Egfofa* Pteggmi v gotbVmr,
Maribor, petek 28. avgusta 1931
‘aj* razun nedelja in praznikov vsak dan eb 16. uri
RaSun pri poitntm ček. mv. v (Jubljul it. 11.4(3$
I« mesečno, prejemali v upravi ali po polti 10 bln, doettvljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta žt.t3
Oglati po tarifu
Ogiaae aprajema tu« oglasni odtlslek .Jutr*" V Ljubljani, PrtJernova ulio* *t.4
Uredn. 2440 Uprava 2455
Francija In ItaIRIa
/ŽP%. Ljubljanski JBIVrovelesejem
.Ljubljana v jeseni*
..Krašev dan“
 'JB&k 29. VIK. .9. IX. 1931
Posebne razstave:	Tujski pro-
met, razstava slovenskih mest. Kmetijstvo (mlekarstvo in sirarstvo, jajca, čebelarstvo, vinarstvo, zelenjadarstvo, perutnina, kunci, kmetijski stroji). Hislje-na. Novodobno gospodinjstvo. Pohištvo — stanovanjska in hotelska oprema. Industrijski ii} obrtni oddelek.
Za časa velesejma velike slavnosti »K r a 1 j e v teden«. Operne in dramske predstave na prostem, glasbeni festival i. 1. d.	2424
Legitimacije po Din 30.— prodajajo denarni zavodi, železniške postaje, trgov-se organizacij?, biljetarne »Putnika«,-velesejmski urad.
50 popust na železnicah. Razstavišče obsega 40.000 m3. 10 razstavnih zgradb. Stanovanja preskrbljena!
Kongres narodnih manjšin
{z Ženeve javljajo, da se bo neposredno Pred letošnjim zasedanjem Sveta Društva ni*rodov, v dneh od 29. do 31. t. m., vršil tam ^e(hni kongres evropskih narodnih manjšin. rv* tak kongres je bil 15. in 16. oktobra 1925.
takrat se zbirajo zastopniki organizira-^ evropskih narodnih manjšin vsako ieto v e"svj, precj zasedanjem Društva naro-v’ 'n razpravljajo tam v zvezi s perečimi Po,ificninii problemi Evrope v vprašanjih in Pr°l)letnih. ki globoko posegajo v interese naftnih manjšin. Že od prvega kongresa sem 16 Predsednikom kongresa stalno izvoljen dr. J°siP Vilfan kot zastopnik močne jugosloven-s!fe manjšine v Italiji, ki bo predsed-aval tu-letošnjemu kongresu.
Na letošnjem kongresu bo najvažnejša toč-^ dnevnega reda obširno poročilo o položa-h evropskih narodnih manjšin. To poročilo pozneie tiskano izročeno javnosti, Poroko bo obsegalo strogo objektivne in avten-*^ne podatke o položaji' manjšin v vseh ev-r°Pskih državah, tako da bodo i v Društvu Prodov i v vsej svetovni javnosti končno v VSe Podrobnosti poznane prilike in okoinosti, v kakoršnih žive narodne manjšine v gvropi.
na petem kongresu leta 1929. je bil ?*0rien sklep, da se ti podatki naj podrobneje 8 najvestneje zberejo. Na šestem kongresu v Minulem letu je bil materijal predložen, v'ndar še neurejen in v nekaterih pogledih ^Dopolen. Zato je lanski kongres sklenil, da ^ Poseben odbor ta materijal uredi, dopolni ^ Morebitnimi novimi podatki in nato izroči , tisk. Na letošnjem kongres,« bo to vpra-nie stopilo v zaključni stadij, kongres bo imel tudi drugo važno nalogo: a razpravlja o rezultatih, ki jih je dala kultna avtonomija, kakor jo že šest let uži-alQ narodne manjšine na Estonskem. Kon-narodnih manjšin se je od samega po-®'ka postavil na stališče, da mora vsaki na-f- manjšini v vsaki državi bUl zasotov*
' n svoboden razvoj rtacljonalne kulture, »p ® le pot, hi vodi k temu, kulturna avtopoi . *|a narodnih manjšin. Zato bo razprava e ustvih, pridobljenih s kulturno avtonomijo godnih manjšin na Estonskem zelo zani* lva. ker se bo obenem tudi razpravljalo o •japiji tega načina v drncih državah. ^Kongres je	že	tudi pved	leti zavzel staHš-
v' Vnosno	si	ie usvojil načelo,	da ima
la t <iarodan manjšina absolutno nravica fod no zvez(> *n za'°dnico s svojim oa* V!flQrn, iz katerega izhaia, in z vsemi niego-rorf1'-T« -ie vprašanje organiziranih na-lju ?ajednig v Evropi na kulturnem polt,^ Jl,di to vprašuje se bo na sedanjem ij,0/jresu šq podrnbtieie in še bolj konkretno 'kovalo v načelne sklepe,
« “r so tudi aktualni evropski problemi, v ' tudl vprašanje razorožitve in varnosti le	s	problemi	narodnih	manjšin,
^i^Homa	naravno, da	50 tudi	ta vpra-
2an-Stav^ena na ^nevn’ re^ kongresa.
*u s0ltl'iVQ ie' d» bQSta letos prvič na kongre skupi elQV9ii po svojih zastopnikih dve novi ske J r,arodnih mani-šin: Slovaki jz Madžar obtožj S° ^ v tekočem letu iznašali težke S*°vašk- Dr0ti	Madžarske	napram
težko 1 rt1aniSini, ter Gjkj z Dodakaneza, ki ^Zuje ’Te pod italijansko oblastjo, kar do-z i dejstvo, da se Je od 143.000 do-
Domače vesti
Izvoz jabolk.
Cele procesije voz jabolk se vrstijo pred poljčanskim kolodvorom. Vsak dan na!oze po več vagonov. Cene so kg po 1.25 Din, 1 Din in celo po 0.75 Din. Največ jih pripelje.o iz Vrbolj, Sv. Ane in še iz raznih drugih krajev.
Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru izreka tem potom R„:..ry Chibu v Mariboru naiskreneišo zahvalo za darovanih Din 2000, katere mu je naklonil v proslavo desetletnice vladanja Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra.
Dva tatinska fantalina.
S noči sta se oglasila pri trgovcu fn špediterju Ivanu Slugi dva 15 od 16 let stara fantalina, ki sta ponujala v prodajo več kosov medenine, približno do 50 kg. Trgovec je odklonil nakup in ko je hotel pozvati policijo, sta fanta izginila. Svoj težki plen sta pptem iz Strahu pred zasledovanjem vrgla v obcestni jarek pa mestu, kjer se o4 Tržaške ceste odcepi Masarvkova cesta. Službujoči stražnik je najdeno robo zaplenil in ugotovil, da gre za večjo količino medenih kljuk od železniških vagonov. Preiskava bo dognala, odkod izvira plen in ali dečka nista samo pomagača.
Nezgoda kolesarja.
Davi ob pol 7. se je vozil čez državni most proti Glavnemu trgu gluhonemi slikar Franc Punčuh iz Rač. Ko se je za jiip ozrl, mu je KqIq spodrsnilo, pri čemur je s kolesom vred padel, Kolo je pri-pod prazen voz, ki je privozil tik za kolesarim, in ie bilo pri tem nekoliko, poškodovano. Kolesar pa je dobil nekaj prask po desni roki in levem lehtu.
Obleke in čevlje je kradel.
Sinoči je bil aretiran 34’etni Jos. Fe-geš, delavec, doma iz Nedelišča pri Čakovcu, ki je bil osumljen, da ie pred tremi tedni ukradel žensko obleko, vredne 130 Din, izpred trgovine Marije Lah v Vetrinjski ulici. Tatvino ie takoj priznal, povrh pa še, da je pred mesecem dni izpred trgovine Gniušek na Glavnem trgu ukradel 2 ženski obleki, izpred trgovine Žibret pa par čevljev. Vse ukradeno bla? go je naprej prodal neznanim osebam in denar zapravil. Polieica sumi, da ima možakar na vesti še več tatvin, tudi koiles. Preiskava se v tej smeri nadaljuje. Vtihotapljene kamenčke za vžigalnike je včeraj opoldne prodajala na Glavnem trgu Julijana V., ki jo ae stražnik 'vzel pod svoje okrilje.
Šahovski turnir na Bledu
Danes je v turnirju prost dan. V vče^ 1'ajšnjem četrtem ko!u sta imela naša favorita, velemojster dr. Vidmar in Vasja’ Pire si!ab dan.
Bogoljubov je gladko odpravil Pirca, ki je že kmalu v začetku zašel v težaven položaj in se je zaman obupno branil.
Svetovni prvah dr. Aljehin je igraJ z dt. Vidmarjem. Parti.a je bila prekinjena, vendar pa je Aljehinova zmaga že gotova stvar.
Tudi genitalni Niemoovlč je doživel včeraj vnovič razočaranjt m svoj dragi poraz na Bledu. Imel je sicer bol šo po* zicljo, napravil pa je v časovni stiski nekaj slabih potez, kar je tjegov nasprot* nik, mladi Kashdan, spretno izrabil in ga končno tudi premagal.
Švedski prvak Stoltz je z elegantno igro porazit Tartakoweria.
V	spopadu med našima mojstroma Ko-stlčem in Astalošem je bila sreča naklonjena prvemu, čeprav bi Astalpš lahko hsilit remis.
Partiji Maroczy—CoHe in Spielmann— Ftohr sta končali remis.
Stnaje po IV. kolu: Kashdan 3, dr. Aljehin 2 In pol (1), Bogoljubov, Kostič in Spielmann 2 in pol, dr. Vidmar 2 U)> roczy in Stoltz 2, Niemcovič, Astalpš, Pirc in Flohr 1 in pol, dr, Tartaka\ver in Colle 1.
zahtevam, in je rezultat mer, ki jih je P'CvYZ$a železniška uprava v smeri hitre še cirkulacije za izvoz potrebnih va* gonov.
Gigantski letalski manevri
RIM, 28, avgusta. Včeraj so se pričeli veliki manevri italijanskega zračnega brodov.a ip sicer y obsegu, 'kakršn-.;a Italija še ni videla. Kralj in Mussolini sta prispela v Spezio ter prisostvovala nočnemu napadu bojnih letal na vojno pristanišče. V boju je sodelovalo skoro tisoč letal vseh vrst- Bombardiranje je bi-
lo	markirano z metanjem petard in svetilih raket. Razen tega so metala letala letake za prebivalstvo, ki opisujejo in pojasnujejo Italijanom vse grozote in strahote letalske vojne ter pravijo: Italijanski narod hoče in tudi ljubi mir, toda že tisočletja uči pamet, d? je treba biti za vojno dobro oborožen. Ne pozabimo, da je mogoče letalski napad sovražnika . zavrniti in zadržati le tedaj, ako s;..^ v zraku močni in ako ima močno letalsko broctovje,
OTVORITEV ZAGREBŠKEGA ZBORA.
BEOGRAD, 28, avgusta. ZagrebSki velesejm bo jutri 39. t, m. atvoril imenom kraljevske vlade minister zs socijalnp Rpljiiko in narobno zdravje dr, Marko Kostrenčif. Do v^er-aj je hilo prijavljenih 668 razstavljale^v, od teh 496 iz naše države, ostali pa iz 11 evropskih držav in iz Amerike.
Izboljšanje našega železniškega prometa
BEOGRAD, 28. avgusta. Dosedai zbrani podatki kažejp, da razpolagala naše železnice z vozovnim parkom, ki bo sta-dostaval za redni razvoj prometa-. Od 1. avgusta do danes so naše železnice porabile skupno zaprtih in odprtih normalnih vozov 101.299, dočim se jih je lani v istem času uporabilo 95.528. Povrh pa imajo železnice še razpoložljivih 13.649. dočim jih je bilo lani v istem času 8387. Ta po« ložaj je vsekakor ugoden, ker lahko že-1 znice vkljub večji potrebi zadoste vsem
KJE JE »NAUTILUS«?
OSLO, 28. avgusta, Po najnovejših poročilih se nahaja VVilkinsova podmornica »Nau-tijus« sedaj približno 0OQ km od Severnega tečaja. Morje je silno neniirtio, vendar hoče Hubert Wijkins kljub temu izvesti svoj načrt za vsako peno.
BEOGRAD, 28. avgusta. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine objavlja, da je poset jugoslovenskih gospodarskih krogov na praškem velesejmu iz tehničnih razlogov odgoden na nedoločen čas. O tem so obveščene vse gospodarske organizacije v državi in češkoslovaško-jugo-^Jovenska trgovska zbornica v Pragi.
dekaneških Grkov doslej že nad polovico Izselilo na Grško.
Letošnji kongres narodnih manjšin bo torej vsekakor zanimiv.
TVTaf!66f5*T TTTCTK nr i iv joira
t r n i \\immmmmamammmmm mmmmmmmmammmam
t m a r T 5) 'irt a» \rm, tib.
k mojth spominov
RAZMAH SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA DO VOJNE.
L 1912 de doseglo društvo svoj višek. Dne 11. februarja je gostovalo v Slov. Bistrici s »Chanejevo teto«, 24. marca v Ptuju z igro »Graščak in kmet«, 12. maja pa s celim ansamblom in godbo v Celovcu z »V znamenju križa«. Okrog 80 nas je bilo, ki smo se lepega jutra s posebnim vagonom odpeljali v Celovec in smelo trdim, da je bil to najiepši dan Dramatičnega društva, ki bo ostal vsem udeležencem vse življenje v najlepšem spominu. Na to predstavo ni prihitela samo Koroška, temveč tudi naši rojaki s Tirolskega. S posebnim parnikom smo se vozili po Vrbskem jezeru ter občudovali ta iepi, za nas danes žal izgubljeni del naše zemlje. Po predstavi je priredilo Glasbeno društvo, ki se je bilo tudi tam že ustanovilo, koncert, ki je potekel nad vse animirano. Pri tej priliki smo tudi zasnovali
Dramatično društvo za Celovec, ki se pa vsled odhoda dr. Stanjka iz Ce-iovca ni moglo osnovati, ker so mu nasprotovali zlasti klerikalni krogi, ki so imeli svojo Krščansko-socijalno zvezo.
Tudi vodje koroških Slovencev dr. Brejc, Einspieler, Ehrlich itd. so se pri tej priliki pokazaii s svojo odsotnostjo v drugi luči, o kateri pa rajše molčim.
To leto smo izgubili dve naši najboljši moči, g. Majerja in Josipa Stegnarja. Prvi je odšel 2. januarja 1913 v Gorico, kjer je pridno prirejal predstave, drugi 10. aprila 1913 v Rottenmann kot upravitelj boinice, ker za Slovence takrat na naših tleh ni bilo prostora, in so morali biti upravitelji Nemci.
To leto je društvo priredilo drugo znamenito igro »Ben Hur«, ki jo je obiskalo 1020 oseb ter je prinesla 927 K vstopnine. Tudi
dramatično šolo
smo osnovali pod vodstvom g. Boca. Po-hajaio jo je 9 gojencev, ki so potem sami vprizorili burko »V civilu«.
Po potrditvi spremembe pravil se je ©snovala 8. febr. 1913 podružnica Dramatičnega društva v PtuHu,
ki je pod spretnim vodstvom sedaj že pokojnega dr. Leva Brunčka taikoj prvo leto vprizorila 12 predstav. V Gorici je po mojih navodilih snoval g. Majer dramatično društvo. Začel se je vsepovsod nailepši razmah.
Dne 6. januarja 1913 smo ustanovili v Ljubljani
Zvezo dramatičnih društev, za katero sem bil leta 1912 izdelal pravila in jih predložil. Borili smo se pa z velikimi finančnimi težkočami, vendar bi biia zveza gotovo dosegla svoj namen, ako bi vojska ne bila prekinila vsakega kulturnega dela, kajti pridno smo zbirali materija! in organizirali delo po deželi.
Ker so začetkom leta 1913 odšli naši najboljši igralci Majer, Stegnar, Pajnhart, Junovič, se je nahajalo društvo v precej težkem položaju, zlasti, ko Boc ni zmogel cele režije. Stopili smo torej v stik s Celjskim dramatičnim društvom, ki se je bilo med tem že ustanovilo, ter angažirali ljubljanskega igrali ca Antona Moleka kot režiserja za obe gledališči. Tako smo dobili vsaj eno moč, ki se je bavtta izključno samo z gledafliščem. Celo sezono 1913/14 se je pridno igralo. Vprizorili smo »Quo vadiš«, »Pasijonske igre«, krona vsemu pa je bila
proslava 5001etnice ustoličenja zadrfjega koroškega vojvode.
Ob največjem navdušenju in ogromnem obisku se je vršila 19. jan. 1914 v Narodnem domu proslava petstoletnice, ki se je morala na občo zahtevo 10. maja ponoviti. S to proslavo smo pravzaprav dosegli višek. Vendar pa nas ie stala ogromnega truda Ln denarja, kajti napraviti je bilo treha popolnoma nove kostume in kulise. Vprizorili smo Aškerčevega »Kneza Volkuna«, za katerega nam je dr. Schwab napravil napeve, in pa 5. dejanje »Tugomera«, ki je začetkom leta 1914 pasiral po slepem naključju v originalu cenzuro, dasiravno ga niti Ljubljana kljub skrajšanju in črtanju ni nikda>r hotela dovoliti.
Proslava se je zaključila s krasno živo sliko »Slovenija«, ki je občinstvo naravnost presenetila. Pri tej živi sliki se mi
je nekaj pripetilo, kar bi bilo lahko postalo za mene pozneje usodepoflno. Ko sem pripel gospej dr. Rosinovi, ki je predstavljala Slovenijo, trobojnico, sem obrnil, ne da bi opazil, trak narobe, tako da je imela srbsko trobojnico. Hvala bogu tega razen gospe Stegnarjeve, ki je pa molča la, nihče ni opazil.
Kako navdušenje je vladalo za to proslavo, kaže dejstvo, da so nas vsi večji odri vabili za oprizoritev, tako Celje, Ptuj, Slov. Bistrica, Gradec, Žalec, celo v Ljubljano smo nameravali iti, kar se pa ni moglo izvršiti, ker so gledališče popravljali. Gostovali smo torej v Ptuju 24. maja, uprizoritve drugod pa smo preložili na jesen, kar je pa preprečila vojna.
Med vojno Talljin hram — vojašnica.
Med vojno je društvo sicer še delovalo, toda predstaiv ni moglo prirejati, ker je vojaštvo takoj od početka zasedlo veliko dvorano Narodnega doma in napravilo iz Talijinega hrama vojaško vež-bališče z odkritim namenom, da uniči krasno dvorano in stavbo, kar se je le deloma posrečilo. Ko sem prišel iz zapora, sem odstranil iz dvorane vse stole, divane, lestence, kulise itd. ter jih shranil v podstrešju, pozabil pa sem žalibog na kulise, ki so bile pod odrom, in so bile skcro popolnoma uničene. Razun teh kulis smo skoraj vse rešili, žalibog pa so kljub temu miši in podgane, zlasti na di vanih, napravile ogromno škodo.
Omenim naj še, da je društvo prirejalo med vojsko takozvane »Cesarske slav nosti«, ki so bile pa vse kaj druzega, ko cesarske. Bila je to bolj profanacija tega naslova, na čegar račun smo zbijali šaie, ter samo plašč, pod katerim smo skriva-
li	namen, zbirati in družiti naše ljudi ter jih pripravljati na to, kar je moralo priti Tudi koncerti v Mariboru, Slov. Bistrici, Sv. Arehu so bili na dnevnem redu. Na^ bra'o se je za društvo toliko denarja, da so se poplačali vsi dolgovi in da je imelo društvo leta 1919 še čez 6700 kron denarja. To delo je vodil pokojni Voglar, ki j je leta 1917 prevzel blagajništvo, prihed-I nje leto pa predsedstvo.
Vsa leta je bilo naše Dramatično društvo os, okoli katere se je sukala dra matična umetnost severne Slovenije. Zalagali smo s kostumi in igrami skoro vse odre, ne izvzemši Ljubljane in Trsta, bu dili potom vsakoletnih enket kul turnih organizacij na Štajerskem zanimanje za i dramatično umetnost, dajali nasvete glede i stavb, novih odrov ter pridno vodili evi | denco o delovanju posameznih društev.
' K vsaki predstavi so prihajali od zunaj odborniki društev, da vidijo, ali bi se dala ena ali druga igra na njihovem odru vprizoriti. Naše gledališče je bilo največje diletantsko gledališče in dvomim', da bi se še sploh kedaj komu posrečilo doseči z diletanti to, kar smo dosegli mi.
Po prevratu je bila igrača ustvariti redno Narodno gledališče, saj so bili dani vsi pogoji, ki smo jih mi tekom 51etnega trdega dela zasigurali.
Med naijdelavnejšimi diletanti so bili: Macun z gospo in hčerko Elo, Boc s hčerko, Planinšek z gospo, Pivko z gospo, Josip Stegnar, ga. Matekova, Novak Jaka, Majer Franc, gdč. Nada Pajnhart0-va, Jurovič, Pučnik, Vojteh, gdč. Pučnikova, gdč. Pirkmajerjeva, Gorjanc Zinka. Godbo so tvorili gg. Stegnar Srečko, Bu-reš Fran, Koudelka, Pitzmran, Berdajs, Dobravc Ferdo. V društvu so delali Troha Karl, Pišek Franc, Poseb Ivan. Kostume: Stegnar Irma, ga. Majcen s hčerko.	(Sledi.)
Na šahovskem turnirju za prvenstvo J -goslavlje
v Banjaluki, ki je končal 25. t. m., je zavzel prvo mesto 211etni Trifunovič iz Šibenika, drugo lSletni Nikola Pavlovič iz Banjaluke, tretje Ljudevit Gabrovšek iz Ljubljane, ki je bil nekaj časa favorit za prvo mesto, pa je imel smolo.
Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru opozarja delodajalce in delodajalke ponovno na vpisovanje vajencev in vajenk, ki se vrši vsak dan dopoldne na mestnem načelstvu. Do dne 10. septembra t. 1. mora biti delo zaključeno in bo moralo vodstvo šole napram zamudnikom podzveti zakonite mere, ker ni mogoče pouka začeti, dokler se ne bodo javili vsi učenci in učenke;
Mariborski in dneoni drobil
f Armijski general Radislav Stanojlovič
Sinoči ob 18. je v splošni bolnici umrl 571etni armijski general Radislav Stanojlovič -na akutnem vnetju možganskih vpen. Bil je že delj časa na inšpekcijskem potovanju po Sloveniji. Pred 4 dnevi je prišel tudi v Maribor na inšpekcijo, odtod pa je šel pred 3 dnevi inspicirat pontonske čete v Ptuju, kjer je težko obolel, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnico. Truplo so iz bolnice prepeljali v vojašnico Kralja Petra, kjer je bilo danes ob 12. opelo, ob pol 1. pa je bilo truplo v sprevodu prepeljano lia glavni kolodvor, odkoder so pokojnika s popoldanskim brzovlakom odpeljali v Beograd. Pokojnik je bil svoj čas poveljnik našega vazduhoplovstva. Slava njegovemu spominu!
Roparski umor na Pesniškem dvoru
Nocoj je bila na Pesniškem dvoru pri Jarenini umorjena in oropana posestnica Marija Gačnik. Za zločinci je orožništvo v Št. Iilju uvedlo potrebne poizvedbe in je osumljenih več oseb. Dogodek je ne-le v okolici, ampak tudi v mestu izzval veliko pozornost. Podrobnosti do ure niso znane. Tudi mariborska orožniška postaja in mestna policija sta odposlali svoje organe na lice mesta.
/ Meščani!
Dne 29. in 30. avgusta proslavi reševalno in gasilno društvo v Mariboru 60-letnico svojega plemenitega in nesebičnega dela. V znak priznanja bo mestna občina okrasila oba dneva svoja poslopja z državnimi zastavami. Vabim meščane, da store isto na svojih hišah. — Načelnik dr. Juvan.
Gasilske slavnosti v Mariboru.
V	soboto 29. in v nedeljo 30. t. m. ima mariborsko Prostovoljno gasilno in reševalno društvo proslavo 601etnice svojega obstoja pod pokroviteljstvom župana g. dr. Al. Juvana. V soboto ob 20. bo v domu gas. društva na Koroški cesti slav nostni komerz, imenovanje častnih članov in predaja častnih znakov. V nedeljo 30. avg. bo ob 7.30 položitev venca na mestnem pokopališču na Pobrežju; ob 8.30 slavnostna maša v počastitev umr lih tovarišev, blagoslovitev nove Ma„i rusnlestve in povorka; ob 10. v domu gasilnega društva odlikovanje zaslužnih tovarišev po starosti Jugoslov. gas. zveze, g. Jos. Turku; ob 11.50 skupna vaja na Slomškovem trgu (mestni stolp in stolnica), ob 12. banket v hotelu Orel, prirejen od mestne občine; ob 15. skupni izlet h gozdni veselici gasilnega društva v Studencih. Odhod z avtobusne postaje na Glavnem trgu.
Lastovke se zbirajo...
Na brzojavnih drogih se »mobilizirajo« in živahno debatirajo o načrtu svojega potovanja na jug. Kdo razume njih govorico? Morda obujajo lepe spomine, morda pa se bojijo dolge poti čez deželo, kjer jim nastavljajo mreže...? Sicer pa ni dolgo do male maše, ki za suknjo vpraša in lastovke od nas beže. Pa na svidenje, srečonosne prijateljice, drugo — spomlad!
Nova streljačka družina na meji.
Sv. Duh na Ostrem vrhu, ki leži tik ob avstrijski meji, si poleg močne sokolske čete ustanavlja na inicijativo mariborskega odbora streljačko družino, za katero vlada veliko zanimanje. Priprave vodi šol. upravitelj g. Joško Križnič in se slavnostna ustanovitev izvrši v nedelje 30. t. m. ob navzočnosti zastopnikov mariborske centrale in oblasti. Planinci, ki.radi obiskujejo mejo, se udeležijo te slavnosti naših mejašev v večjem številu.
Prijatelji obmejnih planin
se vabijo k ustanovitvi nove strelske Jru-žine pri Sv. Duhu na Ostreni vrhu jutri v nedeljo 30. avgusta. Odhod z jutranjim vlakom do Fale. Posetlmo brate na braniku naše severne meje!
Kejžarjev večer v proslavo 60!etnice g. Ivana Kejžarja priredi s sodelovanjem mariborskih narodnih društev v sredini septembra Dramatično društvo v Mariboru.
Dva odlična znanstvenika v našem mestu.
V zadnjih dneh sta obiskala naš muzej dva znamenita domača znanstvenika: dne 22. t. m. dr. Balduin Saria, profesor arheologije na ljubljanskem vseučilišču, dne 26. t. m. pa dr. Mih. Abranič, ravnatelj državnega muzeja v Splitu. Oba gosta sta si v spremstvu odbornikov Muzejskega društva gg. prof. F. Baša, E. Bauni gartnerja in dr. VI. Travnerja z velikim zanimanjem ogledala bogate in lepe zbirke našega muzeja in se pohvalno* izrazila, da je muzej sedaj strokovno urejen. Ugotoviti pa sta morala, da prostori ne odgovarjajo muzejskim svrham in da je skrajni čas, da dobi naš muzej nov in pri' meren dom. Če se bo uresničila enkrat ta želja, je pričakovati, da bodo naši in tuji znanstveniki še z večjo vnemo proučevali bogate zaklade, ki jih hrani nas muzej. To pa bi bilo našemu mestu le V korist in v ponos.
Štiridnevni tečaj Pedagoške centrale t Mariboru
je bil včeraj zaključen ob nezmanjšanem zanimanju učiteljstva. Dopoldne je predavala dr. Štefanija Winterjeva o indi-vidualni psihologiji in o pogreških zlasti v spolni vzgoji, popoldne pa je strok, uči' telj Franc Martinc iz Maribora na pr>' merih iz svoje šolske prakse ilustriral uplive okolice na značaj otroka. Tečaj i® zaključil predsednik Osterc, ki je iz 'l' valjanj predavateljev izvajal zaključke, P pridejo v poštev za naše prilike. Te<$ je pokazal veliki interes za reformo šol* stva in si je Pedagoška centrala stelda s prireditvo nedvomno veliko zaslugo. Savezna streljačka družina Hotinja vas priredi v nedeljo, dne 30. avgusta nagradno tekmo. Vabijo se vse strelske druži* ne, da se tekme polnoštevilno udeleže s puškami. Bife na streljišču. Po tekmi razdelitev nagrad.
Smrtna kosa.
V Zg. Radvanju št. 9 je umrl davi P17* sestnik Ivan Kolman, star 72 let. Pogreb bo v nedeljo ob 17. na radvanjskem PO' kopališču.
Še nekaj pojasnil o potnih listih.
Mestna policija je prejela ministrsko odredbo, v smislu katere sme stare v°l‘ ne liste podaljšati še za 3 mesece, ako jih imetniki prineso pred 1. sept. Kdor želi dobiti nov potni list, mora prinesti krstni list in domovnico, 2 sliki, 20 Din za knjižico, 18 Din za kolke in 1.50 Din za tiskovino. Posebej se opozarjajo vsi oni. ki prosijo za potne liste na Madžarsko, da morajo vse takšne prošnje biti poslane na bansko upravo, zato je potrebni da se pravočasno vlože.
S kolesom v Dravo!
Včeraj popoldan se je po Kejžarjev' ulici pripeljal približno 20 let star mja' denič. Na ostrem ovinku pred Meljski^ brodom je zavil v ulljco »Ob brodu«, P1! tem pa je prišel preblizu pobočja pre“ mestno klavnico. Ker tamkaj ni prep0' trebne ograje, se je zaletel naravni med ribiče, ki so bili radi nenapoved3' nega »obiska« nemalo presenečeni. Fa°* je s kolesom vred padel v vodo, iz ka* tere se je izvlekel s pomočjo ribičev. nesel je le manjše praske.
Kmetijska razstava na ljubljanskem vel6, sejmu.
Od 29. avgusta do 9. septembra, ko ^ na ljubljanskem velesejmu velika razsta' va tujskega prometa v Dravski banovi' ni, te izredno važne prireditve naše# občega gospodarstva, se hoče ob tej liki pokazati tudi nekatere najvažneje kmetijske r.anoge, ki so s tujskim Pr^ metom tesno v zvezi. Prireditve im^j namen, ne samo tujcem, temveč tu predvsem našim kmetskim gospodarje pokazati, kako smo napredovali in moramo z največjo vnemo poprijeti, bomo v tej težki gospodarski krizi na
pridelke lažje spravili v denar in
tak®
m/, J o	v	m	v	-a
izboljšali težavno gospodarsko stanJj Program kmetijskega oddelka je: Vm® razstava, mlekarska in slrarska raZ“|e„ va, čebelarska razstava, razstava 1 njave, razstava perutnine in 'cuncejar-razstava kmetijskih strojev in gosp° skega orodja.
Tombola na Pobrežju e. je morala zaradi slabega vremena 1 čeno nedeljo izostati. Vršila se b° deljo. dne 30. t m. ob isti uri
Brezmotorno letalo v Mariboru
Nekako pred dvema mesecema je Mo, «> sta se dva mlada akademika-Mari-oorčana tiho spravila na ogromno delo — graditev brezmotornega letala. Dan za “nem sta neumorno delala, prežeta z le-P° idejo, da se ustvari tudi pri nas plemeniti šport, brezmotorno letanje. Ko so Prijatelji in znanci, sprva zelo skeptični, videli, kako delo napreduje, so postali tudi oni pozorni in kaj kmalu se je priklju-pna obema inioijatorjema mala četica jcealistov, ki so prispevali vsak po svo-Ph močeh k ogromnemu delu. Sestavila Se ie letalska skupina, zbrali so se sami miadi fantje, polni veselja do dela. Marinški Aeroklub je z velikim razumevanjem prevzel pokroviteljstvo ter velikodušno priskočil na pomoč z gmotnimi ^edstvi. Skupina je dobila končno ime ‘Akademska letalska skupina Aerokluba v Mariboru« ter sestavila pravila, pojeta po sličnih organizacijah v inozemstvu.
^elo je hitro napredovalo; danes stoji j^ed nami popolnoma dovršeno ogrodje 'etala. Treba je le še platnene prevlake; ®tem je delo v delavnici završeno in prir £nejo se poskusi letanja na terenu. Tam Se začne šele pravo letalsko življenje po j^zom letalskih grup drugih držav, pri katerih je brezmotorno letanje že visoko razvito (Nemčija, Amerika, Anglija, Ru-SlJa itd.). Na terenu za vežbanje se po-stavjjo gotori in platnen hangar za leta-?• Ko je to vse opravljeno, se more pri-s poskusi.
. Tehnika letanja samega obstoja _ v izrabljanih! zračnih struj, ki sc fv°rijo vedno na privetrni strani hribov, Jer nastaja takoevani gornjak (Aufwind),
Otrok mora Citati, a pazite, kaj 1
Tudi v najkulturnejših deželah polaga-i° starši vse premalo pažnje na to, ali začnejo njihovi otroci pravočasno čitati m Če čitajo, ali je to čtivo dobro in koristno. Tudi pri nas je tako. Roditelji mo-raio vedeti, kolikšno vrednost ima knjiga. če v svojem detinjstvu sami niso >meli prilike, da bi čitali ali pa knjige ni-marali, morajo vsaj svoji deoi omogočiti tudi v tem pogledu izpopolnjevanje v splošni naobrazbi, oplemenitvi duše in približevanju k vzvišenim življenjskim
Realom.
Otrok mora čitati. Prvi razlog: da se pdtči pravopisa, da vidi svoj jezik v ce-da se seznani z njegovimi lepotama Ji se pozneje v praktičnem življenju s okoristiti. Znano je, da lahko posta-*e — že v osnovni šoli — pri mnogih otr0cih čitanje prava strast. Pri tem pa * treba paziti, da otrok ne čita brez konzole, brez gotove izbire dobrih, poučnih m koristnih knjig.
Najtežje grešijo oni roditelji, ki svojo aeco karajo, ali celo pretepajo radi Čita-niu! To je v resnici nečloveško; nekateri p|urši gledajo pri tem na praktične strani Oljenja in pravijo, da porabi otrok razsvetljavo, da bi se lahko medtem učil ali ae!al kaj koristnejšega, itd. Ni koristnejša posla kakor je čitanje poleg redne-*a učenja. Zato silno grešijo oni stariši, p branijo svoji deci čitanje, ter kažejo s pni, da so sami veliki nevedneži m pro-uviuki kulturnega napredka.
, Oni otroci, na katere knjiga ne vpMva, K?teri ne ljubijo knjige, se morajo člta-jhu privaditi. To je dolžnost matere, ki uhko vzbudi z dobro voljo, lepimi besedi in izbiro zanimivih ter lepih knjig fadovednost še pri najbolj ravnodušnem ^roku. Lepa in dobra knjiga lahko nabavi čuda v tem pogledu. Knjiga ne sme tuja nobenemu otroku, M mora stal-sistematski čitati.
.Čtivo je izbrati primerno razvojni do-starosti, otrokovi zmožnosti doume-temperamentu in potrpežljivosti. a živahno deco, ki se raje igra nego či-ki’ Potrebno lahko, interesantno čtivo, ali t - Pr’te£ni'° njegovo zanimanje. Dve Vzi rKtak§ne knjige in otrok bo spontano sta«**1 knjigo, postal bo navdušen pri-črtanja že v sami mladosti.
ki je za drsalno letanje ugoden, za jadralno pa neobhodno potreben.
Ko se izbere primeren teren in določi smer vetra, se more potegniti letalo iz hangarja.
Letalo samo ie podprt visok enokrov-nik z mrežnim trupom in prostim pilotskim sedežem. Odgovarja približno »Vajenčku« letalske grupe Rhdn-Rossitten v Nemčiji, vendar ima nekatere izpremerm-be v konstrukciji. Vendar je naša »Kobilica« izbrana za teren v Slovenskih goricah; obremenitev kril je prirejena za manjše vetrovne brzine (znaša 9,80 kg/ms).
Razpetina pri današnjih brezmotornih letalih variira praviloma med 8 in 21 m; naše letalo ima razpetine 10 m, globino krila 1,60 m z aerodinamičnim profilom Gottingem 358. Drsalno razmerje (razmerje med zračnim uporom in vzgonom) znaša 1:11; to znači, da more aparat n. pr. pri 1000 m višine v pravilni legi drseti 11X1000 m = 11 km daleč brez motornega pogona (tudi brez vetra). Razmerje krilnih stranic je 1:6,2; površina kril 15,85 m’, teža ogrodja 70 kg. Največja drsalna brzina je 12,50 m/sek., to je ca. 45 km na uro; brzina padanja pa je 1,25 m/sek.
Kar se tiče terena, imajo Slovenske gorice idealne meteorološke prilike in stalne zračne struje, prikladne za jadralno letanje. Baš na tem terenu moremo že v najbližji bodočnosti pričakovati velikega razmaha v brezmotomem letanju, ki si bo pri nas brez dvoma pridobilo mnogo pristašev.
Brezmotorno letalo bo razstavljeno v soboto od 16. do 20. ure in v nedeljo od 8. do 12. in od 14. do 20. ure.
utrdijo starši poedina nagnenja svojih otrok, ljubezen napram gotovim stvarem in interesiranje za gotove pojave. Zato naj izberejo knjige za svojo deco. Po prvem čitaniu bo mati takoj opazita, kaj za nima njeno dete.
Mati mora skrbeti, da otrok čita. Ta posel ne bo težak, ker je otrok itak že po svoji naravi radoveden, hoče vse vedeti Na lep, privlačen način se mu mora razložiti, da bo našel v knjigi odgovor na mnoga svoja vprašanja, ki ga tako silno zanimajo, na katere pa mati ne more ali nima časa odgovarjati.
Matere, poučujte svojo deco in vzgajajte jih že zgodaj v duhu prijateljstva do lepih in dobrih knjig!
Čit—Kor pa ni potrebno prisiliti deco k *ar 2Uv^ga> Kar jih ne imteresira ali, če-k> Čitati. 2e v ldudski šoli lahko
na Poljskem je Bialowiezka prašuma, s površino 4600 hektarjev. V Pomorjanski ih Veliki Poljski še ta pokret ni napredoval. Tu skrbijo v glavnem za očuvainje tipičnih prirodnih lepot na manjših prostorih in za reševanje redkih vrst rastlin, tci pa še niso popolnoma izumrle. Tipičen je nek mali nacionalni park v Pomorjanski blizu Mukozaykijskega jezera, kjer čuvajo na površini 18 hektarjev 5000 lepih tis. V Veliki Poljski pri Orzachovem je majhen nacionalni park, kjer gojijo tudi neko originalno vrsto dreves.
Res lepa skrb za ohranitev posebnosti in prirodnih lepot v deželi!
Prvi ženski toreador
Mehika ima sedaj prvega ženskega toreadoija, ki ga imenujejo La Cordo-bessita, pravo ime pa ji je Maria de Je-sus Alquin-Garcia. Sedemnajst let je stara. Časopisi pišejo, da ima divne temne oči, krasne bele zobe in vitko telo. Odločila se je, da hoče v baš tem »ženskem« športu nadkriliti svoje moške tovariše, namreč, da bo pobila po arenah več bikov, nego katerikoli moški. Dosedaj, se hvali ta mladenka, da je pobila 76 bikov, izpod nje pa so ubili biki že 11 konjev. (Bog žegnaj moškemu, ki bo dobil to rahločutno dekle!). Karijera tega ženskega toreadorja se je pričela že v rani mladosti. Njen oče je bil skozi dvajset let giasovit bikoborec. Njegova hčerka je že od malih nog imela priliko opazovati vse pripetljaje v borbah z biki. Komaj trinajst let je bila stara, ko je nastopila pr-vikrat javno v areni. Od takrat je knela že preko dvesto borb. Dosedaj so jo smatrali šele za amaterko in se zato ni smela boriti z biti, ki imajo ostre rogove, ampak z onimi, ki imajo tope. Sele kot profesijonaHta se je smela spoprijeti tudi s temi nevarnimi biki. Kakor je izjavila mornarjem, ne pozna strahu. V prostem času, ko namreč ne kolje bikov, zahaja v kino in strastno čita romane. Novinarji pa so odkrili celo to njeno tajnost, da ima na dnu svojega potovalnega kovčka sliko izredno lepega španskega banderillerosa, s katerim je bila nekoč zaročena. Ker noče izdati, zakaj se je zaroka razdrla, bi lahko človek mislil, da se je gospod banderillos zbal takšne ženske. Zelo rada ima lepe obleke in mnogo denarja! Pripravljena je celo vzljubiti moškega, ali samo v slučaju, ako se ne bo vmešaval na potu njenih sanj, da bi postala svetovno znamenita toreador-ka. —
Kako čuvajo prirodne lepote na Poljskem
Tudi na Poljskem delajo na vse kriplje, da bi zaščitili v različnih krajih področja, kjer je priroda takorekoč še v deviškem stanju. Na čelu odbora za zaščito naravnih lepot stoji profesor Adam Wodziek. Ta odbor je dal zaščititi s pomočjo države že precejšnje število nacionalnih parkov. S sodelovanjem tatranskega društva in odbora v Pieninah je bil ustanovljen en park na tatranskem področju, drugi pa nedaleč od tega na C žarni vodi.
V	prvem gojijo celo vrsto zelo redkih rastlin, katerih ni nikjer drugje na svetu, v drugem pa čuvajo najstarejšo prašumo na Poljskem. Tretji veliki nacionalni park so stvorih tudi v Tatri, baš na češkoslovaški meji. Ta nacionalni park je pod skupno poljsko-češkoslovaško upravo. Do osnovanja tega parka je prišlo 1. 1924., ko je morala odstopiti Poljska na podlagi poslaniškega sveta Jaworzyna Češkoslovaški. Takrat sta predlagala poljska delegata Goetel in Romaniszun, naj bi se uredil na tem področju skupen nacionalni park, k! bi bil pristopen brez vsakršnih omejitev turistom obeh dežel Med poljsko in češkoslovaško vladio je bil takoj sklenjen sporazum in tako je danes ta park eden izmed najlepših po prirodnih lepotah, poleg tega pa tudi po prijateljskem sporazumu dveh bratskih narodov. Tatranska družba je odkupila velik del parka od posameznih občin, ostanek pa kmetijska družba. Ta nacionalni park ima površino 386 hektarjev, Razven tega je nacionalni park tudi ob bregovih reke Swiata krzuz, kjer so prostrane nižine. Največji nacionalni park
Radio
življenja potrebščina — na Danskem.
Znano je, da spadajo Danska, Švedska in Norveška med dežele, kjer je radio najbolj razširjen. Na 1000 prebivalcev odpade tam več prijavljenih aparatov, nego v katerikoli drugi evropski deželi. Vendar pa Je tam še mnogo tudi neprijavljenih sprejemalcev. V poedinih predelih Danske je okrog 10 odstotkov neprijavljenih poslušalcev in je morala danska vlada pred kratkim izterjati od takšnih poslušalcev okrog 150 tisoč dinarjev globe. Policija ima prav pogosto posla s takšnimi nepoštenimi poslušalci. Zanimiva je ena izmed več nedavno izdanih naredb, ki karakterizira visoko mišljenje danskih oblasti o kulturni vrednosti in potrebi radiofoniie. Po tej odredbi spadajo namreč radio-aparati med predmete, ki se ne smejo zapleniti, ker se smatra radio na Danskem kot življenj ska potrebščina.
Velika češkoslovaška radlo-stanlca
s silo 60 kilovatov (ki jo bodo ojačili na 120 kilovatov) je popolnoma gotova in bo kmalu prevzela emisije iz praškega študija namesto dosedanje praške stanice Nedavno pa je bil ojačan tudi Radio Brno od 2.5 na 35 kilovatov. Češkoslovaška razpolaga torej z izvanredno radiofonsko organizacijo, za katero je lahko zavidajo tudi večje zemlje.
Srečke za IV. razred 21. kola državne razredne loterije so že prispete ▼ upravo »Jutra« in »Večernlka« v Mariboru! Ceni. igralci se naprošajo, da jih pravo časno zamenjajo, ker se bo vršilo žre han«e že 4. septembra.
Sokolstvo
Sokol Ribnica-Joslpdol
je priredil 15. avgusta prvi javni nastop, s katerim je proslavil lOletno vladanje Nj. Vel. kralja ter obenem praznoval otvoritev letnega telovadišča. Nastop de-ce z dokaj težkimi prostimi vajami, kakor tudi članic in članov s praškimi prostimi vajami, je zadovoljil celo stare ve-ščake sokolskega dela, v skladnosti in preciznosti izvajanj. Na drogu so pokazali člani, da so tudi tu kot začetniki dobro napredovali.
Slavlje je nemalo povzdignila tudi vzorna orodna vrsta slovenjgraškega sok. okrožja in obilna udeležba odličnih Sokolov iz mariborske župe — od kojih so nekateri z br. starosto z vznešentmi govori bodrili milado društvo k vztrajnemu delu, ki je v obmejnem kraju tembolj potrebno. Želimo vam v bodoče mnogo uspeha. ZdTavo!
Sokol Poljčane snuje v svojih vrstah med drugim tudi športni odsek. Le žal, da za vežbanje še nima primernega stalnega prostora. Za nogomet je zlasti mnogo zanimanja med naraščajniki. V nedeljo se je na Mahori-čevem travniku med njimi in člani odigrala prva tekma, ki se je v torek ponovila. Zmagali so člani prvič 5:2, drugič pa je bilo razmerje 2:2.
Spori
Parkklub:Železnlčar.
Serija tekem proti prvorazrednim graškim klubom se bo nadaljevala v soboto*
29. t. m. s teJomo Železničar :Parkkiub. Sigurno bo zanimivo primerjati sobotne in nedeljske rezultate posameznih mariborskih klubov, ker nastopijo ta dva dneva kair na treh frontah proti Gradcu. Nastopu amaterskega prvaka GAK sledi nastop sicer ne tako renomiranega Park-kluba, ki ga pa tudi ne kaže podcenjevati, kar dokazuje njegova zadnja zmaga proti tukajšnjemu Rapidu v razmerju 2:1. Tekma se bo vršila, ob 17. uri na igrišču SK Železničarja.
Juniorske pokalne tekme (službeno).
Verificira se tekma Maribor železničar 5:2. Pokalni finale se odigra 6. septembra v Ljubljani In 8. septembra v Mariboru. Tekme za tolažilno darilo se bodo odigrale po sistemu na točke 29. in
30. t. m. ter 6. septembra. Vsaka tekma traja 2 krat 15 minut brez odmora. Zmagovalec bo moštvo, ki doseže največ točk.
Iz medklubskega odbora LNP.
Na zadnji seji MO je podal podpredsednik g. dr. Planinšek ostavko. Želeti bi bilo, da se nesoglasje v MO čimpreje odstrani.
Iz LNP.
Opozarja se klube, da v blagajniškUl zadevah pošiljajo ločene dopise na LNP. Proti klubom, ki bi nastopali z neverifi-ciranimi igralci, odnosno t Igralci, ki imajo zabrano igre, se bo postopalo v smislu pravil JNS. Istotako morajo imeti klubi za gostovanje tujih igralcev dovoljenje kluba, medklubskega odbora ali LNP. Po odredbi JNS se odobrenja za od-igfanje mednarodnih tekem, ako ne bodo javljene 14 dni poprej, ne bodo več izdajala.
Medklubski obdor LNP, službeno.
V soboto, dne 29. t. m. bo na Igrišču SK Železničarja mednarodna nogometna tekma Parkklub (Gradec) :SK Železničar. Službujoči odbornhc g. Fischer. Tajnic.
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno.
V soboto in nedeljo sodijo sledeči gg. sodniki: Parkklub:Železničar g. Nemec; Hakoah:Rapid g. dr. Planinšek, predtekmo v nedeljo ob 15. g. Jančič.
Mate športne vesti.
Finalno tekmovanje za naslov nogometnega prvaka Jugoslavije za leto 1931 se bo pričelo že 6. septembra. Savez je že izžrebal termine in nasprotnike. Tekmovanje bo trajalo 11 nedelj in se bo končalo 22. novembra.
Za medmestno tekmo Zagreb—Madrid, ki bo 2. septembra v Zagrebu, je podsa-vezni kapetan ZNP nominira! sledeče igralce: Mihelčič, Bivec, Rajkovič, Railič,
| Premeri, Sinkovič, Stankovič, Hitrec, i Živkov ič. Cindrič, Kokotovič.
Sfraa T.
Mariborski V E C E R N I K Jutra
VMariboru, dne 28. Vlil.
RPacna
VL Zeneen
V senci
193
Ta uradni cicerone vodi svoje goste najprej po prostornih sobanah, ki vzbujajo v domišljiji slike napudranih marfcijev, in markiz v afektiranih naklonih; nazadnje pa jih spremi na samoten hodnik, v katerega se odpira več praznih sob.
Ozračje, ki vlada tu, je nekam turobno.
Vsakdo zasluti takoj, da se je zgodilo tu nekaj strašnega.
Zdi se, da so ohranili zidovi skozi vsa* stoletja odsev grozne tragedije.
Stopimo dalje..;	.	■
Hodnik vodi v osamljen stolp; mahoma ti je, kakor da te je nekaj preneslo daleč, daleč od gradu.
Soba, kamor smo stopili, ni baš velika.
Nje okna gledajo v. park.
Gola je. i
In žalostna je, polna tugobe, ki ste je otresaš zaman ...
In čuvaj ti pravi:
»Tu je umrl kralj Franc !....«
Nato, ko vidl-pri svojih poslušalcih nameravani do-jeffl izvršen, doda vrli možakar:
»Čudna reč! Franca I. so prenesli po njegovem lastnem ukazu v to čumnato: tukaj je hotei umreti...« On ni maral ostati v svoji sobi, ni se hotel boriti s smrtjo sredi skrbi in simpatij; nihče ne ve, zakaj, a dal se je prenesti semkaj... in hotel je biti sam!«
In v obiskovalčev! domišljiji se vzbudi turobna slika starega kralja, ki hoče umreti sam, daleč od svojega stanovanja, proč, daleč od sina, daleč od prijateljev, daleč od vsega, V. •
»Zakaj?...« To vprašanje te dvigne nehote sredi
dušne tesnobe.
Zakaj?. ..	*
To zanimivo in tajinstvemp podrobnost hočemo 2da» pojasniti; ona naj služi y epilog naši povesti.
Bilo je pičlo tri tedne po tragični smrti Tribuletovr.
V	čumnati oddaljenega in tajinstvenega stolpa, kamor sicer ni stopila človeška noga; sta sedeli dve ženski in se razgovarjali potihoma.
Bili sta Magdalena Feronova in Piana Poatješka.
Magdalena ie sledila dvoru v Rambuie. Neomajno je sledila ta čudna ženska začrtani potu Podobna je zlovešči senci, ki se vleče za kraljem, koder gre... Kako se je mogla vtihotapiti v grad? S kakšno silo misli, s kakšnim potrpežljivim opazovanjem je mogla uge-ntti skrito naslado Diane Poatješke?
To je malo važno!... Važno je, da je stopila neki večer pred Diano, da je govorila z njo dolgo časa in pridobila to žensko, mojstrico v političnem kovarstvu, za svojo zaveznico — recimo rajši, za svojo- sokrivko.
Magdalena je izpremenila sobo v tajinstvenem stolpu kakor le izpremenila ono, kamor je bila zvabila kralja v svoji hiši v Fontenbloju. Tudi tukaj vidimo tisto široko, globoko posteljo, ogromn ogledalo, svilnate zastore in naslanjače, ki so bili toliko časa priče naslad francoskega kralja. Kdorkoli vstopi v to izbo, se mu zazdi, dia ga je prenesel neviden čas v hišico pri Tuilerijah v lj-ubavno gnezdo, kjer je obdajala ta čudovita čarovnica strasti Franca I. z miki svoje pregrešne lepote.
V	trenotku, ko stopimo v to sobo, je nekako tri popoldne. Zunaj ogreva toplo solnce krasni park, v čigar bujni goščavi gnezdijo cele jate ptičev v zavetju veličastnega poletnega miru ... Toda notranjost se pogreza v senco, naklonjeno strastnim razmahom ljubezni; mogočni vonj narave se ustavlja ob zaprtih oknih, a nadomeščajo ga umetni parfumi, ki dražijo čute, begajo možgane In delajo, da vzkipeva kri.
Razgovor Magdalene Feromove z Diano Poatieško je trajal dobro- uro.
Naposled izroči Magdalena Feronova nekakšno pismo; stoje izmenjata ženski še zadnji pogled, poln radovednosti in groze. V tem hipu je druga drugo strah; nehote drhtita v zavesti, kako dobro in popolnoma sta ugenrli druga drugo; v sleherni izmed njiju je vtelešen demon — oba enako strašna, oba enako zlovešča: Diana je vtelešeno Častihlepje, Magdalena — vtelešena Smrt... Dotikata se druga druge; čisto naravno se zdi, da je prišlo do tega.., Ali mar nima smrt v častihlepju svojega najzvestejšega pomočnika? Ali more storiti čestihlepje 1« en korak, ki ga ne bi vodila v smrt?.
Za minuto vlada med obema strahoten molk... nato se razstaneta.
puščeni in žalostni sobi. Ta hip pa ie stopil ranoceni iz kraljeve spalnice.
»Kako je?« ga je vprašala Diana.	^
Ranocelnik se je zastrmel v obličje mogočne sp e * karrce iii odgovoril:
»Madam, še je upanje, toda...«
»Toda? ...« je vprašala ona trepetaje. _
»3e eno ljubavno noč ... eno samo... in krati mrtev!«	_	..k
Ranocelnik je odšel na; o, prebledevši od svoju' lastnih besed.	.,J
»Basinjak,« se je nasmehnila Diana, »rada bi videu
kralja.«	*
»Ali madam, Njegovo Veličanstvo spi. Ranocelfl*
mi ie pravkar povedal.«	.
»Državni posli!« je dejala Diana osorno in # rahlo vrata, dočim se je komornik preplašen umakns v stran.
Diana je obstala na pragu. Kralj ie spal nemir11, spanje. Počasi, kakor senca, se je splazila k njeg-Vl postelji in mu položila na odejo list, ki ga ji je bila dala Magdalena Feronova. Nato se je umaknila tiho, kakor se umikajo veliki zločinci od svojih žrtev, stopila skozi vrata in izginila, kakor je bila prišla.
Tisti dan je stopila Diana Poatješka, vračaje se od Magdalene, v prestolonaslednikovo stanovanje,
Henrik, sin Franca I. se je zdrznil in prebledel kakor zid... Naslonil se je na Mongomerija, ki gaTribu-let menda ni bil zadavil popolnoma; zakaj gardni kapitan je bil še vedno na svojem mestu in pri prestolonasledniku v večjih časteh nego kdaj prej; niti genil se ni več iz njegovega stanovanja, izkušaje zagotoviti svojo srečo pri bodočem kralju in služeč smrtonosni spletki, ki je pridobila prestolonasledniku krono — ne vedoč, da bo služil enkrat tudi maščevalni usodi, ki ga je storila pozneje morilca Henrika II.
Diana Poatješka se ni ustavila v prestolonaslednikovem stanovanju.
Dospela je do kraljevih soban. Basinjak — edini, ki je ostal še zvest Francu I. —- je stražil v prostrani, za-
Kralj spi.
Rahlo hropenje se dviga od njegovih zabrekll -, za* črnelih ustnic, razpokanih od vročice. Celo in lica so mu živo rdeča, nosnice in brada pa je bleda kakor vQ* sek. Razgaljene prsi so polne bledih lis, in v kotih z3 ustnicami se zdi, da so ostavile strupene muhe svojo gnojno sled; in še mokri izpuščaj okrog trepalnic, vs* to daje tej živi krinki nekaj trhlega, gnilega ...
Kralj spi... Molk vlada v njegovem zapuščene!*1 stanovanju; toda v dalju, v drugem krilu grada, kje* prebiva prestolonaslednik, se sliši zamolklo brnenje r*1 govorov.
Turobne sanie kale sen Franca I. Njegove ustnic* mrmrajo odtrgane stavke, v katerih se ponavljajo im** na Štefana Doleta, Tribuleta in Zilete. In dolg drhtljaj ga stresa od nog do glave, ko izgovarja ime deklice,® jo je hotel žrtvovati svoji strasti...
Okrog šestih se je kralj prebudil.
Kakor hitro se je premeknila njegova roka, je ott* pala pismo... Odprl ga je naglo in čital:
»O Franc ... Franc ... ljubljeni moj Franc... 0na> ki je živela zgolj iz ljubezni do tebe.. ona, ki hoč« umreti v ljubezni pod tvojimi poslednjimi poljubi, *e pričakuje v stolpu. Pridi, o ljubi moj, pridi me ljubit 5* enkrat... potem me ubij, ako je tvoja volja ...«
Kralj si je potegnil z roko preko oči; nato je gita* iznova.
(Rafte prih.) J
Sob© In črkoslibanle,
vedno najnovejši vzorci na razpolag*, izvršuje počen*, hitro in okusno Franje Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Ar,torta«	X
Blagajničarko
s kavcijo Din 20.000,sprejmem, Ponudbe na upravo »Večernika« pod »September«.	... •*	-	.2461
Šolske torbice,
aktovke, kovčke, preobleke, damske
torbice,' nahrbtnike, pasove, listnice itd v veliki izbiri in. po oajnižjih cenah v novo. odprt) torbafskl delavnic:. Sprejema tudi popravila. Josip Karlo, Kopališka uj. 2. Schefbanmov paviljon.
2287
Ceneno na prodal velik stavbeni prostor, lepa lega, • od 500 m* naprej, na periferij! mesta. -Vprašati J. Uhlerj Pobrežje, Nasipna ul. 42 ali pri g. geometru G5tzl-u, Al ek. sandrova cesta 63. 11	2194
AH že veste, da pere »TflHtnf« Pavel Ncdog ovratnike tako lepQ, da izgledajo.kot novi?
Rabljene avto In moto gumi plašče
kupuje v vsaki količini mehanična delavnica Justin Gustinčič. Tattenbacho. va ul. 14.	1566
Vsaki teden sveže žgano kavo
odličnih ter mešanih vrst, dobivate v špeceruski trgovini Vid Murko, Merska cesta 24.	2403
Oddam
opremljeno sobico s prostim vhodom. Vrtna ulica 3T, vrata 6.	2489
Hišo
z velikim vrtom - poceni prodam. Pobrežje, Gubčeva ulica 5.	2478
Samec
išče boljšo sobo v 'bližini mosta. Odgovor na R. R,, Aleksandrova cesta 55.
2473
Sobo
opremljeno, solnčno, z električno razsvetljavo -oddam takioj. Koroščeva ulica 7, vrata 12.__________________ ;	2472
V	vlil
pri paku, Trubarjeva ulica 11/1, takoj Oddam sobo z eno ali dvema posteljama.	2471
Sprejmem prodajalko
z malo kavcijo. Pisma vložiti pod »Dobra moč« na upravo »Večermka«. 2468
Elektromotorje »Škoda«,
0.25 do 30 kon. sil na skladišču pri Ilič & Tichy, elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ulica 16. Elektro-montaže tovaren in stanovanjskih po-slopij. Na zahtevo brezplačne ponudbe.'
Sprejmem
2 gospoda ali 2 gospodični na hrano * stanovanje. Naslov v upravi lista. 2464
Malo opremljeno sobico
oddam. Koseskega ulica 35.
2466
Abonente
sprejmem po Din 10 na obed in večer* jo. Liter vina po Din 8, mošt po Din 3. Dravska ulica 13, Planinc.	2467
IV a,zna,stilo!
Na Ruški cesti štev. 7 je prevzel gostilno znani trgovec dalmatinskega vinu na veliko, solastnik tvrdke Tomo Ninič ter toči pristno dalmatinsko vino lastnega pridelka
po 10 Din. Cez ulico po Din
Vsako soboto in na prašnik prat $c na ralnJU
Za obilen obisk se priporoia Anton Vufciieirit
r
» ■ ■	*»	-1	-j	*
Začetek šole le tu!
Ne pozabite, da dobite vse šolske knjige in šolske potrebščine najbolje in najceneje pri
Tiskovni zadrugi*Maribor
Aleksandrova cesta 13
Naiceneie kupite!
Nogavice, damske, moške m otroške« Pletenine vseh vrst, *a dame, moškeU> otroke. Kasna ročna deta In pre<*‘ tiskanje, »oaletne predmete
v novo otvorieni špectialn' trgovini
Slavko Cerneti!
Maribor. Stoina ulico "
izdaja Konzorcij »Jutra« * Ljubljani: predstavnik izdajatelja ta urednik; FRAN BROZOVIČ » Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik a I ANKu UL JULA
e Maribor*	«