citate1 številke f Vaša nar^ splošnega 'i je list Vaše imeti naroči No. 239. — Štev poglejte na dan, ko teh časih potrebu-Skušajte vplačano. GLAS NARODA tisf slovenskih delavcev ▼ AmerikL tttk, 1»4« mi Ctto Pwt Offlca M New V arte. N. I, Act of Cmsrc« mt Marefc M. 187». IA NEKAJ VEČ KOV na dan dobivate.. • C 'glas! nae oda" po pošti naravnost na dom Girianži »oboi, nedelj in praznikov ClTAJTE, KAR VAS ZANIMA (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 7, 1942 — PONEDELJEK, 7. DECEMBRA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L. ZRAČNI NAPAD NA NAPOLJ OTON HABSBURŠKI ZMEDEL WASHINGTON Državni tajnik Cordell HulJ, vojni tajnik Henry Stimson in čehoslovaški poslanik Vladimir Huifoan skušajo zmanjšati važnost Stimsonovega dovoljenja Otonu, da zbere v Združenih AMERIŠKI STIRIMOTORNI CONSOLIDATED BOMBNIKI SO SINOČI NA NAPOLJ v IT ALI-JI VRGLI 100,000 FUNTOV BOMB IN ZADETIH JE BILO NAJMANJ ŠEST LASKIH OKLOP-NIC, KRI2ARK ALI RUSlLCEV Radio Kairo pravi, da je bila potopljena ena kri-žarka in poškodovana ena oklopnica in ena kri žarka. — Ko so bombniki odleteli, so gorele tovarne, municijska in druga skladišča. Dim je bil mnogo gostejši kot pa dim Vezuva. Posebno pristanišče je bilo poškodovano in vzelo bo mnogo ča9a, p redno ga bodo spet popravili, kar bo za Italijo veli ka ovira, kajti iz Napolja 80 odhajale vse zaloge v Afriko. Bomibniki so izvrševali svoje uničevalno delo navzlic ostre- niso mnogo govorili; vsakdo je mislil na nalogo, ki mu je bila naložena. Opozorjeni so bili, da bodo za« tel i na močno streljanje protizračnih topov, da se ikkio med potom najbrže srečali z laškimi napadalnimi aero-mu streljanju najmanj 200 plani nad Sicilijo ali nad juž-protizračniSli topov s kotpnega nim koncem Italije, in z bojnih ladij, pa niti en ae-] Bjj7U Tta,ijo sfi dvignili rop lan ni bd zadet. j aeroplani tako visoko, da bi se Kot pravi časnikarski poro- vsakdo zadušil, ako ne bi imel čevalec Henry T. Gorrell, je vi-1 tanka s kisikom. Krinke s kisi-del samo nekaj Consolidated kom so bile pokrite z ledeno boinbnikov, ki so Vrgli več tisoč skorjo, funtov bomb in vsaka je kaj] SLOV. NARODNI KONGRES (Poročilo po telefonu iz Cleveland, O.) Italjani zahtevajo mir Vsled notranje napetosti v Italiji je več italijanskih senatorjev prosilo kralja Viktorja Emanuela, da konča vojno. avstrijsko legijo, ' vrstah ameriške da Prileteli po nad Vezuv. Iz-zadela v zalivu Porta di Mas-'gledal je kot lijak, iz khterega sa v bi rži n i pomola Angioino. 'prihaja raztopljena kovina in Na tem kraju, ki meri okoli dim. Oblaki so se razcepili in 700 kvadratnih jardov, je bilo pod njimi je ležal Na poli Pri-več oklopnic. križark in rušil- stanlšče je bilo več tisoč čev-cev. Več ladij je bilo zadetih in liev pod njimi. Bombe so pri--visoki stebri belega dima »o se cele padati; rumene in rjave dvi umiti ve? tisoč čevljev viso- svetldbe rassirelb #=e pokfl-ko. I zale protizračni topovi so gr- Nra neki bojni ladji je nastal me1*. Izstrelki protizračnih to-velik požar; v zrak je švigalo j nov so ,prihajali do letal v ob-več sto posameznih izstrelkov, j liki, kot čebula, pa so se razpo- ki so leteli na vse strani in ee je zdelo. kot izbruh Vezuva. BoatMrdiranje Naipolja je bilo dn sedaj največje, kar so jih je izvedli amreiški bombniki v Ttaliji. Kadar je kaka bomba padla na tla, je popolnoma izravnala zemljo na površini ve«" sto jardov. Bombniki so odleteli z nekega letališča v afriški puščavi. "Napolj. tnalo pred sončnim čil? pod njimi. Slovenski narodni kongres je bil zaključen v nedeljo ob 8. zvečer. Osnovan je bil Ameriško-slovenski svet. čigar predsed -nik je Etlbin Kristan, prva podpredsednica Mrs. Mary Pris-land. drogi |>odpredsednik Janko Rogelj, tajnik Rev. Kazimir Z.akrajšek, blagajnik Joseph Zalar, zaipisnikar Mirko Ku-helj; v izvrševal neonu odboru pa so Frank Zaje, Leo Jurje-vec, Vincent Cainkar in Very Rev. Oman ter dr. Kern. Louis Adamič je bil imenovan za častnega predsednika tega novega odbora, vsi uredniki in urednice slovenskih listov pa so bili imenovan: za častne člane odfbora.— * Izvoljen je bil tudi širši odbor 40 članov, ki zastopa Slovence sirom Združenih držav. S kongresa so bili poslani j brzojavi zavezniškim vladam in Mffe; Roosevelt in jebHa v njih izražena želja, da nadaljujemo boj proti osišču do končne zrnate. Etlbin Kristan je predsedni-štv * snrejel s kratkim nagovo- Pogled na Na polj ie bil stra- rom, ki ela Miss Irene Jazbec. Nastopil je tudi dekliški zbor cerkve sv. Vida v narodnih nošah z rdečimi nageljni v laseh, kar je nudilo zelo lepo sliko. Ko se je zastor dvigal, so pevke mrmljale pesem "Slovensko dekle", kar je napravilo na poslušalce tako globok ntis. da so ženske, poltiho jokale- Nato so zapaleŠe več dragih pesmi. Poročilo iz Ankare v Turčiji pravi, da ima Mussolini uljesa v želodcu, vsled česar je mogel prejšnjo »sredo govoriti le z največjo težavo. Neko poročilo pravi, da so albanski partizani zavzeli svojo prestolico Tirano že 28. oktobra in so pognali italijansko garnizijo iz mesta, nato pa so po mestnih ulicah nabili oznanila o velikih angleških zmagali v Egiptu. Poročilo iz Londona pravi, da je prošnjo, da se vojna konča. podpisalo več senatorjev, adimiralov. generalov in tudi dva strica vnanjega ministra in Mussolinijevega zeta grofa Galeazzo Ciana. Spomenica, ki"je 'bila vročena kralju, pravi, da vsebuje željo velike večine naroda in senatorjev. Spomenica ostro obsoja celo zgradibo fašistične države ter obžaluje »pasivno obnašanje kralja in prestolonaslednika princa H/nrraberta proti žalostnemu položaju naroda. Spomenica prosi kralja, da natančno preuči politični ipolo-ker je fašizem povzročil.' HITLER UTRJUJE MEJO OB ITALUI IN SLOVENIJI drža vali se bori i made. llull je ponovil zaobljubo predsednika Roosevelta, da bodo izpod nemškega jarma osvobojeni narodi imeli vso priložnost, da si sami izvolijo svoje vlade, H urban pa je rekel, da nevarnosti, da bi bila obnuv-Ijena avstro-ogrska monarhija, ni trt-iba vzeti resno. Jugoslovanski poslanik Konstantin Fotic .pa smatra avstrijsko legijo za zelo važno ter je Hitler je ukazal, da se mora-j jo takoj pričeti graditi velike! vprašal državni department za iittvUw* nn itnliinnskih fporskih' natančno pojasnilo. utrilbe po italijanskih gorskih prelazih, ki vodijo iz doline Po v osrednjo Evropo ter od ob-t morskih pokrajin okoli — do doline Donave. Na Brennerskem prelazu, kjer je bila gradba utrdb poj razsn'u Francije vstavljena," so jih zopet pričeli graditi že v novembru in ravno tako grade utrdbe-dalje proti vzhodu poj Juli jskih Alpah med Koroško1 in Kranjsko. pojasnilo. Hurban je imel daljši razgovor s Hullom in pozneje s Trsta; pod tajnikom državnega de-partmenta Sumner AVelle-oin. Na vprašanje nekaterih časnikarskih poročevalcev, kaj misli , glede avstrijske legije, je odgovoril: "Niti za trenutek nisem v tej zadevi imel kake ' skrbi." | Na časnikarski konferenci i =o časnikarji vprašali Hulla, č«' | je dobil neko ibrzojavko od za-sklepati, stopnikov sedmih držav, ki so nastale iz razpadle avstro-ogr- Iz tega je mogoče da Hitler misli, da zavezniki ne bodo vpadi i v Italijo iz Afrike,1 ske monarhije, temveč v severno Italijo po zraku in po morju gne n taiborišč več ujet-' ni kov. Kadar pridejo begunci iz Nemčije v kako zasedeno ; državo, se takoj počutijo bolj varne, kajti zasužnjeni narodi jih navadno sprejmejo kot svj Albanci požigajo srbske vasi nosa ji. Od Italjanov naščuvane al- ler dal po dunajskem dogovoru ^ liaijai Transilvanijo Madžarski. ! ^aske tol^e .so požgale 31 si 11 naPam prisilnim delavcem in vojnim beguncem preprečeno pobegniti čez mejo v &vico. Na tiisoče vojnih ujetnikov, ki so pobegnili iz ujetniškilh taiborov, se potika v notranjosti mej Nemčije in zasedenih dežel ter skušajo priti v svojo deželo ali pa v kako nevtralno državo. Kot je naznanil feldmaršal Goering, je v Nemčiji okoli 5 vrseni poet vodstvom alban-1 skega kvizlinga Kruja v bližini Kosova in Mitrovice. Po- iski meji ter poklale prebival-i 3. Oačniku Jožefu, sinu An-j snovi čl. 483. k. z. proglasa j 1 ce j tona inTereizije Zakrajšek, roj.j Pokovca Sreč1^. Bizjaka Kar-| 18. VIII. 1900 v Opal ko vem pri i la in Gačmika Jožefa za krive j sodelovanja pri prevratni dru-: žbi na oboroženem krdelu ter1 oto^oja vsakogar rzmed niih v dosmrtno ječo z zakonitimi posledicami. Na iemel jn čl. 479. k. z. opro-šča sodišče obsojence Pokovca, Bizjaka in^Oačnika zločina pre-obratne propagande zaradi pomanjkanj dokazov. Sodišče odreja objavo pričujoče sodbe v izvlečku po enkrat v ljubljanskem Jutru in v Piccolo v Trieste. Vel. Laščah in tam bivajoče-mit mlinarju. Obtoženi so: a) da so pripadali prevratni stranki (čl. 4 -------------^ t Dmeejeve naredlbe z dne 3. X. lovico prebivalcev v pozganih ( m ker go bn drnabef •.koaIi m nnMoll itrtlOm T>OlO- " . »stremeče za nasilnim prevra- vaseh so poklali, drugo polo vieo pa pognali v goasdove. Drugi jugoslovanski viri pa pravijo, da so v jugovzhodni' Srbiji Bolgari vprizorili morije. Pod poveljstvom polkovni- tom političnih in socialnih n redb države: b) da ^o izvajali prevratno propagando (čl. 5 Ducejeve naredbe z dne 3.X. 1941.) ker so z neposredno pro- ka Petra Peleva je bilo v Krivi | pagando skušali porušiti politi-Reki vstreljenLh 690 Srt>ov. čni in socialni red v državi; c) V " .'-.C? "4 Pogled na Tiiniz, glavno mesto Tunizije, ki se nahaja med frameoekim Alžirrni in italijansko Libijo. -GLAS NARODA" — New lark MONDAY, DECEMBER 7, 1942 VCTANOTUPI ^ l8g8 MGLAS NARODA 99 'WOiCW or TH> FKOPU) < >.vned and Published by Sloveolc Publishing Company. (A Corporation) Frank Sakfier. President; Ignac Hode, Treasurer; Joseph Lopsha. See. Place of business of the corporation and addressee of abore officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. X. 49^ Year "Gla» Naroda" la Issued every day except Saturday*, Sunday« and Holidays. Subscription Yearly 96. Advertisement on Agreement. Zn celo leto velja list xa Ameriko In Kanado $6.—; sa pol leta »3.— ; tu Četrt leta »USO- — Z% New York sa celo leto »7.— ; *a pol leta $3-60. Za Inosemstvo sa celo leto $7-—; sa pol leta $3-B0. ~< ;in* Naroda" lihaja vsaki dan lzvzemSl sobot , nedelj ln praznikov. "C LAS NARODA" 216 WEST 18th STREET. Telephone: CHelsea S—1242 NEW YORK. N. Y. Slovenski kongres t Gevelandu d k onsets ki je billiamister Franc Snoj, Dr. Cok,' sabo-to 5. decembra'ter drugi, ki so prišli, da po-: Slovanski otvorjen v olb 10. dopoldne v Slovenskem spravijo kongres. POMEMBNA OBLETNICA Nar. Domiu na St. Clair Ave., v Cleveflandu, je takoj dobil pozo raosrt lokalnih listov, od 'katerih je "Cleveland Press" prinesel sliko na odrn zbranih predstavnikov in gostov, ter je obenem poročal o glavnih ciljih kongresa, katerega se je udeležilo čez 400 delegatov ki predstavljajo slovenski ž i vel j sirom Amerike. Za nas, ki «mo pri šli od vseh krajev, da izrazimo z našo prisotnostjo na tem kongresu na>še želje in pravične zahteve za bodočnost slovenskega naroda, je. bila otvoritev tega 5^borovanja nekaj svečanega in obenem je bilo marsikomu izmed nas tesno pri srcu ob misli, da dmamo tako malo časa na razpolago za ta velevažni tabor našega življa v Ameriki. Vincent Cainkar. ki je s primernim govorom odprl zborovanje, je navzočim -delegatom dejal, da je upati, da bo kongres složno deloval za cilje, ki smo si jih postavili v pogledu osvobojenja S.n boljše 'bodočnosti Slovenije isi Jugoslavije | Govam predsednika Cain-'karja je sledila ameriška him- Etbin Existan in Louis Ada-' mič sta podala referata št. 1.' in št. 2., ter obenem govorila o velikem pomenu tega .zborova-, nja. I Leo ivrzycki, predsednik Vse slovanskega kongresa je tudi napravil krasen govor, v katerem je poudaril veliko potrebo: vlage Slovanov, ter ^l^e!^ Aleksander bc^e preuredbe. svetn po tej ^^ ^ r/ . vojni, v tsoko je povzdignili ime pretTidenta Rooesevelta in \morike, katera — je rekel — lllliltlllltllllllllllllilliillllllllllllllllllll)) IZŠEL JE SLOVENSKI KOLEDAR ki ga je Izdalo uredništvo "AVE MARIA" v LEMONT. ILL. Koledar ima bogato in zelo zanl mlvo vsebino; članke o Jugosla viji ln mnogo slik. CENA 13 CENTOV Naročite pri: "AVE MARIA" P. O. Box 608, Lenient, 111. lllltlliillllinilllllllliHIIIiiililllllHHIIIII RAZGLEDNIH Piše Anna P. Krasni nam bo skupno z Rusijo in zavezniki omogočila osvobojenje izpod nacifašizma, ter povedla narode, male in velike, v lepšo bodočnost in iriir. ki bo trajen. Reeoltucije, katere je prečita! referent Louis Adamič, so bile sprejete ravno tako resolucije, ki jih je prečita! referent Etbin Kristan. Izražena je bila želja, da se zadnje reooludije v angleškem izčrpku predlože pristojnim uradom, oziromauAR stoj mm vladnim uradom, oziroma osebnostim. V splošnem so rezolucije, prečita ne prvi dan zborovanja, vsebovale .izjave »lovens-ke^a naroda v Ameriki za skupen napor, ki naj pomaga Ameriki do zmage, obenem pa je 'bilo tudi nagjašeno naše aktualno Prvi dan kongresa bi se bilo završilo veliko več deda, ako bi ne bilo zvečer veselice ženskega dra&tva S. D. Z., ki je imelo dvorano Slov. doma xe prej najeto za ta večer. "Mobilizacija11 Evropa neprestano pada v razmere, ki mečejo milijone v bedo in pomanjkanje pod pretvezo, da hoče ta ali oni nadut in zemlje ter moči lačen narod ali država ustvariti boljši red. Tekom zadnje vojne je ljudstvo tudi strašno stradalo, da-si nekateri kraji niso občutili vojne tako, kot jo danes občutijo vsi narodi, ker Nemčija grabi kolikor mogoče več živil za svoje armade in za nemške trebuhe, da je tako naeijem zagotovljen mir doma. Radi pomanjkanja živil, »o v Sicer pa je bilo Pranceljnovo življenje zelo enostavna zadeva iu njegovo najljnbwe veselje je bilo to, da je vozil vedno za seboj kako "kareto" (ročni voziček.) Ker so imeli,pri vaškem trgovcu in gostilničar ju vedno kaj za pripeljati in odpeljati, se je Francelj mnogo mudil tamkaj, ravnotako pa seveda tudi njegov oče, ki je bil stiskač in je, če je le mogel, rad jedel kje zastonj. Ko je ibila vpeljana aprovi-zaci ja, je bilo Pranoedjnn kar povleči in samemu Franc Jožefu bi se bil Sel zahvalit za to novost, ako Ibi mogel in znal. Le to mu je delalo preglavice. Danes pred enim letom je Jajponska, ko so njeni zasto puiki v Washington u imeli s predsednikom Rooseveltom j.izgovore, kako bi bilo mogoče na Pacifiku obdržati mir, zahrbtno napadla Pearl Ilarbor na Havajskih otokih in je -voje nepošteno delo dobro opravila. " Mornariški department do sedaj ni objavil natančnih podatkov o veliki bitki, ki za Združen države pomeni začetek vojne z Japonsko, Nemčijo in Italijo. Ako bi Japonci 7. decembra lanskega leta vedeli, kako škodo >o prizadeli ameriški mornarici v Pearl Harborju, tedaj bi sli se dalje, zasesti bi mogli vse Havajske otoke in bi bila resnična nevarnost, da bi vpadli tudi na ameriško celino. ^ _ ______________________ V soboto, dva dni pred prvo obletnico, ki bo med »meri- r An^Zarmk, š':i:u narodom ie dolgo let živela kot sramotni dan za Japon- ^ ^ ^^ VO(J|la vSe m^o^ v cp, je mornariški urad objavil podrobnosti o bitki, v katen "J^ej Slovenci. A .lerikanci imeli zelo težke izgube. J p0kl0nitev slovenske in ame- _ Japonci so z napadom pričeli 7. deombra ob 7.&5 zjutraj ^^ ^r ponovitev iz- i delo v ameriškem vojnem pri- z bojnimi ladjami vseli vrst in posebno s podmornicami ter-j.&ve ameri;gki ^tavi, je na- j zadevanju. a c ro plani. 'pravilo na vse globok vtis. | Nalovi jena je bila tudi rezo- Pri napadu na Pearl Harbor so imeli Japonci 86 bojnih la-j janfc0 jj Rogelj je v imenu Iucija na predsednika Roose-dij, med njimi 8 oklopnic, 7 križark, 25 rušilcev in 5 podmornic direktorja Nar. doma izrekel vel ta. . ier 21 torpednih aeroplaHov, 48 strmoglavcev in 36 horizon- ^ bi ^rani delegat je Naglašene so bile v podrob- talnih bombnikov. uspešno završili ta kongree— nem težnje slovenskega naroda, Ko. se je razkadil dim bitke, so bile potopljene ali tako ^ kakor so Slovenci v Clev elan--potrebe, H bodo nastale, kobo-I « škodovane, da za dolgo časa niso bile sposobne za boj, na-lcju 25 leti uspešno zgradili do vojne operacije končane in '.ednje ladje: pet oklopnic: 25 let stara in 32,000 tonska Ari-}ta gvoj -narodi hram. V ime- papredečitev zaprek, ki bi nas Dna, 20 let stara 29,000 tonska Oklahoma, 20 let stara 32,600 nu j^nefr-j^ke Bratske Zveze je lahko ovirale v našem stremlje-i on ska California, 25 let stara 29,000 tonska Nevada in 18 jan]-0 Rogelj tudi izročil pred-!nju za osvobojenje našega na- stara 31,800 tonska West Virginia- -JGt-J rWft-Sl* - - — * ' • " - 1 ' ^----- tw in Downes; polagalec min Oglal lh. Mornariški department pravi, da uj že popravljenih in so zopet v shužbi. [prid domovine J Nemci in Itaili jani podvrgli na- Vt č ali manj poškodovane so bile oklopnioe Pennsylvania, j tj^ programom je pi^šet na še slovensko ženstvo. To re- stari Avstriji vzpostavili tako-Clevelandski pripravljalni Zvano aprovizacijo, kar je po-odJbor je Itevitšil veliko delo, da menilo, da je bil slednjemu da se ni mogel naučiti izgovarja je mosrlo z zborovanjem toč- podaniku določen gotov dele« jnti te sitne 'tuje besede. Vča-jio pričeti in je bilo za delegate al{ o*lmerek živil. Odmerke s*h smo mu skušali dopovedati v«e lepo preskrbljeno v vseh .^o dobivali tudi po kmetih, po zlogih kako se izgovori ta fleiri-h. V tem^ so naši Cleve- poseibno pa še v naših primor- nova skovanka, ali FranceU je lamicani mojstri in Slovenke ^^ih krajih, kjer ne prideluje- vedno zasukal jezik triko, da je tamlkaj pa izvrstne kuharice. mo posebno veliko žita in slič- prišla ven "mobilizacija." ki skrbe. da dobe dfilegatje hra-1 w^^ai^t- c-™^ k;i; I no kar v domu, kar prepreči izgubljanje dragocenega časa. A-TinH. P. Krasna. - SMRT (PROF. FRANA ILE&ICA. m'b pridelkov, ter smo bili zato odvisni za kruh večji del od tiste aprovizacije, nekateri skozi vse leto, drugi le delno, kakor je že kdo pridelal. Poleg kmetov in kmetičev je Končno smo *e temu privadili vsi. ki smo kdaj prišli s Franceljnom v stik in smo ga vsakikrat, ko je šel s svpjo ka: reto proti občini radi povprašali, kam da gre. Francelj j« Maryland in Tennessee; tri križarke: Helena, Honoluluh iu oder župan Lausohe, ali "Lov-K:\leigh; letalska ladja Curtiss s 24 aeroplani in popravilna ^^ ftoM*^ kot ga je preglja Vestal. starvil predsednik pripravi ial-Od 202 mornariških aeroplanoV na otoku Oahu je bilo nesra odbora. Mr. Gornik. Žu-n i Cenih 80 in 70 poškodovanih. Od 273 armadnih aeroplanov pan a so navzoči z navdušenjem : 7 uničenih, med njimi 23 bombnikov in 66 napadalnih aero- pozdravili. Njegov govor je planov. I bil impresiven in se bo o njem Ubitih je bilo 2117 mornarjev in marinov, 960 je še po- več ipovedalo pozneje. . -tv-šanih, 876 pa jih je bilo ranjenih. V armadi je bilo ubitih > Ravno tako so podali let>e častnikov in vojakov, 396 pa ranjenih. Med ranjenimi so govore povabljeni se že nekateri vrnili v službo. Mornariški department pa obenem z naznanilom o težkih iz- ubah v Pearl Haiborju objavlja, kar mora biti razveseljivo za vsakogar, da je ameriška mornarica sedaj močnejša kot pa je bila ob času Pearl Harborja. Kolikor je bilo mogoče dognati, so imeli Japonci nasledijo izgube: okoli 60 aeroplanov in tri podmornice. Bojnih ladij ni bilo videti in tudi nobena ni bila zadeta. Dvomljivo pa je, ako so ostali japonski aeroplani, 45 po številu, imeli do-vo j bencinaa da so se mogli vrniti na fitiri letalske ladje, od I:oder ao odleteli nad Pearl Harbor. Japoncem ni bilo znano, kako veliko škodo so povzročili .tmeriflri mornarici v Pearl Haiborju, kajti, če bi vedeli, bi •rotovo vprizorili Še kak večji napad in bi nepripravljenim A merikaupem povzročili še večjo Škodo. Mornariški urad je šele sedaj, po enem letu, naznanil izgube, ker Japoncem to naznanilo ne more več koristiti, kajti 1 oškodovane ladje so bile večinoma popravljene in so zopet v t'ufbi. zerajenih pa je bilo tudi več novih bojnih ladij. V Pearl Harborju je imela mornarica samo zato tako tež- (JIC) — V sredo zjutraj je tudi precej kajžarjev, — dasi umrl na ljubljanski kliniki pro^, te besede pri nas ne rabimo, fesor zagrehfeke univerze dr. ki so bili za svoj obstanek od-Fran Mešič. Z njkn odhaja v bilo po naših trgffli in vaseh j vseVi važno in z veselim nasmeškom odgovoril: 4 4 Po mobilizacijo grem večnost ena najizrazitejših o-sebnosti slovenskega kulturnega kroga. Uveljavil se je zlasti v zadnjem desetletju pred svetovno vojno, ko je stal v ospret dju našega kulturnega življenja. 1 visni od zaslužka in morda tudi od kake njivice ali travnika in vrta. za teto Tono." Tako je vozaril tisto mobilizacijo teti Toni in pa sebi ter očetu dokler ga ni poklical ce-Med te je spadal tudi stric' sar. kateremu je tudi šel slu-Šimen, ki je imel še dovolj če- žit, dasiravno ie bil bolj podo-dno hišico na enem koncu vasi hen pedenj možicu, kot pa vo- jaku slavno avstrijske vojsko. Tz voine same se je nekako zolucijo je prečrtala Mrs. Marie Prisland. . Seveda so bili izvoljeni odbori za resolucije, itd. Za pred dar je -še do zadnjih dri! hodni sedrfika kongresa je bil tevo-jpo ulicah m se ustavljal z znan-1 je izoblikoval v i\jem nazor o Ijen Vincent Cainkar, za prvo'ci. Srčna bolezen, ki je o nji naši kulturnopolitični orientaci podpredsednico Marie Prisland, toži! zadnje mesece, je sedatf ji, ki ga je potlej vneto zasto-zadrwrega podpredsednika An'nagk>ma dovršila svoje uniču- pal in predstavljal in ki so ga ton Zbašnik, za tajnika Joseph delo. Glas o smrti tega u^nrolriiki imenovali novoHi- to, kjer ni bilo ravno lahko odnesti zdrave kože __|___^ _ in pa sinkota Prancelina. ki je Tudi v "dobi med dvema bil njegov najmlajši in najbrž vojnama je dr. Ilešič s svojim tudi najlji^i otrok; vsi J— » — je obilnim znastvemm m publici- ^ ~ ^ IwUh »bil poslan na italijansko fron- stičnim delom nadaljeval idej- jebil codak, kakršnega m zlah-, ^ tw Vt]n no borbo za mladostne ideatle, ka najti, ter se m mogel razu- vendar je sodeloval večji del v meti s svojimi otroci, katere zagrebških in beograjskih otoL je hotel držati v pravcatem su- zornikib in zbornikih. NI' #e ienj^tvu. , leto dni. kar se je po težki bo-| S Franceljnom sta se. kakor lezni ki jo je bil prebolel v Za-! se je videlo, še precej dobro u- grebu, vrnil v Ljubljano. Bole- jema'a, dasi je očka večkrat zen je zarezala globoke, brazde natreskal, da je bilo. ojei! v njegovo ostarelo obličje, ven- gostje kot Zalar in Louis Beniger, za za Razveselite o ž i č z a svojega prijatelja. Pošljite nam $2.— in mi mu bomo v Vašem imenu pismeno voščili božične praznike, poleg tega mu bomo pošiljali tudi štiri mesece "Glas Naroda." Tudi red je držal, ko so je razbita avstrijska armada pomikala proti domu. S puško na rami in strumnostjo v drži je korakal gor pa dol pred starim gradom, kjer so še imeli svoj glavni stan avstrijski častniki, in nič ni vedel ali naj bi bil tega razpada vojske vesel ali žalosten — njegove pribljubljene "mobilizacije" je obetalo biti konec in nič kaj veselo ni bilo se povrniti domov v občino, kjer ne bodo nič več "mobilizirali." Žalostno je izgledalo nekaj časa za Franeeljna in njegovo "(mobilizacijo*\ Toda stvari so se kmalu zasukale v njegov prilog. Tudi Italijani so delili živila in ker se je Francelj pridružil fantom, ki so šli delat na ceste, je bil takoj dode-deljen za to, da dobavlja "mo- ke izgube, ker niti najmanj ni pričakovala kakega sovražnega rat>ada; kadar pa je prišlo do odprtega boja z Japonci, so bi'i Amerikanci še vedno zmagovalci in je upati, da bo sled-rjič Japonska do tal poražena. Pomanjkanje delavcev v trgovinah in dragih civilnih službah Državni delavski department je nekoliko pogledal v razmere pomanjkanja delov-jiih moči v trgovinah in drugih e vilnih poletjih in alučbah vi mostu New Torku, ter je skupno z majskimi voditelji do-pnal, da delavcev rjes primanjkuje marsikje, toda zdi so, da bi se dalo ta primanjkljaj na-d >me*titi z uposljevanjem črncev, starejSih ljudi in zidov. Predstavnik unije lekarnar-skih delavcev je dejal, da je delavcev za čiščenje, itd. Dejal je, da delodajalci nočejo upo«-( ljevati črncev, ker se boje, da bi s tem škodovali svojemu bu-bineesn. Velike department in verižne trgovine so tudi prijavile veliko pomanjkanje delovnih moči za prodajo in druge posle. Tu se upoaljuje precej črncev, a situacija je taka, da bodo mo-' rali najbrž v velikih trgovinah vpeljati krajši delovni in o-praviti bodo skušali z zmanj-šnim osebjem. Restavracije in hoteli tudi občutijo poman^canje delavcev Uverjeni bodite, da bo Vašega voščila in božičnega daru resnično vesel. Uporabite ta naročilni listek "'GLAS NARODA " 216 West 18th SL, New York Pošljite za --meseca (cev) "Glas Naroda" na naslov:-------—: zasluženega znanstvenika in li- rizem. Bil je eden najplodovit-iterafl-nega delavca je užaloetil nejših raziskovalcev ilirskega •vse, ki so ga poznali. . gibanja v slovenski kulturi. . Fr. Befeič se je rodil 30. julija prof. Fran Ilešič je bil idea-! 1897 v Sv. Juriju ob Ščavnici list v teoriji i nrealist v praksi Študiral je na mariborski gim- v najboljšem smialu obeh poj-naafiji, nato pa na graski uni- m0v. V trenotku. ko je tudi verzi, kjer je 1. 1901 promovi- on obložil vse zemeljsko in od-ral snb aupiciis inperatoris. šefi v zgodovino naše kulture, Služboval je vse do leta 1919 v ni mogoče premotriti, kaj šele Ljubljani, vendar se je ža leta kritično oceniti njegovega db-1914 habilitiral na zagrebški sežnega in nepreglednega dela bilizacijo". In namesto kprete tmrveraft in postal je 1.1919 red ter njqgov5h idej in presoditi je imel sedaj kolo, ter je mani profesor za slovenski jezik vpliva .njegovih spisov. Z njim in literaturo. V 'literaturo je odhaja v večnost poštenjak, vstopil že a^godaj. Leta 1897 neumoren kulturen delavec, ! je objavil disertacijo o vzrokih človek širokega in plemenitega .zastoja na£e dramatike, 1. 1898 srca. Živel bo še dalje ne samo j je priobčil potopis "JfcPrijeko- v spominu v»eh, ki so ga po-vine v Eim". Obilno je sode- znali, marveč tudi v kulturni loval takoj izpočetka v oasopi- zgodovini Slovencev in Hrva-sn za zgodovino in narodoslo- t<*v. Po dolgem delavnem dne-vje", kjer je izšla dolga vrsta vu življenja mu bodi »lahek vec-^njegovih razprav, člankov in ni poSit^k v ljubljeni, domači kritik, tikajočnb ge slovanske fi- zemlji! lologije, literaturne in kuftturne , ,. zgodovine ter ^odovine tel- 11| ■ || 111|| |||| || HIII11UU11I ItU III lllll 11111IIU1 ItH 11HIHI HRmtl H« Itll IHHin lUtlltltUtmiil turnih stikov z balkanskimi in E — jOetaKmi Slovani. Že tedaj se EE tral, da se je vojna in vse skupaj zanj prav dobro končalo. imun uniiiii ti« iitiniitiii iu nuni »u i »i KOPBIVSEK fai llMN Teretliika Polk« Na pUnlncab—valCek M 8**» In niTQITKSNE UNTV*KSITT TAMBURICA — fetv. M 5T1 Za toz. cenik In pmm» plo» m obrnite na: JOHN MARSfCH be. « W~t 4M Nrw York Moje ime je: Moj naslov: r^nično pomanjkanje strežni- in to predvsem mlajsDh delav-kov pri barah za prigrizkanje, oev in delavk. Starejših dedav-dalje tudi primanjkuje razrdhi oev se vrni trmasto branijo. I Tukaj priložim M. O. za $-J Pričnite pošiljati dne —— • Za 4 mesece $2.— Za pol leta $3.— • Za oelo leto $6,— , JSCE SE SLUŽKINJO | = k slovenski družini. Tudi po- S s tarna ženska se sprejme. Pla- =E ča po dogovoru. Strogi za pot = se povrnejo. Ponudbe naj se = pošljejo na: "Služkinja," c. of == Glas Naroda, 216 West 18th = St, New York City. <3x) g DEKLETA | = dobe delo v tovarni za slanami- s ke. Izurjenost ni potrebna. — == glasite se pri: j= SCMEJRS BROS. HAT GO. '== 129 WEST 22nd STBBET M NEW TORK CITY |EE 6tb Floor. r = -M, 2x liitttiiiiiuiiiiuiiimiiiiira ZA ZMAGO KUPUJTE VOJNE BONDE IN ZNAMKE "GLAS NARODA" - New York monday, december 7, 1942 ^^aamggp i,\\ mm i , v8tanovuen L IMS 9 Kratka Dnevna Zgodba | KSAVE3R MESIJO: Kakor osirotelemu in zapu- nil najprej, koirni bi naj ustore-' vsiljecfka je padla že katera v na svet. ki jo biLi to noč ke dn se nemirno, naglo, kar SOBOTNE MISLI IVAN BUKOVINSKI. ^čeneoim otroku po materi eemli gel prej, ko so pa vsi težko ca-'mir in tišino spalnice. Napo-! brlite, pomikale proti .hiši božji - a 1 x. A. fi _ _ TT____jn.I T>^ .1__li 1 • __________J' blrJ^ m irv « „„ 'kakor da so sp noeoi vzditrai- Odmerki gazolina, S g alone: .tedensko za privatno avto v na-i^lll vzhodnih državah, bo občutno zadelo atesti vse delav»e> ki se vozijo na delo, pa ni pri roki drugih prevoznih sredstev. Ali kaikor ima vsaika etvar svojo solneno in senčno stran, tako , je tudi y tem slučaju; ljudjerbo-do deležni dveh dobrot vsled tokrat stozi po Koroški. Po ikali, ko se je vsem mudilo do-^led smo umolknili vsi, vsi se kakor da so se nocoj vzdigni- Mmnnikaviei istejra ---- m\e vse lulci go reki h sel, z veeb, m__ft L ^ tkti Koroški mislim, ki tmo žd-' ir>ov. Vsem bi ratd storil po pagreznili v svoje ii)isii in ean voli v njej nekdaj, ko »mo pa« volji?, ko bi vsem mogel, saj je jarije. čakajoči, da zapojo svo-tipeli krivic*.' dan na dan in'bilo grulbisSee vse črno žalujo-tonočni zvonovi in smemo vsta-smo se dan m dnevom borili čih vernikov od zida do zida, ti. in bili za. i: • jvažnejbe pravice,,od zida do cerkve. |Za temi prva božični praaniki tkčeno polna. glava pri glavi a borili se.6 toplim idealizmom in z neumrljivim, dan za dnevom se nanovo oživljajočim ---------_--_________,—- - —---„------------^^ . upanjem v srcu; če ne zma^a- *?k>daj ob teli dneh <čez tisto začudenjem!, kako bajno kras-f1*0 5koro; Pewka bozwna dre- vzvišeno plan nad Zilo in iWni so bili smrekovi goedovi med V06ca Y teh živoeavedmh Mo-vn HRsn«kri- va*jo in jezerom in po hribi/hi venskih krajih, yse veje polno n«a W.mmr sitma aItpd^1 kafcor (bi gorel in blestel Prvič, eltevilo p/vtnih nesreč i se lx> zelo zmanjšalo ne samo m- ..... , radi manj vožnje, temveč ker Z^STJX ^tef * prcdpiiapa 35 milj *a b3a in koč sosednih vrhov in romajo proti Sv. Urhn. uro. Sa.i samo v na»em Pitts-fHjusdo je bilo katero leto. Ka-'zunaj v postirstvu, v Skocijanu -^ransKem oiwrjn jas=iioe: burg;hu ki ni še milijonsko me- koribi ga molitev družila k bee-1 ctb Klppinskem jtzeru. Se sr«e tli maše sem imel božični Xikoli pa se mi ne toži po kem morda bolj, nego kjerkoli dan na podružnici v &uiank-njej -tako silno, tako bolno, ka- služabniki v ljubezni. Ž" vse tri zaporedoma. Pp slui- kor o praznikih. S.sladkostjo in bolestjo preživljam ob teh spet dneve in praccnike. pražite v Koroški pred desetimi, dvajsetimi leti. Božični pravnik, praznik; i>i božji sem si v Srneovas najmehkejse, najskiivnostnejše po pc£to. Pa mi pravi Mejita, najslajše .poeaije. — Lepota in mlada nečakinja gospe pa^tari sladkost so bili ie v bla^oslourju ce: '^iKaj ste z^ »božjo voljo kjer so nam jih očetje jezuiti, to počasi maSevalif Kako mi vprede srce v svojo moaje iircfcega ajj&orja, srečnih sean, aa mr noge oa infiaaa oa ^ ", "T' mehko kop:eno spomin na praz|otr(wk radosuuh duts umni P»dejo " Se v topli soibi »o »e so p-najau savani, ki so 'lik Vrt h rvtHlikov in vernih vfegojiti, okušali narwfiii kai* V ob spomin« na pravkar pre-jb^fn ^ du^ am, k imajo povsod ?vojo nainriiotniie. Zvečer jaslice in stalo trpljerge pvlaiale lepe o»"' čarobno mehko-mrobno poezijo, v Koroški p j še nekako povsem samolastno, še lepšo kakor drugod. I'.edam v duhu spet tisto dol?-' vrsto siromakov, sedečih pred župniščein v slikovitem planinskem St. Daniel«. Kadar smo v oerkvi in na grobovih opravili in sem opomnil vse, ki imajo mamon tega sveta, naj odkupljajo du£e evo|i5i rajnih in lastne duše iz (trpljenja v vicah z mik»Čmo, pristopijo postavni, resni gospodarji, gospodinje š-e s solza- Eflednji vršiček, vsa cerkev goreča v angelski svetlobi prve svete n oči na poljapah bethle-herm^k'h. . Xaposled božične noči pri Mariji na Žili. Tam, v »bližini me^ta, je bila.noč 4o jpclnočnice nekako najbolj nervoBfuo-nemir na. ves večer ljudje na cesti, ves večer govorjenie, klici, Tudi staro, prostrano zilsko ctt l&fcv ao verniki napolnili ^ko-, .. n^mz PiTl V VQT- prednja- avtomobilskih smrtnih slučajem* ne glede na še večje število man«ili poškodb. I>rngi<<3. noge bodo prišle spet do svoje stare veljave ki jim tudi po pravici priertoja. Da so noge važen del našega telesa, nam spricujejo.ptiči, ko vendar imajo perutnice za premikanje j iz kraju v„kraj,:pa Še jih je ma-la li narava obdarila z nožicami. I Ali odkar imamo v«akojake mo- J dome prevozne pcH>omočke, no | sre vedno meni služijo avojeanw j iamenw. Zakon tele^oe narave | na je. da črm manj še rabi kak j nd. tem slabši ppstane. ako oglo j ne izgine tekom dolgih generacij. Vajgled so nam na primer - Posamezniki, obrtniki, podjetniki svojim prijateljem, znajicem in odjemalcem VESELE BOŽIČNE in NOVOLETNE PRAZNIKE potom — ^(Jfcts ^^aroda" Slovenski Dnevnik U*U««rgcQ 1893 QgUff v tej velikosti in obliki cena vodjema oglAaa aarazznezna m velikostjo. ^POSEBNA CENA^ \ ................................................ \ VODILO . __________- . ^ . , .. , . . 1 krikX ^Tal^e^^avet ^ «o .feUi dosti bolji in božično drevesce in za v^ake- Ptienal sem da se meni ^!^V^Tin^^^Mio močnaj^ pri starodavnih naro-ga darilo; prept^to pač in ne- goddo nmogo bolje. Foddte ^^ ^n^^ dHo pS ^ & W Uudje da- znaLjro, a «o» gabili v srce ve- fiv. Besnje kr%-i nit je pri tretji 'vsi Cv in'*«*- ^ namreč uživali šu- meli, kakor bi nam ga bilo pri- maši v keli.hu zamrznila. Mo- h 1 a^ rovo ali napol aurovo hrano, in ne^lo samo božje Dei. Pe^i £ ^ od s^e Uti ^ toti več poela Z^MSStoTi? pn tem kajpada ni bilo , P01^1"1 ^vdu^nja in P^ Ze dolgo je:nrrtva tista lepa, 7!°sl- Ocfes « «roto I. Dan objave o6jnj z žvečenjem in zato ostali zdravi in trdni. Temu dokaz so SLOVENiC PUBLISHING CO. tis ww lsth smn raw torx,n. t. stirci rv®*^l SA1H Vndar mnoaro tisoč let stare jzkopane . > ....... vel sem, kadar sem ^^ g ^^^ je aktivmb 158,000 preostali pa mov tm aH etiri dneve po roj- o(b jaslicah bethlehem- — ^ ^--u t.,i.r. ^ toix-tv.1 i« aavitfne tooanje s popotnim ---- —— ------- -----. škili, pa smo morali k počitku. pnji»na Milita, kakor je mrt- ^J^o? zobovjem. In to velja o nogah 60 ^ J ^ ^ ^oka; i) zunanji bolni- ' . _ V _ 1 \rrw l-T t-oAirui t-a. imRvo rime** It i in nnnMrfiMmni en nMlmnv |in hoji. gati, ali p* imajo druge službe, ki in poneerečenoi so poatrqae-i nj od teb jib nosi vojaško sok- ni Z mehko svetonoeno radostjo vo iz večine vse, kar so lepega WM _ # , smo legli, a že se je budilo db sanjale v tistih lepih mladih, ne£ 2UJ1 ^. . ^ . ------»J od teb jih nosi VO>a«ko eiik- iu kar pa hodnikih m v-^a* ra^Lti iko doffuotozje po hfei'^nob n^a ^rea.. I ^ _ . njo 40,000 in.t^om prihodnjih nih 5obah; S) v operacijskih domači TX> iaslicab v kotu J Božični pazniki v nen^i!^ razila p roj i domovom m \ mojem rojstnem kraju^o meSecev_bo nadaljuj 5000 prostorih se dela dnevno 24 nr. m£Tpo^ d^rziTijoče^^'Knezovi (Gne^u) nad Trgom * v ^vladala tSma, se pred. prvo svetovno vojno ^klicanimi v o^i k eaikajoč-im ubožie- sanjT^^^i ^ta 1900. Da ni bi bil fako' ^ ^ ff^^TJ^L ^L^ Ako le mogoče, pojdite .oseb- i.' eanirt+ATi in nnž^PT. mwl ^pnuaeu, smnee ija na &ave, U»čen med Nem-, v v^J1^ no k zdravniku raje kot i ^Sti^raj veliikiti polnočnici taTd^li v ^^ S^SSS^ Tj^ ^ ^ ^ ^^ ^i^i^tnih dJS^S M^b^fo^ - nieji Hrvate M ^ ' --- P J ro, v ZedUtedorf. Mala dmži-1 ohcah inowtah. največ pa tem je na^o delo m za^lwfc - y veSni ib^Onižnic, katerih niča, trije patri, tek^ni bratje ^^iSkih pofitajah. pa-e .Mkosi več let na stotine delav- je v Zdražaniii dtavah 6350 z rz Ahena na Nomiakem in jaz popotnikom m tujcem v opo-(cev. kar je bil pravi blagoslov 1.300,000 posteljami, je da--mo sedeli v njihovi topli obed-, m\n m tota«x>, naj bi re tudi zamale posestnike; ali takoeva- nes položaj naslednji: 1) napol- - - •• X < • • •> -1 rem TVl hIrvrlp*'! nrps: 1 onle -na kanoru Celo o^TTllB-ni^ * • . ^^ , dan na Žili. l>o večernega mra *v#tih noči še v nedavnih letih ka na sveh wetiih dan> skoro do} bilo fipanca na oči, strme-poldneva na vernih duž dan so f^ v temo, iščoče daljnih krajev trajala tam opravila za rajne, daljnih dragih, minulih dni in Na vsak«in popameznem grobu noči. smo se ipoltiho pogo-je bilo treba moliti; na nekate- varjali iz postelje do postelje, rih po štiri. pet. več očena»ev. 'A redkejše in redkejše «o po-Nisem vedel, kam bi se naj obr-|Majale J>e©ede kakor neljuba BolniSklm strežnicam, katerih je bilo za časa depresije sSe preveč in so bile srečue^ ako so bile zaposlene pol časa, gre sedaj pšenica -v klasje. Primanj kiye jih namreč, ke.r jih je na tisoče v vojaški službi Striea Sama. Da bolnik dobi v bol- -------... . ——, . „. .... ~ , - .. —-----^ -----—j*. ^—.nišnici privatno strežnico, ne nioi v prijateljskih pogovorih. 0711 • P° blodeči brez tople ne kajzarje. Celo wv^arji; so 100 procent no; 2) v odloouje dejstvo, da jo lahko •Le kadar so se poraagovorili «vetonocne sobice, brez jaslic, krojači, kolarji, mizarji, ^alci privatnih eoinOi so po 2 post^tBinore, pač pa ako mu je nujno med.sftbo v svoji ahenaki n«n- ^ božrt^ih lucic spom-nili sve^jin drogi obrtniki ^ 6o dbraili j^. j^tere so poslane do-'potrebna kar doioči zdravnik. " "" hrbet.svoji ,stroki .m ^h na go- tov državni zaslužek. SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PASSAGE PISATELJA LOUIS-A ADAMlC-A ZA NAVADNO CENO $2.50 Prinaročbiaepoalužite naalednjj^ga kupona Pošiljam Money t)rder za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $...... Moje ime -——— St., nlica ali Box it.-— .__ Mesto in država . _ Naročite lahko to knjigo pri: KM3IGARMI "Glas Naroda" 216 WEST lath STBEET iNEW YORK gomi, sem sedel med njimi in tw5i oni ve* daljSen, nem tujec. Niti ene be-i . . , . , . _ . šedioe nisem razumel. . ^ Otfdov?ti polni matenn-. . . . I Ao-ibožajoče toplote sredi brne a rnil aem se v svoj lepi in ^ toro6kih ^m, kje ste, ali m prostrani, a samotni dom šele kdai vas dož|vim 6pet? ponoči — skoro vso pot sem Bm _ ^^ stopal med slavnostno razcvet-Ijenjmn hišami, polnimi radosti in sreoe. _ ___ Ob knjigi, spominih, načr-| V»1BW YOXKV. tih za bodočnost, sem čakal, ( Tudi med'Sloven; Ne zametujte ničesar, ker to malo bolni vadi pomanjkanja Ije, pobožnejSe misU, dvigal mii pomani tratenje denarja sdravniskih moči. Vašb. .regist je duha k sreadam, .garajočimj pot^ajermienar pomeni v.se-.rjyanrh wiraynikov v Združe-čudežno pokojno, nemo-zavroto dan jem času iagdbo življenj; n£h dišavah je 180.000, od teh J. Ooaro, JL .le tUlaoUi idkt, iannto U Salte. J Masoontah, 'Martin Dolcie Nertn CUaio «arM IUB9UNP: It lato. Da nam prtbra- ) da akni« te aaroCal- V arnoat nam ali Jo / pa kaiareaao lnl \V MeHpi Mtantl, ker ao eptarl- /I aaMb rojakov aaae- \i ptafiano narofpt ao 11 Un/tm. Jacob aaanlk. Qlrard, Anton Naseda Loraln. Lool« Bplant. Joto ti •laPQON: Oregon City. J. Kotla* PBNNSILVJLNIA : ioba Jevatknr Ooverdale ln okolica. Joa Wm^j^ q^q1 wp«m a*, mtMMm* *t. Blodnlkar OfHMNil, m«k Norak aoner Olty. jT». iirmoilt: L. 4INm«SOTA: Cblabolm. J. MJ. j. Breletb. Loola Oo«k gilbert, Leula Veael Rlbblns. John J>»» 40NTAXU.: tUmodnp. M. M. Putu NDBMIA: Onaba. P. OW'XOBK Broektm. Oowaoda KaH Uttle Vali«. WncMtcf, Trobe imperial, Vence palci^h Jpbnatown, Mkm NMb Kraxn, Aat. Tanked t'Oaeme, Frank Sanoek Midway, Juwa £ok Ste*Ho«t A. JEhm Tortle Greek. Pr. JHWtapr Wert Newton. Jew* J*raa WISCONSIN. Wlwaokee, W«t AIM«. Ft. WTQIPNO: Bock Sprtefi, OlunondTllU, Joe -ALA8 NARODA* — New York MONDAY, DECEMBER 7, 1942 vstanovljkn l. 1893 Islandski ribič ROMAN Spisal PIERRE LOTL 22 Napori Otona Habsburškega --- (Nadaljevanje.)----- Drugo pimo: Vsi Avstrijci niso pretendentom na avstro-ogrsiki za Otona. prtstol, je napravilo iz srednje- evropskih političnih krogov razdraženo osje gnezdo. - (JIC.) — Pod naslovom <4Av etrijci v nasi vojaki,*.' je prinesel "Now York Times" pismo g podpis^mi Oženim. Pisamo iSuigapor.- Tedaj je zlezel v svoj jamibor, da se izogne *nemi svoj glas v tem prerekanju •iiujuu prahu, ki ga je spodaj ruznašal veter. Košarice s^toda zdaj, ko v svojstvn nawl-t :m goni v naglici izpraznili in spravili premog v za to nika avsfciijske akcije izgledam > in/ , no shranibo. Iko da sem oprt^il svoje derao- S idnji-č 60 prišli neik^ga dno v kraj, kii se imenuje Turan.'kratieno vprašanje in v zad-h ,je bila zasidrana "Kitka" v blokadi. Vedel j© že dav-jnjem trenotku skočil na Otonov -», an je bil določen za t-> ladjo, in r našel n^kaj domačinov*, celo dva "Islandca'*, ki sta ^AT*o ravno emo zelo srečni h±i lakrat topničarja. (da je bila ustanovljena v aone- Zvečer, ko je bilo vroče in mirno, ko niso imeli ničessr rLaki annadi borbena edinica « inviti, so se zbirali na inoetu. ločeni od drugih, ter živeli v Avstrijec*-, kar je bila najša že-.-jxjauin'ih na Bretanijo. lot mesecev brezdelja in piregnanstva je moral preživeti v 5» m žalostnem zalivu, predno je prišel zaželjeni trenutek mati, ki ima štiri sinove v armadi Pairapol — zadnje«?«^ februarja — zvečer pred odhod«>m ar.fVkih ribičev. . , Marjeta je stala zgorai v sobd, bleda in nepremična, na-njena na vrata J.m je bil -spodaj in govoril z njenim očetom. Videla ga , ko je prijel,, in slišala je neraoločno njegov glas* . i io zimo >e nista cešla, kakor da ju je hotela zlobna usoda ."> vatil drugega od drugega. l'r> svojem obisku v J'ors Evenu je i|nela še malo upanja • prošnji dan Islrndcev,*' kjer bi imela dovolj prilike, da o rila ž njim zvečer na triru, ko je vse polno ljudi. Za .. cist 6o bile v-e uV.ce olepšane z beliim zastavami in ze-. vinci, toda na vse »zgodaj je že začel dež v curkih liti, zahoda je vlekel silen veter. Nebo nad Paintpolom ni vi deti še nikdar tako črno. "Oh, iz Ploubazlaneca jih ne bo," so žalostno vdihavala dekleta, ki so imela tam fante. In re> nieo prišli, ali pa so se hitto zaprli v go-o in pili. Nič ni biio procctiije, nič veselih ispreihodov. vi ^tica je slonela ves večer pri oknu. S etreh je curljala spodaj v g-ostil^Lah -e je euCo glasno petje ribičev. Pozida je, in srce *e ji je si iskalo. Že nekaj dni je pričakovala tega obi>ka. Slutila je, da bo če Uaos. ki ni rad hodil v Paimlpol,, poslal svojega sina, da n tli to še nekončano zadevo zaradi prodane barke. In skle-• ila je bila, da stopi k njemu, kar pri dekletih ni navadno, in d \ se iz go v on i ž njim, da bo na jasnem. Očitati mu hoče, da jn je vznemllril in potem zapustil, kaikor delajo fantje, ki se »znajo čaeti. Trmoglavost, plahost, ljiibezen do moTja in lojnzen, da ne bi bil uslišan — če so bili vsi ti zadržki, katere , i je navedel Silvester, edini. bi se morda dal odstraniti po ta-jasnem razgovoru, kakršen bo njun, kdo ve! In potem -e morda zopet prikaže njegov lepi smehljaj, ki vse po«pravi — . - i nasmeh, tki jo je bil tako rzn^nadil in ji tako ugajal minulo zimo. tisti večer, ki ga jo preplesala ž njim. N In ta nada ji je dajala pogani ter jo polnila s skoro sladko restfcpnostjo. Od daleč se vsaka stvar vselej zdi tako lahka, tako enostavna, kodi si že beseda ali pa -iejanje. In ta Janov obisk je prišel ob pravem času; vedela je za gotovo, da njen oče ob tej nri praiši in da se mu ne bo ljubtio - protniti gosta. Na mostovižn ne bo žive duše in laluko ee pogovori a njim.. ' J Toda sedaj, ko prišel trenutek, se ji je zdelo to skrajno fv drzno. Samo pri misli, da ga sreča, da ga bo videla tu :>od stopnicami v obraz, je trepetala. Srce ji je tolklo, kakor bi hotelo »počiti. Tn če je pomislila, da se vrata tu spodaj lalrko vsak hip odpro, s tistim lahnim šMiipanjem, ki ga je dobro poznala. — in da stopi on iz sdbe. ' • Xe, gotovo, nikdar se ne bo upala, rajši hirati v pričakovanju in umreti od boleain nego poskusiti "kaj takega. In 7x je storila par koraikov. da .bi se vrnila v sobo se vsedla in nadaljevala svoje dele. . Toda obstala je in še pomišljala. S strahom se je spomni-.da odide prihodnji _dan na Inland, in da je to edin prilika. i V jo zamudi bo morala preživeti nove mesece v pričakovanju in samoti, iziguibiti še eno cclo poletje svojega življenja. Spodaj so se odprla vrata. Jan je odhajal. Naglo se ,' odloČila, stekla po stopnicah in se ustavila trepetaje pred njm "Gospod Jan, rada bi govorila vairii, če vam je drago." "Z menoj, gospodična?" jo uekel s tihim glasom ter prijeli z roko za svoj klobuk. . Gledal jo je plaho s svojimi živahnimi očmi, glavo upognje-! no nazaj, s trdiim izrazom. Videti je bilo, da celo pomišlja,' >!a bi 6e u-tavil ali ne. Stopil je z eno nogo naprej, pripraven na beg, ter naslonil svoja širdka pleča na zid^kakor da. hcoe oddaljiti od nje v tem ozkesm hodniku, kjer ga je tako nenadnO zalotila. Otrpnila je. in niti besedice m mogrla najti od vsega tega, kar 'te bila pripravila, da mu pove; ni pričakovala, da bi jo io-jtci tako osramotiti in iti mimo n.ie. ne da bn. jo poskušal. "Ari vam vrihu.ia naša hiša strh, Jan?" je vprašala s su-h :n, čudnim glasom, ki ji bil ves drugačen nego je hotela. • Obračal je oot": v t ran ter gledal na prosto. Laca so se mu r., v < pobarvala, kri mu je gorela v oforazu in nosnice so se ii u >irile, kadar je dihal, prsi so se mu dvigale. » ! Poskusila je nadaljevati:' — . 44Tisti večer, ko sva bila skupaj na plesu, ste mi Tekli:' "na svidenje" z glnsopn, s kakonšnim ne govorimo ljiudem,: io katerih nam ni nič. Ali se ne spominjate, Janf Kaj sem \am storila?" » Grdi zahodni veter se je zaganjal s oeste, se igral z Jano-i mi lasmi in Marjetičino avbo ter zaloputnil za njima z glasnim ropotom -vrata. Ta hodnik m bil ustvarjen za to, da bi se-; jrovorilo o važnih -stvareh. Ko je Marjetica potisnila prve besede skazi grlo, je obmolknila. V glavi se ji je yrtelo, misli ,-o jT: zastale. Jan se je ve3no ucnikal' pred njo, in prišla staj bila že do vrat. _ 1 (Nadaljevanje prihodnjič. ' lja od časa Pearl I Harbor ja sem, smo mi demokratični in proti» cesarski Avstrijci razočaiani in osramočeni radi postopanja, s katerim skuša pretendent na prestole Avstrije, Miadžarske, (%?«ške, Hrvate. Galicije, itd.. Lakoristiti to velikodušuo ameriško gc^jsto v korist svojih o-sebnih ciljev. Nobena stvar ne bi mogla toliko škodovati cilju Avstrije, kakor da se z veže boj za svobodo Avstrije z imenom Habene izjave glede vesti, da je 'Stimson pisal Otonu in mu čes- proti direktorju l>ollfussu me-^'zelo škodljivo vplivalo na po- i;eca februarja leta 1934, sta tek vojne in neslogo med ame- protestirala tudi Fridricii Ad-' riškimi državljani srednje- ler, vodja avstrijskega delav-, evropskega potomistv.a." wkega komiteja in član bivšega1 T, . . . . tji_h • r i * * ' I>ržavni sekretar illull je iz- aA-atrijskega parlamenta, ter. . J * i* > i . ■ javd na casn:ski konferenci,da ELenbogtn, bivši zunanji mi,- •!. . , , . .. 1 . b ! Oton v tej dežela v svoj- ni«ter avstrijske reputblike. Poslala sta -sekretarju naslednjo brzojavko: stvu bej^unca in da najnovejši I dogodki tega niso spremenili.. ni dal Vlagamo takojšen protest Podrobnosti pa o tem proti Zlorabi vaših izjav s stra-;T,°^Mvn^- sprejela njegovo vodstvo in da, . , , - .... ■ ii Du- j • I ni neznatne skupine avstrijskih je Mr. Stnnson uradno pnpo- _ , ,, r J 1 ^ einkgrantov. Izjava Stimsona o avstrij-okem bataljonu je bila razgla^ &ena na rojstni dan nadvojvode Otona, ko je praznoval dne 20. novenibra- svojo 30 letnico. V pro.-lavi ki se je vršila v neki an newyor3kem hotelu-je pre čital Oton pismo Stimsona. v katerem vojni sekretar "ti zgrabili to lerjevega dežja pod kap Gnida Zernattije in Otona Habsbor-šrkegra,. MiAkoravno je to moje osebno maienje, vem, da ga dele tisoči Avstrijcev v inozemstvu in milijoni drona. Ferdinand Ozernin." TProtesti proti odobrenju Avstrijske legije. Odobrenje vojnega ministrstva, da se v okviru vojske Združenih, držav osnuje avstrij ski bataljon v tesnem sodelovanju z Otonom Habsburškim. V PESMARICI "AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA": so vključene sledeče slovenske pesmi: 1. Podoknlca — moSkl xbor z bari. ton Mirns[wvom 2. Poedrav — mofikl «hor 3. Lahko noC — mofikl »bor 4- Otogki ivoii — meftanl xbor S. Pomladnfka — tneSani xbor, % bariton nmospevom C. Lira 1. — za solo speve, mofikl In mešani ibor 7. Lira II. — za tneSanl xbor 8. Altantskl odmevi — za mofikl tn ženski zbor, ■ bariton aa-mo«pevx)m $, Kan ta ta iz psalma 128 — mofikl xbor M. Soči — xa »nmn»p."vp, mefiani xbor in spremljevanjem glasovi ra 11. Psalm 29 — aa samospeve, me-fianl xbor in spremlj«vanje «1 a »ovira ali orgel CENA SAMO 60 centov KOMAD To koncertne pesmi zrn moške in mešane zbore, katere Je oetos-bil In v samozaložbi izdal MATEJ L. HOLAIAR. organist in pevmodja pri sv. ^'idu, Cleveland. Ohio. 1923. NaroČite to zbirko pri : KNJIGARNI SLOVENIC PITBL. COMPANY 21« W. lftth S«. New York priliko, da koristijo naši skupni stvari Vaš takojšnji odgovor na pozh* Wax departmenta sem zelo odobraval'* /^vedeli smo da so britanski uradni predstavniki odklonili pova/bilo na Otonovo pojedino, češ, da britansko zunanje ministrstvo noče podpirati Halhsbur škib ciljev s tem, da bi napram Otonu nastopilo drugače, ueigo napram navadnemu državljanu. iFerdinand Gzennin,chairman avstrijke akcije, ki je demokratičen pokret, je izjavil, da jc-f presenečen da "War department t sodeluje z Otonom.. Poudaril je ,da se Otonov vojaški komite. ko omenja deset milijonov Amerikancev avstrijskega potomstva ''more nanaišati le na vso Amerikance, ki izhajajo iz' oaemelj bivše avetro-ogrske mo narhije in ne morda le na one iz Avstrijske republike katere izseljenišjko potomstvo t šteje manj nego en milijon po uradnem štetju rz leta 1930." Cfeernin nadalje ugotavlja: "Nofoena izmed denidk-ratičnih avstrijfikilh ?3tupin ni bila pri-pu2«ena k pogajanju a ko ravno so ponovno ponudile svojo pomoč pri nabiranju zare® nepolitične in nestrankarske vojaške čete. Postav^eno so bile pred ."fait -accompli." Profesor Bonsten Vamberv vodja demokratičnih Madžarov j v Združenih d ržavah, je izja-jvil naslednje "\T|sa!k ,poskus da •se zop,et urvede avstro-o-srs^fo monarfcijo, bi nanovo oživel Tw*i ; tožbe pToti izkorisčavanju Ma-i džanske s Istra ni ba b-bnnške ]dvors,ke kTike.*' Dostavit je, da j bi ha'bsiburaka vlada pomenila \ nadaljevanje fevdalnega vlada-jnja v IVtatlžaTvti, ki je najbolj i odgovorno za nesrečo in za bedo madtzarekega naroda. Dr. Nikola Mirkovi« je izja- --NOVA IZDAJA- Dobri Atlas je nujno potreben ...pn ravno v H AMMON DO V EM NOVEM Svetovnem Atlasu najdete zemljevide, ki so tako potrebni, da morete slediti današnjim poročilom Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vseera skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. vsebina atlasa Zemljepisni svetovalni odbor je iibrml rr* tiso« slik samo najboljše barvane Olika— U cblrka je tako popolna, da jo xa vsakega neobhodno potrebna tekom vojne in po vojni. Vključeni so nanaslednjl zemljevidi: — »vet. Evropa (danes), osrednja Evropa (ob iibrn-hu vojne), Angleško otočje, Francija, Nom-Hja. Italija, Švica, Holandska, Belgija. Švedska. Norve&ka. Danska. Unija sovjetskih soeja-lističnih republik. Bolgarska, Romanska, Jugoslavija, Grčka, Albanija. Azija, Turčija, Sirija, l^hanon. Arabija. Vthodno Indijsko otočje In Malajski polotok. Indija. Burma, Kitajska, Japonska. Paeiflk Južna Amerika (severni del). Jnina Amerika (Jnfni del), Afrika, Hfifi no Amerika, Kanada Zdruiene države, Mehika. O-srednja Amerika in Zapadna Indija. vseh Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, U sam sebe popravlja, ima u;men i-eSiti marsikatera nasprotujoča si vprašanja, ki nastanejo v raznih razgovorih! Strani so skladišče svetovnega znanja tn podajajo raz-, sežnost zemlje, prvine sončnega sestava, j>okra-Jine In glolmčlno oceanov in jezer, dolgost najdaljših rek in prekopov, površino poglavitnih otokov In visokost svetovnih gora. Tu so odgovori na mnoga dnnaSuja vprafianja. SEDAJ 40 centoy po pošti v uradu — 35 centov ■BMMSEfflHM^^ 48 velikih strani Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STBEBT NEW YORK, N. T.