Celjski tednik CELJE, 16. decembra I960 Leto X., štev. 50 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO : z LETNE KONFERENCE MLADINE CELJSKE OBČINE Mladina v krepitvi komunalne skupnosti v nedeljo dopoldne je bila v veliki dvorani Narodnega doma redna letna iionferenca mladine celjske občine, ki se je je poleg predstavnikov družbenih in političnih organizacij ter komune udele- žil tudi član CK LMS Blaž Vrečko. Konferenci so prisostvovali se predstavniki občinskih komitejev Ljudske mladine celjskega okraja, Zrenjanina, Kranja in Ljubljane. Mladina celjske občine je v pre- teklem delovnem razdobju dosegla ;|!redno lepe uspehe. Številne oblike Idejno-vzgojnega dela, uveljavljanje l#rganizacije Ljudsike mladine pri iz- rajanju šolske reforme, kmetijske fo itike na vasi, uspele delovne ak- «je in še številne druge oblike go- forijo, da je mladina precej napra- vila pri krepitvi celjske komunalne skupnosti. Kljub velikim uspehom mladinskih političnih šol, marfcsi- jtičnih krožkov, tribune mladih in rdobno, pa je bilo delo na terenu precej nesistematično in sezonsko, programi organizacij Socialistične iveze. Zveze komunistov in Ljudske mladine pa nepovezani. Ker pa mla- éi ljudje na terenu želijo predvsem konkretnega dela, je treba programe fseh teh organizacij vskladiti, mla- iim pa da'ti možnost, da se seznanl- problemi svojega območja. S to 'lalogo bodo v prihodnjem delovnem razdobju začeli v stanovanjskih Aupnostih delovati klubi mladih folivcev. Tudi v šolskih aktivih Ljudske iriadine, ki vključujejo skoraj dve fc"etjini mladih ljudi, je bilo nekaj pomanjkljivosti. Začetno navdušenje ртт izvajanju šolske reforme je •plahnilo že pri javnem ocenjevanju In opravičevanju, nekaj po krivdi di- |akov, ki so ga izrabljali, nekaj pa fo krivdi nekaterih profesorjev, ki L» zavirali delo na tem področju. Kav lepo pa so uspele šolske skup- ■■osti kot organi dijaške samoupra- те. Na šolah so začeli delovati naj- različnejši krožki v pomoč slabšrm lijakom, socialne komisije, dvignila se je disciplina, izboljšal učni uspeh . V razpravi, ki se je razvila po re- feratu, so mladi ljudje načeli vrsto problemov, ki jih srečujejo pri svo- jem delu. Spregovorili so o materi- alnih pogoj'ih aktivov Ljudske mla- dine, o delovnih akcijah, družbeno neprilagodljivi mladini, domskih skupnostih itd. V celjski občini je zdaj sedemdeset aktivov Ljudske mladine, ki se borijp s finančnimi težavami. Več kot polovica jih je brez sredstev in prostorov, kjer bi se lahko zbirali, zato niti ni čudno, če preživijo ves svoj prosti čas na ce- sti ali se vdajo popivanju. Poleg te- ga v podjetjih ne upoštevajo tiste- ga dela mladinskih aktivistov, ki ga opravijo med delovnim časom, in •zgodi se, da dobijo manjše dohod- ke kot njihovi tovariši. Letos je mladina celjske občine s prostovoljnimi delovn'imi akcijami apravila za 12 milijonov dinarjev del pri urejevanju naselij, obrežja Savinje, Golovca itd. Pri akcijah je sodelovalo nad tri tisoč mladih lju- di. Ta izredno 'lep uspeh pa nekoliko zatemrti podatek o letošnjih gradi- teljih avtoceste »Bratstva in enot- nosti«, kjer je sodelovalo le tri sto mladincev in mladink. Mladi Celjani so б svojo brigado sodelovali tudi pri gradnji športnih objektov v Kra- nju in na konferenci je predstavnik občanskega komiteja, Ljudske mladi- ne iz Kranja mladim graditeljem sporočil pozdrave kranjski'h tovari- šev. Konferenco je pozdravil tudi pred- stavnik občinskega komiteja iz Zre- njanina. Povedal je, da si mladina Zrenjanina želi sodelovati s celjski- mi vrstniki ne samo pri športnih igrah »Bratstva in enotnosti«, ki bi ji'h naj v prihodnje razširili še na ostale repuflbrike. temveč želi izme- njati izkušnje komisij, šol, delov- nih aktivov in brigad, kaj'ti proble- mi, ki jih dbe mesti srečujeta pri svojem delu, imajo mnogo skupne- ga- V referatu predsednika občinske- ga komiteja Ljudske mlad'ine Celje Zvoneta Dragana so se mladinci se- znanili z nalogami mladih ljudi v perspektivnem planu celjske občine. Tovariš Zvone Dragan je poudaril, da se bodo mladi ljudje lahko vklju- čili v realizacijo posameznih pro- gramskih nalog, le če bodo perspek- tivni plan ddhvo razumeli. Ko je go- voril o standardu prebivalcev, je de- jal, da se v občini ni izpolnilo pri- poročilo Zvezne ljudske skupščine in Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije o gradnji samskih sta- novanj. Problem stanovanj za sam- ce so z redkimi izjemami v vseh go- spodarskih organizacijah zanemarili. Priporočil je, da bi ga v naslednjih letih postavili na prvo mesto. Letna konferenca mladine celjske občioe je bila nadvse plodna. Raz- prava, poročila in referat so bili ta- ko vsestranski, zajeli toliko proble- mov in nakazali toliko njihovih re- šitev, da je program dela, ki so ga sprejeli, izredno obširen. Iskreno za- dovoljstvo nad delom organizacije v preteklem razdobju pa so izrazili tudi gostje — Franc Rupret, Tone Skok, Drago Spendi, Franček Kna- felc, major France Fajdiga in dru- gi — ki so na konferenci spregovo- rili, -ica ŠESTNAJST DNI PRED ROKOM V torek je kolektiv »Emaj- lirke« izpolnil svojo letno plansko obveznost. V tem À^asu so izdela/i za 14 tisoč 756 ton raznih proizvodov. Kljub temu, da se podjetje nahaja v rekonstrukciji, da so spričo gradnje nove hale delali v tovarni v izredno težavnih pogojih, je kolektiv svojo obveznost, ki je bila kar za 781 ton večja od lan- skoletne realizacije, izpolnili pred časom. .Računajo, da bodo do kraja leta obveznost presegli za okoli 5 odstotkov. V pripravah na kongres SZDL Slovenije Občni zbori krajevnih organizacij i JZDL na območju našega okraja, je » razgovoru dejal sekretar Okrajne- ga odbora Socialistične zveze tov. Stane Sotlar, so končani. Na sploh њ bile te konference zelo uspešne. Sicer pa ugotavljamo, da so bile na [podeželju boljše, kot v mestih in in- Idustrijskih središčih. O konferencah Itrajevnih organizacij SZDL bo raz- pravljal tudi plenum Okrajnega od- l)ora SZDL, ki bo sklican še v tem mesecu. Razen tega pa se bodo čla- *i plenuma seznanili še z zakonom e zdravstvenem varstvu in organi- zaciji zdravstvene službe, kakor tu- aščanje potrošnje elek- trične energije je postavljalo organe upravljanja stalno pred problem, ka- ko zagotoviti zadostne prenose in transformatorske kapacitete v elek- tričnih napravah, posebno še, ker je prevzelo v vseh večjih krajih in sre- diščih le šibko dimenzionirane in iz- trošene naprave. S smotrno investi- cijsko politiko, predvsem pa z anga- žiranjem vseh sredstev podjetja iz amortizacijskih skladov, je organom upravljanja uspelo reševati problem rednega in kvalitetnega napajanja potrošnikov z električno energijo. Sikupna vlaganja v tem obdobju v električne distributivne naprave so znašala nad tri milijarde dinarjev. Velike uspehe, ki so jih organi upravljanja dosegli v tem času pa gre pripisati tudi izrednemu smislu in sJkrbi za vzgojo strokovnih kadrov. Podjetje pa je doseglo izredne uspehe tudi v notranji organiziclji. Z vse večjo delitvijo dela in medse- bojnim dopolnjevanjem dejavnosti je uspelo znatno znižati stroške po- slovanja. Proces delitve dela se na- daljuje in se tako postopoma ustvar- jajo pogoji za uspešno organizacijo in poslovanje ekonomskih enot. -dr V CELJSKEIIA OKRAJU 6 PTT ENOT Na zadnji seji komisije za družbeno upravljanje, ki so se je udeležili predsedniki občinskih ljudskih odborov in občinskih odbo- rov SZDL, so razpravljali o predlogu nove organizacije PTT služ- be. Obrazložitev je podal tov. Edvard Pešec, v. d. direktor PTT centra v Celju. I Osnutek novega zakona PTT službe predvideva ukinitev general- ne direkcije, ki jo bo zamenjala skupnost jugoslovanskih PTT pod- jetij. Ta reorganizacija, ki bo stopi- la v veljavo z novim letom, je bila potrebna spričo okoliščine, da bi tu- di v tej službi prišlo do polnejšega izraza delavsko upravljanje. Razen tega bo s tem omogočena družbena kontrola, ki je v sedanjem sistemu praktično sploh ni bilo. Poleg jugoslovanske skupnosti PTT podjetij bodo osnovali še re- publiške skupnosti, ki bodo pred- vsem povezovale med seboj PTT podjetja svojega območja. Osnovne PTT enote pa prihajajo v kompetenco posameznih občin. Za- kon dopušča možnost, da bi te enote osnovali povsod tam, kjer bodo za to ekonomski pogoji. V primeru, da bo neka občina hotela imeti svojo lastno PTT enoto, jo bo lahko usta- novila, s tem, da bo krila stroške pasive; prav tako pa, če se bo poka- zalo, da v neki občini taka enota ni potrebna, jo bo lahko ukinila. Tako predvideva predlog nove organiza- cije PTT službe za celjski okraj šest PTT enot in sicer v celjski občin še za Laško in Šentjur, nadalje v Žal- cu, Mozirju, Slovenskih Konjicah, Šmarju in Šoštanju. V skladu s tem bodo PTT enote razpolagale s sredstvi za amortiza- cijo, z obratnimi sredstvi ter s skla-i di, ki bodo določeni s pravilnikom.' Razen tega bodo lahko poleg sploš- ne tarife, ki bo veljavna za vso dr- žavo, uvedle še posebno tarifo, ki bo veljala le za njihovo območje. Nadalje gre po tisoč letih za spre- membo tudi v poštnem regalu — po- što bodo smele prenašati tudi dru- ge osebe in ne samo pošta; pri celj- skem PTT podjetju bodo zopet usta- novili poštno hranilnico, ki bo sa- mostojno podjetje. Novi predlog or- ganizacije PTT službe določa name- stitev nabiralnikov v hišah, ki bodo višje od dveh nadstropij ter telefon- skih instalacij, ki jih bodo morali napeljati investitorji. Ce omenimo še, da se bo občutno izboljšala ser- visna služba kakor kabelsko nadzor- stvo (oboje je imelo doslej svoj se- dež v Mariboru), gre za pozitivne spremembe. Na seji je tov. Sepec seznanil na- vzoče tudi z osnutkom investicijske- ga načrta avtomatizacije do 1965, leta, ki predvideva preko 7C0 milijo- nov dinarjev za postavitev posamez- nih avtomatskih central. Po razpravi, ki je zajela vpraša- nja prelivanja sredstev med ot)čina- mi in PTT enotami, so navzoči predlagali, naj bi posamezne obč.nr ske ljudske odbore seznanili še s po- drobnejšo anal.zo PTT službe. CELJSKI TEDNIK STEV. 50 — 16. decembra 1960 Velikani so daleč NA ZADNJEM ZASEDANJU ZBORA PROIZVAJALCEV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA JF BILA VSEKAKOR NAJBOLJ ZANIMIVA ANALIZA DOSEDANJIH USPEHOV, NEUSPE- HOV IN IZKUŠENJ PRI UVAJANJU STIMULATIVNEJŠEGA NA- GRAJEVANJA V GOSPODARSKIH OPTANIZACUH. SAJ IZ PORO- ČILA JASNO IZHAJA, DA JE PRAKSA DALA NEDVOUMNE REZUL- TATE, KI PRIČAJO, DA PRAV RaaUMlVANJE ALI NERAZUME- VANJE DRUŽBENO EKONOMSKEGA POLOŽAJA DELAVCEV V PODJETJU POMENI PRVO 0BTE2IL0 NA TEHTNICI H GOSPO- DARSKIM USPEHOM ALI PA K NEUSPEHOM PODJETJA. ? Kaj nam povedo skupni podatki? 'pa so v 23 podjetjih (od skupaj 52) uveljavili delitev osebnih dohodkov po delovnem učinku in skupnem po- slovnem uspehu podjetja, da so )гау- v teh podjetjih zabeležili naj- )Ojše delovne uspehe in da je pri teh tudi najmanjše zaostajanje re- alnih dohodkov. Kljub temu, da je prizadevanje za uveljavitev spod- budnejših obHk nagrajevanja še- le na pol poti, pa že dosedanji po- kazatelji, s katerimi merimo gospo- darnost podjetij, kažejo na učinko- vitost novega sistema delitve oreb- nih dohodkov. To potrjuje -povečan obseg proizvodnje, povečana proiz- vodnost, storilnost, večja ekonomič- nost m podobno. V tem prizadevanju pa je resna ovira izrabljenost strojev in drugih proizvodnih naprav. Analize nekate- i,rih slabosti v sistemih nagrajevanja so opozorile očitno tudi na ta pro- [ blem. Zaradi tega je v celjskem I okraju tudi zelo živahna aktivnost kolel ; skrb za varnost pri delu Delavski svet v Železarni Štore je zadnja leta pK>svetii izredno pozamast varnosti na delovniih mestih. Zaradi tega se je število nezgod od 1950. leta do danes znatno znižalo. Medtem ko je pred desetimi leti bilo 30 odstot- kov nezgod, je lani ob koncu leta padel na 11 %. Še posebej se je izboljšala varnost pri delu nekaj let nazaj, ko so po obratih uvedli komisije za higiensko tehnično zaščito dela. V zadnjih letih so uvedli v ob- ratih dokaj tehničnih izboljšav in zavarovali številna delovna me- sta. Hkrati s tem so posvetili po- sebno pozornost varnostni vzgoji delavcev, še posebej pri na novo sprejetih delavcih, iki so jih pri- učevali v pravilnem in varnem načinu dela. Na splošno lahko tr- dimo, da se je v štorski železarni v zadnjih letih dokaj razvila tež- nja vsega kolektiva za bodjše in varnejše delo. Pred desetimi leti so imeli let- no 450 do 500 nezgod pri delu, pred dvema letoma pa je to šte- vilo padlo na 282 in lani celo na 215 nezgod. Lani so te nezgode terjale 5479 izgubljenih delovnih dni, kar pomeni zaposlitev 17 de- lavcev skozi vse leto, ali izgubo na narodnem dohodku skoraj 26 milijonov din. Iz tega je najbolj razvidno, da je skrb na področju varnosti dela izredno važna ne le v etičnem in humanem oziru, ampak tudi iz gospodarskega sta- lišča. Tudi letos so átorski železarji na tem področju dosegli izaredno lepe uspehe. V prvem polletju je odstotek nezgod padel celo na 9,4 in so v tem pogledu v mesecu ju- niju dosegli prvo mesto med vse- mi jugoslovanskimi železarnami. V štorski železarni pa brez dvo- ma vpliva na nezgoue pri delu in izven silužbe tudi veiiKa odda- ljenost nekaterih delavcev od že- lezarne, saj mnogi stanujejo ure in ure daleč od Štor. Anketa je pokazala, da opravijo štorski že- lezarji dnevno z železnico 8214 km, z avtobusom 314 km, z dvo- kolesom 4634 km, z motornim ko- lesom 54 km in peš 4750 km. Vse- ga skupaj dnevno napravijo 18026 km in porabijo za td dnevno 2487 ur, kar znaša 23 % časa, ki ga prebijejo na delu. To pa je vi- soka številka in seveda velik-^ na- por, ki najde svoj negativni vpliv tudi pri delu. Pri oddaljenosti 5 km znaša nezgodni odstot. 9,75, pri 10 km 15,6, pri oddaljenosti 20 km pa že 44,7 %. Da bi to stanje kar se da omili- li, vozijo delavce na delo in z dela z avtobusi in so lani v ta namen izdali skoraj 7,5 milijonov din. Za nabavo zaščitnih sredstev so lani potrošili 24 milijonov din, za okrepčilne pijače pa 10 milijonov din. ma- IMENOVANJA Na zadnji seji občinskega ljudske- ga odbora v Žalcu so na osebno prošnjo razrešili dolžnosti doseda- njega direktorja rudnika Zabukovca ing. Valentina Gostišo in na njego- vo mesto začasno imenovali doseda- njega obratovodjo rudniškega obra- ta v Libojah tov. Martina Gorska. Hkrati so zaradi upokojitve raz- rešili dolžnosti direktorja strojne postaje in na njegovo mesto imeno- vali Nika Škoberneta. Kolektiv hotela „Evropa** Celje Vas vljudno vabi na Tili godbe - pevci program - darila - nagradno žrebanje RezeaTvacije v pisarni ikonisumacija obvezna Vove oblike in metode v delu kulturno prosvetnih društev s SKUPŠČINE OKRAJNEGA SVETA SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV Kakor je bilo razviéno iz izčrpnih poročil in razprave, je kulturno pro- svetna dejavnost -v razdobju od zad- nje skupščine dosegia očiten vzpon tako v množičnosti kakor kvaliteti, istočasno pa pokazala tudi pomanj- kljivosti zlasti v nekaterih standard- nih formah ljudsko prosvetnega udejstvovanja. Spričo nenehnega razvoja družbe- no političnega življenja je razum- ljivo, da prihajajo tudi na področ- ju kulture do izraza težnje po ustreznejših in sodobnejših oblikah in metodah dela. Zato je bila prav- zaprav celotna vsebina skupščine posvečena tem vprašanjem. Mnogo so razpravljali o klubih in klubskem življenju kot eni izme osnovnih oblik, ki naj bi zajela vse veje ama- terske ustvarjalnosti, združevala ljudi v kulturno skupnost in ji po- sredovala kulturne vrednote v podo- bi dramskih, lutkovnih, glasbenih, filmskih, literarnih in drugih prire- ditev, razgovorov, razprav in tako dalje; razpravljali so o dramskih revijah in pevskih festivalih in na- )Osled tudi o materialnih možnostih, ti naj bi poleg amaterske požrtvo- valnosti pripomogle k ostvaritvi ci- ljev. Kulturno prosvetna dejavnost je dosegla tislo stopnjo, ko moralna opora sama več ne zadostuje, ko društva ne bodo mogla pogrešati primernih prostorov, primerne opre- me in vsega tistega, kar sodi v okvir njihovega uspešnega delova- nja. Sodobna telekomunikacijska sredstva in drugi tehnični pripomoč- ki bi morali biti sestavni del sleher- nega dobrega kluba. Ce pa za ilu- stracijo navedemo okoliščino, da je v celjskem okraju 112 društev, ki imajo skupaj 270 odsekov, pa med drugim samo 36 dvoran, 50 odrov, 16 klubskih prostorov, 7 radijskih sprejemnikov, 6 televizorjev in 8 magnetofonov in vrhu tega bolj ali manj prazne blagajne, se poraja vprašanje, s čim zagotoviti pogoje za uspešno delo in kako doseči smo- ter. Kakor je pokazala sikupščina. je rešitev v večji povezanosti občin- skih svetov in okrajnega sveta s po- litičnimi in oblastnimi forumi ter v večjem razumevanju za kulturne po- trebe občanov. V tem smislu je eden izmed predlogov komisije za skle-- )e tudi ta, da bo okrajni svet poskr- j зе! za intenzivnejše reševanje ma-: terialnih problemov društev. Dejavnost sosvetov Skupščina je naposled obširno ob-- ravnavala tudi dejavnost posamez- nih sosvetov. Med njimi v največji meri sosveta za klubsko življenje, kar je spričo vsega povedanega ra- zumljivo. Na področju našega okra- ja je trenutno dvajset klubov, od katerih jih neikaj že dela. Društva so zanje pokazala veliko zanimanje, kar pomeni, da se bo nj h število še močno povečalo. Da pa bi jim zagotovili lažje delo, je okrajni so- svet priporočil, naj bi pri sestavlja- nju občinskih proračunov upošteva- li primerne dotacije tudi za klubsko življenje. Ena najbolj tvornih in razširjenih dejavnosti je büa v preteklosti ama- terska dramska dejavnost. Njena vloga je bila vseskozi pozitivna, njena repertoarna politika pa se je po 'zaslugi dramskega sosveta in režiserjev izboljša'a — igralske dru- žine vedno bolj segajo po naprednih sodobnih avtorjih. Občinska dram- sika revija v Dobrni, okrajna dram- ska revija v Storah ter sodelovanje Delavskega odra na republiški re- viji v Kopru — to je le zunanji od- raz dela. Se vedno pa je bilo premalo po- zornosti posvečene mladinski dra- matiki, zato je dramski sosvet pred- lagal, naj bi v bodoče prirejali ob- činske mladinsike dramske revije, na katerih bi i'zbirali kandidate za re- publiško revijo. Se to sezono bo ta- ka revija na Jesenicah. Nadalje velja omeniti tud'i to, da prihajajo društva vedno bolj do za- ključka, da tradicionalne celovečer- ne predstave niso več v skladu z novimi oblllkami dela, saj zahtevajo tudi preveč časa ter da bi jih bilo zato treba prilagoditi klubskemu okviru. Pomembno delo sta opravila tudi sosveta za vokalno in instrumental- no glasbo. Medmtem ko se je prvi ukvarjal predvsem z vprašanji zbo- rovskega kadra in množičnosti pev- cev, pa seveda s celjskim pevskim festivalom, je drugi posvečal vso skrb vzgoji dirigentskega kadra ter nudil pomoč posameznim instru- mentalnim skupinam. Oba sosveta sta priredila več tečajev za pevovod- je oziroma dirigente. Glede na to, da je v našem okraju pevska kultura močno razširjena, bodo tudi letos prišle do izraza po- samezne občinske revije, nato pa še okrajna revija, ki bo v Rogaški Sla- tini in ki naj bi dobila pečat praz- novanja dvajsete obletnice vstaje. V okviru oikrajnega sveta so de- lali še sosveti za knjižnice in čital- nice, izobraževalni sosvet ter sosvet za šah. PRVA RAZPRAVA o njčrtu gradenj kulturno prosvetnih objektov v Celju (Sklad »Ivanke Uranjekove«) Na začetku tedna je bila pod vod- stvom predsednice Marice Zorkove redna seja sveta za kulturo pri Ob- činskem ljudskem odboru v Celju. V osrednji točki dnevnega reda je bila razprava o osnutku predloga gra- denj kulturno prosvetnih objektov v okviru perspektivnega programa za naslednjih pet let. Člani sveta so se strinjali s predlogom, po katerem naj bi v razdobju do 1965. leta do- bili v Celju centralno prireditveno dvorano za veliika zborovanja, kul- turne, festivalske, športne ter zabav- ne prireditve, nadalje obnovljeno poslopje Stare grofije ter nov prizi- dek za Študijsko knjižnico, urejen muzej NOB v prostorih starega ma- gistrata, mladinski in pionirski dom z lutkovnim gledališčem, centralno ljudsko knjižnico in čitalnico, glas- beno šolo ter kulturno izobraževalni center. "Menili pa so, da bi se naj- prej morali lotiti gradnje centralne prireditvene dvorane (po programu naj bi bila zgrajena že v 1962. letu), nadalje, da bi se čimprej niorala končati dela na Stari grofiji in zgraditi prizidek za Študijsko knjiž- nico in končno, da naj bi se tudi gradnja nove glasbene šole začela prej, ne pa šele ob koncu petletne- ga programa. Kar tiče mladinskega doma so se bolj ogreli za ureditev prostorov v bivšem domu OF, ker bi bila izvedba tega načrta cenejša in dosti bolj primerna. Razen tega je svet v načelu osvo- jil predlog posebnega odbora, da naj bi se sklad za podeljevanje de- narnih nagrad kulturnim, znanstve- nim, gospodarskim in ljudsko pro- svetnim delavcem imenoval po prvo- borki in padli talki Ivanki Uranje- kovi. Prav tako so se strinjali z od- ločitvijo, da naj bi se prve nagrade iz tega sklada podelile ob prazno- vanju občinskega praznika prihod- nje leto. O ustanovitvi sklada, nje- govem pravilniku in podobno pa bo sklepal ljudski odbor. M. B. Nov radijski oddajnik Pred dnevi je celjska relejna ra- dijska postaja zamenjala dosedanji 50 watni oddajnik z novim, ki ima moč dveh kilovatov in ki ga je. iz- delala Radio industrija v Zagrebu. Z namestitvijo novega oddajnika se je znatno povečal krog poslušalcev, zraven tega pa se je zboljšal tudi sprejem oddaj. Zaenkrat so novi od- dajnik namestili v dosedanjih pro- storih, po načrtu pa naj bi že v pri- hodnjem letu zgradili na Golovcu nove prostore celjske relejne radij- ske postaje in postavili tam nov an- tenski stolp. Volitve šolskih odborov v našem okraju so v teku analize dela posameznih šolskih odborov. Na podlagi teh analiz, je predlagala komi.sija za družbeno upravljanje, naj bi bile volitve vseh novih šol- skih odborov aprila ali maja pri- hodnje leto. S tem, da bi b.le volitve istočasno, bi dali organom samo- upravljanja naših šol politični po- udarek, odborom pa bi hkrati omo- gočili, da bi se do naslednjega šol- skega leta temeljito seznanili s pro- blematiko svojih šol. Učileli Metod Požar 70'letnik Te dni bo minilo sedemdeset Im kar se je rodil v Radečah pri ZidJ nem mostu Metod Požar, šolsM upravitelj v pokoju. Maturiral je le ta 1909 na učiteljišču v Ljubljani Prva leta svoje službe je prebil med prijaznim primorskim ljudstvom t Slapu pri Vipavi. Ze tu je Metod Požar uvidel, da med Primorci brez petja ne moreš izhajati in ko je bil premeščen iz Rovt nad Logatcem t Matejno vas pri Postojni, je ustano- vil pevsko društvo. Sodeloval je tu- di v učiteljskem pevskem kvartetu postonjskega okraja. Tudi njemu ni prizanesla prva svetovna vojna. Mo- ral je obleči vojaško suknjo. Toda kmalu je bil ranjen in po koncu voj- ne je pohitel v ljubljeno Primorsko, ki mu je postala drugi dom. SkupM z ženo sta kljubovala italljanskemÉ imperializmu, ki se je trudil izkorJ niniti slovensko šolstvo. Leta 193| pa je moral tudi on zapustiti svofl 'službo in oditi v Jugoslavijo, ki mu je nudila zatočišče. Učil je v Kam- niku v osnovni šo'i, pridno je pre- peval v pevskem društvu Lira. Bil pa je marljiv tudi kot član čitalni- škega salonskega orkestra. Kot po- žrtvovalnega učitelja, vnetega pev- ca, živahnega družabnika, napred- nega vrtnarja in funkcionarja pri sokolskem telovad^nem društvu so g imeli priliko spoznati ljudje v Za logu pri Ljubljani, Bočni pri Goi njem gradu. Bohinjski Bistrici in i Šempetru v Savinjski dolini. Bil je upravitelj šole v Šempetru. V tistih nezanesljivih predaprilskih dneh je vodil^ pevsko društvo Sa- vinjski zvon, ki je bilo zelo napred- no usmerjeno. Bil je ves čas na- predno misleči človek in vseskozi učitelj, ki se je posvetil otrokom, jih vzgajal v narodni zavesti in jim vzbujal ponos, ljubezen do dela ter odpor do vsega krivičnega in iiko- riščevalskega. Mnogo njegovih učencev je pozneje sodelovalo v na- rodnoosvobodilni bortii. Tudi Meto- du Požarju je bilo dano, da je mo- ral trpeti s svojim narodom. Nemci so ga takoj po prihodu zaprli v Pre-j boldu. Potem so ga prepeljali v Ka-I pucmski samostan v Celje. Od tu jd bil z ženo in tremi otroci izseljen v Paračin in Zaječar. Vsa družina' se je leta 1945 srečno vrnila v Šem- peter v Savinjski dolini. Kljub te- mu, da bi Metod Požar že lahko od- šel v pokoj, je odložil zasluženi po- čitek in kol upravitelj šempetrske osnovne šole pomagal pri obnovi domovine v najtežjih letih. Po 45- etnem službovanju je prenehal ak- tivno službovati. Domovina se mu je oddolžila z redom dela III. stop- nje. Vseeno pa je, čeprav že v sed- mem desetletju svojega življenja, še| nekaj let sodeloval kot tajnik telo- vadnega društva Partizan v Šem- petru in kot prosvetni referent na občim. Vsi, ki so izpolnjevali njegov lju- beznivi življenjski krog, si žele, da bi še mnogo let užival svoj počitek. \ D. D. CHOPIN IN BACH Poljska pianistka Malina Czerny Stefanska je pripravila spored del, ki pripadajo izključno dvema epo- hama zgodovine umetnosti: baroku in romantiki. Ob takem sporedu, ki pripada dvema tako različnima du- hovnima sistemoma, se običajno po- kaže posebna nagnjenost izvajalca k eni ali drugi smeri, pa vendar te- ga ni bilo opaziti pri Stefanski, ki je izvajala Rameauja in Sebastiana Bacha prav tako suvereno, kot dela Chopina ali Schumanna. V slogu duhovitega in igrivega rokoko ja iz- vajane Rameaujeve Pieces de klave- cin s svečano Sarabando na začetku in programsko La Poule na koncu, so bile prav tako pristne, kot Schu- mannova Arabeska, le da je pianist- ka zablestela tam s tehniko drobne, lahkotne igre, kakršna se poda kla- vecinu, tu je pa zavladala s sijajno, nepresežno lepoto kantilene, v ka- teri je izreden mojster, saj ji klavir naravnost poje! To, kar nam je izpovedala v ciklu kratkih Schumannovih skladb s skupnim naslovom Fantasiestücke, se ne pozabi nikoli. Kako globoko je zajela duha neuresničljivih, ma- gičnih sanj romantične fantastike! Pogrešali smo daljše presledke med izvajanimi deli, da bi človek uredil v sebi obilico vtisov. Zlasti pred Bachovo Chaconno bi bil dobrodo- šel daljši premor. Ta skladba, iz ka- tere je Busonijeva predelava iztis- nila pravcate orgelske efekte, kate- rih zarodek je že v prvotnem, vio- linskem par tu, je do kraja prepri- čala o izredni muzikalni moči naše gostje. Kontinuiteta posameznih va- riacij med seboj in prepričljivost sleherne je bila popolna! V tej Bu- sonijevi instrumentaciji nas pač ne smejo motiti nekatera pogumna od- stopanja od violinskega parta! Bu- soni je iz violinske osnove vzel pač muzikalno ogrodje in je skrbel, da instrumentira čim bolj orgelsko, upoštevajoč dejstvo, da je bil Bach orgelski skladatelj. Pri tem je poka- zal Busoni temeljito poznavanje Ba- chovih orgelskih partitur in veliko invencijo v smislu prisvajanja Ba- chovega duha. Silne podvojitve v levi roki in odločna raba pedala, ter prave toccatne pasaže v desni roki zanosno govorijo bachovo orgelsko govorico. Vendar so ona mesta skladbe, kjer se nam zdi, da se al- tovska melodija izvije iz globočin človeškega srca in vabi: »Z menoj!«, bila izpeta z izrazno močjo godal! Po daljšem presledku je zaigrala Poljakinja skladbe svojega rojaka Chopina, pred katerimi se odkrijemo, saj to je bil Chopin iz prve roke! Pianistka zastopa objektivno smer tolmačenja Chopina, ki so ga virtu- ozi svojčas zmaličili in ponižali do solzave patetike. Njena igra, ki ji ni manjkal bogat zanos, se je odli- kovala s širokim zasnutkom, umirje- nim dahom in prefinjenim prednaša- nje melodije. To, kar se ne bi dalo razstaviti na faktorje, in kar nas je vseskozi osvajalo v teku koncert ar je bila pač velika osebnost gostje, ki je s svojimi močnimi izvajalski- mi idejami zakraljevala dvorani. Po izvedbi Lisztove Rapsodije, v kateri pianistka, verjetno že utrujena, ni našla muzikalno prepričljive pove- zave med posameznimi virtUoznimi kompleksi skladbe, je zopet zable- stela njena izrazna moč v dodatku koncerta, dvema Chopinovima valč- koma. Modic Vlado Posvet O klubskem življenju v Ljubljani Pred dnevi so se zbrali na vabilo Sveta Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije predstavniki moč- nejših klubov in komisij za klub- sko življenje pri okrajnih svetih. Po- svet je pokazal izredno živahno de- javnost na tem področju kulturno prosvetnega dela in pokazal na vr- sto problemov, s katerimi se sreču- jejo organizatorji klubov. Največja prednost te vrste kulturne zabave in vzgoje je raznolikost oblik, ki jih prireditelji prilagajajo domačim raz- meram — socialni strukturi udele- žencev, njih zanimanju in izobrazbi, prostorom, prometnim zvezam in podobno. Marsikje so se'rezultati intimnega klubskega dela pokazali tudi navzven: na Jesenicah so na primer vzbudili zanimanje za sim- fonične koncerte, v. Velik h Laščah za filmske predstave, malone po- vsod pa za poslušanje radijskih iger in za ogled televizijskih oddaj s komentarji. Klubi so se pokazali kot uspešna vez med pasivnimi po- slušalci in aktivnimi amaterji, med predavatelje pa so uvrstili številne kulturne in javne delavce. Kot naj- bolj uspešna oblika razgovora seje doslej pokazal intervju, literarne ve- čere in akademije pa so poživili z glasbo in skioptlčnimi slikami. Danes deluje v Sloveniji nad 200 klubov, kar pomeni, da je ta oblika dela prodrla že v dobro tretjino Svobod in prosvetnih društev. Na posvetu so se njihovi predstavniki seznanili s programom publikacij, ki jih zanje pripravlja Prosvetni ser- vis v Ljubljani, zastopniki RTV Ljubljana in »Sava film« pa so jim obljubili izčrpnejša obvestila o od- dajah ter o novih filmih. D. T. Iz albuma igralske druzme v Preboldu: Scena iz Ostrovskega »Po tuji krivdi« USPELA PREDSTAVA Pred nekaj dnevi je dramska dru- žina Svobode iz Stor z velikim uspe- hom uprizorila Ma'-ina Držiča »Trip- če de Utolče«. Predstavo je režijsko pripravil Zdenko Furlan, v glavnih vlogah pa so nastopili Tinka Jev- šinek kot Kate, Marija Stor kot Mande In Stefan Gerkeš v vlogi Trlpča. Zlasti odlične so bile kre- acije glavnih vlog, saj so njih no- silci doživljali aplavze na odprti sceni. S polic Studijske knjižnice Aristoteles: Nikomachische Ethik. Frank- furt a. M. und Hamburg 1957. S. 20012/151. Broglie L.: Licht und Materie. Frankfurt a. M. und Hamburg 1958. S. 20012/226. Frankfurt a. M. und Hamburg 1957. S. Cherbuliez A. E.: Johann Sebastian Bach. Frankfurt a. M. und Hamburg 1957. S. 20012/179. Dovski L.: Genie und Eros. Frankfurt a. M. und Hamburg 1959. S. 20012/286 Freud S.: Der Witz und seine Beziehunp zum Unbewussten. Frankfurt a. M. und Hamburg 1958. S. 20012/193. Gräter M.: Konzertführer. Neue Musik Frankfurt a. M. und Hamburg 1958. S. 20012/94. Hofmann W.: Zeichen und Gestalt. Die Malerei des 20. Jahrhunderts. Frank fürt a. M. und Hamburg 1957. £ 20012/161. Kühn H.: Der Aufstieg der Menschheit Frankfurt a. M. und Hamburg 1957 S. 20012/82. Moore H.: Schriften und Skulpturen Frankfurt a. M. und Hamburg 1959. S 20012/250. Nietzsche F.: Vorspiel einer Philosophit der Zukunft. Frankfurt a. M. Hamburg 1959. S. 20012/280. Plutarhos. Frankfurt a. M. und Hamburg 1957. S. 20012/165. Wieser W.: Organismen, Strukturen Maschinen. Frankfurt a. M. und Haoi bürg 1959. S. 20012/250. Zweig S.: Drei Meister. Balzac. Dickens Dostojewski. Frankfurt a. M. unii Hamburg 1958. S. 20012/192. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 8. do 18. ure, ob sobotah pa samo od 8. do 1?. are. ČAKANJE Čakali smo v dolgi, dolgi vrsti, čakali vsako jutro pred zoro, čakali na košček tistega sonca, ki se mu pravi sreča. Pa, preden smo prišli na vrsto, e sonce zmeraj, zmeraj zašlo. Samo bledikast pramen se je kdaj pa kdaj ujel v naših željnih očeh. Гoliko, da še naprej, •sako jutro pred zoro čakamo v dolgi vrsti, vsak na svoj košček sonca... Silva Radčenko CELJSKI TEDNIK STEV. 50 — 16. decembra 196C ZA MALE BRALCE Skok skozi okno Bil je mračen zimski večer pred sedmimi leti. Teta me je zgodaj položila v posteljo in takaj sem zaspala. Nato je odšla po oprav- kih in me pustila samo ... Toda zvečer sem se še enkrat prebudila. Ker nisem v sobi ni- kogar videla, me jo postalo zelo strah, Kot bi trenil, sem odprla okno in skozenj skočila na pole- denelo cesto. Kar bosa in v spal- ni srajčki sem tekla mimo dveh sosednjih hiš k tretji, kjer je §e gorela luč. Potrkala sem na vrata. Gospodinja, ki mi je od- prla, najprej od presenečenja sploh ni mogla do besede. Ogrela mi je premrzle noge, me zavila v odejo in me »štuparamo« odne- sla domov. Teta se je takrat vra- čala od soseda, kjer me je iskala. S sosedo sta me spravili v poste- ' Ijo, mi dali toplega lipovega čaja in se še dolgo v noč pogovarjali, medtem ko sem jaz že sladko spala v topli postelji. Ko sem se zjutraj prebudila, mi je mamica povedala o usodi deklice, ki je bosa v snegu pobegnila od doma. Prehladila se je, zbolela in ohro- mela. Ta zigodba se mi je tako glo- boko vtisinila v srce, da nisem nikoli več skakala skozi okno. Od takrat me ni več strah samo- te na toplem in suhem, zelo, zelo pa se bojim bolezni. Anica Ocvirk, Vrhe 21, Teharje pri Celju Neusmiljen Lahno se pozibavajo osamljeni li- stiči na veji. V valovanju čakajo lo- čifve od drevesa. Cas je neusmiljen. Za drevesom stoji žena zavita v odejo. Obotavlja se kot mafci, ki se odpravlja od doma. Težko ji je za- pustiti kraj, kjer je prebila tri me- sece. Toda čas je neusmiljen. Z ode- jo si obriše rosno lice in pomaha z rokami podobnimi lističem na veji. Težko ji je. Se enkrat se ozre na na- sprotni hrib. Na njem že kraljuje druga žena. Z omahljivimi koraki odide. Veter zapiha, kakor bi ji ho- tel povedati: »Ca.-= je neusmiljen«. Kramer Franc, Medlog. Celje V^e/car/e prav Tonček se pritoži mamici: »Vse kar je prav! Petrov kos pogače je vedno večji od mojega! Vsega dobi več kot jaz.« Mamica Iiitro pogleda in ko vidi, da ni tako, sinka tako-le zavrne: j>Vsega? Res čudno. Kako pa je bilo včeraj, ko vama je očka navil uše- sa, ker sta mi vse popoldne naga- jala? Takrat se nisi nič pritoževal zaradi manjšega deleža.« Anica Ocvirk, Vrhe 21. Varčevala bom Obiskala nas je teta, mamina se- stra. Ob slovesu je vse otroke ob- darila in jaz sem dobila lep, čisto nov tisočdinarski bankovec. Zame je to že kar precej lepo bogastvo. Drugo jutro sem nov bankovec odnesla v šolo, da bi ga pokazala prijateljicam, le med potjo sem se pred sošolko hotela pohvaliti. Sli sva preko lesene brvi in potegnila sem bankovec iz žepa. Pomahala sem z njim pred sošolkinim obra- zom in ji prav ponosno razložila, da je moj. Toda joj! Ko sem tako bahavo mahala z njim okrog sebe, se mi je nenadoma izmuznil iz rok in veter ga je igrivo izročil valovom potoka. Ostala sem praznih rok in s solzami v očeh sem zrla za njim. Potem sem se spomnila pesmice, ki pravi: »Detece dobi denar. Kaj bi z njim počelo? Spravit mamici ga da, pa bo mir imelo.« No, po toči je prepozno zvoniti. Pa sem vseeno sklenila, da bom prihodnjič tudi jaz dala mamici de- nar. Štefka Tekner, Naše nove dolžnosti Devetindvajsetega novembra smo postali člani mladinske organizaci- je. Prestopili smo prag, ki loči pio- nirje od mladincev. Zdaj nas čakajo nove naloge in nove dolžnosti. Naj- prej bomo ustanovili šolsko skup- nost, ki bodo vanjo včlanjeni vsi razredi, mislim sedmi in osmi, ker smo najstarejši na šoli. Nič več ne bomo samo skrbeli za snago po hodnikih in razredih, zdaj se bomo morali baviti z najrazličnejšimi problemi. Upamo, da se bo z usta- novitvijo šolske skupnosti tudi di- sciplina na našem zavodu močno iz- boljšala. Organiziralibomo še razne prireditve, izlete in podobno, prav ponosni pa smo na naša predava- nja, ki jih imamo tudi v nižjih raz- redih. Ko bo naše delo še bolj zaživelo, vam bom še pisala. ■ Irena Sumeč, Bukovžlak 16, " Teharje pri Celju. Mlada predavateljica Predstavljamo vam Darjo Jaz- bec. Zakaj ravno njo? Darja je nedvomno ena naj- mlajših predavateljic v Celju. Prvo njeno predavanje je bilo o posebnem tečaju za poučevanje esperanta. Darja se je tega te- čaja, ki je bil v Bohinju, udele- žila in potçm pripravila lepo pre- davanje za esperantiste in sošol- ce na drugi osnovni šoli. Zdaj pri- pravlja še večer narodnih pesmi, popevk, v svoji mladi glavici pa ima še veliko, veliko zamisli. Upa, da bo našla dovolj časa, ct!^ jih bo uresničila. >¿ Naš vrabec Doma imamo pravega vrabčka. Priletel je nekega dne, ko smo. krmili kokoši in od takrat ni- koli ne zamudi njihovega »kosi- la«. Koruza se razleti po tleh, kokoši se zberejo okrog nje in vrabček je že sredi njih. Sprva ga je večkrat kakšna kokoška kljunila, zdaj pa so se ga že na- vadile. Naš vrabec pa je tudi zelo na- vihan. Kokoške včasih tako pre- plaši, da se razbežijo in p>otem sam pozoblje večino koruze. Pri- leti od nekod izpod oblakov in se kot jastreb vrže med kokoši. Mi mu nič nočemo, ima pa ve- likega sovražnika, ki ga že dalj časa opazuje. To je naš muc in vse kaže, da bo med njima prišlo do velikega obračuna. Marjan Žohar, Latkova vas 28 Na obisku pri gasilcih Skoraj po vseh trgih, mestih in vaseh imajo prostovoljna gasilska društva. Ta društva pa ne skrbijo ,samo za varnost naših domov, tem- Uveč nas tudi opozarjajo, kako naj se varujemo požara. Gasilsko društvo Velenje nas je povabilo, da smo si ogledali dom in naprave za gašenje in reševanje. Videli smo čelade, delovne obleke, maske, reševalne pasove, motorno brizgalko itd. Potem smo si ogle- dali še sejno sobo, kjer visijo pri- znanja in pohvale, ki so jih prosto- voljci dobili za svoje človekoljubno delo. Ves njihov trud nas je tako prevzel, da smo sklenili, da bomo tudi mi po vseh svojih skromnih mo- čeh pomagali, da bo v našem lepem mestu čim manj požarov. Ce pa bo- do gasilci kdaj rabili našo pomoč, bomo tudi mi — pionirji radi poma- gali. Bernardka Cas, ' osnovna šola Velenje Dobri prijatelji v nedeljo je bila v Narodnem domu konferenca mladine celj- ske občine, ki so jo pozdravili tudi pionirji odreda »Toneta Tomšiča« iz prve osnovne šole v Celju. Drobni, toda odločni so stopili pred delovno predsedstvo in močan g'las njihove predstav- nice je zadonel po veliki dvora- ni. Povedali so, da želijo, da bi jim mladinci tudi odslej poma- gali pri njihovem delu, zaželeli konferenci obilo uspehov in pred- sedstvu izročili lep šopek rdečih nageljnov. . : ■ ■ . MED PTIČKI Tale nadvse zgovorni posnetek je napravil naš sodelavec na razstavi koristnih ptic, ki je bila te dni v Ce- lju. Vse dni je bil razstavni prostor poln mladih in starih obiskovalcev — ljubiteljev in gojiteljev naših drobnih pevcev. Koliko skrbi in lju- bezni je treba, da zraste takle pti- ček! In koliko veselja prinese s svo- jim žvrgolenjem v hišo ter poplača ves poprejšnji trud in skrb! Vidimo, da sta ta dva prijatelja na sliki — gojitelj in ptiček — nad- vse zanimiva. Okrog njiju stojijo ljudje vseh starosti in z neprikritim veseljem opazujejo ptička, ki je na »gospodarjevo« kretnjo legal na hr- bet in zabrcal z nožicami. »Bomo tuidi mi kdaj svoje ptičke kaj podcrt)- nega navadili,« se verjetno vprašu- jejo gledalci. Morda res! SVETOVNI DAN C&BEL Leto se nagiba h koncu, narava počiva in počivajo tudi čebele v zimski gruči. Takrat slavimo sve- tovni dan čebel, letos 18. decembra. Dobro bi bilo, da se ljudje sezna- nijo z deloma že znano gospodar- sko vrednostjo, ki nam jo daje če- bela in čebelarstvo. Čebelarstvo pri- speva k naši kmetijski proizvodnji vsako leto okoli 400 ton medu in ne- kaj ton voska. To je prva in nepo- sredna korist čebelarstva, ki pa še zdavnaj ni največja. Čebele z opra- ševanjem raznih kulturnih rastlin napravijo kmetijstvu mnogo večjo korist kakor z medom in. voskom. Pri medsebojnem opraševanju rast- lin so potrebni prenašalci peloda. Glavni prenašalci cvetnega prahu so žuželke. Za večino žužkocvetnlh kmetijskih rastlin je čebela najpri- mernejši opraševalec, ker ima neka- tere odlike, ki jih drugi insekti ni- majo. Pri večini drug h žuželk pre- zimijo le posamez.ie samice in te morajo same skrbeti za zarod. Njih razvoj je počasen in številčno skoraj ne pride v poštev pri oprašitvi kme- tijskih rastlin — sadnega drevja, raznih vrst detelj, oljnih rastlin, ja- godičevja itd. Čebelje družine pa preživijo zimo v življenjski združbi po 15.000 do 25.000 in ta koristna armada se do časa, ko cveto kmetij- ske rastline, razmnoži še najmanj za enkrat toliko. Posebnost čebel je tudi, da se razdelijo v skupine na- biralk, ki obiskujejo istovrstne cve- tove. Tako ista čebela ne leti z ja- blane na hruško, ampak obiskuje le vedno istovrstne cvete. Jablane, hru- ške, češnje in nekatere vrste sliv so skoraj samoplodne, da se cvet s pelodom iste sorte ne more oprašiti. Tu je nujna medsebojna oprašitev z dobrim pelodom druge primerne sorte in ravno tako oprašitev posre- dujejo čebele. Dr. Zander, ki je delal te poskuse trdi, da oprašijo čebele do 80% sadnega drevja. Ta odsto- tek se pa vedno viša, ker je drugih žuželk (čmrljev in dr.) zaradi raz- nih agrotehničnih uikrepov vedno manj. Za zatiranje sadnih škodljiv- cev se uporabljajo razna strupena kemična sredstva. Pred takimi in- sekticidi marsikdaj tudi čebele niso varne. Vsako leto se slišijo pritož- be, ki so povsem opravičene. Čebe- larji smo mnenja, da bi se z neko- liko truda dalo pripraviti sredstva za zatiranje škodljivcev, ki bi za čebele ne bil strupen in škodljiv. Zimsko škropljenje se večkrat iz- vrši prepozno, ko je že precej cve- tov na drevju, oziroma v travi pod drevjem. Pripreti čebele ob škrop- ljenju ne zboljša nič na stvari, kajti večkrat se škropi z dotikalnimi stru- pi, ki smrtno učinkujejo po več ted- nov. Ce smo prepričani, da je čebela kot opraševalka vedno bolj pomemb- na in celo nenadomestljiva in da nudi sadjarjem neprecenljivo korist, potem ji bodimo vsaj malce hvalež- ni in se v bodoče potrudimo, da jo ne bomo lahkomiselno zastrupljali. Obiskala me je ptUa Bil je mrzel zimski dan, dn ie snef škripal pod nogami. Ljudje so hiteli p» vaški cesti in drhteli pod debelimi pla- šči. Sneg je še vedno naletaval. Gledala sem skozi okno. Vso me je prevzela prelest zimske pokrajine. Gor* nji del okna je bil odprt in nenadoma^ je skozenj priletel ptiček. Natrosila sem mn drobtinic, pa se jih ni dotaknil. Od- letel je k oknu in se zaletaval v šipe. Ni našel poti v svobodo. Vzela sem ga v dlani, odprla okno in ga spustila T prostost. Nekajkrat je še zaokrožil pred oknom, potem pa ga je bližnji gozd sprejel v varno zavetje. Toda zasmilil se mi je, ubožec. Pomislila sem na vse tiste ptičke, ki morajo v mrazu prezi- movati na prostem. Na okno sem natro- sila drobtinic in odslej ni nikoli prazno. Cvetka Kroflič Prožinska vas 9 Mati ali oče Ko je dopolnila deset let, je bila Simona prikupna, bistra deklica, ki je imela izmed otrok, kater.h starši so bili razvezani, še zelo srečno mladost. Njena mamica in očka sta se po razvezi oba drug č poročila în Simona je bi'a na očkovem no- vem domu prav tako dobrodošla, kot na svojem lastnem, pri mamici. Vsi so skrbeli zanjo, deklica ni bila raz- vajena, ljubezni in prizadevanj pa ni zlorabljala. Zelo rad'a je imela tudi svojo polsestrico Barbaro in marsikako popoldne je obiskala dru- gi dom svojega očka in se z malo igrala. Na deseti rojstni d^n je mamica povedala Simoni, da se bo morala odločiti, kje bo odslej njeno bivali- šče. Ostati pri materi, ki je razume- vajoča, skrbna in stroga ter pjl oči- mu, kjer pogreša prisrčnosti, čeprav .le ljubezni, ali oditi na očkov dru- gi dom, kjer bo neomejena vlada- rica, saj je kazno, da je Simona očkova slabost in si lahko vse pri- vošči, pa tudi očkova druga žena je že zaradi ljubega miru ne bo pre- trdo prijela. Zaradi nihanja med domom pri svoji materi in med očkovim do- mom je bila odločitev Simoni težka. Premalo povezanosti je čutila, da bi se brez odlašanja odločila za dom svoje matere, kamor spada že za- radi tega, ker je v najtežjem času. ko je bila še punčka petih let ostala z mamico sam? in je ta čas mamica sama pretolkla. — Vedela je, da jo ima očka neizmerno rad in da bo v . tem domu neomejena gospodarica, pa čeprav na račun očkove druge žene in male Barbke. Tedaj pa še ni vedela, da bo njena odločitev, da gre k očku, uničila ta drugi zakon, kjer odtlej ni bilo več mesta za malo Barbko in njeno mamico. Si- monina vzgoja je b.la namreč pre- puščena mačehi, ki si ni ničesar upala, da ne bi s tem izzvala to- žarjenja, besedovanja in prepirov. Simona je ostala z očkom in z leti vse bolj spoznavala svojo veliko zmoto Kakor ona do svojega dese- tega leta, tako je tudi očka nihal med ljubezn jn do prve in druge že- ne, med prvim in drugim domom. Zaradi tega se je bodisi Simone, bo- disi njene matere spomnil ob vsaki priliki in se sčasoma vedno bolj od- tujeval svoji drugi ženi in mali Barbki. 2e po dveh letih sta ga tudi ti dve zapustili. Simona pa je od- raščala samostojno in zagrenjeno. Očka še vedno ni bil dovolj uravno- vešen, da bi se sedaj posveti! vzgoji svoje hčerke, amoaik je še hlasta! za družbo in zabavo, kakor že tista leta, ko je z nepremišljenostjo uničil dva svoja zakona. Ko je Simona opravila malo maturo, pa je tudi njej začelo presedati to življenje in odšla je na neko srednjo šolo v Ljubljano. Mož, ki je vsako veliko življenj- sko odločitev uravnal po trenutnem razpoloženju in dobri volji, je ostal sam. Tudi v tem času se še ni zave- del, da je uničil življenji dveh žena, svoje sedaj polodrasle hčerke in, da je zapravil tudi svoje življenje in ugled s tavanjem med svojim prvim in drugim domom. ^ , , Cvetje ob novem letu pa ne iz cvctliiarne Zadnji čas je, da si pri znancih, ki imajo vrtičke ali pa kje na spre- hodu naberemo nekaj vej španskega bezga, divjega kostanja, jablane ali češnje, japonske kutine, fortizije ali mačlc in postavimo te v vaze v topli sobi. Vodo večkrat menjamo. Ob Novem letu bo naš dom v cvetju, najlepšem cvetju zato. ker je to naj- bolj zgodnje cvetje in ker 'smo ga že pred časom iztrgali zimi. Najprimernejše za te cvetoče veje so visoke vaze. Za ravne veje brez izrastkov so najprimernejši vrči, za veje bezga, predvsem pa za vse ne- simetrično in zveriženo raščene veje pa so kakor nalašč ustvarjene nesi- metrične, ozke in visoke moderne vaze. Seveda pa zavisi mnogo tudi od aranžerja, njegovega okusa in njegove ljubezni do cvetlic. OBLOGE ZA TLA 2e pred časom smo vam obljubili, da bomo priobčili nekaj nasvetov o izbiranju, polaganju in čiščenju ob- log za tla. Talne obloge so se v zad- njih letih zelo uveljavile tudi pri nas, čeprav so drage. Vendar pa se je kmalu izkazalo, da zlasti močnej- še talne obloge povrnejo vloženi de- nar, saj nam olajšajo delo v stano- vanju, prihranijo čas in denar ter olepšajo naš dom. Najcenejša je stragula, trda obloga za tla, ki je primerna za pro- store, kjer se malo zadržujemo in SÓ tla ravna. Stragule ne smemo po- ložiti v prostoru, kjer so tla mokra, ker je narejena s papirjem ali z juto in se razmoči. Mehka obloga domače izdelave je polivinil, ki se dobro prileze tlom, dobro prenaša vlago in ne po- stane mehurjast, če ga prav položi- mo. Debelina polivinilaste obloge je 2 mm in je torej primerna za vse, tudi bolj obremenjene stanovanjske prostore. Debelejši p o d o 1 i t je glaziran, polagamo pa ga v javnih zgradbah in lokalih. Podolit pripo- ročajo strokovnjaki tudi za oblogo kmečkih vež in hodnikov ter v hle- vih, kjer tla močno trpijo. L i n o 1 e j dobimo pri nas le uvo- žen. Je bolj lomljiv kakor polivinil in ga mora položiti strokovnjak. Najboljša talna obloga je guma. Tla morajo biti popolnoma gladka, kakor če polagamo polivinil, ker se guma tlom popolnoma prilagodi in se na vzboklini sčasoma predre. Gu- ma je topla obloga in jo zelo lahko čistimo. Oblog nikakor ne smemo čistiti s parketnimi loščili, amoak z emul- zijami, ki so namenjene čiščenju talnih oblog. Parketna loščila zara- di topil, ki jih vsebujejo, oblogam škodujejo. Tehnika doma v Prejšnji teden je bila v mali dvo- rani Uniona v Celju enodnevna po- tujoča zagrebška razstava »Tehnika u kući«. Na razstavi so demonstra- torji obiskovalce seznanjali v glav- nem z ravnanjem z aparati v gospo- dinjstvu, saj med samimi električ- nimi pripomočki nismo videli niče- sar novega. Vsekakor pa je tudi ti- sta gospodinja, ki že ima dalj časa v svojem domu električni štedilnik, pekač, radijski sprejemnik ali tele- vizor, spoznala še kakšen nov prin- cip, da ji bo aparat dalj časa in bolje služil. Na razstavi je Tovarna emajli- rane posode pokazala svojo novo emajlirano posodo »Pastel«, o ka- teri smo že pisali. Takšno demonstrativno razstavo bi lahko večkrat priredili, saj je v pomoč sodobni gospodinji. Med pri- pomočki, kakor sem že povedala, res nismo videli ničesar novega, pa tu- di strokovnjakov je pri nas dovolj. GOSPODINJSKI KOLEDAR 1961 Petič bo letos izšel Gospodinjski ko-l ledar z dodatno brošuro Gospodinjsko knjigovodstvo. Prispevki v letošnjem ko- ledarju bodo skušali predvsm ustreči vsem željam, ki so jih v lanski anketi izrekle bralke, in tako bo snov kaj pe- stra n zanimiva. Opozorim naj le še, na jed.lnik za vse leto, kjer so jedi pri- merne letnemu času po zahtevah orga- nizma, kakor tndi po izbiri na tržišču. Moine kravate 1961 V modnih dodatkih se moška mo- da često ravna po vzoru ženske in tako so malone na višku letošnje modne sezone prišle na tržišče tudi pri nas temne kravate neizrazitih vzorcev, ki so se uveljavili za sve- čanejše ženske obleke. Te kravate so v glavnem uvožene, zelo lepe, primerne zlasti enobarvnim temnim oblekam, vsekakor pa beli srajci. Cena posamezni kravati je 1530 di- narjev in zaradi tega bodo bržkone ■ segale po njih predvsem žene pred novoletno jelko. No, kravate po taki ceni pa tudi ne bodo več stereotipnem in poceni darilo, pa tudi ne bodo pokazale, da darovalka nima domiš- Celjski trg Slabo vreme je zapustilo svoje posle- dice tudi na celjskem trgu. Ponudba po- vrtnin in drugih prehranbenih artikloT je bila v preteklem tednu izredno slaba, hkrati pa je padlo tudi povpraševanje. Opazili smo mučno zvišanje cen, jajca pa so Se vedno po 28 do 50 dinarjev. Ker se nuni obeta sneg. nam ne pre- ostane nič drugega, kot da upamo, da se bu v naslednjih dneh stanje na trgu po- pravilo ne glede na slabo vreme. PRED NOVOLETNO JELKO . Pri občinskem odboru SZDL v Slov. Konjicah so pred kratkim ustanovili poseben odbor za pripra- vo novoletne jelke. Ta bo sodeloval z gospodarskimi organ zacijami pri zbiranju sredstev, prav taku pa tudi s šolskimi vodstvi in politxnimi organizacijami, da bi bile vse pro- slave in obdar.tve čim bolje izvede ne. V. L CELJSKI TEDNIK STEV. 50 — 16. decembra I960 Bo OLIMP še tekmoval v spomladanskem delu SCL? S tem, da si je Olimp pridobil * pravico tekmovanja v slovenski con- ski ligi (SCL), je dobilo Celje po 13. letih zopet dva predstavnika v družbi najboljših slovenskih nogo- metnih enajstoric. Njihove želje so bile skromne; hoteli so samo ostati!^ v ligi. Start je bolj uspel, kot smol pričakovali, saj se je marsikatero\ moštvo pripeljalo na tekmo z njimi' s precej negotovimi občutki. Četudi^ je Olimp proti koncu jesenskega dela prvenstva malo popustil in če- prav je marsikateremu remiju ali porazu botrovala smola, smo lahko' z njegovim startom povsem zado- voljni. Dokazal je, da je dorasel na-' sprotnik tudi najboljšim enajstori-' ram, manjka mu samo malo tehnič- nega znanja in rutine. Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti odlič- nega plasmana mladinskega mo- štva, saj se je med najboljšimi slo- venskimi mladinskimi moštvi uvr- stilo na tretje mesto. In prav sedaj, ko bi se moral novi predstavnik Celja pričeti intenzivno pripravljati na novo sezono, smo zvedeli, da je klub v težkih finanč- nih težavah. Funkcionarji Olimpa so nam celo povedali, da je vprašanje, če bodo sploh spomladi startali, ker so zašli v skorajda nepremostljivo finančno krizo. Olimp vzdržuje danes 6 različnih športnih sekcij, ki so do letos tek- movale samo v okrajnem merilu in je za to tistih nekaj denarnih sred- stev zadostovalo. V jeseni se je pa situacija občutno spremenila. Dve nogometni enajstorici (mladina in liga moštvo) sta se uvrstili v SCL, v republiškem merilu pa bodo tek- movali ti'di judosti, boksarji in kegljači. Za ta tekmovanja so pa potrebna znatno večja denarna sred- stva, ki jih pa nima društvo kje do- biti. Povsem nerazumljivo je, da pod- jetja, katerih člani aktivno delujejo v tem športnem društvu, nimajo ra- zumevanja za Olimpove težave. Ne- katera podjetja so sicer prispevala v društveno blagajno nekaj denarja, toda ti. zneski so malenkostni v pri- merjavi s potrebami društva. Nera- zumljivo je tudi, da skoraj vsa pod- jetja, ki niso lakirana v Gaberju, Olimpove prošnje kategorično od- bijajo, sai je s tem ko je Olimp pri- šel v SCL, postal predstavnik Celja ' in njegovi problemi in uspehi so celjski problemi in uspehi. Verjetno Olimp spomladi ne bo več tekmoval. Takrat si bo lahko marsikdo očital, da je z nerazume- vanjem povzročil propad solidnega, borbenega predstavnika Celja v SCL in s tem prikrajšal nekaj tisoč delovnih ljudi za njihov športni užitek. In to danes, ko si toliko pri- zadevamo, da bi delavcem pri- bližali šport in jim omogočili šport- no udejstvovanje. Nas je mar zapustila vsa razsod-к nost? s. : NE POZABITE! Po sklepu sekretariata Okrajne športne zveze mo- rajo imeti športna društva in klubi redne letne občne zbore še ta mesec, najpozne- je pa v začetku januarja prihodnjega leta. Ne pozabi- te, da morate na teh zborih izvoliti po dva delegata za ustanovno skupščino enotne okrajne zveze za telesno vzgojo. . Prvi zbori partizanskih društev ,KRAJEVNI ČINITELJI SO PREMALO SEZNANJENI Z DELOM DRUŠTEV Pred kratkim so se začeli prvi redni letni občni zbori društev za telesno vzgojo Partizan. Po zbo- ru v Šentjurju, so tudi v Laškem pregledali lanskoletno delo in opozorili na težave, ki jih ni malo. TVD Partizan v Šentjurju ima veliko težav zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Navzlic temu so bili delavni in pripravili več tekmovanj oziroma sodelovali na drugih nastopih in proslavah. Problem društva je telovadnica, zlasti pa še pomanikanie orodja. Telovadno orodje uporablja tudi šola, ki pa zanj vsa leta ni ni- česar prisnevala. niti nima sred- stev za nabavo najnujnejših rek- vizitov. Društvo v šentiurjn je eHiua partî/nnska orçanizaciîa v celot- ni občini, pa še za to društvo se odiTovorni с'Л'+р1и premalo za- n»T>iaio. Ne trlede na to imaîo v obč>ni vse po^oie. da bi ustp"o- vili dru=*v4 Par+î/an So na Pla- nini, v Dobju, Dramljah itd. Kakor za Šentjur tako tudi za Laško velja, da se krajevni čini- telji premalo zanimajo za to de- javnost in da niti ne vedo, ali društva sploh delajo ter kako in s kakšnimi težavami se borijo. Partizan v Laškem ni imel v minulem razdobju nobenega sa- mostojnega nastopa, zato pa so njegovi člani sodelovali na šte- vilnih proslavah in drugih pri- reditvah. Bolj kot kdaikoli prej se tu po javi ia kategorična zahte- va po popravilu doma. Dom bo treba popraviti, sicer bo nastala še večia in neprecenljiva škoda. Na zboru v Laškem so tudi ob- ljubili, da se bodo zavzeli za ustanovitev društev v Rečici, Jurkloštru in Vrhu nad Laškim ter da bodo poživili delo društva v Sedražu. Že prva občna zbora partizan- skih društev na območju celjske- ga okraja sta pokazala, da se društveni delavci morajo vse pre- več boriti za zagotovitev mini- malnih materialnih sredstev za delo, da pa spričo tega šepa skrb za vzgojo mladega rodu, ki pa je prvenstvena naloga društev za telesno vzgojo. Zato bi morali ljudski odbori slej ko prej rešiti vprašanje finansirania teh orga- n'zaciî in omogočiti že tako red- kem in prizadevnim dmstven'm delavcem, da se v naj več ii možni meri posveti io samo vzgoji in notranjemu delu v organizacijah. KOLNIK - TFKi^^OVALEC IN TRENER Na letošnji največji atlet'^ki prireditvi pa «vet" — na r'Tnski Olimpìadi. Mirko Kóln'k ni imel sreče. Po dobrem začetku je spet moral zaradi poškodbe na nogi odstopiti od nadaljnjega tekmo- vanja. Čeprav je še vedno pod zdravniškim nadzorstvom, je ven- darle začel s treningom. Pa ne samo to, svoje znanje posreduje tudi drugim in tako vodi z ne- katerimi ostalimi inštruktorji in trenerji zimsko vadbo celjskih atletov in a^tletinj. Namizni tenis NAD STO TEKMOVALCEV NA OKRAJNEM PRVENSTVU Okrajno prvenstvo partizanskih društev v nam znem tenisu je b'ia ed'na športna prireditev minule ne- delje v Celju. V telovadnici prve osnovne šo'e se je zbralo nad sto tekmovalcev iz dvanajstih društev Najbolj številčno so se tekmovanja ude'ežili pripadnki podeželskih društev, kar kaže, da je pri njih na- mizni tenis zelo priljubljena igra. V moštvenem tekmovanju so naj- boljša mesta odnesli igralci Parti- zana iz Celja-mesta in igralke iz Smartnega. Celjani so pri m.oških premagali, vse nasprotnike, v polfi- nalu zelo borbeno ekipo iz Petrove s 5:0, v finalu pa Laško s 5:1. Zma- govalno ekipo so sestavljali Rehar, Roje in Vrtačnik. V ženski konkurenci je ekipa iz Smartnega ob P?ki v postavi Rakun in Berger premočno osvojila najviš- ji naslov. V finalu so premagale Gaberje z 2:0. Celje-mesto je zasd- lo tretje mesto. . . - ■. i. V igri posameznx jeRpkunova v finalu premagala Bergerjevo z 2:0 Tretja je b'ia Pe'iconova, četrta pa Rojčeva (obe Partizan Cel'e-mesto) Pri mladincih so najboljša mesta zasedli igra'c' iz Pe'rovč in Smart- nega ob Paki. V finalu pa je zma- gal Mikeln (Petrovce), ki je pre- magal Podgorška (Šmartno) z 2:0. Tretji je bil Burger (Šmartno), če- trti pa Dolžan (Petrovce). V moški konkurenci posamezni- kov je nastopilo'48 tekmovalcev. |e takoj na zače'ku se je v:de'o, darse bo borba za okrajnega prvaka raz- vila med igrale' iz Celja mesta, pa tudi predstavn'koma iz Griž. V fi- nalu je bolj ofenzivni Rehar odpra- vil Rojea (oba Partizan Celje-me- sto) 20, Urisek je bil tretji, Hostič (oba Griže) pa četrti. Tekmiovanje je v celoti uspelo, kar gre zasluga tudi vodji tekmo- vanja tov. P. Božiču, pa čeprav bi mu lahko zamerili razporeditev ekip v ženski konkurenci, kjer sta igral- ki iz Gaberij brez borbe pr''šl'i v fi- nale, pa čeprav so nastopale štiri ekipe. V ŽALCU — SILVESTROV TEK Društvo za telesno vzgojo Par- tizan v Žalcu bo tudi letos pri- pravilo tradicionalni Silvestrov' tek. Letos bo sedmič po vrsti. Pravico udeležbe imajo člani vseh partizanskih in atletskih društev. Prireditelj pa bo pose- bej ocenjeval člane atletskih in posebej pripadnike partizanskih iolektivov. Vsi udeleženci bodo tekmovali v treh skupinah. Tako se bodo mlajši mladinci (do 18. leta starosti) pomerili na 1 km dolgi progi, starejši mladinci (do 20. leta starosti )na 1.500 m dolgi progi in člani na 3.000 metrov. Po trije najboljši iz vsake sku- pine bodo prejeli lepa praktična darila, vsi udeležnci tekmovanja pa bodo pogoščeni. Zbirališče bo od 14. ure naprej v žalski šoli, kjer bodo tudi garderobe. Tek- movanje pa bo zadnji dan letoš- njega lleta z začetkom ob treh popoldne. Start in cilj bosta na trgu pred kioskom. Prireditelj bo sprejemal prijave do 28. decem- bra. Vabimo, da se tega tekmova- nja, ki je hkrati prirejeno v po- častitev krajevnega praznika, udeležite v čim večjem številu. ŠOLA ZA NAMIZNI TENIS Društvo za telesno vzgojo Par- tizan Celje-mesto bo te dni začelo s pionirsko šolo za namizni tenis. Vodil jo bo tov. Ivo Rehar. Red- ni treningi Oistalih ljubiteljev te športne panoge pa bodo vsak to- rek in četrtek v telovadnici Par- tizana Celje-mesto. ' , >vi , V ŠTOR AH ENOTNA L ORGANIZACIJA ' športniki Kovinarja in člani Partizana v Štorah so sklenili, da se bodo zaradi lažjega dela, pa tudi skupnega izkoriščanja na- prav, združili in ustanovili enot- no organizacijo. Občni zbor bo v nedeljo. ., , AKADEMIJA V KONJICAH Za konec tega tedna pripravlja konjiški Partizan veliko akade- mijo, na kateri bodo razen do- mačih članov, članic in mladine nastopili tudi nekateri telovadci it Zagorja, Ljubljane in drugih krajev. Zaradi neprestanega deževja in drugih padavin so v zadnjem času moč- no narasle reke. Takšna je bila Savinja v Mozirju konec preteklega tedna. Voda je divje padala čez jez in se penila v mogočnih valovih DVA, ki skrbita za blagajno Občni zbor krajevne organizacije SZDL v Dramljah je že bil končan. Ljudje so si ogledovali še novo po- možno zdravstveno postajo, drugi pa se zbirali v skupinah in govorili o domačih problemih in nalogah. V takem pomenku sem našel tudi dva, ki skrbita za blagajno krajevne or- ganizacije SZDL. Tovariš Viktor Leber (na desni) že nekaj let uspeš- no opravlja naloge blagajnika. Za to delo je dobil na zboru javno pri- znanje. Letos pa je dobil še »pomoč- nika« v pismonoši Stanku Jagru (na levi). Medtem, ko je doslej čla- narino pobiral kar tovariš Leber, pa bo to nalogo odslej opravljal tova- riš lager. Njemu to ne bo težko, saj 'skoraj vsak dan, sicer pa gotovo enkrat na teden obišče vse družine, ko jim prinaša pošto in časnike. Za- nimiva je ugotovitev, da je v Dram- ljah kar blizu sto naročnikov na- šima lista. Člani SZDL so bili ve- seli odločitve, da bo članarino pobi- ral njihov pismonoša, saj ga že vrsto let poznajo kot poštenega člo- veka. Kajbozgriškimniostoiri? To vprašanje se na tem koncu Savinjske doline /adnje čase spet pogosto sliši. Znano je. da so se zn gradnjo mostu čez Savinjo za- čele priprave že pred leti. Prebi- valci so zbirali les in denarne pri- spevke; izrečenih je bilo veliko obljub, storjenega pa malo, ali nič. Nazadnje je vse obtičalo. Ves promet se še vedno odvija po mostu, I reko katerega je spe- ljana železniška рг( ga za odvoz premoga iz rudnika Zabukovce. Vsakdo bi lahko potrdil, da so to zelo tvegane stvari, saj med dru- gim predstavlja resno nevarnost že hiter zavoj s ceste na most. Do najhujšega na srečo še ni prišlo. Vendar zaradi tega problem ni re- šen! Pogosto se slišijo tudi pri- pombe, da bi bilo težko najti slab- šo cesto, kot je tista iz Žalca proti Zabukovci. In to res drži. Zato ni čudno, da sta odbor SZDL in krajevni odbor sklenila na zahtevo volivcev znova postaviti ti vprašanji pred merodajne čini- telje. Gotovo pa je, da bodo pri reševanju tega vprašanja pridno sodelovali tudi volivci sami. ■■ -r-m'..^ -ez USPEL SESTANEK UPOKOJEN- CEV NA POLZELI Podružnica društva uipokojen- cev na Rolzeli je imela v nedeljo izredni članski sestanek. Za tem pa so se člani zbrali na družab- nem večeru. K uspeli prireditvi je pomemben delež prispevala ' tudi uprava doma oskrbovancev, ki je odstopila upokojen ce m lep prostor (brezplačno). Lep spored pa je izpopolnil godalni orke- ster »Ivana Cankaria« iz Celia, ki je nastopil pod vodstvom prof. Dušana Sancina. V sporedu pa sta sodelovala tudi pevca Zlata Žoharjeva in Jože Kores. , y . ч REŠILNI AVTO Ze več let sem so se na Smar- skem nomenkovali, da bodo naba- Viili rešilni avto, k; je nujno pogre- ben za ŠToko območje šmarske ob- čine. Podjetja v Rog. Slatini, zdrav- stvo in občinski ljudski odbor so končno le zbrali sredstva in oni dan naibavili lep rešilni avtomobil, ki je zdaj pri reševalni postaji v Roga- ški Slatini. , , ■: LEP USPEH STRELSKE DRUŽINE »MlLOS ZIDANŠEK« Minulo soboto je imela strelska druži- na »Miloš Zidanšek« v Dramljah redni letni občni zbor. ki je nadvse lepo uspel. Po poročilih, živahni ter plodni razpravi, so ugotovili, da so dosegli v zelo krat- kem času lepe uspehe in rezultate na tekmovanjih. Tako so na tekmovanju т počastitev dneva republike v Celin za- sedli častno deveto mesto in so bili naj- boljši strelci iz šentjurske občine. Na zboru so za predsednika družine izvolili tovariša Ivana Debeljaka. A. C. STRELSKA DRUŽINA SPITALIC ODLIČNO DELA V nedeljo je imela strelska družina > Špitaliču redni občni zbor. Čeprav de- lovni pogoji družine niso najboljši, so se na skupščini zbrali prav vsi njeni člani. Družina ima zdaj 42 članov in 50 pionirjev. V minulem razdobju je ta družina pripravila okoli dVajset razlč- nih tekmovanj. Na zboru so sklenili, da se bodo vsi člani družine naročili na list »Strelec«, delo v družini so razdelili na štiri oddelke, nadalje so določil: inštruk- torja za delo s pionirji in končno so sklenili, da bodo prihodnje leto pripra- vili v počastitev 20-letnice vstaje čim več tekmovanj in zgradili strelišče za malokalibrsko puško. Strelska družina v Spitaliču je naj- aktivnejša družina v konjiški občini. To priznanje je izrekel tako zastopnik ob- činskega strelskega odbora, ko4 tudi član okrajnega, ki je hkrati izrnčil to- varišu Jožetu Višnarja, upravitelju šole, sicer pa tajniku družine bronasto me- daljo Strelske zveze Slovenije. Л 1. F. Kronika nesreč PAZITE NA OTROKE Sedemlefni Jože Pečnik iz Pernovéy» pri Žalcu je padel ped vprežni voz in si poškodoval noge. — Šestletna Ivanke Crešnar iz Pake pri Vitanju se je po- lila z vrelo vodo in se opekla po hrbtu. PRETEP y pretepu je bil ranjen Ivan Žnuko- vič iz Spodnjega Gabernika pri Pod- platu. — S kolom jih je dobil po glavi Ignac Kužner iz Smrečke gore pri Pri- stavi. Poškodba je resna. NESREČA PRI DELU Anton Mastnak iz Dobrove se je pri delu v Zlatarni s kislino poškodoval po glavi in vratu. — Jože Kugler iz Pire- šice si je pri delu v mizarski delavnici pri istroju porezal prste na roki. KOLESAR JE PODRL / Ano Cvenk iz Spodnje Hudinje. Dobila je poškodbe po nogi. NESREČNI PADCI Fani Borštner iz Slatine v Rožni do- lini je padla s kolesom. Zlomila si je ključnico, poškodovala roke in dobila notranje poškodbe. — Mirko Dobrajc je pri Novem Celju padel z motorjem. Pre- tresil si je možgane in obležal nezave- sten. — Alojz Kukina iz Dolge gore pri Ponikvi je padel in si poškodoval rebra. — Justina Juvančič iz Žalca je padla \a SI zlomila nogo. — Peter Horvatič iz Go- rice v Rožni dolini je padel. Ranii si je glavo in pretresel možgane. — Pri padcu z lestve si je poškodoval rebra Alojz. Dole iz Spodnjega Sečova pri Rogaški Slatini. — Milan Medvešek iz Šmiklavža pri Taboru je padel s kolesom. Poško- doval si je glavo in pretresel možgane. PRI ŽAGANJU DRV sta se poškodovala Franc Klepej iz Un:S pri Ponikvi iu Alojz Kunst iz Začreta. S SfKlRO šE JE ijsEKAL Jozt Pusovnik IZ Studenca prt Žalcu. ZASIKLPIIEV Franc Šimenc iz Mozirja se je zastrupil s tabletami. ¿druM se v bolnišnici. Gibanje prebivalstva v času od 3. do 10. decembra 1960 je bilo rojenih: 46 dečkov in 34 deklic. Poročili so se: Janez Novak, uslužbenec, in Jožefa Sket, uslužbenka, oba iz Vrh p. Storah. Anton Arčan, delavec z Dobrave in Kristina Kosec, delavka iz Škofje vasi. Anton Ri- bezi, mizar in Ana Gračner, zlatarka, oba iz Dobrove. Zlatko Lukaščik, meta- lurški tehnik, in Marta Sirk, uslužben- ka, oba iz Radeč. Umrli: Ana Vodovnik, gospodinja iz Matk, stara 57 let. Ana Sommerregger, upoko- jenka iz Celja, stara 79 let. Vincenc So- vič, vzdrževana oseba iz Tolstega vrha, star 48 let. Anton Rebov, upokojenec ix Polul, star 77 let. Jožef Stefanie, dela- vec iz Jerneja p. Ločak, star ii let. „Ob žici okupirane Ljubljane" Drugi del razpisa oartizanskega pohoda za leto 1961 -, ■ . / " Medtem, ko smo v prejšnji številki našega 1'sta v celoM pri- občili prvi del razpisa partizanskega pohoda »Ob žici окиртапе Ljubljane« za lete 1961 in smo v njem obravnavali tekmovalne ka- ' /^у tegorije in pogoje, smo danes zajeli nekaj bistvenih točk iz druge- ga dela. , ... , Vsi tekmovalci in tekmovalke, ki bodo nastopili v tekmovalnih kate- gorijah, bodo morali imeti potrdilo o zdravniškem pregledu, vpisano v prijavni obrazec. Zdravniško potr- dilo tekmovalca za mali maraton pa mora biti priloženo prijavi. Zdrav- niška potrdila za obe kategoriji tek- movalnega pohoda lahko izdajajo vse vojne, obratne in šolske ambu- lante ter ambulante okrajnih zavo- dov za socialno zavarovanje in zdravstvenih domov Zdravniška po- trdila za štafete in mali maraton lahko izdajajo sam.o športni zdrav- niki. Iz potrdila pa mora biti raz- vidno, da so tekmovalci oziroma tekmovalke sposobni preteči dva, tri, štiri oziroma pet kilometrov. Za registrirane atlete srednjih in dol- gih prog ter za smučarje-tekače zdravniško potrdilo ni potrebno. V zdravniškem potrdilu za mali ma- raton mora biti izrecno naglašeno, da je tekmovalec v taki fiz'čni for- mi, ki mu dovoljuje nas'op v m'i- lem maratonu. Vsak tekmovalec ma- lega maratona bo pred tekom po- novno zdravniško pregledan. Zato bo organizator prepovedal nas'op teikmovalcu, če bo to priporočil ozi- roma odredil zdravnik pred samim tekmovanjem ^ д PROGE Tekmovalna komisija bo objavila načrt in op's prog za posamezne kategorije najpozneje do 28. febru- arja 1961. leta. Proga za vse kate- gorije, razen za mali marafon, po- teka po kolovoznih, poljskih poteh, cestah in mestnih ulicah. Proga za mali maraton poteka po makadam- skih, asfaltiranih in betonskih ce- stah. Proga za moške ekpe v tek- movalnem pohodu ima 137 metrov višinske razlike. Proga za množ č- ni partizanski marš za mošike, žen- ske in mešane ekipe na 15 km, za množični partizansk' marš za mo- ške, ženske in mešane ekipe sred- njih in vajenskih šol na 15 km, pro- ga za vse tri štafete in proga za tekmovalni pohod za ženske ekpe na 15 km ima 34 metrov všinske razlike. 0'be kategoriji množičnega partizanskega marša za moške, žen- ske in mešane ekipe pionirskih od- redov in mladinskih aktivov ter mali maraton, so brez višinske raz- like. 'Pri objavi rezultatov za kategori- je manifestativnega značaja bodo upoštevane samo tiste ekipe, ki bo- do premagale progo: ekipe množičnega partizanskega marša za moške, ženske in mešane ekipe v manj kot v treh urah; ekipe množičnega partzanskega marša za moške, ženske in mešane ekipe srednj h in vajensk h šol v manj kot v dveh urah in pol; ekipe množičnega partizanskega marša za moške, ženske in mešane ekipe pionirskih odredov, sestavlje- ne iz dijakov oziroma dijakinj 4. in 5. razreda osnovnih šol v manj kot tridesetih minutah; ekipe množčnega partizanskega marša za moške, ženske in mešane ekipe pionirskih odredov in mladin- skih aktivov, sestavljenih iz dija- kov oziroma dijakinj 6., 7. in 8. raz- reda osnovnih šol v manj kot tri- desetih minutah. Vrstni red v kategorijah' tekmo- valnega značaja bo določen po ča- su, ki ga je ekipa, oziroma v malem maratonu posameznik, porabil za svojo pot. Ekipe v obeh kategorijah tekmo- valnega pohoda lahko hodijo ali te- čejo po vsej dolžini proge. Za tekmovanje v vseh kategori- jah štafet in malem maratonu ve- ljajo tekmovalna pravila Mednarod- ne atletske zveze. Ura pričetka tekmovanja ter zborno mesto za posamezne kate- gorije za odhod na tekmovanje bo- sta objavljena najpozneje po za- ključku prijavnega roka. Tekmovalna proga bo po vsej dolžini vidno označena. Tekmovalci za vse kategorije ma- nifestativnega in tekmovalnega zna- čaja, razen v kategorijah štafet in za mali maraton, so lahko poljub- no, vendar prireditvi primerno oble- čeni in obuti. Tekmovalci v katego- riji štafet in malega maratona mo- rajo biti oblečeni, kot to predvide- vajo pravila. Tekmovalci v vseh kategorijah man festativnega in tekmovalnega značaja, razen v kategorijah štafet in malem maratonu, lahko med tek- movanjem uživajo hrano, ki so jo vzeli s seboj na pot. (Prihodnjič bomo na istem me- stu obravnavali še zadnji del razpisa, ki govori o nagradah, prijavah in ostalih zadevah,) CELJSKI TEDNIK STEV. 50 — 16. decembra 1960 Celjska presenečenja Mesto Celje slovi daleč po svetu. Jn je dejansko tudi lepo, pa še ve- delo povrhu. Bolj poredko se mu- dim v njem, a vendar doživim pre- senečenja. Kakšna, sami poglejte. Zadnjič mi je oče, ki se je že s sedmim križem srečal, naročil, naj mu za staro budilko priskrbim novo pero, ker je staro počilo. Na vasi, kjer niti cerkvenega stolpa ni blizu, si lahko mislite, kakšen narobe svet nastane, če obnemore stara hišna bu- dilka. No, častitljivo starko sem za- vil v časopisni papir in se napotil k celjskim urarjem. Da, k urarjem, moram reči, ker je to bil pravi kri- žev pot od enega do drugega. Pri prvem so me na kratko od- pravili, češ da že dve leti ne po- pravljajo več budilk, temveč samo »fine« urice. Tam na trgu pa se je ljubka mlada urarka prav prisrčno nasmejala, ko sem izmotal medeni- nasto budilko in poprosil za pero. E. takih peres pa nimamo!« Hitro sem vskočil: »Oprostite, kaj popravljate sploh budilke?« Nekako, moram že spet reči. ljubko se je nasmehnila in dejala: »Oja!, tudi včasih? šamo veste, naši to ne delajo radi, ker se pri takih večjih urah preveč uma- žejo!« Verjemite, da sem si hitro pogledal na roke, če že nimam vseh črnih, ko sem tolikokrat držal staro revico v rokah; pa niso bile. Nazad- nje sploh nisem vedel, kdo se je boi j zamazal; jaz. ki sem uro spet lepo povijal v stari časopis ali oni. ki чг je sploh niso dotaknili. Vljudno sem se poslovil in z mol- čečo uro v stari aktovki krenit še na tretji naslov blizu slovitega slaš- čičarja Bakijeviča. No, tam si je na- ša stara ura le oddahnila, ko ¡e za- gledala kar celo vrsto vrstnic in starih sorodnic. Ko sem se po dob- rem tednu vrnil, je že spet neumor- no klepetala, kot dobra stara teta in tudi oče doma se je veselo nasme- jal, ko sem mu povedal, da je sredi vožnje na avtobusu zadrdrala, kot bi se sama srečno zasmejala, da je krizev pot mimo. Pa še drugo se mi je pripetilo. Kupil sem lepe svetle cevi za elek- trične svetilke z vsem priborom, pa bi bil od domačega električarja skoraj tepen. Buče z 10 centimetr- skim vratom nikakor ni mogel pri- peti na skoraj 20-centimetrsko pod- lago. Se bolj pa se je jezil, ko niti eden vijak ni mogel naviti na cevi. Se danes nimam svetilk, ker bom moral stopiti še k obrtniku, kot so mi ponovno povedali v celjski pro- dajalni, da mi bo primerne navoje urezal. Tako je menda prav, da po- skrbimo še obrtnikom za kruh. Meni pa le ni do tega, ker še nisem pre- koračil planiranega standard'^ L Ze danes sem radoveden, na k^išna celjska presenečenja bom naletel prihodnjič. Gotovo bo spet kaj veselega v prid mestnemu slo- vesiL, . Novi pogled na Gaber j e Nered naSlcmškovem trgul Prav z istim namenom — to je s pre- pričanjem, da bodo ljudje, ki so» za tako ali tako stanje odgovorni, javno tudi od- govorili na zastavljeno vprašanje, objav- ljamo tudi tretji prispevek v rubriki »Vaše vrstice«. Poslal pa nam ga je hiš- ni svet. To-le nam pišejo: Že tako'j, ko je stanovanjska uprava dodelila lokal v hiši na Slomškovem trgu it. 1 »Stavbenika«, kjer so uredili obrat »Steklarstvo«, se je na dvorišču pojavil nered in nesnaga. Vsevprek so metali zaboje, slamo in papir. Naslov podjetja se je sicer v tem časii menjal, nesnaga pa je ostala. Polomili so celo dvoriščna vrata in razkrili del zidu. Tedaj so ob- Ijubli, da bodo poravnali škodo. Vendar o tem doslej ni sledu, pač pa se je stanje še poslabšalo. Na dvorišču pa razen tega lahko naj- dete polomljen voz, mesarsko klado in še kaj! Za nameček pa je bivši finome- hanik pustil na dvorišču še razbitino sta- rega avtomobila. Morda bo kdo rekel, da so to vse na- loge hišneRa sveta, ki je zato tu, da jih reši. Vendar kaže pripomniti, da smo poizkusili doseči, da se te zadeve ure- dijo, a smo dobili dokaj nenavaden od- govor: »Zakaj se razburjate, saj je stav- ba državna in lahko delamo v njej, kar kočemo!« Pa tudi sicer so pokazali ljud- je iz tega podjetja zelo čuden odnos do kišnega sveta in njegovih zahtevkov, da se zadeve uredijo. \ Hišni svet se zato upravičeno vprašuje, kaj naj naredi, posebej še zato, ker je poslopje v središču Celja in vsekakor tako stanje kazi tudi zunanji videz me- sta. » Predsednik hišnega sveta J. B, ZADRUGA BO POVEČALA SVOJO EKONOMIJO Pretekli ponedeljek je zadružni svet.kmetijske zadruge v Ljubečni razpravljal o združitvi zadruge v močnejšo gospodarsko enoto in o vprašanju najemanja novih obdelo- valnih površin, tako da bi zadruga razširila svojo ekonomijo. Istočasno so tudi sklen.li, da bodo vzel: v na- jem za dobo 15. let posestvo Dobro- tinšlkovih, kjer bodo uredili hlev za 30 krav molznic. Tod bodo s pomoč- jo prebivalcev in zadruge, uredili ustrezne dovozno cesto. Uredništvo: Celje. Titov trg 5 - poštni predal 16 — telefon 29-27 m 24-27 — uprava: Celje. Tre V. kongresa 7 — poštni predal 152 - telefon 27-75 in »i-Sf - Tekoči račun pri Komunalni banki Celje 6e5-?0-l.i56 - izhaja ob petkih - letna naročnina 509, polletna 25t, četrtletna 125 din — posamezna številka 15 din — rokopisov ne vračame: v o. Kadar gre za izbiro ikvalitete pralnih sredstev, takrat je detergent OSKAR gotov-o v središču pozornosti!, OSKAR je odlično pralno sredstvo vredno pozornosti, saj pere hitro učinkovito in poceni! . - " Dodatno opoz,arilo: Športne sličice, ki jih najdete še v nekaterih zavitkih OSKARJA pošljite na naslov tovarne Zlatorog Maribor -t ■ a¡!.. v ,i Zaradi razširitve proizvodnega programa razpisuje ko- misija za delovna razmerja pri podjetju »AUREA« Celje, prosta4Íelovna mesta za naslednje sodelavce: 1. DVA ORODJARJA ALI STROJNA KLJUCAVNI- >; ■ Carja vešča orodjarskih del, vojaščine prostч 2. MATERIALNEGA KNJIGOVODJO z srednješolsko ■■ izobrazbo ali nepoplno šolsko izobrazbo s triletno prakso. Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Prošnje se sprejemajo do 31. 12. 1960 ■Ф-Ш RAZPIS ' ^'^"'^^''"i^^V^i"^^Y Svet za šolstvo OLO Celje razpisuje v zvezi z 8. členom pravilnika o izvedbi razpisa uslužbenskih mest za učno in vzgojno osebje na šolah in drugih vzgojnih ustanovah (Urad- ni list FLRJ, št. 13-211/58) za Tehniško šolo Celje naslednja prosta iislužbenska mesta: , ^ 2 PROFESORJA ZA STROJNO STROKO - inženir, strojnik s prakso 2 PROFESORJA ZA GRADBENO STROKO - inženir gradbene stroke Kandidati naj vložijo prijave šolskemu odboru Tehniške šole v Celju, Leskovškova 3 do 31. decembra 1960 PENT0LAT3A splošno sredstvo za konserviranje lesa uporablja se za uničevanje: lesne gobe v vlažnih stanovanjih. ^ črvov v pohištvu, ^ -,{, . ^'"v y^f glivic, , . ' .>Л*'''''';>^; ■ plesni, .-^1.7 . , 1-1, V'^ plevela. ■ '^- ■■• Dobi se v trgovini »JADRAN« v Celju., PROIZVAJA TOVARNA ORGANSKIH BARVIL — CELJE v'"v ZAHVALA ; Ob izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata, sfrira REBOV ANTONA se zahvaljujemo vsem, ki so mu ob težki b^-lezni lajšali bolečine, posebno dr. Pre- gljevi, dr. Mihacu. vsem ostalim zdrav- nikom ter vsem darovalcem vencev in drugim, ki so ga spremili na njegovi poslednji poti. Otroci: Tvan. Tone. Minka, Til- ka, Anica, Milan in Rajko. ZAHVALA Oh izgubi našega nepozabnega moža, sina in brata RO.TC IVANA i.skrena hvala vsem, ki so mu darovali cvetje, nam izrekli sožalje in ga spre- mili do preranega groba. Žalujoča žena, mama, brat in sestri z družinami. OBVESTILO Hotel Evropa Celje odda v zakup pr- vovrstne ostanke hrane (pomije). Inte- resenti se naj zslasijo v nedelja 18. 12. 1960 med 9. in 12. uro v pisarni. OBVESTILO Hotel »Evropa« Celje obvešča, da spre- jema za 1961 leto interesente za sub- abonma za inozemske revije. Interesenti naj se zglasijo v nedeljo 18. 12. 1960 med 9. in 12. uro v pisarni. Na razpolago bodo francoske, angleške, nemške, italijanske, švicarske in avstrij- ske revije. RAZPISI RAZPIS Kovinsko podjetje KLIMA Celje, sprej- me v delovno razmerje večje število kvalificiranih in polkvalificiranih klju- čavničarjev ter visokokvalificiranega orodjarja ali kvalificiranega z večletne prakso. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Proinjo je vložiti v tajništvo podjetja. V poštev pridejo predvsem delavci, ki »o vojaščine prosti. DOPISNA SOLA V LJUBLJANI razpisuje vpis V DOPISNO ADMINISTRATIVNO ŠOLO Pouk se bo pričel v mesecu januarju 1961. Prijave pošljite najkasneje do 25, decembra 1961. na naslov: DOPISNA ŠOLA LJUBLJANA, Likozarieva ul. 7 Program, prijave in navodila za vpis in šolanje v dopisni šoli dobite pri Okraj- nih in občinskih odborih, ZB ali v Do- pisni šoli, Ljubljana, Likozarjeva ul. 7 proti plačilu 50 din. Za posebne informacije priložite znamko RA7NO PKEKLICUJEM žaljive besede, ki sem jih izrekla Tanjšek Danici. Košič Len- ka, Celje. , , i , , ■HhmmhmBHHHIIHHIBHHHHP ' KINO UNION ' * Џ 20.-27. 12. 1960 »GIGI«, . ; ; ameriški barvni* Csc - ^ < ' KINO METROPOL 19.-21. 12. 1960 »TI SI MOJA PESEM«, nemški barvni VV 22.-25. 12. 1960 »SAMOTNI MAŠČE- VALEC«, ameriški barvni PD »SVOBODA« CELJE ' • : . MLADINSKI KINO 17. in 18. 12. 1960 »MEHIKA V PESMI«, mehiški film Predstave vsako soboto ob 15 in 17 ter vsako nedeljo ob 10, 15 in 17. GIMNAZIJA CELJE - ŠOLSKI KINO 17. in 18. 12. 1960 »NA SMRT OBSO- JENI JE POBEGNIL«, francoski film Predstave vsako soboto cb li5. uri in vsako nedeljo ob 10. in 16. uri. Vstop- nina enotna — 20 din. KINO »SVOBODA« ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI 17. in 18. 12. 1960 »BLAGO Z OBAL DURANCE«, francoski film Csc 21. in 22. 12. 1960 »K NEZNANEMU«, Uba.nonski film GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 16. dec. ob 20. uri — Mihalkov- Hieng: Robinzoni in dekleti. Gostova- nje v Šmarju'pri Jelšah. Sobota, 17. dec. ob 9.70 uri — Gray: Le- pota in zver. Zaključena predstava za st»lo iz Žalca. ob 19. .uri — Mihalkov-Hieng: Robin- zoni in dekleti. Gostovanje v Šmartnem v Rožni dolini. Nedelja, 18. dec. ob 10. urj — Gray: Le- pota in zver. II. nedeljski dopoldanski abonma in izven. Vstopnice so v pro- daji. ob 16.70 uri — Mihalkov-Hieng: Ro- binzoni in dekleti. Gostovanje v Pe- trovčah. Torek. 20. dec. ob 20. uri — Brecht: Živ- ljenje Galilea. Gostovanje v Velenju. Sreda, 21. dec. ob 12. uri — Gray: Le- pota in zver. Zaključena predstava za osnovno- šolo Laško. ob 15.70 uri — Gray: Lepota in zver. •"I. «olski abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. Četrtek, 22. dec. ob 12. nri — Gray: Le- pota in zver. Zaključena predstava za za šolo Rimske Toplice. , ob 19. uri — Gray: Lepota in zver. Šolski večerni abonma in izven. Vstop- nice so v prodaji. Petek, 27. dec. ob 20. uri — Mihalkov- Hieng: Robinzoni in dekleti. Gostova- nje v Štorah. PRODAM MLINSKOvodno kolo novo iz borovine, premer -^7 krat 50 cm prodam. Golež Anton, Brezova, Šmartno v Rožni do- lini. VOTORNO kolo DKW 98 ccm v drbrem stanju, tri prestave, -^.^ 50.000 dinar- jev, prodam. Naslov v upravi lista. KOZOLEC štiriokenski poceni prodam. Prodam tudi 2000 kom. zarezne opeke. Vp^rašati Žalec 88. KLAVIRSKO harmoniko Hohner 120 ba- sovi tri registre, prodam. Naslov upravi lista. KANARČKE, dobre pevce, samce in sa- mice, prodam. Celje, Teharska 51. RADIO ORION 5 cevni v dobrem stanju, ter dve dobro ohranjeni omari in oto- man, prodam. Naslov v upravi lista. VSELJIVO trisobno stanovanje za go- tovino prodam. Naslov v upravi lista. STANOVANJA MLAD. miren fant išče sobo v Celjn. Plačam dobro. Naslov v upravi lista. STANOVANJE enosobno proti nagradi iščem. Naslov v upravi lista. IŠCEM prazno sobo v mestu. Naslov ▼ upravi lista pod šifro »Plačam dobro«. MIRNA upokojenka išče prazne sobo т centru mesta proti dobremu plačila. Naslov v upravi lista. INŽENIRKA išče nujno stanovanje s 1. januarjem. Kdor mi preskrbi sobo, po možnosti s posebnim vhodom, dobi lepo nagrado. Ponudbe pošljite na uoravo lista pod »Novo leto«. * SPREJMEM moško osebo na stanovanje in hrano. Mariborska 76 dvorišče. STANOVANJE nudim zakoncema v Šem- petru v Savinjski dolini pod pogojem, da prevzahieta varstvo nad šest let starim fantk((m v dopoldanskem čas«. ; Naslov v upravi lista. ''x; Trgovsko podjetje . ■ »PRI Cinkarni« óelje, 'ч; ^ " ' " * r a z p i s n j e ' za svojo poslovalnico »Delavska«, delovno mesto POSLOVODJE. Pogoj: visoka kvalifikacija ali več- letna praksa v špecerijski stroki. Nastop službe s 1. januarjem 1961 ali po dogovoru. Osebni dohodki po tarifnem pravilniku. Prošnje je vložiti do 71. 12 1960. Presenečenje Življenje je lepo. Morda ne bi bilo tako, če bi ga ne boga- tila večkratna presvne-čenja. Presenečenje je kot tuš: lahko te pretrese do mozga, lahko sladko vzvalovi srčni utrip. Presenečenje je nasprotnik hladne logike. Presenečenje preobrača sodbe. Poglejte sta- rikavo skorjo stare vrbe! V njej je vse trhlo, plesnivo. V raz- pokah se skrivajo pajki in sto- noge. Človeka pusta vrba ne vznemirja. Morda se ti, popot- nik, samo malo stoži po mla- dosti, ko se utrujen ustavljaš ob njej in sočustvuješ. Toda ta hip poglej! Izza nagubane starosti se smehlja živa mla- dost! Prepozno, zamudil si! Bilo je presenečenje, lepo in sladko. Cez zemljo se dandanašnji plazijo starikavi temni oblaki, ki ne obetajo najboljše. Sence uničujočih krempljev že tipajo po Afriki. Popotnik, ki jih opa- zuješ, ne obupaj! Zaupaj, da se izza njih vendar prikaže beli golobček s palmovo vejico. Nismo ga še zamudili: prijetno srečanje z njim bo morda za vse najlepše presenečenje. Zemlja je nagubana starka, toda ne sodi je tako. Vedno bolj se mladi in otresa s sebe starostno skorjo, ki so jo starci imeli za večno. Trdili so, da bo ostala večno enaka, le trdnejša in debelejša, pa niso sodili prav. Izza nje je brstela mla- dost novega sveta, ki je za starce danes boleče preseneče- nje, da se ga hočejo še z zad- njimi trudnimi gibi otresti. Da, ti starci, ki jim ne gre preštevati let, bi se radi za- tekli v okrilje starčevsko nagu- banega oblaka, ki steza svoje^ temne sence, da bi zakrili svet- lo presenečenje: belega goloba s palmovo vejico, ki nezadržno leti, da sede na čvrsto vejo miru, ki je pognala iz starikave zemlje. Prijetno ti bo pri srcu, člo- vek, ko se presenetljivo naglo umakne z neba oblak. NOV INSTRUMENT V pariškem umetniškem sve- tu znani Andre Laverneau je nedavno zaslovel še kot izumi- telj: izumil je namreč klavir, ki ima samo dvanajst tipk, vendar vsaka izmed njih pro- izvaja docela nevsakdanje io- ne, tako na primer: streljanje mitraljeza, meketanje koze, ko- kodakanje kokoši itd. Kar je pri vsem tem najbolj žalostno, je to, da je možak prepričan v veliko bodočnost svojega in- štrumenta. v GOVOREČA KNJIGA ; Na Baritamskem imStitutu za sle- pe so izdedali govorečo knijigo (avtor na sliki v sredini), za ka- tero sodijo, da je za Brailejevo pisavo največje odkritje. Knjiga »govori« 40 minut in je seveda odilični ipripomoček Slepim, Zima je tu, zato pridite k nam I po dober in topell(ožuli »STRSLjEN« Reaktivno letalo domače konstrukcije^ DEBELJAK iZ HIMALAJSKEGA DNEVNIKA 20. 4. Dopoldne smo dali med delom v podpis dnevnike našima dvema šer- pama, vendar imam samo Tensin- govega, ker Ang Nima ne zna pi- sati. Se nikdar v življenju ni pri- jel za pero, odtehta pa to pomanj- kljivost z živo, preprosto besedo in smehom, ki ga vsak razume. Celo dopoldne smo imeli delo s pripravo opreme, namenjene nosačem, in osebno toaleto. Po kosilu obisk v oficirskem klubu Ranikhet, kjer sta nas končno našla tudi zamudnika Stane in Andrej, tako da je bilo na- še moštvo končno popolno. Jutri zjutraj odrinemo s kamionom do. Gwaldama, kjer je ceste konec. Pro- ti večeru sva povabila z Marjanom obe šerpi v najino sobo in organizi-, rala jezikovno šolo hindu in angle- ščine. Vse kaže, da se bom vrnil domov popolni Anglež. 21.4. Napovedan odhod kamionov ob" 8. zjutraj se je zavlekel do ene po-" poldne Celotna oprema je bila nam-^ reč naložena v avtobusih, ki so po- leg tega sprejeli še 10 sahibov in 1^ nosačev — Dotijcev. Začela se je vratolomna vožnja po grebenih, so- teskah in serpentinah, trikrat smo prisopihali do višine 2000 m in se nato zopet spustili v dolino. Pokra- • jina postaja z vsakim kilometrom : bolj revna, divja, razorana od hudo- urnikov; končno zaidemo v pragozd.' Povsod težka sled monsunskih brzic- Pred vsakim mostom je napis, ki. opozarja, da vozi vsak na lastno od- govornost. S polnim plinom je po-, ganjal šofer čez majave pragove, kot bi imel pod kolesi beton. Pot smo končali- srečno. Ob 6. smo do- segli vas Dangoli. Tu je prave ceste konec, začno serpentine, urezane v blatu, brez vsakega zavarovanja in znakov, prava himalajska vrtavka. V prvem mraku smo dosegli Gwal- dam, kjer smo se utaborili v goz-1 darski koči nad dolino Pindari. Ang; Nima je takoj stopil v akcijo, skuhal" večerjo, pomil posodo in nas nagnal spat. 22. 4. Navsezgodaj bojni posvet. Stoji- mo pred dolino, ki je bel človek še ni prehodil, zato je nujno, da se od- ločimo za predhodnico, ki naj skuša doseči podnožje Trisula oziroma le-^. denik Bidalgwar. Tam mora pro- učiti možnosti vzpona preko južne stene in poslati kurirja s sporočilom nazaj do galvnine. Vsi ostali med tem časom pripravijo opremo v po- sebne pakete ali krošnje, organizi- rajo nosače in mule ter oskrbijo vse potrehno zanje. Predhodnico sestav- ljajo Aleš Kunaver, Ante Mahkola jn jaz, šerpa Tensing in 6 nosačev. .Odhod iz Gwaldama oh 3. popoldne, sestop v dolino Pindari (900 m). Po konjski stezi do Saikhole, kjer je razcep dveh dolin in ledeniških po- .tokov, to je reke Pindari in reke Kail. V Saikholi smo doživeli vaški praznik, saj se je zbralo vse, kar leze in gre. Otipavali so vsakega posebej, gledali opremo in se sme- jali vsevprek. Ob 7. zvečer smo za sotočjem obeh rek postavili naše, prvo taborišče. V lepem vremenu smo zlezli v spalne vreče kar pod milim nebom, šele ob 11. nas je. krepka nevihta prisilila k postavlja- nju šotorov. Imam velike težave «■ prebavo, jem tablete in upam na,, joljše. 23.4. i Pomikamo se po desnem bregu' nad reko Kail. Opoldne smo dosegli' kraj Duro — 2240 m. Kratek počitek, v suhi strugi nad Suiyo. Od Durai čez prelaz v pasji vročini na višino' 2400 ter zopet navzdol v vasico. Bang 1850 m. Ves čas po dobrih ste-, zah in med redkimi silno revnimi- naselji, kjer smo skoraj povsod do- živeli sprejem enak Saikholi. Iz Ran- ga zopet sestop v sotesko Gyan Gange 1750 m, kjer smo si ob roba; pravljičnega pragozda med ovija'-" kami postavili tahorišče. Naši no- sači so poiskali skalne votline za^ svojo spalnico. Pošasten je bil po- gled na črne razorane obraze v siju taliornih ognjev. Moja driska ne po- jenja, bojim se resne bolezni, morda celo tifusa. Skoraj mi postaja žal, da sem šel v predhodnico, kljub Andrejevemu opozorilu. PRASiCEK V KOVČKU Pred nekaj leti, ko sem se peljal n« obisk k teti, sem na pragerskem kolo- dvoru to-le doživel: Ko smo v majhni čakalnici čakali na vlak, smo nenadoma zaslišali nekakšno cviljenje. Bolj ko smo se ozirali, od kod naj bi ta glas prihajal, manj smo videli, v čakalnici ni bilo razen nas nikogar./ Pač! V kotu je stal kovček in — v tem . kovčku je cvilil prašiček. Takrat је_ bila- namreč prepovedano brez dovoljenja prodajati pujske. Pa ga je nadebudni Crodajalec stlačil v kovček, ga preti- ptapil do postaje, kovček položil v kot, sem pa se prav brezbrižno sprehajal mimo njega. Ko pa je pripeljal vlak, je lastnik kovček zgrabil in z njim odhite! proti vhodu. Tedaj pa ga je železničar opozoril: »Počakajte, tovariš, poglejte, iz kovčka vam tečel Verjetno ste razbili steklenicol« Toda možakar se ni zmenil za »razbito steklenico« in jo hitro po- pihal na vlak. Jeršič Milan, . ~ Teharje pri Celju Komorni moški zbor na Tržaškem (IZ NJEGOVE POPOTNE TORBE) .................... »so PA FANTJE ZGODAJ VSTALI« Proti naši navadi smo se v sobo- to 19. novembra zbrali točno ob uri pred gledališčem. Tokrat — na poti na Tržaško — seveda ni bilo vseeno, kje boš v avtobusu sedel: ali spre- daj ali zadaj, pri oknu ali nad ko- lesii... Malo pred 8. uro sino se poslovili od Celja. Najprej megla, za njo pa dež, je bil naš zvesti spremljevalec prav do Trsta. Na meji in nato na Opčinah smo doživeli prvi stisk tržaških sloven- skih rok: šolski upravitelj Milan Je- reb, skladatelj Ubald Vrabec, rav- natelj tržaške Glasbene Matice prof. Gojmir Demšar. Vtem ko se je s kovčki, torbami in paketi preobložena in z italijan- skimi modrimi dežnimi plašči uni- formirana beograjska družba od ho- tela »Impero« poslavljala, smo se mi v njem udomili za naslednje štirih dni in noči. Tržaški turistični prospekti nava- jajo ta hotel na prvem mestu, ne kot najboljšega, marveč kot turi- stom najbolj priročnega, saj je v ne- posredni bližini glavnega kolodvo- ra. Sicer pa je hotel »za naše raz- mere« — III. kategorije — lep in adoben ter ne predrag. »NC, NC MEN' TI NE DEJ, SAMA LE PRID' SE KEJ« Koncert v Avditoriju se je začel točno ob 21. uri. Zakaj tako pozno?; To je ura koncertov in podobnih pri- reditev zlasti ob sobotah, ko je po-, slovno življenje najbolj živahno — trgovine zapirajo šele ob 20. uri. Naše petje je poslušalo lepo šte- Tilo tržaških Slovencev, med njimi ■ajuglednejši prosvetni in kulturni delavci, predstavnik tržaških Slo- rencev dr. Jože Dekleva ter konzul 4r. 2iga Vodušek. Aplavzi, ponavljanje posameznih pesmi, cvetje in na koncu še izme- ijava daril in pozdravnih besed, pa še radijski intervju z dirigentom,- govore, da je bil nastop našega pev- skega zbora na tržaškem koncert- nem odru dostojen in vreden vabila, ki ga je na odru izrekel predsednik tržaške Glasbene Matice Dušan Hre- ščak: Pridite še k nam! »... BO K MENI LJUBI MOJ, PRIŠEL JEMAT' SLOVO« Svežemu in jasnemu nedeljskemu jutru 20. novembra je sledil topel sončni dan, ki bi sodil prej v zače- tek septemhra kot pa v drugo polo- vico novembra. »Primorski dnevnik« je označil naš sinočnji koncert kot »gostova- nje odličnih pevcev«, katerih diri- gent »zna iz vsake pesmi izobliko- vati pravi biser«, skratka —»tisti, ki včeraj niso bili na koncertu, so zamudili prelep umetniški užitek.« Vzpodbude torej dovolj za popol- danski koncert v Gorici. Dvorana goriškega Prosvetnega doma sme sprejeti največ 250 ljudi, kljub temu se je natrpalo v njo toč-: no 320 nadvse hvaležnih poslušal- cev. »Se eno!. Se dve!. Se tisto: No- coj pa, oh, nocoj!«, so vzklikali iz dvorane, ko smo odpeli zadnjo slo- vensko narodno pesem. Kdo bi mo- gel odreči tako ginljivo odkritosrč- ni želji? Izpričano navdušenje in prisrč- nost pa še javno vabilo, ki ga je v imenu Zveze slovenskih prosvetnih društev posredoval njen tajnik Ml- ladin Cerne s tovariši, obvezuje zbor, da se prihodnje leto zopet oglasi, vendar še z večjim šopkom slovenskih narodnih. Spomin na Do- berdob, neenaka borba za uporabo slovenskega jezika in za obstoj, spo- štovanje do ondotnega slovenskega ljudstva obvezujejo ... »SEM GA GNALA, SEM GA GNALA V ULICU NA TANAC« Trst se ne more postaviti s števil-- nimi turističnimi posebnostmi. Ena ■ je grad Miramare, druga kaštel sv. Justa, tretja morda še akvarij; prvi bolj zaradi svoje edinstvene le- ge in izjemno urejenega parka, ka-. kor pa zaradi v muzeja spremenjenih salonov, v katerih so posedali nje-' govi kronani lastniki, drugi pa za- radi popolnega razgleda na Trst in okolico, akvarij pa, ki po urejeno-' sti ni kos recimo dubrovniškemu, privlačuje z bazenčkom mladih mor-- skih psov in z dresiranim pingvi-i nom. Vse to smo si utegnili ogle-' dati kar spotoma že prva dva dni. Zato smo se današnje dopoldne — ponedeljek, 21. novembra — pre- dali tržaškim ulicam in trgom. Zunanji izgled, promet in vrvež" — pravijo, da ima Trst registriranih čez 40.000 avtomobilov — pričajo, da Trst, mesto z nad 300.000 prebi- v^alci, živi in se razvija dalje. »Se. danes,« pišejo Italijani, »cveti v Tr- stu pomorska trgovina, zavarovanje, rafinerija olja, močno tudi lesna tr- govina;« toda pogled v tržaško pri- stanišče, v katerem tudi danes ni bilo zasidranih deset ladij, ne kaže, da bi Trst doživljal tiste zlate ča- se, ki jih je recimo za časa Marije Terezije ali sredi 19. stoletja in kas- neje. Sodobno prizadevanje, ki naj bi rešilo gospodarsko vprašanje Tr- sta, je usmerjeno v industrijo in tu- rizem, kakor kaže urejevanje »trža- ške riviere« čez Barkovlje, Sistiano in dalje. V primerjavi z t)olj favo- riziranimi pristanišči, kot so n. pr. Benetke aH Genova, pa Trst života- ri. Po mnenju naših ljudi v Trstu je pomembna postavka v njegovem gospodarskem življenju italijansko- jugoslovanski mali obmejni promet. Popoldne smo snemali za sloven- sko oddajo tržaškega radia. Za 40 ' minut slovenskih narodnih pesmi so nam dali čistih 60.000 lir in — kup superlativov. Tudi sami smo bili s petjem zadovoljni. »PIŠČALKO BOM ZMOČIL, DA PELA MI BO, BOM ZBUDIL MOJO LJUBCO, ODPRLA MI BO« (Barkovljanska) . Radovedni smo segli v torek, 22. novembra po »Primorskem dnevni- ku«, kaj piše o našem nedeljskem . koncertu. »Komorni zbor iz Celja je ogrel goriško občinstvo«, »Gostje so že takoj v začetku dobili stik s po-"' slušalci in navdušenje je doseglo, vrhunec proti koncu koncerta«, sta ' bila naslovna stavka laskavega po- ročila. Pod ljubeznivim vodstvom Darka Svaba iz Glasbene Matice in Silva-, ne Malalanove iz Gospodarsko-kul- ' turne zveze smo si ogledali tržaške, slovenske institucije: kulturni dom' v gradnji, dijaški dom in Založni- štvo tržaškega tiska. Kulturni dom, ki ga gradi sloven- sko gradbeno podjetje Ban & Co. po načrtih ing. arh. Eda Mihevca, je že pod streho; toda ker še vedno čakajo »na neke podpise« iz Rima, se utegne dograditev še malo zavla- či. Dom ne bo služil samo gledali- ški umetnosti, temveč vsem prosvet- nim zvrstem, pa tudi družabnemu žnvijenju. Njegova gledališka dvo- rana bo lahko sprejela 550 gledal-" cev oziroma poslušalcev. Imela bo vrtilni oder, elektro-instalacija pa bo dopuščala 60 lučnih efektov (v naših gledališčih je možnih okoli 20). Tudi v pogledu akustike in vi- zuale bo najmodernejša tržaška dvorana. Dijaški dom — zgrajen tudi po načrtu arhitekta Mihevca — je naj- sodobneje urejen vzgojni zavod za osnovnošolsko, srednješolsko in vi- sokošolsko mladino obojega spola. V Italiji je edinstven primer zavo- da s koedukacijo. Trenutno biva v njem 98 gojencev. Dom pa ne vrši samo funkcije internata — deloma brezplačnega — in vzgajališča, tem- več tudi funkcijo sirotišnice. Prav prejšnji dan je dom sprejel v svoje toplo okrilje sina Slovenca, ki je za- radi gospo-darskega kraha napravil samomor. V domu je ravnatelj Dra- go Pahor, ki se ga morda spominja še ta ali oni Celjan kot prosvetnega in sokolskega delavca v celjskem okraju v predvojnih letih. Založništvo tržaškega tiska, ki med drugim iz-daja Primorski dnev- nik, ima svoj poslovni sedež v last- nem poslopju in sicer v moderno preurejeni Ciril-metodovski šoli v Šentjakobskem okraju. V isti štiri- nadstropni hiši imajo svojo dvora- nico in sedež še razne slovenske družbene organizacije, kakor n. pr. prosvetno društvo »Ivan Cankar«, organizacija invalidov iz NOV, na- rodnostno mešano društvo amarjev »Carlo Debeljak«, katerih dejavnost je tako dovršena, da jih vabijo k raziskovanju jam v Španijo in Francijo. Stabva nudi tudi streho In- ternim družabnim prireditvam trža- ških Slovencev. Zvečer smo peli na Kontovelu, zo- pet v nabito polni dvorani. Toda to še ni bil naš zadnji — četrti koncert v štirih dneh. Zadnji koncert slo- venskih narodnih smo namreč imeli takoj za tem na Prošeku v društve- ni gostilni. Navdušena pesem, ki jo je podžigala tudi pristna domača malvazija, se je razlegala dolgo čez policijsko uro. Nikomur se ni mudi- lo spat, nihče ni štedil gfasu, saj so bili koncerti za nami, pred nami pa le še izlet v Benetke. G.G.