PRIMORSKI DNEVNIK
!■! P:M
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 50 lir
Leto XXIII. St. 181 (6765)
TRST, sreda, 2. avgusta 1967
PO SKLEPU NA MEDMINISTRSKEM SESTANKU
Cena bencina «za sedaj« nespremenjena Pelrilli o investicijah 3.200 milijard lir
Predsednik IRI je govoril tudi o Alfa-Sud - ZAR se bo udeležila velesejma v Bariju
Konferenca
v Kartumu
RIM, 1. — Moro je danes predsedoval medministrskemu sestanku, ki je bil posvečen dobavam petroleja in katerega so se udeležili ministri Colombo, Preti, Andreotti in podtajnik Ca-ron.
Po sestanku so novinarji vprašali ministra za industrijo An-
dreottija, če lahko glede cene bencina v zvezi z zaporo Sueškega prekopa potrdi sporočilo, ki ga je pred kratkim izdalo ministrstvo, in v katerem se trdi, da se cena bencina ne bo zvišala.
Minister Andreotti je odgovoril, da lahko poročilo v celoti potrdi. Novinarji so tudi spraševali, s čim je v zvezi sestanek CIP (medministrski odbor za cene), ki je napovedan za jutri, nakar je minister odgovoril, da gre za normalen postopek. Ni pa niti potrdil niti zanikal možnosti, da bodo razpravljali o novi višji ceni dnevnikov, ker moraio obravnavati cene kmetijskih pridelkov tudi v zvezi z odnosi z evropsko gospodarsko skupnostjo.
Tudi minister Preti je potrdil, da za sedaj ne bo nobenega zvišanja cene bencina, vendar pa je dodal, da vsaj «za sedaj», s čimer je torej dopustil tudi drugačno možnost.
Že pozno zvečer so včeraj predložili proračun za prihodnje leto senatu, kjer ga bo tiskarna natiskala in bodo razne komisije pričele pregledovati postavke posameznih ministrstev 12. septembra. Mnenja bodo predložili komisiji za finance in zaklad, ki poroča o proračunu na posvetovalnem zasedanju.
Predsednik IRI Petrilli je na tiskovni konferenci ob zaključku poslovne dobe poročal o načrtu investicij podjetij IRI v naslednjem razdobju, pri čemer gre povečini za razdobje petih let, ki sovpada z gospodarskim načrtovanjem. V celoti gre za investicije v višini 3200 milijard lir za podjetja, ki jih združuje IRI.
V okvir teh investicij spada tudi 300 milijard lir za graditev nove avtomobilske tovarne «Alfa-Sud», o čemer so novinarji zastavili tudi največ vprašanj. Petrilli je dejal, da pozitivno mnenje CIPE omogoča, da so pričeli priprave za izdelavo podrobnejših načrtov. Do
se-
•llUllIllillllIlilllIllIllllllllIllillllllliillIllIllimillMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllliil
PROSLAVE NA KITAJSKEM
40. obletnica ustanovitve kitajske osvobodilne vojske
Sovjetski tisk poudarja, da je Maocetung škodoval revolucionarnim tradicijam osvobodilne vojske, ki je ni ustanovil on
MOSKVA, l. — Tasov dopisnik katerem obtožuje izdajstva in vo-
v Pekingu piše, da je moč poleg Sešel, ki proslavljajo 40. obletnico Mtajske osvobodilne vojske, brati tudi manifeste, ki pričajo o zaostritvi borbe na Kitajskem in v altajski vojni. Dopisnik dodaja, da Se večina teh manifestov nanaša ha nedavne dogodke na področju 'Uhan.
Grožnjam proti vojaškemu poveljniku sledijo obtožbe proti številnim predstavnikov visokega vojaškega poveljstva in funkcionarjem centralnega aparata vojske, dopisnik našteva vrsto vidnih imen, * katerimi so popisani pekinški zidovi, in dodaja, da so bili obtoženi, da so pomagali uporniškemu Poveljniku v Vuhanu. «Kljub ostri kampanji v tisku proti njej, dodaja dopisnik, je opozicija v Vuhanu ho sedaj odrekla pokorščino osrednjim oblastem in ni bila še uni-Cena.»
, Moskovska «Krasnaja zvezda« pi-J® v zvezi s 40. obletnico kitajske osvobodilne vojske, da te vojske 5 ustanovil Maocetung, kakor tr-
hunstva «tolpo zarotnikov« pod vodstvom predsednika republike Liu Sao čjia. List pravi, da sta pri tem udeležena tudi bivši minister za obrambo in bivši načelnik glavnega štaba. Obtožujejo jih, da so «imeli nedovoljene odnose s tujimi državami, med katerimi tudi ' Sovjetsko zvezo«.
Pekinški radio je poročal, da je nad 50.000 revolucionarjev in vojakov v Vuhanu, katerim so se pridružili predstavniki drugih kitajskih pokrajin, preplavalo davi reko Jang Ce, da proslavijo 40. obletnico ustanovitve osvobodilne vojske. Radio je označil to plavanje kot ((velik dogodek« in je dodal, da so ((revolucionarni plavalci« na ta način sledili navodilom Maocetunga, da je potrebno ((iti naprej med močnimi vetrovi in močnimi valovi«.
Pekinška propaganda, temveč so
J? ustanovili Cu Te, Ho Lung, Jeh "Jhg jn drugi veliki generali.
Se pred nekaj leti so ta datum uradno praznovali na Kitajskem kot rraznik oboroženih sil. Toda že ne-Rj časa, pripominja list, skuša JjUajska uradna propaganda zmanjkati važnost dogodkov med upo-mm v Nančangu, ker ((Maocetung J1.1 imel pri tem uporu nič opravi-
Radio tudi poroča, da se je nad 10 milijonov ljudi udeležilo proslav obletnice ustanovitve vojske ter so organizirali množične manifestacije po vsej Kitajski.
ti«.
v ((Generali, ki so vodili ta re-vPmcionarni upor, med katerim je “h tudi Peng Te Huai, so sedaj 51 v nemilosti.«
List pravi zatem, da je Maoce-
l^hg sedaj kompromitiral revolu-rt°hame tradicije kitajske osvobo-
e 'he vojske, ker ji poverja «nalo-?;■ M so absolutno neprimerne za Pjtaistično vojsko«, ški st pravi na koncu, da ameri-imperialisti v veliki meri upo-s «?J° vse to in upajo, da bodo
liihumočjo Maocetunga ošibeli ve-socialistično skupnost ter ob-
rtftaL svoje položaje v Aziji in na vSih delih sveta.
tai*?yestija» pa pišejo, da so ki-leti ta komunisti pred približno 40 mi obsodili Maocetunga kot opor-da Sta m militarista. List dodaja, su ®° Maocetunga kritizirali na še-l9,m kongresu KP Kitajske leta “ zaradi načina, kako je leto blodil upor «ob jesenskem po-pridelkov« v pokrajini Ha-QbmJetianJi tajnik KP Kitajske je 1 Maocetunga «desfatističnih on?« in da ni izvajal navodil LŽr , • Kongres KP Kitajske leta Javnr,* označil Maocetungovo de-
»Cft« med uporom kot «manife-he JP,. oportunizma in militaristič-
^ Psihologi je»
bil v!P., Pakistanski časnikar, ki je
vi), P6davr'o na Kitajskem, je izja-
»H j —»«	na ivitajoivtin,
Pubin? ie funkcije predsednika remi, o?6 Prevzel ministrski predsed-
nik ir Prevzel ministrski predsed-(iHdpphenlai. Glasilo KP Kitajske ca zvezda« objavlja članek, v

Sijanje na moji Jordanijo 'n Izraelom
L -
Ptie<j‘fUN • 1- — Jordanski vojaški banes	Je sporočil ,da se je
J^tanu 15 UFi začel° med ^or"
'janj„lrni ln izraelskimi vojaai stresal v bližini mostu Dania. Do-

so Izraelci začeli stre
'Ufi	šiiti au uugu/u-
hut , relJanje je trajalo deset mi-Zajeu ez dvajset minut so Izraelci 'e tra(*?0Va stheljati in streljanje danski lo dvajset minut. Na jor-ni žrtev.
ta obtni^T ,vojaSki predstavnik pa tkčeil Jordanske vojake, da so j® a 'Isti čez reko Jordan, in
bilo °*La!’ da r.a izraelski stiani m
žrtev.
daj so izdelali samo okvirni načrt, ki predvideva investicijo 300 milijard lir, v čemer je vključenih tudi 80 milijard potrebnega obratnega kapitala.
Okvirni načrt predvideva, da bo podjetje «Alfa-Sud» delniška družba, ki bo pravno avtonomna in bo povezana s podjetjem «Alfa Romeo«, s katerim bo imela zlasti tesne stike glede raziskovanj, prodaje in nakupov. Kapital bo dala «Alfa Romeo«, ni pa izključena u-deležba IRI in Finmeccanica, kasneje pa bodo lahko tudi proučili možnost sodelovanja zasebnega kapitala.
Predsednik IRI je dejal, da še niso dokončno odločili, kje bo novo podjetje nastalo, na vsak način pa gre za obširno področje Neaplja, pri čemer bodo upoštevali deželne načrte, ker je treba uskladiti to graditev z bodočo graditvijo cest in drugih zvez. Izbira juga je nastala tudi iz gospodarskih razlogov, ker to področje daje razne ugodnosti.
Glede proučitve tržišč je predsed. nik IRI dejal, da so izvedli resne študije, ki so jih ponovili v zvezi z izrečenimi kritikami. Vendar pa so ugotovili ,da ni bilo treba nič spreminjati in da so prvotna predvidevanja točna. Inž. Petrilli je tudi govoril o možnosti razvoja letalske in elektronske industrije, pri čemer pa gre za bolj zapletena vprašanja, saj ustanovitev takih podjetij' nujno zahteva sporazume z drugimi državami in obsežne izdatke za raziskave, načrtovanja in graditev prototipov.
Veleposlaništvo Združene arabske republike je sporočilo, da je predsednik Naser podpisal odlok o uradnem sodelovanju na XXXI. le-vantskem velesejmu, ki bo v Bariju od 7. do 20. septembra. V poročilu velesejemske uprave je rečeno, da je ta udeležba zelo važna zlasti v tem razdobju, saj odraža dobro voljo Egipta za ohranitev tradicionalnih stikov.
V Italiji umre vsako leto 700 ljudi zaradi tetanusa
MILAN, 1. — Kljub napredovanju medicine umre v Italiji od leta 1929 do danes še vedno vsako leto okoli 700 ljudi zaradi tetanusa. V drugih državah Evrope pa se je pogostost te infekcije zelo zmanjšala. Na podlagi zadnjih statistik svetovne zdravstvene organizacije je v Italiji največja umrljivost v Evropi zaradi tetanusa. V primerjavi z Anglijo je n. pr. ta umrljivost dvajsetkrat večja.
Pri okrogli mizi, ki jo je v Milanu organizirala ustanova Carlo Erba, je ravnatelj zavoda za mikrobiologijo na univerzi v Melbournu in strokovnjak za tetanus pri svetovni zdravstveni organizaciji
prof. Rubbo izjavil, da bi se umrljivost v Italiji zmanjšala skoraj na ničlo ,če bi izvajali njegova načela. Dejal je, da bi morali dosedanji .serum nadomestiti z novim človeškim serumom, ki ga dobivajo od darovalcev, ki so bili imunizirani proti tej bolezni. Ta serum ne predstavlja nobene nevarnosti in mnogo hitreje učinkuje. Doseže namreč centralni živčni sistem, še preden je bolezen povzročila nepopravljivo škodo. Skupno s serumom je treba vcepiti tudi cepivo proti tetanusu, da se s tem poveča proizvajanje protitelesc v organizmu. Prof Rubbo je tudi izjavil, da je najbolje preventivno cepljenje širokih plasti prebivalstva in ne kakor se dela danes v Italiji, ko se cepijo samo nekatere kategorije delavcev. Cepljenje velikega števila prebivalstva v Sovjetski zvezi je na primer zmanjšalo za 50 odstotkov to bolezen na kmetijskih področjih, kjer je tetanus najbolj razširjen.
KARTUM, 1. — Danes popoldne se je v predsedniški palači v Kartumu začela konferenca arabskih i zunanjih ministrov. Sudanski ministrski predsednik in zunanji mi-| nister Ahmed Magub, ki je začel I konferenco, se je zavzemal za združeno arabsko fronto proti sionistično imperialističnemu napadu. Dodal je, da morajo določiti skupno akcijo, da odpravijo vse posledice tega napada. Poudaril je, da morajo zunanji ministri pripraviti skupen program, ki bi ga predložili v odobritev morebitnemu arabskemu vrhu.
Znano je, da Je Sudan že predlagal, naj bi se ta vrh začel 10. avgusta. Magub je izjavil, da je treba tako ravnati, da se obnovijo ugled, moč, zgodovina in bistvo arabskega sveta po neugodnem izidu spopada z Izraelom. Navzoči so zunanji ministri 13 arabskih držav.
Kairski list «A1 Ahram« piše, da je sklicanje konference na vrhu v celoti odvisno od poteka sedanje konference v Kartumu.
RIM, 1. — Zunanje ministrstvo je zvečer izročilo odpravniku poslov avstrijskega veleposlaništva verbalno noto v zvezi z napadom, do katerega je prišlo na italijansko - avstrijski meji 25. julija, ko so štirje neznanci skušali prekoračiti mejo in ko so streljali proti patrulji finančnih stražnikov, pri čemer je bil finančni stražnik laže ranjen v glavo.
NA ŽENEVSKI RAZOROŽITVENI KONFERENCI
Fanfanijev predlog, ki naj pospeši sporazum o neširjenju jedrskega orožja
Jedrske države naj dodelijo nejedrskim del atomskega materiala v miroljubne namene ■ Del izkupička naj bi šel v sklad OZN za napredek dežel v razvoju
ŽENEVA, 1. — Na današnji seji razorožitvene konference je italijanski zunanji minister Fanfani, ki je prišel davi v Ženevo, sporočil nov italijanski predlog v zvezi s pogajanji proti širjenju jedrskega orožja. Izjavil je, da bi italijanski predlogi mogli olajšati pripravo zadevnega načrta pogodbe.
V začetku je Fanfani poudaril važnost, ki jo italijanska vlada pripisuje razorožitvi, in je nato omenil razne predloge, ki so bili pripravljeni po 29. juliju 1965, ko je on predlagal v Ženevi jedrski moratorij. 17. avgusta 1965 je bil predložen ameriški načrt pogodbe proti širjenju jedrskega orožja. 14. septembra istega leta je bil predložen italijanski predlog o jedrskem moratoriju. 24. septembra istega leta je bil predložen sovjetski načrt pogodbe proti širjenju jedrskega o-rožja. 19. septembra 1965 je glavna skupščina OZN pozvala, naj se nujneje upošteva potreba sklenitve pogodbe proti širjenju jedrskega o-rožja. 17. novembra 1966 pa je skupščina sprejela resolucijo, ki spodbuja nadaljevanje naporov s tem v zvezi. 27. januarja 1967 je bila podpisana pogodba o miroljubni uporabi vesolja. 14. februarja letos je
iiiiiiiiiiHiiiiimmiiiiiniiiiiiiiiiiimmiiiiiMiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiimui
PRVA SEJA PREISKOVALNE KOMISIJE
Včeraj tudi v Washingtonu spopadi med črnci in policaji
Manjši neredi so se ponovili v nekaterih drugih mestih - Komentar «Izvcstij»
VVASHINGTON, 1. — Davi so izbruhnili v Washingtonu hudi rasni neredi na področju, oddaljenem približno poldrugi kilometer od Bele hiše. Goste skupine črncev so demonstrirale po ulicah in razbile mnogo izložbenih oken. Spopadli so se s' policaji in tudi z gasilci, ki so skušali pogasiti nekaj požarov.
Slišalo se je tudi streljanje. Incidenti so trajali tri ure in so se
končali, ko se je ulila močna ploha, ki je pogasila tudi več požarov. Washington šteje 763.000 prebivalcev. med katerimi je več kot polovica črncev. Aretirali so 40 oseb.
V Milwauke je število mrtvih med incidenti, ki so se začeli v
nedeljo zvečer, narastlo na tri. Tudi sinoči se je slišalo na številnih
krajih mesta streljanje. Davi sta bila ranjena dva črnca med spopadom š policaji. Demonstranti so
preprečili gasilcem, da bi pogasili je nastal v črnskem de-
požar, ki je lu mesta. V mesto so poslali več tisoč mož narodne straže. Na splošno se je stanje znatno izboljšalo.
Rasni spopadi, toda ne tako hu-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiHmiiimiiiiimiiiiiuiiiiiiimiMiimmiimmimiiiiMiiimiiMiiiiiiimiiiiimiiii mim iimimimiimimmiMimmiiiiiiiiiiiimimiiiMiiiii
Narastlo na 132 število mrtvih na ameriški ladji «Forrestal»
di kakor v Washingtonu in Mil-waukee, so bili sinoči tudi v Erle (Pensilvanija), Providenze (Rhode Island) in Portland (Oregon).
V Detroitu je še vedno v veljavi stanje pripravljenosti, vendar pa so popolnoma ukinili policijsko uro. Ukinili so tudi prepoved prodajanja likerjev. V mestu je živ-
ljenje zopet normalno, toda začenja se težavno razdobje obnove.
Posvetovalna komisija, ki jo je
ustanovil predsednik Johnosn, je
imela danes svojo prvo sejo. ki je bila tajna. Predstavnik komisije jt izjavil, da bodo danes in jutri poslušali številne priče in pozneje bo komisija imela javne seje.
Moskovska (dzvestija« postavljajo povezavo med črnskim vprašanjem v ZDA in vojno v Vietnamu ter pišejo: ((Detroit in Vietnam zelo odkrito kažeta v teh dneh na sramoto ZDA in tudi na naraščajoči odpor proti ameriškim žandarjem v notranjosti in v tujini vseh tistih, ki se borijo za mir in svobodo. Samo s posmehom se lahko označi za svobodno družbo tista, ki kaže, da ni sposobna zagotoviti znosnih življenjskih pogojev in demokratičnih pravic važnemu delu svojega prebivalstva in ki skuša kratiti vsako prihodnost črnskemu ljudstvu Amerike in vietnamskemu ljudstvu v jugovzhodni Aziji.«
List ugotavlja, da vrenje v ZDA stalno narašča, in dodaja, da se j Amerika ne bo mogla rešiti notra-■ njih problemov in tudi se ne bo mogla rešiti iz blata zunanjih avan. tur, dokler ne bodo vodilni krogi izvajali neizbežnih zaključkov iz zgodovinskih sprememb, ki so nastale na zemlji.
smrtnih žrtev, od katerih 12 na področju Santandra, 6 pa na področjih Boyaca in Tolima.
MOSKVA, 1. — Danes je bil v Taškentu nov potresni sunek od četrte do pete stopnje mednarodne lestvice Richter (ki ima 12 stopenj). Središče potresa je bito prav v sredini mesta. Agencija Tass, ki je to objavila, ni omenila, ali je potres povzročil jžrtve ali škodo.
AL2IR, 1. — Kakor piše glasilo sindikatov ((Revolucija in delo«, so najvišje instance v državi obljubile, da bodo v kratkem prišli iz zaporov znani alžirski aktivisti, ki so jih v minulih dveh letih zaprli iz političnih razlogov. Med njimi so nekateri voditelji alžirske komunistične partije, ki je prepovedana, več osebnih sodelavcev bivšega predsednika Ben Bele in več sindikalnih funkcionarjev.
Politični krogi sodijo, da bi se z izpustitvijo političnih zapornikov okrepil položaj Alžirije v njenem antiiraperialističnem boju in bi se nadalje mobilizirale vse napredne sile dežele za notranjo konsolidacijo in za onemogočenje reakcionarnih elementov.
w	,	s*«,.. ,
Častniki opazujejo na ladji «Forrestal» veliko luknjo, ki jo je povzročila eksplozija bomb
ŠUBIC BAY (Filipini), 1. _ A-meriška mornarica je javila, da je število mrtvih mornarjev in častnikov naraslo na 132. Poveljnik ladje je izjavil, da «so sedaj lahko u-gotovili, da škoda ni tako huda, kakor se je prvotno mislilo«. Opazovalci so mnenja, da bo potrebno več mesecev, preden bo ladja lahko popravljena.
V Sajgonu je ameriški vojaški predstavnik sporočil, da so osvobodilne sile včeraj izstrelile 4« iz strelkov z možnarji na poveljstvo ameriških mornariških strelcev južno od demilitariziranega področja. V petek so ti ameriški oddelki vdr-
li na demilitarizirano področje, kjer so trdili, da imajo severni Vietnamci svoje topniške postojanke. Našli pa niso ničesar. Južno od tega področja pa so ti oddelki padli v zasedo osvobodilne vojske in so se rešili šele po hudih bojih, med katerimi so imeli precejšnje izgube.
Ameriški predstavnik v Sajgonu je danes javil, da je 15.000 ameriških in sajgonskih vojakov izvršilo i' zadnjih petih dneh obširno operacijo na področju delte reke Mekong ter da so s tem preprečili o-fenzivo, ki jo je pripravljala osvobodilna vojska.
Včeraj so ameriški bombniki zno-
va bombardirali številne kraje Severnega Vietnama.
Johnsonov svetovalec gen. Tay-lor je ob zaključku pogovorov s predsednikom novozelandske vlade izjavil, da je v Južnem Vietnamu potrebno močno povečati število kopenskih sil «za program pomirje-nja», za vzdrževanje reda in za upravljanje nedavno «pomirjenih področij«. Predsednik novozelandske vlade je izjavil, da niso govorili o ameriški zahtevi, naj bi Nova Zelandija poslala še druge vojake v Vietnam. Pred parlamentom v novozelandski prestolnici so bile včeraj demonstracije proti vojni v Vietnamu.
Po potresu v Caracasu
CARACAS, 1. — Po potresu postaja v Caracasu življenje polagoma zopet normalno. Reševalne skupine še dalje iščejo trupla pod ru ševinami hiš. Točno se še ne ve, koliko je bilo mrtvih.
Uradno so javili, da so v Caracasu našli okoli 200 trupel in da nad 330 ljudi pogrešajo. Na obalnem področju pogrešajo do sedaj 108 ljudi. Ranjenih je bilo nad 1600, toda menijo, da bo to število še naraslo. Po prvih cenitvah znaša škoda nad 100 milijonov dolarjev.
Od sobote ponoči je bilo v Caracasu 25 potresnih sunkov, od katerih 19 med 8. uro v nedeljo in 8. uro včeraj po krajevnem času.
Delo reševalnih skupin v Caracasu počasi napreduje zaradi nevarnosti, da se poškodovana poslopja porušijo. Po računih preiskovalne komisije je bilo nad 700 poslopij močno poškodovanih in niso več uporabna za bivanje. Večino teh poslopij bodo porušili. Včeraj so se številna poslopja, ki so bila poškodovana v soboto, porušila, ko je
bil podpisan sporazum o prepovedi jedrskega orožja v Latinski Ameriki.
Fanfani je ugotovil, da vse to ka že, da prizadete države niso bile neaktivne, toda pri tem je treba z obžalovanjem ugotoviti, da niso še dosegli sporazuma o učinkoviti pogodbi proti širjenju orožja.
V pričakovanju sklenitve pogodbe predlaga Italija nov ukrep, ki bi lahko bil ločen ali povezan s pogodbo ali pa celo vključen vanjo. Sporazumeli naj bi se, da bi jedr ske države dodelile nejedrskim državam, podpisnicam pogodbe o miroljubni uporabi delež atomskega materiala, ki ga proizvajajo, v višini, ki bi jo od časa do časa določili. Ta sporazum bi se po mne nju Fanfanija naslanjal na načelo, ki sta ga z naklonjenostjo upoštevali ameriška in sovjetska vlada, ko sta leta 1964 proučevali predlog o ustavitvi proizvajanja atomskega materiala za jedrsko orožje.
jedrskega orožja, «vsaj kar se tiče Sovjetske zveze«. Prihodnja seja bo v četrtek.
Začetek konference
latinskoameriške
solidarnosli
Fanfani je nadaljeval, da bi tak sporazum posredno zaviral izdelovanje jedrskega orožja v jedrskih državah, ker bi se te obvezale, da bi dale del jedrskega materiala nejedrskim državam v miroljubne namene. Nejedrske države bi morale v zameno plačati nižjo ceno v pri merjavi s tržno ceno. Del te cene bi šel jedrskim državam, proizva jalkam jedrskega materiala, del pa bi se moral vnesti v sklad Združenih narodov za napredek dežel v razvoju. Sporazum bi lahko tudi določil načelo za razdeljevanje atom skega materiala med nejedrske države. Kar ,se tiče nadzorstva, pa bi morale veljati iste določbe, ki bodo eventualno določene v pogodbi proti širjenju jedrskega orožja.
Fanfani je izrecno poudaril važnost povezave med zaviranjem jedrskega oržja, spodbujanjem za miroljubno uporabo atomske energije ter prispevanjem za gospodarski in socialni napredek dežel in narodov V j azvoju.
Na koncu je Fanfani izjavil, da če se bodo zdeli ti predlogi koristni, jih bo italijanska delegacija lahko primerno formulirala bodisi v pričakovanju priprave načrta pogodbe o neširjenju kakor tudi kot njeno spopolnitev in v njeno podporo, če bi se ta pogodba kmalu predložita.
Za Fanfanijem je govoril poljski predstavnik, ki je poudaril, da mora pogodba o neširjenju jedrskega orožja imeti prednost pred vsakim drugim razorožitvenim ukrepom. Glede Fanfanijevega perdloga je izjavil, da je to vazen prispevek za razorožitveni odbor, ki ga je treba skrbno proučiti.
Sovjetski predstavnik Rošin je po seji na zadevno vprašanje časnikarjev izjavil, da gre za predlog, ki ga je treba podrobno proučiti. Dodal je, da bo v bližnji prihodnosti predložena pogodba proti širjenju
iiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimi„„,llllllllllll„innilll,llll||in|ln|||||||||||||||||M|m||||||||||||||||
DE GAULLE NA POČITNICAM
1
Negativni komentarj izjave o Kanadi
HAVANA, 1. — Sinoči se Je prt-čela prva konferenca organizacije o latinskoameriški solidarnosti, na kateri sodeluje 27 delegacij komunističnih strank in levih gibanj Latinske Amerike in s karibskega področja, in ki bo trajala do 8. avgusta. Nad uradno tribuno je velik napis ((Dolžnost vsakega revolucionarja je delati revolucijo«. Pred vhodom je moderna skulptura, napravljena iz železnega ogrodja in stotine pušk.
Na otvoritvi so bili prisotni vidni kubanski predstavniki in med njimi minister za oborožene sile Raul Castro, predsednik republike Osvaldo Dorticos pa je imel začetni govor. Za častnega predsednika so izvolili Ernesta «Che» Guevaro, ki pa ni prisoten, medtem ko so za predsednico izvolili Kubanko IIayde Santamario, junakinjo kubanske revolucije in geneTalno tajnico organizacije. Med podpredsedniki sta dva voditelja odporniškega gibanja v Južni Ameriki: Venecuelanec Francisco Prada in m \jor Nestor Valle, pripadnik partizanov iz Gvatemale, druga dva podpredsednika sta Gerardo San-chez iz Dominga in generalni tajnik komunistične stranke iz Ura-gvaja Arismendi.
Za častnega člana konference so izvolili Stokleya Carmichaela, bivšega predsednika gibanja nenasilnih študentov v ZDA in sedanjega vidnega predstavnika »črnske o-blasti«.
Predsednik Dorticos je v svojem govoru dejal, da samo pot oborožene borbe vodi h komunizmu v Latinski Ameriki, pri čemer je dodal, da Kuba ne te~i k hegemoni ji in tudi noče voditi te revolucije. Nato je omenil nekatere ((histerične izjave« in med njimi izja j ameriškega predsednika Johnsona, ki so ocenili to konferenco za veliko nevarnost. Nato je dejal, da so prav gotovo na pra.i poti, ča ta konferenca vzbuja tak strah mt i imperialisti. Borba na latinskoameriškem kontinentu ni samo seštevek borb posameznih držav, temveč temelji na borbi vseh proti skupnemu sovražniku: severnoameriškemu imperializmu in njegovim služabnikom. Nato je navedel številne primere ameriškega napada od 1951. leta v Gvatemali, na Kubo in Dominikansko republiko, vojno v Vietnamu in zadnji napad r . Srednjem vzhodu. Obdolžil je or', izacijo ameriških držav, da stalno podpira ameriške intervencije, in poudaril solidarnost osvobodilnih gibanj. Pozdravil je ameriške črnce, ki so proGrasisti.
Na konferenci je predsednik sindikatov Severnega Vietnama Yoang Quo obsodil ZDA kot «prvega sovražnika vseh ljudstev sveta«. Načelnik delegacije iz Hanoja Van Tien pa je izrazil željo, da se pričnejo številni spopadi na področju Latinske Amerike, kot je sedaj v Vietnamu.
Ob zaključku je 27 delegacij odo-brilo resolucijo, ki je razdeljena na 17 točk. Med najvažnejšimi je točka, ki govori o oboroženi borbi na področju Latinske Amerike, o skupnih akcijah politiško-voja-škega značaja, o solidarnosti latinskoameriških ljudstev z narodi, ki se bore za svobodo. Na konferenci niso bili prisotni kitajski opazovalci. bila sta pa prisotna dva sovjetska predstavnika.
Izjava enolne socialistične stranke - Udeležba francoskih delavcev pri dobičku podjetij
PARIZ, 1. — General de Gaulle je začel danes poletne počitnice v Colombey - Les - Deux - Eglises. Toda svoje počitnice bo dvakrat prekinil, in sicer 9. in 23. avgusta, da predseduje seji ministrskega sveta (9. avgusta) in da registrira govor, ki ga bodo oddajali 10. avgusta zvečer po radiu in televiziji.
De Gaullov govor bo v veliki meri posvečen gospodarskim in socialnim problemom s posebnim ozirom na reformo socialnega skrbstva in na udeležbo delavcev pri dobičku podjetij. Zadevne načrte zakona so odobrili včeraj na dolgi seji vlade in so jih poslali državnemu svetu v proučitev.
Na podlagi odloka, ki ga je odobril ministrski svet, bo udeležba delavcev pri dobičku obvezna v
bil nov potresni sunek. Tehniki ve- vse'1 Podjetjih, ki imajo več kot
nezuelske vojske, ki odstranjujejo ruševine, so sporočili, da so v nekaterih primerih ugotovili pomanjkljivosti pri načrtih in graditvi poslopij. Minister za javna dela je zaradi tega odredil preiskavo in pregledali bodo vse načrte ter podrobnosti o graditvi vseh hiš, ki so se porušile, ali pa so bile poškodovane.
LIMA, 1. — Preteklo noč ob 2.15 po italijanskem času so čutili v perujski prestolnici dva močna potresna sunka. Sunka sta trajala skupno več kot 30 sekund, še prej pa se je slišalo podzemeljsko bobnenje. Za sedaj ne poročajo o žrtvah ali škodi. Mnogo ljudi je v vsej naglici zapustilo domove.
BOGOTA, 1. — Po zadnjih urad nih vesteh je potres, ki je v soboto prizadel Kolumbijo, povzročil 18
sto nameščencev. Podjetja pa bodo deležna davčnih olajšav, da bodo lahko še dalje investirala. Udeležba delavcev bo določena na podlagi čistega dobička.
Francoski tisk komentira včerajš-nje izjave francoske vlade v zvezi z de Gaullovim obiskom v Kanadi. Komentarji so povečini negativni. Komunistični «Humanite» kritizira de Gaulla in pravi, da «bi bili bolj prepričani o dezinteresiranosti in velikodušnosti de Gaullovih namenov, če bi golistična oblast v vseh primerih izvajala ukrepe, ki jih tako kriče oznanja, ko gre za Que bec«. List omenja zatem prekomorske departmaje in prekomorska ozemlja, kakor so na pr. Reunion, Martinica in Guadalupa.
Vsedržavno vodstvo enotne socialistične stranke (levi socialisti) je
objavilo danes izjavo, v kateri ugotavlja, da «ni moč mimo pravega pomena protestov, ki so jih izzvale izjave generala de Gaulla v Montrealu«. Nato dodaja, da se «noben socialist ne sme iz nobenega razloga pridružiti tako grobi spletki«. Izjava ugotavlja zatem, da je položaj kanadskega ljudstva, čeprav v manj hudi obliki, zelo podoben položaju rasnih manjšin v ZDA, in dodaja, da «niti usmeritev konservativne vlade iz Quebeca niti reklamna operacija generala de Gaul la ne smeta povzročiti, da bi po zabili bistveno dejstvo, ki ga predstavlja obstoj politično, gospodarsko in kulturno zatirane in nezadostno razvite narodne manjšine«.
Ministrski predsednik vlade v Quebecu Daniel Johnson je izjavil, časnikarjem, da se po njegovem mnenju politična vprašanja tamkajšnjega ljudstva lahko rešijo v okviru Kanade. Dodal je, da se po njegovem mnenju obljuba za pomaganje pri osvobodilnih smotrih francoskih Kanadčanov, ki jo vsebuje včerajšnja izjava pariške vlade, tiče kulturnih sporazumov, ki so bili nedavno sklenjeni med Quebecom in Francijo. Na vprašanje, kaj misli o tistem delu francoske izjave, ki pravi, da kanadski Francozi ne uživajo svobode, enakosti in bratstva v svoji deželi, je Johnson izjavil, da se glede tega strinja z de Gaullom.
BEOGRAD, 1. — Z ukazom predsednika republike je bil imenovan za izrednega opolnomočenega poslanika v Avstriji Lazar Mojsov, dosedanji svetnik tajništva za zunanje zadeve.
«Pravda» o plovbi po Sueškem prekopu
KAIRO, 1. — V Kairu je voditelj opazovalcev OZN general Buli nadaljeval danes posvetovanja z egiptovskimi predstavniki glede določitve črte o ustavitvi sovražnost Do sedaj je bil sporazum nemogoč zaradi izraelske zahteve, naj bi ta črta tekla po sredini Sueškega prekopa.
Današnja moskovska «Pravda» piše v zvezi s plovbo po Sueškem prekopu, da je obnovitev te plovbe mogoča samo s pogojem, da se izraelske čete takoj umaknejo z zasedenega ozemlja in da se odpravijo posledice izraelskega napada.
List ugotavlja, da s tem, da so zasedli Sinaj in se namestili na vzhodnem bregu prekopa, »tisti, ki stojijo za Izraelom in ga uporabljajo proti Arabcem«, so upali, da se bodo polastili nadzorstva nad Sueškim prekopom« ter da so »lažno zastavo o svobodni plovbi znova dvignili izključno zaradi tega, da zakrijejo ta svoj smoter«. «S tem v zvezi je potrebno ugotoviti, nadaljuje list, da status Sueškega prekopa, ki je bil določen z mednarodnim sporazum, m leta 1888 v Carigradu, pooblašča Egipt, da prepove plovbo ladij, ki pripadajo vojskujočim se državam.«
List dodaja, da so blazni in nesmiselni razni načrti o prihodnosti Sueškega prekopa, ki jih sedaj obravnava zahodni tisk, in zaključuje, da se zelo mo ti j« tisti, ki si delajo ustvare, da je moč odločati o usodi arabskega vzhoda v Tel Avivu, Washingtonu ali v Londonu. ((Sueški prekop je last ljudstva ZAR, imperialisti in kolonialisti ne bodo mogli nikoli uvesti nekdanjih sistemov za to pomorsko pot.»
Vreme včeraj: najvišja temper atu -
ra 30.3 stopinje, najntžja 23.3, ob 19 url 28.8; vlaga 63 odst., zračni tlak 1015.3 stanoviten, veter 4 km se-verozabodnik, nebo 9 desetink pooto-lačeno, morje mirno, temperatura morja 25 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 2. avgusta
Bojan
Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.34 Dolžina dneva 14.45. Luna vzide ob 1.29 in zatone ob 18.15.
Jutri, ČETRTEK, 3. avgusta
Lidija
ODGOVORI ODBORNIKOV OBČINSKIM SVETOVALCEM
V Italsider sprejeti delni ukrepi proti uhajanju strupenih plinov
Z novim načinom plačevanja porabe elektrike, votle in plina prihrani Acegat 80 milijonov letno
Nekateri občinski odborniki so Se vedno v svojih pisarnah in pismeno odgovarjajo svetovalcem na vprašanja, ki so jih postavili v preteklih tednih in mesecih. Tako Je odbornik za industrijska podjetja Vascotto na vprašanje liberalca Traunerja izjavil, v zvezi s plačevanjem računov o potrošnji električnega toka vode in plina, da je podjetje Acegata z novim načinom plačevanja, ki ga je pred nekaj leti uvedlo prihranilo 80 milijonov lir letno. Ta prihranek se nanaša predvsem na manjše stroške podjetja za uslužbence, ki so svoj čas mesečno hodili po stanovanjih da so si izpisali, koliko je potrošnik uporabil elektrike, vode in plina. Odbornik pravi, da je bil sedanji način izpisovanja potrošnje uveden na predlog velikega števila potrošnikov. S tem, trdi odbornik, je bila odstranjena težava, ki je nastala po uvedbi prejšnjega načina, na osnovi katerega je moral potrošnik vsake štiri mesece na posebnem obrazcu sporočiti podjetju, koliko
je {»trošil elektrike, vode in plina. Tega načina se je držalo le okrog
50 odst. potrošnikov, kar je narekovalo vnešene spremembe.
Odbornik nadalje pojasnjuje, da račun, ki ga sestavijo v podjetju za mesec ko uslužbenec ne pride izpisat potrošnje, ne predstavlja nobene kršitve pogodbe s potrošnikom. Zato poudarja, da je v vsakem primeru račun, ki ga uradno aestavi podjetje, le začasen, saj podjetje upošteva vsoto, ki jo je potrošnik plačal tudi v primeru, ko je bil od doma, kot predujem za račun, ki mu Je dostavljen mesec pozneje, potem ko je uslužbenec izpisal višino potrošnje. V izrednih primerih pa. ko se potrošnik ne poslužuje več storitev Acegata, mu denar vrnejo.
Na vprašanje komunističnih svetovalcev Muslina in Grbčeve, ki sta odbornika Vascotta opozorila, da bi bilo treba okrepiti razsvetljavo v Ulici Costalunga in Ulici Molino a Vento v bližini bolnišni-pri Magdaleni, ter razsvetljavo
ec	maguaiviu, VV/* iannviujmiv
enega dela Skedenjske ulice, Ul.
Dobro premisli, preden prehitevaš I
mi organizacijami, ki so se zadovoljivo zaključila s spremembami pravilnika o osebju, ki jih je ob-
činski svet že odobril.
Jutri pri Sv. Ani svečanost na grobovih ruskih partizanov
Na pobudo Združenja Italija-ZSSR in pokrajinskega odbora ANPI bo jutri ob 11. uri na vojaškem pokopališču pri Sv. Ari kratka spominska svečanost na grobovih padlih ruskih partizanov. Svečanosti se bo udeležil tudi Sejdov Mirda-nam - Ivan Ruski, ki se Je boril s slovenskimi partizani na I rasu in ki je prišel ” Trstu na veliki nedeljski mednarodni partizanski shod.
IZVOLJEN PREJŠNJI TEDEN
Nov upravni odbor turistične ustanove
Soncini, Istrske ulice in Trga sv. Jakoba, je odbornik zagotovil, da bodo to v kratkem uredili.
Svetovalca Vergerio <KD) in Trauner (PLI) sta opozorila odbornika za zdravstvo na škodljive posledice, ki jih povzroča uhajajoči plin iz naprav Italsider pod Skednjem. Odbornik dr. Blasina jima je pojasnil, da se to dogaja povsod, kjer so železarne. Dodal je, da urad za zdravstvo in higieno tržaške občine proučuje to vprašanje in da je že navezal stike z občinskimi upravami v Genovi, Neaplju in drugih mestih, kjer so nameščene podobne industrijske naprave, za skupno akcijo, kako bi odpravili te škodljive posledice. Hkrati pa odbornik poudarja, da se pričakuje izdaja izvrševalnih pravil zakona 615 od julija lanskega leta, ki določa predpise in ukrepe, ki jih je treba sprejeti proti okuževanju zraka. Med tem časom pa so bili v sodelovanju z Italsider sprejeti nekateri ukrepi. Podjetje je v juniju namestilo napravo, ki preprečuje uhajanje plinskih hlapov, kjer proizvajajo koks, s katerimi se je znatno zmanjšalo uhajanje plina v zrak.
Na zadevno vprašanje svetovalca PSU Lovera je odbornik za osebje Chicco zagotovil, da je občinska uprava rešila vprašanje skoraj vseh. uslužbencev bivšega zbora mestnih redarjev, ki bi jih lahko odpustili iz službe zaradi fizične nesposobnosti. Razen devetih od teh uslužbencev, za katere še urejujejo njihov položaj, so bili vsi ostali vključeni v skupino «C» občinskih usluž. bencev, kot je bilo to sklenjeno s sklepom občinskega sveta, ki ga mora še potrditi nadzorna oblast.
Komunistična svetovalka Jole Burlo se je pri odborniku za osebje zanimala, kdaj bo občinska u-prava ustanovila komisijo za natečaj za voditeljice občinskih otroških vrtcev, da se krijejo sedanja prazna mesta. Odbornik dr. Chicco je odgovoril, da bo občina čimprej imenovala komisijo, tako da bodo vsa prazna mesta krita do začetka šolskega leta 1967-68. Poleg tega je odbornik pojasnil, da so bila vzrok zakasnitve imenovanja komisije dolgotrajna pogajanja s sindikalni-
Prejšnji teden so na sedežu pokrajinske turistične ustanove pod-predsedstvom odv. Alda Terpina izvolili nov upravni odbor, ki ga sestavljajo dr Renzo Bassani, dr. arh. Arrigo Buonomo, dr. Romano Caidassi, Romano Colonna, Antonio Coslovich, odv. Antonio di Giacomo, Pernando Dreossi, Danilo Durnik, Callisto Gerolimich, Mihael Guštin, Mirko Kapelj, Remi-gio Lenarduzzi, prof, Lucio Lonza, Marcello Marovelli, Giuseppe Pan-gher, Antonio Rigoletti, Aleksander Rudolf, Claudio Ruggier, Livio Sa-ranz, Lamberto Terzuoli, Giorgio Valmarin in dr. ing. Giuseppe Vasselli.
Po izvolitvi je predsednik ustanove odv. Aldo Terpin voščil vsem odbornikom ter se naposled zahvalil prejšnjim odbornikom za njihovo plodovito štiriletno delo v korist ustanove.
Nato so odborniki izvolili še izvršni odbor ter določili iz svoje srede nekatere predstavnike za upravne odbore avtonomne turistične ustanove iz Trsta in Seslja-na, za pokrajinski odbor združe-
V tej zvezi je podpredsednik pokrajinskega sveta prof. Elio Apih, ki se posebej ukvarja z vprašanji pokrajinske umobolnice, podal naslednjo izjavo:
Reforma psihiatrične službe je težak in važen problem, kateremu se ni več mogoče izogniti. Ta reforma odpira pot k dokončni rešitvi nekaterih zaostrenih vprašanj naše psihiatrične bolnišnice. To zadeva predvsem prilagoditev zdravniške službe sedanji visoki ravni sodobne psihiatrične službe. Pokrajinska uprava je že začela uresničevati vrsto pobud v okviru enotnega načrta. Spričo ministrskega odloka ji bo to toliko laže, da u-resniči svoje zamisli.
Prof. Apih pripominja na kraju, da predstavlja odobritev zakonskega osnutka ministra Mariottija velik dosežek ne samo s stališča zdravniške službe, temveč tudi s stališča človeškega dostojanstva prizadetih in splošnega človeškega napredka.
SE TA MESEC?
Ustanovitev centra za sadje in povrtnino
Po neuradnih vesteh naj bi se še v tem mesecu ustanovila v Trstu irosebna družba za uresničitev znanega načrta o mednarodnem centru za razpečevanje sadja in povrtnine. za katerega se ie pred časom zavzela družba Shell Italiana, odnosno njen poseben odsek za kmetijska vprašanja. K novi družbi naj bi pristopili poleg družbe Shell Italiana še Zavod za industrijsko obnovo IRI, družba Breda, koncern Fiat in tržaška trgovinska zbornica. V pristojnih krogih na Tržaškem v tej zvezi naglašajo, da postavlja razvoj dogodkov v zvezi z napovedano ustanovitvijo nove družbe — medtem ko je skupina strokovnjakov pripravila zelo obsežno študijo o možnostih uspeha večjega mednarodnega središča za razpečevanje sadja in povrtnine na območju severnega Jadrana — v ospredje nujnost priprave tudi obsežnega «parkirišča» za kontejnerje v našem pristanišču. Prostor za parkirišče naj bi po mnenju nekaterih pridobili v okviru starega pristanišča, operativno področje centra pa naj bi imelo svoje težišče na pomolu VII v novem pristanišču.
VČERAJ NA SEDEŽU POKRAJINE
Sestanek o ustanovitvi na univerzi zavoda za študije o prometu EGS
Sestanka so se udeležili predstavniki dežele, pokrajine, občine, Irgovinske zbornice in univerze
Na sedežu pokrajinske uprave so se včeraj sestali pokrajinski predsednik dr. Savona, deželni odbornik za šolstvo Giust, tržaški župan inž, Spaccini, rektor univerze prof. Origone, predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi in predstavnik deželnega odborništva za turizem in prevoze dr. Capaecioli in razpravljali o ustanovitvi na tržaški univerzi zavoda za študije o prometu v evropski gospodarski skupnosti.
Kot je znano, tržaška univerza prireja vsako leto (od leta 1960) mednarodni tečaj visokih študijev o organizaciji prevozov v EGS. Tečaji trajajo 'tri tedne, in sicer približno od 20. avgusta do konca prvega tedna * v septembru. Na njih so doslej razpravljali o prevozih po železnici, cesti in notranjih vodah, o pomorskih in letalskih prevozih ter o naftovodih.
S V Ulici Slataper bodo postavili ogrodje za zidarska dela in popravilo stavbe glavne bolnišnice. Zato je župan izdal ukaz s katerim je prepovedano ustavljanje avtomobilov v tej ulici vzdolž stavbe, ki jo popravljajo.
inMlHimniniHiimiiniiiimiiiMmiuiimmm min iiiiiiiliii n mi iiiiiiiniiMiniiiinimiii um iiniiimHin milini m mimimmiiH m umu mi niiniiinmmiMiHiiiiin
Teh mednarodnih tečajev so se udeležili predavatelji in slušatelji iz raznih evropskih in drugih držav. Slušatelji, ki so se udeležili tečajev, so morali imeti univerzitetno diplomo.
Med temi tečaji je prišlo tudi do
IZJAVA DEŽELNEGA ODBORNIKA Gl A COME TTIJA
Nad tri milijarde lir prispevkov za razvoj turizma in gostinstva
Tržaška pokrajina je prejela v Ireli lelih 856 milijonov - Nadaljnji prispevki za gradnjo in širjenje lurisličnili cest ler za ronško letališče
Z odobritvijo zakona o spremembah zakona štev. 16. od 25. avgusta 1965, ki se tiče podpiranja turizma, ter z odobritvijo drugega zakona o ukrepih za izboljšanje zasebnih sob in gostinskih o-bratov je dežela dopolnila zakonodajo v korist turizmu in s tem izpolnila naloge, sprejete ob sestavi odbora leve sredine.
Na splošno teži dežela s svojimi zakoni za tem, da se sploh izboljša gostinstvo in turizem ter
IS »dssans-Ka sss,
tera je podpredsednik deželnega "!	‘- turizem
ter za pokrajinski odbor za ništvo pri tržaški trgovinski zbornici.
Na prihodnji seji upravnega odbora pokrajinske turistične ustanove bo predsednik Ternin podal izčrpno poročilo o nadaljnjem delu ustanove.
Avstrijski zunanji minister Tončič v Trstu na poti v Dalmacijo
Včeraj Je prišel v Trst z avtomobilom skozi mejni prehod v Trbižu avstrijski zunanji minister Tončič-Sorini .. ženo Renate. Ob 20.25 je avstrijski zunanji minister prispel na pomol Audace, kjer so ga sprejeli kapitan Gino Marovič, pomorski agent, dr. Žagar in prvi tržaški pretor dr. Lo Cuoco.
Avstrijski zunanji minister, ki je gost kapitana Gina Maroviča, je včeraj ponoči odplul z jahto «New Horozont« na ribolov v Dalmacijo, kjer bo preživel od 15 do 20 dni. Na jahto je sinoči stopil tudi avstrijski konzul v Zagrebu, ki bo spremljal ministra Tončiča.
Avstrijski zunanji minister je v kratki izjavi uredniku agencije «Italia», dejal, da je njegov obisk ponolnoma zasebnega značaja, ter dodal ((mednarodna politika spi, ko jaz plujem po morju«.
Prof. Apih o reformi psihiatričnih ustanov
odbora ih Odbornik za Giacometti izjavil, da so pri sestavi teh zakonov upoštevali skupnost interesov javnih ustanov, zasebnih gospodarstvenikov in skupnosti. Zato so šli in pojdejo prispevki v glavnem za pobude, ki se tičejo modernizacije in razširjenja že obstoječih lokalov in .aprav.
Za pospeševanje turizma in pomožnih dejavnosti je torej dežela sprejela zakon štev. 16 z nedavnimi spremembami. Za izvajanje tega zakona je določila v treh letih dve milijardi in 976 milijonov lir. Dru~i zakon štev. 24 od 26. avgusta 1966 določa pet milijard prispevkov v dvajsetih letih. Zadnji zakon v prid zasebnikom, ki oddajajo sobe, ter gostinskim obratom, določa pa po 1(10 milijonov lir za štiri leta do leta 1970.
Omenjenih 2976 milijonov so razdelili takole: 1831 milijonov hotelom in gostiščem, 302 milijona pomožnim gostinskim obratom social, no-turističnega značaja; 522 milijonov za žičnice in za športno-turi-stične naprave; 50 milijonov za sedeže turističnih ustanov; 272 milijonov za planinske koče in bivake ter za ureditev jam. če razde-
limo te prispevke po pokrajinah.
tiko, to je dežela se ni omejevala na razne odseke, marveč hoče podpirati tiste dejavnosti, ki bodo največ prispevale k razvoju gospodarstva. Zato Je dežela tudi sprejela zakon, ki predvideva ureditev 125 turističnih cest v skup i dolžini 710 km. Pri tem pojde za dela, ki bodo stala v netih letih 3 milijarde in pol lir, od katerih bo krila dežela 80 odst. S posebnim zakonom bo de la prispevala tudi 600 milijonov lir za spopolnitev na letališču v Ronkah Giacometti je na koncu rekel, da je imela deželna uprava pred očmi tri plati vprašanja: gospodarsko, socialno in obnovitveno plat. Pri sprejemanju teh zakonov se je dežela ozirala tudi na to, kaj so storile druge dežele s posebnim statutom. Toda ubirala ie tudi no-v1 pota v skladu s krajevnim položajem
in Livia Laurentija, ki sta letos do'ih študijsko štipendijo za ZDA, ki jima je bila podeljena na pobudo organizacije APSAI, ki se že
dv.jset let ukvarja s študijskimi štipendijami za ZDA v korist ita-liianskih dijakov višje srednje šole.
Dijaka bosta gosta pri eni ameriški družini za leto dni in bosta hkra.i obiskovala tudi zadnji leti ene od tamkajšnjih višjih šol. Ob koncu leta bosta napravila eno-
milijonov lir ža spopolnitev mesečni izlet po ZDA. naprav na letališču v Ronkah j župan je dijakoma zaželel obi-
mnogih mednarodnih srečanj, na katerih je bilo govora o gospodarskih vprašanjih Trsta. Zato so bili ti tečaji tudi posredniki srečanj med tržaškimi gospodarskimi krogi
g< .
in predstavniki EGS. Pole: so bile ob teh priložnostih prireje-
eg tega pa tin prireje-
ne mnoge javne konference na gospodarsko temo.
Na sestanku je rektor prof. Ori-gone obrazložil potrebo po ustanovitvi tega zavoda. Po njegovem poročilu se je razvila obširna razprava, med katero je bilo poudarjeno, da je treba konkretizirati to pobudo tudi zaradi velikega zanimanja, ki vlada v krogih EGS za ustanovitev zavoda. Prisotni predstavniki so se domenili, da se bodo kmalu ponovno sestali, da izdelajo osnutek statuta, ki ga bodo nato predložili pristojnim organom.
Z lambreto v drevo
Včeraj ponoči so na nevrokirurški oddelek bolnišnice sprejeli 43-letnega Brunona Bozdaricha iz Ul. Paisiello 7, ki je malo prej na obalni cesti pri Grljanu postal žrtev prometne nesreče. Ko se je na lambreti TS 23376 okrog ene ure peljal proti Trstu, je Bozdarich iz nepojasnjenih razlogov izgubil oblast nad vozilom, zavozil s ceste in s silo treščil v drevo. Pri tem se je ranil po čelu, rokah in za-dobil pretres možganov. Ponesrečenca so našli agenti cestne policije in ga prepeljali v bolnišnico. Če ne bodo nastopile komplikacije se bo moral Bozdarich zdraviti od 10 do 15 dni.
Prijetna predstava s Fabrizzijem in ostalimi
Z zadovoljstvom so včeraj zvečer v gledališču na prostem (Rimljansko gledališče nasproti Avditorija), Številni gledalci ploskali i-gralcem, ki so nam predstavili Ari-stofanov «Mir».
Medtem ko so Sla pesnikom bolj v verze junaSka dejanja, vojne in junaki, je hotel Aristofan pokazati, da so ljudje siti vojskovanja. Zlasti kmetje bi radi v miru uživali sadove svojega dela. Tako se je kmet Trigej odpravil na Olimp, kjer pa ni več naSel bogov, razen ne posebno vrlega Hermesa, ki mu je povedal, da je bog vojne zaprl boginjo miru. S pomočjo Grkov pa jo Trigej reSi, ena od njenih spremljevalk, Pomona, boginja o-bilja pa postane njegova žena.
Delo je zrežiral Arnoldo Foa, ki je tudi igral Hermesa, medtem ko je kot Trigej nastopil Aldo Fabri-zi. Prav gotovo je precej njegova zasluga, če je ljudem delo ugajalo tudi takrat, ko je že začelo (v drugem delu) postajati nekoliko razvlečeno. Pohvalo zaslužijo vsi igralci.
Prav gotovo bo tudi danes dovolj gledalcev, saj si je uprizoritev tega starega dela zares vredno ogledati.
Šolske vesti
Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimnazije in liceja, Je vpisovanje za šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guar-dlella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25. septembra 1967.
Vpisovanje za šolsko leto 1967-68
v Državni trgovski tehnični zavod «2iga Zois« s slovenskim učnim Jezikom, Trst, Vrdeteka cesta 13-1 je vsak dan od 10. do 12. ure.
Prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin priredi v nedeljo 6. avgusta t.l. enodnevni izlet v Kamniško Bistrico po želji z vzpenjačo na Veliko planino. Vpisovanje v pekarni Dra-šček.
V PETEK IN SOBOTO
Nezgoda na delu
Na delu se je včeraj ponesrečil 32-letni pristaniščnik Ennio Delnet iz Ul. delle Milizie 15, uslužben pri pristaniškem podjetju «Maneggi a bordo«. Delnet je okrog 9. ure pred skladiščem štev. 62 v novem delu pristanišča opravljal svoje delo, ko ga je nenadoma zadel v obraz tovori ki ga je prav tedaj dvigal žerjav.
Delneta so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico in ga sprejeli na stomatološki oddelek zaradi iz-birja treh zgornjih sekalcev, verjetnih kostnih poškodb čeljusti in ran po ustnicah. Delnet se bo mo-
Ukradli
motorno
so mu kolo
Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči odpeljali motorno kolo TS 25788, ki ga je 28-letni mizar Lino lo uspeha v nadaljnjem učenju in 1 Matticchio iz Ul Pozzo del Mare 9
uspešno potovanje v ZDA, nakar jir a je izročil dva srebrna pečata tržaške občine s prošnjo, naj ju izročita županoma ameriških mest, kjer bosta gosta. .voqo i
pustil v bližini $yojega stanovanja. Matticchio se je zglasil na komisariatu Stare mitnice in tatvino prijavil. V teku je preiskava, ral zdraviti od 10 do(l20 dni.
llllllllllimniimillllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlIlllllllUllIlllllllllllllIlilllIlIlIMlIllIlIllliiiiMilllllllllUII
TRŽAŠKI TRG V JUNIJU
Poročilo odbornika Dal Masa o obrtništvu
Pokrajinski odbor in ravnateljstvo pokrajinske psihiatrične bolnišnice sta z zadovoljstvom spre.ie-
terim se odobrava na najvišji vladni ravni zakonski osnutek ministra Mariottija glede reforme ustanov, ki se ukvarjajo z zdravljenjem u-mobolnih.
je prejela tržaška pokrajina v letih 856 milijonov, goriška 478 milijonov, videmska pa eno milijardo in 643 milijonov. Na podlagi tc-a zakona bodo skupno opravili v turizmu za 23 milijard lir del.
Te posege deželne uprave v turizmu bodo dopolnili, kakor hitro bodo sklenjene konvencije z raznimi kreditnimi zavodi na podlagi uveljavljenja zakona štev. 24 od 16. avgusta 1966. Po tem zakonu bodo dobivali turistični gospodarstveniki prispevke za plačevanje obresti c.d posojil, najetih za razvoj turizma. T. zakon določa 350 milijonov lir vsako leto. Na njegovi podlagi bp-do lahko najeli operaterji za 12 milijard lir posojil. Končno ho o-mogočil zadnji zakon eno milijardo in 500 milijonov lir naložb v turistične Listinske naprave.
Odbornik je rekel, da gre pri tem za ((globalno« turistično poli-
Po dnevih kmetijstva, turizma in industrije so posvetili včerajšnji dan na karnijski razstavi obrtništvu. V Paluzzi so se sestali namreč obrtniki iz tamkajšnjega okoliša skupno s predstavniki oblasti. Sestanku je predsedoval odbornik za obrt Dal Mas, ki je imel tudi poročilo o temi; ((Razvoj obrti v okviru deželne zakonodaje.« Dal Mas je rekel da ima obrt v deželnem gospodarstvu važno vlogo, saj se ukvarja z njo 26.000 podjetij. Dolžnost javne uprave je podpirati obrt z raznimi finančnimi spodbudami in davčnimi olajšavami ter z dajanjem kreditov. O-menil je važnost obrtnih konzorcijev In rekel, da je dežela prispevala 80 milijonov za njih razvoj. Naštel je razne druge ukrepe v prid obrtništvu ter prispevke za plačevanje obresti.
Poleg tega je ustanova za razvoj obrti prispevala tudi k modernizaciji in povečanju proizvodnosti v nekaterih panogah obrti. Tako je lani prispevala 75 milijonov lir v prid obrtnikom, ki izdelujejo pohištvo. Letos pa bodo prispevali nadaljnjih 75 milijonov lir. Seveda vsi ti ukrepi še ne zadostujejo' in sedaj proučujejo finančni program, da bi lahko podprli obrtniška podjetja, ki se ukvarjajo z gradbeno dejavnostjo, z marmorjem in kamnom, z lesom in z opremo. Dal Mas je omenil tudi pomoč obrtnikom, ki so utrpeli škodo ob lanski in predlanski povodnji. Na koncu je omenil še možnosti, ki jih bo nudil zakon o zaostalih področjih. Sledila ja še razprava, ki so se je udeležili številni obrtniki.
V PRVI POLOVICI LETA
Več domačih turistov v tržaških hotelih

Včeraj so se
vrnila domov dekleta, ki so bila v obmorskem mladinskem letovanju slovenskega dobro-
■ lil	•	...1..	.. Al.iLu.nSiilS |>|| I. in UP Ufi lili WU H
dekleta letovala v Nabrežini, od koder so jih vsak
sl; rEJ-v ** m*. - — -
ustanove, dečki. Na »tiki dekleta dan pred
odhodom domov
V prvi (Dolovici letošnjega leta je v tržaških hotelih prenočilo skupno 297.939 turistov; v primerjavi z ustreznim razdobjem lanskega le ta — ko je število nočitev znašalo 284.119 — kaže letošnji promet napredek za okoli 14.000 obiskov. Število domačih turistov je narnre č naraslo od 163.245 na 175,813, število tujcev pa od 120.874 na 122.996. Zanimivo pri vsem tem pa je, da medtem ko se število turistov iz notranjosti Italije v zadnjem času veča, kaže gibanje inozemskih turistov manj razveseljiv ra/.voj. če primerjamo promet v letošnjem ju nijii s prometom lanskega junija, bomo tako ugotovili, da se jt število italijanskih gostov povečalo za 16.8 odst., medtem ko je število nočitev pri tujih turistih nazadovalo za 8.9 odst.
Dva štipendista pri županu
župan Inž. Spaccini je včeraj doooldne sprejel na županstvu
tržaška dijaka Duiiia Zamberlana
Nerazgibano poslovanje na drobno in na debelo
Kriza na Srednjem vzhodu močno prizadela tranzitni trg z lesom
V preteklem juniju je bil tržaški i nega vogala, je prišlo do trčenja trg na debelo nerazgiban. Prodaje1/, avtom renault QG-9006-CG-31 (F), mlečnih izdelkov, suhomesnih pro- s katerim je navzgor po Ul. Pa-
izvodov, jajc in vina niso šle posebno od rok, prekupčevalci s poprom in drugimi začimbami pa so se prav tako ves mesec obnašali zelo previdno ter je bilo njihovo povpraševanje leno in neizrazito. Nekoliko bolj razgibano je bilo tr-
ekoliko bolj razgibano žišče s kavo, in sicer zlasti pri vrstah Robusta, čeprav je bilo tudi na tem področju čutiti, da trg ni popolnoma sproščen. Kupčije i lesom za krajevno porabo so bile v juniju na običajni ravni, zapletija-ji na Srednjem vzhodu pa so močno prizadeli tranzitno trgovino. Na trgu z gradbenim materialom, kovinami ter železarskimi proizvodi je junij potekel v običajnem trendu.
Kar se tiče višine cen, so v juniju zabeležili občuten skok pri domačih jajcih, medtem ko so kota-cije vina nazadovale. Na ta zadnji pojav sta vplivala predvsem dva faktorja: dejstvo, da pristojne oblasti še niso izdale pričakovanega dekreta o olajšavah za destilacijo vina in pa letošnja letina, ki kaze razmeroma dobro. Kvotacije mehke ga rezanega lesa avstrijskega izvora so zaradi krize na Srednjem vzhodu nekoliko popustile.
Na tržaškem trgu na drobno je junij potekel brez vidnejših sprememb; potrošniki so bili ves mesec zelo previdni pri nakupovanju. Celo prodaja raznih izdelkov na obroke odnosno proti odloženemu plačilu se niso dvignile nad običajno raven. Posledica tega zastoja, ki je bil značilen tudi za prejšnje mesece, se čuti zlasti na zalogah, ki se v povprečju postopoma večajo, medtem ko .je rotacija «blaga» na njih zelo počasna.
Glede potrošnje raznega blaga v našem mestu, naj iz običajnega poročila trgovinske zbornice povzamemo, da se je potrošnja mesa v prvi polovici leta zmanjšala za 3.1 odst. v primerjavi s potrošnjo v u-streznem razdobju 1966. Letos so namreč Tržačani v domačih mesnicah nakupili 54.835 stotov mesa. medtem ko so jih lani prevzeli 56 tisoč 569 stotov.
Trije ranjenci pri trčenju avtov
Na vogalu Ul. Pascoli in Cano-
va je sinoči prišlo do trčenja dveh avtov, pri katerem so se ranile tri osebe. Bilo je okrog 20.30, ko je navzdol po Ul. Canova s svojim avtom TS 65797 privozil 35-letni Mario Primi iz Ul. Imbriani 10. V avtu sta se peljali tudi 55-letna trgovka Errnenegilda Pobega por. Tommasi iz Ul. Foscolo 19 in 37-letna Livia Tommasi por. Ruz.zier iz Ul. Imbriani 10.
Ko je Primi privozil do omenie-
navzgor po
scoli privozil 24-letni francoski dr žavljan Jean Louis Lammant iz Toulousa. Pri trčenju so se ranili vsi trije potniki v tržaškem avtu. Najhuje se je ranila in pobila Po-begova, ki je zadobila udarce po glavi, rane po levem sencu in tilniku. Primi in Tommasijeva pa sta se le laže ranila in pobila po udih. Pobegovo so v bolnišnico prepelja li z, reševalnim avtom RK, medtem ko so ostala dva prepeljali z zasebnim avtom. Pobegovo so pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo morala zdraviti 8 dni, Primiju in Tommasijevi pa so dali prvo pomoč s prognozo okrevanja v 6 dneh. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji.
Dunajski balet na tržaškem gradu
Ustanova gledališča Verdi pripravlja za petek in soboto na gradu Sv. Justa nastop koncerta baletov. Tej pobudi se je pridružila tudi tržaška leioviščarska in turistična ustanova. Predstavi se bosta začeli točno ob 21.15. Na njih pa bosta nastopala plesni ansambel dunajske državne opere in filharmonični ansambel gledališča Verdi.
Balet dunajske državne opere je v zadnjih časih žel uspeh za uspehom. Občinstvu se je priljubil z izvajanjem slovitega valčka Johana Straussa šDonau waltzer», katerega je izvajal ob stoletnici njegovega rojstva. Koreograf Wazlaw Orli kovsku se je zelo potrudil, da bi približal Straussovo glasbo občutkom in zahtevam naših ljudi.
Na prireditvi bodo počastili Štraus sov spomin tudi z nekaterimi drugimi njegovimi deli. Med drugim bodo izvajali slovito «Schusterpol-ka» (čevljarski ples) in ples «C gerln».	,	, ,	.
Vstopnice za obe predstavi so ze v prodaji pri osrednji blagajni v pasaži Protti.
Nova samopostrežna trgovina na Škofijah
Od danes obratuje na Škofijah nova samopostrežna trgovina z bifejem. Moderno opremljena trgovina stoji prav v središču vasi, takoj za ovinkom na vrhu, pol kilometra od obmejnega bloka.
Tatovi v stanovanju
Drzni vlomilci so predvčerajšnjim ponoči kradli v stanovanju 50-let-nega uradnika Silvana Giraldija iz Ul. F. Severo 140. Giraldi stanuje v drugem nadstropju, toda pred balkonom kuhinje je precej visok zemeljski nasip. Od tam so prišli neznanci, ki so splezali na balkon. Imeli so precej lahko delo, ker je Giraldi ponoči pustil odprta vrata, da bi shladil stanovanje. Neznanci so se zato zadovoljili samo z žensko torbico, ki je bila na kuhinjski omari in v kateri je bilo 1000 lir, dva poročna prstana, zlata zapestnica, zlata verižica in obesek. Tatovi so odnesli samo torbico ln izginili, ne da bi speči Giraldi slišal kakršen koli šum. Ko se je zavedel tatvine, se je zglasil na komisariatu Kolonje in jo prijavil. Povedal je da so bili zlati predmeti v torbici vredni 100.000 lir. Agenti so uvedli preiskavo, da bi izsledili neznance.
Razna obvestila
Krožek absolventov slovenske trgovske akademije organizira v soboto 5. avgusta nočno kopanje ob luninem svitu. Odhod s Trga Oberdan (TEL-VE) ob 20.30 z osebnimi avtomobili. Vabljeni člani in prijatelji.
Poletne prireditve
Miramarski park. Zaradi koncerta danes odpadeta predstavi «Luči in zvoki«.
• * *
Zadnji koncert v Miramaru
Danes ob 21.30 bo v miiramarskem parku zadnji od štirih simfoničnih koncertov orkestra gledališča Verdi. Orkester bo dirigiral Fietro Argento, kot solist pa bo nastopil violončelist Libero Lana.
Na sporedu so skladbe Mozarta, Boccherinlja, Dvoržaka ln Cajkovske. ga. Dohod v park je z obmorske ceste, kjer bo tudi parkirišče za avtomobile, Na razpolago bodo tudi av-tobusl proge M, ki bodo imeli zvezo s tramvajem št. 6. V primeru slabega vremena bodo koncert odložili na pojutrišnjem. Ce ga še ne bo mogoče izvesti na prostem, ga bodo priredili v gledališču Verdi.
Prodaja vstopnic je v gledališču Verdi, pred koncertom pa ob vhodu v miramarski park.
Padec 83-letne ženske v spalnici
V starčevskem zavetišču «Stupa-
Otrok se z vrelim
je oparil mlekom
Mali Andrea Canciani, ki je star dve leti in stanuje v Ul. Rossetli 15, se je včeraj popoldne polil z vrelim mlekom ter se oparil po dimljah. Nezgoda se je pripetila v stanovanju, kjer je mati opravljala svoje delo. V trenutku nepažnjr, se je mali Andrea približal mizi, kjer je stal lonček z vrelim mlekom, ga prijel in vroča tekočina se mu je polila 1» životu.
Mati je sinčku priskočila na pomoč in ga v zasebnem avtu odpeljala v bolnišnico, kjer so malega Andiea pridržali na dermatološkem oddelku zaradi opeklin druge stopnje. Okreval bo v 20 dneh.
rich« v Sesljanu se je prejšnjo nedeljo ponesrečila 83-letna Cgrmela Giovanelli vd. Tuppi, ki je spodrsnila v spalnici in tako nerodno padla, da si je verjetno zlomila levi kolk. šele včeraj so ponesre-čenko z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v treh mesecih, če ne bodo nastopile komplikacije.
Prekop grobov
Občina sporoča, da bodo v kratkem preuredili za nove pokope kripto XIX s desetletnimi žarami n', plačilo (polje IV. 1 na pokopališču pri Sv. Ani, kjer počivajo posmrtni ostanki umrlih in pokopanimi med 10. julijem in 15. septembra 1957.
Osebe, ki bi hotele prenesti na drugo mesto posmrtne ostanke svoji; dragih, naj se zglasilo od 16. septembra do 2. oktobra letos pri čuvaju pokopališča, ali na oddelku za pokopališča tržaške občine. Pasaža Costanzi 2, V. nadstr. soba štev. 536. Po preteku omenjenega roka bodo posmrtni ostanki iz navedenih žar položeni v skupno kostnico.
mite na

predvaja danes, 2. t. m. ob 18. in 21.20 VVarner Bros film v Cinemascope:
na prostem barvni
LE COLLINE BRUCIANO
Prekrasen westem!
Igrajo: TAB HUNTER in NATALIE WOOD
KINO PROSEK. KONTOV EL
predvaja danes, 2. t. m. oh 19.3(1 Technicolor Tecniscope film:
DOLIARI MALEDETTI
Igrajo:
DAN DURYEA —
ROD CAMERON — AUDREV DALTON
Včeraj-danes
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 30 do 8 30)
Davarizo, Ul, Berniril 4; Godino-
Darovi in prispevki
Ob težki izgubi dragega
JANKA FURLANA
v teh bridkih trenutkih sočus; s svojci
itvoJ®
družina FERLIGOJ
Piran, 2. avgusta 1967
Nazionale Počitek.
Excelslor 16.30 (dncredibile signor De-doyken» Crnobeli ameriški film.
Fenice 16.00 «Gli inesorabtli« Technicolor. Western. Burt Lancaster, Audrie Hepburn.
Eden 16.00 ((Racconti a due plazze« Crnobeli film. Sylvia Koscina, Do-m'inique Boschero. Prepovedano mla dini pod 18. letom.
Grattaclelo 16.00 «Io amo tu amt» — Technicolor. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) Danes počitek.
Alabarda 16.30 aMarines Battie Drovvns Crnobeli film. Jack Mahooey, Pat Lee.
Fllodrammatlco 16.30 «1 tabu« Technicolor. Dokumentarni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno Počitek.
Cristallo Počitek od 24. 7. do 4. 8.
Capitol 16.30 «Wago, una pištola iti-falliblle« Technicolor. Western. — Jean Russell.
Aurora 16.30 «Operazlone diabolica« Crnobeli film. Rock Hudson. Prepovedano mladini pod 18. letom,
Garibaldi Počitek.
Impero Počitek.
Vlttorio Veneto 16.30 «Colpo maestro al servizio di sua maesti britanni-ca» Technicolor.
Ideale 16.30 «Controspionaggio a Ran-der attak« Crnobeli film. Vojna italijanskih partizanov. Alan Ladd.
Aslra Počitek.
Abbazia 16.00 «Tempo di guerra tempo di amore«.
LETNI KINO
Satellite (Borgo S. Serglo, avt. 21. fil 19 20) Blagajna ob 20 15 začetek oh 21.00 «11 sorpasso« Panora-mlco. Vittorlo Gassman, Catherine Spaak
Astoria (Ponziana) Otvoritev v soboto
ROJSTVA, SMRTI, POROKE
Dne 1. avgusta 1967 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 8 oseb-UMRLI SO: 57-letna Argla Lonza' rini por. Campioni, 69-letii Gaetano Pinco, 77-letni Celeste Polli, 65-letna Edvlge Madalusich vd. Risch, 78-letna Giuseppina Martini vd. Checchi, 6^ letni Mario Godina, 56-letni Quirin» Oblach, 78-letna Attllia Berger pof-Prodi,
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. ure)
Blasoletto. Ul. Roma 16; Gentauro-Ul. Kossettl 33: Alta Madonna del Ma" re. Largo Plave 2; Sant Anna, di S, Anna 10
!
AITIGEA, Ul. Gliinastica 6; Al Llo.V<j-Ul. Orologlo 6-UI. Dlaz 2; Sponza, 0‘-Monlorsino 9 (Rojan),
■
l;
V počastitev spomina pok. učitelj Janka Furlana daruje Milan Jer®r 2000 lir za Dijaško matico. V isti h men daruje družina Lukeš 1000 >>' ■
V počastitev spomina pok. Štruklja daruje Valerija Kocjah-1000 lic za Dijaško matico. V P° stltev spomina pok. Janka Furia daruje Valerija Kocjančič 1000 l'r ,( Dijaško matico. V isti namen daruj Drago Košmrlj 1000 lir.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRINAJST LET ŽENEVSKIH SPORAZUMOV
Vojna in mir v Vietnamu
Kako naj bi se dosegel mir - Spopad med različnimi interesi - Od nekaj tisoč ameriških «svetovalcev leta 1954, se je vojaški kontingent ZDA v Vietnamu danes dvignil na pol milijona vojakov - Nujnost odločilnega koraka
Mnogi so se spomnili 13-letnice ženevskih sporazumov o bivši francoski Indokini (21. julija 1954). Tako oni, ki te sporazume podpirajo tudi danes, smatrajoč jih za o-snovo miru v Vietnamu, kot tudi JjruK'. ki so zanje samo navidez, opomnili so se jih tudi tisti, ki geniju, da so čas in dogodki na Jugovzhodu Azije ta sporazum prerasli.
V takih okoliščinah se zdi, kot oa so ženevski sporazumi ostali sanio mrtva črka na papirju, daljna preteklost, elementi, ki so danes — v jeku ameriške eskalacije ? Vietnamu — tako drugačni, da ■le iluzorno se še sklicevati narv. Utegnila bi pa ta velika iluzija Postati stvarnost, ko bi ona dni fia stran — ki vodi intervencioni stično vojno na ozemlju bivše Tn-dokine — stvarno, in ne samo z besedami, sprejela načelne ele {''''nte ženevskih sporazumov, s katerimi so bile deželam bivše jndokine (Vietnamu, Kambodži, Uaosu) zagotovljena neodvisnost, vrhovnost, enotnost in ozemeljska neokrnjenost.
. Ta odločilni korak še ni bil storjen in verjetno tako kmalu niti ne b°* Trenutno tega ni moč niti Predvideti v okoliščinah, ko se a-njeriška vojaška intervencija kre-P': v vzdušiu, ko se ameriška «a ®'ska doktrina* s silo orožia trmo-Slavn jn dosledno vsiljuje Azijcem . Očitno pa je, da bo prej ah kasneje vendarle treba sesti za Konferenčno mizo, če se želi do-nei mir v Vietnamu in s tem tu-i na širših aziiskih podrnč'ih. stalo bi še vprašanje, ali bi ta-ale nova ženevska konferenca u-nela ali ne, vendar je že danes Povsem gotovo, da se z vojno bor J.'nPga duha in pripravljenosti 'Ptnamcev ne da zlomiti.
> Ko je 1, 19F4 Mendes France v j pou Francije v Ženevi podpisal p sporazume, je to storil ^ nn j, POom. da bi se zakHnčila skn osemletna nesmiselna franco » 'j. kolonialna voina, vrhu tega pa J, . zato. da bi prispeval k ostva-vj pogojev, ki bi posnešili po lrJenie v tem delu sveta. n K'r<'kel je tedaj naslednje malo p preroške besede: »Ta mir ni P"Polen, vendar je koristen, ako Predstavlja trajno rešitev.* Ta Tina rešitev je vsebovana v že-J‘vskih aranžmajih. Na neki novi l-|Pp Bien Fou tedaj še nihče ni i. Pomislil. Obstajala je samo bo-,zPn. da bodo morda Amerikanci
Pokusili zavzeti francoske pozici-V,- V Indokini, posebno v Južnem lp‘namu.
ZDa PrKožnosti Ženeve 1954, so j,a A dajale samo «nasvete». ker l(,-.*Se same te vojne niso bile ude-konf so tudi določbe ženevske n ference bile sprejete brez nje-za°? pr'sU,nka in so, potemtakem, Jo neobvezne* (Elsenhower). l,.s aYratni zunanji minister Dul (j0& -j1', takratnega predsednika še *Um nil' *Mi smo ženevske spora-(ja p samo registrirali ter izjavili, bn Po. spoštujoč listino OZN, ne Pop kršili s silo.* Posreden in v ^Jsreden komunistični napad je času bil strašilo ameriške ra2(j“'c, tako da se ženevski spo
vendar, čas ter neuspehi dokazujejo nasprotno in podoba francoskega Dien Bien Fouja se zlovešče prikazuje nad ameriškimi porazi v Južnem Vietnamu. Nedavni udarec narodnoosvobodilnih enot oporišču Da Nang je neverjetno podoben onemu, ki so ga utrpele francoske kolonialne vojaške sile, ko je 7. maja 1954 padlo glavno francosko oporišče Dien Bien Fou.
Takšnega stanja ni moč pojasniti samo s «komunistično infiltra-cjo». Zakaj Vietnamci se pravzaprav že desetletja bore proti tujemu vplivu in vsa zgodovina te dežele je samo zgodovina takega odpora proti kakršnemu si bodi tujemu vmešavanju. Vietnamsko ljudstvo sc je znašlo zdaj v isti situaciji kot nekoč in primorano se je boriti z najmodernejšo vojsko. Preveč enostavno pa bi bilo, ko bi preprosto pristali na tezo, da je FNO severnovietnamska oziroma kitajska agentura. Obstajajo nrav gotovo usodnejši ter odločilne^ razlogi, ki so francoske kolonizatorje prej in ameriške intervent.e danes pripeljali v slepo ulico, iz katere, kot se zdi, ne na idejo izhoda.
Ne najdejo ga, ker nočejo razumeti docela jasnega dejstva, da ie pot do pomiritve jugovzhodne Aziie nrav v osnovnih določilih ženevskih sporazumov o Indokini ter v tistih zahtevah, ki sta jih prinesla nova stvarnost ter ameriška intervencija. Pot do konferenčne mize in do «častnega miru* je predvsem v prenehaniu bombardi rania Severnega Vietnama, zatem v prenehaniu vojaške intervencij v Južnem Vietnamu, v priznamo nove onUtične in vnlaAVp sile .luž noga Vietnama — FNO. Odprava '7 vzporednika. ki om.'t,no deli Vlntpnm na dva nasorotna si to
hura. j vgpl-akor dn'imf r-->ine:ši tv-o«es Vi hi se mu na dalo no np-t-i imnoja nrav 7 7 a rln vnl *’’ vi*o nrnnvrmh ».o-tolnv 7« (jns«gn ustavi tv« o<m:a in dosego nremiria.
Odleeiini korak, nai bo še tako težak, ho enkrat troha storiti Z i k*'. eno ie gotovo* nogaiania so nnn-uhna V nasprotnem primero vn:oa nevarnost ne ho ogrožala samo tega d«ia sveta Vselrna miril e**rr **nn«vn iv l«ta 1064 do-
kajštre možnosti novi
E IMRŠL
Na sliki skupina domačink iz Bazovice, ki so se velikega mednarodnega partizanskega slavja v Bazovici udeležile oblečene v prelepe narodne noše. To je veličastnemu zborovanju dalo še prav poseben poudarek
POMENKI IN MISLI Z GRUDE IN 0 GRUDI MED MEJNIKI
0 življenju na klancu; o času in o kmečkem stanu
Filozofski zaključek nekega pogovora: «Kolkor dni še ni bilo, pa jih še bo» Ura tiktaka «po starem» in ni časa nič skrajšala - Vprašanja, potrebe in težkoče kmetovalcev - Zakaj kmečka mladina zapušča zemljo
u.
Na klancu. Naši klanci so bili nekoč vozne poti za blagovni in osebni promet, ker so služili njivam, senožetim, pašnikom in gozdovom, ki so jih izkoriščali drugače kot danes. Za pašnike in gozdove so te poti skoro odveč, a drugim kulturam služijo bolj v bližini vasi. Ni več nekdanjih srečanj vaščanov in vaščank, ki so si pripovedovali o vremenu, storjenem delu, o dobrem ali slabem oranju... ko so si ženske zaupno
•llllll||lllllll|l1l|l||IU||||imiMI|llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||iHlliT1lllllllllllllllllllllll||l|l|l||||llll|l|||||MIII|IIIIIM|1llll|l||IIIIIIMHIIII|lllll|lllllllll|lllllllll(lllllll>
LOV ZA DAVNO POTOPLJENIM VELIKANSKIM BOGASTVOM
Tragedija zmagovite eskadre admirala Shoivella
Predpostavljajo, da je na admiralski ladji, ki je bila potopljena pred 260 leti, bilo za okrog milijon funtov vrednosti - Kaj so odkrili potapljači sredi letošnjega junija - Zgodba o admiralu in trmastem mornarju - V tragedji je zgubilo življenje nad 2000 mornarjev in častnikov
gtike.
dr)u,rn' Pravzaprav smatrajo kot vnTnd°šel alibi za nadaljevanje D0r( e v drugačnih okoliščinah in k„ drugačno, zdaj ameriško, eti-
t°. kako je Washington ženev k(,t ^razume dejansko smatral v S|y'bi za svoje intervencije — t"(rjj du z globalno azi*sko stra kut j! ~. ’e preteklo desetletje več 0 Sni n.ll':no' Od ženevskih klavzul kit^ ”Sn'h volitvah na ozemlju ce-
4,	. ^'etnama, 0 prepovedi gle
0 nr« 'r>f1a bet 'n voine pomoči, ,'*Vil.^?',Vpdi nostavliania vojaških Pi r^’ n‘ talal kamen na kamnu Vi„nu'^a do Kija so z južnim o*,vis^nm ravnali ne kot z ne f!'4kirn° 'k^do, marveč kot z ame **>' l Vežbaiiščem za »odpravlja ^'hn(,!lpl"nistične diverzije ter in Tof l.P* in kot ozemlVm. kier je Nav«*' v neposredne \ stiku ■/ skn 81111 nasprotnikom - Kitaj
r^n ,
’’-i \,ni	še davno »mala umaza-
^rpial-, ,1av nren«hala de faeto biti ., Prerasla *e v pravcato " v<1'n" kier se ameriško Nrnj-^Pnsredio meri z orož’em ' tv«	Front« narodne osvnho
Našp najdaljšo kraške jamo
Moneta ni treba ptseoej povedati, da je najdaljša krašKa iama v Sloveniji svetovno znana. Postojnska jama. Jama meri po podatkih inštituta za raz'skovanje krasa na tančno 16.424 metrov Vendar pa Postojnska jama ni edina tovrstna zanimivost v Sloveniji. Poleg nje je še nadaljnjih 30 podzemeljskih jam, katerih dolžina znaša najmanj 500 do 1000 metrov. nekaj jam pa je še dosti večjih. Tako je za postojnsko najdaljša Križna jama pri Ložu. katere dolžina znaša 6949 metrov Le malenkost krajša Je Predjama pri Bu kov,ju blizu Postojne, njeni hodniki so dolgi 6253 m. Po več kot 5 kilometrov so dolge Karlovlca i Velika in Mala) pri Cerknici, Akocl-janske Jame pri Divači ln Planinska Jama pri Planini.
Sredi junija je skupina sedemnajstih potapljačev in tehničnih strokovnjakov britanske vojne mornarice na morskem dnu blizu britanskega otočja Scillies odkrila ter izvlekla na površje bronast top, težak dve toni, ki je tu — če so računi strokovnjakov pravilni — ležal 260 let, torej vse od dne, ko je prišlo do nekega senzacionalnega brodoloma.
Dva meseca zatem pa so blizu mesta, kjer je bil najden top, potapljači v morskem pesku odkrili odlično ohranjen portugalski zlat nik Na njem je bilo zapisano, da so ga skovali 1. 1704 v Lizboni, to se pravi tri leta pred omenje nim brodolomom
Ti dve dejstvi ~ odkritje topa in zlatnika - sta povečali upanja, da bodo potapljači kmalu našli tudi ostanke potopljene admiral ske ladje «HMS Association*, ki je skupaj s še tremi ladjam’ se sta vi ju la eskadro pod poveljstvom admirala sira Clowdisleya Sho wella. Ta — namreč eskadra — pa se je iz nepojasnjenih vzrokov potopila, ko je prejkone v noči naletela na ceri omenjenega otočja. Ob tej nesreči se je rešilo samo nekaj oficirjev in mornarjev, saj so se ladje potopile že v 3 4 minutah. Okrog dva tisoč njihovih tovarišev pa je našlo smrt v mor ju Med njimi je bil tudi admiral Shi>well, katerega truplo je mor je odvrglo na obalo čez tri dni.
Ta dngodek in pa možnost, da bi odkrili «HMS Association* sta razburila vso britansko javnost najmanj tako, kakor nedavni podvig sira Francisa Chichesterja, zaradi katerega ga je pred kratkim angleška kraljica sama povišala v plemiški stan. Vse namreč, kar je v zvezi z morjem, Angleže tradicionalno zanima in privlačuje, vendar gre v tem primeru še za nekaj drugega: obstaja namreč velika možnost, da bodo

potapljači v ostankih nekdanje admiralske ladje našli bajno bogastvo, katerega vrednost bi u-tegnila celo presegati milijon funtov. če so ta predvidevanja točna in bodo tako bogastvo zares našli ter ga izvlekli na površje, bo to zagotovo eden od najuspelejših podvigov na področju iskanja in odkrivanja potopljenih zakladov.
Raziskovanja v zvezi s tem primerom niso začela včeraj in od kritja, ki smo jih omenili, niso edina, ki dokazujejo, da so po tapljr.či vojne mornarice bržčas na dobri sledi Tako je hidrograf Graham Spence že pred 170 leti na admiralskih pomorskih kartah označil neko bližnje mesto kot mesto nesreče, ki je zadela Sho vvellovo eskadro. Na tem mestu so potapljači že pred nekaj meseci našli kar 30 topov, ki so očitno pripadali nekdanji britanski vojni mornarici ter bili uporabljeni v 18. stoVtju.
Odkritje že takoj v začetku orne njenega topa in zlatnika pa ima še neki drugi pomen Ta je bro nast. kar je važno iz dveh razlo gov Predvsem so bronaste topove v britanski vojni mornarici prenehali uporabljati sredi 18. stoletja. ker so se preveč lahko raz počili. Potemtakem dejstvo, da je zdaj bil odkrit bronast top, jasno dokazuje, da se je ladja, kateri je pripadal potopila pred sredi no 18. stoletja
Sicer pa so tudi v začetku 18. stoletja z bronastimi topovi bile oborožene samo admiralske ladje, kar je še en argument več v prid teze. da je top pripadal «HMS Association*, t.j. ladji admirala Showella.
To, da so našli portugalski zlatnik, ima poseben zgodovinski pomen, tesno povezan z zgodbo Sho-wellove eskadre neposredno pred katastrofo.
Leta 1707 se je Angleška še bo-
'/////S*
iFaRSia
Z///////77/A
i
*4‘rn e ^ Južnega Vietnama, ptbost |Se ameriška vojaška pri-* Vivi , s.t s kitajskim vplivom 'Ktb)j’etskimi interesi ter obvez
k?v^a' tisočev ameriških »sve-
čki
Pred nekaj leti je ame-prerasel danes v
- »N!*«"** .
i Ynha v '1 število domala pol mi 7aL -?v* V raznih bitkah pa ].l'tKaCj ‘ čas več izgub Ame .'Tlie . 0 aajgonske vlade Rska v ''čnim Vse tinlj širi, kihih ne-I	. °t>ljubam ter prepriče-
i	aa se bo vojna zmagovito
bnrvlk ^evern> Vietnam pa , , ^e, demihtarrarana oo-
.J,U)t Ki za ameriška letala . Ali * ^»tajala.
^NšC!e drastično razširjanje
SiJ>e (jg?.8 ,anSažiranja lahko tra sp,J ,casa’ ne da bi zanetilo
k\^ amerišS T i0t da bi Se
fJ Dr a v , , strpte*?»v razvi t, 'n n«„	1(1 s,Tlt'r Sistem te no
v Dmldrne	ie bil izdelan
es°vi azijski doktrini. In
Radio Trst A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20,15 — Poročila 7.00 Koledar 7.30 Jutranja giasba 11.35 Šopek slovenskih 11.50 Glasbila in barve -12 10 Žena in dom 12.25 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasba iz filmov m revij • 17.00 Igra orkester Alberta Casamassime - 17.20 Glas-)a za trar.sistornik 17.50 Razvojne stopnje sodobne medicine
13.00	Zabavala vas bosta 18.15
Umetnost, književnost in prireditve 18.30 Koncerti v sodelovanju z deželnimi glasbenimi ustanovami	19.00 Ljudske zborovske pesmi	19.30 Italijanski pentagram -
20.00	šport 20.35 Simfonični kon-
cert v odmoru (približno ob 21.10) Knjižne novost:	22.25 Ne-
kaj jazza 22.s5 Večerne melodije.
13.40 Festival Pradamano 1967 •
14.00	Sestanek i opero 14.30 Tr žaško jamarstvo 14-40 Tržaški skladatelji.
Koper
7.30, 8.30,	i2.30, 14,00,	14.30,
15.30, 16.30, 20 15 - Poročila 8.15 -Jutranja glasna 9.0’» Popevke
9.30	Plošče - 1U.00 Pod senčnikom 10.45 Plošče - 11.30 Današnji pevci 12.00 in 13.05 Glasba po željah 13.45 Od melodije do melcr lije - 14.40 Ženski pevski zbor iz (zole ,5.00 Glasbeni vrtiljak
16.00	Baletni odlomki 16.45 Od Soče do Drave • 17 16 Plošče -
17.30	Radijska poveš 18.15 Popevke 18.40 Plesna glasba 19.00 m 20.30 Prenos RI 20.00 Orke •iter Rogera Bmidina 23.15 Sek štet Che* Baker
SREDA, 2. AVGUSTA 1967
Nacionalni program
7.00, 8.00, '3.00, 15.00. 20.00 -Poročila 8.30 Jutranje pesmi -9.07 Zvočni trak 10.05 in 11.05 Ure glasbe • 12.10 Kontrapunkt -13.37 Znane popevke 14,40 Ital. popevke 16.00 Program za mladino 16.40 Glasbena antologija -
17.15	Roman v nadaljevanjih -
17.30	Neapeljske pesmi 17.45 Radijski tednik «L'Approdo» 18.15 Glasba za mladino 19.30 Lunapark 20.20 Radijska igra 22.45 Simf. koncert.
H program
7 30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.00 -Poročila 8.45 Orkester 9.35 Glasbeni album • 10.00 Jazz 10.35 Glasbeno govorni spored 11.42 Pesmi desetletja 13.00 Pisan spo red 14.04 Juke box - 15.00 Izbra ni motivi 15.15 Pianist V. Vosko-bojnikov - 16.00 Rapsodija 16.38 S transistorjem na peščin’ 18.50 Glasbeni aperitiv 20.00 Zabavna oddaja 21.10 Jazz • 21.40 Plesna glasba.
III. program
10.00	Operna glasba 10.30 Bach in Boccherini 11.00 Berlioz 12.20 Skladbe Liszta 12.35 Orgle 13.05 Simf. koncert 14.30 So
pranistka Margaret Lensky - 15.30 Današnji skladatelji 17.30 Ed ward Elgar in Carl Nielsen 18.45
Italijani in šport 19.15 Vsako večerni koncert 20.30 Geminia nijeve sonate 23 (H) Skladbe Bele Bartoka.
Slovenilo
7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.15 — Poročila 8 05 Telesna vzgo ja 0.05 Glasbena matineja 10.00 Pi san svet pravljic in zgodb 10.15
Deset let Otroškega zbora RTV Ljubljana • 10.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 11.15 Majhni recitali domačih solistov 11.45 Človek in zdravje 11.55 Glasbena medigra - 12.00 Turistični napotki 12.20 Popevke 13.00 Na današnji dan - 13.10 Iz franco ske glasbene preteklosti 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Polke in valčki 14.30 Priporočajo vam... 15.05 Melodije za razvedrilo 15.35 Naši poslušalci čestitajo in po zdravljajo - 16.20 Glasbeni inter mezzo • 16.40 Odlomki iz Haydno ve opere »Ricjard Orlando* • 17.00 Vsak dan za vas 18.05 Mladina sebi in vam 19.00 Aktualnosti
19.15	Iz operete «Boccaccio» - 19.45 Naš razgovor 20.05 Glasbene razglednice • 21.00 Lahko noč, otroci! 21.10 Risto Savin: «Ma tija Gubec*, radijska priredba o pere 23.10 Za ljubitelje jazza 23.50 Literarni nokturno - 24.05 Lahko noč s pevcem Tonyjem Ben nettom.
Ital. tele vit ija
18.15	Program za mladino 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnev nik - 21.00 Tailandia 21.45 Poje Michele 22.00 Športna sreda
23.00	Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik 21.15 Film «Fol tie d'inverno» 22.45 Gospodarska rubrika.
lug. te le v it ija
21.00	m 23 00 Poročila 19.16 Mornar na triciklu — oddaja za otroke 20 00 Reportaža 20 4(> Obzornik 2138 Vijavaja — rin garaja 22 20 s kamen na Rdeči morje.
mornaricah, bil je obešen na najvišjem jamboru.
Tedaj je admiral Slunvell napravil še eno napako. Poslal je naprej na ogled tri lahke fregate. ki so tudi sicer ves čas plule pred eskadro, toda ni počakal, da bi se vrnile, marveč je tudi sam plul kar naprej in ponoči doživel usodne katastrofo.
Zanimivo je, da je poleg njegovega morje odvrglo samo še eno trunlo, vsi ostali utopljenci so za večno izffinili Do katastrofe je nrišlo ponoči in edini, ki so se rešili, so bili oni s tretje ladje, ki se je potopila daleč od eskadre, ker se je ta v teku noči razbila, tako da so ladje med sabo izgu bile stik I.judje na obali pa niso ničesar videli in se tnko vse do danes ni odkrilo mesto, kjer se je eskadra potopila
Domneva, da se je na «HMS Association* nahajalo blago, vredno okrog milijon današnjih funtov, se opira na takratnih poročilih in podatkih, nahajajočih se v arhivu admiralitete. v kat«rih se zatrjule, da je admiralska ladja v IJzboni, preden je odplula, vkrcala »ogromno španskega blaga*, ki je bilo »last španskih grandov*.
jevala s Francijo v znani vojni za špansko dediščino Sir Showell je tedaj bil komandant angleške sredozemske flote. Onega septembra, ko je njegovo eskadro doletela katastrofa, se je potem, ko je praktično uničil francosko sre dozemsko floto, vračal z enaindvajsetimi vojnimi ladjami domov na prezimovanje Zaradi nepopravljive in usodne napake v navigacijskih računih, je bil prepričan, da se nahaja blizu francoske obale, vtem ko se je v resnici nahajal na drugi strani Rokavske-ga preliva, blizu otočja Scillies.
V temni noči so njegova admiralska in še tri druge ladje nasedle na čereh nedaleč od otočja Scillies in se z bliskovito naglico potopile. Kot rečeno, je v tej nesreči izgubilo življenje nad 2000 mornarjev ter častnikov, med temi tudi admiral.
Za Anglijo je to bila velika izguba, ker je Shovvell užival velik sloves kot nenavadno sposoben in nadčloveško hraber pomorščak To dokazuje tudi njegova kariera Da-siravno kmečki sin, se je do tega položaja povzpe1, dvigajoč se polagoma, toda vztrajno po lestvici častniških hierarhičnih stopenj. Boril se je celo na Tihem oceanu, v vodah Irske, v Rokavskem prelivu ter sodeloval kot komandant pri osvajanju Gibraltarja. Največji uspeh je dosegel neposredno pred svojo smrtjo na Sredozem->jia
Skupaj s Shovvellovo eskadro so bili potopljeni tudi njegovi ladijski dnevniki, tista peščica mornarjev, kolikor jih je katastrofo preživelo, pa niso nikoli znali pojasniti, kako je do katastrofe prišlo.
Prvi trenutek so o tem krožili razni glasovi, kasneje, vse do naših dni, pa najrazličnejše hipoteze in teorije.
Po nekaterih, podobnih bolj natolcevanju, so bili dva navigatorja in posadke treh ladij pijani, kar je zelo lahko ali pa tudi zelo težko verjeti. V angleški mornarici je od nekdaj vladala železna, naravnost brutalna disciplina, vendar je po drugi strani šlo za zmagovito eskadro, ki se je po sijajno opravljeni nalogi vračala v domovino.
Po drugi verziji je neki mornar uporno zutrjeval, da se nahajajo blizu otočja Scillies, vtem ko sta njegov kapitan in sam admiral trdila nasprotno. Zdi se, da je isti mornar bil ne samo trmoglav, ampak tudi pogumen, pa se je prerekal celo s samim admiralom, kar je zanj imelo tragične posledice, značilne za razmere, ki so tedaj vladale v vseh vojnih
................milim...mmmmimi.......
To je mlada angleška igralka Eli-sabeth London. Od časa do časa nastopa tudi kot manekenka. Saj za to, kot vidimo, ima vse potrebne pogoje. Posebno, če Je treba nastopiti v kopalni obleki
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Najgrši [ trajala dolgo. Pripravljeni boste pri-trenutek je že mimo, ždaj se sku- sluhniti tudi osebam, ki nanje sicer sajte odpočiti in uživati plodove ne polagate velike važnosti.
svojega dela. V čustvenem pogledu bodite bolj ustaljeni.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne bodite preveč v skrbeh spričo neke grožnje, ki ne predstavlja nič resnega,
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Iz nekega nepredvidenega dogodka lahko potegnete dokajšnje koristi. Vaš vpliv v krogu prijateljev bo nadvse pozitiven.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Zahvaljujoč se srečnemu naključju, vam bo uspelo uresničiti neki zelo tvegan podvig. Zadoščenje za vse ljubitelje umetnosti.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaš poslovni položaj ni najbolj trden, skušajte se temu primerno ravnati Ne kega današnjega obiska ne boste najbolj veseli.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes boste odlično pripravljeni za sprejetje katere si bodi važne odločitve Udeležili se boste prijetnega izletu. I TEHTNICA (od 23.9 do 22.10.) Vaša uspešna dejavnost ne bo več
j polaga
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Danes boste deležni zelo sprejemljive sreče, vsekakor pa niso priporočljive špekulacije.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Bodite bolj spoštljivi do svojih kolegov in upoštevajte njihove nasvete. S težavo dosežen sporazum bo spričo raznih natolcevanj izpodkopan.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dobro se pripravite za neki važen razgovor. Skušajte dokazati svojim sorodnikom, da je njihovo nezaupanje v vas povsem zgrešeno.
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Neki nepredviden dogodek bo v precejšnji meri okrnil vašo avtoriteto S svojo prebujno domišljijo utegnete resno ogroziti neko lepo čustveno razmerje.
RIBI (od 20.2 do 20.3.) Odločno se otresite podrejenosti, ki ste v njej živeli že preveč časa Deležni taste r.advse prijetnega presenečenja.
pošepnile kakšno zanimivo novico in nato toliko bolj pohitele vsaka pri svojem opravku. Pastirji so se tukaj pomenili, kako bo s popoldansko ali jutrišnjo pašnjo in večkrat pozabili na nezagrajene vrze-le. Nekaj se jim je sanjalo, da u-hajanje živine na njive rado povzroči jezo in prepir. A njihovi pomenki, kam naj bi zagnali, da bodo bolj prosti, so bili važna za deva. Pa tudi za bolj priletne o-čance, ki jih čas ni prav nič skrbel, je bil klanec primeren kraj za obravnavanje dogodkov, zbijanje šal in — zapravljanje časa, včasih tudi s prepirom. Ostala mi je živa slika srečanja dvojice takih, zaradi let že ukročenih vaških jezičnikov. Dobri dve uri sta, naslonjena na orodje, namenjeno za delo, modrovala. Ko je zvonilo poldne, sta zaključila:	«Kolkor
dni še ni bilo, pa jih še bo. Jutri je še en dan.* In sta mirno odšla h kosilu. Saj takrat niso še merili časa v današnjem smislu, ko nas ta stalno preganja in se sprašujemo, zakaj tako drvi. Ura tiktaka «po starem* in ni časa prav nič skrajšala. Pač pa so se spremenile življenjske prilike in z njimi tu di časovna prostornost. Vsako ča kanje, težko delo, trpljenja in sploh vsaka neprijetnost daljšajo čas in večkrat nam je čas ene ure cela večnost. Danes teče delo z manjšimi telesnimi žrtvami, dolgo časje se oklepa le bolnika; dolgi zimski večeri ob pojemajoči petrolejki so že daleč, časopis, radio, televizija, svetovni dogodki itd. nam naglo odjedajo čas. Vzemimo v prostem času še kakšno vzgoj no, poučno ali zabavno knjigo, pa bo čas še krajši.
Tudi v te klance je modernizacija zanesla krajši čas Tudi v njih naletiš na vozila z gumastimi kolesi. Mlade krenke roke, kolikor še dihajo z zemlio, gredo z niim na delo ali se vračajo z dela Naj-boli se jim mudi v vinograHih kjer so se. Hitijo, da bi jih čim-prej spravili v red.
«Zelo skrbite za ta pridelek* sem nagovoril gospodarja vinograda ob klancu.
«Trta je trta in donaša največ: a tu Ji zahteva. Če ne dobi, tudi ne da, ne pri nas ne drugod To pa je danes vedno' težja reč. Stroja ne morete rabiti v vsakem vinogradu. Pa tudi če bi ga, setn večkrat bolj žadoVoljčii /. dobrimi kopači. A ne dobite jih! Pred leti se je ponudil mladenič s sosednega jugoslovanskega Krasa. Ni jih več. Niti jih ne maramo, ker imamo z njimi slabe izkušnje. Pridni in vestni delavci dobijo delo tudi tam kaj, saj so tudi ondotni kmetje v zadregi za delavce. To je prva težava. Druga je vprašanje hrane — gnoja, ki je tudi vam, čeprav ne kmetujete in vinogradarite. dobro znano. Verjamem, da je nekemu našemu vinogradniku — tako sem pred leti čital - dala vsaka trta okrog 5 litrov vina. če se ne motim, terana. Bil je skrben in razumen vinogradnik, ki je polee drugega čimprej, to je že pozno na jesen ali med ugodno zimo. vinograd globoko prekopal in po gnojil z dobrim gnojem. To pa nam dela preglavice. Prvič je živine vedno manj. Sicer je res, da zna mo pripraviti boljši gnoj. kot pa nekoč. A_ z gnojem je dosti posla, ki se začne s pripravo stelje, na daljuje z nastiljanjem, odvažanjem
na gnojišče in tako naprej, kar že veste. Vse bi šlo, če bi hiša imela zadosti delovnih rok. Saj vam je dobro znano, da dve ali štiri delovne roke ne morejo nikoli nadomestiti štirih ali osmih rok, in to tem manj, če so vmes še leta in ni trdnega zdravlja. Ne vem za vzrok, da ima skoro vsaka hiša kakšnega bolehavca. Bolezen križa račune povsod, a nam mtnda še najbolj. Pa kaj vas s tem zadržujem, ko vam je gotovo znano, da je tako ali nekam podobno tudi drugod.*
Kmečki stan ima po vseh deželah težave. Vsaka doba ima svoj dvojni obraz: nekaj dobrega, nekaj slabega. Mi smo v dveh svetovnih požarih pili samo iz čaše trpljenja. In vendar smo še tukaj, čvrsti, odporni in vedno pripravljeni tudi na trde boje za obstoj in svoje naravne pravice. Smo nekakšni Vietnamci brez orožja, ki si žele brez ognja in meča priboriti resnično demokracijo in svo-tado. To imamo za pravi napredek. Saj vidite, kako naglo vozimo po zadnji vojni po tiru novot na vseh področjih javnega življenja. Mi se temu prilagajamo, preizkušamo no-vote in te preizkušajo nas. Kot vedno, bo vse neživljenjsko, torej vse, kar ovira resničen napredek, sproti odpadalo. To velja tudi za kmetijstvo. To je na primer z drugimi gospodarskimi panogami na splošno slabo razvito in kot takšno ovira napredku. To nesoglasje je že poseglo globoko v gospodarsko družbeno življenje in zahteva korenite reforme v prid kmečkih množic in celotne družbe. če se ukvarjamo s tem vprašanjem, nehote mislimo hkrati tudi na našo kmečko mladino kot nosilca bodočnosti Je čvrsta in klena. a marsikje pogrešamo njeno prisotnost. Tudi to imamo za neživljenjsko in zato kot prehoden pojav. Lahko pričakujemo, da se bo naša m’adina postopno usmerjala po poti, s katere je krenili; bližnja bodočnost ji ta dala možnost za dosego boljših življenjskih nogoiev tudi na naši zemlji, ne da bi novi zemHaki naleteli nn ota-e in težave, ki jih pri kmetovanju imajo današnji gospodarji,*
Komaj sem zaključil te misli, se je oglasil mlad kopač. »Saj, kot pravite vi, si vsi želimo miru, dela in poštenega plačila Tudi pri nas bi lahko bilo drugače in tudi Kras bi mogel imeti drugačno podobo. Ker oa je tako. kot pač je, in nas strašijo z orožjem, ie mnogo tega, če že ne vse. narobe. Zapuščamo zemljo, - saj jo moramo: ni delavcev za kmetovan;e. Ni gosnoriarskega uspeha, kot bi moral biti, ni tega ne onega, kar bi nas dvignilo. Kako naj bo, če pa smo sužnji na vse strani! Tudi na delu sužnjimo Ne mislim dela na zeml*i. ampak na zaslužek, ki ga moram iskati zunaj doma, da lahko nekako živim. Če bi imel vsaj nekai hektarov orne zemlje in bi mogel rediti nekai glav živine. bi nairaje kmetoval. Ril bi neodvisen in ravnal po svoii elavi in računih. Kar bi ustvaril, bi bilo rnoie.*
«In kaj bi imel od tega?* je vprašal drugi kopač.
»Toliko, kolikor imam danes,* je odvrnil.
JANKO FURLAN
(Nadaljevanje sledi)
						
IZ UMETNOSTNIH GALEBU
S slikarske razstave o odporniškem gibanju
Pod pokroviteljstvom najvišjih u-pravnih in političnih osebnosti dežele so v soboto slavnostno otvori-li v Bazovici umetniško razstavo o odporniškem gibanju. Sodelovalo je 21 domačih slikarjev in pa ugledni kipar Marcello Mascherini s partizanskim spomenikom, ki je s štirimi lesorezi Lojzeta Spacala dal prireditvi poseben blesk, ker pač oba umetnika prištevamo v Italiji med najvidnejše ustvarjalce v njih stroki. Zanimivo je bilo še srečanje očaka tržaških likovnikov 89-letnega Lučana z najmlajšo razstavljavko, novim pomladkom naše zamejske likovnosti, v Milanu izšolano Ljubo Štolfovo, ki tu pri nas prvič razstavlja. Med barvitim realizmom Lučanovih partizanov invalidov in abstraktnim simboliz mom Stolfove, ki je uspešno idejno zajela osvobodilno borbo v slikah «Zid za streljanje* tn pa «Pol v svobodo», so se vrstila dela najrazličnejših smeri. Nekatera so nam bila znana ie iz prejšnjih razstav. Tako Bertinijevo olje, ki je bilo odlikovano na enaki razstavi lani v Miljah, Černigojeva grozlji va kolaža in ujedanka z demon stranti, Palčičev svilolisk tPreteča nevarnost», Rigottijevo «Streljanje 44*, Morov »Požig vasi* in Luke-žičevo impresivno platno deportacije kraških ljudi. Po velikosti sta izstopali olji Jožeta Cesarja in pa Sabina Colonija. Prvi je v njem nanizal mogočen prikaz celokup-
nosti našega odpora jašizmu do c svoboditve. drugi pa trpko podi hovljenost ene izmed njegovih ži tev, Nelle Ciaci. Ako so nekatei udeleženci, predvsem nefigurativn slikajoči, z novimi naslovi ze znt nih del le ta prilagodili namen razstave, so jih pa drugi naslika, nalašč za to razstavo. Tako Robei Hlaualg v mojstrsko podanem c kvarelu skupine ranjenih partizc nov in razgibanega napada te mladi Giorgio Milla, ki je v olj *Da ne pozabi svet» naslikal pe žgano in bombardirano vas. V na sodobnejše dogajanje zadnjih dni v odmev krutih vojnih dogodkoi pa je posegla Pedra Zandegia comova s platnom »Ne/ v Marže botlu».
Pretresljivo globoko sta občutili temno preteklost Zilli Natalia listoma «Povračilo» in tMučenje ter Bruno Ponte v risbah z enak izbičanimi telesi, kar pa je narav nost pošastno ponazoril v velik grafiki «Vrnitev» Romano Ukmar Dramatično slikarsko je naslika «Zasedo» Riccardo Bastianutto, ze lo naturalistično pa grozo koncer tracijskih taborišč Renato Borri irenutke more preganjanega nara da je razgrnil Cej Dimitrij v sli kah vasi pod žarometi in v ognju ne da bi se izneveril svoji izrazno sli. enako kot je v tem uspel Ere dita Emilio v sicer abstraktnen olju «čas borbe*.
MILKO BAMBIČ
PRIMORSKI ONEVNIK
4 -
NA SEJI OBČINSKEGA ODBORA V GOBICI
Proučili so petletni načrt dežele gospodarski razvoj Goriške
za
Konec avgusta razprava o proračunu za leto 1967 ■ Vljudnostna opozorila tujim turistom, ki so zakrivili manjše prekrške
Na zadnji seji občinskega odbora Je župan Martina poročal o pristopu občine h konzorciju za julijsko letališče. Odborniki so proučili možnost dejanskega pristopa h konzorciju ter obliko finančne soudeležbe.
Župan je nato poročal o osnutku načrta za gospodarski razvoj Fur-lanije-Julijske krajine v petletju 1966-1970, ki ga je pripravil stalni odbor za načrtovanje. Načrt, ki ga bo odobril odbor, potem pa še občinski svet, prisoja Gorici pomembno mesto v obmejnih področjih naše dežele, zlasti kar zadeva industrializacijo, prometne zveze in socialne naloge, župan vidi v osnutku načrta pomembne napore za zadostitev potreb Gorice in njenega gospodarskega razvoja.
Odborniki so nato sprejeli županov predlog, da se o proračunu za leto 1967 prične razpravljati na seji občinskega sveta dne 25. avgusta ob 18.30. Proračun je namreč odbor že preučil, vendar ga še niso dotiskali.
Nato so odborniki poročali o dejavnosti svojih sektorjev. Na predlog odbornika Fantinija so sklenili vljudno opozoriti turiste, ki se mudijo v našem mestu, ki so zagrešili manjše prekrške, kot je na primer parkiranje na nedovoljenih krajih. Odbornik Candussi je poro. čai o pripravah za ureditev sta-leža.
Uradi Slovenske kulturno gospodarske zveze, Slovenske prosvetne zveze in Kmečke zveze v Gorici poslujejo do 31. avgusta vsak delavnik od 7.30 do 13.30.
Odbornik dr. Tomassich je poročal o pripravah za namestitev tovarne, ki bo predelovala smeti v trdnem stanju. Načrt, ki je v glavnem izdelan, bodo proučili na seji občinskega sveta. Odbornik Lupieri jo poročal o javnih delih, med katere sodi tudi popravilo v otroških vrtcih v Podgori in Pevmi.
Brezuspešnost pogajanj za sporazum pekov
Pogajanja za sklenitev delovne pogodbe za peke so se zaključila brez uspeha, ker so se pojavila nesoglasja pri urejevanju vprašanj, ki nastajajo z dvojno peko. Prihodnji sestanek bo 11. in 12. septembra, do takrat pa bodo pripravili sindikati vse zahteve za spremembo pogodbe.
Smrtna nesreča v rabeljskem rudniku
Nenadno pronicanje blata v ne kem jašku rabeljskega rudnika je bilo usodno za dva rudarja. Ko sta 43-letni Moše Della Mea iz Pia-nijev v dolini Reklanice in 44-let-ni Danilo Bertuzzi iz Fagagne odnašala izkopanine iz jaška, se je na njiju usul plaz blata. Della Meo je blato pokrilo, da se je nesrečnik zadušil, medtem ko je Bertuz-zija stisnilo ob steno in je zadobil hude poškodbe po prsih in nogah.
Nesreče so se rudarji zavedli še le nekaj ur pozneje, ko se ponesrečenca nista pojavila pri apelu. Spustili so se v Jašek in osvobodili Bertuzzi ja, medtem ko za Della Meo ni bilo nobene pomoči več Bertuzzija so odpeljali v bolnišni-
HiiiimtfiutiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiMfiiiiitttiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiimiiiiiiiiinitiiiiiii
20.LETNICA «JUVENTINE» V STANDREZU
V'
Nastop zbora O. Zupančič podelitev plakete F. Lupinu
co v Videm, kjer se zdraviti mesec dni.
bo moral
Najdena očala
Na županstvu v Sovodnjah hranijo očala, ki jih je prejšnji dan nekdo pozabil na ograji pred županstvom.
Občinska uprava v Doberdobu je prejela prispevek za ureditev pročelja občinske hiše. Pred dnevi so okoli zgradbe namestili zidarski oder. Dela bodo hitro pri kraju. Tako bo občinski sedež v tej občini olepšal zunanje lice vasi
iiiiimiiiimiiiinHiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
PO PRIHODU NAŠIH ATLETOV IZ ROVINJA
Nekaj bistvenih tehničnih novosti s Filipančičem
«Četrti na mrežo», «penal», «japonski servis» - Vsi zadovoljni s trenerji - Edinstvena izkušnja najmlajših
PO PODATKIH OBČINSKEGA RIBJEGA TRGA
Letni ulov gradeških ribičev je vreden nad pol milijarde lir
Z ribištvom se ukvarja 600 družin - Ribji zarod počasi izginja zaradi lova na vleko
Na lepo urejenem zabavišču se ob večerih zbira na tisoče ljudi - Danes zvečer tekme rokometnih ekip
V ponedeljek zvečer je na zabavni prireditvi Juventine nastopil pevski zbor domi.čega prosvetnega društva «Oton Župančič«. Ko je odpel, je predstavnik društva Juventina Dino Roner podelil Francu Lupinu lepo plaketo v znak priznanja za njegovo dolgoletno in požrtvovalno prosvetno delovanje v Standrežu. Ob tej priliki so mu je Dino Roner zahvalil za vse njegove napore ter ga primerjal hrastu, ki požene v zemljo globoke korenine, pod nebo pa razpne svoje košate veje, pod katerimi se zbirajo njegovi pevci, želel mu je še dolgo let uspešnega delovanja, da bi Standrež tudi v bodoče — ktkor je to bil v preteklosti — ostal zavedna slovenska vas. številno občinstvo, med katerimi je bilo tudi veliko Italijanov, so prijetno domačo svečanost toplo pozdravili.
Pevci so nastopih s petimi pesmimi, in sicer Sattnerjevo Zdravico, Adamičevo Završki fantje, Zajčevo U boj, niško narodno Kaj viharjev in Vrabčevo Zdravico. Njihovo zares ubrano petje je poslušalce navdušilo.
Potem je na trobento zaigral tudi Aleksander Corva, ki kljub svoji mladosti dobro obvlada glasbilo ter obeta postati zares dober trobentač.
Vodstvo Juventine se je lotilo proslave 20-letnice ustanovitve športnega društva z zares velikim eianom in tudi vse prej kot skromno. Nogometno igrišče je razkošno razsvetljeno. Nad vhodom se v presledkih prižigajo žarnice, ki sestavljajo napis «Juventina 20», podoben napis se vrti vrhu droga sredi zabavišča. Na začetku Kraške ulice, skoraj pri cestnem podvozu v Ul. Aquileia, so razpeli čez cesto transparent z dvojezičnim napisom. Na samem zabavišču so vsi napisi v dveh jezikih, na odru pa je spreten risar naslikal štan-d’eški grb: purana in ohrovt. V nedeljo so imeli tekmovanje v bri-školi. Včeraj je bil prost dan, danes ob 20.30 pa bosta na sporedu dve srečanji moških :n ženskih rokometnih ekip iz Nove Gorice in Ajdovščine. V četrtek bosta igrala zabavna ansambla beats, v soboto zvečer bo po vasi igrala godba na pihala iz Doberdoba, zvečer bo ples, v nedeljo se bo po plesu zaključilo slavje z izvolitvijo miss Juventine 1967.
Vse dosedanje večere so imeli prireditelji izredno dober obisk. V nedeljo je zabavišče obiskalo blizu 4.000 oseb. Pečeni piščanci, dobra pijača in hlad, ki ga v tem kraju ne manjka, so dobra vaba.
Ribištvo, ki je ena izmed glavnih panog gospodarstva v Grade-žu, doprinaša letno nad pol milijarde Ur zaslužka ribiškim družinam. Z ribištvom se v Gradežu ukvarja približno 600 družin (Gra-dež ima nekaj nad 9000 prebival cev), to se pravi, da pride povprečno na vsako ribiško družino letno približno milijon lir.
V	resnici pa ni tako, ker če je res, da imamo celo vrsto majhnih samostojnih ribičev, ki zaslužijo morda še več od milijona lir letno, je tudi res, da imamo celo vrsto ribičev, ki so le uslužbenci gospodarjev večjih bark in da so zaslužki le-teh znatno manjši.
Dobra tretjina prebivalstva Gra-deža bi bila torej odvisna od ribištva. To je sicer le relativna trditev, kajti večina ljudi, ki se ukvarjajo z ribištvom, se v poletnih mesecih angažira na turističnem področju in s tem znatno poveča svoj zaslužek. Ker beležijo v Gradežu poleti na stotisoče nočitev in na desettisoče tujcev, je logično, da dela ne zmanjka, saj pridejo za delo v poletni sezoni v prvi vrsti v poštev domačini, nato pa je treba po številne uslužbence raznih hotelov v Furlanijo.
Danes v Gradežu lovijo ribe tako na odprtem morju, kot v zaprtih loviščih v laguni, kjer ribič postane skoro enakovreden kmetovalcu. Zaslužek v teh zaprtih loviščih je mnogo večji od zaslužka kmetovalca na njegovi njivi.
V	Gradežu nalovijo letno približno 20 tisoč stotov rib. To so sicer uradni podatki o ribah, ki gredo skozi ribji trg v Gradežu. Znano pa je, da gre mimo tega trga, naravnost na mize domačinom ali pa poleti v kuhinje raznih hotelov veliko rib; računajo, da se količina teh rib giblje od 10 do 20 odstotkov od tiste, ki jo registrirajo na ribjem trgu.
V	zadnjih letih so na ribjem trgu zabeležili sledeče kupčije ribami:
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna CRISTOPOLETTI, na Travniku, telefon 19-72.
RONKE
Ves dan in ponoči Je dežurna lekarna «AH’Angelo» dr. Olivetti, Ul, Roma 22, tel. 72393.
TR2I0
Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «A1 Reden-tore», last dr. Ennerija ln de Nor-disa, Ul. Fratelli Rosselll 21, telefon 72340.
1960	440.000.000 lir
1961	470.000.000 Ur
1962	475.000.000 lir
1963	455.000.000 lir
1964	551.000.000 lir
1965	600.000.000 Ur
1966	450.000.000 lir
Kot vidimo, so to lepe številke. Sicer pa strokovnjaki menijo, da se kapacitete lovljenja rib v bližini Gradeža nujno krčijo, ker so ribiči uporabili v zadnjih letih najbolj moderne naprave pri lovu in so zaradi tega iztrebili ribji zarod. Zaradi uporabe teh naprav je nastal med ribiči tudi spor in so zaradi tega spora lani razbili enotno ribiško zadrugo, tako da sta sedaj dve, prva, ki združuje majh-
ne ribiče, druga pa lastnike večjih ribiških čolnov, ki imajo modernejše naprave.
V	Gradežu upajo, da bi bilo moč
doseči sporazum z Jugoslavijo, da bi njihovi ribiči lahko lovili v jugoslovanskih vodah vzdolž Istre, na drugi strani pa ugotavljajo, da bo treba opremiti večje ribiške čolne, s katerimi bo moč iti na lov v odprto morje, v Sredozemlje.	—
V	civilno bolnišnico so včeraj po.
poldne pripeljali 42-letnega France-sca Duga iz Ul. Cipriani 58. Na povratku s Kanala mu je v Solkanu prečkala pot neka ženska. Dugo, ki se je peljal z motociklom, je padel in se udaril v glavo.
........................................
V PONEDELJEK PONOČI V TRŽIČU
Vzel je uspavalni prašek in zgorel pri živem telesu
Nesrečnežu, ki ga je prašek omamil, je padla na noge cigareta - Umrl je štiri ure kasneje v bolnišnici
V Tržiču je pri živem telesu zgorel mož, ki je vzel uspavalni prašek. Hudo opečenega so odpeljali bolnišnico, kjer je umrl nekaj ur kasneje.
Antonio Barbieri, star 57 let, v ponedeljek zvečer ni mogel zaspati. Okoli 2. po polnoči je vzel uspavalni prašek ter odšel kadit na balkon. Vsedel se je v naslonjač ter hitro zaspal. Vtem mu je cigareta — tako vsaj domnevajo — padla na nogo ter mu zažgala obleko. Ogenj se je od nog začel širiti proti zgornjemu delu telesa. Zaradi smrada po zažganem so sosedje kmalu ugotovili, kaj se dogaja na balkonu v prvem nadstropju. Poklicali so agente javne varnosti, ki so vdrli v stanovanje ter pogasili ogenj, ki je tlel na Barbierijevem telesu. Spodnji del ene noge je bil docela zogljenen, hude opekline pa je imel tudi po vsem telesu, štiri ure kasneje Je nesrečnež umrl, ne da bi se osvestil. Uspavalni prašek ga je namreč tako omamil, da se sploh ni prebudil. Barbieri je stanoval sam; pred nekaj meseci je izgubil ženo.
Kratke iz bolnišnice
Opoldne se je pri igranju udarila v glavo 2-letna Samuela Trinco iz Ul. sv. Gabrijela 19. Deklico so odpeljali v civilno bolnišnico, kjer
so ji rano obvezali in jo poslali domov.
Na delu v tekstilni tovarni v Podgori je slabost obšla 24-letno Marijo Devetak iz Ul. ex Impero 77 v Sovodnjah. Odpeljali so jo v civilno bolnišnico v Ul. V. Veneto, kjer ji je bilo takoj boljše.
Gorica
VERDI. Zaprto zaradi počitnic.
CORSO. 17.00: «L’uomo che uccise il suo carnefice«, J. Maharis in L. Devon. Ameriški barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO. 17.15—22:	«Chi
ha rubato il presidente?«, Luis De Funes in Maria Rosa Rodriguez, francoski barvni film.
CENTRALE. 17.30—21.30: «11 principe coraggioso«, James Mason in Janet Leigh, ameriški film v barvah in kinemaskopu.
Tržič
AZZURRO. Zaprt.
EXCELSIOR. 17.30—22: «La signo-ra e i suoi mariti«, S. Mc Laine in P. Newman, v kinemaskopu in barvah.
PRINCIPE. 18—22: «11 segreto de-gli Incas,), C. Heston in T. Mit-schell, v barvah,
Naši odbojkarji so se vrnili domov iz Rovinja. Navdušeni so bili z vsem: s treningi (no dekleta nekoliko manj, trudna so bila, napora niso bila vajena), s trenerji, z družbo. Skratka, res lepa izkušnja, morda najlepša, pravijo nekateri.
Kar pa je najvažnejše je bilo to, da so se tudi najmlajši kmalu asimilirali z ostalimi in bili navdušeni. To jim bo seveda dalo novega elana za treninge za bližnja prvenstva. In mislimo, da so taki tečaji izredno pozitivni prav zaradi tega, ker vzbudijo v atletu novo pristno ljubezen do športa, ga navdušijo do dela.
Vsi zadovoljni torej, navdušeni. Kaj pa so tehnično pridobili naši odbojkarji na tem tečaju v Rovinju?
Vsi so vidno napredovali glede tehničnega znanja.
Kot je znano, so odbojkarje (bilo jih je 39, med katerimi člani in članice Bora, Sokola in Zarje) trenirali Filipančič, Mohorčič in Fur-lanič.
Filipančič je treniral fante Bora, Brega in Krasa.
Trener Fužinarja si Je predvsem prizadeval, da bi uvedel v ekipe «četrtega na mrežo«. To je zelo važ. na taktična posebnost, ki omogoča, da vsi trije igralci v prvi liniji tol. čejo. Toda Filipančič se ni omejil na klasičnega «četrtega na mrežo«, to je, da se po servisu pomakne igralec z druge linije po desni strani v prvo linijo in tako lahko poda vsem trem tolkačem. Filipančič je uvedel še druge kombinacije; to Je, da «četrti» prodira po levi in desni strani in tudi v sredi, torej iz vseh neprirodnih prostorov. To seveda zmede nasprotno ekipo, ki ni tako pripravljena, da bi lahko postavila «dostojne» bloke. Ne samo to. «Cetrti» se lahko pomakne iz druge v prvo linijo tudi med igro samo. Kot vidimo: nekaj bistvenih novosti, ki bodo znatno spremenila igro Borove ekipe, seveda če bodo igralci znali osvojiti te novosti.
Bistvena novost je tudi glede podaj na mreži. Podaje naj bodo nizke, tolkač pa mora «priti na žogo«, «ko žoga raste«, torej ne v najvišji točki. Poleg tega morajo vsi trije tol-kači skočiti na žogo, ne glede na to ,če jo mislijo tolči. Žogo bo izkoristil tisti tolkač, ki bo imel najugodnejši položaj, to se pravi, da ne bo imel pred seboj niti enega igralca v bloku ali največ enega. Zato pa je potrebna hitrost.
Filipančič je torej predvsem opozarjal na hitrost, na hitrost v napadu. Zato je seveda potrebna izredna kondicijska priprava.
Vztrajal je tudi pri «penalu» (ali tako imenovane hitre žoge — «tre-ne»). To pa zaradi tega, da bi se napad izognil bloku.
Za servise pa je izključno vadil «japonske». Močni servisi niso več učinkoviti, s čekiči jih onemogočimo. «Japonski» pa varajo vsako obrambno držo, tudi čekič.
Z obrambo na igrišču pa je bil zadovoljen, s tem kar borovci igrajo. «Center nazaj« torej.
Fantje Brega in Krasa pa so zelo napredovali glede asimilacije sistema igre. So izredno napredovali in so se zelo pohvalno izrazili glede trenerja.
Z dekleti je bilo nekoliko težje. Navajena niso bila tako napornega dela. V glavnem so gojila prstno tehniko («priti pravočasno pod žogo«), kar seveda zahteva precejšen fizičen napor.
Presenetljivo pa so napredovali začetniki. Furlanič je opravil res odlično delo. Morda jih je nekoliko preveč atletsko «izmučil», toda to je bilo neobhodno potrebno, da so atleti z večjo lahkoto asimilirali tudi tehnične elemente.
Koristen tečaj torej v Rovinju, ki bo nedvomno dal sadove v prvenstvih.
Glavni junak te dirke je bil A-driano Passuello, ki se je letos večkrat solidno izkazal v Giru. Passuello je namreč sam prevozil nič manj kot 120 km in prišel na cilj Lugano s 3’30” pred Bitossijem. Vrstni red «Dirke po Ticinu« (194 km) je bil naslednji:
1.	Adriano Passuello (It.) 4.50’27”, povprečna hitrost 40,065
2.	Franco Bitossi (It.) z zaost. 3’30”
3.	Dino Zandegii (It.) 3’49”
4.	Gianni Motta (It.)
5.	Johny Schleck (Luks.)
6.	Vittorio Adomi (It.)
Vsi ostali z Zandegujevim časom.
«Dirka po Ticinu» Prvi Passuello
LUGANO, 1. — Italijanski kolesarji so v «Dirki po Ticinu« zasedli prva štiri mesta in tako potrdili trenutno premoč ( z izjemo Francozov) v evropskem kolesarstvu.
ŠZ BOR odbojka
PANAMERIŠKE IGRE
Cathy Bali 1’14”8 Mark Spitz 56”3
V	četrtek ob 20.30 trening za vse odbojkarice
V	petek ob 20.30 trening za prvo moško ekipo
WINNIPEG, 1. — V plavanju na «Panameriških igrah« je padel že 10. rekord. Cathy Bali, komaj petnajstletna iz Floride, je dosegla sve. tovni rekord na 100 m prsno, ki je od leta 1966 pripadal sovjetski j plavalki Prozumešikovi. Mlada severnoameriška plavalka je ta re- , kord (1’15”7) že dvakrat izenačila. Včeraj pa ji je uspelo podreti ta «stari» rekord s časom 1’14”8.
Predstavnik ZDA Mark Spitz j« izenačil lastni svetovni rekord v metuljčku na 100 m s časom 56”3.
Izredni čas je dosegla tudi plavalka ZDA Claudie Kolb, ki je preplavala 200 m (metuljček) s časom 2’25”5, kar je le za dve desetinki manjši od svetovnega rekorda, ki pripada izredni holandski plavalki Adi Kok.
SD BREG
opozarja vse mladince od II. do 15. leta. ki se zanimajo za nogomet, da se javijo na igri-šču pri šoli v Dolini v nedeljo 6. avgusta ob 9 uri zjutraj.
ODBOJKA
Daneš, 2. avgusta, ob 20.30 trening prve ženske ekipe.
...............
“VI
J
John
Creassy
LOBOV
PEGAT
— Ali veste, kdo je ubil Laka?
— Ne vem. Kako pa naj bi to vedela?
— Zdi se mi, da dobro veste...
To je bilo vse, kar je rekel, potlej pa se je obrnil in odšel skozi vrata ki so vodila na hodnik... Pritisnil je gumb na dvigalu, vendar ves čas gledal v vrata, ki so vodila k sekretarki. Za mlečnim steklom ni videl nikakršne sence.
Stopil je v dvigalo in se spustil v pritličje. Odšel je naravnost v lekarno Izza prodajne police je opazil vrata, na katerih je pisalo «Laboratorij». Vstopil je. Mož v belem suknjiču je dvignil glavo in začudeno pogledal Rogera.
- Semkaj ne smete, gospod! Vstop je prepovedan. Morate
^ Roger je pokazal legitimacijo inšpektorja Scotland Yarda.
Fermacevt je razširil oči.
— Oh! Kaj pa lahko storim za vas, gospod inšpektor.
Roger je položil stekleničico s tabletami na mizo.
— Kako hitro morete analizirati te tablete?
— Različno, gospod inšpektor. Kaj menite, za kaj pa gre? |M Droga
— Hm!... Pridite čez pol ure. Mislim, da vam bom lahko natančno povedal, za kakšno drogo gre.
— Oprostite gospod, vendar rad bi, če bi mi to takoj povedali.
— Ce gre za kombinirano drogo, bo malo teže. Sicer pa lahko naposled poskusiva s staro preizkušeno metodo...
Magister je vzel tableto, jo položil v porcelanski krožnik in jo zdrobil v prah. Potlej si je nekaj prahu položil na jezik.
— Kar lahko z gotovostjo trdim je, da ne gre za sodo bikar-bono. Beli prah, ki je brez okusa, bi bil lahko kokain. Vendar nisem siguren.
— Hvala lepa. Dovolj vem.
Roger je prosil za list papirja. Potlej je rekel magistru:
— Bodite tako ljubeznivi, pokličite Scotland Yard. Poslali vam bodo nekoga in vi mu izročite stekleničico in račun. Naš laboratorij bo izvedel podrobnejšo analizo.
— Brez skrbi, gospod inšpektor.
— Hvala.
Roger je odšel iz lekarne in znova odšel v poslopje, v katerem je bila Patersonova pisarna. Agent v civilu mu je prišel naproti.
— Počakajte, dokler se ne povzpnem, mu je mimogrede šepnil Roger, potlej pa pridite tudi vi za menoj in pazite na hodnik. Lahko do česa pride.
Ko je Roger prišel v šesto nadstropje, je poskušal odpreti vrata Patersonove pisarne. Bila pa so zaklenjena. Vstopil je k sekretarki. Mlada sekretarka je bila nejevoljna, ko ga je znova zagledala. Iz sosedne sobe je bilo slišati Patersonov glas:
— Seveda, on jih je vzel, kdo pa bi jih drug!
Roger je krenil proti vratom Patersonove pisarne, kljub temu, da je sekretarka na vso moč protestirala. Pritisnila je na gumb na mizi. Zazvonil je alarm.
Roger je odhitel skozi sosedno prazno sobo.
V trenutku, ko je hotel pritisniti na kljuko na vratih Patersonove pisarne, se je na pragu pojavila Helene Wolff.
Ni se več smejala.
— Ven! je ukazala. Vi ste...
— Samo brez grdih besed! ji je zabrusil Roger.
Pahnil Jo je vstran in stopil v sobo. Paterson je skočil iz naslanjača in stekel z dvignjenima rokama proti njemu.
— Ne, je kriknila Helene Wolff. — Ne!
Paterson se je vrgel na inšpektorja. Roger ga je zgrabil za roko in mu jo brezobzirno zvil za hrbet. Draguljar je omahnil. Vendar se je ujel. Roger ga Je znova pahnil, vendar se je Helene Wolff vrgla med njiju in z glavo udarila Rogera v brado. Na srečo je Roger pravočasno opazil manever, pa je umaknil brado in tako oslabil udarec.
— Ali je gospod Paterson vselej tako napadalen, če ga boli želodec? je vprašal Roger.
Soda blkarbona
Paterson je drgetal; zgrudil se je v naslanjač. Helene Wolfl je stala pred Rogeroin. Oči so ji sovražno sijale.
Naposled se je obrnila in pohitela k Patersonu. Potreplja la ga je po rami.
— Ne nervirajte se, Pat! Dala vam bom druge.
— Kaj druge? je vprašal Roger. — Druge tablete kokaina ali heroina?
— Gospod Paterson je bil bolan, pa mu je tablete predpisal zdravnik.
— Tako kot tiste, ki naj bi uspavale Margaret, kajne? Precej droge predpisujejo zdravniki vaši družini!
Roger si je gladil brado, ki ga je bolela, in ni umaknil pogleda s Helene Wolff. — Ce ste pozabili, naj vas spomnim, da je tudi to strogo kaznivo.
— Jaz vam pa ponavljam, da je zdravilo predpisal zdravnik in dobivamo ga na recept.
— Zakaj ga pa potem hranite v stekleničici, na kateri piše soda bikarbona? In zakaj jih vi hranite, ne pa gospod Paterson?
— Doktor Sorensen Je edini pooblaščen odločati, na kakšen način naj Pat jemlje tablete. Kar pa vas zadeva, gospod West, bi lahko povzročili hudo nesrečo, ker ste zamenjali zdravilo gospoda Patersona z drugimi tabletami. Gospod Paterson je v resnici hudo bolan in...	(Nadaljevanje sledi)
ODBOR ZA EKIPNE ŠPORTE «10. JUBILEJNIH ŠPORTNIH IGER»
sporoča, da se bo poimensko vpisovanje nogometnih moštev zaključilo v ponedeljek, 7. avgusta ob 22. uri.
Vpisovanje pa bo na stadionu «Prvi maj»: v četrtek, 3. avgusta — od 21. do 22. ure; v petek, 4. avgusta — od 21. do 22. ure; v ponedeljek, 7. avgusta — od 21. do 22. ure.
Članarina: za posameznika 200 Ur.
I. ETAPA KOLESARSKI DIRKE PO JUCOSLAVUI
V Kragujevcu prvi Poljak Macyszyn
Ekipno je prva ekipa Jugoslavije zasedla prvo mesto
KRAGUJEVAC, 1. — Prvo etapo «Dirke po Jugoslaviji« Je osvojil Poljak Macyszyn, ki je v končnem sprintu po ulicah Kragujevca prispel prvi na cilj pred desetimi kolesarji. Drugi je bil Švicar Fassler, tretji pa Jugoslovan Pavlik.
Na splošno so se jugoslovanski kolesarji v tej prvi etapi zelo dobro izkazali, saj so ekipno osvojili prvo in četrto mesto.
Italijanski predstavniki pa niso zablesteli, razen De Gobbija, ki je prispel v Kragujevac v skupini 10 kolesarjev in je zasedel četrto mesto.
Vrstni red prve etape Niš ■ Kragujevac (115 km) je bil naslednji:
1.	Macyszyn (Polj.) 3.48TI”
2.	Fassler (Šv.)
3.	Pavlik (Jug.)
4.	De Gobbl (It.)
5.	Cubrič (Jug.)
6.	Deelen (Hol.)
7 Valentič (Jug.)
8.	8. Kuvelja (Jug.)
9.	Demel (Polj.)
10.	Pocrnja (Jug.) vsi z zmagoval čevim časom
Uvrstitev ostalih itaUjansklh kolesarjev:
19. Vidotto 3.49’47”
30. PlccoU 3.50'59”
42. Del Blanco 3.55'29”
45.	Santantonio 3.55’29”
46.	Dean 3.55’29"
52. Bolzan 3.58’33”
Ekipna lestvica
1. Jugoslavija A 11.24’33”, 2. Poljska, 3. Švica, 4. Jugoslavija B, 5. Holandska, 6. Italija itd.
Ennio Fermo, Severino Bonaz*9 (GS VV Ravalico) za dvojec Dre« krmarja«
Franco Bosdachin (GS VV R»va' lico) za osmerec.
VESLANJE
RIM, 1. — V okviru priprav za evropsko prvenstvo v veslanju je italijanska federacija med drugim izbrala tudi nekaj tržaških veslačev.
Tl so:
Evropska rekorda:
Iličev 1’571 Dunajev 447”2
MOSKVA, 1. - Na (iSpartakia^*
v SZ je sovjetski plavalec LeofO Iličev dosegel evropski rekord n 200 m kravl s časom 1’57’’6. Pre” nji rekord je bil 1’57”8.
Na isti športni prireditvi je P* del drugi evropski rekord. Tokr* po zaslugi sovjetskega plavalca A« dreja Dunajeva, ki je na 400 m i*1' šano zman.išal za 7 desetink Prej. nji evropski rekord, ki je pripa^ vzhodnonemškemu plavalcu Fra0«u Wiegandu s časom 4’47”9.
- J
HELSINKI, 1. — V lahkost^ skem srečanju med reprezentafl ma Finske in Italije je Ital*' f Giovanni Pizzi dosegel državni r kord v 3.000 m ovire s taS°M\ 8’43”4. Prejšnji rekord je priPa(\, ki je isto Pr0g
Massimu Begnisu, ki je pretekel v času 8’52’’8.
ŠK KRAS
obvešča, da je vpisovanj za enodnevni izlet v Kočevj®j ki bo v nedeljo, 6. avgusta, v gostilni Guštin — Zgonik 3-Izlet bo v okviru prijatrh, ske tekme med odbojkar J Krasa ln tamkajšnjo šesterk0. Vpisnina — 1.500 Ur.
NAMIZNOTENIŠKI ODSEK
BOR — NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA
sporoča, da bo danes, v sredo, 2. avgusta prva seja organizacijskega odbora «3. mednarodnega namiznoteniškega turnirja 18 Borovo nagrado«.
Sekcija prosi odbornike, da »e udeležijo seje, ki se bo začela točno ob 20.30 na sedežu društva.
TELEFON 93-808 tl) 94 638
IIRVIINIŠTVO' TRSI — UL MONTECCH1 6, IL,
UREDNIŠTVO.	^ ,-400 Ur celoletna 7 700 Ur - SFRJ posamezna
3/1., teleion 22-207, tekoči račun pri goriške pokrajne se
četrtletna 2.250 Ur,
SFRJ: AD1T, J2S, Ljubljana, Stari trg
- Poštni preda 559 - PODRUŽNICA. GORICA: Ulica 24 Magglo l/l številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din Narodni banki v Ljubljani - 501-8270/1 - OGLASI: Cena oglasov:
Telefon 3382 - UPRAVA: (1.000 starih dinarjev), letno Za vsak mm v širini enega stolpca:
TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA; mesečna 800 ur 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 6374 trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 160 Ur. — MaU oglasi 40 Ur beseda - Oglasi
_ VD»P'
žft-4**
naročajo pri upravL - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Socletš PubbUcltk ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega riška, Trst