretje leto potekajo obnovitvena dela pri tamkajšnjem domu krajanov, zato predsednik krajevne skupnosti Mirko Cvetko pravi, da je konec počasi že videti. Obnova se je začela leta 2000 z ureditvijo hidroizolacije, saj je objekt, kot večino starejših poslopij, napadala vlaga. Naslednje leto so nabavili in zamenjali stavbno pohištvo, uredili so ostrešje, zamenjali kritino, obnovili električno napeljavo in uredili centralno ogrevanje. K domu so zazidali tudi prizidek v izmeri 21 kvadratnih metrov, s katerim so pridobili prepotrebno avlo.
Strgar Majda s.p., ŠhildSB, 2250 Ptuj, tel.: 02/ 751 51 81
■ Športna konfekcija za otroke in odrasle: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,... - šivanje po moii (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tudi za mniinejše postave.
PREROKOVANJE ONIKS
§44.73
------S s»?;
NASA IZVEDBA - VASA TOPLINA DOIMA, RADOST ŽIVLJENJA
.iílB€LCONTiCrir
POSLOVNA SKUPINA
Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853
I OKNA I VRATA I SENČILA I ZIMSKI VRTOVI I GARAŽNA VRATA I POLICE
UGODNO KREDITIRANJE!
DANA BESEDA OBVEZUJE
menjen mladini. IKT center bo mladini omogočal zbiranje in dostop do interneta. Doslej so uredili že strop in električno napeljavo, manjka jim le še oplesk in oprema. Projekt financira občina. Mirko Cvetko se prostora zelo veseli, saj bo na ta način dana tudi možnost zbiranja mladini, ki doslej svojega prostora niso imeli.
Za domom krajanov bodo za potrebe društva upokojencev uredili rusko kegljišče, razmišljajo pa tudi o ureditvi zunanjega prostora za prireditve s pripadajočimi parkirišči.
vki
v
Štajerski
TEDNIK
Ni kandidatov za funkcije
V gasilsko zvezo Trnovska vas—^Vitomarci sta vključeni dve prostovoljni gasilski društvi: iz občine Trnovska vas PGD Biš in iz občine Sv. Andraž PGD Vitomarci. Zveza združuje nekaj več kot 300 gasilcev. Letos se izteka mandat dosedanjim funkcionarjem gasilske zveze, zato so na zadnji seji predsedstva in poveljstva predlagali nove kandidate za vodstvo.
SENČIU^ MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p.
Suhodolčanova ul. 10 2204 MIKLAVŽ
Tel.: 02 629 23 78
•	MARKIZE (TENDE)
•	ALU ŽALUZIJE
•	ROLOJI SOLTIS
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
Dnevno Q 5 malic, 5 5 kosil,
Z jedi po naročilu, ^ solate, slaščice in pijače.
PPS ptujske pakarne inslošiifome d-d. okrepčevolnica PEPSI PANDA Novi trt 3, 2250 Ptuj
razočarani predsednik GZ Trnovska vas — Vitomarci Alojz Cigula.
Zmago Šalamun
%ainnoseštvo
'DameCl/rSancic s.p.
MOŠKANJCI II4B, 2272 CORIŠNICA, TEL: 02 743 02 40, FAX: 02 743 02 41
Deiavnica: Bukovci 83,2281 Markovci pri Piuju, tel: 02 766 39 71, GSM: 041712 043
• IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC I IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC, TLAKOV, MIZ, PULTOV ITD.
Foto: vki

Ud
in tam
Lovrenc • Stečaj za AP PRO
Kot smo poročali, je zaradi težav v poslovanju Invalidsko podjetje AP PRO, d.o.o., iz Lovrenca na Dravskem polju 21. februarja objavilo plačilno nesposobnost in o tem obvestilo tudi ptujsko območno službo Zavoda za poslovanje. Na podlagi tega je prejšnji teden podjetje AP PRO že prejelo odločbo sodišča o uvedbi stečaja, v ptujskem območnem zavodu za zaposlovanje pa se bodo takoj, ko bo sodišče določilo stečajnega upravitelja, dogovorili o vseh nadaljnjih postopkih. Po besedah Vla-ste Stojak, direktorice območne službe zavoda bodo delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje brez njihove volje ali krivde (med 175 zaposlenimi naj bi jib bilo 98) lahko uveljavili pravice iz naslova brezposelnosti. Zato se morajo najkasneje v 30 dneh od prenehanja delovnega razmerja prijaviti v evidenco brezposlenih in dati vlogo za pridobitev denarnega nadomestila. Ob tem, da bodo nudili vso pomoč pri iskanju nove zaposlitve, pa že intenzivno sodelujejo tudi s Centrom za socialno delo, saj pričakujejo, da bodo posamezniki iskali tudi tovrstno pomoč. (■OM)
Ptuj • Tretji zbor veteranov vojne
V petek, 14. marca, ob 18. uri se bodo v dvorani okrepčevalnice Gastro na Ptuju na svojem tretjem zboru sestali člani ptujskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo, ocenili delo v minulem letu in se dogovorili za letošnje aktivnosti. (-OM)
Ptuj • Občni zbor ZŠAM
To soboto, 15. marca, se bodo ob 17.30 uri zbrali v dvorani ptujskega Gastro-ja člani Združenja šoferjev in avtomehanikov - ZŠAM Ptuj ter skupaj s svojimi gosti prisluhnili poročilom o aktivnostih v lanskem letu in predlogom za letošnji plan dela. Zaslužnim članom bodo izročili priznanja, najbolj zvestim pa stažne značke za okrogle obletnice članstva v združenju. (-OM)
Ptuj • Odprta vrata {ole Ljudski vrt
Na Osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuju poteka ves teden program odprtih vrat. V ponedeljek so gostili učitelje iz Švedske, učiteljice pa so se v telovadnici pomerile z učenkami v odbojki. V torek so pripravili razredne razstave po vsej šoli, jutri pa bo osrednja prireditev ob dnevu šole ob 18. uri v športni dvorani Šolskega centra. (Fl)
Kidričevo • Za nakup Taluma tri neobvezujo~e ponudbe
Bo kupec ptujska družba Sinal Naložbe?
V komisiji za privatizacijo Taluma za nakup večinskega 85,78-odstotnega državnega deleža naj bi po neuradnih podatkih do roka, to je do konca februarja, prejeli tri neobvezujoče ponudbe. Komisija imen treh ponudnikov še ni razkrila, neuradno pa smo izvedeli, da naj bi poleg madžarske družbe Magyar Aluminium ponudbo oddala tudi novoustanovljena družba Sinal Naložbe iz Ptuja.
Naj spomnimo, da je slovenska država že maja lani sklenila prodati 85,78-odstotni kapitalski delež Taluma; od tega je 80 odstotkov v lasti Elesa, preostalih 5,78 odstotkov pa v lasti kapitalskega družbe. Komisija za prodajo državnega deleža Ta-luma je že lani opravila vse, kar je bilo potrebno za čimprejšnjo in nemoteno prodajo aluminijskega giganta na Drav-
nudb za nakup državnega kapitalskega deleža Taluma. Rok za oddajo ponudb je bil 28. februar in do tega datuma naj bi po neuradnih podatkih svoje neobvezujo~e ponudbe oddali trije ponudniki, izmed katerih bo komisija izbrala najustrez-nej{ega, torej tistega, ki bo lahko oddal obvezujo~o ponudbo za nakup. Neuradno smo izvedeli, da naj bi bila med neob-
novili vodstveni in vodilni delavci Taluma, da bi bi lahko s skupnimi mo~mi oblikovali skupno naložbeno politiko. Direktor podjetja Sinal Naložbe je Zlatko Špoijar, ki je je bil do 31. decembra lani tudi ~lan uprave Taluma.
Predsednik uprave in glavni direktor Taluma mag. Danilo Toplek, (sicer tudi direktor
Pogled na novi del Taluma te dni je bistveno drugačen, kot pred leti
skem polju, predvsem pa skrbni finan~ni pregled poslovanja ter oceno vrednosti podjetja, ~eprav v javnost do sedaj {e ni pri{el ta zanimivi podatek.
Sama prodaja Taluma poteka dvostopenjsko. V decembru lani je bil objavljen razpis za zbiranje neobvezujo~ih po-
Prejeli smo
vezujo~imi ponudniki družba Magyar Aluminium iz Madžarske, zagotovo pa tudi pred kratkim ustanovljena slovenska družba Sinal Naložbe iz Ptuja, ki naj bi jo ustanovile družbe Impol iz Slovenske Bistrice, Infond holding iz Maribora ter družba T-lnvest ki so jo usta-
Pridite in se prepričajte
(Ali: kaj je kavbojski promet po kidričevsko)
če je kje kdo, ki ne ve, kaj je huda, silno tvegana prometna ne-varnost, oziroma nevarnost, ga vabimo krajani Industrijskega naselja, Lovrenške ceste in Apač ob Lovrenški cesti, v občini Kidričevo, na brezplačni, prav gotovo edinstveni "turistični" prometno adrenalinski ogled v naše neposredno okolje. če pa morda kdo slučajno ta čas razmišlja o samomoru ali celo umoru, bo tukaj v našem bivalnem okolju našel idealno rešitev črnega namena, pa še krivdo bo težko dokazovati, saj so fizične (beri - prometne/ cestne) okoliščine nikogaršnje, torej ni tožnika ni krivca. Tako vsaj izgleda, če nadaljujemo to svojo cinično, stilno zaznamovano pisno izpoved, ki sili k uporu in hkrati k njeni nemoči vseh prebivalcev omenjenega območja, pa - upamo trditi -
tudi vseh tistih, ki se gibljejo, vzorno ali peš, na tem območju, na lovrenško-apaškem-kidrič-evskem bermudskem trikotniku. Le-ta je doslej pogoltnil že nekaj življenj, povzročil ljudem nekaj trajnih poškodb, nesreč, sreč v nesreči. Bili so že mnogi poskusi krajanov, ki jih zastopa ustanovljena civilna iniciativa, seveda ustanovljena in delu-jo~a v interesu re{iti ta sodoben gordijski vozel. Toda tisti, ki so že imeli in tisti, ki imajo sedaj, ko radi re~emo, v rokah {karje in platno, imajo preradi zama{ena u{esa in predvsem feredžo na o~eh, saj bi sicer lahko sprevideli nenapihnjenost tega zapiska, ki je posledica nekaj jalovih poskusov re{iti ta prometni problem. Kako enostavno bi bilo sneti rožnata o~ala, videti sivino cest, prepoznati ~rne pasti na njih, seveda
Foto: M. Ozmec
družbe T-lnvest), je to novico takole komentiral:
^"V Talumu se resno zavedamo, da je obstoj in razvoj goaspodarske družbe vedno odvisen tudi od tega, kdo je lastnik, zato se je glede na vse do sedaj vložene napore v razvoj družbe menedžment Ta-
Foto: M. Ozmec
Mag. Danilo Toplek: "Sinal ima dovolj preverjenega znanja in izku{enj, da lahko zagotovi nadaljni razvoj Taluma."
luma odlo~il, da pri procesu lastninjenja družbe ne bo le pasivni opazovalec, ampak da se bo v ta proces sam aktivno vklju~il.
Odlo~itev slovenjebistri{ke-ga lmpola, da sodeluje v procesu privatizacije Taluma, je popolnoma normalna poteza, ki vodi k rasti in konsolidaciji slovenske aluminijske industrije. Sodelovanje Infonda Holdinga pa pomeni na eni strani uresni~evanje naložbene politike te družbe, po drugi strani pa tudi pri~etek financiranja razvojnih projektov lmpola in Taluma na osnovi direktnih kapitalskih vlaganj in ne le kreditov kot do sedaj. Menim, da parnerji, združeni v Sinalu, razpolagajo z dovolj veliko mero v praksi dokazanega in preverjenega znanja ter izku{enj, da lahko zagotovijo nadaljnji razvoj Taluma."
Kako pa komentirate odlo~-itev ostalih dveh ponudnikov?
"Ostalih dveh ponudnikov in ponudb ne morem komentirati, kajti s strani komisije o njih {e nisem bil uradno obve{~en. Vem le to, da so prispele tri ne-obvezujo~e ponudbe."
Kolikšna pa je vrednost Taluma, ki je vsekakor sodobno, dobro stoje~e podjetje s perspektivno proizvodnjo?
"V celoti se zavedamo Talu-movih prednosti in po drugi strani tudi vseh slabosti, pa seveda tudi vseh nevarnosti, ki nas lahko doletijo v poslovanju Taluma. Zato bo cena zagotovo rezultat pogajanj med ponudniki in prodajalcem. Vedeti pa je treba, da smo kljub slab{im razmeram na svetovnem trgu aluminija in kljub padajo~emu te~aju ameri{kega dolarja konec lanskega leta izpolnili vse cilje, ki smo si jih zadali. Na{a realizacija je bila okoli 48 milijard tolarjev, kon~ali smo najve~jo investicijo doslej, kompletno novo in sodobno elektrolizo C2, rekonstruirali in pove~ali tovarno anod, dogradili novo livarno livarskih ligur, modernizirali in pove~-ali proizvodnjo rondelic in izparilnikov ter dogradili in modernizirali vso potrebno infrastrukturo, pri ~emer posebej poudarjam zaprti sistem tehnolo{ke vode, ki bo zmanj{-al skupno porabo vode v Ta-lumu za ve~ kot 80 odstotkov. Vse to lahko vodi le k napredku."
M. Ozmec
pa {e prej premakniti tazadnje s stol~kov in si prometno situacijo objektivno dodobra ogledati in priznati "nasprotni" strani merodajnost aktivnosti. Se pravi priznati prav nam, manj pomembnim civilistom, krajanom brez {karij in platna, a z neiz-gubljenim in nezatajenim ob~-utkom za skrb za so~loveka, za dobrobit slehernika ne le za lastno rit. ln zdaj kon~no k dejstvu brez poprej{njega jezno-ritega moraliziranja. Krajani že prej omenjenih naselij v ob~-ini Kidri~evo smo ustanovili civilno iniciativo krajanov zaradi nujne ureditve prometne varnosti na tem obmo~ju ter s svojimi predlogi in zahtevami obvestili celotno strukturo Ob~ine Kidri~evo. Te predloge smo posredovali že prej{njemu vodstvu, a ni bilo odziva (prvi uradni dopis 22. 11. 1999).
Sodu pa so izbili dno dogodki leto{njo jesen, to~neje pri~-etek leto{njega {olskega leta. Zgroženi smo opazili zagra-ditev nekdanjega avtobusnega postajali{~a, ki je bilo na zasebnih metrih, a je moralo biti legitimno, sicer Certus ne bi bil smel postaviti pla~ilne tarife. Na obmo~ju, kjer vstopajo in izstopajo na avtobus otroci ter drugi uporabniki javnega prevoza sedaj, ni nikakr{ne prometne varnosti, saj ni urejenega postajali~a ne za {oloobvezne otroke ne za dijake, {tudente in ostale prebivalce. Seveda ni niti prehoda za pe{ce niti razsvetljave oziroma prometne signalizacije. Uporabniki avtobusa vstopajo in izstopajo na cesti-{~u, kjer ni niti plo~nika, stoje dobesedno pred predrve~imi avtomobili. Grozljivo realno podobo bi si lahko ogledali v jesensko-zimskem ~asu, ko otroci vstopijo in izstopajo na/ iz avtobusa na nerazsvetljeni cesti, torej v ~asu, ko je tema ve~ji del spremljevalec dneva, ko je tudi zaradi megle vidljivost in varnost zelo zmanj{ana. Otrok stopi direktno na cesto, na vozni pas, ker drugam pa~
ni možno, pre~kati mora, v tem zelo prometnem križi{~u, dva vozna pasova, brez oznake prehod za pe{ce, upajo~, da ga ne spregleda kak{en dirkajo~i voznik, saj je obmo~je znano po preizku{anju dirkalnih sposobnosti premnogih voznikov. Seveda smo ogoro~eni, da se zaradi otrok, na katere tako radi prisegamo (mar ne le tedaj, ko izpostavljamo svojo pomembnost?!), ne zganejo glavni akterji, ki nedvomno v tej igri so: ob~ina, {ola, Certus. Najlažje je pa~ s poleni pod nogami omalovaževati nepomembne krajane, ki spet nekaj ho~ejo. Res, morda smo nepomembni, toda niso pa nepomembni na{i otroci. Nasprotno, zaradi njih ho~-emo zagotoviti, da se bodo lahko varno napotili od doma in varno pri{li nazaj domov, kajti nobeden od na{ih otrok ne sme biti naslednji in {e eden, ki bi ga zaradi neurejenih prometnih razmer, povozil avto.
V imenu krjanov in civilne iniciative:
Sonja Votolen, Jožef Sorsak, Franci Vidovič
Kog • Urediti želijo center kraja
Z Jurčkom jih je natanko jurja
Kogovčanov namreč. Z malim Jurčkom Lukmanom, ki je nedavno privekal na svet, se je število prebivalcev krajevne skupnosti Kog povzpelo na natančno 1000. Toliko prebivalcev z manjšimi nihanji živi v 317 gospodinjstvih, sedmih zaselkih, raztresenih po gričevnatem svetu, na katerem uspevajo odlična vina.
Foto: vki
Center Koga je nekakšen trg z zelenico in parkirnim prostorom, ki ga vsak s svoje strani omejujejo {ola, cerkev, župnišče in dom kulture; posnetek je nastal, ko je zemljo pokrivala še snežna odeja
Naravne in vremenske nesreče Kogovcane ponavadi zaobidejo, so pa na svoji koži čutili vse vojne vihre, ki so se dogajale na naših tleh.
Od nedavnih volitev je predsednik sveta krajevne skupnosti postal Slavko Perc, ki se je ,tako kot njegovi predhodniki, zavzeto lotil dela. Ker krajevne skupnosti ne razpolagajo z večjimi sredstvi, se navajajo gospodariti s tem, kar jim pač pripada. Do 1. aprila bo v občini potekalo še začasno financiranje, saj proračun še ni sprejet. Kljub temu so si na Kogu že zadali letošnje cilje. Za osrednjo nalogo so si postavili ureditev centra Kog. Radi bi razširili parkirišča, uredili pločnike, razsvetljavo, kanalizacijo
Sedem (ne)pomembnih dni
Brez alternative
Pravzaprav je eden izmed najmočnejših argumentov za priključitev Slovenije k Natu "spoznanje", da v bistvu sploh ni alternative le-temu. Glede tega je se najbližje resnici (in realnosti) sicer prevečkrat zmedeni zunanji minister dr. Rupel, ko sprašuje, kaj nam brez Nata sploh še ostane. Slovenski voditelji nam kar naprej dopovedujejo o naših omejenih možnostih vplivanja na svetovno politiko. Prepričujejo nas, da so mnoge odločitve, ki so sicer videti nesmiselne (za-letave in nepotrebne) posledica dejanskih razmer v svetu, dejanske neenakopravnosti in predvsem želje, da se ne bi zamerili najpomembnejšim in odločilnim partnerjem. Zunanja politika naj bi bila skratka zgolj nekakšno večno "manevriranje", katerega cilj je "dokazovanje", da smo od vseh in z vsemi, ki so v naših očeh pomembnejši (in nevarnejši) od nas, tudi tedaj, ko so si ti "vsi" kratkoročno ali dolgoročno v nasprotju glede posameznih vprašanj. To je seveda posebna in naporna "tehnika", ki nas ne uvršča ravno na kakšne bleščeče spiske ali med vzornike pokončnosti in doslednosti.
Samostojnost slovenske politike
Očitno ne gre zgolj za trenuten pojav, ki naj bi bil pogojen s taktiko zaradi trenutnih interesov (v zvezi z Evropsko unijo ali Natom), ampak že kar za nekakšno doktrino in "vrlino" naše zunanje politike. Vsekakor se kaže zamisliti, če ima predsednik države - kljub vsem pomislekom in pripombam "razumevanje" za posamezne poteze našega zunanjega ministra zgolj zato, da ne bi užalili, denimo, Združenih držav Amerike. "Ko je ameriški državni sekratar Pavel nastopil v
Varnostnem svetu, smo se znašli v situaciji, ko smo se morali na hitro uskladiti o neki resoluciji (izjava vilniuške skupine držav -op. p.), ki je ni nihče, razen zunanjega ministra, niti videl. Tak mehanizem meni ni všeč - če bi takrat, potem ko so že vsi pristali na besedilo deklaracije, rekli "ne", bi izpadlo, kot da ima edino Slovenija nekaj proti ZDA. Kar ni res! Ameriška zamera bi bila verjetno velika in v tisti situaciji se naš zunanji minister ni mogel odločati drugače, kot se je; moja pripomba je le v tem, da bi se morali že prej odzvati, da se ne bi znašli v takšni situaciji. Slovenija lahko nastopa s samostojno politiko in samostojno javno pozicijo, ki jo potem usklajuje z mednarodno skupnostjo, zato ne vem, zakaj bi se morali o vsaki besedi najprej usklajevati v prostoru od Litve do Makedonije. Vendar moram v prid zunanjemu ministru povedati, da je sedanja mednarodna situacija tako zapletena, da je težko ali nemogoče najti rešitve, ki bi se vsem zdele dobre," je dejal v pogovoru za Dnevnik predsednik države dr. Janez Drnovšek. Skratka - zmeda. Ne smemo se zameriti, lahko smo samostojni, vendar le ob določenem času itd. Ob tem pa je treba upoštevati, da v dneh, ko so vilniuške države podpisovale tako rekoč brezrezervno podporo ameriški (vojni) politiki proti Iraku, Združenim državam Amerike še zdaleč ni uspelo v kaj takšnega prepričati (in prisiliti) vseh članic Nata! S tega vidika se zdi potemtakem članstvo Slovenije v Natu večja garancija za izražanje (in tudi potrjevanje) samostojne politike, kot pa zdaj, ko je v družbi različnih frustriranih držav, izpostavljena v bistvu di-
in vse, kar sodi zraven, saj tudi vas zahteva vedno višji standard, kot je povedal predsednik Perc. V krajevni skupnosti morajo tudi čimprej urediti pogrebno in pokopališko dejavnost.
Zanimivo je, da želijo intenzivnejše izhajanje krajevnega glasila Novice, ki izhajajo že vse od leta 1978. Izhajajo bolj priložnostno, zadnja leta nekoliko manj, če pa bo mogoče zagotoviti še kakšne finance, pa upajo, da bo letošnjih številk Novic več.
Na Kogu je registriranih sedem društev, pet jih ima svoj prostor v prostorih KS - Društvo upokojencev, Društvo prijateljev mladine, kulturno, športno in turistično društvo. lovci

d
Foto: vki
Od minulih volitev je predsednik sveta KS Kog Slavko Perc
in gasilci pa imajo vsak svoj dom. V KS upajo, da jim bodo lahko zagotovili optimalne pogoje za delo, vendar kot povsod, se tudi pri društvih vse vrti okrog denarja. "Sicer se pa kultura za mene začne že pri dober dan, prosim in hvala. Gre za kulturo hranjenja, pitja, odnosov, in to lahko negujemo vsak trenutek," je svoja razmišljanja zaključil Slavko Perc, ki upa, da se bodo stvari na Kogu dobro razvijale, da pa bodo vse probleme reševali z dogovorom.
vki
rektnim neprikritim pritiskom in manipulacijam ZDA.
Kako je znotraj NATA
Ob tem je treba upoštevati, da znotraj Nata - kljub vsemu - poteka dialog in - kljub vsemu -vendarle obstajajo pravila demo-kratičenga obnašanja. "Neenotnost", ki se kaže ob iraški krizi, nepreklicno napoveduje nujnost novih razprav o organiziranosti in o funkcioniranju Nata, predvsem pa tudi o odnosih znotraj njega. Vsekakor je značilno, da je predsednik Evropske komisije Romano Prodi ravno te dni v Ljubljani izjavil, da ni jasno, kaj bo z Natom čez deset ali petnajst let, ob tem pa je poudaril, da si Nato in EU nista nasprotna. Prodi je dejal, da so v Evropski uniji tudi države, ki jim evropska skupnost povsem zadošča. Kljub evropski varnostni in obrambni politiki pa je, po mnenju Prodija, tudi pri teh vprašanjih dobro gledati širše. V tem pogledu je Nato lahko koristen dodatek. Generalni sekratar severnoatlantske-ga zavezništva lord Robertson je prejšnji teden slovenskim novinarjem dejal, da slovenska zavrnitev povabila v Nato ne bi pretrgala vseh vezi z zavezništvom, Slovenija bi ostala članica Partnerstva za mir in ohranila bi enak položaj, kakršnega imajo Avstrija, Finska ali Irska, vendar pa ne bi sodelovala pri oblikovanju novega varnostnega okolja. Nevtralnost zahteva visoko ekonomsko ceno, je poudaril Robertson. "Če Slovenci ne želijo biti le opazovalci, ampak udeleženci razprav o skupni varnosti, morajo sprejeti ustrezne odločitve, skratka glasovati v prid vstopu v severnoatlantsko zavezništvo. Povabilo ne bo na voljo vsako leto ... "
Drnovškova opozorila
Slovenski vladi bi lahko očitali, da že od vsega začetka ni iskala in ni imela variantne rešitve za primer, da Slovenija iz kakršnihkoli razlogov ne bi postala članica Nata. Predvsem članstvo v Natu ni bila in ni samo naša odločitev, velike dileme v zvezi z Natom so se začele v Sloveniji pojavljati pravzaprav šele po nepojasnjeni zavrnitvi njenega sprejetja v članstvo na vrhunskem sestanku voditeljev Nata v Madridu leta 1997. Tudi tisti, ki zdaj nasprotujejo slovenskemu vstopanju v Nato, pravzaprav nimajo kakšnega razvidnejšega predloga, kaj bi v primeru, da ostanemo zunaj, lahko storili (in morali storiti), da ne bi pristali na še večjem obrobju mednarodne politike (in pomembnosti). "V Sloveniji se je v zadnjih letih izoblikoval občutek popolne varnosti, češ kaj pa se nam lahko zgodi, tako ali tako bomo šli v EU, kar bi nam moralo zadoščati. Opozarjam, da je lahko takšen občutek zelo zgrešen in da se lahko predvidevanja, da se nam v prihodnosti ne more
nič zgoditi, izkažejo za iluzije", je v sobotnem intervjuju za Dnevnik poudaril predsednik republike dr. Janez Drnovšek. "Naša zgodovina nas uči, da so bila obdobja, ko se je zdelo, da nam je varnost trajno zagotovljena in da sprememb ne more biti, nato pa je prišlo do vojne. Tako je bilo v bivši Jugoslaviji. Opozarjam, da živimo na robu nestabilnega Balkana, balkanski polotok je še zmeraj potencial za mnoge krize, še zlasti, če bi se sile Nata z Balkana umaknile. Mednarodna situacija se lahko včasih obrne zelo na hitro in če se mora majhna država, kot je Slovenija, odločati, ali naj vstopi v sistem kolektivne varnosti ali pa naj razvija samostojni varnostno - obrambni sistem, potem je moj odgovor jasen - vstopi naj v sistem kolektivne varnosti. Kot državnik, ne prej kot predsednik države, si nikakor ne upam reči, da ne potrebujemo Nata in da nas nihče ne bo ogrožal v prihodnosti. Take izjave bi bile z moje strani neodgovorne."
Jak Koprivc
□
GLEDALIŠČE PTUJ
02/749-32-50
v GLEDALIŠČU PTUJ	PROGRAM od 13.d 0 2 7 . m a r c a	NA GOSTOVANJIH
SNG Drama Maribor DEVETSTO -19.30	13. četrtek	
Mestno gledališče Ljubljansko HAGADA-19.30	14. petek	
ZAKUUČEK FESTIVALA S PODELITVIJO NAGRADE Zijah A. Sokolović KOBAJAGI DONIJELA ME RODA-19.30	15. sobota	Steven Berkoff JAiUR Režiser Matjaž Latin 19.30 v Drami SNG Maribor
Theater Rote Grùtze TA PRESNETA UUBEZEN 9.30 in 11.00	17. in 18. ponedeljek,torek	GLASBA SKOZI ČAS 9.30 gostovartje na SERS Maribor
Lutz Hûbner MARJETKA, STR. 89 19.30 - za izven	19. sreda	
l^oje gledališče GOSPOD PEPI IN ČRVIČEK ARTUR-10.00 In 11.15	21. petek	Steven Berkoff JAiWR Režiser Matjaž Latin ^9.30 v Škofji Loki
	22. sobota	Steven Berkoff JAiWR Režiser Matjaž Latin ^9.30 v Skofji Loki
Špas teater OB LETU OSOREJ 19.30 - za izven	27. četrtek	
in tam
Velika Nedelja • Svetnik izžreban po pravilih
Svet KS Velika Nedelja, ki ga vodi Anton @umbar, se je sestal na 3- seji. Člani so prisluhnili varnostni oceni na območju njihove KS, ki so jo podali predstavniki policije. Pogovarjali so se o zimski službi, ki je bila letos na hudi preizkušnji: ceste je bilo treba plužiti 6-krat in kar 30-krat posipati. V primerjavi z lansko sezono, ko so plužili le enkrat in 4-krat posipali, so imeli dela čez glavo. Zdi se, da so bili tudi letos pripravljeni na bolj milo zimo, zato je zimska služba občasno tudi kje zatajila. Svet je obravnaval tudi pritožbo Koalicije Slovenije na mandat enega od članov sveta. Na volišču 59, v Senešcih, sta ob volitvah namreč dva kandidata prejela enako število glasov. V skladu s pravili so opravili žreb, pri katerem pa je imel več sreče predstavnik LDS. Kandidat Koalicije Slovenije se je pritožil, svet KS Velika Nedelja pa je na osnovi ponovne obravnave na občinski volilni komisiji in ob ponovnem preštevanju glasovnic sprejel sklep, da pritožba ni utemeljena. (vki)
Podgorci • Pločnika še ne bo
Člane sveta KS v Podgorcih je predsednik Janko Me-ško (LDS) seznanil s svojimi aktivnostmi od minule seje. Večkrat se je sestal z županom Vilijem Trofenikom, saj še vedno ni videti rešitve za gradnjo pločnika v centru Podgorcev. Središče vasi je v primerjavi z drugimi namreč v precejšnjem zaostanku, saj nima ne urejene kanalizacije in tudi ne pločnikov. Največja ironija pa je, da je denar za investicijo, okrog 25 milijonov tolarjev, v občinskem proračunu že bil zagotovljen, vendar eden izmed 83 lastnikov zemljišča noče podpisati služnostne pogodbe, s čimer že več let zavira pridobitev potrebne dokumentacije in s tem začetek del. Podgorčani bodo oživili nekdanji krajevni praznik. Praznovali bodo 28. in 29. junija. Nekoliko so dvignili grobnino, ki sedaj znaša 1672 SIT/m2, kar je ena najugodnejših cen v občini. (vki)
Cerkvenjak • Zaradi nesklepčnosti seja preložena
V četrtek, 6. marca, so se na 3. seji sestali svetniki občine Cerkvenjak. Seje se je udeležilo 5 svetnikov od osmih. Potrdili so sklepe 2. redne seje. Zataknilo se je pri pobudah in vprašanjih svetnikov. SvetnikJanko Maguša je menil, da njegovi predlogi nimajo nobene veljave, zato je sejo zapustil. Po njegovem odhodu je župan občine Jože Kraner ugotovil, da niso več sklepčni, in sejo prekinil ter povedal, da bodo sejo nadaljevali danes, 13. marca, ob 17. uri.
Zmago Šalamun
POMLAD d.o.o.
GEREČJA VAS 36, TEL.: 02/ 799 01 00
UGODNA PREDSEZONSKA PONUDBA:
SEMENSKA KORUZA
(PIONEER, AGROSAT, SYNGENTA, KWS...)
SEMENSKI KROMPIR UMETNA GNOJILA
( KAN, NPK)
ZAŠČITNA SREDSTVA
NOVO NOVO NOVO
GIPS PLOŠČE RIGIPS -15% ISOVER -10%
(MINERALNA VOLNA)
svetovanje, strokovne izmere, montaža..
STREŠNA OKNA
PVC OKNA IN VRATA
SEKCIJSKA GARAŽNA VRATA-DAUINSKI POGON
VELUX
......
PRODAJA IN POPRAVILO
Malih kmetijskih strojev^ Kosilnic
Škropilnic , Motornih žag i 91 ~ Kultivatorjev
Servis Peteršičsp.
Dornava 76a, tel.: 755-0941
Ljubljana • Naporna pogajanja za kmetijske subvencije
Vendarle 75 odstotkov evropskih plačil
Minuli teden je bilo v ospredju zanimanja kmetovalcev nekajdnevno pogajanje med finančnim in kmetijskim ministrom slovenske vlade. Finan~ni minister Du{an Mramor namre~ v proračunu ni na{el toliko sredstev za kmetijske namene, da bi lahko obdelovalcem kmetijske zemlje letos izplačali neposredna plačila v vi{ini 75 odstotkov plačil v 15-tih državah Evropske unije.
Sloveniji je ob pogajanjih z Evropsko unijo uspelo doseči dogovor, da lahko za napo-sredna plačila kmetom tudi po vstopu v unijo dodaja iz svojega prora~una toliko sredstev, da bodo plačila postopoma rastla vsako leto za pet odstotkov in leta 2007 že dosegla 100-odstotno raven neposrednih plačil v Evropski uniji, kar bo za druge pristopne države veljalo šele leta 2013. Že pred vstopom pa se je zapletlo doma. Do razpleta je prišlo v četrtek, ko je med pogajanja med ministroma Mramorjem in Butom posegla vlada s sprejemom svežnja uredb, ki med drugim določajo višino neposrednih plačil kmetom. Po večdnevnih intenzivnih usklajevanjih med kmetijskim in finančnim ministrom, ki niso prinesla dogovora, je tako vlada sklenila, da bodo kmetje iz državnega proračuna letos vendarle prejeli 75 odstotkov neposrednih plačil, kot jih imajo kmetje v EU.
Vlada zaostrila
kriterije
vana modulacija, kar pomeni, da se vsak hektar nad 100 hektarjev, za katere je kmetijsko gospodarstvo upravi~eno do neposrednih pla~il, subvencija zmanj{a za 20 odstotkov. Druga omejitev pa je, da po-vr{ina njive, ki je manj{a od 0,2 hektarja, ni upravi~ena do
Minister Franc But
Najpomembnej{e sporo~ilo s ~etrtkove vladne seje je, da je sprejela odlo~itev, da v le-to{njem letu razpi{e vse subvencije, ki jih pozna evropski pravni red, to je tiste, ki smo jih imeli že doslej, in tiste, ki jih letos uveljavljamo prvi~, in to na vi{ini 75 odstotkov, kot jih imajo danes v EU. Pri tem je vlada izkoristila možnost, ki jo daje pozitiven dosežek pogajalskega procesa in omogo~a, da bo Slovenija kot edina med kandidatkami leta 2007 dosegla 100-odstotno raven neposrednih pla~il, ki jo že danes uživajo kmetje v evropski petnajsteri-ci.
Vlada je sprejela 13 uredb, ki dolo~ajo oz. opredeljujejo pogoje, vsebine in na~ine izvedbe celotnega paketa ukrepov na podro~ju kmetijstva ter razvoja podeželja. Znotraj tega je sprejela 10 uredb, ki opredeljujejo tržne ureditve, na~-ine in vi{ine pla~il v okviru t. i. krajinskih pla~il ali podpor obmo~jem z omejenimi dejavniki ter paket ukrepov na podro~ju kmetijsko-okoljskega programa.
Na drugi strani pa je vlada nekoliko zaostrila kriterije za pridobitev neposrednih pla~il, s ~imer naj bi privar~evali približno milijardo tolarjev. Znotraj tega so nekoliko zaostrili kriterije, tako da veljata dve omejitvi. Ena je tako imeno-
na ministrstvu do konca marca pripravijo celovito analizo dosedanjih u~inkov ukrepov kmetijske politike na podro~-ju subvencij. Pri tem naj bi bila narejena tudi natan~na analiza prejemnikov oz. upravi~encev do pla~il. Medtem ko bodo zmanj{anje neposrednih pla~-il na povr{inah, ve~jih od 100
hektarjev, ~utila velika kmetijska posestva in ko podobne ukrepe pripravlja tudi Evropska unija, bodo z zvi{anjem spodnje meje z 10 na 20 arov njivskih povr{in, izgubili lastniki manj{ih parcel, ki so že tako v slab{em gospodarskem položaju.
JB
subvencij; lani je bila meja 0,1 hektarja povr{ine njive. Vlada je s sprejetimi uredbami dala v predvidenem finan~nem okviru možnost za razpis ukrepov razvoja podeželja, za katere si je Slovenija izpogajala 250 milijonov evrov in jih bo lahko izkoristila do konca leta 2006. To pomeni, da na ta na~in Slovenija postaja sposobna sprejemati sredstva Evropske unije in si bo seveda v naslednjih letih s svojo dodatno soudeležbo omogo~ila, da ta evropski denar v celoti izkoristi in s tem prispeva tudi k ugodni neto poziciji države kot ~lanici EU. Tudi na finan~nem ministrstvu so z odlo~itvijo vlade, da sprejme omenjenih 13 uredb kmetijske politike, zadovoljni in jo podpirajo. Pri tem je pomembno tudi to, da vlada med drugim uvaja novo uredbo, ki 86 odstotkov slovenskega ozemlja opredeljuje kot obmo~je z omejenimi dejavniki, za katera so predvidena dodatna pla~ila. V okviru kme-tijsko-okoljskega programa pa se bo {iril program za podporo obmo~jem vodovarstvenih režimov oziroma tam, kjer je bila zaradi varnosti in zdravja pitne vode in ljudi pred meseci s posebno uredbo prepovedana uporabo nekaterih pesticidov. Tudi kmetijsko ministrstvo se je zavezalo, da bo var~evalo v okviru splo{ne-ga var~evalnega paketa vseh prora~unskih porabnikov. Ministrstvo naj bi v tem okviru prihranilo {e dodatnih 900 milijonov tolarjev, kar pa naj ne bi zadevalo podro~ja subvencij ali programov razvoja podeželja. Poleg tega se je kmetijski minister zavezal, da
Komentiramo
Minister But je (zaenkrat) zmagal
Kmetijski minister But je imel prejšnji teden zahtevno nalogo, da slovenskim kmetom zagotovi že v letu 2003 obljubljenih 75 odstotkov neposrednih plačil, ki jih sicer prejemajo kmetje v Evropski uniji. S tem dosežkom na napornih pogajanjih z EU lanskega decembra se je minister rad postavil pred "svojimi" kmeti in jim istočasno za leto 2007 napovedal 100-odstotne subvencije. Obljuba je eno, njena izpolnitev pa drugo. Predvsem v slovenskih razmerah, ko je krmilo finančnega ministra prevzel nov minister, trd ekonomist, ki mu gre v prvi vrsti za stabilnost državnega proračuna, šele nato je na vrsti razmišljanje o slovenskem kmetijstvu, ki ima v gospodarstvu države sicer nadvse pomembno mesto, njegova donosnost v državno blagajno pa je bolj pičla. Poleg tega je v prestolnici mogoče slišati precej očitkov na račun "bogatašev", ki prejemajo izdatno državno pomoč. Mišljeni so seveda kmetje.
Minister But je v pogajanjih, ki se iz dneva v dan niso premaknila z mrtve točke, začel vleči iz rokava najmočnejše adute: z odločnimi zahtevami se je oglasila Kme-tijsko-gozdarska zbornica Slovenije, pismo premieru je pisal sindikat kmetov, Slovenska ljudska stranka pa je svojega predsednika in obenem ministra Buta pooblastila, da trdno vztraja na pogajalskih izhodiščih in da za vsako ceno doseže zastavljene cilje. Izstopa iz vladne koalicije pri tem neposredno niso omenjali, vendarle se je pod brezpogojnimi stališči stranke dalo slutiti tudi razmišljanje o tem.
Predsednik vlade in prejšnji finančni minister je do kmetijskih zahtev pokazal nekoliko popustljivejše stališče. Morda zato, ker kmetijsko vprašanje nekoliko bolje pozna in razume ali pa zaradi tega, ker v svoji vladi ta čas, pred referendumi za EU in Nato, ni želel nestabilnosti.
Ce kmetijskemu ministru pogajanja ne bi uspela, bi bil to po nezadovoljstvu z direktorjem VURSA-a in po aferi s kloramfenikolom, še dodaten razlog za nezaupanje slovenskih kmetov, ki so tudi največja volilna baza njegove stranke; ta si po zaporednih porazih na parlamentarnih volitvah še celi rane. Po drugi strani bi nižja kot 75-odstotna neposredna plačila zasenčila velik uspeh pogajanj z Evropsko unijo na najzahtevnejšem, kmetijskem področju, obenem bi se zmanjšale možnosti pridobitve 250 milijonov evrov, ki jih je Evropa do leta 2006 odobrila za razvoj slovenskega podeželja. Ker pa je vlada ob popuščanju kmetijskemu ministru nekoliko zaostrila pogoje za pridobivanje neposrednih plačil in ker mora tudi kmetijsko ministrstvo varčevati ter do konca marca pripraviti poročilo o dosedanjih učinkih neposrednih plačil, lahko odločitev razumemo kot kompromis. Zaenkrat v korist slovenskemu kmetijstvu. Gotovo bodo zelo trda tudi pogajanja za vsakoletnih novih pet odstotkov višja neposredna plačila v letih 2004-2007. Toda vmes se bo dogajalo marsikaj, tudi volitve, ki bodo dale bodočemu kmetijskemu ministru večje ali pa manjše možnosti pogajanja.
J. Bračič
Ptuj • Na gradu odprli zbirko slik na steklu
Ena najlepših stvaritev ljudske umetnosti
V	Pokrajinskem muzeju na Ptuju letos praznujejo 110. obletnico ustanovitve muzeja.
V	po~astitev tega jubileja pripravljajo nekaj prireditev in razstav. Med njimi je tudi stalna postavitev zbirke slik na steklu, ki jih hranijo v muzeju.
Odprtje razstave je bilo v petek, 7. marca, ko je na slovesnosti pokrajino, kjer so slike nastale, njeno zgodovino, na~-in življenja domačinov, domačo obrt slikanja na steklo in njihovo prodajo na območju tedanje habsburške monarhije ob računalniški projekciji fotografij predstavil Fritz Fellner, kustos Muhlviertler Schlossmuseuma v Freistadtu na Gornjem Avstrijskem, s katerim Ptuj~ani že nekaj let strokovno sodelujejo.
Slikanje na steklo je ena izmed najlepših stvaritev ljudske umetnosti. Na steklo naslikani motivi so krasili "bohkov kot" v kme~kih stanovanjih v 18., 19. in v prvi polovici 20. stoletja; tega se starejši ljudje iz bolj odro~nih krajev spominjajo še danes. Slike osvetljujejo tedanje razmišljanje, vero in estetske vrednote podeželskega prebivalstva in so dokument takratnega na~ina življenja in kulture.
Opustitev zadnjih steklarn konec 19. stoletja in nastanek cenenih oljnih tiskov sta posto-
letja precej številnejša, vendar se jih je kasneje na žalost precej zgubilo. Nekaj slik izvira iz Haloz in Slovenskih goric, ve~-inoma pa so zapuš~ina zbiratelja in polihistorja Franza Ferka iz Gomilic pri Ernovžu (danes Gamlitz bei Ehrenhausen) v Avstriji, ki jih je leta 1895 poklonil muzeju na Ptuju.
Slike na steklu je Ferk verjetno v zadnji ~etrtini 19. stoletja zbiral po kme~kih domovih na obmo~ju širše okolice Gomilic in Lipnice. Skoraj vse izvirajo iz slikarskih delavnic v Pohorž-iju in Sandlu, kjer je ta doma~a obrt cvetela v 19. stoletju. Motivika slik je nabožna. Najpogosteje upodobljeni motivi so Srce Jezusovo, Srce Marijino, Marija Pomagaj, Jezus z zemeljsko kroglo v rokah, Janez Krst-nik z jagnjetom, Sveta Trojica, svetniki Barbara, Florijan in Lenart, posami~no pa se pojavljajo še motivi Poklon Svetih treh kraljev, Poslednja sodba, Božji grob, Prizor iz legende o sveti Genovefi ter še nekateri drugi. Precej slik je zaradi krh-
Foto: Langei
Direktor Aleš Arih se je za sodelovanje zahvalil Fritzu Fellnerju iz muzeja v Freistadtu
majo s tistimi, ki so jih kro-šnjarji v 19. stoletju prodajali na obmo~ju Ptuja in okolice. Zato si jih lahko predstavljamo kot vsebinsko in estetsko bogat okras tudi v kme~kem stanovanju naših prednikov.
Za~etke ljudskega slikanja na steklo moramo iskati na severnem obrobju nekdanjega avstrijskega cesarstva, na bogatih gozdnih obmo~jih južne Šlezi-je in severne Češke, kjer je bilo
Foto: Langerholc
Monika Simoni~ Ro{kar, avtorica postavitve stalne zbirke slik in kustos Fritz Fellner ob razstavljenih slikah
poma izpodrinila slike na steklu, ki so dobro stoletje krasile "bohkov kot". Zaton doma~e obrti - ljudskega slikanja na steklo - je bil neizbežen. Bil je posledica gospodarskih težav in tehni~nega razvoja, obenem pa tudi konec celovitega zgodovinskega in družbenega preobrata, ki je najbolj prizadel kraje, kjer je slikanje na steklo še nekaj let prej v celoti oblikovalo na~in življenja doma~inov. Mnoge slike na steklu so zaradi lomljivosti kmalu za vedno propadle, nekatere so se znašle na podstrešju, kasneje pa so jih zbiratelji odkrili in prinesli v muzejske in zasebne zbirke.
V Pokrajinskem muzeju na Ptuju hranijo dvainsedemdeset slik na steklu. Zbirka slik je bila še v petdesetih letih 20. sto-
kosti nosilca slike — stekla - in neobstojnosti naravnih barv v zelo slabem stanju. Kljub temu smo se odlo~ili, da jih bomo vklju~ili v stalno postavitev slik na steklu. Nekateri strokovnjaki namre~ menijo, da stara slika sme pokazati svojo starost in gube kot obraz in ne potrebuje šminke in lepotnega popravka. Neustrezni konservatorski in restavratorski posegi lahko sliki v~asih celo bolj škodujejo, kot koristijo. Bolj ali manj poškodovane slike pa nam tudi omogo~ajo, da jih doživljamo kot slike z živo dušo v njihovem nastajanju, najlepši podobi in minevanju.
Kljub temu da velika ve~ina razstavljenih slik na steklu ne izvira s ptujskega obmo~ja, se po ~asu in kraju nastanka uje-
razvito pridobivanje stekla, h kateremu so sodili tudi razli~ni na~ini oplemenitenja stekla, in sicer brušenje, zlatenje, zrcaljenje in poslikavanje. Steklarji so poslikavali votlo steklo, krasili robove steklenih ploskev za bakroreze in pergamentne slikarije. S~asoma so se domislili, da bi lahko tudi sami poslikali prazno sredino, ki je bila namenjena za sliko na papirju. Prve tovrstne slike so se pojavile okoli leta 1750 v steklarskih centrih, v Jeleniji Gori v Šleziji, ki je danes na Poljskem, in v Boru na severnem Češkem. Za steklarje je to poslikavanje pomenilo dodatno možnost za zaslužek, zato je s~asoma dobilo zna~aj doma~e obrti.
Na obmo~ju severne Češke in Šlezije so slike na steklu iz-
delovali izu~eni steklarji, ki so delali v bližnjih steklarnah. Te slike so vmesna stopnja med slikami, naslikanimi v mestnih slikarskih delavnicah, ki so jih slikali izu~eni slikarji, in tistimi iz druge polovice 18. stoletja, ki so jih naslikali samouki kme~-ki ljudje v doma~ih obrtnih delavnicah in so imele že ljudski zna~aj, ker so se prilagodile okusu kme~kega prebivalstva.
Slikanje na steklo je torej dobilo ~isto ljudski zna~aj šele v 18. stoletju zaradi krize pri prodaji stekla. Steklopiha~i so iskali nov vir zaslužka. Kmalu so ga našli v slikanju romarskih podob oziroma slikah na steklu.
Slike na steklu so prodajali krošnjarji. V zimskih mesecih so si na lesena nosila, ki so jih nosili na hrbtu, naložili tudi do sedemdeset slik in jih peš prodajali od hiše do hiše, na sejmih in v romarskih krajih. Kasneje so jih iz slikarskih delavnic od krošnjarjev oziroma njihovih skladiš~ slik v oddaljenih krajih pošiljali tudi po železnici in na ladjah, ki so plule po Donavi. Tako so se razširile po vsem ozemlju takratne habsburške monarhije.
Stalna postavitev zbirke slik na steklu na ptujskem gradu nas poskuša popeljati skozi zgodovino slikanja na steklo, povedati želi nekaj besed o ~asu in krajih, kjer je bilo razvito, in sicer s poudarkom na obrtnih delavnicah, ki so nastale konec 18. in v 19. stoletju v bližini steklarn v Pohoržiju na današnjem Češkem in v Sandlu na Gornjem Avstrijskem, z rekonstrukcijo slikarske delavnice orisati potek dela v njej ter prikazati krošnjarja z nosili za slike in poti, ob katerih so prodajali slike iz Pohoržija in Sandla. Obiskovalcem želi med kme~kimi ljudmi najbolj priljubljene motive in slike na steklu pokazati kot živopisen okras in magi~en predmet v "bohkovem kotu".
Monika Simonie Roskar,
kustodinja za etnologijo
v Pokrajinskem muzeju na Ptuju
Tednikova knjigarnica
Koliko upanja {e preostane?
Cenjeni bralci Tednikove knjigarnice, toliko že poznate spodaj podpisano, da se kljub izrazito knjigam namenjeni rubriki ne morem (in tudi nočem) izogniti nekaterim žgočim aktualnostim, ki polnijo ušesa (se mi zdi) nič hudega slutečim poslušalcem, gledalcem, bralcem. Se spomnite: na tem mestu sem tarnala nad nedorečenim šolskim sistemom, nad vse večjimi socialnimi razlikami, nad divjo potrošniško družbo, nad izginjajočimi pravicami delojemalcev, nad kompliciranimi maturitetnimi izpiti, nad katastrofalnim položajem slovenske knjige in knjigotrštva, nad nekulturnimi dialogi, nad birokracijo, nad samopašnostjo strankarskih veljakov, nad razpadom knjižnično-informacijskega sistema, nad bledo turistično shemo Ptujskega. In tudi kakšno osebno žalost sem že izlila v Tednikovi knjigarnici. Te dni, ko svetu preti (ali se sploh zavedamo, kaj vse se lahko izcimi iz vojne tam doli, v Sadamovi deželi?) še ena ogabna vojna v imenu miru ( Lepo vas prosim, a je politična razsodnost povsem na psu?), se sprašujem, kako je to sploh mogoče. Ko se je Slovenija osamosvajala, sem bila ( Pismo, pa sem že dovolj časa na svetu!) radostna, saj sem verjela v neko novo deželo: miroljubno, ekološko vzorno, prijazno do svojih in tujih državljanov, kulturno ozaveščeno. Pričakovala sem (Trapa, pač!), da bodo politiki in gospodarstveniki skrbeli za blagor ljudstva. Joj, kako sem se uštela! Zdaj me zraven vseh bedastoč še silijo v NATO; ni poročil brez rožljanja z orožjem in nastopaštva Amerikancev. Vsa ljudstva sveta so proti vojni, toda le nekaj je vlad, ki resnično zastopajo ljudstvo. To je resnični terorizem, ki še ne boli, a zadal bo peklenske rane! Oprostite, dragi bralci, toda moja žalost je te dni zares velika. Tudi zato ker je v naši knjižnici vse manj lepo, kar pa je ništrc proti svetovni grdo-biji!
Toliko klicajev se mi že dolgo ni zapisalo v knjigarnici, zato nadaljujem s tolažečima slikanicama, ki ju je ena sama lepota in modrost. Njun avtorje svetovni mojster Eric Carle, ki je že bil predstavljen na tem mestu. Slikanici si sicer ne boste mogli izposoditi v knjižnici na Ptuju ( Morda lahko poskusite v Mariborski knjižnici, tam jih imajo 29. A najbolje je, če ti knjižni lepotici kupite in podarite.), saj premoremo le en izvod za pravljično sobico.
Zelo osamljena kresnička
Kresničke niso muhe, ampak hroščki z mehkim trupom. Imajo svetleč organ, ki se ponoči prižiga in ugaša in tako privlači druge kresnice. To je hladna luč, ki ne daje nobene toplote, kar je znanstvenikom še vedno uganka. Ljudje poznajo okrog dva tisoč vrst kresničk. Tako je zapisano v uvodu slikanice, kjer kresnička srečuje vse sorte lučk, ko išče prijateljice svojega rodu. Kresnička vidi "človeške luči': žarnico v sobici, soj sveče, baterijsko svetilko, svetleči lampi-jon, avtomobilska žarometa, ognjemet. In kresnička sreča "živalske lučke": svetleče pasje, mačje in sovje oči, dokler v tišini noči ne uzre polno drobnih lučk svojih prijateljic — kresničk.
Čudovita slikanica, ki je likovno in besedilno vrhunska umetnina, ima v zadnji platnici zares lučke, ki bralcu za-svetlikajo tja v srčne kotičke.
Zelo tih čriček
Na svetu je več kot štiri tisoč različnih čričkov. Eni živijo pod zemljo, drugi nad njo. Nekateri živijo v grmovju in drevju, drugi celo v vodi. Oboji, ženski in moški črički, lahko slišijo, toda samo moški lahko proizvajajo zvok, da drgnejo skupaj krilca in čirikajo. Nekateri ljudje pravijo, da je njihov zvok podoben pesmi. To so uvodne besede k rojstvu črička, ki ga pozdravljajo z Dobrodošel!, najrazličnejše živalce, ki se vsaka po svoje tudi oglašajo: kobilica zažvižga, bogomoljka zašepeta, črv zahrusta iz rdečega jabolka, slinarica zamehuri, zavrešči škržat, čmrlj zabrenči, kačji
pastir zabrni, zabrenčijo komarji, vešča pa je čisto tiho. In ko je noč črna, polna tišine, kjer se pojavi čričkica, tudi mali čriček uspe začirikati, kar mu pri vseh drugih žuželkah ni uspelo.
Obe slikanici je odlično prevedla pesnica in pisateljica Bina Štampe Žmavc za založbo EPTA iz Ljubljane (Založba najlepših slikanic). Slikanici večjega, prečnega formata sta multisenzorni knjigi, ki z lepoto likovnega izraza in sporočilnostjo navdušujeta bralce vseh starosti.
Liljana Kiemenčič
Ptuj • Prvi ekstempore o maskah
Kurenti v očeh slikarjev
V osrednjih pustnih dneh je na Ptuju potekal prvi pustni ekstempore na temo maske. Srečali so se likovni umetniki iz Slovenije, Avstrije, Italije in Hrva{ke. Ekstempore je organizirala galerija Tenzor v sodelovanju z Mestno občino Ptuj in {tevilnimi sponzorji. Okrog 60 del, ki so jih umetniki ustvarili, je bilo na ogled v galeriji Tenzor, hotelu Mitra, cvetličarni O'rožarna in Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Ekstempore o maskah je daleč največji dogodek v mladem življenju galerije, ki jo je podjetje Tenzor odprlo na Pre{ernovi ulici, da bi oživilo to območje starega mestnega jedra. Presenetil jih je odziv slikarjev, ki so z udeležbo vzpostavili stik z novo galerijo, večina je sodelovala prvič in se bodo, tako so prepričani njeni lastniki, že kmalu odločili za sodelovanje z njo. Spoznali so njen kvalitetni prostor, in ugotovili, da imajo tudi druga mesta, ne samo Ljubljana, galerije, v katerih se splača razstavljati.
Prvega ekstempora mask se je udeležilo 170 slikarjev, med njimi je bil tudi 93-letni likovni akademik Klavdij Zornik, na kar so organizatorji {e posebej ponosni, je v imenu galerije povedal Miran Sen~ar, in ki je prejel posebno nagrado Talu-ma za najbolj izvirno upodobitev kurenta.
Dela letošnjih udeležencev je ocenila strokovna žirija, ki so jo sestavljali dr. Marjeta Cigle-necki, umetnostna zgodovinarka Polona Vidmar, akademska slikarja Dušan Fišer in Erik Lovko ter Vlado Forbici,vodja galerije, ki je bil tudi pobudnik ekstempora. Ocenili so 155 del in se odločili, da veliko nagrado Mestne občine Ptuj prejme akademski slikar Bogdan Čobal iz Maribora, dve veliki odkupni nagradi sta prejela Marko Butina in Mitja Ficko, posebno nagrado galerije Tenzor za umetnika, mlajšega od 25 let, pa mlada umetnica Caterina
Foto: Črtomir Goznik
Veliko odkupno nagrado podjetja Leonardo,, d.o.o., v višini 200 tisoč tolarjev, je prejel Mitja Ficko. Drugo veliko odkupno nagrado galerije Tenzor pa je prejel Marko Butina.
Agnolleto iz Italije, ki se bo v kratkem v njej predstavila samostojno. Financirali ji bodo tudi izdajo razstavnega kataloga. Trinajst nagrad sponzorjev, prispevali so jih Vargas, Žlahtič,
Tantegel, Emona maxim, Mitra, Veljko Toman, Gregor Sama-
Strafela, Tames, Kamnoseštvo Živko, SKB banka, NLB, Eko les in občina Žetale, so prejeli Lucija Močnik, Igor Molin, Vlado Geršak, Ricardo Constantini,
stur, Jože Foltin, Benjamin Ku-prej, Tomaž Plavec, Elisa Rosci, Daniel Demšar, Igor Somrak in Mojca Viler.
MG
Zgornja Ložnica • Premiera komedije
Znova gneča na hodniku
Iz leta v leto obi{če premiere dramske sekcije KUD Alojz Avžner na Zgornji Ložnici veliko {tevilo ljudi, ki se gnetejo v vse prej kot primernem prostoru. Upajo, da je to letos zadnjič in da bo premiera nove igre njihove dramske sekcije prihodnje leto že v novi telovadnici, tako je vsaj obljubljeno. Vendar je to že druga zgodba.
Komedije Ivana Sivca Disco pod vaško lipo režiserka Rozi-ka Ozimič ni nameravala postaviti na oder v teh tesnih prostorih, temveč v novih, ko bo za oder in občinstvo več
prostora. Ker pa se po mnenju ljudi gradnja telovadnice na Zgornji Ložnici odmika, se je odločila, da bo Sivčevo komedijo kljub malemu odru, ta zavzame tretjino širokega
šolskega hodnika, le postavila pred občinstvo že letos.
Zgodba se dogaja v današnjem času na podeželju pod vaško lipo v neposredni bližini Drenove hiše. Kmet Janez
Foto: VT
Mladi poskrbijo za svojo zabavo, ker pa nimajo drugega prostora, se zbirajo pod vaško lipo.
Dren je zelo navezan na svojo zemljo, bori se za vsako ped posesti. Želi, da bi njegov sin Janko nadaljeval družinsko tradicijo na kmetiji. Kot mnogi mladi pa Janko vidi svojo prihodnost v mestu, kamor želi zvabiti tudi izvoljenko, učiteljico Vero, a njej uspe, da ga pregovori in se vrneta na kmetijo. Pravo Drenovo nasprotje je polkmet Plevel, ki pa želi zemljo čim bolje prodati in s prodajo dobro zaslužiti. Tu so še mladi, ki hočejo živeti malo po svoje, so brez svojega prostora in vaška lipa je idealna za njihova shajanja. Komedija ne bi bila to, kar je, brez vaške opravljavke Mice in raztresenega poštarja Gregorja, ki poskrbita, da je na vasi vedno kaj zanimivega.
Igra že "stara" ekipa, vendar režiserki Roziki Ozimič (upokojeni učiteljici) le uspe, da vsako leto k delu pritegne vsaj nekaj podmladka.
Vida Topolovec
Facta bruta
Pred zalivsko vojno in po njej -kdor ima razum, naj se zamisli
Po zalivski vojni so Združene države in njeni zavezniki giedaii stran, ko je Sadam stri množične vstaje. Namesto tega so se lotili okrutne kampanje - kaznovati ira{ko ijudstvo, ker so upaii, da ga bo kazen opogumiia, da bo strmogiaviio režim. Zahodna politika je imeia nasprotni učinek. 23. maja 2000 je britanski obrambni minister Geoff Hoon na zasiišanju v spodnjem domu britanskega parlamenta o vzorcu angiesko-ameriskih napadov na Irak povedal: "Med 1. avgustom 1992 in 16 decembrom 1998 so ietaia Združenega kraijestva nad južno cono prepovedi preieta iz-streiiia 2,5 tone granat, povprečno 0,025 tone na mesec. Nimamo dovoij podrobnih podatkov o koalicijski dejavnosti v tem obdobju, da bi ocenili, kaksen odstotek skupne vsote to predstavlja. Med 20. decembrom 1998 in 17. majem 2000 so ietaia Združenega kraljestva nad južno cono prepovedi preleta izstrelila 78 ton granat, povprečno 5 ton na mesec. Ta številka predstavlja približno 20 odstotkov skupne količine v tem obdobju." Z drugimi besedami, v obdobju osemnajstih mesecev so Združene države in Združeno kraljestvo na Irak odvrgli približno 400 ton bomb in raket. Tony Blair je v primerjavi s konservativnim predsednikom Johnom Majorjem dvajsetkrat povečal obseg odmetavanja eksplozivnih sredstev na državo. Kaj pojasnjuje to eskalacijo? Njeni neposredni izvori niso skrivnost. 16. decembra je Clinton tik pred glasovanjem o obtožbah zaradi krive prisege in oviranja pravice v predstavniškem domu ameriškega kongresa sprožil neprekinjeni zra~ni napad na Irak, dozdevno zato, da bi režim kaznoval zaradi neso-delovanja z inšpektorji Združenih narodov, dejansko pa, da bi mu to pomagalo odvrniti obtožbo (afera Lewinsky, op. G. A.). Operacija Puščavski iisjak, primerno poimenovana po nacističnem generalu, je tekla sedemdeset ur in uničila stotine ciljev. Od tedaj naprej se je ognjena nevihta, ki se še zdaleč ni polegla, samo nadaljeva-ia. Oktobra 1999 so ameriški funkcionarji pripovedovali Waii Street Journaiu, da jim bo kmaiu zmanjkalo ciijev — "Zdaj smo pri zadnjih poslopjih". Do konca ieta so angleška in ameriška vojaška ietaia opravila ve~ kot 6000 poletov in na Irak odvrgla nad 1.800 bomb. Na začetku ieta 2001 je bombardiranje Iraka trajalo že dlje kot napad ZDA na Vietnam.
Pa vendar je desetletje napadov iz zraka manj pomemben dei pekia, ki so ga naiožiii Iraku. Kopenska in pomorska blokada sta povzročili še večje trpljenje. Ekonomske sankcije so potisnile prebivalstvo, katerega nivo prehrambenih, izobraževalnih in javnih storitev je bil neko~ dale~ nad regionalnimi potrebami, v nedoumljivo bedo. Pred letom 1990 je bil bruto nacionalni dohodek na prebivalca v državi nad 3.000 dolarjev. Danes je pod 500 dolarjev, zato je Irak ena izmed najrevnejših družb na svetu. Deželo, ki je imela neko~ visoko stopnjo pismenosti in napreden sistem zdravstvenega varstva, je Zahod razdejal. Njena družbena struktura je v ruševinah, njenim ijudem odrekajo temeljne življenjske potrebe, njena zemija je onesnažena od bojnih konic iz oplemenitenega urana. Po ocenah ZN-ja za ieto 2001 približno 60 odstotkov prebivalstva nima rednega dostopa do ~iste vode, nad 80 odstotkov šol pa je potrebnih temeljitih popravil. FAO je leta 1997 ocenil, da 27 odstotkov Ira~anov trpi za kroni~no podhranjenostjo, 70 odstotkov žensk pa je bilo slabokrvnih. UNICEF poroča, da se je v južnih in osrednjih predelih, kjer živi 85 odstotkov prebivalstva države, umrljivost otrok v primerjavi z obdobjem pred zalivsko vojno podvojila.
Smrtnega davka, ki ga je zahtevala namerna zadušitev ekonomskega življenja (s strani Zahoda, da ne bo pomote, op. G. A.), še ni mogoče popolnoma zanesljivo oceniti. To bo naloga zgodovinarjev. Richard Garfield, ki velja za najbolj skrbno avtoriteto, pravi, da je od leta 1991 konservativna ocena o "presežku mrtvih" med mlajšimi od pet let 300.000, medtem ko Unicef — za leto 1997 poroča, da vsak mesec zaradi lakote in bolezni umre 4.500 otrok, mlaj{ih od pet let — ocenjuje, da je {tevilo majhnih otrok, ki jih je ubila blokada, bližje 500.000. Druge smrtne primere je težko določiti, toda Garfield poudarja: "Unicefove stopnje smrtnosti predstavljajo samo vrh ledene gore glede na ogromno škodo, ki jo utrpijo štirje od petih Iračanov, ki živijo dlje od petih let." Konec leta 1998 je humanitarni koordinator Združenih narodov za Irak, nekdanji pomočnik generalnega sekretarja, Irec Denis Halliday odstopil s svojega položaja v protest zaradi blokade in povedal, da bi bilo skupno {tevilo mrtvih, ki jih je povzročila, lahko tja do milijon. Ko si je njegov naslednik Hans von Sponeck drznil vključiti v svoje poročilo civilne žrtve angleških in ameriških bombnih napadov, sta Clintonov in Blairov režim zahtevala njegovo odslovitev. Tudi on je konec leta 1999 odstopil in pojasnil, da je bil zadolžen iraškemu ljudstvu in da "iraška družbena zgradba vsak mesec kaže večje luknje". Te luknje so se še naprej širile zaradi sankcij "nafta za hrano", ki veljajo od leta 1996 in dovoljujejo Iraku letno za 4 milijarde dolarjev izvoza nafte, četudi je za zelo zmanjšano oskrbo potrebnih najmanj 7 milijard. Po desetletju je ameri{ko in britansko davljenje Iraka povzročilo posledice, ki v sodobni zgodovini nimajo primerjave. To je zdaj država, ki je po Garfieldovih besedah "edini primer stalnega, velikega na-ra{čanja umrljivosti v stabilni populaciji več kot dveh milijonov v zadnjih dvesto letih". (odlomki vzeti iz: Ali, Tariq, Spopad funda-mentalizmov — križarstvo, džihad in modernost, Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče, zbirka Alternative, 2002, poudaril G. A.)
Toliko da veste, kaj in zakaj se je z Irakom ter iraškim ljudstvom v imenu zaščite človekovih pravic ter vrednot demokratičnega Zahoda dogajalo v preteklem desetletju po famozni Zalivski vojni iz leta 1991. In sedaj čaka iraško ljudstvo še ena taka bravurozna odrešit-vena vojna. Pa lep in brezbrižen dan Vam želim.
Gregor Ali~
Ptuj • Iz dela mladinskega oddelka knjižnice
Moja najljubša knjiga 2002
Leto je naokrog in slovenski osnovnošolci so spet izbirali najljubšo izvirno slovensko knjigo in najljubšo, v slovenščino prevedeno knjigo. Akcija zbiranja glasov za priznanje Moja najljubša knjiga, ki ga podeljujejo mladi bralci sami in ne strokovna žirija odraslih, je potekala v vseh slovenskih splošnih in šolskih knjižnicah, od decembra 2002 do konca februarja 2003. Centralna komisija v Pionirski knjižnici v Ljubljani, kamor smo splošne knjižnice poslale rezultate izbora iz svojega območja, bo nagrajence vseslovenskega izbora slovesno razglasila 2. 4. 2003, na mednarodni dan knjig za otroke.
Na Ptujskem se je Mladinskemu oddelku Knjižnice Ivana Potrča pri zbiranju glasov pridružilo še 10 šolskih knjižnic iz osnovnih šol Breg, Cirkovce, Destrnik, Hajdina, Ivanjkovci, Kidričevo, Olga Meglič Ptuj, Velika Nedelja, Videm in Žeta-le. Na naslov Knjižnice Ivana Potrča je prispelo kar 1719 glasov za 388 različnih naslovov knjig.
Akcija teče po naslednjih pravilih: svoj glas so lahko oddali vsi otroci, ki so knjigo sami prebrali, glasovati je bilo mogoče tudi za celotno knjižno zbirko in ne samo za posamičen naslov iz zbirke, zraven leposlovnih knjig pa so otroci lahko oddali svoj glas tudi za neleposlovno knjigo. Pri letnicah izdaje knjig ni bilo omejitev, upoštevani pa so bili vsi glasovi vseh, v akciji izbranih knjig.
Kakšni so rezultati izbora s Ptujskega? Knjige, ki so zasedle prvih 50 mest, so dobile 1051 od skupno 1719 glasov. Med temi je bilo na-tan~no 25 naslovov doma~ih (357 glasov) in 25 naslovov tujih avtorjev (694 glasov). Ker je na tem mestu premalo prostora za vseh petdeset, objavljamo seznam knjig, ki so zasedle prvih petnajst mest:
1.	Joann Rowling: Harry Potter - zbirka ( 168 glasov);
2.	Enid Blyton: Pet prijateljev - zbirka (86 glasov);
3.	J. R. R. Tolkien: Gospodar prstanov - zbirka (64 glasov);
4.	Desa Muck: Zbirka Anica ( 44 glasov);
5.	Astrid Lindgren: Pika nogavička ( 35 glasov);
6.	Christiane F.: Mi, otroci s postaje Zoo ( 31 glasov);
7.	R. Swindels: Sramota (29 glasov);
8.	France Bevk: Pestrna ter Lukec in njegov {korec (vsaka po 24 glasov);
9.	P. Pullman : Severni sij ( 23 glasov) in D. Muck: Lažniva Suzi (23 glasov);
10.	Knister: Mala čarovnica Lili - zbirka ( 22 glasov) in Kurent - po ljudskih motivih priredila Liljana Klemenčič (22 glasov);
Foto: LV
Če hočeš knjigo prebrati, jo moraš najprej vzeti v roke...
11.	D. Reiche: Dogodivščine hrčka Frančka (19 glasov) in R. Dahl: Čarovnice (19 glasov);
12.	F. Milčinski: Butalci (18 glasov) in L. Suhodolčan: Na večerji s krokodilom (18 glasov);
13.	B. Blobel: Nič mi ni (16 glasov);
14.	Po 15 glasov so dobile naslednje tri knjige: S. Nordq-vist: Ognjemet za lisjaka, J. Wilson: Poredne punce in A. Ingolič: Tajno društvo PGC;
15.	mesto s po 14 glasovi si delijo naslednji avtorji oz. naslovi knjig: J. Vidmar: Baraba, V. Pečjak: Drejček in
trije marsovčki, C. Noestlin-ger: Franceve zgodbe - zbirka, S. Nordqvist: Ko je bil Findus še majhen mucek, B. Novak: Ninina pesnika dva in Prežihov Voranc: Solzice.
Slovenske knjige, ki so na Ptujskem zasedle prva tri mesta, so torej:
1.	Desa Muck: Zbirka o Anici (44glasov);
2.	France Bevk: Pestrna (24 glasov) ter Lukec in njegov Škorec (24 glasov);
3.	Desa Muck: Lažniva Suzi (23 glasov).
V slovenš~ino prevedene knjige, ki so zasedle prva tri mesta, pa so:
1.	Joann Rowling: Harry Potter - zbirka (168 glasov);
2.	Enid Blyton: Pet prijateljev - zbirka (86 glasov);
3.	J. R. R. Tolkien: Gospodar prstanov - zbirka (64 glasov).
Zmagovalec letošnjega izbora osnovnošolcev s Ptujskega so torej, tako kot lani, zgodbe o Harryju Potterju, angleške pisateljice Joann Rowling, čeprav je število glasov, ki so jih prejele, precej manjše od lanskega leta (lani so različni naslovi knjig o Harryju Potterju zasedli vsa tri prva mesta in prejeli skupno kar 713 glasov ali 31 odstotkov vseh oddanih glasov). Med slovenskimi knjigami letos ni nobenega avtorja, ki so bili v lanskem izboru prvi trije (Primož Suhodolčan, Vi-tan Mal in Josip Vandot). Zanimivo je, da so prva mesta letos zasedle kar 4 zbirke, lani nobena. Skupno je v letošnjem izboru kar 15 zbirk (bralci se torej niso mogli odločiti samo za en naslov v zbirki), ki so prejele 382 glasov ali 22 odstotkov vseh glasov.
LK
Ormož • Otroški parlament o nasilju
Nasilje rodi nasilje
Na otroškem parlamentu so se 17. februarja v ormoškem gradu zbrali predstavniki vseh osnovnih šol občine s svojimi svetovalci, učitelji in ravnatelji. Najprej je župan Vili Trofenik pripravil sprejem v čast mladim parlamentarcem, ki tako spoznavajo družabno življenje med ljudmi, ki opravljajo javne funkcije. Povabil pa jih je tudi, da si ob priliki ogledajo parlament v Ljubljani. Da pa bo pot do Ljubljane lažja, jim je obljubil, da bo zagotovil avtobusni prevoz.
Tema letošnjega otroškega parlamenta je bila nasilje. Preden pa so parlamentarci začeli zasedanje, so jih s prikupno igrico pozdravili učenci 1. razreda OŠ Velika Nedelja. Organizacijo parlamenta je v celoti prevzela OŠ Velika Nedelja, iz njihovih vrst je bila tudi predsedujoča Sergeja Kelenc, ki bo ormoške parlamentarce zastopala tudi na državni ravni. Zasedanje sta ji pomagali voditi Sabina iz OŠ Ivanjkovci in Ane-mari iz OŠ Ormož.
Otroci so poročali s šolskih parlamentov, potem pa se je razvnela prava razprava. Na nekaterih šolah so opravili tudi ankete in pisali spise na temo nasilja. Ugotovili so, da je nasilje prisotno v šolah in doma; največ je verbalnega, manj fizičnega. Verbalno se otroci največ zafrkavajo, izzivajo, norčujejo,
Ormo{ki otro{ki parlam^ent bo v Ljubljani zastopala Sergeja Kelenc, predstavnica O[ Velika Nedelja (na sredini). Sejo sta ji pomagali voditi Anemari in Sabina.
no močnješi/šibkejši, starejši/ mlajši. Ugotovili so, da je pogosti spremljevalec nasilja tudi alkohol. V družinah so opazili čustveno zlorabo otrok, kjer starši pogosto obtožujejo otroke, da so grdi, slabi, nesposobni, ter zanemarjanje, kjer
Mladi parlamentarci so živahno razpravljali, pomagali pa so si tudi s plakati
žalijo, to pa se kaj hitro lahko spremeni tudi v skrivanje in uničevanje stvari, podstavljanje nog, otipavanje, porivanje, suvanje, obmetavanje, pretepanje in pljuvanje. Nasilje izvira iz domačega zgleda in iz različnosti med otroki. Najpogosteje so otroci navajali razlike bogati/revni, mestni/vaški, fizič-
staršev ne zanima, ali so njihovi otroci primerno toplo oblečeni in ali jih doma čaka topel obrok, ko se vrnejo iz šole. Opozorili so tudi na spolno nasilje in nasilje, ki izvira iz medijev. Na prvo mesto so postavili televizijo, nato pa računalnike oziroma igrice in internet, nato pa vse ostale medije.
Najbolj zanimiv prispevek so pripravili na OŠ Stanka Vraza, šoli s prilagojenim programom. Otroci nižje stopnje so namreč sporočili, da je na njihovi šoli lepo, da se imajo radi ter da so starejši učenci z njimi prijazni. Povedali so tudi, da mlajši otroci ne doživljajo toliko nesramnosti kot starejši, do katerih pa ljudje niso več tako prijazni. Moti jih odnos na avtobusu, kjer jih zmerjajo s po-sebniki, spomnili so se tudi, da so jih na nekdanjih matičnih šolah sošolci pretepali. Predlagali so, naj naredimo več za sprejemanje vseh ljudi ter za spodbujanje vseh, ki se težje učijo. Šole naj bi temu namenile več pozornosti pa tudi druženju, da bi tudi drugi otroci videli, kaj zmorejo. Več bi bilo potrebno narediti tudi za izobraževanje staršev. Za svoj prispevek so si zaslužili aplavz ostalih parlamentarcev.
Mladi so govorili tudi o kaznih in o tem, kaj bi se dalo storiti, da bi nasilje izkoreninili. Vendar so kljub svoji mladosti dokaj hitro prišli do spoznanja, da je tudi nasilje del našega življenja.
viki kiemenčič ivanuša
Lenart • Razstava ročnih del invalidov
Spretni prsti vzbujajo občudovanje
Društvo invalidov Lenart je že desetič organiziralo enotedensko razstavo ročnih izdelkov invalidov v počastitev Evropskega leta invalidov, ki jo pripravijo vsako drugo leto.
senskih in zimskih večerih ter	kot družbenokoristni ustvarjal-
si tako krajšajo čas z ustvar-	ci, kar blagodejno vpliva na
jalnim delom. Hvaležno obč-	njihovo psihično in fizično poč-
instvo jih z ogledom razstave	utje." nagradi, sami pa se počutijo Zmago Šalamun
Razstavljalo je 32 invalidov, ki so se predstavili z 220 ročnimi izdelki iz lesa, gline, testa. Razstavljali so pletene košarice in cekarje, kmečko delovno orodje, sveče, oblikovane v slo-venjegoriškem kamnu, atraktiven šah iz buč, slike (olje), povoščene venčke za birman-ke in neveste, šopke za svate, šopke za zlatoporočence in ma-
turante, šopek za klobuk, ki so jih nekoč nosili naborniki, veliko pa je občudovanja vrednih gobelinov, kvačkanih prtičkov, lanenih vezanih prtov, na ogled sta čudovita sklednika za kmečke izbe, zanimiv je kozolec. Razstava je bila na ogled v avli društva invalidov v Lenartu od 3. do 7. marca.
Društvo invalidov Lenart deluje 22 let in vključuje delavne in druge invalide iz štirih slo-venjegoriških občin Lenart, Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana. Šteje 450 članov, od tega 288 invalidskih upokojencev, 122 je invalidov 11. in 111. kategorije, 19 članov ima poseben status zaradi telesne invalidnosti od rojstva, 31 je
invalidov brez statusa oziroma invalidov kmetov.
Kot je povedala predsednica društva invalidov Jelka Firbas, invalidi z ročnim delom izkoriščajo preostale psihične in fizične sposobnosti, hkrati pa je ročno delo naravna terapija za razgibavanje, zlasti ročnih spretnosti, in dodala: "Ročna dela naši člani oblikujejo v je-
Foto: ZS
Ptuj • TomaŽ Plavec pred novimi izzivi
Mentor za mladinske projekte
V avstrijskem Gradcu, evropskem mestu kulture, je od 8. do 12. februarja potekalo usposabljanje Bi Tri Multi za delavce, ki izvajajajo projekte, povezane s programom Mladina preko EU. Program Mladina - Mladi za Evropo zajema podro~je umetnosti in kulture, okolja, razvoja podeželja, ksenofobije, zlorabe drog, mladinske politike, medsebojne komunikacije in podobno. V Gradec je akademskega slikarja Tomaža Plavca, ki se je tudi doslej že izkazal na programih pri delu z mladimi, predlagal CID Ptuj, povabil pa Movit Ljubljana, nacionalna agencija za program Mladina.
Foto: Črtomir Goznik
Akademski slikar Tomaž Plavec, poslej tudi mentor za projekte, povezane s programom Mladina preko EU
V okviru petdnevnega usposabljanja, bivali so v neke vrste samostanu, so se udeleženci iz šestih držav (Malte, Grčije, Luksemburga, Latvije, Avstrije in Slovenije) učili navezovati stike, kako iskati partnerje v drugih državah in za mednarodno izmenjavo mladine. Financira ga EU preko programa Mladina. Izkušnje iz Gradca Tomaž Plavec ocenjuje izredno pozitivno, lahko jih bo uporabil že v kratkem, ko bo stekel ClD-ov projekt na Ptuju "Mladi in mesto", ki bo potekal od 26. julija do 3. avgusta. K sodelovanju bodo povabili mlade iz partnerskih mest. lzdelovali bodo mozaike, v tem sklopu bo pote-
kala tudi mednarodna fotografska delavnica. Zainteresirane za sodelovanje pri izdelovanju mozaikov že sedaj vabijo, da se prijavijo na telefonski številki ClD-a Ptuj - 02 780 55 41, stari morajo biti med 15 in 25 let.
V kratkem bo pod njegovim vodstvom pričel z delom tudi nov tečaj risanja. Plavčevih dragocenih umetniških in drugih znanj so veseli tudi v ptujski Ozari, kjer so pričeli uresničevati enoletni projekt izdelovanja lončenih izdelkov v okviru javnih del preko "Phare programa", kjer sodeluje kot likovni in tehnični mentor.
MG
Ptuj • 110. obletnica muzejskega društva
Jubilej tudi v knjižnici
Letos praznujejo ptujske kulturne organizacije ~astitljivo 110. obletnico. Med njimi je tudi knjižnica, ki se danes ponaša z bogato zapuš~ino: s tremi inkunabulami in okrog sedemdesetimi naslovi knjig iz 16. stoletja. Med temi so dragoceni primerki iz Ferkove zapuš~ine (samo teh je 22.000), knjige iz zapuš~ine družine Herberstein (dragocenimi Moskovskimi zapiski, Gratae posteritati, dnevnik družine), iz zapuš~i-ne Davorina Žunkovi~a, Viktorja Skrabarja in še mnoge druge. Tako smo v 90. letih prejšnjega stoletja pridobili Arharjevo, Cobljevo in Potr~evo zbirko.
Bibliotekarji, ki so skrbeli za knjižnico, so ves čas delali profesionalno in v letu 1935 jo ponosno imenujejo za eno naj-bolj{ih v Dravski banovini. Poleg omenjenega dragocenega starega gradiva (okrog 45.000) pa je knjižnica vsa leta zbirala in hranila aktualno gradivo, katerega fond danes predstavlja več kot 350.000 enot in tudi med njimi je iz novejšega časa več dragocenosti — Dalmatinova Biblija, najstarejši ptujski tiski, Assemanjeva zdodovina Slovanov iz 18. stoletja idr.
Nastanek Muzejskega društva leta 1893 je bil rezultat daljših prizadevanj, ki so segala kar nekaj desetletij nazaj. Bogate antične najdbe so vzpodbujale privatne zbiralce in člane ta-
kratne občine, da so leta 1880 prosili grofico Herberstein, da bi jim odstopila tri sobe na gradu za postavitev zbranega materiala. Ker je odgovorila negativno, je gradivo {e naprej romalo v tujino. Ve~krat je bilo na~eto vpra{anje lokalnega muzeja, toda na žalost brez uspeha. Prvi poskusi nastanka muzeja se kažejo leta 1890, ko so v gimnaziji na majhnem panoju razstavili arheološko gradivo.
Dolgoletno odnašanje arheoloških najdb v Gradec in Dvorni muzej na Dunaj je spodbudilo ptujske veljake, da so začeli razmišljati o lastnem muzeju. Najbolj zavzeti za to idejo so bili v Olepševalnem in tuj-skoprometnem društvu Ptuj.
Napis MESTNI FERKOV MUZEJ na vzhodni fasadi dominikanskega samostana
@ig Mestnega Ferkovega muzeja v knjigi Rudimenta histo-rica iz l. 1728
15. maja 1893 se je sestal pripravljalni odbor in sestavil pismo državnemu namestništvu v Gradec. V njem so sporočili, da nameravajo meščani Ptuja ustanoviti muzejsko društvo. Ena izmed glavnih nalog je bila ustanovitev muzeja. Podpisana sta bila predsednik pripravljalnega odbora Rudolf Gaupmann in tajnik Max Ott. Sestavili so tudi statut društva. Tega je z nekaj spremembami potrdilo Cesarsko in kraljevo državno namestništvo v Gradcu 4. 7. 1893. Društvo je bilo vpisano v kataster pod številko 2575 z imenom Muzejsko društvo s sedežem na Ptuju.
Ustanovni zbor je imelo društvo v gostilni Raicher 3. 8. 1893. Predsedoval mu je župan Jo-
sef Ornig, podpredsednik je bil Martin Cilenšek, tajnik Max Ott ter blagajnik Joseph Gspaltl. V okviru društva je deloval lokalni muzej, ki mu je občina namenila dvorano v ordonančni hiši, kasnejši gimnaziji Franca Jožefa (danes OŠ Olge Meglič), samo društvo pa je subvencionirala z 200 kronami.
Večina članov društva je bila nemško orientirana. To so bili ljudje, ki so bili finančno dobro situirani. Bili so na vodilnih položajih in so lahko odločali in razpolagali tudi z občinskimi sredstvi. Poleg občinskih so prispevali tudi ogromno lastnih. Sredstva so porabili za najem prostorov za muzejske zbirke, za nakup umetnin, strokovne literature, financirali pa so tudi arheološka izkopavanja. Razen članarine, volil in prispevkov je društvo prejemalo subvencije in prispevke dunajske centralne komisije za umetnost in kulturne spomenike.
Za svoje najvažnejše opravilo si je društvo zadalo nalogo izkopavanje na poetovionskih tleh in znanstveno preučevanje le-teh. Za preučevanje izkopanin je potrebna strokovna literatura. Na Ptuju sta v tem času že delovala lokalni muzej in lokalna knjižnica. Oboje se je Muzejskemu društvu pridružilo.
...nadaljevanje prihodnjič Božena Kmetec-Friedl
Vabilo na literarni ve~er
M. Pikalo v knjižnici
Matjaž Pikalo je letnik 1963, rojen v Slovenj Gradcu. Diplomiral je iz etnologije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zase pravi, da je po poklicu pesnik.
V branje nam je ponudil štiri pesniške zbirke: V avtobusu (1990), Dobre vode (1991), Pes in plesalka (1994), Bile (1996). Zbirka V avtobusu je pisana v duhu ameriških beatnikov. Kot je vožnja z avtobusom vsakdanja, tako so vsakdanje teme in pesmi v zbirki. Knjiga je nedvomno uporniška, kot da bi moral pesnik napraviti obračun s sabo in pesniško tradicijo. Dobre vode kažejo na vsebinski premik. Osnovni temi zbirke sta ljubezen in erotika. Prvi del je bolj optimističen in igriv, drugi pa je posvečen veliki ljubezni. Ob tretji pesniški zbirki Pes in plesalka je z dvema prijateljema ustanovil trio Autodafe kot poskus združitve poezije in glasbenega gledališča. V Psu in plesalki se najpogosteje pojavljajo štiri teme: pesništvo, življenjska spoznanja, erotika in smrt. Pri naslednji zbirki Bile je najprej treba reči, da so "bile" koroški narečni izraz, ki pomeni bedenje, sveti večer v božičnem času. V Bilah pesnik življenja ne deli na področja, ampak ga jemlje skupaj z dobrim in zlim kot poetično celoto.
Še pred izdajo pesniških zbirk smo Pikala lahko spoznali kot spikerja, predsedniškega kandidata na prvih predsedniških volitvah — Dr. Voice for President, kar je bilo mišljeno kot šala po vzoru ameriških predvolilnih kampanj. Tudi sicer je Pikalo znan po svojih multimedijalnih nastopih, v dobrem pomenu besede.
Po pesniškem, je zdaj v proznem obdobju. Njegov prozni prvenec, roman Modri e, (1998) je vzbudil nemalo prahu. V romanu je nogomet tisti, okrog katerega se vrtijo protagonisti v nerodnih letih. Modri e je pravzaprav ime lokala. Zaradi razžalitve dobrega imena in ugleda upokojenega policista, ki bi se naj v romanu prepoznal, je bil Pikalo obsojen na plačilo visoke denarne kazni. Roman je bil že pred tem razprodan, zato knjiga ni bila sodno prepovedana, je pa dogodek brez primere v slovenskem literarnem prostoru. Zaradi napačno interpretiranega dela je postal avtor bolj znan od literature same. Med prozna dela se uvrščajo esejistično delo Evropa 2000 - igrivo bojišče narodov in roman Drevored ljubezni in vojne, katerega dogajalni prostor je Pariz.
Otrokom sta namenjeni slikanica Prisluhni školjki in otroški roman Luža, za katerega je prejel v letu 2002 Večernico, nagrado za najboljše mladinsko literarno delo. Luža je zbirka duhovitih zgodb skozi oči prvoosebnega pripovedovalca o svetu otrok in otroštvu, na katerega smo odrasli že pozabili. Po romanu Modri e je že pripravljen scenarij za najstniški celovečerni film. Velja omeniti, da se je avtor podal tudi na področje dramatike s tragikomedijo Presheren duo milia, ki je bila že tudi uprizorjena.
Z Matjažem Pikalom se boste lahko srečali in spregovorili v četrtek, 13. marca, ob 19. uri v Knjižnici Ivana Potrča.
Vladimir Kajzovar
Izza zavese
Narodova identiteta
Pelo in godlo seje minuli vikend na Ptujskem. 250 ljudskih pevk, pevcev in godcev. Pravo razkošje ljudskega izročila. Razkošje naše slovenske preteklosti, ki nas še kako opredeljuje kot narod. In koliko se mi, kot narod, tega zavedamo? Evropski skeptiki so ničkolikokrat dali vedeti, da se bomo v zvezi izgubili, da bomo izginili, kot bodo izginile državne meje.
In čeprav, spremljajoč še posebej ljubiteljsko kulturo, vemo, da je izročilo naših dedov in babic še živo, pa nekje tam, daleč zadaj, črv dvoma vseeno obstaja. Zakaj povprečna starost teh, ki se ukvarjajo s petjem ljudskih pesmi, je krepko čez 60 let. Na prste ene roke bi lahko prešteli tiste pod trideset. Ob takem razmerju se res lahko vprašamo, bomo tudi v naslednjem stoletju še obstajali, Slovenci.
Zanos prepevanja in množičnost ljudskih besedil, ki spremljata te nastope, sta vredna najširše pozornosti, pa žal temu ni tako. Ljudsko petje slišimo le še v živo, naše radijske postaje so pozabile, da obstaja tudi ta zvrst glasbe, tu in tam zasledimo kakšno televizijsko oddajo, zanemarja pa jih tudi večina obiskovalcev glasbenih dogodkov, še posebej tistih iz urbanih naselij. Večina mladih pa, roko na srce, omalovažujoče zamahne z roko, češ kdo bo to poslušal. Kot da bi se sramovali svoje preteklosti.
Kdo bo torej nadaljeval to, danes še živo izročilo? Bo z leti povsem izginilo ljudsko petje? Ljudski godci so že prava redkost. Bo to narodovo bogastvo ostalo zgolj kot posnetek na kasetah in kompaktnih ploščah in ga bo mogoče slišati le še v kakšni strokovni instituciji? Videti je že tako. Upam, da se motim.
Nata{a Petrovi~
Zaključek Tednikove akcije
Razmišljamo
Edi Vajda, župnik v Leskovcu
Bliža se konec zime in z njim tudi konec naše akcije izbiranja najbolj priljubljenega duhovnika. Na naš naslov je prispelo veliko glasovnic, največ pa ste jih namenili duhovniku iz Leskovca Ediju Vajdi in s tem si je prislužil naziv najbolj priljubljenega duhovnika zime 2002.
Z njim smo se pogovarjali že decembra lani. Kot je takrat dejal, je s svojim poklicem zelo zadovoljen. Najve~je veselje mu
pomeni to, da lahko pomaga ljudem. Nasme{ek na ustnice pa mu privabi sre~a, ki jo vidi v o~eh svojih faranov in farank.
Edi Vajda
Dolič • Zlata poroka
Se na mnoga leta
Februarja je čas, v katerem je bilo nekdaj veliko porok. Pred 50 leti se je tudi v cerkvi sv. Urbana poročilo lepo število parov. med njimi Marija in Alojz Flajšman iz Doliča.
Zlatoporočenca Marija in Alojz Flajšman z hčerkami: Anico, Marico in Lojziko z možmi.
Po 50 letih zakona sta praznovala v soboto, 8. februarja, zlato poroko - cerkveno v cerkvi sv. Urbana in civilno, ki sta jo opravila Branko [irec in Juli-jana Černezel, v tamkajšnji po-ro~ni dvorani.
Gospa Marija je bila rojena v družini Požegarjevih 19. marca 1925, Alojz Flajšman pa 19. maja 1930 v Doli~u. Mama Marija je bila pridna gospodinja, o~e Alojz je hodil v službo in delal kot zidar. Rodile so se jima h~erke; Anica, Marica in
Lojzika, vse sta spravila do kruha. Ustvarile so si družine. Tako mama in o~e živita sama. Pridejo ju redno obiskat in pri ve~jem delu pomagat. Da je pa veselo, še pridejo vnuki: Iztok, Simona, Saška, Jani in Zlatko. Slovesnosti so se pridružili še drugi sorodniki, prijatelji, sosedje in se z njima veselili do jutranjih ur.
Tudi mi jima želimo veliko trdega zdravja v krogu najdražjih.
Julijana Černezel
Ali po vasem mnenju obstaja popoln duhovnik in kakšen je?
"Popolnega duhovnika bi opisal v smislu Jezusa Kristusa. Edino on je bil popoln duhovnik, ostali smo vsi tisti, ki le sledimo njemu. Prepri~an sem, da obstajajo duhovniki, ki so mu v veliki meri podobni. Vsi duhovniki se trudimo izpolnjevati svoje naloge po svojih najboljših mo~eh. Velikokrat nam to država bodisi omogo~a bodisi onemogo~a. Res je, da se v~asih dogaja tudi to, da možnosti obstajajo pa jih duhovniki ne poznamo. Vse stvari, ki pa jih delamo, pa jih delamo iz srca."
Nazadnje, ko sva se pogovarjala, ste dejali, da je glavna dolžnost duhovnika poskrbeti za to, da mu ljudje zaupajo. Glede na rezultate glasovanj vam to zelo dobro uspeva.
"Kot sem že dejal, se vsi duhovniki trudimo služiti dobro. Prizadevamo si pomagati ljudem in jih spodbujati. Sam sem zelo iskren ~lovek in moram priznati, da svoje farane v~asih tudi skregam, ~e menim, da nimajo prav. Mislim pa, da bi najboljši odgovor na to, zakaj so me izbrali za najbolj priljubljenega duhovnika, dali ljudje. Torej tisti, ki so glasovali."
Kaj vam pomeni to, da so ljudje izbrali ravno vas?
"Vesel sem, da se je tako majhna župnija, kot je Lesko-vec, ki šteje samo 1300 prebivalcev, uvrstila tako dale~."
Ste pri~akovali takšen rezultat?
"Moram priznati, da nisem spremljal poteka glasovanj. Takšnega rezultata pa zagotovo nisem pri~akoval ... "
Dženana Beéirovié
Cogetinci • Zlata poroka
Delavnih 50 let
Petdesetletnico skupnega življenja sta praznovala Marija in Stanko Žmavc iz Co-getincev pri Cerkvenjaku v Slovenskih goricah.
Foto: Marjan Toi
Poro~ila sta se v predpust-nem ~asu, leta 1953, in tudi po petdesetih letih zakona se te poroke rada spominjata. Z njima so bili številni takratni svati, ki sta jih povabila na zlato poroko, tako da so lahko obujali spomine na mlade dni. Slav-ljencema je prišel ~estitat tudi župan ob~ine Cerkvenjak Jože Kraner.
Zakonca Žmavc sta dala viden pe~at družabnemu in kulturnemu razvoju doma~ega kraja. Stanko, ki se je rodil 18. 9. 1929 v Cogetincih, je rad igral v dramskih predstavah, bil je aktiven v razli~nih društvih in tudi kot kmetijski strokovnjak pustil trajne sledi na strokovnem podro~ju. Marija, rojena 6 .1 .1930 v Vitomarcih, pa je bila še posebej aktivna v nekdanjem Aktivu kme~kih žena in deklet, bila je organiza-
torka številnih sre~anj, posvetovanj in te~ajev, delala pa je tudi na drugih podro~jih. Za razvejano delovanje sta prejela številna priznanja in odlikovanja.
V zakonu so se jima rodili sinovi Stanko, Marjan in Mirko, imata pa tudi 5 vnukov, ki so jima na jesen življenja na lepo urejeni doma~iji v Cogetincih v veliko veselje. Polna sta dobre volje in novih na~rtov, tako kot pred petdesetimi leti, ko sta za~ela plesti skupno gnezdo. Pravita, da medsebojno spoštovanje, razumevanje, ljubezen in strpnost premagajo prav vse ovire in teh tudi v njunem življenju ni bilo malo. A zmogla sta jih premostiti.
Zlatoporo~encema najlepše želje tudi iz našega uredništva.
Marjan Toš
Bodi zvezda
Ob tem naslovu verjetno najprej pomislimo na zdaj že famozen izbor zvezdnic in zvezdnikov na avdiciji Popstars. Lanskoletna izstrelitev skupine v orbito popularnih, je začrtala nove smernice v razvoju glasbe tudi pri nas. Bepop so postali fenomen popularnosti, tako rekoč skozi noč so postali najbolj iskana pop skupina, ki jo posluša tako mlado kot staro.
Letos se je že pričel nov izbor Tokrat imajo možnost postati slavna le dekleta. Seveda. Kandidatk se kar tre. Vsaka najstnica bi bila rada v središču pozornosti, slavna, lepa, bogata in kar je še tega. Vendar zmagovalci so redki. Le redki so tisti, ki jim resnično uspe. Vsi ostali ostanejo neopaže-ni in za zmeraj pokopljejo svoje sanje. Tovrstni izbori tako v svetu kot pri nas pritegnejo vse več gledalcev, ki se z nastopajočimi poistovetijo, njihove sanje sprejmejo za svoje in sočustvujejo z njimi, kakor da bi na odru stali sami. Pojavlja se neke vrste moment solidarnosti, empatija. Izberemo si svojega favorita, ga spremljamo vse od začetka do konca, ga bodrimo in mu ob morebitnem neuspehu želimo pomagati, čeprav ga dejansko ne poznamo. Vse to prinašajo tovrstni izbori — solze, smeh, veselje, žalost.
Kaj je tisto v človeku tako ponotranjenega, da želi izstopati, se postaviti pred drugimi, biti boljši od ostalih, biti več? Je to adrenalin, ki ga začutiš, ko imaš pod sabo množico ljudi, ki ti aplavdira? Je to občutek vsemogočnosti? Nekaj je zagotovo na tem, saj se sicer na glasbeni sceni, še zlasti ženski, ne bi gnetlo toliko ambicioznosti in hkrati prezira, sovraštva nad ugotovljeno mislijo, da pa je nekdo boljši od tebe. Ja, konkurenca je huda, zato je potrebno vstopiti v boj čimbolj pripravljen. Izgledati perfektno, idealno, a hkrati biti dovolj "ljudski', da si všečen publiki.
Podoba ženske na slovenski pop estradi še zmeraj vznemirja. Je idealna za polnjenje rumenih stolpičev. Pri čemer ima glasba redkokdaj prednost. Prevladujejo stas, erotičnost, zapeljivost, naivnost, prisrčnost. Velikokrat so pop bej-be model za identifikacijo mnogih. Model, za katerega še zmeraj upajo, da ga bodo nekoč dosegle ali pa se prepričajo o tem, da je vse mogoče. Da je zvezda lahko vsakdo. Seveda glas in stas tukaj nimata nikakršne povezave. Stas izstopa daleč pred glasom. Samo zapeti na, na, na, je dovolj. Pomembna je vizualizacija. To pa je vse, kar je vidno; saj človek najprej vidi, šele nato sliši.
Slovenska estradna dekleta, ki so trenutno v vrhu svoje popularnosti, s pridom izkoriščajo svoje čare. Le priznajte -lahko je Natalijin rdeč ferari še tako rdeč, pa bo še zmeraj vsaka moška buča pogledala navzdol proti njenemu oprsju. Prodaja se z njim, ob tem pa še svojo glasbo. Tudi največja dama naše estrade bjonda Helena, ki zaman skuša javnost prepričati o tem, da njen mornar le misli nanjo, je zmeraj znala brez sramu pokazati svoj globok dekolte. Dolgi platinasti lasje pa moške tako ali tako že od nekdaj vznemirjajo. Tu je še Simona Bela, ki so ji včasih rekli kraljica ljudskih src. Le—ta je zmeraj igrala na struno deškosti, sladkosti, naivnosti in ranljivosti. Skratka videz prikupnega dekleta iz sosednje ulice s pomirjajočim glasom.
V seksualnem smislu je mogoče najbolj znala razburkati slovensko javnost Sendi, potem ko je ugotovila, da njena glasba ni tako poslušana, kot bi si želela in ker ji njena nemirna kri, ki ji je tekla po žilah, ni dovolila mirno spati na lovorikah pretekle slave, si je dala povečati prsi in jih velikodušno pokazala slovenskemu moškemu občinstvu. Koliko je to vplivalo na izboljšanje njenega glasbenega repertoarja, nimam podatkov. Drznost si je privoščila s svojo Muco Maco tudi igralka Tina Gorenjak, kije v svojem spotu več odkrila, kot prikrila, tako da nismo bili preveč pozorni na besedilo njene pesmi. Vendar pa vemo, da je zagotovo pela nekaj o muci. Bila je idealna zapeljivka, dovolj izzivalna, a hkrati je znala nehati takrat, ko je postalo vroče. Sama je kasneje povedala, da je bila to provokacija, zanimal jo je odziv občinstva. Ker pa smo Slovenci konzervativni, je tovrstna provokacija naletela bolj na nerodovitna tla. Veliko je bilo takšnih, ki so jo obsodili, še več pa tistih, ki so jo obsodili samo zato, ker so si jo želeli.
Nedvomno, navkljub vsem poskusom, da bi razburkale slovensko zadrto javnost, pa do zdaj še nobena izmed naših pop bejb ni znala posnemati Madonne. Madonna je pač ena in edina, nenadomestljiva ikona, zvezdnica, ki zna in zmore vse. Je fatalna ženska, ki ve, kaj hoče, in to tudi dobi. Poskusi v stilu Pike Božič (na letošnji Emi) in Karmen Stavec (oprsje zagotavlja, je pravo, verjetno so samo majčke premajhne) so še daleč stran od ponorelega glasbenega sveta Amerike. Tudi nobena izmed naših estradnic do zdaj še ni znala dodobra vnovčiti kakšnega kosa svojega telesa, kot je to s svojo ritko storila J. Lo.
Pri nas imamo dve vrsti pop bejb — take, polgole, seksi zapeljivke, ki radodarno odkrivajo svojo kožo (mednje štejemo cel kup mladih pop zvezdic z golimi natreniranimi trebuščki inpredrtimi popki) in take, v stilu Helence in Simonce — za široke ljudske množice in okuse — čutne, materinske, realne, a hkrati še zmeraj dovolj zapeljive. Biti dobra pop bejba pravzaprav ni lahko. Pomeni ustreči različnim ljudem z različnimi okusi. Moraš jim biti dovolj blizu, da te sprejmejo za svojo, a hkrati dovolj daleč, da lahko živiš svoje življenje. Mimo vsega blišča. To pa ni lahko. Še posebej, če si zvezda.
Bronja Habjanič
Iščete svoj stil
Športna eleganca v črtah
Kristina Antolič je doma iz Moškanjcev, upokojena komercialna tehnica in mama treh otrok ter babica vnukinje in dveh vnukov. Aktivna je na kulturnem področju občine Gorišnica, do nedavnega je bila predsednica PD Ruda Sever Gorišnica, zdaj pa je predsednica gledališke sekcije, v kateri delujeta dve otroški in ena odrasla skupina. Ko pride poletje, se posveča rožam. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila iz radovednosti po priporočilu vnukinje, pa tudi zato, ker je rada urejena, je še povedala.
Kristina prej ...
, in pozneje
V kozmetičnem salonu Neda so pri Kristini ugotovili suho kožo. Oblikovali so ji obrvi in izvedli kompletno kozmeti~no nego obraza. Svetovali so ji, naj uporablja hidratantno in vlažno kremo, ki kožo hrani in vlaži. Koži bo dobro delo tudi pitje tekočine. Priporočili so ji enkrat mesečni obisk v kozmetičnem salonu, da bo njena koža dobila to, kar v njenih letih nujno potrebuje, da ohrani zdrav videz.
V Frizerskem salonu Stanka je za novo Kristinino pričesko poskrbela frizerka Minka Fegus. Odločila se je za malo bolj umirjeno spremembo, predvsem v barvi, ki je zelo modna in efektna. Prevladala je peščena blond barva z nežnimi temnoblond prameni. Sprednji trikotnik je postrigla poševno in ga prebarvala s temnorjavo barvo. Pri striženju je upoštevala njeno predhodno obliko, zato je stranske dele pustila
v prvotni dolžini. Po vrhu jih je precej skrajšala in stanjšala, da je pridobila prikupno obliko frizure, ki se gospe Kristini imenitno poda.
Vizažistka Nina Skerlak je make up pričela s podlago -tekočim pudrom, ki ga je rahlo fiksirala. Veki je osenčila z nežnimi toni, da so oči ostale poudarjene. Na trepalnice je nanesla maskaro, ustnice pa poudarila z rdečo barvo in nanesla bleščila.
V modnem studiu Barbare Plavec so za Kristino izbrali oblačila v Murini prodajalni Mercator Modne hiše na Mestnem trgu na Ptuju. Izbrali so hlačni komplet nem{ke blagovne znamke Gerry Weber, ki so mu dodali belo Murino bombažno srajco in okrasno rutico v belo-črni kombinaciji. Za športno eleganco so se odločili za-
Popust Frizerstva Stanka v marcu
radi njene aktivnosti na vseh področjih. Športno ukrojeni suknjič z navpičnimi črtami še dodatno poudarja njeno vitko linijo. Glede na njen temperament ji pristojijo tudi vse žive barve. Gospa Kristina skrbno skriva svoja leta in je idealna babica.
V Športnem studiu Olimpic so za Kristino izbrali program Olimpic za oblikovanje ženske postave. V njem bo brezplačno vadila mesec dni.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V obla~ilih iz Murine prodajalne Mercator Modne hi{e na Mestnem trgu
pjudiuipm lï^mupiuj
HIT STYLING!
Oddaja o modi in vsem, kar potrebujete, da ste IN!
HIT STYLING!
Vsak četrtek ob 11.00 na radiu Ptuj!
Vase vrednote in denar
Je že tako, da bi vsi radi imeli čim več denarja, pa naj "stane", kolikor hoče. Seveda je že na začetku potrebno narediti finančni načrt in strategijo vlaganj. Pa je količina denarja res tisto, kar bi zadostilo vse vaše vrednote v življenju?
Za nekoga je, za drugega ni. Pomembno je, kako živimo življenje. Ste že kdaj pomislili, kako bi izgledalo vaše življenje, če bi imeli osebni finančni načrt, zasnovan na tistem, kar vam je resnično pomembno in na podlagi katerega bi vse vaše naložbe ter zavarovanja delovala usklajeno k doseganju dolgoročnih ciljev? Na žalost se dogaja, da večina ljudi investira v zavarovanja, točke vzajemnih skladov, kupi določene delnice, ob koncu leta nekaj obveznic in podobno, največkrat pa je rezultat takšnega "nakupovanja" medijska propaganda, ki nam skuša dokazati, kako nujno je imeti naložbo, ki nam bo olajšala življenje.
Če želite vrednote svojega finančnega življenja res uveljaviti v največji meri, boste morali poznati matematiko, naučiti se bo potrebno upoštevati inflacijske stopnje, poznati pa boste morali vse prednosti in slabosti posameznih naložb. Če resnično želite, pri svojem pravilnem ustvarjanju finančnega premoženja, uveljaviti odločitve na podlagi tega, kar je resnično pomembno vam, nikar ne upoštevajte vseh "vročih" namigov, zadnjih knjižnih uspešnic, priporočil prijateljev ali nekoga, ki ste ga videli na televiziji. To naj vam bo samo osnova, ki vam bo pomagala pri odločitvah uresničevanja svojih lastnih vrednot povezanih z denarjem. Če bi se posvetovali z najboljšimi finančnimi svetovalci o tem, kako načrtovati svojo prihodnost, bi se osredotočili na tisto, kar je pomembno vam. Večina finančnih načrtovanj se začne z določitvijo premoženjskih in drugih ciljev. Čeprav so cilji pomembni, pa vam ne dajo širšega pogleda na to, kar se skriva za načrtom vaših vrednot. S pogovorom o vrednotah boste spoznali svoje temeljne vrednote v zvezi z denarjem, zaradi katerih bo postal vaš finančni načrt bolj oseben in vas bo pognal v akcijo bolj učinkovito kot karkoli drugega. Kako pravzaprav začeti z vrednotami? Najbolje bo za pomoč prositi vašega partnerja (ali vašega premoženjskega svetovalca), ki mu boste iskreno zaupali svoje želje. Že na začetku si boste morali odgovoriti na vprašanje, kaj je glede denarja pomembno Vam. Vaš sogovornik naj odgovor napiše na najnižjo lestvico vrednot. Naslednje vprašanje naj bo povezano s prvim. Če ste npr. na prvo vprašanje odgovorili z: "Želim imeti več denarja", potem se bo drugo vprašanje glasilo: "Kaj je glede tega, da bi imel več denarja, pomembno Vam?" Ta postopek nato ponavljajte toliko časa, da boste našli največjo vrednoto, ki vam bo predstavljala dosego vašega življenja. Tudi vrednote se delijo na več nivojev. Na prvem nivoju ponavadi govorimo o "nižjem jazu", kje ponavadi govorimo o denarju, materialnih dobrinah, varnosti in svobodi. Drugi nivo nam predstavlja bolj premišljene odgovore o delu za druge ali sožitju z drugimi. Na tretjem nivo prevladuje čustven prehod, pri katerem ste osredotočeni na svoj "višji jaz".
Vaša prihodnost je lahko takšna, kakršno si Vi sami želite, lahko pa je tudi prihodnost, ki se Vam zgodi po pomoti.
Mitja Petrič
^Donos
preniozej^sko svetovanje
Mokri smrček
Vprašanje bralca Marjana: Doma smo se odločili, da bomo imeli muco. Osebno se nagibam k temu, da bi imeli navadno mačko, hčerka pa si želi angora mačko. Svetujte mi, katero mačko bi bilo bolje imeti, glede na to, da stanujemo v bloku. Zanima me tudi ali se značaj mačke oz. mačka (po spolu) razlikuje v tolikšni meri, da bi bilo potrebno pozornost posvetiti tudi temu.
Mačka je ena najprimernejših živali za bivanje v hiši oz. stanovanju, saj je izredno čista, mirna in tiha žival ne glede na spol. Muca ne potrebuje stalne prisotnosti ljudi oz. njihove družbe, tako da jo odsotnost ljudi iz doma zaradi službe, šole, izletov itd., ne moti. Vezana je na prostor (teritorij), t.j. svoj dom - stanovanje, v katerem se počuti prijetno in varno. Podnevi večinoma lenobno poležava, spi in se preteguje, zvečer pa oživi in se je pripravljena zabavati. Mačaki znajo biti nekoliko bolj svojeglavi, tudi agresivni in hudobni. Do obiskovalcev so lahko ljubosum-
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Mllenkovičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vpra{anja nam po{iljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 PTUJ ali po elektronski po{ti: nabiralnik@radio-tednik.si.
ni in nezaupljivi. S kastracijo oziroma sterilizacijo muc pa se preprečijo neželjene oblike obnašanja v času gonjenja. Tudi izgled živali postane atraktivne-jši. Pasma in spol naj ne bosta glavno vodilo pri izbiri. Med najbolj razširjene pasme dolgodlakih mačk sodijo: perzijska mačka, turška angora mačka, sveta birmanska mačka, maine coonka, norveška in sibirska gozdna mačka, radgollka in še mnoge druge. Prav tako priljubljene so nepasemske dolgodlake in kratkodlake mačke, katere odlikuje bolj prijazen značaj in odpornost proti določenim pasemsko predispo-niranim boleznim, pasemsko čistih mačk ter daljša življen-ska doba. Tudi pri mačkah bi podobno kot pri psih veljalo pravilo, da je mešanček bolj odporen in nedovzeten za večino pasemsko in dedno pogojenih bolezni in anomalij čistokrvnih mačk. Vse muce, ne glede na pasmo, spol in starost, so rade urejene in veljajo za izjemno čiste živali. Dolgodlake
w
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V.
potrebujejo posebno nego — predvsem vsakodnevno česanje, krtačenje in nego dlake, saj se drugače dlaka sprime in tudi umaže (vozlički, vozli, klobčiči dlake), prav tako pa dolgodlakim pasmam dlaka močneje izpada (topla stanovanja, suh zrak, prehrana, omejeno gibanje) kot kratkodlakim.
Z nakupom novega družabnika - družabnice nikar ne odlašajte.V vaš dom bo prine-sel(a), obilico lepih in nepozabnih trenutkov, veselja, smeha in številnih prijetnih tem za pogovore ob popoldanski kavi.
Vojko Milenkovič, dr. vet. med.
Strokovnjaki svetujejo
Predpisi o preživnini in o nadomestilu neplačane preživnine
Ker mnogi bralci Tednika najbrž ne poznajo dovolj tovrstnih predpisov, ki so bili že večkrat spremenjeni, želim v tem članku prikazati najpomembnejše določbe iz teh predpisov, kar bo mnogim koristilo pri reševanju lastnih zadev.
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih
Po Zakonu o hzakonski zvezi in družinskih razmerjih - skrajšano ZZZDR (prečiščeno besedilo v Ur. listu SRS št. 14/1989, spremembe in dopolnitve v Ur. listu RS št. 64/2001) so dolžne dajati določenim osebam to, kar jim je potrebno za življenje, torej jih preživljati s preživnino, sledeče osebe:
1. starši svoje otroke. Če se ti redno šolajo tudi po doseženi polnoletnosti. Če je otrok zaradi težje telesne ali duševne prizadetosti nesposoben za samostojno življenje in nima zadostnih sredstev za preživljanje, so ga starši dolžni preživljati v skladu s svojimi možnostmi in ob pomoči države (123 čl.). Roditelj, ki mu je odvzeta roditeljska pravica, ni oproščen dolžnosti preživljanja otroka (125 čl.);
Prejeli smo
2.	polnoletni otroci svoje
starše, če so ti nesposobni za delo in nimajo dovolj sredstev za življenje. Polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega (124 čl.);
3.	o~im in ma~eha svoje mladoletne pastorke, razen če imajo ti roditelja, ki jih lahko preživlja (127 čl.);
4.	pastorki svojega o~ima in ma~eho, če sta jih ta dva dalj časa preživljala in zanje skrbela. Če imate očim in mačeha svoje otroke, imajo pastorki dolžnost preživljanja skupaj s temi otroki (2. odst. 127 čl.);
5.	zakonec, ~e je to v njegovi mo~i, drugega zakonca, ki nima sredstev za življenje, pa brez svoje krivde ni zapo-
slen ali je nesposoben za delo (50 čl.);
6.	posvojitelj posvojenca in obratno, kajti s posvojitvijo nastanejo med posvojencem in njegovimi potomci ter posvojiteljem in njegovimi sorodniki enaka razmerja kot med sorodniki, če zakon ne določa drugače (142 čl.). Pri posvojitvi prenehajo pravice in dolžnosti posvojenca do njegovih staršev in drugih sorodnikov ter pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do njega (143 čl.);
7.	razvezani zakonec, ki mu je s sodbo določeno ali s sporazumom dogovorjeno, da plačuje preživnino drugemu nepreskrbljenemu zakoncu, ki nima sredstev za življenje in je nesposoben za delo ali je nezaposlen in se ne more zaposliti (81. čl.).
8. Partner drugega partnerja, s katerim živi oziroma je živel v izvenzakonski skupnosti, če so podani enaki pogoji kot so navedeni zgoraj pod točkama 5 in 7 za zakonca oz. za razvezanega zakonca. Tak zaključek sledi iz 12. čl. ZZZDR, katerega 1. odstavek se glasi: "Dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, ima zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna; na drugih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če tako določa zakon".
Dolžnost preživljanja, ki jo ima o~e oseb skupaj
Če je več oseb skupaj dolžnih koga preživljati, se ta dolžnost razdeli mednje po nji-
hovih možnostih in tudi glede na to, koliko je bil kdo deležen skrbi in pomoči (126. čl.).
Ali se je mogo~e pravici do preživnine odpovedati
Tu je potrebno upoštevati 128. čl. ZZZDR, ki določa, da odpoved pravice do preživnine nima pravnega učinka.
Dolo~itev zavezanca in prejemnika preživnine ter njene višine
To lahko stori sodišče, lahko pa prizadete stranke o dolžnosti, višini in usklajevanju preživnine sklenejo pri centru za socialno delo tozadevni dogovor (130. in 132. člen). Sodišče sme po predlogu prizadetega zvišati, znižati ali ustaviti z dogovorom ali s pravnomočno odločbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena.
Nepla~evanje preživnine
Na podlagi izvršljive sodne odločbe, sodne poravnave in izvršljivega dogovora sklenjenega pred drugim organom n. pr. pri centru za socialno delo, je mogoče vložiti pri sodišču predlog za prisilno izterjavo preživnine. Opozori, da se snujejo spremembe in dopolnitve ZZZDR (Večer str. 5, 28/1. 2003).
...nadaljevanje prihodnjič Mirko Kostanjevec
Zaradi napake pri objavi v prejšnjem Tedniku pismo Dušana Cafuta danes v celoti ponavljamo.
Protest zaradi izjav g. Brencla
V časniku Tednik je bil dne 27. 02. 2003 objavljen članek z naslovom Na cesto skoraj 100 ljudi? V njem je novinar poročal s tiskovne konference, kjer je direktor podjetja AP-PRO d.o.o., g. Brenclpodal vzroke za stečaj omenjenega podjetja. V omenjenem članku sem zasledil inicialke mojega
imena (D. C.) v sklopu opisa enega od glavnih vzrokov za stečaj. S trditvijo g. Brencla, ki ji odločno nasprotujem, da sem delno kriv za propad podjetja, je bilo očrnjeno moje ime in zagrenjeno moje in življenje mojih najbližjih. Vse te laži, ki niso bile prve, so me prizadele do te mere, da sem prisiljen iskati zdravniško pomoč.
V članku je bilo omenjenih "20" bolezni, ki naj bi jih po njegovem imel, jaz pa si ne
dovolim, da bi si nekdo, ki ni strokovnjak na tem področju pridrževal pravice o odločanju, ali sem bolan ali ne. Zraven navedenega posega tudi v sodno vejo oblasti, ko tarna, da ne more dokončati disciplinskega postopka zoper mene. V kolikor bi jaz kršil postopek, bi bil le-ta nedvomno že davno zaključen. Zatrjujem, da ga tako dolgo zavlačuje on sam zaradi neutemeljenih argumentov za uvedbo disciplinskega postopka. Ob vpogledu v določeno dokumentacijo je jasno razvidno, da je postopek kršil g.Brencl in njegova pravna služba in ne jaz. Povedal bi tudi, da nisem star 33, am-
pak polnih 34 let (MATEMATIKA).
Vse njegove lažne izjave potrjujejo njegov odnos do svojih invalidnih delavcev, čeprav se je sam odločil za vodenje invalidskega podjetja. Sedaj se zgovarja na preveliko zaščito invalidov s strani države, o kateri pa je bil nedvomno seznanjen že pred odprtjem tega podjetja.
Ob navedenem se čutim dolžnega pojasniti tudi to, da sem postal invalid v podjetju Talum Kidričevo zaradi nesreče pri delu (zlom tretjega ledvenega vretenca), katere krivec nisem bil sam. V postopku prerazporejanja invalidov, zaposlenih v Talumu, znotraj
podjetja ali v druga podjetja, so me prezaposlili v takratni ALBIN-PROMOTION d.o.o., od koder pa meje g. Brencl po približno petih mesecih ponovno prezaposlil v na novo nastalo podjetje AP-PRO d.o.o. Zaradi takratne nevednosti in nepoznavanja vseh svojih pravic šele sedaj spoznavam, kako sem bil ogoljufan.
V kolikor se mi g. Brencl ne bo javno opravičil za vse, kar je bilo izrečenega zoper mene, bom podal kazensko ovadbo zoper njega na Okrožno državno tožilstvo Ptuj in tožbo na sodišče zaradi blatenja mojega imena v javnosti.
Du{an Cafuta
Podgorski folkloristi in cvetkovski kurenti gostovali v Szentesu
Ko kurent preganja zimo na Madžarskem
Minuli konec tedna so ~lani folklorne skupine kulturnega dru{tva Alojz @uran iz Podgorcev preživeli zelo delovno. Na povabilo župana Szentesa Imreja Szibrika so odpotovali na Madžarsko, kjer so sodelovali na drugem tamkaj{njem pustnem karnevalu. Z njimi so od{li tudi kurenti iz Cvetkovcev, ki so poskrbeli, da bo zima pobrala pete. Imeli so precej dela, saj je bilo zadnjih nekaj tednov v Szetesu krepko pod minus 20 stopinj Celzija. Pomo~i doma~ih mask se niso mogli nadejati, ker je pustovanje tam {e v povojih in zato so se po{teno naskakali.
Potovanje se je pričelo v petek zjutraj, kmalu po polnoči. Šofer Branko je začel zbirati potnike za Szentes. Avtobusni prevoz je prijazno omogočila Občina Ormož. V Podgorcih je naložil devet rosno mladih plesalcev in njihovega vodjo Stanka Kukovca. Društvo se ponaša z kar 25 letno folklorno tradicijo in suverenost, ki jo ta preteklost daje mladim plesalcem, je vidna na njihovem nastopu. Starostno povprečje so jim nekoliko dvigali muzikanti. Na pot so vzeli kar dva klarinetista. To pa zato, da je medtem ko je eden igral, drugi lahko govoril šale. Franček in Dominik sta to počela brez prestanka. V Cvetkovcih je prisedlo še šest kurentov in vražiček, ki se družijo v tamkajšnjem športnem društvu. Pustni lik kurenta so v Cvetkovce s seboj prinesli fantje, ki so se priženili v kraj. Navdušili so domačine in sedaj skače z njimi tudi že ljubki ku-rentski podmladek. Skupno jih je kar 25. Vodi jih Franc Letonja, ki je pripovedoval o njihovih številnih nastopih. Medtem ko so mimo naju hitele značilne podravske vasi, je pripovedoval o
gostovanjih po Sloveniji in tudi tujini. Mladi potniki seveda niso bili utrujeni in le redko kateri je spal. Vso dolgo noč, do Szentesa smo se namreč vozili kar 10 ur, so klepetali, se zabavali in se "pripravljali na nastop". Vsakih 10 minut je kdo z obupanim in prosečim glasom klical za pavzo, naj vendar že ustavijo ta avtobus. Ob številnih originalnih izgovorih, ki so si jih izmišljali, zakaj je treba ustaviti, poslušalci nismo mogli drugega, kot da smo se smejali, potem pa kar krohotali in tako po celi Podravini vse do madžarske meje, kjer nas je smeh minil. Naša prtljaga je bila precej nenavadna in jezik uradnikov na meji tudi. Zato smo bili zelo veseli, da je bil z nami Janez Sukič, ki je igral vlogo prevajalca in s svojo mirnostjo prepričal, da nas lahko spustijo v državo.
Po prihodu v Szentes so nas nastanili v bungalove tamkajšnjih term, kjer so nam v restavraciji tudi pripravljali hrano. Ta je bila seveda ultra madžarska, kar pomeni začinjena in sladka. Marsikateri mladenič in mladenka, ki ju še razvaja mamina kuhi-
Nagradno turistiCno vpra{anje
Ptuj in okolica sta si oddhnila odpustnih naporov. Zdaj sledijo ocene letošnjih prireditev; najbolj poglobljeno se je bodo morali lotiti v ptujskem LTO, kjer pripravljajo največjo slovensko pustno prireditev.
Nedeljsko pustno povorko sije po ocenah ogledalo okrog 60 tisoč obiskovalcev. Ker je tako uganil tudi Dejan Veselic izDornave 116D, bo prejel nagrado
Osrednja akcija ob letošnjem svetovnem dnevu vodnikov bo v soboto, 22. marca. Tega dne vabi podjetje Ptujske vedute zainteresirane Ptujčane in druge na grajsko dvorišče, od koder jih bo pot vodila do nekaterih kulturnih spomenikov Ptuja, ki jih mnogi še ne poznajo.
Danes vprašujemo, koliko rimskih novcev je bilo najdenih na širšem območju Ptuja:
a) 1700, b) 12.000, c) 5000
Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredištvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 21. marca.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Koliko rimskih novcev je bilo najdenih na širšem območju Ptuja:
a) 1700, b) 12.000, c) 5000
Ime in priimek:__________
Naslov:_
Davčna {tevilka:
Male prebivalce Szentesa je pust kaj hitro navdušil, odrasli pa bodo potrebovali še nekaj časa, preden ga bodo sprejeli za svojega.
nja, je zavihal nos, ampak do konca gostovanja so se že privadili. V petek popoldne smo v Szentesu najavljali sobotni karneval. Iz centra mesta smo se s kočijami in v povorki pomikali s trga na trg, kjer so folklora in kurenti mimoidoče vabili na pustovanje. Domačini so bili kar radovedni in so se pustili navdušiti. Slovenci smo bili edini tuji gostje in mirno lahko rečem, da brez folklore in kurentov, karnevala ne bi bilo. Celo pot nas je spremljala muzika, ki je igrala poskočne viže. Plesni pari so se vešče sukali v ritmu. Pa ne le iz zabave, tudi zato da jih ne bi zeblo, saj je bilo v nošah zelo hladno. Povsem druge težave pa so imeli kurenti, ki jim je bilo vroče. Otroci so se neizmerno zabavali ob pogledu na kosmate maske, ki jih niso bili vajeni. Szentes namreč nima nobene pustne tradicije. Madžari sicer poznajo podoben pustni lik, ki ga imenujejo bušo. Nekateri otroci so se ves popoldan s kolesi vozili za nami
nimivo je le, kakšni so vinogradi, za naše razumevanje nekoliko nenavadni. Ampak boljše je imeti vinograd na ravnici, kot biti brez njega. Sicer pa je na Madžarskem, predvsem na periferiji države, kjer smo bili, standard precej nižji kot pri nas. Vidne so razlike v gmotnem položaju ljudi, naš vodič Rok pa je povedal, da je prebivalstvo zelo potrošniško usmerjeno in ga je težko navdušiti za karkoli, kar ne napoveduje dobička. Zato z uvajanjem tega pustnega karnevala orjejo ledino. V soboto se je pokazalo, da jim pri otrocih to že lepo uspeva. Številne zares lepo in domiselno pripravljene skupine otrok so v športni dvorani s svojimi vzgojiteljicami in učiteljicami pripravile k maskam tudi celotno plesno koreografijo ali pa dramski nastop. Otroci so se zabavali ves dan,
Otroci so z velikim navdušenjem tekali za kurenti in kričali "bušo", kar je madžarska kosmata inačica našega kurenta.
Vodja folkloristov Stanko Kukovec se je v družbi soplesalke s kočijo popeljal po ulicah Szentesa.
in klicali bušo, se zabavali in potem bežali pred strašnimi, grozečimi maskami, po žilah pa jim je plala kri v mešanici strahu in radosti.
Povsod so slovenske goste pričakali z odprtimi rokami. V programu in vabilu, ki so ga poslali v Slovenijo so posebej zapisali, da je treba kurente pogostiti s kuhanim vinom. To so tudi storili. In kuhajo ga seveda, kako pa drugače, s poprom. Ker sem to specifiko temeljito raziskala, lahko z gotovostjo trdim, da je to rahlo moteče le pri prvem kozarcu. Sicer pa imajo na Madžarskem prav dobra vina, za-
Mesto Szentes je naseljeno ze od kamene dobe. Prvi pisni viri so iz leta 1332, ko se omenja kot Scenthus, najverjetneje po imenu prvega lastnika oziroma posestnika. Že 1564 je postal Szentes trg. Po daljši turški vladavini postane leta 1878 celo sedeZžupanije, leta 1950 izgubi ta status. Danes ima okrog 30.000 prebivalcev. Skozi mesto teče reka Kurca. Zaradi ugodne prometne lege je mesto gospodarsko dokaj razvito. Prebivalci se večinoma ukvarjajo s kmetijstvom, v rastlinjakih gojijo zeleno papriko, za katero zatrjujejo, da zraste pri njih najboljša, solato, paradižnik in drugo zelenjavo, ki jo tudi izvažajo. V okolici je tudi nekaj manjših vinogradov. Razvita je predelovalna industrija, predvsem perutninar-ska in elektropanoga. Imajo osem osnovnih in štiri srednje šole. Leta 1963 so odprli termalno zdravilišče na vrtu bolnice, kjer voda privre na dan s 71 stopinjami Celzija. Zdravijo zlasti sklepne in kronične ženske bolezni.
Med mestne znamenitosti prištevajo hotelPetofi, zgrajen v sece-sijskem stilu, staro neorenesančno mestno hišo Peter in več zanimivih cerkva različnih verskih izročil. Že drugi mandat je župan mesta socialist Imre Szibrik.
kot vrhunec pa so nastopili naši folkloristi in kurenti. Pozno popoldne so se v povorki maske sprehodile po mestu do reke Kurce, kjer so pusta zažgale in s splavom v spremstvu čolnarjev z baklami spustile po reki.
Velja omeniti tudi angažiranost župana, ki je za pustovanje zagotovil milijon forintov iz proračuna, dal pa je tudi svoj lastni prisevek. Ves dan je namreč prebil med otroci, oblečen v medveda, rajal pa je tudi s kurenti, in Franc je bil nemalo začuden, ko so mu povedali, da je plesal z županom.
Ker je vsega lepega hitro konec, je sledilo le še slovo. Po pokopu pusta sta Stanko Kukovec in Imre Szbrik izmenjala le še darila in zahvale, z željo, da se prihodnje leto vidijo znova.
Pot domov je minila hitreje kot na Madžarsko, čeprav nas je na začetku zavila grozeča megla in je Branko že razmišljal ali naj raje obrne avtobus. Segrela se je tudi že muzika in skoraj vso dolgo pot nazaj so ga na avtobusu žgali, da je bilo veselje. Tudi Stanko je dokazal, kaj je to vztrajnost. Čeprav se na Madžarskem ni držal nazaj, je v Cvetkovcih, takoj ko je stopil iz avtobusa, oblekel kurentijo, v eno roko ježevko, v drugo pa kufer, pa - bejži zima kurent gre! Vsi potniki so premogli ogromno energije in če mislite, da so potem spali tri dni skupaj, se motite. Čez nekaj ur smo se že srečali na pustovanju v Cvetkovcih.
Za bralce Tednika potovala in pu-stovala:
viki klemenCiC ivanusa
POGLEJ IN
ODPOTUJ
UMAG. 1.1
zeza
5.990
1.5. - 4.5., Sonftov klub, 3D, najem po osebi, bogata vsebina, VBlIlioiporta_
POMUBJE, Sončkov klub
11.990
vikendi do 27.4., 3* Diana, bagat program, kopanja, 2D, POL, otrok da 7 lat brezplačno_
DOBRNA, Sončkov klub
13.990
vikendi do 30.3., 4* Higiea, 2D, POL, bogat progiam, en otrok do 7 let brezplačno_
POREČ, veliko sončkovanji
že za 25.900
30.4. ■ 4.5., Sončkov klub, 3* hoteli, 4D, POL, bogata vsebina, veliko športa_
RAFTING NA TARI
49.990
25.4. In 30.4., Sončkov klub v Črni gori, avtobus, 5D, 3 POL, veliko lilotov, odlično vodenje_
KRF Z Izleti
54.990
27.4. - 4.5., Sončkov klub, avtobus (slevenski)/ladja, 3* hotel, 8D, 5 NZ, 4 Izleti
EGIPT,
149.000
21.3., 28.3., potovaaja t križarjaaja, 5*, 8D, POL/P, vključeno vstopnina, adliino vodenje
SONČEK
TUl potovalni center
PTUJ, Krempljeva 5, tel. 02/749 32 82
Foto: vki
Foto: vki
Obiskovalcem gradu Ludvika II. je vodnik pokazal kopalnico in rekel: »V tej kopalnici se je Ludvik II. kopal vsak dan.«
"Vsak dan?" se je začudila gospa Metka in se obrnila k možu, ta pa ji je dejal: "No,
saj ves, da je bil nor!"
***
Dedek je malemu Juretu spet pravil dogodivščine v času druge svetovne vojne. Na koncu ga je Jure vprašal:
"Dedi, enkrat mi boš razložil, zakaj so bili potrebni
pa še drugi partizani!'
***
Dva prometna policista, eden mlad, drugi tik pred upokojitvijo (pa še vedno mlad), ustavita Audi quattro. Starejši policist pristopi k vozniku, pogleda v vozilo in reče:
"Za ta prekršek boste plačali mandatno kazen!'
"Kakšenprekršek?' se čudi voznik.
"Audi quattro je za štiri osebe, v vozilu vas je pa pet!' mu odgovori policist.
Ko to zasliši mlajši policist, pokliče kolega k sebi in mu reče:
'Spreglej mu ta prekršek. Veš, tudi jaz sem včeraj s svojim Fiatom unom peljal dekle v kino."
"Zakaj vedno povesiš oči, če ti rečem, da te ljubim?' je fant vprašal svoje dekle.
"Zato, da se prepričam, če je to res."
***
Pobič pride v trgovino in reče prodajalki:
'Mojega očeta so napadle čebele ..."
"In verjetno potrebuješ kakšno hladilno mazilo?' ga je prekinila prodajalka.
"Ne, potrebujem barvni
film za fotoaparat!'
***
Jurček se je vrnil iz šole in babica ga je vprašala:
"Jurček, ali naj ti spečem jajca?'
"Babica, ali naj ti odre-žem prsi?'
***
Starejši sprehajalec je v parku zagledal dečka s fračo v rokah in ga vprašal:
"Kaj pa delaš s fračo v tem parku?'
"Redar sem in pazim, da
ne bi kdo streljal ptičev!'
***
Med uro francoščine v gimnaziji je v razredu prisostvoval tudi šolski inšpektor, ki se je usedel za klop poleg Mateja. Ljubka profesorica je na tablo napisala stavek in Mateju rekla, naj ga prevede.
"S to lepotico bi šel rad v posteljo!' je rekel Matej.
Profesorica je zardela in ostro vprašala:
"Kako si pa lahko prevedel to neumnost, saj nič takega ne piše na tabli?'
'Potem mi je pa šolski inšpektor narobe prišepnil!' se
je branil Matej.
***
"Oče, kaj je to šef?'
"To je človek kot vsi drugi, le da se tega ne zaveda."
Mladi dopisniki
Planinski izlet na kulturni praznik
Bliža se železna cesta, nje se ljub'ca veselim. Iz Ljubljane v tuja mesta, kakor ptiček poletim. Tako je pesnil France Prešeren. Tista železna cesta nas je, planince, osmega februarja, na sam kulturni praznik, peljala na planinski izlet. Bilo je sobotno jutro. Ne preve~ son~-no.
No, pa vreme ni vplivalo na naše razpoloženje. Vreme ne more biti dobro ali slabo. Vreme je, kakršno pač je. Naše razpoloženje pa je bilo sonč-
pal, metal v sneg, obračal na glavo ... No, tudi mi smo si ga privoščil! Vrnili smo mu milo za drago.
Na naših izletih je vedno zelo zabavno. Najbolj mi je pa všeč, da sem tam s svojimi prijatelji, da sem sproščena in da imam svobodo.
Petra Kolaric, 4.b OŠ Olge Meglic
Žirafa na obisku
Pred dvema letoma, natančneje 6. marca 2001, smo se z družino odpeljali na izlet. Šli smo v Safari park na Dunaj. Z avtobusom smo se vozili mimo slonov, opic, krokodilov, med-
Planinska skupina OS Breg
no. Zbrali smo se na železniški postaji. Bili smo planinci OŠ Breg, OŠ Gorišnica, OŠ Olge Meglič in OŠ Ljudevita Pivka. Na vlaku smo šli v svoje kabine. Zelo rada potujem z vlakom, saj se je z njim zmeraj lepo voziti.
Potovali smo do Celja, kjer smo smo izstopili. Naš vodnik Primož nas je popeljal po ulicah, poteh, potkah, čez most, ob reki, skozi gozd ... do Celjske koče. Tam smo pili vroči čaj, jedli in se smejali. Nazaj smo šli po drugi poti. Drčali smo v dolino. Zelo smo se zabavali. Nekateri so imeli vreče s slamo, drugi vrečke - kakor se je kdo znašel. Vodnik Boštjan se je z nami igral, nas ke-
Ustvarjaički
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite rešitev ter jo pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAICEVA
vedov ... Ampak pri žirafah je bilo drugače.
Voznik je nenadoma ustavil avtobus. Vsi smo se začudili, moja sestra Ana pa je obnemela od strahu. Zunaj je nekaj zagledala.
Nekaj je začelo šumeti. Voznik nas je pomiril in rekel: "Pomirite se, odprl bom vrata. Žirafa nas hoče pozdraviti." Pritisnil je na gumb in že so se odprla vrata.
Pri vratih kar naenkrat zagledam dvoje velikih očes, dvoje stoječih ušes in dva pokončna čopka. Končno zagledam še vrat in lisasto telo. Sprva zaradi strahu nisem vedela, kaj zdaj to pomeni in ali je to sploh žival, ki jo poznam. A ko so
6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJAIČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali tri ustvarjalčke, ki bodo prejeli tele nagrade: 1. nagrada: izposoja
drugi začeli vpiti: "Žirafa, žirafa," sem dokončno spoznala, da je žirafa.
Žirafa nas je hotela lepo presenetiti in nas tudi je. Še bolj pa smo se začudili, ko je vodniku polila sok, ki ga je imel v bližini.
Vrsta, v kateri so stali tisti, ki so želeli fotografirati žirafo, je bila zelo dolga. Tudi Bogdan je šel v vrsto, jaz pa z njim, ker sem hotela žirafo pobožati po glavi tako kot večina otrok.
Ko so žirafo vsi fotografirali, ji je postalo dolgočasno, zato je odšla od našega avtobusa k drugim.
Odpeljali smo se tudi k drugim živalim; k tigrom, k papagajem ... Vendar se drugih ne spomnim veliko. Žirafa mi je ostala najbolj v spominu in spoznala sem, da so žirafe lahko tudi prijazne in smešne.
Barbara Munda, 6. a, OŠ Cirkovce
Na obisku
V četrtek, 23. januarja, smo šli v Ločič. Obiskali smo družino Vršič. Ob hiši ima vrtno uto.
Je nekaj posebnega in lepe-ga.Zunaj ima z mrežo ograjene živali.Najbolj so mi bile všeč grlice. Lepo je bilo videti tudi fazane. Bila sem vsa prevzeta od teh živali. Potem smo vstopili v lovsko sobo. Povsod so razstavljene trofeje in nagač-ene živali. Vseh nisem niti prepoznala. Benjamin nam je o vsaki nekaj povedal. Tako sem spoznala in več zvedela o muflonu, srni, lisici, srnjakih, veverici, jazbecu, podlasici, kuni, jelenu lopatarju. Na zgoščenki smo poslušali tudi oglašanje, zlasti ptice. Od ptic smo videli: divjega petelina, ruševca, malo belo čapljo, sovo - malo uharico, divje purane, grlice, kanjo, smrdokavro, race mla-karice, škorca, postovko, kragulja. Številni pokali pomenijo, da Benjaminov ata dobro strelja na glinaste golobe.
Bilo mi je zelo všeč in ostalo mi bo še dolgo v spominu.
Sandra Dvoršak, 4. r., OŠ Destrnik
treh risank v Videoteki Stolp, 2. nagrada: izposoja dveh risank v Videoteki Stolp, 3. nagrada: izposoja ene risanke v VideotekiStolp.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 11. marca 2003, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
Izžrebanci ustvarjalčkov v 09 številki Tednika so:
1.	nagrado izposojo treh risank prejme: Simon Vogrinc, Žetale 24/a, ŽETALE
2.	nagrado izposojo dveh risank prejme: Mihaela Sagadin, Kicar 29/b, PTUJ
3.	nagrado izposojo ene risanke prejme: Blaž Hazimali, Kajuhova 1, PTUJ
Uredništvo Tednika čestita vsem nagrajencem, potrdila o nagradi pa bodo prejeli po pošti.
Pokrovitelj rubrike VIDEOTEKA
Pastir želi priti do svoje ovčke. Pomagaj mu, da ga ne pohru-sta volk.
Zanimivosti
Madonna napisala pet knjig za otroke
London (STA/AP) -Ameriškapevka in igralka Madonna je postala tudi pisateljica. Založniška hiša Penguin je napovedala, da bo objavila pet ilustriranih knjig za otroke, starejše od petih let, ki jih je napisala Madonna. Britanska založba je kupila avtorske pravice za vseh pet knjig v angleškem jeziku, ilustracije pa bo v vsaki knjigi prispeval drug ilustrator.
V Berlinu javna hiša za pse?
Berlin (STA) - Karl-Friedrich Lenze, 57-letni nemški umetnik, je pri mestnih oblasteh vložil prošnjo za odprtje prve javne hiše za pse. "Če pes ne more dobiti, kar potrebuje, lahko postane razdražljiv in muhast, tako kot ljudje," je svojpro-jekt pojasnil Lenze. Takšna javna hiša bi morala imeti sobe za srečanja, kjer bi se četveronožci med seboj ovohavali in si izbrali partnerja. Lastnika bi polurni užitek njegovega ljubljenčka stal 25 evrov, piše zagrebški Večernji list.
Za boljše igranje videoigric sinu dajal kokain
Milano (STA/Hina) - Sodniki v Milanu so očeta, ki je svojemu petletnemu sinu dajal kokain, da bi zmagoval v videoigri-cah, obsodili na pet let in pol zapora. Po pisanju italijanskega tiska je 43-letni oče sina silil v jemanje "belega prahu". Otrok je namreč preiskovalcem dejal, da je "moko moral jemati zato, da bi bil pri igranju igric na računalniku dovolj močan". Očeta, katerega ime ni znano, je policiji prijavila nekdanja soproga, ko je opazila, da je otrok po obiskih pri očetu izredno nervozen in da zavrača hrano.
Goveji golaž na seznamu svetovne kulturne dediščine
Budimpešta (STA/Tanjug) - Predsednik nekega gastronom-skega festivala na Madžarskem je napovedal, da bo od Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) zahteval, naj golaž, kot najbolj znano madžarsko jed, uvrstijo na seznam svetovne dediščine. Organizator že petega festivala golaža v mestu Solnok v osrednjem delu Madžarske želi namreč dokazati, da gre za originalno madžarsko jed, ki bi morala biti zaščitena z blagovno znamko. Po njegovih besedah lahko golaž pripravimo na različne načine, vendar obstajajo tudi originalni recepti, ki kot sestavine za to znano jed navajajo le meso, česen, mleto papriko in sol. V svetovno dediščino sepoleg stavb in območij lahko uvrstijo tudi produkti kulture. Če bo sprejeta pobuda Madžara, bi bil lahko golaž zaščiten po šestih do sedmih letih.
Purani preplavili ameriško mestece
Washington (STA/Hina) - Ameriško mestece Rocklake so nedavno preplavili purani, vzrejeni na neki farmi v tem kraju. Rejci so mestece s stopetdesetimi prebivalci pred časom zapustili in se preselili drugam, živali pa so se bile, po navedbah tamkajšnjih oblasti, odtlej prisiljene znajti same. Poleti se purani družijo v divjini, pozimi pa prihajajo v mesto in se hranijo na prostoru za prehranjevanje ptic. Pogosto hrano "prosijo" tudi pri prebivalcih mesteca. Nedavno je jata puranov napadla neko žensko in je ni pustila iz avta, dokler je ni rešila policija. Po navedbah mestnih oblasti divji purani povzročajo težave tudi v nekaterih bližnjih mestih, zato razmišljajo o tem, da bi jih polovili in izpustili v divjino.
Po 41 letih od bega iz zapora znova v ječo
Washington (STA/Hina) - Po več kot 41 letih, odkar je pobegnil iz zapora v ameriški zvezni državi Teksas, je moral Američan Robert Coney znova v ječo. Zdaj že 74-letnega Coneyja so prijeli v ameriški zvezni državi Misisipi ter ga prepeljali v državo Teksas, od koder je zbežal leta 1962. Takrat ga je sodišče zaradi oboroženega ropa in ponarejanja listin obsodilo na dosmrtno ječo. Coney se po begu iz zapora v Teksasu pravzaprav ni skrival pred teksaško policijo, saj je skoraj ves čas preživel po zaporih. Gre namreč za nepopravljivega kriminalca, kije prestajal številne zaporne kazni v različnih ameriških zveznih državah. Vedno, ko je Coney za katek čas prišel na prostost, mu je uspelo ubežati teksaški policiji. Ta ga je sicer iskala tudi v zaporih, vendar se ji je izognil tako, da je menjaval jetniške celice z drugimi zaporniki.
Izginila Mussolinijeva pisma
Rim (STA/AFP) - Pisma, ki jih je italijanski diktator Benito Mussolini leta 1937 pisal svoji ljubici Klari Petacci, so na skrivnosten način izginila iz italijanskih državnih arhivov, kjer so jih hranili, pišejo italijanski časniki. Izginotje je odkril Mauricio Falacce, vodja arhiva, pri rutinskem pregledu. Kot piše rimski dnevnik La Republica, je samo nekaj zaposlenih imelo dostop do arhivov Mussolinijeve ljubice, ki obsegajo veliko število listin in pisem iz obdobja med letoma 1932 in 1945, ko so Duceja in Klaro Petacci ubili italijanski partizani. Ti dokumenti še nosijo oznako "državna skrivnost', zato so nedostopni zgodovinarjem. Arhive bodo odprli šele po izteku roka za odprtje arhivov, ki znaša 70 let.
Kuharski nasveti
Motovileč
Po obilni, tradicionalni hrani, ki smo jo uživali še pred nekaj dnevi, se nam prilega nekaj lažjega, zelenjavnega, pa vendar okusnega. Kuharski nasveti so danes namenjena motovilcu.
Motovileč je enoletnica z dolgo dobo rasti. Strogo vzeto to ni prava solata, saj spada v družino špajkovk, enako kot baldrijan. Ker je odporen proti mrazu, ga povečini gojijo kot jesensko-zimsko solato.
Motovileč ima od svetlo do temno zelene nežne liste, ki kljub svoji nežnosti prenesejo oster mraz. Lepi bleščeči zeleni zaobljeni listi po okusu spominjajo na nežen okus orehov. Angleži motovilcu pravijo ja-genjčkova solata, verjetno zato, ker ga jagenjčki obožujejo, morda pa tudi zato, ker raste v času, ko se skotijo.
Motovileč je kot živilo še posebej priljubljen v Franciji; tam mu pravijo duhovnikova solata, ker so ga jedli med dolgim postom, podobno kot regrat. Preden so vzgojili glavnato solato, je bil motovileč poglavitna zimska solata, potem pa se je njegova priljubljenost v 19. stoletju zmanjšala.
Motovileč ima nizko energijsko vrednost, vsebuje veliko provitamina A, vitamina C, nekatere vitamine iz B-kompleksa, pomembne mineralne snovi, kot so železo, fosfor, kalcij, kalij, nekaj beljakovin, malo ogljikovih hidratov in vlaknin.
Ker vsebuje veliko provita-mina A, vitamina C in folne kisline, je odlično zimsko in zgodnjespomladansko krepči-lo. Pobiramo ga, ko ima še ne-
žne majhne liste. Liste lahko tudi potrgamo ali ga poreže-mo, ko povsem zraste. Če liste trgamo, jih ne smemo potrgati preveč, ker bi s tem zavrli rast. To je še posebej pomembno v zimskem času, ko motovilec nabiramo na prostem. Liste lahko nekaj dni, preden jih po-režemo, obelimo. To pomeni, da jih prekrijemo s škatlo ali loncem. Tako motovilec zgubi vso svojo grenkobo. Ta postopek izvajamo pri starejšem motovilcu.
Od začimb in dišav pri pripravi solat iz motovilca uporabimo le nežne dodatke ali pri tistih z močnim okusom pazimo, da jih dodamo v majhnih količinah. Tako motovilec pogosto začinimo s soljo, bal-zamičnim ali sadnim kisom, sadni kis pogosto pomešamo z manjšo količino gorčice, olivnim oljem, česnom, drob-njakom in krešo. Dodatki, s katerimi lahko popestrimo solate iz motovilca, pa so fino naribana trdo kuhana jajca, kuhani, pečeni ali ocvrti repki škampov in gamber ter manjši trakovi ali koščki poljubnih belih rib, ki jih potresemo po že pripravljeni solati iz motovil-
Duševno zdravje otrok
Spolna zloraba - travma, ki preusmeri otrokov psihosocialni razvoj
spolna zloraba je ena najhujših škod, ki ne samo da moti otrokov psihosocialni razvoj, temved ga tudi v celoti preusmeri in povzroda izjemno hude psihosocialne motnje.
Ugotovljeno je, da v 85 odstotkih vseh zlorab otrok storilca dobro pozna.Ta namreč prihaja iz njegovega ožjega in dobro znanega okolja; je oče, očim, brat, stric, stari oče, sosed, učitelj, duhovnik. V 94 odstotkih so storilci moški, v 6 odstotkih pa ženske. V kliničnem vzorcu so bili številčnejši tisti otroci, ki so bili spolno zlorabljeni v družini (kazali so tudi kazali hujše psihosocialne motnje).
Spolna zloraba je dejavnik tveganja, ki močno povečuje verjetnost pojava vedenjskih in čustvenih motenj pri otrocih. Vedenjske in čustvene motnje se lahko nadaljujejo v odraslost in se lahko preoblikujejo v osebnostne ali duševne motnje.Škoda zaradi spolne zlorabe prizadene otroka na socialnem, psihološkem in fizičnem polju ter preoblikuje in preusmeri njegov razvoj. Spolna zloraba ne spremeni samo psihosocialnega razvoja, temveč tudi otrokov biološki razvoj. Varovalni dejavniki pred nastankom psihosocialnih motenj v primeru zlorabe skoraj v celoti odpovedo.
Naslednjič pa si bomo ogledali individualne dejavnike, ki v družini, kjer se zgodi zloraba, le-to omogočijo.
Mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
ca. Solato iz motovilca pogosto potresemo s semeni sezama, prepraženih mandljev ali lešnikov.
Zraven tega, da iz njega pripravljamo številne solate, ga uporabljamo tudi za dekoracijo jedi, pogosto pa ga mešamo tudi med druge vrste solate. Tako ga v nekaterih deželah ponudijo vedno skupaj z rde-co peso, v nekaterih z rdečim radičem, pogosto tudi s stebel-no zeleno. Okus motovilca se odlično poda k telečji ali svinjski pečenki in šunki. Liste mo-tovilca pa lahko tudi kuhamo in pripravljamo podobno kot špinačo.
Motovilec je sicer zelo obstojen na mraz, vendar nabranega lahko v hladilniku hranimo kratek čas, le nekaj dni. Preden ga uporabimo, ga moramo temeljito oprati.
Iz motovilca si lahko pripravimo tudi mešano solato z rakci. Vzamemo enako količino motovilca, zimske solate in en-divije ali rdečega radiča. Vsako posebej očistimo in narežemo. Endivijo ali radič narežemo na manjše kose, kot je motovilec, zimsko solato pa narežemo kot običajno. Rakce posolimo, po želji rahlo popramo, obilno po-tresemo s sezamovimi semeni ter jih v ponvi na manjši količini maščobe na hitro opečemo - na vsaki strani približno 2 minuti, odvisno od velikosti. Posebej pripravimo solatni preliv, tako da v posodo stisnemo sok ene limone, dodamo malo poljubnega zeliščnega kisa, malo
Krvodajalci
Motovilec s tuno
280g tune v konzervi, 40 dag mešane solate (motovilec, koruza, glavnata solata), 1 kisla kumara, 2 kuhana rumenjaka, 1 dl jogurta (posnetega), 2 žlici belega vinskega kisa, sol, žlica semen koromača.
Solato operemo, narežemo in osušimo ter damo v skledo. Kumaro narežemo in dodamo k solati. Dodamo zmečkano tuno. Posebej z vilico razdrobimo rumenjaka ter ju zmešamo z jogurtom, soljo, poprom, kisom in koromačem. Preliv prelijemo čez pripravljene sestavine.
Avtorica: Marija Humek
olivnega olja in gorčice ter dobro premešamo, nato še rahlo solimo in popramo. Vse vrste solat med sabo pomešamo in jih damo na večji servirni krožnik, na solato damo pečene rakce in prelijemo s pripravljenim prelivom. Po vrhu potrese-mo še z narezanim drobnjakom ali peteršiljem, lahko pa po solati fino naribamo poljubni poltrdi sir.
Če pa imate na domačem vrtu motovilca v izobilju, ga pripravite skupaj s špinačo. Pripravimo ga tako, da 10 dekagra-mov špinače dobro operemo in narežemo na rezance. Narezano špinačo dodamo očiščenemu motovilcu. Na 10 dekagramov špinače uporabimo 25 dekagramov motovilca. Na to dodamo 2 trdo kuhani jajci, ki ju lahko grobo naribamo ali sesekljamo. Začinimo s strtim česnom, soljo, poprom, gorčico, kisom in oljem. Dobro premešamo in ponudimo kot samostojno jed.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
25. februar - Marko Novak, Jastrebci 35; Franc Velnar, Hum 30; Mateja [kvorc, Vičanci 60; AlojzZorec, Minoritski trg 4, Ptuj; Slavica Arnuš, Orešje 97; Franc Cuček, Podvinci 38; Maksimilja Pihler, [tuki 26; Rajko Lesjak, Mali Okič 20la; ElviraJanžekovič, Draženci 33la; Danilo Svenšek, Pobrežje 148le; Roman Krajnc, Kajuhova 1, Ptuj; Roman Sok, Moškanjci 124; Emil Kirbiš, Nji-verce 29; Terezija Bezjak, Markovci 51; Jože Voglar, Skrblje 9la; Jože Kores, Majšperk 30; Mirko Vršič, Drbetinci 16.
27. februar - Milan Blagovič, Stročja vas 19la; Stanka Fi-lipič, Lahonci 94; Branko [ulek, Hermanci 7; Metka Pišek, Ul.5.Prekomorske 17, Ptuj; Danilo Trop, Dolga lesa 2; Bol-fenk Pokrivač, Sodinci 34; Lidija Erhatič, Dornavska cesta 18, Ptuj; Emil Munda, Strnišče 27; Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu; Branko Krošl, Lovrenc na Dravskem polju 2; Pavla Vesenjak, Kukava 61; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98lb; Franc Križan, Gabernik 52; Dragica Strelec, CMD 8, Ptuj; Anton Ze-lenik, Vintarovci 36; Janko Notersberg, Hrastovec 130; Franc [eruga, Kraigherjeva 21, Ptuj; Roman Forštnerič, Spuhlja 130; Tomaž Zemljarič, Kajuhova 12, Kidričevo; Anlelo Maračič, Volkmerjeva 38, Ptuj; Jurček Lamot, Trnovec 1; Martin Cafu-ta, Gorca 69; Boštjan Lečnik, Prvenci 29; TomažJurtela, Cir-kovce 61lc; [tefan Bukvič, Žetale 84la; Vitko Filipič, Lahonci 94; Matej Munda, Strnišče 27; Dušan Kostevc, Rabelčja vas 38; Adolf Brglez, Mariborska 57, Ptuj; Vlado Bedrač, Zagrebška 81; Majda Horvat, Spuhlja 66lb; Anton Pintar, Župečja vas 31lc; Marjana Vrabl, Grajena 35; Brigita Matjašič, Kersnikova 6, Ptuj; Miran Gajser, Stogovci 43; Mirko Tikvič, Zg. Hajdina 94; Jože Papotnik, Ul.B.Kraigherja 6, Slovenska Bistrica; Vid Knez, Kovača vas 90; Ivan zemljarič, Strmec pri Polenša-ku; Benjamin Slanič, Mihe Zidanška 12, Maribor; Bojan Me-sarič, Ptujska 53; Drago Furek, Hajdoše 39; Anton Brenholc, Rjavci 21; Damjan Ferš, Hajdoše 6; Stanko Nipič, Zg.Korena 33; Stanislav Kuster, Loperšice 41; Slavko Strelec, Granitna ul. 8, Oplotnica.
Pri zimski rezi odstranimo les prejšnje rastne dobe
V vrtu
Prišla je pomlad
Minila je dolga in hladna zima, kije s počasnim prehodom v pomlad, minule dni stopila dva meseca trajajočo snežno odejo in zemljo dobro napojila s snežni-co. Dobro prezimljena narava po letošnji zimi in postopen prehod zimskih vremenskih razmer v toplejše pomladne, sta dobra popotnica za začetek vrtnarjevega leta.
V	SADNEM VRTU se vse pogosteje uvršča med gojene sadne vrste, do nedavnega še malo znana aktinidija, katere plod - kivi je izvrstni, okusni sadež, izredno bogat z vitamini in rudninskimi snovmi, odlikuje pa ga posebna svežina in aroma. Rastlina aktindija je po svoji rasti in vzgoji podobna vinski trti, zato je ne gojimo samo zaradi sadežev in njihove užitne ter zdravilne vrednosti, temveč je primerna tudi za gojenje na brajdni opori za razne senčnice, pergole in ozelenitev sten ali ograj. Sajenje in vzgoja aktinidije se v bistvu ne razlikuje od vzgoje
vinske trte. Priprava zemlje naj bo že pozimi, vsaj pol metra globoko, ker je akti-nidija rastlina, ki razvija globoke korenine, v tej globini pa mora biti dobro založena s humusom. Sadimo jo spomladi, ko se zemlja že dobro ogreje. Enako kot je za vzgojo vinske trte potrebno poznavanje vrst, velja to za aktinidijo, z rezjo pa jo lahko vzgajamo v najrazličnejše oblike. Enoletne mladike, ki so zrastle iz lanskoletnih, so rodne, sicer pa so nerodne in jih temu primerno krajšamo in uporabimo kot nadomestni les. Iz mlade sadike vzgojimo, ne glede na nameravano vzgojno obliko, ob opori čvrsto in ravno deblo, iz katerega v drugem in nadaljnih letih postopoma vzgajamo kordone, na njih pa narezujemo rodne mladike. Pri aktindiji je najpomebmnejša letna rez inpletev, s katero krepimopo-ganjke, ki so potrebni za nadaljno rast, in sproti odstranjujemo nepotrebne. Enakomerno razporejene mladike pri zimski rezi usmerimo vodoravno po žici. Rodne rozge so najprimernejše dolžine 1m, z 14 do 16 očesi, ob osnovi kordona pa režemo še po en rezervni čep z dvema brstoma, ki bo služil kot nadomestni les za rast rozg, ki bodo rodne naslednje leto. Aktinidijo pričnemo rezati, ko so temperature že nad zmrziščem, opravljeno pa mora biti tri tedne pred brstenjem, da preprečimo solzenje, ki je pri tej sadni vrsti še posebej izrazito.
V	OKRASNEM VRTU so se temperature že toliko dvignile, da ni več ovirana rez vrtnic. Nizke vrtnice, ki so preko zime bile osipane ali nekako zavarovane pred zimsko pozebo, odgrnemo, da se bodo rastni brsti utrjevali in zeleneli neovirano. Z rezjo pričnemo pri najšibkejših rastlinah, da jim s kasnejšo rezjo ne zavržemo rastlinskih sokov, ki so pritekli iz korenin v vršičke, in jih zaradi krajšanja poganjkov in vej zavržemo. Z rezjo odstranimo vse slabo razvite poganjke, za katere presodimo, da ne bodo sposobni ustvariti cvetnega nastavka. V grmu pustimo le 3 do 4, med seboj enakomerno razraščene poganjke, ki predstavljajo ogrodne veje, krajšamo pa jih na 4 do 5 brstov. Pri spenjavkah pri zimski rezi izrežemo le poškodovane in polomljene ter pozeble poganjke, krajšanje pa opravimo poleti v vegetaciji po cvetenju. Bujno rastoče režemo manj, šibko rastoče pa močneje le na 2 do 3 brste, da ti postanejo krepkejši in močnejši. Vrtnice po opravljeni rezi pognojimo in okopljemo. Gnojimo menjaje eno leto z organskimi gnojili, drugo pa z rudninskimi.
V	ZELENJAVNEM VRTU s setvijo in sajenjem zelenjadnic ne hitimo, ker je zemlja za kalitev semen in rast rastlin še prehladna. Ko se bo zemlja dovolj odcedila in bo primerna za obdelavo, pa jo čimprej prerahljamo, poravnamo in pripravimo za setev. Prednost damo obdelavi tistih gredic, ki jih nameravamo gnojiti z organskimi gnojili, in tistim, iz katerih v jeseni niso bili pospravljeni ostanki pobranih pridelkov, v pozni jeseni pa jih je pričel zaraščati plevel.
Miran Glusi~, ing.agr.
po
13-Četrtek	14-Petek	15-Sobota	16-Nedelja Ô
17-Ponedeljek Ô	18-Torek S>	19-Sreda	
Nove tehnologije
Optične miške
Intenzivna rdeča svetloba, laserska dioda, miniaturna kamera, procesor, plastika, nekaj tipk in ugodna cena. Vse to je zna~-ilno za mi{i, ki nameravajo povzro~iti zaton klasi~nih ra~unalni-{kih mi{k s kroglico. Razvoj dogodkov na podro~ju tehnologije kaže, da napovedi ustrezajo realnosti.
Nekdaj so bile optične miške v marsičem slabše od klasičnih primerkov, za povrhu pa prav nesramno drage. Aktualni modeli so odpravili večino slabosti. Sodobne optične miške odlikuje visoka natančnost zaznavanja premikov, možnost dela na skoraj vseh vrstah podlag in konkurenčna cena. Najcenejše primerke lahko kupimo že za nekaj ti-
sočakov, kakovostni primerki priznanih proizvajalcev pa so na voljo tudi za manj kot deset tisoč tolarjev, za ta denar pa je v paketu lahko tudi radijska povezava s sprejemnikom oziroma računalnikom. Trendi nakazujejo prevlado optičnih mišk z radijskim prenosom, bodisi klasičnim ali Bluetooth. Odločitev je na vaši strani.
Rubrika igre
Mojster Miha
Računalniške igre so lahko tudi poučne in koristne za mladino. Dober primer je igra Mojster Miha, ki je nekakšna nadgradnja otroške serije, znane s televizije. Mojster Miha prihaja iz Velike Britanije, a mladi igralci tega sploh ne bodo opazili. Celotna igra je namreč odlično sinhronizirana v slovenščino. Namestitev je hitra in enostavna tudi za računalniško manj podkovane, ko je enkrat nameščena, pa je z njo otročje lahko upravljati. Glede na ciljno publiko je to povsem razumljivo in korektno.
Odrasli sicer le stežka ocenimo takšne igre, saj so življenjske preizkušnje in leta bolj ali manj izrazito nadomestila otroško razigranost in logiko. Hiter preizkus pri nekaj mlajših igralcih pa je pokazal, da se otroci igre hitro privadijo in v njej zelo uživajo. Preizkušenj, ki jih mora opraviti Mojster Miha (glavni akter igre), je dovolj, vse pa je moč igrati z različnimi stopnjami zahtevnosti. Navdušenja nad igro torej ne bo kmalu konec.
K dobremu splošnemu vtisu pripomore zelo dobra animirana grafika in veliko vmesnih filmov oziroma animacij. Ob tem naj kar takoj dodam, da te niso sistemsko požrešne. Mojster Miha spodobno teče na skoraj vseh PC-jih, minimum pa je procesor Pentium 200 MHz in 32 MB pomnilnika ter operacijski sistem Windows 95.
Igra stane slabih sedem tisočakov, kar je marsikomu veliko denarja. Kljub temu priporočam, da igro privoščite svojemu podmladku. Veselje bo obojestransko. Otroci bodo ure in ure uživali ob neškodljivi in tudi poučni zabavi, vi pa se boste lahko medtem posvetili drugim opravilom ali si privoščili zabavo na svoj način. Lahko pa prisedete in se še sami podate v svet nedolžne otroške zabave.
Zastopnik: VideoToP, Maribor, www.videotop.si
Simon Šketa
Primer: uporabljamo zaslonsko ločljivost 1280*1024 točk ter miško, ki se ponaša s 600 dpi. En inč je 2,54 centimetra. Če želimo kazalec premakniti horizontalno s skrajne leve strani zaslona na skrajno desno, moramo pri taki miški teoretično premagati dva inča razdalje (dobrih pet centimetrov). Pri manjši ločljivosti senzorja bi moral biti premik daljši. Sicer skoraj vsi uporabljamo nastavitve, ki pri hitrih
Tehnologija
Malokdo ve, da se v optični miški skriva precej zahtevna tehnologija, ki bi desetletje ali dve nazaj pomenila pravi izliv sodobne tehnike. Srce je optični senzor. Tega sestavlja laserska dioda, ki najpogosteje oddaja svetlobo rdeče barve. Od podlage odbito svetlobo zaznava digitalna kamera, ki več stokrat ali tisočkrat na sekundo beleži trenutno sliko. Ta se prenese v procesor, ki iz slik izračunava gibe miške.
Optične senzorje so prvi razvili v ameriškem podjetju Agilent Technologies, ki je še danes vodilni proizvajalec. Prvi senzorji so bili precej pomanjkljivi. To se je poznalo na kakovosti dela z optično mišjo. Te so nekdaj stežka dobro zaznale hitre gibe. Pri delu s pisarniškimi in grafičnimi programi to ni predstavljalo težav, te so se pojavile predvsem pri akcijskih igrah, kjer je hitrih gibov precej več. Nekateri resni igralci zato še danes prisegajo le na klasične miške s kroglico. Morda brez potrebe. Sodobne miši (npr. Logitechova serija MX) imajo izboljšan senzor, ki zazna tudi zelo hitre gibe, ločljivost senzorja pa je 30 krat 30 točk.
Občutljivost senzorja
Proizvajalci občutljivost senzorja največkrat podajajo s podatkom dpi (dots-per-inch; točk na inč). Večje kot je število, boljši je senzor. Podatek odraža natančnost miške pri delu, kar je še posebej pomembno pri visokih ločljivostih zaslona, saj so ob višji ločljivosti senzorja potrebni manjši premiki miške.
NaroČite
Štajerski
z brezplačno prilogo
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo, ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Priloga: TV okno - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
IMAROČILMICA ZA TEDIMIK
Vsak naročnik dobi:
-	popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit
-	brezplačne priloge Tednika (IV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice, Podr. gosp. kompas, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
I Ime in priimek:
Naslov:. Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO-TEDNIK Ptuj Raičeva 6 2250 Ptuj
Kupite pametno
gibih miške pospešijo premikanje kazalca na zaslonu, a gre to na račun natančnosti zaznavanja gibov. Mnogi grafični oblikovalci se pri natančnih opravilih izogibajo tovrstnemu pospeševanju, saj ne odraža dejanskih premikov miške. Za povprečne uporabnike, ki radi igrajo igre, je pomembnejše, da miška tudi med zelo hitrimi gibi natančno zaznava smer premikov. Tukaj stopi v igro hitrost senzorja. Ta večkrat na sekundo odčitava sliko podlage, po kateri se sprehajamo z mišjo. Če se zajemanje slike vrši bolj redko, se natančnost zajemanja premikov miške pri hitrih gibih močno zmanjša. Na tem področju se mnenja in prakse proizvajalcev do neke mere križajo. Pri Logitechu so nekoč menili, da je 2500 zajetih slik na sekundo povsem dovolj. Serija MX je hitrejša in zajame 5250 slikic na sekundo. Hkrati Logitech poudarja visoko ločljivost senzorja. Pri Microsoftu so še ne tako daleč nazaj izdelovali miške, ki so na sliko lahko zajele tudi več kot 6000 slik, ločljivost senzorja pa ni bila tako zelo impresivna. Dejansko pa je izredno malo uporabnikov sploh opazilo razliko. Razlog je preprost: sodobne miške so povsem zrel izdelek z zelo malo pomanjkljivostmi, otroških bolezni prvih primerkov pa tako rekoč ni več opaziti ne pri Microsoftu, Logitechu, Geniusu ali kom tretjem.
Morda je vaša miška že stara, izrabljena. Morda je čas, da kupite novo. Nakup optične miške ni slaba investicija. Pri nakupu se je najbolje odločiti za izdelek, ki ne spada med najcenejše. Tak nakup se lahko hitro izkaže kot zelo drag. Privoščite si izdelek srednjega ali višjega razreda, morda lahko razmislite tudi o radijski tehnologiji. Za manj kot deset tisoč tolarjev že lahko kupimo solidne radijske optične miške. Nekatere imajo vgrajen akumulator, ki ga polnimo s tem, ko miš odložimo na poseben nosilec, gnezdo. Druge zopet uporabljajo baterije. Slednje imajo življenjsko dobo dveh do treh mesecev, odvisno od intenzivnosti uporabe. Miške z vgrajenim akumulatorjem so morda boljša rešitev, vedite pa, da ima vsak akumulator življenjsko dobo, ki se odraža predvsem v številu možnih ponovnih polnitev. Ker boste ta-
Novice
kšno miško skoraj vsak dan odložili v nosilec in jo polnili, se lahko že čez kakšno leto soočite s potrebo po nakupu novega akumulatorja, ki pa stane občutno več kot nekaj kompletov alkalnih baterij. Seštevek stroškov je na daljše obdobje pri obeh pristopih skoraj enak.
Morda še beseda ali dve o proizvajalcih. Skoraj vsi uporabljajo zelo sorodno tehnologijo. Senzorji so največkrat izdelek podjetja Agilent, razlike so v malenkostih ter gonilnikih in v samem ohišju miške, napajanju in kakovosti izdelave. To pomeni, da lahko zelo solidno miš izdelajo tudi precej neznani proizvajalci. Ravno pri optičnih miškah smo doživeli, da so se med njihove proizvajalce vpisala podjetja, ki prej miši niso izdelovala. Če želite kakovost in bleščečo blagovno znamko, se odločite za Logitechove, Microsoftove ali Geniusove miške. Dobro pa vam bodo služili tudi izdelki drugih proizvajalcev.
Simon Šketa
MS Office v okolju Linux
Podjetje CodeWeavers je predstavilo programsko opremo, ki bo strežnikom z Linuxom omogočila poganjanje MS Office in ostalih Windows aplikacij. Do te programske opreme bo moč priti preko spletnega brskalnika, ki teče na računalniku z Linuxom.
Siemens A55
Siemens je predstavil nov osnovni model mobilnika, A55. Klasičen mobilnik sodobnega oblikovanja bo odlikovala precej ugodna cena, kmalu pa bo na voljo tudi v ponudbi operaterjev. Novinec ima polifonična, a le štiriglasna zvonjenja, kar pa je vseeno občutno bolje kot klasična eno-zvočna zvonjenja. Podprta so EMS sporočila in WAP prenos. Na voljo so tudi različna CLlPit ohišja.
Opera se upira
Norveško podjetje Opera Software se je odločilo, da bo zaostrilo odnose z Microsoftom. Tako njihova odlična tehnologija Small-Screen Rendering, ki omogoča spodoben prikaz spletne vsebine na majhnih zaslonih mobilnih naprav, ne bo na voljo za Microsoftove operacijske sisteme.
Wi-Fi 802.Ug
Združenje Wi-Fi bo začelo podeljevati Wi-Fi certifikat proizvajalcem opreme, ki bodo uporabili standard 802.11g, takoj, ko bo ta uradno sprejet s strani združenja lEEE. Novi standard naj bi dopuščal brezžični prenos teoretične hitrosti do 54 Mbit na sekundo.
DVD snemalnik iz LG-ja
LG je neuradno objavil, da bo na CeBit sejmu lansiral lasten DVD snemalnik. Novi GMA-4040B DVD je naprava štirikratne hitrosti zapisovanja in bo podpirala vse glavne DVD standarde. Trenutno ima podobno napravo edino Sony.
Sivi trg IT opreme
Tudi informatika pozna svoj sivi trg. Njegova vrednost še zdaleč ni zanemarljiva in je s petimi milijardami dolarjev letnega zaslužka precejšen trn v peti mnogih. Za okoli štirideset milijard dolarjev lT opreme letno konča v sivi prodaji, ki jo spodbujajo nepooblaščeni distributerji in prodajalci, ki kršijo pogodbe o distribuciji, uporabljajo lažno dokumentacijo ali kaj tretjega.
Canon MVX100i in MVX150i
Nova Canonova digitalna kamkorderja prinašata izboljšano zmogljivost in neke nove funkcije. Oba modela prihajata z vgrajenim 1,33 Mpixel CCD-jem, kakovostnim 16x optičnim zoomom, Multi Architecture Camera System (MACS) ter LCD landscape zaslonom. Ker sta namenjena zahtevnim uporabnikom, imata oba kamkorderja tudi kakovostno optiko in 3,5 inčev velik zaslon.
ŽENSKA NEDRA
RUTICA
MOČNA SVETLOBA, BLEŠČANJE
LESENO NAPENJALO
RIMSKE TROJANE
ZGORNJA PLAST ZEMEUSKE SKORJE
VEZNIK
SORTA VZPENJA-VEGA FIKUSA
RESNICA (ZASTARELO;
NENA-GLAŠENA BESEOA
HČI BIZANT CESARJA ALEKSIJAI.
100
ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA
IVAN NAPOTNIK
PROPADLI GIGANT
ZOLAJEV ROMAN
EVR. GORSK MASIV
URADNI SPIS
i
NOTA
PREBIVALEC ŠKOTSKE
ZVRST UMETNIŠKEGA DELA
OLGA TKTNIK
2. IN3. ŠUMNIK
DAJALEC IZJAVE
OLGA LUNCER
PRIČA
ZMLETO ŽITO
UUB-LJANSKI PARK
URAVNALEC
ŽELEZEN MOSTOVNI ČOLN
NAŠA KOSTUMO-GRAFKA ČEBULAR
ALENKA ZUPAN
NOVO MESTO
KRAJ POD POHORJEM
ZLATO RDEČ KRAPOVEC
TURČIJA
IZVAJANJE ČAROVNIJ
OLGA GRACELJ
NŠTZANOV ZGODOVINO
FRANCOSKI
KIPAR (JOSEPH)
PREBIVALKA IRSKE
ZAZNAVA S PRSTI
LEVI PRITOK RENA
NIZ. DRSALKA VISSER
DOTAK-NITEV
OLGA AVBEU
KRATKA ŠPANSKA PREDIGRA
JANKO ROPRET
PRIPRAVA
ZA PISANJE
ZRAK, OZRAČJE
DOPISUJ V
TEDNIK
SVETOVNA VELESILA
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: soba, amaro, Boris, držalo, Freiburg, kuščar, stis, iskrost, astenik, en, maraska, špeh, Drev, Janko Kral, Čap, Saim, Gonars, ako, Ava, tu, Ivo, Izi, Mav, anoreksija, Ilec, NJ, sleparka, carjevanje, Kokan, KR, Stagirke. Ugankarski slovarček: ANA KOMNENA = hči bizantinskega cesarja Aleksija I., BRASILIA = moderno, novo glavno mesto Brazilije, CHINARD = francoski kipar (Joseph, 1756-1813), CEN = ruska troskokašica (Jolanda, 1963), LIS = svetlozelena sorta vzpenjajočega fikusa, LOA = kratka predigra v španskem gledališču, PONTON = železen mostovni čoln, RIA = nizozemska hitrostna drsalka Visser, olimpijka, STARETINA = planina v Bosni med Glamočkim in Livanjskim poljem.
gatejsi za novo zgodbo. Tokrat gre za truplo velikega kita, ki se je verjetno tako živciral zaradi tajnega prehoda nedefinirane meje, da je naredil samomor.
[G^^ORI SE...
... DA nas štajerski budil-kar vsako jutro vztrajno opozarja na možnost naleta. Boji se predvsem naleta na kako cestno oviro, ni pa še povedal, da bi bilo možno naleteti tudi na kak radar. Stvar je jasna: v tem primeru plačaš in greš dalje.
... DA je bila velika možnost naleta tudi v nedeljo, po koncertu znanega HR trubadurja. V primeru, da je psihofizično stanje z odra prenesel za krmilo avtomobila.
... DA je Piranski zaliv bo-
... DA se je pravzaprav kit sekiral, ker ni vedel, ali bi ga lahko v zalivu ujeli slovenski ali hrvaški ribiči.
... DA so solidarnost z velikim bratom pokazale tudi ribe v rogozniškem ribniku: zaradi njegove smrti je poginila cela jata malih.
... DA nam je veliki brat prišel natrosit resnic o NA TU. Dve stranki ga sploh nista upali poslušati, saj nista bili gotovi, ali ne bi prepričal še njiju.
... DA plemeniti vodja ene od teh strank vidi svojega drugega sovražnika v Natu. Prvi skupaj z njim kroži po slovenskih cestah, imenuje pa se maligan.
Aforizmi
by Fredi
Glede na to, kar ljudje v tostranstvu počnemo, so nebesa zagotovo demografsko ogroženo obmo~je.
***
Poznam pastirico, ki je
prava paša za oči. Mati korajža postaja vse
bolj neplodna.
***
Slovensko elektrogospodarstvo nam tudi šibki tok jako drago zaračunava. Kdor hitro vzame, dvakrat
vzame.
***
Tisti, ki ti hodi v zelje neopazno, že ni kozel.
Gostobesednost redči zobe.
***
Kdor pravi, da je kmetijstvo pri nas nerazvito, naj kar pogleda, koliko priko-ritnikov imamo.
Lujzek • Dober den vsaki den
Morem se vam poh'vo-liti, da vam letos prvič pisem toto lujzekofčino pod domoč-imi brajdami. Prove vro~ine še glih nega, snega pa tudi nega več. Sunček ga je popapa in le še tu pa tam se na severni stroni vidi kokšna bela lisa. Zrezana je gorica, oh, gepa je moja Mica? Saj ie vem: s sosido sta šle k pozni nedeljski meši. Če bota kaj molili ali ne, za gvišno pa vem, da bota obe in še druge ienske fcoj ta mlodega iupnika gledali kak malega bogeca. Saj je resen vredik ded, ne samo kak moški, pač pa tudi kak dober človik, ki ve pomogati lidem ne samo z besedami, pač pa tudi z dejanji. Če pa tudi un rad lepo pogledne kokšno ofčico iz nasprotnega spola, pa bota s tem ie z boge-com račun naredla.
Sosid Juia me glih zaj zovle, naj pridem na štikl klobose in kupico vina in to seveda hitro, ke bi prehitela vrnitef nojnih tabo-jših polovic do meše. Kdo bi se brona vinskemi in svinjskemi? V povezovi s totimi dobrotami,

RADIOPTUJ
89,8«98,2«I04,3
ČETRTEK, 13. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom [krjancem in dežurno novinarko, do 9.00). 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 HIT STYLING. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 Poročila. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: Rogaška Slatina (Anemari Kekec). 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Štajerski val). PETEK, 14. marca: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 Za več zdravja (profesor Vlado Čuš). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 13.40 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val).
SOBOTA, 15. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Pogovor
ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Š_port. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in POPULARNIH 10 (Jankom Bezjak in David Breznik). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val).
NEDELJA, 16. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOI? 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
PONEDELJEK, 17. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 NOVICE (še 5.30,
6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška, bistriška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
TOREK, 18. marca:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.05 IZPOD POHORJA
Horoskop
OVEN
Zakaj se vam vedno tako mudi ? Postojte sem ter tja in si vsak dan vzemite pol ure samo zase. Pograbite priložnosti, ki se vam bodo ponudile, saj obetajo spremembe.
BIK
Vsi okrog vas so skrajno resni, vi pa tako sproščeni. Prav to vam bo odprlo mnoga vrata. Pred nikomer se vam ni treba dokazovati, zato nikar ne dopustite, da vas potisnejo v kot.
DVOJČEK
^^ Nikar ne ravnajte po občutku, sicer vam bo f	trda predla. Če imate
denarne težave, ne jadi-kujte. Posvetujte ses strokovnjakom, ki vam bo svetoval, kako prihraniti.
povezanimi tudi z ienskami, vam morem povedati eno ialostno resnico: Zavolo ajca bomo manj seksali, zavolo norih krov bomo manj jeli, če pa se pojovi še nora vinska trta, te pa bomo resen najebali. Zapunte si in povejte dale.
Megla se je vmeknola in zaj ie lepo sunček sije. Prav toplo greje. Pa zaj ne vem, je tumi krivo sosedovo vino ali resnično toplo sunce. Se boj toplo pa bo, ko bo se izza vogla prikoza moj sunček v obliki Mice. Saj vete, kak provi stora misel: Svojo moraš meti rad, drugih pa tudi ne smeš sov-roiiti. Tak kak se sovroiijo naši poslanci iz pozicijskih in opozicijskih vrst. Če so eni za, so drugi proti. Samo, ke se (za)jebovlejo, skoro glih tak kak deca v peskov-niki.
Zaj sta aktualna Evropska zveza in Nato. Kaj se mene tiče, sen jaz ZA, če glih v nibenem primeri ne gre za vejki hasek in oblubleno deielo. Smo pač pre-mali, da bi se lehko sami za sebe petelinli na gospodarskem in vojaškem področji. Ali pa tudi NE?
Te pa srečno do drugega tjedna. Lujzek vas podavlja!
RAK
Želite si svobode in vznemirjenja, vendar tega ne iščite ob domačem ognjišču. Sedaj je pravi čas, da se odpravite novim dogodivščinam naproti.
LEV
Zakaj bi si odtegovali stvari, v katerih uživate? Da bi se žrtvovali za dobrobit človeštva? Nikar!. Ne pustite se pregovoriti. Zastavili ste si določen cilj in sedaj morate samo vztrajati.
DEVICA
Nikar se ne ubadajte s preteklostjo, raje optimistično zrite v prihodnost. Odločiti se boste morali, all boste nekaj malega žrtvovali ali pa boste vztrajali zopet pri svojem.
TEHTNICA
Potrpíte! Ostanite vztrajni in odločni. Nagrajeni boste. Prav ste ravnali, ko ste pustili, da so se razmere same od sebe uml-rile, ampak zdaj morate pa le stopiti v akcijo.
[KORPIJON
V kolikor boste razmišljali pozitivno, se vam bodo dogajale lepe stvari. Če pa boste še naprej pesimistični, vas bodo razjedali dvomi, zato z optimizmom kar lepo naprej!
STRELEC
Pravite, da na vaše počutje vpliva vreme. Mar ni to le vaš izgovor? Le zakaj bi dež v vas zbujal slabo voljo? Pazite se - vaša zvedavost vas lahko potegne v prene-katero pustolovščino!
KOZOROG
Zaupajte v sebe in življenje vam bo prineslo marsikaj lepega, kar si že tako dolgo želite. Čas beži in napočil je ravno pravi trenutek, da uresničite svoje že zdavnaj zastavljene cilje.
VODNAR
(Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (radio Ptuj). SREDA, 19. marca: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.05 Po Slovenskih goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtičkarije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
pomagala, težave.
RIBI
To, da se znate pocrkljati večkrat na teden, je vredno pohvale. Človek se mora imeti rad! Sprememba okolja vam bo da boste lažje razrešili
Vaše življenje je preveč popredalčkano. Bodite bolj spontani in improvizirajte. Tako boste spoznali nove ljudi. Nekdo bo skušal dokazati, da niste tako nadarjeni, kot ste v resnici.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
Info
Glasbene novice!
Koncerti izkažejo pravi obraz vsakega glasbenika in prav gotovo bo noro dober žur pripravil 22. aprila kanadski pevec Bryan Adams, ki bo koncertiral v ljubljanski hali Tivoli. Vstopnica za ta super glasbeni spektakel stane 5990 tolarjev. Dodatne informacije o koncertu: www.vstopnica.com.
Glamurozni band LINKIN PARK sestavljajo Run Bourdin, Brad Delson, Joe Hahn, Phoenix, Mike Shinoda, Chester Bonnington. Sekstet je prodajal album Hybird Theory (naj omenim, da je bil to najbolje prodajan tuji album leta 2001 v Sloveniji) kot sveže žemljice in je z njega snel kar pet uspešnic Crawling, Papercut, Runaway, In The End in One Step Closer. Band promovira novi ambiciozni nu metal, oziroma spoj različnih agresivnih glasbenih prvin v komadu SOMETHING I BELONG (*****) z novegaprihajočegaploščka Meteora. Ta izreden rock komad vam bo dal posebno energijo in željo po ponovnem poslušanju!
Ameriška rock formacija CRAZY TOWN je zares navduševala s svojim nevsakdanjim metuljčkom v hitu Butterfly. Vzponi in padci so sestavni del glasbenega posla in tako se je kvintet končno ponovno pobral z naspidiranim komadom HURT YOU SO BAD (***), ki vsebuje pestre pasaže roc-ka in rapa.
Glasbene založbe vleče naprej prevečkrat le denar in tako bo mega založniška hiša Columbia kmalu posthumno izdala kompilacijski dvojni CD pevke JANIS JOPLIN z standardnim naslovom za takšne izdaje The Essential. Legendarno vokalistko pa so zbudili iz groba, ali pa so jo studijsko obdelali - digitalizirali v njeni klasični rock odi MERCEDES BENZ 2003 (****).
Country glasba ima neverjetno moč v ZDA, saj je na uradni glasbeni lestvici zaznati več kot 20 odličnih pesmi, med katerimi trenutno najbolj iztopajo Landslide — DIXIE CHICKS, The Baby — BLAKE SHELTON, I Wish You'D Stay — BRAD PAISLEY, I Just Wanna Be Mad — TERRI CLARK, Unusually Unusual — LONESTAR, Man To Man — GARY ALLAN, That d Allright — ALAN JACKSON, Big Star — KENNY CHES-NEY, Chrome — TRACE ATKINS in She's My Kind Of Rain — TIMMcGRAW @e zgoraj sem omenil trenutno največjo country atrakcijo, to je ženski trio DIXIE CHICKS. V novi skladbi izvaja sanjsko country pesem TRAVELIN SOLIDER (****) z njihove fantastične zgoščenke Home.
Britansko urbano glasbo (to je r&b, soul in rap) odlično predstavlja DJ in voditelj Trevor Nelson (njegovo oddajo predvaja tudi M^ in nosi naslov Lick!), kije tudi odkril zasedbo MIS- TEEQ, katere največji hit nosi naslov All I Want. Tri čokoladice so zares posnele vroč komad SCANDALOUS (***), ki se uvršča glasbeno v groovy r&b stil.
Kontraverznost pooseblja v soul in r&b glasbi pevka MACY GRAY, ki se je najbolj zapisala v srca s skladbo I Try. Ameriška izvajalka je pravi deloholik, saj ob lastni karieri uspešno koncertira, producira in zmeraj išče nove talente. Svoj talent in zlasti svoj prodorni globoki glas pa je pevka pokazala v, zanjo preveč enostavni soul sklabi z naslovom WHEN I SEE YOU (***).
David Breznik
SUNRISE - Simply Hed EAUTIFUL - Christina Aguilera ^M IS A DANGER 2DD3 - Snap ANYONE DF US - Gareth Gates
Vsaicć? s>o\yo\:o m<ed "2.0. in 22. uro
Kdo je režiser filma Krog?	i H
NAGRADNO VPRAŠANJE
Odgovor:_
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri). Nagrajenec prejšnjega tedna je Brigita Vogrinec, Gerečja vas 68, Hajdina.
Oágomre pošljite do ponedeljka, 17. marca, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6.2250 (za Info).
Predstavljamo vam.
Karmen Stavec: Karmen
Pa smo jo dočakali! Potem ko ji lani ni uspelo, je letos okusila tako želeno zmagoslavje na EMI. Pričakovano ali ne, dogovorjeno ali ne, v spretnem marketinškem prijemu je še isti ponedeljek, takoj za zmago, izšel njen novi album Karmen, na katerem je 12 pesmi.
Ah, Karmen. Gospodična v roza oblekci. Ki govori slovensko, sanja in {teje pa bojda {e vedno po nem{ko. Vseeno smo jo vzeli za svojo. Ne glede na različna mnenja o njeni zmagovalni pesmi Lep poletni dan. Kajti tistim, ki se njena glasba zdi preveč naivna, zastarela ali neprimerna, so spretno postregli z instant pop atributi: nabito privzdignjenimi oblinami, ki, precej bolj kot obraz, krasijo notranje strani samega ovitka albuma. Zakaj pa ne!
Čeprav so pri založbi zapisali, da "so po mnenju nekaterih njene pesmi najbolj{e doslej," pa se s tako trditvijo ne bi mogli strinjati. Vsaj ne tisti, ki poznamo njeno preteklo glasbeno ustvarjanje. Njenemu glasu seveda ne gre oporekati. Prav zato pa je tudi {koda, da je album tak, kakr{en je — Karmen bi si kot vokalistka nedvomno zaslužila bolj{e pesmi. Ampak družinska naveza je pač zastonj in tako ji je skoraj vse melodije spesnil življenjski sopotnik, sicer član skupine
Slapovi, Martin Stibemik. Katerega narodno-zabavno udej-stvovanje je o~itno tudi mo~no vplivalo na izdelek. Pa ne samo to. Kar precej pesmi mo~no spominja na dele drugih pesmi, na primer za~etek pesmi V redu, ki se na albumu nahaja takoj za nosilnim singlom Lep poletni dan, se na prvo poslu-{anje sli{i kot ena izmed pesmi skupine Flirt. Prav tako skladba Tvoje o~i v nekaterih delih zelo spominja na že sli{ano. Karmen pa se ne bi mogla pohvaliti niti s sinteti~nim zvokom in tehnoidnim beatom, ki spremlja album. Povsem odve~, saj se zdi, da ho~e album s starimi prijemi ujeti pridih sodobnosti, resnici na ljubo pa so aranžmaji precej zastareli. Tri pesmi pa so zelo primerne za sindikalni ples: Ljubezen je (besedilo te~e v stilu: poi{~i me in skuhala ti bom {e kavo), Prepametno dekle in duet z Go-ranom Karanom. Medtem ko ho~e Prepametno dekle ujeti roknrol ritem in na trenutke melodija spominja na zgodne-
Filmski koti~ek
SGRRY SEEMS TD HE THE HAERDEST WDRD^ Hlue & Elton John ALL THE THINGS SHE SAID - T.A.T.U. CRY ME A RIVER - Justin Timerlake STRENGHT DF A WDMAN - Shaggy I DRDVE ALL NIGHT - Celine Dion I'M WITH YDU-Avril Lavigne'
V prvi uri filma ne boste videli niti enega krvavega prizora, pa vendar boste morda med tistimi, ki bodo zapustili dvorano pred koncem filma. Triler z res odli~no zgodbo, vse skupaj za~injeno s primesmi znanstvene fantastike in raziskovalnega novinarstva vas bo popeljal do najglobljih strahov. Film do srhljivih meja združuje naravno z nadnaravnim, svet duhov s svetom živih, realnost z utopijo in potrka na sleherna vrata ~love-{kega razuma.
Neozna~ena videokaseta. Prav tak{na, kakr{ne imamo doma. A ~e jo gleda{, zazvoni telefon in neki glas ti pove, da bo{ ~ez 7 dni umrl. Le kdo bi verjel? Osrednji lik Rachel je novinarka, ki po osebni tragediji, smrti ne~akinje Katie, izve za kaseto. Za~ne se spra{evati,
grozljivka, misteriozni triler Dolžina: 108 min Režija: Gore Verbinski Producent: Walter F. Parkes, Laurie MacDonald, J.C. Spink Scenarij: Ehren Kruger, Kôji Suzuki Igrajo: Naomi Watts, Martin Henderson, David Dorfman, Brian Cox, Jane Alexander

j{o fazo ustvarjanja Foxy Teens, je Koga ljubiš zdaj, duet s Ka-ranom, dalmatinska melodija s tehno podlago. S to pesmijo se je Karmen, ki se je še dobro spomnimo kot seksi bejbe iz dua 4 Fun, vsekakor bolj približala Simoni in Heleni. Pokazala je sicer, da obvlada poleg nemščine in slovenščine tudi hrvaški jezik, pesem pa je manevriranje med enim in drugim jezikom, duet za starejšo publiko z alpskimi tercami. Toda odpela je perfektno in morda bi bilo celo bolje, da se začne ukvarjati s tem stilom glasbe. Nedvomno bi bila uspešna!
Da je bera tujih jezikov polna, plošček vsebuje še angle-
ško verzijo pesmi Lep poletni dan s preprostim prevodom Nanana ter lanske pesmi za EMO, Še in še, s prevodom Upside Down. Medtem ko je Karmen, sicer avtorica vseh besedil, prekršila prvo načelo dobrega prevajanja, ki se glasi "nikoli ne prevajaj dobesedno", pa je angleški refren pesmi Še in še odlično preveden in celo boljši od slovenske različice. Dokaj slabo izgovarjavo v angleščini pa rešijo mesta, kjer je posnetih več vokalov skupaj in se nepravilnosti lepo zabrišejo. Med najboljšimi na albumu je pesem Vroče, ki jo je napisal Franci Zabukovec in je edina sodobna, času primerna, ara-nžmajsko boljša od ostalih in z mehkim "jazzy" prizvokom. Tudi v to smer ima Karmen še veliko potenciala.
Besedila pa moramo žal spet malo pokritizirati: so naivna in gredo v stilu klišejev - odpelji me, ti mi daješ upanje, naj ostane vse med nama, vzemi me v roke in še bi lahko naštevali. Ovitek albuma je lep, ličen, Karmen na naslovnici v modrih oblačilih, ki ji izvrstno pristajajo. Tudi to je pomembno.
"Tokratni album je izredno mladosten, svež, dinamičen, poln in zelo poslušljiv. Prepričani smo, da je na njem zelo veliko hit skladb," so še zapisali na založbi. In res je. Poslušljiv je, lahek, in zato tudi diši po uspehu.
www.karmenstavec.com
Erika Bager
Krog: The Ring
Za razliko od raznih najstniških klavnic, ki nikoli niso prerasle železnega oklepa instant groze z nekaj kriki in šoki ter cenenega klanja v slaboumnih grozljivkah, prihaja na platna Krog.
kje je kaseta, kako je nastala, od kod je prišla, kdo jo je posnel, zakaj je nevarna. Nazadnje kaseto le najde in si jo, seveda, tudi ogleda.
Film se zares začne, ko novinarka odkrije kraj, kjer je
bila sporna videokaseta posneta (hiša, ki je posneta na kaseti, okno, lestev, ogledalo) in od tu naprej gredo stvari samo še navzdol. Ni grozno le to, da boš umrl, še večja groza je, ker celih 7 dni veš, da boš umrl. Vedno bolj te obhaja groza in nazadnje se ti zdi, da se je ves svet zrušil nate.
Zelo (prijetno) preseneti zaključni preobrat, ki se izogne standardnemu ameriškemu srečnemu koncu in s tem tudi postavi temelje za možno nadaljevanje filma.
Erika Bager
CID
Četrtek, 13. marca, ob 18. uri
Turna smuka
Predstavitev letošnjega turnega smučanja na Okrešlju, ki so ga pripravili v Planinskem društvu Ptuj. Video posnetke, diapozitive in dogajanje bosta predstavila Primož Trop in Sandi Kelnerič.
Tečaj risanja
Vpisujemo v tečaj risanja, ki ga bo vodil akademski slikar Tomaž Plavec. Potekal bo ob sobotah dopoldan. Prijave sprejemamo v CID-u na tel. 78055 40 vsak delavnik od 8. do 15. ure. Namenjen je mladim in odraslim, ki se želijo izpopolniti v tehniki risanja ali potrebujejo to veščino v poklicu ali pri izobraževanju. Kotizacija je 20.000 SIT
V	klubskem prostoru je še vedno na ogled razstava fotografij Sandija Kelneriča z naslovom Mala narava. Ogledate si jo lahko vsak delavnik od 8. do 20. ure, v petek do 23. ure, v soboto pa od 10. do 13. ure.
Zaključuje se letošnji natečaj Evropa v šoli. Prijave osnovnih in srednjih šol sprejemamo do petka, 14. marca 2003.
Sobota, 15. 3. 2003, ob 10. uri Ustvarjalna delavnica Papirnate rože
Namenjena je otrokom, mladim in odraslim, ki si želijo obvladati to ljudsko umetnost. Delavnica je brezplačna, za material in pripomočke poskrbi organizator.
Informacija
V	petek, 14. 3. 2003, bo v veliki dvorani državnega zbora potekal 13. nacionalni otroški parlament z naslovom Otroštvo brez nasilja in zlorab. Z območja Ptuja se ga bodo ude-^^ ležili: Suzana Lovrenko z OS Videm in Bojana Matič z OS Olge Meglič kot predstavnici otrok z območja Upravne enote Ptuj ter Matjaž Ferk, dijak Gimnazije Ptuj, kot predstavnik otroške vlade.
Center interesnih dejavnosti je odprt za vse obiskovalce:
od ponedeljka do četrtka od 8. do 20. ure,
v petek od 8. do 23. ure,
v soboto od 10. do 13. ure.
Uradne informacije lahko osebno ali telefonsko dobite vsak delovni dan od 8. do 15. ure.
Informacije vsak delovni dan med 8. in 15. uro osebno, telefonsko na št. 780 55 40 ali po elektronski pošti: cid@cid.si
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BARVli^ FOTOKOPIRANJE il
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Komentiramo
Več kot dovolj nogometa
V soboto in nedeljo se bo pričelo tekmovanje v drugo- in tretjeligaški konkurenci, kjer imamo iz naše okolice kar nekaj ligašev. Ob članskih vrstah bodo tekmovanje pričeli tudi v 2. SML in 2. SKL - vzhod ter fantje do 14 let na državnem nivoju. Torej bo nogometa več kot dovolj. Tretje mesto Aluminija in četrto NK Ptuj - Drava daje veliko upanje, da bomo lahko polagoma pričeli zreti proti prvi ligi, da bo tudi kateri klub z našega območja zaigral v elitnem slovenskem nogometnem razredu. Ce vemo, kdo vse igra v prvi ligi in v kakšnih razmerah delujejo prvoligaši, potem tudi našima drugoligašema nič ne manjka, saj slovita kot urejena kluba.
Borba na zelenih površinah se bo torej pričela. S kakšno srečo bodo klubi tekmovali, bo pokazal čas. Letošnja zima je bila sila nenaklonjena pripravam in igranju prijateljskih tekem, da bi igralci lahko pokazali vse, kar so si trdo prigarali v skorajda dveh mesecih. Veseli pa dejstvo, da bi območje, ki ga pokriva MNZ Ptuj, lahko dobilo še enega drugoligaša, saj je Bistrica na prvem mestu v 3. SNL - sever in z ambicijami po višjem rangu tekmovanju. Njihovo igro bomo lahko videli od blizu že to soboto, ko bodo gostovali na Hajdini.
Konec lanskega leta smo komaj čakali, da se prvenstvo konča, sedaj pa je ravno obratno. Množica nogometašev bo tja do junija vsak teden aktivna, želja po uspehu obstaja povsod. A ob tem včasih nogometni delavci radi pozabljajo na najmlajše, potem pa se prepozno zavedo, da iz malega raste veliko in da je v klubu vzgojeni igralec največji kapital. Kupiš lahko vedno, vendar je uspeh vprašljiv.
Željam po uspehu pa bi pridali še željo po ferpleju; pa ne samo nogometašem, tudi gledalcem in navijačem. Naj bo tako, kot je bilo minulo leto, pa bomo že zadovoljni.
Danilo Klajnsek
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 20. kroga: Ljubljana - Maribor Pivovarna Laško 0:2 (0:1), CMC Publikum - Primorje 3:1 (3:0), Dravograd - Vega Olim-pija 1:1 (1:0), Rudar Velenje - ERA [martno 1:3 (0:2), Gorica -Mura 1:1 (0:0), Sport Line Koper - Korotan 3:0 b.b. (Nogometa{i Korotana niso pripotovali v Koper)
1. CMC PUBLIKUM	20	11	7	2	41:18	40
2. VEGA OLIMPIJA	20	11	7	2	35:15	40
3. SPORT LINE KOPER	20	10	5	5	30:23	35
4. MARIBOR PIVOVARNA LAÏKO	20	9	7	4	25:20	34
5. ERA [MARTNO	20	7	9	4	27:29	30
6. LJUBLJANA	20	7	4	9	26:34	25
7. PRIMORJE	20	7	3	10	26:33	24
8. RUDAR VELENJE	20	6	4	10	23:29	22
9. DRAVOGRAD	20	5	6	9	22:24	21
10. GORICA	20	4	8	8	21:30	20
11. MURA	20	4	6	10	25:30	18
12. RELAX KOROTAN - 7	20	4	4	12	18:34	9
Judo
42. Baumgart-nerjev pas v Mariboru
V Mariboru je potekal mednarodni članski judo turnir "42. Baumgartnerjev pas", na katerem je nastopilo 76 tekmovalcev iz 21 klubov Sloveni-
AL d.0.0.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS QASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARSAS -AL, d.0.0., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
je, Hrvaške ter Srbije in Črne Gore. Pričakovala se je večja udeležba, vendar so nekateri tekmovalci iz drugih držav tekmovanje odpovedali v zadnjem trenutku. Prav tako pa ni bilo nekaterih naših najboljših, med drugim Damjana Petka, ki se pripravljajo za tekmo svetovnega pokala, ki bo potekala konec tedna v Varšavi.
REZULTATI:
DO 60 kg: 3. Slobodan Mata-rugič Impol, 5. Marcel Ognje-novič Drava Ptuj
DO 66 kg: 7. Dani Rus Im-pol
DO 73 kg: 7. Aleš Horvat Jur-šinci
DO 81 kg: 2. Denis Rus In-pol, 7. Ervin Vinko Drava Ptuj
DO 90 kg: 7. Vid Skerbiš Im-pol.
Danilo Klajnsek
Student naj bo • Gregor Gazvoda
"Med enim treningom ~ez Prekmurje!"
Kolo se je nau~il voziti kar sam. Pri petnajstih letih se je za~el aktivno ukvarjati s kolesarjenjem in bil letos na Ptuju že tretjič zapored izbran za špotnika leta. Že sedem let kolesari za Kolesarski klub Perutnina Ptuj.
Njegov svet se torej vrti okoli kolesarjenja, ki zahteva veliko volje, discipline in odrekanj. Vendar enaindvajsetletni Gregor Gazvoda iz Pe~k pravi, da ob~utek ob dobrem športnem dosežku vse to poplača. O njegovih dosežkih na področju kolesarjenja smo slišali že veliko. Malokdo pa ve, da je Gregor tudi študent Visoke šole za turizem, da rad potuje, igra golf in je tortice.
Kateri tvoj dosežek ti pomeni največ?
Od športnih mi zagotovo pomeni največ lansko 9. mesto na svetovnem prvenstvu v Belgiji.
Ali imaš sploh kaj časa za študij, prijatelje, ljubezen?
Vedno manj. Ko se enkrat odločiš z nečim resno ukvarjati, moraš pač temu nameniti veliko časa. Čim boljši hočeš biti, tem več časa moraš temu nameniti. Tako da se zdaj skoraj ves moj čas vrti okoli kolesarjenja ali pa je z njim povezan. Zato tudi študij letos malce počiva. Čisto v redu bo, če naredim drugi letnik v dveh letih.
Kakšen poklic bi rad opravljal?
Rad bi delal v turističnih organizacijah, v hotelirstvu, skra-
tka v vsem, kar je povezano s potovanji.
Tudi zaradi kolesarjenja veliko potuješ.
Potujem zelo rad in tako združim eno z drugim. Ni mi težko oditi kam za tri tedne, ker grem z veseljem in vem, da bom videl nekaj novega. Bil sem že v večini evropskih držav, Kanadi in Združenih državah Amerike.
Katera dežela ti je bila do zdaj najbolj všeč?
Jaz imam rad toplo in mi je zato zelo všeč [panija. Letos sem bil na pripravah na Kanarskih otokih, kjer sem se tudi dobro počutil.
Ali imaš na teh "kolesarskih" potovanjih priložnost spoznati kraj, v katerem si?
Ko sem bil na pripravah, sem si vzel čas za to. Nekateri si ga niso, jaz pa sem to izkoristil in se šel malo turista. Ko pa so dirke, nimam niti energije niti volje oditi iz hotela.
Kakšna je tvoja prehrana?
Prehrana je na splošno v kolesarstvu dokaj natančno določena. Testenine so naša osnovna jed. Zjutraj je treba pojesti nekaj čim bolj hranljivega, da zdr-žiš trening. Po treningu so na
vrsti ogljikovi hidrati, kot so riž ali špageti, vendar brez kakšnih mesnih omak ali česa podobnega. Najbolje je, da so pripravljeni z olivnim oljem, zraven pa je solata. Solato pojem tudi zvečer, zraven pa kakšno belo, čim bolj nemastno meso.
Kaj pa sladkarije?
Čim manj. Čeprav smo sladkosnedi vsi po vrsti, mogoče ravno zato, ker vemo, da moramo paziti. Drugače pa ni lepšega na pripravah, ko gre celotna ekipa v slaščičarno na tortice.
Kako izgleda tvoj povprečni trening?
Odvisen je od tega, za kaj treniraš in v katerem obdobju.
Pred sezono so treningi daljši in manj intenzivni, trajajo okrog štiri do pet ur, največ šest in najmanj tri. Med sezono, ko si že malo utrujen, pa se intenzivnost viša, dolžina treninga pa krajša. Daljši treningi so med sezono približno dvakrat na teden. Letos mislim narediti okrog 23000 kilometrov.
Kako nevaren šport se ti zdi kolesarjenje?
Ko tako zdaj sedim za mizo in razmišljam, kako je nevaren, se mi zdi da kar precej. Med dirkanjem pa na nevarnost niti ne pomislim. So pa seveda padci in poškodbe, tako kot v vsakem športu.
Si že imel kaj poškodb?
Lažjih je bilo na tisoče. Vsak kolesar lahko računa na to, da bo pet- do desetkrat na leto popraskan. Imel pa sem malce hujšo poškodbo kolena. Strgal sem si križno vez. Zdravniki so se odločili, da ne bom šel na operacijo, tako da sem zdaj brez teh vezi. Pri kolesarjenju me to ne moti. Ne smem pa igrati nogometa, tenisa, tudi smučati in teči ne bi smel -tako, da sem glede ukvarjanja s športom kar omejen.
Polona Ambrožič
Portret • Profesor Vladimir Sitar
Mali mož z velikim srcem
Ime Vladimir Sitar pozna skoraj vsak, ki vsaj malo spremlja šport. Njegovo ime je znano v vseh državah bivše Jugoslavije, saj je bil kikboks eden najbolj priljubljenih športov takratne države in najboljše so vsi poznali.
Vladimir Sitar je v tem športu že več kot 25 let, začel je kot tekmovalec, nato trener in sedaj je selektor slovenske reprezentance. V tem športu se ni obdržal tako dolgo zaradi svojega talenta, temveč zaradi trdega dela, železne discipline, poštenosti in predvsem korektnosti. Do svojih soborcev in športnih kolegov je bil vedno pošten in korekten, te lastnosti so ga kasneje spremljale tudi v poslovnem svetu, saj se po končani pedagoški akademiji ni redno zaposlil in se prepustil lagodnemu življenju. Borbo za preživetje je nadaljeval v poslovnem svetu, odprl je eno prvih fotokopirnic na Ptuju, le kvaliteta in poštenost ga je obdržala v tej panogi, saj ima sedaj kar dve fotokopirnici v središču mesta.
Foto: Nini
Miro Cerar mu podeljuje priznanje Olimpijskega komiteja
Vladimir Sitar pa ni samo prijazen do svojih strank, temveč poskuša pomagati predvsem mladim športnikom, ki se šele učijo življenja, in kolegom, ki jim je brez kakšnih ovir vedno pripravljen pomagati. Tako
se ga je prijel naziv: "Mali mož z velikim srcem". Vendar mu je na prvem mestu družina, ki ga spremlja na vseh njegovih športnih in poslovnih poteh.
[port in posel je hitro obvladal, kar ga je začelo v ne-
katerih pogledih dolgočasiti, postala mu je rutina, tega pa nima rad, rad ima nove izzive, tako je ob vseh življenjskih naporih nadaljeval študij na Fakulteti za šport v Ljubljani in diplomiral iz borilnih veščin ter prejel naziv profesor športne vzgoje, vse skupaj pa okronal z izdajo prve slovenske knjige o kikboksu z naslovom Kikboks: nastanek in razvoj v svetu in pri nas.
Na Fakulteti za šport v Ljubljani občasno predava o borilnih veščinah, je predsednik [portne zveze Ptuj in član različnih odborov športnih organizacij v Sloveniji.
Kadar ga boste srečali v mestu, se mu bo vedno mudilo, a ne tako, da vam ne bi rekel kakšne prijazne besede ali vas spravil v smeh.
Milan Krajnc Pavlica
Mali nogomet • 1. SLMN
Rezultati 15.kroga: Puntar Tolmin
-	Napoli Pernica 8:3, Svea Lesna Litija
-	Metropol Ljubljana 5:1, Dobovec -Grafis tiskarna 10:3, Sevnica - GIP Beton Zagorje 1:3, Tomaž MP - Kix Ajdovščina 3:3.
1.	SVEA LESNA LITIJA 15 11 4
2.	GIP BETON ZAGOR. 15 12 1
3.	DOBOVEC	15
4.	PUNTAR TOLMIN 15
5.	METROPOL LJ. 15
6.	KIX AJDOV{~INA 15
7.	NAPOLI PERNICA 15 5 2
8.	TOMAŽ MILA POET. 15 3 4
9.	SEVNICA	15
10.	GRAFIS TISKARNA 15
8 3 8 1 5 4 5 3
3 2 3 0
0 102 : 40
2	77 : 41
4	86 : 61 6 68 : 51
6	69 : 84
7	46 : 63
8	54 : 81 8 47 : 65
10	40 : 63
12	49 : 89
37 37 27 25 19 18 17 13 11 9
TomaŽ Mila Poetovio -Kix Ajdovščina 3:3 (1:0)
Strelci: 1:0 Bohinec (18), 1:1 Pišot
(24),	2:1 Kamenšek (25), 2:2 Pišot
(25),	3:2 Kamenšek (30), 3:3 Pišot (39).
Tomaž MP: Bedrač, Magdič, Mikla-šič, Kralj, Jurčec, Bohinec, Gašparič, Kamenšek, Vidovič, Lah, Pintarič.
Lepa predstava v Ormožu, kjer sta obe ekipi prikazali odprt in dinamičen mali nogomet. Domači malonogome-taši so tokrat spet potrdili, da proti ekipam iz gornjega dela lestvice igrajo veliko bolje kot proti neposrednim tekmecem. Šesta minuta ni bila srečna za Tomaž, saj sta Magdič in Kamenšek zapravila lepi priložnosti. V 18. minuti so povedli domači. Po kotu Magdiča je Bohinec z nizkim strelom zadel dolgi kot vratarja Vancete. Drugi polčas so bolje začeli domačini, vendar se sama pred golom gostov nista najbolje znašla Kamenšek in Magdič. Sledilo je izenačenje na 1:1 in nato še enkrat na 2:2. V nadaljevanju je tragični junak srečanja Bohinec pri domačih v pičli minuti zamudil kar tri lepe priložnosti (enkrat vratnica). V obdobju največje premoči je Tomaž le dosegel zadetek za 3:2. Kamenšek je najprej na sredini ukradel žogo in nato sam realiziral priložnost. V 36. minuti je Kralj zatresel vratnico. Zadnje minute - kot je že običaj v Ormožu - je bilo spet zelo napeto. Bohinec je na svoji polovici nepotrebno preigraval in izgubil žogo, kar so gostje preko najboljšega igralca srečanja Pišota izkoristili in izenačili izid. Zadnjo priložnost na tekmi
so imeli domačini. Jurčec je sprožil močan udarec od daleč, toda vratar Vanceta je svojo nalogo - kot čez celo tekmo - opravil odlično.
Tri kroge pred koncem rednega dela prvenstva čakata ekipo Tomaža sedaj še dve gostovanji proti Napoli-ju in Sevnici ter zadnja domača tekma proti Dobovcu.
Uros Krstič
2. SLMN - vzhod
Izidi 14. kroga: Bakara center Mode - Vitomarci Era Petlja 4:9, Selce - Oplotnica 4:8, Mavi Brežice - Strojna 6:3, Lovrenc na Pohorju -Cerkvenjak/Gostišče Anton 8:3, Slovenske Gorice - Mak Red Bat Vratko 8:9.
1.	VITOMARCI 14 13 0 1 114:36 39
2.	MAVI	14 10 1 3 91:60 31
3.	SL. GORICE 14 9 0 5 99:81 27
4.	LOVRENC	14 9 0 5 98:80 27
5.	MAK RBV	14 8 0 6 96:98 24
6.	BAKARA	14 7 2 5 92:87 23
7.	OPLOTNICA 14 7 1 6 81:80 22
8.	CERKVENJAK 14 3 0 11 70:108 9
9.	STROJNA	14 1 0 13 51:106 3
10.	SELCE	14 1 0 13 80:136 3
Bakara center Mode -Vitomarci ERA Petlja 4:9 (1:4)
Vitomarci Era Petlja: Korez, Kocuvan, [prah, Majhenič, Kraut, Rižnar, Gomzi, Pukšič, Jančič, Ramadani, Kur-nik. Trener: Darko Križman.
Vitomarčani nezadržno drvijo proti 1. ligi. Po začetnem otipavanju in igri na sredini igrišča so igralci Ere Petlje načeli mrežo Mariborčanov in v nekaj minutah nasuli štiri zadetke. V nadaljevanju so Vitomarčani kontrolirali potek srečanja, na vsaki strani je padlo nekaj zadetkov.
V 15. krogu čaka igralce Vitomarcev Ere Petlje odločilna tekma v boju za naslov v 2. ligi, saj si z zmago lahko že tri kroge pred koncem tudi teoretično zagotovijo 1. mesto in pravico nastopa v 1. slovenski ligi malega nogometa. Srečanje med ekipama Vito-marci ERA Petlja in Mavi Brežice bo v soboto, 15. marca, ob 17.00 uri v športni dvorani Center na Ptuju.
RD
1. tek po ulicah Slovenske Bistrice
V organizaciji Zavoda za šport Slovenska Bistrica in pod pokroviteljstvom Občine Slovenska Bistrica bodo v soboto, 15. marca organizirali prvi bistriški tek po ulicah mesta. Tek se bo pričel ob 11. uri, razdeljen pa bo na petnajst kategorij. Člani bodo tekli na 10 kilometrov, članice na 6,6 kilometrov, starejši pionirji in pionirke, mladinci in mladinke na 2 kilometra dolgi progi, mlajši pionirji in pionirke pa na 600 metrov. Na Zavodu za šport so povedali, da bodo pripravili tudi denarne nagrade. Teka se bodo udeležili tudi znani slovenski atleti: Helena Javornik, Marjan Krempl in Roman Kejžar. -nap
Planinski kotiček
RESEVNA - spomladanski izlet
Sonce sije, zunaj je vse bolj toplo in zvončki že cvetijo Narava se prebuja in z njo mladinski odsek, ki organizira izlet na Resevno. Odhod vlaka v soboto, 22. marca, ob 6.45 z železniške postaje Ptuj. Ob 6.50 postanek v Kidričevem.
Peljali se bomo do Šentjurja pri Celju. Naš cilj bo Resevna - 650m visoki hrib, kjer bo cvetelo resje in spomladanski žafrani! Pod vrhom je planinska koča, kjer je možno dobiti kaj za pod zob. Povzpeli se bomo tudi na razgledni stolp za kočo in občudovali razgled. V dolino bomo sestopili po krožni poti. Ce bo časa dovolj si bomo ogledali tudi razvaline gradu Ri-fnik. Pot je lahka in primerna za spomladansko nabiranje kondicije, hoje bo 3 do 4 ure. Vrnemo se ob 16.10 na ZP Kidričevo in ob 16.15 na ZP Ptuj. Prijave s plačilom v pisarni planinskega društva Ptuj do petka, 21. marca. Informacije o izletu lahko dobite na telefonski številki 041-863-544, Primož. Cena za mladino znaša 1500 SIT in 1800 SIT za odrasle (vključuje razglednico, fotografijo za spomin in .).
Primož Trop
Nogomet • Prijateljske tekme
Sportni
NK Ptuj Drava - Pohorje 2:2 (1:0)
Strelci: 1:0 Majcen (10), 1:1 Muz-lovič (50), 2:1 M. Emeršič (70), 2:2 Nabernik (85)
NK Ptuj Drava: Golob, Toplak, D. Krajnc, M. Emeršič, Klinger, Lenart, Poštrak, Korez, Majcen, Vogri-nec, Jevdenič. IGRALI SO ŠE: Štelcer, Sluga, Krepek, B. Emeršič, U. Krajnc, Arsič. Trener- Silvo Berko.
V Poljčanah so nogometaši NK Ptuj - Drava odigrali še zadnje pripravljalno srečanje pred nadaljevanjem prvenstva v 2. SNL, ko bodo gostovali pri ekipi Goriških Brd. Ptujčani so bili boljši nasprotnik v prvem polčasu, ko so povedli z zadetkom Majcna, zraven pa zamudili še številne priložnosti za zvišanje rezultata. V drugem polčasu je ob številnih menjavah tempo igre nekoliko upadel in ekipi sta se razšli z neodločenim izidom.
Aluminij - Stojnci 2:0
(2:0)
Strelec: 1:0 Kramberger (35), 2:0 Kramberger (39)
Aluminij: Dukarič, Koren, Golob, Sambolec, Pekez, Prapotnik, Vasilič, Rakič, Dončec, Panikvar, Kramberger. Igrali so še: Toplak, A. Čeh, S. Čeh, Topolovec, Fridauer, Kuserbajn, Šte-bih. Trener: Miran Emeršič.
Stojnci: Trop, Purgaj, Strgar, D. Vil-čnik, Serdinšek, Meznarič, D. Bezjak, B. Bezjak, Žnidarič, Kupčič, Rižner. Igrali so mše: Klinger, Milošič, A. Vil-čnik, Bromše. Trener: Dušan Čeh.
Tekmovanje v drugi in tretji nogometni ligi se bo pričelo ta vikend. Srečanje v Kidričevem pa je pokazalo
obema trenerjema, na kaj lahko računata v borbi za točke. Res je, da so prijateljske tekme nekaj povsem drugega kot prvenstvene, vendar smo le pričakovali nekoliko več. Domačini so oba zadetka dosegli v prvem polčasu.
V	drugem polčasu so sicer imeli terensko pobudo, vendar je realizacija pred vrati Stojnc popolnoma zatajila. Upamo samo, da bo v nedeljo proti ekipi Zagorja bolje, saj se takrat prične zares.
Danilo Klajnsek
Aluminij - @elezničar 5:1 (2:1)
Strelci za Aluminij: Rakič, A. Čeh, S. Čeh, Sambolec 2.
Aluminij: Dukarič, Koren, Golob, Sambolec, Pekez, Praprotnik, Perko-vič, Rakuš, Kramberger, A. Čeh, Pa-nikvar. Igrali so še: Toplak, Dončec, Fridauer, Vasilič, Topolovec, Štebih, S. Čeh, Kuserban, Petrovič.
V	zaključku priprav sta trener Emer-šič in Pisnik preizkusila vse razpoložljive igralce pred pričetkom prvenstva. Najprej so načeli mrežo gostje, ko je Pušnik z lepim strelom premagal vratarja. Kratko vodstvo je izenačil Rakič, ki je po lepem predložku Korena z glavo poslal žogo v vrata gostov. Na podoben način so gostitelji povedli z golom A. Čeha z glavo. Po odmoru se je živahna igra nadaljevala. Sodnik je brez oklevanja pokazal na belo točko, ko so obrambni igralci zrušili Pušni-ka, toda strel Pavlina je vratar Dukarič ubranil. To je dalo domačinom poleta in do konca sta se med strelce zapisala še S. Čeh in dvakrat Sambolec.
anc
Kolesarstvo • KK PP
Mladi slovenski kolesarji, med njimi kolesarji Perutnine Ptuj, so se minulo soboto in nedeljo udeležili dvodnevne mednarodne dirke za nagrado Plave lagune v Poreču.
V dveh krožnih dirkah po 60 kilometrov je nastopilo 130 kolesarjev iz Hrvaške, Madžarske in Slovenije. Med starejšimi mladinci je na prvi dirki Boris Ker{i~ iz Perutnine Ptuj osvojil peto mesto. Seštevek dveh dirk je Bo-
risu Ker{i~u prinesel skupno sedmo mesto.
Med mlajšimi mladinci je bil na prvi dirki Kristjan Djurasek tretji, Matic Robi~ peti in Gorazd Bauer deveti. Drugi dan je Kristjan Djurasek osvojil četrto mesto, Gorazd Bauer pa deveto. V skupnem seštevku je bil Kristjan Djurasek četrti, Gorazd Bauer šesti in Matic Robi~ osmi.
Danilo Klajnsek
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž)
1. SNTL moški
Rezultati 16. Kroga: Ptuj - Pre-serje 1:6, Kema Puconci - Maribor E-kompenzacije 5:5, [kofije - Vegrad Tempo 6:3, Lisk Križe - Maxi Olimpija
elin 1:3, Janžekovič/Ovčar - Petrovčič - Nišavič 0:3
1. SNTL ženske
Rezultati 13. Kroga: Ptuj - Istrabenz Semedela 0:6, Iskra avtoelektrika -
1. MB E- KOMPENZACIJE 16		14	2	0	30	Merkur 3:6, Rakek - Arrigoni Izola 3:6,		
2. SOBOTA	16	12	2	2	26	Ilirija - Edigs Mengeš 6:1.		
3. KEMA PUCONCI	16	11	3	2	25	1. ILIRIJA 13	11 1	1 23
4. MAXI OLIMPIJA	16	11	2	3	24	2. MERKUR 13	9 2	2 20
5. LISK KRI@E	16	6	2	8	14	3. ISTRABENZ SEMEDELA 13	9 0	4 17
6. PRESERJE	16	4	3	9	11	4. EDIGS MENGE[ 13	7 1	5 15
7. VEGRAD TEMPO	16	3	5	8	11	5. ISKRA AVTOELEKTRIKA 13	6 2	5 14
8. PTUJ	16	4	1	11	9	6. ARRIGONI IZOLA 13	3 1	9 7
9. [KOFIJE	16	3	0	13	6	7. PTUJ 13	1 2	8 4
10. KRKA	16	2	0	14	4	8. RAKEK 13	1 1	11 3
Ptuj - Preserje 1:6
Namiznoteniški igralci Ptuja so doživeli visoki poraz v dvoboju na domačem parketu. Opravičilo je vsekakor v bolezni, saj zaradi nje ni mogel nastopiti Boris Rihtarič, pa tudi Danilo Piljak je še čutil posledice. Gostje so seveda to izkoristili in iz Ptuja odnesli dve točki.
Ovčar - Nišavič 0:3, Piljak - Petelin, Drčič - Petrovčič 1:3, Piljak - Nišavič 1:3, Ovčar - Petrovčič 0:3, Drčič - Pet-
Ptuj - Istrabenz Semedela 0:6
Ptujčanke so doživele še enega v seriji porazov, tokrat proti močni ekipi iz Semedele. Brez Goličeve in Meleto-ve, mlade domače igralke niso imele pravih možnosti za uspeh.
Rojko Škabar 0:3, Terbuc - Čehovin 0:3, Mojsilovič - Tomazini 0:3, Terbuc - Škabar 1:3, Rojko - Tomazini, Mojsi-lovič - Čehovin 0:3
Danilo Klajnsek
napovednik
NOGOMET
1.	SNL - LIGA SIMOBIL
PARI 21. KROGA: Ljubljana - Dravograd, Maribor Pivovarna Laško- Gorica, Nura - Rudar Velenje, ERA [martno -CMC Publikum, Primorje - Koper, Koro-tan - Vega Olimpija.
2.	SNL:
PARI 16. KROGA: Aluminij - Zagorje, Goriška brda - NK Ptuj Drava, Nafta - Domžale, Krško Posavje - Livar, GPG Grosuplje - Bela Krajina, Triglav - Križevci, Jadran Pivovarna Mahnic - Železničar (vse tekme v nedeljo- ob 15.00 uri), Dravinja - Izola (sobota ob 15.00 uri)
3.	SNL - SEVER
PARI 14. KROGA: Hajdina - Bistrica, Vransko - Fužinar, Mons Claudius -[marje pri Jelšah, Pohorje - Paloma, Kozjak - Malečnik, Krško Posavje - Središče, [oštanj - Stojnci.
ROKOMET
1. A SRL
PARI 16. KROGA: Slovan - Velika Nedelja (sobota ob 19.30), Trimo Trebnje - Rudar Trbovlje, Celje Pivovarna Laško - Pivka Perutninarstvo, Gorenje -Mobitel Prule 67, Prevent - Termo, Inles Riko - Cimos Koper
1. B SRL - MOÏKI
PARI 1. KROGA: Ormož - Gorišnica (sobota ob 19.00), Dol TKI Hrastnik -Chio Kranj, Istrabenz plini - Dobova, Pekarna Grosuplje - Mitol Pro Mak, Gorica Leasing- Novoles Novo Mesto, Črnomelj - Sevnica.
1.	B SRL - ŽENSKE
PARI 4. KROGA KONČNICE: Polje -Mercator Tenzor Ptuj (nedelja ob 18.45), Inna Dolgun - Zagorje, Keting Ajdovščina - Velenje
2.	SRL - MO[KI
PARI 16. KROGA: Drava Ptuj - Atom Krško (sobota ob 19.00 uri), [martno -Ajdovščina, Grča Kočevje - Cerklje, Mo-kerc IG - Razkrižje (sobota ob 19.00), Sviš - Krim, Radovljica - Arcont Radgona (sobota ob 20.00)
ODBOJKA
1.	DOL - ŽENSKE
PARI 18. KROGA: Benedikt - AC Pivka jama Evi Vital (športna dvorana Lenart v soboto ob 19.00), Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Varstvo Broline (sobota ob 19.30), HIT Nova Gorica - Luka Koper, Formis Bell Miklavž - TPV Novo Mesto, Sladki greh Ljubljana - Nova KBM Branik Maribor.
2.	DOL - ŽENSKE
PARI 20. KROGA: Prevalje - Fiat Prstec Ptuj (sobota ob 18.00), Solkan - Mi-slinja, Ljubljana II. - Spodnja Savinjska, Bled - Piran, Kočevje - Purus Tabor Maribor, Gradbeništvo stane Mežica - Dravograd.
KEGLJANJE
3.	SKL - VZHOD
PARI 17. KROGA: Fužinar - Drava, Krško - Impol, Agroruše - Piramida, Lokomotiva - Petrol, Marles hiše - Brežice.
MALI NOGOMET
1.	SLMN
PARI 16. KROGA: Napoli Intelsat Pernica - Tomaž Mila Poetovio, KIX Ajdovščina - Sevnica, GIP Betob - Dobovec, Tiskarna Grafis - Svea Lesna Litija, Metropol - Puntar Alpkomerc.
2.	SLMN
PARI 15. KROGA: Bakara center mode - Slovenske gorice, Oplotnica -Lovrenc na Pohorju, Cerkvenjak gostišče Anton - Strojna- vse tekme v petek ob 20.30; SOBOTA OB 17.00: Vitomarci Era Petlja - Mavi Brežice; ob 20.30 Mak Red Bat Vratko - Selce.
NAMIZNI TENIS
V zadnjem krogu 1. slovenske nami-znoteniške lige bodo igralke Ptuja gostovale v Izoli, kjer se bodo pomerile z domačo ekipo Arrigoni. Moški so včeraj igrali na Ptuju proti ekipi Lisk Križe, v nedeljo pa bodo v Novem Mestu merili moči v zadnjem krogu 1. slovenske na-miznoteniške lige z domačo Krko.
Danilo Klajnsek
Odbojka
Benedikt že v končnici
1. DOL - ž
Rezultati 17. kroga: Varstvo Broline - Benedikt 2:3, AC Pivka jama Evi Vital - HIT Nova Gorica 0:3, Nova KBM Branik - Zavarovalnica Maribor Ljutomer 3:0, Sladki greh Ljubljana - TPV Novo Mesto 3:0, Luka Koper - Formis Bell Miklavž 2:3
1.	HIT NOVA GORICA
2.	NOVA KBM BRANIK
3.	SLADKI GREH LJ
4.	BENEDIKT
5.	LUKA KOPER
6.	ZM LJUTOMER
7.	TPV NOVO MESTO
8.	FORMIS B. MIKLAV@ 17 4
9.	AC PIVKA JAMA 17 3
10.	VARSTVO BROLINE 17 2
17	16	1
17	14	3
17	13	4
17	12	5
17	9	8
17	7
17	5
45 41 39 35 29 10 21
12	17
13	11
14	11
15	6
Varstvo Broline -Benedikt 2:3 (23, -18, 23, -17, -12)
Benedikt: Rajšp, Štumper, Hauptman, Rundle, Šauperl, Holc, Vrbančič, crešnar, Coul-ther, Krajnc, Šijanec, Lončarič.
V obračunu novink v ligi so bile boljše igralke Benedi-
Rokomet
kta ter si z zmago nad ekipo Kamnika, ki se je edina že stoodstotno poslovila od elitne konkurence, tudi teoretično zagotovile nastop v končnici, česar jim pred začetkom prvenstva ni napovedoval nihče. Kamničanke so v prvem nizu povedle z 11:7. Gostje so se jim po nekaj napakah približale, vendar so bile gostiteljice bolj zbrane v zaključku. Povsem drugače so gostje začele v drugem nizu in so visoko po-vedle (15:6). Kamničanke so nadaljevale bolje in zmanjšale zaostanek na štiri točke, vendar presenečenja niso pripravile. V tretjem nizu je bil rezultat poravnan do devete točke, nato pa so si gostiteljice priigrale tri točke prednosti, ki so jih obdržale do konca. Podoben razplet, le da so tedaj povedle gostje, pa so gledalci videli tudi v tretjem nizu. V petem so Kamničanke vodile z 8:7, nato pa je prevladala izkušenost gostij, ki so si priigrale zmago.
Nova KBM Branik -Zavarovalnica Maribor Ljutomer 3:0 (16, 15, 18)
Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Kodila, Tretinjak, Prap-rotnik, Vrbnjak, Oletič, Pirher, Morec, Drevenšek, Vrbančič, Jureš.
Le slabo uro so potrebovale aktualne slovenske prvakinje odbojkarice Nove KBM Branik za zmago v predzadnjem krogu. Tekma je zaradi zasedenosti mariborske dvorane Tabor potekala v Limbušu, ljutomerske odbojkarice pa so pokazale eno slabših predstav v letošnji sezoni.
Mariborčanke pod vodstvo izkušenega stratega Dragutina Baltiča so celotno tekmo odigrale na visokem nivoju, tako da gostje v nobenem trenutku dvoboja niso ogrozile njihove zmage. V prvem nizu je bil rezultat izenačen le na začetku, potem pa so vajeti igre v svoje roke prevzele gostiteljice. Tudi drugi niz je postregel s podob-
Rezultate krojijo s^o^ nilk[i
1. a SRL - m
Rezultati 15. kroga: Velika Nedelja - Trimo Trebnje 22:24 (13:13), Cimos Koper - Slovan 44:30 (24:13), Pivka Perutni-narstvo - Gorenje 22:32 (9:16), Mobitel Prule 67 - Prevent 34:28 (17:13). V torek je bilo odigrano srečanje Termo - In-les Riko, v sredo pa Rudar Trbovlje - Celje Pivovarna Laško.
1.	MOBITEL PRULE 67 15 15 0 0 30
2.	CELJE PIVO. LA[KO 14 13 0 1 26
3.	PREVENT	15 10 1 4 21
4.	GORENJE	15 10 0 5 20
5.	TRIMO TREBNJE 15 7 2 6 16
6.	CIMOS KOPER 15 5 3 7 13
7.	TERMO	14 4 3 7 11
8.	INLES RIKO 14 5 1 8 11
9.	RUDAR TRBOVLJE 14 5 1 8 11
10.	VELIKA NEDELJA 15 3 1 11 7 11.SLOVAN	15 2 3 10 7 12. PIVKA PERUTNIN. 15 1 1 13 3
Velika Nedelja - Trimo Trebnje 22:24 (13:13)
Velika Nedelja: Kovačec , Gotal 1, Trofenik, Cvetko 6, Kokanovič, Bezjak 6, Šoštarič
1,	Kokol 1, Belec, Šantl 5, Ku-mer, Potočnjak, Poje, Mesarec
2.	Trener: Vili Trofenik. Sedemmetrovke: Velika Nedelja 1(2), Trimo Trebnje 3(5)
Izklju~itve: Velika Nedelja 10, Trimo Trebnje 12 minut
Rokometaši Velike Nedelje so tudi po srečanju s Trimom Trebnje ostali praznih rok in so še brez osvojenih točk v drugem delu prvenstva. Srečanje je bilo dokaj izenačeno. Na začetku prvega polčasa so gostje vodili, drugače pa so imeli prednost domači in to od enega do treh zadetkov. Igra je bila zelo živahna - s precej napakami in dobrimi obrambami obeh vratarjev.
Tudi drugi polčas ni bil nič drugačen, saj sta se ekipi izmenjevali v vodstvu, v glavnem pa so vodili rokometaši Velike Nedelje, in sicer z največ dvema zadetkoma prednosti. Od 50. do 55. minute so gostje uspeli povesti za dva zadetka, vmes pa je Bezjaku Torlo odbranil strel iz sedmih metrov. Ob koncu 57. minute so domači ro-kometaši še zadnjič izenačili z zadetkom Mesarca. Pri vodstvu gostov z 23:22 je Potočnjak prestregel čisto žogo, vendar sta sodnika dosodila prekršek v korist gostov, ob tem pa še domačega rokometaša izključila in potem po akciji v napadu najprej dosodila nepravilno gibanje Mesarca ter izključila Gotala. Tako je bilo domačim nemogoče narediti kaj več, kot izgubiti srečanje. Za poraz so si domači sami krivi, vendar v samem finišu niso imeli ali niso smeli imeti enakih možnosti kot gostje iz Trebnjega.
Navijači in obiskovalci tekme v Veliki Nedelji niso tako daleč za bregom, da ne bi vedeli, kdaj se njihovim rokome-tašem godi krivica. Zato so še več kot pol ure vztrajali v dvorani in navijali za svoj klub. Sodnika pa je iz Velike Nedelje morala spraviti policija.
Danilo Klajnsek
1. B SRL - m
Rezultati 15. kroga: Sevnica - Ormož 22:23 (8:16), Goriš-nica - Dol TKI Hrastnik 34:35 (15:15), Chio Kranj - Istrabenz plini 38:28 (19:11), Novoles -Črnomelj 32:27 (16:13), Mitol Pro Mak - Gorica Leasing 20:26 (8:13), Dobova - Pekarna Grosuplje 29:27 (12:12)
1. CHIO KRANJ	15	10	1	4	21
2. NOVOLES	15	9	3	3	21
3. ORMO@	15	8	4	3	20
4. SEVNICA	15	9	1	5	19
5. GORICA LEASING	15	8	1	6	17
6. DOL TKI HRASTNIK	15	6	3	6	15
7. PEK. GROSUPLJE	15	6	2	7	14
8. MITOL PRO MAK	15	5	3	7	13
9. GORIŠNICA	15	4	2	9	10
10.ČRNOMELJ	15	5	0	10	10
11.DOBOVA	15	5	0	10	10
12.ISTRABENZ PLINI	15	4	2	9	10
nim razpletom, gostiteljice pa so z odli~nim blokom povsem razorožile Oleti~evo in Dreven-škovo, ki sta na predhodnih dvobojih letošnje sezone dosegli najve~ to~k za ljutomersko Zavarovalnico Maribor. Še najbolj izena~ena je bila igra v tretjem nizu, ko so se gostje uspešno upirale do rezultata 18:16 za mariborske odbojka-rice, potem pa je prišla do izraza ve~ja izkušenost in kakovost državnih prvakinj.
mS
2. DOL - ž
Rezultati 19. kroga: Fiat Prstec Ptuj - Solkan 3:0, Ljubljana
II. - Mislinja 3:0, Purus Tabor Maribor - Gradbeni{tvo Stane Mežica 2:3, Dravograd - Preval-je 0:3, Piran - Ko~evje 3:2, Spodnja Savinjska - Bled 3:2.
1.	PREVALJE
2.	FIAR PRSTEC PTUJ
3.	MISLINJA
4.	PURUS TABOR MB
5.	LJUBLJANA II.
6.	SOLKAN
7.	BLED
8.	G. STANE ME@ICA
9.	SPOD. SAVINJSKA
10.	PIRAN
11.DRAVOGRAD
12.	KOČEVJE
19 18 19 17
19	15 4
19	11 8
19	12 7
19	10 9
19	8 1
19	9
19	8
19	4
19	2
19	0
53 49 47 34 31 28 28
10	26
11	24
15	12
17	6
19	4
Fiat Prstec - Solkan 3:0 (19, 20, 18)
Foto: Jože Mohoric
V odločilnih trenutkih je z močnimi udarci točke dosegala Kutsayjeva.
Fiat Prstec: Terbu~eva, Pra-uhartova, Sepova, Rolajeva, Nimacova, Kostanjev~eva, Kutsayjeva, Intiharjeva, Živko-va in Šaši~eva.
Tudi tokrat gostiteljice niso imele težkega dela, saj so v slabi uri ugnale mlade gostje, ki so se kljub porazu predstavile z nekaterimi odli~nimi posameznicami. Uspešno igro je prikazala Srebrni~eva z reševanjem žog, ki jih je preko mreže udarjala nezadržna Kutsayjeva. V prvem setu so se gostje uspešno upirale do 11:11, nato pa so doma~e napadalke pri-~ele nabirati to~ke ter razbile upornost gostij, ki se tudi v preostalih dveh setih niso mogle upreti. Še najbolj jim je uspevalo v tretjem setu, ko so se približale na štiri to~ke razlike, toda zbranost gostiteljic se je ob koncu obrestovala in zmaga je ostala doma. Čeprav je Terbu~eva nastopila s poškodovanim palcem, ji je uspelo prebroditi bole~ine in je tako pripomogla, da se je ekipa ob zaklju~ku veselila. Do konca tekmovanja v 11. ligi so še preostala tri kola, med drugim z vodilno ekipo Prevalje. Pred 30 gledalci sta dobro sodila sodnika Homan in Slatinšek iz Ra-
ven.
anc
Sevnica - Ormož 22:23 (8:16)
Ormož: Čudi~, Belšak 5, M.Horvat, Mesarec 2(1), Koraži-ja 3, Bezjak, Grabovac 1, Ivanu-ša, Kiri~ 1, Vu~i~ 6(1), Hanželi~, Hrnjadovi~ 5(1), Dogša, Zida-ri~. Trener: Saša Prapotnik.
Rokometaši Ormoža so prekinili zmagoviti niz rokometa-šev Sevnice (sedem zmag, en remi). Izid je bil izena~en do 18. minute (6:6), nato je sledila ormoška serija 5:0 in vodstvo 7:13. Tedaj pa doma~i niso našli zdravila za vratarja Čudi-~a in razpoložena strelca Belša-ka in Vu~i~a. Do konca pol~asa je Ormož pove~al vodstvo kar na osem zadetkov prednosti. V drugem pol~asu so gostje dvakrat vodili že za devet zadetkov (9:18, 11:20 - 44. minuta), nato je sledil padec v igri Ormoža, na golu doma~ih pa je Marcola dokazal, zakaj je najboljši vratar v 1. B ligi. V 56. minuti je bil na semaforju rezultat 17:23, doma~im pa je nato uspelo v pi~li minuti zadeti kar trikrat in skoraj spreobrniti sre~anje, za kar pa jim je na koncu zmanjkalo ~asa.
Uros Krstić
GoriSnica - Dol Tki Hrastnik 34:35 (15:15)
GORISNICA: Valenko, Sok, Štorman 2, Fricelj 4, Kumer 3(1), 1.1van~i~ 3(1),Zajnkovi~ 4, D. 1van~i~ 11 (1), Firbas, Ali~ 2, Krauthaker, Šterbal, Zajnko-vi~, Buzeti, Pisar.
Izklju~itve: Gorišnica 10, Dol TK1 Hrastnik 10
Sedemmetrovke: Gorišnica 5(6), Dol TK1 Hrastnik 7(8)
Rokometaši Gorišnice so tudi v svojem drugem doma-~em nastopu ostali brez to~k. Ponovno so klonili z samo zadetkom zaostanka, ~eprav so ra~unali, da bi lahko opravili z ekipo iz Hrastnika. V prvem pol~asu je bila igra enakovredna in tako se je z neodlo~enim izidom kon~al ta del igre.
V drugem delu pa so gostje iz Hrastnika dvakrat povedli z višjo razliko, in sicer v 45. minuti (19:23) in v 49. minuti 22:29. 1zgledalo je, kot da je zmagovalec znan, vendar so se doma~ini zbrali in se gostom približali na samo zadetek zaostanka 34:35, vendar do ize-na~enja vseeno ni prišlo, saj sta jih nekajkrat mo~no oškodovala sodnika. Upamo lahko le, da bo delegat in kontrolor Starc kon~no kaj napisal in ne le lepo besedi~il, za slabo sojenje pa potem sodnikom dal pozitivno oceno. »Tekma je kon~ana, kljub vsemu pa je potrebno vsa dogajanja gledati globlje in bolj kompleksno. O~itno nekateri lahko blatijo zdrav rokomet in se posmehu-jejo vsem tistim "naivnežem", ki se volentersko trudimo za ugled in promocijo tega športa, pa to ni ne v prid in ponos, še ve~, otežuje naša prizadevanja. Stoi~no smo prenašali sodniške nepravice konec lanskega prvenstva, vendar bomo sedaj v zaš~ito poštenih ljudi, ki nam nudijo podporo, postali jasnejši." je po sre~anju povedal predsednik RK Gorišnica dr. Zlatko Sok.
Danilo Klajnsek
1. b SRL - ž
Rezultati 3. kroga kon~ni-
ce: Velenje - Polje 33:31, Ke-ting Ajdovš~ina - 1nna Dolgun 36:28. Sre~anje Mercator Tenzor Ptuj - Zagorje je bilo preloženo zaradi bolezni igralk iz Ptuja.
1.	KETING	2 2 0 0 4
2.	POLJE	2 1 0 1 2
3.	MER. TENZOR PTUJ 2 10 12
4.	ZAGORJE	2 1 0 1 2
5.	INNA DOLGUN 3 10 2 2
6.	VELENJE	3 10 2 2
2. SRL - m
Rezultati 15. kroga: Krim -Drava Ptuj 23:20 (12:13), Cerklje - Mokerc 34:33 (15:14), Atom Krško - Radovljica 26:26 (14:14), Arcont Radgona -Šmartno 99 41:30 (19:15), Aj-dovš~ina - Gr~a Ko~evje 21:25 (9:8), Razkrižje - Sviš 23:29 (10:17)
1.	SVIŠ	15 14 1 0 29
2.	ARCONT RADGONA 15 11 1 3 23
3.	ATOM KRŠKO 15 10 1 5
4.	MOKERC	15 9
5.	RADOVLJICA 15 7
6.	CERKLJE	15 8
7.	GRČA KOČEVJE 15 7
8.	ŠMARTNO 99 15 6
9.	DRAVA PTUJ -1 15 6
10.	KRIM	15 4
11.	AJDOVŠČINA0 15 2
12.	RAZKRI@JE 15 1
21
2	4 20
2	6 16
0	7 16
1	7 15 1	8 13 1	8 12 0	11 8 0	13 4 0	14 2
Krim - Drava 23:20 (12:13)
Drava Ptuj: Klinc, Horvat, Skaza, Majcen 1, Bra~i~ 9, Štager, Po~ivavšek 4, Mikoli~, Ladi~, Sapa~ 2, Vajda 4, Ke-lenc.
Ptuj~ani se iz gostovanja v Ljubljano vra~ajo praznih rok. Po igri sode~ bi lahko dosegli kaj ve~. V prvem pol~asu so igrali dobro in imeli ob koncu tega dela igre prednost enega zadetka.
V drugem delu sre~anja so vodili še 15:16, nato pa naredili nekaj napak in doma~ini so prevzeli vodstvo - najve~je je bilo z dvema zadetkoma pre-
dnosti. Ptuj~ani so še zadnji~ izena~ili na 20:20, potem pa je bilo vsega hitro konec. Ne smemo pa prezreti dejstva, da so gostje imeli kar dvaindvajset minut kazni, doma~ini pa samo osem, kar govori samo zase.
Danilo Klajnsek
Razkrižje - SVIŠ 23:29 (10:17)
Razkrižje: Ritlop, Kun~i~, Ma. Zajnkovi~ 1, Mesari~ 3, Ov-senjak 10, Kosec, Kocet 1, Smodiš 3, Kreft 3, Mi. Zajnkovi~ 1, Trstenjak 1.
Doma~ini so nastopili brez vratarja Roškarja (kazen), Ma-kovca (vojska), Per~i~a (študij) in Kavaša (poškodba), že v prvem pol~asu pa so si gostje priigrali kar sedem zadetkov prednosti. O~itno bodo v vrstah Razkrižja potrebne korenite spremembe, sicer drugoligaš-kega statusa ne bodo obdržali.
Arcont Radgona -Šmartno 99 41:30 (19:15)
Arcont Radgona: Fartek 1, L. Klun 1, Buzeti 5, Petraš 1, D. Kolmanko, N. Klun 4, Zorko 8, A. Kolmanko 9, A. Vereš 7, Merica 4, B.Vereš, Bogdano-vi~, Žinkovi~ 1.
V prvem delu si gostitelji nikakor niso mogli priigrati višje prednosti, odli~no delo pa je znova opravil Arcontov vratar Borut Vereš, ki je v klju~nih trenutkih prvega dela ubranil nekaj nevarnih strelov gostov. Trener Arconta Jožef Benko je v nadaljevanju tekme dal priložnost vsem igralcem, ki so z visokim tempom povsem dotolkli goste. Poleg odli~ne igre v napadu je potrebno pohvaliti tudi drugega Arcontovega vrataraja Bogdanovi~a, ki je v zadnjih desetih minutah tekme ubranil kar tri sedemmetrovke.
mS
Mali oglasi
KMETIJSTVO
UGODNO prodam traktor Steyer, tip 540, dvokolesni pogon, in kabino. Tel. 041 331-931.
MLADE NESNICE, pred nesnostjo, rjave, grahaste in ~rne, opravljena vsa cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
NESNICE, rjave, grahaste, ~rne, pred nesnostjo, 800 sit/kos. Vsak dan, Babinci 49. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01._
POZOR! Sidra, španarje, nosilce za vinograd dobite vsak dan. Tel.: 02 771-28-61, Slavica Metli~ar, s.p., Potr~eva 26, Ptuj._
PARCELO s starejšo hišo za vikend v okolici Vidma ali Podleh-nika kupim. Tel. 041 642-918.
PRAŠIČE 100 IN 150 kg doma~e reje prodamo. Tel. 753-31-81.
DVA PRAŠIČA, težka okrog 150 kg, po ugodni ceni prodam. Tel. 740 18 38.
MOTOKULTIVATOR GORENJE Muta v brezhibnem stanju z okroglim priklopom s koso ali brez prodam. Tel. 031 407-116._
6 PRAŠIČEV (70-80 kg), dolga, mesnata pasma, prodamo. Rozina Venta, Formin 9, Gorišnica, tel. 740-40-81.
AmâzK
POOBLAŠČENA ORGANIZACIJA za oceno vina izdaja odločbe o ocenitvi in opravlja enološko svetovanje. Na zalogi enološka sredstva, zamaški in slojnice. Vabljeni!Andreja Br-glez, s.p., ANALIZA, Grajska ul. 1, Ptuj, tel: 78 76 770 in 041 484-062
KUPIM DOBRO ohranjeno kosilnico Ruher Tel 768-32-11
TRAKTOR ZETOR 35, obračalnik 220 SIP in puhalnik prodam. Tel. 761 00 66_
V Kicarju dam v najem vinograd, necepljeno trsje. Tel. 779-85-21.
PRAŠIČE, težke od 90 do 110 kg, prodam. Tel. 031 257 967.
PUJSKE prodamo. Muretinci 6, tel. 02 740-83-67._
PRAŠIČE domače reje, težke od 120 do 150 kg, prodam. Tel. 764-07-61._
VEČ TELET za nadaljnjo rejo kupim. Tel. 781-46-31, 031 670-892.
SENO v balah prodamo. Inf. na tel. 751-34-31 ali 031 568-484.
NESNICE, rjave in grahaste, cepljene, stare 13 tednov, prodam po 600 sit, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, Cirkovce, tel. 792-35-71._
UGODNO PRODAM ali zamenjam za prašiča odlično belo sortno halo-
ob^ (/in^	n/n QfiT_oiT
STODITVE
GSM in RTV servis video in avdio naprav, dekodiranje, baterije. Branko Kolarič, s.p., Gubčeva 23, Ptuj. Tel. 041 677-507._
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo, priporočamo se. Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno. Tel. 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik._
INŠTRUKCIJE iz matematike in angleščine za osnovne in srednje šole. GSM 041 753-321, Irena Veselič, s.p., Kraigherjeva 25, Ptuj
DELNICE - po uradnih borznih cenah.Izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: no/ TQ TQ ion
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
PLESKARSTVO Dalibor Kalik, s.p., Zg. Hajdina 88, 2250 Ptuj, tel. 041 816-739, 781-32-31, se priporoča: oplesk notranjih sten, pleskanje fasad, izdelava DEMIT fasad. Konkurenčne cene!
STROKOVNO in ažurno vodenje poslovnih knjig za družbe, s.p., zasebne zdravstvene dejavnosti, davčno svetovanje. GAMA-S, d.o.o., Osojnikova 3, Ptuj, telefon: 02 779 13-41, GSM 041 723-937.
DOM - STANOVANJE
UPOKOJENEC, zdrav, starejši, najemnik super stanovanja, oddam v najem gospe, samski, solidni Več osebno. Rudolf Voda, Rimska pl. 20, Ptuj
KUPIM ENOSOBNO ALI dvosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 040 490-577.
PRODAM triinpolsobno stanovanje v Ptuju. Tel. 776-51-01.
MOTORNA VOZILA
POLTOVORNI AVTO, vozen z B kategorijo, Zastava 35-8, v zelo dobrem stanju, registriran, prodam. Tel. 031 498-098.
DAZNO
KOLJE, akacijevo, prodam. Tel. 719-51-77._
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10.
REGAL za dnevno sobo in garderobno omaro prodam. Tel. 777 56 01
KOMPLET opremo za dnevno sobo in kuhinjo prodam. Tel. 777-65-71.
FRIZERSTVO "BRIGITA", prameni na sto načinov, nova vo-lumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja. Brigita Pušnik, s.p., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ZASEBNA AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI V.M.V Vojko Mi-lenkovič, dr. vet. med., s.p., Kettejeva ul. 11, Ptuj. Delovni čas: pon.-pet.: 9-12 in 16-19, tor.-sob.: 9-12. Tel. 771-00-82; GSM 040 86 32 52.
DATUM	KRAJ	URA	KRAJ	URA
25.03.03		7.00-10.00	Sikole - avtomeh. delavnica Krnicar - Pongrce	11.00-14.00
	Gerečja vas			
26.03.03	Cirkovce - avtomeh. del Krnicar - Pongrce Zavrč	7.00-14.00		
27.03.03		7.00-10.30	Zg. Hajdina - prevozništvo "Sonja", Vogrinec	11.30-14.00
28.03.03	Selce	7.00-10-00	Destrnik	11.00-14.00
31.03.03	Markovci	7.00-14.00		
01.04.03	Ormož - Jeruzalem SAT d.d.	7.00-10.00	Središce ob Dravi	11.00-14.00
02.04.03	Moškanjci	7.00-14.00		
03.04.03	Majšperk 7etale	7.00-14.00	Podlehnik	
04.04.03		7.00-11.00		12.00-14.00
07.04.03	Lovrenc na Dr. polju	7.00-14.00		
08.04.03	Trnovska vas	7.00-12.00		
09.04.03	Grajena	7.00-11.00	Levanjci	12.00-14.00
10.04.03	Jurovci	7.00-14.00		
11.04.03	Juršinci	7.00-11.00	Polenšak	12.00-14.00
14.04.03	Leskovec	7.00-10.00	Grad Borl	11.00-14.00
15.04.03		7.00-11.00		
16.04.03 i "7 ny1 nrt	Vitomarci	7.00-11.00 "7 i nn	Spodnji Velovlek r^orri'ax/'a	12.00-14.00 i o nn_i A nn
AVTO-RAK, NA ZALOGI VEČ VOZIL, MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO, UREDIMO KREDIT ALI LEASING NA POLOŽNICE. UGODNO PRODAMO: kia sephia 1.5 schuma, 1998, peugeot 206 1.4 xr, 2000, honda civic 1.5 dxi, 1995, audi a6 2.4, 1999, megane 1.6 rn, 1996, uno 1.0, 1997, nexia 1.5 gl, 1996, escort 1.6, 1993, polo 60, 1996, punto 55 s, 1995, scenic 1.6, 1997, fiesta 1.1, 1994, passat 1.8 t, 1998, mazda 323 f, 1996, rover 214, 1998, xantia 1.8, 1995, škoda favorit, 1993, 1994, felicia 1.3 lxi, 1997, 1996, audi a6 2.5 tdi, 1994, lanos 1.5, 1998, rover 214, 1995, smart, 1999, fa-bia 1.4, 2001, scenic 1.6, 2000, golf 1.9 tdi karavan, 1994, alfa 146, 1996, kia pride wagon, 1999, kia sephia 1.5, 1998, astra

Pooblaščeni prodajalec in serviser za kolesa SCOTT, FELT, GT, SCWINN, BH, UNIVEGA,... ALU-gorska in traking kolesa že od 66.000,00 Sit dalje! Ekskluzivni prodajalec za merilce srčnega utripa POLAR! KOLESARSKI CENTER BIKE EK, Jadranska 20 Ptuj, tel.: 771 2441.
DELO
ŠTUDENTKO OB vikendi potrebujem za pomoč v gostinstvu. Vlado Čuš, s.p., Dornava 49, Bar in diskoteka Don Juan. Tel. 041 760-096
IŠČEMO šoferja z C in E kategorijo za mednarodne prevoze. Romax, d.o.o., Zagrebška cesta 103, Ptuj, tel. 02 787-68-00.
INFOKOMERC Radovan Male-šev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Informacije po telefonu 041 747-121.
GUME ter vse vulkanizerske storitve nudi vulkanizerstvo Ivan Kolarič, s.p., Bukovci 121 c, tel. 788-81-70, del. čas delovnik 7.-21. ure, sobota 7.-15. ure.
TESARSTVO: postavljanje ostrešij, vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva iz lesa. Marjan Miško, s.p., Kog 49, 2276 Kog, tel. 02 719 62-73, GSM 031 582 938.
PLESKARSTVO Dalibor Kalik, s.p., Zg. Hajdina 88, 2250 Ptuj, tel. 041 816-739, 781-32-31, se priporoča: oplesk notranjih sten, pleskanje fasad, izdelava DEMIT fasad. Konkurenčne
cpnpl
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748
i A RK
Javni natečaj
za izbiro najizvirnejšega turističnega spominka
Turistično društvo Občine Markovci razpisuje javni natečaj za izbiro najizvirnejšega turističnega spominka Občine Markovci. Na natečaju lahko sodelujejo samo spominki in ideje, ki nakazujejo in izvirno predstavljajo:
-	kulturno in naravno dediščino Občine Markovci,
-	njeno prepoznavnost,
-	jih je možno izdelati v večjih količinah za prodajo,
-	so prvič javno predstavljeni v takšni obliki.
Trije spominki, ki bodo v skupni oceni glede na vsa ocenjevalna merila (umetniško-etnološka vrednost,komercialna vrednost, predstavljanje kraja) dosegli največ točk, bodo prejeli pisna priznanja, najboljši pa še naziv: Najizvirnejši turistični spominek Občine Markovci. Na natečaj se lahko prijavijo pravne in fizične osebe. Prejeti vzorci bodo ocenjeni v skladu s pravilnikom in jih bo ocenjevala petčlanska strokovna komisija. V primeru uspešnih dogovorov z avtorji bo organizator razpisa pomagal tudi pri proizvodnji in trženju spominkov. Spominke za natečaj bomo sprejemali na sedežu Občine Markovci, Markovci 43 , do 10. 04.2003. Vzorci ne smejo biti večji kot 30x20x20cm. Vsakemu vzorcu mora biti priložena kuverta s podatki: -ime, priimek, naslov in telefonska številka avtorja -kratek opis spominka.
Nagrajeni spominki ostanejo v arhivu Turističnega društva. Razglasitev rezultatov bo javna, hkrati z razstavo vseh spominkov.
TiiDicTiřftiri nDiičn/o naňiMC MADvrtum
NAGRAJENCI NAGRADNE IGRE SESTAVLJANKA [tajerski tednik
Med pravilno prispelimi rešitvami smo izžrebali 25 nagrajencev: 8 nagrajencev, ki prejmejo majico: 1. Ksenija Petrovič, Ob Rogoznici 12, 2250 Ptuj, 2. Miran Krajnc, Svetinci 28, 2253 Destrnik, 3. Miran Kle-menčič, Cvetkovci 90, 2273 Podgorci, 4. Irena Vaupotič, Loperšice 12, 2270 Ormož, 5. Elizabeta Pihler, Grajenščak 40, 2250 Ptuj, 6. Marija Zu-panc, Skrblje 11/a, 2322 Majšperk, 7. Suzana Lozinšek, Sela 20, 2324 Lovrenc na Dr. polju, 8. Darinka Molnar, Krčevina 83, 225 Ptuj; 10 nagrajencev, ki prejmejo dežnik: 1. Katja Pavko, Mestni Vrh 2, 2250 Ptuj, 2. Bernarda Rojko, Krčevina pri Vurbergu 83/a, 2250 Ptuj, 3. Zlatka Polanec, Zechnerjeva 22, 2250 Ptuj, 4. Marija Kitak, Prvenci 5/e, 2281 Markovci, 5. Justina Zorec, Zabovci 71, 2281 Markovci, 6. Milica Štagar, Lovrenc na Dr. polju 97/a, 2324 Lovrenc na Dr. polju, 7. Aleksandra Kvržič, Žamenci 2, 2252 Dornava, 8. Mateja Pleh, Hajndl 48, 2274 Velika Nedelja, 9. Andreja Petek, Žvab 14, 2259 Ivanjkovci, 10. Sergej Marin, Bresnica 70/a, 2273 Podgorci;
7 nagrajencev, ki prejmejo kapo: 1. Nada Aubelj, C. v Njiverce 36, 2325 Kidričevo, 2. Vesna Mohorko, Zelenikova ulica 1, 2250 Ptuj, 3. Janez Krajnc, Zvezna 3, Skoke, 2204 Miklavž na Dr. polju, 4. Darinka Lipavšek, Hajdoše 36/b, 2251 Ptuj, 5. Jasmina Popošek, Zabovci 82, 2281 Markov-ci, 6. Angela Butolen, Čermožiše 58, 2287 Žetale, 7. Rozalija Vrhovšek, Nova vas 34, 2250 Ptuj.
Nagrade lahko nagrajenci dvignejo osebno v upravi Radio-Tednika Ptuj, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj, med delavnikom med 7. in 15. uro, v soboto med 8. in 12. uro. Čestitamo!
NAGRAJENCI NAGRADNEGA VPRA[ANJA 13. MARCA 2003
Pravilni odgovor: Štajerski tednik.
Med prispelimi kuponi smo izžrebali:
10 nagrajencev ki prejmejo dežnik: 1. Marija Babič, Dornavska c. 15, 2250 Ptuj; 2. Ana Sagadin, Kicar 29/b, 2250 Ptuj; 3. Darinka Vogrinc, Žetale 24/a, 2287 Žetale; 4. Zdenka Repec, Hajdoše 61, 2288 Hajdina; 5. Marija Humek, Dobrava 15/a, 2270 Ormož; 6. Simona Gavez, Turški Vrh 88, 2283 Zavrč; 7. Maja Čeh, Žabjak 4/a, 2250 Ptuj; 8. Janez Spevan, Sladki Vrh 8, 2214 sladki Vrh; 9. Slavica Voglar, Belšakova 4, 2250 Ptuj; 10. Vanja Lešnik, Volkmerjeva cesta 7, 2250 Ptuj; 5 nagrajencev, ki prejmejo kapo: 1. Jože Borko, Mladinska 7, 2277 Središče ob Dravi; 2. Anica Strmšek, Podlehnik 86, 2286 Podlehnik; 3. Alenka Moravec, Velika Nedelja 6, 2274 Velika Nedelja; 4. Marija Valič, Moškanjci 22, 2272 Gorišnica; 5. Marija Pihler, Pacinje 37, 2252 Dorna-va.
Nagrade lahko nagrajenci dvignejo osebno v upravi Radio-Tednika Ptuj, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj, med delavnikom med 7. in 15. uro, v soboto med 8. in 12. uro. Čestitamo!
Svet Zavoda OŠ Juršinci Juršinci 19 2256 Juršinci
mm^ uu
n

: p
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno s 53. in 145. členom zakona o organizaciji in financiranju vzoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 12/96, 23/96 in 22/00) ter 43. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ZOFVI - A (Ur. l. RS, št. 64/01).
Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let.
Predviden začetek dela bo 1. 9. 2003 oziroma skladno s sklepom o imenovanju ali skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, dosedanjimi delovnimi izkušnjami, kratkim življenjepisom ter programom razvoja in dela šole za mandatno obdobje pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Svet ZAVODA OŠ JURŠINCI, JURŠINCI 19, 2256 Juršinci, z oznako "Prijava na razpis za ravnatelja".
Kandidati bodo pisna obvestila o izbiri prejeli v zakonitem roku.
KRAVO, brejo, drugega teleta, v devetem mesecu, prodam. Tel. 031 797-972.
OBREZOVANJE, škropljenje dreves, cipres in brajd, urejanje okolice. Mitja Vidovič, s.p., Hajdoše 111, Ptuj, tel. 040 537-922._
POSOJILA NA SVOJO nepremičnino, lizingi, krediti, projektna financiranja, ugodna posojila za kmete, gotovinska posojila ... Svetujemo pri pridobitvah! FMC You-re, Jurij Šlehta, s.p., Hausenbichler-jeva ulica 8, 3310 Žalec, tel. 03 571-55-55.
GOZDARSKO KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ, z.o.o., Potrčeva cesta 33, 2250 Ptuj, odkupuje vse vrste lesa iglavcev in listavcev po konkurenčnih cenah. Organiziramo tudi posek in spravilo lesa do kamionske ceste. Plačilo v roku 30 dni ali po dogovoru. Informacije na telefon: 02 745 56 91 ali GSM 041 455 391, GSM 041 462 308, GSM
nyi-i	r\r\c /->0^íl rto-i 0-7-7 o/-\/-i
TEHNIČNI PREGLEDI TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOM ^A TERENU - POMLAD 2003
DATUM
KRAJ
URA
KRAJ
URA
25.03.03 Gerečia vas
7 n nn
[ikole - avtomeh. delavnica Krnicar - Pongrce
11	A nn
26.03.03 Cirkovce - avtomeh. del Krnicar - Pongrce
7 00-14 00
07 nri n'5

7 nn.i n r>n
Zg. Hajdina - prevozništvo "Sonja", Vogrinec
i i rtn.-iA nn
oQ n'3 n'3
Cûl/^û
7 n_nn

11 A nn
31.03.03
Marlin\/ri
7 00-14 00
01 04 03 Ormož - Jeruzalem SAT d d
7.00-10.00
Središce ob Dravi
11.00-14.00
no r\A no
Moškanjci
7 nn A A nn
nri nA H'i
Majšperk
7 nn.-iA nn
04.04.03
7etale
7.00-11.00
Podlehnik
12.00-14.00
n7 r\A no
lovrenc na Dr polju
7 nn A A nn
na nA H'î
Trn/-\\/ol^Q x/QO
7 nn.-i o nn
nn r\A no
Grajena
7 nn A -t nn
l evanjci
w o nn -t A nn
10.04.03
Jurovci
7 00-14 00
i i nyl H'i
h iroin/^i
7 nn.-i 1 nn
D/^l^noali-
10 nn.-iA nn
A A r\ A no
I	//-v/-»
7 nn A n nn

A -t nn -t A nn
15.04.03
Ormož - Jeruzalem SAT d.d.
7 00-11 00
i R nyl nri
\/it/-M-n a r/^i
7 nn.-i 1 nn
Spodnji Velovlek
i o nn.-iA nn
A-7 r\A no
Podgorci
7 nn -t -t nn
ri/-\ i-t-i /i"»
w o nn -t A nn
Traktorji in priklopniki, katerim je veljavnost nalepke potekla več kot 30 dni, morajo biti pred ponovno registracijo odjavljeni iz prometa. Odjavo opravite na upravni enoti ali pooblašceni organizaciji Petovia avto Ptuj, d.d.. Registrske tablice je potrebno vrniti. Veljavnost zavarovanja mora biti usklajena z veljavnostjo nalepke.
Informacije: tel 02 74Q3533 in 74Q3535
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
V Novi vasi pri Markovcih prodam starejšo hišo z gosp. poslopjen na parceli 1500 m2 (tel. voda, KTV). Tel. 02 775-59-81 ali 041 894-714.
NA LEPI LOKACIJI prodam hi{o, gospodarsko poslopje in 4 ha zemlje, zemljiš~e poseduje njive, pa{nike in vinograd. Tel. 041 867-897.
STANOVANJE na Ptuju, v Lenartu ali okolici kupim. Tel. 041 404-752.
NA LEPI RAZGLEDNI to~ki in son~ni legi v Kicarju prodam parcelo. Tel. 755-06 81.
PRODAMO:HI[E - Ptuj, Bevkova ul., atrijska hi{a, 1025 m2 ograjene parcele; Klepova ul., atrijska; Gub~eva ul.;Raj{pova; [ercerjeva ul. medetažna; Ul. Avgusta Hlu-pi~a; Nova vas pri Ptuju; Sen~ak; Kicar; Destrnik; Hajdoše medeta-žna in 1-druž.; Drstelja; Draženci; Moškanjci 1- in 2-druž.; Zg. Pristava atrijska; Zagoji~i; Sakušak atrijska;
AVTO ŠOLA
organizira tečaj cestnoprometnili predpisov v ponedeljek 17.3.2003
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ CIRKULANE
-	ob 18.00 vpis pred OŠ ZAVRČ
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
Start d.o.o., peršonova 1, ptuj	Vabljen Í !

Umbuška C. 2, Umbuš (kompleks Maries) tel. 02 429 20 00, www.ferina.si

1
TROCAL
TROJNO TESNENJE
Izdelujemo in montiramo:
PVC OKNA, VRATA
ROLETE in ŽALUZIJE
(Evropska kakovost s cert. št. c 1688/98-520-2 SIST1018 ZAG, Ljubljana)
IvanArnušs.p.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02ff83-00-81, Gsm: 041/390-576
F
I
za vse zaposlene ter upokojence za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit ni ovira.
VIVA posredništvo In trgovina, Matej Praprotnik s.p., Pivkova ul. 19,2250 Ruj, p.e. Cafova 4,2000 Maribor
tel.: 02/25 25152, GSM: 041/325 923
RADIOlllTEDNIK
nablralnik@radlo-tednik.si
Vitomarci; Zg. Klju~arovci starejša; Vintarovci; Drakšl; Strjanci; Juršinci; itd. POSLOVNO.-STAN. HIÏE: Grajena; Orešje; gostinski lokal Doli~; atrijska hiša - lokal Popovci; Selska c. itd. POSLOVNE PROSTORE -Osojnikova I. nad. 88 m2 in III. nad. 315 m2; Trstenjakova pritli~ni lokal 39 m2 itd. VIKENDE - Gradiš~a, Cir-kulane; Slatina; Cirkulane; Strjanci; Mali Oki~ itd. V izgradnji stanovanja in poslovni prostori v Rabel~ji vasi, vseljiva 2004; nova stan. Drava center; posl. prostori in stan. Platana, Potr~eva c. itd. Agencija VIKEND, Biš 8/b, 02-757-1101, Domino 02-748-1013, GSM 041-955-402, faks 02-748-1014.
RADIOlllTEDNIK
nabiralnik@radlo-tednik.sl www.radio-tednik.si
Razpored dežurstev zobozdravnikov
8. 3. 2003 Albina Žižek, dr. stom. ZD Ptuj
^NOVO NA STAREM MESTUIK
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -poidiřite in preverite
tel.; 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plaia, kartice...
Mensa d.o.o., Cankajeva 21, Maribor
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLiKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorišnica
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust in popust za upokojence
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 787 75 12
Vsak četrtek ob 20.00 uri
močNtHr
n
7
13. Ans. Goločnik - Gospa tašča
12. Ans. Nanos - Dokler smo mladi vsi
11. Denis Novato - Novo leto na Bledu
10. Ans. inten/al - Križem svet
09. Ans. Založniki - Mestno dekle
08. Ans. Jevšek - Gorske meglice
07. Trio Dovžan - Biseri bolečine
06. Ans. Mareia - (Wet mladosti
05. Ans. Čuki - Bosa
04. Alpski kvintet-Mali raj
03. Veseli planšarji - Moj fantič je prijezdil
02. Štajerski objem - Ob košnji
01. Ans. Idila - Vaška Idila
SMS
1 2
3
5
4
6
7
8
9
10 13 12 11
1.VitoMlinarič-Paradajzkl
2.	Karmen Stavec - Lep poletni dan
3.	Metulj - Hej, hej Udje
4.	Polona in Rok Petovar - Jaz poljubil le ne bom
5.	Helena Biagne - Simpatija
6.	Boh Pomagej - Kaj nam pa morejo
7.	Mlada pot - Sanjajva spet Iste sanje
Ortejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666
---------------------------,
I	Poskočnih 13
' Glasujem za:_
Veličastnih 7
Glasovanje s sporočili SMS:041/818-666
Za POSKOČNIH 13 od20.00 do 22.00 Za VEUČASTNIH 7 od 22.00 do 24.00
■ Glasujem za: _
MEGAMARKETINGd.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj	^^
Nagrado založbe MANDARINA prejme:
Martina Mlinarič, Ul. Borisa Kraigherja 15, 2325 Kidričevo
Tednikov prireditvenih • vabimo @radio-tednik.
Gledališče ) Razstave ) Predavanja j
Draženci
Sobota, 15. marec, 18.30, MALI OGLASI, komedijo bo odigrala Dramska skupina Samotarji iz Ho~, avtor R.Mlinar, priredba Z.Steinacher; v vaškem domu Draženci. Grajena
Nedelja, 16. marec, 18.00, TRANS-VESTITSKA SVATBA, gostuje gledališka skupina KD Draženci; v domu krajanov Grajena. Ormož
Nedelja, 16. marec, 20.00, LJUBIMEC NAJINE ŽENE, komedija M. Gavrana, gostuje Kulturni dom Span-ski borci iz Ljubljane; v domu kulture Ormož. Podvlncl
Sobota, 15. marec, 19.00, TO IMAMO V DRUŽINI, komedijo bo odigralo KUD Vitomarci; v gasilski dvorani v Podvincih.
Ptui
četrtek, 13. marec, 19.30, DEVETSTO, Drama SNG MB, A.Baricco, igralec B.Maroševi~; gledališ~e Ptuj. Petek, 14. marec, 19.30, HAGADA, Mestno gledališ~e ljubljansko, G.čušin, igralec G.čušin; gledališ~e Ptuj.
Sobota, 15. marec, 19.30, KOBAJA-GI DONIJELA ME RODA, Slavnostna podelitev nagrade festivala Monodrama Ptuj 2003 in Zijah A.Sokolović, igralec Zijah A.Sokolovi~; gledališ~e Ptuj.
Ponedeljek, 17. marec, 9.30 in 11.00, TA PRESNETA LJUBEZEN, Theater Rote Grutze, režiser N.Kranjc Kus; gledališ~e Ptuj.
Torek, 18. marec, 9.30 in 11.00, TA PRESNETA LJUBEZEN, Theater Rote Grutze, režiser N.Krajnc Kus; gledališ~e Ptuj.
Sreda, 19. marec, 19.30, MARJET-KA, STR. 89, Lutz Hubner, režiser Samo M.Strelec; gledališ~e Ptuj.
Tržec
Nedelja, 16. marec, 18.00, VAJA ZBORA, komedija Vinka Moderndor-ferja, gledališka skupina KD »Franceta Prešerna« Videm pri Ptuju; v gasilskem domu Tržec. Maribor DRAMA
Petek, 14. marec, 20.00, DEBELUHI V KRILCIH, Silver-Strelec; MalOd SNG MB-Vikend D in izven. Sobota, 15. marec, 19.30, JAMR, Ber-koff-Latin, gostuje Gledališče Ptuj; VelOd SNG MB . Abonente reda SOBOTA. Vljudno prosijo, da vstopnice rezervirate in dvignete na gledališki blagajni. 20.00, JUTRI BO LEPŠE, Flisar-Krstović, gostuje Narodno po-zorište Niš; KomOd SNG MB, za izven.
Ponedeljek, 17. marec, 20.00, DEBELUHI V KRILCIH, Silver-Strelec; Ma-lOd SNG MB, Oranžni B. Sreda, 19. marec, 20.00, DEBELUHI V KRILCIH, Silver-Strelec; MalOd SNG MB, Oranžni C. Četrtek, 20. marec, 20.00, ČAJ ZA DVE, Partljič-Raponja; MalOd SNG MB, za izven. Žlahtna komedija 2003 po izboru občinstva. Maribor BALET
Nedelja, 16. marec, 20.00, LACRI-MAS, E.Clug; VelOd SNG MB, za izven.
Sreda, 19. marec, 13.00, FALSTAFF, G.Verdi, tiskovna konferenca ob premieri, KazDvo. Slovenska Bistrica Petek, 14. marec, 19.00, SEM DOLGO UPAL IN SE BAL, odrasla gledališka skupina KD Slomšek Slov. Bistrica, režija: J.Čar; v Slomškovem kulturnem domu.
Sobota, 15. marec, 18.00, GLAVNI DOBITEK, odrasla gledališka skupina KUD Sloga Leskovec-Stari log, režija N.Milošič; v kulturnem domu na Leskovcu.
Nedelja, 16. marec, 14.00, DESETI BRAT, odrasla gledališka skupina KUD Matiček Spodnja Polskava, režija H.Žagar; v kulturnem domu v Studencah.
Četrtek, 20. marec, 19.00, ŠTIRJE LETNI ČASI, odrasla gledališka skupina KUD Štefan Romih Črešnjevec, režija J.Sobočan; v kulturnem domu na Črešnjevcu.
Informacije po telefonu: (02)250 11 13 ali 250 11 14. E-mail:rezerva-cija.vstopnic@sng-mb.si, http.// www.sng-mb.si
Ptuj
ZBIRKO SLIK NA STEKLU na ptujskem gradu v drugem nadstopju si glahko ogledate vsak dan tudi ob sobotah in nedeljah od 9.00 do 15.00. Na ogled je še vedno razstava fotografij Sandija Kelneriča z naslovom MALA NARAVA. Ogledate si jo lahko vsak delavnik od 8. do 20. ure, v petek do 23. ure, v soboto pa od 10. do 13. ure; v CID-u na Ptuju. V četrtek, 13. marca, 17.00, CVETJE MOJE JESENI, razstava akvarelov in oljnih slik; v razstavišču Lužnik na Ptuju. Ob odprtju bo zaigral mlad harmonikar Aljaž Kotnik in zapele ljudske pevke društva upokojencev in DPD Svoboda Ptuj.
Delavnice )
Lenart
Sreda in četrtek, v mesecu marcu, med 13.00 in 18.00, možnost dodatnega računalniškega izobraževanja; v Infocentru.
Ptuj
Sobota, 15. marec, 10.00, Ustvarjalna delavnica »PAPIRNATE ROŽE«. Namenjena je otrokom, mladim in odraslim, ki želijo obvladati to ljudsko umetnost. Delavnica je brezplačna, za material in pripomočke poskrbi organizator; v CID-u na Ptuju.
Vpisujejo v TEČAJ RISANJA, ki ga bo vodil akademski slikar Tomaž Plavec. Potekal bo ob sobotah dopoldan. Prijave sprejemajo v CID-u na telefon 780 55 40 vsak delavnik od 8. do 15. ure. Namenjen je mladim in odraslim, ki se želijo izpopolniti v tehniki risanja ali potrebujejo to veščino v poklicu ali pri izobraževanju. Kotizacija je 20.000 SIT
Srečanja J
Slovenska Bistrica
Dnevi odprtih vrat vinsko turističnih cest v Slovenski Bistrici do 16. marca, pon.-pet. 16.00-20.00, sob.-ned. 10.00-20.00.
Ptuj
Četrtek, 13. marec, 18.00, TURNA SMUKA. Predstavitev letošnjega turnega smučanja na Okrešlju, ki so ga pripravili v Planinskem društvu Ptuj. Video posnetke, diapozitive in dogajanje bosta predstavila Primož Trop in Sandi Kelnerič.
Petek, 14. marec, bo v veliki dvorani državnega zbora potekal 13. nacionalni otroški parlament z naslovom »Otroštvo brez nasilja in zlorab«. Z območja Ptuja se ga bodo udeležili: S.Lovrenko z OS Videm in B.Matič z OS Olge Meglič kot predstavnici otrok z območja Upravne enote Ptuj ter M.Ferk, dijak Gimnazije Ptuj, kot predstavnik otroške vlade.
Kino
J
Ptuj
13.,16. marec, 18.00, 8 MILJ. 13.,16. marca, 20.00, SESTRE MAG-DALENKE.
21. marca, 18.00, KOLIKO JE TAM URA?
18.,23. marca, 18.00 MELANI SE POROČI.
18.,23. marca, 20.00, KROG. Informacije na telefon: (02)748 18 10.
Maribor
PARTIZAN, četrtek, 13. marec, 16.00 in 21.40, ZGODILO SE JE NA MAN-HATTNU. Petek, 14. marec, 16.30, 18.30 in 21.00, ZGODILO SE JE NA MANHATTNU. Na sporedu predvidoma do 30. marca.
GLEDALISČE, 13., 19. mareca, 15.30, LOMILKI SRC; 18.00, 8 MILJ ; 20.30, LADJA GROZE. UDARNIK, 13., 16. marca, 17.00, OSTRŽEK; 19.30, TOLPE NEW YOR-KA. 17., 19. marca, 17.00, MONSUNSKA SVATBA; 19.30, TOLPA NEW YORKA. Cena kino vstopnice 800 SIT, ob ponedeljkih 700 SIT. Blagajna je v vseh kinih odprta pol ure pred pričetkom prve predstave. Informacije na telefon: (02) 252 33 88, 252 33 63.
Ptuj
Četrtek, 13. marec, 19.00, LITERARNI VEČER S PESNIKOM IN PISATELJEM MATJAŽEM PIKALOM, s pisateljem se bo pogovarjal Vladimir Kajzovar; slavnostna dvorana knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Od 14. do 16. marca, bo potekal vikend seminar, Kako zasnujem, napišem, realiziram in evalviram uspešen projekt. Namenjen je vsem, ki se srečujejo s kakršnimi koli projektnimi izzivi. Ker seminar podpirajo nekatere tuje ambasade, je kotizacija za tri dni samo 12.000 SIT V ceno so vključeni vsi stroški izvedbe seminarja, material in hrana za udeležence. Organizira ga društvo Povod; v CID-u na Ptuju.
Sobota, 15. marec, 18.00, OKROGLA MIZA Z NASLOVOM NATO - S SLOVENIJO ALI BREZ NJE, organizira Mladinski svet MO Ptuj in Klub ptujskih študentov, gostje okrogle mize: dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, mag. Borut Mekina, novinar Večera, Rudolf Petan, poslanec DZ RS, Aurelio Juri, poslanec DZ RS, Janko Deželak, sekretar MORS, Tomaž Šav-nik, svobodni novinar, profesor (najverjetneje dr. Jarnej Pikalo, politolog); v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Vabljeni. Sveti Tomaž
Petek, 14. marec, 18.30, KRŠČANSKO OBČESTVO PRIČUJE, OZNANJA, SLAVI IN SLUŽI, vabi vas Kolpingova družina, predaval bo domači župnik p. S.Matjašec; v župnijskem domu Sveti Tomaž.
Koncerti J
Ormož
Sobota, 12. april, 20.00, OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV; dom kulture Ormož.
Maribor
Četrtek, 13. marec, 19.00, KONCERT KITARISTKE SANJE PLOH; v Kulturnem centru Sinagoga, v Židovski ulici 4 v Mariboru. K G B
Vojašniški trg 5, Maribor Četrtek, 13. marec, 20.00, MONOLOGI VAGINE, igra M.Simonič, režija J.Ivanušič; v klubu Kgb v Mariboru.
Torek, 18. marec, 20.000, KOBAJA-GI DONJELA ME RODA, režija, igra: Z.Sokolovič; v klubu Kbg Maribor.
TV Ptuj )
Sobota, 15. marec, 21.00 in nedelja 10.00: Odprta tema - Slovenija in Nato? Sledi Barovška dilja - Evropski pokal v deskanju na snegu ter Poljudna oddaja - Kako biti zdrav in zmagovati.
Kolnkišta J
Sobota, 15. marec, 21.00, Aljoša Ternovšek. Monodrama Kleščar v režiji Matjaža Latina je velika slovenska uspešnica, njeno gostovanje v Koln-kišti pa po naključju sovpada s festivalom monodrame Gledališča Ptuj.
Petek, 14. marec, 21.30, JURKI & BASISTI, koncert; v Kolnkišti. Vstopnine ni.
Sobota, 15. marec, 10.00, ROPOTARNICA, prodaja stare šare. Vsi, ki imate kakšne rabljene knjige, učbenike, bulerje, radie^V Kolnkišti. Sobota, 15. marec, 21.000, KLESČ-AR, gledališka predstava; v Kolnki-šti.
Nedelja, 16. marec, 21.00, VRTOGLAVICA, projekcija filma.
Za otroke J
Jurovski dol
Četrtek 13. marec, 9.00, LUTKARIJE 2003, organizira JS RS za kulturne dejavnosti, izpostava Lenart in ZKD Občine Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana; v Kulturnem domu Ju-rovski Dol. Lenart
Sreda, 19. marec, 16.00, DOKTOR BELKO, avtorice: J.Coodall, pravljične urice z Darinko Čobec; v knjižnici Lenart.
RADIO)))TEDNIK
Direktor: Božidar Dokl Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Rai~eva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. v
Štajerski
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak ~etrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih.
Odgovorni urednik:
Jože Šmigoc
Pomo~nica odg. urednika:
Liljana Vogrinec Urednik športnih strani: Jože Mohori~ Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribari~ Grafično-tehnični urednik: Jože Mohori~ Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Jože Bra~i~, Majda Goznik, Viki Klemen~i~ Ivanu{a, Franc La~en, Martin Ozmec Lektor: Bo{tjan Metli~ar
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16.
Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naro~nina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev.
Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Tisk: Delo, d.d.
Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~-ko 25. ~lena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, št. 89.
E-mail uredni{tva: tednik@ amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89,8-98.£-I04t3
Odgovorni urednik: Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredni{tva: (02) 749 34 25
Vodja studia:
Zvonko Žibrat Telefon studia
(za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E.mail:
nabiralnik@radio-tednik.si OGLASNO TRŽENJE Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga: Simona Krajnc Pavlica Tel.: (02) 749-34-30, (02) 749-34-14, (02) 749-34-39 narocila@radio-tednik.si Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ruj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN, d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
Po sklepu stečajnega senata Okrožnega sodišča na Ptuju, pod Opr. št. St. 11/2002 z dne, 26. 02. 2003
EMONA MERKUR d.d., - v ste~aju, Murkova ul. 2, Ptuj,
objavlja
drugo prodajo dela premičnega premoženja - vozil z javno dražbo:
PREMIČNO PREMOŽENJE:
1. a Kombinirano vozilo CITROEN C 25 D, leto izdelave: 1991, štvilka šasije: VF7290C52UDO24034, moč motorja: 55 kW, delovna pr. motorja: 2500 cm3
za ceno: 336.000,00 sit;
1. b Tovorno vozilo CITROEN C 15 D, leto izdelave: 1993, številka šasije: VF7VDPBOO32PB0029, moč motorja: 44 kW, delovna pr. motorja: 44 kW, delovna pr. motorja 1769 cm3 za ceno: 148.000,00 sit;
1. c Osebno vozilo FORD MONDEO, leto izdelave: 1995, številka šasije: WFOAXXGBBASC66652, moč motorja: 125 kW, delovna pr. motorja: 2544 cm3
za ceno: 736.000,00 sit;
1.	d Tovorno vozilo RENAULT R4 GTL SERVIS, leto izdelave: 1992, številka šasije: VF1S1280008780972, moč motorja: 25 kW, delovna pr. motorja: 1108 cm3
za ceno: 58.000,00 sit;
Premoženje se ponudi v prodajo z 20-odstotno nižjo ceno, kot je bila predlagana pri prvi prodaji.
2.	Premično premoženje se proda po načelu videno-kupljeno.
3.	Pogoji javne dražbe:
a)	na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, razen oseb, ki jim nakup prepoveduje 153. člen ZPPSL-a;
b)	polog varščine - 10 odstotkov od izklicne cene na transakcijski račun stečajnega dolžnika, št. 04515-0000881268 pri NKB MARIBOR d.d.;
d)	na dražbi lahko sodelujejo tiste pravne in fizične osebe, ki na dan javne dražbe predložijo potrjen virmanski nalog ali potrjeno položnico s strani pristojnega organa o vplačilu varščine;
e)	zahtevano dokazilo pod točko b se predloži na kraju javne dražbe pred pričćetkom slednje;
f)	izklicna cena se bo na javni dražbi povečevala za pet odstotkov izklicne cene;
g)	dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, bomo varščino vrnili (brez obresti) v treh dneh po končani dražbi.
4.	Sklenitev pogodbe: izbrani kupec mora skleniti pogodbo v osmih dneh po dražbi. Če v tem času ne sklene pogodbe, varščino zadržimo.
5.	Plačilo kupnine: kupec plača kupnino v roku petnajstih dni od dneva javne dražbe. Če v zapisanem roku kupnina ne bo plačana, velja, da je kupec odstopil od nakupa in mu varščino zadržimo.
6.	Prometni davek, DDV in stroški prepisa lastništva: prometni davek, DDV in stroške prepisa lastništva plača kupec.
7.	Prevzem premičnine: naslednji dan po plačilu kupnine.
8.	Čas javne dražbe:
a)	čas javne dražbe - 19. 3. 2003, ob 12. uri;
b)	kraj javne dražbe - Okrožno sodišče na Ptuju, soba št. 26/II. 9.Ogled premičnin: vsak delovni dan med 8. in 12. uro, po predhodnem dogovoru z g. P Gasparijem (tel. 02 749-37-11).
Pričetek šole golfa v soboto, 15.3.2003.
Prijave se zbirajo na recepciji igrišča.
y lin i
GHf nij
Perutnina Ptuj, d.d.,
na podlagi sklepa uprave objavlja
Perutnina Ptuj
razpis
zbiranja ponudb za prodajo nepremičnin in opreme.
Predmet prodaje so:
1.	nepremičnina z vgrajeno opremo za hmeljarsko proizvodnjo, v naravi hmeljarna na Vidmu pri Ptuju, na parc.št. 68/5, pripisana pri vlož.št. 1084, k.o. Pobrežje, poslovna stavba v izmeri 683,00 m2 in dvorišče v izmeri 3.587,00 m2;
2.	nepremičnine z vgrajeno opremo za hmeljarsko proizvodnjo v Dornavi, na parc.št. 77/3 pripisane pri vlož.št. 1103 k.o. Dornava, in sicer: hmeljarna v izmeri ca. 494,57 m2, del hleva v izmeri ca. 407,88 m2, sušilnica v izmeri 214,06 m2 in hlev v izmeri ca. 440 m2 s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem;
3.	oprema za hmeljarsko proizvodnjo.
Pri razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo pogoje za nakup nepremičnin in bodo predložile:
-	potrdilo o državljanstvu ali izpisek iz registra
-	potrdilo o vplačani varščini
-	ponudbo o višini kupnine in plačilnih pogojih
in plačale varščino v višini 10 mio SIT na transakcijski račun prodajalca št. 05100-8000045097 pri A Banki, d.d.
Varščina bo uspelemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim pa brezobrestno vrnjena v 15 dneh po končanem razpisu. Uspeli ponudnik je dolžan po tem razpisu skleniti pogodbo v 10 dneh po opravljeni izbiri. Če izbrani ponudnik ne podpiše pogodbe in ne plača kupnine, se varščina zadrži.
Nepremičnine in oprema se prodajajo po načelu videno-kupljeno. Stroške prenosa lastništva nepremičnin prevzame kupec. Ponudnik se zaveže ob sklenitvi pogodbe skleniti tudi pogodbo o zaposlitvi s 7 delavci v hmeljarstvu z enako vrsto in stopnjo izobrazbe, kot jo imajo na sedanjih delovnih mestih.
Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno in/ali ugodnejše plačilne pogoje. Rok za zbiranje ponudb je 7 dni po objavi. Ponudbe po{ljite na naslov: PERUTNINA PTUJ, d.d. Potr~eva cesta 10, 2250 Ptuj z oznako "HMELJ"
Ta objava ne zavezuje prodajalca, da z najboljšim ali katerikoli ponudnikom sklene prodajno pogodbo.
Vse informacije o nepremičninah in opremi so na razpolago na sedežu družbe in na telefonski številki 749 01 25.
Kurilno olje evropske kakovosti
*
Z Magno nakup celo do 9 obrokov!
Olje vam ob pravočasnem naročilu dostavimo takrat, ko boste želeli!
080 22 66
Hitro, enostavno in
brezplaËno naroËanje kurilnega olja.
Z Magno dobite
več ... možnost plačila do 9 obrokov.
PETROL
2251 Ptuj, Mlinska 13, tel.: +386(2)78891 10, fox:+386(2)78891 11, E-mail; golf@golfinvest-ptuj.si
§
Rabljena vozila
TIP	LETNIK	CENA
AUDI A6 2,8 quattro	1994	1.680.000
CHRYSLER VOY 3.3 LE	1996	2.000.000
FIAT PALIO WEEKEND 1,2	2000	1.360.000
FIAT PUNTO 1,2 - 18V ELX 3V20 2000		1.700.000
KIASPORTAGE 2,0MRDi	1998	1.850.000
KIASPORTAGE 2,0 MRDi	1999	2.390.000
OPEL VECTRA 1,8 16V KAR	1998	2.040.000
R LAGUNA INITIALE 3,0 AVT	2001	4.750.000
R MASTER FURGON 2,5D	1998	1.800.000
SEATINCA1.9D	1998	1.190.000
Testna vozila		
ESPACE EXP 2,2 Dei	2002	5.700.000
AVANTIME 3,0 PRIVILEGE	2002	7.200.000
CLIO 1,5 Dei 5V/LITE	2002	2.090.000
CLIO 1,5 Dei/5V EXP	2002	2.343.000
CLIO 1,2/5V EXP	2002	2.010.000
REMDU-
OBUUBA KUPCU:
-	Brezplačen preizkus
-105toei( i<ontroie na voziiu
-	Tehnična Icontrola po 2000 prevoženih l(ilometrih
-	l\)nioč na cesti, vieica ali popravilo
-	3 mesečna tehnična garancija
(za določena vozila)
Ptuj, Ormoška cesta 23; tel.: 02/749 35 38; www.petovia-avto.si
SPOMIN
8. marca so minila tri leta, odkar nas je zapustil naš sodelavec in delavec
Srečko Mlakar
VINTAROVCI 44, DESTRNIK
Delavci in vodstvo kolektiva Tomanic Vulkanizerstvo, s.p., Lovrenc na Dravskem polju
Prazen dom je in dvorišče, nase oko zaman te išče. Ti v grobu mirno spiš, v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
V 68. letu nas ja zapustila draga mama, babica, prababica in sestra
Terezija Letonja
IZ KICARJA 97
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti v tako velikem številu, darovali cvetje, sve~e, za svete maše ter nam izrekli sožalje.
Hvala g. župniku, ge. Veri za molitev in poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke.
Hvala sodelavcem Elektra Ptuj in kolektivu Opte Ptuj. Hvala tudi godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj.
@alujoči: vsi njeni
S teboj smo bili družina, ki si nas družila s svojo ljubeznijo in nas hranila s svojo ljubeznijo, ki si bila ogenj in luč ljubezni in ki si z ljubeznijo delala čudeže.
S teboj smo bili družina, ki smo tvojo ljubezen sprejemali, ki smo tvojo ljubezen predajali in se učili ob tvoji ljubezni in z njo ustvarjali svoje družine.
In s teboj bomo zopet družina, ko bomo sklenili ta krog ljubezni in se skoz kroge krogov vrnili k tebi - počasi in tiho in zagotovo -eden za drugim.
(T. Kuntner)
ZAHVALA Genovefa Kunčnik
IZ MARKOVCEV 45
22. 12. 1917 - 24. 2. 2003
Zahvaljujemo se vsem, ki ste s svojo prisotnostjo izkazali spoštovanje naši ljubljeni mami, vsem, ki ste prispevali h ganljivosti pogrebne slovesnosti, za vse darove, za vsak stisk rok, za besede sočutja in tolažbe.
Sinovi in hčerke z družinami
Vedno boš ostal v naših srcih in trajnem spominu.
SPOMIN
Drago Golob
IZ DORNAVE
Boleč je spomin na slovo minulega 11. marca, ko si nas zapustil, dragi sin.
Hvala vsem, ki s svečo in mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu.
Vsi njegovi
Ljubil si delo in življenje, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšel si v večni dom.
SPOMIN
Zelo boleč je spomin na 9. marec 2002, ko nas je za vedno zapustil naš dragi
Franc Pintarič, st.
IZ MAJSPERKA 101
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate s cvetjem, svečko in toplo mislijo.
Njegovi najdražji
Minile zate vse so bolečine, a v srcih nam zapustil nepozabne si spomine. Pomlad na tvoj vikend bo prišla in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi brata, botra in strica
Feliksa Čučka
14. 4. 1936 - 28. 2. 2003 IZ MIKLAV@A
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali sveče, cvetje, za sv. maše, nam pa izrekli sožalje.
Hvala vsem domačim, ki ste mu lajšali bolečine.
@alujoči: sestra Marija z družino, brat Ivan z družino in Lizika
Mar prav zares odšla si tja v neznano? Kako si mogla, ko smo mi še tu? Nositi moramo vsak svojo rano, da ti ne zmotimo miru.
SPOMIN
Neizmerno boleč je spomin na 12. marec 2002, ko se je od nas poslovila naša zlata žena, mama in babica
Anica Bezjak
IZ KRČEVINE PRI VURBERGU
Za tabo ostaja neskončna praznina, z nami ostajaš v naših
srcih, na vseh naših poteh.
Vsem, ki ohranjate lep spomim nanjo, HVALA.
Vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo
Solza kane nam iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas.
V SPOMIN
Zelo boleč je spomin na 16. marec 2001, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče, tast, dedek in brat
Jožef Veronek
NA POSTAJO 50
Vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečke, iskrena hvala.
@alujoči: tvoji najdražji
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka in tasta
Venčeslava Korena
IZ VELIKE VARNICE 77
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, vence, sveče in svete maše.
Posebej hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, g. Janku Kozelu za poslovilne besede, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu zavodu MIR.
@alujoči: vsi njegovi
Pogrešamo tvoj nasmeh, slišimo tvoj korak, zato pot vodi nas tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedija
Viljema - Stanka Voda
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste mu izrekali spoštovanje in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrekli sožalje. Hvala njegovi zdravnici Sonji Lisul, dr. med., ki nam je stala v težkih trenutkih ob strani.
Hvala g. župniku za opravljeni pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino, govornici Veri Kokol za poslovilne besede in predstavniku Društva upokojencev ter pogrebnemu podjetju "Maher" za opravljene pogrebne storitve.
Z bolečino v srcu žena Frančiška ter sinova Stanko in Branko z družinama in snaha Silva z družino
Odšel si
ZAHVALA
v
Franc Stumberger
9. 1. 1930 - 1. 3. 2003
iz Nove vasi pri Markovcih
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste mu izkazali spoštovanje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečeno soža-lje.
Posebej hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi in govornici občine Markovci.
Vsi njegovi
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, prababice, tašče in sestre
Elizabete Nežmah
IZ SKORBE 51
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa ustno in pisno izrekli sožalje.
Hvala g. župniku Pavlu Pucku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo, govorniku za poslovilne besede in pevcem za odpete žalostinke.
Hvala pogrebnemu podjetju MIR za opravljene storitve, PGD Hajdina za spremstvo in vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih.
@alujoči: vsi njeni
Ptuj • Pavel Bezjak obupal - in nehal jesti
Edina želja - dom upokojencev
26. februarja je Pavel Bezjak s stalnim bivališčem v občini Gorišnica, začasnim pa na Mejni cesti 18 na Ptuju, dokončno obupal. Odločil se je za gladovno stavko, saj želi s tem pospešiti sprejem v Dom upokojencev, nam je ves obupan in oblit s solzami povedal, ko smo ga obiskali dober teden kasneje v družbi predsednika mestne četrti Franca Strucla in člana sveta četrti Janeza Rožmarina.
V topli, majhni izbi na podstrešju zasebne stanovanjske hiše, kamor pridete po strmih stopnicah, ki se jih zgrozijo še najbolj vitalni, potekajo nadvse turobni in osamljeni dnevi 63-letnega Pavla Bezjaka, ki bi lahko bili, ~e bi mu bila usoda naklonjena, svetli in veseli. Lahko bi se veselil ob vnu~kih. Z družino ni imel sreče, zaradi ženinega alkoholizma, pove, je že zdavnaj razpadla.
Na plinskem štedilniku je že nič kolikokrat prevrel šip-kov čaj, njegova barva je čedalje temnejša. Nikjer ni trohice drobtin, ki bi pričale o tem, da je Pavel morebiti le kaj užil. Tudi prihod socialnega delavca, hčerke, odločitve o gladovni stavki ne omajajo. Samo sprejem v dom upokojencev je lahko razlog, da bo Pavel ponovno začel jesti. V mestni četrti Breg mu celo ponujajo en topel obrok dnevno, ki bi mu ga dostavljali na dom. Težava pa je v tem, da ima samo 30.600 tolarjev invalidske pokojnine, kar pa je premalo za sprejem v dom, bližnja - hčerka, ki je delavka, in sin, ki biva na neznanem naslovu v Srbiji - mu ne moreta pomagati, je njegova zgodba. Če bi živel še brat Peter, potem mu ne bi bilo tako hudo, potarna vsake toliko časa. Na penzijo iz Nemčije, kjer je delal 20 let,
Pavel Bezjak: »V gladovno stavko me je pripeljal skrajni obup .
mora čakati še dve leti, takrat bo tudi imel dovolj denarja za plačilo doma upokojencev. Po vrnitvi iz Nemčije je delal za SCT Slovenijo, a ker se je zavzemal za pravice odpuščenih delavcev iz držav nekdanje Jugoslavije, je skupaj z njimi letel na cesto. Takrat so se njegove težave začele le še poglabljati. Leta 1998 je bil invalidsko upokojen.
Za najem majhne sobice, manjše od 10 m2, plača 17
Fotozapis
Narava vabi
Pomlad nas je zvabila v naravo - tam pa imamo kaj videti. Zlasti bodejo v oči ostanki civilizacije, saj si z njihovo odstranitvijo dajo nekateri veliko opravka. Mislite, da je bilo enostavno spraviti odsluženi avtomobil sredi sotočja Drave in Dravinje?! (Foto:jš)
tisoč tolarjev, to je toliko, kot znaša po novem (od 1. marca letos) pomoč Centra za socialno delo. Ta mu je letos pomagal že z enkratno denarno pomočjo v višini 18 tisoč tolarjev. V dneh, ko je začel gladovno stavkati, je na Center za socialno delo prinesel tudi vlogo za sprejem v Dom upokojencev, ne da bi jih seznanil s svojo namero, sporočil jo je le na Tednik. Kot je povedal direktor Centra za socialno delo mag. Miran Kerin, bodo poskrbeli za njega, za sprejem v dom, ponudili so mu tudi zdravniško pomoč, saj je z živci čisto na koncu. Želijo mu pomagati pri izboljšanju kvalitete njegovega življenja, vrnitvi med ljudi, saj zdaj živi popolnoma izolirano in odmaknjeno, kar še dodatno nažira njegovo že tako slabo psihično stanje. "Pogovarja" se v glavnem s štirimi stenami, časopisov nima, edina uteha mu je radio, ki je običajno "tiho", saj ga ne prižge.
Napoved vremena za Slovenijo
^mtAtKOsr
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni
Mjnčaniiiarsliadela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so; Simona Arklinič, Stojnci 107/a, Markovci - Patrika; Natalija Žnidarič, Tur{ki Vrh 54, Zavr~ - Tino; Irena Mur{i~, Litmerk 41, Ormož - Dejana; Lidija Petek, Markovci 95 - Jakoba; Ida Kolarič, Dolena 32, Ptujska Gora - dečka; Bojana Jakl, Modrinjakova 4, Sre-di{če - Klemna; Vesna Kotnik, Sela 30, Lovrenc - Blaža; Suzana Vrb-njak, Pr{etinci 6, Sv. Tomaž - Karin; Sonja Plavčak, Žahenberc 21, Rogatec - Roka; Mirjana Petrovič Foltin, Ul.Jožefe Lackove 13/a, Ptuj - Ajdo; Mateja Tetičkovič, Bukovci 60, Markovci - Tomaža; Kristina Lah, Podgorci 112 - Luka; Suzana Žnider, Kungota pri Ptuju 118, Kidričevo - Simona; Renata Vidovič, Bukovci 100le, Markovci -Karolino; Marija Ko{ir Če{njaj, Pre{ernova 21, Rog. Slatina - Marka; Dominika Žajdela Radoslavljevic, Ul.dr.Antona Koro{ca 7, Sv. Jurij ob Ščavnici - Maru{o; Štefica Cicmanovic Zimet, Njiverce vas 37lc, Kidričevo - Doro.
Umrli so; Marija Goričan, rojena Kaučič, Rimska plo{čad 15, Ptuj, rojena 1928 - umrla 26. februarja 2003; Alojzija Trafela, rojena Kuko-vec, Mestni Vrh 64, rojena 1936 - umrla 26. februarja 2003; Franc Štumberger, Spuhlja 144la, rojen 1930 - umrl 01. marca 2003; Florjan Prapotnik, Šalovci 7, rojen 1937 - umrl 26. februarja 2003; Franč-i{ek Palčar, Ob gozdu 2, Njiverce, rojen 1927 - umrl 28. februarja 2003; Jelka Bilanovic, rojena Varblač, rojena 1937 - umrla 28. februarja 2003; Aleksander Ivan Sankovič, K mitreju 6, Ptuj, rojen 1928 - umrl 28. februarja 2003; Terezija Plohl, rojena Markovič, Saku{ak 84, rojena 1942 - umrla 01. marca 2003; Franc Fingu{t, Stražgonjca 37, rojen 1946 - umrl 04. marca 2003; Albin Štumberger, Mariborska c. 21lb, Ptuj, rojen 1962 - umrl 26. februarja 2003; Marija Kolednik, rojena Emeršič, Mali okic 51, rojena 1927 - umrla 04. marca 2003; Rozalija Kojc, Sedla{ek 1, rojena 1919 - umrla 04. marca 2003; [te-fanija Cafuta, Je{enca 25/b, rojena 1931 - umlra 04. marca 2003.
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611
hđ
Foto: MG

"Iz obupa sem se odločil za gladovno stavko, naj javnost zve za mojo tragično zgodbo. Nikoli si nisem mislil, da me bo to doletelo, da bom modeloval za sprejem v dom. Vsak človek v življenju o nečem sanja, tudi jaz sem, da bi si ustvaril družino in da bi v jeseni življenja živel karseda kvalitetno. To ni življenje, da nisem med ljudmi. Še pisanje o vesolju in verstvih, ki me je nekoč tako veselilo, me več na zanima," končuje svojo zgodbo Pavel Bezjak.
Vrata doma upokojencev se bodo za Pavla Bezjaka zagotovo odprla, tudi denar se bo našel, če drugače ne, imajo na tem področju nekatere obveznosti tudi občine.
MG
d.o^.
a
• TRGOVINA »CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD »PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
-^-že od 1.890.547 sit
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, 02 782 30 01
Če breskve pred Gresorjem cveto, trije eno pojedo.
Napoved za Slovenijo
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, čez dan se bodo pojavljale plohe. Hladneje bo. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem pa zmerna do močna burja.
Obeti
V petek bo pretežno oblačno, ohladilo se bo, pojavljale se bodo plohe.
ISKRE (NO)
v
Štajerski
TEDNIK
Nihče ne ve toliko slabega o nas, kakor mi sami -in nihče kljub temu ne misli tako dobro o nas, kakor mi sami.
Schontan
Vrednostni bon za 200 SIT lahko vnovčite do 20.03.2003 pri nakupu nad 5000 SIT v prodajalnah ERA PETUA.
Naročnik: ERA PETUA d.o.o., Ob Dravi 3 a, Ruj