Posamezna Številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini.
StCV, 59.	V LjaDlM v nedello line 13. marca m.
Leio XLIX.
»SLOVENEC« velja
po ,)04tJ u vse strani Jugoslavija la v LJubljani: ■a oelo leto napr«) . K 240-— sa pol leta „ .. » 120-— aa četrt lota ■ •. ■ M—• sa en mesa« n ■•« 2r—
Za Inozemstvo oololetno K 421K
s Sobotna lzda]a: ma £a oe.o loto ..... U <0 — x» Inozemstvo ... „ 53 —
		i
; 1 .» '		
		i
		'■'■'hi'
		/•vi, ■
		
	4'	td.
Inseratl:
EaoKotpns petltvista i»a mra Uroka ta 3 mui vUoia ali tile
prostor) ■a »n^rat ... po K 6'— pualana Itd. . . po li B —
Pri večjem naročilu popust.
Hajman|6i oglas >9/9 imi ti t5.
Izha,a vsnU dan Izvzemši
joncdeii!:« in ireva 'on'az« niku on S. ari zjutraj,
r
_ Uredništvo j« t Kopitarjevi allot itev. B/IH.
Ro,opisi se ae vračajo; ntlr.lakirana pisma s« ga sprelamalo. Oredn. telet štr -.0, uprava, it*. 328.
za slovenski narod.
Oprava j« » Sopitarjevi al. 3. — Račun roSfno bran. ljubljanski it. 6S0 za naračuSm 'n št. ;UJ za oglasa,
avstr. In čeica 24.797, oqr. 2S.5H, ojgn.-nero. ? -"S3.
Prnferfiil shod.
Somišljeniki! Nasprotniki krščanske misli so začeli kulturni boj. Zasužnjiti hočejo Cerkev, razkristjaniti šolo. Največje nasilje delajo verski svobodi krščanskih staršev. Stopnjema hočejo uresničiti svoje namene. Krščansko ljudstvo, dvigni se v obrambo svojih svetinj! Zberi se na protestnem shodu, ki bo
danes ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela Union.
Govorili bodo: urednik Smodej, poslanec dr. Gosar in Franc Bore.
NAČELSTVO S. L. S.
Ifaciia im pravo-
Naši najrazumnejši možje, naši najboljši kulturni delavci brez razlike strankarskega stališča so prepričani, da se morejo Slovenci v okviru Jugoslavije le potem zdravo razvijati, ako bo Slovenija tvorila eno samoupravno celoto. Toda vodilni politiki naših naprednjakov delajo z vso silo na to, da bi pretrgali zdravi zgodovinski razvoj ter da bi našo Slovenijo razkosali, kakor so jo nekdaj razkosali Nemci. Z ovaduštvom proti našemu ljudstvu in proti njegovim najboljšim možem hujskajo Srbe, naj raztrgajo Slovenijo in pretrgajo njen naravni razvoj.
A tem ljudem ni zadosti, da bi Slovenijo poetično raztrgali. Naše ljudstvo skušajo tudi versko raztrgati. Med Slovenci agitirajo za prestop k pravoslavju; državo pa hujskajo k nekulturnemu boju proti katoliški veri. Agitacija za pravoslavje je dosegla že svoj višek.
Kdo so agitatorji? To so brezverni ali versko površni ljudje, ki malo poznajo ka-toličanstvo, še manj pa pravoslavje; ljudje, ki krščansko vero in njena moralna načela zaničujejo, naj se že oznanjajo v katoliški ali pravoslavni obliki; ljudje, ki jim je tuja ona poštenost in značajnost, kakršno zahteva katoliško in pravoslavno krščanstvo. Imenujejo se napredne, pa agitirajo za pravoslavje, ki je mnogo bolj konservativno kakor katoličanstvo. Agitacije torej ne vodijo niti verski niti kulturni razlogi. Ali je taka agitacija vestna in značajna? Agitatorji se hočejo prikupiti Srbom in vladi. V svoji neznačajnosti bi radi vladi in srbskemu narodu naprtili odgovornost za svojo brezvestno agitacijo. Radi bi preslepili srbski in slovenski narod, a enako zaničujejo versko prepričanje
slovenskega in srbskega ljudstva. Značilno je, da so znani nemškutarji v Ljubljani, Celju in Mariboru svojo neznačajnost zapečatili s prestopom v pravoslavje.
Agitacija za pravoslavje se vrši v imenu narodne cerkve. A profesor Kušei jim je v »Slovenskem Narodu« (6. marca) povedal, da je narodna cerkev nezmisel. Mi pa še pristavljamo, da pravoslavje ni slovanska vera, ampak grška; vse, kar ima pravoslavje značilnega in od katoliške vere različnega, jc tvorba grškega naroda iz dobe njegovega propadanja in ostare-losti.
Agitacija za pravoslavje hoče služiti državi in narodnemu edinstvu, A Srbi sami vedo, da je ravno agitacija za pravoslavje nevarna državnemu edinstvu. Nemci, Madžari in Italijani agitirajo proti Jugoslaviji, češ, da ie nevarna katoličanstvu. A naši naprednjaki hočejo to agitacijo podpirati ter z zgledom in z agitacijo dokazati, da so najdražje svetinje našega in hrvatskega naroda res v nevarnosti. Zraven pa isti ljudje hujskajo državo h kulturnemu boju. Ali je Jugoslavija že dovolj urejena in utrjena, da bo mogla brez velike škode prenesti tako lahkomiselno in brezvestno agitacijo? Ali bo mogla prenesti nevarne posledice kulturnega boja?
Mi cenimo srbsko ljudstvo, ' » spoštuje vero svojih očetov. Zato pa tem bolj obžalujemo, da se nepoklicani agitatorji tako brezvestno in neznačajno igrajo z vero, katere ne poznajo, je ne izvršujejo in nc nameravajo po nji živeti. To je nekulturno in neznačajno.
Mi ljubimo Jugoslavijo. Zato resno svarimo lahkomiselne izzivače kulturnega boja. Istočasen pojav kulturnobojnih instinktov in slovenske agitacije za pravoslavje izdaja sumljivo zvezo mračnih sil.
rurgaiilzaci.
iskG.
(Govor poslanca Sušnika v ustavnem odboru, dne 7. in 8. marca.)
L
Narodna armada.
Gospodje! Globoko se zavedam, kako velika dela je izvršila naša vojska. O nje činih hrabrosti ne govori samo današnji rod, o njih bo pisala tudi zgodovina. Vem, da se je hrabrosti naše vojske čudil ves svet, in uverjen sem, da se imamo baš naši vojski v prvi vrsti zahvaliti za osvobojenje in ujedinjenjc.
Mislim pa, da je vojska v tej obliki, kakor je sedaj organizirana, izvršila svojo nalogo. Prepričan sem, da ns misli nikdo več, niti država, niti naš narod, niti generalni štab
sam, na ofenzivno vojno. Taka vojna je dandanes popolnoma izključena. Narod noče vojne, narod se je boji. Vojska, kakor je organizirana pri nas in v drugih državah, ima tako organizacijo v prvi vrsti radi ofenzivne vojne radi imperijalistične politike držav. Sedaj, ko je treba, da se omejimo na defenzivo, moramo uvesti milico, ali narodno vojsko. Narodna vojska zadošča popolnoma za defenzivno obrambo države, kakor to kaže izkušnja v Švici in Ameriki.
Vojska, kakor je sedaj, ni demokratično organizirana. Prevelik je prepad med navadnimi vojaki in oficirji, premalo je enakosti in ravnopravnosti. To ni samo pri nas, ampak povsod, kjer bazira organizacija in moč vojske samo na železni disciplini. Navadni vojak je samo stroj, ki parira na komando od zgoraj. On ni več individuum, ni več človek, nima nič govoriti, nič misliti, ampak samo poslušati. To je tista disciplina, ki jo je uvedel že Friderik II. v Prusiji, ki je rekel, da mo-rn gnati vojaka v boj samo strah pred častnikom, češ, kako boste drugače tirali vojaka v boj, kjer poka 300 ali več topov, če so ne bo bal kazni.
Mislim, gospodje, da je v današnjem času treba reorganizirati vojsko v demokratičnem duhu, tako da se bodo vsi vojaki čutili enakovredne člane armade, ker vršijo vsi isto dolžnost do države in naroda. Naš narod je treba vzgojiti za obrambo države, treba ga je privesti k temu, da bo z veseljem služil oni čas, ki je neobhodno potreben, da se izvežba v orožju. V to svrho bi popolnoma zadostovala doba 6 mesecev, ki jo predvideva organizacija narodne armade (milice). Toda pri današnji organizaciji vidimo, da se kličejo fantje na dve ali triletno vojaško službo baš v oni dobi, ko bi bila doma njih delavna moč najbolj potrebna. Reorganizacija vojske v demokratičnem duhu se pa da po mojem mnenju izvršiti samo, če se uvede milica.
Še nekaj drugega pride v poštevi Mi moramo danes obnoviti zemljo, obnoviti šolstvo, posvetiti se rešitvi socialnih vprašanj. Zato nam je treba denarja. Toda naš proračun nam kaže, da porabimo relativno največ državnih dohodkov za vojsko, ki nas stane letno 1.120,000.000 din. To je ogromna vsota, in vredno je pomisliti, kaj bi se dalo ž njo doseči, če bi se porabila v prosvetne namene in za reševanje socialnih vprašanj. Če pomislimo da porabimo za prosveto v celi državi letno okoli 130 milijonov dinarjev, za vojsko pa 1.120,000.000, nam postane očividno, kaka ovira kulturnega in gospodarskega napredka je baš stalna vojska.
Jaz mislim, da bi ne bilo prav nič na škodo obrambni moči države, če bi našo vojsko preustrojili in uvedli milico. Ker to ne gre čez noč, bi mogli v prehodni dobi stalno vojsko znižati na minimum, potem pa polagoma,
kakor je to treba pri vseh reformah, uvesti narodno vojsko. Zato predlaga Jugoslovanski klub:
»Uvede se narodna vojska (milica). Za prehodno dobo se zniža stalna vojska na potrebni minimum.«
Pripomniti moram šo nekaj glede vojnih sodišč. Popolnoma se strinjam z c. Kurbego-vičem in drugimi, ki so govorili pioti vojnim sodiščem. Mislim, da je pravično in neobhodno potrebno, da odgovarjajo vojaki za navadne prestopke pred rednimi sodišči in samo za vojaške in politične zločine pred vojaškim sodiščem.
Ko govorimo o reorganiziciji naše vojske, moramo na vsak račin razmišljati tudi o potrebi vzgoje naših fantov pri vojakih. Danes naš vojak po končanem eksercirnnju (telesnem vežbanju) po navadi nima nič dela. Postopa, izgublja čas in duševno moč. Časopisov ne sme brati, knjig ne dobi. Posebno »loven-skim vojakom v Srbiji so nedostopni časopisi iz Slovenije; ne vem zakaj. V Sloveniji jih cenzurira drž. pravdnik, a tu jih ne sme vojak niti dobiti v roke. Tu je treba korenite reforme. Tudi izobrazba oficirjev in podofi-cirjev se mora danes vršiti v drugi smeri. Zato predlagam, da se dostavi k členu 81 še to-le:
»V vojaških šolah za častnike in podčastnike se obvezno poučujejo tudi tile civilni predmeti: ustavno in državno pravo, poznavanje državnih zakonov in odredb ter poznavanje civilne uprave. Navadni mvojakom se mora v šolah predavati tudi o socialno-go-spodarskih vprašanjih in zlasti o kmetijstvu.«
Opozarjam Vas na organizacijo reške vojsko. Čuditi se moramo, kako je vojaška vzgoja tu moderno zasnovana in kako je vojak ves dan zaposlen. V vojašnicah imajo posamezne oddelke. V enem čitajo vojaki časopise in knjige, v drugem poslušajo predavanja (o državnih zakonih, o upravi, o političnem življenju, o gospodarskih vprašanjih) v tretjem se zabavajo pri igri itd. Nekaj takega bi jaz želel, da se uvede tudi pri naši vojski. Zato priporočam, da sprejmete predloženi dostavek.
Ustavni od^os* podaSjjša določeno vr,u
Belgrad, 12. marca. (Izv.) Današnjo sejo ustavnega odbora je otvoril predsednik dr. Ninčič ob pol 10. uri dopoldne. Seja je bila kratka. Z večino glasov so bili sprejeti členi 57, 58 in 61 v redakciji, kakor jo jc predlagal ožji odbor. Nato je Voja Marinkovič stavil predlog, naj se v plenarni seji konstituante sporoči, da ustavni odbor ni šc mogel dovršiti svojega dela in predlaga, da konstituanta podaljša rok za rešitev ustave do konca tega meseca.
LISTEK.
Fran Radešček:
Preko Albaniji^.
(Dalje.)
Iznad poti po rebri sem zapazil nekaj medlih ognjev, zato zakličem na vse grlo, če je tam moj štab. Dobil sem odgovor, da ni. Ko sem čez nekaj časa zagledal taboriščno stražo ob poti, vprašam vojaka, če ve, kje je moje poveljstvo. Odgovoril mi je, da je moj štab utaborjen na katoliškem pokopališču. Torej je vendar le res, kar mi je pravil oni narednik v »ha-mi« (prenočišče).
Končno sem prispel do pokopališča. Preskočil sem nizek, že mestoma razrušen zid in nahajal sem se v taborišču mrtvih in živih. Med grobovi so goreli cgnji, po katerih so se pasli konji, privezani za redko razsejane, priproste križe in kamne. V cerkvici so prenočevali častniki na senu. Na tem mestu seveda ni moj namen izrekati svojo sodbo o umestnosti tega početja, ki ga ne morem z ničemur zagovarjati. Saj se je to isto dogajalo tudi v Macedoniji in celo v samem Skoplju s turškimi mošejami, ki so služile za skladišča streliva in za konjske hleve. Poveljnik tedanjega 18. polka mi je še pred umikom iz Skoplja v navzočnosti sedanjega poslanca Lovra Klemenčiča, ki je bil tedaj
tamkaj na službi, sam izjavil, da so tudi katoliške cerkve v Albaniji porabljali za konjske hleve. Kamenite spominske plošče skopljanskega muslimanskega poko^ pališča, katere so izkopavali avstrijski ujetniki, služijo sedaj za tlak bolniščnega dvorišča v Skoplju. Ker je torej ta stvar poglavje zase, preidem na nadaljni opis našega potovanja preko Albanije.
Kmalu najdem svoje tovariše, od katerih so se nekateri že prespali. Na vprašanja od raznih strani, sem jim pojasnil v kratkih besedah vse meje doživliaje in prigode v tej noči ter sem se zleknil kraj ognja v travo, glavo pa sem naslonil na nizek, s travo zaraščen grob.
Solnce je že visoko stalo na nebu, ko sem se prebudil. Vse je že bilo pripravljeno za odhod. Meni se je čudno zdelo, da je solnce že tako visoko in mi smo še vedno — na pokopališču.
Okrog enajste ure smo odrinili s pokopališča. S položne rebri smo zavili v ravno zeleno dolino, katero je sekalo nekaj rokavov in dotokov Drima. Z lahkoto smo prcbredli peščene struge in oo dobri dveurni hoji smo že bili na cesti, ki je vodila do rečnega broda.
Z brodom čez reko.
Ob bregu reke in ob obeh straneh ceste leži našim trgom podobno mestece z dokaj čednimi, zidanimi hišami in malo-mestnimi trgovinami. Vojaki, čim so ] išli
V	žepu sem še iztaknil desetdinarski bankovec, ki sem ga hotel zmenjati. Vstopim torej v trgovino in vprašam za kruh. Po raznih znakih smo se sporazumeli z nekoliko Arnavti v umazani prodajalni, kjer je najrazličnejše blago križem ležalo po tleh in po nekakih policah. Kruha ni bilo dobiti, pač pa nasoljene rečne ribice. Hotel sem jih kupiti za dinar, toda dedec jc majal z glavo, češ, da nima drobiža. Kupil sem torej teh ribic — bilo jih je kakih dvajset — za cel bankovec. Pozneje se mi je posrečilo oddati pet ribic za tri dinarje.
Medtem se je že pričelo prevažanje.
V	velikem čolnu ki je bil navezan na močni jekleni vrvi, napeti čez reko, se je prevažalo po dvajset mož in trije konji. Reka je na tem mestu zelo široka, globoka in deroča. Na nasprotnem bregu je komaj za vozno pot prostora in tik ob poti se dviga kot zid strmo, navpično skalovje do kakih dvajset metrov visoko. Ker smo morali čakati, da se cela kolona prenese na drago stran, so se nekateri zabavali na razne načine, drugi pa so polegli in dremali. Konji so žvečili suho redko travo ob poti. Končno se dvignemo za odhod.
Porenle prad 100 leti.
Te dni beremo v časopisju, da so Francozi zasedii del Porenja na desnem ui^atuiuii m>uvmurni, vojski,- cim so ] ion rogu Rena, med drugim tudi Heinejevo v trg, so se takoj razkropili po trgovinah. ^ rojstno mesto Dusseldori. Tamošnji prebi-
valci so tega seveda tega vse prej nego veseli. A temu ni bilo vedno tako Pred 100 leti si Nemci v Porenju niso ničesat bolj želeli nego da jih reši Francija pruskega »jarma«.
Heine je bil rojen v Diisseldorfu bržkone leta 1799 (njegovo rojstno leto nam-čer menda še ni definitivno dognano) kot francoski državljan in je bil kakor njegov oče celo življenje velik prijatelj francc ke-ga naroda. Francozi so bili gospodarji v Diisseldorfu od 1. 1795 do 1801 in nd 1805 do 1813. Prinesli so na desni breg Rena med Nemce, razdeljene na nebroj malih državic pod vlado dostikrat tiranskih knezov in podkupljivega uradništva, načela drž. svobode in enakosti. Odnra-vili so fevdalne razmere in predpravice plemstva, ločili sodstvo od uprave, izenačili pred zakonom vse državljane in ukinili prcdpravice kateresibodi konfesije.
Po francoskih vojskah so r oren jc n*i dunajskem kongresu združili s Prufi o. A veseli prebivalci renskih vinskih goric so sc bili tako navadili na francosko vlado, da so sedaj občutili pripadnost k Prusiji kakor tuj jarm. Tako jc n. pr. takrat poročal zaupnik vlade iz Koblenca državnemu kanclerju: »Nobenega človeka ni več tukaj, ki bi ne zahvalil Boga na kolenih, če bi bila dežela zopet pod francosko vlado.« Posebno antipatično je bilo živahnim prebivalcem Porcnja okorno in »visoko prusko vojaštvo. Rekli so o Prusih, da hodijo tako zravnani kakor sveča,
Ratiift&vo sporočalo.
Belgrad, 12. marca. (Izv.) Na interpar-lamentarni konferenci, ki se je vršila danes po seji ustavnega odbora, je minister Trifkovič izjavil, da je po Radičevem zastopniku pooblaščen povedati, da je Radič pripravljen opustiti svoje stališče glede državne oblike in delovati v konstituanti, ako se prizna njegov socialno-gospodarski program.
Politična novice.
-f Senzacionalna razkritja. Kakor znano, je bil urednik »Hrvata« v Zagrebu obsojen, ker je obdolžil podbana dr. Bošnjaka, da je svojčas bil konfident avstrijske vojaške uprave na Hrvatskem. Sodišče je namreč smatralo, da urednik ni doprinesel dokaza resnice, češ: Če tudi bi bilo dokazano, da se je ime dr. BošnjaKa po pravici nahajalo na neki listi, ki jo je dalo na podlagi aktov bivšega a.-o. zbornega poveljstva v Zagrebu sestaviti »Narodno Viječe«, ta lista ni lista konfiden-tov, ampak le »zaupnih oseb«. Sicer pa se je sodišče lahko opiralo na to, da je do-tična lista, sestavljena po nalogu N. V., le prepis, original pa je izginil. Na to jc »Hrvat« objavil besedilo originala št. 495 od 27. III. 1913, v katerem general Rhemen dr. Bošnjaka za njegove zasluge za poizvedovalno službo armade na jugu predlaga za odlikovanje, katerega je isti v resnici še isto leto postal tudi deležen. Originala res ni več, pač pa obstojajo overovljeni prepisi, »Riječ« je na to odgovorila s tem, da je objavila drugi akt in sicer iz 1. 1914., v katerem se vojna oblast nasproti politični pritožuje, da se je Bošnjak pokazal za prijatelja Srbov, vsled česar naj se mu ne podelijo visoke službe. »Hrvat« je na to odgovoril, da akt res obsoja, da pa se je izkazalo, da je dr. Bošnjak v enem slučaju res podpiral nekega Srba, toda le zato, ker je bil njegov sorodnik. Tako je politična oblast Bošnjaka opravičila in je Bošnjak kmalu od belovarskega župana avanziral za diktatorja prehrane na Hrvatskem, za kar je 1917 dobil avstrijski vojni križ za državljanske zasluge. — Zdaj se pa čisto nepričakovano oglaša v »Grazer Montagszeitung« dr, G a g 1 i -a r d i, bivši oficir poizvedovalne službe v Zagrebu. Tega moža, ki v Gradcu z nekaterimi tovariši deluje zoper našo državo za povratek Habsburžanov, so demokratski listi te dni napadli kot bivšega vohuna, denuncianta in pomagača avstrijskih krvnikov. Gagliardi odgovarja v št. 10 »Gra-zer Montagszeitung« 7. t. m., da je on bil oficir poizvedovalnega oddelka, ki je vršil svojo dolžnost, da pa so drugi, ki danes igrajo v državi SHS vlogo velikih Jugoslovanov, res bili vohuni, denuncianti in krvniški pomagači, ki so to storili za denar in za odlikovanja. Obenem Gagliardi razkriva afero podbana, zdaj poverjenika za notranje zadeve, dr. Bošnjaka. Natančno opisuje, kako je general Scheure, takratni vojaški komandant v Zagrebu, takratnega nadžupana Belovar-Križevačke-ga dr. Bošnjaka, sredi septembra 1914, na nasvet dr. Gagliardija najel zopet za kon-fidenta za dobo vojske. Pri tem si je Bošnjak izgovoril, da ga bo vojaška oblast fiktivno naznanila kot sumljivo osebo, da bi mogel pri priliki odvrniti vsak sum od sebe, general Scheure ga je pa uvrstil v spis A, na katerem so stale najzanesljivejše osebe režima. Bošnjak je pošiljal svoja poročila o državi nevarnih osebah iz Belo-vara enkrat pod šifro »Hercegovac«, drugikrat pod »H.« V enem iz teh poročil jc Bošnjak poročal o zvezah med srbskimi politiki v Hrvatski z onimi v Bosni. Na podlagi tega poročila so tudi res v Sarajevu več srbskih politikov aretirali. Ta poročila so bila vseskozi zanesljiva in se morajo še danes nahajati na zagrebškem vojaškem poveljstvu v sobi poizvedovalnega oddelka v jekleni kasj v zgornjem predalu
kor bi bili požrli palico, s katero so jih nekdaj batinali.«
In to navdušenje za Francoze ni izginilo čez noč, ampak se je ohranilo med porenjskimi Nemci desetletja. Še v štiridesetih letih preteklega stoletja se je dogodil v Diisseldorfu ta-le slučaj. V gledališču so vprizorili igro, kjer nastopa Napoleon. Ob nastopu igralca, ki je predstavljal Napoleona v njegovem zgodovinskem kostumu, je občinstvo priredilo minute trajajoče ovacije svojemu nekdanjemu vladarju, nosilcu državljanskih svoboščin in višje politične kulture. (Prim. Wendel, »Heinrich Heine«, str. 1—18.)
In danes? Nemčija je dala sama ljudstvu svoboščine, za katere jc poprej zavidalo Francoze. Francija je izgubila svojo privlačno silo in danes ga morebiti ni Nemca, ki bi francoske nadvlade najodločneje nc odklanjal.
Na te stvari smo opozorili naše bralce sedaj, ko čitamo o zopetni zasedbi Po-renja po Francozih. Zgodovina se namreč, kakor znano, ponavlja. Tudi v narodnih državah, ki so nastale na razvalinah bivše Avstro - Ogrske, se čujejo glasovi, ki
in so zaznamovana z: »ad lista A«, nadžu-pan B.« z rdečim svinčnikom. Dr. Gagliardi izjavlja, da je pripravljen to tudi pred sodiščem izpovedati in lahko zagrebški sodni dvor odredi v Gradcu komisionalno zaslišanje, če mu je za resnico. Sicer pa Gagliardi obeta, da bo še več povedal, če ga ne bodo jugoslovanski listi dr. Pribičeviča pustili pri miru. — S tem pa stvar še ni končana. Gagliardi objavlja v »Grazer Volksblattu« 6. marca, št. 105, odprto pismo na ministrskega predsednika dr. Pa-šiča, kjer med drugim piše sledeče: »Imam Vam pa še nekaj povedati, kar Vam bo osebno morda manj znano, nego gospodu Pribičeviču in Vas bo zato morda tudi zanimalo. Po prevratu se je našel na vojaškem poveljstvu v Zagrebu seznamek kon-fidentov, kar so velesrbi pozdravili z zma-ovitim krikom, češ sedaj pa imamo v ro-ah vse izdajalce. A začudo ni bilo nič iz tega. Poltretje leto je že preteklo, a do današnjega dne še niso našli poguma, f'., objavijo imena konfidentov, kajti gospodje zelo dobro vedo — mislim, da je to za Vas, gospod ministerski predsednik, novo — da gotove, po tem seznamku kompromitirane osebnosti še danes sede na vodilnih mestih, torej v Vaši neposredni bližini in meni očitajo, da sem za avstrijske oblasti vršil vohunske posle. Ali se gospodje v obližju _ Vašega ministrskega tovariša gosp. Pribičeviča ne spominjajo, kolikokrat so mi delali globoke poklone, ko so še od mene, avstrijskega vohunskega častnika, sprejemali denar in protekcijo za obvestila, ki so mi jih dajali v neki gotovi hiš: na Jelačičevem trgu v Zagrebu? A Vi, gospod ministrski predsednik, ste v prijetnem položaju, da morete brez drugega dobiti vsako pojasnilo. Ali tu ne bi kazalo, da se za stvar zanimate in od gospoda Pribičeviča zahtevate natančnejših pojasnil? Mislim, da bi zvedeli marsikaj zanimivega.« — Tukaj se torej ministru Pribičeviču očita, da je ali on sam bil v zvezi s temi rečmi ali pa da je vsaj vedel zanje. Stvar postaja torej velezanimiva in je vsa javnost radovedna, kako se bo pojasnila, kajti preko takih jasnih namigavanj in, kar se tiče Bošnjaka, čisto konkretno navedenih faktov, gospodje ne bodo mogli iti mimo r. molkom ali zopetnimi napadi. Javnost hoče vedeti, kakšne so bile zveze nekaterih vodilnih politikov SHS, ki se danes obnašajo kot patentirani Jugoslovani in vse svoje politične nasprotnike psujejo za avstrijakante, prodance in izdajalce, z bivšim c. kr. vojaškim poizvedovalnim uradom v Zagrebu? Kje je original spisa konfidentov in kdo ga je iz sveta spravil? In kdo so bili ti plačani in za svojo denunciantsko službo od cesarja Franca Jožefa odlikovani jugoslovanski politiki?
-f- Občinske volitve v Sloveniji. »Slovenski Narod« poroča: »Kakor čujemo, se bodo vršile občinske volitve v Ljubljani v torek, dne 26. aprila. Koj nato se bodo vršile občinske volitve po mestih in trgih, nazadnje pa po kmečkih občinah. Če bodo razpisane občinske volitve tudi v Mariboru, nam ni znano.«
-j- »Ustav za večnost«. Kdor je pre-čital gornji uvodnik v četrtkovi »Demo-kratiji«, se mora začuditi, kako malenkostno je za »demokrate« vprašanje o ustavi. Za njih je ustava popolnoma enakovredna naredbi o vpeljavi izvoznic, ki se lahko takoj, ko gospodje napolnijo svoje blagajne, lahko prekliče. Pravijo, da mora ustava odgovarjati zahtevam in duhu časa in zato se mora menjavati. In njim se zdi duhu današnjega časa najprimernejši zastareli in v vseh moderno urejenih državah odpravljeni sistem centralizma. Jasno je, da nobena ustava ni »za večnost«, mora pa biti vsaj v svojih temeljnih določbah taka, da je ni treba spreminjati in popravljati pri vsakem zasedanju novega parlamenta, kot si to mislijo demokrati. Tako pojmovanje popolnoma odgovarja mišljenju pristašev Pribičevičevega sistema naredb in ukazov. »Da pa bo ustava (nam-
tožijo za preteklostjo. To ni samo v različnih delih naše države; to bolezen poznajo tudi n. pr. Čehi, in sicer v prav občutni meri. Če primerjamo položaj v Nemčiji in v Franciji neposredno po napolen-onskih vojskah, vidimo jasno, da je Nemčija zaostajala za Francijo takorekoč v vsakem oziru, kar se tiče državne uprave. Nemški upravni aparat je bil zelo počasen in treba je bilo vedno — »mazati«. Posamezni vladarji in uradniki so izsesavali ljudstvo na turški način. A zdravi narod je premagal in prebolel vse ovire napredka in si ustvaril državo, ki mu je bila nad vse.
Kakor se Nemci v Porenju dandanes zavedajo, kako napačno bi bilo, če bi se jim bile pred 100 leti izpolnile njih kratkovidne želje, tako si bo tudi v novih narodnih državah priborilo podobno spoznanje prej ali slej zmago. Ko se narodi ne bodo mogli več v mnogih ozirih udobno naslanjati na proizvode tuje kulture, si bodo tem pridneje ustvarjali lastno, si uredili svoj doin in ga cenili. Človek toži po prejšnjem stanovanju, dokler si nc uredi udobno novega.
reč demokratska) ostala tako dolgo v ve- i ljavi, dokler bo to hotela večina naroda«, to smo mi že zdavnaj trdili.
Vesnič odstopil kot poslanec. Bivši predsednik ministrskega sveta dr. Vesnič je dne 5. februarja poslal predsedniku konstituante iz Mentone pismo, v katerem izjavlja, da podaja ostavko kot narodni poslanec za tuzlanski okraj. Predsednik konstituante je takoj brzojavil tuzlanske-rau proti Matiju Popoviču, naj pride v ustavotvorno skupščino, da položi svojo prisego in prevzame namesto dr. Vesniča dolžnosti narodnega poslanca.
Znati se mora. Hrvatski ban dr. Tomljenovič je izdal naredbo, da morajo vsi tujci, ki s svojim poklicom niso navezani na Zagreb, takoj zapustiti mesto. Vsekakor potrebna naredba. Ali treba je vedeti, da so še pod vsakim demokratskim režimom izšle slične naredbe, seveda brez uspeha, kajti ti gospodje tujci so precej radodarni,
+ Proti tujim novinarjem. Ministrstvo notranjih del je sklenilo, da poveča kontrolo nad tujimi novinarji v naši državi, ki s svojimi poročili ustvarjajo v inozemstvu nam sovražno kampanjo.
+ Učiteljem, ki bi hoteli dobiti boljše mesto, priporočamo, da pošljejo v »Jutro« sledečo izjavo: »Zvedel sem, da so me z več strani označili za komunista. Jasno je, da taka poročila izvirajo iz krogov političnih nasprotnikov demokratske stranke, katere najagilneiši član sem bil, sem in tudi ostanem« itd. — Slične iziave pošiljajo vsak dan srbski učitelji v »Demokra-tijo« in, kakor čujemo, ne brez uspeha.
Čz Rusije.
LDU Varšava, 12. marca. (DunKU) Železničarji Nikolajske proge so se po poročilih iz Helsingforsa priključili proti-revoluciji. Oborožena kmetska četa je v Gačini uničila sovražen polk. Po vsej Rusiji se zbirajo kmetske čete in napadajo komuniste.
LDU Moskva, 12. marca. (Brezžično) Po izjavi nekega znamenitega protirevo-lucionarca kronštatskega gibanja ne vodijo častniki, temveč mornarji,
LDU Berlin, 12. marca. (DunKU) »Lo-kalanzeiger« priobčuje vsebino brezžične brzojavke, ki jo je prinesla »Morning Post« iz Helsingforsa. Po tej brzojavki bijejo uporniki srdite boje pri Narvi na obeh bregovih Njeve. Protirevolucionarci so stavili sovjetskim oblastim v Petrogradu ultimat, ki poteče že danes.
LDU Berlin, 12. marca. (DunKU) Kakor poroča »Lokalanzeiger« iz Kodanja, se stavke v Moskvi razširjajo. Po vesteh iz Stockholma so boji med rdečimi četami in stavkujočimi na dnevnem redu. Iz Bele Rusije javljajo o naraščanju proti-boljševiškega gibanja.
MIR MED RUSIJO IN POLJSKO.
LDU Varšava, 12. marca. (Brezžično) Kakor poročajo iz Rige, se mirovna pogodba podpiše prihodnji četrtek. Del pogodbe se že tiska.
CARJEV BRAT ZOPET NA POVRŠJU?
Varšava. 11, marca. Poroča se, da se brat carja Nikolaja, veliki knez Mihail Aleksandrovič, nahaja v Nikolsk-Usurij-skem v kontrarevolucionarnih četah generala Semjonova, Isti viri vedo povedati, da je Semjonov napadel boljševike v Usu-rijskem okraju in se polastil 28 topov ter 5000 ujetnikov. Vsled revolucije je moskovski sovjet poklical nazaj čete, ki so bile namenjene na Kavkaz in v Turkestan.
Primorske nrnrke.
p Ne dajo miru. V Buzetu v Istri vlada med Hrvati in Italijani mir. To pa ni po volji fašistom v Trstu, ki poživljajo Italijane v Buzetu, naj poženejo sodnika dr. Volariča, če ne bodo to preskrbeli fašisti iz bližnjega Motovuna.
p Hrvatska posojilnica v Kašteliru v Istri je zadnjo nedeljo februarja meseca priredila svoj letni občni zbor. Kljub temu, da so fašisti iz Poreča nalašč na isti dan v Kašteliru priredili sestanek z godbo, ni prišlo do nobenih nemirov. Pravi čudež!
p Narodni dom v Buzetu je na prodaj. Upamo, da kupi poslopje naš človek.
p Aneksijo so proslavljali Lahi v Me-dolinu pri Pulju. Na čast hrvatstva se domači narod slavlja ni udeležil. Zvečer je izbruhnil požar v hlevu narodnjaka Antona Lovrcncina. Upravičen je sum, da so zažgali rcnegati. — Aneksijo so proslavljali fašisti tudi v Ližnjanu ter razobesili na cerkvi laško trobojnico. Drugi dan zjutraj je trobojnica izginila ter so jo potem našli nekje raztrgano v drobne kosce. Fašisti so zahtevali, da se zastava iznova razobesi, če ne, zažgejo cclo vas, a se Liž-njanci kljub temu niso pokorili. Čast! — Ravno tako sc aneksijskega praznika niso udeležili Hrvati v Voloski-Opatiji. Niti šolski otroci niso prišli.
p Za narodnoobrambni skfrjd povodom aneksije se je nabralo dozdaj preko 16.000 lir.
p Nekaj fašistov je aretirala policija v Trstu. Baje se bodo morali zagovarjati pred sodiščem zaradi požiga uredništva »Lavoratore«. Upati je, da se jim ne zgodi nič hudega...
Dnevne novice.
—	Zamudnike — naročnike našega lista vnovič opozarjamo, da nemudoma obnove naročnino, ker se jim sicer ustavi daljnje pošiljanje.
—	Zveza ljudskih odrov v Ljubljani naznanja, da se vrši njen prvi redni občni zbor dne 29. marca t, 1. ob 2. uri pop. v prostorih Ljudskega odra v Ljudskem domu. Dnevni red: Poročilo pripravljalnega odbora, odobritev poslovnika, volitev odbora, slučajnosti.
—	Za notarskega namestnika v Lo« gatcu je imenovan notar Franc Tavzes v Idriji.
—	Osebne vesti. Vladni tajnik pri poverjeništvu za notranje zadeve Miroslav Senekovič je imenovan za okrajnega glavarja. — Za predsednika obrtnega sodišča v Ljubljani je imenovan višji deželnosodni svetnik Franc Rekar, za njegovega namestnika pa višji deželnosodni svetnik v pok. Josip Hauffen. — Absolvent zagrebške šumarske fakultete inž. Franc Sevnik je imenovan za začasnega gozdarskega inženirskega asistenta r>ri gozdnem oskrbni-štvu v Bohinjski Bistrici.
—	Podporno društvo žel. uslužbencev Ljubljana. Redni občni zbor z dne 27. februarja t. 1. je določil sledeče: Članarina sc ie določila mesečno za vsakega člana 4 K. Člani bivših društev Inomost (Inns-brucker Sterbeverein) in Ljubljana (Ljubljansko pogrebno društvo), plačajo članarine za vsako društvo 4 K (skupaj 8 K). Podpora se izplača za vsak smrtni slučaj 2000 K. Člani obeh društev za vsako društvo 2000 K, torej skupaj 4000 K. Poleg tega plača vsak član in za vsako društvo letno v mesecu januarju 2 K kot upravni prispevek za tiskovine, znamke, papir itd. Članom, ki so zaostali s članarino, se je dovolilo, da jo sigurno poravnajo do dne 30. junija 1921, sicer se črtajo iz društva. Uslužbencem, ki nameravajo pristopiti k društvu, in so prekoračili 36. leto, se je izjemoma dovolil naknadni pristop do 40. leta, ako prijavijo svoj pristop v društvo do dne 30. junija 1921 in če plačajo vso članarino, ki bi se morala plačati od 35. leta dalje do pristopa. S tem opozarjamo, da društvo Inomost in Ljubljana ne obstoja več, namesto imenovanih se je na novo osnovalo Podporno društvo železniških uslužbencev v Ljubljani, v katererri so pravice in dolžnosti istih članov po § 5. društvenih pravil v polni meri zajamčene. Odbor je mnogokrat ugotovil, da so naši člani popolnoma opustili društvu javiti spremembe, kakor premestitev, vpokojenje, izstop iz žel. službe in stanovanja itd., za kar je vsak posameznik osebno of1 'o-voren. — Odbor.	(K)
—	Zaprtje: Profesor Klebs ▼ Cbikagi, slavni raziskovalec na polju zdravilstva, potrjuje, da je preizkusil izborne učinke >Franz-Josefc grenčice z najboljšim uspehom. 4358
ljubljanske novice.
lj Msškova drama »Mati« na odru Rokodelskega doma. Opozarjamo, da se danes zvečer uprizori v Rokodelskem domu lepa Meškova drama »Mati«. Naj nihče ne zamudi ugodne prilike, in naj pride k uprizoritvi, ki ga bo gotovo zadovoljila. Vstopnice se dobivajo dopoldne od 10. do 12. ure v Rokodelskem domu, kakor tudi zvečer pred predstavo. Pričelek točno ob pol 8. uri.
lj Šentjakobska prosveta. Danes zvečer ob šestih bo sestanek za starše. Vse dobromisleče, krščanske starše vabimo, da sc tega važnega sestanka gotovo udeleže.
lj šenipetersko prosvetno društvo. V ponedeljek, dne 14. marca, ob pol 8. uri zvečer društveno predavanje. Vstop prost.
lj Nastopno predavanje. G. profesor dr. Ivan Žolger bo imel nastopno predavanje: »Novo meddržavno pravo«, v sredo, dne 16. marca, ob 11. uri v zbornici.
lj P. Z. Ljubljana. Radi sklepne vaje za Bacbov pasijon ne bo v ponedeljek pevske vaje.	(k)
lj »Oražnov dijaški dom«. Predstojnik okrajnega sodišča v Ljubljani višji sodni svetnik Mladič je v petek dopoldne razglasil dr. Oražnovo lastnoročno pisano oporoko z dne 22. decembra 1919. Dr. Oražen postavlja za glavnega dediča medicinsko fakulteto v Ljubljani. Dotični del oporoke se glasi: »Vse svoje premično in nepremično premoženje zapuščam medicinski fakulteti v Ljubljani, katera naj uporablja to premoženje za ustanovitev in vzdrževanje zavoda: »Oražnov dijaški dom«, v katerem zavodu naj dobe prosto stanovanje v prvi vrsti nezakonski, ubogi medicinci slovenskega, srbskega in hrvatskega plemena, ki študirajo v Ljubljani.« V oporoki je pokojnik tudi volil lepa volila, in sicer: svoji 15 let vestno in pridno služeči Miciki K a j t n a

30.000 K, svoji hišni Tonki Primožič 15.000 K in šc druge udobnosti. Dalje je zapustil svojemu hišniku na Zelenem hribu Tonetu K r a j š e k u vso svojo obleko in druge stvari. Obdaroval je tudi svojega oskrbnika Ivana Gerloviča v Kostanjevici. Za izvršitev oporoke je pokojnik imenoval načelnika urada za zaščito dece (poverjeništvo za soc. skrbstvo) svetnika dr. Frana G o r š i č a , ki bo za Oražnov dijaški dom izdelal po intcncijah pokojnika zamišljen institucijski načrt. Za zapuščinskega komisarja je bil imenovan notar dr. S c h m i d i n g e r , ki je že izvršil prve uradne korake. Nepremično imetje pokojnega dr. Ivana Orožna obsega posestvo na Zelenem hribu s hišo, gospodarskimi poslopji, gozdom, njivami in travniki, hišo v Wolfovi ulici, travnike in njive na Friškovcu in v Mestnem logu ter posestvo v Kostanjevici s hišo, vinogradom in krasnim gozdom. Posestvo v Ljubljani je podedoval po svoji ženi, s katero ga je družila naravnost idealna ljubezen, posestvo v Kostanjevici pa po pokojni svoji materi. Vsa posestva se v sedanjih razmerah cenijo na več kot 10 milijonov kron.
lj Jezikovno vprašanje in ustava. O
tem priredi društvo Pravnik diskusijo v ponedeljek. 14. t. m ob 5. popoldne v ju-stični palači, soba št. 79. Poročevalec: g. univ. prof. dr. Stanko L a p a j n e.
lj Bolniška blaga'na mestnih nameščencev ljubljanskih ima v ponedeljek, dne 14. marca t. 1., ob 6. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata izredni občni zbor.
lj Pobiranje veseličnega davka v Ljubljani. Deželna vlada je dovolila mestni občini ljubljanski, da sme pobirati že doti j j običajni veselični davek (po 10% vstopnine, najmanj pa po 20 v. od vsake vstopnice) v zmislu skleoa občinskega sveta z dne 31. decembra 1920 do konca leta 1923.
lj Zdravstveno stanje mestne oočine ljubljanske. V času od 27. februarja do 5. marca se je rodilo v Ljubljani 27 otrok in sicer 17 moškega spola in 10 žensk.ga, mrtvorojenca 2. Umrlo je skuDno 27 oseb in sicer 13 moških in 14 ženskih. Od teh je bilo 14 domačinov in 13 tujcev; v zavodih je umrlo 16 oseb. Za življensko oslabelostjo je umrla 1 oseba, za jetiko 5, za pljučnico 2, za dušljivim kaši jem 1, na možganski kapi 2, za srčno hibo 4, za rakom 1, za drugimi naravnimi smrtnimi vzroki 9, vsled slučajne smrtne poškodbe 2. Nalezljivi^ bolezni so bili nnznanieni 3 slučaji in sicer: davica 1, škrlatinka 1 in dušljivi kašeli J. — V tekočem tednu je bilo 5 oseb^.obplelih za kozami, sprejetih v infekcijski'oddelek splošne bolnišnice iz Zelene jame št. 70, občina Moste.
lj Ljubljanski trg. Mesa vseh vrst je na trgu dovolj. Kvaliteta govejega mesa v splošnem ni prvovrstna. Cena zadnji del 30 K, prvi del 28 K. Vsled različne kvalitete govej. mesa se bo morala uvesti klasifikacija in kvaliteti primerno določiti cena. Slanina na trgu zaostaja, ker ni kupcev. Plačuje se povprek po 48 K kg. Svinjsko meso se je pričelo močneje kupovati, cena I. vrste 32 K, II. vrste 30 K. Telečjega mesa je na trgu v izobilju, cena I. vrste 24 K, II. vrste 22. Vsled onemogočenega izvoza je pričakovati zopetnega padca cene telečjemu mesu. Z jajci je bil ta teden vsaj delno založen po ceni 2 K za kos, ker se je preprečilo prekupčevanje jajc po kolodvorih s tem, da je tržna straža od vsakega vlaka privedla kmetice na trg. Občinstvo sc prosi, naj naznani vse one prekupce po mestu, Ki brez obrt. dovoljenja kupu ejo jajca in zbirajo zaloge. Ime ostane tajno. Domači sadni trg pojenjuje in se donašajo le še jabolka, slabe kvalitete po ceni S— 10 K kg. Mlečne preizkušnje zadnjih 14 dni so spravile na dan zopet nebroj potvorb.
lj Tat srukenj obsojen. Livar Ferdinand Fister je v noči od 30. na 31. januarja le'os ukradel Ivanu Čučku rjav suknjič, vreden 1000 K, v noči od 31. januarja na 1. februarja letos pa Alojziju Zidariu gotovine 1000 K.Deželno sodišče ie prisodilo Fistru šest mesecev težke ječe.
lj Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo, prodajalna v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 2, nudi za praznike svojim članom najfinejšo banaško moko z* pecivo po 16 K 80 vin., za kuho po 15 K 80 vin., dobro krušno moko po 14 K, be41 ajdovo moko po 17 K, rženo belo moko po 13 K 50 vin., prvovrstne izluščene leJoike po 84 K, rozine po 76 K, cvebe po 40 K, fino rožičevo moko za potice po 24 K, prvovrsten trčan med po 60 K, drugovrsten po 40 K. — Poleg tega ima razno drugo špecerijsko blago po najnižjih cenah. Za Veliko-noč fino prekajeno šunko po 49 K preka-jeno domačo slanino po 50 K, ciobro namizno vino po 24 K liter. — Novi Člani se spreiemajo vsak dan od 8. do 12. in od 2. do 5. ure. Delež znaša 50 K, vpisnina 4 K. Jamči se z dvojnim deležem. Člane prosimo v njihovem interesu, da pri nakupovanju prinesejo s seboj nakupno knjižico.
lj Suknja, vredna 6000 K, je bila ukradena g. občinskemu svetovalcu Jerneju Serjaku iz kuhinje, katero je tat odprl s ponarejenim ključem.
lj Najden denar. Pretečeni teden je bila najdena srednja vsota denarja na Bregu. Denar se dobi v sredo popoldne ob 5. uri v našem uredništvu.
HainouefSa poročila,.
RAZPUŠČENO KOMUNISTIČNO ZBOROVANJE.
LDU Belgrad, 12. marca. (ZNU) V delavski zbornici je bila delavska konferenca, ki ni bila ničesar drugega, kakor majhno komunistično zborovanje. Prisotni so bili tudi komunistični pos1anci. Ker so taka zborovanja prepovedana, je mestna uprava, ki je bila o zborovanju pravočasno obveščena, zborovanje razpustila, poslance so izpustili, dru<*e udeležence na so odvedli na policijo, kjer so jih zaslišali. Vodila se bo proti njim pre;skava.
MANIFESTACIJ 4 PROTI IMPERIALIZMU.
Dunaj, 12. marca. (Izv.) Internacionalna socialistična konferenca je izdala na delavstvo proglas, da naj j l.ri manifestira proti svetovnemu imperializmu.
PRETEP NA ŽALNI SKUPŠČINI.
Dunaj, 12. marca. (Izv.) Včeraj so imeli socialistični akademiki veliko žalno skupščino v spomin padlim proletarskim žrtvam. Ko je bi.ši državni tajnik dr. Bauer začel govoriti, je vdrlo več sto nem-škonacionalnih akademikov, ki so bili oboroženi s palicami. Pričel se je pretep, v katerem je tudi dr. Bauer dobil par prask. Končno se je velikemu številu policije posrečilo napraviti mir.
24 URNO ŠTETJE V AVSTRIJI.
Dunaj, 12. marca. (Izv.) S prvim junijem se na avstrijskih železnicah uvede dnevno štetje od 1.—24. ure.
BEG PROFESORJEV DUNAJSKE UNIVERZE.
Dunaj, 12. marca. (Izv.) V zadnjem času je dunajsko univerzo zapustilo 6 naj-odličnejših profesorjev, ki so odšli v inozemstvo.
AMERIKA ODSTOPA.
Dunaj, 12. marca. (Izv.) AmeriLanski poslanik na Dunaju Artur Dubois je dob od svoje vlade naročilo, da naj izstopi iz razmejitvene komisije za Češko in Poljsko.
CENEN KRUH NA DUNAJU.
Dunaj, 12. marca. (Izv.) Ministrski svet je sldenil, da stopijo nove cene za kruh za siromašne sloje po 9 K kilogram že v ponedeljek v veljavo.
AVSTRIJSKO ZAVLAČEVANJE.
Dunaj, 12. marca. Izv.) Reparacijska komisija v Parizu je izdala avstrijski vladi nalog, da čim preje izroči Italiji in Jugoslaviji v mirovni pogodbi določeno število krav. — Poljedelski minister Resch je izjavil, da bo avstrijska vlada skušala potom pogajanj stvar zavleči, ker je število molznih krav tako malo, da primanjkuje mleka celo za otreke.
STALNI ODBOR ZA AVSTRIJSKA VPRAŠANJA.
LDU London, 12. marca. (Reuter) Ko bodo zavezniki zaslišali avstrijsko delegacijo, bo nemara imenovana komisija, ki bo imela nalogo, tekom osmih dni poročati zavezniškim vladam o načrtu ustanovitve stalnega komiteja za avstrijsko vprašanje.
LDU London, 12. marca. (Reuter.) Po izvajanjih zveznega kanclerja dr. Mayrja na današnji seji konference je odgovoril Lloyd George, da so zavezniki pripravljeni, pomagati Avstriji, čeprav so njih lastna bremena izredno težka. Naposled se je na predlog Loucheurja sklenilo, da bo ka-mite zavezniških izvedencev proučil že'je zveznega kanclerja tekom popoldneva. Komite bo proučevanje nadaljeval prihodnji teden in bo usoeh posvetovanj naznani.' zveznemu kanclerju m drugim članom avstrijskega odposlanstva.
LONDONSKA KONFERENCA.
LDU London, 12. marca. (Reuter.) Konferenca se je .sestala danes dopoldne. Najprvo so prišli grški delegatje pod vodstvom ministrskega predsednika Kalogeropulosa. ki je prejel predloge zaveznikov. Grški delegatje bodo odgovorili, preden odidejo v torek. Potem so prišli turški delegatje, ki so izjavili, da bodo poročali o predlogih svoji vladi Po zaslišanju avstrijskih delegatov je bila konferenca zaključena.
ZAUPNTCA NEMŠKI VT.ADI.
LDU Berlin, 12. marca. (Wolff.) Državna zbornica je z 268 proti 49 glasovom neodvisnih izrekla vladi svoje zaupanje.
VOJAŠKI VPOKLICI NA FRANCOSKEM.
LDU Pariz, 12. marca (Havas) Senat je odobril zakonski načrt glede vpoklica-nja letnika 1921. Vojni minister Barthou je izjavil, da je nemogoče izhajati pri tem položaju s samim letnikom 1920. Francija je v svojem bistvu miroljubna. Nihče jo ne more obtoževati imperializma in svojo miroljubnost lahko sama dokaže. Preveč
je trpela v vojni, da bi si želela novega krvolitja, pozna pa nevarnosti, ki bi iih porodila nezadostna vojaška pripravljenost.
DlfaSki vestnlk.
d Podružnicam S. D. Z. Splošna navodila za velikonočne občne zbore dobe podružnice potom »Vestnika S. D. Z «, ki ga razpoSljemo v par dneh. Enako, upamo, doposlati do Velike noči tiskana pravila. — Predsedstvo SDZ. ... " Pristopnice SDZ izpolnite nemudoma in lih vrnite osrednjemu odboru. Stvar ie nujna.
—	Osrednji odbor SDZ.
d J. k. a. d. »Zarja« ima v ponedeljek dne 14. t. m. ob 20. uri v dvorani Akad. doma svoj redni semestralni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročno in nagovor podpredsednika. 2. Črtanje zapisnika obnovitvenega zbora. 3. Poročilo društvenih funkcionarjev in načelnikov odsekov. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. — Za člane in goste udeležba obvezna. Starešinstvo in bratska društva iskreno vabljena. — Peršuh, t. č. podpredsednik.
d »Zvezda«. Seia ožjega in širšega odbora danes ob 11. uri v I. nadstr. Jugoslov. tiskarne. — Predsednica.
d »Zvezda — žarki — Svit«. Tovarišice. ki gredo k prireditvi v Škofji Loki, se zbero danes ob 13. uri na goren.skem kolodvoru.
—	Predsednik SDZ.
Gospotisrsfuo.
g Sekanje gozdov. Ministrstvo za Sume in rude je zbralo vse podatke o stanju in velikosti gozdov. Na temelju teh podatkov se bodo odslej izdajala dovoljenja za izsekava-nje gozdov.
g Švicarsko urarstvo živi v težki krizi, ki je mestoma že katastrofalna. Nje vzrok je iskati edinole v visoki švicarski valuti in tudi v dovoznih zaznamkih lišpnega blaga nekaterih držav. Vsa produkcija v mesecu listopadu 1920 je pomenila padec za 35 odstotkov normalne produkcije. Večina tovarn dela samo tri dni v tednu in kolikor se je dejalo, je že 16.000 deloma nezaposlenih delavcev. Pri primeri posameznih številk švicarske izvozne statistike najdemo, da so v letu 1920 poldrugi milijon ur manj izvozili ko prejšnje leto.
Prosveta.
pr Knfižica: Dr. Opeka: »Brez vere« se
dobiva v prodajalni Kat. tiskovnega društva (Ničman) v Ljubljani za ceno 15 K. po pošti 16 K. 1 oliko v odgovor na razna tozadevna vprašanja, ki prihajajo na naše upravništvo.
pr Ilustrirani list »Plamen«. Izšla je 5. številka tega čedalje bolj priljubljenega ilustriranega lista z zanimivo vsebino: I. Zoreč: Zmote in konec gospodične Pavle (nadaljevanje); Narodni slikar D. Inkiostri: Kapital in delo v zvezi z novim jugoslovanskim slogom v arhitekturi in dekorativni umetnosti, z raznimi tozadevnimi slikami; Cvetko Golar: Dekle v rdečih tulpah (pesem); I. Suchv: Črtice iz francoske revolucije; —a: Nekoliko o modi. Nadalje Rado Murnik: Ženini naše Koprnele (drugi ženin]. Ta humoreska, ki čita-telje »Plamena« zelo zabava, je bogato ilustrirana. Potem Ivan Albreht: Na peronu; pod črto podlistek Pasti in zanjke (nadaljevanje) in slednjič politična kronika zadnjih 14 dni, članek o ljudskem štetiu leta 1910. in 1921. in članek o pokojnem Nikoli I., kralju črnogorskem. — Zanimive so v tej številki razne slike o prevzetju jugoslovanske uprave v logaškem okraju ter prihodu prvega jugoslovanskega vlaka v svobodni Logatec in Rakek.
—	»Plamen« se naroča v upravi, Kongresni trg 19. Celoletna naročnina znaša 140, polletna 72 kron. Novi naročniki dobe lahko še vse že izišle številke. Priporočamo ta list v obilno naročbo.
pr Damir Feigel, Tik za Ironto. V Ljubljani 1921. Založila Tisk. zadruga. Broš. 36 K, po pošti 2 K več. Vojni dogodki v Gorici od laške napovedi pa tik do zavzetja mesta tvorijo okvir teh 21 črtic. Nervozno vrvenje ob odhodu zadnjega vlaka, ko so odhajajoči izročali pisatelju svoja stanovanja v varstvo, obiski sovražnih letal s skrivnostnimi lističi, prvi strel ob varnem zavetju, trdno obokane kleti, zanimivi slučaji voine psihoze, originalni občni zbor pevskega društva in nešteto drugih zakulisnih dogodkov — vse to je predmet prijetnega kramljanja. Blagor mu, komur je ostalo med žvižganjočimi šrapneli in tulečimi granatami toliko neprisiljenega humorja! Primorskim rojakom bo vzbujala knjiga otožno-vesele spomine, vsak prijatelj zdravega humorja pa ostane pisatelju hvaležen za prijetne urice, ki mu bo knjiga naklonila v obilni meri.
Izšla ie 11. številka »Športa«, naše najlepše ilustrovane revije in prinaša sledečo vsebino: Žoski šport, Orientacija, Glavna skupščina LNP, Šport v Afriki in pregled športnega gibana Prinn?a tudi krasne slike iz zimsko-sportnih dni v Bohinju. Naročajte se na »Šport«!
Spisal: živ. Balugdjič.
Pred kratkim je izšla v Belgradu v založniški knjigarni Geco Kona knjiga >Boljše-vizanK, ki je izzvala veliko pozornost, ne toliko zaradi svoje vsebine, kakor zaradi moža, ki jo je spisal. To je Živ. Balugdjič prejšnji minister dvora regenta Aleksandra in sedaj polnomočni minister in poslani]; našo države v Atenah. Vedelo se je zanj, da jo socialist, a miblilo se je, da bolj iz avanturističnega razpoloženja nego iz resnosti. A v knjigi >BoljševizanK je Balugdjič doprinesel dokaz, da so resno bavi s pokretom socialnega življenja in da mu je socialistična literatura dobro znana. Balugdjič z ostro dialoktiko analizira teorijo marksizma tor jo prispodablja z razlaganjem Marksovih načel od strani bolj ševizma. Pisatelj no prihaja z novimi idejami niti z velikim znanstvenim aparatom, vendar človek z veseljem vzame knjigo v roko, ker je rcna rr^prava in izpolnjuje vrzel v naši jugoslovanski literaturi. Dočim imajo drugi
narodi že veliko literaturo o boljševizmu, *e pri nas omejuje samo na par prevodov boljševističnih pisateljev in na bolj strankarske in površne polemike med jugoslovanskimi boljševiki, socialisti in centrumaši. Knjiga po svoji vsebini zelo spominja na knjigo Hans Kel-sen-a »Sozialismus und Staat«, ponatis iz >Ar-chiv ftir die Geschichte des Socialismus und der Arbeiterbewegung«), ki pa je po obsegu večja in po vsebini mnogo bolj globoka in znanstvena.
V	prvem delu »Pojem socialne revolucije« dokazuje Balugdjič, da pojmita Marks in Engels socialno revolucijo popolnoma drugače kakor boljševiki. Po Marksu in Engelsu^je današnje društvo zasnovano na privatni lastnini sredstev za proizvodnjo, toda sam gospodarski razvoj vse bolj negira to načelo. Lastnina se s samim ekonomskim razvojem izgublja kot podlaga, na kateri je počivala eksistenca večine in se skuplja v rokah vsak dan neznatnejše manjšine. S to koncentracijo pro izvodnih sredstev se ustvarja oni revolucionarni element, ki bo v danem trenotku, ko postane večina, imel nalogo da izvrši prevrat. Lenin je izvedel s pomočjo kmetskega življa samo politično revolucijo, predno jo bil družabni red v Rusiji dozorel za komunizem. Ruski kmet ni bil proti lastnini, ampak sa lastnino in je pomagal zrušiti carizem ravno iz razloga,^ da pride do lastnine posestva. Lenin sam piše, da bi bilo smešno govoriti o edin-stvu teženj proletariata in kmetskega stanu. Po Marksu znači socialna revolucija vrlo dolgo trajajoč proces. Lenin zamenja socialno revolucijo s politično in ustvari čez noč diktaturo avantgarde proletarijata, ki bo šele z nasiljem nad celim društvom in tudi, kakor pravi, >nad delavci, katere je globoko izkoristil kapitalizem«, uvedla komunistični družabni red.
V	drugem delu knjige piše Balugdjič z občudovanjem o pariški komuni z leta 1871. Hvali njeno zmernost in podčrluje da komuna ni konfiscirala bank, socializirala tovarn, ne rekvirirala trgovin, nego da si jo na prvem mestu stavila nalogo, da regulira najemnino za stanovanje in da odloži rok za odplačevanje delavskih dolgov pri denarnih zavodih. V=e drugače je ravnal boljševizem v Rusiji. Komaj da je prišel do vlade, takoj je pristopil h konfiskaciji vsega imetja in socializaciji podjetij, in to vse brez reda, brez načrta, brez cilja, tako da je naravno moralo priti do popolnega gospodarskega zastoja. Sicer je bil koj spočetka osnovan > Visoki ekonomski svet« z mnogobrojnimi pododbori, ki bi imel spraviti vse gospodarstvo v novi tok, vendar je vse njegovo delo bilo ekspropriacija in konfiskacija. do daljne organizacije se dosedaj Al mogel povzpeti. Sam boljševiški »List za trgovino in industrijo« priznava, da od 211 mc-talurgičnih podjetij moskovskega okrožja stoji 79 zaprtih. In >Izvestja Visokega gospodarskega sveta« poročajo, da se je moralo v tekstilni industriji zapreti 161 podjetij, da so vse večje cementne tvornice ustavile delo in da se more vobče reči, da se je moralo zapreti brezbroj tvornic, a katere delajo, so znižale proizvodnjo za 50 odstotkov. Putilova tovarna je sprejela v 1. 1918 od boljševiškega komi-sarijata 96 milijonov podpore, a proizvodila v istem letu vrednost od samo 15 milijonov.
V	tretjem delu >Sovjetizem proti delavstvu« dokazuje Balugdjič, da sedanji sovjsti, na katerih počiva Leninova moč, niso zastopniki delavskih slojev, ampak zastopniki politične komunistične stranke, v katero se je navleklo vso polno dvomljivih elementov, ki jih Marks in Engels nakratko imenujeta >Lumpenproletariat«. Ti sovjeti in takozva-no izvanredne komisije za uničevanje proti-revolucionarnih teženj izvršujejo v Rusiji diktaturo nad pravimi delavci, kmeti in sploh nad celim prebivalstvom. Delavski sindikati so popolnoma potisnjeni v stran, in izdana je naredba, da se ne smejo baviti s politiko, nego ostati popolnoma nevtralni. Tudi sindikati stoje pod terorizmom lokalnih sovjetov in pod inkvizicijo izvanrednih komisij. V Rusiji ni več parlamenta in parlamentarizma, zalo je, kakor povsodi, kjer se ubije parlamentarizem, stopil na njih mesto oboroženi teror. Balugdjič misli, da se je Lenin v ruski sredini popolnoma poazijatil in ne čudi se, da se Lenin trudi s svojimi metodami prodreti v Azijo. V istini jo največji oboževalec Leninov Zinovjev na zborovanju neodvisnih socialistov v Kalu dne 15. oktobra preteklega leta govoril: >Treba jc zadobiti azijske narode in jih vreči v sveto vojsko proti buržoazni internacicnali.«
Nismo podali kritike o knjigi, ampak la poročilo. Saj se tudi v knjigi ue nahaja ničesar, kar bi bilo onemu, ki se bavi s polemiko med socialisti in komunisti, novo, samo da je razprava pisana resno in s precejšnjim citatnim aparatom iz francoske in nemške socialistične ter komunistične književnosti.
Ste prehlaieni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate nahod? -— Dobri prijatelj v takih hudih dneh V«m je Fellerjev Elza fluid! 6 dvojnatih *1< 2 veliki špecijalni stcklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Zagorski sok zoper ka šelj in prsne bolečine 1 steklenica 9 K.
Slaba hrana Vam je pokvarila ž«Fe-dec? Fellerjcvc prave Eli-a kroglj.ee spravijo v redi 6 škatliic 18 K. Oirint « poštnina posebej, a naiccncie. Fugen V. Feller, Stubica donja, E1 s a trg št. 134, Hrvatska.	3.
r
■ iepo izdelane iz trdega in mehkega I lesa, kakor tudi kuhinjsko ali po-I Nmcino pohištvo gotovo ali po H naroČilu pri mizarskem mojstru
k
Spalne sobe
IVAN PAITZ
Maribor, Pod mostom 14.
ISCe se tlobro priporočena samostojna LHharira * dolnoletnimi izpričevali na uUliGI itfl grad Volčji potok pri Kamniku. VeC pove uprava lista pod Stev. 920.
io n ev
pp riplflp katera Ima veselje Ob UtnlC do trgovine in go-stilie r svrho učenja. Prednost imajo dekleta, katera znajo Šivati. Starost od 16 let naprej. Prijave pod naslov: St. 2627 pašta Begunje pri Cerknici.
ter nekaj zemljišča, vsa v dobrem staniu, »e bede predalo na prosiovaljn/ dražb« r nedeljo. 20. t. m. ob 3. url popoldan m« Brecjah St. 36, Gorenjsko.
li^SBtfj ** električno luč, mod za 75
» »Stilu voltov ali SI< konj. sile, se produ. Sidro a« novo previto. Dinamo je brez regulatorja in odpornice. Cena po dogovoru. DrE§otfji SlerniSa, Trstenik 16 {v atlinu) p. Mirna, Dolenjsko.	876
psu I &mi
nutibe ood „Inštrnktor" na upravništvo .Slovenca".	909
Prodajo (»j l/panp dve s teletom, ena se	MU VB breja. — Vse dobre
mlekarice. — Poizve se v Ljubljani, Poljanska cesta 55	908
PPflflR CP 21 000 mS sveta v '-»nhartovi riUuU Ju ulici koncem Ravnikarjevega posestva. Parcela je pripravna za kako večje industrijsko podjetje ali za razkosanje. Pismene ponudbe z navedbo cenc na Al Accetto, Trnovski pristan St. 14, Ljubljana.	889
Trije mm
Dunajska cesia 36.
Prva srbska tovarna sirllnega praška in sirilne tekočine' Gjoka Dimitrljovič, NSš,
ima v zalogi
sirllnl prašek In sirilne tekočine,
cenejše in moCnejSe kakor tuji izvodi. Zastopstvo za Sloveniio: D. Dimitrije vič, Ljubljana, Bleiweisova cesta Stev. 20. —
Kočijaža
k dvema konjema, poštenega in delavnega. inča ca takaj tvrdka Ant. tirlsper, Lfnbljana, Mestni tr:j Stev. 25.
KUPI ae manjša enonadstropna
s trgovino ali boljSo gostilno v mestu alt kakem večjem kraju v Sloveniji, ali tudi prav čedna hiša s kakimi 10 do 15 oralov zemlje z gozdičem na bolj prometnem kraju blizu železnice. Ponudbe z označbo zmerne cene na : I. H. poštno ležeče BuED.
kupi ln proda
m „ najbolje
BanKo MM METZL Grsz
Neiiiomasse 35111.
L. MIKUS
mm, Mestni irj m.\i
priporoča bvojo i&iogo
dežnihov in satnDntHov ter sureliajaiiiiii panc.
FoprarUa •• Izvršujejo loono in soUdno.
CEBPLCESC
in stlaliiioii sem&nsiki grah priporoča SEVEft & KOMP., UUBU»Nt>.
^TAMPlUp JANTXERNEm
LJUBLJANA J
Naznanilo.
Ob otvoritvi lastne
se si. občinstvu uliudno priporočam za vsakovrstna naroČila.
Alojz Štembal
Florijanska ulica štev. 24. Cene solidne. Postrežba totsia.
Gradbena padfeils
Ins- Ookic
Ljubljana, Hesijeva c. 9.
se priporoča za vsa v to stroko spada oča dela.
V Ljubljani, sredt moita se ceno proda Naslov v upravništvu pod št. 851.
iazgias.
nrno ia sieao«
izključno samo pri boljSi rodbini istem ea mirno in inteligentno gospodično. Družine, kjer b! imela parkrat me>efrto spremstvo v gledališče in par ur tedensko glasovir, imajo prednost. Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje s brano 25".	895
otročje vozičke, Šivalni stroji in vsakovrstni deli po ceni prt Batjel-u, Ljubljane, Stari trg 28 . Sprejemajo se dvo-holesa, otročji voz čki, Šivalni stroji i. t. d. v popravo. Mehanična delavnica K orlovska cesta St. 4.
Biaročaite .Slovenca"!

SSovensko zdravniško druživo v Ljubljani naznanja tužno vest, da je nenadoma preminul njega dolgoletni član
saniielni šel
Pogreb pokojnika se vrši v nedeljo 13. t. m. ob 15. uri izpred .Narodnega doma". 0<abo|>>
U smislu naredjenja Gospodlna Ministra Vojnog i Mornarice R. R. Br. 820 od 27. februara 1921. god. prodače se u sredu i6. teli. meseca, 12 za vojničku služba
za oglje, žito in dr. se oddajo. Poizve se v upravuištvu silovonca pod št. 809.
Vsled prenehanja iesno Sndustrtle bom prodat na dražbi dne 39. marca ois 13. ari IS močnih izvanredno dobrih
s komati in vozaai vrod, kakor: zapravi j. v£k>, iandaver, brun itd, Prodano bo tudi več drugih raznovrstnih vozov. KajjJas, IKočavje.
za raodc-rna ia umetno klspana .'ia.' in.iKa dela umetno in stavbeno kSjuiavmičar. sivo iTrEibiiteSauri, prn«3em<njic vse v io uir©k;> spastojočo predmete in popravila. Priporaiam so
IVAN	Ljubljana,
HCo^JuSna «E5«a SSnv. 1
			
1- ' '	• ■ • ■ "i"' •■ s-jjHpKj'	iiaH	m^mmm
Brez posebnega naznanila.
m
Tužnim srcem naznanjamo prcžalostno vest, da je naSa iskreno-Ijubljena, predobra soproga, oziroma mati, stara mati, slara teta in svakinja, gospa
Marija Petschnig vdov. Pli
hišna posestnica, svečarka in medičarka
danes, dne 12. t. m. po daljši mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, mirno preminula.
Pogreb nepozabne rajniee se bode vršil v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta Stev, 59 na pokopališče k Sv. Križn.
V Ljubljani, dne 12. marca 1921.
Rajko Pctschnig, sveCar in medičar, soprog. — Tereiina Elein rojena Plehan, hči. — Viktor Plehan, vnuk. — Irma Plehaa, vdov. profesorja, ainaha. — Viktor Plehan, vnuk.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
v plehnatih Skatljah, zajamCeno najbolja sredstva za CiSCenje vsake kovine. Izdeluje F. PLEVNiK, Celje.
iz staleJa konjskog depota jevnom licitacliom. Llcitac.ja vršiče se pomenutog dana n 9. Časov a prepodne pred logorom Tivoli (bivše kolesarsko dirkališče).
.kristal* 99",'o belgijske provinience oddaja za marec po ceni 24 kron S. H. S.
prosto vagon Postojna.
Albill Anžič, veletrgovina, Trst. Brzojav: flnžič, Servola, Trst.
Priporočam cigaretni papir
sni'
uj »»»<»««] »•"»»»"I
in stroCnice .Abadie, Altcsse, Sanetta, Jacoui", kakor tudi pisemski papir, črnilo, kremo za Čevlje „Cipuiin, Ilirija in Jurjevo", kolomaz, pralno in toaletno milo po na nižji ceni. — Solidna postrežba. Razpošilja tudi po poŠti.
Hesijeva cesta Stev. 20. StomSkova ulica St. 11«
asi a
Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov, igel, modnih stvori, vezenin, finih žlic, rinčie za čevlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin in orodja itd. Za obilen obisk se priporoča tvrdka Jos. Peteline, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. Elajti)£je cene na draimo In na deSieio
alf f ii a
allinog i hofaS-
m n ii d
Svrha je društva dizsti na Jadranu hotele i kupališta i tako in zakloniti u slavonske rukc pred tudjiriskim špekulacijama. Posjed društva jesu švioka zemljišta i 2 uredjera pensiona kod Dubrovnika, kao i velika parna ciglana lamo.
Kapital društva Kč 2,500.000 (SHS K 5,000.000) povišuje se na Kč 5,000.000 (SHS K 10,000.000) o 5000 komada akcija po Kč 500 (SHS K 1000) nom. za emis. cijenu
SHS K
fr-'.
akciio^ere.
Na želju visoke vlade SHS inora biti u Jugoslaviji upisano barem 55°/0 kapitala, jer se radi o poduzeču slavenske uzajamnosti!
M;esta upisivanja jesu: Dubrovačka trg. banka, Jadranska barika, Jugoslav. banka, Jugosl. ind. banka, Ljublj. kredit, banka, Narodna banka, Pomorska banka, Praška kredit, banka, Srpska centr. banka, Zadružna banka i njihove filijale.
U PRAGU, dne 1, marta 1921.
Prof. VSaho Bvkovac
za upravu društva.
m s. m m m
n
n
B8S8S8HB&HBBRHI
V LJUBLJANI
iri!
SOMBOH. Podružnici:
]SB C. 3B|1.
SPLIT.

Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
PsoMašCetii prodajalec srefik Državne Razredne Loterije.
izpjCuje svojim kiljeiiloin vsak znesek urez odpovem v gotovini.
SSfM J ■ ^
1»laja kooaoreij >Slovenea<.
Odgovorni urednik Mihael MuSkerc v Ljuoijani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.