drugi strani pa je vendarle zapisano zvezdno in ne m orda Zvezdino leto . U čbenik raz­ likuje m ed površjem in površino, le ponekod se razlikovanje izm uzne, npr. »površina Z em lje je ukriv ljena«, »razlika m ed geoidovo in sfero idovo površino«, »ravna površi­ na Z em lje« , povsod v pom enu površja. V geografiji bi kazalo obdržati in razlikovati obzorje in obzornico nam esto hori­ zonta . ki je m anj določen, ker pom eni eno in drugo. Skrb za izrazoslovje se kaže, ko av tor nam esto »lunaren« uporab lja L unin, nam esto eksen tric ite te eksen tričnost in nam esto drakonitski m esec drakonski. Pač pa uporab lja gregorijanski in julijanski ko ledar ne pa gregorijski ali m orda celo G regorijev . U čbenik uporab lja nadalje Bon- nova in ne B onnejeva p ro jekcija , toda M ollew eidejeva in ne M ollw edova, G aslova pro jekcija nam esto G allova pa je očitno tipkarska napaka , ene od zelo redkih . K aza­ lo pa bi p re teh ta ti, ali kaže uporab ljati izraz perspek tivna pro jekcija nam esto per- spektivična. Naj povzam em : M atem atična geografija je skrbno sestavljen učbenik , s sm iselno razčlen jeno in nazorno podano te r ustrezno zaokroženo snovjo , zam išljen kot celovit, reprodukcijsk i tip učbenika, ki bo študentom geografije , zlasti študen tom ob delu, nedvom no služil kot koristen in prip raven študijski pripom oček. D arko R adinja G eografski zborn ik X X V I. - 1986. G eografski inštitut A n to n a M elika. Z R C S A Z U . L jub ljana 1987, 153 strani. K ot je že navada, p rinaša tudi zadnji - lanski letnik G eografskega zborn ika, gla­ silo G eografskega inštitu ta A n tona M elika, izbor razprav s področja nekaterih te ­ m eljnih geografskih preučevanj slovenske zem lje. V ečina prispevkov je nastala v o k ­ viru inštitutskega znanstveno-raziskovalnega program a. V šestindvajseti številki G e­ ografskega zborn ika, ki sta jo uredila I. G am s in D . M eze, so štiri razprave in vse so­ dijo na področje fizične geografije. F. L o v r e n č a k objav lja razpravo »Z gorn ja gozdna m eja v Julijskih A lpah in na visokih kraških p lano tah Slovenije« (str. 5 - 62). Z n jo je sk lenjen av torjev p re­ gled zgornje gozdne m eje na Slovenskem . Š tudija, ki se v m etodološkem pogledu naslanja na n jegova preučevan ja zgornje gozdne m eje v K am niško - Savinjskih A l­ pah (G eografski zbornik , X V I., 1977), je u tem eljena in g ra jena na podlagi številnih terensk ih m eritev in p reučevanj, s katerim i je bilo m ogoče preveriti in dopolniti ne­ katere starejše ugotovitve in p redpostavke o zgornji gozdni m eji v našem najm asiv- nejšem gorstvu - Julijskih A lpah. Poseben poudarek je nam enjen prikazu klim atske zgornje gozdne m eje, ki v večjem delu preučevanega gorovja sega nad današn jo zgornjo gozdno m ejo , nastalo zaradi človekovih posegov in njegovega gospodarskega uveljav ljan ja v našem najvišjem gorovju. U vodni del Lovrenčakove štud ije je nam enjen osvetlitvi osnovnih naravno-ge- ografskih značilnosti obravnavanih obm očij (relief, podneb je in p rst). Sledi po d ro b ­ nejši prikaz današn je zgornje gozdne m eje v osrednjih Julijskih A lpah (1600 - 1800 m ), v Spodnjih B ohinjskih gorah (1520 m ), K rnskem (1300 - 1700 m ), K aninskem (1400 - 1550 m ), Stolovem (9 6 0 - 1530 m ) in M atajurskem pogorju (do 1500 m ), na T rnovskem gozdu (1455 m ) in N otran jskem Snežniku (do 1540 m). P od robneje so prikazani in ovrednoten i biom etrični podatk i dreves ob zgornji gozdni m eji, ki so av­ to rju služili za določitev klim atske zgornje gozdne m eje. R azprava pom eni tem eljito delo , ki sloni na številnih in raznovrstn ih terensk ih p reučevanjih , uporab i nekaterih prim erjaln ih statističnih izračunov in naslonitvi na dosedan ja p reučevan ja , p redstav­ lja pa dragocen prispevek h geografski osvetlitvi zgornje gozdne m eje pri nas. I. G a m s je napisal razpravo »Razvoj reliefa na zahodnem D olenjskem (s p o ­ sebnim ozirom na poplave)« (str. 63-96). N ovejši pogledi, ki posta ja jo čedalje kom ­ pleksnejši, bogatijo naše dosedanje vedenje o razvoju reliefa na Slovenskem . V prvem , uvodnem delu študije so prikazana poplavna obm očja v D obski uvali, ki predstavlja najnižji del Šentviške kotlinice, in ob Višnjici. Tudi v tem delu študije išče av to r tiste geom orfološke značilnosti v razvoju površja , ki so neposredno prispevale k nastanku poplavnih obm očij in jih je človek s svojimi raznovrstnim i posegi zm anjšal in om ejil na neznatne predele . D rugi, osrednji del G am sove razprave je nam enjen vprašan jem razvoja reliefa na obm očju zahodne D olen jske , in sicer m ed Posavskim hribovjem in Suho krajino . Na osnovi reliefnih, geoloških, litoloških in tektonskih prilik avtor ugotavlja in postavlja tezo , da je čez to ozem lje tek la stara L jubljanica od L jubljanskega barja proti Krški kotlini. K asneje jo je pretočila zgornja K rka skozi R adensko polje in v pleistocenu Sava skozi L jub ljanska vrata . Pri teh pretočitvah je im elo R adensko polje pom em bno vlogo; njegova širina in globina pričata o dolgo­ tra jnem poniran ju večje reke. Po njegovem dnu je tekla površinska L jubljanica z N o­ tran jskega podolja . - T o so novi pogledi, ki zaslužijo vso našo pozornost in izziv m la­ dim geom orfologom . M. Š i f r e r objav lja »Triglavski ledenik v letih 1974 - 1985« (str. 97 - 137). D e­ lo se v glavnem naslanja na ugotovitve vsakoletnega opazovanja in m erjen ja ledenika pod Triglavom , ki jih opravlja in evidentira G eografski inštitut A. M elika od leta 1946 dalje . Pričujoča študija p rikazu je sprem em be na Triglavskem ledeniku v zadnjih 12 letih , ko se je naglo k rčen je , ki je bilo značilno dom ala za vsa leta po zadnji vojni, v glavnem ustavilo. V zroke za m očna nihan ja ledenika avtor išče v količini snežnih padavin te r v poletn ih tem pera tu rah . Po podrobnejšem opisu vsakoletnih značilno­ stih na ledeniku, in sicer ob koncu njegove talilne dobe, je podana dragocena osvetli­ tev in p rim erjava življenja ledenika v posam eznih obdobjih v zadnjih štiridesetih letih (1946 - 1985). D . K o š i r je napisal »Ledenik pod Skuto v letih 1974 - 1985« (str. 139 - 153). T udi za ledenik v S avinjsko-K am niških A lpah so značilna ko leban ja njegovega obse ga in debeline snega ozirom a ledu. V obravnavanem obdob ju je imel ledenik dva vi­ soka stadija: prvega v letih 1978 do 1980 in drugega, ki je bil m anj izrazit, v letu 1984. N ajm anjši obseg in najtan jši je bil ledenik leta 1983. V zroke za taka n ihanja vidi av­ to r v snežnih padavinah te r tem pera tu rn ih prilikah v poletn ih mesecih (junij - sep­ tem ber). T opla po le tja ustrezajo nizkem u stan ju ledenikovih snežišč, m edtem ko so­ razm erno h ladna po le tja nakazu jejo začetek višjega stan ja snežišč tudi na ledeniku pod Skuto . - Z adnji dve razpravi sta oprem ljeni s številnim i dokum entarn im i fo to ­ grafijam i. M ilan N atek Drago M eze, Hribovske km etije v Selški dolini. - Loški razgledi, 33, str. 125 - 152 + 3 karte , Škofja Loka 1986 (1987). V lanskem letniku Loških razgledov, ki so izšli v letošnji pom ladi, je ob javljena tudi M ezetova študija. Z an jo je večino terenskega in drugega gradiva zbral 1983 in ga dopolnil v letu 1985. V študiji je obravnavanih 359 hribovskih km etij, ki so večinom a raztresene v obliki sam in in zaselkov, in sicer v 39 naseljih , ozirom a v 9 krajevnih skupnostih . V prvem delu študije so prikazane osnovne naravnogeografske prilike Selške d o ­ line, na katere se je naslonila sredn jeveška kolonizacija: najp rej so s tirolskim i Nemci obljudili levo, priso jno stran doline (13. sto l.), m edtem ko je večino desnih pobočij