St. 761 Tnst, sreda dne 17. aprila 1912. Iijubljana. beto III. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK P n c o m ct fi »in »Jntro* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praz- I USdlll j^lla ol< O Vlil. jiikih — zjutraj. Rokopisi -merami, ki so nastale na Hrvatskem z odpravo ustave tako obširno, kot bi se stem.i razmerami moral pečati list, ki zastopa načelo narodnega edinstva Slovencev, Hrvatov in Srbov. Načelo narodnega edinstva Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je pri Hrvatih in Srbih takorekoč že popolnoma premagalo nekdanji separatizem, od katerega so imeli toliko škode Hrvati in Srbi, je začelo polagoma sicer, ali sigurno zado bivati trdna tla tudi na Slovenskem, kar je zasluga resnično narodnega slovenskega časopisja, politikov in kulturnih delavcev in ako se to načelo ne uveljavlja pri nas še tako, kot bi se moralo in kot se je uveljavilo med Hrvati in Srbi, je krivda onih naših političnih krogov, ki deloma iz verskih vzrokov, deloma pa tudi zato, ker jugoslovanska ideja ni simpatična gotovim visokim krogom na Dunaju, nočejo o Srbih niti slišati, problematična je pa tudi njihova ljubezen do Hrvatov. Ti krogi o bratih Srbih, ki so vendar najagilnejši element na slovanskem jugu, niti danes nočejo slišati ničesar, ko priznavajo potrebo sloge s Srhi že oni Hrvati, ki so bili še pred kratkim najzagriženejši sr-bofobi, ker ti Hrvati uvidevajo, da niti LISTEK. brez Srbov ničesar ne morejo doseči, še manj bi pa mogli doseči — proti njim. Nasprotno se pa tudi Srbi zavedajo, da jim je sloga s Hrvati nujno potrebna in zato vidimo, da se bojujejo Srbi za slobodo Hrvatske z enakim navdušenjem in — požrtvovanjem, kot Hrvati sami, kar se posebno lepo vidi zadnja leta, od ustanovitve hrvatsko-srbske koalicije. Grotovo se ne motimo ako trdimo, da leži prvi in glavti vzrok za vse perseku-cije, ki se vršijo v zadnjem času na Hrvatskem, ravno v ustanovitvi hrvatsko-srbske koalicije in ako nam je to jasno, nam postane jasno tudi to, da pravi provzročitelj vseh teh persekueij ni Budimpešta, temveč —- naš stari prijatelj Dunaj in zato je napačno jeziti se radi vsega tega na Madžarje, ki so samo direktni tlačitelji Hrvatske, pri tem pa pardonirati one dunajske visoke kroge, ki bi lahko preprečili sistiranje ustave na Hrvatskem, ker je to njihova pravica, pa so dali Khuenu v tem oziru nekak „carte blanohe*, t. j. dovolili so mu, da dela s Hrvatsko kar hoče — — Onim visokim dunajskim krogom, ki določajo smer celokupni politiki dvojne monarhije, načelo narodnega edinstva Slovencev, Hrvatov in Srbov ni simpatično, ti krogi bi radi videli, da bi bili južni Slovani vedno sprti med sabo, da bi trošili svoje sile v medsebojnem klanju in pozabljali pri tem na skupnega sovražnika, ki-pritiska s severa na nas in se polašča koščka za koščkom naše zemlje. Ti krogi so se držali .Ljubimca pariška. (Nadaljevanje ,Nostradama“). IX. Dva stara prijatelja. ,Kakor je bilo včasih pri , Vedeževalki! ali se spominjaš ? Mojster Landri je imel izbornega Somurca. To so bili dobri časi! Oba sva bila lačna, ti časti, jaz pa cekinov. Tega ne bom tajil. Vedno sem imel slabost za lepe dublončke s kraljevo podobo. Oba-dva sva pač odpirala kljun na vse vetrove in čakala mane. Ah. da, jaz sem zdaj bogat in ti se koplješ v časteh, a vendar nama je žal tiste dobe*. Steza spominov se je odprla nenadoma pred njima. Sent-Andre, ki je že govoril, da pojde domov, je sprejel za to noč gostoljubje, ki mu ga je ponujal stari tovariš. Kdo bi se mogel ustavljati tihemu čaru starih spominov ? « Zdajoi pa se jima je razgibala vest, in beseda o njunem zločinu je prišla sama od sebe na blede ustnice. Ronšrol se je sklonil, ves tresoč se, in dejal tovarišu s tihim gla- som : .,Ali misliš katerikrat nanj ?u j „Na koga ?u je jeknil Sent-Andre. — „Koga misliš ?“ „Saj veš. \ idim, da veš, Po tvojih j očeh vidim, po tvojem čelu, ki je. prebledelo. Saj se kar potiš od straha, stara sablja !* „No, in ?u je zarenčal Sent-Andre. — ,Tacli ti se bojiš, kajneda ? Bojiš se, da Re-nold ni mrtev ? ... Hm ? Kaj bi bilo, če bi se nama nenadoma zopet prikazal ? Če bi prišel vprašat: Kaj sem vama storil?...* Ronšrol je zmajal z glavo in se ozrl nezaupno okrog sebe. Maršal se je nervozno zasmejal in nadaljeval: „Renold nama ni storil ničesar žalega. Kvefejemu to, da naju je obadva ozdravil in nama rešil življenje. Bili smo kakor bratje. Tebi, Ronšrpl, jo dajal denar. In midva sva ga izdala ter izročila princema njegovo i ženo. Lepa razbojnika sva, vrli moj profos. Več nego dvajset let je preteklo od tistih dob, in zdaj me vprašaš mahoma, ali me peče vest! Torej je začela peči tebe. To je lepo ‘ in plemenito. Toda zame je preveč lepo: mene ne peče vest nikoli. Nikoli ne mislim nanj. Tako je, tovariš". Ronšrol je majal z glavo, Droben smehljaj mu je rezal obraz. v svoji politiki na jugu monarhije vedno načela „divide et impera* in one naše stranke, oni naši posamezniki, ki so bili nasprotniki načela narodnega edinstva Slovencev, Hrvatov in Srbov, so vedoma ali nezavedno služili interesom naših sovražnikov. Kaj bi rekli v tem oziru za naše klerikalce, ki so še danes nasprotniki tega načela ? * * Za pristaše klerikalne stranke moremo reči, da so nezavedno orodje v tujih rokah, voditelji klerikalne stranke se pa dobro zavedajo, da s svojo protijugoslovansko politiko služijo tujim interesom — in služijo tem tujim interesom res konsekventno. Težka je ta obdolžitev in nam bi bilo gotovo najljubše, ako nam je ne bi bilo treba izreči, ali dejstva govorijo tako jasno, in tako glasno, da je izključen vsak, tudi najmanjši dvom. Kdo se ne spominja dogodkov, ki so predhodili odpravi ustavnosti na Hrvatskem? Z nasiljem in prelivanjem hrvatske in srbske krvi se je upeljal novi ban Slavko pl. Čuvaj, vztrepetal je ves slovanski jug in ogorčeni protesti so se slišali od vseh strani; protestiral je dalmatinski deželni zbor in vse je pričakovalo, da povzdigne glas protesta tudi kranjski deželni zbor, ki je ravno zboroval, ali klerikalni večini kaj takega niti na misel ne pride, četudi se jo je drezalo od vseh strani in končno je njen organ „Slovenec' celo nastopil proti protestnemu shodu, ki se je imel vršiti v Ljubljani in je odobraval, da je vlada prepovedala obdržavanje tega shoda! In sedaj, ko je zavladal na Hrvatskem popolni absolutizem, ko je postala Hrvat-ska prava Čuvajeva satrapija? Pojavila se je ideja sklicati v Ljubljani shod vseh slovenskih, hrvatskih in srbskih poslancev, ki naj bi sklepali skupno o korakih, ki naj bi se storili v obrambo ustavnosti na Hrvatskem. Ideja je bila povsod simpatično sprejeta, samo „ Slovenec *, organ klerikalne stranke, se. z njo — ne strinja in pravi, da se z ,demonstracijami* ne opravi nič, temveč da je potrebna „resna“ akcija — — ■ No, kadar „ Slovenec* govori o „ resni* akciji, že vemo, kam pes taco moli, vemo dobro, da hočejo klerikalci onemogočiti vsako skupno akcijo, ki ne bi bila simpatična faktorjem, ki stojijo izven našega naroda in ki nam ne želijo nič dobrega — — — in želja teh krogov je za naše klerikalce zapoved — — — Žalostno je to, ali resnično: da najmočnejša slovenska stranka stoji v službi tujih, našemu narodu nasprotnih interesov — — — IsJubIjana-j-odvisne^a lista. Posebnih vabil ne bomo razpošiljali, pristop ima vsak prijatelj „Jutra“. Zanimanuje sa ustanovitev konzorcija je precejšnje in na tem sestanku se postavi temelj konzorciju. rever. Tovariša sta si oddahnila. Ko pa je ponehal ta prvi strah, se je vzbudil njiju gnev. „ Tisoč hudičev!“ je zaškrtal Sent-Andre, „ta živina torej noče crkniti!* „Toda mora!“ je zarenčal Ronšrol. .Lagard, ali ste gotovi, da se ne motite?* .Videl sem z lastnimi očmi. Prišel je izmed razvalin in se onesvestil, Takrat pa se je pojavila ženska v spremstvu nevem-katerega orjaka. Kakor se zdi, je moral biti Roajal de Borever težko ranjen, kajti orjak ga je moral vzeti na rame in ga odnesti11. „Kam V ... Kam ga je odnesel ?“ „Moja dva moža, ki sem ju pustil za stražo v ulioi Lavandjer, nam bosta pove- *dalau. „Na pot !u je dejal Sent-Andre. „Vze-mite dobro spremstvo, veliki profos!“ „Ni treba*, je rekel Lagard. „Saj vam pravim, da je ranjen na smrt. Treba mu je le zadati milostni sunek. Vidva in še moja dva moža, pa nas je skupaj pet. To je dovolj, da ubijemo umirajočega11. „Na pot!* je velel Ronšrol kratkobe-seduo. (Pride še). pozabit^ na ,,Jutrov“ Sklad I Kdor iz katerega ne mora pristopiti v konzorcij ,,Jutra“, lahko podpira list z nabiranjem za „Jutrov“ sklad. Dobro došel je vsak vinar. Delaite za „Jutro“ po znanem pregovoru: od zrna do zrna pogača od kamna do kamnu palača! Mi ne sanjamo ne o pogačah, ne o palačah, naše največje veselje bo tisti trenotek, ko bomo z mirno vestjo lahko rekli : Obstoj „Jutra" je na trdni podlagi in ta trdna podlaga so .Jutrovr\ dovolj-številni naročniški in inserenti! Iz Sv. Križa pri Trstu. Pretelok nedeljo popoldan je priredilo tukajšnje pevsko društvo „Skala*, ki je štiri leta spalo in je postalo v zadnjem času pod vodstvom agilnega pevovodje g. Križmana zopet delavno, veselico, ki je v vsakem oziru prav lepo uspela. Pevske točke so bile izvedene vse na splošno zadovoljnost, posebno dovršeno sta pa spremljala pevski zbor pri nekaterih točkah gg. Križman (na glaso-virju) in Rudež (na goslih). Občinstva je bilo zelo veliko, četudi so socijalni demokrati na vse kriplje agitirali proti udeležbi, posebno številno so bili zastopani Prose-čani in Nabrežinci, pevsko društvo , Hajdrih “ s Proseka je tudi zapelo dve pesmi. Veselo znamenje je to živahno narodno gibanje v tržaški okolici, ki ga ne zatrejo oni .mednarodni14 socijalni demokrati, ki so v gostilniški sobi pri g. Magajni, torej pred dvorano, v kateri se je vršila prireditev, ves čas demonstrativno in izzivalno peli — italijanske pesmi — — — Na tržaški »lavni pošti vladajo čudne razmere. Pri denarnem oddelku uradniki navadno ne sedijo pri svojih mizah, temveč se sprehajajo po sobi in pomenkujejo, občinstvo mora pa čakati, oziroma vedno trkati na okence. To ni prav, četudi se mora priznati, da sov uradniki sioer zelo uljudni z občinstvom, čudno je tudi to, da uradniki navadno vsakega, ki govori slovenski, nagovorijo — nemški, kakor bi moral vsak Slovenec znati nemški. Slovenščina bi se morala na glavni pošti bolj spoštovati. V nekem župnišču v tržaški okoliei se prav pridno razprodaja maslo, jajca in o svojem času tudi zelenjava. Seveda se dotični župnik izgovarja, da se pečajo s tem samo hišine. Mi pa pravimo, da je on odgovoren za vse, kar se v faro vžu godi. S tem so na škodi prodajalci in branjevke, ki plačujejo za to poseben davek. Se dobijo pač v raznih farovžih taki .trgovci*, ki bi radi spravili vse v svojo malho, na reveže se pač ne ozirajo. Ali ni nobenega sredstva proti temu ? Starinski stolp Cuecherna v tržaškem starem mestu. V tržaškem starem mestu se nahaja neki starinski stolp, .Tor Cuocherna* mu pravijo. Stolp je sicer zgodovinski dokument, in zato je občinski svet tržaški sklenil, da se ga reši hiš, ki so ga obdajale in ga tako zakrivale očem. V to svrho je mestni magistrat potrošil mnogo tisočakov in slednjič je Tržačanom za velikonočne piruhe podaril ta slsrvni zgodovinski stolp. K tej stvari se mi še povrnemo v svrho, da dokažemo, kako mestni svet razmetuje občinski denar. Za danes naj omenimo le to, da bi bilo veliko bolje, ko bi bil mestni magistrat kako drugače, v kakšno bolj človekoljubno svrho obrnil vse tiste tisočake, ki jih je potrošil za to. da je to staro zidovje osvobodil iz gnječe drugega zidovja. Pomisli naj se le na grozno, vsakemu načelu higijene nasprotujočo gnječu, v katero so nakopičeni stanovalci ravno v starem mestu. Vsaj svojih milih bratcev iz Italije, regnikolov ki jih v staiem mestu kar mrgoli, naj bi se bil tržaški mestni svet vsmilil, raje nego, dasiravno zgodovinskega vendar mrtvega zidovja. Kaj mari prošlost, če je pa še tako slavna, če Jnam pa ni zagotovljena bodočnost če nam ta bodočnost gleda grozeče nosproti V Kruha po oeni in pa cenenih, zračnih in zdravih stanovanj, potrebuje ljudstvo, ne pa starih, zgodovinskih stolpov! V prihodnji številki „Jutra* priobčimo natančnejše podatke o stroških, ki jih je .mestni magistrat izdal za ta v resnici nepotrebni stolp .Cuecherna*. ..Delavsko slov. Izobraževalno društvo44, naznanja odbornikom da se vrši danes ob 8. uri društvena seja, in sicer Via Stadion št. 19. Kako priljubljeno je postalo „Jutro44 v Trstu, se je videlo preteklo nedeljo, ko je po osemdnevnem presledku zopet izšlo : ljudje so ga s takim veseljem čitali kot malokdaj in zadovoljni so bili, ko so videli, da vendar -fii umrlo, kakor so to razglašali povsod kjer so le mogli njegovi sovražniki, ki mislijo, da razun „E$i- nosti* ne sme izhajati v Trstu noben drugi slovenski list. Kako potreben je slovenski neodvisni list v Trstu, se vidi že iz slučaja stavbe novega poslopja C. M. šole pri sv. Jakobu: .Edinost* si ni upala ožigosati nenarodnega početja .nenarodne* tvrdke Martelauz & Co., „ Jutro11 je pa to storilo —- v interesu slovenske narodne stvari v Trstu. Je res, ali ni ? sicer se bo pa vedno bolj uvidevala potreba naše stvarne, ali opravičene kritike ! /ima vspontladi. Iz vseh krajev prihajajo dan na dan vesti o velikih sneženih viharjih in vsled tega nastalem mrazu Tudi kranjsko sredogorje ima ši vedno novo sneženo odejo, ponekod, zlasti po Dolenjskem je slana napravila mnogo škode na drevju in na vinki trti. Nedeljski izletniki skoži Iški Vintgar na Rob so naleteli spotoma na najlepšo pomlad, a zopet na pravo zimo kakor sredi januarja. Na grobu na Krvavo peč so se kakor po letu solnčili na travi, kmalo na to so morali gaziti po snegu, na Krvavi peči pa so dobili pravo zimo. Vse v snegu, od streh so visele velike ledene sveče in burja je brila, da je šla do kosti. Vse kaže, da bo te dni vreme še zelo nagajalo. Čuden patron je neki L. na Greti. Mož je „Edinjaš* od glave do pete in kdor ne prisega na ^Edinost41, je v njegovih očeh najslabši človek, izdajalec itd. Ta patron ima sina, ki ima na Greti mirodilnico in ta sin je — najhujši renegat, najzagri-zenejši italijanaš, kar si ga človek more zamisliti. Sedaj pa pomislite, ljudje božji oče in sin, stanujeta pod eno streho in' sicer v najboljših medsebojnih odnošajih in vendar je oče ., navdušen rodoljub11, sin pa — zagrizen renegat! Res, lep rodoljub, ki si niti toliko truda ni dal, da bi svojega sina vzgojil v slovenskem duhu! In takih patronov, takih „ rodoljubov11 je v Trstu in okolici še več. IVeki brivec na začetku (»rete. ki ga vzdržujejo s svojimi groši po večini Slovenci, ima v svoji brivnici na razpolago več — laških in nemških listov, pa nobenega slovenskega. Mož pač zaničuje Slovence, četudi prav rad vidi — slovenske groše. So res nezavedni naši ljudje, ker sicer ne bi zahajali na Greti v gostilno ,pri Lip . .kjer toči vino neki V., sin slovenskega očeta tam nekje s Kranjskega ki laški nikdar niti znal ni ali sin je .Italijan* od glave do pete, norčuje se iz Slovencev in njihovega jezika kjer in kadar le moro. Ker Slovenoi najbolj obiskujejo njegovo gostilno, ima za to dovolj prilike, posebno ker ti .zavedni* Slovenoi, ki nosijo svoj krvavo zasluženi denar temu zagrizenemu našemu sovražniku, niti ne zaslužijo drugega, kot da se gostilničar norčuje iz njih. Slovenec je pač prerad ponižna ovca in zato se morejo rediti med nami taki re-negati, ki bi bili pri vsakem drugem narodu zaničevani in bi se jih zavedni ljudje že od daleč izogibali. V rojanski kavarni se ne dobi slovenskega lista, pač pa se dobijo nemški, laški in oelo madžarski listi. Pripominjamo, da zahajajo v kavarno skoraj sami — Slovenci. Splošni pregled tržaških dogodkov Mnogo padcev, mnogo šip razbitih, več ladij na morju v nevarnosti, mnogo ljudi brez klobuka, in sioer ue le moški, temveč tudi ženske, vse to je provzročila grozna burja ki že od nedelje sem divja po tržaških ulicah in v tržaškem zalivu. Pomislite le, da je v noči od nedelje na ponedeljek pihala z brzino 90 kilometrov na uro, a v ponedeljek opoludne je bila še nekoliko od-jenjala. Vendar je pa tudi včeraj že ves dan razsajala. Seveda je napravila mnogo škode kmetom v okolici, kjer je bilo sadno drevj® že vse v cvetju. Dočim so bili vsi §e pred velikonočnimi prazniki odložili, »e suknje, ampak celo površnike, so pa z^aJ zopet vsi oblekli suknje, kar jo res redka prikazen meseca aprila v Trstu. Temperatura je padla namreč na -j- 6° Celsiusa, dočim je bilo živo srebro v toplomeru se pred prazniki doseglo -f- 20° C. • — V nedeljo zjutraj so našli na dvorišču hiše št. 19. ulice Giovarini oeoaccio truplo 27 letne služkinje Ane Gorjup. Ne-srečnica je sama vgasnila lu^' svojega življenja s tem, da je skočila raz okno v V. nadstropju. Vzrok samomoru. nesrečna ljubezen. Okolu 9. ure predpoiudue v nedeljo, je 48 letna Ivanka Terpoteo vrgla polno 'čašo karbolne kisline v obraz Frančiški Podlipnik, ki bo imela vsled tega za vedno pokvarjen obraz in tudi najbrže izgubi eno oko. Ivanka Terpoteo je namreč še pred par leti živela v »divjem zakonu* s krojačem Franom Seme, s katerim je imela tri otroke. Pred par leti jo je pa Seme zapustil z otrooi vred ter se združil v „divji zakon* s Frančiško Podlipnik, s katero ima dva druga otroka. Kakor se vidi, je mož jako podjeten. Seme je pa moral, glasom sodnega od- Kdor misli dati prenočišče, naj to javi se ge le mogoče v*ajj do i. maja, da potem lahko sestavi seznamek' brezplačnih preiločišč. Le oni, ki se bo ogla,sil s tem seznamom, ki bo ob enem služil za legitimacijo, naj dobi prenočišče, ker le ta je v dijaški pdčitinski zvezi. Se enkrat ponavljamo, da naj se uva-žuje velika važnost dijaških potovanj. Naprednjaki pokažite tukaj svojo požrtvovalnost In storite •vojo dolžnost! Odbor za počitniško zvezo. „Jatpov“ sklad. Dolenjski Kinpuž 5 K. G. Jak, trg. sotrudnik, nabral po iz-lotu skozi Vintgar na Robu v veseli družbi V gostilhi „pri Peterlinu* 5 K (>0 vinarjev Neimenovana v Ljubljani nam je poslala 4 K Sjčna hvala! loka, plačevati gotovo svoto na mesec Iv nki Terpotec za prehranitev otrok. — Zadnje čase je bil on popolnoma pozabil na to svojo dolžnost. Vsled tega je Ivanka Terpoteo, ki je že tako kuhala jezo na Frančiško Podlipnik, ki jej je bila odnesla moža, sklenila maščevati se. V to svrho je šla v nedeljo predpoludne na stanovanje Semetovo, ki je v hiši št. 20. ulice sv. Marka, in tam, kakor že povedano, vrgla Podlipnikovi v obraz polno čašo karbolne kisline. Podlipnikova je bila prenešena v bolnišnico, a Terpotčeva je bila aretirana. Njemu, ki je bil pravi in edini vzrok vsega tega žalostnega dogodka, se pa ni zgodilo ničesar ! — Proti svoji lastni materi je z revolverjem streljal v ponedeljek popoldne 20 letni mesar Fran Stermin. Mati, 44 letna Alojzija gaje namreč zmerjala radi ljubezenskega razmerja, ki ]e on ima z neko starejšo žensko. — K Sreči ni Stermin matere zadel. — Bil je seveda aretovan. Poziv slovenski napredni Javnosti! V zadnjih dneh smo čitali v sloven- | skem naprednem časopisju, da delajo Nemci za zveso svojega dijaštva. Vrgli so se tudi na slovenske pokrajine in hočejo tudi tukaj dobiti brezplačna prenočišča, imeli so celo igro v kazini v korist nemškemu di-jaštvn, da bi lažje poslovalo po slovenski Kemiji. Znano nam je, da so nekatere slovenske gostilne že sedaj dajale nemškim dijakom brezplačna prenočišča. Dobro vemo, koliko važnosti je za dijaka potovanje po lastni domovini, ker je tudi to del njegove naohrazbe. Dijak mora poznati svojo domovino, svoj narod, da bo lahko takrat, ko stopi v javnost, delal *a njegov prospeli In predvsem mora dijak spoznati pripro-sto ljudstvo, tisto maso ljudstva, kije najbolj potrebna njegovega dela. Delal bo pa lahko zanj, ako bo spoznal njegove razmere, predvsem gospodarske. Spoznal pa bo vse to potom potovanja, če bo o počitnicah šel po svoji domovini in imel za vse to odprte oči. Velik pomen potovnoja o počitnioah je dijaštvo samo spoznalo 'in je stopilo samo med seboj v zvezo. Dijaki so se zavezali dajati drug druzemu počitništvo, brezplačna prenočišča — tvorili so svojo počitniško zvezo, ki pa je bila zelo nepopolna, ker ni-bilo mogoče, da bi bili po vsem slovenskem ozemlju dobili med seboj dovolj prenočišč. Bilo je tudi nekaj zasebnikov in gostiln, ki so dijakom drage volje priskočili na pomoč in dali prenočišča, kar pa ni zadostovalo. Tudi letos že precej časa dela poseben odbor za počitniško zvezo, in nabira med dijaki prenočišča, iver pa to ne bo zadostovalo, je dolžnost slovenske javnosti, da pomaga naprednemu di-jaštvn, da bo moglo doseči svoje plemenite namene. Prenočišča naj dajo zasebniki, sokolska in druga društva, posebno pa gostilne, ki imajo gotovo toliko prostora. Mislimo, (la je lahko dati potujočemu dijaku za eno noč prenočišče. Zelo važna so tudi prenočišča ob naših obmejnih krajih, kjer potujejo dijaki posebno radi da spoznajo naše stanje ob narodni meji. Opozorili bi, da imajo klerikalni diaki svojo počitniško zvezo, koje glavne postojanke so farovži. Naprednem dijaštvu je skupna pot s klerikalnim nemogoča, ker naprednega dijaka bodo gotovo vrgli iz hiše vsakega klerikalca posebno pa iz fa-rovža. Da bi se pa napredno dijaštvo na različne načine lilmilo med potovanjem tega ne smejo dopustiti slovenski naprednjaki, ker mladina, ki služi hinavščini ne more napraviti ničesar dobrega. Zato naj bi se vsi naprednjaki zavedli V tem oziru in pomagali onim, ki so njihovi. Privatniki, gostilne, sokolska in razna druga napredna društva vzdramite se in zavedite se svoje dolžnosti. Vsak, ki količkaj more, naj da prenočišče in naj to javi na naslov: „ Odbor %a počitniško *ve»o. lij uhlja na. Mestni dom. — Prosveta*14 Izdajateij glavni in odgovorni urednik MILAN PLOT. Tiska tiskarna BRUNNER & Co. v Trstu. jVtali oglasi. Več Klg. časniškega papirja jako po ceni na prodaj. Podružnica „Jutra“ Ljubljana „Hotel Malič“.________ nr|.Ja «n Šivalni stroj za domačo uporabo even-I rUDu OC tuelno tudi za šiviljo. Stroj je sistema Ringschifi'. Cena kr. 70.— Dunajska c. 6./I. levo na hodniku pri Omerza. ___________^____________________ Fotograf v letovišču uika kopista bronovim srebrom, operaterja in za retuširanje. Nastop takoj. Naslov pove uprava „Jutra“. pr* Dika = mojih čevljev so pravi = mm Kaučuk-podpeti\iki. Trpežno — elegantno — bigijenično 1L % železna*© Kina-Uino Higijenična razstavni na Dunaju 190b: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi. okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom ===== — - in i;;alokrvnim zelo priporočeno odzdravili »kih avtoritet. I >- I >orni Večkrat ••vijo. igi ^ ^ *«£ 'fy; o.___________________________________________________ Q) Priporoča se FRAN KUKANJA čevljar Via Pierluigi da Palestrina 3. prti. Obuvala vseh vrst za moške, ženske in otroke po nizki ceni. Specijaliteta: Obuvala za bolne noge Popravila. 6' G) ALIJZII POVH slovenski urar Trst — Via del Bivo ‘2, /\t/\ '<1s / '*&■ . ‘ v?jy*jy /jv 'jv 1) — TRST Trgovina z vsakovrstnim jestvinskim blagum, razpošilja blago v mestu franko na dom in na deželo po dogovoru. Postrežba točna in solidna - Konkurenčne cene /jC/ j \/jc/1 N/jC/j \?jcki \/jvVj\^wi\/jcz^ obleke za moške iu dečke, kostumi za otroke, močni jopiči, Palto, ;.Raglani in kožuhi. Vestalje za delo in ua domu. Delavske mondure, tirolski loden, pravi angleški impermeabili Sukna domača* in tuja. Izvršujejo se naročila po meri hr po najnovejših modernih modali elegantno in natančno .................—■■■ ■■ === Cene brez konkurence. ........ = a e$r» vnJ/-* g&t r&a *£ @©1? (stfčDjž Sve)? 0®T we) a (s?e) s 6?e> a (o?č) .f:‘ (S® T ©Ve) '■» &?£>!’ ° toVa)T oP feVe)T6bi) s (£/te>‘a <£rte) V e> a ©© 2 ®B)T 6fe)? fefe) vi a/Av> k ft\3 Izvenredno darilo 1.040000 kron (Miljon in štirideset tisoč kron). Pri spodaj navedeni tvrdki, dobi vsak. za vsakih 5 kron nakupljenega blaga, popolnoma zastonj listek, s katerim je deležen pri žrebanju dobitkov, ki znašajo skupno K 1.040.000 V gotovini, s srečkami, katere so založene v banki (Banca di Credito Popolare) v Trstu. Pomladanska in letna sezona. Stara in dobro znana slovenska trnpvina perd. Dobaušek -Trst ulica Giosue Garducct It, Velika zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke kakor tudi vseh drugih v to stroko spadajočih predmetov. ---------- Najkonvonij ontnejši v Trstu. Bogata izbera moških oblek uajelegantnejšega kroja, solidnih in po jako ni kih cenah od K 16.— do K 60.— v najnovejših barvah in vzorcih, kakor tudi črnih in modrih. Sprejemajo se naročila oblek po meri. Vsak dan novi dohodi blaga. Tr£oviria z delikatesami in BUFFET <2LJ\N<21CH ”U1. Torre bianca 32 - TRST Ul Torre bianca 32 In sviniit Santorio št. 4. Potreže svoji klijenteli po najzmernejšh cenah (vsakovrstni salami in slanina, klobase s vi in razne delikatese). Toči Dreherjevo. pivo ter bele in črna istrska in dalmatinske vina. RESTAVRACIJA JJ fflfa mm Trst, trg pred juž. kolodvorom 3 (Nasproti južnega kolodvora). Priporoča se slavnemu občinstvu in potnikom, ki potujejo skozi Trst za obilen obisk. Toči sc izvrstno piro in vino prve vrste. DOBRA KUHINJA — POSTREŽBA TOČNA mr CENE ZMERNE Lastnik Anton Andrijančič, bivši vratar hotela -Balkan*. mi>^jgawBag«CBH svoji k svojimi Največja edina slovenska tvrdka Križmaneic & Breščak = Trst ulica Nuova 37 priporoča slavnemu občinstvu svojo ogromno zalogo manufaktur nega blaga INajzmerneje cene. Točna postrežba. — Prevzame se delo po naročbi. o sa zamenjajo takoj. - Angleško volneno blago za žensk; obleke, alpagas in,različne Stofe z i bluze m vsakovrstne na j večjem izbora. Perkaii, zefirij, panarna, satin, oksford in naj različne j e bombažasfco blago. Vsakovrstno telesno, ljno perilo. Blago za moške obleke: volneno in bombažasto. - Odeje bombažne m volnene, pogrinjala za postelje, zavese, preproge, volna in žima. Vsaka drobnarija za šivilje in krojače. Stvari ki 110 ugajajo sa zamenjajo takoj, tkanine volneno v namizno in postelj *< NI ua C/5* £2 a txr »OIHOS Svoji k svojim! aSZIG8§8S=21^ e. NTfč Prevoz mrličev|na vse kraje TRST — Gorso .štv. 47 s(vogal| Piazza Garlo Goldoni) —| Telefon 14-02. . ■ -- Zastopstva v Nabrežini,r(na Opčinah in pri Orehu j(Noghere),2in v Miljah z razprodajo pogrebnih predmetov. VozovTz bogato opremo od najenostavnejših do najbolj luksurijoznih. — Krasna izbera vencev i/. umetnega cvetja, biserov in porcelane. — Zaloga pravovoščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in na debelo. Vsi pogrebni predmeti so stalno na iebero. — Stalne cene brez konkurence, postrežba točna, splošno pohvalna. — Nočna naročila se sprejemajo v zalogi, ulica Tesa štv, 31, — Telefon. 14-02. J05IP SKUBICU ima na razpolago veliko izbero obuval — — za gospe, gospode in otroke najmodernejših oblik od K 12 do K 21 ” ” ® » n J? „ - 12 . .24 Moški čevlji ženski nizki visoki otroški čevlji od št. 20 do 25, K 26 20 28, 34, 3.80 do K 4.50 3.50 „ „ »50 8,- 1 n 950 Romeo Doplicher trgovina s klobuki TRST — Corso štev. 30 — TRST Prodaja klobuke prvih tovarn, posebni izbor trdih angleških klobukov. Velika zaloga čepic za popotnike in športnih. ! Kmetska posojilnica ljubljanske okolice r-*r r. z. z n. z. -nr * siTobrestui e hranilne vloge po Oj v Ljubljani 2 O vsakršnega 'stanje hranilnih »log, dvajset miiijonav. — » Popolnoma varno naložen denar. *»«» Rezervni zaklad, H 700.000