Grosupeljski ^H odmevr Glasilo prebivalcev občine Grosuplje - letnik XXXV - marec - 3 / 200g O kom/čem pišemo? PGD GROSUPLJE SLAVNOSTNI OBČNI ZBOR >092009 stran 32 Strelsko društvo Grosuplje: Najboljše strelsko društvo v Sloveniji v letu 2008 - European Championships Air Weapons Ciedi Republic Ko odlagališče Špaja dolina postaja regionalno odlagališče V sredo, 11. februarja, so se zbrali pri županu Janezu Lesjaku poleg župana občine Ivančne Gorica Jerneja Lampreta in podžupana Dobrepolja Jožeta Hočevarja ter direktorja občinske uprave Marka Podvršnika in predstavnikov Javnega komunalnega podjetja Tomaža Riglerja, Alojza Mehleta in Matije Kastelica kot upravitelja komunalne deponije CERO Špaja dolina, še: Jože Zakrajšek - Komunalno podjetje Ribnica, Janez Novak - župan občine Loški Potok, Janko Veber - župan občine Kočevje, Leon Behin - direktor Komunale Kočevje, Jože Levstek - župan občine Ribnica, Blaž Milavec - župan občine Sodražica, Janez Sterle - župan občine Loška dolina in Jože Doles - župan občine Bloke. Manjkala sta samo župana Velikih Lašč Anton Zakrajšek in občine Kostel Valentin Južnič, čeprav je bilo v nadaljnjih pogovorih rečeno, da je vsaj občina Velike Lašče pokazala velik interes za odlaganje odpadkov na grosupeljsko deponijo, poleg le-te pa tudi občina Cerknica. Najprej so se dogovorili o možnostih pristopa k izvedbi nadaljnjih postopkov za dolgoročno reševanje predhodne obdelave nevarnih odpadkov iz območja ožje jugozahodne slovenske regije in odlaganja preostanka ter odpadkov na Regijskem centru za ravnanje z odpadki v Špaji dolini, nato pa so si sedanjo deponijo ogledali tudi na licu mesta. stran 72 Delovni čas za stranke od ponedeljka do petka od 7. do 9, ure in od 14. dffiB. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. MODELI 2000 Vaša zvesta znanka " VISSKARLETTROST j, na Obrtniški Z v Grosupljem (NASPROTI TRŽNICE) ^ VAS VABI NA mi/PROD \J\0 AKCIJO k VI\A SUYI(^0\ Pomladni kruh S PEHTRANOM 60 let S Mercator S Pomladnim kruhom praznujemo prihod pomladi in ... Mere a t orj evo 60. pomlad! Dišeči pehtran smo zamesili v belo sredico, ^PcfcflTttCl hrustljavo skorjo pa posuli s pšeničnim in koruznim zdrobom. ^TOSUpljC Uživajte v njem ali z njim, ob slanih iti sladkih jedeh. Naj vam bo v slast! Narejeno z ljubeznijo marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi namesto uvoda Ob gasilskih obletnicah V letošnjem letu gasilci praznujemo pomembne okrogle obletnice - v Sloveniji praznujemo 140 let od ustanovitve prve 'požarne brambe' v Metliki, v Grosupljem pa 100 let, odkar je bila oddana c.k. oblastem v roke vloga za registracijo s »Pravili prostovoljnega gasilnega društva v Grosupljem«. V Metliki se bodo osrednje prireditve odvijale 5. in 6. junija, v Grosupljem pa 13. junija. V ostalih 17 društvih v občini Grosuplje bodo poleg rednih dejavnosti prav tako imeli še vrsto drugih dejavnosti in prireditev. Naš župan, Janez Lesjak, rad pride na razne gasilske prireditve in gasilcem nameni kakšno vzpodbudo in pohvalo. Svetniki načeloma tudi niso proti gasilcem in že kar nekaj denarjev so potrdili v korist gasilcev z občinskega proračuna, pa tudi kakšno javno priznanje so jim pripeli. Vendar, gasilci so nekaj več! Gasilci so eden od stebrov slovenstva. V gasilskih domovih se ljudje izobražujejo, se gredo kulturo, šport, organizirajo razne socialne pomoči, se družijo, oblikujejo svet pozitivnih vrednot ... Tu je vključena (še posebej na podeželju) skoraj vsa mladina, ki se z vajami in tekmovanji pripravlja na čas, ko bodo lahko odgovorno prevzeli delo starejših. Tu so starejši, ki so doživeli in preživeli mnoge (pre)izkušnje, pa se radi vračajo. Tu je prostor za vse tiste, ki so nesebično pripravljeni pomagati na kakršen koli način. (Tisti, ki jim nesebičnost ni blizu, se ponavadi umaknejo ali pa so zelo pasivni.) Polna zanimivosti je tudi gasilska zgodovina. Nekaj sem jo spoznal že v preteklosti. Zdaj praktično vsak dan odkrivam toliko zanimivosti, da jih je nemogoče zbrati samo v enem priložnostnem zborniku. Taka je tudi zgodovina grosupeljskih gasilcev. Čeprav ima tudi ona svoje vzpone in padce, je bila vedno živa. Kar 90 let pa je trajalo, da so lahko razvozljali, zakaj so morali na registracijo društva tik pred 1. svetovno vojno čakati cela 3 leta. Ob praznovanju 90-letnice jim je podatek na slavnostni tribuni pojasnil Lojze Ljubič, nekdanji predsednik Občinske gasilske zveze Grosuplje, ki je že pred tem dogodkom v letu 2002 precej brskal po slovenskih gasilskih in ostalih arhivih in izbrskal med drugimi tudi ta podatek. In zakaj je šlo? Politika! Takrat je bila Avstroogrska že proti koncu svojih moči, a se tega niti ni zavedala, da je s takim odnosom njen konec samo še nekoliko prej prišel. Ni ji bilo všeč ustanavljanje slovenskih gasilskih in ostalih društev. Še več! Ovirali so jih. A ta politika potem nibila nič boljšav SHS in stari Jugoslaviji, kot nato v FLR in SFR Jugoslaviji. Upam pa si celo trditi, da jo je bilo (in jo je še vedno) kar nekaj tudi v samostojni Republiki Sloveniji! Vsem so bili načeloma gasilci všeč bolj kot neka folklorna dejavnost. Ko pa je bilo treba resno organizirati 'ognjegasce', so se jih ustrašili. Preveč jih je bilo. Da. To je cela armada. V slovenskem gasilstvu trenutno deluje čez 130.000 prostovoljnih gasilcev. V samem grosupeljskem gasilskem društvu jih je več kot 200, po okoliških 17 društvih v občini pa še najmanj 2000. Danes so pred gasilci, tako poklicnimi kot prostovoljnimi, odgovorne naloge. Klasičnim požarom, ki so jih nekoč pogasili večinoma z vodo, so se pridružila gašenja in reševanja ljudi, živali in premoženja iz zahtevnih objektov. Velikokrat morajo ob intervencijah postopati z nevarnimi snovmi, strupenimi plini, prometom in drugimi ovirami. Tem nesrečam se pridružujejo razne ekološke nesreče, terorizem, pogosta neurja in druge naravne nesreče. Povrhu tega se ukvarjajo še z vrsto administrativnih ovir, ki se mi zdi, kot bi jih država nalašč nastavljala, da bi bilo delo gasilcev še nekoliko težje. Pa se občani, ki niso neposredno seznanjeni z dejavnostmi gasilcev, sploh zavedajo, kakšne so možnosti za njihovo delovanje? Nekateri ja, drugi ne. V februarju leta 1952 je v osrednji Sloveniji zapadlo veliko snega. Strehe so se podirale. V Ljubljani pa so se škrici in visoke gospe spraševale, zakaj gasilci hitreje ne čistijo snega s streh. Lani so šli naši gasilci po neurju pomagat v starodavno mesto Ptuj. Srečali so se s celo vrsto težavami. Največja pa bi jih skoraj pričakala doma po njihovem povratku, ko jim je neka gospa na njihovo poročilo želela prek Odmevov na pobalinski način pripomniti, da so ne glede na razmere bili to dolžni početi. Ja gospa! Tu se pa prostovoljnost konča! Od vas sem nato zahteval le, da se na pismo podpišete, da bodo ljudje vedeli, kdo in od kod ste ter iz kakšnega testa. Pa se niste. Ne glede na take in podobne (ne)hvaležnosti (in sebičnosti) pa sem prepričan, da bodo gasilci še vedno NEKAJ VEČ - ker imajo v sebi srce. Jože Miklič, odgovorni urednik (gasilski častnik 1. stopnje) aktualno Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Ko odlagališče Špaja dolina postaja regionalno odlagališče Po pozdravu župana Lesjaka je direktor JKP Tomaž Rigler predstavil dosedanje aktivnosti. Občinski sveti občin ustanoviteljev deponije Špaja dolina so sprejeli sklepe, da se deponija preoblikuje v regijski center za najmanj 65.000 uporabnikov, pri čemer je maksimalna letna količina odlaganja omejena na 21.000 ton, kar naj bi zagotavljalo odlaganje do leta 2042. Od 15. 7. naprej pa naj bi deponija začela delovati že kot regijski center II, s tem da morajo pridobiti soglasje ministrstva, da lahko v času gradnje objekta za mehansko biološko obdelavo (MBO) odpadkov že odlagajo - ker do tega datuma tako zahtevnega in dragega objekta ni možno zgraditi. Poleg tega je regijska deponija brez MBO neracionalna, saj bi zaradi tega morali odpadke prevažati od ene do druge deponije. Sicer pa naj ob tem še povemo, da pogovori že potekajo in da so tudi na ministrstvu ocenili, da je realno stanje ne tem področju v Sloveniji precej zahtevno. Vsi župani so se poenotili glede 'ponujene' lokacije, čeprav o ponujeni lokaciji v tem trenutku težko govorimo, saj je le-ta bolj posledica ukrepov in odločitev na državni ravni ter predhodnimi dogovori v okviru predpristopnih pogajanj za vstop v Evropsko unijo. Župan Kočevja Janko Veber pa je izrazil željo, da bi naprave, kijih imajo že postavljene na njihovi komunalni deponiji, vključili v celoten sistem. Skupaj so nato oblikovali sklepe, ki jih je zabeležil Marko Podvršnik: - Prisotni župani podpirajo skupni projekt odlaganja komunalnih odpadkov na deponiji Špaja dolina. - Na ministrstvo gre iniciativna skupina županov: Janez Lesjak, Jernej Lampret in Janko Veber, da bi ugotovila, kakšne so možnosti financiranja. - MOP obvestijo, da se rok 15. 7. 2009 dovoza na lokalne deponije brez zgrajenega MBO pogojno podaljša glede na optimalni čas, ki je potreben, da se ta objekt zgradi. - Glede vključevanja občin Loška dolina in Cerknice se pripravi študija dodatne obremenitve Špaje doline. Na tej podlagi se bo nato sprejela ustrezna odločitev. Študijo pripravi ožja delovna skupina iz grosupeljske, ivanjške in dobrepoljske občine. Župani so na mizo dobili osnutek pogodbe, na katerega bodo dali v kratkem svoje pripombe. Prav tako so se dogovorili, da se bodo o tem, kdo bo vodil postopke tako med občinami, ministrstvi kot tudi zainteresiranimi oziroma prizadetimi javnostmi dogovorili naknadno s pogodbo, ki naj bi jo podpisali še v marcu. Priporočili pa so še, naj se MBO zgradi v taki vsebini in okviru, da bo lahko konkuriral na participacijo evropskih sredstev oziroma/ in kohezijskih sredstev, seveda pa tudi s sorazmernim deležem občin, ki bodo pristopile k zbiranju odpadkov na regijski ravni. Pri tem bo potrebno paziti tudi na urejanje povečanega prometa ter izgradnjo primernega priključka neposredno iz avtoceste proti deponiji, na kar so še posebej opozorili grosupeljski in ivanjški župan Lesjak in Lampret ter podžupan občine Dobrepolje Hočevar. Iz naknadnega obvestila direktorja občinske uprave Marka Podvršnika pa smo izvedeli, da župani pogodbe še niso podpisali, so pa bili župani Grosupljega, Ivančne Gorice in Kočevja na MOP-u pri ge. Podlipnikovi, kjer so jim predstavili nekatere odgovore o tozadevni problematiki. Vlada intenzivno pripravlja novo uredbo, ki bo določala pogoje morebitnega podaljšanja lokalnih deponij občin pristopnic (Ribnica in Kočevje). Ker se za sofinanciranje izgradnje MBO na tem območju potegujejo 3 lokacije (Špaja dolina, Trebnje in Logatec) morajo upravljavci teh deponij do konca tega meseca na MOP posredovati vso razpoložljivo dokumentacijo, vključno s podpisano pogodbo med občinami. Po pridobitvi vseh podatkov bo MOP predlagal, na kateri lokaciji bo podprl izgradnjo MBO. Zgodba pa je, kot ste že iz teh vrstic prebrali, še precej na začetku in bomo o njej še pisali. marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi javni razpisi 5 Občina Grosuplje objavlja na podlagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2009 (Ur. list RS, št. 25/08, 94/08 in 09/09), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, na podlagi Pravilnika o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Grosuplje za programsko obdobje 2007-2013 (Ur. list RS, št. 65/07) ter Strategije razvoja kmetijstva v občini Grosuplje in Akcijskega načrta za uresničevanje strategije razvoja kmetijstva v občini Grosuplje za obdobje 2009 - 2010, naslednji Javni razpis za dodelitev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v letu 2009. 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je dodeljevanje sredstev pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Grosuplje za leto 2009, in sicer za izvajanje sledečih ukrepov: I/ Skupinske izjeme za kmetijstvo • naložbam v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo (naložbe v kmet. gosp.-posodabljanje kmetijskih gospodarstev, urejanje pašnikov, urejanje kmetijskih zemljišč ter dostopov - melioracije), • varstvo tradicionalnih krajin in stavb, • zaokrožitev kmetijskih zemljišč (menjava kmetijskih zemljišč) in • zagotavljanje tehnične podpore (v okviru organizacij, registriranih za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva in v okviru društvene dejavnosti). II/ Splošna pravila za gospodarstvo - pomoč »de minimis«- dopolnilne dejavnosti • naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov na kmetijskih gospodarstvih in v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih in • zagotavljanje tehnične podpore v okviru dopolnilnih dejavnosti (v okviru organizacij, registriranih za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva in v okviru društvene dejavnosti). 3. Okvirna vrednost razpisanih proračunskih sredstev je za: • naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo: - naložbe v kmetijska gospodarstva -posodabljanje kmetijskih gospodarstev 42.000,00 EUR, - urejanje kmetijskih zemljišč (urejanje pašnikov ter urejanje kmet. zemljišč in dostopov - melioracije) 19.000,00 EUR, • varstvo tradicionalnih krajin in stavb 1.500,00 EUR, • zaokrožitev kmetijskih zemljišč 1.500,00 EUR, • naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov na kmetijskih gospodarstvih in naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih (dopolnilne dejavnosti) 5.000,00 EUR ter • zagotavljanje tehnične podpore 9.500,00 EUR za organizacije, registrirane za zagotavljanje tehnične podpore in • sredstva za zagotavljanje tehnične podpore in delovanje društev na področju kmetijstva 8.800,00 EUR. 4. Upravičenci do sredstev po tem razpisu so: • za ukrepe v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oz. sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju Občine Grosuplje, • za ukrepe v okviru pomoči »de minimis« nosilci kmetijskih gospodarstev in njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo na kmetijskem gospodarstvu v skladu z uredbo, ki določa dopolnilne dejavnosti na kmetijah; kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev ter imeti sedež in kmetijske površine na območju Občine Grosuplje, • za ukrep zagotavljanja tehnične pomoči (v okviru skupinskih izjem in pomoči »de minimis«) registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine in regije (društva na področju kmetijstva) in organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine ali regije. 5. Razpisna področja: I/ SKUPINSKE IZJEME ZA KMETIJSTVO A/ NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA ZA PRIMARNO PROIZVODNJO - v skupni višini 61.000,00 EUR Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Sredstva se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki. Upravičeni stroški: - stroški za pripravo načrtov za novogradnjo in adaptacijo hlevov zaradi prilagajanja novo uvedenim standardom, temelječim na zakonodaji ES, ter drugi splošni stroški, - stroški za nakup materiala za novogradnjo ali adaptacijo hlevov in ureditev izpustov, - stroški storitev v zvezi z novogradnjo ali adaptacijo hlevov in ureditev izpustov, - stroški za nakup in montažo nove in rabljene tehnološke opreme za krmljenje, molžo in izločke, - nakup materiala, opreme in stroški novogradnje pomožnih živinorejskih objektov (gnojne jame, gnojišča, seniki, silosi,.) razen sofinanciranje adaptacije in rekonstrukcije gnojnih jam in gnojišč zaradi izpolnjevanja standarda nitratne direktive, - nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije; - stroški prve postavitve oz. prestrukturiranja obstoječih intenzivnih in ekstenzivnih trajnih nasadov, - nakup zemljišč v zvezi s postavitvijo trajnih nasadov (največ do višine 10 % celotne investicije), - stroški nakupa in postavitve rastlinjakov s pripadajočo opremo; - stroški nakupa in postavitve mrež proti toči, - subvencija obrestne mere kreditov za namene, navedene v prejšnjih alinejah te točke (subvencija obrestne mere v višini 5 % glavnice najetega kredita, vendar največ do višine 1.500,00 EUR). Prednost pri izbiri imajo projekti oz. vloge, ki so vezane na vsebino izobraževanj na področju kmetijstva v letu 2009 (sonaravna prireja mesa in mleka - naložbe v objekte in opremo, namenjene izboljšanju pogojev dela in počutja živali; gozdarstvo - naložbe v opremo, namenjeno varstvu gozdov in varnemu delu v gozdu; čebelarstvo - naložbe v objekte in opremo, namenjene v pridelavo medu). Prednostno se bodo obravnavale tudi vloge prosilcev, ki sredstev za naložbe za posodabljanje kmetijskih gospodarstev še niso koristili. Urejanje pašnikov Sredstva so namenjena urejanju pašnih površin ter podpori pašnemu in kosnemu izkoriščanju travne ruše. Sredstva se dodelijo za: - novogradnjo pašnika ( zemljišče, na katerem se ureja pašnik ne sme biti manjše od 1 ha), - za razširitev obstoječega pašnika (zemljišče ne sme biti manjše od 0,5 ha) ali - za obnovo pašnika, starejšega od 10 let. Upravičeni stroški: - stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregraditev pašnika na pašne čredinke, - stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino, - stroški odstranjevanja skal, zarasti, ravnanje zemljišča, nasipanja (stroški strojnih storitev), - stroški urejanja, obnove in izgradnje dovoznih poti (stroški strojnih storitev in materiala), - splošni stroški (honorarji strokovnjakov in svetovalcev, stroški za študije izvedljivosti, nakupi patentov in licenc). Urejanje kmetijskih zemljišč ter dostopov Sredstva so namenjena izvedbi manjših zemeljskih del, ki ne pomenijo posega v prostor, z namenom izboljšanja rodovitnosti tal oz. pogojev obdelave kmetijskih zemljišč Upravičeni stroški: - stroški izdelave načrta za ureditev zemljišč -stroški odstranjevanja skal, zarasti, ravnanja javni razpisi Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 >zemljišča, nasipanja (stroški strojnih storitev) -stroški urejanja, obnove in izgradnje dovoznih poti (stroški strojnih storitev in porabljenega materiala) stroški nakupa in postavitve opreme za posodobitev namakalnih sistemov pod pogojem, da naložba vodi k zmanjšanju prejšnje porabe vode za najmanj 25 %. Finančne določbe v okviru naložb v kmetijska gospodarstva: - bruto intenzivnost pomoči ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki (OMD) ter 40 % na ostalih območjih, - pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah, - pomoč se ne dodeli za že izvedene investicije oz. aktivnosti razen za sofinanciranjeprojektne dokumentacije, - obresti se sofinancirajo za kredite v višini do 50 % vrednosti naložbe na območjih OMD oz. v višini do 40 %vrednosti naložbe na ostalih območjih, - najmanjši znesek dodeljene pomoči po je 200 EUR, največji pa 10.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto, - v okviru upravičenih stroškov se storitve in material sofinancirata največ do višine 40 % oz. na OMD 50 % vrednosti naložbe oz. investicije, splošni stroški (honorarji arhitektov, inženirjev, svetovalcev, študije izvedljivosti, poslovni načrti patenti in licence idr.) pa največ do višine 10 % vrednosti celotne investicije, ob upoštevanju, da dodeljeni znesek na kmetijsko gospodarstvo na leto za ta ukrep ne sme presegati najvišjega zneska dodeljene pomoči v skladu s prejšnjo alinejo, - najvišji znesek posamezniku iz naslova podpor za naložbe na kmetijsko gospodarstvo ne sme presegati 400.000 EUR oz. 500.000 EUR na območjih OMD v treh letih. B/ VARSTVO TRADICIONALNIH KRAJIN IN STAVB - v višini 1.500,00 EUR Sredstva so namenjena sofinanciranju obnove zgodovinskih znamenitosti, zaščitenih z občinskim odlokom ali vpisanih v register nepremične kulturne dediščine (RDK), in sicer: - za naložbe, namenjene ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine, ki se nahaja na kmetijskih gospodarstvih (arheološke, zgodovinske znamenitosti), za naložbe za varstvo dediščine proizvodnih sredstev na kmetiji, kot so kmetijska poslopja, žage, mlini idr., če naložba ne povzroča povečanja zmogljivosti kmetije. Upravičeni stroški: - stroški za pripravo dokumentacije za rekonstrukcijo (ponovno postavitev) ali obnovo oz. sanacijo objekta (posnetek stanja, arhitekturni in statični načrt), projekt gradnje ali obnove, popis del, konservatorski program, - stroški za nabavo materiala za obnovo, - stroški za izvajanje del. Finančne določbe v okviru varstva tra- dicionalnih krajin in stavb: - bruto intenzivnost pomoči za - neproizvodne objekte do 100 %dejanskih stroškov, - za proizvodna sredstva na kmetijah do 60 % dejanskih stroškov oz. do 75 % na OMD, - dodatna pomoč se lahko odobri v višini do 100 % za pokritje izrednih stroškov, ki nastanejo zaradi porabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah, - najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200 EUR, največji znesek pa 3.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. C/ POMOČ ZA ZAOKROŽITEV ZEMLJIŠČ - v višini 1.500,00 EUR Sredstva so namenjena sofinanciranju stroškov, nastalih z zaokrožitvijo oz. menjavo zemljišč. Namen ukrepa je spodbuditi združevanje kmetijskih zemljišč v večje zaokrožene enote za lažjo in učinkovitejšo ter racionalnejšo rabo zemljišč za kmetijske namene, pri čemer vrednost enega zemljišča ne sme presegati vrednosti drugega za več kot 50 %. Ukrep velja le za tista področja, kjer še ni bil uveden postopek komasacije oz. kjer že tečejo postopki o uvedbi komasacije. Upravičeni stroški: - stroški pravnih in upravnih postopkov. Finančne določbe v okviru pomoči za zaokrožitev zemljišč: - bruto intenzivnost pomoči do 100 % upravičenih stroškov, največji znesek dodeljene pomoči je 1.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. D/ ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE (za organizacije, registrirane za izvajanje tehnične podpore) - v višini 9.500,00 EUR (skupna višina sredstev za tehnično pomoč v okviru skupinskih izjem in pomoč »de minimis« - dopolnilne dejavnosti) Sredstva so namenjena zagotavljanju tehnične podpore za izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu ter svetovanju kmetov in njihovih družin. Izvajalci tehnične podpore so organizacije za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na področju občine ali regije. Upravičenci morajo vlogi priložiti letni program dela. Okvirne teme tehničnih podpor oz. programov: - kmečka tržnica: seznanjanje z zakonodajo, ki ureja prodajo kmetijskih pridelkov doma in na tržnici (seznanitev potencialnih ponudnikov za prodajo tržnih viškov), - sonaravna pridelava mesa (govedoreja, drobnica, konjereja): izboljšanje znanja kmetov na področju tehnologij sonaravne reje (izbor pasem, prednost paše ...), - sonaravni način prireje mleka: prehrana krav molznic, načrtovanje bilance krme in računanje krmnih obrokov ... , - pridelava krmnih rastlin in zagotavljanje prehranske vrednosti zaradi ohranjanja njivskih površin: sredstva za varstvo rastlin, njihova pravilna uporaba in pravilna uporaba škropilnih agregatov, - gospodarno upravljanje s kmetijskimi zemljišči: varstvo gozdov, varno delo v gozdu, pogozdovanje ., Vzpostavitev sožitja med kmetijstvom, čebelarstvom in gozdarstvom: pomen čebelarstva za kmetijstvo, nevarnosti za čebele, ravnanje v času zatiranja s FFS,... Upravičeni stroški: - strošek organiziranja programov izobraževanj oz. usposabljanj (stroški predavanj, demonstracij, tečajev, delavnic idr.), - honorarji za svetovalne storitve. Finančne določbe v okviru zagotavljanja tehnične podpore: - bruto intenzivnost pomoči do 100 % upravičenih stroškov, - pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem, - kadar je tehnična pomoč namenjena upravičencem za dejavnost predelave in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov, se upoštevajo določila pravil »de minimis« za gospodarstvo, Največji upravičeni strošek je za organizacije do 5.000,00 EUR/program letno. E/ ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE V OKVIRU DRUŠTVENE DEJAVNOSTI in ZA DELOVANJE DRUŠTEV (za registrirana stanovska in interesna združenja in zveze - društva na področju kmetijstva) - v višini 8.800,00 EUR Sredstva so namenjena zagotavljanju tehnične podpore, in sicer: - izobraževanju in usposabljanju kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu ter izvajanju različnih aktivnosti v okviru društvene dejavnosti (programi društev na področju kmetijstva). Izvajalci tehnične podpore so registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na področju občine ali regije. Upravičenci morajo vlogi priložiti letni program dela. Upravičeni stroški: - strošek organiziranja programov izobraževanja oz. usposabljanja, - honorarji za svetovalne storitve, - na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih, stroški udeležbe, potni stroški, stroški izdaje publikacij, najemnine razstavnih prostorov, simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca,stroški publikacij, katalogov, spletišč (kritje stroškov priprave in tiska katalogov in kritje stroškov vzpostavitve internetne strani). Finančne določbe v okviru zagotavljanja marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi javni razpisi tehnične podpore: - bruto intenzivnost pomoči do 100 % upravičenih stroškov, - pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem, - kadar je tehnična pomoč namenjena upravičencem za dejavnost predelave in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov, se upoštevajo določila pravil »de minimis« za gospodarstvo, Največji upravičeni strošek je za društvo do 2.000,00 EUR/program letno. II/ SPLOŠNA PRAVILA ZA GOSPODARSTVO - POMOČ »DE MINIMIS« A/ NALOŽBE V PREDELAVO IN TRŽENJE KMETIJSKIH PROIZVODOV IN V NEKMETIJSKE DEJAVNOSTI NA KMETIJSKIH GOSPODARSTVIH (dopolnilne dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih) - v skupni višini 8.700,00 EUR Sredstva so namenjena naložbam v dopolnilne dejavnosti na kmetijah, kamor sodijo: - predelava primarnih kmetijskih in gozdarskih proizvodov ter njihove trženje in naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetijah (opravljanje turistične dejavnosti na kmetiji, dejavnosti in storitve, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, prodaja drugih izdelkov, izdelanih na kmetiji, pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji, kompostiranje organskih snovi, socialne storitve na kmetijah (terapevtske storitve, učne kmetije, oskrba starostnikov na domu, nadomeščanje kmeta na gospodarstvu ...), opravljanje uslužnostnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih oz. storitve, ki zagotavljajo višjo kakovost življenja na podeželju. Upravičeni stroški: - stroški priprave oz. izdelave projektne dokumentacije za novogradnjo ali adaptacijo prostorov za izvajanje dopolnilne dejavnosti ali trženja kmetijskih proizvodov, - nakup materiala za izgradnjo ali obnovo prostorov za izvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih, - nakup nove in rabljene opreme in naprav ter tehnoloških postopkov za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih, - stroški storitev v zvezi z izgradnjo ali montažo opreme v okviru izvajanja dopolnilne dejavnosti, Subvencija obrestne mere kreditov za namene, navedene v prejšnjih alinejah te točke (subvencija obrestne mere v višini 5 % glavnice najetega kredita, vendar največ do višine 1.500,00 EUR). Finančne določbe v okviru naložb v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov in v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih (dopolnilne dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih): - bruto intenzivnost pomoči za naložbe ne sme presegati 50 % upravičenih stroškov na območjih OMD ter 40 % na ostalih območjih,če ni v nadaljevanju drugače določeno, - pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah, - pomoč za naložbe se ne dodeli za že izvedene aktivnosti, - obresti se sofinancirajo v višini do 50 % vrednosti naložbena OMD oz. do 40 % vrednosti naložbena ostalih območjih, - v primeru, da prosilec zaproša za subvencijo obrestne mere za naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, mora izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dejavnosti in dejavnost opravljati na kmetijskem gospodarstvu še vsaj naslednjih 5 let po pridobitvi sredstev iz naslova subvencije obrestne mere, - v primeru, da je prosilec iz prejšnje alineje začetnik in še nima pridobljene dokumentacije o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, mora vlogi priložiti registracijo ter si najkasneje v dveh letih od dneva pridobitve sredstev pridobiti ustrezno dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev; v primeru, če v roku dveh let ne izpolni pogojev za opravljanje dejavnosti in si ne pridobi ustrezne dokumentacije pristojnega organa, mora vrniti vsa nakazana sredstva od dneva nakazila do dneva vračila z zakonitimi zamudnimi obrestmi, - najmanjši znesek dodeljene pomoči za naložbe je 200 EUR, največji pa 10.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto, - v okviru upravičenih stroškov tega ukrepa se delo in material sofinancirajo največ do višine 40 % vrednosti naložbe oz. investicije, splošni stroški (honorarji inženirjev, svetovalcev, študije izvedljivosti, idr.) pa največ do višine 10 % vrednosti celotne investicije, ob upoštevanju, da dodeljeni znesek na kmetijsko gospodarstvo na leto za ta ukrep ne sme presegati najvišjega zneska dodeljene pomoči v skladu s prejšnjo alinejo, skupna pomoč »de minimis«, dodeljena podjetju oz. kmetijskemu gospodarstvu, ne sme presegati 200.000 EUR bruto oz. 100.000 EUR v cestnoprometnem sektorju v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Prednost pri izbiri imajo projekti oz. vloge, ki so vezane na vsebino izobraževanj na področju kmetijstva v letu 2009 (kmečka tržnica - naložbe v objekte in opremo, namenjeno predelavi in prodaji primarnih kmetijskih proizvodov (meso, mleko); čebelarstvo - naložbe v objekte in opremo, namenjeno v predelavi medu). Prednostno se bodo obravnavale tudi vloge prosilcev, ki sredstev za naložbe v dopolnilne dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih še niso koristili. B/ ZAGOTAVLJANJE TEHNIČNE PODPORE (za organizacije, registrirane za izvajanje tehnične podpore) - v višini 9.500,00 EUR (skupna višina sredstev za tehnično pomoč v okviru skupinskih izjem in pomoč »de minimis«) Okvirne teme tehničnih podpor oz. programov: - kmečka tržnica: seznanjanje z zakonodajo, ki določa pogoje za predelavo kmetijskih pridelkov (dopolnilna dejavnost na kmetiji) in prodajo izdelkov doma in na tržnici (seznanitev potencialnih ponudnikov za prodajo tržnih viškov in izdelkov). Vsa ostala določila so enaka določilom točke D/ Skupinske izjeme za kmetijstvo. Višina dodeljenih sredstev je ob upoštevanju navedenih finančnih določb in ostalih pogojev v okviru posameznega ukrepa odvisna tudi od višine razpisanih sredstev in števila vlog prosilcev. 6. Vsebina vloge (obvezne priloge) in navodila za izpolnitev vloge v okviru posameznega ukrepa so navedeni v razpisni dokumentaciji oz. na obrazcih vloge, ki jo prosilci dobijo na sedežu Občine Grosuplje, Taborska c. 2, 1290 Grosuplje, ali na internetni strani občine na naslovu http://www.grosuplje.si/. 7. Merilo za dodelitev sredstev ob upoštevanju pogojev razpisa je popolna vloga. 8. Rok vložitve prošenj za dodelitev sredstev za sofinanciranje ukrepov na področju kmetijstva v letu 2009 je 17. 4. 2008 ne glede na vrsto dostave. Prosilci vložijo prošnje na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo vse dodatne informacije pri ge. Martini Cingerle, razpisno dokumentacijo oz. obrazce pa lahko dobijo na vložišču Občine Grosuplje ali internetni strani občine na naslovu, navedenem v 6. točki tega razpisa. Vloge morajo biti dostavljene v zapečateni kuverti, kuverta pa mora biti označena z »NE ODPIRAJ - "pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v letu 2009"«. 9. Odpiranje vlog bo v torek 21. 4. 2009, od 8. ure dalje, v sobi št. 31 na Občini Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje. 10. O dodelitvi sredstev upravičencem po tem razpisu bo odločeno s sklepom najkasneje v 20-ih dneh od poteka roka za vložitev prošenj. Sklep bo prosilcem posredovan v 8-ih dneh po sprejemu. 11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in dobitniki sredstev pomoči bodo urejena s pisno pogodbo. Šifra zadeve: 430-7/2009 Datum: 9. 3. 2009 Občina Grosuplje župan Janez Lesjak javni razpisi Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 109/08), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, 101. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB1), Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini Grosuplje (Uradni list RS št. 51/05 in 14/06) ter v skladu s Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS, št. 93/05) Javni razpis za zbiranje predlogov programov in projektov izvajalcev na področju kulture v letu 2009 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je: A.) sofinanciranje oz. financiranje programov oz. projektov na naslednjih področjih: - gledališkem, - glasbenem, - folklornem in plesnem, - likovnem in - literarnem področju. B.) Nagrajevanje najuspešnejših izvajalcev kulturnih projektov in programov. 3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo izvajalci, ki so v skladu z 58. in 62. čl. Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB1) do tega upravičeni; to so pravne osebe, ki so ustanovljenezaopravljanjedejavnostivkulturi, - Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d,o.o. O PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih), - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov, - pridobitev gradbenega dovoljenja, - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča. =5 ČE STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI, NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaSe hiše, - za vpis etažne lastnine. NAJDETE NAS na Taborski cesti 3 v Grosupljem tn na telefonskih številkah 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333 so splošno koristne ter niso javni zavodi oz. če so, se njihovi kulturni programi ne financirajo kot javni kulturni programi in imajo sedež v občini Grosuplje, in posamezniki. To so: kulturna društva in ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost, zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo društva, - javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja za program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda, - zavodi, gospodarske družbe in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v kulturi, če kandidirajo z neprofitnim programom oz. projektom, ustanove in skladi, ki so ustanovljeni za opravljanje dejavnosti v kulturi in so neprofitni, samostojni kulturni ustvarjalci, katerih dosedanje delo potrjujejo javno priznani uspehi oz. so na enem od opisanih področij ustvarili zaključen projekt in so vpisani v razvid samostojnih ustvarjalcev pri ministrstvu za kulturo. Kulturna društva, ki so vključena v Zvezo kulturnih društev Grosuplje, kandidirajo s svojimi programi oz. projekti preko zveze. 4. Splošni razpisni pogoji: • nepridobiten značaj programa oz. projekta in • dostopnost programa oz. projekta občinstvu. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji programov oz. projektov: da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti in imajo sedež v občini Grosuplje, - da imajo urejeno dokumentacijo in evidenco o članstvu in o opravljanju svoje dejavnosti, da so v preteklih letih izpolnjevali pogodbene obveznosti, če so prejeli sredstva iz proračuna Občine Grosuplje, samostojni kulturni ustvarjalci morajo imeti stalno prebivališče v občini Grosuplje. Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisnih obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji dejavnosti oz. odločbo o statusu (samostojni ustvarjalci na področju kulture). 5. Merila za vrednotenje programov in projektov: v skladu s pravilnikom in navedena v razpisni dokumentaciji. Merila za izbor najuspešnejših izvajalcev: vidni dosežki na področju kulturne dejavnosti-več v razpisni dokumentaciji. 6. Okvirna vrednost razpisanih sredstev po posameznih razpisnih področjih: A.) 1. razpisno področje: programi kulturnih društev, okvirna vrednost 75.000 EUR, 2. razpisno področje: kulturni projekti: 20.000 EUR B) razpisno področje: nagrajevanje najuspešnejših izvajalcev na področju kulturnih dejavnosti, do 10 % sredstev iz razpisnega področja 1A) in nerealizirana sredstva iz razpisnega področja 2 A). 7. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2009. Sredstva za nagrajevanje najuspešnejših izvajalcev na področju kulturne dejavnosti bodo dodeljena v mesecu decembru 2009. 8. A.) Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene do petka, 17. 4. 2009, do 9. ure na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca Koželj) in dvignejo razpisne obrazce na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »PROGRAMI KULTURNIH IZVAJALCEV, NE ODPIRAJ - VLOGA«, oz. z oznako »KULTURNI PROJEKTI, NE ODPIRAJ - VLOGA«. B.) Vloge za dodelitev sredstev za najuspešnejše izvajalce na področju kulturnih dejavnosti morajo biti popolne, zbirale pa se bodo do ponedeljka, 9. 11. 2009 na naslovu: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca Koželj) in dvignejo razpisne obrazce na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »IZBOR NAJUSPEŠNEJŠIH IZVAJALCEV NA PODROČJU KULTURNIH DEJAVNOSTI, NE ODPIRAJ - VLOGA«. 9. Odpiranje vlog za izbor kulturnih programov in projektov bo v sredo, 22. 4. 2009, ob 8. uri, v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. Odpiranje vlog za izbor najuspešnejših izvajalcev na področju kulturnih dejavnosti bo v sredo, 11. 11. 2009, ob 8. uri, v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 10. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 30 dneh od dneva odpiranja vlog, glede izbora najuspešnejših izvajalcev pa v decembru 2009. 11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredila s pisno pogodbo. Št.: 430-0001/9 Datum: 25. 3. 2009 Občina Grosuplje župan Janez Lesjak • • • • marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi javni razpisi 9 Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 109/08), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, 101. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB1), Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini Grosuplje (Uradni list RS št. 51/05 in 14/06) ter v skladu s Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS, št. 93/05) Javni poziv za zbiranje predlogov za zagotavljanje skupnih pogojev dela in koordiniranega delovanja izvajalcev na področju kulture v občini Grosuplje v letu 2009 Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. Predmet javnega poziva je sofinanciranje oz. financiranje programov oz. projektov, ki zagotavljajo usklajeno in koordinirano delovanje posameznih izvajalcev na kulturnem področju in zagotavljajo uresničevanje javnega interesa na področju kulturne dejavnosti v občini Grosuplje, in sicer na naslednjih področjih: - organizacija administrativnega, finančnega in računovodskega servisa skupnih nalog društev, - koordinacija kino dejavnosti, - organizacija poklicnih gostovanj v občini Grosuplje, - organizacija revij in srečanj izvajalcev kulturnih programov in projektov, - organizacija in koordinacija skupnih prireditev in akcij, ki so posebnega pomena za občino - prireditve ob ključnih praznikih, - izobraževanje izvajalcev kulturnih programov in projektov, - izobraževanje starejših. Na javnem razpisu lahko sodelujejo izvajalci, ki so v skladu z 58. in 62. čl. Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB1) do tega upravičeni; to so pravne osebe, ki so ustanovljeneza opravljanjedejavnostiv kulturi, so splošno koristne ter niso javni zavodi oz. če so, se njihovi kulturni programi ne financirajo kot javni kulturni programi in imajo sedež v občini Grosuplje, in posamezniki. To so: - kulturna društva in ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost, - zveze kulturnih društev, ki jih ustanovijo društva, - javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja za program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda, - zavodi, gospodarske družbe in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v kulturi in so neprofitni, - ustanove in skladi, ki so ustanovljeni za opravljanje dejavnosti v kulturi in so neprofitni, - samostojni kulturni ustvarjalci, katerih dosedanje delo potrjujejo javno priznani uspehi oz. so na enem od opisanih področij ustvarili zaključen projekt in so vpisani v razvid samostojnih ustvarjalcev pri ministrstvu za kulturo. Splošni razpisni pogoji: • nepridobiten značaj programov oz. projektov, ■ delna ponudba ni možna, ponudba mora biti skupna za vsa vsebinska področja. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji programov oz. projektov: - da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti in imajo sedež v občini Grosuplje, - da imajo urejeno dokumentacijo in evidenco o opravljanju svoje dejavnosti, ki jo opravljajo na neprofitni osnovi, - da imajo zagotovljene strokovne kadrovske in prostorske pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet javnega poziva, - da so v preteklih letih izpolnjevali pogodbene obveznosti, če so prejeli sredstva iz proračuna Občine Grosuplje, - samostojni kulturni ustvarjalci morajo imeti stalno prebivališče v občini Grosuplje. Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisnih obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji dejavnosti oz. odločbo o statusu (samostojni ustvarjalci na področju kulture). Vloge bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo za sofinanciranje predlagala le tiste predloge, ki bodo v celoti ustrezali vsem pogojem in merilom tega poziva. Merila za vrednotenje programov in projektov: v skladu s pravilnikom o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini in navedena v razpisni dokumentaciji. Vrednost razpisanih sredstev je: do 182.060 EUR, razpisno področje je enotno. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2009. Razpisni rok: javni poziv se prične v četrtek, 26. 3. 2009, in zaključi s petkom, 17. 4. 2009, oz. s porabo sredstev. Vloge bodo v okviru tega roka obravnavane po času prispetja. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene najkasneje do petka, 17. 4. 2009, do 9. ure (oz. do porabe sredstev) na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca Koželj) in dvignejo razpisne obrazce na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »ZAGOTAVLJANJE SKUPNIH POGOJEV DELA IZVAJALCEV NA PODROČJU KULTURE, NE ODPIRAJ - VLOGA«. Strokovna presoja pravočasnih, popolnih vlog bo v skladu s pravilnikom o sofinanciranju kulturnih dejavnosti opravljena po vrstnem redu prispetja predlogov, do porabe sredstev. Prosilci bodo o izidu javnega poziva obveščeni v 30 dneh od dneva obravnave vlog. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredila s pisno pogodbo. Št.: 430-0002/09 Datum: 25. 3. 2009 Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak SAMQJ3LAČNIŠ;KA ZOBNA ORDINACIJA v QeMm «lifllm Soštjaneie m igu PRENADENT D.O.O. vas vabi in vam ponuja estetsko sanacijo zobovja s plombami, prevlekami iz najkvalitetnejšega porcelana, implantanti ter protezami, beljenja in vse preventivne posege pri odraslih in otrocih, Stebli i^iSOUČiNitK© ML© t lasIMKIOA iiiliMA Naročanje po telefonu 040 / 934 000 vsak delavnik med 8. in 18. uro • • • • 10 javni razpisi Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 109/08), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, 101. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07-UPB1), Pravilnika o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini Grosuplje (Uradni list RS št. 51/05 in 14/06) ter v skladu s Pravilnikom o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS, št. 93/05) Javni poziv za zbiranje predlogov za izbor kulturnih projektov na področju nakupa opreme za potrebe ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Grosuplje v letu 2009 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega poziva je sofinanciranje oz. financiranje projektov na naslednjih področjih: - nakup in vzdrževanje opreme za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Sofinancira se nakup opreme, ki je nujno potrebna za delovanje predlagatelja oz. za kakovostnejšo izvedbo ljubiteljske kulturne dejavnosti. 3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo: kulturna društva in zveze kulturnih društev, registrirana kot pravne osebe, s sedežem v občini Grosuplje. 4. Splošni razpisni pogoji: • nepridobiten značaj projekta, • oprema mora ostati v lasti društva. Pogoji, kijih morajo izpolnjevati prijavitelji projektov: - da imajo urejeno dokumentacijo in evidenco o opravljanju svoje dejavnosti, ki jo opravljajo na neprofitni osnovi, - da imajo zagotovljena denarna sredstva v višini najmanj 50 % upravičenih stroškov realizacije projekta. - da so v preteklih letih izpolnjevali pogodbene obveznosti, če so prejeli sredstva iz proračuna Občine Grosuplje, - da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti in imajo sedež v občini Grosuplje (velja za drugo razpisno področje). Vsi prijavitelji se morajo prijaviti na razpisnih obrazcih in priložiti: dokazilo o registraciji dejavnosti. Vloge bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo za sofinanciranje predlagala le tiste predloge, ki bodo v celoti ustrezali vsem pogojem in merilom tega poziva. 5. Merila za vrednotenje projektov: v skladu s pravilnikom o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini in navedena v razpisni dokumentaciji. 6. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je: 4.500,00 EUR. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2009. 7. Razpisni rok: javni poziv se prične v četrtek, 26. 3. 2009, in zaključi s petkom, 17. 4. 2009 oz. s porabo sredstev. Vloge bodo v okviru tega roka obravnavane po času prispetja. 8. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene najkasneje do petka, 17. 4. 2009, do 9. ure ( oz. do porabe sredstev) na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 G rosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Mojca Koželj) in dvignejo razpisne obrazce na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »OPREMA ZA KULTURNE IZVAJALCE, NE ODPIRAJ - VLOGA«. 9. Strokovna presoja pravočasnih, popolnih vlog bo v skladu s pravilnikom o sofinanciranju kulturnih dejavnosti opravljena po vrstnem redu prispetja predlogov, do porabe sredstev. 10. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 30 dneh od dneva obravnave vlog. 11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredila s pisno pogodbo. Številka: 430-0003/09 Datum: 25. 3. 2009 Občina Grosuplje, Janez Lesjak Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 109/08), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07) , ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, in Pravilnika o vrednotenju programov društev in organizacij na področju socialno humanitarnih in ostalih neprofitnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 38/05, 14/06 in 112/07) Javni razpis za sofinanciranje programov društev in zvez v letu 2009 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje oz. financiranje: • programov društev in zvez z namenom spodbujati delovanje društev in zvez, ki izvajajo dejavnosti in naloge, pomembne za raznoliko in kvalitetno družbeno življenje občanov, in socialni razvoj občine, • programov na področju dela z mladimi (preventivni programi za mlade, informiranje, svetovanje, sodelovanje med mladimi, povezovanje mladinskih organizacij, organiziranje prostega časa otrok in mladine, prireditve za mlade ipd.). 3. Cilj javnega razpisa je zagotoviti podporo: • socialni, zdravstveni in humanitarni dejavnosti, • skrbi za dejavnosti upokojencev, • preventivni dejavnosti za mlade, • dejavnosti na drugih področjih (informiranje, svetovanje, področje vzgoje in izobraževanja, skrb za tradicijo). 4. Na javnem razpisu lahko sodelujejo organizacije, ki imajo sedež v občini Grosuplje oz. se njihova dejavnost odvija v občini Grosuplje: • društva, • zveze, • druge organizacije, ki so v skladu s pravilnikom o vrednotenju neprofitnih programov do tega upravičene. Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisanih obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji dejavnosti. 5. Merila za ocenjevanje predlogov programov so: • • • • marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi javni razpisi 11 >1. OBSEG IN KVALITETA PROGRAMA V LETU 2009: (do 60) • jasnost postavljenih ciljev in skladnost s predmetom razpisa od 0 do 50 točk • nedvoumna opredelitev ciljne skupine uporabnikov od 0 do 5 točk • sodelovanje članov in prostovoljcev pri izvedbi programa od 0 do 5 točk 2. LETA DELOVANJA od 0 do 10 točk 3. ŠTEVILO ČLANOV od 0 do 20 točk 4. REALNA FINANČNA KONSTRUKCIJA od 0 do 10 točk Skupaj možnih: 100 točk 6. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je: - 1. razpisno področje : programi društev, zvez in drugih organizacij, ki delujejo na področju socialne, zdravstvene in humanitarne ter druge neprofitne dejavnosti 25.600 EUR - 2. razpisno področje: i nteresne dejavnosti mladih: - programi na področju preventivne dejavnosti za mlade 4.000 EUR - programi na področju rekreativne dejavnosti za mlade 11.200 EUR 7. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2009. 8. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene do petka 17. 4. 2009 do 9. ure na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Koželj Mojca) in dvignejo razpisne obrazce na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako RAZPIS PROGRAMI DRUŠTEV IN ZVEZ » NE ODPIRAJ - VLOGA « oz. z oznako »RAZPIS- INTERESNE DEJAVNOSTI MLADIH - NE ODPIRAJ- VLOGA«. 9. Odpiranje vlog bo v ponedeljek, 20. 4. 2009, ob 9. uri, v sejni sobi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 10. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 30 dneh od dneva odpiranja vlog. 11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredile s pisno pogodbo. Št.: 430-0005/09 Datum: 25. 3. 2009 Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 109/08), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, (Uradni list RS, št. 50/07), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, in Pravilnika o vrednotenju programov društev in organizacij na področju socialno humanitarnih in ostalih neprofitnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 38/05, 14/06 in 112/07) Javni poziv za sofinandranjeosnovnedejavnostidruštev in zvez in projektov pokroviteljstva Občine Grosuplje v letu 2009 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega poziva je sofinanciranje oz. financiranje: - osnovne, redne dejavnosti društev in zvez, ki delujejo na področju socialne, zdravstvene, humanitarne in druge neprofitne dejavnosti (stroški najemnin, elektrike, telekomunikacij, komunalnih storitev, stroški dela, ipd.), - projektov, katerih pokrovitelj bo Občina Grosuplje (jubilejni dogodki, večji, za občino pomembni projekti društev). Cilj javnega poziva je zagotoviti razvoj dejavnosti in projektov, ki so v interesu Občine Grosuplje oz. njenih občanov. 3. Na javnem pozivu lahko sodelujejo organizacije, ki imajo sedež v občini Grosuplje oz. se njihova dejavnost v večji meri izvaja v občini Grosuplje: • društva, • zveze, • druge organizacije, ki so v skladu s pravilnikom o vrednotenju neprofitnih programov do tega upravičene. Organizacije, ki kandidirajo za dodelitev sredstev za osnovno dejavnost, morajo praviloma kandidirati tudi na razpisu za programska sredstva občine. O izjemah v skladu z določili pravilnika in na predlog strokovne komisije odloči župan. Fizične osebe niso upravičene do dodelitve sredstev, razen v primeru, če kandidirajo s projekti, ki ustrezajo določilom pravilnika o vrednotenju neprofitnih programov v Občini Grosuplje in se ti projekti ocenijo kot izjemnega pomena za občino. Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisanih obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji dejavnosti. 4. Merila za ocenjevanje predlogov so: 1. ustrezen obseg kakovostnega programa (število izvedenih projektov v preteklih dveh letih), 2. pomen dejavnosti izvajalca za Občino Grosuplje, 3. neprofitnost dejavnosti izvajalca, 4. uravnotežena in realna shema odhodkov in prihodkov. Vloge bo ocenjevala strokovna komisija, ki bo za sofinanciranje predlagala le tiste predloge, ki bodo v celoti ustrezali vsem pogojem in merilom tega poziva. 5. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je: - 1. razpisno področje: redna dejavnost društev in zvez, ki delujejo na področju socialne, zdravstvene, humanitarne in druge neprofitne dejavnosti 10.800,00 EUR - 2. razpisno področje: projekti, katerih pokrovitelj bo Občina Grosuplje 14.100,00 EUR. 6. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2009. 7. Razpisni rok: javni poziv se prične v četrtek, 26. 3. 2009, in zaključi v ponedeljek, 22. 6. 2009 oz. s porabo sredstev. Vloge bodo v okviru tega roka obravnavane po času prispetja. 8. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti popolne in dostavljene najkasneje do ponedeljka, 22. 6. 2009, do 9. ure oz do porabe sredstev na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije (Koželj Mojca) in dvignejo obrazce javnega poziva na vložišču. Vloge morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »POZIV- DEJAVNOST DRUŠTEV IN ZVEZ, NE ODPIRAJ - VLOGA« oz. z oznako »POZIV- PROJEKTI POKROVITELJSTVA OBČINE, NE ODPIRAJ - VLOGA«. 9. Strokovna presoja pravočasnih, popolnih vlog bo v skladu s pravilnikom o vrednotenju neprofitnih programov enkrat mesečno oz. po potrebi, po vrstnem redu prispetja predlogov, do porabe sredstev. 10. Prosilci bodo o izidu javnega poziva obveščeni v 30 dneh od dneva obravnave vlog. 11. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredile s pisno pogodbo. Št.: 430-0004/09 Datum: 25. 3. 2009 Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak • • • • 12 javni razpisi Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Občina Grosuplje objavlja na podlagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2009 (Ur. list RS, št. 25/08, 94/08 in 09/09) in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 50/07), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, Javni razpis za sofinanciranje delovanja in programov izvajalcev na področju turizma ter urejanje turističnih točk v letu 2009 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje delovanja in programov oz. projektov izvajalcev na področju turizma v letu 2009 ter urejanje naslednjih turističnih točk: Magdalenska gora, Tabor Cerovo, Županova jama, območje Kopanja s studenčkom, okolica Boštanja vključno z ostanki gradu in Grosupeljska pešpot. V okviru delovanja oz. redne dejavnosti se izvajalcem na področju turizma sofinancirajo stroški najemnin, elektrike, telekomunikacije, komunalnih storitev, stroški materiala in dela po pogodbah, stroški za aktivnosti, ki jih društva izvajajo v okviru opravljanja svoje redne dejavnosti in ne spadajo v posamezne projekte društva idr. V okviru programov (projektov) izvajalcev na področju turizma pa se sofinancirajo: • organizacije različnih prireditev, srečanj, razstav idr., • promocije turistične ponudbe (prospekti, letaki, oglaševanja ...), • akcije urejanja okolja (urejanje nasadov in košnja, čiščenje odpadkov, redna vzdrževalna dela na objektih in napravah, namenjenih turistični dejavnosti idr.), razen urejanja oz. vzdrževanja naslednjih turističnih točk: Magdalenska gora, Tabor Cerovo, Županova jama, območje Kopanja s studenčkom, okolice Boštanja vključno z ostanki gradu in vzdrževalna dela na Grosupeljski pešpoti ter • izvedbe drugih projektov v okviru razvoja in promocije turizma. V okviru urejanja turističnih točk, navedenih v prvem odstavku te točke, se sofinancira: • odstranjevanje zaraščenosti ob poteh, parkiriščih in v okolici objektov, • košnja trave in čiščenje odpadnega listja, • redno pobiranje odpadkov v okolici turističnih točk, • označevanje sprehajalnih poti po potrebi, • nameščanje košev za odpadke in redno odnašanje oz. čiščenje košev, • po potrebi nameščanje in zamenjava klopi, idr.. 3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo turistična zveza in turistična oz. druga društva, ki se ukvarjajo s turistično ponudbo na področju občine Grosuplje in skrbijo za urejenost katere od turističnih točk, navedenih v 2. točki tega razpisa. Društva morajo imeti sedež v občini Grosuplje in v skladu z odločbo o vpisu v register društev pri Upravni enoti Grosuplje izvajati programe na področju razvoja turizma, dejavnost izvajalcev pa mora biti nepridobitnega značaja. Prosilci, ki na podlagi razpisa zaprošajo za dodelitev sredstev za sofinanciranje delovanja, morajo kandidirati tudi za dodelitev sredstev za izvajanje programov oz. projektov na področju turizma v letu 2009. 4. Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisnih obrazcih in priložiti fotokopijo odločbe o vpisu v register Društev pri Upravni enoti Grosuplje. Merilo za dodelitev sredstev za sofinanciranje delovanja prosilca je poraba sredstev za namen kritja stroškov osnovne dejavnosti v preteklem letu, kar prosilci navedejo na vlogi in priložijo natančno specifikacijo stroškov za preteklo leto. Merila za ocenjevanje predlogov programov so opredeljena v razpisni dokumentaciji. V okviru urejanja turističnih točk se kot merilo za dodelitev sredstev upošteva obseg in vrste del, ki bi jih bilo potrebno opraviti, da je točka primerna za turistične oglede, kadrovske zmožnosti in oprema za izvedbo del in izpolnjevanje pogodbenih obveznosti z občino v preteklih letih. Pred dodelitvijo sredstev bo komisija opravila ogled turističnih točk. 5. Okvirna vrednost razpisanih sredstev za delovanje in programe je do 19.000,00 EUR, za urejanje turističnih točk pa do 6.000,00 EUR. 6. Dodeljena sredstva mora upravičenec porabiti do konca leta 2009. 7. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti dostavljene do petka, 17. 4. 2009, na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije pri ge. Martini Cingerle. Razpisne obrazce zainteresirani lahko dvignejo na vložišču Občine Grosuplje ali internetni strani občine na naslovu http://www.grosuplje. si/. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »NE ODPIRAJ - delovanje in projekti na področju turizma v letu 2009«. 8. Odpiranje vlog bo v torek, 16. 5. 2009, ob 10. uri, v sobi št. 31 Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje. 9. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 25- ih dneh od dneva odpiranja vlog. 10. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izvajalci na področju turizma bodo urejena s pogodbo. Šifra zadeve: 430-8/2009 Datum: 9. 3. 2009 Javno naznanilo Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta »PRI POŠTI« bo potekala v času od 1. APRILA do 30. APRILA 2009 v prostorih Občine Grosuplje in KS Grosuplje. V času javne razgrnitve bo organizirana javna razprava v veliki sejni sobi (5. nadstropje) Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje, v SREDO, dne 15. APRILA 2009, ob 17. uri. Vse zainteresirane pravne in fizične osebe lahko v času javne razgrnitve podajo pisne ali ustne pripombe na zapisnik na sedežu KS Grosuplje ali Uradu za prostor Občine Grosuplje, oziroma na zapisnik javne razprave. Vabljeni! Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak marec - 3 / 200g Grosupeljski odmevi aktualno Biologija komarjev Komarji so ena najbolj prilagodljivih in uspešnih skupin žuželk na svetu. Znanih je okoli 3500 vrst, od katerih jih tri četrtine živi v tropih in subtropih. Z oddaljevanjem od tropskih krajev se število vrst naglo zmanjšuje in doseže najmanjše število na arktičnem območju. V Evropi živi okoli 120 vrst komarjev, vendar je, kljub nizki vrstni pestrosti, ob ugodnih pogojih število osebkov posamezne vrste ponekod izjemno veliko. Biologija in življenjski krog Vsaka vrsta komarja živi v specifičnem habitatu, ima značilne vzorce obnašanja in se hrani na specifičnih gostiteljih. Kljub tem razlikam je vsem vrstam skupno, da je njihov razvoj sestavljen iz štirih stopenj: jajčeca, ličinke, bube in odraslega osebka. Trajanje vsake stopnje je odvisno od vrste in temperature. Nekatere vrste lahko življenjski krog zaključijo že v štirih dnevih, druge pa za to potrebujejo en mesec ali več. Jajčeca Mnogo vrst komarjev odlaga svoja jajčeca na površino stoječih celinskih voda. Tip stoječe vode, v katerega bo samica komarja odložila jajčeca, je odvisen od vrste komarja. V habitatih, kot so jezera, potoki in ribniki, kjer so prisotni plenilci, kot so ribe in ličinke kačjih pastirjev, ličinke komarjev običajno niso prisotne. Kljub temu pa obstaja še veliko habitatov, kjer plenilcev ni in se komarji v njih razmnožujejo nemoteno. To so mokrišča, barja, poplavna območja, jarki, začasni bazeni, mlake ter manjši habitati, kot so drevesne luknje, stare gume, igrače, podstavki cvetličnih lončkov... Jajčeca lahko komarjeve samice odložijo neposredno na vodno površino, na rob vodnega zadrževalnika malo nad vodni nivo ali pa na vlažno zemljo. Jajčeca odložijo posamično ali v skupkih. Primer komarjev, ki jajčeca odlagajo na vodno površino, so komarji iz rodov Culex in Culiseta. Samice komarjev iz teh rodov jajčeca odlagajo v skupkih po 100 do 300. Tak skupek jajčec tvori splav, ki plava na vodi. Iz jajčec se v roku enega do dveh dni izležejo komarjeve ličinke. Komarji iz rodov Aedes in Ochlerotatus ponavadi odlagajo jajčeca na vlažno zemljo ali na rob posod in iz njih se ličinke izležejo šele, ko jih preplavi voda. Njihova jajčeca so odporna na izsušitev ter na zelo nizke temperature in pogosto prezimijo. Iz njih se spomladi ob vlažnem in toplem vremenu izležejo ličinke. Katja Kalan Ličinke Ličinke se neprestano hranijo, saj rast zahteva veliko energije. So filtratorji, ki se hranijo z vsem, kar je dovolj majhno: algami, planktonom, glivami in bakterijami ter drugimi mikroorganizmi in organskim drobirjem. Nekatere vrste so celo plenilci ličink drugih vrst komarjev. Ličinke med razvojem intenzivno rastejo, pri čemer se štirikrat levijo. Proti koncu zadnje stopnje ličinke se prenehajo hraniti in se preobrazijo v bubo. Stopnja ličinke običajno traja od štiri do štirinajst dni. Bube Buba je lažja od vode in običajno lebdi pod vodno gladino. Komar se na stopnji bube ne prehranjuje, vendar to ni neaktivna stopnja. Ko zazna premikanje ali spremembe v svetlobi, se hitro potopi na dno in poišče zatočišče, s čimer se zaščiti pred potencialnimi plenilci. Ko preneha aktivno plavati, prilebdi nazaj na vodno površino. Buba je prehodna stopnja pri preobrazbi ličink v odrasle osebke. V bubi se dogaja veliko sprememb: tkiva ličink se preobražajo v tkiva odraslih osebkov. Prebavni sistem pa se spremeni tako, da se odrasli komarji lahko prehranjujejo s tekočinami (za razliko od ličink, ki se prehranjujejo z majhnimi delci). Razvijejo se noge, krila, oči in ostali organi odraslih osebkov. Po zaključku preobrazbe buba nekaj časa miruje. Ko dozori, na hrbtu poči kutikula in izleže se odrasel komar. Izleganje traja okoli 5 minut. Odrasel komar na vodni površini še nekaj časa miruje. Ko se njegovo telo osuši in otrdi, odleti. Stopnja bube traja od enega do štirih dni. Odrasli komarji Odrasli komarji se začnejo hraniti in pariti nekaj dni po izleganju iz bube. Samci in samice se prehranjujejo s cvetnim nektarjem, sadnimi sokovi in raznimi oslajenimi tekočinami. S tem dobijo sladkor, ki je osnovni vir energije, s katerim zadovoljujejo dnevne energetske potrebe. Samice se dodatno hranijo še s krvjo, s katero dobijo beljakovine, ki jih potrebujejo za tvorbo in razvoj jajčec. Vsaka samica večkrat odlaga jajčeca, za vsak nov cikel pa potrebuje nov krvni obrok. Komarjeve samice svojega gostitelja najdejo z vonjem in vidom. Že na razdalji 35 metrov od gostitelja zaznajo izdihani CO2 gostitelja ter letijo proti njegovemu viru. Ko so enkrat blizu potencialnega gostitelja, jih privabljajo še z vonjem in toploto, ki ju oddaja telo gostitelja. V neposredni bližini se samice orientirajo še z vidom ter zaznavajo premikanje in barve gostitelja oz. kontrastnost gostitelja z ozadjem. Znano je, da so nekateri ljudje pogostejša tarča komarjev, spet drugih pa naj sploh ne bi pikali. Pri tem velja nekaj pravil. Komarjeve samice bolj privabljajo večji ljudje kot manjši (ker proizvajajo več CO2 in so večje tarče), ženske kot moški (zaradi razlik v hormonih), gibajoči ljudje (ker oddajajo več CO2) ter temneje oblečeni kot svetleje oblečeni (zaradi kontrastnosti z ozadjem). Tako kot pri jajčecih, ličinkah in bubah, tudi pri odraslih komarjih srečamo veliko pestrost. Različne vrste komarjev se hranijo na različnih gostiteljih - od toplokrvnih (pticah in sesalcih) do hladnokrvnih (plazilcih in dvoživkah). Le malo vrst komarjev ima na prvem mestu med gostitelji tudi človeka. Komarji se hranijo ob različnih delih dneva - večina jih je aktivnih ponoči, nekaj pa jih je aktivnih tudi podnevi. Ob iskanju gostitelja preletijo različno dolge razdalje, večina pa od 1,5 do 5 km. Tudi življenjska doba komarjev je vrstno značilna. Odrasle samice povprečno živijo od 2 do 3 tedne. Pri vrstah, kjer samice prezimujejo, pa tudi do 6 mesecev. Samci imajo krajšo življenjsko dobo od samic in običajno živijo od 6 do 7 dni. aktualno, ekologija Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Pomen komarjev Večini ljudi so komarji znani po svoji nadležnosti, saj njihovi piki povzročajo boleče in srbeče otekline zaradi alergijske reakcije na komarjevo slino. Z njihovim hranjenjem na različnih gostiteljih lahko iz enega na drugega prenesejo razne mikroorganizme, ki povzročajo obolenja pri ljudeh in živalih. Med najpogostejšimi boleznimi, ki jih komarji lahko prenašajo, so malarija, rumena mrzlica, vročica denga, razne filarioze in encefalitisi. Zaradi obolenja domačih živali lahko pride tudi do ekonomske škode pri rejcih, saj sta posledici nekaterih bolezni izguba teže živali ter zmanjšana produkcija mleka. Komarji imajo, poleg negativne vloge, v ekositemu tudi nekaj koristnih funkcij. Njihove ličinke, bube in odrasli osebki so vir hrane za mnogo organizmov, čeprav običajno za nobeno vrsto plenilca niso glavni vir hrane. V arktičnih predelih, kjer je število vrst najmanjše na svetu in je koncentracija osebkov posamezne vrste zelo velika, so pomembni opraševalci rastlin. Pomladansko čiščenje okolja Občina Grosuplje obvešča vse prebivalce občine, da bodo tudi letos potekale akcije pomladanskega čiščenja okolja, in sicer od 20. marca do 10. aprila 2009. V navedenem terminu bo Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o. po predhodnem dogovoru zagotovilo kontejnerje in delilo PVC vrečke za odpadke. Ker komunalno podjetje razpolaga z omejenim številom kontejnerjev, vas naprošamo, da termine posameznih čistilnih akcij za odvoz odpadkov in pridobitev PVC vrečk za odpadke predhodno uskladite s komunalnim podjetjem po telefonu 01/78 88 942. Z akcijami bomo tako delavno obeležili 22. marec - svetovni dan voda in 22. april - svetovni dan zemlje, zato vsi vabljeni k sodelovanju pri čiščenju in urejanju okolja. Občina Grosuplje Urad za komunalno infrastrukturo Borut Šoba u.d.i.a. Komarji v Sloveniji Komarji so zelo pestra skupina žuželk. Z njimi se ukvarja mnogo znanstvenikov po svetu, žal pa v Sloveniji ni niti enega strokovnjaka, ki bi se ukvarjal s to pomembno skupino žuželk. O vrstah komarjev in njihovi ekologiji na Radenskem polju (in celi Sloveniji) tako ne vemo veliko. Pred poseganjem v populacije komarjev bi bilo potrebno narediti popis vrst, za kar pa bi potrebovali ustrezno izobraženega biologa, ki bo specializiran za sistematiko in ekologijo komarjev. Viri: • About mosquitoes. 2007. U.S Environmental Protection Agency (23. 4. 2007). http://www.epa.gov/pesticides/ health/mosquitoes/about_mosquitos.htm (14.1.2009) • Alijeski A. 2006. Zakaj pijejo kri? Gea, 16, 8: 8-11. • Fradin M. S. 1998. Mosquitoes and Mosquito Repellents: A Clinician's Guide. Annals of internal medicine, 128, 11: 931-940. http://www.annals.org/cgi/content/ full/128/11/931 (14. 1. 2009) • Frequently asked questions. 2005. American Mosquito Control Association. http://www.mosquito.org/ mosquito-information/faq.aspx • Lyfe cycle. 2005. American Mosquito ControL Association. http://www.mosquito.org/ mosquito-information/LifecycLe.asp • Mosquito facts. 2004. Mosquito management system. http://www.mosquito.com.au/ mosquito/facts.htm • Mosquito biology. 2007. Colorado Mosquito controL. http://www.comosquitocontroL. com/Mosquito_BioLogy.htmL (1k. 1. 2009) • Mosquito information website. Florida Medical Entomology Laboratory. http://mosquito.ifas.ufl.edu/ Mosquito_BioLogy.htm (1k. 1. 2009) • Mosquito bioLogy. 2005. American Mosquito ControL Association. http://www.mosquito.org/ mosquito-information/bioLogy.aspx • Nasci R. S.,. Herrington J. E. 2006. Neato Mosquito: An Elementary Curriculum Guide. Center for Disease ControL (29.9.2006) http://www.cdc.gov/ncidod/dvbid/ Arbor/neato.htm (1k. 1. 2009) • Sket B., GogaLa M., Kuštor V. 2003. Živalstvo SLovenije. Tehniška zaLožba SLovenije, LjubLjana. Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev - pomlad 2009 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Grosuplje, da bo v pomladanskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: Plan zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev: DATUM NASELJE ZBIRNO MESTO torek 21. 4. 2009 Polica Parkirišče pri družbenim domom 14.00 - 15.00 h torek 21. 4. 2009 Mala vas pri Gros. Parkirišče za družbenim domom 15.30 - 17.00 h torek 21. k. 2009 VeLiko MLačevo Parkirišče pri družbenim domom 17.30 - 19.00 h sreda 22. k. 2009 GrosupLje Parkirišče pri sodišču 1k.00 - 16.00 h ■ , onno X . _ Parkirišče pred družbenim .0,n, sreda 22. k. 2009 Smarje-Sap , r 16.30 - 18.30 h domom Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno. Naša skrb je čisto okolje! - Javno komunalno podjetje Grosuplje marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi stran za politiko 15 Eko vrtec in mi Zakaj so plače skrivnost? Svetniki SDS na zadnji seji nismo podprli predloga letnega programa športa občine Grosuplje za leto 2009, za katerega smo v rebalansu proračuna zagotovili skoraj pol milijona evrov (442.860,00 EUR). Poudarjamo, da je rebalans proračuna za leto 2009 sprejet in s tem zagotovljena sredstva za izvedbo športa v občini Grosuplje, poudarjamo zato, ker se velikokrat manipulira z besedami, da smo proti športu. Svetniki SDS smo za to, da se ta sredstva korektno, transparentno in v skladu z zakonodajo (10. člen Zakona o športu, Uradni list RS, št. 22/98, 97/01, 27/02, 110/02 in 15/03) razdelijo med izvajalce športa v občini Grosuplje. Naj poudarimo, da je bil celoten predlog programa športa napisan na treh straneh in pripravljen popolnoma v nasprotju z zakonom. Odgovor strokovnih služb, da »predlog res ni skladen z zakonom, je pa zato bolj pregleden«, nas ni prepričal. V povezavi z zvezo športnih organizacij pa je že na prejšnji seji občinskega sveta Ob tednu boja proti raku se je 5. marca 2009 v polni dvorani Mestne knjižnice Grosuplje odvijala okrogla miza z naslovom »Rak dojke«, ki jo je organiziral Ženski odbor Slovenske demokratske stranke Grosuplje. V razpravi so poleg predsednice Društva onkoloških bolnikov Slovenije, prim. Marije Vegelj Pirc, dr. med., sodelovali tudi Majda Šmit, dipl. med. sestra, prostovoljka - Pot k okrevanju, Janez Mervič, dr. med., direktor ZD Grosuplje, in Saša Trampuž, dr. med., spec. gin., ki so obiskovalcem skozi svojo razpravo in z osebnimi izkušnjami približali problem rakavih obolenj. S svojim prihodom nas je tudi počastila poslanka SDS v Državnem zboru, Alenka Jeraj, ki je predstavila aktualne razmere, ki se dogajajo na državni ravni na tem področju. svetnik SDS dr. Peter VerLič izrazil zahtevo po podatkih o vseh prejemkih zaposlenih v Zvezi športnih organizacij Grosuplje za leto 2008. Občinska uprava nam kljub obljubi teh podatkov ni posredovala, ogorčeni pa smo nad izjavo zaposlene na občinski upravi, ki nam je dejala, da so podatki o plačah zaposlenih v zvezi športnih organizacij zaupne narave in to kljub temu da se plače zaposlenih posredno financirajo iz občinskega proračuna, iz denarja davkoplačevalcev. V klubu svetnikov SDS smo mnenja, da morajo biti plače zaposlenih, ki se financirajo iz proračuna, javne, zato bomo svojo zahtevo naslovili na nadzorni odbor občine, pooblaščenko za dostop do informacij javnega značaja in po potrebi tudi na Računsko sodišče Republike Slovenije. Dušan Hočevar, vodja kluba svetnikov OO SDS Grosuplje Rak dojke je najpogostejši rak žensk v razvitem svetu in pri nas. Zbolevanje še vedno strmo narašča, v Sloveniji letno zboli okoli 1.200 žensk, umre pa jih okoli 400. Po napovedih naj bi v prihodnosti zbolela vsaka osma ženska, zato je pomembno zgodnje odkrivanje bolezni, ki rešuje življenja. Vsaka ženska naj bi odgovorno skrbela za svoje zdravje. Z rednim samopregledovanjem bo dobro poznala svoje dojke, zlahka opazila vsako spremembo in se nemudoma posvetovala s svojim zdravnikom. Prijetno druženje smo zaključili z lepo mislijo prim. Marije Vegelj Pirc: »Kadar rečemo komu, bodi pogumen, mu hkrati recimo, nisi sam«. Marina Rački Predsednica ŽO SDS Grosuplje Ekologija je pomembna - gre za odnos med nami in naravo. Še vedno premalo resno jemljemo opozorila, ki nam jih pošilja narava. Posledice so nepredvidljive in tudi nepredstavljive. Človek s svojim delovanjem ruši naravno ravnovesje, ki ga je nemogoče ponovno vzpostaviti. Najpomembnejši razlog za obsežno varovanje narave je priznanje vrednosti le-te, etični odnos do vseh živih bitij in zagotavljanje pogojev za obstoj človeštva. V vrtcu Rožle omogočamo otrokom aktivna doživetja v naravi ob pohodih po naši »Rožletovi poti« v vseh letnih časih. Ob tem krepimo duševno in telesno zdravje in pridobivamo znanja o varovanju narave. Posebno nam je pri srcu naš potok Grosupeljščica, v katerem opažamo vse več smeti. Radi pa bi v njem občudovali ribe in kamenčke. Naše ustvarjalne ideje pa so odpadni material spremenile v čudovite lutke, novoletno jelko in darilne vrečke. Za drugi odpadni material pa smo v sodelovanju z družino Lampič ustvarili ekološki otoček. V njem zbiramo papir, baterije in kartuše. V vrtcu je zaživela tudi »Eko - bralna značka«, ki otroke starejših skupin ozavešča o pomembnosti varovanja narave. Že znamo varčevati z vodo, milom in papirnatimi brisačami. KAJ BOŠ PA STORIL TI? Strokovne delavke vrtca Rožle Okrogla miza "Rak dojke" v tednu boja proti raku občinski svet in odbori Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Akcijski načrt za ure- Akcijski sničevanje strategije načrt kmetijstva 2009 kulture > Akcijski načrt za uresničevanje strategije razvoja kmetijstva v občini Grosuplje za obdobje 2009 - 2010 natančneje povzema aktivnosti, ki so potrebne za dosego ciljev strategije. Leta je bila izdelana in sprejeta na občinskem svetu v jeseni lansko leto. Del aktivnosti v letih 2009 in 2010 je usmerjen v izobraževanje ciljnih skupin kmetovalcev in seznanjanje novih zainteresiranih posameznikov. Izobraževanja bodo potekala pod vodstvom strokovnih služb z različnih področij. Občina bo aktivnosti na tem področju izvajala tudi preko javnih razpisov, na podlagi katerih bodo kmetijska gospodarstva neposredno prejela sredstva za naložbe na kmetijska gospodarstva. - 24. seja Občinskega sveta občine Grosuplje, 4.3.2009 Jože Miklič Predstavitev - na kratko - Povečanje oskrbljenosti prebivalcev Grosupljega in okolice s kakovostnimi sonaravno pridelanimi kmetijskimi pridelki in izdelki. Na tem področju naj bi se v okviru kmečke tržnice v letu 2009 organiziralo animacijska predavanja za vse zainteresirane, ki bi jih izbrali prek javnih razpisov. - Povečanje oskrbljenosti prebivalcev Grosupljega in okolice s svežim sadjem in zelenjavo. V letu 2010 naj bi se evidentiralo vse možne ponudnike in naredilo sezname za skupno nastopanje na javnih razpisih. Prav tako naj bi se zagotovila finančna pomoč pri prestrukturiranju kmetijskega gospodarstva v zelenjadarsko pridelavo in predelavo. - Ohranjanje in razvoj travniških sadovnjakov. Že letos naj bi se napravilo evidenco, naslednje leto pa naj bi začelo s finančnimi injekcijami in strokovnimi pomočmi. - Intenzivno sadjarstvo. V letu 2010 naj bi animacijska skupina pripravila predavanja za zainteresirane, nekaj delavnic, občina pa bi finančno pomagala z razpisi v naložbe. - Sonaravna pridelava mesa. V letu 2009 in 2010 so predvidena izobraževanja in investiranja v govedorejo, konjerejo, drobnico, ter pomoč pri plačilu zavarovalnih premij za naložbe v kmetijstvo in zavarovanje živali. - Pridelava krmnih rastlin ter ohranjanje njivskih površin. Predvidena so izobraževanja in prestruktuiranje v ekološko kmetijstvo. - Gospodarsko upravljanje s kmetijskimi zemljišči. Izdelava dokumentacije za komasacije Sela in Veliko Mlačevo, spodbujanje urejanja in menjave kmetijskih zemljišč za agromelioracije ter gozdnih zemljišč. Predvidena so tudi izobraževanja in praktični prikazi. - Povečanje ponudbe za aktivni oddih in rekreacijo v dopolnilnih dejavnostih in podjetništvu v letu 2010. - Vzpostavitev sožitja med kmetijstvom, čebelarstvom in gozdarstvom - začetek v letu 2010. Razprava in sprejem Anton Perme, predsednik odbora za kmetijstvo, je povedal, da je odbor ugotovil skladnost akcijskega načrta s strategijo razvoja kmetijstva v občini. Predlagal pa je, naj se v načrt vnesejo tudi proračunske postavke, da se bo videlo, kaj bo zares možno izvesti in kaj ne. Na naknadno razpravo Zdenke Cerarjeve (LDS), ki je menila, da naj bi pustili odprto glede finančnega ovrednotenja zaradi večje samoiniciative in večje kreativnosti pri posameznih postavkah akcijskega načrta, pa je dejal, da sredstva po njegovem ne bodo zadostovala niti za tretjino načrtovanih dejavnosti v akcijskem načrtu. Poudarek je na izobraževanju, sredstev pa ni niti 10.000 €, a strokovnjaki niso poceni. Jože Intihar (LDS), Mihael Hočevar (SDS) in Franc Štibernik (LDS) so se prav tako strinjali, da je treba načrt finančno ovrednotiti. Hočevar je dodatno še menil, da je treba izobraziti tudi ljudi kot potrošnike glede zdravega prehranjevanja, Štibernik pa, da bi bilo treba evidence napraviti že v tem letu. Sonja Boh (LDS) je ob razpravi o občinskih sredstvih za kmetijstvo dejala, da ta sredstva niso glavni problem. Problem je miselnost ljudi, ki mislijo, da mora biti zdrava hrana tudi cenejša. Po vsej razpravi se je z dodatno obrazložitvijo vključila Jelka Kogovškova, ki je dejala, da akcijski programi nimajo nikoli opredeljenih sredstev. Z javnimi razpisi pa se bo oblikoval tudi interes in šele takrat se bo videlo, če bo posamezne postavke akcijskega načrta zares možno izpeljati. Kljub nekoliko polemični razpravi je nato 17 svetnikov od nekaj več prisotnih glasovalo za osnutek akcijskega načrta, nihče ni bil proti. Svetniki so nato glasovali za prekategorizacijo osnutka v predlog in ga nato sprejeli z enakim številom glasov. Aprila 2008 je Občinski svet Občine Grosuplje sprejel Lokalni program kulture Občine Grosuplje, prvi strateški dokument razvojnega načrtovanja kulturne politike v obdobju 2008-2011. Predlagani osnutek Akcijskega načrta za uresničevanje lokalnega programa kulture cilje in naloge programa pa še bolj konkretizira in omogoča večjo preglednost pri uresničevanju programa. - 24. seja Občinskega sveta občine Grosuplje, 4.3.2009 Jože Miklič Kratka predstavitev akcijskega programa Postavljeni cilji in možnosti za izvedbo so v akcijskem programu precej podrobno opredeljeni. Izhajajo pa iz doseženih ciljev oziroma stanja na posameznih področjih kulture v občini Grosuplje. Področja, ki jih akcijski načrt navaja, so: - razstavna dejavnost, založniška dejavnost, - posebni projekti (Grosuplje - mesto kipov, spominska soba Louisa Adamiča, mesto na ulici, koncertni večeri na taboru Cerovo, Adamičevi dnevi), - obeležitev obletnic pomembnih rojakov oz. ljudi, ki so vezani na občino Grosuplje, - restavratorske delavnice na Boštanju, - ohranjanje romske tradicije, - različni tekoči projekti na mednarodnem in občinskem povezovanju, - projekti medgeneracijskega sožitja, - urejanje lastniških razmerij pri kulturnih domovih, - vzdrževanje in investicije v javno kulturno infrastrukturo, - obnova kulturne dediščine (mlin, grad Praproče), - razglasitev in obnova kulturne dediščine (noveliranje odloka o taboru Cerovo, Limberk, cerkev Blečji Vrh, arheološki kompleks Zavrh, cerkev Tlake, cerkev Smrjene, zaščita razvalin gradu Boštanj, pil v Mali Stari vasi), - izdelava registra lokalne kulturne dediščine, - financiranje javne službe, - financiranje javnih razpisov, - ljubiteljska kulturna dejavnost (vokalna, instrumentalna, gledališka, folklorna, marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi občinski svet in odbori likovna, plesna, literarna, filmska in fotografska), - dejavnosti univerze za tretje življenjsko obdobje, - delovanje ZKD Grosuplje, - delovanje JSKD Območna izpostava Ivančna Gorica, - delovanje Glasbene šole Grosuplje. Akcijski načrt je izdelan po posameznih kulturnih dejavnostih za obdobje od leta 2009 do 2010 in temelji na izkušnjah pri uresničevanju programa iz leta 2008 (cilji, zastavljeni za leto 2008, so bili konkretizirani v okviru sprejemanja LPK). V prihodnjem letu bo izdelan in predložen v obravnavo še akcijski načrt za leto 2011. Končno poročilo bo v skladu s sprejetim LPK izdelano ob izteku štiriletnega programskega obdobja. Akcijski načrt so pripravili Roža Kek - direktorica Mestne knjižnice Grosuplje, Simona Zorc Ramovš - strokovna delavka Zveze kulturnih organizacij Grosuplje, Dean Telič Zavašnik - direktor Glasbene šole Grosuplje in Mojca Koželj - svetovalka na Uradu za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance. Razprava in sprejem Janez Pintar, predsednik odbora za družbene dejavnosti, je povedal, da je odbor poleg sprejetja predlagal tudi pohvalo pripravljenemu načrtu in si želi, da bi bilo tako tudi na področju športa. V razpravi so tudi ostali svetniki načrt pohvalili, saj gre za dovolj koordiniran in pregleden pristop kot tudi razpršenost po dejavnostih in krajih v občini. Janez Dolinšek (SLS), Mihael Kadunc (N.Si) in Janez Kozlevčar (N.Si) pa sta opozorila tudi na kulturno dediščino v privatni lasti, za katero naj bi se stopilo v stik z lastniki in jo poskušalo ohraniti (kot na primer mlin v Dolenji vasi pri Polici in mlini v Šenjurski mlini, stara dimnica za meso, stare kašče in podobno). Idejo o dodatni vključitvi privatne kulturne dediščine je podprla tudi mag. Breda Škrjanec (LDS), ki je povedala, da bi v povezavi z brinjskim mlinom lahko naredili tudi povezave z vsemi ostalimi privatnimi mlini, saj vsak zase nima veliko možnosti za preživetje. Tako se povezujejo vedno bolj tudi v svetu vsi, ki se srečujejo z varovanjem in obnavljanjem kulturne dediščine. Revitalizacija zaradi same obnove je nesmiselna, vključevanje v življenje pa ji šele daje možnosti za preživetje. 18 svetnikov je glasovalo za osnutek, ki so ga nato prekategorizirali in tudi sprejeli. Svetniki zavrnili letni program športa 2009 Z letnim programom se določi programe, ki se sofinancirajo iz občinskih sredstev, obseg in vrsto dejavnosti ter potrebna sredstva za izvedbo programov. V njem lahko najdemo športno vzgojo predšolskih otrok, šoloobveznih otrok, mladine, otroške in mladinske športne šole, posebej mladinske športnike - karateiste, kakovostni šport, rekreacijo odraslih, šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, delovanje športnih društev in zveze, vrhunske in množične prireditve, tekmovanja odraslih, vzdrževanje in obratovanje športnih objektov ter priznanja športnikom. S sprejemom občinskega proračuna se določi višino sredstev za sofinanciranje letnega programa. - 24. seja Občinskega sveta občine Grosuplje, 4.3.2009 Jože Miklič Predstavitev gradiva na občinskem svetu Predstavitev je zelo na kratko podala vodja občinskega urada Jelka Kogovšek, pri predstavitvi pa je sodeloval tudi vodja strokovnih služb na Zvezi športnih organizacij (ZŠO) Andrej Cevc. Ga. Ko-govškova je dejala, da gre samo za formalizem, saj je bil program praktično s potrditvijo proračuna že sprejet. Janez Pintar, predsednik odbora za družbene dejavnosti, pa je povedal, da je odbor razpravljal o tej točki in da se je že ne odboru kljub sprejemu razvilo precej različnih mnenj. Zato so sprejeli še dodaten sklep, naj občinske strokovne službe pripravijo osnutek strategije športa v občini. Razprava - in zavrnitev Mojca Globokar Anžlovar (SDS) je opozorila na nelogičnost, da je predviden na področju športa javni razpis, v letnem programu pa so v bistvu ta sredstva že razdeljena po posameznikih in ekipah v športnih panogah. Poleg tega je program neusklajen z rebalansom, na primer na točki vzdrževanja športnih objektov. Meni pa, da je vseeno bolje, da ima program športa določene cilje in usmeritve, saj je strategija neobvezen zakonski dokument, program občine pa je. Jože Intihar (LDS) je podobno kot Globokarjeva razmišljal, in dodal, da so sredstva dokaj visoka, vrhunske rezultate pa dosega le ena tekmovalka. Vse ostalo v programu so le bolj lepe besede. Anton Perme (SLS) se je dotaknil športnih objektov, ki bi si jih Grosuplje zaslužilo, še posebej nogometnega igrišča, za katerega občina plačuje drago najemnino in objekt na tem mestu nima perspektive. Zato naj se v bodoče sredstva prerazporedijo, pogreša pa iniciativo športne zveze na tem področju. V tem pogledu bi se lahko zgledovali na primer po sosednji Ivančni Gorici. Andrej Cevc (ZŠO) se je zahvalil Permetu za pobudo, ki jo bo prenesel naprej. Intiharju je odgovoril, da bodo v prihodnje dodali tudi številke iz proračuna, Globokarjevi pa navedel, da so jih v takšno (predhodno) razdelitev sredstev proračuna navedle izkušnje iz preteklih 8 let, saj so bili edini, ki so se javili do zdaj kot izvajalci programov. Je pa tudi z javnim razpisom nemogoče predvideti sredstva, saj nikoli v naprej ne vedo, kdo se bo na razpis lahko še prijavil. Na te odgovore se je oglasil Dušan Hočevar (SDS), ki je dejal, da program prejudicira zadeve, ki se nanašajo na javna naročila in je nezakonito v naprej postavljati zneske v program, kdo bo prejel koliko sredstev. Ob to se bo lahko spotaknil kdorkoli, ki bo delal revizijo, nenazadnje tudi občinski nadzorni odbor ali pa računsko sodišče. Še nekoliko ostreje je to področje komentiral mag. Božo Predalič (SDS) in dejal, da je treba program že za leto 2009 popraviti in ga uskladiti z zakonodajo. Lojze Verbajs (SDS) pa je dodal, če nekdo na 3 liste papirja napiše program, ki je vreden skoraj pol milijona evrov, je škoda zgubljati besed. Po tej razpravi sta se oglasila Zdenka Cerar (LDS) in Marko Podvršnik (direktor občinske uprave), ki sta predlagala, naj se program dopolni oziroma uskladi z zakonom. Pri glasovanju je nato za pripravljen predlog 10 svetnikov glasovalo proti in zato ni bil sprejet. občinski svet in odbori Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Program dela Občinskega sveta občine Grosuplje 2009 - 24. seja Občinskega sveta občine Grosuplje, 4.3.2009 Urad za splošne zadeve I. POLLETJE 1. Program dela Občinskega sveta Občine Grosuplje za leto 2009. 2. Program občinskih prireditev v letu 2009. 3. Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Grosuplje in Poslovnika občinskega sveta (nerealizirano v letu 2008). 4. Poročilo o delu občinskih javnih zavodov in zvez v letu 2008. 5. Poročilo o delu državnih organov in inšpekcij, ki delujejo na območju občine Grosuplje za leto 2008. 6. Sklepi o vzpostavitvi in ukinitvi javnega dobra. 7. Sklepi o odtujitvah, pridobitvah in menjavah nepremičnin. 8. Sklep o podelitvi občinskih priznanj. II. POLLETJE 1. Sprememba Pravilnika o oddajanju zemljišč v najem. 2. Poimenovanje »novih« ulic (nerealizirano v letu 2008). 3. Odlok o zastavi, grbu in celostni podobi občine Grosuplje (nerealizirano v letu 2008). 4. Sklepi o pridobitvi, odprodaji in menjavi premoženja. 5. Sklepi o vzpostavitvi in ukinitvi javnega dobra. Urad za komunalno infrastrukturo I. POLLETJE 1. Program opremljanja stavbnih zemljišč za posamezne zazidalne načrte. 2. Sklepi o odtujitvah in pridobitvah nepremičnin. 3. Poročilo o obračunanih in pridobljenih nadomestilih za uporabo stavbnih zemljišč in prispevkov za urejanje stavbnih zemljišč, ločeno za gospodinjstva in gospodarstvo, znotraj in izven območij ZN po krajevnih skupnostih (delno realizirano v letu 2008). 4. Poročilo o dejavnostih, povezanih z reševanjem prostorskih problemov Romov. II. POLLETJE 1. Program opremljanja stavbnih zemljišč za posamezne zazidalne načrte. 2. Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti (nerealizirano v letu 2008). 3. Pravilnik o oddajanju službenih stanovanj v najem (nerealizirano v letu 2008). 4. Sprememba sklepa o vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. 5. Sklepi o odtujitvah in pridobitvah nepremičnin. 6. Prometna ureditev občine Grosuplje (v skladu z 59. členom Odloka o ureditvi cestnega prometa). 7. Poročilo o reševanju vprašanja Romov. Urad za gospodarstvo in družbene dejavnosti I. POLLETJE 1. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Grosuplje za leto 2008. 2. Rebalans I proračuna za leto 2009 in proračun za leto 2010. 3. Sklep o določitvi cen programov v VVZ Kekec Grosuplje. 4. Sklep o določitvi cene sofinanciranja storitev pomoči družini na domu. 5. Polletno poročilo o realizaciji proračuna Občine Grosuplje v letu 2009. 6. Sprememba pravilnika o poslovnih prostorih v lasti Občine Grosuplje. 7. Akcijski načrt za uresničevanje lokalnega programa kulture v občini Grosuplje. 8. Akcijski načrt za uresničevanje strategije razvoja kmetijstva v občini Grosuplje. 9. Letni program športa Občine Grosuplje. 10. Priprava lokalnega programa strategije športa v občini Grosuplje (predlog odbora za družbene dejavnosti). 11. Sprememba pravilnika štipendiranju nadarjenih študentov (dodatni predlog mag. Breda Škrjanec). II. POLLETJE 1. Seznanitev s potekom projekta zaščite Radenskega polja (nerealizirano v letu 2008). 2. Lokalni program - strategija socialnega varstva v občini Grosuplje. 3. Lokalni program - strategija za turizem Občine Grosuplje (nerealizirano v letu 2008). 4. Spremembe in dopolnitve Pravilnika za kulturo Občine Grosuplje. 5. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o določitvi javne infrastrukture na področju kulture. 6. Odlok o rebalansu II proračuna Občine Grosuplje za leto 2009 in spremembe proračuna za leto 2010. Urad za prostor I. POLLETJE 1. Predlog za javno razgrnitev OPN - Občinski prostorski načrt. 2. Predlog za javno razgrnitev SDZN Pri pošti. II. POLLETJE 1. Predlog za javno razgrnitev OPPN Jug. 2. Predlog za javno razgrnitev OPPN Jedro. 3. Predlog za sprejem SDZN Pri pošti. 4. Predlog za javno razgrnitev OPPN Stari gasilski dom. 5. Predlog za sprejem OPN Grosuplje. 6. Predlog za sprejem OLN Spodnje Brvace (sprejem odvisen od usmeritev v OPN in od pobude za nadaljevanje postopka s strani investitorja). 7. Predlog za sprejem OLN Rožna dolina II (OLN Rožna dolina je odvisen od načrtovanja protipoplavnih ukrepov ob Grosupeljščici) v povezavi z OPPN Vodna pot in sprejema OPN Grosuplje. K temu delu poročila pa dodajamo poročilo o realizaciji za leto 2008 I. POLLETJE 1. Predlog za javno razgrnitev OPN -nerealizirano; julija 2008 je bilo posredovano okoljsko poročilo na MOP, katerega je bilo potrebno v večji meri dopolniti, in zaradi večjih strateških pobud občine Grosuplje (širitev območja CERO Špaja dolina). 2. Predlog za javno razgrnitev OPPN Stari gasilski dom - nerealizirano; zaradi zapletov pri iskanju prometnih rešitev in geoloških raziskav o sestavi tal v območju tržnice. II. POLLETJE 1. Predlog za javno razgrnitev OPPN Vodna pot - nerealizirano; zaradi umestitve idejnega projekta MOP in njegovih strokovnih služb v osnutek OPN, od katerega je odvisen sprejem OPPN Vodna pot; predviden termin javne razgrnitve OPPN Vodna pot je tako prestavljen za nedoločen čas. 2. Predlog za sprejem OPPN Stari gasilski dom - nerealizirano; zaradi zapletov pri iskanju prometnih rešitev in geoloških raziskav o sestavi tal v območju tržnice. 3. Predlog za javno razgrnitev SDZN Pri pošti-nerealizirano; s postopkom se je začelo v letu 2008, tako da se predvideva javna razgrnitev spomladi 2009. 4. Predlog za javno razgrnitev OPPN Jug - nerealizirano; postopek je v teku; zaradi kvalitetne in strokovno utemeljene prostorske umestitve objektov v območje se je v letu 2008 začelo z izdelavo strokovnih podlag za komunalno infrastrukturo v območju Juga in Jedra, kar je osnova za izdelavo OPPN; izvedeni so bili sestanki z Zavodom RS za varstvo narave in z lastniki v območju. 5. Predlog za javno razgrnitev OPPN Jedro - nerealizirano; glej OPPN Jug. Stalne točke 1. Potrditev zapisnikov in poročilo o uresničevanju sklepov. 2. Volitve in imenovanja. 3. Informacije, pobude in vprašanja svetnikov. Svetniki so z dopolnitvami soglasno z 20 glasovi potrdili osnutek , prekategorizirane-ga pa so nato sprejeli prav tako z enakim številom glasov. marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi občinski svet in odbori Informacije, pobude in vprašanja svetnikov -ter odgovori - 24. seja Občinskega sveta občine Grosuplje, 4.3.2009 Jože Miklič Kdo je dal dovoljenje za postavitev monstruma? Mag. Breda Škrjanec (LDS) je vprašala, kdo je dal dovoljenje za postavitev monstruma sredi Grosupljega na Adamičevi ploščadi. Marko Podvršnik, direktor občinske uprave: Mobitel je Občino Grosuplje zaprosil za postavitev mobilatorija, v katerem predstavlja vse sodobne komunikacijske tehnologije. Občina je imela pripravljeno drugo lokacijo, a ga tja niso mogli postaviti. Upa pa, da bo kdo od občanov iz mobilatorija tudi »kaj dobrega odnesel«. Pogodba je narejena za 2 meseca. En projekt vodijo skupaj z zavodom za zaposlovanje, z drugim pa bodo imeli enotedenski brezplačen tečaj za otroke s posebnimi potrebami. Krožni otok iz »plastičnih škatel« Janez Mervič (SDS) je dal pobudo, glede na to, da se ceste v Grosupljem gradijo precej počasi, da bi naredili v križišču pri Logotu začasni krožni otok »iz plastičnih škatel«. Dejal je, da je enega takega videl na Koprskem in čisto normalno deluje. Jože Miklavčič, vodja urada: Začasni otok bo narejen še letos, vendar bo potrebno izvesti nekaj gradbenih posegov. Narejena pa bosta še dva taka otoka na Adamičevi cesti. O romskem svetniku Kot predsednica statutarno pravne komisije je Zdenka Cerar (LDS) poročala, da je župan (ponovno) sklical sestanek vodij svetniških skupin v zvezi z odločitvijo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o neimenovanem/ neizvoljenem občinskem romskem svetniku v občini Grosuplje. Zbrani na sestanku so ponovno premleli vso zgodbo in ugibali, kako naj bi se v državi postavilo kriterije. Je pa ministrica za lokalno samoupravo Zlata Ploštajner povedala, da nove uredbe na tem področju ne bo, zato bo Cerarjeva v kratkem sklicala občinsko statutarno-pravno komisijo. V preteklosti je komisija že pripravljala statut, a ker se je med tem časom spremenilo tudi nekaj zakonov, ga bo treba spet popravljati. Častni občan občine Grosuplje? Ga. Zdenka Cerarjeva (LDS) je tudi vprašala, ali ne bi imeli v občini možnosti, da bi imenovali častnega občana. Pobratenje? Kot predsednica komisije za mednarodne odnose je Zdenka Cerarjeva (LDS) vprašala svetnike za mnenje, če ne bi tudi občina Grosuplje imela kakšnega pobratenega mesta v bližnji tujini. Morda kakšno mesto na avstrijskem Koroškem, ki je približno tako veliko kot Grosuplje? Konjeniške steze Anton Perme (SLS) je dal predlog, da naj bi se v predvideni prostorski načrt občine uvedlo tudi poti, kjer bi lahko nemoteno ter brez konfliktov z lastniki zemljišč razvijali konjeniški šport za turizem. Te poti naj bi bile tudi označene. Marko Podvršnik: Pobuda je umestna tudi zaradi simbolnega pomena konja v občinskem merilu in jo bo prenesel naprej. Kako daleč so postopki v Špaji dolini? Naknadno je Anton Perme (SLS) vprašal tudi glede postopkov, ki se dotikajo prekategoriziranja odlagališča Špaja dolina v regionalno deponijo. Marko Podvršnik: je pojasnil to, o čemer pišemo na strani 4 v teh Odmevih. »Po vrsti - kot so hiše v Trsti!« Prvo pobudo je Dušan Hočevar (SDS) namenil digitalnemu gradivu občine. Gradivo se je vsaj v njihovi svetniški skupini »dobro prijelo«. Predlaga pa, naj bi bila imela gradiva v imenu kot datotek poleg prepoznavnega opisnega naslova spredaj še številko, kar bi ponudilo vsem uporabnikom boljši pregled in dostopnost. Marko Podvršnik: Bodo uredili. Sicer pa informacije na portalu dnevno dopolnjujejo. Azbestne vodovodne cevi Drugo pobudo je Dušan Hočevar (SDS) namenil azbestnim vodovodnim cevem v občini. Nedavno tega je počila taka cev v Šmarju -Sapu, ki je povzročila kar precej nezadovoljstva in zaskrbljenosti med prizadetimi. Kdaj se bo začelo v občini z zamenjavo teh cevi? Prosi za pisni odgovor. Kolikšne so bruto plače? Tretjo pobudo pa je Dušan Hočevar (SDS) namenil vprašanju, kakšni so bruto zneski plač v občinskem športu in kulturi. To vprašanje je izpostavil že na eni izmed preteklih sej dr. Peter Verlič (SDS), pa odgovora še niso prejeli. Jelka Kogovšek: Delavci v Zvezi športnih organizacija Grosuplje in Zvezi kulturnih društev nimajo statusa javnega delavca, njihov status in plače pa se pridobijo na javnem razpisu, zato je višina njihovih plač zaupne narave. Čiščenje dotočnih kanalov Krajani šentjurske krajevne skupnosti so Janeza Dolinška (SLS) zaprosili, naj povedo na občini, kako bodo pristopili k čiščenju dotočnih kanalov v območju zadrževalnika Bičja, saj bi se jih moralo očistiti, predno bi zadrževalnik začel delovati. Trdi, da se je peljal ob večjem deževju »po zadrževalniku«, ki je bil suh, v zgornjem šentjurskem delu pa je poplavljalo. Prosi za pisni odgovor. Tej pobudi se je pridružil tudi Franc Štibernik (LDS). Jože Miklavčič: Pisni odgovor bodo dobili, vendar morajo predhodno napraviti tehnični pregled ter nato še pogodbo o upravljanju. Potem bodo dali tudi obvestilo upravljavcem državnih voda, da najzačnejo s čiščenjem od zadrževalnika navzgor. Kanalizacija v občini Mojca Globokar Anžlovar (SDS) se je želela seznaniti z načrtom predvidenega (in zatečenega stanja) javnega kanalizacijskega omrežja v občini. Če ta načrt obstaja, bi ga rada imela. Jože Miklavčič: Program je bi sprejet pred leti, gradivo pa je precej obsežno. Zato bodo na občini pripravili izvleček o najbolj osnovnih zadevah na tem področju. Cesta Mlačevo - Žalna Drugo vprašanje je namenila odseku ceste od Mlačevega pa do Žalne. Zanima jo, ali je že vse pripravljeno za gradnjo v letu 2010, ali morda potekajo še kakšne dejavnosti. Jože Miklavčjč: Projekt je v delu, denar zagotovljen. Če bodo naslednje leto tudi sredstva za izvedbo, bo cesta rešena. Marko Podvršnik pa je dodatno na to temo povedal, da bodo letos poskušali odkupiti še manjkajoča zemljišča, čeprav pri enem izmed lastnikov še čakajo na končni sklep o dedovanju zaradi nedavne smrti v družini. Šmarčani se ne upajo piti take vode! Sonja Boh (LDS) je v kozarcu prinesla s seboj na občinski svet vzorec vode, ki je tekla v Šmarju v nedeljo, 1. 3. od približno 15. do 17. ure. Na videz je bila voda še najbolj podobna medici, po okusu in drugih vsebnostih pa prav gotovo ne. Meni, da se na JKP niso primerno odzvali, ker so dejali, da analiza traja en mesec, v tem času pa lahko že pol Šmračanov pomre. (Vprašanje in odgovori se navezujejo tudi na drugo vprašanje Dušana Hočevarja.) Jože Miklavčič: Problem je nastal zaradi usedlin v cevovodih. Ker pa so ravno takrat gasilci preizkušali hidrantno omrežje, se je zaradi povečanih pretokov ta usedlina dvignila, ki pa naj ne bi bila za zdravje škodljiva. P.S. Bohova z odgovorom ni bila zadovoljna in trdi prav tako kot Dušan Hočevar, da je tam azbestno-salonitni vodovod dotrajan in Bog ne daj, da bi gasilci morali uporabiti še kdaj te hidrante tudi ob intervenciji. Temu mnenju se je pridružil tudi dr. Mervič, ki trdi, da nobena voda ni pitna, če je kalna, razen tista, ki vsebuje zračne mehurčke. Lahko je tehnološka voda, ne more pa biti primerna za pitje. Dodatno je Marko Podvršnik menil, da bo o tem govoril z direktorjem JKP in najmanj kar se mu zdi prav, je treba v takih primerih ljudi obvestiti o ukrepih po radiu. 20 pogovori Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 O trženju in tržnici kmetijskih pridelkov Občina Grosuplje je nedavno sprejela strategijo razvoja kmetijstva, pred kratkim pa tudi akcijski načrt za uresničevanje te strategije. O kmetijstvu, predvsem pa o možnostih prodaje, sem se zato pogovarjal z enim največjih pridelovalcev zelenjave v naši občini, g. Janezom Bučarjem z Velikega Mlačevega, kije trenutno tudi direktor Veletržnice d.o.o. Ljubljana. To področje je, po mojem prepričanju, zelo zanimivo, še posebej za tiste kmete v naši občini, ki so v zadnjih 10 in nekaj več letih množično opustili kmetovanje zaradi različnih vzrokov. > Začetki ljubljanske Veletržnice na Rudniku segajo v leto 1991. Takrat je bilo na stari lokaciji prisotnih 74 podjetij, ki so se ukvarjala s trženjem sadja in zelenjave. 95 % vse zelenjave in sadja v Sloveniji je šlo prek te veletržnice. Do leta 1995 so vključeni podjetniki namensko zbirali denar. Evidenca je razvidna v Uradnem listu, denar se je zbiral od vsake vhodne fakture v višini 6 % kot postavka Mestne občine Ljubljana za izgradnjo nove veletržnice. Iz tega naslova je ta projekt vseskozi živel. Leta 1995 je Ustavno sodišče R Slovenije izdalo sklep, da je bilo zbiranje tega denarja iz tega naslova protiustavno. Ker pa je takrat vsem kar dobro šlo, se s tem problemom in sklepom nihče ni veliko ukvarjal. Prelomno glede tega je bilo leto 2007, ko je uprava Veletržnice vključevala samo še 15 podjetnikov. Od teh pa jih je bilo samo še 11 slovenskih podjetij, ki so bili pripravljeni oditi na novo lokacijo. Nekaj se jih je preusmerilo spet nazaj v govedorejo, ker država posebej subvencionira govedorejo in zato zelenjadarstvo in sadjarstvo ni bilo tako zanimivo. V tem času so se organizirale v Sloveniji 4 specializirane zadruge za pridelavo in trženje sadja in zelenjave, ki so pokrivale skoraj celotno območje države. Takrat so skupaj naredili središče v Ljubljani, na otvoritev v maju mescu pa je prišla tudi kmetijska ministrica Marija Lukačič. Že čez nekaj mesecev, ko je že nastopil nov župan Zoran Jankovic, so dobili odločitev Viator - Vektorja, da na takratni lokaciji potrebujejo prostor za svojo dejavnost, čeprav je bila ljubljanska občina vseskozi pod prejšnjimi župani in županjami idejna podpornica Veletržnice Ljubljana in je bila nova lokacija predvidena na 80 ha veliki površini ob E'Leclercu, ki bi bila namenjena samo za novo veletržnico. Ker je Jankovic že prej imel svoje povezave, je v to verigo vključil še svoje sinove s svojimi podjetji za nabavo in investiranje. Le-ti so vozili robo iz Srbije, Španije in drugih držav in kar naenkrat veletržnica ni bila več potrebna, saj naj bi kmetje imeli možnost neposredno plasirati svoje izdelke na primer v Mercatorju, Tušu in drugih trgovskih centrih. Pri tem gre za to, da morajo kmetje prodajati po bistveno nižjih cenah, ki jih določajo ti trgovci, a izdelki v samih trgovinah zaradi tega niso nič cenejši in nič boljši. Ni pa to problem Jože Miklič za večje kmete. Velik problem je za tiste, ki imajo obdelovalne zemlje le nekaj hektarjev in pridelajo kakšno tono ali dve tržnih viškov na leto. Tem ljudem nihče ne zagotavlja dostojnega odkupa. Posmehujejo se jim, saj jim postavljajo take cene, da jih je sram povedati doma ali pa pri sosedu, po kakšni ceni so mu pripravljeni robo odkupiti. Ivan Bučar neposredno sodeluje kot proizvajalec zelenjave v Zadrugi Zdravo polje. Z Gea produkti in vsem ostalimi 10 vključenimi podjetji so se dogovorili za nadaljnje korake. Skupaj s kmeti so organizirali prvi protestni shod pred Magistratom v Ljubljani. Takrat je vendarle prišlo do premika in so se dogovorili, da bodo lokacijo premaknili v Vižmarje v regalno skladišče Metalke. Zgradba tega skladišča pa je visoka 10 m in bi jo polovico morali podreti in prenoviti, da bi bila sploh primerna za shranjevanje sadja in zelenjave. Dva meseca je 20 ljudi dan in noč usposabljalo toskladišče. Ljubljanski mestni svet je nato sprejel sklep o prenehanju družbe Veletržnica, zadruge skupaj s predelovalci pa so ustanovile novo Veletržnico d.o.o. Ljubljana. Po pogovoru z vsemi vključenimi je Ivan Bučar prevzel mesto direktorja. V tem času so z različnimi dogovori (tudi z vodji poslanskih skupin v državnem zboru in aktualnim ministrom za kmetijstvo, pa tudi ga. Zdenka Cerarjeva jim je pri tem precej pomagala) in pripravo strokovnih podlag prišli že kar precej daleč. Vsi, ki so spoznali srž njihovih prizadevanj, ne glede na politične opredelitve, podpirajo projekt. Mesto Ljubljana jim je nato predlagalo 8 lokacij nove veletržnice, a so bile primerne le 4. Bučar in njegovi sodelavci so se precej ogrevali za lokacijo ob avtocestnem izhodu Bizovik, kjer je okoli 6 ha zemljišča v lasti Ministrstva za pravosodje. Župan Jankovic je soglašal s to lokacijo, ministrstvo pa ne. Zato so se morali odločiti za drugo lokacijo na Viču, tam kjer so zdaj Vina Koper. 4 ha zemljišča je bilo v lasti države in je med tem časom že državni sklad kmetijskih zemljišč prepisal zemljišče na Mestno občino Ljubljana. Zdaj potekajo novi razgovori za oblikovanje ustreznega konzorcija, kjer bi bilo mesto lastnik, upravitelj in nosilec stavbne pravice pa veletržnica. Ko ga vprašam, kako potekajo posli na taki veletržnici, mi pove, da dobavitelji na tej lokaciji postrežejo z vso robo (od česna, banan, ananasa, solate, krompirja ...), robo pa pretežno kupujejo razni gostinci, hotelirji, šole, vrtci ... Prednost vidijo predvsem v tem, da se tu prodaja sveža roba, saj jo na primer slovenski kmetje iz Primorske, Štajerske ali drugih predelov Slovenije poberejo prejšnji večer ali celo zgodaj zjutraj in jo že zjutraj pripeljejo na veletržnico. Pa tudi trgovci, ki jo pripeljejo na primer iz Padove (Italija), gredo že kmalu po polnoči na tamkajšnjo tržnico, jo ob 3. ali 4. uri naložijo in jo v Ljubljano že okoli 8. ure dostavijo. Med tem v okviru Veletržnice Ljubljana d.o.o. razvijajo tudi novo blagovno znamko Slovensko sadje - zdravo in domače, ki je bila zelo podprta v strokovni javnosti. Res pa je, da že zdaj zahtevajo od kmetov potrdila o lastni pridelavi. To počnejo zato, ker je kar nekaj kmetov ustanovilo svoje d.o.o.-je, pripeljalo na primer krompir iz Poljske, pri nas pa ga prodajajo za domač krompir po mnogo višji ceni. Podobno je tudi z drugimi izdelki, kar pa je vprašljivo zaradi različnih razlogov. Eden med njimi je na primer ta, da ima Slovenija kontrolo nad uporabo nekaterih zaščitnih sredstev, nekatere pa ima celo prepovedane že vrsto let. V tujini pa te prepovedi nimajo in zato v Slovenijo uvoženo takšno sadje, zelenjavo ali druge izdelke sploh nihče ne kontrolira za vsebnosti teh škodljivih snovi. Janeza Bučarja vprašam tudi glede slovenske samooskrbe. Pravi da jo Slovenija zagotavlja samo še 10 %, kar pomeni nacionalno katastrofo in alarm 1. stopnje v več pogledih. Poleg zagotavljanja zdrave hrane je tu tudi vprašljiva samoobrambna sposobnost države. Zdaj se pogovarjajo na ministrstvu o uvedbi nove strategije kmetijstva v Sloveniji, kjer Bučar sodeluje v strokovni skupini. Pri tem še posebej izpostavlja, da je treba kmetom ponuditi pogoje, šele nato je možno postaviti tudi zahteve. Pri nas so zelo slabi pogoji na primer za namakanje, pri fitopripravkih, pri postavitvah zaščitnih prostorov, pri organizaciji in še na celi vrsti drugih področij. Splošne kmetijske zadruge na Slovenskem tudi »niso več organizirane za kmete«. Njihov namen se je popolnoma izrodil, saj vodstva gledajo samo za povečanje lastnega kapitala, ne pa »delovanja s pozitivno ničlo« za zaščito marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi aktualno Zgodba z dolgo brado: Kopija peticije proti poplavam tudi pri županu. kmetov. Že iz oglasnih desk in internetnih portalov upravnih enot se vidi, da zadruge prodajajo zemljišča, še posebej zazidljiva, ki se jim je cena dvignila za nekajkrat. Tako požirajo lastno substanco ali pa rešujejo likvidnost. Iz tega sledi tudi, da si trenutno denar v teh zadrugah deli samo vodstvo med seboj, ostali pa životarijo. In ni daleč dan, ko bo prišlo tudi za vodstva do bridkega konca in bodo neslavno zaradi takega početja propadle. Na veletržnici pa v bodoče pričakujejo, da se bodo zanjo odločali neposredno tako individualni pridelovalci kot kupci. Čas krize bo prav slednje usmerjal tudi k takemu načinu nabavljanja, saj sta danes embalaža in visoke trgovske marže v trgovskih središčih mnogo previsoke, da bi jih zmogel povprečen slovenski kupec, ki večino svojih dohodkov že potroši za prehrano, zelenjava in sadje pa naj bi bili med pomembnejšimi sestavinami naše vsakdanje prehrane. Tako ne bo šel kupec več samo po 3 jabolka, ki v trgovskem centru stanejo vsaj dvakrat toliko kot v kartonu po 2 do 5 kg na veletržnici - povprečna družina pa na teden brez težav poje tako količino. S postavitvijo strategijekmetijstva in akcijskega načrta se v Grosupljem ponovno poizkuša prebuditi nekaj tistih, ki imajo še željo, da bi se dejavno vključili v preskrbo prebivalstva, kljub temu da je bila slovenska kmetijska politika v zadnjih desetih in nekaj več letih izredno slaba. V ta namen naj bi se oživila tudi ideja o tržnici v Grosupljem, ki pa jo trenutno ovira tudi problem grosupeljske poplavnosti. Sodelovanje in izkušnje na ljubljanskem območju pa lahko Grosupeljčanom samo skrajšajo poti do želenega cilja. V Grosupljem se bo v naslednjih letih poizkušalo izobraževati, animirati ter vključevati ljudi v razne dopolnilne programe in jim vendarle dati nekoliko bolj prijazne možnosti kmetovanja in trženja. Kako daleč pa bo vse skupaj šlo, bo odvisno spet od več faktorjev - med njimi tudi v zavedanju kupcev, kaj je domača zdrava prehrana, in ponovno spoznanje pridelovalcev, da se brez muje še čevelj ne obuje. Iniciativni odbor proti poplavam v naselju Grosuplje v sestavi Miloš Varga, Pavle Štaudohar in občinska svetnica Zvonka Milojevič je to pot, 11. 2., predal kopijo dokumentacije skupaj s 600 podpisi, kakršno so pred tem 20. 1. že predali resornemu ministru Karlu Erjavcu. Pri tem je župan poudaril pomen, da je dobro, če se takšne akcije "delajo javno", tudi pred očmi novinarjev. Pri tem je župan pokazal načrte iz leta 1962. Menim pa, da je tudi te načrte treba na kratko predstaviti. Narejeni so bili predvsem za kmetijske namene - nastajanja nove socialistične zadruge, ki pa je pozneje čez noč postala državni Agrokombinat, zadružniki pa so ostali brez vsega. Prav na to obdobje se veže tudi del pomembne slovenske zgodovine, povezane tudi s pokojnim Jožetom Pučnikom. Reprezentančno pa jo predstavlja (3. 7. 1964 prepovedana in za desetletja umaknjena v bunker) drama Marjana Rožanca Topla greda, v kateri so nekateri naši občani odigrali s takratnim »ministrom za kmetijstvo« na čelu svoje aktivne vloge. V tistih letih so se v Grosupeljski kotlini izvajale obsežne (ali bolje rečeno celo med največjimi v Sloveniji) arondacije. Pod krinko takratne oblasti, ki se je še vedno močno ozirala po sovjetskih zgledih, so bili ljudje izigrani in so mnogi prišli na zelo cenen način ob zemljo. Če vemo, da se je takrat ta dolina preživljala pretežno s kmetijstvom, potem si lahko šele predstavljamo, kaj je to pomenilo za tu živeče ljudi. Nato so zares po projektu izkopali samo regulacijske jarke - tako na šentjurskem, slivniškem, šmarskem, mlačevsko-gatin- skem in delno starovaškem območju. Vseh šest zadrževalnikov (poleg Velikega potoka so bili predvideni še v Podlomu pod Sp. Slivnico, na Gatinskem potoku ter pri Št. Juriju, na Udju in Vrbičju - sedanji v Bičju naj bi nadomeščal slednje tri) pa niso nikoli resno mislili narediti. Nekaj let pred osamosvojitvijo so celo razmišljali, da bi bilo bolje izkopati širok jarek čez Radensko polje pod Slivniškim hribom mimo Kopanja do Zatočnih jam in s tem poplaviti zgornji del Krške doline, a so poznejše poplave na Savinji "požrle" denar tudi za ta projekt. Takoj za tem se je v državnih aktih pojavila ideja o krajinskem parku Radensko polje, na kateri pa se je začelo delati šele v zadnjih letih. Ker pa so najbolj trdovratne prav stare nedokončane zgodbe, sem zato opisal nekaj te zgodovine, da bodo tudi priseljeni ljudje seznanjeni, s čim imajo opravka. Ker se zadeva o gradnji zadrževalnika Veliki potok vleče že desetletja, je delovanje v interesu javnosti zares pomembno tako za »staroselce« kot priseljence -in temu bomo sledili tudi v uredništvu Grosupeljskih odmevov. Velikonočni prodajno-razstavni velikonočni sejem Kulturno društvo Ambrus bo v nedeljo, 5. 4. 2009, na parkirišču župnišča v Ambrusu letos prvič organiziralo prodajno-razstavni Velikonočni sejem, ki bo potekal od 8. do 12. ure. Kot vrhunec dogodka bo v učilnici v župnišču potekala razstava pirhov z ročno poslikavo in ostalimi simboli velikonočnega časa, avtorice Pavle Jakopič iz Primče vasi. Na sejmu bi radi predstavili in ponudili možnost nakupa čim več starih opravil in izdelkov, ki so značilni za zimski, zgodnje pomladanski in predvelikonočni čas, kot so pletenje, kvačkanje, izdelovanje butaric, košev, metel, zobotrebcev, lončenih izdelkov, barvanje in praskanje pirhov z različnimi ornamenti ter vzorci, izdelovanje cvetja iz krep papirja, velikonočne jedi... Potrudili se bomo, da na stojnicah ne bo manjkalo domačega kruha, potice, peciva, suhega in svežega sadja, medu, domačih likerjev in drugih dobrot. Razstavo si bo mogoče ogledati še v ponedeljek, 6. 4. Program dogodkov: 8:00 - otvoritev Velikonočnega sejma in razstave pirhov - pevski zbor Ambrus 8:00 - 12:00 - rokodelci se predstavijo - prikaz dela - prodajne stojnice 8:00 - 12:00 - Ustvarjalne delavnice za otroke (v primeru slabega vremena odpadejo) 8:00 dalje - Razstava pirhov in simbolov velikonočnega časa. Prisrčno vabljeni! veterani Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Na občnem zboru Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje Kot vsa društva, ki morajo vsako leto vsaj enkrat pripraviti občni zbor in na njem pregledati delo v preteklem letu ter pripraviti načrte za prihodnje, je tudi Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje (OZVVS Grosuplje) imelo 6.3.2009 v gostilni Kramar na Perovem svoj redni letni občni zbor, ki se ga je udeležila pretežna večina članov ter gostje in prijatelji iz OZVVS Kočevje, med njimi tudi predsednik Skupščine občine Kočevje v času priprav na osamosvojitev in agresije jugovojske na Slovenijo dr. Mihael Petrovič, predstavnik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Grosuplje, predstavnik regijskega združenja ter predstavnik policijskega veteranskega združenja Sever, g. Emerik Peterka. Jože Miklič V delavno predsedstvo so prisotni izvolili za predsednika Gregorja Bregarja, za člana Mira Zupančiča in Franca Šesta, za zapisnikarico pa Jelko Janežič, ki sicer že opravlja poleg blagajniških poslov skozi vsa leta še vrsto drugih administrativnih del. Pred poročili in razpravami tradicionalno na teh občnih zborih počastijo spomin na v vojni preminule in pozneje umrle člane ter s častnim dejanjem simbolično predstavijo vrednote, za katere so se in se še borijo veterani vojne za Slovenijo. V poročilu je predsednik Boris Peterka povedal, da se je v letu 2008 OZVVS Grosuplje pridružilo 28 novih članov, in zdaj združenje šteje 210 članov. Ker so presegli število članov preko 200, združenju pripada še en delegat za glavni zbor, ki ga bo potrebno usposobiti in pripraviti za zbor. Veliko so storili za prepoznavnost društva, saj so organizirali ali pa so se udeležili številnih prireditev - Dan državnosti na Polževem, srečanja na GEOSS-u, športnih prireditev v malem nogometu, smučanju, mnogoboju, komemoracije na Ilovi Gori, Pristavi in drugih prireditev. Za še boljšo prepoznavnost delovanja in organiziranosti so se na predsedstvu odločili, da sofinancirajo nabavo še 4 novih veteranskih uniform. Delo predsedstva je ocenil za zelo uspešno. Udeleževali pa so se tudi sestankov, ki jih je organiziralo pokrajinsko vodstvo, zveza na državni ravni in drugi. Ob dnevu državnosti so na proslavi na Polževem odlikovali enoto 5711/50 in z nadomestnimi odlikovanji še 197 pripadnikov te enote. Poleg tega so podelili še 26 priznanj in zahval posameznikom. Velik poudarek so namenili zahvalam in priznanjem članom društva in čestitkam ob okroglih jubilejih. V letu 2008 je OZVVS Grosuplje prejelo Jurčičevo priznanje od Občine Ivančna Gorica in denarno nagrado v višini 2.569,58 €. Boris Peterka pa je prejel Zlati znak Občine Grosuplje, denarni nagradi v višini 2.502 € pa se je odpovedal in jo namenil OZVVS Grosuplje. Izboljšalo se je sodelovanje z Upravno enoto Grosuplje, zato je predsednik pozval vse, ki morebiti še nimajo urejenega statusa vojnega veterana, da to storijo čim prej. Ugotavljajo, da ima država zelo pomanjkljive evidence in bo vedno težje pridobiti status veterana. Dobro so sodelovali tudi z vsemi tremi občinami, predvsem pa s samimi člani društva. Sodelovanje z društvom Sever Ljubljana je zgledno in upajo, da bo tako tudi ostalo. Ob dnevu spomina na mrtve so obiskali obe spominski obeležji v Grosupljem in v Ivančni Gorici, položili cvetje in prižgali sveče. Udeležili so se tudi slavnostnih dogodkov v organizaciji Zveze borcev NOB na Pristavi in Ilovi Gori, položili vence in se udeležili samih svečanosti. V Slovenskih Konjicah so aprila 2008 izvolili novega predsednika Zveze veteranov vojne za Slovenijo na državni ravni Janeza Pajerja ter tudi vse nove člane organov v sestavi zveze. Član častnega razsodišča te zveze je postal Boris Peterka. K poročilu predsednika je Davorin Tomažin še posebej izpostavil skrb združenja za športne dejavnosti in naštel vse prireditve in tekmovanja, ki so se jih udeležili v preteklem letu. Blagajničarka Jelka Janežič je v nadaljevanju poročala o stanju v blagajni. Na začetku leta 2008 je v blagajni ostalo 2500 € denarja, ki so ga s članarino članov povečali še za 2.200 €. Prek razpisov občin pa so dodatno pridobili še okoli 4000 € denarja. Na poročila o poslovanju in o pridobljenih kot tudi porabljenih finančnih sredstvih nadzorni odbor ni imel pripomb. Načrt dela za leto 2009 so si zadali podoben kot za preteklo leto. Prednostna naloga predsedstva bo pridobiti čim več novih članov. V letu 2009 nameravajo nadaljevati s podeljevanjem odlikovanj enotam in posameznikom. Ravno tako želijo izboljšati sodelovanje s Slovensko marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi veterani 23 Komasacije Sela: Sklep o seznanitvi in odobritvi projekta vojsko in PP Grosuplje. Le-to je bilo tudi do sedaj odlično, vendar želijo, da bi za potrebe združenja nabavili nekaj materialnih sredstev, kot so oblačila, čevlji ipd. Aktivno bodo sodelovali pri predlogu reorganizacije Zveze veteranov, saj leta za svoje delovanje porabi že okoli 70 % vseh sredstev, ki jih nameni država za delovanje. Ravno tako bodo aktivno sodelovali pri pripravi raznih aktov zveze, kot so pravilniki, uredbe, novi statut ipd. V načelu želijo približati delo društva članom. Zato je predsednik ponovno zaprosil vse člane, da dejavno sodelujejo v športnih tekmovanjih, ki jih organizira grosupeljsko ali ostala združenja in zveza ter sodelujejo na proslavah in prireditvah. Načrtovano postavitev spominskega obeležja pred Podpeško jamo v Dobrepolju, kjer je bilo med vojno za Slovenijo skritega veliko orožja teritorialcev, pa zaradi zapletov pri sprejemu sklepa na Občinskem svetu občine Dobrepolje niso mogli realizirati. Računajo, da se bodo zadeve uredile v kratkem in da bo nato tudi postavitev stekla brez zapletov. Pomnik naj bi zdaj postavili v parku pred dobrepoljsko občino. Razgovori z županom Janezom Pavlinom že potekajo. Nato so podelili še nekaj priznanj, na koncu pa se je predsednik Boris Peterka še posebej zahvalil vsem, ki so delali v prid grosupeljskemu združenju veteranov, med njimi tudi uredniku Grosupeljskih odmevov. Po uspešno sprejetih poročilih in sklepih so se člani zadržali na zakuski in ob dobri kapljici še pokramljali med seboj o spominih na nekdanje vroče dneve osamosvajanja ter aktualnem stanju -tudi v državi, tako kot ga večina občuti. Marsikdo je menil, da so se prenekatera takratna prizadevanja v zadnjem času precej zameglila in da se bo treba kmalu vprašati, kot so se nekoč že spraševali pošteni borci: »Ali smo se za to borili?« 24. seja Občinskega sveta Grosuplje, 4. 3. 2009 občine Občina Grosuplje je 14. 4. 2008 v imenu lastnikov zemljišč na komasacijskem območju Sela na UE Grosuplje v skladu z veljavno zakonodajo vložila predlog za izdajo odločbe o uvedbi komasacijskega postopka na navedenem območju. Odločba o uvedbi komasacijskega postopka je pravnomočna, s čimer je izpolnjen pogoj za nadaljevanje postopka - pridobitev dokumentacije za oddajo vloge na javni razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) za izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva - komasacije in infrastruktura. V skladu z navedenim javnim razpisom znaša delež financiranja do 100 % upravičenih stroškov, od tega 75 % zagotovi EU, 25 % pa RS. Javni razpis MKGP je odprt do porabe sredstev. Eden od dokumentov, ki jih je potrebno priložiti vlogi na javni razpis MKGP, je tudi Sklep občinskega sveta o seznanitvi in odobritvi projekta. Z izvedbo komasacije se prične po odobritvi sredstev s strani MKGP. Glede na to, da vlagatelj (občina) koristi sredstva na podlagi odločbe o pravici do sredstev po izvedenih delih (refundacija), so sredstva za plačilo računov za izvedbo komasacije zagotovljena v Proračunu občine Grosuplje za leto 2009. Svetniki so sklep podprli z 20 glasovi. Jože Miklič Spoštovani bralci in bralke Grosupeljskih odmevov, dragi dopisovalci in dopisovalke! Za to številko Grosupeljskih odmevov smo prejeli veliko gradiva, ki pa vsega zaradi prostorskih in tehničnih možnosti nismo mogli objaviti. Zato bo nekaj tega (aktualnega) gradiva objavljenega v prihodnji številki. Prosim za razumevanje! Jože Miklič, odgovorni urednik Grosupeljskih odmevov kultura Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Slovesen in prikupen večer slovenske glasbe Glasbena šola Grosuplje je v čast Francetu Prešernu in ob slovenskem kulturnem prazniku v dvorani Mestne knjižnice Grosuplje v ponedeljek, g. 2, zvečer pripravila Večer slovenske glasbe. Nastopili so najboljši v svojih »razredih«in za svoja leta. Povezovalka programa glasbena pedagoginja Irena Vidic je za uvod v večer omenila, da naj ne bodo samo proslave vrhunci, ampak bi moral biti del vsakdana, spodbujanje duha, globoko razmišljanje za dvig osebnostne kulture. »Ne dovolite mu, da se ukaluplja v standarde!« Nastop učencev je na koncu svečano popestrila gostja večera, domačinka in operna pevka Mirjam Kalin, ki je zapela skladbi L. M. Škrjanca Vizija in R. Simonitija Ko mislim nate. Jože Miklič Program je začela glasbena pedagoginja Irena Vidic, ki je za začetek večera recitirala Prešernovega Povodnega moža. V nadaljevanju pa je ga. Irena tudi povezovala skrbno izbran program, na katerega so se učenci zelo dobro pripravili. Nastopili so: - Mali godalni orkester Ivančna Gorica (Marinja Omejec, Ema Butkovič, Žan Pajk, Eva Žnidaršič, Ana Blaževič Arko, Tajda Femec in Neža Rogelj) - skladba Metuljček cekinček in skupaj s solistko Evo Kavčič skladbo Gusarska, - Leonida Samo s solopetjem in Luka Žitnik s klavirsko harmoniko - skladba Kaj ti je deklica, - Matic Bavdek na klavirju - skladba Razposajeno, - David Adamič na klavirju - skladba Rdeča, - Ana Koželj na citrah in Patricija Ivnik na flavti - skladba Luna sije, - Marjeta Škufca s solopetjem - skladba Ljubezen, - Luka Adamič z diatonično harmoniko - skladba Rože, - Ana Koželj s citrami, Jurij Koželj z violino in Katja Škoda s kitaro - skladba Delaj se beli dan, - Barbara Černe s solopetjem in Eva Medved s citrami - skladba Dan ljubezni, - Matic Bavdek z violino - skladba Tarantela, - Marko Gnidovec s klavirsko harmoniko - skladba Po jezeru, - Eva Medved s citrami - skladba Cvetje v jeseni, - Ana Omejec s solopetjem, Klara Gruden s citrami, Urška Trontelj s kitaro in Katja Mehle s kitaro - skladba Lastovka, - Katja Mehle s kitaro - skladba Miniatura, - Videmski jazz septet (Mojca Gačnik s klarinetom, Teodora Hekič s 1. altsaksofonom, Ana Hekič2.altsaksofonom, Blaž Somrak s 1. tenorsaksofonom, Tanja Štrubelj s 2. tenorsaksofonom, Anja Pugelj s baritonsaksofonom in Gaber Drobnič na klavirju) - skladba Zemlja pleše. Kljub temu da je med nastopajočimi bilo kar precej zelo mladih glasbenikov, pa že lahko rečemo, da je med njimi poleg vztrajnosti čutiti tudi mnogo glasbenih talentov, pa seveda tudi uspešnega pedagoškega dela. Tako nastopajočim kot njihovim mentorjem hvala za slovesen in prikupen večer. Prireditev je bila pravi balzam z ozirom na uradno državno proslavo predhodnega večera, ki smo jo gledali po televiziji. marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi kultura Slovesno ob spominu na 'Ribčevega dohtarja' Na Kopanju se je v nedeljo, prav na 160. obletnico Prešernove smrti 8.2. po 10. maši zbrala lepa množica kljub dokaj slabemu vremenu, ki je prišla poleg domačinov še vsaj iz dveh smeri - iz dobrepoljske in grosupeljske, da bi počastila spomin na našega velikega pesnika. Tu se je pri tukajšnjem župniku in njegovem starem stricu Jožefu mladi Ribčev France poleg domačih otrok na paši srečeval tudi s prvimi črkami pod lipo za kamnito mizo, pa nato z Vodnikovimi pesmimi, ki mu jih je prastric pokazal. Zato se je k njemu France kot mladostnik čez poletje na počitnice rad vračal. - Jože Miklič Med Radenčane radi pridemo tudi vsi, ki imamo radi glasbo (in ples), sploh pa ljudsko petje, saj je prav slednjega med ljudmi zelo malo ohranjenega. Z njim se ukvarjajo ljudski pevci Zarja zdaj že desetletja. Lepo jih posnema tudi Mlada zarja, ki iz nastopa v nastop vedno bolj napreduje. Ljudski pevci Zarja so izbrali za začetek tri pesmi, ki se jim besedilo ponavlja, zato smo lahko z njimi zapeli tudi poslušalci. Zadnja med temi tremi je bila beneška narodna Oj, božime, ki jo v naših krajih zelo poredko še slišimo, vse pesmi (tudi Mlade zarje, ki so zapeli nekaj prirejenih sodobnih skladb) pa so bile ubrane na tematiko o Prešernu. V programu so nastopajoči predstavili zgodovino in ljudi vasi Vrbe v Prešernovem času z 19 hišami (danes jih šteje 52). Nato so zaigrali še dramatiziran odlomek, kako se je mladi France poslavljal od staršev, ko je odhajal na Kopanj ter recitirali še pesem O, Vrba. Med nastopi ljudskih pevcev Zarje in Mlade zarje ter uvodne Prešernove Luna sije, ki jo je zapel Mešani pevski zbor upokojencev Škrjančki iz Dobrepolja, pa je Slovencem dokaj dobro znani pisatelj in pesnik mag. Ivan Sivec predstavil svojo novo, zdaj že 90. knjigo Ribčev dohtar, ki govori o Prešernu. Iz zelo tekočih besed mag. Sivca smo izluščili močno pozitivno podobo Franceta Prešerna, saj je tudi sam dejal, da je želel predstaviti Franceta predvsem po njegovih dobrih lastnostih in talentih. Za to je navedel kup različnih dokazov. Ker se tudi sam ukvarja s pesnenjem, je poizkušal spesniti svoj Sonetni venec po vseh pravilih samo zato, da je preizkusil, kakšno moč in talent je moral vložiti v to delo naš največji pesnik. Prešeren ni bil samo dobrovoljček, ki se ga je včasih napil. Bil je tudi zelo delaven kot pravnik, kar potrjujejo arhivi. Ni imel rad velikih pompoznih slavij, je pa imel kar precej iskrenih prijateljev. Čeprav se je »umaknil«, ko so na njegovem domu proslavljali bratovo novo mašo, pa je imel prijatelje tudi med duhovniki... in še precej navedb, ki jih je mag. Sivec izrekel o njem, so tudi vsem tistim, ki smo kakšno knjigo o Prešernu že prebrali, močno dopolnile in osvetlile njegovo podobo. Pa še nekaj: Prešeren je Zdravljico nedvomno napisal na Dolenjskem, ko je bil na gradu pri prijatelju Smoletu. Zato mehka dolenjska duša in pokrajina kar veje iz nje. Prešeren je v začetku pisal v nemščini, a se je pozneje zavestno odločil, da bo dal »nekaj več« slovenskemu narodu. Med drugim to potrjuje malo poznano dejstvo, da je zavrnil bogatašinjo iz Gradca. Pa še ena Sivčeva trditev, ki je bila zelo zanimiva - če Primičeve Julije ne bi bilo v njegovem življenju, bi se jo moral France izmisliti. G. Sivec je imel tudi srečo, da so mu bili dostopni razni arhivi. Precej pa je hodil po svetu, kjer je hodil Prešeren. Med pisanjem knjige je bil večkrat tudi v naših krajih, da je spoznaval duha tega okolja. Prireditev na Kopanju so pripravili Turistično društvo Kopanj, Krajevna skupnost Račna in Kulturno društvo France Prešeren Račna in mentorica Olga Gruden s sodelovanjem župnije Kopanj in župnika Zvonka Vozlja. Tretji, zdaj že tradicionalni Prešernov pohod pa so poleg Radenčanov organizirali še Zveza kulturnih društev Grosuplje in Univerza za tretje življenjsko obdobje. kultura Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Zamaknjena skupnost fotografa Aljaža Celarca Galerija Mestne knjižnice Grosuplje, torek, 3. 3. 2009, ob 17. uri V sodelovanju z Javnim skladom za kulturne dejavnosti je v galeriji Mestne knjižnice Grosuplje razstavil svoje fotografije študent geografije Aljaž Celarc iz Stične. »Za fotografijo pravijo, da je univerzalni jezik, ki ga razumejo povsod po svetu,« je ob otvoritvi povedala direktorica knjižnice Roža Kek, »in ta razstava to potrjuje.« To je njegova prva samostojna razstava. V programu je sodeloval tudi mladi pesnik in igralec Jan Pirnat s svojo poezijo. Na klavirju pa je dogajanje popestril pianist Rok Weber. Oceno razstavljenih fotografij je zapisala umetnostna zgodovinarka in knjižničarka Darija Kovačič, prebrala pa jo je knjižničarka Lojzka Cilenšek, obe zaposleni v Mestni knjižnici Grosuplje . Aljaž Celarc se je zahvalil vsem, ki so mu omogočili razstavo. Na ogled so podobe Slovenije in Španije in kontrast med deželama, ljudmi in stavbami. Pred mladim fotografom je še dolga ustvarjalna pot in želimo mu še dosti uspehov, da bomo lahko ponosni, da smo prvo njegovo razstavo gostili prav v Grosupljem. Marija Samec Odlične uvrstitve učencev Glasbene šole Grosuplje Mesec februar je za nadarjene mlade glasbenike minil v znamenju preizkušenj. Na 12. regijskem tekmovanju okolice Ljubljane in Zasavja, ki je hkrati tudi predizbor za državno tekmovanje, so se mladi glasbeniki preizkušali v znanju in spretnosti igranja na različne inštrumente. Letos so se tekmovanja udeležile 4 violinistke naše glasbene šole, in sicer Petra Skubic, Nika Zadravec, Ana Blaževič Arko in Marija Omejec. Vse so dosegle zelo dobre uvrstitve, saj so osvojile: - Ana Blaževič Arko - zlato priznanje mentorica prof. Polona Udovič - Petra Skubic - srebrno priznanje mentorica prof. Viktorija Šušteršil Smrekar - Marija Omejec - bronasto priznanje mentorica prof. Polona Udovič - Nika Zadravec - bronasto priznanje mentorica prof. Ula Ulaga Vsem našim učenkam in njihovim mentoricam iskreno čestitamo, Ani Blaževič Arko, ki se je z osvojenim zlatim priznanjem uvrstila na državno tekmovanje, pa želimo čim uspešnejši nastop. Vodstvo Glasbene šole Grosuplje Zborček Pika na regijski reviji Lani smo se Otroški pevski zbor Pika iz vrtca Šmarja - Sap območne revije otroških in mladinskih pevskih zborov udeležili prvič. Veseli smo bili nastopa pred širšo publiko. Nato pa je sledilo presenečenje, da smo bili izbrani za nastop na Regijski reviji PZ Osrednje Slovenije, kjer smo bili edini predšolski pevski zbor. Tudi letos je revijo spremljala strokovna ocenjevalka Helena Fojkar Zupančič. Je glasbena pedagoginja in akademska glasbenica - solopevka, zborovodkinja in glasbena pedagoginja na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani in na Gimnaziji Litija. S svojimi zbori na državnih in mednarodnih tekmovanjih dosega številna zlata odličja in posebne nagrade. Otroci pravijo, da so jim najbolj všeč poskočne, vesele, šaljive pesmice in veseli jih, da prepevajo v zborčku s svojimi prijatelji. Sicer pri zboru prepeva 24 otrok iz starejših dveh skupin, v starosti 4-6let. Žal na letošnji reviji niso bili prisotni vsi otroci zaradi bolezni. Radi zapojemo skupaj z vsemi tremi skupinami naše enote, kjer se pridružijo čisto vsi otroci in vse vzgojiteljice, ki tudi zaigrajo na instrumente. Da smo povezani med sabo, nas veseli, saj nas ob petju spremlja mamica naše pevke, na violino pa sin vzgojiteljice. Tako si pomagamo med sabo in širimo dobro voljo in prijateljstvo. Zahvaljujem se vzgojiteljicama Veri Gruden in Tatjani Vatovec za spremstvo pevcev na reviji. Še posebna zahvala gre Primožu in Maji, ki sta pokazala pripravljenost sodelovanja z nami.Hvala tudi sodelavkam naše enote, ki nas spodbujajo pri bogatenju otroškega sveta s petjem in umetniškim ustvarjanjem. Starši, hvala vam, da ste nas podprli z vašim sodelovanjem in podporo pokazali s spodbudnimi besedami in mislimi pred nastopom Seveda, pa smo bili veseli vašega veselja in navdušenja po končanem nastopu. Dragi otroci OPZ Pika, vam pa zaželim še veliko poskočnih, veselih in nagajivih pesmic in veliko veselja do prepevanja. Vaše petje je tudi meni polepšalo dan. Katarina Makor, pom. vzgojiteljice, zborovodkinja OPZ Pika Foto: T. Vatovec marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi kulturna dediščina Utrinki z razstave v Št. Juriju V mesecu decembru smo v Št. Juriju pripravili razstavo fotografij avtorja Toneta Podržaja z naslovom »Spoznaj sosednjo vas«. Na razstavi, ki je bila zelo odmevna, smo predstavili naravno in kulturno dediščino kraja in njegove okolice. V tem prispevku vam predstavljamo prvi utrinek - del podeželske arhitekture - kašče. Kašče v vasi Vrbičje Kašče so bile v preteklosti sestavni del vsake srednje velike kmetije. Služile so za shranjevanje žita, kruha, mesa in mesnih izdelkov ter drugih živil. Polna kašča je pomenila varnost za celotno družino. Prostori v njih so bili dobro izolirani pred toplotnimi in drugimi vplivi. Kašče so bile običajno vrhkletne lesene stavbe. Kletni del je bil zgrajen iz kamna in vkopan v zemljo, pritličje pa je bilo zgrajeno iz bukovih brun. Stare kašče so bile krite s slamo, novejše pa že z opeko. Na nekaterih kaščah najdemo tudi okrasne lesene detajle, kar priča o dejstvu, da so kašče izdelovali pravi tesarski mojstri. Vsaka prava kašča je imela košto, leseno skrinjo z več pregradami za žito brez pokrova in stiskalnico za sadje. Kašče, kijih predstavljamo na fotografijah, so bile zgrajene v 18. in 19. stoletju. Tanja Kadunc, foto - Tone Podržaj Ana Galetova, 1909 - 1944 POMLAD Ste jo čutili? Prav zdaj je prišla. Z vetrom od juga je zadišala, sprožila deževno kapljo na tla in s krili dveh ptic pod nebo se pognala. In že je povsod: v češnjevih brstih, v meževnih mladikah, v otroških piščalkah in sredi srca. Najbrž vas ni dosti, ki poznate to nežno, preprosto, ljubko pesmico. Ali pa? Pa ste vedeli, da je to delo naše sokrajanke - Grosupeljčanke Ane Galetove. Rojena je bila pred sto leti, 27. aprila 1909, v železničarski družini, ki je imela kljub pridnosti preveč lačnih ust, pa so dali štiriletno Ano - peto kolo - sorodniku v Ljubljano, ker so verjeli, da ji bo tam bolje. Tam se ni počutila doma, z veliko muko je stričevi ženi rekla mama. Njeno počutje v tistem času se čuti v pesmi Nežica modruje. Nežica nosek v okno tišči in modruje: Nikomur na svetu ni huje kot meni. Mamica me ne pogleda in očka se jezi, ker sem kričala. O, saj ne bom vedno majhna ostala! Zrasla bom, službo si poiskala, na cesti ljudem bom časopis ponujala in bom kričala, kričala, kričala: »Slovenec, Slovenec, Slovenec!« To bo lepo! Ljudje, ki bodo mimo hodili, bodo prav radi od mene kupili. Ko mamica pride med tiste ljudi, v skrbeh jih povpraša: »Kdo pa kriči?« Ko me zagleda, me precej spozna. Ljudje pa porečejo: »Ljuba gospa, Vaša pa zna!« Dobra stran tega pa je v tem, da je dobila dobro vzgojo (zasebna dekliška osemrazrednica v zavodu Lichtenthurn, realna gimnazija, Glasbena Matica - ne pa baleta, kar bi najraje - v Kočevju dve leti dekliške meščanske šole, v Ljubljani pri uršulinkah je končala četrti razred meščanske šole in učiteljišče od 1924-28 kot vozačka iz Grosupljega. Kljub revščini so študirali še trije Galetovi otroci, tudi Jože, uspešen filmski režiser. Preden je dobila mesto učiteljice, je delala v tovarni Motvoz in platno, pa med vojno je tudi delala tam. Stregla je tkalskemu stroju. Tam je srečala človeka, ki ji je v življenju največ pomenil, toda nikoli ni bil njen. Učiteljevala je sedem let v Št. Juriju, tri leta v Leskovcu pri Krškem, v Sevnici pa je poučevala v takrat ustanovljenem Pomožnem razredu za duševno prizadete otroke. Leta 1942 je v privatnem študiju ob delu v tovarni pridobila kvalifikacijo za poučevanje duševno prizadetih otrok z odlično ocenjeno razpravo z naslovom: Psihološke značilnosti, gledane z vzgojnega in praktičnega stališča. Ves čas je bila uspešna učiteljica, ki se ni razdajala le svojim učencem, pač pa vsem krajanom, saj je bila duša kulturnega dogajanja v kraju. Kot učiteljica je bila posebno uspešna v posebni šoli, pri njej so se učili kolegi iz vse Slovenije. Med vojno je bila predsednica AFŽ na Grosupljem in z vsem srcem je živela za boj proti okupatorju, čeprav je trdila, da je apolitična. Domobranci so jo zaprli, 8. januarja 1944 pa so jo v gozdu v Zalogu pri Škofljici ustrelili. V svojem kratkem življenju je ustvarila mnogo pesmi, proznih del in ogromno prispevala h kulturi, kjerkoli je bila. Časa imam še za eno pesmico. Le katero? Vse so vredne, da jih slišimo. Morda tale, ki kaže njeno dušo: Če me sovražiš, mi povej -četudi je težko; brez spanja bo minila noč, pa bo. Če se bojiš me, reci mi - četudi to boli; ko bodeš mimo mene šel, zaprla bom oči. Če ljubiš drugo, dragi moj - zaupaj mi skrivnost; umela bom, umrla bom in dala ti prostost. Samo z menoj se ne igraj - ne veš - ah, to boli; kar pridi in se izpovej, srce enkrat odkrij! Kar vrni se, moj sončni fant, pa mi v oči poglej, moj ljubljeni, moj mali kralj, resnico mi povej! Slavka Mencin 28 pogovori Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Za človeka gre, za človeka vredno življenje! G. Stane Kerin Gospod STANE KERIN. Duhovnik, že tretje leto pa direktor Misijonskega središča Slovenije, s sedežem v Ljubljani. Namesto da bi odšel v misijone, se je leta 1987, ko se je tudi pri nas začela akcija MIVA (zbiranje denarja za nakup avtomobilov za slovenske misijonarje), na predlog takratnega nadškofa, pok. Alojza Šuštarja, posvetil tudi temu novemu področju pomoči misijonarjem. Od leta 1992 dalje je kar 11 let vodil Škofijsko Karitas v Ljubljani, potem pa je kot župnik v Šentvidu pri Stični pomagal tudi Slovenski Karitas ob zbiranju pomoči za ljudi, ki jih je prizadel cunami. Vedno je na prvo mesto postavljal človeka, ki potrebuje pomoč, in kadar je čutil, da lahko k temu pripomore, ga je vedno vodilo naprej. „Bistveno je, da človek hoče nekaj dobrega narediti. Če pa je dobrota prava dobrota, je nepreračunljiva. Vse preveč govorimo o solidarnosti. Toda vse prevečkrat to ostane tudi samo mrtva črka na papirju. Konkretna dejanja štejejo," je odločen. 25-letno delo na poti pomoči in različnih organiziranj zanje ga je prekalilo. Včasih tudi utrudilo. Ni pa mu vzelo moči in novih idej. Njegovo delovno mesto je v Ljubljani, delovanje pa seže v vse kontinente sveta, kjer delujejo naši misijonarji. Kakšno je pravzaprav njegovo poslanstvo? Kako sprejema, kako ocenjuje svoje delo? „Vsak nov dan mi prinaša notranje zadovoljstvo. 25 let že nekako krmarim v teh vodah. Imeti moraš osnovo, korenine - vse to te vzpodbuja. In srce za to. To je končno način življenja. Krščanstvo pa je obveznost, osnovno vodilo za življenje: ljubi svojega bližnjega! Vse te vrednote, na katerih sloni Evropa, izhajajo iz krščanstva - prenesti na ljudi dostojanstvo človeka. Krščanstvo je Življenje in delo, usmerjeno v malega človeka. Predvsem vanje, ki v deželah nerazvitega sveta še vedno bijejo boj z revščino, lakoto, podhranjenostjo in neozdravljivimi boleznimi, drastičnim pomanjkanjem zdravil... Takšnemu delu in ciljem se je zapisal že v mladosti. Ko je bil leta 1984 posvečen v duhovnika, se je kot kaplan v župniji Ljubljana Moste vključil v delo za misijone, kjer so organizirali veliko aktivnosti za zbiranje denarja za nakup zdravil za Madagaskar. To, pravi danes, ga je potegnilo v prav posebne vode. In je že napisal prošnjo, da bi tudi sam odšel v misijone. „Vedno sem rad hodil po robu, usmeril korak tja, kamor si drugi niso upali," s tistim pravim iskrenim nasmehom v očeh in neprikrito radostjo v glas, uvodoma pove o sebi. Alenka Adamič treba razumeti kot nauk, ki prinaša ljudem zaupanje in dostojanstvo. Misijonsko delo in podpora misijonarjem nikakor ne pomeni samo večanja števila vernikov, širjenja vere. Za človeka gre. Za človeka vredno življenje. Njegovo dostojanstvo. Naš namen pri delu v misijonskem središču pa je animirati ljudi za konkretno delo pomoči ljudem v deželah nerazvitega sveta. In istočasno „prenesti" informacije k nam tako, da bi nam uspelo animirati ljudi, da bi se znali odreči kakšni stvari na račun darov za misijone. Samo borih 50 centov, kdo jih ne more pogrešiti, je dovolj za 1 kg bele koruzne moke v Malawiju ali 1 kg riža za lačne na Madagaskarju!" so njegove besede izzvenele razločno, vprašujoče. Bodo padle na plodna tla in polepšale dan tudi njemu samemu? Kot vedno, kadar ugotavlja, da smo Slovenci še vedno pripravljeni pomagati, da znamo prisluhniti klicu po pomoči. In po kratkem premolku še doda: „Svojega dela nikoli ne ocenjujem, to prepuščam drugim." Velikokrat pa se tudi sam podaja v svet. „To niso turistična ali celo avanturistična potovanja! To so nujno potrebni obiski misijonarjev, ki v razmerah, v katerih delajo desetletja in več, potrebujejo moralno oporo. Njihovo delo, tako fizično kot psihično, je nepopisno težko. Razmer, v katerih delujejo, ob vseh boleznih, ki so jim podvrženi, skorajda ni mogoče opisati. Drugače pa je, ko to sam doživiš. Tudi zato odhajam kdaj pa kdaj mednje, da lahko skupno iščemo nove poti in možnosti, kako in kaj narediti, da bi bilo za vse najbolje. Kaj lahko še dodamo za izboljšanje razmer. In tudi zato, da potem, ko se vrnem, javnost seznanim z razmerami in življenjem v teh deželah." Kot drevesu ne moremo spodkopati korenin, ljudem ne moremo vzeti njihove dežele... S seboj večkrat pripeljete tudi kakšno skupinico mladih; s kakšnim namenom," nadaljujem najin pogovor. „To organizirajo misijonarji, da bi tudi ti mladi spoznali delček „civiliziranega" sveta. Velikokrat je to zanje nek šok. Počasi, res počasi se spreminja njihova podzavest, da barva kože v življenju velikega sveta ni najpomembnejša. Vprašanje pa je, če bo to kdaj mogoče povsem izkoreniniti. Nikoli ne moreš vedeti, kaj se dogaja v njihovih glavah. Kajti, imajo povsem drugačen način razmišljanja. Tudi njihova miselnost, da pač ima bel človek denar, je trdno zakoreninjena med njimi. Ima denar -lahko nam bo pomagal. - Velike želje malega človeka ... Po obiskih naše dežele se vračajo nazaj. Včasih kar malo preobremenjeni z vsem, kar so tu videli, doživeli. Moje načelo pa je, da teh ljudi ne moremo pripeljati sem, da bi tu bolje živeli. S preselitvijo jim ne moremo narediti dobre usluge. Dostojno življenje jim moramo z različnimi vrstami pomoči omogočiti v njihovi deželi, Kajti preseliti jih sem, bi bilo ravno tako, kot drevesu spodkopati korenine. Kot drevo brez korenin bi bili, če bi to naredili," odločno pove. Kako pa, gledano z vašimi očmi, ta „neodkriti" svet, sprejemajo ljudje pri nas, ko se udeležujejo srečanj z vami in vašimi spremljevalci? „Če so nas pripravljeni sprejeti, obiščemo predvsem šole, ki so povečini zelo odprte za takšna dejanja. Predvsem zato, da bi mladi, bodisi osnovno in srednješolci spoznali tudi druge kulture sveta in seveda življenje, ki ga samo preko tv ekranov in internetnih marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi pogovori 29 sporočil ne morejo sprejemati tako, kot če delček le tega doživijo v „živo". Naš namen pa je obojestransko dosežen predvsem tedaj, ko se mladi sami organizirajo za zbiranje kakršnekoli pomoči. To je v današnjem času izrazitega individualizma razveseljivo in potrebno! Kljub krizi časa pa me razveseljuje, da so še ljudje, ki znajo prisluhniti našim potrebam in nam zaupajo, da je denar, ki ga namenijo, res tudi namensko uporabljen. To se je pravkar izkazalo tudi s Sobotno iskrico na radiu Ognjišče, kjer se je zbralo več sredstev, kot smo pričakovali. Tudi „BOTRSTVO" uspešno poteka, saj se iz tega šola več kot 3000 otrok. Približno 15 € (od 9.- do 21.-€, odvisno od države) mesečno zadošča za šolanje enega otroka. Vsakdo, ki se za to odloči, pa točno ve, za katerega otroka prispeva pomoč in lahko tudi spremlja njegov uspeh. Prihodnost je samo v izobrazbi, znanju. Edina prihodnost za Afriko in tudi ostale dežele je, da mladini daš znanje. In da se šolajo tudi deklice. Kajti z izobrazbo deklet in žena se bodo stvari spremenile. To bo prinesel naravni razvoj. Sicer pa otroci znanje zelo hitro sprejemajo, ker niso preobremenjeni z informacijami. Razveseljuje nas tudi njihovo veselje, kako radi hodijo v šolo. Šola na Slonokoščeni obali na primer (in v drugih afriških državah) je nabito polna, tudi po 60 in več otrok je v enem razredu, da jih lahko več obiskuje pouk. Ko smo zbirali sredstva za gradnjo šole na Madagaskarju, so naši misijonarji namesto ene, lahko zgradili dve. Osnovno, kar lahko tem ljudem damo, je znanje in le na podlagi tega lahko pričakujemo preobrat v njihovem življenju. Čeprav pa moramo vedeti, da gre to zelo počasi. Ni cilj naših misijonarjev poskrbeti za njihovo osnovno preživetje, temveč pomagati jim na poti, da se bodo nekoč sami izkopali iz te revščine. In ko prideš mednje, začutiš, da si želijo tudi sami nekaj narediti zase. Tako skupaj sledimo svojemu cilju," pove moj sogovornik. Morda kakšno doživetje s katere vaših poti, ki je v vas pustila pečat, nekaj globljega, česar ni moč pozabiti, - radovedno krmarim v pogovoru. „Vsaka pot ti nekaj pusti, zlasti so to ljudje," pravi, ne da bi razmišljal. Spomini so na dlani: „Marico sem srečal v Bosni, ko smo tam delali preko Karitasa. Suhljata ženica, ki je imela suho roko. Kako srečna je bila, ko smo ji zgradili dom. Danes žal te sreče več ne uživa. Pa malega Josipa, ki me je z otroško iskrenostjo vprašal: Stric, ali mi boš naredil hišo? Ko sem leta 2002 obiskal misijon v Ruandi, kjer deluje naša misijonarka Vesna Hiti, se mi je za vselej vtisnila v spomin mala Anamari, tako drobcena, podhranjena, pa je vendarle preživela. Pa majhna deklica, tako živahna, radoživa, vendar žal okužena z AIDS-om, ko smo vsi vedeli, da zaman žarijo njeni očki. Pa druga, 3-4-letna prav tako podhranjena deklica, ki so jo starši zgubili na begu pred vojno, našla pa jo je najstnica, ki je prav tako bežala pred vojsko, jo vzela s seboj in jo pripeljala na misijon, da je s tem otrokom nekaj narobe. Zavzeli so se zanjo, jo z zdravili in hrano „postavili na noge", dekle jo je vzelo s seboj. In ko sem bil leta 2007 spet tam, se mi je ponovila zgodba kot v filmu. Bil sem prijetno presenečen: eno uro hoda me je prišla pozdravit, hodila je v 3. ali 4. razred. Dekle, ki jo je vzelo s seboj, je danes poročena, ima svoje otroke in za svojo je vzela tudi tisto drobno najdeno bitje. Ali pa Patricia, štirinajstletna deklica iz države Malawi, sirota z bolečino na obrazu, ker je ostala sama. To so zgodbe, ki te držijo pokonci tudi tedaj, ko sonce kdaj zameglijo temne sence. Otroci - tiste oči se ti vtisnejo v dušo! Skoraj z vsake poti prineseš nekaj takšnega," imajo njegove besede nek poseben zven, da bi jih poslušal in videl z njegovimi očmi. Ostati na realnih tleh Takšna in podobna doživetja ga vodijo naprej, vzpodbujajo pri nadaljnjem delu. „Najtežje pa je - znati si postaviti neko pravo mejo. Prevelika želja, narediti čim več dobrega, te ob spoznanju, da ljudje rabijo več pomoči, da vsega ne zmoreš, lahko uniči, lahko se zlomiš," pravi. Ostati na realnih tleh. Kljub časovni stiski. Je birokracija prodrla res v vse sfere dela? Široko se nasmehne, rekoč: „Vse mora biti črno na belem, vse točno zapisano. Tudi zato, da je ustvarjena jasna slika, da so vsa sredstva, ki jih zberemo, namensko porabljena. Natančne evidence vodijo tudi vsi misijonarji ob vsem svojem delu. Pač, vsi smo delček tega sveta in tako moramo naprej. Nikoli pa ni zadosti narejenega, vedno razmišljam, da je še kakšna pot, ki vodi k našemu poslanstvu. To je način mojega življenja." Optimist? „Seveda!" pritrdi odločno, vzravnano. „Svet, življenje bo šlo naprej. Od nas pa je odvisno, kakšen bo. Časi so takšni, kot je človek. Vsaka stvar ima začetek in konec. Recesija je beseda, s katero polnijo časopisne stolpce, ki nam odzvanja v ušesih na vseh sferah dela in življenja. Še vedno bomo imeli dovolj za preživetje. Veliko materialnih stvari, za katere mislimo, da brez njih ne moremo, bi zlahka črtali iz našega življenja, če bi se le poglobili vanje. Vsakokrat, ko se vrnem s katere svojih poti, ugotavljam, kako malo človek resnično potrebuje za življenje. Kaj rabijo ljudje, da preživijo?! Tisto nekaj hrane, zdravila so že prestiž. Pa je njihov nasmeh iskren, znajo se veseliti življenja. Otroci ostajajo otroci. Svet uživanja, navidezne sreče je mikaven, vendar nerealen. Ljudje živijo v virtualnem svetu. Česa si želi danes človek? Da bi bil mlad, lep in zdrav - za to najbolj trepeta. Nihče pa ne pomisli, da je pač teh nekaj let, ki so ti še ostala, potrebno čim lepše preživeti, kar pomeni - napolniti jih z dobrimi stvarmi, dobroto. Bodimo iskreni: ali se znamo še usesti skupaj za mizo in se pogovarjati, kot so to znali naši starši? Tega je lačen človek v razvitem svetu. Tega manjka tudi nam. Bojim se, strah me je vojne, ko človek ponori, ko izgubi še zadnji kanec svoje človečnosti...," zaključi globoko zamišljen. Je to že druga zgodba? Razmišljanje? Iz česa porojeno? Tudi to je delček življenja. Da bi ga nam ne bilo treba doživeti! O dobroti je tekla beseda... G. STANE KERIN. Znanec iz našega kraja. V Šmarju-Sapu je njegovo stanovanje, tu, pravi, ima tudi uradno stalno prebivališče. Toda najbrž ga ne vidite sprehajati se po ulicah, ko nad mesto lega mrak, da bi se naužil svežega zraka in v naravi premišljeval o svojih načrtih, razmišljal, kje, s čim bo začel nov delavnik. Njegov delavnik je po navadi od zgodnjega jutra do večera. To delo, pravi, je njegovo življenje, način njegovega življenja. „Temu sem se zapisal, za to živim, to me osrečuje," pravi in se resnobno nasmehne. Kot bi hotel le še podkrepiti: slediti klicu iz mladosti vse življenje. Živeti za Človeka, za ljudi. Dolenjec je. Ki se zna prešerno nasmejati in z globokim glasom spregovoriti. Rad se vrača v rodno vas blizu Krškega. Dolenjski griči ga vabijo tudi tedaj, ko potrebuje nekaj miru zase, za svoje ideje. Za nove misli. Čim več Vam jih želim, g. Stane Kerin. 30 med ljudmi Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Društvo invalidov Grosuplje: Imeli smo občni zbor Člani Društva invalidov Grosuplje smo imeli v soboto, 28. 2. 2009 zbor članov. Dvorano so nam prijazno odstopili KS Spodnja Slivnica in gasilci. Za dobro razpoloženje sta poskrbela glasbenika, za kulturni del pa moški pevski zbor iz Dobrepolja, ki je z Zdravljico naznanil pričetek našega zbora. V lepem, sončnem in mrzlem dnevu se nas je zbralo okoli 120 članov iz vseh treh občin: Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna gorica. Prišli so tudi povabljeni predstavniki občin, predsednik društva delovnih invalidov Metlika, predsednik društva Črnomelj, podpredsednik Društva upokojencev Grosuplje in predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije gospod Drago Novak. Obravnavali in sprejeli smo poročila organov Društva invalidov, letno poročilo ter plan dela in finančni plan za leto 2009. Terminski plan aktivnosti v letu 2009 je zelo bogat. Vsak mesec se bo nekaj dogajalo. Obiskovali bomo kino, gledališče ali druge prireditve, hodili bomo na enodnevne kopalne izlete za ohranjanje zdravja, udeležili Turistično društvo Magdalenska gora na sejmu Turizem in prosti čas 2009 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je od 22. do 25. januarja 2009 potekal sejem z naslovom TURIZEM IN PROSTI ČAS 2009. Na pobudo Turističnega društva Magdalenska gora so preko Turistične zveze Grosuplje od četrtka do nedelje sodelovala naslednja društva: Turistično društvo Županova jama Grosuplje, Turistično društvo Kopanj, Turistično društvo Šmarje-Sap, Turistično društvo Boštanj in Turistično društvo Magdalenska gora vsak po en dan. Naše turistično društvo naj bi s promocijo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poskrbelo za večjo prepoznavnost in posledično večjiobisk Magdalenskegore. Na stojnici smo glede na področje zanimanja posameznih obiskovalcev promovirali: pohodništvo, arheologijo, etnologijo, program za osnovne šole, kolesarjenje... v obliki vsakoletnih prireditev, turističnih vodenj in projektov društva. Videti je bilo, da veliko obiskovalcev sejma pozna Magdalensko goro. Največkrat so jo prepoznali po prireditvi, ki se odvija v oktobru, kostanjevi nedelji, takoj zatem pa po arheoloških najdbah. Tudi predstavniki društva smo si natančno ogledali sejemsko ponudbo, dobili veliko novih izvedljivih in neizvedljivih idej za naše nadaljnje delo in skupaj s predstavniki ostalih društev, turističnih zvez, turističnih kmetij ugotavljali, kako raznovrstna in kakovostna je turistična ponudba v različnih pokrajinah Slovenije. V času predstavitve in promocije Turističnega društva Magdalenska gora smo na stojnici imeli več prijetnih obiskov, naj omenim dva izmed njih: - predsednik Turistične zveze Slovenije g. Dominik S. Černjak s svojim sinom. - predsednik KS Šmarje - Sap Janez Tomažin. Za TD Magdalenska gora Anja Janežič se bomo raznih pohodov: za Valentinovo, Jurčičevega pohoda, pohoda od solin do solin v Portorožu. V večjem številu bomo šli na vsakoletno srečanje invalidov sedmih dolenjskih občin, letos bo to v Novem mestu v mesecu juniju. Kot vsako leto bodo tudi letos v juniju in septembru organizirani 7-dnevni rehabilitacijski programi, v Žusterni v Izoli in na Malem Lošinju. Poveselili pa se bomo na martinovanju, božičnem koncertu in na praznovanju novega leta. Letos bomo odšli na romanje in izlet po Neretvi, že v maju pa je organiziran izlet na Madžarsko. Društvo zelo skrbi za to, da člani v čim večjem številu ohranjajo svoje zdravje. Zato bo tudi v letošnjem letu poskrbljeno za termine v Čateških toplicah, Simonovem zalivu, Topolščici, Rogaški, Radencih, Ptuju ali v Fiesi. Vsakoletne delavnice bodo letos v Radencih, v Izoli in Grosupljem. Organizirani bodo rehabilitacijski programi in izobraževalne delavnice za zaposlene in brezposelne invalide. Vsak teden se bomo ob ponedeljkih še naprej dobivali v času uradnih ur, kjer se bomo družili ob kavici, čaju in prijetnem klepetu. Vsak prvi ponedeljek pa nam bo naša prijazna članica merila krvni tlak. Na športnem področju nas bodo naši člani še naprej uspešno zastopali v kegljanju, ribolovu, šahu, pikadu in balinanju. Na zboru je bila izpostavljena neustreznost poslovnih prostorov društva. Zaradi rušenja stavbe so bili prejšnji, zelo primerni prostori društva preseljeni na Kolodvorsko ulico. Čeprav smo občini hvaležni, da nam je preskrbela nadomestne prostore, ugotavljamo, da le ti niso primerni za invalide. Prostori so praktično nedostopni invalidom na vozičkih, saj so vsa vrata preozka, sanitarije pa so dostopne skozi šest vrat. Zaradi tega lahko invalid na vozičku v nujnih primerih pride do sanitarij le s pomočjo drugih članov, ki ga do tja prenesejo. Tudi najemnina za poslovni prostor je za društvo visoka, saj je potrebno plačati še stroške ogrevanja, elektrike in porabe vode. Društvo že več let stremi k temu, da bi dobilo lastne pisarne, primerne invalidom. Upamo, da nam bo to uspelo v nekaj letih, saj so pomoč obljubili na ZDIS in vseh treh občinah. Po koncu uradnega dela zbora, smo se okrepčali z dobro hrano in pijačo, nekateri so se celo malo zavrteli po plesišču. Ženske pa smo dobile za svoj praznik vsaka po en nageljček. Tudi na moške se ni pozabilo, saj je vsak za mučenike prejel pomarančo, da si je lahko življenje malo posladkal. Na zboru članov je bilo čutiti, da so člani društva zadovoljni z delom društva, posebno s predsednico društva go. Anico Perme in njeno desno roko, tajnico go. Emo Boh. Predsednica društva resnično vsakodnevno živi za dobrobit vseh invalidov, v veliko pomoč pa so ji tudi člani njene družine. Zato smo jim člani Društva invalidov neskončno hvaležni. Jerneja Miklič, članica DI Grosuplje marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi priznanja 31 Katarina Rebolj je že vrsto let aktivna gasilka v PGD Ponova vas, kjer je članica upravnega odbora ter uspešna tekmovalka v ekipi članic A, ki že vrsto let dosega visoke tekmovalne dosežke. Kot študentka politologije sodeluje pri izdelavi načrtov zaščite in reševanja ter civilne obrambe v občini Grosuplje. Sodeluje tudi pri načrtovanju vaj evakuacije v izobraževalnih ustanovah in drugih javnih zavodih. V diplomski nalogi na FDV - študij obramboslovja - je v delu diplomske naloge analizirala tudi delovanje civilne zaščite v občini Grosuplje v času vojne za Slovenijo 1991 in opredelila možen bodoči razvoj zaščite in reševanja v občini Grosuplje kakor tudi v Republiki Sloveniji. Tudi pri magistrskem študiju obramboslovja na FDV je izbrala področje zaščite in reševanja. Z aktivnostjo, strokovnostjo, uspešnostjo in požrtvovalnostjo dosega nadpovprečne rezultate na področju Katarina Rebolj - prejemnica bronastega znaka Civilne zaščite V Kulturnem domu Janeza Jalna v Notranjih Goricah je Izpostava URSZR Ljubljana, v sodelovanju z občino Brezovica, v četrtek, 5. marca 2009, ob 17. uri organizirala regijsko prireditev v počastitev svetovnega dneva Civilne zaščite. Na prireditvi so podelili priznanja Civilne zaščite posameznikom in organizacijam, ki so jih predlagale občine, gasilske zveze, štabi civilne zaščite, državni organi in društva zaradi njihovega prispevka na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Za ljubljansko regijo so bili predlagani in s strani državne komisije odobreni: 2 plaketi, 3 zlata, 4 srebrna in 42 bronastih znakov CZ. Število bronastih priznanj je visoko predvsem zaradi požrtvovalnega in uspešnega opravljanja nalog zaščite, reševanja in pomoči ob neurjih, ki so v lanskem letu prizadela precejšen del ljubljanske regije. Med prejemniki bronastega znaka Civilne zaščite je bila tudi Katarina Rebolj iz Grosupljega, ki jo je za priznanje predlagal župan Janez Lesjak. Jože Miklič zaščite in reševanja pri tekmovanjih, usposabljanjih in načrtovanjih. Katarina pa pravi, da so naravne in druge nesreče dandanes čedalje pogostejše. Narava vse bolj opozarja na svojo nepredvidljivo stran. Človeštvo v zadnjem obdobju ogrožajo tudi ekološke katastrofe in njihove potencialne nevarnosti, ki naj bi prebudile človekov čut za njegovo lastno preživetje. Za vse naravne nesreče je značilno, da izjemen pojav ali proces v naravi povzroči veliko škodo z uničujočimi posledicami v nekem prostoru in času. Sodobni izzivi tako zahtevajo stalno prilagajanje sistema zaščite in reševanja. Vpis na Fakulteto za družbene vede, smer obramboslovje, ji je omogočil, da je uresničila svoje želje po svobodnem raziskovanju. Skozi strokovno prakso na Občini Grosuplje se je podrobneje seznanila s sistemom zaščite in reševanja tudi na lokalni ravni. Z odličnimi sodelavci tesno sodeluje in oblikuje sistem, da bi v primeru kakršnekoli nesreče lahko čim bolje pomagali občanom. Po štiriletnem študiju je tako tudi s pomočjo sodelavcev na občini nastala diplomska naloga z naslovom Delovanje civilne zaščite na območju občine Grosuplje med preteklostjo in prihodnjimi izzivi, kjer je primerjala delovanje civilne zaščite v bivši Jugoslaviji, skozi 10-dnevno vojno za Slovenijo z današnjimi razmerami. Ker jo raziskovalna žilica ni pustila pri miru, svoje znanje nadgrajuje še na magisteriju obramboslovja. Najprestižnejša nagrada Diamant za najboljšo radijsko postajo 2008 v roke grosupeljskemu radiu Zeleni val SredifebruarjasovljubljanskemklubuInbox veš, za najboljšo pop izvajalko je bila izbrana Sylvainu, za najboljši klub pa mariborski drugo leto zapored podelili najprestižnejše, Natalija Verboten, med rokovskimi izvajalci klub Samsara. neodvisne medijske nagrade Diamant so nagrado prejeli Billysi, ženska glasbena Kristalni kipec, ki krasi radijsko postajo 2008. Med dobitniki je nagrado Diamant osebnost leta je postala Brigita Šuler, moška na Spodnji Slivnici, so izdelali v steklarni v za najboljšo radijsko postajo prejel prav pa raper Trkaj. Diamanta se je veselila tudi Rogaški Slatini. grosupeljski radio Zeleni val, ki se že 13 let nova skupina Glam, za najboljši videospot Hvala, ker ste glasovali za nas. Še naprej trudi informirati in zabavati publiko. spot skupine Puppetz Naj vidijo, okronani pa se bomo trudili, da ostanemo POLNI Ostali nagrajenci so: nagrado za pesem so bili tudi člani zasedbe 4 Play. Diamant za POZITIVE. leta je domov odnesla Alia s pesmijo A najboljšega didžeja je romal v roke didžeju Helena Miklič 32 gasilci Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 PGD Grosuplje: Slavnostni občni zbor Otvoritev slavnostnega občnega zbora je opravil najstarejši še živeči poveljnik v Prostovoljnem gasilskem društvu Grosuplje, g. Marjan Šircelj, kije v pozdravnih besedah omenil, da je ideja, ki je združila ljudi pred 100 leti v gasilsko društvo, med grosupeljskimi gasilci še vedno živa. Sodelovanje z najmlajšimi je zagotovljena prihodnost. Zaupanje, pomoč in sodelovanje pa so vrednote, ki so združene v eni besedi - humanitarnost. Takoj za njim je nastopila najmlajša gasilka v društvu Lucija Garbas z recitacijo Kaj bom postala? Jože Miklič Slovesnost tega občnega zbora se je nato prepletala z uradnim občnim zborom. V delavno predsedstvo (fotografija na naslovnici) so izvolili Zalo Kadunc in Ano Jaklič ter Andreja Širclja ml. kot predsednika. Poročilo predsednika društva Iztoka Vrhovca je prebrala Zala Kadunc. V njem je navedel pestro paleto različnih dejavnosti. (Tistih, o katerih smo v Grosupeljskih odmevih že poročali, ne bomo navajali.) Naj pa vseeno navedemo, da so lansko leto dobili sodobno gasilsko vozilo in so ga uspešno že nekajkrat preizkusili v intervencijah. Velike uspehe so spet dosegli veterani na tekmovanjih, pa tudi mlajše ekipe so se udeleževale raznih tekmovanj. V marcu so imeli izredni občni zbor zaradi odprodaje dela zemljišča Občini Grosuplje za gradnjo ceste. V program dela za leto 2009 so poleg stalnega izobraževanja, tekmovanj in izvajanja preventivnih nalog ter skrbi in popolnjevanju gasilske opreme in orodja, letos po predlogu gospodarske komisije pridali še ureditev okolice gasilskega centra. V nadaljnjih letih imajo predvideni še obnovi strehe in pročelja. 3. 5., na Florjanovo nedeljo, načrtujejo tradicionalno praznovanje s sv. mašo. Osrednja svečanost pa bo 13. 6., ko so na prireditev povabili visoke državne, lokalne in cerkvene dostojanstvenike. Hkrati bodo prevzeli tudi novo moštveno vozilo GV1. Poveljnik Matija Brodnik je s poročilom uvodoma prikazal multimedijsko projekcijo, ki so jo sestavili predvsem iz kratkih filmskih izsekov in fotografij, posnetih na intervencijah. Skupaj so imeli 45 intervencij, kar je največ doslej v njihovi zgodovini. Nedvomno k porastu prispeva povečanje števila prebivalcev v Grosupljem. Največkrat je zagorelo v dimnikih ali na kurilnih napravah. Gasili so tudi večji industrijski požar v podjetju Omaplast. Precej je bilo tudi prometnih nesreč, kjer so se srečevali z reševanjem ponesrečencev. Odpirali so stanovanja, kjer so bile pogrešane ali onemogle osebe. Reševali so ukleščene in ujete živali. Ob neurjih so pospravljali podrta drevesa, pokrivali strehe z začasno kritino ter pomagali po neurju na Ptujskem. Gasili so nekaj požarov v naravi, ki so jih povzročili lahkomiselneži. Posredovali so pri razlitju nevarnih snovi (največkrat gre za razlitje kurilnega olja) v vodo. Gasili so v romskem naselju, kjer so Romi nekontrolirano kurili plastične in druge obloge na kovinah, ki jih zbirajo in prodajajo. Povprečno se je na vsako intervencijo odzvalo kar 14 gasilcev. Povprečni čas za izvoz avtomobilov iz garaže pa je 4 minute. Med njimi je poveljnik še posebej izpostavil Milana Marinčiča in Andraža Levca, ki sta se na intervencije odzvala največkrat v letu 2008 - kar 31-krat. Neposrednih intervencijskih ur so pri teh nalogah opravili 629. Poleg tega so imeli še celo vrsto vaj, izobraževanj, usposabljanj za uporabo novega vozila ter tekmovanj. Podrobneje so svoje delo v preteklem letu opisali v biltenu, ki so ga izdali ob tej priložnosti. Poročilo o delu članic je podala Petra Lipič. Poleg prijateljskega srečanja vseh članic ob materinskem dnevu in predavanja podporne članice Angelce Likovič so se udeležile tudi občinskega tekmovanja, na katerem so članice A skupine zasedle 1. mesto. marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi gasilci 33 Udeležile so se tudi vaje v Sp. Duplicah ter različnih srečanj na Šmarni gori, v Škocjanu, Dobrni, Županovi jami in Ribnici, na katerih so potekale razne dejavnosti - od volitev do družabnih srečanj. Sodelovale so tudi na gasilski veselici kot tudi na pogrebih in proslavah. Blagajniško poročilo je podrobno predstavila Andreja Skubic. Naj ga v kratkem samo povzamemo. Vsa pridobljena sredstva tako z Občine kot Zveze ali pa države in nabiralne akcije so namenjene izključno za nabavo in vzdrževanje opreme in orodja ter vzdrževanju gasilskega centra. Vse delo, ki ga člani kakorkoli opravijo, opravijo prostovoljno in brezplačno. Članarino pa bodo plačevali v enakih zneskih kot lansko leto. Inventurna komisija je popisala vsa osnovna sredstva. O njenem delu je poročal Jošt Kadunc, ki je na koncu predlagal tudi nekaj iztrošene opreme za odpis. Po poročilih je podal svojega tudi predsednik nadzornega odbora Igor Sever. V njem je ugotovil, da so že med letom spremljali delo v finančnem, organizacijskem in administrativnem pogledu društva. Vse to pa so pregledali še po koncu leta in zato nimajo pripomb. S tem so zaključili uradni del občnega zbora, nadaljevali pa so ga s fanfarami in nato s slavnostnim nagovorom predsednika Prostovoljnega gasilskega društva Grosuplje Iztoka Vrhovca, ki se je sprehodil po ključnih mejnikih skozi zgodovino društva in ga bomo predstavili v enem od naslednjih Grosupeljskih odmevov. Sicer pa bo o zgodovini izšel nov zbornik. Častni gost prireditve, župan Janez Lesjak, je ponovno poudaril pomen in izjemnost slovenskega gasilstva. Težke razmere so Slovence prisilile, da so si sami pomagali, pa naj je šlo za turške vpade in druge nevšečnosti. Iz takega razmišljanja je nastalo tudi gasilstvo. 100 let je precej dolga doba. S temi leti se merijo cesarstva. Obstoj gasilstva pa je tudi danes na Slovenskem pomemben kot protiutež novim časom, ki pretirano poudarjajo individualnost. Iskreno se je zahvalil vsem gasilcem - tudi tistim, ki jih že davno ni več in so že pokojni, da so za seboj pustili širino, ki jo imajo gasilci v sebi. Sedanje člane, še posebej novo vodstvo, pa je ob zahvali spomnil tudi na odgovornost, da bodo to tradicijo znali prenesti na mlade rodove. Spomnil je tudi na »zategovanje pasov«, ki bo prizadelo tudi gasilce. Zato bo še bolj treba izbirati prioritete, nekatere investicije pa raztegniti skozi daljše obdobje. Na koncu je še dejal, da so gasilci edina organizacija, na katero se lahko občani še zanesejo v hudih časih. »Hvala za vse, kar ste in kar boste še storili!« Predsednik Gasilske zveze Grosuplje Andrej Bahovec je poudaril, da je za vse uspehe, ki jih ob 100-letnici proslavljajo, zaslužnih vrsta generacij. Kot osrednje društvo v občini PGD Grosuplje pokriva največji delež po zahtevnosti intervencij. Po njegovem so požrtvovalnost, pogum, predvsem pa prostovoljnost tisti elementi, ki dajejo moč gasilstvu, da se lahko obdrži 100 let in več v nekem kraju. Društvo dobro napreduje, tudi v zadnjem času pod novim vodstvom. Nato je prisotne seznanil z načrti Gasilske zveze Grosuplje za leto 2009. Sledila je podelitev priznanj za dolgoletno službovanje, odlikovanj in napredovanj. Čestitkam društvu sta se pridružila tudi nekdanji predsednik Občinske gasilske zveze Grosuplje Lojze Ljubič, ki je na kratko skiciral nekaj utrinkov iz zgodovine slovenskega gasilstva in novi predsednik Gasilske zveze Dobrepolje. V kulturnem programu so nastopili otroci skupine Zvezdice iz vrtca Tinkara pod vodstvom Tanje Omahen in ob spremljavi klaviaturista Dejana Markiča, učenec Glasbene šole Grosuplje - harmonikar Marko Gnidovec, Ženski pevski zbor Magdalena KD Vokal Grosuplje pod vodstvom Emila Kovačca in Trobilna zasedba Chorus pod vodstvom Jerneja Kralja. Scenarij in vodenje kulturnega dela občnega zbora je prevzela Simona Zorc Ramovš. kultura Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Gledališče pod mostom razveseljuje občinstvo z novo komedijo Gledališka skupina Velike in Male Loke - Gledališče pod mostom - je že pred novim letom začela z vajami za novo premiero. Po uspešni lanski sezoni, ko so člani skupine z igro Kako iz zadrege uspešno nastopili kar triindvajsetkrat, so za letošnjo sezono izbrali komedijo Dva para se ženita. V času praznovanja slovenskega kulturnega praznika je gledališka skupina pripravila kar tri uprizoritve igre. Dvorana gasilskega doma v Veliki Loki je bila vse tri dni polna gledalcev. Sicer pa komedija govori o iskanju primernega moža za gospodarjevo hčer (Klara Brlan). Pri tem imata njena oče (Stane Zabukovec) in mati (Marija Kogovšek) izbranega vsak svojega snubca (Peter Brlan in Janez Roštan), dekletu pa pri vsem pomagata teta (Anica Gruden) ter soseda (Joža Mustar) s svojimi nasveti in izkušnjami. Hkrati se odvija tudi druga zgodba, saj bi se s hlapcem Bobkom (Dušan Potokar) nadvse rada omožila dekla Marjanca (Zlata Brlan). Gledališče pod mostom je do zdaj gostovalo v Mali vasi, Zagradcu, Račni, na Gatini, v Šentvidu pri Stični ter na Polici. Za vse, ki bi si predstavo še želeli ogledati, pa bo priložnost 3. aprila v Žalni, 4. aprila v Sostrem, 8. maja v Grosupljem in 9. maja v Lučah pod kozolcem tamkajšnje gostilne pr' Martinet. Kristina Zajc Rotarijec Viktor Žakelj o Primožu Trubarju Mestna knjižnica Grosuplje, sreda, 4. februar 2009, ob 18. uri Rotarijci posvečajo veliko pozornosti izobraževanju svojih članov, zato je Rotary klub Grosuplje v svojo sredo povabil Viktorja Žaklja, predsednika Protestantskega društva Primož Trubar, da bi podal svoj pogled na velikega Slovenca, ki smo ga celo lansko leto slavili in ki je dal tudi ime društvu, kateremu predseduje. Srečanje sta s pozdravnima nagovoroma začela predsednik Blaž Miklavčič in gospod Stane Vehovec, nato pa sta besedo prepustila gospodu Žaklju. Rojen je bil v Poljanski dolini, od koder izhaja tudi pisatelj Ivan Tavčar, ki je velik del svojega opusa posvetil dobi protestantizma in protireformacije. Trubar ga spremlja že iz šolskih dni. Bral je njegova dela in zanimati ga je začela ta doba in ljudje, ki so tedaj živeli in ustvarjali. Ko se je pripravljal na to predavanje, si je zastavil tri vprašanja, na katera je poiskal odgovore: 1. Kdo je Primož Trubar in kakšen je bil čas, ki ga je oblikoval? 2. Kaj se je z njim dogajalo 400 let? 3. Ali ima danes še smisel govoriti o nekem »kleriku«, ki je bil v svojem času »izbrisan«? Trubar je bil človek mnogih talentov in velik človek. Vse je delal iz globoke vere. Izšel je iz kmečke družine mlinarjev, zato je dobro poznal kmečke upore in turške vpade. Njegov čas je bil čas velikih sprememb, prehod iz srednjega v novi vek. Protestantizem je bil tudi politično gibanje. Bil je največji Slovenec minulega tisočletja, začetnik slovenske etnogeneze. Prvi je poimenoval svoje rojake Slovence. Štiristo let je bil bolj ali manj zamolčan, celo v šoli smo bolj malo slišali o njem, cerkev pa ga je obravnavala kot odpadnika. Valvasor ga je v svoji Slavi vojvodine Kranjske dostojno predstavil. Nekaj pozornosti je bil deležen ob 400-letnici rojstva, ko so mu postavili Bernekejev spomenik v Tivoliju. Tudi Edvard Kardelj - Sperans ga je omenil v svoji knjigi Razvoj slovenskega narodnostnega vprašanja. Potem pa je zopet vse potihnilo za sto let. Ob 500-letnici rojstva pa smo ga na novo odkrili in ga postavili na tron, ki si ga zasluži. Doba protestantizma in današnji čas imata marsikaj skupnega. V 16. stoletju so ljudje zgubljali vero, svojo pot je nastopil kapitalizem, družbena razmerja so se rušila, na pohodu so bile revolucije. Danes je stanje podobno. Delo in kapital morata najti modus vivendi. Narava je ranjena, saj človek preveč posega vanjo. Materialne in moralne vrednote moramo uravnotežiti. Zopet bi potrebovali odprt protestantski um, da bi našli pravo pot. Direktorica knjižnice, tudi rotarijka Roža Kek je gostu podarila knjigo Ljudje in kraji v Trubarjevi fari in pa Trubarjev kovanec, ki ga je izdelal podjetnik iz Grosupljega Jože Intihar. Svojo knjigo Preko Vršiča na Olimp mu je podaril Franc Škerlj, saj tudi gospod Žakelj rad kolesari. V dvorani Mestne knjižnice Grosuplje smo doživeli še en prijeten večer in spoznali Primoža Trubarja in njegov čas še z nove plati. Marija Samec marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi kultura 35 Veriga Nedelja, 22. februar 2009. - Bežen pogled v grosupeljski Kulturni dom. Prepolna dvorana, nekaj deset ljudi se, ne da bi hoteli skriti nejevoljo, vrača v mesto. Premalo prostora v Kulturnem domu? Kdo je vzpodbudil takšen preobrat, da je Kulturni dom ob povsem novi gledališki skupini postal tako zelo premajhen za vse ljubitelje gledaliških predstav željne obiskovalce? Domača gledališka skupina, ki si je nadela ime Gledališče sv. Mihaela Grosuplje, s predstavitvijo najboljše ljudske igre Frana Saleškega Finžgarja, Veriga, je poskrbela, da se je zgodila publika. Tista prava publika, ki je v premierni postavitvi Finžgarjeve Verige dihala z vsakim igralcem posebej, ki je spremljala vsako kretnjo slehernega „gledališčnika" na odru in ki je začutila globoko vsebino, ki jo prinaša to Finžgarjevo delo. In kar je najspodbudnejše? Dosegla je svoj namen. Sporočilo sodi v začetek postnega časa. Najbolj izvirno jo je označil že avtor (F. Saleški Finžgar) sam, ko je o njej zapisal: „Zgodba je to in nič drugega, za ogledalo postavljena, kako strasti iz malenkosti porojene spačijo obraz ljudski duši in jo preslepe, da tava in išče v temi, kar ji je v pogubo, ne vidi pa velikih, rešnih ciljev, do katerih vodi pot Ljubezni." Žal pa moramo priznati, da kljub temu, da se že približujemo 100-letnici Verige, ne moremo mimo dejstva, da so pasti sodobnega časa prav takšne, kot so bile nekdaj. V odlični režiji Petre Bregar Mohar in pod umetniškim vodstvom Metke Krejan so se s Finžgarjevimi liki spretno poistovetili: Matija Bregar (JANEZ), Katja Potokar (MICKA), Metod Hribar (MEJAČ), Beno Kirm (MARKO), Štefka Zaviršek (MINA), David Adamič in Jakob Mohar (JANČE), Janez Potokar (BIRIČ), Mojca Malovrh (LIZA), Slavka Potokar (ALENA), Martin Oblak (PRIMOŽ), Anton Lampret (DRNOLEC), Robert Ribič (BOLTEŽAR), Gašper Kozlevčar (CENE) in Marjan Adamič (TOMAŽIN). Res da so se nekateri izmed igralcev že kdaj poskušali na „vaškem odru", kjer so bile oči kritike rahlo priprte, saj so bile prireditve bolj za dobro voljo na oder postavljene, da so bila Miklavževanja za najmlajše v Grosupljem s katero izmed drobnih iger pripravljena, je prvo dramsko delo novo ustanovljenega Gledališča sv. Mihaela Grosuplje dobro uspelo in je odlična vzpodbuda za nadaljnje delo. Ne gre pa prezreti še kar nekaj krajanov, ki so priskočili na pomoč pri tehnični izvedbi projekta naših kulturnikov. Tudi tu se potrjuje dejstvo, da znamo in zmoremo z roko v roki stopiti skupaj, kadar gre za „skupni blagor". Kultura to vsekakor je! Po izredno uspeli premieri, eni ponovitvi v Grosupljem in že nekaj gostovanjih, s katerimi kanijo še nadaljevati, pa umetniška vodja Metka Krejan niza spomine na spomladanske vzgibe nekaj kulturnih zanesenjakov, s katerimi so skupaj iskali pot, po kateri naj bi se poskusili s prvimi koraki na čisto pravem gledališkem odru. Tako se je porodila ideja po oživitvi slovenske ljudske igre. In kot prvo so izbrali Verigo. V mesecu maju, pove Metka Krejan, so začeli s prvimi bralnimi vajami. Trdo delali vse do poletjain intenzivno nadaljevali od septembra lani dalje. Kdo bi štel ure, ki so jih vsi vložili v vaje, učenje?! To je bogato žrtvovani čas, ki se je ob dejstvu, da so uspeli razvedriti, prebuditi sokrajane, obilno poplačal. In še toliko bolj, če smo se „prebudili" in s pravim čutom prisluhnili vsebini predstavljene ljudske igre. Tudi dogodki, ki nam jih prinaša življenje, in preizkušnje potrjujejo, da nam tega manjka. Alenka Adamič kultura Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Zarja v Argentini Tudi v Argentini imajo sedmera jezera, ki pa so precejkrat večja od naših v Sloveniji. Obiskali smo jih, potem pa odšli v rezervat Huechulafquen, kjer živijo domorodci. V glasilu Svobodna Slovenija, ki je izšel 26. februarja 2009, v Buenos Airesu, kjer je skupina ljudskih pevcev in godcev ZARJA iz Račne gostovala od 12. 2. do 4. 3. 2009, je g. Jernej Tomažin, tamkaj živeči Slovenec, takole zapisal: »Pristne folklorne prvine, nekoč tako žive v kmečkem okolju podeželja, je vrvež modernega življenja, pa tudi neprijazno okolje s strani režima po drugi svetovni vojni, skoraj povsem utišal in izrinil iz življenja. A vendar iz globokih in zdravih narodovih korenin poganja nova rast.« G. Božidar Bajuk, ki je spremljal koncert v Mendozi, pa je zapisal: »V Mendozi je zasijala prelepa Zarja. Od prvega trenutka, do konca pripravljenega programa, nas je veselje in žareča ljubezen do slovenstva resnično in globoko osrečila. Naša želja je, da ne odnehate, da še orjete, iščete in sejete naše vrednote, ne samo po domačih tleh, marveč tudi med rojaki po svetu. Težko je namreč v tuji deželi sejati.« In skupina Zarja iz Račne je resnično ponesla v daljno deželo pesem in veselje. Ni lepšega darila, ne dražjega spomina, ne večjega veselja za Slovenca, kakor je domača pesem, so besede Antona Martina Slomška, ki so bile tudi uvodna misel skrbno pripravljenega programa z naslovom ŽIVLJENJE SKOZI PESEM in podnaslovom Nekoč mi je ukraden bil rožmarin. Koncerte je spretno in domiselno povezovala Ljoba Jenče iz Cerknice - pevka, pravljičarka, zbirateljica, voditeljica delavnic umetnosti pripovedovanja pravljic, ki že dvajset let raziskuje in poustvarja domače duhovno ter glasbeno ljudsko izročilo. Kdor ima spomin, ima tudi prihodnost, tako posameznik, kot tudi narod sam, pravi Ljoba Jenče, ki so jo poslušalci z zanimanjem poslušali, saj v svojem veznem tekstu ni pozabila omeniti »cerkniških coprnic«, ki so tamkajšnjim kmetom prizadejale veliko hudega. Pesmi, kot so: Sijaj, sijaj sončece, Prav lušno je res na deželi, smo peli še kot otroci, Snočkaj so se fantje stepli, Sinoč mi je ukraden bil rožmarin, pa so že naznanjale ljubezen med fantom in dekletom. In fant je takole zapel: Še prej k' se bom na vas podal, zelen klobuk na glavco djal, za klobuk pa perja dva, da me boš vidla ljubica. Program je obsegal tudi nekaj vojaških pesmi, saj so fantje včasih dolgih sedem let služili vojsko, in svatbenih pesmi. Zbrali so se pod oknom in zapeli ženinu v slovo, dekleta pa nevesti tisto: »Se boš omožila, deklištvo pustila, stopila v zakonski boš stan.« Tudi godci so zaigrali, saj ni ohceti brez njih, pa tudi zaplesalo seje. Naš koncert smo zaključili z besedami: Oj, predraga vas domača, al' stojiš še vedno tam? Misel se mi k tebi vrača, ko v tujini tu sem sam. Kje so tisti stari časi, ko smo skupaj srečni bli? Fantje peli so na vasi, pod lipo so se zbirali. Rad vrnil bi se v to dolino, pokleknil pred domači prag. zlil nanj vso svojo bolečino in ostal za vedno tam. Poslušalci niso skrivali solz. Ampak so vstali, dolgo časa ploskali in med solzami iskali besede, s katerimi so se nam zahvalili za košček domovine, ki smo jim jo prinesli v pesmi in besedi. Prepevali smo v Buenos Airesu, Mendozi in Barilochah. Seveda pa smo imeli tudi nekaj časa za oglede. V Buenos Airesu smo si ogledali center mesta, s predsedniško palačo, katedralo, pristanišče z znamenito prestolnico tanga La Boca. En večer smo preživeli v plesnem teatru, kjer smo si ogledali njihov znameniti tango. Obiskali smo tudi delto reke Parana, Tigre, ki se potem nadaljuje kot Rio de la Plata, do izliva v Atlantski ocean. Po enem tednu našega gostovanja smo se odpravili proti 1100 km oddaljeni Mendozi. Tam so nam prijazni gostitelji pokazali znamenitosti tega velikega mesta, ki je znano po izredno dobrem vinu, kar smo preverili z obiskom ene od vinskih kleti. Obiskali pa smo tudi spomenik osvoboditelja Argentine San Martina. Iz Mendoze smo se po nekaj dneh z avtobusom odpeljali skozi širno pampo, mimo prelepih gora in rek, do 1300 km oddaljenega mesta Bariloche, ki leži ob 95 km dolgem jezeru Nahuel Huapi. Seveda nismo pozabili obiskati tudi znamenitega otoka Viktorija, ki je znan po edinstvenem sestavu dreves imenovanih arrayanes. Pridite še kdaj, so nam dejali, ko smo odhajali. In jokali smo mi in jokali so naši rojaki. Mogoče, smo rekli, vendar smo že vnaprej vedeli, da je to neponovljivo, kajti priprava takega gostovanja zahteva ogromno časa in ne nazadnje tudi denarja. Za ZARJO Jožica Poderžaj Ustavili smo se tudi v ogromni cerkvi v Lujanu, v kateri je tudi slika naše Marije Pomagaj z Brezij. marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi naši sodelavci, oglasi 37 Naš sodelavec, Leopold Sever, je praznoval sedemdeseti rojstni dan. Odkar se nam je pridružil pri ustvarjanju Grosupeljskih odmevov, vnaša v časopis neprisiljeno izobraževanje, šale, križanke, opozarja nas na bogastvo slovenskih rekel in besednih zvez, skratka skrbi, da časopis prinaša tudi humorno plat našega žitja in bitja. Še na mnoga delovna in uspešna leta, dragi prijatelj! Uredništvo Učitelj: Srečko, si povedal očetu, da si bil v šoli kaznovan zaradi nagajivosti? Srečko: Seveda sem, gospod učitelj. Učitelj: In kaj je rekel? Srečko: Dejal je, da je imel on na žalost ravno takega učitelja. Spoštovani bralci, drage bralke Grosupeljskih odmevov! Naključja tudi štejejo. Tako smo nedolgo tega srečali zanimivega človeka -karikaturista, striparja, ilustratorja, slikarja Gabrijela Vrhovca in beseda je dala besedo. »Bikaj narisalzaGrosupeljskeodmeve,« ga vprašam. »Bi.« In tako imate spodaj priloženi dve aktualni temi: prva se dotika grosupeljskih poplav, druga pa 'ozadja' spora Jurčičevega pohoda. Nekatere bo morda tudi takšno postavljanje ogledala vzpodbudilo k razreševanju posameznih problematik. V glavnem pa bo namen teh »nedolžnih slikc« predvsem nežaljiv humor. Jože Miklič, odgovorni urednik VRTNARIJA GROSUPLJE 03I /213-626 PRI GROSUPELJSKEM POKOPALIŠČU S ALF d. o. o. Cesta na Krko n.h. G ros upi je VABI K SPOMLADANSKIM OBISKOM OD 1. 4. 2009 DALJE Delovni Čas: ponedeljek-petek 8-12li in 13-18li, sobota 8-14h NUDIMO VAM: - bogato izbiro balkonskih rastlin, -enoletnice, rožica nam - pestro izbiro trajnic, ZDRAVJE DA, - substrate za sajenje. OGREJE MISLI IN DUHA, - Zasajamo tudi CVETLIČNA KORITA. PREDSTAVLJEN KRAJINSKI PARK Na pobudo KS Mlačevo smo člani skupine, ki koordinira proces ustanavljanja Krajinskega parka Radensko polje predstaviti naša dosedanja dognanja in delovanje na zboru krajanov vasi Lobček, Plešivica in Zagradec. Predstavitvi je sledila delavnica, ki jo je vodil dr. Alexis Zrimec. Vsi zbrani na zboru krajanov so bili pozvani, da napišejo svoja razmišljanja, dvome in pričakovanja povezana z ustanovitvijo parka. Povzetek razmišljanj in odgovorov na postavljena vprašanja smo zbrali v tem sestavku. kfa 11 n s k i park polje HI Vsi krajani, ki so izrazili svoja mnenja so ponosni na svoje okolje in tepo naravo, ki jih obdaja. Vendar je vsem skupna zaskrbljenost zaradi nečiste vode in splošnega slabšanja stanja v naravi. Zaskrbljeni so tudi zaradi velikega števila komarjev. V bodočem parku se bomo zavzemali za ponovno vzpostavitev porušenega ravnovesja v naravnih ekosistemih na Radenskem poiju. Ker neustrezna čistilna naprava ogroža ekosisteme Radenskega polja, se bomo, skupaj z ustanovitelji parka, zavzemali, da se bo čistilna naprava v čim krajšem možnem času tudi zgradila in pričela delovati. Res je težko gledati, kako »živo« Radenskega polja »umira« pred našimi očmi. Tudi problematike komarjev smo se že lotili in skupaj s strokovnjaki s tega področja določili načine reševanja lete. S skupnimi močmi vseh zainteresiranih smo Storili potrebne korake za registracijo in uvoz sredstva za zatiranje komarjev. Sedaj nas čaka še pridobivanje potrebnih finančnih sredstev tn potem seveda delo. Krajani so zaskrbljeni zaradi možnih sprememb v rabi prostora, ki naj bi jih prinesel akt o zavarovanju Radenskega polja. Še bolj ko omejitve pri gospodarjenju z zemljišči jih skrbi morebitna prepoved gradnje stanovanjskih objektov na svojih parcelah in pa seveda promet z nepremičninami znotraj bodočega zavarovanega območja. Zakon o prostorskem načrtovanju na občinski ravni predvideva en sam obvezen prostorski akt - občinski prostorski načrt (OPN). To bo enovit dokument, ki bo celovito obravnaval prostorsko problematiko občine in bo hkrati strateški in izvedbeni prostorski akt, ter podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri tem strateški del OPN določa: izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in usmeritve za razvoj v krajini, za celovito prenovo, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev, ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture. Izvedbeni del OPN pa določa območja namenske rabe prostora, prostorske Izvedbene pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihovo lego, velikost in oblikovanje, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, varstvene pogoje, ipd. in območja, za katera bo občina pripravila občinski podrobni prostorski načrt, v kolikor se bo tako odločila. Za gradnjo nove hiše je potrebno pridobiti veljavno gradbeno dovoljenje. Gradi se lahko le na območjih, ki so predvidena za zidanje, le ta pa so opredeljena znotraj občinskega prostorskega načrta. Za samo obnovo zasebnih hiš pa navadno zadostuje le lokacijska informacija, za katero dodatna soglasja niso potrebna. Ker bodo naselja in predvidena zazidalna zemljišča znotraj bodočega Krajinskega parka Radensko polje uvrščena v cono brez dodatnih omejitev, akt o zavarovanju ne bo postavljal dodatnih omejitev ali zahteval dodatnih soglasij za gradnjo ali obnovo zasebnih hiš. Kar pa se tiče prometa z nepremičninami znotraj zavarovanega območja, Zakon o ohranjanju narave uvaja predkupno pravico za kmetijska in gozdna zemljišča, za vsa ostala zemljišča pa ostaja režim nespremenjen. Torej bo moral lastnik pri prodaji kmetijske ali gozdne parcele le-to najprej ponuditi v odkup ustanoviteljem parka. To samega postopka prodaje ne bo podaljšalo, saj bo postopek tekel vzporedno z že obvezno objavo o prodaji kmetijskih oz. gozdnih zemljišč na Upravnih enotah. Sredstva, ki bodo namenjena za odkup zemljišč bodo omejena in v prvi vrsti namenjena z naravovarstvenega vidika najvrednejšim delom parka. Ti pa so zaradi svojih lastnosti v večini manj primerni za kmetovanje. Veliko krajanov je izrazilo željo po aktivni vključitvi v procese ustanavljanja krajinskega parka, ki potekajo oz. bodo še potekali na območju Radenskega polja. S svojim delom, vedenjem in znanjem želijo prispevati k izboljšanju okolja in boljšemu ohranjanju narave na tem območju. Za to, da bodo našli primerno aktivnost in zato, da bodo na tekočem, si želijo še boljše obveščenosti in izmenjave informacij, V parku se bo paleta dejavnosti, v katere se bodo lahko vključili prostovoljci, zagotovo razširila. Vsi, ki bodo s svojim prostovoljnim delom želeli prispevati k ohranjanju narave bodo vedno dobrodošli. Verjamemo, da bomo z leti lahko bolje poskrbeli za prostovoljce in bo sodelovanje v obojestransko zadovoljstvo in dobrobit narave. Veseli smo, da se v takšne akcije vključuje čedalje več domačinov in na ta način pokažejo, da jim je marža okolje v katerem živijo. Krajani, znotraj ali iz okolice parka, bodo lahko postali tudi prostovoljni naravovarstveni nadzorniki in nadzornice. Ko bo KPRP ustanovljen in bo razpisano izobraževanje za nadzornike bomo o tem obvestili vse zainteresirane in jim pomagali, da si ta naziv pridobijo. Za boljšo obveščenost pa se bomo še bolj potrudili. Že sedaj, je vse kar delamo javno dostopno. O našem delu redno poročamo preko Grosupeljskih odmevov, radia Zeleni val in preko naše internetne strani www.radenskopolje. si. Poleg tega se tudi enkrat mesečno sestajamo s predstavniki štirih krajevnih skupnosti (KS Mlačevo - Valentina Vehovec, KS Račna - Aleš Kastelic, KS Nova Gora - Vinko Zaje, KS Spodnja Slivnica - Stane Sklepič). Poročamo jim o minulem delu In načrtih za naprej, njihova naloga pa je, da informacijo posredujejo vsem zainteresiranim krajanom. Za vse, ki si želijo dodatnih informacij smo na voljo vsak dan na spodnjih številkah ali osebno med 09 in 15 uro v Centru Grajski vrt Boštanj. Leon Kebe Če imate kakršno koli vprašanje nas lahko kontaktirate na spodnji naslov: CENTER Grajski vrt Boštanj d.0.0., Veliko Mlačevo 59, 1290 Grosuplje Uradne ure so vsak delavnik od 9:00 - 15:00, Telefon: 040 655 795 (Miša Plntarič), 040 655 796 (Leon Kebe), 040 655 797 (Tina Mlkuš) Faks: 01 786 50 32 ali 01 786 36 68 e-pošta: info@radenskopolje.si, ¡nfo@grajskl-vrt.si, prenočišča.bostanj@radenskopolje.si spletni naslov: www.radenskopolje.st in www.grajski-vrt.si krajinski park polje KOLEDAR DOGODKOV NA RADENSKEM POLJU * 04.04.2009 VELIKONOČNI SEJEM Kakor že nekaj let zapovrstjo tudi letos Turistično društvo Boštanj in CENTER Grajski vrt Boštanj d.o.o. organizirata tradicionalni Velikonočni sejem na Boštanju. Pripravili bomo vrsto aktivnosti, katerih namen je predstavitev ljudskih običajev ob tem prazniku. Sejem sam pa je namenjen prijetnemu druženju v duhu pričakovanja Velike noči. Tudi letos bo sejem na cvetno soboto, to je 4. aprila 2009. Na ta dan bo organizirano največ dogodkov in predstavitev, nekatere razstave pa bodo na ogled vse tja do Velike noči. Pridružite se nam na Boštanju in skupaj bomo uživali prijetnem v duhu prihajajočih praznikov. Vse informacije lahko dobite na telefonu 040 655 796 aii info@radenskopolje.si •08.04.2009 TEMATSKO PREDAVANJE Začetek predavanja bo ob 19:00, v galeriji Gradi Boštanj. Vse informacije iahko dobite na telefonu 040 655 796 ali info@ radenskopolje.si • 17.04.2009 bo tudi letos potekala na Grajskem vrtu Boštanj. Prireditev obuja lokalno trdicijo izdelovanja domačih salam. Obiskovalci bodo imeli možnost spoznati domače mesne proizvode, salame pa bodo lahko tudi poizkusili. Tisti, ki pa želite postaviti svoje suhomesnate izdelke na ogled pa lahko vse informacije dobite na telefonu 041 919 539 ali info@radenskopolje.si, •18.4.2009 Ob dnevu Zemlje (22. april) bomo na Radenskem poljuorganiziraličistilnoakcijo. Pridružite se nam v soboto 18. aprila ob 09:00 na Grajskem vrtu Boštanj S seboj prinesite rokavice in dobro voljo, za vse ostalo bomo poskrbeli mi Vse informacije lahko dobite na telefonski številki 040 655 795 ali info@radenskopotje.si, OGRAJE ZA ZABE Na delu ceste med Mlačevim in Račno so vozniki opazili plastično ograjo, visoko nekaj deset centimetrov. Marsikdo se je vprašal, čemu služi. Prve padavine so prinesle pravi odgovor. Krajinski park Radensko polje in Zavod Symbiosis sta ob pomoči delavcev Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevne enote Grosuplje ter članov PGD Čušperk in PGD Račna postavila ograjo za dvoživke! Mnogi si predstavljajo, da živijo žabe in njih podobne živali vse leto v mlaki, vendar pa temu ni tako. Navadne krastače in rjave žabe večino leta preživijo v gozdu, kjer jih le stežka opazimo. Za razmnoževanje pa te živali potrebujejo vodno okolje. Zato se spomladi, takoj ko se temperatura dvigne nad 0°C in pade nekaj dežja, predramijo iz zimskega mirovanja in se odpravijo do iste vode, kjer so bile tudi same paglavci. Na našem območju jim pot do tja preseka zelo prometna cesta. Ker so živali zaradi nizkih temperatur in dolgotrajne otrplosti še bolj počasne kot v času vračanja v gozd, jih veliko konča pod kolesi. To zagotovo ne more pozitivno vplivati na naravno ravnovesje, ker na ta način pogine veliko zdravih živali, poleg tega pa ne omogoča vračanja snovi v naravo preko prehranske verige. Povožene žabe pa predstavljajo tudi nevarnost za voznike. Najboljšo rešitev predstavljajo trajni podhodi za dvoživke. To so betonske ograje, ki usmerjajo dvoživke do kanalov, ki so speljani pod cesto. Na ta način vse živali same varno pridejo kamor želijo. Postavitev takšne ograje je precejšen finančni zalogaj in zahteva dobre argumente. Da bi pridobili uporabne informacije, koliko, kje s^-v^T in katere dvoživke prečkajo cesto, smo na enem od problematičnih odsekov postavili začasno ograjo, ki jo bomo po končani selitvi pospravili. Prvi del ograje, v skupni dolžini 500m, smo postavili 2. marca 2009. Ob mreži smo zakopali vedra, kamor padejo živali in počakajo, da jih prenesemo Postavitev nam zagotovo ne bi uspela brez že omenjene pomoči gozdarjev in gasilcev. Prvih nekaj dni po postavitvi ograje, so dvoživke zaradi vlažnega vremena in višjih temperatur množično prečkale cesto. Ograje so se izkazale za zelo učinkovite, saj na teh delih skoraj ni bilo povoženih živali. Dvoživke bodo cesto ob ugodnem vremenu prečkale cesto še ves marec, zato smo za pomoč pri prenašanju prosili prostovoljce. 6. marcasmoza njih pripravili krajše predavanje na temo problematike dvoživk in ceste ter jih seznanili s »črno točko«. Na žalost je bil ta večer za naše male prijatelje premrzel, tako da smo jih videli in prenesli le manjše število. Če bi nam želeli pomagati pri prenašanju žabic, nam pišite na zabice@ radenskopolje.si ali pokličite 040 655 795 (Miša Pintarič). Lara Kastelic oglasi Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Za ljudi s čustvenimi težavami Support skupine - skupine za samopomoč v Grosupljem Obveščamo vas, da namerava DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE v Grosupljem organizirati nadstandardno mentalno zdravljenje - skupine za samopomoč. Trenutno smo v fazi zbiranja kandidatov. Udeležba je brezplačna, število prisotnih na posamezni terapiji je omejeno na 20 udeležencev. Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, psihosomatske motnje ali kakšno drugo tovrstno težavo, Vas vabimo, da nas pokličete na telefonsko številko 041/341-081, da se dogovorimo o vaši prisotnosti v skupini. Vljudno vabljeni! Društvo za mentalno zdravje Predsednik: Zlatko Jajčanin E-pošta: dzm.zdravljenje@gmail .com Telefon: 031/643-782 Telefon: 041/341-081 flŽCIR NEPREMIČNINE, DELNICE, SKLADI, MENJALNICA najdemo kupca za vašo nepremičnino najdemo nepremičnino, ki jo želite kupiti uredimo vso dokumentacijo- od sestave pogodbe do predloga za vpis v zemljiško knjigo- v sodelovanju z odvetnico spremljamo vas do zaključka posla VARNO. ZANESLJIVO. STROKOVNO. Kolodvorska cesta 2 Grosuplje 01 7860 830 01 7860 881 >1+386(0)31 610 644 azur@siol.net www.azur-nepremicnine.si OGREVANJE - VODOVOD - SOLARNI ISTEMI - TOPLOTNE ČRPALKE Kek d.o.o. montaža strojnih instaiacij, svetovanje in inženiring ___-p E na SDS 1 svs 15 ■ 1 1™ Energenti; Olje, plin, šolar, les in toplota iz narave Območja moči: odi ,5 do 20.000 kW Programske stopnje: 100: Plus, 200: Comfort. 300: Excellence Sistemske rešitve: do potankosti med seboj usklajeni proizvodi Zastopa, prodaja in tehnično svetuje KG K d.o.o. Grosuplje Gasilska c. 37 1290 Grosuplje Tel. 01/7860 760 Fax 01/7860 762 GSM 030 346 106 E-mail: info@kek.si www.kek.si Dva v žnem: kompakten center Vitodens 333 vam nudi prednosti stenskega kondenzaSij&kega kotla Vitodens 300 iz plemenitega, nerjavnega jekla, v kombinac* z integriranim akumulacijskim ogrevalnikom sanitarne vode (prostornina 86 I). Tako nudi za eno ali dvostanovanjske hiše udobje ogrevanja prostorov in sanitarne vode v eni napravi. 2 le 140 cm višine se lahko Vitodens 333 brez težav postavi pod poševnine ali v niše. In kar se tiče širine, se Vitodens 333 orientira po običajnih rastrih za kuhinje. Območno združenje Rdečega križa Grosuplje vabi na • V sredo, 22. 4. 2009, od 7. do 12. ure, v OŠ Ferda Vesela v Šetvidu pri Stični. • V četrtek, 23. 4. 2009, od 7. do 13. ure, v kulturnem domu Ivančna Gorica. • V petek, 24. 4. 2009, od 7. do 13. ure, v OŠ Louisa Adamiča v Grosupljem. S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo. Hvala vsem, ki boste darovali kri in s tem mnogim vrnili zdravje in rešili življenje. oglasi Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 tV MESALHICt VAM SVETUjEMO PRAVO BARVO IA PRAVO P0DLAG0}*^K® ZAŽELEN PROSTOR, ZA NAČRTOVAN NAMEN. - ^ ^ WBi Bodite prijazni do sebe in svoiih naibližiih, prepustite mešanje barv različnih domačih in tujih proizvajalcev ^j^trokovnjakom v sodobni mesalnici. ^/¿kolikor niste še sodelovali z nami, se za zaupanje z manjšim naročilom ■^hjprepričaite o kakovosti naših storitev in izdelkov. Gambo d.o.o., Industrijska ceste lg 1290 GROSUPLJE, Tel. ¡01/7818 460, faks.:01 /7818 464 e-maMiprodaja@gambD.si, www.gambo,5i SERVIS IN PRODAJA marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi oglasi 43 Spoštovani občani preko občinskega glasila Vas obveščamo, da je oseba, kateri je potrebno prijaviti škodo, povzročeno od divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah na območju Lovske družine Taborska jama, Anton Galjot, Lobček 31, 1290 Grosuplje (tel. 041 - 581 990). V skladu z določili 56. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS št. 16/2004) je oškodovanec dolžan škodo pisno prijaviti v roku treh dni, ko je škodo opazil, zgoraj navedeni osebi - pooblaščencu upravljavca lovišča. Z željamipočimmanjšemštevilu škodnih primerov Vas vljudno pozdravljamo! Upravni odbor LD Taborska jama Vzgojnovarstvenemu zavodu Kekec, Osnovni šoli Brinje in Osnovni šoli Žalna izrekamo JAVNO ZAHVALO za sodelovanje pri tkanju prijateljskih vezi z vsemi, ki jih svet odriva na rob. Prijatelji RK Žalna i nZIOTERAPIDA GROSUPLJE MBSTS) nuklearno mag/jstao »sonančna terapija je fta]/K)vejia i^r:jpija va adlreivfl&rjje obrabš in poi\'.orJb sfcleprjscja hrustanca pri obrabah sklepov arrmbu, Fizioterapija Grosuplje je prvi referenčni center za izvajanje MBST® terapije v Sloveniji. MBST® terapija se je razvila iz tehnologije magnetne resonance, ki je ena izmed najbolj razvitih tehnologij v rentgenski diagnostiki. Rezultati raziskav kažejo, da MBST® terapija stimulira regeneracijo poškodovanih hrustančnih celic. Zmanjšanje bolečine in izboljšanje funkcije sklepov je večkrat opazno že po nekaj terapijah, največkrat pa se simptomi obrabe postopno izboljšujejo tudi do pol leta po končani terapiji. Rezultati MBST® terapije so dolgoročni. MBST terapija je najbolj učinkovita pri bolnikih, ki imajo zmerno obrabo sklepnega hrustanca, saj terapija regenerira poškodovane hrustančne celice. Ker želimo, da bo učinek terapije dober, vsem bolnikom pred začetkom terapije svetujemo pregled pri zdravniku, ki pozna učinke MBST terapije. Zdravnik oceni stopnjo artroze in izključi morebitne kontraindikacije za terapijo. Pred začetkom terapije opravite tudi pregled pri fizioterapevtu, ki pregleda vso zdravstveno dokumentacijo, ugotovi kakšna je gibljivost sklepa, oceni stanje mišic, stopnjo bolečine ter oceni vaše funkcionalno stanje. Sledi serija devetih enournih terapij, ki se izvajajo vsakodnevno, razen med vikendom. Program terapije je za vsakega bolnika voden preko čip kartice. Terapija je popolnoma neboleča, brez poznanih stranskih učinkov. Bolnik včasih čuti rahlo povišanje temperature ali rahlo mravlinčenje v obravnavanem predelu. Osem tednov po končani obravnavi sledi prvi kontrolni pregled, na katerem ugotavljamo prve učinke terapije kot so izboljšanje gibljivosti in zmanjšanje bolečine. Podobna ocena stanja se izvede še približno 6 mesecev po končani terapiji. MBST tehnologijo ima mednarodni patent in je odobrena za uporabo v vseh državah evropske unije. MBST terapija za zdravljenje obrabe sklepov in hrbtenice bo v naši ponudbi od 16.03.2009. Cena terapije je 700 EUR. www.fizioterapija-grosuplje.si Fizioterapija Grosuplje d.0.0. info@tizioterapija-grosupije.si Brezje pri Grosupljem 70 (Sončni dvori), 1290 Grosuplje Tel.: 01 7863-135 Želite zanesljivo* shujšati, oblikovati telo in izboljšati počutje? Uspelo vam bo z revolucionarno, svetovno uveljavljeno metodo Linea Snella®! Uspeh vam zagotavljamo s pisnim jamstvom! V našem centru sedaj tudi ULTRAZVOK - KAVtTACIJA, najsodobnejša metoda za odstranjevanje celulita in maščobnih oblog Vabimo vas na DAN ODPRTIH VRAT, 4. aprila 2009 med 9. in 14. uro. Obiščite nas, pripravili smo vam nekaj izjemnih ugodnosti! 05 993 10 23 Rezervirajte svoj termin za brezplačen pregled in posvet. * V povprečju 98,9 % obiskovalk naših centrov ne le doseže, temveč preseže zastavljene cilje. Linea flSnella S L t M IN HARMONY V www. I i rrea s neJ I a. s i Linea Snella - Grosuplje, Brezje pri Grosupljem 91 - Sončni Dvori PR oglas: Linea Snella RP Minilo je že nekaj mesecev, odkar je Grosuplje bogatejše za pravo oazo za ženske. Zgo. Tino Kvaternik, vodjo centra Linea Snella Grosuplje, smo se pogovarjali o njihovih dosedanjih izkušnjah, novosti v ponudbi in načrtih za prihodnost. Ga. Kvaternik, kako bi opisali vaše stranke? So vas lepo sprejele? Naše stranke so različnih starosti, prihajajo iz različnih okolij in imajo različne težave oz. pričakovanja. Vsem pa je skupna odločitev, da prevzamejo odgovornost za svoje življenje in sledijo svojim ciljem. Da se postavijo zase. V našem centru namreč ne odpravljamo le odvečne kilograme, celulit in centimetre, ampak s poglobljenimi strokovnimi znanji strankam svetujemo na poti do novega, bolj zdravega in uravnoteženega življenjskega sloga. Zelo me veseli, da se toliko žensk zaveda, da lahko same vplivajo na kakovost svojega življenja. Kaj torej nudite svojim strankam? Mi pravimo, da naš center ni samo center za hujšanje in oblikovanje telesa, ampak je center za uravnoteženo in "fit" življenje. Strankam z revolucionarno, svetovno uveljavljeno metodo Linea Snella® in veliko strokovnostjo terapevtk pomagamo odpraviti odvečne kilograme in celulit, oblikovati postavo ter vzpostaviti ravnovesje telesa in duha. Hkrati jim svetujemo na področju zdrave prehrane in čustvene dinamike, ob vpisu pa jim pripravimo tudi individualen in ciljno naravnan program, ki omogoča izgubo centimetrov točno tam, kjer si to najbolj želijo. V 25-ih minutah aktivne, vodene vadbe v Thermoslimu porabimo vsaj 3 do 4-krat več maščobe kot pri običajni vadbi. Odlično, ampak svojo ponudbo ste pred kratkim še razširili? Da, res je. Večina izmed nas se žal spopada s celulitom ali odvečnimi maščobnimi oblogami. Še do približno leto dni nazaj je veljala kot najučinkovitejša rešitev takšnih težav kirurška liposukcija, vemo pa, da gre za invaziven in precej neprijeten prostopek. V izogib temu so znanstveniki ravili revolucionarno novost, ultrazvok -kavitacijski sitem, ki je postal pravi svetovni hit, saj zagotavlja vidne rezultate že po 1. terapiji - tako na celulitu kot na obsegu. Kako pa to dopolnjuje vašo metodo? Ker v centrih Linea Snella izvajamo tako vodeno vadbo v Termoslimu kot tudi kavitacijo, je učinek maksimalen: s prvim pospešimo metabolizem in zmanjšamo telesno težo, z drugim pa odpravimo celulit in najbolj trdovratne maščobne obloge. Prav sinergija ultrazvok - kavitacijskega sistema in metode Linea Snella® je tista, ki zagotavlja želen končen rezultat - vitko linijo in lepo oblikovano telo. Drži, da v kratkem pripravljate tudi dan odprtih vrat? Da, res je. Vse naše sokrajanke vabimo, da nas 4. aprila med 9. in 14. uro obiščejo v centru in pobližje spoznajo našo ponudbo. Samo na ta dan smo jim pripravili tudi številne izjemne ugodnosti, s katerimi jim bomo še polepšali prve pomladne dni. Tudi letos bomo podelili zlate ključe mesta Grosuplje Radio Zeleni val bo tudi letos, ob pomoči Rotary cluba Grosuplje in Grosupeljskih odmevov, podelil Zlate ključe mesta Grosuplje najzaslužnejšemu občanu, klubu oziroma društvu, podjetniku, kulturniku in športniku. Oddaje Radia Zeleni val o Zlatem ključu so vsako sredo in petek med 18. in 19. uro, ko predstavljamo dejavnosti civilne družbe, kulture, turizma, športa in podjetništva občine Grosuplje, odkrivamo pa tudi skrite kotičke, za katere morda marsikdo ne ve, da obstajajo. In letošnji nominiranci? Za Zlati ključ NAJ OBČANA 2008 se potegujejo: - Franc Štibernik, dolgoletni predsednik Planinskega društva Grosuplje, - Franc Škerlj, kolesarska legenda, udeleženec olimpiade in zmagovalec prenekaterih prestižnih dirk in - Andrej Medvešek, komandir policijske postaje Grosuplje. V kategoriji NAJ KULTURNIKI 2008 lahko svoje glasove podelite: - Larisi Daugul, mladi igralki, dobitnici Matička za najboljšo glavno žensko vlogo, - Stanetu Zabukovcu, predsedniku Gledališča pod mostom iz Velike Loke ali - Igorju Lundru, umetniškemu vodji in dirigentu Big Banda Grosuplje. Za zlati ključ ŠPORTNIKA 2008 se potegujejo: - Nogometni klub Brinje - ekipa mlajših dečkov, zagrizeni, vztrajni in borbeni dečki do 12. let, - Rokometni klub Grosuplje, člani, ki vsako tekmo presenetijo z borbenostjo, pogumom in nepopustljivostjo in - Ženska odbojkarska ekipa MZG Grosuplje (Odbojkarsko društvo Flip Flop), ki je lani prvič nastopila v prvi državni odbojkarski ligi. PODJETNIKI, ki že kar nekaj let skrbijo za promocijo Grosuplja: - Pekarna Grosuplje in njen direktor Miran Hribar, - podjetje Winterhalter in Marko Škerl ter - Masaže Belin in direktorica Anita Sever. In za konec še NAJ DRUŠTVO OZIROMA KLUB, ki je najbolj zaznamovalo lansko leto: Kinološko društvo Grosuplje, ki je aktivno na veliko kinoloških področjih, Prostovoljno gasilsko društvo Grosuplje, osrednje občinsko društvo z več kot 200 člani ali Strelsko društvo Grosuplje, ki sodi v sam vrh slovenskega strelstva. Glasovanje za zlati ključ tokrat poteka samo na radiu, in sicer vsak dan ob 17. uri, ko svoj glas lahko oddate v živo ali preko sms sporočila, enkrat na dan pa lahko glasujete tudi po elektronski pošti program@zelenival. com. Ves izkupiček od prodanih vstopnic zaključne prireditve bo tudi letos, kot pretekla leta, romal v dobrodelne namene. Izbrali bomo tiste v občini, ki so pomoči najbolj potrebni in jim vsaj malenkostno izboljšali socialni položaj. Svečana podelitev zlatih ključev mesta Grosuplje 2008 bo v sredini maja. Helena Miklič 46 kultura Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Bilo je... četrtek, 5. 2., Rozinteater, Ljubljana, ZKD Grosuplje Andreja Rozman - Roza: NAJEMNINA ali WE ARE THE NATION ON THE BEST LOCATION (komedija) Komedija z glasbenimi vložki »Najemnina ali We Are The Nation On The Best Location«» pod drobnogled postavlja srečanje starejšega najemnika denacionaliziranega stanovanja z novo lastnico, v tujini rojeno in vzgojeno dinamično mladenko. Predstavo, z glavno temo - razmerjem med nacionalnim in globalnim - sta odigrala avtor in režiser Andrej Rozman Roza kot Mirko in Mirel Knez kot Friede. Komedija (s klicajem) je zadnja v nizu štirih predstav Rozinteatra, ki se kritično, komično in pikro ukvarjajo z odnosom Slovencev do kulture in jezika. Seveda v prepoznavnem slogu Andreja Rozmana - Roze, ki je tudi Ježkov nagrajenec iz leta 2005. V svoji zbirki nagrad ima še Zlato ptico iz leta 1984 (za delo v gledališču), nagrado Staneta Severja 1986 (za delo v gledališču) ter Levstikovo nagrado1999 (za otroške pesmi). Zgodba se razvije iz najemodajalsko-najemojemalskega srečanja dveh potomcev med drugo svetovno vojno sprtih strani, ob katerem pa se nekdanja nasprotja hitro pokažejo kot nekaj zelo zanemarljivega v primerjavi s stiskami, ki nam jih povzroča resničnost današnjega sveta. V polni dvorani smo se obiskovalci soočili z obema izvajalcema tudi v spoznanju absolutne vladavine angleščine. Roza, v tipičnem kontaktu s publiko, vseskozi duhovito zastavlja vprašanja: ali nas bo, če nas bo, pobralo zaradi moči angleščine ali zaradi naše lastne omejenosti, nesproščenosti in nekreativnosti?, s čim lahko razveseljujemo v svojem jeziku sebe in s čim lahko razsvetljujemo druge, če želimo postati svetilnik sveta?, in ko postanemo svetilnik - ali smo pripravljeni na prihod tistih, ki jih bo naša luč privabila nase? Luč prodornega ustvarjalca je aktivno posvetila v nas, o njegovi duhovitosti in kreativnosti smo se brez dvoma prepričali; enkrat s krohotom, drugič je misel publike zašla za ostjo, ki jo je imela njegova kritična pripoved oz. spoznanje. Posebej lepo je bilo po predstavi kramljati z njim. Po predstavi smo gnetli aktualiziran odnos do lastne materinščine; in bilo je primerno - tudi zaradi bližine kulturnega praznika. četrtek, 5. 2. do 14. 2. v avli Kulturnega doma Grosuplje gostuje Zavod za kiparstvo Ljubljana s kiparjem Zoranom Srdicem Janežičem, razstava skic in skulptur: Tomislav Vrečar: Opazujem prijatelja, kako zjutraj z mačkom se igra (2008) Kot ste opazili iz zgoraj zapisanega, sta se Andrej Rozman - Roza in Zoran Srdic Janežič zgodila istočasno. Razmislek o slovenskem jeziku in njegovi spreminjajoči se živosti se je nadaljeval pri mačkih, ki jih je upodobil kipar Zoran Srdic Janežič. Ti mucki so upodobljeni kot mehke kepice, v katerih se sem pa tja zasvetijo krempeljčki in očki. Mehkoba in neukročena ali neobvladljiva zverinskost v enem. Naredili smo tudi test o živosti skulptur: če so se razvijale in oživljale v naši domišljiji, se niso premaknile, ko je društvo šentjurskih žena ponudilo izbrane sladkosti izpod svojih rok. Jedli smo namreč miške in še veliko drugega. Za sodelovanje se jim iskreno zahvaljujemo. Naj med njimi imensko omenim le Mojco Koritnik, s katero je naša služba dorekla protokol pogostitve. Tudi zaradi njih je bilo naše praznovanje kulturnega praznika bogatejše. sobota, 7. 2., ZKD Grosuplje in društva VSI PRAZNUJEMO PREŠERNO; kviz - prireditev, osrednje praznovanje 8. februarja, kulturnega praznika To je bila resnično pika na i našim prireditvam ob kulturnem prazniku. Vse generacije so napolnile dvorano. Nam organizatorjem v veselje in razmislek za delo naprej. Zamisel se je utrnila Borutu Useniku, članu oz. pevcu moškega PZ Corona, ki deluje v okviru KD Pesem. Tudi služba ZKD Grosuplje se lovi pri prijemih, kako biti v večji navezavi z društvi, kako razvijati odnos z njimi, kako spodbujati ustvarjalno sodelovanje in tudi kako ustvariti atraktivno in zanimivo prireditev. Najtežje je prav pri državnih praznikih, saj značaj prireditve že predpisuje določen protokol. Društvom smo za sodelovanje tako prvič poslali razpis z željo, da nam opišejo program sodelovanja in vzrok nastopa. Odziv ni bil ravno velik: javili so se mladi folklorni ustvarjalci iz OŠ Št. Jurij pod vodstvom Urške Berdajs s simpatično predstavitvijo, MoPZ Grosuplje, ŽePZ Biser ter ŽePZ Lastovke, ki so se nekako »spreletavale« okoli naše ideje. No, na koncu so nastopile le pevke Biser, KD Lotos, šole in vrtec pa so se odzvali naši ponudbi dovolj prepričljivo. Zamisel Boruta Usenika je bila, da v podobi in voditeljski besedi usmerja tok dogajanja. Pri kvizu, ki ga je prav tako sam oblikoval, mu je bila v pomoč še Larisa Daugul, članica literarne skupine KD Teater, med seboj pa sta se pomerili ekipi obeh grosupeljskih šol z možnostjo pomoči v dvorani z izbranima dodatnima učencema z njihove šole. Ker je bil to kviz, priznam, da smo vsi skupaj čutili, kako se je ogrelo tudi občinstvo v dvorani. Vprašanja so nas ohranjala aktivne v spremljanju dogajanja na odru. No, vsekakor so bili »Prešernovi« komentarji današnjosti in lastnega življenja tudi vredni premisleka. Kot organizatorji se zahvaljujemo vsem sodelujočim ustanovam - OŠ Brinje Grosuplje, OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, VVZ Kekec Grosuplje in GŠ Grosuplje. Obe sodelujoči ekipi v kvizu sta dobili za vsak pravilni odgovor eno »Prešernovo figo«, zelo okusen izdelek ateljeja Dobnik (v lični škatlici zapakirane suhe fige, oblite s črno ali belo čokolado). Zmagovalci kviza pa so dobili knjigo Gorana Vojnovica: Čefurji raus! (organizatorji nismo vedeli, da bo avtor prav za to knjigo tudi nagrajenec Prešernovega sklada 2008!!). Bilo je resnično prešerno. Vznemirljivo slovesno. Slavnostna govornica je bila mag. Breda Škrjanec, kustosinja v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani in tudi svetnica Občine Grosuplje. Vsebinsko je spregovorila o kulturi na splošno, popolnoma v skladno s celotnim dogajanjem. Čestitke nagrajencem! Tudi za navijače posameznih ekip je bilo zelo vroče. Rezultat je bil vseskozi neodločen. Tudi po treh dodatnih vprašanjih. Kot zadnja možnost določitve zmagovalca je bila na voljo le še interpretacija Prešernove pesmi na pamet. Tu pa se je zataknilo učencem OŠ Brinje. Učence OŠ Louisa Adamiča pa je med zmagovalce popeljal učenec 9. razreda, ki je pesem Dekletom interpretiral brez napake. Ja, kljub vsej poplavi informacij je potrebno nekaj le-teh uskladiščiti in jih logično povezati med seboj. Tako se najlažje namreč memorira poezijo. Čestitke vsem in se še naprej priporočamo za sodelovanje. Prvič je izzvenela tudi Zdravljica v jazz verziji. Za to priložnost jo je aranžiral Igor Lunder, izvajala pa manjša zasedba Big banda Grosuplje. Pa še tole: vse tri kulturne prireditve so napolnile dvorano, obiskovalcev na vseh je bilo nekaj manj kot 600. marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi kultura 47 petek, 6. 3. ob 18.30 uri; Zavod Emanat (koprodukcija Mesto žensk&PTL Ljubljana), ZKD Grosuplje »DRAGE DRAGE«, plesno-gledališka uspešnica Za 8. marec smo predvideli predstavo Drage drage, delo Maje Delak. Plesna predstava z nekaj dodanimi povedanimi ključnimi besedami je živo govorila o umeščenosti ustvarjalne ženske, umetnice, v prostor sedanjosti. Če pogledamo širše, na tako stanje naleti zagotovo vsaka ustvarjalna ženska v družbi. Naše okolje in stereotipi relacije moški : ženska v nas skoraj gensko-družbeno vcepljajo (narekujejo) vloge in mere obnašanja, ki jih lahko odigra ženska. Avtorica in ostale izvajalke pri prikazu to situacijo osvetlijo z več kotov: kruto realno, sarkastično, tragično, smešno banalno ... Slika iz vseh teh zornih kotov pa seveda ni rožnata. Tisti, ki imajo tovrstno izkušnjo, so zelo dobro razumeli vse te odtenke, poanto zgodbe, povedane z gibi, nekateri gledalci pa so komentirali, da morajo doma natančno prebrati bogat gledališki program, ki je bil predstavi priložen za jasno razumevanje zgodbe. Predstava je vseskozi govorila pestro in od gledalca zahtevala zbranost; vključevala je tudi sprotno multimedijsko prikazovanje -igralke smo na 8 monitorjih opazovali tudi pred nastopom, lahko smo med predstavo gledali posamezne detajle (poudarke predstave) tudi na monitorjih. Organizatorji dodajamo, da je bila ta plesna predstava druga v nizu plesnih predstav v našem programu. To je bilo drugo plesno gostovanje pri nas. Prvo gostovanje so izvedli člani baletnega ansambla Fičo balet s predstavo 1:0 (izvajalci so bili sami moški), zdaj so bile izvajalke samo ženske. Obe predstavi sta bili nagrajeni tudi na festivalih v tujini. Pri izboru plesnih predstav smo še posebej pazljivi, saj vemo, da je ples publiki še vedno tuj. Kljub uspešnosti in prodornosti sodobnega plesa pri nas, so gostovanja v takih institucijah, kot je naša, prava redkost. Producentka predstave Sabina Potočki namreč ni mogla verjeti, ko smo jih povabili, da gostujejo pri nas. Komentirala je, da je to prvo povabilo iz Slovenije za gostovanje v zadnjih petih letih. Naš odgovor: ZKD Grosuplje se v svojem programu trudi ujeti celoto slovenske produkcije v svojo ponudbo. Glede na to, da se plesna scena razvija tudi pri nas, da imamo vse več baletnih plesalk in tudi manjšo skupino v okviru društva Smila, predvidevamo, da bo dvorana tudi ob plesnih dogodkih vse bolj polna. Ne pozabimo, da je temeljni del vsakega umetniškega udejstvovanja tudi redno spremljanje umetniškega ustvarjanja doma in da gre pri vsaki umetnosti v času izobraževanja za dejstvo, ki je trenutno med mladostniki neaktualno (seveda so tudi izjeme!): uspeh zagotavlja samo 5 % talenta in kar 95 % trdega umetniškega urjenja. G dharmaiilm društvo za filmsko in video produkcijo sobota 7. 3., Društvo Dharmafilm in ZKD Grosuplje FILMSKI FESTIVAL 600«, predvajanje nagrajenih filmov 4. festivala V soboto je v Grosupljem gostoval FF 600'', mednarodni festival kratkega filma. Festival obstaja od leta 2005, ko ga je ustanovilo društvo Dharmafilm, društvo za filmsko in video produkcijo. Ogledali smo si zmagovalne filme 4. izvedbe festivala, ki je potekal v Stari elektrarni v Ljubljani, 22. in 23. maja 2008. Selektorja Luka Bogovčič in Klemen Merhar sta izmed vseh prispelih filmov sestavila tekmovalni program, žirija v sestavi Janez Lapajne, Barbara Zemljič in Goran Mitrovic je izbrala zmagovalce v petih kategorijah: animirani, video spoti, enominutni, eksperimentalni, dokumentarni in igrani film. Za vse filmarje še obvestilo: za letošnjo peto izvedbo festivala je rok oddaje filmov 30. april 2009. Festival bo prav tako potekal v Stari elektrarni v Ljubljani, 28. in 29 maja 2009. Več o festivalu si lahko preberete na www.festival600.org. sobota, 7. 3., Big Band Grosuplje je pod vodstvom Igorja Lundra nastopil na državni prireditvi ob Dnevu pomorstva na slovenski obali. Ob dnevu pomorstva 7. marca 2009 se je v portoroškem Avditoriju odvijala osrednja slavnostna prireditev, ki jo je dvojezično vodila Lorella Flego. Slavnostni govornik je bil minister za promet dr. Patrick Vlačič, s svojim glasbeno igralskim nastopom se je predstavil igralec Danijel Malalan iz Trsta, na prireditvi pa so nastopili tudi člani Big Banda Grosuplje, ki so se povabilu organizatorjev z veseljem odzvali. Na prireditvi so zaigrali nekaj skladb, med njimi skladbo Bratovščina sinjega galeba, ki jo je aranžiral dirigent big banda Igor Lunder, poskrbeli pa so tudi za glasbene vložke med podelitvijo priznanj. Nastop je zelo lepo uspel, saj je orkester požel več aplavzov in dobil več novih ponudb, dan pa so člani zasedbe zaključili na zelo izviren način. Pianist Rok Weber se je namreč na svoj vljudni način dogovoril za ogled Uprave republike Slovenije za pomorstvo - Pristaniške kapitanije v Kopru in za promocijsko vožnjo po slovenskem morju z nepotopljivim reševalnim plovilom SAR (Save and Rescue). Priznamo, da je bila izkušnja nadvse zanimiva: pravi slovenski pomorščaki in prava slovenska ladja: 1300 KM, najvišja poraba 250 l/h, največja hitrost 38 NM/h; veter in valovi, drzni zavoji na morju., vse to je plovbi dalo lep in dramatičen pečat. Po vožnji so se člani big benda še fotografirali s posadko ladje, sončen dan na morju v iztekajoči se zimi bo tako zasedbi big benda še dolgo ostal v spominu. Andrej Štrus > kultura Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 > četrtek, 19. 3., Otroški abonma 2008/09 - S pravljicami okoli sveta, Mini teater Ljubljana in ZKD Grosuplje Hans Christian Andersen, prev. Silvana Orel Kos: GRDI RAČEK, lutkovna predstava, Izteklo se je še zadnje gostovanje lutkovnih predstav v okviru Otroškega abonmaja 2008/2009. Predstave so bile zanimive, dovolj različne, da so otroke popeljale v različne lutkovne estetike. Zadnja predstava nas je popeljala v svet žive igre, kjer igralci s preciznostjo giba ohranjajo tipiko lutkovne animacije. Ključne naloge je v zahtevnem uprizoritvenem načrtu režiser Robert Waltl zaupal študentom 4. letnika dramske igre (v času premiere so obiskovali 3. letnik) AGRFT: Nini Rozman, Petru Herlu in Anžetu Zevniku. Vsi trije so z discipliniranim in zanesljivim igralskim preigravanjem številnih vlog iz »živalskega« sveta, zgledno govorico telesne izraznosti in animacije ter natančno izvedbo številnih sprememb prizorišča tekoče, sproščeno in radoživo uprizorili univerzalno pomenljivo Andersenovo pravljico. Ob njej in z njo so čarobno in samoironično oživili tudi svojo aktualno osebno izkušnjo treh mladih odrskih ustvarjalcev v svetu umetnosti. Igralni prostor predstave je abstraktna kocka ali poudarjena gledališka škatla kot prispodoba omejenega enega samega življenja (enega samega nastopa), ki ga ima sleherno živo bitje na voljo. S tu in tam brezbarvnimi in prozornimi ter slikarsko obdelanimi roletami na okvirjih te škatle so igralci živahno sproti razpirali in zapirali poglede gledalcev in na dogajanje usmerjali poudarke pozornosti na animacije delov teles, na geste in grimase, a omogočali tudi domišljijsko nadgrajevanje dogajanja s projektiranjem izbranih barv, statičnih in gibljivih videoposnetkov ter spretnim ustvarjanjem senčnih podob. Likovno podobo sta ustvarila Ben Cain in Tina Gverovic. Dobro nadgradila ju je tudi kostumografka Ana Savic-Gecan s stiliziranimi plesnimi kostumi in jajčnimi pokrivali v barvi kože z izhodiščem iz pravljičnega sveta in z razprto možnostjo za skrbno skoreografirano in z disciplino izmojstreno govorico telesa, ki je delo koreografinje Natalije Manojlovic. Zgodbo o odraščanju je duhovito in v okretne stihe prepesnil Andrej Rozman - Roza, glasba pa je delo Tamare Obrovac. Publika je v predstavi vidno uživala. Na ZKD Grosuplje počasi že sestavljamo podobo novega lutkovnega abonmaja 2009/2010. Rdeča nit bodo slovenski avtorji - pravljičarji in poeti - oblečeni v lutkovno podobo seveda! Dogaja Poročila ZKD Grosuplje o letu 2008 Vse tiste, ki prihajate v kulturni dom na vaje in vsi tisti, ki k nam pridete kot obiskovalci in seveda celotno članstvo ZKD Grosuplje: produkcija 2008 je velika in kakovostna. O kakovosti govorijo uvrstitve skupin in nagrade posameznikom (rekordno v 36 letih), številke pa smo od društev dobili pred kratkim. Društva oz. skupine so oblikovale poročila, iz katerih sporočamo številke produkcije za 2008: 75 samostojnih prireditev, 195 nastopov na povabilo organizatorja doma ali po Sloveniji, v tem sklopu so društva samostojno organizirala 3 delavnice. Služba je z rezultati zadovoljna. Na prireditve, ki jih je ZKD Grosuplje pripravilo čez leto, je prišlo kar 19.402 obiskovalcev. Od teh jih je obiskalo Kulturni dom 10.432. Glede gostujočega programa poizkušamo slediti aktualnim uprizoritvam in drugim dogodkom na sceni slovenske umetnosti. Pod tem naslovom smo imeli 40 prireditev in 5 delavnic. Moram pa priznati, da kljub izbranemu programu -plesnem ali koncertnem - publika množično polni dvorane le ob komedijah. Uspešnica v gostujočih zasedbah je »Duohtar pod mus«, koprodukcije Gledališča Koper & SNG Nova Gorica in predstave v produkciji Gustav filma. Mi smo na odziv publike odgovorili z dodatnimi predstavami, ki so še vedno dobro zasedene. Se pa pozna naša redna dejavnost tudi pri obisku Kina Grosuplje, ki je posledično prav zaradi celotnega dogajanja bolje obiskan, ter pri najemu dvorane. Sami ocenjujemo naše delo kot uspešno. Smo pa s programom podprli še turistično ponudbo nekaterih lokacij v Občini Grosuplje: Tabor Cerovo, Županova jama, cerkev Sv. Kancijana v Škocjanu. Tu vidimo še dodatne možnosti, saj je dogajanje poleti bolj primerno na drugih lokacijah, obenem ob kulturnem dogodku seznanjamo naše obiskovalce s kulturno dediščino, ki je ni malo. Za drugo leto smo si zadali nekaj novih ciljev: tesnejše sodelovanje s šolama in vrtcem ter glasbeno šolo. Prireditve, ki jih namenjamo njim, so bile letos slabše obiskane. Tudi pri delavnicah, ki jih organiziramo, smo imeli tudi nekoliko slabši obisk. To povezujemo predvsem z napornim letom 2008, kjer smo praznovali tri obletnice (Trubar, Prešeren, Adamič), kjer so društva prevzela organizacijo le teh: pripravili so 4 osrednje prireditve in 13 spremljevalnih. Upam, da so te informacije dobra podlaga za nabiranje sponzorskih sredstev, ki jih bomo nujno potrebovali za prenovo dvorane. Ti podatki pa nas usmerjajo naprej. V pridobitev statusa javnega interesa v kulturi z Ministrstva za kulturo, kandidiranje na sredstva prav tako na Ministrstvo za kulturo. Za evropske razpise bomo morali še povečati domačo produkcijo. Naša društva pa v letu 2009 že krepko presegajo tudi slovenske meje: ljudski pevci Zarja, KD »France Prešeren« Račna so se 6. marca vrnili z gostovanja po Argentini, starejša folklorna skupina istega društva se pripravlja na gostovanje bo Bolgariji, KD Big band je sprejet na festival big bandov in potujejo na Madžarsko, po vsej verjetnosti bo Gledališče GGNeNi z Utvo poletelo na gledališki festival v Makedonijo. Tudi zaradi kulture svet postaja vse manjši. Da bi ostal in tudi bil prepoznan za tako raznolikega kot je! Februar 2009 pa ima poleg oznake kulturni mesec še eno značilnost pri ZKD Grosuplje: prepolne dvorane kulturnega doma z dodatnimi sedeži. Ker smo opazili, da je publika najbolj zadovoljna, kadar jim ponudimo »srečno gledališče«, smo jim s tem izdatno postregli tudi v mesecu kulture. Odziv je bil resnično prevelik za našo dvorano. Čas in vsebina dogajanja: Dan slovenskega filma v sodelovanju s Filmskim arhivom Slovenije pri ARS, komedija z zakonsko tematiko produkcije Gustav film ONA + ON, ter domača produkcija svežih ljubiteljskih igralcev, ki delujejo v krogu starih in mladih skavtinj ter skavtov, Gledališče Sv. Mihael Grosuplje, ki je kot svojo krstno predstavo odigral Verigo, ljudsko igro Frana Saleškega Finžgarja. Vsem obiskovalcem, ki niso uspeli dobiti kart lahko rečemo, da smo kulturna hiša. Po načinu in delovanju smo zakonsko dolžni delovati, kot vse take ustanove v Ljubljani. Vaško kulturno veselje smo že davno prerasli. V dvorano s 194 sedeži pač ne moremo stlačiti 240 ljudi. Prav zato smo uvedli rezervacije in v marcu 2009 tudi popoldansko prodajo kart na blagajni. Najbolje bo vse teklo, če karte najprej rezervirate in jih najkasneje zadnjo sredo pred kulturnim dogodkom tudi kupite. Če tega ne storite, rezervacija poteče in gredo vstopnice v prosto prodajo marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi kultura 49 uro pred dogodkom. Da bi bilo zapletov čim manj, zapisujemo še ure prodaje vstopnic na blagajni Kulturnega doma Grosuplje: sreda - od 17. do 19. ure, sobota - od 19. - 20. ure ter uro pred predstavo. Lahko pa jih rezervirate oz. kupite tudi v pisarni ZKD Grosuplje, na Adamičevi cesti 16 (namestili smo hišno tablico, da je vidna tudi z Adamičeve ceste!), v ponedeljek, torek in četrtek,vedno od 12. do 16. ure. Ta blagajna je namenjena predvsem prodaji za večje število obiskovalcev. Naj zaokrožim tole pisanje: v mesecu kulture - februarja 2009 - smo imeli rekordno in razveseljivo kar 2185 obiskovalcev. Obnova garderobe Kulturnega doma Grosuplje Prostori garderobe za izvajalce programov in člane skupin ZKD Grosuplje, ki tu redno vadijo, so bili do 5. marca zatočišče kar precejšnjim generacijam in umetnikom. Po 5. marcu 2009 pa smo naredili zgodovinski korak in presegli 32 let staro podobo in pohištvo teh prostorov. Temeljito prenovo je doživela manjša gledališka garderoba, malo manj intenzivno - zaradi vaj v njej - pa je doživela večja garderoba. Vse novo, tako predvidevamo, bo prispevalo k večjemu redu in urejenosti garderob, kjer je bilo stanje v zadnjem letu že nevzdržno. Zaradi velikega števila aktivnih skupin (gledališče: 3 skupine s tekočimi rekviziti in kostumi, za baletne skupine shranjevanje kostumov in baletnih copat sploh ni bilo možno) uporabnikov tega prostora in živih predstav, smo morali precej dela vložiti v vzdrževanje - kolikor je bilo mogoče - reda (med kartonskimi škatlami prepolnimi z rekviziti in kostumi ter napol podrtimi omarami), saj je morala biti ta garderoba v celoti dostopna in urejena tudi za gostujoče umetniške ansamble. Dela prenove so se zaključila 17. marca 2009 in prva opažanja naših članov so pozitivna. Naj jim bo novo domovanje za ustvarjalno vzpodbudo. Kulturni dom Grosuplje vključen v družino regionalnih domov Slovenije S 1. januarjem 2009 smo se včlanili v zvezo kulturnih domov regionalnega pomena. Vanj je do sedaj vključenih 15 podobnih organizacij oz. zavodov, društev, kot smo mi. Naše skupno delovanje je popisano na ustanovnem dokumentu - statutu. Na podlagi izkušenj na kulturnem polju, ki jih vsi vključeni doživljamo v vsakodnevnem delovniku, želimo izboljšati in omogočati bolj fluiden kulturni prostor. Seveda nas do neke mere vse usmerja publika, vendar je včasih potrebno promovirati tudi dogodke, ki niso komedije; promovirati predstave, ki imajo jasen umetniški naboj - pri gostovanju le-teh pa je potrebna včasih tudi odločitev, ki ne prinaša ekonomskega rezultata. Tekoče reševanje trenutnih razmer se je v zadnjem srečanju v začetku februarja 2009 sklenilo v primeru SAZAS, s katerim je združenju s pomočjo pravnika uspelo njihove zahteve narediti nekako sprejemljive. SAZAS je organizacija, ki zastopa avtorje umetniških zvrsti - predvsem skladatelje. Na podlagi izvajanja njihovih del (popolnoma vsem poustvarjalcem, ne glede na poreklo = profesionalni poustvarjalci ali ljubiteljski) zaračunava tantieme, ki so odvisne od značaja prireditve, od honorarjev izvajalcem oz. izkupička vstopnin. Predvsem je to najbolj neugodno za ljubiteljsko kulturo, ki je že tako glede sredstev za produkcijo zelo pritisnjena v kot in jim vsakih 100 evrov nekaj pomeni (še nekoliko večja je tarifa za izvajanje skladateljev, kadar gre za prireditev, kjer ni vstopnine; izjema je mogoča samo z izjavo skladatelja, da se odpoveduje honorarju). Združenje je tudi priložnost za dobre lastne produkcije vključenih ustanov, saj jim povezni kulturni domovi nudijo možnost gostovanja, kar je za rast umetniških dejavnosti nujnost. To je tudi možnost za skupine ZKD Grosuplje, da jih bomo promocijsko še bolj izpostavili in bolj organizirano ponudili po Sloveniji. Glede naše dejavnosti pa smo na podlagi primerljivosti ugotovili, da imamo lep obisk. Potrebno pa bo oblikovati še dodatne abonmaje, zdaj imamo samo otroškega. Naslednjo sezono jih bomo razpisali, čeprav datumsko nedefiniranega, saj tako delajo tudi drugi, ker se je dogovarjati z gledališkimi hišami za pol leta naprej skoraj nemogoče. Naša programska usmeritev je zadovoljiva, kakovostna tudi na račun dobrega sodelovanja z Občino Grosuplje in delovnega tima ZKD Grosuplje. Z novimi poznanstvi pa se rojevajo tudi nove ideje. Predvidevamo, da nas bo vključitev naredila še bolj prodorne in opazne v širšem okolju. Filmski festival Jožeta Galeta V oktobru 2009 bo potekal 2. filmski festival Jožeta Galeta. Ime je dobil po slovenskem režiserju, ki je posnel kultnega Kekca. Lansko leto je bil festival revijalne narave, saj smo predvajali vse prispele filme. Letos pa smo se odločili, da zastavimo zadevo bolj zares. Izmed vseh prispelih filmov bo pripravljen tekmovalni program, zmagovalca v dveh kategorijah: dokumentarni in igrani film, pa bo izbrala strokovna žirija. Organizatorji JSKD RS OI Ivančna Gorica, KD Smila Grosuplje in ZKD Grosuplje se že aktivno ukvarjajo s pripravo festivala, saj si želijo, da bi festival postal odmeven in pomemben del slovenske filmske kulture in omogočal mladim neuveljavljenim avtorjem možnost prikazovanja svojih filmov in promocije. V sklopu festivala bodo potekale tudi filmske delavnice. Rok za prijavo filmov je 15. avgust 2009. Več o pogojih sodelovanja in prijavnico dobite na www.kultura-ustvarjanje.si ali pa pišite na e-pošto grosuplje@kultura.si. Napovedujemo petek, 3. 4. ob 19.30, Gledališče GGNeNi Grosuplje, KD Teater in ZKD Grosuplje John Osborne: OZRI SE V GNEVU, drama (prva ponovitev) Foto: Peter Zakrajšek IM Angleška klasika Ozri se v gnevu Johna Osborna je našla privržence tudi v krogu Gledališča GGNeNi. Je Jimmy Porter res upornik brez razloga? Večni nezadovoljnež, ki mu ni mogoče ustreči? Ali pa morebiti govori v imenu vseh nas, ki smo že zdavnaj poteptali svoj čut za sočloveka in udušili notranji glasek vesti? O avtorju: Angleški dramatik John Osborne (1929-1994) je pisal grenko satirične drame o nasprotjih sodobne družbe, naperjene zoper meščanske konvencije, svetohlinstvo, korupcijo. Njegovi junaki se upirajo vsemu, kar jih obkroža, vendar njihov upor ni utemeljen v ideji o alternativni, boljši družbi in zato nazadnje vsi spet pristanejo v istih konvencijah. Ozri se v gnevu je njegovo najbolj uspešno delo; po njem je podobno usmerjena generacija mladih angleških pisateljev v 50-ih letih dobila ime »jezni mladeniči«. Ekipa ustvarjalcev Gledališča GGNeNi, KD Teater Grosuplje: režija: Goran Gluvic, igrajo: Luka Gluvic, Anita Ferčak, Primož Pucelj, Katarina Oblak, Luka Puš, scenografija: Veronika Ule, tehnika: Miha Puš. Ker od ustvarjalcev predstave nismo dobili ničesar napisanega o njihovi izvedbi, smo si dovolili napisati teh nekaj vrstic. Vabljeni na prvo ponovitev, posebno pa maturantje! ▼ kultura Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 > nedelja, 5. 4. ob 19.00, Prifarski muzikanti, ZKD Grosuplje Tamburaška skupina PRIFARSKI MUZIKANTI, etno koncert O izvajalcih: Prifarski muzikanti so dvakratni zmagovalci festivala narečnih popevk v Mariboru in dobitniki Zlatega petelina za CD album »Dober večer, mamica«. Izdali so 7 kaset in CD plošč. Prifarski muzikanti so etno skupina, ki že več kot 15 let s svojimi instrumenti in glasovi poustvarja slovenske ljudske pesmi, izvaja zimzelene melodije in zapoje tudi kakšno pesem dalmatinskih klap. Zvoki njihove glasbe, ki jo izvajajo na bisernici, braču, bugariji, berdi, harmoniki, violini in kitari pobožajo dušo! Zasedba: Martin Marinč (harmonika, drugi bas), Jernej Pečak (violina, drugi tenor), Mitja Ferenc (berda, drugi tenor), Valentin Južnič (bisernica, prvi bas), Brane Počkar (brač, prvi bas), Anton Obranovič (harmonika, prvi tenor), Uroš Obranovič (bugarija, drugi tenor). Samostojni koncert skupine Prifarski muzikanti bo v nedeljo, 5. maja ob 19. uri v Grosupljem v dvorani Kulturnega doma. Prijazno povabljeni! petek, 17. 4. ob 19.30, SMG Ljubljana in ZKD Grosuplje Mark Ravenhill v prev. Jakob J. Kenda: KOK TI MEN ZDEJ DOL VISIŠ, mladinska, družinska predstava O predstavi: Totally Over You kultnega avtorja britanskega gledališča u fris Marka Ravenhilla je bila krstno uprizorjena leta 2003 v Nacionalnem gledališču v Londonu, in sicer v kontekstu programa, ki je namenjen najstniškemu občinstvu. Igro je navdihnil Moličre (Les Précieuses ridicules/Smešne precioze) in govori o štirih dekletih, ki se odločijo, da bodo postale slavne, tako da bodo hodile s slavnimi moškimi, zato zapustijo svoje fante. Štirje fantje pa s pomočjo prijateljev, članov šolskega dramskega krožka, pripravijo pravo presenečenje, scenarij, s katerim bi radi dekleta osmešili in jih pripravili do tega, da bi premislile o posledicah svojih dejanj. Ravenhill se v tej »komediji za najstnike« satirično poigra s kategorijo slave, ki je tako na Zahodu kot Vzhodu izjemno močno prisotna tudi pri mladostnikih. V Veliki Britaniji so to Ravenhillovo igro mladostniki uprizarjali sami, v SMG pa jo pod režisersko taktirko mojstra Vita Tauferja v igrivem prevodu Jakoba J. Kende in z glasbenim hitom Šaše Lošica uprizarjajo profesionalni igralci zrelih let, ki preigravajo široko paleto registrov igre. Ekipa ustvarjalcev SMG Ljubljana: avtor: Mark Ravenhill, prevod: Jakob J. Kenda, režija: Vito Taufer, lektorica asistentka: Magda Lojk, scenografija: Tomaž Štrucl, kostumografija: Mateja Benedetti, koreografija: Natalija Manojlovic, glasba: Saša Lošic, oblikovanje luči: Tomaž Štrucl, vodja predstave: Janez Pavlovčič Igrajo: Janja Majzelj kot Katarina, Romana Šalehar kot Barbara, Neda R. Bric kot Rosana, Mojca Partljič kot Simona, Marinka Štern kot Tina, Daša Doberšek kot Tara, Olga Grad kot Rafaela, Matija Vastl kot Jaka, Uroš Maček Daniel, Robert Prebil kot Pero, Boris Kos kot Nejc, Viktor Meglič kot Viktor, Ivan Godnič kot Miha Na prestavo vabimo predvsem mladostnike s starši. Predstava je posebej zanimiva za zadnje letnike OŠ in za srednješolce. S predstavo odpiramo vrata trenutni dramski produkciji. Če vas je pisanje prepričalo, lepo povabljeni. četrtek, 23. 4. ob 18.00, Plesno baletne skupine TeGIBlo, KD Teater in ZKD Grosuplje Letna produkcija skupine TeGIBlo; plesalke treh skupina z mentorico Špelo Repar, gostji: plesalka klasičnega baleta Elena Medich in plesalka sodobnega baleta Kaja Lin Auguštin Vabljeni tudi vsi, ki vas zanima plesna dejavnost, saj bosta kot gostji poleg koreografij in prikaza poteka ur redne vadbe mladih plesalk TeGIBlo nastopili bodoči zvezdnici slovenskega baleta Elena Medich, mlada balerina, ki že plese v ljubljanskem baletnem ansamblu in plesalka sodobnega baleta Kaja Lin Auguštin. Povabili smo ju na priporočilo plesalca in koreografa Gorana Bogdanovskega. Po želji se bosta pogovarjali s publiko in mladimi plesalkami in jim orisali življenje in ritem vsakdana klasičnega in sodobnega baleta. petek, 24. 4. ob 19.30, Asociation A Atlanta&Manca Gale; Evoke Film in A Atalanta production KDO SE BOJI POVODNEGA MOŽA?, premiera kratkega filma posnetega po slovenski legendi režija: William McGregor, za izven Grosupeljčanka Manca Gale, ki študira fotografijo v Londonu, je poleti 2008 s svojimi angleškimi kolegi snemala kratki film. Ker so sredstva v te namene majhna, so produkcijo pripeljali v Slovenijo, natančneje v obrežje Kolpe, kjer so kot temeljno bazo izkoristili vikend Mančinih staršev. K sodelovanju so povabili tudi igralca Gregorja Zorca, ki jim je zaradi prezasedenosti odpovedal sodelovanje in jih povezal z ansamblom Gledališča GGNeNI. Tako boste lahko v kratkem filmu mednarodne produkcije spoznali tudi domačina Luko Gluvica v vlogi gozdarja. Zanimivo bo tudi to, kako je našo legendo o povodnem možu razumel angleški režiser William McGregor. Včasih pogled tujega umetnika na nas lahko odstre novo tančico in nam pove kaj zanimivega ali celo novega o nas. marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi kultura 51 nedelja, 26. 4. ob 17.00, Kulturni dom Račna, KD »France Prešeren« Račna SLOFOLK, mednarodni folklorni festival, program: štiri gostujoče mednarodne folklorne zasedbe (Moldavija, ...), za izven Vsi ljubitelji etno dogodkov vabljeni v Račno, v njihov kulturni dom, kjer si boste lahko v živo ogledali plesni temperament štirih gostujočih zasedb iz evropskega prostora. Zaenkrat vam lahko najavljamo samo moldavsko zasedbo, vse ostale pa nam do zaključka redakcije Odmevov organizatorji še niso uspeli sporočiti. Popoldne v Račni bo polno barv in živopisnih ritmov. Lepo povabljeni! INFO ZKD Grosuplje nedelja, 26. 4. ob 19.00, Gledališče Koper & SNG Nova Gorica Iztok Mlakar po motivih Moličra: »DUOHTAR POD MUS«, burka s petjem in streljanjem režija: Vito Taufer, avtor songov in glasbe: Iztok Mlakar, igrajo: Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc, Boris Cavazza, Lara Komar, Teja Glažar, Gorazd Žilavec in muzikanti, razprodano Da je Bog ustvaril žensko zato, da moški ne bi pozabil na ponižnost in pokoro, da je moškemu v družbi steklenice prijetnejše kot v družbi žene, da se zakonski prepir lahko konča z ženinim maščevanjem in da za ljubezen ni zdravila, dobro ve tudi primorski igralec in kantavtor Iztok Mlakar. V burki Duohtar pod mus, napisani v primorskem narečju in v maniri Moličrove komediografije (snov za pisanje je našel v Moličrovih enodejankah Zdravnik po sili, Ljubezen - zdravnik in Pepčkova ljubosumnost), Mlakar svojega Sganarela - zdaj novodobnega zdravnika alternativne medicine - zaplete v reševanje ljubezenskih bolečin prelepe Lucinde in njenega ljubimca Leandra ter pri tem, zaradi ljubosumnega dekletovega očeta, tvega celo junakovo glavo. A ker gre za duhovito, zabavno preobrazbo preoblek, presenečenj in menjave identitet polno odrsko delo, Sganarel seveda preživi, komedijski klobčič, prepleten s plesom in prepoznavnimi songi Iztoka Mlakarja v melodični in sočni primorščini, pa se tik pred koncem srečno razplete. Predstava je nastala v sodelovanju Gledališča Koper s SNG Nova Gorica. Avtor songov in glasbe: Iztok Mlakar, režiser Vito Taufer; igrajo Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc, Boris Cavazza, Lara Komar, Teja Glažar, Gorazd Žilavec in muzikanti ZA VSE TISTE, KI VAS JE TALE ZAPIS PRITEGNIL, TOLE OBVESTILO: predstava je namenjena vsem, ki so imeli vstopnice rezervirane za 13. marca 2009, ko je predstava zaradi višje sile odpadla. Če niste več zainteresirani za ogled predstave ali če ste kje drugje na ta datum, nas prosim obvestite, ker je zanimanje za predstavo večje od zmogljivosti obeh produkcijskih hiš in igralcev samih. Z organizatorjem koprskega gledališča, Draganom Klarico, imamo dogovorjen že nov datum. Po vsej verjetnosti bo »duohtar« pri nas še enkrat letos, jeseni 2009. Vsi, ki bi si ga želeli ogledati, čim prej rezervirajte karte. Na zadnji ponovitvi pri nas je vedno šarmantni in prepoznavni igralec Boris Cavazza izstrelil v igralski vročekrvnosti vseh 32 nabojev. Spravili smo jih v arhiv: za spomin na dobro predstavo in tudi na večne organizacijske zaplete povezane z njo! ponedeljek, 27. 4. ob 18.00, Kulturni dom Spodnja Slivnica, KD Big band Grosuplje - odprtje prenovljene dvorane JAZZ KONCERT, program izvajajo: Big band Grosuplje, dirigent Igor Lunder in gostje: EJQ (Elektrik Jazz Quartet; za izven Člani Big Banda Grosuplje ne počivajo. Poleg rednih tedenskih vaj imajo od januarja naprej tudi posebno nalogo, saj prenavljajo kulturno dvorano na Spodnji Slivnici, ki so jo dobili v najem za deset let. Obnova hitro poteka in dvorana bo nared do začetka prvomajskih praznikov. V ponedeljek, 27. aprila 2009, na dan upora, bo namreč Big Band Grosuplje praznoval 10. obletnico delovanja. Takrat bodo člani pripravili velik jubilejni koncert, na katerem bosta nastopila Big Band Grosuplje in Electric Jazz Quartet, nekaj dogodkov pa pripravljajo tudi po Sloveniji, med drugim tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani. O vsem dogajanju boste bralci pravočasno obveščeni, že sedaj pa ste vabljeni na vse njihove koncerte. ^ Andrej Štrus ^r kultura Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Koledar kulturnih prireditev - april četrtek, 2. 4. ob 19.00, avla OŠ »Louisa Adamiča« Grosuplje, JSKD OI Ivančna Gorica Območna revija odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin: RASTEJO TRAVE IN MISLI - I. del, vokalne zasedbe Občine Grosuplje, za izven četrtek, 2. 4. Kino ob 17.00, POVEST O DESPERAUXU, družinski animirani film, za izven petek, 3. 4. ob 19.30, Gledališče GGNeNi Grosuplje, KD Teater in ZKD Grosuplje John Osborne: OZRI SE V GNEVU, drama (prva ponovitev), režija: Goran Gluvic, igrajo: Luka Gluvic, Anita Ferčak, Primož Pucelj, Katarina Oblak, Luka Puš, scenografija: Veronika Ule, tehnika: Miha Puš, za izven sobota, 4. 4. Kino ob 20.00, ZAMENJAN, akcijska drama srhljivka nedelja, 5. 4. ob 19.00, Prifarski muzikanti, ZKD Grosuplje Tamburaška skupina PRIFARSKI MUZIKANTI, etno koncert, zasedba: Martin Marinč (harmonika, drugi bas), Jernej Pečak (violina, drugi tenor), Mitja Ferenc (berda, drugi tenor), Valentin Južnič (bisernica, prvi bas), Brane Počkar (brač, prvi bas), Anton Obranovič (harmonika, prvi tenor), Uroš Obranovič (bugarija, drugi tenor), za izven četrtek, 9. 4. Kino ob 17.00, BOLT, družinski animirani film sobota, 11. 4. Kino ob 20.00, DVOM, drama petek, 17. 4. ob 19.30, SMG Ljubljana in ZKD Grosuplje Mark Ravenhill v prev. Jakob J. Kenda: KOK TI MEN ZDEJ DOL VISIŠ, mladinska, družinska predstava, režija: Vito Taufer, glasba: Saša Losič, igrajo: Janja Majzel, Romana Šalehar, Neda R. Bric, Mojca Partljič k.g., Marinka Štern, Daša Doberšek, Olga Grad, Matija Vastl k.g., Uroš Maček, Robert Prebil, Boris Kos, Rok Matek, Ivan Godnič, za izven > M četrtek, 30. 4. ob 19.00, plesna in glasbena skupina KD Smila Grosuplje premiera plesno glasbenega projekta po motivih iz pravljice Hermanna Hesseja: PIKTORIJA VIKTORIJA Plesno glasbena predstava Piktorija Viktorija je nastala po predlogi pravljice Piktorjeve preobrazbe pisatelja Hermana Hesseja. Pripoveduje o iskanju sreče in kako se vse giblje v čarobnem krogu večne preobrazbe. Kako je harmonija dveh ključ do sreče in kako hitro lahko srečo zapravimo zaradi prenaglih odločitev. Piktor je ujet v drevo. V Raju, v drevo življenja. Drevo naj bi bilo moški in ženska, luna in sonce, dan in noč,. Piktor pa je v drevesu sam. Hrepeni po preobrazbi. Začel se je starati in se vse bolj navzema tiste utrujene, resne, klavrne drže, ki jo je videti pri mnogih starih drevesih. Tudi pri konjih, pri pticah, pri ljudeh, pri vseh bitjih vsak dan to opažamo: če nimajo daru za spreminjanje, sčasoma postanejo žalostni in potrti in njihova lepota izgine. sobota, 18. 4. Kino ob 20.00, ZKD Grosuplje; KROŽNA CESTA, ljubezenska drama četrtek, 23. 4. ob 19.30, Plesno baletne skupine TeGIBlo, KD Teater in ZKD Grosuplje Letna produkcija skupine TeGIBlo z gosti; plesalke treh skupina z mentorico Špelo Repar, gostji: plesalka klasičnega baleta Elena Medich in plesalka sodobnega baleta Kaja Lin Auguštin, tudi za petek, 24. 4. ob 19.30, Asociation A Atlanta&Manca Gale; Evoke Film in A Atalanta production KDO SE BOJI POVODNEGA MOŽA?, premiera kratkega filma posnetega po slovenski legendi; režija: William McGregor, za izven sobota, 25. 4. Kino ob 20.00, ZKD Grosuplje; NEROJEN, grozljivka nedelja, 26. 4. ob 17.00, Kulturni dom Račna, KD »France Prešeren« Račna SLOFOLK, mednarodni folklorni festival, program: štiri gostujoče mednarodne folklorne zasedbe (Moldavija, ...), za izven nedelja, 26. 4. ob 19.00 Gledališče Koper &SNG Nova Gorica, burka s petjem in streljanjem: Iztok Mlakar po motivih Moličra: »DUOHTAR POD MUS«, režija: Vito Taufer, avtor songov in glasbe: Iztok Mlakar, igrajo: Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc, Boris Cavazza, Lara Komar, Teja Glažar, Gorazd Žilavec in muzikanti, razprodano - prestavljeno iz 13. 3. ponedeljek, 27. 4. ob 18.00, Kulturni dom Spodnja Slivnica, KD Big band Grosuplje - odprtje prenovljene dvorane JAZZ KONCERT, program izvajajo: Big band Grosuplje, dirigent Igor Lunder in gostje: EJQ (Elektrik Jazz Quartet, za izven četrtek, 30. 4. ob 19.00, plesna in glasbena skupina KD Smila Grosuplje, ZKD Grosuplje po motivih iz pravljice Hermanna Hesseja: PIKTORIJA VIKTORIJA, premiera plesno glasbenega projekta; koreografija: Anja Gluvic, glasba: Rudi Javornik, Luka Gluvic, plešeta: Anja Gluvic, Johanna Gora Čuk Kosmač, glasbo izvajajo: Rudi Javornik, Luka Puš, Luka Gluvic, za izven - prestavljeno s 27. 2. * Organizator si pridržuje pravice do spremembe programa Rezervacija vstopnic: ZKD Grosuplje, Adamičeva 16, 1290 Grosuplje, INFO: 01/786 40 28; Predprodaja vstopnic uro pred predstavo. Nekega dne pa v Raj zaide mlado dekle. Koreografija za predstavo je delo plesalke sodobnega plesa Anje Gluvic, ki si je izobrazbo pridobila na umetniški gimnaziji za sodobni ples. V predstavi bo poleg Anje zaplesala tudi Johanna Gora Čuk Kosmač. Avtorsko glasbo za predstavo sta ustvarila Rudi Javornik, ki je zaključil študij saksofona na glasbeni akademiji v Gradcu v Avstriji in Luka Gluvic, ki zaključuje študij likovne pedagogike in deluje tudi na glasbenem področju kot komponist in izvajalec. Pri izvajanju glasbe se jima bo pridružil še Luka Puš, ki je že vrsto let član Big Banda Grosuplje. Mojster za ton in luč je Miha Puš. Predstava je namenjena vsem, ki uživajo v pravljicah, dobri glasbi in plesnih nastopih; vas vabijo člani KD Smila in ustvarjalci PIKTORIJE! Anja Gluvic marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi kultura, mladi upi Zimovanje skavtov "mornarji v gozarjih Napoved skladovih dogodkov APRIL Območno srečanje odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin 1. del - četrtek, 2. aprila 2009, ob 19.00, avla OŠ Louisa Adamiča Grosuplje; 2. del - petek, 3. aprila 2009, ob 19.00, avla OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični; 3. del - sobota, 4. aprila 2009, ob 19.00, Jakličev dom Videm - Dobrepolje. Srečanje pevskih zborov in malih pevskih skupin bo potekalo v treh delih. Predstavile se bodo pevske zasedbe - nastopilo jih bo okrog trideset - treh občin: Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Revijo bo strokovno spremljal Stojan Kuret. Območno srečanje odraslih folklornih skupin ter pevcev ljudskih pesmi petek, 17. aprila 2009, ob 19.00, Dom kulture Šentvid pri Stični. Srečanje poteka že tradicionalno, na njem se bo predstavilo šest odraslih folklornih skupin in pet zasedb pevcev ljudskih pesmi. MAVRIČNA KULTURA ZA VSE Mladi literati osrednje Slovenije pod strokovnim vodstvom Gorana Gluviča Na republiški razpis Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in na razpis revije Mentor se je s svojimi literarnimi prispevki prijavilo več kot 70 posameznikov. Štirinajst mladih literatov od 16 prijavljenih Osrednje Slovenije se je zbralo v Koščakovi sobi Mestne knjižnice Grosuplje. Predstavili so odlomke iz svojih literarnih del, kratkih zgodb in pesmi. Strokovni selektor Goran Gluvič je komentiral posamezne ustvarjalce, ugotovil visoko kvaliteto ustvarjanja vseh sodelujočih ter izbral štiri literate za državno srečanje mladih literatov v Slovenj Gradcu. Žal nismo imeli nobenega predstavnika iz naših treh občin. Kje ste, oziroma kje se predstavljate mladi literati nad 15 let v Grosupljem? Nova spletna stran za kulturne navdušence Na ivanjški izpostavi Javnega sklada za kulturne dejavnosti smo se odločili, da se približamo različnim kulturnim ustvarjalcem tudi preko sodobnih medijev. Od januarja letos smo z vami na novem spletnem naslovu: www.kultura-ustvarjanje.si, kamor vas vabimo k ogledu, h komentarjem in tudi k sodelovanju. Vse prireditve s kulturnega področja v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica bomo objavljali na kulturnem koledarju. Na strani so objavljeni tudi vsi aktualni razpisi in novice o naši dejavnosti. Uspešna in množična predstavitev mladih plesalcev treh občin Mladi plesalci iz šol, društev in plesnih klubov so blesteli letos februarja v Jakličevem domu na Vidmu v dobrepoljski dolini. Udeleženci šestnajstih skupin so predstavili različne plesne tehnike od hip hopa do baleta ter standardnih in latinskoameriških plesov. Kvaliteta predstavitev se z vsakim letom viša, kar je poudarila tudi strokovna selektorica Nataša Tovirac, ki bo izbrala plesne skupine za regijski nivo. Iz grosupeljske občine so zopet navdušile baletke skupine Tegiblo Kulturnega društva Teater Grosuplje pod vodstvom Špele Repar (slika 3) in plesalke Plesnega kluba Spot z mentorico Živo Radulovič. Vi šnjan ska mladin ska skupin a na gledaliških vizijah 2009 V Višnji Gori je letos prvič potekalo območno srečanje mladinskih gledaliških skupin - Gledališke vizije 2009, ki se ga je udeležila dramska skupina kulturnega društva Janeza Ciglerja iz Višnje Gore s predstavo Kako so sodili višnjanskemu kozlu. Selektorski ogled za državno udeležbo letos maja je opravila akademska igralka Dunja Zupanec. JSKD OI Ivančna Gorica E: oi.ivancna.gorica@jskd.si Od 26. 2. do 1. 3. 2009 smo se del Grosupeljskih skavtov, in sicer klan, ki se po novem imenuje »Klan pa take fore«, odpravili na zimovanje na Primorsko, na slovensko obalo. Naša skavtska avantura se je pričela v Sečovljah, kjer smo se prelevili v mornarje v gojzarjih. To je bila tema našega zimovanja. Utrujeni od naporne vožnje smo prenočili pri tamkajšnjem župniku, zgodaj zjutraj pa nadaljevali pot proti Izoli. Ogledali smo si Sečoveljske soline, se razdelili v skupine, odšli proti Piranu, tam pa imeli daljši postanek za kosilo, ki je hitro minil ob zvoku kitare in neprestanemu fotografiranju. Pred nami je bila še polovica poti, tokrat napornejša, a nam to ni niti za trenutek izbrisalo nasmeha z obraza. Po končanem večeru ob ognju na obali smo končno prilezli do naslednjega župnišča ter se spočili po utrujajočemu dnevu. Naslednji dan nas je čakal Koper in nato Ankaran. Za sprostitev smo obiskali toplice v Ankaranu, tam preživeli nekaj zanimivih uric in spet je minil še en čudovit dan. Kot bi mignil, je bil tu zadnji, ki smo ga končali na pokopališču školjk, kjer smo imeli sveto mašo, odpisali zlate knjižice, pobrali nekaj školjk ter pojedli naše zadnje skupno kosilo, nato pa se odpravili proti toplemu domu. Vsak čas, preživet na morju, je enkraten, če pa ga preživiš še s tako odlično družbo, ob gostoljubnih ljudeh, z dobrima voditeljema in zanimivim programom, je vse še dvakrat lepše. Eva Travnik, skavtinja stega Grosuplje 1 mladi upi Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Kdo je bil Tito? Zabavni dan za učitelje Na pobudo Petra Marolta v sodelovanju z Maruško Željeznov Seničar (MiB d.o.o., www.mib.si) je v Osnovni šoli Louisa Adamiča Grosuplje, 19. februarja 2009, potekal projekt Zabavni dan za učitelje. V okviru projekta je bil organiziran in izveden seminar Moč nebesedne komunikacije v razredu. S seminarjem smo želeli ponuditi učiteljem dodatne možnosti in predloge za izboljšavo njihovega dela na področju nebesedne komunikacije, saj le- ta predstavlja več kot 85 % komunikacije v razredu. Z različnimi nebesednimi odzivi lahko učitelj postane boljši motivator in spodbujevalec, boljši sprejemnik učenčevih sporočil, boljši posredovalec znanja ter nenazadnje dober vzgojni model. Z besedami žal ne dosežemo tako velikih vplivov, kot s samim zgledom. Prepoznavanje nebesednih signalov pri učencih lahko podpre učitelja pri vzpostavljanju psihodinamike razreda. Obvladovanje omenjene veščine učitelju olajša vzpostavljanje sproščenega vzdušja ter poveča učiteljev osebnostni vpliv v razredu. Obravnavali smo več primerov. Najbolj zanimiv je bil primer družine alkoholikov. Skupna značilnost alkoholikov je, da ne znajo držati obljube. Zato ne moremo pričakovati od otroka, ki izhaja iz take družine, da bo znal držati besedo, ker ne ve, kako bi jo držal. Dostikrat pa se zgodi učiteljem, da zaradi svoje nevednosti okregajo otroka, da ni naredil na primer domače naloge, brez vedenja, kaj je razlog za to. Za konec sledi še iskrica. »Nekaterih stvari na svetu ne moremo videti, ne otipati, ampak jih čutimo v srcu in kar pride iz srca, seže do srca.« Nekaj let po Titovi smrti je začela Jugoslavija umirati. Nazadnje je za sabo v smrt povlekla stotisoče. Mit o Titu ter pravični državni in družbeni ureditvi se je sesul. Medtem ko so nekoliko južneje v množične grobnice zakopavali žrtve vojne, smo v Sloveniji odkrivali vse več množičnih grobnic žrtev miru. Naša dežela je bila maja 1945, v tednih po koncu vojne, prizorišče zverinskega pokola desettisočev. »Kazen« jim je bila odrejena brez dokazovanja krivde posameznikom. Pa ni šlo za zločin iz maščevanja. Bila je operacija uničenja celih generacij domnevnih političnih nasprotnikov. Na njenem čelu je bil Tito, absolutni vladar države, partije in vojske. Ker je torej večino »dela« za osvojitev in ohranitev oblasti opravil že takrat, je v naslednjih letih in desetletjih svoje metode nekoliko omehčal. Pobijati ni dajal več tako množično, na Golem otoku in v podobnih taboriščih so bolj prevzgajali, res pa mnogi prevzgoje niso preživeli. Mit je gradil tako, da je v ospredje postavljal simpatične (in pretežno resnične) Titove podobe, prikril je zgolj najmračnejšo: podobo diktatorja, na čigar rokah je kri desettisočev. Nenad Glücks - Mag, 17. 5. 2007 Zbiranje dobrin za zapuščene živali Na OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, dislocirana enota Adamičeva, so si učenci v okviru Eko krožka zastavili nov projekt. Poleg zbiranja starega papirja, kartuš, zamaškov, pobiranja odpadkov in postavljanja ptičjih krmilnic, bodo tokrat pomagali živalim, ki bivajo v zavetišču Gmajnice. Zima je čas, ko večkrat pomislimo, kako jo preživljajo živali brez doma in prav to je bilo vodilo za akcijo, ki so jo poimenovali: ZBIRANJE DOBRIN ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI. Zbiramo hrano, odeje, brisače, igrače, povodce, košare, skratka vse, kar bi zavetišču koristilo. V ta namen so naredili plakate, ki pozivajo vse obiskovalce šole, naj sodelujejo. Vabimo tudi vse občanke in občane občine Grosuplje, da se nam pridružijo. Kraj zbiranja: OŠ LA Grosuplje, dislocirana enota Adamičeva, Adamičeva 29 Čas zbiranja: 7.00 - 16.00 ure Trajanje akcije: 2.3.09 - 20.4.09 Tanja Galli, OŠ LA Grosuplje, dislocirana enota Adamičeva marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi kinološki kotiček Najboljši človekov štirinožni prijatelj ni stol - ampak pes! Prihaja pomlad in nakup pasjega mladička Vprašanja, ki jih morate nujno zastaviti vzreditelju Mojca Sajovic 1. Kako dolgo že vzrejate to pasmo, katere druge ste vzrejali prej? Leta izkušenj z eno oz. največ dvema pasmama so nedvomno priporočilo. Če ste naleteli na vzreditelja, ki je zamenjal že vse do sedaj modne pasme psov, ste našli zaslužkarja brez strokovnega znanja, torej se hitro obrnite. 2. Katere dedne okvare se pojavljajo pri pasmi? Vsaka pasma ima svoje značilne dedne napake, zato vzrediteljeve nevednosti ali malomarnosti ne spreglejte, sicer boste ceno zanju plačali vi, posredno pa tudi mladič, ki ste ga izbrali. Vzreditelj vas je na genetsko pogojene hibe dolžan opozoriti, kar pa še ne pomeni, da se bodo pojavile tudi pri vašem psu. S pravilno nego, prehrano in ravnanjem se mnogim lahko izognete. 3. Kaj ste kot vzreditelj naredili, da bi zmanjšali možnost dednih okvar pri svojih psih? Preglejte dokumentacijo, izsledke veterinarskega pregleda, rentgenski izvid slikanja kolkov in komolcev ter izvid pregleda oči (našteto je pred vzrejo obvezno za nekatere pasme), pisno mnenje sodnika na vzrejnem pregledu. Izbira primernega partnerja za pasjo mamo je več kot zahtevno delo, zato naj vam ne bo odveč temeljito preveriti porekla in predvsem dolgoživosti prednikov vašega bodočega družinskega člana. 4. Kje sta pasja starša? Ju lahko vidim? Mati mladičev, ki si jih ogledujete, mora biti vedno na vpogled, mirna, družabna in lepo vzgojena. Značaj mladičkov vam verjetno ne bo všeč, če so vzrediteljevi psi zaprti po pesjakih, plašni ali napadalni. Oče lahko živi daleč stran, vendar lahko vidite vsaj njegovo fotografijo in predvsem fotokopije dokumentov. 5. Katere so dobre in slabe lastnosti staršev in kakšne naslove imata? Lahko poveste kaj o njunih rodovnikih? Vzreditelj naj ve, kakšni so vrhunski predstavniki pasme. Z nenehnim iskanjem najboljše vzrejne kombinacije izboljšuje pasmo in zagotavlja vrhunsko kakovost legel. Naslovi prvakov v rodovnikih obeh staršev so potrdilo, da se je vzreditelj potrudil izbrati za vzrejo kakovostne pse. Nekaj prvakov dva ali tri rodove nazaj pa ne pomeni ničesar, še najmanj, če so le na eni strani od staršev. Dober vzreditelj vam bo znal opisati odlike in hibe vseh svojih psov: oblika glave, oči, zobovje, hrbtna linija, okotenost, gibanje, nastavitev in nošnja repa, obarvanost in nenazadnje značaj! 6. Kje so psički zrasli? Potrebujete mladička, ki ve, kako ropota pralni stroj in mlinček za kavo, ki se je že vozil v avtomobilu, ki pozna pod nogami občutek preproge (in je ne zamenja s travo, kjer lahko opravlja svoje fiziološke potrebe!), parketa, ploščic... Najboljši odgovor je torej »pod našimi nogami«, bojte pa se tistih, ki vzrejajo v pesjaku, v skednju, v garaži... 7. Kako ste kužke navajali na družbo? Vzreditelj mora poskrbeti, da kužki spoznajo ljudi obeh spolov, po sili razmer si »izposodi« tudi otroke. Mladič mora srečati, še preden gre od doma, druge zdrave in dobro socializirane živali in biti seznanjen (na njemu primeren način) z mnogimi življenjskimi situacijami. 8. Kako ste ocenili kužke? Vzreditelj naj bi najbolje poznal značaj svojih mladičev in znal razlikovati med razstavnim psom in domačim ljubljenčkom. Te razlike naj kupcu tudi opiše. Psičkov značaj mora ustrezati značaju in razmeram pri kupcu: psiček neprimernega značaja je enaka napaka kot izbira neprimerne pasme ali spola. 9. Kaj pa garancija? Nakup brez pogodbe je zgrešen nakup, kljub temu pa velja opozorilo: pogodba je obveza tako za vzreditelja kot za kupca, končni cilj pa je zaščita najbolj ranljivega elementa - mladička. V pogodbi je potrebno določiti dolžnosti in pravice vzreditelja ter kupca, v njej naj bo tudi navedeno, kdaj in s kakšnim cepivom je bil mladič cepljen, kdaj so bili odpravljeni notranji zajedavci. Dober vzreditelj si bo s pogodbo zagotovil pravico do odvzema svojega mladiča, če bi ugotovil, da novi skrbnik z njim ravna neprimerno in krši določila o zaščiti živali. 10. Kdaj lahko vzamem kužka domov? Če so mladiči na razpolago pri šestih tednih, je to prvi znak slabega vzreditelja. V naslednjem mesecu se morajo od bratov in sester ter od matere še veliko naučiti, tega jim ne more nadomestiti še tako vesten novi skrbnik. Predvsem pa jih je treba navajati na družbo človeka. V tem času so zaželeni pogosti obiski novega lastnika. To je čas za medsebojno spoznavanje in za odgovore na mnoga vprašanja. Po določilih Pravilnika o zaščiti hišnih živali (Ur.l. RS 75/2005, 21. člen) mladičev ni dovoljeno odvzeti od psice pred dopolnjenim devetim tednom starosti. Vir: »Psi za telebane«, Gina Spadafori, Založba Pasadena Vprašanja o štirinožnih prijateljih lahko posredujete na elektronski naslov: astra10@siol.net. CENA CEPLJENJA NA TERENU JE 34,89 EUR Ob cepljenju OBVEZNO prinesite s seboj knjižico o cepljenju psa in EMŠO zaradi vpisa letošnjega cepljenja in potrditve knjižice. Cepljenja izven navedenega razporeda se opravlja: vsak delavnik od 8.00 - 12.00 in 16.00 - 19.00, v soboto od 8.00 - 12.00 v Veterinarski ambulanti BUBA d.o.o., Rožna dolina 5, Grosuplje. Dodatne informacije o cepljenju in zdravljenju lahko dobite na tel.: 01/7864-658, dežurna št.: 051/619-524 VETERINARSKA AMBULANTA BUBA d.O.O., Rožna dolina 5, Grosuplje OBJAVLJA RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROT! STEKLINI ZA LETO 2009 ZA OBMOČJE OBČINE GROSUPUE 16.04.2009-ČETRTEK 15.00 Mala stara vas pri Zupančiču 15.30 Vel. stara vas pri Podržaju 16.00 Dole pri Polici pri llovarju Dole 10 16,30 Dolenja vas pri Zupančiču (malnar) 17.00 Polica pri gasilnem domu 17.45 Goričane Pri Vidicu 14 18.00 Blečji vrh pri Žagarju 18.30 Peč pri Možinatu 19,00 Zg. Duplice pri Novljanu 17.04.2009 - PETEK 16.00 Po nova vas pri zbiralnici mleka 16,30 Pece pri zbiralnici mleka 16,45 Bičje pri zbiralnici mleka 17.00 Podgorica pri Štruklju 17.15 Mala vas pri Vratarju (Dremelj) 18.04.2009-SOBOTA 9.00 Šmarje-Sap pri zadružnem domu 11.00 Huda Polica pri llovarju 11.30 Gaj niče na vasi 12.00 Mali vrh pri Pavličku Mali vrh 32 13.00 Zg. Slivnica pri Vozliču Zg. Slivnica 14 13.30 Podgorica pri Begoviču 13.45 Paradišče prt Meh letu Paradišče 2 14.00 Cikava pri cvetličarni Pene 14.30 Sela pri Mehlinu Sela 19 15.00 H rastje pri Kaduncu Hrastje 10 15.15 Perovo pri Dežmanu 20.04.2009 - PONEDELJEK 15.30 16.00 16.30 17.00 17.45 18.30 Vino Udje Rogatec Škocjan Velike Lipi jene Št. Jurij pri Dolinšku Vino 10 pri Marušniku pri Krivcu Rogatec 3 pri gostilni Marolt pri Kaduncu pri Šiplju 21.04.2009- TOREK 16.00 16.30 17.00 17.30 18.00 Sp. Blato Gatina Veliko Mlačevo Zagradec Lobček pri Kozlevčarju Sp. Blato 10 pri gasilnem domu pri Gabru pri gasilnem domu na avtobusni postaji 23.04.2009 - ČETRTEK 16.00 16.30 17.00 17.30 Žalna Velika Loka Luče P le šivi ca pri trgovini pri gasilnem domu pri zbiralnici mleka pri kapelici 24.04.2009-PETEK 16.00 17.00 18.00 18.30 Velika Račna Čušperk Mala I lova gora Velika I lova gora pri Llmberku pri vagi pri gasilnem domu pri gasilnem domu 25.04.2009 - SOBOTA 7.00 - 11.00 Grosuplje 12.00 Sp. Slivnica 12.30 Brezje v ambulanti Buba pri zadružnem domu na vasi (pri kapelici) Če ste psa v letu 2009 že cepili proti steklini, vzemite vabilo kot brezpredmetno! Grosuplje, kdo bo tebe ljubil 22. decembra 2005 je vlada Republike Slovenije podelila naselju Grosuplje status mesta. To pomeni, da smo izpolnili kriterije, ki so za to potrebni. Mesto Grosuplje se ponaša tudi z mladimi naselji, ki so grajena po vseh predpisih in standardih, vključno z vgradnjo potrebne javne razsvetljave. Glede na starost posameznih naselij v mestu Grosuplje lahko ugotovimo, da je postala zastarela javna razsvetljava že moteč element, in sicer iz razloga, da smo sprejeli tudi mi evropske standarde o svetilnosti posameznih svetilk, le-ta pa določa, da sme biti razpršenost svetilnosti v vertikalni smeri posamezne svetilke nič. Pri pregledu javne razsvetljave v urejenem naselju Dvori I in II je po sedanjih normativih vgrajeno okoli 50 nedopustnih svetilk okrogle balonaste izvedbe. KS Grosuplje, kot vzdrževalec javne razsvetljave v mestu Grosuplje, je za to v proračunu za leto 2009 predvidela tudi strošek zamenjave teh svetilk v letu 2009 v glavnem v naselju Dvori I in II in za to planirala ustrezna sredstva. V imenu sveta KS Grosuplje se moram zahvaliti svetnikom Občinskega sveta Grosuplje za razumevanje in finančno podporo za izvedbo tega projekta. Za leti 2010 in 2011 predvidevamo še nadaljnjo menjavo neustreznih svetilk, tako da se izognemo sankcijam inšpekcije, ki zahteva ukrepanje takoj in v naslednjih letih. Z ekološko varnostnega vidika so Dvori I in II prava svetlobna ekološka bomba v centru Grosupljega, zato je bilo potrebno takojšne ukrepanje v dobro stanovalcev, kot tudi vseh, ki živimo v tem okolju. Še enkrat se zahvaljujem vsem, ki so pomagali, da se bo ta projekt v letu 2009, upamo, uspešno zaključil. Anton Žitnik, predsednik KS Grosuplje marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi sociala 57 Družinske skupine Al-Anon pomagajo pri okrevanju od alkoholizma, ki v naši družbi predstavlja velik problem Vsak človek nosi s seboj svojo življenjsko zgodbo. Največkrat pa prav dogodki iz otroštva pozneje krojijo nadaljnjo usodo ljudem. Tako je bilo tudi z menoj in z mojim možem. Že mladoleten je v svoji matični družini večkrat posegel po alkoholu. Nihče mu ga ni prepovedal ali ga opozoril, kam ga lahko zapelje občasno uživanje alkohola. To se je pozneje spremenilo v redno pitje in ga postopoma pripeljalo v odvisnost. Postal je alkoholik. Vendar tega ni priznal. Za svojo zapitost je vedno našel primeren izgovor in opravičilo. Izhajam iz nealkoholične družine, zato o zasvojenosti z alkoholom nisem ničesar vedela. Velikokrat sem slišala pregovor, da je vsak človek svoje sreče kovač, vendar to pravilo zame ni veljalo. Nisem se zavedala, da moram za svoj uspeh, za svoj duševni mir, za svoje zdravje in srečo res sama poskrbeti. V življenju z alkoholikom sem gojila misel, če on ne zmore, moram pa jaz poskrbeti za vse okrog sebe in zato sem prevzemala nase vedno več obveznosti. Breme, ki sem si ga naložila, sem nosila mnogo let, dokler mi ni nekega dne zmanjkalo moči. Mobilatorij Grosuplje je obiskal mobilatorij, mobilna učilnica z osmimi računalniki. V njem se pod strokovnim vodstvom odvijajo razni organizirani računalniški tečaji. Ko ni tečajev, mobilatorij predstavlja javno dostopno internetno točko. Poleg računalniških znanj nudijo tudi brezplačno pomoč pri težavah z mobilnimi telefoni in drugimi mobilnimi napravami. Mobilatorij v Grosupljem ostaja do druge polovice aprila. Vsi, ki imate kakršno koli vprašanje glede mobilne tehnologije, se zglasite pri njih vsak dan, od ponedeljka do petka, med 11. Takrat pa sem začutila, da tako ne zmorem več naprej in da moram nekaj narediti tudi zase. Možu sem rekla, da ob njem ne morem več živeti in naj se sam odloči, kaj mu več pomeni, družina ali alkohol. Odločil se je za zdravljenje. Ker pa ni bil pripravljen sprejeti zdravniške pomoči, se je vključil v skupino Anonimnih alkoholikov. Sama pa sem se pridružila Družinski skupini Al-Anon, ki nudi pomoč svojcem. Toplo so me sprejeli in mi povedali, da je alkoholizem družinska bolezen, ki uničujoče vpliva na vse družinske člane. Hitro sem ugotovila, da sem tudi jaz bolna, odvisna od odnosov in sem v obdobju alkoholizma v naši družini naredila mnogo napak. S pretirano skrbjo za urejen dom in družino, s prikrivanjem njegovega pitja pred zunanjim svetom, sem mu celo olajšala brezskrbno pitje. V Al-Anonu sem srečala ljudi, ki so razumeli mojo stisko, me tolažili in mi pomagali s svojimi izkušnjami. Še danes se dobro spominjam vseh prijaznih besed, ki so mi takrat na začetku vlivale voljo, pogum in upanje in mi nakazale način, kako se lahko spremenim in zaživim novo življenje. Povedane izkušnje, ki sem jih slišala na srečanjih, so se dotaknile moje notranjosti, mojih čustev in začutila sem olajšanje . V AA-ju in Al-Anonu sva oba z možem našla pravo zdravilo, mož že več let abstinira, danes v družini gojimo zdrave medsebojne odnose in življenje je postalo čudovito. Žena zdravljenega alkoholika Društvo Al-Anon za samopomoč družinskim članom deluje širom Slovenije (v Ljubljani 17 skupin na štirih lokacijah, ena tudi v Grosupljem v prostorih župnijske Karitas) Dodatne informacije in urnik srečanj skupin po celi Sloveniji, kamor se lahko pridružte najdete na: Odzivnik: 01/251-3000, GSM: 041/590 789 in 031/744 722., Spletna stran: www.al-anon-drustvo.si Elektronska pošta: infoBal-anon.si in 19. uro, ter v soboto, med 10. in 15. uro. Ob odprtju MOBILATORIJA je zapel Ženski Uroš Perme pevski zbor Lastovke. Foto Marjan Trobec 58 zdravje Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Zdrav človek ima sto želja, bolan le eno. (A. P. Čehov) Skrb za umirajoče Slovensko društvo Hospic skrbi za umirajoče in njihove svojce, žal pa prizadevanja njegovih članov premalo poznamo. Mojca Sajovic Mnogi ljudje se danes srečujejo z izkušnjo umiranja koga od najbližjih. Kljub zviševanju poprečne življenjske dobe se povečuje odstotek obolelih za katero od sodobnih kroničnih neozdravljivih bolezni in v takih primerih se svojci znajdejo pred hudo preizkušnjo. V praksi se zastavlja cel kup vprašanj, od najbolj preprostih, kako sploh pristopiti k umirajočemu, kako izbrati besede, ko se z njim pogovarjamo, pa vse do zelo praktičnih, kako negovati drago osebo in lajšati telesne, pa tudi duševne bolečine. V zadnjih trenutkih so slednje, skupaj s socialnimi in duhovnimi potrebami največkrat pred telesnimi. Svojci hudo bolnih se morajo tako poleg praktičnih skrbi soočiti tudi z lastnimi strahovi pred izgubo najbližjega in pred mnogimi dodatnimi obveznostmi. Slovensko društvo Hospic je bilo ustanovljeno leta 1995 kot nevladna, neprofitna, humanitarna organizacija, ki izvaja program celostne oskrbe umirajočega bolnika in njegovih svojcev. Z namenom, da bi omogočili dostopnost do storitev društva vsem pomoči potrebnim, društvo deluje na območju cele države po območnih enotah: Ljubljana, Maribor, Celje, Velenje, Murska Sobota, Zgornja Gorenjska, Koroška, Novo mesto, Trebnje, Istra. Bolnim želi omogočiti najboljšo možno kvaliteto življenja v zadnjem obdobju življenja, ne glede na to, koliko časa traja, in ne glede na to, kje bolnik živi: v domu ostarelih, v bolnišnici ali pa doma. Za oskrbo umirajočega bolnika in svojcev skrbi strokovni tim, sestavljen iz medicinske sestre, družinskega koordinatorja, psihologa in zunanjih sodelavcev, kot so osebni zdravnik, zdravnik specialist, patronažna služba, fizioterapevti, služba oskrbe na domu, prostovoljci. Društvo Hospic si je zastavilo naslednje programe dela: Spremljanje umirajočih in njihovih svojcev: ta del vsebuje celostno oskrbo bolnika z namenom, da se mu zagotovi lajšanje bolečin in izboljšanje kvalitete preostanka življenja; sodelavci Hospic-a nudijo bolnikom ter njihovim svojcem tudi psihično in duhovno oporo, da se lažje soočijo s približevanjem neizogibnega. Detabuizacija smrti: prizadeva si za sprejemanje smrti kot naravnega procesa. V slovenskem pojmovanju ima smrt in način slovesa še vedno prizvok nečesa, o čemer se ne govori, prav tako ne o strahovih in občutkih, ki prizadenejo neozdravljivo bolnega in njegove svojce. Povedati, kako hočem umreti: t.i. zagovorništvo pomeni zastopanje bolnika pri spoštovanju njegovih želja in odločitev. Šolanje prostovoljcev: prostovoljci so temeljna celica društva Hospic. Njihov skupni cilj in želja je pomagati, za to nalogo pa jih je potrebno posebej izšolati. Bolniku, ki je na ta način obravnavan resnično celostno v vseh njegovih potrebah, stojijo ob strani, prav tako njegovim svojcem. So povezovalni člen med osebnim zdravnikom oz. specialistom ter ostalimi zdravstvenimi delavci in bolnikom. Za prostovoljce pomeni tako delo edinstveno osebnostno (pre)izkušnjo in priložnost za osebnostno rast. Prostovoljec mora znati odgovoriti na množico vprašanj, s katerimi se zdravstveni delavci mnogokrat sploh ne srečajo. Sočutno, pa vendarle brez pomilovanja mora znati navezati pogovor z vsemi vpletenimi v proces odhajanja. Pri svojem delu mora spoštovati mednarodne standarde paliativne oskrbe. Beseda paliativa izhaja iz grške besede »palliatus«, ki pomeni s plaščem ogrnjen. Paliativna zdravstvena oskrba pomeni v prenesenem pomenu torej zaščito, blažilo, pomirilo, dejansko pa seveda nego, ki lajša posledice neozdravljive bolezni in zmanjšuje bolečino. Žalovanje po izgubi: tudi žalovati je treba znati, pri tem pa poznati nekaj temeljnih pravil. Eno od njih je zagotovo poiskati primernega sogovornika, kar osebje v Hospicu nedvomno je. Bolečine, dvomov, strahov in konfliktov žalujoči ne sme skrivati v sebi, pač pa se mora o njih pogovoriti z osebo, ki po možnosti ni aktivno vpletena v žalovanje in ima razumevajoč odnos do žalujočega. Eno osnovnih vodil društva Hospic je tudi spoštovanje dostojanstva umirajočega. Za vse, ki jih prizadeva žalovanje, društvo Hospic pripravlja tematska predavanja oziroma srečanja, kjer v varnem okolju vsak posameznik lahko pri sebi prepozna, kako je žalost lahko tudi ogromen potencial za osebno rast in celjenje naše preteklosti. Za več informacij priporočamo ogled spletne strani http://www.drustvo-hospic.si/. Še na eno od pomembnih spoznanj je potrebno spomniti, o katerem se premalo ali skoraj nič ne govori. Gre za proces prehajanja iz življenja v smrt. Znanstveniki so z meritvami energetskega potenciala dokazali, da je kljub temu, da konvencionalna medicina proglasi človeka za mrtvega, ta še nekaj časa v procesu tranzicije. Ko se od pokojnega svojca poslavljamo, mu lahko povemo še marsikaj in sodobna znanost zagotavlja, da bo naše sporočilo prejel. Predvsem je pomembno, da mu na nek način izrazimo svoje dovoljenje za odhod in to tudi iskreno mislimo. Prehod iz življenja je za marsikoga zastrašujoč zaradi bojazni pred neznanim. Pri tem lahko umirajočemu izdatno pomagamo tudi s homeopatskimi pripravki. Gre za pripravek Arsenicum album, ki pomaga pri strahu pred smrtjo, pa tudi, če se umirajoči boji ostati sam. Za umirajoče, ki trpijo v bolečinah, največkrat povezanih z rakom, je priporočljivo uporabiti pripravek Tarentula cubensis. Posvet z izkušenim homeopatom je vsekakor na mestu. Poleg homeopatskih pripravkov so tu še preizkušene Bachove cvetlične kapljice. Rescue Remedy ali Reševalno zdravilo bo pomagalo pri strahu in stresu, Walnut (oreh) pomaga pri prehodu iz enega stanja v drugo, Mimulus (krinkar) pa omili strah pred neznanim. Našteti pripravki se lahko kupijo v lekarnah sosednjih držav Avstrije in Italije (pri nas žal še vedno ne) in se dajejo varno brez strahu pred napačno uporabo. marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi učiteljica življenja Tudi v Oblju »nič novega« Za uvod v 2. nadaljevanje V prejšnjem prispevk smo se sprehodili kar skozi nekaj tisočletij bližnjevzhodne zgodovine. Med drugim smo spoznavali človekovo kajnovsko naravo, selitve Abrahama in njegovih sinov ter vrnitev Izraelcev v Obljubljeno deželo. Filistejci so se v to zgodbo zapletli že 12 stoletij pred Kristusovim rojstvom. Naselili so se kmalu za Izraelci ob južni obali tedanje dežele Kanaan. Prišli naj bi iz krajev ob Egejskem morju. Hebrejska biblija imenuje njihovo zemljo »Palašet«, kar so Grki in Rimljani raztegnili na celotno ozemlje in izgovarjali kot Palestina. Arabska oblika »Falestin« pa ohranja jasnejšo zvezo s Filistejci, ki so si v zgodovini pridobili precej neslaven sloves, saj že njihovo ime v mnogih jezikih pomeni slabo. Iz tega npr. izhaja v slovenskem jeziku precej znana beseda »filister« (filister -tra m (i) nav. slabš. samozadovoljen, v mišljenju in dejanju omejen človek: biti, postati filister; boril se je proti filistrom; literarni filister/bil je čisto vsakdanji filister malomeščan, neizobraženec - SSKJ), kar v angleščini, francoščini in nemščini pomeni nevednega, nerodnega in malopridnega človeka. Ob koncu prejšnjega prispevka smo se ustavili v Herodovem času rimskega imperija. Herod je bil poleg impozantnih gradenj poznan tudi po svoji okrutnosti. Po njegovi smrti so njegovo oblastno dediščino razdelili na njegove sprte sinove, ki so postali samo še večji pobiralci davkov, kar je med ljudmi vedno bolj povzročalo nezadovoljstvo. Smrt Janeza Krstnika pa je pospešila širjenje Kristusovega nauka, ki je s svojim življenjem in delom odločilno (tudi če ga gledamo samo kot zgodovinsko osebo) vplival celo na nadaljnji razvoj civilizacij. Jezus Kristus kot zgodovinska oseba V močno obremenjenem in nacionalno sprtem okolju ter z nadvlado rimskega imperija se je Mariji in Jožefu rodil Jezus, v prerokbah imenovan Mesija (Maziljeni). Bil je Nazarenčan iz Galileje, kjer je pretežno bilo razširjeno poganstvo. Že ob rojstvu sta se starša zbala za njegovo življenje, zato sta zbežala v Egipt in sta se vrnila šele po Herodovi smrti. Jezus je večino življenja preživel na severu Palestine med Judi, občasno je odhajal v Kafarnaum. V Kafarnaumu je zbral svoje apostole. Njegovo delovanje so spoznali tudi v rimski samostojni provinci Decapolis, sovražni Samariji in celo v Siriji. Govoril je v prilikah - preprostih zgodbah, katerih moralna (in verska) načela so lahko razumeli tudi preprosti ljudje. Odšel je tudi v Bazilika pod Oljsko goro v vrtu Getsemani, ki je bila zgrajena v Konstatinovem času (4.st.) ® n ^ PALESTINA V KRISTUSOVEM ČASU (I- 63 prnJ. viflfsnl rimski protektorat), vtdjučnoz • prvotno zvszo svobodnih grških mest), Id je sod« pod rimskega protairataja Kraljestvo Judsfa pod SS52SC, MORJE Galileja In Pereja pod vlado tetraitia Heroda Antlpe (sina Heroda Vesitegaod) 4 pr.ni.do 33 rti. Ozemlje pod vlado I-1 tetrart» PMHposa (polbrata Heroda V&Hkoga) od 4 pr.n.4. do 33 ni i—i SamariJa In Judeja pod - oblastjo rimskega prokuratoija Poneha Pilata od 26-36 ni. > 6o > Quo vadis, Domine? Jeruzalem, kjer se je razjezil, ko je spoznal, da so saducejci iz templja naredili tržnico. Še posebej pa so ga oblastniki zasovražili po njegovih čudežih. Naj jih samo nekaj naštejemo: vino v Kani Galilejski, pregon hudega duha iz obsedenca, pomiritev viharja na Galilejskem jezeru, ozdravitev Jairove hčere, potešitev lačne množice, hoje po vodi, ozdravitev gluhonemega, slepca in desetih gobavcev, in na koncu še obuditev Lazarja. Zato so se za svoj status zbali veliki duhovniki, ki so se mu maščevali tako, da so začeli ščuvati množico. Ko je Jezus učil že tri leta, je peljal učence v Jeruzalem, da bi skupaj praznovali pasho. Množica ga je ob prihodu sedečega na oslu pozdravljala s hozana kot kralja upanja; upali so, da bo pregnal Rimljane in obnovil judovsko kraljestvo. Za prihod v Jeruzalem pa se je Jezus odločil vseeno, kljub temu da je vedel za naraščajočo sovražnost judovskih voditeljev. V pridigi na gori (»Blagor ubogim...«) je izpostavil bistvo svojega etičnega in duhovnega sporočila človeštvu ter dodal temeljno krščansko molitev Oče naš. Nato je sklenil: »Ne mislite, da sem prišel razvezat postavo ali preroke; ne razvezat, temveč dopolnit sem jih prišel.« Slišali ste, da je bilo rečemo: Oko za oko, zob za zob. Jaz pa vam pravim: Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo.«) Judje so tako ugotovili, da Jezus ne bo njihov zemeljski kralj. Zato so se zelo hitro odvrnili od njega. Že po velikonočni večerji v četrtek se je Jezus s svojimi učenci zvečer umaknil v Efraim, po Bibliji na pristavo - vrt Getsemani, kjer je krvavi pot potil ob spoznanju duhovne teže bremen človeštva. Ko so učenci kljub opozorilu vsi zaspali, so ga z izdajo njegovega učenca Jude Iškarjota za 30 srebrnikov najprej vojaki peljali pred velikega duhovnika Kaifa (Jožefa Kajfeža). Ta je bil neposredni poblaščenec Heroda Antipe, ki pa si je prav tako že ves čas svojega vladanja želel, »da bi rad spoznal Jezusa«. Kaifa in njegov tast Hana sta Jezusa dokončno obtožila, zjutraj pa so Jezusa odpeljali pred visokega rimskega uradnika, prefekta Poncija Pilata. Le-ta je bil tudi začasni rimski prokurator/ upravnik, kar je pomenilo, da je imel v tistem času zelo velika pooblastila rimskega cesarja - večja kot veliki duhovnik ali kralj Herod. Pilat je Jezusa posadil na sodni prestol in Judom dejal: »Poglejte, to je vaš kralj!« V tem trenutku pa so dejali, da nimajo kralja. S tem so pokazali še globljo podvrženost drugim vladarjem. Na zahtevo naščuvane množice je Pilat nato Jezusa obsodil, po obsodbi pa si je »pilatovsko« umil roke, češ da nima nič z njim. Ko je njegov učenec Juda videl, kaj je storil, je vrgel srebrnike proti templju, šel iz množice in se obesil. Križanje Jezusa so izvršili na bližnji Golgoti, ob kateri so bili v neposredni bližini tudi jeruzalemski kamnolomi, kar tudi na svoj način dokazuje, kako nizko so Rimljani cenili smrt Judov ob takih obsodbah. Skupaj z njim sta bila križana še dva razbojnika. Herodova oblast po Jezusovi smrti v Galileji ni trajala dolgo, saj ga je rimski cesar Kaligula kot nesposobnega oziroma premalo surovega izgnal na območje današnjega Lyona v Franciji, kjer je že leta 39 umrl. Nove judovske diaspore Preganjanje Judov s strani Rimljanov se je nato vedno bolj poglabljalo, še bolj pa novih privržencev Kristusovega nauka. Žalostno pa je bilo tudi to, da so si tako Judje kot kristjani med seboj vedno bolj drug drugemu zadajali nove udarce. Rimljanom so se Judje še naprej upirali na različne načine. Upor je bil zelo trdovraten in je trajal vse od leta 66 do 70, ko je cesar Tit dokončno porušil Jeruzalem, kamor so se Židje zaprli. Kot zadnje zatočišče judovske najbolj goreče »separatistične skupine« zelotov je padla trdnjava Masada, ko so branitelji napravili skupinski samomor. Druga judovska vojna je potekala od 132 do 136, a si je judovske dežele leta 138 rimski cesar Hadrijan ponovno podredil, najtrdovratnejše zelote pa je celo iztrebil. Židovski upor so Rimljani spet zatrli, pobili 580.000 upornikov v različnih bitkah (koliko jih je po vrhu tega števila umrlo zaradi lakote in bolezni, ni podatkov), in nastavili še več močne vojske ter judovske kraje poimenovali provinco Siria Palaestina. Na mestu Jeruzalema je Hadrijan ustanovil rimsko kolonijo Aelia Capitolina, na južnih mestnih vratih, ki je gledala proti Betlehemu, kjer se je v bližini rodil Jezus, pa so v portal vklesali ponižujoč relief svinje. Tu naj povemo, da je bilo za Jude največje ponižanje, če so morali kot hlapci pasti Rimljanom prašiče. Na mestu nekdanjega svetišča je bilo svetišče posvečeno Jupitru. Judom je bilo prepovedano vstopanje v mesto, le ob obletnicah so lahko prišli objokovat ruševine razrušenega templja. Vsi ti dogodki pa so ponovno povzročili, da so se Judje zaradi različnih vzrokov spet precej izselili po svetu. Širjenje krščanstva Že ob Kristusovi smrti se je s pomočjo njegovih razseljenih učencev ter s pomočjo štirih piscev evengelija - veselega oznanila (Janeza, Marka, Mateja in Luke) - na različnih koncih širilo krščanstvo, v kateri je osrednji nauk obrnjen k zapovedi ljubezni do Boga in do bližnjega. Med pomembnejše širitelje vere pa je nedvomno spadal Pavel (nekdanji Savel), Žid, ki je bil izelo zobražen. Krščanstvo se je širilo v Malo Azijo, današnjo Francijo, Britanijo, Španijo, Dacio (Romunijo), Ilirijo (Balkan), Macedonijo (Grčijo), Italijo, Afriko, Egipt, pa celo v Armenijo in Perzijo. Njegovi so prvi zapisi, ki so nastali v letih 50 do 60 našega štetja, torej nekateri že zelo kmalu po Jezusovi smrti. Palestina je od Konstantina dalje spadala pod Bizanc. Leta 311 je krščanstvo tudi v Rimskem imperiju postala uradna vera. Pisec Evzebij iz Cezareje (okrog 263 - 339) v marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi v spomin 61 Hvala ti, mama, za vsako modrost, srčna ti hvala za trud in krepost. Hvala ti, draga, za tvojo ljubezen, ki čutili smo jo tudi, ko prišla je bolezen. Ti si imela veliko srce. Nate spomin nikdar ne umre! ZAHVALA V soboto, 7. februarja, smo se za vedno poslovili od drage mame, babice in prababice Ane Starec, rojene Matjažič, iz Žalne. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter za cerkev. Hvala gospodu župniku Andreju Šinku za prekrasen obred, Moškemu pevskemu zboru Samorastnik za čudovito petje ter pogrebnikom. Hvala tudi pogrebnemu servisu Perpar. Hvala vsem, ki ste jo poznali v času njenega življenja in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsi njeni > svojem delu Konstantinovo življenje pravi, da je bilo mesto Svetega groba, ki ga je častila jeruzalemska krščanska skupnost, zasuto z zemljo. Na njem je bil zgrajen Venerin tempelj, ki je bil najbrž del rimske kolonije Aelie Capitoline. Rimski cesar Konstantin se je leta 313 spreobrnil v krščansko vero. Na kraju starega grškega mesta Bizanc je ustanovil mesto Konstantinopel in uzakonil krščanstvo. Leta 325 je sklical koncil v Nikeji, kjer so sestavili dokončno utemeljitev krščanske vere. Istega leta je poslal svojo mater Heleno k jeruzalemskemu škofu z željo, da poiščeta Kristusov grob, okoli katerega so nato zgradili cerkev. Na mestu, ki ga je dal odkopati Konstantin, so bili porušeni Afroditin tempelj, ki ga je zgradil Hadrijan, odstranjeni kip Kapitolskega Jupitra, po katerem se je novi Jeruzalem imenoval, jama vstajenja, ki jo je delno opisal Evzebij, kalvarijska (golgotska) skala in kosi lesa, ki naj bi bili deli pravega Kristusovega križa. Neznan romar iz Boreauxa, ki je v Jeruzalem romal okrog leta 333, je v svoji kroniki Itinerarium Burdigalense zapisal: "Na tem mestu so na ukaz cesarja Konstantina zgradili baziliko, ki je osupljivo lepa". Konstantinova bazilika je združila tri svetišča, ki so bile pred njo zgrajena na treh različnih svetih mestih: baziliko (Martyrium), obokan atrij (Triportico), ki je bil zgrajen okrog kalvarijske skale in rotundo (Anastasis, "Vstajenje"), v kateri so ostanki jame, katero sta Helena in Makarij imela za Jezusov grob. Steno okrog groba so odklesali, tako da je nastal majhen prostor. Kupolo so zgradili konec 4. st. Konstantin je poskrbel tudi za datum praznovanja božiča, ki se je ujemal z rimljanskim praznovanjem sonca, se pa to tudi ujema s razumevanjem Jezusa in njegovega dela, ki ga kristjani imenujemo Luč sveta. Sokrat Sholastik, rojen okrog leta 380, v Zgodovini cerkve opisuje celoten potek dogodkov in poudarja vlogo Konstantinove matere svete Helene. Bazilika Svetega groba naj bi simbolizirala Kristusovo smrt in vstajenje, tako kot cerkev Kristusovega rojstva v Betlehemu, ki sta jo tudi zgradila Konstantin in Helena, simbolizira njegovo rojstvo. Jože Miklič (Se nadaljuje) Naše drage sestre in tete Julke Ahlin iz Zagradca ni več med nami. Od nje smo se poslovili 26. 2. 2009 na pokopališču pod Boštanjem. Na njeno zadnjo pot ste jo pospremili številni sorodniki, prijatelji in znanci, za kar se vam prisrčno zahvaljujemo, prav tako za vse darove cvetja, sveč, molitev, mašnih ter cerkvenih namenov in izrečene sočutne besede sožalja. Lepa hvala g. župniku A. Šinku za molitve in lepo opravljen obred, vaščanom Zagradca in drugih okoliških vasi za zadnje slovo, posebno še pogrebcem iz Zagradca. Iskrena hvala MPZ Samorastnik iz Žalne za izbrane in lepo zapete pesmi, zastavonoši in praporščakoma ZB Grosuplje in DU Grosuplje ter Tončki in Franciju Hotko za vso skrb in pomoč pri ureditvi zadev v zvezi s pogrebom. Naj se nazadnje zahvalimo tudi Domu starejših občanov Grosuplje, kjer je naša Julka prebivala zadnjih pet let v polni negi in oskrbi ter doživela tudi lepe trenutke. Hvala posameznikom, ki so namesto cvetja na grob svoj dar namenili v humanitarne namene - Varni hiši otrok »Palčica« Grosuplje. Vsi njeni Že leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš, ni dneva, ni noči, da ne bil bi z nami ti. Ostala je le praznina, ki hudo boli. In vse molči, odkar tebe ni. Le malo sreče si užil, za odhod premlad si bil. Zdaj mirno tvoje je srce, sonce sije ti le. Ni oblakov nad teboj le mir in spokoj... V spomin Juretu Marklju 25. 3. 2008 - 25. 3. 2009 Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in prižigate svečke. HVALA vsem iz srca. Neizmerno ga pogrešamo: mami,oči in sestrica Anja 62 v spomin Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Na pragu 60. rojstnega dne je po kratki bolezni za vedno odšel od nas naš dragi mož, oči, dedi, brat Jože Zupančič iz Grosupljega, Obrtniška cesta 18 V tej neizmerni bolečini in globoki žalosti nismo ostali sami. Bilo vas je mnogo, ki ste se poklonili njegovemu spominu, mu prinesli sveče in cvetje in mu namenili lepe misli. Vaši številni pisni in ustni izrazi sožalja in čuteče besede tolažbe so nam veliko pomenili. Globoko v srce so nam segle ganljive besede, s katerimi je svak Niko Mihičinac obudil spomin na njegovo in našo skupno pot ter se v svojem in v imenu sorodnikov ob grobu poslovil od našega dragega Jocota. Hvala, najlepša hvala vsem. Bili ste nam v veliko oporo in olajšali boleče slovo. Zelo ga bomo pogrešali: žena Jožica, hči Vlasta, sin Bojan z Jano, vnučka Hana in Nik, brat Tone z družino Mama je ena sama, od Boga poslana; svoje poslanstvo izpolnila, v Očetov objem se vrnila. Po dolgi bolezni nas je v 76. letu starosti zapustila naša draga mami, stara mama, tašča in sestra Frančiška Vidic, Dimnikova mami, iz Dolenje vasi 6 pri Polici. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, kolektivu VOGA in ostalim poslovnim partnerjem za izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Iskreno se zahvaljujemo g. župniku Jožetu Mrvarju za lepo opravljen pogreb, pevskemu zboru in g. Marku Finku za lepo petje in trobentaču za zaigrano Tišino. Še posebej lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste našo mamo obiskovali v domu starejših občanov. Najlepša hvala sosedom in vaščanom za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v težkih trenutkih slovesa, ter pogrebcem za organizacijo pogreba. Iskrena hvala tudi vsem zdravnikom in osebju ZD Grosuplje, ki ste se trudili za njeno zdravje in Domu starejših občanov Grosuplje za skrb in nego. Žalujoči vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Tončke Mihalič (4. 1. 1927 - 22. 1. 2009) iz Št. Jurija se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili k zadnjemu počitku. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste z nami delili bolečino ob slovesu , ki ste darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Antonu Hostniku za opravljen pogrebni obred, pevskemu kvartetu po vodstvom Ivana Jakoba ter pogrebnemu zavodu Perpar. Še enkrat vsem iskrena hvala Drago z družino Bog bo obrisal vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, tudi ne bo več ne žalovanja ne vpitja ne bolečine, zakaj, kar je bilo prej, je minilo. (Prim. paz 21,14) ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage tašče in stare mame Gabrijele Šparovec (rojene GRUM) iz Grosupljega I (»9- 8-1929 - 7- 3- 2009). Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste z nami v najtežjih trenutkih slovesa delili bolečino. Hvala sorodnikom, prijateljem in sosedom. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Grosuplje, ki so ji v težkih dneh stali ob strani in ji nudili nesebično pomoč. Njena življenjska pot je bila pot nenehnih preizkušenj in trpljenja. Na tej Kalvariji jo je reševala le globoka vera. Zato še posebno globoka zahvala duhovnikom, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti: gospodu Tonetu Bohincu, Francu Novaku in domačemu duhovniku Janezu Šketu. Hvala tudi duhovnikoma Janezu Mraku in Pavlu Juhantu, ki sta se poslovila od nje. Poleg globoke vere ji je voljo do življenja dajalo petje, ki mu je posvetila večino svojega življenja. Zato iskrena hvala pevcem cerkvenega pevskega zbora Zgodnja Danica, ki so ji v spomin in zahvalo še zadnjič zapeli in se z lepim nagovorom gospoda Adamiča od nje poslovili. Iskrena hvala tudi gospodu Ivanu Korošcu, ki je spregovoril o globoki bolečini, izgubah in Jelkinem trpljenju med vojno in po njej. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje, darovali cvetje, sveče in darove za svete maše. Naj bo njen zadnji dom, dom počitka skupaj z možem in edinim sinom Lojzetom ter v objemu matere in brata, ki ju bo končno našla. Snaha Vera s sinovoma Simonom in Domnom z ženo Tatjano. marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi v spomin 63 V 64. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat in stric Jure Kadunc. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedoma, prijateljem, znancem ter vsem tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, podarili cvetje, sveče, za cerkev in izrekli sožalje. Posebna zahvala upokojencem Ljubljanskih mlekarn za poslovcilni govor, g. kaplanu, pogrebnikom in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala družini Kastelec, Sonji, Mišu in Fani Kralj. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Žalujoči vsi njegovi V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi Franc Tomšič (1.1. 1931 - 22.12.2008) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom Zgornje Slivnice in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše ter za izrečena pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala pogrebnemu zavodu Perpar, pevcem in trobentaču za lepo zaigrano Tišino. Lepo se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Grosuplje: dr. Fani Grabljevec-Miklavčič, medicinskim in patronažnim sestram za potrpežljivost in spodbudne besede ob težkih dnevih. Zahvala gospodu župniku dr. Bojanu Korošaku za lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoči vsi njegovi. Pomlad bo na tvoj vrt prišla in vprašala, kje si ti. Sedla bo na rosna tla in zajokala, ker te ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Angele Verbič iz Lobčka se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za darovane svete maše, darove za cerkev, darovane sveče in izrečena sožalja. Hvala dr. Dolinarju, negovalkama Dragici in Bernardi, še posebej pa osebju v Domu starejših občanov Grosuplje za vso pomoč in nego. Iskrena hvala pevskemu zboru Samorastnik ter gospodu župniku Andreju Šinku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni. Tako tiho si živel, tako tiho si odšel. Na tvojem grobu vedno vrtnica bo cvetela. Ne bo se posušila. Tebi vse bo sporočila -da velika je bolečina, ker te več ni. ZAHVALA Z bolečino v srcih sporočamo, da se je mnogo prezgodaj po težki in hudi bolezni od nas poslovil naš dragi mož, oči in zet Ivan Valentinčič iz Grosupljega. Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, nam darovali sveče in cvetje, ga pospremili na njegovi zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Za vedno ga bomo nosili v spominu. Žalujoči žena Dragica, sin Blaž, hči Irena, tast in tašča ter Jože in Lojzka Recesija vrednot Kakorkoli gledamo na gmotna in gospodarska vprašanja sodobnega človeka, velja, da za njimi stoji vprašanje duha in kulture. Kakovost življenja ni odvisna od količine dobrin, ampak od našega odnosa do življenja. ... Čut, da si ne smemo divje prilaščati dela drugih ljudi in zgolj brezmejno jemati, je po prepričanju Antona Trstenjaka še živ v slovenskem narodu. Ta poznavalec človeške duše je pred petnajstimi leti napisal knjigo z naslovom Slovenska poštenost, ki so jo mnogi napadli. Pomemben pa je njen osnovni uvid, da v slovenskem narodu čut za vrednote in poštenost ni odmrl. Ohranjanje vrednot v sodobnem svetu nikakor ni nekaj samoumevnega. Prej bi lahko trdili nasprotno. Nietzsche, prerok 19. stoletja, je leta 1888 zapisal: »Že davno več ne zbiramo, ampak razsipamo kapital naših prednikov.« Mislil je na vrednote! Vedno hitrejši tehnični in znanstveni razvoj je pozabil na vrednote in jih celo izrinil iz življenja. Nekaj časa je moderni človek še živel od zapuščine prednikov, ki pa je kopnela. Tu je tudi bistvo sodobne krize: v obilju gmotnih dobrin, ki jih ima sodobni človek na voljo, z njimi ne zna razpolagati. To se jasno kaže: svet še nikoli ni bil obenem tako bogat in tako reven. Človek, ki se ne pusti voditi vrednotam, ne obvlada več svojega egoizma; strast po »jemati« in »imeti« ga potegne za seboj in naredi slepega za meje, za resnične potrebe, za bližnjega, okolje in ne nazadnje Boga. Ta strast, je zapisal Shakespeare, postaja vedno bolj »surova sila, volja po pohlepu, ki pogoltne vse, kar leze in gre, in končno še sama sebe«. Tudi Shakespeare je videl v globino človeške duše. Človeku nič ne pomaga, če z najvišjimi tehničnimi dosežki kraljuje svetu, sam pa je suženj pohlepa, ki uničuje vse po vrsti, dokler nazadnje ne pogoltne samega sebe. Robert Prelovšek - Družina, 1. 3. 2009 64 vreme, šport Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Vreme v Grosupljem: januar in februar 2009 > Januar 2009 Silvestrska noč je prinesla nove snežne padavine, saj je proti jutru pričelo rahlo snežiti. Kmalu se je sneženje okrepilo, a že v dopoldanskih urah oslabelo. Za krajši čas ga je zamenjal zmrznjen dež. V noči na 4. januar se je razjasnilo in jutro je bilo ob 4 cm debeli snežni odeji najhladnejše po 25. januarju 2006. Živo srebro je padlo na -14,2 °C. Čez dan se je ob sončnem vremenu segrelo do nekaj desetink pod ledišče, prihodnja noč pa je bila zopet podobno mrzla. V noči na 8. januarja se je vreme prehodno poslabšalo. Do jutra je padlo 8 cm novega snega. Že čez dan se je delno razjasnilo, več sonca pa je bilo nato ob koncu prve dekade. Takrat je pritisnil najhujši mraz, kajti najnižja jutranja temperatura je 10. januarja dosegla -15,5 °C. Suho zimsko vreme z okoli 10 cm snega je vztrajalo še nekaj dni, nato pa se je sredi meseca snežna odeja odebelila na 17 cm. Kljub vsemu je mraz postopno popuščal in 18. dne je po rahlem dežju ter poledici sledila odjuga. Poprej prevladujoč vzhodni veter je zamenjal zahodnik, ki je prinašal toplejši in občasno vlažen zrak. V naslednjih dneh je postopno postajalo vse topleje, zato je sneg pobralo že tri dni kasneje. Sledilo je pet dni trajajoče obdobje brez snežne odeje. V noči na 27. januar je rahel dež kmalu prešel v sneg in do jutra je padlo 2 cm južnega snega. Sneženje se je dopoldne okrepilo in zgodaj zvečer, ko je snežna odeja merila 13 cm, oslabelo. Dan kasneje se je pojavljal dež s snegom, ob koncu meseca pa je prevladovalo suho in povečini oblačno vreme z najvišjimi dnevnimi temperaturami okoli +2 stopinji Celzija. Srednja mesečna temperatura je bila -2,3 °C, kar je glede na povprečje obdobja 19952008 za 2 °C hladneje. Glede na povprečje obdobja 1961-1990 z nekdanje uradne meteorološke postaje v Šmarju - Sapu, je bil letošnji januar hladnejši le za 0,3 °C. Jutra s povprečno temperaturo -4,7 °C so bila glede na povprečje obdobje 1995-2008 hladnejša za 1 °C, popoldnevi s povprečno temperaturo +0,6 °C pa so bili hladnejši za 2,5 °C. Najnižja mesečna temperatura je bila -15,5 °C (10. 1.), najvišja pa +10,1 °C (20. 1.). Megla je bila opažena v šestih dneh. V devetnajstih padavinskih dneh je na kvadratni meter tal padlo 96 litrov padavin, kar glede na obdobje po letu 1995 predstavlja 167 % običajne količine padavin. V omenjenem obdobju je bil najbolj suh januar leta 2000, ko je padlo vsega 5 mm padavin, najbolj namočen pa je bil s 125 mm januar leta 2001. CROSUPUE(340m)-Januar2009 1 3 5 7 S 11 13 15 17 19 21 23 25 27 23 31 dan Februar 2009 Prve dni februarja so zaznamovale snežne padavine, ki so 3. dan prešle v dež. Pred tem je višina snežne odeje dosegla 27 cm, a se je nato ob obilnem deževju in postopno vse višjih temperaturah hitro topila. Padavin se je še pred koncem prve dekade nabralo za marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi vreme, šport 65 povprečen februar in marsikje po travnikih je zastajala voda, ki je mestoma silila tudi iz strug potokov. Vlažno in večinoma oblačno vreme s pogosto meglo je pred novim poslabšanjem prekinil sončen in topel dan 9. februarja. Segrelo se je do +9 °C in sneg je po dveh tednih pobralo. Dan kasneje nas je dosegla hladna fronta. Rahel dež in zahodni veter sta se pojavila že dopoldne, v popoldanskih urah pa se je dež za krajši čas okrepil. Sledilo je teden dni trajajoče suho obdobje s spremenljivo oblačnostjo. Jutra so bila mrzla, čez dan pa se je temperatura dvignila vse do +8 °C. Podobno toplo je bilo tudi še 17. februarja, le da se je zvečer vreme hitro »obrnilo«. Veter je iz zahodne smeri obrnil na vzhodno, rahlemu dežju pa je kmalu sledil snežni metež. V samo nekaj urah je padlo 11 cm suhega snega. Jutro naslednjega dne je bilo že jasno in zato občutno hladnejše. Živo srebro se je spustilo pod -10 °C. Zimsko vreme s skromno snežno odejo je trajalo le nekaj dni, kajti že v začetku zadnje dekade so vse višje dnevne temperature hitro pobrale sneg. Najtopleje je bilo prav zadnji dan meseca, ko se je segrelo preko +16 °C. Srednja mesečna temperatura je bila +1 °C, kar je glede na povprečje obdobja 19952008 za 0,6 °C hladneje. Glede na povprečje obdobja 1961-1990 z nekdanje uradne meteorološke postaje v Šmarju - Sapu, je bil letošnji januar toplejši za 0,8 °C. Jutra s povprečno temperaturo -2,9 °C so bila glede na povprečje obdobja 1995-2008 hladnejša za 0,3 °C, popoldnevi s povprečno temperaturo +6,4 °C pa so bili toplejši za 0,2 °C. Najnižja mesečna temperatura je bila -10,1 °C (18. 2.), najvišja pa +16,2 °C (28. 2.). Megla je bila opažena v osmih dneh. Prav v mestu je bila sedemkrat, en dan pa se je zadrževala le v okolici. V devetih padavinskih dneh je na kvadratni meter tal padlo 101 liter padavin, kar glede na obdobje po letu 1995 predstavlja 136 % običajne količine padavin. V omenjenem obdobju je bil najbolj suh februar leta 1998, ko je padlo vsega 2 mm padavin, najbolj namočen pa je bil s 199 mm februar leta 1995. Več podrobnosti o vremenu v Grosupljem se nahaja na spletni strani www.grosuplje.slometeo.net Iztok SINJUR Udeležba na 16. Jurčičevem pohodu tudi letos presegla pričakovanja Tradicionalnega literarnega Jurčičevega pohoda od Višnje Gore do Muljave se je tudi letos, po grobi oceni organizatorjev, udeležilo več kot 10.000 pohodnikov. Pohod se je začel ob 7. uri zjutraj v starem mestnem jedru Višnje Gore, kjer so pohodniki prejeli prvi žig v knjižici pohoda. 15-kilometrska pot pa se je nadaljevala preko Polževega do Jurčičeve domačije na Muljavi. Na poti so za okrepčilo in dobro voljo skrbeli domačini, občinska društva in seveda organizatorji. Pot je tudi letos pohodnike privabila predvsem zaradi lepe narave in številnih kulturno zgodovinskih znamenitosti. Po slabih treh urah hoje so se udeleženci zgrnili v dolino Jurčičeve domačije na Muljavi, kjer so nove moči, nekateri tudi za povratek, nabrali ob poslušanju kulturnega programa, ki so ga oblikovali solist Miloš Genorio, kulturniki iz Muljave in ostali. Slavnostni govornik pisatelj Ivan Sivec je v tokratnem nagovoru poudaril, da pot simbolizira razvoj pisanja umetnosti od prve slovenske povesti Višnjanca Janeza Ciglarja Sreča v nesreči, pa do prvega romana Josipa Jurčiča Deseti brat ter da je Jurčič v srcih Slovencev vedno navzoč. Pohodniki so letos prav gotovo pogrešali Krjavlja in njegovo zvesto kozo. V njegovi vlogi se je pretekla leta predstavil ivanški župan Jernej Lampret. Tudi letos je bil pohod popolnoma brezplačen, brezplačno je bilo tudi okrepčilo na poti. Organizatorji so tudi tokrat poskrbeli za prevoz pohodnikov nazaj v Višnjo Goro. Kljub manjšim zapletom pred izvedbo same prireditve in pohoda pa so obljubili, da se srečamo tudi drugo leto na 17. Jurčičevem literarnem pohodu. Helena Miklič 66 šport Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Najuspešnejši športniki V ponedeljek, 2. februarja 2009, so v avli OŠ »Louisa Adamiča« Grosuplje podelili priznanja najuspešnejšim športnikov v občini Grosuplje v letu 2008. Hkrati so podelili tudi priznanja Olimpijskega komiteja Slovenije športnikom iz ljubljanske regije, ki tekmujejo na državni ravni ter rekreativnim skupinam, ki tekmujejo na občinskih in medobčinskih ravneh. Priznanja Zveze športnih organizacij Grosuplje sta podelila predsednik mag. Mitja Lončar ter župan Janez Lesjak, ki sta tudi pozdravila vse prisotne. Priznanja in plakete Olimpijskega komiteja Slovenije je podelil Miro Cerar, član izvršnega odbora ter predsednik Slovenske olimpijske akademije in Ambasador za fair play, rekreativcem pa je priznanja in pokale podelil vodja strokovne službe Zveze športnih organizacij Grosuplje Andrej Cevc. Jože Miklič Srebrne plakete ZŠO: POSAMEZNIKI: Matic Barič, Mario Hološ, Renata Oražem Vršič in trener Jože Kolenc (vsi Strelsko društvo Grosuplje), Monika Potokar (članica Odbojkarskega kluba HIT Nova Gorica). EKIPA: Članska ekipa z zračno puško Strelskega društva Grosuplje (Željko Moičevič, Alain Vidmar in Andraž Poje ter Renata Oražem Vršič). Bronaste plakete ZŠO: POSAMEZNIKI: Maruša Mišmaš, Nika Petauer (Atletski klub Špela), Uroš Kovač, Urban Gale, Željko Moičevič, Franci Ivanc (Strelsko društvo Grosuplje), David Miklavčič (Rokometni klub Trimo Trebnje). EKIPE: - Ekipa kadetov Strelskega društva Grosuplje (Jure Lešek, Luka Kovač in Žan Trontelj), - Ekipa starejših pionirk Košarkarskega kluba Grosuplje, - Ekipa mlajših pionirjev Košarkarskega kluba Grosuplje s trenerjem Petrom Hojčem, - Ekipi kadetov Košarkarskega kluba Grosuplje. Priznanja ZŠO: POSAMEZNIKI: Marko Kulič, Andraž Poje, Rok Ivanc, (Strelsko društvo Grosuplje), Katja Zof (Atletski klub Špela), Andraž Repar (Rokometno društvo Merkur Škofja Loka), Matic Adamič in Franci Pevec ter Lea Smrtnik in Anže Jakopin (Plesni klub M Ljubljana) in trener Teo Hojč (Košarkaški klub Grosuplje). EKIPE: Veterani Strelskega društva Grosuplje v streljanju z zračno puško, ženska članska odbojkarska ekipa Magro-MZG Grosuplje odbojkarskega društva FLIP-FLOP, marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi šport 67 odbojkarska ekipa mlajših deklic Magro-MZG Grosuplje Odbojkarskega društva FLIPFLOP, mladinci Rokometnega kluba Grosuplje, cicibani Nogometnega kluba Brinje in mlajši dečki Nogometnega kluba Brinje. Razglasitev prvakov občinskih in medobčinskih rekreativnih tekmovanj NAMIZNI TENIS 1. mesto je osvojila ekipa ŠMARSKI TAMLADI. 2. mesto je osvojila ekipa. KGG KRKA. 3. mesto je osvojila ekipa VELIKE LAŠČE. Medobčinskega rekreativnega prvenstva v namiznem tenisu se je udeležilo 7 ekip. KOŠARKA 1. mesto je osvojila ekipa ŠENTJURSKI VELEMOJSTRI. 2. mesto je osvojila ekipa GRIZLIJI. 3. mesto je osvojila ekipa CIKAVA. Občinskega rekreativnega prvenstva v košarki se je udeležilo 10 ekip. ODBOJKA - DEKLETA 1. mesto je osvojila ekipa TIM TRADE TEAM, 2. mesto je osvojila ekipa ŠPORTNEGA GROSUPLJE, 3. mesto je osvojila ekipa ŠPORTNEGA DRUŠTVA DOBREPOLJE. Medobčinskega prvenstva v odbojki za ženske se je udeležilo 6 ekip. ODBOJKA - FANTJE 1. mesto je osvojila ekipa CONRAD, 2. mesto je osvojila ekipa ZGAGE, 3. mesto je osvojila ekipa ŠPORTNEGA DRUŠTVA GROSUPLJE. Medobčinskega prvenstva v odbojki za moške se je udeležile 8.ekip. BALINANJE 1. mesto je osvojila ekipa BK GROSUPLJE, 2. mesto je osvojila ekipa IVANČNA GORICA I, 3. mesto je osvojila ekipa BK GRADIŠČE. Medobčinskega prvenstva v balinanju se je udeležilo 8 ekip. Priznanja Olimpijskega komiteja Slovenije Zlata plaketa: Matija Šestak, Gorazd Vecko, Polonca Sladič; mala statua: Aljaž Pegan, Srebrna plaketa: Jožef Mešl, Zlati znak: Jernej Korenjak, Bronasta plaketa: Srečko Masle, Zlati znak: Enej in Žiga Jurečič, Bronasta plaketa: Azra Selimanovič, Zlati znak: Dejan Djurovič in Andraž Mrak, Zlati znak: Mirko Rus, Bronasta plaketa: Silva Razlag, Srebrni znak: David Rebec, Srebrni znak: Urban Jarc, Blaž Oven, Luka Slapšak, Nejc Višnar, Srebrni znak: Renata Oražem Vršič, Bronasti znak: Tom Hočevar Dešman, Bronasti znak: Redžo Ljutič, Bronasti znak: Edin Latič. Kulturni program V kulturnem delu programa so nastopili Big Band Grosuplje pod vodstvom Igorja Lundra, otroci iz skupine Muckov vrtca Kekec pod mentorstvom Jožice Omahen in Judite Rajnar, učenci Glasbene šole Grosuplje - kvartet flavt (Lina, Klara, Nina in Lana), plesalca tanga Mateja Korbar in Boštjan Fajdiga ter Moški pevski zbor Šmarje-Sap z zborovodkinjo Mojco Jevnikar Zajc. Program sta povezovala Simona Zorc Ramovš in Borut Usenik. Pa še čisto na koncu! Veliko je bilo podeljenih priznanj in verjamem, da je v dobri uri težko vse na odru predstaviti v svojih izjemnostih. Vsem dobitnikom čestita tudi uredništvo Grosupeljskih odmevov. Vendar pa je treba povedati še nekaj. Vsi, ki so se trudili s scenarijem, napovedovanjem in nagovori, kulturnimi in drugimi točkami, so odgovorno ter z veliko svojih talentov in pridobljenih znanj prireditev spravili pod streho. Proti koncu prireditve pa je kljub temu trudu bila avla osnovne šole na pol prazna. - Ne bom komentiral. Naj vsak razmisli sam zase! šport Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Potopisna predavanja v Knjižnici Grosuplje Potepanje po Avstraliji V torek, 17. februarja 2009, ob 18 uri, sta nas Barbara Jakopič in Franc Štibernik popeljala v daljno Avstralijo. Podoživeli smo njune vtise z obiska SYDNEYA ter naravnih parkov, ki sta jih prehodila. Predavanje je bilo popestreno s predvajanjem lepih posnetkov z njunega popotovanja. Mestne knjižnice Grosuplje smo podoživeli grozoto pozicijskega bojevanja v teh gorah in lepote zimske pokrajine, ki se je odstirala grosupeljskim pohodnikom. Po Dolomitskih Feratah Po poti spominov na Krn V torek, 3. marca 2009, ob 18 uri, nam je Franc ŠTIBERNIK prikazal spominski pohod na KRN v počastitev konca 1. svetovne vojne. Člani Planinskega društva Grosuplje se tega pohoda redno udeležujejo. Glede na to, da je pohod v sredini novembra, so tudi doživetja udeležencev zelo različna, pogosto odvisna od vremenskih pogojev. V dvorani V torek, 17. marca 2009, ob 18. uri, sta Franc Štibernik in Barbara Jakopič prikazala lepote Dolomitov. V dvorani Mestne knjižnice Grosuplje smo spremljali njuna doživetja na zahtevnih feratah in se morda navdušili za obisk teh krajev letos julija, ko Planinsko društvo Grosuplje organizira dvodnevni izlet v te kraje. NAPOVEDUJEMO ŠE: Po Via dela Vita na Vevnico in Ponce marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi šport Junaka državnega prvenstva Slovenije v atletiki za pionirje in pionirke U12 in U14 Gal Savšek (Grosuplje) in Jaka Grunfeld (Ig) Po nekajmesečnih pripravah na novo pre-plastenem atletskem stadionu v Grosupljem je naše delo že obrodilo sadove. Atletski klub ŠPELA se je v soboto, 24. 1. 2009, s svojimi varovanci odpravil na Državno prvenstvo v Slovensko Bistrico, kjer je bilo vse pripravljeno za prvo letošnjo tekmo za sezono 2009. Na tekmovanje je odšlo 13 članov Atletske šole teka ŠPELA. Začelo se je s kraljevsko disciplino 60 m fantje U12. Gal in Jaka sta v kvalifikacijah suvereno odtekla in se zasluženo uvrstila v A finale. Štart finalnega teka je bil ob 12.20, kjer se uvrsti najboljših šest šprinterjev. V finalnem teku so nastopili po en atlet iz kluba Poljane Maribor, Domžal, Velenja in Bleda, barve AK ŠPELA pa sta branila Gal in Jaka. Odločitev finala je bila v fotofinišu, kjer se je Gal Savšek (Grosuplje) uvrstil na odlično 3. mesto, Jaka Grunfeld (Ig) pa je osvojil 4. mesto. Svoj uspeh pa sta Jaka in Gal kronala še z eno medaljo, in sicer je Jaka Grunfeld osvojil 2. mesto v skoku v daljino med 26 tekmovalci, Gal Savšek pa je prav tako osvojil 2. mesto v skoku v višino. Tudi ostali člani so dosegli odlične rezultate: - Leo Zelinka (Škofljica) - skok v daljino: 9. mesto, 60 m: 19. mesto - Marko Čmrlec (Grosuplje) - skok v daljino: 12. mesto, skok v višino: 5. mesto - Gašper Dizdarevič (Grosuplje) - skok v daljino: 26. mesto - Matevž Miškec (Grosuplje) - skok v daljino: 21. mesto - Kristian Grunfeld (Ig) - skok v daljino: 12. mesto - Klara Groznik (Šentvid pri Stični) - skok v daljino: 21. mesto, 60 m: 26. mesto - Maja Krese (Škofljica) - skok v daljino: 26. mesto, 60 m: 26. mesto - Rebeka Zof (Škofljica) - skok v višino: 8. mesto - Špela Javornik (Grosuplje) - skok v višino: 6. mesto - Živa Rot (Škofljica) - skok v višino: 12. mesto - Anja Bučar (Škofljica) - 60 m: 32. mesto Špela Dizdarevič Triglavska severna Pohod spominov po stena Radenskem polju in V torek, 14. aprila 2009, ob 18. uri, bomo s Francetom Štibernikom plezali v severni triglavski steni. Spoznali bomo Slovensko in Nemško kratko smer in si ogledali, kakšni so pogledi s Stene. V torek, 31. marca 2009, ob 18. uri, nam bo Franc Štibernik predstavil zahteven vzpon po ferati Via dela vita na Vevnico in prečenje po grebenih Struga in Ponc s spustom na izhodišče pri Mangartskem jezeru. Ilovi gori V torek, 12. maja 2009, ob 18. uri, bomo s Francem Štibernikom spoznavali lepote Radenskega polja in llove gore in se morda navdušili, da se tudi sami udeležimo jesenskega spominskega pohoda, ki ga Planinsko društvo Grosuplje posveča spominu na žrtve velike nemške ofenzive na llovi gori konec oktobra leta 1943. šport Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Razpis medobčinskega rekreativnega prvenstva v balinanju za leto 2009 Okronana Kralj in Kraljica Mlada igralca Samo in Manca Kralj, učenca osnovne šole Brinje in člana Šahovskega kluba Komenda, sta po več letih neumornega dela in tekmovanj na letošnjem državnem prvenstvu dosegla zelo lep uspeh na 16. POSAMIČNEM DRŽAVNEM PRVENSTVU MLADIH, ki je potekalo v Rogaški Slatini od 22. do 28. 2. 2009. V skupinah dečkov in deklic od 8 do 18 let je nastopilo 26 mladih igralcev in igralk Šahovskega kluba Komenda. V konkurenci dečkov do 14 let je Samo KRALJ osvojil 1. mesto s 7,5 točkami. Od prvega kola dalje je igral prepričljivo in borbeno, njegove partije so bile zelo lepe in polne zank in šahovskih kombinacij. Vse nastopajoče je prijetno presenetil, saj pred tekmovanjem ni veljal za favorita. Tako si je Samo priboril pravico nastopa na svetovnem oz. evropskem šahovskem prvenstvu mladih. Uspeh je dopolnila njegova sestra Manca KRALJ z osvojitvijo 4. mesta v konkurenci deklic do 12 let. Še v zadnjem kolu se je borila za vrh s klubsko igralko - prijateljico in izgubila dvoboj po zelo dolgem boju. Na 10. POSAMIČNEM DRŽAVNEM POSPEŠENEM PRVENSTVU MLADIH, ki je ravno tako potekalo v Rogaški Slatini 1. marca 2009, je Samo KRALJ svoj uspeh dopolnil s še enim naslovom državnega prvaka. V konkurenci dečkov do 14 let je osvojil 7 točk in prepričljivo osvojil 1. mesto. Njegov uspeh pa je zelo lepo dopolnila Manca KRALJ, saj je v konkurenci deklic do 12 let ugnala vse svoje nasprotnice in s 7 točkami prepričljivo osvojila 1. mesto ter dokazala, da tudi sodi v sam vrh mladih igralk. Samo in Manca sta odnesla kar tri pokale za prvo mesto v Grosuplje in tako sta se res lepo šahovsko okronala. Franc Poglajen Zveza športnih organizacij Grosuplje razpisuje ekipno medobčinsko rekreativno prvenstvo v balinanju za leto 2009. Tekmovanje bo izpeljano v obliki dvokrožnega ligaškega sistema (pomlad, jesen). V posameznem tednu se izvede en krog tekmovanja. Sodelujoče ekipe morajo prijaviti dan v tednu in objekt, na katerem bodo igrale svoje domače tekme. Začetek pomladanskega dela je predviden za četrtek, 7. 5. 2009, začetek jesenskega dela pa za četrtek, 27. 8. 2009. V posameznem srečanju se igrajo naslednje balinarske discipline: posamezno, trojka in 2 krat dvojka. Prijavne obrazce dobite pri organizatorju tekmovanja: ZŠO Grosuplje, Ljubljanska cesta 40A, Grosuplje, 01 7864 745, 01 7864 746, 041 726 898, andrej. cevc@guest.arnes.si. Izpolnjena prijava mora prispeti na naslov organizatorja po elektronski pošti najkasneje do petka, 17. aprila 2009, do 12. ure. Tekmovanje bo organizirano, če se bodo prijavile najmanj štiri (4) ekipe. Višina prijavnine bo določena naknadno in bo odvisna od števila prijavljenih ekip. Dodatne informacije o tekmovanju lahko dobite pri organizatorju tekmovanja. Zveza športnih organizacij Grosuplje, vodja strokovne službe Andrej Cevc Študentsko delo Študent Nace se je med počitnicami zaposlil v hotelski strežbi. Pred nastopom ga je direktor poklical k sebi in ga podučil: »Fant, posnemaj mene, tudi jaz sem začel z nič!« Nace si je priporočilo zapomnil in upošteval. Toda že čez dva dni je bil doma. »Kako to,« je bil začuden oče?« »Nagnali so me, čeprav sem natanko upošteval šefovo priporočilo, naj ga posnemam!« »I, kaj si pa počel?« »Hodil sem po restavraciji z rokami v žepu, gor in dol!« Zapisal Leopold malo-Lipenjski marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi javni razpis 71 Razpis rekreativnega prvenstva Občine Grosuplje v malem nogometu za leto 2009 Zveza športnih organizacij Grosuplje razpisuje rekreativno prvenstvo Občine Grosuplje v malem nogometu za leto 2009. Tekmovanje bo izpeljano v obliki ligaškega sistema (pomlad, jesen). Sistem tekmovanja bo odvisen od števila prijavljenih ekip. Tekme se bodo igrale ob sobotah, v popoldanskem času, na igrišču z umetno travo ob Osnovni šoli Brinje Grosuplje. Ekipa lahko prijavi do šestnajst (16) igralcev, brez omejitev. Priznanja prejmejo tri (3) prvouvrščene ekipe. Pravico nastopa na medobčinskem prvenstvu občin Dobrepolje, Ivančna Gorica, Škofljica in Grosuplje si pridobi najvišje uvrščena ekipa iz občine Grosuplje. Prijavne obrazce lahko dobite pri organizatorju tekmovanja: ZŠO Grosuplje, Ljubljanska cesta 40A, Grosuplje, 01 7864 745, 01 7864 746, 041 726 898, andrej.cevc@guest.arnes.si. Izpolnjena prijava mora prispeti na naslov organizatorja po elektronski pošti najkasneje do petka, 27. marca 2009, do 12. ure. Tekmovanje se bo predvidoma pričelo v soboto, 11. aprila 2009. Višina prijavnine bo določena naknadno in bo odvisna od števila prijavljenih ekip. Dodatne informacije o tekmovanju lahko dobite pri organizatorju tekmovanja. Zveza športnih organizacij Grosuplje, vodja strokovne službe Andrej Cevc Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje objavlja na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98 in 27/02 - odl. US), 8. člena Pravilnika o sofinanciranje letnega programa športa v občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 6/08) in Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št. 50/07), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti: Javni razpis za sofinanciranje programov na področju športa v občini Grosuplje za leto 2009 1. Naročnik: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa iz sredstev proračuna Občine Grosuplje za področje športa je sofinanciranje naslednjih programov v okvirni višini: programa športa v občini Grosuplje. • številko transakcijskega računa. Člani Zveze športnih organizacij Grosuplje morajo kandidirati za sredstva preko te zveze. 5. Izvajalci letnega programa športa se bodo sofinancirali na podlagi Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v občini Grosuplje. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju nacionalnega programa. 6. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti dostavljene do petka, 17. 4. 2009, do 9. ure, na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo in družbene dejavnosti, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih urdobijo tudi vse dodatne informacije in dvignejo razpisno dokumentacijo pri a) Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok, 20.000 EUR - naučimo se plavati, 18.000 EUR - občinska, medobčinska in področna šolska tekmovanja, 2.000 EUR b) delovanje društev in zvez 69.160 EUR - organi zveze, 8.800 EUR - strokovne službe, 60.360 EUR c) športne prireditve, 4.600 EUR - množične športno-rekreativne prireditve, 1.950 EUR - tekmovanja odraslih, 2.650 EUR d) športni objekti, 39.500 EUR - nadzor šolskih športnih objektov, 7.500 EUR - tekoče vzdrževanje in obratovanje 32.000 EUR e) priznanje športnikom in športnim delavcem, 3.000 EUR f) programi športa z enotno vrednostjo točke 220.000 EUR SKUPAJ 356.260 EUR 3. Vsi programi morajo biti izvedeni v letu 2009. 4. Na javnem razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov: športna društva, zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oz. panoge, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, vrtci in osnovne šole. Vsi izvajalci morajo k prijavi priložiti: • dokazilo o registraciji dejavnosti, • izjavo o zagotovljenih materialnih, prostorskih in organizacijskih pogojih za izvajanje programa, • izjavo o organiziranju redne vadbe najmanj 36 tednov v letu, • predstavitev vsebine programa v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju letnega g. Urošu Permetu. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova ponudnika in z oznako PROGRAMI ŠPORTA »NE ODPIRAJ - VLOGA«. 7. Javno odpiranje ponudb bo v ponedeljek, 20. 5. 2008, ob 13. uri, v sejni sobi občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. Prisotni predstavniki ponudnikov morajo strokovni komisiji predložiti pisno pooblastilo za zastopanje na odpiranju ponudb. 8. Medsebojna razmerja med Občino Grosuplje in izbranim izvajalcem športnega programa se bodo uredile s pisno pogodbo. 9. Ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od dneva odpiranja ponudb. Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak Opravičilo V zadnji številki Grosupeljskih odmevov nam jo je zagodel »tipkarski škrat« že kar na sami naslovnici pri naslovu Franc Šeklj: Čez Vršič na Olimp. Pravilno bi moralo pisati Škerlj. Prijatelju Francu Škerlju, in vsem, ki jih je napaka prizadela, se opravičujem. Jože Miklič, odgovorni urednik 72 šport Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Strelsko društvo Grosuplje: Najboljše strelsko društvo v Sloveniji v letu 2008 Strelska zveza Slovenije je za leto 2008 proglasila Strelsko društvo Grosuplje za najboljše strelsko društvo v Sloveniji, in podelila priznanja najboljšim strelcem leta v posameznih kategorijah. Poleg Rajmonda Debevca pri članih, ki je osvojil bronasto kolajno na OI v Pekingu, je priznanje prejelo tudi pet strelcev iz SD Grosuplje: Članica Renata Oražem Vršič, mladinec Matic Barič, pionir Urban Gale, in mlajši pionir Uroš Kovač za nov državni rekord 181 krogov. Ob tej priložnosti smo zaprosili predsednika za nekaj besed o delovanju društva. Naj pa že na začetku omenim, da se njihovi nastopi lahko merijo tudi izven meja Slovenije, saj je 22. februarja na Evropskem prvenstvu v Pragi v streljanju z zračno puško njihov član Željko Moičevič zasedel 22. mesto, med ekipami pa je Slovenija dosegla 6. mesto in zaostala samo za 2 kroga za bronastim odličjem ali 4 kroge za ekipnimi prvaki. Jože Miklič O delu v društvu Pogovor s predsednikom Andrejem Culj-karjem začneva z vprašanjem glede organiziranosti in vadbe v samem društvu ter pove, da je Jože Kolenc glavni trener, ki strokovno in predano dela z mladimi, pri tem pa mu pomagajo tudi štirje inštruktorji oziroma vaditelji. V društvu je 76 aktivnih članov vseh starosti, ki tekmujejo tako na regionalni, kot na državni in celo svetovni ravni. Prizadevajo si, da bi v njihove vrste pritegnili čim več mladih strelcev saj se lahko pohvalijo, da imajo vrsto perspektivnih mladih članov, kakor tudi malo starejših, ki dosegajo na tekmovanjih izvrstne rezultate. Strelsko društvo Grosuplje je bilo ustanovljeno leta 1972 in tako deluje že 37. leto. 1985 leta se je ekipa SD Grosuplje uvrstila v takratno 1. slovensko ligo z serijsko zračno puško in v njej tekmovala vse do leta 1991, ko je osvojila naslov ligaških prvakov Slovenije. Leta 1992 pa so se pričeli opremljati z kvalitetnejšim standardnim orožjem, kateri je bil tudi pogoj za nadaljnje tekmovanje pod okriljem Strelske zveze Slovenije. Po večletnem intenzivnem in prostovoljnem delovanju vseh članov v društvu so pričeli dosegati tudi vidne uspehe. V zadnjem desetletju pa je društvo naredilo velik preboj, saj so se njihovi tekmovalci začeli uvrščati tudi na mednarodna tekmovanja tako z zračnim kot tudi z malokaliberskim orožjem. V 1. državni ligi nastopajo že vse od leta 1997 in so tako že drugo sezono zapored tudi državni ligaški prvaki. Pred tremi leti so se ustanovile tudi nižje starostne kategorije tekmovalcev (cicibani/ ke, mlajši pionirji/ke) za katere organizirajo tekmovanje na regijskem nivoju. V mesecu septembru pa vsako leto organizirajo še šolo streljanja za mlajše kategorije, kjer povabijo učence (od 4. do 9 razreda) OŠ v občini Grosuplje. Tako pridobijo nekaj novih mlajših članov od cicibanov do pionirjev in jih vključijo v strelski šport. Tu jih seznanijo z strelskim športom, nudijo samo vadbo in udeležbo na tekmovanjih ter jih po najboljših močeh usmerjajo v delovne navade. Najbolj vestni pa dosežejo tudi uspehe na državnem nivoju. Pri svojem delu pa se srečujejo tudi z vrsto problemov. Največji je neprimerno in zastarelo premajhno strelišče, brez ogrevanja. Zato tekmovanj v 1. ali 2. državni ligi v Grosupljem ne morejo organizirati, ker imajo premalo strelskih mest, tekmovanja pa se odvijajo po turnirskem sistemu (vsi tekmovalci streljajo istočasno). Lahko organizirajo le dvoboje v 3. ligi (npr. 3 strelci proti 3 drugim strelcem). V zimskem času trenirajo na domačem strelišču poleg z zračnim orožjem tudi z malim kalibrom (MK), brez streliva na elektronskem sitemu SCATT. Spomladi in poleti pa na stroške društva trenirajo na strelišču v Ljubljani. Pri zagotavljanju materialnih pogojev za vadbo so bili dokaj uspešni, saj so najboljšim strelkam in strelcem zagotovili ustrezno opremo in orožje. Na področju strokovnega kadra so lani pridobili še enega inštruktorja športnega streljanja, trenerji, inštruktorji ter sodniki pa so uspešno podaljšali licence. Tudi v preteklem letu, kot do sedaj, so vsi člani v društvu delali prostovoljno in s tem omogočili, da lahko društvo deluje tako uspešno. Predvsem pa, da lahko vsi, ki želijo streljati redno trenirajo, najboljšim pa omogočijo tudi nastope na tekmovanjih v tujini. Pri tem jim pomaga tudi nekaj donatorjev. Vse prevoze na tekmovanja opravljajo večinoma sami, ter nekaj z pomočjo staršev najmlajših članov, saj so termini nastopov na tekmovanjih zelo različni. marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi 2007/2008 -Najbolj uspešna sezona Za njimi je najbolj uspešna sezona v vsem času obstoja društva. Glede na zastavljene cilje so sezono 2007/2008 zelo uspešno zaključili, saj jih poleg izpolnjenih zastavljenih ciljev krasi tudi priznanje SZS najboljše društvo športnega streljanja v Sloveniji. V društvu vadijo in tekmujejo praktično vse generacije in kar je najbolj razveseljivo so tudi uspešne. V svojih vrstah imajo: - 1 športnico mednarodnega razreda - Renata Oražem Vršič, - 3 športnike mladinskega razreda - Žan Trontelj, Luka Kovač, Jure Lešek, - 6 športnikov državnega razreda - Željko Moičevič, Matic Barič, Andraž Poje, Mario Hološ, Franci Ivanc, Alain Vidmar. V letu 2008 so dosegli naslednje rezultate: Cicibani: 2. mesto ekipno z zračno puško na državnem prvenstvu (v sestav Jan Kolenc, Mark Kulič, Aljaž Lešek), 3. mesto z zračno puško na državnem prvenstvu - Mark Kulič. Mlajši pionirji: 1. mesto z zračno puško na državnem prvenstvu - Uroš Kovač - 181 državni rekord, 4. mesto ekipno z zračno puško na državnem prvenstvu - Uroš Kovač, David Ožbolt, Nik Žitko, 4. mesto z zračno puško na državnem prvenstvu - Sara Tomc. Pionirji: 1. mesto ekipno na državnem prvenstvu osnovnih šol - Urban Gale, Uroš Kovač, Gregor Pavlič, 1. mesto z zračno puško na državnem prvenstvu - Urban Gale, 6. mesto ekipno zračno puško na državnem prvenstvu - Urban Gale, Gregor Pavlič, Adam Zupančič, 2. mesto z MK puško 3 X 1 0 na državnem prvenstvu Urban Cale, 2. mesto ekipno z MK puško 30 leže na državnem prvenstvu - Urban Cale, Adam Zupančič, Uroš Kovač. Kadeti: 1. mesto ekipno z zračno pištolo na državnem prvenstvu - Jure Lešek, Luka Kovač, Zan Trontelj, 5. mesto ekipno z zračno puško na državnem prvenstvu - David Clušac, Marko Hološ, Jan Žitnik, 7. sedmo mesto z zračno pištolo na državnem prvenstvu - Luka Kovač, 4. mesto z MK puško 60 leže na državnem prvenstvu - David Glušac. Mladinci Hološ Mario: 1. mesto z zračno pištolo na državnem prvenstvu , 3. mesto z MK pištolo na državnem prvenstvu. Matic Barič: 1. prvo mesto z zračno puško na državno prvenstvo, 2. drugo mesto z MK puško 3 X 40 na državnem prvenstvu, 5. mesto z MK puško 60 leže na državnem prvenstvu, 7. mesto z zračno puško na mednarodni tekmi v Rušah, 2. krat 10. v Suhlu in Plzenu, 17. mesto z zračno puško na evropskem prvenstvu v Winterthurnu. Člani: Renata Oražem Vršič: 3. mesto zračna puška državno prvenstvo, 2. mesto s samostrelom državno prvenstvo, 1. mesto MK 60 leže državno prvenstvo, 3. mesto ekipno s samostrelom na svetovnem prvenstvu in 4.mesto posamezno. Željko Moičevič: 1. mesto s samostrelom na državnem prvenstvu 2. mesto z zračno puško na državnem prvenstvu 3. mesto z MK puško 3 X 40 na državnem prvenstvu 6. mesto z zračno puško mednarodna tekma Ruše 5. mesto z zračno puško mednarodna tekma Trzin. 2. mesto z MK pištolo na državnem prvenstvu - Franc Ivanc, 1. mesto ekipno z zračno puško na državnem prvenstvu - Željko Moičevič, Alain Vidmar, Andraž Poje, 1. mesto z zračno puško 1.državna liga - Alain Vidmar, Željko Moičevič, Renata Oražem Vršič in rezerva Adraž Poje. Veterani: 1. mesto ekipno z zračno puško na državnem prvenstvu nad 50 let - Jože Kolenc, Jože Kozlevčar, Marko Skušek, 1. mesto z zračno puško na državnem prvenstvu nad 50 let - Jože Kolenc, 2. mesto z zračno puško na državnem prvenstvu nad 50 let - Jože Kozlevčar. Strelsko društvo Grosuplje, vabi vse mlade interesente od cicibanov do pionirjev, ki bi se radi preizkusili v športnem streljanju z zračnim orožjem, da jih obiščete vsak torek ali četrtek med 17:00 in 19:00 uro na strelišču Ob Grosupeljčici in morda odkrijete v sebi skriti talent. Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Piše/ ureja^ brska/ stika/ 'tPolde/ Sevet/, Kako so Potočarjeva mati perjad prodajali Potočarjeva mati so šli vsak mesec v Ljubljano na trg prodajat maslo, jajca, perutnino, česen, čebulo in drugo, kar je bilo pri hiši primerno za prodajo. Jeseni so šli na »plac« še pogosteje, kajti takrat so dozorela piščeta, ki so se dobro prodajala. Sredi oktobra so se tako spet otovorili z lepo rejenimi petelinčki in kuro, ki je zaradi starosti že slabo nesla jajca. Tiste čase so ljudje imeli radi mastno hrano, zato so gospodinje dobro pregledale živali. To so storile tako, da so perjad močno pihnile od zadaj, da se je razmaknilo perje; če je bila žival rejena, se je pokazala napeta koža rumene barve. To je obetalo mastno juhico im mehko meso, nagubana in pomodrela koža pa je naznanjala pusto in trdo hrano. Vsi petelinčki so uspešno prestali pihalni postopek in hitro odšli z gospodinjami, le uboga puta ni in ni šla v denar. Proti koncu je prišl še orjaška gospa, se močno napela, pihnila kokoši v zadnjo plat in se namrdnila: »Huuu, to je pa stara kura, ima že čisto plavo rit!« Potočarjevi materi se je to za malo zdelo, pa je gospe vrnila z enako mero: «Veste kaj, če bi vam kdo celo dopoldne v rit pihal, bi tudi plavo imeli.« Gospa je ihtavo pograbila nakupovalno torbo in odvihrala, brundajoč, da se z neotesanimi kmetavzi ne splača pregovarjati. Mati so potem odnesli putko domov in jo pripravili za nedeljsko kosilo. Pravili so, da je bila jako dobra, čeprav ji niso niti enkrat v rit pihnili. L S Smeška Feliks ni bil preveč veren, zato ga je župnik ob vsaki priliki opominjal, da se njegovi duši po smrti ne piše nič dobrega.. Ob neki priložnosti je Feliks skušal spraviti župnika v zadrego in mu vrniti milo za drago, zato ga je vprašal: »Gospod župnik, kaj mislite, je preroka Jona zares požrla riba?« »Ne vem,« odgovori župnik, »ga bom vprašal, ko pridem v nebesa!« »Kaj pa če ga ni tam zgoraj,« vztraja Feliks. Župnik malo pomisli in odvrne: »V tem primeru ga boš lahko kar sam vprašal!« Ljudska primerljivka »Je pošten kot zlata vaga.« Ha, ha, kajne da je dobra? Kaj ne bo, saj je ljudska. Burka Mož: »Če direktor pri priči ne prekliče, kar je včeraj v službi izjavil, grem enostavno proč!« Žena: »Kaj pa ti je rekel takega?« Mož: »Rekel mi je, da sem presežna delovna sila!« Kdo pravi, da ne vem! 1. Katera žuželka je po načinu življenja najmanj specializirana? a) zelena kobilica b) domača čebela c) navadni komar 2. Katera vas ima ime povezano s kamninami? a) Gatina b) Pece c) Vrbičje 3. Koliko vhodov ima Županova jama? 4. Poišči besedo, ki se je zadnje čase najbolj prestrašimo! a) progresija b) koncesija c) recesija 5. Katero glasbilo že z imenom pove, da ima čist in jasen glas? a) trobenta b) klarinet c) harfa 6. Katera želja je v božjih zapovedih izrecno odsvetovana? a) ne želi si svojega bližnjega žene b) ne želi si svojega bližnjega moža c) ne želi si svojega bližnjega tašče 7. Komu bi bila povečana rejenost današnjih ljudi najbolj po volji? a) kanibalom b) splavarjem c) vegetarijancem 8. Kdaj so največ naših bronastih zvonov prelili v topove? a) med osamosvojitveno vojno b) med balkansko vojno c) med prvo svetovno vojno 9. Kaj napada korozija? a) alkoholne pijače b) kovine b) beljakovine 10. Kaj kaže podoba? Odgovori na vprašanja iz prejšnje številke: l. d, 2. c, 3. na enega, 4. a, 5. c, 6. a, 7. c, 8. b, 9. b, 10. velnica. Uganka šaljivka Kdo pozimi najmanj škoduje okolju? Odgovor: Polh, ker v tem času spi) marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi ... nekaj za vedoželje 75 Lahka križanka z geslom in poezijo V njej boste zvedeli, kaj je babica Matilda naročila vnukinji Urški, ko je zvečer odhajala na ples. Pravzaprav boste povedali le zaključek njenega nauka. Ta se vam bo izpisal v poudarjenem navpičnem stolpcu. Zaskrbljena stara mati je takole modrovala: »Pazi Urška, noč je dolga, pamet pa..........« Vodoravno: 1. fosil, 2. nižji častnik, 3. slovenski šaljivi lik, 4. delavec z motiko, 5. degustacija, 6. bistvo pripovedi. Glava je okrogla kost, v njej je skrita vsa modrost. Bolje, da zgubimo žamet, kot da odleti nam pamet. Geslo zdaj leži pred nami, če dolga pamet ga predrami. A kaj, ko trdi stara pratka, da pamet zmeraj je V R v H 0 0 v 6 0 A Podobnica Na sliki smo videli staro razkuhano bajto, ki je komajda še stala pokonci. Je že tako: vsaka stvar je na začetku lepa in trdna, nazadnje pa takole! Nekaj pa starine vendarle imajo, česar novosti ne premorejo: marsikatera besedna modrost je z njimi povezana. Zapišimo nekaj, da se ne pozabijo. »Iz revne bajte gledajo najlepša dekleta; Slamnata streha " "" se ognju težko upira; Dober je domek, čeprav ga je le za bobek; Beda iz raztrgane hiše gleda; To je moja babura in moja kočura; Iz raztrgane hiše jo veselje pobriše; Tam, kjer je bajta, se dota ne rajta; V raztrgano bajto le burja in mraz silita.« Malo si nasprotujejo te-le domislice. Pa kaj hočemo, ljudje smo različni, zato različne modrosti snujemo. Sicer pa pravijo: »Če je vse v redu, potem nekaj ni v redu.« Kaj pa tole, za prihodnjič? Stara »novica«: Dobrepolje »Dobrepoljski sokoli so se že razdelili v dva tabora, pa jih še za enega ni. V nedeljo so se šli Laščanom ponujat. Da bi jim dali kaj korajže, so jim nesli lovorov venec. Pred Štihovo gostilno so se zbrali, pa jim ni šlo skupaj. Nobel sokoli niso hoteli vzeti na voz Zagoričanov, zato so jo Zagoričani mahnili peš na kolodvor in se z vlakom peljali v Lašče. V Laščah pri Grebencu so prišli zopet skupaj. Ta nobel so se vsedli za mizo, drugim pa niso dali prostora, da so morali pri vratih gledati v dvorano. To je bil pa višek jeze, zato so jo pobrali na vlak in na dobrepoljskem kolodvoru čakali one, ki so se pripeljali iz Lašč. Ko se je voz pripeljal, tedaj so planili nadnje in vnel se je hud pretep. Pavš je Keržeta tako udaril z roko po obrazu, da se mu je na njem vseh pet prstov poznalo. Dobro jo je skupil tudi Šuštarček in falirani študent Brodnik. Ko so se dodobra stepli, je šla partija, ki je morala v Laščah pred vrati stati, pred pošto in tam čakala, da dobijo v roke učitelja Perkota. Drugi dan je Drugi časi, drugačni špasi (Humor pred 100 leti) Stvar je stabilna Vaški trgovec je dokaj zgodaj odšel v večnost. Trgovino je hoče nočeš moral prevzeti sin, še preden je služil vojaški rok. Najprej je moral na naborno komisijo in se pokazati v Adamovem oblačilu. »Kako pa stojiš,« se zadere nad njim narednik, ki je bil dodeljen v pomoč komisiji. »Kar dobro,« mirno odgovori bodoči rekrut, »veste, nima nobene prave konkurence.« Ljudje se sploh ne zavedajo, kako težko je biti služkinja pri generalu. Pomembno sodelovanje »Ne boš verjel, objavljen sem v časopisu,« se Metod hvali pred prijateljem Petrom. »Kaj res,« se začudi Peter, »kaj si pa takega storil?« »Kar poglej,« pojasni Metod. »Včeraj sem se peljal z vlakom, danes pa preberem v časopisu, da se je ta teden po tej progi prepeljalo 3826 potnikov. Če se ne bi bilo mene, bi pisalo 3825!« Zgoščeno, kar se da Župnik je pri verouku slikovito razlagal o življenju v raju. Na koncu je učencem dal za nalogo, naj kar se da na kratko napišejo pripoved o paradižu. Maticelnov Miha je takole zapisal: Raj - Velik vrt - Veliko dreves - Od enega ne jesti -Vendar jedla - Marš ven! prišel Perko v šolo ves opraskan, ker se mu je menda nekaj pripetilo. V času, ko so se sokoli odpravljali v Lašče, pa je bilo v dobrepoljski cerkvi zbranih nad dvestopetdeset poštenih dobre-poljskih fantov pri slovesnem shodu Marijine družbe. Štirideset ji je bilo na novo sprejetih v družbo. To je bil dan veselja za Dobrepolje. Domoljub, l. junija 1921 Grosupeljski odmevi mec'ca suš'ca - 3 / 2009 še pomnite, tovariši? Kavboji in partizani Amerika je poveličevala svojo borbo, partizani pa svojo zmago. Režimi so svojo zmago vedno želeli prenesti tudi na filmska platna. Tako so si dodali še svetniški sij. - igralec Ljubiša Samardič Titova zapuščina Konec leta 1986 je bila končana zapuščinska razprava za pokojnim Josipom Brozom pred 4. beograjskim sodiščem. To je bila priložnost, da so javno spregovorili o zahtevkih, pravicah in dejanskem položaju, v katerem je živela Titova vdova. V tej pravdi je Jovanka zahtevala Titove osebne predmete, večino stanovanjske opreme iz Užiške 15, vsebino vinske kleti na otoku Vanga ter inventar biljardnice v Muzeju Matija Gubca in v Malem muzeju. Jovanka je v svojo last dobila zbirko dragocenega nakita, ki bi ji jo zavidala celo Imelda Markos, žena filipinskega diktatorja Markosa, znana po svoji zapravljivosti. Tu je bilo 21 ogrlic, deset zapestnic iz belega zlata in platine, okrašenih z dragocenimi diamanti. Dobila je tudi zbirko diamantov, ki jih ji je podaril zairski diktator Mobutu. Na seznamu njenega nakita so našteli nekaj sto predmetov. Tretjino nakita so stehtali, njegova skupna teža je presegla dva kilograma. Zahtevala je tudi, da ji vrnejo bogato knjižnico, v kateri so bili tudi izjemno dragoceni primerki starih knjig. Dobila je tudi več dragocenih gobelinov, pet dragocenih sobnih pregrad iz slonove kosti, okrašenih s poldragimi kamni. Tito je v času svojega življenja dobil več kot sto tujih in domačih odlikovanj, za katera je Jovanka trdila, da predstavljajo družinsko lastnino... E. Kardelj - umik v teorijo Vse se zdi, da je Kardelj konec petdesetih na neki način stopil na žulj Brozu, nespornemu voditelju Jugoslavije. Leta 1960 je na velikem lovu, ki so se ga udeležili vsi visoki funkcionarji (zanimivo, kako so vsi voditelji ljudskih gibanj postali dovzetni za buržoazne-fevdalne zabave), prišlo do nesreče. Tovariša Krištofa je od za- daj v glavo zadela krogla in uradno je šlo za nesrečo. Nekateri »dvorjani« pa so šepetali, da je bila nesreča inscenirana. Strel naj bi bil nameren, kot strelca so omenjali Čečo Stefanovica, Rankovicevega pomočnika, oziroma Jefto Šašica, šefa vojaške obveščevalne. Kardelj je bil hudo ranjen in kljub menda najnaprednejšemu zdravstvenemu sistemu na svetu so enega od največjih sinov naših narodov in narodnosti odpeljali na zdravljenje v tujino... Po vrnitvi z zdravljenja se je Kardelj vse bolj umikal v teoretično delo in pravijo, da je začel Broza spet vikati. Epilogi: - Kardeljev sin Borut je napravil leta 1971 samomor. - 10. 2. 1979 je Kardelj umrl. Na pogreb v Ljubljano je (kljub vsemu) prišel tudi Broz... - 4. 5. 1980 je (menda) umrl Broz. - 1990 so bile prve večstrankarske volitve v Sloveniji. Istega leta je Pepca, Kardeljeva žena in sestra zloglasnega Ivana Mačka Matije, šla »po sinovih stopinjah«. - Kardeljev vnuk Igor, predsednik računskega sodišča, pa še ni slišal za evropske standarde ESA 95. Bolj blizu so mu od strica EDIJA IZBRANA DELA. Otrok rdeče revolucije V Rusiji so neki starši želeli dati ime BOČ RFV 26062002. Predvidevamo, da je bil načrtovan kot otrok revolucije, saj seje že rodil z zvezdo. Revolucija in Zamorci »Če si revolucionar na stara leta, je definitivno nekaj narobe,« je dejal Jani Kovačič in potem zapel: Delam, delam, delaaam... delam kot Zamur'c. mi (se) volimo Borutova vlada in prosti pad Po 100 dnevih vladanja so medijski preizkuševalci in merilci javnega tlaka zabeležili skoraj prosti pad aktualni vladi. Komentar: Hitreje ne gre. Bi šlo, pa je kar precej prazne slame zraven. Geslo - za na zid »Slovenijo je lahko voditi bolje.« Borut Pahor, 14. marec 2008. »Slovenijo je lahko voditi bolje.« Janez Janša, 14. marec 2009. Tako tudi laž postane resnica. Psihiater Ziherl v pismu Borutu omenja Janšo kar sedemnajstkrat. Če sedemnajstkrat ponoviš eno in isto zadevo, pomeni da se lahko v nadaljevanju kar sama reproducira. Ukinila jih je! Kdo pravi, da država ni nič naredila za to, da delavci v teh kriznih časih ne bi dobili delovnih knjižic? Ukinila jih je. Feminizacija sodstva V Sloveniji je resen problem, ki je neposredno povezan z nizkim ugledom sodniškega poklica in tudi slabimi sodniškimi plačami. -pravosodni minister Aleš Zalar Ne kupujte drva! Oblecite se v topel KOŽUH! Ko so upokojenci na občnem zboru razpravljali, kdaj bodo prejeli 1000 € pokojnine in še novo povišico, jim je prisluhnila tudi predsednica Zveze upokojencev dr. Mateja Kožuh Novak, ki se je po razpravi oblekla v topel kožuh in brez besed odšla. ... mal' pa zares 77 mes'ca suš'ca - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi v med(ŽU)narodni odnosi Hrvaški geostrateški načrt Strateška namera Hrvaške za prodor v Istro se je prvič pojavila v obdobju NDH. Tedaj je nastal strateški načrt za osvojitev Istre. Hrvaška politika dolgoročno gledano vodi zelo strokovno, koncizno geostrategijo. Tak pristop na slovenski strani v zadnjih letih pogrešamo. Ta strateška ideja, razvita v času NDH, se je potem preselila v strategijo Hrvaške, republike znotraj SFRJ. - Blaž Kavčič, Državni svet Prevajalka ni znala prevesti besede KOMUNIZEM Ljubljančanom, če ne bodo dali mir, bo prečrtala Tromostovje in NUK. Od naše TV prevajalke smo ob prenosu prisegi novega ameriškega predsednika Vrag je vzel Barake Husseina Obame izvedeli, da se bo boril proti NACIZMU in FAŠIZMU, za KOMUNIZEM, ki ga je zares omenil, pa ni Še leta 1954 je bil celoten Savudrijski rt del piranske občine. V obdobju obstoja con A in B se je Slovenija odpovedala pomembnemu delu svojega teritorija (tržaške, goriške in videmske pokrajine) ter tako izgubila 140.000 Slovencev zato, da je Jugoslavija dobila Istro. Tedaj je še bilo aktualno in v zemljevidih prisotno pričakovanje, da bo meja potekala po dolini reke Mirne. Pogledali smo zgodovinske osnove. Do leta 1941 Hrvaška v Istri nikoli ni imela niti upravne pristojnosti niti večinske nacionalne prisotnosti. Komentar: Šele zdaj nam je lahko jasno, zakaj nam bo Črna Gora dala 1 podmornico. V Bohinjskem ali pa Blejskem jezeru pač ne bi mogla obračati. Kje in kakšne pa ima svoje načrte EDEN OD GEODETSKIH ZAVODOV pa itak vemo. Le popis nepremičnin še dodajte! našla prave besede. Je pregrda! gaspadarski rakamavhi Ekonomska cena in razpisi Nikakršna skrivnost ni, da je pri nas pač tako, da se s pogodbeno ceno zmaga na razpisu, z aneksi pa pride do ekonomske cene. - minister za promet Patrick Vlačič, 20. 2. 2009 Igor za sanacijo - bank Iz brezupnih virov smo izvedeli, da je Igor predlagal sanacijo večino slovenskih in še nekaj tujih bank (skupaj 30), da bi lahko zamašile luknjo, ki jo je on napravil v ISTRI + BENZU. Istra je že obdana s treh strani z morjem in se bo itak potopila, benzu pa rastejo trošarine. - Draško - pa nič! iz j0ežkove rumene beležke Pohleven Miki Muster Pred poroko < je žena Mikija Mustra pisala Pohleven. Miki pa prostodušno prizna: »Po poroki sva vlogi zamenjala: ona je postala moj MUSTER (moj vzor), jaz pa sem postal POHLEVEN. Razpoloženjska glasba Ko sem žalostna, poslušam težjo glasbo. - violinistka Anja Bukovec Komentar: Ko pa sem zelo žalostna, pa poslušam hawey metal. Črni humor »Umrl bo Diddley« so zapisali vagenciji DPA. Pozneje so novico popravili in sporočili, da je že umrl Bo Diddley - eden od začetnikov rock'n rolla. Plečnik nič več na plečih države »Plečnik ne bo več Plečnik,« je sklenila tanova kulturna ministrica, ki je s pravo ihto prečrtala odlok o razglasitvi tržnice za spomenik državnega pomena in zagrozila t: Se še spomnite, kako je veselo prepevala Rebeka Dremelj pesmico Vrag naj vzame? Pa je prišel VRAG in odnesel zlatni-no,denar, tehnične predmete, dokumente in verjetno še kaj drugega. Pravijo pa, da so ga menda že našli, le Rebeka bo odslej v svoj stalni repertoar uvrstila znano pesmico Kje si, angel varuh moj? Skoraj se je vnelo. Na 100. občnem zboru VELEUP-ELJSKIH FAJER-BERGERJEV so MAGDALENSKA dekleta zelo vroče prepevala. Veliko ni manjkalo, da se ni kakšen fajer-berger vnel. Še dobro, da so imeli v svoji sredi sv. Florjana s škafom, da jim je sproti malo prilival... paredniška palifka Govori se, da se je POREDNIK EHO CAJTNFGOV na občni zbor veteranov pripeljal z avionom. Porednik to odločno zanika, saj se je še predsednik združenja pripeljal z avtom. Komentar: Ko bo dobil status veterana, se bo pripeljal s PATRIO - se pravi - ob sv. N IKOLI. Kje smo? Od medijskega pluralizma, ki ga imajo v zahodnih demokracijah, smo oddaljeni več sto svetlobnih let. - mag. Andrej Aplenc Dolg - CAJT - ng Ni večjega dolgčasa, kot brati slovenske dnevne časopise. - dr. Tone Jerovšek Komentar: Zato berite mesečnik EHO CAJTNGI, je fjjt dejal porednik. \ASKl grosupeljski odmevi Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Kolofon Navodila za dopisovalce Grosupeljski odmevi - Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič, tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33 e-pošta: joze.miklic H t-2.net Uredniški odbor: mag. Tatjana Jamnik Skubic, Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, Vera Špa-rovec, Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (Občina Grosuplje, hišna centrala 788 87 50] Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje matrice: Miha Črtalič Fotografije in prelom: Jože Miklič Tisk: PARTNER GRAF d.o.o., Grosuplje, Kolodvorska 2 COBISS-ID: 61148160 / ISSN: 1580-0911 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001] je z odločbo št. 006-61 1/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98] spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od novembra 2007 dalje] v nakladi 6.252 izvodov] in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. sporočila dopisovalcem: prispevke za grosupeljske odmeve v aprilu je treba oddati do petka, 10. 4. 2009. Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.] ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati še žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. V uredništvu NISMO ZAVEZANI, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi v časopisu pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo, objavijo pa se, če so napisani v skladu z NAVODILI. Če želite, da vam posamezno gradivo vrnemo, priložite kuverto z ustrezno znamko in na njej napisan vaš polni naslov. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJSKI ODMEVI (št. 006-1/95-1], ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta Občine Grosuplje, dne 30. 10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Zaradi velikega števila prispevkov in zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu ljudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke, dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov]. Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. PRISPEVKE V DIGITALNIH OBLIKAH JE TREBA ODDATI V RTF, TXT ALI DOC ZAPISIH BREZ VNEŠENIH FOTOGRAFIJ. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16] pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN SLIKOVNEGA GRADIVA Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja], TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. Oglasno trženje v Grosupeljskih odmevih CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglaševanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999. Iz 1. člena TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN (CENE SO PRERAČUNANE V EVRO) 2. člen Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno! je enak kot za oddajo ostalih prispevkov. Predhodno rezervirajte časopisni prostor za vaš oglas! Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslojitvi). Digitalno izdelan oglas pošljite na elektronski naslov joze.miklic O t-2.net najpozneje en teden po roku za oddajo nenapovedanih prispevkov, vendar morate o nameri predhodno obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov poslati potrjeno naročilnico pravtako najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov. ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. Za vse dodatne informacije sem vam na voljo popoldne na naslovu: Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje, ali na tel. št. 01/ 786-07-22 (popoldne) ali GSM 041/98-22-33, lahko pa tudi po elektronski pošti na naslovu: joze.miklic O t-2.net. »Za prijazno Grosuplje« odgovorni urednik Jože Miklič rnDmemmmtmrnmifm Končni znesek 1 ■DliiiililiaililMlHlloillllHiaililMlil A 6,0 x 6,0 36,0 1,650 59 30,37 36,44 B 6,0 x 8,3 49,8 1,549 77 39,44 47,33 C 6,0 x 12,5 75,0 1,347 101 51,65 61,98 D 9,2 x 8,3 76,4 1,339 102 52,28 62,73 E 12,3 x 8,3 102,1 1,143 117 59,66 71,59 F 12,3 x 12,5 153,8 1,060 163 83,56 100,28 G 18,6 x 8,3 154,4 1,062 164 83,83 100,59 H 18,6 x 12,5 232,5 0,994 231 117,92 141,51 I 18,6 x 27,3 507,8 0,918 466 238,33 286,00 1 J (39,6 x 27,3) 1081,1 0,866 936 478,68 574,42 1 Vrednost oglasa J dimenzij (39,6 cm x 27,3 cm] je izračunana za oglas na dveh straneh v sredini. Točka znaša 0,51 129188 EVRA. Izračun je za vse oglase pripravljen za črno-beli natis. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5, na naslovnici pa s faktorjem 2,00. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. Račun se izstavi po izidu časopisa. V ceno ni vračunano oblikovanje oglasa. marec - 3 / 2009 Grosupeljski odmevi oglasi 79 8o vabila, oglasi Grosupeljski odmevi marec - 3 / 2009 Vpis otrok v vrtec VVZ Kekec Grosuplje sprejema vloge za vpis otrok v vrtec za naslednje šolsko leto 2009/10 do konca meseca aprila 2009. Vloga in kriteriji za sprejem otrok v VVZ Kekec so na voljo v vrtcu Kekec, Trubarjeva cesta 15 - tajništvo, vsak delovni dan od 6.30. do 14.30. ure. Vlogo in kriterije za sprejem otrok v vrtec lahko dobite tudi preko e-pošte ali na naši spletni strani. V skladu z Zakonom o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/05 in 25/08) vrtec lahko sprejme otroka, ki je dopolnil starost enega leta, oz. ko je dopolnil starost najmanj 11 mesecev. Če bo v vrtec prijavljenih več otrok, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v VVZ Kekec Grosuplje na podlagi kriterijev iz Pravilnika o sprejemu otrok v VVZ Kekec Grosuplje z dne 04/02-2009. Komisija bo najkasneje v roku 15 dni po seji vsem staršem izdala odločbo o sprejemu oz. zavrnitvi sprejema otroka v vrtec. vsak začetek odpira nove poti našega medsebojnega sodelovanja. Majda Fajdiga, ravnateljica VVZ KEKEC GROSUPLJE Trubarjeva cesta 15 1290 Grosuplje tel.: 01 / 786-61-80 e-pošta: vrtec.kekecraguest.arnes.si spletna stran: http://www.vrtec-kekec.si/