iosamezna Štev. 60 vfn.
Stev. 0.
Poštnina -v S?- - pavSallrana.
v unuiiani, v somu ?me 17. ia mu m
Leio XLvm
»SLOVENEC« velja
po po&tl na »su strani Juge-
alavlje la v Ljubljani; i« telo leto naprej. b 100*— sa po! leta „ .. „ 55-— •a četrt let« „ .. „ 30-—
sa ea mesec
1U-—
la Inesemstvo celoleiao K140- -
ss Sobotna izdaja: ~
ta os.o leto.....K 20v-
m inozemstvo. . . , „ 25-—
Baostolpna pttttmU (M mat stroka 1* 3 trnu visoke ali
prostor) m enkrat ... p« K t*— uradni razglasi, peaian i«. . . . . trn K
M naročita m« 10 popast
Sstsunfii oglas »MnunK«--.
lska|a vsak dan Isvsemii po-utol|ek la tea pa o ranite, ob i. ari zjutraj
gm" Uredništvo )• v Kopitarjevi olM Stev. 6/UL Rokopisi bo ne vračajo: aetranklraaa pisma so so sprejemajo. Greda, telet, Siv. 50, uprave, fitv. 328.
Političen list za slovenski naroi
Oprava je v Kopitarjevi si. 6. — Hadn poitno hran. l|abl|anske St. 650 sa naročnino In ftt 349 sa oglase, avstr. In češ.^e 2*.?97, <*jr 2S.511, boaa.-hero, 7563.
R
Dosedanji razvoj valutnega vprašanja kaže, da se gospodje v vladi še danes nočejo zavedati velikanskega pomena, ki ga vma zamenjava krone za prebivalstvo no-voosvohojenih pokrajin.
Ko jc minister Veljkovič nastopil s Svojim predlogom, da sc naj krona zamenja po razmerju 4 : 1, sc zastopniki ozemelj s kronskim novcem aH niso ob pravem času protivili tej nameri ali pa so se celo z brezmejno lahkomiselnostjo z njo •strinjali. Šele ko sc jc na Hrvatskem in Slovenskem vzdignil vseobčen odpor, so trvideli, da so stvar zavozili in da utegne imeti uspeh Vcljkovičevih prizadevanj za sijih stranke najslabše posledice. Hiteli so •reševati, kar ec je dalo rešiti. Tako si razlagamo čudni stvor sklepa, Id1 ga je baje sklenil ministrski svet v Belemgradu in ki ga lahko označimo z rokom; »Volk sit, koza pa cela!« Sklenili so. da se krona zamenja za dinar po razmerju 4 : 1 in da obenem ostane krona še nadalje v veljavi. In Se ta sklep sc ni enotno razglasil, temveč drugače v Ljubljani in Zagrebu, drugače v Belemgradu.
Če ne vpoštevamo vesti, ki so jih razglasili v Belemgradu, in verjamemo poročilom, ki jih jc vlada izdala v Ljubljani in v Zagrebu, potem ie rešitev valutnega vprašanja s famozmtn sklepom ministrskega sveta v najboljšem slučaju odgodena do k ostanka bodoče skupščine. Do tedaj bodo belgrajski finančniki šc nadalje uničevali kronsko vrednost na korist dinarju. Da obstoja ta namen, sklepamo lahko žc iz tega, da se jemlje za plačilo carine, tobačnih izdelkov in državnih monopolskih pristojbin kot podlago dinar po razmerju t ; 4. Pa tudi če upamo, da sc bo to vprašanje v parlamentu ugodno rešilo, jc začasna rešitev z omenjenim sklepom ministrskega bveta popolnoma zgrešena. Trgovske navade zahtevajo, da se rabijo nov-čanice, deljive po desetinskem sistemu. Četvorski sistem, ki ni nikjer drugod v rabi. bi pamenjal za vsakega trgovca otež-kočenje delovanja in marsikatero izgubo vsled pomot, ki bi sc dogajale pri štetju. Vzdrževanje dvojne valute pa škoduje tudi ugledu države na znotraj in na zunaj, ker enotni državi treba enoten denar. Iz veega jc razvidno, da se ministrstvo v Be-Jem gradu ne more ponašati s svojim sklepom. Vsled tega tudi niso na mestu slavo-spevj gotovih gospodov ministru Kranner->u, Narod zato nima povoda, vsaj takega ne, kakor ga ima dr. Brezigar, ki je kot »prvi finančni strokovnjak« za svojo goro-stasno nevednost dobil mesto, da v mini-tstastvu financ zastopa, koristi Slovencev.
Nasproti temu »zastopniku« bo treba še nadalje skrbno paziti, da se Slovenci in Hrvatje ne oškodujejo za tri četrtine njihovega imetja,, naloženega v novcih in v terjatvah. Krona ima tostran Save isto nakupno silo, kakor dinar onkraj Save; dr. Hacin in drugi veščaki pa so v temeljitih razpravah dokazali, da krona ne more biti manj vredna od dinarja. Zato je ključ, po katerem nameravajo v Belemgradu krono zamenjati, skrajno krivičen za vse pokrajine, kier rabijo krone kot plačilno sredstvo. Edina možnost, da se končna izmenjava izvrši brez prikrajšanja posestnikov kronskega denarja in brez razburjenja, je, da se ugodi splošni zahtevi po zamenjavi v razmerju 1:1. Pri tem pa sc naj posestnike sedanjih bančnih dinarjev odškoduie na primeren način, tako da ne bodo trpeli nobene škode.
Ker bi se s tem načinom zamenjave zadovoljili vsi Jugoslovani, nam nc gre v glavo, zakaj sc finančni minister tako trdovratno brani enotne valute na podtagi kronske veljave, namesto sedanje dinarske veljave. Ali ne uvidevajo v Belemgradu, da s takim postopanjem ubijajo ljubezen Slovencev in Hrvatov do skupne države?
K. R.
Službene glasilo Jugoslovanske demokratske stranke »Domovina« je v št. 2. t. 1. vzelo naš članek, v katerem smo opozarjali, kako se »po francoskem vzorcu« tudi pri nas pripravlja kulturni boj, na znanje ter odobrilo francoski vzorec za Jugoslavijo v polnem obsegu. Nas nič ni strah, kakor si domišljuje omenjeno glasilo, nasprotno mi som liberalnim demokratom za njihovo odkrito priznanje hvaležni, ker ljubimo jasne programe in čiste račune. Za bližajoče volitve je potrebno, da sc dobro poznamo.
Kulturni boj. posebno njega vdlomki v prvem desetletju tekočega stoletja, ie povzročil med Francozi močen katoliški pokret. Duhovniki so stopili iz zakristij, laiki se vzbudili iz spanja. Pri velikem številu francoskih mislecev je nastalo živo zanimanje za verska vprašanja, pri eliti inteligence visoko spoštovanje do katoliške cerkve in njenih uprav; mnogo se jih je vrnilo v njeno naročje; pri mladini se je pokazala navdušena udanost veri in cerkvi in udano ter zvesto življenje po katoliških naukih, Fansegrive piše o katoliških pisateljih in govornikih: »Njih poslušalci in čitatelji, večinoma učenjaki, modroslov-ci, neverneži in svobodomisleci, jih ne po-
slušajo samo s spoštovanjem, temveč z velikim zanimanjem. In ne samo, da jih poslušajo. ampak jih prosijo, da govorijo in poučujejo, in ravno nadnaravni in verski problemi so, ki imajo zanje privlačno silo.«
Umetnost se z veliko ljubeznijo vrača h katoliški cerkvi Svobodomislec Bru-lat piše v Evenementu od 1. jun. 1912: »Nekoliko časa doživljamo čudovito dejstvo, da mnogi izmed duševne inteligence, namreč pisatelji in umetniki, hodijo zopet v cerkcv, se vračaijo k stari veri in cerkvi. Ali ro samo izjeme? Ne, gibanje je med pisatelji precej splošno, duševno razpoloženje, ki se udomačuje, razširja in vse in-ficira. Verska spreobrnjenja pisateljev, slikarjev in drugih umetnikov so številnejša nego se misli.« Ravnatelj lista Paris-Mi-di piše dne 27. febr. 1914 z ogorčenjem: »Kdor hoče aLmc-s * leposlovju uspeti, mora priznavati katoliške temeljno resnico, da je bil Voltaire norec in Joseph de Maistre globok mislec.«
Francoska omladina »3 z navdušenjem oklepa katoliške cerkve. Na šoli Ecole de nor malt supereure, ki izobražuje elito francoskega učiteljstva, jc obhajala 1. 1912 žc tretjina (46) dijakov Veliko noč (spoved in obhajilo), dočim so prej bili samo trije, štirje. Na Ecole polythdchnique se je ustanovilo katoliško dijaško društvo. Učitelji pariških državnih gimnazij priznavajo, da velik del dijakov zvesto izpolnjuje svoie verske dolžnosti, Omladina živi resno katoliško življenje, spoštuje in zagovarja cerkev ter je prežeta njenega duha. V Radicalu priznava s težkim srcem Bon-cour: Isto obeležje je, srednje in visoke šole, r.a katerih fe pred desetimi leti še do-bivila pristaše demokracija in socializem, ki pa daje sedaj cerkvi in reakciji (seveda!1) najboljše rekrute (11, febr. 1913]. Da omla-dinski ogenj ožareva tudi meščanske in delavske kroge, je samoumevno.
Katoliški pokret med umetniki in omladino je tako siten, da si jc neopaženo pridobil številnih odkritih in nikodemskih prijateljev. Academia franpaise, velik del or i poznanih pisateljev, uplivni in ugledni listi kakor Revuc de deux mondes, Cor-respondant, Echo de Pariš, Figaro. Gau-lois, Action Fran<;aise stojijo katoliškemu pokretu zvesto ob strani aii ga vsaj previdno podpirajo.
Da je Francija postajala katoliška, ko se jc katoliška cerkev najbolj preganjala, je zasluga neumornega delovanja zavednih katoličanov na znanstvenem in socialnem polju. Revue pratique, zvez. 15, 774 pravi: Sedanja katoliška regeneracija bo trajna, ker jo je že dolgo časa pripravljalo socialno ter znanstveno delovanje duhovništva in katoličanov. — Socialnemu vprašanju
:
jc pos"eča1a svojo skrb Association caififHV-lique de la Jcunesse frangaise, ki s-ta jo tako sijajno vodila Albert de Mun in Msgr, d'Hulst. Društvo ni politično orientirano.
V	njem so organizirani delavci, kmetje, trgovci, rokodclci in dijaki. Članov ima okoli 150.000. Njeno geslo je: sociaat panague catholiques (socialni ker katoliški). Politično orientiran je bil Sillon, kj. se je po znanem incidentu s papežem Vijem X. preobrazil v Silon catholique. Organizacija je demokratska, socialna in republikanska.
V	zadnjem času vzbuja rojalistična kat. or-ganizaija Action frangaise pozornost. Svoje najzvestejše, celo fantastične pristaše je našla med pariško jcunessc. doree. Pri zadnjih državnozborskih volitvah si je pridobila za poslansko zbornico 3 mandate. Sillon catholiquc in Action frangaisc imata svoje pristaše posebno v delavskih krogih, med mladimi trgovci in rokodelci, na državnih in privatnih liccjih, na Ecole Normale in Ecole polytčchniquc in na častniški šoli v Saint-Cyr. Kar je mlado, moralno in temperamentno, kbraka s katoliškim pokretom. Pri zadnjih volitvah za poslansko zbornico so katoliki (takozvana liberalna, konzervativna stranka in Action fratnjaise) dobili nad 100 poslanskih sedežev, pri volitvah v senat nad 30. Avantgarda katoliškega pokrela v vs.akem pogledu so o mlad in ska društva — kakor pri nas naši sijajni Orli.
Katoliški Jugoslovani moramo biti pripravljeni na^ kulturni boj. Naša rešitev je delo v znanstvenem, socialnem, gospodarskem, prosvetnem in političnem oziru. Naša nada so duhovniška in loiška omladina.
U
V Nemčiji vre. Zdelo se je, da se je polegel vihar, ki jc pretresel v temeljih ponosno nemško državo. A še vedno se uporno dviga revolucionarni duh in, četudi ne v taki meri kol lani, šc vedno grozi Nemčiji nevarnost, da jo zalijejo valovi revolucijc in razrušijo njeno gospodarstvo, Mnogo se je spremenilo v Nemčiji Junkcrji in s sabljami rožljajoči generali so izginili, v silnem zamahu sc je vzpelo delavstvo in prišlo na vrhunec, do vlade. Tisti, ki so 1914 kričali: Bog kaznuj Anglijo, pravijo danes: Vso moč delavskim svetom! Nekaj se pa ni spremenilo, Šc vedno z vso naivno vero zaupajo delavci v možnost, da sc uresničijo stari socialistični ideali. Po petdesetletnem socialističnem teoretiziranju hočejo nekaj več: socialističnih dejanj, Socialno-demokr. stranka,
Mladi krsti,
(Oscar Wildc. Poslovenil F. K.)
(Konec.)
>Grem,< je odvrnila Smrt, »a dokler mi ne daš enega pšeničnega zrna, ne grem.«
Toda Pohlepnost je zmajala z glavo in zamnnrala; »Ničesar ti ne dam.«
In Smrt sc je zasmejala, pobrala črn kamen, ga vrgla v gozd in iz grmovja je prišla hujša Mrzlica, oblečena v obleko iz plamenov. In šla je med množicami in vsakdo, ki se ga jc dotaknila, je umrl. Trava je venela pod njenimi stopinjami.
In Pohlepnost se je zgrozila in si posipala s pepelom glavo,
»Ti si kruta,« je vzkliknila >Ti »i kruta! V obzidanih mestih Indije ic lakota in v Samarkandu so se posušili vodnjaki, V obzidanih mestih Egipta je tudi lakota in kobilice so pritisnile iz puščave. Reka Nil ni poplavila bregov in duhovni so j re-kleli Irisa in Ozirisa. Pojdi k onim, ki te potrebujejo in pusti mi služabnike,v
^Grem,« je odgovorila Smrt, a dokler nri nc daš žitnega zrna, nc grem.«-»Ničesar ti nočem dati,« jc odvrnila Pohlepnost.
1» Smrt se je aopet jakrohotala m
zažvižgala na prste in čudna baba je pri-frčala po zraku, »Kuga,« je bilo napisano na njenem čelu in jata iačnih jastrebov jo je spremljala, S svojim krilom jc pokrila dolino in nihče ni ostal živ.
Pohlepnost je beže odhitela skozi gozd in Smrt je sedla na rdečega konja in odjahala; njen konj je bil hitrejši kakor veter.
In iz blata na dnu doline so prilezli zmaji in druge luskinaste živali so prišle.
Mladi kralj jc zaplakal in vprašal: »Kdo so bili li možje in kaj so iskali?«
»Rubine za krono nekega kralja,' jc odgovoril nekdo, ki jc stal za njim.
In mladi kralj se je okrenil in zagledal moža, ki jc bil oblečen kakor romar in je imel zrcalo v roki.
Prebledel jc vprašal: »Za katerega kralja je krona?«
In romar je odgovoril: Poglej v ogledalo in videl ga boš.«
Pogledal jc v zrcalo in ker je ugledal svoj lastni obraz, jc glasno zakričal in sc prebudil. Solnčni žarki so lili v sobo in na vrtu so se glasili ptiči.
In komornik in visoki državni uradniki so vstopili in se mu poklonili in pa/.i ! so mu prinesli oblačilo iz tkanega zlata bi položili žezlo in krono predenj. In mladi kralj jc pogledal oboje, in oboje je bilo veličastno lepo. Lepšega šc ni videl na svetu, Toda spomnil se jc na svoje fcnnie in ie de-iaj svoiina velikašem«
»Odnesite to; nočem nositi,« Dvorjani so se zavzeli in nekateri so se smejali, kajti mislili so, da se norčuje.
Toda on jim jc dejal vnovič, ostro: »Odncsite to, in skrijte mi. Čeprav jc danes dan mojega kronanja, nočem nositi tega. Statve skrbi in bele roke bolečine so stkale to moje oblačilo. Kri je v srcu teh rubinov in v srcu bisera je smrt.« In povedal jim je svoje trolnc sanje.
In ko so dvorjani culi sanje, so sc spogledali in si šepetali: Zares, blazen je; kajti, kaj so sanje drugega kot sanje in obraz kaj drugega kot obraz? Niso nič resničnega, da bi sc morali meniti zanje. In kaj nam mar; življenje tistih, ki delajo za nas? Ali naj mož nc pokusi kruha, dokler ni videl sejalca in nc pije vina, dokler ne vidi viničarja?«
In komornik sc jc obrnil k mlademu kralju, rekoč:
»Moj gospod, prosim te, odženi tc črne misli, ogrni lepo oblačilo in deni si krono na glavo. Kajti, kako naj misli ljudstvo, da si kralj, ako ne nosiš kraljevske obleke?«
Mladi kralj ga je pogledal. -Ali je tako? Res?« jc vprašal. -Ali me nc bodo spoznali za kralja, ako ne bom nosil kraljevskih oblačil?-
»Nc bodo tc spoznali, gospod,». jc odgovoril komornik.
»Mislil sem, da je bilo to treba samo jarei Mislil sem, da so taki možje — kralji
že izumrli,« je rekel bridko kralj. »Toda, bo že še dandanes tako, kot praviš ti. In vendar nočem nositi teh oblačil in nc pustim, da hi me kronali s to krono, temveč hočem, da zapustim to palačo tako, kakor sem vstopil vanjo.?:
In zapovedal jc vsem, da odstopijo. Le enega paža je obdržal pri sebi, dečka, ki je bil leto mlajši kakor on. Ta na.j bi mu strcgel. Ko se jc izkopal v čisti vodi, jc odprl veliko kameni to skrinjo, vzel iz nje trdi usnjeni jopič in preprosti ovčji kožuh, ki ga je nosil, ko jc šc na griču pas d pa-Štirje ve koze. To je oblekel in v roke je vzel svojo pastirsko palico.
Mali paž jc poln začudenja odpri velike modre oči in smehljaje dejal: Moj za,-povedovalec, \ idim pač samo oblačilo in že zlo, a kje jc tvoja krona?«
In mladi kralj jc utrgal v divjem -mru. ki jc ras tel čez balkon, vcjico, jo ukrivil in napravil i/, nje krono in si io posadil na glavo.
To naj bo moja krona,* je dejal.
In tako oblečen je šel iz svoje sobe % veliko dvorano, kjer fo ga pričakovali plemeni i aši
Plcmenitaši so so norčevali in nekateri so mu klicali: Gospod, ljudstvo čaka
u-vli- *)'/ n 11
na svojega kralja iti ii mu hočeš poKazati berača.«
Drugi pa so bili razjarjeni ip so rekli: »Sramoto dola naši državi in ni vreden, da lu l»J oaš iK>ii«xlsu.«
SLOVENEC, fine Tt.	1920,
Stran 2.
ki je znala vzgojiti sijajne parlamentarne napadalne govornike, ki je izborno umela razplamtiti ljudske strasti, stoji dane« praznih rok pred množicami. Sedaj, ko jc treba prijeti za delo, morajo voditelji na-krat delati kompromise z dejanskim položajem. Množica pa tu noče priznati kompromisov, drži se gesla, ki so ga ji govorniki in prvaki <Vn za dnem ponavljali; Potom proletar&ke revolucije preidejo vsa produkcijska sredstva na mali iz rok kapitala v splošno last. To je pa gospodarsko nemogoče. Zato naraščajo vrste komunistov in neodvisnih, čimbolj se bližajo večinski socialisti nazorom meščanskih strank,
Kakšno je pravzaprav notranje politično razpoloženje, nihče ne ve. Vse stranke se mrzlično gibljejo, presnavljajo svoje organizacije, vse je v vednem toku; skrajni nacionalizem in sindikalistična gesla delujejo v narodu in poleg Radeka nastopa še vedno stari, do kosti junkerski Luden-dorf. Najmočnejšo stranko tvorijo večinski socialisti. Noske vlada v Berlinu kot diktator, proglaša preki sod, ustavlja opo-zkianaJno časopisje in poživlja narod, k delu, delu, delu. Večinski socialisti znajo izborno izrabiti v svoje svrhe moč, ki jo imajo v rokah. Dobro urejevano časopisje, izborne organizatorne moči in krepka konsumna organizacija jih podpirajo. V državni zbornici imajo od 421 mandatov 164 sedežev, v pruskem deželnem zboru imajo skoraj absolutno večino: 162 glasov imajo sami, ostale stranke pa 172. V vladi sedi 8 večinskih socialnih demokratov, 4 pristaši centra in 3 nemški demokrati.
Druga velika stranka je cen trum, ki se je izpremenil v krščansko demokratsko ljudsko stranko. Ima v državnem zboru 92 poslancev, v pruski zbornici pa 87. Skozi vse viharje težkih zunanjih in notranjih kriz jc šel zmagovito in niti revolucija ga ni posebno omajala. Bolj nevaren je pa raz por v stranki sami. Že leta napolnjujejo globoko segajoča nesoglasja v ideelnih in taktičnih vprašanjih notranje življenje stranke. Vzhod gre proti zapadu, južna Nemčija gleda rensko provinco postrani, agrarno krilo nasprotuje delavskemu in bavarski avtonomisti nočejo ničesar slišati o centralistični Nemčiji Stranko bo pa zelo okrepilo dejstvo, da ni pustila iti vojne mimo, in da na izpopolnjenem socialnem in gospodarskem programu snuje nove močne organizacije. Centrum je in ostane edin resni in stabgi nasprotnik socialne demokracije. Korenini globoko v kmečkih množicah, ima predvsem v Pore-nju izvedeno notranje in številno močno organizizacijo in se opira tudi na mogočno delavsko organizacijo, ki šteje poldrugi milijon mož.
Močna je tudi nemška demokratična stranka, ki je združila v enoto napredno ljudsko stranko in levo krilo narodnih liberalcev ter celo vrsto manjših skupin. To je stranka meščanstva, predvsem narodne inteligence. Ima raz borite voditelje, ki so privzeli demokratična načela in zavzemajo tudi v socialnih vprašanjih bolj napredno stališče. Znani Frid. Naumann in Robert Kaufmann stojita na čelu stranke. Zanimivo je, da se je zadnji strankarski zbor avgusta 1919 odločno izrekel proti kulturnemu boju in je sprejel v program točko: »Ostane naj verski pouk v šolah po načelih Cerkve«. — Stranka ima v državnem zboru 77 poslancev, v pruski zbornici pa 61. Organizacija ni še izpeljana, pač pa ima stranka na razpolago ugledno časopisje in močne finančne vire.
Stari konservativci so se prelevili v Aemško narodno ljudsko stranko, v katero
Toda. ni jim odgovoril besedice, ampak je odšel iz dvorane, stopal po krasnih stopnicah navzdol, šel skozi bronasta vrata, sedel na svojega konja in jahal proti katedrali. Le mali paž je tekel ob njegovi stram,
Ljudstvo se je smejalo in reklo: »Tu iaia kraljev norec,« in so ga zaničevali.
On pa je napel vajeti in rekel: »Ne, yiz sem kralj.« In pripovedoval jim je svoje trojne sanje.
In stopil je mož iz množice in govoril poln gneva, rekoč: »Gospod, ali ne veš, da se reveži živijo z razkošnostjo bogati-novo? Vaš blišč nas nasituje in vaše napake nam dajejo kruh. Trpko je delati trdemu gospodu, a še trpkeje je, ako ni gospoda, za katerega bi delal. Misliš, da nam bodo krokarji prinašali hrano. In kako zdravilo imaš za to? Ali boš dejal kupcu: Kupi za toliko ljudi, in prodajalcu: Prodati moraš po tej ceni. Ne verjamem. Obrni se torej in pojdi v svojo palačo, ogrni svoj škrlat in bela oblačila! Kaj imaš ti z nami in s tem, kar mi trpimo?*
»Ali si niso bogatini in siromaki bratje?« je vprašal mladi kralj,
»Seveda,« je odgovoril mož, in bogatemu bratu je ime Kajn,«
Mlademu kralju so zalile solze oči in jaha! je dalje med mrmrajo1*?™ ljudstvom; mladega paža pa je obšel strah in zapustil je.
Ko ie prišel pred katedrrulo. so voijaki
so vstopili preostanki konservativne in prostokonservativne stranke. Stari program so izdali v novi obliki, zaslambo imajo v reakcionarnih krogih plemstva, vojaštva, veleagrarcev in maJomeščanstva. V parlamentu sedi 34 njihovih poslancev.
Moč neodvisnih socialistov ni majhna in obstoji v njih radikalizmu. Po 24 poslancev zastopa stranko-A' parlamentu in pruski zbornici. Jasnega programa še ni- > maja, sedaj žive od slave, ki sta jim k) j pridobila s svojo mirovno propagando Liebknecht in Roza Luksemburg med voj- j na Kompromis, katerega so sklenili ve- j činski socialisti z meščanskimi strankami, ; je močno agitačno orožje v njih rokah.
V razbiti in do tal ponižani Nemčiji vre. Radikalno socialistične struje se zaganjajo v sedanjo vlado in znova poskušajo, dobiti potom nasilja moč v roke. Streli, ki so padli te dni pred parlamentom kažejo, da vlada in večinski delovni blok niso voljni, prepustiti neznatni manjšini državnega krmila. Večinski socialisti se pokore za svoje dolgoletne napake: Ne morejo pomiriti duhove, ki so jih priklicali.
Jadraisslo vprašanje.
LDU Belgrad, 16, januarja. Beograjska »Epoha« doznava iz dobro poučenih krogov, da naš položaj pri mirovni konferenci v zadnjem času ni več tako neugoden. V vprašanju Reke, Istre iti, je naše stališče ono, katero je minister dr, Trumbič razložil italijanskemu ministrskemu
Eredsedniku pri njunem zadnjem sestan-u, kakor tudi pred vrhovnim svetom. Glede Reke in Istre bi Jugoslovani mogli pristati kvečjemu na to, da se kot meja določi črta reke Raše; Reki bi eventuelno priznali ono samoupravo, ki jo je uživala svoječasno pod ogrsko vlado, toda v vsakem primeru mora ostati naša suverenost nedotaknjena. To bi bila skrajna meja naše popustljivosti glede Reke, O kaki neodvisni avtonomni državi (Zadat) ne more biti niti govora; naša vlada na noben način ne more privoliti v to, Istotako ne more biti govora o italijanski suverenosti nad otokoma Visom in Pelagružem ter nad kvarnerskima otokoma Lošinjem in Unijem. Zadar in omenjeni otoki morajo biti brezpogojno naši, ker so to popolnoma jugoslovanski kraji. V najskrainejšem primeru bi morebiti pristali na to, da se podeli Zadru nekaka občinska avtonomija. Misel o nevtralizaciji naše obale odklanjamo najodločnejše; to tembolj, ker še ne vemo, kakšen delež utegnemo dobiti pri razdelitvi bivšega avstro-ogrskega vojnega brodovja. S tem vprašanjem se v ostalem mirovna konferenca spioh še ni pečala. Tudi ako bi nam pripadel primeren delež na fem brodevju, ne bi mogli pristati na demilitarizacijo na£e obale, kakor tudi Italija ne bi privolila v to, da te nevtralizira njena jadranska obala. Soglašali bi morda edinole s tem, da tako mi, kakor Italija, demilitariziramo vsak svojo jadransko obalo. Pač pa se ne pro-tivimo dati potrebna jamstva za varstvo italijanskih manjšin na našem ozemlju, kakor to predvideva saintgeimainska mirovna pogodba. Toda enaka ja.nstva bi morali dobiti tudi od strani Italije za naše soplemenjake, ki bodo prišli pud italijansko suverenost in katerih bo repri-merno več, kakor pa Italijanov v Jugoslaviji. Ni izključeno, da se bo v vseh teh vprašanjih dal najti sporazum, ki bo Dovoljen in sprejemljiv za nas in za Italijane,
nastavili proti njemu halebarde in rekli® »Kaj iščeš tu? Skozi ta vrata ne sme vstopiti nihče drugi kakor kralj.«
In njegov obraz je postal rdeč od jeze in govoril je: »Jaz sem kralj!« in odstranil je s silo halebarde in šel v cerkev.
Ko ga je pa škof zagledal v pastirski obleki, je vstal s svojega prestola in dejal: »Moj sin, ali je to kraljevsko oblačilo? S kako krono naj te kronam in kako žezlo naj ti podam? Resnično, današnji dan mora biti zate dan veselja in ne ponižanja,«
»Ali naj v veselje hodimo oblečeni v to, kar je ustvarila skrb?« je rekel mladi kralj. In povedal mu je svoje trojne sanje. Ko jih je škof slišal, je nabral čelo v gube in dejal: »Moj Sin, star mož sem in zima se jc dotaknila že mojih let in vem, da je mnogo zla na širokem svetu. Divji razbojniki prihajajo iz gora, odvedejo male otročiče in jih prodajo zamorcem. Levi leže in preže na karavane in sc vržejo na velblode. Divji prašič pokonča rž v ravnini in lisice raz grize; o vino na gričih, Morski razbojniki opustošijo obalo, zažgo ribičem ladje iin jim pokradejo mreže- V krajih sJanih močvirij živijo gobavci in stanujejo v hišah n bičevja in nihče se jim ne sme približati. Berači se plazijo skozi mesti in použijejo svoj grižljaj s psi. Ali moreš preprečiti, da bi ne bilo lake? Ali boš vzel gobavca k sebi v posteljo in posadil berača za svojo mizo? Ali naj lev ' stori to kar mu ti ukaieš in ali nai te u1k>-
'Vl&dn! taisMiiiiiž o ©a-Infnem uprašatiio.
LDU Belgrad, 15, jan. Presbiro ministrstva zunanjih poslov javlja uradno; Po dolgem in vsestranskem proučevanju stanja naše denarne cirkulacije je kraljevska vlada odločila, da je za sedaj nemogoče, izvesti vse odredbe, ki bi mogle izvršiti njeno radikalno saniranje. Temeljno izboljšanje vrednosti našega domačega denarja r*visi deloma od faktorjev, ki so izven d^ega državne oblasti. Med faktorji, na katere nore država vplivati, so tudi taki, katerih premena bi v resnici koristila izboljšanju novčnega prometa, toda bi na drugi strani mogla povzročiti nedogledne škodljive posledice v gospodarskem in socialnem oziru. Neposredni cilj valutne reforme ne more biti izboljšanje vrednosti domačega denarja, nego izključevanje faktorjev, ki delujejo na njeno poslabč?nje, in ustvarjanje pogojev za njeno izboljšanje. Valutna reforma ima v obče za cilj samo ustvarjanje pravnega reda za domači denar, Njegova vrednost pa izhaja iz obsega valutnih odredb. Ustvarjanje pravnega reda denarnega prometa ne sme izzvati nikakega gospodarskega nereda. Kakor je obsojati vsako valutno odredbo, ki bi imela za neposredno posledico naglo poslabšanje vrednosti domačega denarja, tako je obsojanja vredna odredba, ki bi povzročila naglo izboljšanje njegove vrednosti. Pri denarnem prometu ni največje zlo potla-čenje vrednosti (depresija) domačega denarja, temveč neprestano in znaten vari-iranje njegove vrednosti. Ako bi valutna reforma povzročila naglo padanje vrednosti domačega denarja, tedaj bi imelo to za posledico osiromašenje lastnikov denarja in upnikov, z druge strani pa obogatenjc dolžnikov in lartnikov drugega imetja,' Naglo povečanje vrednosti domačega denarja bi značilo osiromašenje dela dolžnikov in obogatenje upnikov in lastnikov
denarja.
Pri proučevanju valutnega vprašanja ne smemo prezreti temeljne činjenic«, da denar ni samo gospodarsko dobro po sebi, temveč hkrati predmet mnogobrojnih kreditnih odnošajev in da izprememba njegove vrednosti ne vpliva samo na stanje imovine lastnikov denarja, temveč tudi na imovino še večjega števila oseb, ki stoje medsebojno v kreditnem razmerju. Postavljajoč kot osnovno smernico valutne reforme izbegavanje vsakršnega nienega vplivanja na vrednost domačega denarja v času njenega izvrševania., je kraljevska vlada valutne odredbe omejila na izločitev drugih denarnih neprilik našega današnjega denarnega prometa, od katerih je prvi kroženje kronskih novčanic A.vstro-ogrske banke, a drugi obstoj dveh vrst zakonitega denarja, krone in dinarja.
Kraljevska vlada je odločila, da v najkrajšem času potegne iz prometa kronske novčanice Avslro-ogrske banke in da jih zamenja z novčanicami Narodne banke kraljevine SHS. Dvojnovrstnost v denarnem premetu se odstrani na ta način, da se s to novo novčanico zamenja tudi dinarska novčanica Narodne banke kraljevine Srbije. Nova novčanica Narodne banke kraljestva SHS je nov denar. Ona ni niti današnja kronska novčanica, niti današnja dinarska novčanica Narodne banke. Glasila se bo hkrati na krone in dinarje in bo »kronsko-dinarska« novčanica. Na ta način bo krožil v našem prometu le ene vrste denar. Tako se bodo onemogočile vse špekulacije z domačim denarjem. Valutna reforma nima in ne sme imeti cilj ukinjenja ene od dveh obstoječih denarnih edinic, krone ali dinarja. Kraljev-
ga divji mrjasec? Ali ni On, ki je ustvaril revščino modrejši kakor ti? Zategadelj ne bom hvalil tega, kar si napravil, temveč ti zapovem, da se vrneš v svojo palačo, vrni se z veselim obrazom in v oblačilu, ki' je vredno kralja. In z zlato krono te bom kronal in biserno žezlo ti bom podal. Na sanje ne misli nič več. Breme tega sveta je preveliko, da bi ga mogel nositi en človek in bolest celega sveta pretežka, da bi jo preneslo eno samo srce.«
»Ali ti govoriš tako na tem mestu?« je dejal mladi kralj, šel mimo škofa in stopal po stopnjicah pred oltar in obstal pred Kristusovo podobo.
Stal je pred podobo Kristusovo in ob njegovi desni in levi so stale mogočne zlate posode, kelih z vinom in puščica s svetim oljem. Pokleknil je pred podobo Kristusovo, in velike sveče so gorele s svetlim žarom poleg biserne omarice, in oblaki kadila so se dvigali proti kupoli. Sklonil je gl^ivo v molitvi.
Naenkrat je udaril od zunaj s cestc velik hrušč in plemenitaši so udrli z golimi meči in jeklenimi ščiti v cerkev. -Kje je sanjarski sanjač?« so kričali. »Kje je, kje je kralj, ki se oblači po bersško? — tisti dečak, ki dela sramoto naši državi? Ubiti g* hočemo, ker ni vreden, da bi nam vladal.«
Iti mladi kralj je vnovič sklonil g!avo j v molitvi; in ko ie končal svojo molitev, ie
■_Sterv, 13.
ska vlada ni vodila računov o slabih separatističnih pojavih na denarstvenem polju, ki zahtevajo uničenje krone ali dinarja. Take odredbe bi bile zelo škodljive za gospodarsko življenje, Iz zgodovine denar-slrva vemo, da ni nič težjega, nego priučiti široke mase naroda, računati z novimi denarnimi edinipami. Kraljevska vlada ni niti trenotek premišljevala, da bi primo-rala oni del našega naroda, ki ie navajen računati s krono, da preko noči začne računati z dinarjem. Taka odredba bi v ostalem niti ne bila potrebna. Naše gospodarsko življenje ni trpelo vsled tega, ker del našega naroda računa $ kronami, a drugi z dinarji, nego vsled tega, ker obsto-jita dva zakonita novca, od katerih je eden odgovarjal vsem pogojem najslabše-
([a denarja. Valutna reforma una za na-ogo, potegniti iz prometa to slabo krono, da z unifikacijo denarja onemogoči, da bi bila krona blago proti dinarju, a dinar proti kroni. Ta cilj se da doseči s ustvaritvijo edine kronsko-dinarske novčanice Narodne banke kraljestva SHS.
S tem se bosta s kronsko-dinarsko novčanico odkupili od naroda današnja kronska novčanica Avsfro-ogrske banke in današnja dinarska novčanica, in sicer obe al pa-j. Lastniki današnje kronske novčanice bodo dobili namesto slabega novca denar, za katerega jamči Narodna banka kraljestva SHS z vsem svojim imetjem in kraljevina SHS z vsem svojim kreditom, in katerega količina se ima v prometu stopnje vaje zmanjševati. Jasno je, da prejmejo lasunik.i kronskih novčanic boljši denar, katerega vrednost mora biti vsaj tolika, kakor današnje kronske novčanice. Za isto kronsko-dinarsko novčanico se bo zamenjala tudi današnja dinarska novčanica Narodne banke kraljevine Srbije. Da-jajoč novo krono v zameno za današnjo krono al pari, ieraljevska vlada ni mogla uiti pomisliti, da lastnikom dinarske novčanice da manjšo vrednost, nego je ona, ki jo oni dajejo v zameno za novo novčanico. Stoječa pred činjenico, da morejo dobiti lastniki dinarske novčanice za en dinar vsak čas najmanj štiri krone, je ona smatrala za zahtevo pravičnosti, da v tem razmerju izvrši izmenjavo današnje dinarske novčanice z novo kronsko-dinarsko novčanico. Ker pa je potrebno, da v na« šem kraljestvu obstoji denar, s katerim je mogoče plačevati cene, izražene v kronah ali v dinarjih, mora nositi ta nova novčanica Narodne banke kraljevstva SHS obi-ležje krone in dinarja. Ker se je tedaj odločilo z ozirom na naravne zahteve pravičnosti, da se za vsak današnji dinar zar menjajo štiri krone, sledi iz tega, da se novčanica za sto kron mora glasiti na 25 dinarjev, ali ako se vzame, da je • kronsko-dinarsko novčanico zamenjana nova dinarska novčanica al pari, a kronska za dinar v razmerju 1:4, da se ima tedaj novčanica za sto dinarjev glasiti na 400 kron. Na ta način se doseže, da valutna reforma ne izzove perturbacije v vrednosti denarja, ker sc naslanja na obstoječo vrednost enega in drugega denarja.
S to reformo je omogočeno, da se naS narod pri izračunjevanju cen poslužuje tudi še nadalje one denarne edinice, na katero je bolj navajen, bodisi krone ali dinarja, a da se bode plačevanje izvrievalo z eno in isto novčanico, To je glavni cilj vsake valutne reforme,
Z unifikacijo denarja so onemogočene vse nadaljnje kupčije med krono in dinarjem. Hkrati je preprečeno, da vrednost krone raste, dočim vrednost dinarja pada in obratno. Omogočeno pa je paralelno gibanje vrednosti ene in druge denarne edinice. Po tej reformi in s pogoji povolj-
vstal in se obrnil in jih pogledal poln £a»
losti.
Lu glej! Skozi velika okna je posvetilo solnce in ga obsijalo; in solnčni žarki so spleli krog njega lepše oblačilo, kot je bilo ono, ki so mu ga bili pripravili za današnje veselje. Suha palica, je vzcvetela in pognala lilije, bolj bele kakor biseri. Suhi trn je vzcvetel in rože so bile bolj rdeče kakor rubini. Bolj bele kot biseri »o bile lilije in njih stebla so bila iz čistega srebra. Bolj rdeče kakor rubini so bile rože in njih listi so bili iz težkega zlata. Stal je v obleki, ki se spodobi kralju in vratca biserne omarice so se odprla in iz kristalov blesteče monštrancc je zasijala skrivnostna luč. Stal jc v obleki, ki se spodobi kralju in božja veličina je napolnila vso hišo bož'o in svetniki v oltarjih so se zganili V mogočni kraljevski obleki je stal pred njimi, orgle so izlile svoje melodije, fanfare so zanonele In zbor dečkov je zapel.
In ljudstvo je v svetem strahu padlo na kolena in plemenitaši so vtakniM meče v nožnicc in se mu klanjali, škofov obraz pa je pobledel in roke so se mu treske.
"Večji, kakor sem jaz, ga ie kronal,« je vzkliknil in pokleknil predenj.
In mladi kralj je stopal po s*opnjicah velikega oltarja in šel domov, sredi med
MiK^a o. mti ni »nal	oA n li v
> juu^l. T UUI , , 1 JLLJk.^ W1 ,i,u -	f>' — -	■ — --- » -
obraz, kaiti bil je kakor obrai; antfela.
Stev. !3.
SLOVENEC, 3ne IT. fcataufe 1920.
Stres 3.
nih gospodarskih odnošajev našega kraljestva se bo pokazala posledica, da se bo vrednost krone in dinarja stopnjevaje in medsebojno dvigala v smeri svoje predvojne vrednosti.
Ker je ustanovljeno tako stalno razmerje vrednosti med krono in dinarjem na osnovi nove efektivne današnje vrednosti, kraljevska vlada nc namerava utrjevati maksimalne meje vrednosti enega ali drugega denarja. Vlada se omejuje na to, da ustvari novo novčanico, in sicer najboljšo, ki sc more ustvariti v naši državi.
Koliko koEčino zlata ali srebra bodo predstavljale krone ali dinari, to je vprašanje, ki se mora regulirati s posebnim zakonom. Mi, kakor tudi vse države, ki bo se udeležile strašne svetovne vojne, so ge precej daleč od momenta, da se bodo mogle novčanice zamenjati s kovanim denarjem. Očividno pa jc, da bo stopil ta zakon v veljavo mnogo prej, nego se bo 9 pridobitnem življenju občutila potreba 90 njem.
Rešitev ministrskega »veta ▼ vpra-jn valutne reforme se po tem glasi:
1.	Finančni minister more takoj začeti • pretipkavanjem novčanic, ki »o bile naročene povodom valutne reforme, na ta —da se mora na vsaki novčanici ozna-SH aa obeh straneh iznos v kronah po razmerju en dinar — štiri krone.
2.	Finančni minister se pooblašča, da »Ene jemati iz prometa današnje kronske So dinarske novčanice v svrho zamenjave z noro kronsko-dinarsko novčanico, kakor Utro bo imel zadostno množino novih nov £anic na razpolago.
3.	Kronske novčanice po eno, dve in Snet kron ostanejo še nadalje v prometu, dokler nove kronsko-dinarske novčanice -v Mera znesku ne pridejo v promet.
4.	Z matom na to, da i« v enem delu ttiega kraljestva udomačena kroma kot merilo vrednosti, a v drugem dinar v isti keteosti, zato se bo v državnih blagajni-eah nadaljevalo obračunavanje v obeh denarnih edinicah. To dvojstvo se uveljavi na <*geh državnih računskih listinah v obeh ^Ti""'11 edinicah.
5.	Čim ae današnje kronske novčanice Dkvstro-ogrske banke in dinarske novčanice Narodne banke vzamejo iz prometa, postanejo nore kronsko-dinarske novčanice Narodne banke kraljestva SHS edino 9a obče zakonito plačilno sredstvo. Plače-mlo se bo torej z eno in isto novčanico brez ozira na to, v kakšni denarni edinici
izražena vsota« katero je treba plačati.
6.	Vrednost v zlatu ene in druge de-miith edinice se bo odredila svoječasno s posebnim takonom
1	i
Država SHS. i
IfaA vabf epenetjo v neparlamentarni astavni odsek,
LDU Belgrad, 16. januarja. »Politika« tpvlja: Predvčerajšnjim so bili pri ministrskem predsedniku g. Davidoviču na posvetovanju predsednik narodnega predstavništva dr. Pavlovi?, vseučiliški profesor g. Kosta Komanudi in minister za notranje stvari g. Svetozar Pribičevid. Po tvaeb znakih namerava vlada ponuditi ©poricionalnemu bloku 14 sedežev v tasta vnem odseku; enako števili bi dobila tudi demokratsko-socialistični zajed-niča. Z ozirom na zahtevo, naj bi ustavni odsek razen nove ustave izdelal tudi novi volivni zakon, se govori v demokratskih krogih, da je naredba glede volitev že jzgotovljena, tako da bc ustavni odsek o priliki izdelovanja nove ustave razpravljal tudi o načelu za rolivno pravo, na podlagi katerega sc imajo vršiti volitve v konstituanto. V zmislu nove naredbe za volitve, ki jo jc izdelala vlada, bi se imele vršiti volitve samo za novi parlament. Predvčerajšnjim so načelniki opozicional-nih strank imeli v Belgradu sestanek, pri katerem so se posvetovali o vprašanja vstopa v ustavni odsek. Posvetovanja so se včeraj nadaljevala. Kakor se zdi, meni večina članov opozicionalnega bloka, da ie treba vstopiti v ustavni odsek,
Začetek poloma.
« LDU Belgrad, 16. januarja, V upravi
iSržavnih fondov so že začeli »atiskavati označbo kronske vrednosti mi nove državne dinarske bnakovce od 1000, 100, 50 in 20 dinarjev. Kakor hitro bo to tiskanje dovršeno, se bodo potegnili iz prometa bankovci po 1000, 100, 50 in 20 kron.
Razna poroČŠlaT
Mirovna pogodba z Mažarsko izročena.
LDU Pariz, 15. jan. (DunKU. - Brezžično.) Danes je bila mažarski mirovni delegaciji v ministrstvu za zunanje posle in v prisotnosti Clemenceauja, Lloyd Geor-gea, Nittija in Matsuija izročeni mirovna rogodba z Mažarsko,
Is Avstrije.
LDU Dunaj, 15. jan. (Duulvl ; Kabinetni svet je danes zaključil generalno Jebato o zal. iskem načrtu, ti očem s« oddaje imetku Sklenilo se ie. predložiti
načrt v jutranji seji narodne skupščine. Zakonski načrt bo utemeljeval državni tajnik za finance dr, Reisch.
LDU Dunaj 16. januarja. (DunKU) Listi priobčujejo statistične podatke o zdravniški preiskavi šolske mladine na Dunaju, ki se je izvedla po prizadevanju ameriške pomožne akcije. Iz statistike je razvidno, da se more označiti 97^ dunajske dece kot nezadostno hranjene.
PolStlfe@ novim.
-j- Liberalna volivna mahinacija. Izvedeli smo od naših zaupnikov iz raznih delov dežel, da imajo zaupniki demokrat- 1 ske, t. j. liberalne stranke že cel doti-s k a n občinski volivni red, kakor ga je izdelala Žerjavova vlada, v roki in da na podlagi istega poučujejo svoje pristaše, kd o bo smel voliti in kdo izvoljen biti. Mi takega početja naše slavne »demokratske« vlade ne moremo dovolj ožigosati. Ali je to tista svoboda, ki jo pridi-gujejo Pribičevič, dr. Žerjav, »Slov. Narod«, »Jugoslavija«, »Domovina«, itd. itd.? Ali Vas ni sram takega zahrbtnega postopanja? Pred javnostjo torej skrbno skrivate svoj volivni načrt, dočim ga imajo Vaši pristaši že davno v rokah. Seveda, sedaj se razumemo. Vam se je treba pripraviti za volitve! Vprašamo g. predsednika dr. Žerjava, ali jc on dovolil, da se da agitatorjem liberalne stranke volivni načrt v roke. Zakaj se ne objavi?
+ Dr. Žerjav zoper zborovalno svobodo. V Cerkljah pri Krški vasi se je zbralo v nedeljo 11. L m, 700 kmetov na shod in še so prihajale nove trume. Deželna vlada je shod v zadnjem trenutku prepovedala. Zbala sc je ljudstva in njegove sodbe. Odstavila je namreč občinskega tajnika v Cerkljah nezakonitim in nasilnim potom. Občinski odbor vladnega odloka ni vzel na znanje. — Na shod je prišlo 12 orožnikov, da bi krotili razjarjene kmete. Burni klici protesta in ugovorov so doneli rd vseh strani. »Naših pravic nam ne bo nihče jemal! Vlada bi jih morala varovati, ne pa teptati!« — Tajnik Marinček je pozival ljudi, naj orožnikom, ki so prinesli vladni odlok, nič ne store. — Ljudstvo se ni hotelo raziti. Vršila se je nato seja J. Kmečke zveze. Množice so prisostvovale,
-1- Kristanove lokomotive. Bel grajska »Politika« poroča 14. t, m.: Minister za šume in rude g. Kristan je predložil včeraj ministerskemu predsedniku Ljubi Davidoviču poročilo o svoji misiji na Dunaju in v Pragi in o sklepu trgovinskih konvencij z Avstrijo in Čehoslovaško. Lokomotive, ki nam jih je dala Avstrija (na posodo in v prodalji), niso bile po mnenju sprejemne komisije polnovredne. Medtem pa trdi g, Kristan, kakor se govori, da so lokomotive, kakršne je videl, popolnoma dobre, ter je sedaj odrejena nova komisija, ki naj te lokomotive ponovno pregleda. — Morebiti bo nova komisija Kristanove lokomotive spoznala končno vseeno za dobre, umljivo pa je, da nam nihče ne more zameriti, aiko menimo, da so bržkone nestrokovnjaka Kristana na Dunaju pri nakupu lokomotiv potegnili. Seveda, Kristan je kot minister in socialistični papež nezmotljiv.
-{- Nemški lačenbergarji na Koroškem hujskajo. S podporo centralnc dunajske vlade izdajejo koroški Nemci v Celovcu list »Koroško Korošcem«. Ta list, ki ima skoro toliko laži kakor stavkov, skušajo utihotapljati tudi v cono A. V njega pišejo povečini zločinci, ki so zbežali ob prihodu našega vojaštva pred zasluženo kaznijo. Ako bi hoteli vse laži tega lista prikazati, bi morali celega ponatisniti. Pri-bijemo samo par laži iz ene številke: da je regent Aleksander ukazal prepovedati agrarno reformo, da v Jugoslaviji ni več nobenega živeža, da sc obljubuje vsakemu v coni A 1000 K, ki bo glasoval za Jugoslavijo, da na Spod. Štajerskem ni nobenih živil več dobiti, ker jc država vse rekvi-rirala in da dobivajo kmetje pri občinah moko na karte in sicer pol kilograma za 14 dni itd. — Dr. Renner gre v Belgrad, da doseže prijateljske odnošajc Nemške Avstrije z našo državo in da dobi Nemška Avstrija živila iz naše države. Dokler trpi dr. Renner take laži in sovraštva polne hujskarije zoper našo državo, tako dolgo se vlada naj ne osmeli pogajati sc z Nemško Avstrijo. Namesto živil naj pošlje v Nemško Avstrijo vse nemške in nemšku-tarske hujskače, ki so še ostali v coni A na Koroškem. Na lepe oficielnc besede dr. Renerja tu; damo nič, ker vemo, da dunajska vlada zločine koroških Nemec podpira z milijoni.
- Vdanostna izjava nemškega uči-teljstva. Kočevsko nemško učiteljsko društvo je poslalo deželni vladi za Slovenijo vdanosltio izjavo, ki slove tako-le: Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani. Nemško učiteljsko društvo (Dcutschcr Lehrerver-cin) v Kočevju jc sklenilo na svojem občnem zburu 3. jtiii. 1920 soglasno sledečo vdanostno izjavo Lcr prosi deželno vlado za Slovenijo, da jo blagohotno sprejme. »Kočevsko nemško učiteljsko društvo izjavlja z vsemi rimpatiiami za državo
Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je postala njegova domovina. Celokupno nemško učiteljstvo smatra za najplemenitejšo svojih dolžnosti ne samo to, da budi in goji v srcih šolske mladine ljubezen do domačije, domovine in prejasne dinastije, ampak tudi to, da povsod, med ljudstvom vzbuja in poglablja čustva spoštovanja, zvestobe in vdanosti do nove države.« Načelnik: M, Primoscli 1. r. Tajnica: A. Ganslmayer 1. r. Kočevje, 10. jan. 1920. — Na to vdanostno izjavo je deželna vlada odgovorila: »Z zadovoljstvom je vzela deželna vlada na znanje vdanostno izjavo občnega zbora Vašega cenjenega društva z dne 3. jan, 1, 1920. Sporočite to učiteljstvu Vašega cenjenega društva ter ga povabite, da dela v šoli med mladino in povsod v javnem kot zasebnem življenju na to, da se vko-renini v srcih vseh močna državna ideja in ljubezen do naše domovine, kateri se obeta vsled zdravega in podjetnega ljudstva ter bogate prirode najlepša bodočnost, Predsednik: dr. Žerjav 1, r.
Na skupni seji delegatov 9. t. m. se je z ozirom na razpust Saveza v Zagrebu
— Za visokošolce, ki študirajo v inozemstvu, je po raizpisu odseka za prehrano z dne 28. oktobra p. L št. 11.339 dovoljeno okrajnim glavarstvom izdajati izvoznice za živila med temi tudi za 20 kg moke za. osebo na 2 meseca. Umestno bi bilo, da bi se starši, katerih sinovi študirajo na Dunaju tega poslužiili in skupno odposlali živila^ Naj bi se v ta namen sestavil odbor, ki bi to nalogo prevzel in potom časopisja naznanil, kam in kdaj naj se pošljejo živila, eventuelno denar, da sc moka skupno ku pi pri odseku za prehrano. Posamezniku je to zelo težavno in z večjimi stroški obremenjeno, ker se mora za vsako izvoz-i, nico plačali takse 10 kron. Glede živeža i bo s tem gotovo vsem visokošolcem zelo . pomagano, posebno glede kruha, katerega i na Dunaju niti za drag denar ni dobiti. ! Naj bi se tak odbor v Ljubljani čim preje j ustanovil. Slovmr.ki 1j«tti s<» naprošajo, da to notico pona*J^ti"''''>.
Nove plače s* učiteljstvo ljudskih «f meščanskih šol. Ker se novih prejemkov, ' po zakonu z dne 23. julija 1919 ne more iz-1 plačati, preden minister prosvete ne odo-i bri seznama učiteljev in učiteljic, ki naj se i pr^ved-iio na nove plače, je višji šolski [ svet v Ljubljani sporazumno z delegatom
in na discipliniranje voditeljev sklenilo po- j ministrstva financ nakazal vsem učiteljem
slati 10. t. m. deputacijo organizacij k predsedniku dež. vlade za Slovenijo, g. dr. Žerjavu in sklicati za 12. t. m. javen shod. Deputacija naj bi bila predsedniku pojasnila naše stališče glede razpusta stanovske organizacije in ga prosila posredovanja, da se vzroki razpusta v naše pomir-jenje objavijo, da se preiskava pospeši in da se proti obtožencem postopa obzirno.
Na shodu smo hoteli predvsem slovenski javnosti dokazati, da je vse naše dosedanje delovanje v slovenskih organizacijah in ^se naše skupno delovanje s Savezi drugih pokrajin našega kraljestva imelo izključno le stanovski značaj t. stremilo je za ureditvijo službenih razmer in izboljšanjem gmotnega stanja javnih nameščencev. Dežel, predsednik dr. G. Žerjav naše deputacije ni sprejel. Sporočil je, da so obtoženci že izročeni rednemu sodišču, in da za posredovanje ni kompe-tenten. Društvenemu predsedniku je še isti dan odsvetoval sklicati shod, ker bi ga moral prepovedati,
V	seji delegatov dne 13. t. m, se je sklenilo, da se skliče izredni občni zbor osrednjega društva, ker nočemo s sklicanjem javnega shoda spravljati v nevarnost obstoja skupne organizacije v Sloveniji. Na tem občnem zboru naj člani razpravljajo c stališču osrednjega odbora, ki je nastopno:
Če preiskava aožene, da so obtoženci gojili protidržavne tendence, jih naša organizacija ne ščiti, ker ni imela in nima nobenega stika z državi protivnimi elementi. Vsi slovenski javni nameščenci bi kot zvesti Jugoslovani odločno nastopili proti vsakomur, ki bi poizkušal naše stanovske borbe zlorabljati za protidržavne agitacije.
Če se pa izkaže, da so obtožbe, kakršne razširja časopisje, neosnovane, in da se voditelje razpuščenega Saveza preganja le zaradi njihovega delovanja kot izvršilnih organov naših skupnih sklepov, bi smatrali razpust Saveza in discipliniranje voditeljev kot poizkus zatreti naše organizacije in preprečiti s tem solidarnost vseh javnih nameščencev.
Prepričani smo, da so naši dosedanji uspehi le sad našega skupnega in enoduš-nega postopanja in da nam je popolna solidarnost tudi v bodoče potrebna.
Ista solidarnost mora tudi zahtevati zadoščenja onim našim nedolžnim tovarišem, ki za nas trpe.
Posebej še povdarjamo, da imajo za naše uspehe na stanovskem polju v odlični meri zasluge tovariši Hrvatje s predsednikom razpuščenega Saveza, dr. V, Benkovičem na čelu.
V	Ljubljani, dne 15. januarja 1920.
Odbor
Društva državnih »uslužbencev kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev za slovenske zemlje.
—	Župnim uradom! Vsled dopisa po-verjeništva za uk in bogočastje v Ljubljani z dne 9. t. m„ št. 6363/19 se naroča, naj župni uradi, kjer so trpela cerkvena in nadarbinska poslopja v poteku vojnih operacij kako škodo, to semkaj naznanijo. Podatki naj bodo za vsako stavbo posebej, isto [ako ločeno za poškodbe na strnili sami in na notranji opravi. Navede naj sc, ali so se poškodbe zgodile pred 31. oktobrom 1918 ali pozneje. Kjer sc jc škoda že uradno cenila, naj se vpišejo dotične številke. Ako pa kje ni bilo uradne cenitvc, naj oceni škodo župni urad sam, kar naj se pripomni, V tem slučaju jc odgovoren za previdnost cenitve župni urad. »^cidcvci jc tsc!o nujnu, -—• ^ko'. o?~ dinariat v Ljubljani, dne t6. jan. 1^20.
—	Umrla je v Boh. Bistrici g. Jera Žen, mati g. Jerica Žcbre, učiteljice v Ihanu. Naj v mitu počiva!
znatne predujme. Šolska vodstva imajo že plačilne pole z nakazili v rokah, a predujmov le vsled tehničnih zaprek ni bilo mogoče izplačati. V prihodnjih dneh bodo zadržki odpravljeni in po zagotovilu delegacije ministrstva financ pridejo predujmi za učitelje med izplačili čekovnega urada prvi na vrsto. Predsednik višjega šolskega sveta: p'of, Vadnjal.
—	Mcs-te pri Ljubljani. Občni zbot, slov, katol. izobraževalnega društva za Udmat, Selo, Moste se vrši nepreklicno dne 1. svečana 1920 ob pol 16. uri v veliki dvorani društvenega doma v Mostah. Prosi se točne in zanesljive udeležbe vseh članov in članic.
—	Šole v zasedenem ozemlju. Nas narod onkraj demarkacijske črte ic zapuščen v vseh ozirih. To zapuščen ost in ločitev od ostalega naroda bo občutil tem težje, čim manj slovenske inteligence bo tam spodaj, v kateri vidi po pravici svoje voditelje in svetovalcc. In tu pride v prvi vrsti učiteljstvo v pošlev. Vsaka občina nima sodnije in glavarstva, ima pa, ali bi vsaj morala imeti ljudsko šolo. In zato jc učitelj prvi vodnik ljudstva, zlasti v takih razmerah, v katerih se nahaja naš narod v zasedenem ozemlju. Da za sedaj niso razmere tam doli za učitelja rožnate in da bi rajši vsak služil v svobodni domovini, je pač umljivo. Vendar bo treba tudi nekoliko osebne žrtve in ne odgovarjajo poleg tega resnici mnoge govorice, ki so se širile v tem oziru, kakor n. pr. tista internacija dveh učitelj'--,, Kai se tiče gmotnih razmer, bi bilo pripomniti, da so razmeroma precej ugodne, V tem tempu, kakor je šlo do zdaj, ne sme iti v bodoče, da bo vsak inteligent povezal svojo culo, pa hajdi, narod pa ostaja sam kot čreda brez pastirja. Ne smemo videti samo sebe, ozirati sc moramo nekoliko tudi na druge — brez žrtev ni uspeha. Komur je^dajal narod kruha v svoji sreči, je moralno obvezan, da ga ne zapusti v nesreči. Zato apeliramo na naše učiteljstvo, da sc zaveda svoje naloge, ki jo ima vršiti tam doli med narodom in se vrne, kolikor je le mogoče. Obenem prosimo, da se ne razširjajo neresnične vesti in se s tem strašijo še drugi — in to ne na našo lastno škodo! P P.
—	Dijake iz zasedenega ozemlja visoko- in srednješolce, opozarjamo, naj takoj vlože prošnje za čevlje, kdor tega šc ni storil. Pravico do čevljev imajo vsi dijaki iz zasedenega ozemlja, ki so podpore potrebni. Prošnje naj še naslovijo na Po-verjeništvo za socijalno skrb, pošljejo pa v Pisarno za zasedeno ozemlje, Ljubljana, Pražakova ul. 3. V prošnji naj bo navedena številka velikosti čevljev in naj bo prošnja potrjena in priporočana od dotičnega šolskega vodstva.
—	Društvo drž. uslužbencev kralje* stva Srbov, Hrvatov in Slovencev za slovensko ozemlje s sedežem v Ljubljani ima. vsled sklepa odborove seje z dne 14. t, m. v četrtek, 29. januarja 1920, ob pol 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma izredni o b c d l zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Razpust Saveza javnih namještenika u Zagrebu in nafc položaj. 3. Sklepanje o došlih predlogih po § 9. društvenih pravil. Opazka: Predloge, ki naj o njih sklepa občni zbor, jc prijaviti pismeno odboru najkasneje S dni pred zborovanjem, t, j. do vštevši 22. jan. 1920. Zborovanja se smejo udeležiti samo člani, l<i se izkažejo s člansko izkaznico. — V Ljubljani, dne 14. jan. 1920. Odbor.
Iz Semiča, Belokranjska mladina kaže zadnji čas vedno več veselja in zanimanja za orlovsko organizacijo. Lani so prirejali semiški dijaki dobro obiskati« ■ gre n izobrazbo m razvedrilo kmečki mladini in ob dijaških sestankih so se dajala navodila za najlažji način pridobiti si kmečko mladino; s tamburico, telovadbo, govorniškimi nastopi itj zaupnim občeva-
Stran 4,
SLOVENEC. <be 17. lanuaiia 1920,
Slev. 13.
njem s kmečkimi fanti. Lep uspeh se je že začel kazati, ker so letos že nastopih Orli in nas navduševali za mariborski sestanek in orlovsko organizacijo jugoslovanske mladine. V nedeljo, 11. jan., so priredili semiški Orli v prostorih izobraževalnega društva, ki so žal za zdaj še premajhni, igro: Sinovo maščevanje, ki je za mladino kaj poučno z ozirom na 4. božjo zapoved in jc žela obilo pohvale in priznanja od občinstva, tako da se je morala isti dan zvečer ponoviti. Uvedli so nas v igro semiški tamburaši, ki so nas naravnost presenetili s svojim preciznim izvajanjem. čeprav je njih število še nepopolno. Nastopil je Orel z navdušeno dekla-macijo in zbudil v srcih navzoče mladine ljubezen do krščanskih idealov. Med odmorom so izvajali tamburaši razne jugoslovanske točke in neumorno zabavali občinstvo in semiško mladino in tako pripravljali mladi naraščaj, ki kaže zdaj povsod v Belikrajini zanimanje za tambu-rico, odkar živimo v lastni državi.
—	Razpis natečaja. Na državni realni
fimnaziji z nemškim učnim jezikom v jubljani se razpisuje mesto ravnatelja z zakonito določenimi prejemki. Prosilci za to službo naj predlože svoje z vsemi predpisanimi prilogami opremljene prošnje službenim potom Višjemu šolskemu svetu ,v Ljubljani do 15, februarja 1920. Po tem roku došle prošnje se ne bodo upoštevale. V Ljubljani, dne 13. /an. 1?20. Predsednik: Prof. Fr. Vadnjal i. r-
—	Zagrebška policija je aretirala leta 1919. 9786 oseb; vojaški oblasti je izročila 257 oseb. Pregledanih jc hi'o 2111 žensk, S30 so jih izročili v bolnišnico.
— Sumljivo zaplenjeno blago. V Mengša so detektivi ljubljanskega policijskega ranmatcljstva zaplenili Janezu Gregorcu 1600 m žice, konjsko sedlo in 6.25 m dolg gonilni ■jermen. Blago je na vpogled pri občinskem uradu v Mengšu.
—	V Fužinah pri D. M. v Polju so aferadli neznatni storilci enovprežni voziček, vreden 1000 krom. voje ukradenega voza ie naJomljeno.
—	Uspeh detektivov ljubljanskega policijskega ravnateljstva. V Starem Dvoru pri Škofji Loki je bil ukraden ponoči na 9. L m, 80 kg težak škripec z verigami, ki dvigne 15,000 kg. Detektivi ljubljanskega policijskega ravnateljstva so izsledili storilce, ki niso niti v Ljubljani.
—	Žalostna smrt Dne 14. decembra lanskega leta je izbruhnil v Paradižu, občina Sv. Barbara v Halozah v viničariji .Vobiča požar, ki je v kratkem upepelil poslopje, krmo, posodo itd. ter povzročil veliko škode. Požiga je bila osumliena bivša viničarjeva družina Janeza Kranjca, žena Marija in hči Barbara, Iz strahu pred orožniki je žena Marija, skočila v mlako in utonila, hči je pa izginila rezna-no kam. Šele 14 dni pozneje so našli otroci Barbaro viseti v gozdo na drevesu, Kjer se je obesila. Krokarji so ji že izkljuvali oči. Obe nesrečnici sta se skrbno ogibali cerkve, kajti njuna tolažba in dušna hrana je bil zloglasni »Štajerc«, dokler je izhaja1.
—	Dražba ribolova. Ribarska zakupna. okraja 28 c Dol in 29 c Moravče se bosta v torek dne 3. febr. ob 10. uri pri podpisanem okr. glavarstvu oddala v zakup potom javne dražbe in to za dobo 10. let. Dražbeni pogoji so na vpogled pri okr. glavarstvu med uradnimi urami od 9. do 12, — Okr, glavarstvo v Kamniku.
Ij Prestolonaslednik Aleksander se je
peljal dne 16, t, m. skozi Ljubljano v Belgrad. Pripeljal se je z ekspresnim vlakom ob četrt na 1 opoldne, dasi se pripelje redno ekspresni vlak v Ljubljano zjutraj ob pol 2. Regent je izstopil iz salonskega voza in je govoril s predsednikom deželne vlade dr. Žerjavom, z generalom Smiljani-čem, z majorjem Polakom in drugimi častniki. Na peronu zbrano občinstvo je regenta z živio-klici živahno pozdravljalo, ko ga je spoznalo.
lj Umrla je včeraj zjutraj v 58. letu starosti gospa Lucija O r e h e k , roj. Legat, soproga gospoda l. Orehka, posestnika v Mostah. Pogreb blage raiuice, ki se je ob strani svojega gospoda soproga mnogo trudila za našo stvar, bo v nedeljo popoldne ob pol 2. uri iz deže(ne bolnice. Pokoj večni njetu duši, vele jenieni rodbini naše sožaljel
lj Shod o valutnem vprašanju, Pripravljalni odbor zveze trgovskih gremijev vabi vse trgovce v Sloveniji, da se udeleže javnega shoda, ki se vrši v nedeljo 18, januarja 1920 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union,« Poročali bodo o našem stališču glede valutne reforme gg. dr. Ivan Tavčar, Josip Lenarčič in dr. Jakob Mohorič. Zadeva je za vse trgovce zelo važna, zato pričakujemo, da se bodo shoda udeležili,
lj Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani poživlja tem potom vse bišne posestnike in posestnice, da se polnoSte-vilno udeleže javnega shoda, ki se vrši v nedeljo, dne 18. t. m. ob 10. uri dooolHnc
v veliki dvorani hotela »Union« in na katerem se bode razpravljalo o našem stališču glede valutne reforme.
lj »Divji lovec«. V nedeljo 18. januarja 1920 vprizori Slov. Dij. Zveza (ljubljanska SO) v Ljudskem domu ob pol 8. uri zvečer priljubljena F. S. Finžgarjev narodni igrokaz »Divji lovec«. Med odmori svira orkester SO. Predprodaja vstopnic do nedelje dopoldne v zalogi »Nove založbe« na Kongresnem trgu in pri g. Modic v Kopitarjevi ulici, v nedeljo popoldne v Ljudskem domu, L nadstropje, od 3. do pol 6. ure in zvečer pred predstavo ob pol 7. uri.
Ii Krekova prosveta. Predavanje bo v nedeljo dne 18. i m. ob pol 6 v društvenih prostorih. Predava č. g. msgr. V, Steska, K obilni udeležbi ste vabljeni.
lj Krekova prosveta obhaja v nedeljo svoj društveni praznik. Vse članice naj sc udeleže zjutraj ob pol 6. uri pridige in nato skupnega sv. cbnajila v stjlnici lj Zveza služkinj vabi vse članice, da se udeleže v nedeljo društvene služhe božje in skupnega sv. obhaiila v stblnui.
lj Iz dramskega gledališča. Delavska predstava v soboto, dne 17. t. m. odpade vsled gostovanja ge. Borštnikove in g. Skr-binška. Vstopnice veljajo za delavsko predstavo »Hlapci« dne 1. febr, t, 1.
lj Zveza nohtnih organizacij v Ljubljani vabi vse člane in članice na sestanek, ki se vrši v ponedeljek dne 19. januarja 1920 ob tričetrt na 20. uro v pismonoški dvorani na glavni pošti. ZPadeva važna in nujna. Pridite vsi točno in polnoštevilno. — Odbor.
lj Popisovanje beguncev. Radi bližajočih se občinskih volitev se vsi v Ljubljani stanujoči begunci poživljajo, da se pridejo prihodnji teden, t. j. od 19. do 24. t. m. zglasiti v Pražakovo ulico št. 3, I. nadstr., in sicer vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne. Volivno pravico imajo vsi oni 21 let stari begunci, ki so bili policijsko zglašeri pred 1. februarjem 1918 in še tukaj prebivajo kakor tudi vsi javni nameščenci, ki imajo o b razgrnitvi voliv-nih imenikov v Ljubljani svoje bivališče. Volivno pravico imajo dalje vse one begunke, ki po 21 let stare, prebivajo 2 leti v Lmbljari in so dovršile kako 8 razredno ljudsko šolo, kako meščansko ali J razredno srednjo šolo. Volivni upravičenci ne odlašajte in pridite vsi! Rok se ne podaljša
lj Nevaren tat prijet. V nekem izkuhu v Ljubljani so aretirali detektivi ljubljanskega policijskega ravnateljstva 19 letnega Matijo Cerarja. ki je osumljen, da ie v družbi Ivana Šebata iz Predtrga pri Radovljici in Mateja Strleta z Dobrove ukradel na Dolenjskem kobilo z žrebetom. Cerar je tudi ukradel kolo pri Figovcu in je osumljen še več tatvin koles. Zasleduje ga tudi sodišče na Vrhniki,
lj Nepoštena vajenca. Dne 13. t. m. ob 21. uri sta dva policijski stražnika aretirala dva mesarska vajenca, ki sta nesla j>olna nahrbtnika prekajene svinjine. Svinjina je bila ukradena. Vredna je 735 K.
lj Nevarno tatico Ivano Trii ar, ki jc bila 13 krat predkaznovana, je policija aretirala, ker je ukradla v Vrhovčevi ulici dvoje moških hlač.
lj Ljubljanski tat aretiran v Celju. — Orožniki v Celju so aretirali Edvarda Oto-repca iz Šmarja, ker je kradel v Celju in okolici. Našli so pri njem dve kolesi, ki ji je ukradel v Ljubljani.
lj Beg z Grada. Od lopovov, ki so ponoči od 8. na 9. t. m. ušli iz zaporov na Gradu, jih je že šest pod kliučem. Prvega so aretirali orežniki špr dija v Mlakarjevi hiši na Laverci št. 13. Preskrbljeno je, da zdaj ne bodo ušli. V kratki dobi svoje prostosti so ^beguncu izvedli na Dolenjskem več tatvin.
Orlovski vesfnlk.
Okrožni tečaj ljubljanskega orlovskega okrožja se vrši v nedeljo 18. t. m. v telovadnici Ljudskega doma od 8. do 12. ure.
Orliškim krožkom! Nameravana va-diteljska seja, ki bi se imela vršiti v ne deljo 18. t. m. ob 15. uri v telovadnici ^Ženskega učiteljišča«, odpade vsled razgovora in seje vseh krožkov, ki sc bosta vršile isti dan ob pol 14. uri v Jugeslov, tiskarni, III. nadstr. Vsak krožek naj pošlje vsaj 2 zastopnici. — Bog živil
Šentjakobski Orel v Ljubljani opozarja svoje člane na današnjo odborovo sejo in fantovski večer, ki se vrši v Šentjakobski prosveti ob pol 8. uri zvečer. Vsil
Moste pri Ljubljani. Orlovska akademija in slavnosten sprejem članov se iz tehničnih ozirov preloži na zadnjo nedeljo v svečanu. Nastopijo člani, članice in go- j jenke. Slavnost, pri kateri bo sodeloval j domači pevski zbor, sc zaključi s skupino i marmornatih kipov.
Orlice in Orli v Domžalah prirsclc v nedeljo, dne 18. januarja popoldne ob pol 4. uri v Društvenem domu s prijaznim sodelovanjem si. domžalske goabc s voj prvi javni nastop. Nastopijo tudi rfoionke in naraščaj. Spored je obširen in vrlo zanimiv. Srčno vabimo k udeležbi!
HalnoDelSa poroCila.
Trumbič zahteva ozemlje od RaSe do JUbanlle.
Pariš, 16. januarja. Po dveurnera razgovoru z Nittijem v soboto 10. t, m. se je noša delegacija sestala z zavezniškimi ministrskimi predsedniki. Zastopani so bili Pašič, dr, Trumbič, dr. Žolger in Radovič, od zavezniških ministrskih predsednikov pa Clemcnceau, Lloyd George, Nitli z nekaterimi člani svoje delegacije. Amerika ni bila zastopana. Dr. Trumbič je postavil tezo jugoslovanske delegacije z odobrenjera bel grajske vlade, da naj gre nova italijanska meja po Wilsonovi črti, od Julijskih alp do iztoka Rašc, tako da bi notranja Istra ostala cela Italiji. To črto je odredil Wilson in sta jo sprejeli tudi Francija in Anglija. Dr. Trumbič je rekel, da pomenja to amputacijo na našem narodnem telesu, kateri se mora naš narod samo v sedanjih splošnih razmerali prilagoditi. Za 400.000 naših ljudi, ki bodo od nas odtrgani, je zahteval dr, Trumbič mednarodnega jamstva, da bodo uživali gos?odarc!'o in narodno avtonomijo. To žrtev prinašamo samo jx»d pogojem, da se Italija odreče vsakemu namenu, da še dalje razširi svoje meje v naše narodno telo. Dr. Trumbič je dokazoval, da se Trsi ne more zdržati brez naše pomoči, ker bi brez nas Nemci prej ali slej prišli do Trsta in pottiali gospodarji na Jadranu. Nadalje je zahteval, da mora vsa morska obala od RaSe do Albanije priti pod suverenitelo naše države, ravno-tako tudi vsi otoki, ki tvorijo vsi geografsko, etniško in ekonomsko celino z našo državo. Ako bi Italija dobila samo en otok, bi bil to povod novim sporom. Italija naij ostane na zapadni obali Jadrana, kakor Jugoslavija na vzhodni. Tako moreta biti prijatelja, ker bosta vsak v svoji hiši, drugače ne. Kar se tiče 60.000 Italijanov, ki bi ostali v naši državi, ni to toliko, kolikor je Jugoslovanov samo v Trstu. Te Italijane bi zadovoljili, kar tiče jezika.
Z ozirom na vprašanje Zadra je rekel dr. Trumbič, da nora pripasti pod našo suvereniteto, da pa je naša država pripravljena, dovoliti mu lokalno in administrativno avtonamij-i. V avtonomni delokrog pa bi se imeli sprejeti samo oni posli, ki spadajo izključno v interese mesta, medtem ko bi se ineli vsi ostali posli opravljati kot državni ter bi spadali izključno v komp~tf?nco državnih oblasti. Nadalje je pobijal dr. Trumbič označevanje Reke kot corpus separatum, ki ga je italijanska vlada popularizirala v napač-
nem zmislu, kakor da bi Reka bila kdaj tvorila neodvisen političen del s pravico samoodločevanja. Corpus separatum Reke ni imel nikdar državnopravnega položaja, temveč je bil samo administrativnega pomena, ki so ga Mažari skušali izkoristiti, da bi mogli proti Hrvatom zagospodovati Reki, Kar s tiče reške luke in železnice, so bile to državne zgradbe, vsled česar je zahteval dr. Trumbič, da morajo priti pod direktno oblast in upravo naše države. To se tiče tudi Sušaka b Porta Baroša. Rekel je, da luka in železnice niso Last mesta Reke. Vse to so zgradile nekdanje dežele krone sv, Štefana, pri čemur so morali sodelovati Italijani. Kar se tiče Zadra, ne more več dovoliti, kakor občinsko samoupravo. Po dr. Trumbičevih poi"°nilUi o etnografskih in gospodarskih razmerah Zadra je zaključil Lloyd George, da ima Zader vsekakor ostati pod našo suvereniteto z lokalno in administrativno avtonomijo, ki bi se n^j za jamčila po zvezi narodov. To sc more smatrati kot rešitev tega vprašanja, ki jo bo mirovna konferenca sklenila glede Zadra., Dr. Trumbič je med drugim pobijal tudi načrt vmesne države, ki bi nam odvzela znatne dele na Kranjskem in Hrvatskem ter nam tako odtrgala okoli 200.000 naših ljudi. Lloyd George se je zanimal tudi za to vprašanje in s« j« pokazal naklonjenega argumentom dr. Trumbiča. Izgleda, da je ideja take driar ve končno propadla.
Glede Albanije je rekel dr. TrumbiŽ, da ne stne Italija v njej dobiti nobene oblasti, niti formalnega mandata ,ker bi bil to začetek okupacije. To je zagovarjal s stališča vojaške varnosti, kakor tudi c političnega in verskega vidika. Ta morebitni mandat Italijo je primerjaj z mandatom Avstrije v Bosni. V slučaju pa, da bi Va-lona jm padla Italiji, južna Albanija pa Grški, je zahteval, da dobi naša država verno Albanijo s Skadrom, ki bi dobil lo-j kalno ira administrativno atvtonomijo ka-1 kor Zader in Reka. Meje naše države pa ! bi sc morale potegniti do reke Drina. V j svojem ekspozeju je dr. Trumbi č zahteval nevtralizacijo našega teritorija na meji Karavanke—Raša .dokazujoč, da bi mogli Italijani vsak čas prekoračiti Dravo in Savo ter prodreti do Ljubljane in Zagreba. Splošno se sodi v političnih krogih, da se teza, ki jo je postavil dr. Trumbič; resna in iskrena, medtem k oltalijana doslej Se niso stavili resnih konkretnih predlogov.
zgubljena?
MIROVNA POGODBA Z MAŽAKL
LDU Pariz, 15. jan. (Dun. KU) Agen-ce Havas poroča: Mirovna pogodba, ki se je izročila mažarski mirovni delegaciji, je sestavljena v enakem zmislu kot saintger-mainska mirovna pogodba. Odstavki, ki sc nanašajo na zvezo narodov in na interese izven Evrope, nadalje na vojne ujetnike, reparacije, letalstvo, pristanišča, vodne ceste, železnice itd., se na obeh listinah glasijo enako. — Mirovna pogodba našteva nato natančneje meje Mažarske. Mažarska priznava popolno neodvisnost srbo-hrvatsko-slovenskc in češkoslovaške države. Meje med Mažarsko in srbo-hrvat-sko-slovensko državo ter Romunijo določi sedmeročlanska komisija. Mažarska se na korist Italije, srbo-hrvatsko-slovenske države, Romunije in Češkoslovaške odreka vsem pravicam in naslovom do onih ozemelj bivše Avstroogrske monarhije, ki so bila kot sestavni deli teh držav utelešena monarhiji. Češkoslovaška se obvezu-
S' da na desnem bregu Donave južno od ratislave ne bo zgradila utrdb. Mažarska se odreka vsem pravicam do Reke in sosednjega ozemlja bivšega ogrskega kraljestva v korist Italiji v okvirju onih meja, ki se določijo kasneje, in se zlasti obvezuje, priznati pogodbena določila, ki se bodo o tem sestavila. Nadalje se odreka na korist Avstriji vsem pravicam ogrskega kraljestva, v kolikor se tiče ozemlja, ki leži
MAHINACIJE FRANKOVCEV. Bakar, 16. jan. Obmejna policija je našla pri neki gdč. Radetič pisma dr. Franka in dr. Saksa, naslovljena na osrednjo frankovsko organizacijo v Zagrebu. Policija je pisma zaplenila. Med drugim so našli tudi pismo, naslovljeno na Štipe Vu-četiča, v katerem ga pozivlje dr. Frank, naj pride do Jablanice, kjer ga čaka ladja, ki ga bo prepeljala na otok Rab, odkoder ga bo italijanska lorpedovka prepeljala v Opatijo. Frank piše Vučetiču, naj pride čimprej, ker gre za važne stvari. Policijska oblast v Kraljeviči je stopila v zvezo v. orožništvom, ki je Štipa Vučctiča nreti-
IZPROČITEV VILJEMA, LDU Pari.?, 15. januarja. (DunKU) — »Agence Havas« oorača; Ministrski pred-
zunaj določenih mej. — Vojašlta določila se strinjajo z onimi, vsebovanimi v saint-germainski mirovni pogodbi, ravno tako tudi točke, ki se tičejo reparacije. Mažarska dovoljuje vsem zavezniškim državam opcijsko pravico do letne dobave gotove množine premoga iz pečuških premogovnikov, in sicer za dobo petih let. Razdelitev in vrste finančnih bremen Mažarske« v kolikor jih bodo nosile Češkoslovaška, Romunija in srbo-hrvatsko-slovenska. država, se bodo po ozemlju, ki preide pod njihovo suverenost, določile v zmislu finančnih določil predstoječe pogodbe, ki so identična z onimi, navedenimi v sainiger-mainski pogodbi, toda z izjemo dveh dodatkov. Določba, da mora Mažarska vzdrževati armade, ki so jo zasedle, se ne nanaša na vojaške operacije, ki so se izvedle po trinajstem novembru 1918 brez dovoljenja glavnih zavezniških držav. V tem primeru bo reparacijska komisija določila delež izdatkov, ki ga bo morala nositi Mažarska. Z druge strani pa se še posebno določa, da bo mažarska vlada poleg ma-žarskega javnega dolga morala zaj&mčitj tudi še. njen delež avstrijskega dolga kot prispevek k splošnemu, dolgu Avstroogrske. — Gospodarska določila so slična onim v saintgermainski pogodbi, izvze:nši nekatere točke, ki se nanašajo na gospodarsko razmerje med Avstrijo n Mažari *
sedniki zavezniških držav so izgotovjli besedilo note, ki se bo naslovila v imenu vrhovnega sveta na holandsko vlado in Id zahteva od nje, da izroči cesarja Viljema II. Nota, ki se bo izročila nemara v nedeljo, sc nanaša na člen 220 versailleske mirovne pogodbe, ki predvideva obtožbo bivšega nemškega cesarja. Zavezniki vabijo Holandijo, naj izpolni ta čin pravičnosti. Nota ima prijateljski značaj.
STAVKA POŠTNIH USLUŽBENCEV V ITALIJI.
LDU London, 16. januarja. (DunKU) Iz Rima poročajo, da se jc z današnjim dnem začela splošna stavka vseh poštnih, brzojavnih in telefonskih nameščencev v
štev. 13.
SLOVENEC, ane 17. fenuaala: T92L
Sfr*H 5<
Prosveta.
pr »Mladost«, glasilo slovenskih Orlov je izšla. List je dobro urejevan in prinaša na naslovni strani sliko pokojnega prvega predsednika Orlovske zveze, dr. Lovra Pogačnika. Članek mu je napisal Anton Komlanec. Članek »Sebi in bratom za na pot« je spisal Jože Stabej. Sledita dve »Pesmi s Korotana«, ki jih je spesnil Vide. Dalje so v listu članki: Filip Terčelj: Fantovski večeri. — Janko Podkrajšek: Orlovski naraščaj. — Franio Petrovčič: Eden izmed njih. — Tone Loč-nik: Orel in delavec. — Dalje so končani •članki: Vaditeljski proste vaje za 1. 1920. Nekaj opazk k zdravstvu (Dr, M. Justin). Boks (Pire). Vaje na orodju. Zelo bogat je tudi zadnji del z drobižem in dopisi, ki slika delo orlovske organizacije.
pr »Slovenka«, glasilo našega žen-rtva, je izšla v svojih zadnjih številkah v enem zvezku in prinaša obilico lepih člankov. Drica Angela Piskernik je spisala dva članka: »Poklic in materinstvom m »Dvojna morala«. Več prispevkov ima v listu tudi naš pisatelj č. g. Ksaver Meško. Zadnji del lista je posvečen posebno gibanju naših Orl' — V bodoče bo list izhajal vsaka ci meseca na 16 straneh, a stal bo samo it) K, List je potreben in dolžnost vsake zavedne Slovenke je, da se nanj naroči. Čim več ko bo naročnic, tembolj se bo list večal, tembolj bo napredoval.
pr Geografsko društvo. Po dolgotrajni pavzi vsled vojne je v oktobru 1919 začelo znova svoje delo tudi Geografsko društvo (poprej: Srpsko Geografsko društvo); pa predvsem upa in trdno pričakuje, da mu pristopijo novi člani iz cele naše ujedinjene države. Društvo ima dvojno nalogo: da pomaga geografskemu raz-iskavanju in proučevanju jugoslovanskih pokrajin in da geografsko vedo o teh deželah širi med našim ljudstvom. Oboje hoče doseči potom strokovnih in popularnih predavanj, pa z izdavanjem časopisa »Glasnik Geografskog Društva« in prirejanjem ekskurzij. Člani društvo so: redni (strokovni delavci, ki plačajo letnih 20 dinarjev) in izredni ( z letnim prispevkom 12 dinarjev). Vsi člani dobivajo zato brezplačno društvena izdanja in se udeležujejo popularnih predavanj in ekskurzij društva. Redni člani se vrhutega udeležujejo tudi strokovnih predavanj in smejo vporabljati društveno knjižnico. Za ustanovne člane smatra se one državljane, oziroma zavode, ki poklonijo društvu enkrat za vselej najmanj 500 dinarjev v gotovini ali vrednosti; oni imajo vse pravice rednih članov. Vsa društva in znanstvene zavode obenem pozivamo, da stopijo z nami v menjo svojih publikacij. — Geografsko društvo, Beograd - Univerzitet.
Fran Malasek, Grm.
Kmetijsko šolsfivo na Češkoslovaškem.
V zadnjem času se je sprožilo vprašanje o pomnožitvi in ureditvi kmetijskega šolstva v Sloveniji. Razni strokovnjaki širšega ali ožjega obzorja izrekajo tukaj svojo sodbo. Zavzemajo se za internate s posestvi s celo ali polletnimi tečaji, nekateri pa priporočajo navadne zimske šole.
Za zgled naj nam služi šolstvo poljedelsko visoko stoječih držav, v katerih je tudi strokovno šolstvo na vrhuncu.
Mlekarski inštruktor A, Pevec daje za zgled Dansko, katera ima v splošnem gotovo zelo dobro šolstvo, in vsled tega stoji tam kmetijstvo na visoki stopinji.
Jaz kot rojen Čehoslovak si dovolim Izraziti svoje misli o uredbi kmetijskega golstva na Čehoslovaškem.
Čehi imajo danes visoko poljedelsko Solo in dve akademiji, na katerih se izobražuje naraščaj profesorjev, znanstvenikov, vodij velikih posestev in kmetijskih organizacij itd. Vsled izvrševanja agrarne reforme se veleposestva razdele na vele-
posestniške uradnike, kmete in invalide, katerim primanjkuje zemlje.
Za take posestnike, ki hrepene po boljši izobrazbi, je ustanovljeno kakih 12 srednjih kmetijskih šol, katere so sedaj štiriletne.
Obisk teh šol je dovoljen proti zagotovitvi samo takim učencem, kateri bodo doma gospodarili in ne smejo iskati nika-kih javnih služb.
Take šole se bodo počasi tudi pri nas ustanavljale in bo njih ustroj zahteval velike vsote. Saj je moderna srednja kmet-ska šola v Chrudimu na Češkem stala blizu 600.000 K v mirnih časih. Češka ima i 17 dvoletnih kmet. šql, Moravska 7, Šlez- i ka 2, Slovaška 5. Zimskih šo! ima Češka 35, Moravska 46, Šlezka 3. Pcleg tega so še vrtnarske in sadjarske, mlekarske in gospodinjske šole v številu 35. Gozdarskih šol je 11. Torej je vseh kmetijskih šol 166.
Za širše kmečke sloje pridejo v po-štev v prvi vrsti le zimske kmetijske šole, trajajoče po 6 mescev. To je razvidno iz števila teh šol (84). Na Češkem so večji posestniki kakor na Moravskem, zato se taip vidi večje število dveletnih šol kakor na Moravskem; pri zimskih šolah je pa število obratno, Ako šteje cela Čehoslova-ška 14 milijnov prebivalcev in meri 140 tisoč km', pride 1 šola na kakih 84 tisoč prebivalcev. (Samo na Češkem in Moravskem na 50 tisoč prebivalcev). Na Čehoslovaškem je 60 odstotkov kmetovalcev, ška 14 milijonov prebivalcev in meri 140 40 odstotkov pa delavcev in meščanov.
Tako pride 1 kmetijska šola na 50 tisoč kmetovalcev.
Število potrebnih šol v Jugoslaviji.
Ako bi primerjali našo državo Jugoslavijo s Čehoslovaško, bi morala imeti naša država, katera bo štela kakih 13 milijonov prebivalcev in merila okoli 220 km' pri 80 odstotkih kmečkega prebivalstva, kakih 143 kmetijskih šol."
Ako bo Slovenija štela 1 in pol rnili-. jona ljudi, bi morali imeti najmanj 18 kmetijskih šol in bi prišla 1 kmet. šola na kakih 71.000 kmetovalcev.
Sedaj pa imamo na našem ozemlju 4 kmetijske šole (ne štejem 2—3 gospodinjskih, lansko leto ustanovljenih), katere so 1—2letne.
Manjka nam še 14 kmetijskih šol.
Pri lanskem vpisovanju se je zglasilo visoko število prosilcev za vstop v kmet. šole in jih je bilo veliko odbitih; ti se ne morejo nikjer izobraziti in zamudijo tako eno leto.
Ker imamo na Slovenskem le maie posestnike 10—20 oralov zemlje( le nekatere večje) zadostuje za teoretično podlago zimska šola v dveh tečajih. Prvi tečaj služi za utemeljevanlno predizobraz-bo, drugi zimski tečaj je pa strokovni,
Praktična uredba kmetijskih šol.
Da pri ustanovitvi takih šoli ni treha velikih stroškov, je simc ob sebi umevno. Soj so take šole na (Vil cm ustanavl ale zasebne korporacije in društva.
Zimske šole obiskujejo mladeniči 16 io 20 let st-o, iz nilbližje okolice, Aileri p: ihajajo ob 8. uri vs-iko m 10 v -ole in r dhajajo popoldne ob 4. uri domov. Za kosilo vzamejo	kruh, ma^lo ali sir
\i drugo. Tak ob'*.: jt; n.u^ č le fantem, ki imajo 4 do 6 km daleč domov.
To ima tudi svojo dobro stran, ker se fantje okrepijo v hoji, navadijo točnosti in zgodaj vstajati.
Ker so pri nas v Sloveniji posamezne vasi raztresene in zelo oddaljene, bi bilo treba za tako oddaljene učence preskrbeti stanovanje in hrano na zavodu. Naša Slovenija ima zadostno število primernih graščin s posestvi, katere bi se dale za take šole lahko preustrojiti. Ena taka graščina je že državna last, in sicer Mala Loka na Dolenjskem, Tam bi se dala z malimi stroški za ureditev učilnice, nabavo učnih knjig in pripomočkov ustanoviti celoletna kmetijska šola. Posestvo ima 105 ha zemljišča, ki ne pridejo v poštev pri agrarni reformi, in bi tako najbolj koristila ta-mošnjim kmetovalcem. Posestvo samo ob sebi brez šole jc za državo stran vržen
denar, ker je bilo do danes le pasivno,
Po leti bi se učenci na posestvu naučili umno gospodariti, vzgojevati sadno drevje v drevesnici, katera bi se ustanovila in bi imeli priliko videti vse druge kmetijske panoge, poleg pitališča prašičev in mlekarne v St. Lovrencu,
Zimske kmetijske šole zadostujejo za teoretično podlago učencem, kateri imajo doma lepo urejena posestva in so zelo pouka željni.
Tega pa v nekaterih naših krajih ni in tam bodo na mestu celoletne šole.
Drugi kraji za kmetijske šole so graščina Bokavce, p. Vič, Križ pri Kamniku, Radovljica ali Kranj, okolica Ptuja, Radgone, Prekmurje in druge, tako da bi se število 18 lahko doseglo.
Seveda, danes nimamo zadosti usposobljenih učiteljev-strokovnjakov, Pri tem naj bi si država pomagala s tem, da izroči vodstvo šole izkušenim strokovnjakom, kateri izvršujejo danes pisarniške posle in tem bi se dodelili za pomoč pri poduku asistentje.
Vse druge pomožne predmete podu-čujejo lahko ljudskošolski učitelji in drugi strokovnjaki (gozdarji, živinozdravniki.)
Da ni treba takoj celih kmetijskih univerz, ve vsak, tudi posestev ni treba. Zadostuje 1 do 2 ha zemljišča za po-skušnje, sadovnjake, drevesnicc, trtnice, čebelnjak in kurnico i. dr.
Praktično gospodarstvo se nauče z obiskovanjem gospodarstev v okolici, pri tem sc jim pove, kaj je prav in kaj ni.
Koncem tečaja se naredi 1 tedenska ekskursija v sloveče kmetijske kraje.
Tudi obiski razstav so na mestu, in bi priporočal vsako leto redno ekskursijo ene ali druge šole na bratsko Češkoslovaško, Država državi bi morala iti na roko in preskrbeti prosto vožnjo.
Visoke teorije tudi ni treba. Učenci naj se nauče računati, pisati, spoznajo naj temeljna poglavja vseh gospodarskih panog in vse poglavitno, da postanejo dobri, praktični kalkulantje.
Posebne važnosti je pa kultura rastlinstva in pridelek na 1 ha.
Današnji pridelek je pri nas na 1 ha povprečno 8 do 10 q žita. Mi moramo pa skušati dobiti 20 do 30 q na ha.
Iz tega jc torej razvidno, da imajo kmetijske šole veliko bodočnost in zelo težko nalogo. To ne bode doseženo v 1 do 2 letih, ža to bo treba desetletij smo-trenega dela, Saj se dela na Češkem že 50 let na tem in vendar kultura tam še daleč ni na vrhuncu.
Najprej samopomoč!
Da nam država iz lastnega nagiba ne bode takih šol ustanavljala, je samo ob sebi umevno.
Nagib mora priti od ljudstva samega. Na Češkem se je ljudstvo zanašalo na samopomoč in si je samo iz lastnih sredstev ustanavljalo kmetijske šole. Najeli so prostore in zemljišča, nabavili učne pripomočke in šola se je začela. Podporo so si izposlovali od države, dežele, hranilnic in posojilnic, gospodarskih društev itd. Tako so postajale privatne šole. Šele potem so kmetski zastopniki v državnem in deželnem zboru predlagali, da se te šole prevzamejo v deželno upravo in so ob enem dosegli, da jc dežela ustanavljala nove šole.
To bode tudi pri nas edina pol za dosego tega cilja,
* * *
g Zagrebški živinski trg. 14. jan. Na današnjem trgu je bilo dovolj lepe živine, toda cene so bile zelo visoke. Za blago se je plačalo od 9 do 15 K žive teže, a zahtevali so celo 16—17 K, kar je pa pretirano, ker se po teh cenah seče meso v mesnicah. Teleta so se plačevala po 12 do 15 K .Visoke so tudi cene svinjam: 26, 28 do 30 K, no, zahtevali so tudi do 32 K. Pujski so se prodajali po 250—7000 K za komad. — Na trgu so bile tudi velike množine sena ne ravno najboljše kakovosti. Cene 140—200 kron za meterski cent, stelja po 90 K, slama po 110—120 K.
g Ribarstvo, Slovenska kmetijska družba naznanja vsem ribičem, da sc do-
bivajo ribolovne knjižice vsak dan med 9, in 12. uro dop. Ribolovne knjižice se izdajajo samo za eno leto in stanejo s kole-kom 10 K. Po pošti se bodo pošiljale lc onim, ki vpošljejo v naprej poleg predpis sane pristojbine, tudi poštnino in osebni popis.
Bivše c, kr. okr. glavarstvo v Kočevju, in to še pod predsedstvom okr^ glav. O. Merka, je poslalo dne 8, avgusta 1918 občinskemu gospodarskemu svetu, in sicer v roke šolskemu vodstvu v Do-i brepoljah, 5000 K s sledečo pripombo;
»Denar naj se porabi v prvi vrsti z a vsled toče oškodovane, ki niso v stanu si živil nakupiti. Denar naj se porabi za nakup živil zanje (za občine Videm, Podgora, Kompolje).^
Kmalu nato je podpisani kot pred' sednik takratnega obč. gosp. sveta sklical več sej, pri katerih se pa odbor nikakor ni mogel odločiti, kako bi se ta deaar. razdelil, še manj pa, da bi se nakuptlc živil, ker jih takrat ni bilo dobiti. Končno predlaga podpisani, naj. bi, sc poslani denar razdeli] po seznamu, ki ga ie sestavila tuk. oro-<niška postaja, in ki jc označila vse oškodovance takoj naslednit, dni po nesreči. Tozadevno se je stavilo tudi vprašanje na okr, glav, dne 24 marca 1919, nakar je ono dne 5, maja 1919 odgovorilo, da je zadevna vsota 5000 K razdeliti med posestnike občin Videm, Podgora in Kompolje po razmerju njihove škode po toči označene v dotičnih seznamih.
Takoj naslednjo nedeljo 11, maja 191$ je bila sklicana zadnja seja, kjer bi se že končno rešila ta kočljiva zadeva. Podpisani jc po zgoraj označenem seznamu sorazmerno razdelil vsoto med vse vpi» sane posestnike ter se je v prvi vrsti ozi« ral na najemnike. Odbor je predlagani seznam ovrgel s pripombo, da se ne strv nja s seznamom, ki ga je površno sesta-vila tuk. orožniška postaja. Ker se odbor nikakor ni mogel odločiti ne za en, ne za drug predlog, se je izjavil, da naj razpolagam z denarjem sam, nakar ga je podpisani vrnil na odgovornost odbora okn glavarstvu, dne 12. maja 1919.
Dobrčpolje, 2. januarja 1919, Viktor Sclmeiger, učitelj.
Uprovfgadla,
a Krompir in fižol. Splošna gospodarska zadruga je dobila novo in zadnje pošiljatev krompirja. Krompir je odbran Kdor članov si hoče krompirja nabaviti, naj se zglasi v Splošni gospodarski zadrugi tekom 4 dni. Krompir stane 1 kg J K 30 vin. Prodajal se bo v poljubni množini. Obenem se bo v poljubni množini prodajaj tudi fižol, kilogram po 4 krone 20 vin. —. Načelstvo.
društva »Dobrodelnost* v Ljubljani
o korcsi siral, skpcsK, isseaiidoo in biraiese. 131? dsfeštaffla e skupni ore&
nosi, 80.000 K.
S«asssi ciiaajsiek o orestaosfl
20.000 kron.
Ssrsicfea 2 krosji. 5xeš&a 2 kroni.
Srečke se naročajo v loterijski pisarni *
Ljubljani, Poljanski nasip št. 10. žrebanje bo 3. febr. 1920 ob 6. uri zvečer,
išče skupaj s sestro stanovanj« ijuii in hrano pri kaki dobri druži, ni. Ponudbe pod s&ntluaa* na uprav-
uištvo Slovenca.
^nrpifnp SP tak°3 l,ridria služkinja
pitj IHO iSU za vsa hišna dela proti lirani in visoki plaži. Naslov pov« upravništvo »Slovenca pod št. 173.
Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Obču-,tek zadovoljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza-fluid, 6 dvoj-natih ali 2 veliki špecijalni steklenici 27 K
Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi FeHerjevimi Elza krogljicami, 6 škatljic 12 K. — Zelodcc okrepčtijo-ča Švedska tinktura 1 steklenica 12 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubi-ca donja, Elza trjj št. 134, Hrv. D
Qbl. l^onccs. informačni zavod
Drago ISeselja^
Ljubljana donl^arjepo ncibr. 5
dobavii a vse kreditne in privatne informacije vtu-in inozemstvu V abono-mentu ter pop,;me«no cene zmerne,	613T>
Naprodaj je
katera bi se rada priučila slovenščine, ifiča s anovanja s brano pri boljši rodbini v Ljubljani. Ponudbe pod »Češka Nemka 201« na upravništvo.
za večji grajski vrt na Koroškem se sprejme takoj. Ponudbe s spričevali in event. sliko, ter zahtevo plače pri popolni prosti oskrbi pod zelenjava in cvetlice 148 na upravo lista. Isto-! tam se sprej-i me tudi k službenim konjem in'za druga domača dela. Ponudbe po .Koniar 148" nn upravo lista.
garancijo 10><15 objekt Eltstra rapid. z iskalnim steklom in popolno opremo. Da so tudi mate«'ijata za SCO K. Vse skup za 700 K. Naslov povo uprava tega, lista pod št. 193.
tio naravne velikosti, kakor tudi o«;-uaie portrete na platno izvršuje umet-
n,s!KaI[f1 Davorin RcvSek
prvi fotografski 111 povečevalni zavod Ljubljana, .»o.iKlvonska ulica št. 34 a
Kupim
Ho
cm
_____J5 ce** IS ,'■! <_
M 10 la) UrtS
n
rti! <51
a
D
v mostu ali bližnji okolici. Ker je valutno vpsošnnjn n»>no, ugodno priti-U« /a. pro< ajo. Ponudbo pod Uro ur. n ari)<ko na upravo Slovem'*!
usbest in tehnične materiale
ima v zalogi ODON KOUTNY Kolodvorska ulica 3/.
1 PM «;flCPCil/n Pragerskem ob Ll>}JU ' UJl )i»o državni cesti se proda. Fr. Tomšič, Št. Jurij, ob j, žel.
lUna-žeicznaio vino lelsarjn PICGOfU -jn v Ljubljani, Bu-na;siia cesta krepča maiokivne, nervozne, oslabele, odrasle in otroke. — Naročila proti povzetju.



kupuje Fian Kos, Ljubljana, Židovska ul. 5.
Vii v m vsako množino bras ovib hio-
StU lil dov od 25 cm debolaie naprej, I'ukor tudi hrastovo uesi;e 26 do 30 min debele oziroma ua/agane fr zc za par-
dobra mlekarica, se kupi ali Mmenia za drugo inontafonako pasme. Ponudijo na V. ScagneUj, L.;ubi;aua, Šelenburgova u ica št. 6.
last za usni

v * a
H®
za čev.je
l'Af	.1 Aii.it A.i
UWUU UUCl^lliV.

t; ceno
vagon Liubluma r!i OdLiošiljalna po-j staie na van sle- ovar:in pnrketov: n parna i a f; a (•litbi.nnn, Metelkova! ultca i.	j
ponuja le na debelo in za ekspoii AUšgaior Clieimca; Company
(Lastnik dr. Olou Kunz)
1 1 [ i n 'i i lfl U u a, i m r*f u	I I
•>,»».>J ,1L	i i-
Telefon U.,119.
Širite „Siaveaca"i
Stran 6.
SLOVENEC <fee 17, feumarfe. 1920.
Stev. t3.
Odda se služba
stenografinje
v poštev pride le izvežbann moč; dalj«
knjigovodje
oz. Itnj-Govodtnrje kod pomožna moč.
Ponudbe s priporočili naj s« pošl ejo na spodnji naslov.
Kapi se stara
trg. oprava
vsake vr»te, tehtnice, uteži i. t d.
Ponudbe na I. ljubljansko delavsko kontnmua društvo, .vongtesai trn 2.
licem mesta
v provinci
kot ikltllsin oskrbnik, računovodja opora šefa ali podob, v stavb, podjetništvu, večj> opekarni, pri žagi, lesu-trgovini mlina, poljubnem tovarn, po-djetia ali veiejiosestva.
Sem 47 1. star, kat. o žen jen, brez otrok, zdrav iu krepak, sposoben za potovanja, trg. dobro izobražen, vešč v vseh na vodenih panogah, ter vešč slov. hrv. in nem. jezika popolnoma ter italj. za služb, porabo. Nastop lahko v febr. ali marcu. Prij. ponudbe pod H F S 102 na upravo lista.
mu
Brez posebnega obvestila.
193
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša preljubljena in dobra mati, stara mati, tašča in teta, gospa
Neža Klinar
hiSna posestnlca
danes opni dne po kratkem trpljenju v 79. Letu starosti previdena s* sv. zakrameuti za umirajoče Bogu vdano preminula.
Pogreb nepozabne rajnice se vrši v soboto dne 17. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti Sava št. 23, na pokopališče na Jesenicah.
Jesenice-Fužine. dne 15. januarja 1920.
Žalujoči ostali.

Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo pretužno vest, da je naša predobra soproga in mamica, oziroma teta in tašča, gospa
Lucija Orehek roj. Legat
v 58. letu starosti po kratki in mučoi bolemi, previdena s sv. zakramenti, danes dne 16. januarja ob 1. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne mamice se vrši v nedeljo, dne 18. trn. ob pol 2. uri pop. iz deželne bolnice k Sv. Križu.
Novi Vodmat, dne 16. januarja 1920.
ŽalujoCi rodbini Orehek in Dubrovič.
212
Brez posebnega obvestila.
Za vse izraze sočutja ob smrti našega predragega očeta, starega očeta, tasta, strica' gospoda
Zahvala.
kakor tudi za časteče spremstvo ranjcega na njegovem zadnjem potu izrekamo najsrčnejšo zahvalo.
Ljubljana, 17. januarja 1920.
Rodbina Hieng-Stefin.
•S.
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je včeraj, dne 15. jan. ob 4. uri zjutraj vdana v voljo bo2)o naSa iskreno ljubljena sestra, ozlr. teta, gospa
Marija Klein
roj. Potrato
xasebnlca, tretjerednica
po dolgi mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti v starosti 76 let preminule.
Pogreb sc vrši danes popoldne ob pol 2. uri.
Blago rajnico priporočamo v pobožen spomin,
Ljubljana, 16. jan. 1920.
Globoko žalujoča rodbina.
Prosim kdor mi preskrbi
POMSIdo
od priprostega do iiHjfiuejšega izdelka priporoča po solidni ceni fRAN &KA-fAH, Ljubljana, H moka cesta 18. Stavbeno in pohištveno strojno mizarstvo
M0J semenski cenik brezplačno na
razpolago. Semenska trgovina Al Kot. sika, v Ljubljani B!elwe!aova o. 3,
Proda se popolna njrapna s steklenimi skoraj nova |HjUIUU stenami v
velkosti 3X3*50 m. A Sapnik, Ljubljana, Zaloška cesta št. 31.
Kupim novejšo	■§ "tur	z gostilno, kavarno,
ali trgovino ali	ki ima več prostorov,
dvorišče za trgovino IBlVW bolj na promet, kraju
v Mariboru, Celiu ali SudB Ljubljani
Prodam alt zamenjam tudi dvonadstropno, v slogu vile zidano hišo, staro 15 let, s parketi, vodovodom in elektr. razsvetljavo, z lepim cvetličnim in sadnim vrtom, vse skupaj 600 □ klafter v naj lepi legi v Beljaku. Dopisi pod Hiša pošta Sv. Jakob v Rožn.
©©©0©©e©©(de©©D

©
sobo tn kuhinjo pri mirni stianki, dobi salonsko suknjo. Naslov pove uprava „Sl ovenča" pod št. 207.
Naznanilo	naznanjava, da sva prevzeta
'	staroznano galanterijsko trgovino
V. Sirk nasl. v ptuju.
prosiva, da se dosedaj izkazano zaupanje ohrani tudi nama ter zagotavljava obenem, da se bova potrudila si. občinstvo z solidno in točno postrežbo kar najbolje zadovoljiti. 2 odličnim spoštovanjem V.Sirknasl.Snoj&Qrbanči£.
?tuj, dne 10. januarja I92C.
191
Knjigovodja Bukovino in gabrovino
rv n lAnnvMA HCMin 7nU	©i?
se iSča za tovarno usnja. Zahteva se popolno znanje dvojnega knjigovodstva, samostojnega vodstva pisarne in znanje slovenskega in nemškega jezika. Prednost imajo oženjeni in tudi srbo-hrvaščine zmožni. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe in poizvedbe na uprav-ništvo lista pod št 203.
kupu]emo v vsaki množini Debla morajo imeti v premera naimanj 25 em, dolga poljubno, vendar ne krajša od 1 m 20 cm. Ponudbe z naznačeno ceno za en kubični meter (franko vagon oddajna postaja) prosimo na naslov:
Tovarna kopit B. Winkle, Sevnica.
Proda se
stroji za pekarno, blagajna (sys-tem „nationalu) 1 lovski voz in druge stvari. Poizvesepri Kranjski stavbeni družbi v Ljubljani
Levstikova ulica št. 19.
Klavirje, pianinc, harmonije, violine, citre, harmonike, strune »d. - ima
v velikanski zalogi
ALFONZ BREZNIK
učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak, LJUBLJANA, Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). 1816 vM^MMMVNVAlMMoooaMMao
popolnoma nova z rezervnimi deli je
takoj za oddati. Natančneje pri T. Czechali, omatoi voilja, Ljubljana,
Kunova cesta št. 23.
Cebulj
rdeči kupujem na vagone.
Ponudbe samo z označbo cene na H. Novak Maksimirska e. 6£. Telefon 20 — 60. Zagreb.
Stare kovine
baker, medenino, kositer
kupuje po najvišjih cenah trgovina z železnino
Breznik & Fritsch,
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1.
Lokomobilo
126 do 140 HP
evenf. stalne napravo
kupi
Stavbena družbe
d. d. Ljubljana, Levstikova ulica 13
za zelenlad Kakor; zelje, ohrovt, kolen. 1 blce, pmeišllj, repo, solatno peso, endiTjo, iplnačo iu dr. kupuje
trgovina semenja „Seko", Zagreb,
kamor naj se pošiljajo vzorci s označeno ceno in množino.
«MIM(t*l«»a*aM«ttMHMI 11*1 »»•«»••• »iti ttMIIMM
X Jeklarna na Ravnah
(Georg Gral v. Tarn'sche« Siahlwerk Streltcben). - Ustanovljena 1774. L
GUŠTANJ.RAVNE, Koroško, Jugoslavija.
Poštna postaja Guštanj.	Železniška postaja Prevale.
Brzojavni naslov: Jeklarna Guštanj.
Proizraja: Aszalonsko in bveseiansko jeklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Leglrana In Delegirana topilmška jekla
za vsakovrstno orodje največje trajnosti Jekla za orodja, arug >vrstna, za kladiva, žlebe, matrice; za dleta in nože za obdelovanje železa; za svedro ?a rudo, premog in kamen; za pile, rezila, vrtalna dleta itd. I>egiiana m Delegirana marLnova jekla za vozovne in vagensko vzmeti; za konstrukcijsko dele posebne trajnosti v avtomobilni iu letalni industriji; za kolesna obročja; za kose, srpe, sekire, ino-tike, lopate itd.
Izgotavlja: Vozovne osi e pušami in nakončniki; transmisijske valke (ostrugane do i ua, surovokovane do 6 m dolžine); v žlebih kovane dele za avtomobile in vagone; krogle za cementno mline itd.	1286
mnmninuiiiii
U!iiiiiiiiiriiiii!>uiuinii»nnuMiiMMH
Kupujem vse vrste kož divjačine, kot lisice, kune, dihurje, srne, jazbece, zajce, krte in polhe po najvišjih dnevnih cenah.
Iste kože sprejemam tudi v strojenje.
Krznar J. WHMEK
Ljubljana, Sv. Peira cesta štev. 19.
Q pniim«i» i ■ i
q£
D
D D
U
u
o
0
1
iPnau^annnnraaaaaoauaaaaiLacaaoaaaaaaoai^raia
........... 111	"*'.....""......... * " ' ""........* ' 1	11 " ' -"*'1	■ ■ ■■ ■■■ ■!■»—<— .........i.....'"■""*""*	.............. "' " ' ............................ —.....— i"« i i i m ....... i i,,,,, i ,i. ,. .tttmimtji
BEOGRAD, DUBROVNIK, DUNAJ, KOTOR, LJUBLJANA, MARIBOR, METKOVIC, OPATIJA, SPLIT, SIBENIK, TRST, ZADER. Ekspozitura: KRAN). __ Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in žiro račun proti najugod-
Delniška glavnica 30,000.000 fteserve nad __________
menice, devize, vrednostne papirie Daie predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih, daje trgovske kredite pod najugodnej
innzpmska mesta.
lO^OOOOO« -* ne!šem" obrestovan)«. Hentni davek plača banka iz svojega. — Kupuje in prodaja-
1 '	menice, devize, vrednostne papirje i. t. d. — Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in
širni pogoji. — Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje.
Brzojavni naslov: JADRANSKA.

Štev, 13.
SLOVENEC, dne 17. jamarja 1920.
Stran 7.
Priporočalo se cenjenim čitateljem sledeče domače tvrdke
(Za dvakratno objavo v tednu sc rucunu a kron.)
Bsrzn! mefetar Vačkovič Dragan, Zagreb, Sv. Duh 19. — Brzojavi; Vučkov. Telefon 7—17.	Jaona 5b1adil£a »Balkan«, L Ljublj. jnvno skladišče, Dunajska cesta 33. (Tel. 366.)	lekarne i ^Pri Mariji Pomagaj«, Resi jeva cesta št. 1.	PotrebSCine za krtače in čsal7ar c Peteline Josip, Sv. Petra nasap 7	Trgovine s Stoaln. stroji Peteline Josip, Sv. Petra nasip 7.
				Trgooine s papfriem Prodajalna K. T. D., Kopitarjeva ulica 2. »Uranus«, Mestni trg lt.
		mannfaMnrne triienine Petkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ui. 7.	Restamracile »Perles«, Prešernova ulica.	
Brlonžce Zaje Fran, Dunaiska cesta 12.	Haoarne »Zvezda«, Ivančič Josip, Kongresni trg.			
			Šolsko «5lii«arsfliJO Žuran Martin, Mestni trg 12,	
Oobaoa in poMadanje parhetoo Bokal Anton, Ambrožev trg 9. Pnh Josip, Gradaška ulica 22.	Klet?ar£i Korn Th Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Florijanska ulica 13.	ii^izarp Bizjak Peter, Spod. Šiška 136.		Ire^olgie x {lešniki in svinčnik* Mikuš L., Mestni trg 15.
		modni saloni Gotzl Marija, Židovska ul. 8. in 7.	Čeme Andrej, Sv. Peka cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.	
	KnSigarne Jugoslovanska knjigarna, Pred Škofijo.			Ir^sssflise i že3eznmo in :'.io3;edBiskiraii stroji Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta št. 10. (Mar. Tei, cesta.)
DaiRSlie hro$a£8ce MSnka Karo, Sv. Petra cesta 58.		m mm trgovine Magdič Pavel4 Aleksandrova cesta.		
			ibei!!?c!!s!«3 podfefla »Balkan«, Dunajska cesta 33. (Tel. 366.) Uher F. & A., Seienburgova ulica št. 4. flel. 117.)	
Elektrotehnika »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A, Linhartova ulica 4.	Knligonezffifee Knjigoveznica K. T. D., Kopitarjeva ulica 6. Pajk Fr.. Cankarjevo nabrežie 25.	optmi Jurman Karol, Šelenburgova ulica.		Zaloge pohištva Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17.
		Psrinnierile in kossssfieii^a »Uranus«, Mestni trg 11.		
Gostilne LoSar, Jernej, Sv. Petra nasip 19.	Honleltciislie fr«isj®iie Olup Josip, Pod Trančo. Schwab & Bizjak, Dvorni trg 3.	^osMariš Pengov Ivan, Kolodvorska ulica št 20	Trgovine z urami in zlatnino Černe Lud., Wolfova ulica 3.	Zafntrkovalnice Grošel T., Poljanska cesta 7.
firamoSoni In godbeni aotomati Rasberger A., Sodna ulica 5.	^raijič.* Gestrin Ferdin., Poljanski nasip 8 Himmelreich Fran, Pred Škofijo 9 U,	grMstas® in godbenlb aoto^ atoo iRasberger A., Sodna ulica 5.	Trgoofne s blobnltl Čadež Gvido, Mestni trg 14. Soklič J., Pod Trančo 2.	Zobotebniki Zobni atelje Ferd. Palovec, Ljubljana, Dalmatinova ul. 5, poleg Kmetske posojilnice.
DRlfft
mehka in trda dobavi in pri pelje na dom V. Scag ietti, par na žaga ca drt. kolodvorom.
vsake vrste in v vsaki množini
^^	kupuje vedno ter plačuje naj-
^^ T " "	Kia bolje trg. firma J. Kušian, Kranj,
M sprejme v trgovino z mešanim bla- ■ u	6
gomT Vinko Serak, Trebnje Dolenjsko.1	Gorenjsko.
Učenec
Kapalera vsako množino kož od divjih zajcev ter plafiu'em po najvišji dnevni cen:.
6311	iVANBERNia:
(30)	klobučar v Višnji gori.
Uudska posojilnica
» Liublianlp o lastnem doma nHklošižeoa cesta Siso. fi
obrestuje hranilne vloge po čistih
3%
Ljudska posojilnica v Ljubi jam je aaj večja slovenska posojilnica in
ie imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov feroa vlog in nad
1 milijon enstotisoč šcron rezervmii zakladov. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteko in v tekoCem računu. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
naanaapjgaa- DaaaaapacaaaaaaE
1] 0 a
o o
D D
D 0 0
I lisi isMi i» lipli Marin dmslvo
Suiak-Iteka, Zoonttnirnva nlica 102
Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev:
izvežban v vseh trgovskih strokah se
sprejme proti takojšnjem nastopu. Plača po dogovoru, impes, btunijana
Rabim okni i 8G0.J
za drva, doge, švelere in gredic. Gozdovi izvrstni in dobra plača. Kdor želi priti, naj se takoj jp.vi na Nikola G Petrovič, šumski trgorpc, Karlovac, Ba-nija Vi.
Večje industrijsko podjetje v
Bosni išče samostojnega in dobrega
opeMi mojstra
za ustanovitev poljske opeka-rije. Natančne ponudbe na administracijo tega lista pod 162.
JIRB1D
na debelo in na drobno, t6x
karbidne svetilke
priporoča tvrdka
Breznik & Fritsch,
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1.
Neka) prvovrstnega
ima na prodaj Šteian Krman, Št. Vid nad Liubliano 4.
Hotel Ponsion ,SP£RANZA"
„JMP£RSAL"
Opatija.
Sanatorij in veliko morsko kopališče „THKRA5»IA" Crlkvemca.
Palaoa Hotel „MSRAMMR£"
CrlKvanica Toleion interurb.lt.
kupi večjo množino Št. Janški premo-gokop And. Jakil Krmelj. Dolenjsko-
V naiem dsm modera
wiSSi ili
tik pred vojno dovršen. Gonilna moč: Vodna turbina s konstaa'no vodno močjo; zmelje približno 4 vag. na tecicn. Vpraša se pod sonstantDa vodna sila
185 na upravo Slovenca.
Jugoslovansko inženirsko podjetje
družba z o. z. {^irska pisarna in	podjetje d™ba 2 * *
<£]ubl;ana	jMaribor
Sodna ulica šteY. 2 Viktringhofova ul.34-
Oddelek !. Projekti, proračuni. J^asvetovanjc in zastop. prisoja in stavbno nadzorstvo,
Oddelek U. Vodne gvadbe; izraba vodnih sil; poljedelska melioradja.
Oddelek 111. Beton, železobeton. 2elezno konstrukcije.
Oddelek IV. ^eteznfcc, ceste, predori, mostovi.
Oddelek V. jndustrijska in gospodarska poslopja.
Oddelek VI. Koroercijalno razpečavanje gradiva, orodja in industrijskih tvarin.
Brzojavni naslovi: — Ljubljana ---— ;Waribor.
mm i m
proti srbečic , garjam, i j lišaju, kožn. izpuščajem
' * zahtevajte v Vasi najbližji lekarni pit znano in zdravniško priporočeno
Dr. FLESCH-evo izvirao SKAB0F0R1 - MAZILO.
Ne maže ne baiva, biez duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano in okokžco :
Riharl Sušni k »pri zlatem Jelenu« IV... Marijin trg.
Hotel-' angino In moreno kopališča »JADRAN" SuSak-Rena Talafon Intarur. 2-14
Hotsl-Paoaion In morsko kopališča „JADRAN"
Banar.
Vil bo teli in aaaalorili eo naimoder-nejc in z vbem komfortom uroiooi. — Oakrbi irvrito«. - OUoricai »koja calo eto. - Vac naroibe prejema io daje pojainila za Crikvenico uprava bolela „M1KAMARE" v CrikTenlcii z m Novi; uprava hotela ,SA_N-MAKJNO' v Npvom: za Sufiak: SRED1SNJ1 URED DRUŠTVA, SUSAK.-KEKA.
Naslov ja brzojavr.
iadransentrab Sušak-Raka,
ioUrarbaji teleion Mev.
Hotel Panslon „SAN MARINO" Nov Vlnodolski Tslefon Interur. 5.
rtoUl-Ponsion n veliko morsko kopališče „MSANJ" Kovl VlnodolsKi.
Jos
Tovarna
m
Bama
vsakovrstno blago.
Ljubljana. Poljanski nasip 4. Podružnica: Seienburgova ul. 3.
PodrnlElca v marlbors
Gosposka uiica št. 38,
Kemično čisl		3 obleke.
OAVA domače perilo (pošlje @ tudi ponje na dom)		
Svetlolikc	a ovratnike, zapest-I niče in srajce. —	
I r. L l 0, L
V Ljubljani, Marijin Tre; 8, Wolf©wa uiica 1.
PoStni Čekovni račun št. 11.323. — Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit, Ljubljana. — Telefon St 54.
spreiema
hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po
I <
r
čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice.
Inkaso faktur iti trgovske informacije
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Da-e posojila na na vknjižbo- poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Zavod je neposredno
pod državnim nadzorstvom.
a

p____
g	mkroig
>-'•'	ifKk	itffe jS>J?,	_________
RMMH
VZBOtRB
PocSruinke v Split«, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju m Mariboru.
Sprejema
ratun moa
nemu o5?resiovaniu.
Kupuje in prodaja vse vrste vredno finih
papirjev, vaiuft in ciovoi-u.e	£ «i
Stran 8.
SLOVENEC, dne IT, januarja 1920,
Štev, 13.
Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod.
Vzajemno zavarovalnici
v Ljubljani, Dunajska cesta 17,
j« ustanovil« oddelek za
življensha zavarovanja.
Sprejema; V življenikem oddelun: zavarovanj« na doživetja in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroSkc doto, rentna in ljudska zavarovanja poil naiugodnejSimi pogoji.
V požarnem oddelka: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah.
Podružnica: CELJE, Breg 33.
Lov
Cerkljanski
pri Kranju so da delno v najem.
A
ko ©

4 Krznarska moda 1920
H——H.............................——..................IU —
flemodernl mnVl, boe itd. se modernk!*-?*^ o na|-kraiSem Času. II zaEogl lastno tzdetooane ga~~****rc ter Speci^aino damske koZuhoDlnaste čepke.
Prevzamem vsakovrstne kože v stroj ter iste popolnoma izgo-tovim v najmodernejše garniture.
Ludovik Rot UWS5i5Sr
LJubljana, Gradišče 7 (usjrjti firm. MallM
KHflBflflBflflflBBflflflB&fll
Karbldne svetilke
o nairazlICneillti Izdellavab In oellkosilh se dobe po zmernih cenah pri tordkf
S1IETLH, LšnMiana, mestni trs št. 23.
»377
^BflSSflBgBB&flBfiBBflBBflBflBBBBflfl
Anton Orne
S. 6. GRAVEUR N.
la bosans!
v zabojih po 15 kilogr.
Kavo Čaj
Čokolado X»kao
Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjevec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnike Dišave
razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto
Josip Fabiani
LjnUljons, Prešernova ollra 54.
% | - __
/ loooto ? Hočeta
(iootleattd(<ait »voio
iDMtl
Kakor Bitmn inehao ko<r»? Nocilo Romčirh yeu iuoio"«v iu onrcev?
Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno, kožo obvarujoče pomado!
Občudovani bodetel Zavidanj' 1 lonček 6 K, No. 111 močnejše vrste l) K. K temu Fellerjevo najfiuejšo lilijnomlečno milo 15 K.
Hočote imet. lope, zdravo laso? Fellerjev« pra^ va Elza Tannoehlna po-maua za rast las dosežo bujne lase! Zapreči prhaj, prerano osivenje. Za broni plešo! I lonček 0 K. No. IU 9 K. K temu močno terovo milo za iimivanjeglaveSK. Sam-pon 1 K. Mazilo za brko 1-80 K ID 2-50 K.
Matijo Vas kart« očesa ? Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje
brez bolečin hitro fn zanesljivo. — Nobenih Kurjih oče« več! Nobenih žuljev! Nobeno trde kož«! Mala dkatljiea 3-50 K, velika Skaklja 5-50 K. — Želite Se kaj T Fellerjeve
Elza umlv-Joe pastilje (Kolcniska voda) t škatlja 5 K. — Fellerjev usipalni prašek proti potenju, 1 škatlja 5 K. — Fellerjev mentolni n tnik zoper slavo- in zcbr>b<r) 1 Skatljicn 3-50 K — Fellerjev Elza fluid (> tlvo na tih ali 3 veliki steklenici 'ipecijnlni 27 K. — Najboljši parfum r najfinejšim duhom od 8 K naaroj. Najfinejši Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen, J velika ukatlja 12 K. — Močna Francovka v steklenicah po 6 K In 10 h. Omet in poi5tnina posebej a najceneje. — Eugen V. FELLER, lekarnar, Stnbica Donfa, Elza tzg 134.
Hrvatsh«. A
Deske, trame, hlode in bukovo oglje
kupi inozemska tvrdka. Ponudbe na Anončni zavod Drago Be-sel j ak, Ljubi j ana, Cankar j evo n. 5.
V. Marsano
<>".i<ala
ZAGREB
Nlkoličeva nI. 8.
»ž
„TIMEX
Brzojavt: ,Malin«' Zsgrtb .HatlcBi' Danil
Dobavlja:
Stroje sa ol)t«»avariJe drv, stroj« ca. ob tlelo vanje kovine, poljedelske ntroje, orodje, motorje v.ako vrate, elektro-aotorje, ventilatorje, lokomobUe, lokomotive, vosov« za tsvr&časvj« tn korit« .te voidfike, Industrijske stroje vsa-ke vrste, odpravne železnice, želeme kositrafcolje.
Tvrdka u
uvoz In Izvoz.
Ekspozitura DUNAJ IV.,
Viktorgasse Nr.l Nudi:
Stavbni materij«1: aosa&e, tmteiee, atrešao lepenko, etreflnl ikrUJ, leleso in pločevino, stavbne okove, emaJU-rano posodo, aluminijasto peso do, rame kovine, petrelejakelsdelke. Jermena sa pogon transmlsUe. elektrona-teriJaL kejaldno-teknlčne l»d»UK«.
Kompletne naprave za tovarne.
Zahtevajte naSe najugodnejše Spedjalne ponudb«.
▼A f w w w tar pat TAT

v
na bsnla d. d. u Zagrebu.
ZACBBB, mjwee« jannnra 182«,
Povišenje glavnice od K 2o,ooo.ooo na 5o,ooo.ooo
N
m m
k n m n
N
25.ooo kmalu talca, iiasecm m donos« po K 400'- naslovne vrijednosti o okopnom iznosa od K 10,000 008*-

P. n.
Na temelju svojedobnog ovlastenja izvanredne glavne skup-Štine, odlučilo je ravnateljstvo Narodne banke d. d. provesti povišenje dioničke glavnice i emisiju novih dionica pod sli-jedečim uvjetima.
1.	Dionička glavnica od 20,000.000'—povišuje se izdanjem novih 25,000 dionica po K 400'— nom„ dakle za K 10,000.000 — na K 30 000.000 —.
2.	Posjednicima starih dionica pripada pravo na 2 stare dionice optirati 1 novu uz cijenu od K 445'- po komadu nove dionice, zajedno sa 5% kamata od 1. siječnja 1920. do dana uplate.
3.	Upisna mjesta primaju t,akodjer upise novih dioniCara uz tečaj od K 475'— po dionici sa 5"/o kamata od 1. januara 1920. Ovima če ravnateljstvo od eventualno neoptiranih komada dodijelit komade prema svojoj uvidjavnosti.
i. Subskripclja počinie 10. januara, a svršava 31. lannara 1320. a za subskripcije n Americi traje rok do 15. vellače 1920.
5.	Novo dionice imadu kupon za godinu 1920.' te im pripada pravo na dividordu za istu.
6.	Protuvrijedenost podpisanih dionica valja uplatlti odmab, a najkasnije do M. januara 1020. odnosno 15. februara 1920. Uplate za nedodijeijene nove dionice povratit če se skupa sa 31/2% kamata od dana uplate do povratka novca.
7.	Subskripcija se obavlja odnosno primaju prijave: U ZA-GnEJJU: na blagajni zavoda; U BEOGRADU: prometna banko;
U BRODU n/S.: Banka i mjenačnica Brdaric i drug, kao afi-lijacija Narodne banke; U DUBROVNIKU: narodna banka d. <L Zagreb, filijala; U LJUBLJANI: Ljubljanska kreditna banka d. d., Kranjska deželna banka, Kmetska hranilnica; U OSIJE-KU: Banka J. Kraus i drug, Sve filijale zagrebačkih banaka; na R1JECI: Ilrv. centralna banka d. d,; uRUMl: Zadružna banka d. d. u SARAJEVO: Hrvatska centralna banka; u SPLJETU: Zadružni savez; u ZEMUNU: Zemunska štedionica; dok uplate mogu uslijediti takodjer kod svih zagrebačkih zavoda te nje« nih filijala.
U sjedinfenim državama: U NEW-YORKU: Garanty Trust Co, Emil Kiss, bunker; a P1TTSBURGHU PA: Union Savings Bank; u AKRON O.: Depositors Savings & Trust Co; MC KEES-PORT PA: Jos. lloth & Co; YOUNGSTOWNU: Dollars Savings Bank; u ROCHESTER PA.: Ali Nations Bank.
8.	Posjednici starih dionica, koji žele u smislu točke 2. optirati nove dionice. valja da predlože kod gore označenih mjesta subskripcije:
Točno ispunjenu i potpisanu prijavnicu uz naznaku popisa brojeva starih dionica (u koliko nisu kod zavoda u pologu) ili medjutomnicu starih dionica.
9.	Reparticiju dionica subskribiranih u smislu točko 3. pridržaje sobi ravnateljstvo.
10.	Tečajni Cažljskl) dobitak, koji se poluči kod izdanja novih dionica, ide u korist redovite pričuvne zaklade odbivši troškove emisije i pristojbe, te dotacije mirovinskog zavoda
11.	Za provedbu ove emisije stvoren je sindikat, koji za-jamčuje uspjeh povišenja dioničke glavnice.
P- :■
P
IUiSl^, »vit. j&Aa^aMkMhMA ML 10L M* £$A Mi ffli^ M*.HOL
l/dujfli kOHZOfCli l^lo vctic^ t	/	MIK*«!	■> I »ikl«**«'	(M<fi^«lATtanrl
OJffovorm m-erlnjk Miliwl IMoSVerc * Lluhlia^i.
Ju<!rwlnv»nr,ka tiskarna v Liubltsn^