66
AlilllVl XII 1989
pred izidom časopisa. Tega društva tudi ni med registriranimi društvu ori Slovenski izseljenski malici.
V teli tednih sem bila tudi na 7 sejali upravnih odborov raznih društev kjer smo se dokončno dogovorili o načinu in varni hrambi društvenega arii /skega gradiva v društvenih prostorih, V juliju so bile pri slovenskih društvih tuai razne prireditve, od svečanih dr Športnih. Na vse sem bila vabljena. Svojo udeležbo sem delovno izkoristila tako, da sem pesneia razgovore in pričevanju vseli dosedanjih predsednikov Slov. primorskega društva S. Gregorčič ir SND Upu park, delno pa še člane nekaterih drugrh društev (štiri kasete po 90 min). Udeležila sem se tudi sprejema na ladji Captain John, ki Ma ga priredili županji pobratenih mest Ljubljane in Missassauga ob obisku tov Reršovanove v Kanadi.
Arhivsko gradivo, ki sem ga utegnila zbrati in odbrali ter pre fotokopirati ohscga približno 1000 >trani. Origi nalnega gradiva je toliko, kolikor so ga društva lahke odstopila (izkaznice, programi, vabila, duplikati zapisnikov, drugi izvedi ustanovnih aktov, nekaj tiskov, ..) Precej gradiva sem prinesli že s seboj, nekaj pa boao še poslali po izseljenci!], k: bodo še le tos prišli domov.
Vse zbrano arhivsko gradivo bo. po dogovoru, po obdelavi prešlo v last 07. upravljanje Izseljenske matice.
ali Arhiva SKS ali po Centra za izseljenstve pri SAZI1.
Na društvenih sestankih in v pogovorih s predsedniki društev smo se dogovorili naslednje
1.	Sedanji predsedniki bodo obvestili in pozvali vse člane bivših odborov, od ustanovitve dalje, da arhivsko gradivo, ki ga morda še hranijo doma odstopijo društvu v zameno za fotokopije
2.	V društvenin prostorih bodo v najkrajšem času namestili ognje vame omare za armvsko gradivo, s Kaierim hc odlsej upravljal le tajnik društva oz. predsednik, če bo odbor tako odločil.
3.	Vsa službena pošta naj bo naslovljena na društveni naslov, ne pa na privatne naslove.
4.	Originalov zbranega arlnvskig gradiva, ko bo dokončno urejeno, tajnik ne bo več dajal iz društvenih prostorov.
5.	Obvezala sem se napisati za tajnike še posebna navodila za vodenje domače korespondence Vse posle vodijo ljudje prostovoljno, brez posebne administrativne kvalifikacije, zato bi jim tako navodilo dobrodošlo in so me zanj prosili.
6.	Obvezala sem se tudi, da bom vse ugotovitve s pet—tedenskega dela z društvi v obliki predlogov za sanacijo razmer predložila Slovenski izseljenski matici, kar daiem v posebnem poročilu.
Raziskovanje kulturne ustvugalnosti Slovencev - (Delovni obisk v Kanadi od 73 6 do 8. 8. 1989)
Miltra Trebšc-Stoifa
Po URP RsS Kulturna ustvarjalnost Slovencev ki ima sedež pri Znanstvenem institutu Filozofska fakultete v Lj.ibljar.i (vodja projekta je prof dr. Nace ŠUMI), so mi Raziskovalna skupnost Slovenije, Znanstveni institut Filozofske fakultete in Slovenska izseljenska matica v Ljubljani omogočili šesttedetisko delovno bivanje v Kar.adi med društvi slovenski!: izseljencev na Niagarskem polotoku, v času mojega rednega letnega dopusta. Vsebina delovnega programa:
1.	Z ozirom na dejstvo, da sen- se že se znan1 !a s skoraj vsemi društvi slovenskih rojakov v južnem Ontariu, mi je bil cilj zbrati in urediti čimveč arhivskega gradiva d ti društvih z njihovo pomočjo in člane usposobiti za samostojna urejevalna dela.
2.	Slovensko prosvetno društvo "Simon Gregorčič", ki se je v letu 1959 ustanovile kot društvo primorskili Slovencev (še danes sov njem včlanjeni pretežno primorski rojaki), slavi letos trideseto obletnico svojega delrva-nja. Za ta jubilej jim pe programu raziskovalne naloge pripravljam društveno monografijo. Zato j j b:i moj namen obiska dopolnje/anje in dokončno odbirar^ arhivskega gradiva za ¡aziskave in objavo ier idei tif ■ kacija in popii fotografskega giad!va članov društva 'Simon Gregorčič" v Torontu.
3.	Tretji namen je bil navezava stikov z novimi društvi.
Realizacija programa:
Ad 1. Obsežnejše delovno poročilo, ki semgu lu. a\ gusta letos dostavila Arhivu SRS, Slovenski izseljenski matici in Razisko/alni skupnosti Slovenije v Ljubljani
obsega popis društev oziroma aktivnosti, ki so mi gradivo v fotokopija!: odstopili in obdobje za katerega sem gradivo prinesla s seboj.
Ves cas bivartja sem aktivno sodelovala na vsel. društvenih prireditvah in sejah odbojov sluvenskih izseljenskih društev tega območja. Zato sem po vrnitvi tudi izdelala predlog želja in potreb naših izseljencev, ki naj jih Matica po možnueti upošteva v programu za naslednje leto.
Ad 2. iani društva "Simon Gregorčič" so prizadevno pomagali zbirati dodatno arhivsko gradivo. Moj načrt dela obravnave društvene kronike sem predstavila in siji odbora društva, kjer so ga sprejeli. V tem času sem pripravila tudi prvih 40 strani rokopisa, ki smo ga na društveni se,, prebrali, saj je za to obdobje ohranjenega najmanj arhivskega gradiva, (Rokopis je že v celoti končan v oktobru in oddan v tiskarno )
Podobno metodologijo obdelave irliivsk :ga gradiva sem izdelala še za SND LIPA PARK v St. Cstherinesu ki to praznoval 25 obletnico kulturnega delovanja in za Vzajemno podporno zvezo "BLFD" - dsek PI ANICA 13 v Beamsville, ki bo v letu 19^3 slavil 50 obletnico uspešnega kuliurnega delovanja. Obe društvi sta se z zasnovo strinjali in me prosili, da tudi zanju pripravim pub likacijo.
Ad 3.a Častni predsednik SKD v Sudburyju bo pris krbel arhivsko gradivo tega druStva, ki bi po svojem kulturnem poslanstvu v prvem obdobju zlasti, zaslužilo podrobnejšo raziskavo in objavo.
3b. Za društvo VPZ DLF.D - odsek Vi - Novo mes-•o, s sedežem v St. Catherinesu bomo pričeli zbirati ar
ARHIVI X'l 1989
121
hivsko gradivo, saj bo društvo leta 1093 slnvilo 40 obletnico delovanja
V teli štirih letih, kar aktivneje sodelujem s kanadskimi društvi slovenskih rejako" sem agotoviia, da je bila naša prisotnost zelo potrebna, saj me vedno več društev
vubi v svojo sredino in želijo urediti svojo p'sno in slikovno dokumentacijo. Mislim, da moramo za cclovitcjši prikaz slovenske kulturne zgodovine s tem in takim delom nadaljevati. Naši rojaki nam bodo radi pomagal..
Poročilo o projektu izdaje kart jozefinJcih deželnih merjenj
Etna Umek
Sedemletna vojna in poraz Avstrije v njej sta pokazaia na pomembnost kartograiskega gradiva za potek vojaški'] opcracij. Zato je pn zaključku vojne Ici d maršal Daun, predsednik dvornega vojnega sve'a, predlagal ccsanci Mariji Tereziji, da izdelajo karte cesarstva. Dela je vodil štab gcneralneca poveljstva. Izvedli pa so jih v letih 1764 - 178* za to doloccm oficirji, med katerimi je bilo tudi mnogo inženirjev. Ker je vojaške zadeve do leta 176s vouil Jožef 11, se ta meijenja imenujejojožefm-ska deželna meijenja. Vse državno območje je bilo razdeljene no triangulaeijski mreži na sekcije Mapiranjc posameznih dežel so i/vedli po različnih metodah glede na obstoječe podlagt. Mapirali so v merilu 1 1 2S.80U. Čeprav imajo merjenja zaradi delno manjkajočih trian-gulanijskiii podlag pomanjkljivosti in sc zato leto '806 začeli z novim deželnim nieijenjem (franciscejsko deželno merjenje), je jožefinsko deželno metjcije pomembno delo kartografije 18 stoletja.
Jozefinska deželna meijtiija hrani danes v zbirki karte Vojni arhiv na Dunaju in so imela do leta 1864 taj ni značaj. Vseh kart je 4685 listo", od teh se na slovenski etnični prostor v okviru avstrijskih dednih dežel nanašajo sekcijo Št. 106-164, 166- 181, 186--239,246, ( 139 kart). Velikost karte je 120 x 80 cm, so ročno ko-lorirane. Poleg upodobitve reliefa so na karteh označeni z določenimi znak? gradovi, naselja, cerkve, znamenja, mlini, žage fužine, rudniki, ceste, ribniki, gozdni kom pleksi
Karte spremljajo opis1 (Landesbesehrcibungcn) za posamezne sekcije. Te so pripravili tudi vojaški inženi^i. ki so ta področja mapirali. Opisi imajo določene rubrike in način vpisovanja podatkov. Rubrike so nasleunjc:
-	zaporedna Številka naselja v sekciji
-	ime naselja, ki je mnogokrat napisano v sbver.ski obliki
-	oddaljenost nase,ja od bližnjih krajev v urah hoda
-	opis naselja, navedba posiopij, ki so ¿grajena iz kaiiin; ali epeke in njihove kapacitete za nastanitev vojaštva
-	opis voua, njihovih bregov, navedbi globine in širi ne reke, plovnost reke in tipi čolnov, navedba mostov in materiala, iz katerega so ¿grajam njihova velikost in sposobnost za vojaške transporte, brouov
-	opis močvirij in njihove prehodnosti
-	opis pešpiti in cest, njihove Širine, kvalitete m možnosti prevoza z vozmi ali prehoda s konji
-	opis gozdov, navedba njihovih ledirtskih imen in drevesne sestave ter prehodnosti s konji ali vozovi
-	opombe
Čeprav je bil namen opisov vojaški, dajejo vrsto podatkov o strukturi naselij, gozdov, pregled vseh mostov, cest, podatke o tedanjih gospod i-rskiii obratih (mlini, žage, rudniki, fužine), pomembnejših poslopjih (gradovi, ccrkvc) in jc prvo kartografske delo ki je izdelano po enotnih merilih za vse slovenske dežele. Zato ¿aslužijo tako karte kakor opisi izdajo tega dela, katerega bogati podatki predstavljajo izhodišče za mnoge uianstvenc pa-nige pri nadnljnih raziskavah. 1 vdaja kart zahteva predvsem tehnološke rešitve, ki se morajo čimbolj približati izgledu originala Izdaja opisov deželnih merjenj pa zahteva predhodno transi i te racij o rokopisa iz gotske pisave v hunianistiko m nate obiavo vira v originalnem besedilu in v prevoou iz nemščine v slovenščino.
Pripravljena so navodila za transliteracijo besedila. Na začetki1 objave so predstavljene rubrike, zato se vsaka rubrika pn transi i te racij i označuje s črkami od a dalje in vsaka rubrika tvori svoj odstavek Dnig--1 >n tretja rubrika (ime naselja in oddaljenost od drugih r.aselij) se združita. TransUteracija v četrti rubriki je tekoča.
V primeru, da sc opis naraša ne le na naslovni kraj, ampak tudi na druge, sc pred začetkom opisa tega kraja navede tudi ta kraj v okroglem oklepaju Krajevna ali druga imena se transliterirajo tečno po iriginalu ne glede na morebitne pisne napake. V prevodu pa se navede današnja oblika imena. Vse znake za merske enote sc transliterirajo z znaki po originaln, v prevodu navesti jih kot sežnjc, lakte, čevlje Okrajšane besede je pri trans-literaciji dopolniti v oglatem oklepaju, pri prevodu se to ne označuje. V kolikor se med gotsko pisavo mesa latinsko pismo, se pri preverjanju transliteracije take besede posebej označijo. Nečitljive besede se poseSej označi ( .). Transiitcraciji se doda poseben slovarček latinizirar.ih besed in merskih enot.
Tako kartam kakor opisom je potrebno dodati kazalo vseh fopor o mi nov, ki se pojavljajo nr kartah in na opisin. V kazalu se navajajo današnje oblike topcinonu-nov, v okroglem oklepaju pa se navedejo vse oblike 'men, ki se v viru pojavljajo Originalna imena se povežejo št s kazalkami z današnjim imenom
Pri posvetu s predstavniki strok (zgodovina, umetno-sina zgodovina, gozdarstvo, slavistika, kar'ogratija, ktajl-na.-stvo) je bi1 i?,ražcn velik interes za objavo tega vira, k i pomeni izhodišče zc mnoge raziskave teli strok
Izdajo jožefinskih deželnih merjenj tako kart kakor opisov pripravljata Arhiv SR Slovenije in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, ki sta doslej projekt tudi finančno podprla. Ob projektu sta zbrala Arhiv in Inštitut vrsto strokovnjakov, ki bouo pripravili za uvocna besedi-