Leto XLV - št. 64 - CENA 38 SIT M GLAS Kranj, torek, 18. avgusta 1992 Slovesna maša na Brezjah - Z naslovom Posvetitev slovenskega naroda Božji Materi Mariji se bilo na Brezjah praznovanje, ki se je začelo že v petek s celonočnim bedenjem in mislijo Sosedje in prijatelji Mariji. Po premišljevanju in molitvi je bila ob polnoči sveta maša. Po maši pa je bilo romanje k Udarjeni Mariji v Ljubno, ki letos slavi 300-letnico. Po vrnitvi na Brezje se je bedenje nadaljevalo do jutra, ob 10. uri v soboto pa je imel ob prazniku Marijinega vnebovzetja slovesno romarsko mašo v baziliki na Brezjah nadškof dr. Alojzij Šuštar. Maše se je udeležilo več tisoč vernikov, ki so zamerili organizatorjem odločitev, da bo maša v cerkvi in ne pred njo, kot je bilo prvotno predvideno. - A. Z., foto: P. Kozjek y begunskem centru na Hrušici prebiva okoli 540 beguncev iz Bosne in Hercegovine. Zaradi zlatenice so vrata trdno zaklenjena. V center ne spustijo niti sorodnikov beguncev, zato jim darila podarijo tako-*! preko žične ograje...- Foto: D. Sedej DANES V GORENJSKEM GLASU stran 3 Po zaslugi partije postal direktor, zdaj pa... kranj, 16. avgust« - Konec tedna se je s prvim kolom začela letošnja slovenska nogometna liga. Kdini gorenjski prvoligaš, /,vila Naklo, je doma gostil ekipo Klektroelementa iz /»-Jj°rj» Kljub pobudi domačinov je zmaga odšla z gosti, saj so ti a°"«Rli dva gola, domačinom pa ni uspelo zatresti mreže nasprotnikov. Zanimivo pa je bilo v petek tudi na Jesenicah, kjer * J« I prvo prijateljsko tekmo sezone predstavila domača ho-K<^ka ekipa Acroni Jesenic. Železarjl so s 6 : 2 ugnali avstrij-"** prvake iz Beljaka. Več o obeh tekmah je zapisano v današ-nJ» Uasovi stotinki V. Stanovnik, foto: 1». Kozjek Desetino več upokojencem V petek so pristojni organi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje uskladili rast pokojnin z rastjo plač junija. Te so se v primerjavi z majem povečale za 3,6 odstotka in /a toliko bodo avgustovske pokojnine višje. Hkrati s povišanjem bodo upokojenci dobili tudi poračun za junij in julij in tako lahko pričakujejo za desetino višje prejemke. Za enak odstotek so se povečale tudi najnižje in najvišje pokojninske osnov« in dodatki za pomoč in postrežbo. mi:<;amiij< Trgovina ROMANA Stara c. 9, ŠKOFJA LOKA AKCIJSKA PRODAJA: • olje ZVEZDA 1 I 109,00 • sladkor 50/1 74.00 • Barcaffe 1 kg 449.00 • mehčalec 4 1 359.00 • pivo UNION 40.00 Pri nakupu nad 5.000,00 SIT dostava blaga na dom do 5 km. /O ljubljanska banka Gorenjska banka Kranj GORENJCin FORMU Kdaj k kupec kij Na Gorenjskem sejmu so že prve tri dni našteli 50 tisoč obiskovalcev, kdor je bil tam, podatku verjame, saj je bila gneča nepopisna. Denarja je malo, vsakdo pač skuša kupiti kakšno stvar ceneje, cenejše pa je na Gorenjskem sejmu vse, če drugega ne, prodajalci priznavajo sejemski popust. Ljudje se torej obnašajo tržno. Za sejem, na katerem je moč vse, kar vidiš, tudi kupiti, je čas odlično izbran. Izbrali so ga seveda že zdavnaj, saj je to že 42 povojni Gorenjski sejem. Pri tem pa je zanimivo, da so se začeli prav leta 1950, ko je Cerkev pri nas 15. avgust uvedla kot verski praznik. V Kranju danes že s ponosom povedo, da je to velikošmarenski sejem, ki bo prihodnje leto praznoval kar 500-letnico. Zato je na otvoritveni slovesnosti kar nekam didaktično izzvenel retorično sicer lepo oblikovan slavnostni govor podpredsednika slovenske vlade Viktorja Zaklja, ki ga lahko strnemo v vprašanje: "Kdaj bo kupec kralj?" Upam, da bo ob letu osorej, ko boste v Kranju praznovali 500-letnico sejmov, tržne zavesti že več, da bomo napravili miselni zasuk od okostenelega industrializma, ki sta ga simbolizirala kladivo in srp, h kvalitetnemu razvoju, v katerem trgovina in s tem želje kupcem dirigirajo dogajanje v industriji. Razviti svet je ta zasuk napravil že pred dvajsetimi leti, Slovenija je bila tedaj zrela zanj, vendar je bila v tem prehodu zaustavljena, Kavčičeva spontana reakcija pohojena. Žakelj teh besed ni izrekel množici, ki je že v petek napolnila razstaviščem na Majdiče-vem otoku, temveč cvetu gorenjskih direktorjev, ki so se zbrali na otvoritveni slovesnosti. Sklepamo torej lahko, da so bile njegove besede namenjen predvsem njim, kdor se je udeležil pogovora gospodarstvenikov pred otvoritveno slovesnostjo, je Zakljeve besede nedvomno razumel kot reakcijo na pogovor, ki se je še vedno sukal predvsem okoli proizvodnih problemov, namesto da bi se okoli tržnih. M. Volčjak Kranj, 17. avgusta - V petek, 14. avgusta, so odprli 42. mednarodni Gorenjski sejem, ki ima že kar 499-letno tradicijo, zaprli ga bodo v nedeljo, 23. avgusta. Na 40 tisoč kvadratnih metrih razstavnega prostora se predstavlja 835 domačih in 68 tujih razstavljalcev, približno 20 odstotkov več kot lani. Vse kar je na ogled, je moč kupiti, izstopa ponudba za dom in gospodinjstvo, za sodobno kmetijstvo, široka je ponudba avtomobilov, opreme za gostinstvo in prehrambeno industrijo, veliko je foto opreme, omeniti je treba čistilne stroje in gradbeni material, navzoč je tudi bančni, poštni in zavarovalniški servis. Foto: G. Šinik TRADICIONALNI GORENJSKI SEJEM KRANJ, 14.-23. 8. »92 • ŠIROKA POTROŠNJA, AVTOMOBILI • VSE ZA KMETIJSTVO DRUŽINSKI POPUST PRI NAKUPU VSTOPNICE - NAJMANJ TRIJE ČLANI VEČERNI ZABAVNI PROGRAM - PROST VSTOP! Žrebanje 4. septembra 1992 v GLOBUSU NA DRUGI STRANI OBJAVLJAMO KUPON ZA SEJEMSKO NAROČNIŠKO ŽREBANJE -IZREŽITE KUPON SKUPAJ Z NASLOVOM. PRIDITE NA GORENJSKI SEJEM NA RAZSTAVNI PROSTOR GORENJSKEGA GLASA,KJER SPREJEMAMO KUPONE ZA ŽREBANJE. ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Kaj bo po koncu? Vprašanje, kako se bo končala vojna na tleh nekdanje Jugoslavije, je ta čas na tem svetu gotovo najbolj aktualno in največkrat zastavljeno. Ko je sarajevska novinarka Damirka Batinič vprašala Marka Oršoliča, profesorja na Teološki fakulteti v Sarajevu in direktorja Mednarodnega centra za razvoj medreligijskega dialoga, kako se bo po njegovem končala vojna v BiH, je odgovoril: »To bo veliko lažje kot pozneje v njej živeti. Ljudje morajo v svojih glavah končati drugo svetovno vojno. Dojeti morajo, da ni miru brez medreligijskega dialoga. Nacionalna država ne more zagotoviti sreče in miru. Nacionalizmi so lažna božanstva, ki smo jim žal žrtvovali mnoga človeška življenja.« (Naši razgledi, 14. 8. 1992). Ko se ob neverjetnih strahotah vojna v BiH, o katerih poročajo mediji, po vsem svetu sprašujejo po njihovih vzrokih, je ena najpogostejših in najpriročnejših razlag tista, ki vse skupaj pojasnjuje z nacionalnimi in kulturnimi, posebno verskimi razlikami med muslimani, pravoslavnimi, katoliki in Židi, ki so sicer stoletja sobivali na bosansko-hercegovskih tleh. Fra Marko takšno razlago zavrača in na vprašanje, kako je kaj takega v Evropi ob koncu dvajsetega stoletja sploh mogoče, odgovarja: »Po moje je to mogoče zato, ker so bili preprosti ljudje potegnjeni v kolo strahotnih in napačnih politik in ideologij in so se čez noč spremenili v najokrutnejše zločince. Danes je do tega prišlo pri nas, jutri se lahko isto zgodi v Makedoniji, Srbiji, na Kosovu, v nekdanji Sovjetski zvezi ali kjerkoli drugje v Evropi... Menim, da ni človek ubil človeka, marveč ga je ubil nečlovek. Niti ni Srb ubil Muslimana ali koga drugega, temveč je morilec nekdo iz generalštaba ali politik, ki sedi daleč od streljajo puške. Žalostno pa je, da so se ljudje pustili potegniti v to grozljivo kolo smrti.« Navedene besede zvenijo kot stara pravljica in v njih se (prav zato) vsaj del resnice. Mrtvaško kolo, ki se vije po Balkanu, je nadvse aktualno in »moderno« po času dogajanja, a sila zastarelo po vzrokih in (ne)smislu. Koreografija je znana še iz prve po lovce tega stoletja, ples sam pa je mogoče povsem zadovoljivo razložiti s pojmovnim zakladom iz druge svetovne vojne, ki se v glavah nekaterih očitno res še ni končala. Se mar ni vse, čemur smo priča zdaj, v teh krajih (vsaj) enkrat že zgodilo ? Skoraj vsakemu od sedanjih dogajanj in razsežnosti je mogoče najti zgodovinsko vzporednico. Srbi imajo svojega Hitlerja in ta ima svoj Mein Kampf (Memorandum S ANU). Ozemlja, ki jih je treba osvojiti in priključiti, sicer niso na vzhodu, zato pa so na zahodu in na jugu. Kjer je kak Nemec (Srb), tam je Nemčija (Srbija). Narode in rase, ki so napoti, je treba pregnati (begunci) ali iztrebiti (taborišča smrti)... Škoda je le, ker vsemu temu še ni videti konca. Kdaj nastopijo - če sledimo dramaturgiji druge svetovne vojne - bombardiranja nemških (srbskih) mest? Kje bo srbski Stalingrad? Izkrcanje v Normandiji? In naposled Nuern-berg?! Scenarij je torej znan. Vprašanje pa je, ali je res treba, da se odvije po vrsti in do konca. Ali ne bi bilo mogoče nekaterih dejanj preskočiti in uprizoriti samo še konec, ki - zaradi moralnih razlogov -nikakor ne sme izostati?! Tu bi rad omenil še kapitalno, a premalo znano dejstvo, da se 2. sv. vojna na Balkanu lahko nadaljuje tudi zato, ker jo je ena od tedanjih kvizlinških vojsk skoraj v celoti preživela: srbski četniki so se po porazih v Hercegovini umaknili v Srbijo, se potuhnili ali se od tam še pravočasno umaknili. Tako jih, za razliko od hnaških usta-šev in slovenskih domobrancev, ni doletela usoda vrnitve in likvidacije. To je dejstvo, ki pojasni moč in obseg njihovega vstajenja (od živih) v zadnjih letih... Bodo intenzivni napori mednarodne javnosti, katerih smo priča v zadnjih dneh, pospešili razvoj dogajanja k pravičnemu koncu? Mogoče. Kaj bo po njem (koncu), pa je vprašanje, ki ni odgovorljivo iz preteklosti. Scenarij ponovnega počlovečenja Balkana (žal) še ni napisan. Sindikati o prodaji železarn Tuji lastniki in nacionalni interes - pa to je iluzija! Svobodni sindikat jeseniške Železarne zahteva, da se sindikati udeležujejo sej, kjer se odloča o usodi železarne, saj gre za delavsko lastnino. Vlada se je odločila za določeno zaščito metalurgije, vendar... Kako bodo edino možni tuji lastniki dolgoročno delali v interesu slovenskega nacionalnega gospodarstva? Jesenice, 17. avgusta - Sindikat kovinske in elektroindustrije svobodnih sindikatov jeseniške Železarne je sprejel stališča in mnenje svobodnega sindikata v zvezi s prodajo oziroma dokapitalizacijo slovenskih železarn. Tako med drugim ugotavljajo, da do sprejema zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij ne more in ne sme prihajati do odtujevanja družbene lastnine. Železarna je formalno last vlade, nikoli pa se v sindikatu niso strinjali, da je lastništvo s podržavljanjem za sindikat dokončno rešeno. Ne strinjajo se z dokapitalizacijo na način, ko bi večinski delež prišel v tuje roke, saj je s tem neposredno povezano vprašanje solastni-štva in soupravljanje delavcev, ki so to lastnino ustvarili. V svobodnih sindikatih menijo, da razprodaja nacionalnega premoženja tujcu ne more biti osnova gospodarske politike neodvisne države. Za tako načrtovanimi rešitvami se lahko skrivajo le interesi nekaterih slojev, ki želijo obogateti na račun obubožanega delavstva. Zaposleni imajo v deležu neizplačanih plač glede na kolektivno pogodbo pravico do dela lastnine, ki se ji nimajo namena odreči. Sindikati se ne strinjajo, da se sanacije obravnavajo na zaprtih sejah. Mar to pomeni, da jih bodo potem postavili pred izvršena dejstva? Sanacijski program ne vsebuje nobenih konkretnih skup- nih rešitev za reševanje presežnih delavcev. Pri sanaciji je največ govora o jeklarstvu in metalurgiji, dejansko pa gre še zlasti za usodo podjetij kovinske predelave, tako znotraj železarn kot drugod po Sloveniji, podjetij, ki so vezana na jeklo slovenskih železarn. Novi direktor slovenskih železarn je na enem izmed srečanj s sindikalisti dejal, da naj bi vlada s podržavljanjem in po sanaciji zaščitila in vodila določeno protek-cionistično politiko do metalurgije do te meje, da bi bila ustvarjena podlaga za ustreznejše pogoje dela podjetij kovinske predelave. To naj bi pomenilo, da se je vlada odločila za ohranitev te industrijske panoge zaradi narodnogospodarskega interesa. Sindikati se sprašujejo, po kakšni logiki bi edini možni tuji lastniki, ki bi imeli večinski delež dolgoročno delali v interesu slovenskega nacionalnega gospodarstva? • D. Sedej Slovenska nacionalna stranka Kranj Genociden zakon o državljanstvu Kupone sprejemamo na Gorenjskem sejmu v Hali A, kjer stoji naš boben za žrebanje in se hitro polni. Če ne utegnete do 23. 8. na Gorenjski sejem - vsekakor Vam zelo priporočamo, da si sejem ogledate, saj je izredno pester, zanimiv in bogat s ponudbo! - nam izrezan kupon pošljite v kuverti na. GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj (ne pozabite na kupon iz petkove številke z dne 14. avgusta, ko smo ga prvič objavili če ga še niste oddali na sejmu). Brez skrbi; tudi po pošti prejete kupone bomo dali v boben. POGOJ ZA SODELOVANJE V ŽREBANJU JE LE EDEN: PLAČANA NAROČNINA ZA TRETJE TRIMESEČJE 1992 Račun ste prejeli v začetku avgusta; seveda kupon pošljite tudi vsi, ki naročnino plačujete s trajnikom z Vašega tekočega računa in vsi, ki ste začetku leta plačali celoletno naročnino! Kranj, 17. avgusta - Konec preteklega tedna je bil v Kranju prvi članski zbor območnega odbora SNS za Gorenjsko, na katerem so obravnavali dosedanjo aktivnost stranke ter smernice in zlasti zasnove predvolilnega programa. Na dobro obiskanem sestanku, ki sta ga vodila predsednik odbora Sašo Lap ter Irena Oman -predsednika stranke Zmaga Jelinčiča, kljub obljubi, zaradi drugih obveznosti tokrat ni bilo - so predstavili predvolilni plakat, ki opozarja Slovence na bremena, ki jih povzročajo Ne-slovenci in zlasti begunci. Osrednja pozornost stranke je usmerjena na zahtevo po drugačni ureditvi možnosti pridobivanja slovenskega državljanstva, saj trdijo, da je sprejeti zakon o tem genociden. Stranka se v Sloveniji lepo razvija, saj je ustanovljenih že 30 območnih odborov, za predvolilni KUPON poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj vi o % popust: 11 nri nakiinn 1 ucfnnnine CM C3 ca ca a* co cz a> =3 CJ> T— O TD CNj" O o> a5 o cd o. cd E CM CD O CZ > "O co co "m O) co CD ca "O E CD >CO TD CO o cz II II !L I pri nakupu 1 vstopnice ne velja za družinske in otroške vstopnice čas pa bodo sestavili volilni program s posebnim poudarkom na gospodarstvu. V predvolilni tekmi načrtujejo zavezništvo s desnimi strankami, na osnovi analize rezultatov glasovanja na plebiscitu o osamosvojitvi Slovenije pa pričakujejo približno 1 milijon volilcev. Protestirajo proti dejavnosti nelegalne skupščinske komisije za begunce, sprašujejo, kdaj je bila sprejeta v skupščini usmeritev v multikulturalnost slovenske družbe in opozarjajo, da svojci žrtev lanske vojne še niso dobili odškodnine. Zahtevajo, da se trdno določi znosna kvota beguncev, če pa se z novim šolskim letom v osnovnih šolah ne bo črtal pouk srbohrvaškega jezika, bodo organizirali njegov bojkot. Slovenska Teritorialna obramba se mora preimenovati v Slovensko vojsko ali armado. Zbora članov SNS sta se udeležila tudi Vitomir Gros v imenu občine in Liberalne stranke ter Tomaž Kukovica v imenu Zelenih Kranja in bila toplo pozdravljena. Zlasti Vitomir Gros, ki je poudaril, da imata LS in SNS veliko skupnega, je dobil zagotovila o veliki podpori, medtem ko je Tomaž Kukovica ocenil, da je desna konzervativnost SNS prispevek k slovenski demokraciji. Vsi navzoči so bili povabljeni na skupščino (kongres) SNS, ki bo 27. avgusta v Kočevju. • S. Ž. Skupščina o denarju za porodniške Ljubljana, 17. avgusta - Slovenska vlada je pripravila osnutek zakona o družinskih prejemkih, ki bo med drugim urejal tudi vprašanje nadomestil za porodnški dopust. O zakonu bodo razpravljali v skupščini, sprejet naj bi bil že letos, v veljavo pa naj bi stopil naslednje leto. Porodniški dopust naj bi tako kot doslej trajal leto dni, po 105 dnevih od rojstva otroka pa ga lahko namesto matere vzame tudi oče. Osnova za izračun nadomestila naj ne bi bila več višina plače tik pred začetkom porodniškega dopusta, ampak povprečna plača v prejšnjem letu, valorizirana z zadnjim uradnim indeksom povečanja plač. Slabost tega predloga je, da je indeks rasti plač z dvomesečno zamudo in zato ob zmerni mesečni inflaciji vrednost porodniškega dopusta ni manjša, vse drugače pa je, če je inflacija precejšnja. V tem primeru bodo morali poiskati ustreznejšo metodologijo za izračun nadomestila. Nadomestila naj bi se prenesla na zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ta pa bi nadomestila namesto podjetjem poslej nakazoval bankam. Posvetitev Je posvetitev slovenskega naroda in slovenske države Mariji, Materi bo ji,na veliki šmaren, ko je (vendarle) državni praznik, politično ali versko dejanje? Ali še kakšno drugačno'.'Je mar znak rekatolizacije Slovencev s pomočjo klera in spet samoza-vestnejših "bojevitih" katoličanov, kot spomin na (politični) kle-rikaliz.em? Pomeni spoznanje človekove majhnosti in božje veli; čine? Je zahvala, upanje in prošnja? Dobronamernost ali verski "fanatizem" ali celo skrito politično maneveriranje? Že pri sprejemanju državnih praznikov se je namreč v slovenski Skupščini nekoliko zapletlo prav pri prazniku Marijinega vnebovzetja, ki pa je praznik (in dela prost dan) v večini katoliških evropskih držav. In katoliški praznik že tako rekoč iz prvih časov krščanstva, pisno izpričan v 5. st. Vsekakor je Marijino čaščenje pri Slovencih izpričano - tudi cerkev Gospe svete, od koder se je neposredno začelo pokristjanjevanje Slovencev, je posvečena Marijinemu vnebovzetju - in ni le sad zamenjave političnega sistema. Se vedno in kljub zadnjim desetletjem, čeprav je res, da imajo verniki, kot tudi krščanske veroizpovedi, do Marije različen odnos - od tako rekoč "z.atajilvenega" (glede božjosti) do naivnega "preveličevanja" v odnosu do Boga). Najbolj katoliške dežele tožijo o sekularizaciji sveta, brezbrižnosti ljudi do verskih zadev in verske prakse. Tudi pri nas je podobno, kljub deklariranim 72 odstotkom katoličanov. Pa čeprav je posebno v prostorih posikomuni/ma marsikje prišlo do "nenormalnega" porasta verskega življenja, manifesta!imega z. "vidnimi znamenji". Tudi kot "zunanji" protest zoper bivši sistem, tudi kot dobrodošel politični prijem. Slovenske Cerkev se zaveda čeri in možnih sprenevedanj, zato tudi metropolit dr. Alojzij Šuštar poudarja, da je posvetitev slovenskega naroda in države Mariji dejanje posebne odgovornosti in bo imela svojo vrednost le tedaj, če bo našla potrditev v našem vsakdanjem krščanskem življenju. Jc torej ludi za drugače misleče - v duhu verovanja in oseb nega prepričanja - prispevek slovenskih katoličanov slovenstvu in Samostojni drŽavi. • Janez Pošlrak >ISJ 00 IM PREJELI SMO Odgovor Vitomirju Grosu KUPON za ugodnejši nakup za naročnike Gorenjskega glasa na našem razstavnem prostoru (velja i žigom Gorenjskega glasa) 1 Dokumente, o katerih govori g. Gros, sem že zdavnaj komentiral, saj je z njimi g. Gros mahal pred poslanci slovenskega parlamenta ob imenovanju novega mandatarja slovenske vlade. Pri tem pa ponovno ne pove, da je tak dokument v veliko ostrejši verziji obstajal že prej in da so v času mojega predsedovanja v njem izbrisani številni represivni elementi in elementi partijskega odločanja. Dokumente za vojne in izredne razmere imajo tudi v drugih državah in tudi v sedanji slovenski zakonodaji lahko na/demo podobna določila. Povsem jasno je, da je iskanje povezave v sedanjim brezpravnim stanjem v BiH cisti absurd in zelo podlo podtikanje. Naj g. Uroša in somišljenike iz njegove stranke v tej zvezi spomnim na neka/ dejstev, ki jih sedaj izkrivljajo in napačno prikazujejo: 1. Izredno stanje na Kosovu je bilo vpeljano že preti začetkom mojega mandata v Predsedstvu STRJ, odpravljeno pa v toku mojega mandata. 2. Uvedbo izrednega stanja v Sloveniji so nekateri člani zveznega predsedstva in armadnega vrha terjali ob uveljavitvi ustavnih amandmajev septembra /V.VO. ki so bili podlaga za nadaljnji demokratični razvoj v Sloveniji in za njeno suverenost Da bi preprečil uvedbo izrednega stanja, sem se takrat prtdČtUnO vrnil iz /DA, kjer sem govoril v Organizaciji združenih narodov ter prisostvoval razglasitvi amandmajev v slovenski skup ščini. Zaradi tega so v Srbi p in črni Gori organizirali mitinge m zahtevali moj odstop S. S svojim delovanjem v Predsedstvu SFRJ in z javnimi nastopi sem preprečil »miting resnice" I. decembra 1989 v Ljubljani, s katerim so skušali porušiti tWP vensko oblast po vzoru miting"' ških revolucij v drugih republikah. ... 4. Po večmesečnih prizadevanj1'1 sem uspel doseči pomilostitev p0' Uličnih zapornikov v tedanji & žavi. Povsem absurdna je izrn» Ijolina zgoraj omenjenih gl,sP"' dov, da so takrat nastali nek' spiski ljudi za pregon, če se t0 navaja v povezavi z mojo deja*' nosijo, gre za najbolj gnustu' laž. 5. Uspešno sem si prizadeval & mimo izvedbo plebiscitnih od*f čttev, kar je pripeljalo do znat^' ga umika armade iz Sloveniji' "[ do vrnitve slovenskih VOJttkOP drugih republik. Kaj pa je v tem času počel K Gros' Očitno je, da danes /"' skuša s svojimi burkami in '■ mišljotinami spremenili <^'"'', kracijo v cirkus . Dr. Janez Ornov*** STANE BOŠTJANČIČ, predsednik SDP Kranj, o divjih privatizacijah, posebej o kranjski Eliti Po zaslugi partije postal direktor, zdaj pa... Kranj, 17. avgusta - O divjih privatizacijah je bilo napisanega že veliko, leteli so predvsem očitki, da to počno 'rdeči' direktorji, zato je primer' kranjske Elite toliko bolj odmeven. Pogovarjali smo se s STANETOM BOŠTJANČIČEM, predsednikom občinske organizacije SDK v Kranju. "Kako vaša stranka ocenjuje divje privatizacije in v tem pogledu dogajanje v kranjski Eliti?" "V vodstvu stranke smo se že pogovarjali o privatizacijah in njenih različnih pojavnih oblikah. Jasno je, da so nekatere v celoti v skladu s sedanjo in veljavno zakonodajo, če zagovarjamo pravno državo, drugačnega stališča ne moremo imeti. Res pa je pravo ena, morala pa druga stvar. Ljudje lahko zakon uporabljajo tudi iz nemoralnih razlogov, zaradi tega, da si nabirajo osebne koristi, ne pa zato, da bi to podjetje to pognalo naprej ali da bi zaradi tega delavci bolje delali, več zaslužili in bolje živeli. V tem " kontekstu je tudi Elita." "Direktor Elite Srečo Nečimer je bil član vaše partije?" "Nečimer je po zaslugi te partije celo prišel na mesto direktorja." "In to tik pred tem, ko se je oblast zamenjala?" "Ko je do tega prišlo, pa ni bil več naš član." "Od kdaj ni več vaš član?" "Ko je prišlo do sprememb, član SDP ni bil več." "Vendar mnogi še vedno mislijo, da je "rdeč" direktor?" "Kot "rdeč", če bi tako rekel, je prišel za direktorja in očitno je bivšo ZKS izrabil, da je lahko prišel do dobre pozicije v tej družbi." "Ko je postal direktor Elite, ni imel nobenih direktorskih izkušenj?" "Ne, bil je na Delavski univerzi, potem pa je bil izvršni sekretar na občinskem komiteju. Ne morem seveda ocenjevati, kako uspešen je kot direktor, v to se ne spuščam, poslovnih rezultatov ne poznam, jasno pa je, zakaj je prišel na to funkcijo. Nikakor ni na to funkcijo prišel, ker bi bil denimo izkušen trgovec." "Kako ocenjujete, da je v bistvu za nos potegnil razlaščence, to je vendar izogibanje zakonu, to dejanje je v bistvu protizakonito?" "To se mi ne zdi v redu, koliko je dejanje protizakonito, koliko ima znake kaznivega dejanja, o tem bo odločalo tožilstvo in morebitno pravosodje. Toda, če za kon razlaščencem do-čeno pravico daje, potem je direktna naloga vseh, če imamo resno v mislih pravno državo, Čigav je delavski dom? da se pri tem ne zafrkavamo, da se je treba z razlaščenci pogovoriti, dogovoriti. Skratka, da se obnašamo tako kot zakon velela, sicer pa je treba iti v spremembo zakona. Ne moremo ga ignorirati, če zakon velja, da je treba spoštovati, če se z njim ne strinjamo pa je treba začeti postopek za spremembo." "Je primerov divje privatizacije v Kranju več, ste jih v stranki že obravnavali?" "Nismo, načelno stališče pa je takšno, kot sem ga povedal." "Kako komentirate, da ima direktor Elite pred svojo pisarno še vedno obešeno Titovo sliko?" "Saj verjetno ni edini, ima pač osebni odnos do maršala." "Je z vašo stranko dokončno razčistil ali se samo ni vključil v SDP?" "Enostavno bi človek rekel, da je 'rit skupaj stisnil', ko je videl, da prihajajo novi časi in se ni več vključil. Saj je marsikdo tako naredil, kar me niti ne moti, da pa se enako obnaša izvršni sekretar, ki je bil prej na čelu te bivše partije, pa kaže predvsem na njegov karakter. Seveda pa je to njegova stvar, nikogar nismo za rokav vlekli noter." "Slišimo, da poteka tožba glede stanovanja?" "Toži za stanovanje, ki je bilo v lasti stranke, v Šenčurju je zgradil novo hišo, pod ugodnimi krediti, tako večina drugih, tako da pri tem ni bil nobena izjema, seveda pa se je pola-komnil še strankarskega stanovanja..." "Da bi ga odkupil?" "Po ugodnostih, ki jih stanovanjski zakon daje. Pred sodiščem v Kranju teče pravda, ni še zaključena, razprave so bile, bomo videli, kaj bo reklo sodišče." "Je stanovanje izpraznil ali ne?" "Stanuje v Šenčurju. Je pa to dobra investicija, poceni prideš do stanovanja, potem ga oddaš v najem in si izplačuješ kredite, stanovanje, ki si ga poceni dobil, ti služi, da odplačujem kredite. Mislim, da je njemu in podobnim zelo šel na roko občinski izvršni svet, da imajo pravico do nakupa stanovanja tudi vsi, ki so zgradili hišo pod takšnimi ali drugače ugodnimo pogoji. Prav zanimivo bi bilo, če bi izvršni svet naredilo analizo, kdo so to." "Je to kranjska posebnost?" "Zakon pravi, nisi dolžan prodati, lahko pa. Kranjski izvršni svet je imel na začetku stališče, da tistim, ki imajo hiše, stanovanj pod temi ugodimi pogoji ne bodo prodajali. Potem pa so naredili salto morta-le in sprejeli so sklep, da se stanovanja takim, ki imajo hiše, kljub temu lahko prodajo." "Velja to stališče tudi za vašo stranko?" "Odločajo lahko samo o stanovanjih, ki so njihova, torej občinska, o drugih ne morejo, se nas ta sklep ne tiče. Seveda pa politika izvršnega sveta verjetno vpliva tudi na razmišljanje drugih. Zato se ne čudim Nečimru, da skuša dobiti stanovanje, če je celo politika izvršnega sveta zastavljena v tej smeri." "Kaj v vaši stranski mislite o izjavi direktorice Kokre, ki je bila prav tako včasih partijska izvršna sekretarka, da delavci dobijo tolikšne plače, kakršne zaslužijo in deli zelo nizke plače?" "Te njene izjave nisem bral, če je res to rekla, lahko rečem, da je to tudi stvar vodstva. Trgovina je pri nas res tako urejena, da imajo delavci določeno plačo zagotovljeno, naprej pa stimulacijo od prometa. Seveda je pa ta veliko odvisen od vodstva, kakšno blago jim dajo, kakšen je izbor blaga, kako pazijo na obnašanje prodajalk, je prodajalna lepo urejena ali ne, to pa ni stvar prodajalcev, pogoji, pod katerimi delajo, so stvar vodstva, če so pogoji slabi, je prodajalec lahko enkraten pa ne bo veliko prodal. Za dober posel mora biti oboje, pogoji za prodajo in prodajalec morata biti sinhronizirana." "Si kot pravni strokovnjak upate napovedati, kako se bo Eiiti-na zgodba razpletla?" "Pri zakonu o lastninjenju bi v prehodne, končne določbe zanesljivo vključil, da morajo vsi vzpostaviti prejšnje stanje, da se morajo v določenem roku uskladiti z novim zakonom. Potem pa naj privatizirajo kakor vedo in znajo, zakon pa bi nato moral to presekati. Nič me tudi ne bi motilo, če bi imel zakon v tem primeru povratno moč, kar je sicer izjemno, toda, v različnih izjemnih situacijah se najdejo "izjemni" ljudje, ki poskušajo izjemno hitro obo-gateti in to njihovo izjemnosti je potrebno na neki način pahniti nazaj, ker to ni rezultat njihovih sposobnosti, temveč bolj rezultat njihovega pokvarjenega razmišljanja. Tudi govorjenje, kako naj bi bilo to v korist delavcem v Eliti, kar sem prebral v časopisih, je veliko vprašanje, če je to res, mislim, da delavce zlorabljajo, da lahko skrivajo lastno početje. Sploh pa so smešne izjave, kako so kot borci sodelovali na Brniku." "Zakaj po vašem mmenju zakon o lastninjenju še ni bil sprejet?" "Ni političnega konsenza." "In zakaj ga ni?" "Ker je bila v začetku vsa stvar zastavljena tako, da so hoteli skozi ta zakon določene strukture oziroma določene stranke prevzeti ekonomsko oblast, iz katere izvira tudi politična. Ker pa nihče ni bil tako naiven, da ne bi vedel, za kaj gre, je prišlo do pat pozicije." "Je možen kompromis do volitev?" "V teh razmerah se to brez ciganke in črnega kofeta nič ne ve, saj še do zakona o volitvah ne moremo priti, kaj šele do lastninskega. Če bomo hoteli lastninski zakon sprejeti, bo moral biti verjetno najprej sprejet zakon o volitvah, ko se bo videlo, kako bo drugače strukturirana, bo moral eden potegniti naprej, sicer bo še dolgo pat pozicija, ali pa, če bodo skupaj sedli zelo modri ljudje in naredili res moder zakon, ki ga bo večina podprla. Vsak bi moral malo popustiti, to pa seveda ni toliko delo pravnikov, kot je delo politike, pravniki bodo že našli formulacije, ko se bodo politiki zmenili." • M. Volčjak Upravljalci (lastniki?), najemniki Kranj - Čigav je kranjski Delavski dom? Najbrž bi kar dosti kranjskih delavcev lahko odgovorilo, da je njihov, delavski, že zato, ker s« nekdanji stavbi I dvorano po letu 1945 dozidali kar okoli 60 odstotkov sedanjega obsega, veliko pri tem tudi s prostovoljnim delom. Kranj s Pionirskim oddelkom in pa Splošnim oddelkom. Kakšen majhen prostor pa se najde tudi za trgovinico, kot je na primer papirnica. Do tu vsekakor ni nič narobe. Upravljalca družbenega premoženja se trudita gospodariti s stavbo na najboljši možni način, s tem da na primer sindikat pri oddaji upošteva splošni družbeni interes, vsaj tako je oddajo prostorov Fakulteti za organizacijske vede označil predsednik Sveta kranjskih sindikatov Adolf Sitar. Vse do sprejetja zakona o privatizaciji bosta stavbo vsekakor upravljala ta dva upravljalca. Tudt to ni narobe. Kdo bo kasneje postal tudi lastnik stavbe ali delov stavbe, bo vsekakor odvisno od privatizacijskega zakona oziroma od uspehov tožb, ki se že napovedujejo, še preden Stavbo upravljata dva upravljalca. Eden od njiju - Kino-podjetje Kranj upravlja z dvojno in avlo, ki prav zdaj spreminja svoj videz. Avla se preureja v celo vrsto majhnih trgovin. Prostor so oddali v najem, najemnik pa je površine razde-'d na sedem do osem prosto-r°v, kjer bodo trgovine in kavarna. Sredi prihodnjega mese-^a naj bi že bila svečana otvori jCv V ta namen se spreminja in ,cPŠa z. marmorjem tudi nekda-nl' vhod v kino Storž.ič. Ostali del Delavskega doma ne doživlja tako očitnih sprememb. Uporabnost prostorov sc Ic* v zadnjem času sicei spre "»enila, svet kranjskih lindika- nv H' zgomie piostore oddal fakulteti za organizacijske vest*' Kmed,crn ko zahodni del _lavbc kot najemnik prostorov zaseda Osrednja knjižnica je črka zakona stopila v veljavo. Takrat pa bo najbrž zdelo marsikomu, da bo lastnina razdeljena narobe. Do takrat je pač treba počakati. Sicer pa se že zdaj marsikomu zdi narobe, ker upravljalca pri izbiri najemnikov prostorov, ki jih samo upravljata, ne upoštevata vedno vseh interesov. Morda se je v zadnjih letih zato tudi izmenjalo kar nekaj najemnikov nekaterih sicer manjših prostorov, pa čeprav so redno plačevali najemnino. Le-te pa na primer ne plačuje redno Osrednja knjižnica, letos ni odštela za najemnino v Delavskem domu še niti tolarja - ker denarja kot uporabnik občinskega proračuna enostavno nima dovolj. Vendar pa oddelkoma zaradi tega ne grozi kakšna prekinitev najemne pogode, to je zatrdil tudi predsednik Sveta kranjskih sindikatov. Pač pa se dogodijo le manjše neprijetnosti, kot je bila recimo beljenje priročnega skladišča Pionirskega oddelka, ne da bi vodjo o tem poprej obvestili. Čeprav so knjige v skladišču morda stare, jih pred barvo kaže zaščititi. Upravljalec, sindikat namerava 20 kvadratov velik prostor oddati drugemu najemniku. Knjižnica se je v poprejšnjih dogovorih s tem očitno že strinjala, stvari pa vseeno niso bile dorečene tako daleč, da bi jo uredili pismeno s pogodbami, kot je v navadi. No, zaposleni v Pionirskem oddelku so knjige spravili na varno naknadno, ko je bil prostor že pobeljen. Izkušnje, da lahko upravljalec beli prostore, za katere najemnik dolguje najemnino, morda ne bi ravno kazalo ponoviti v centralnem knjižnem skladišču. • Lea Mencinger MlftAMILK Iskra ERO v kleščah neporavnanih obveznosti Kontroliran stečaj le skrajni ukrep Kranj, 14. avgusta - Na nedavnem posvetu med Iskro Holding, Upravnim odborom Iskre ERO in njegovim največjim upnikom LB - Gorenjsko banko Kranj so se sporazumeli o odstavitvi celotnega vodstva Iskre Električno ročno orodje. Nova direktorica je postala Nada Jaklič - Košir, ki bo s svojo ekipo takoj sprejela najnujnejše ukrepe za preživetje podjetja. Nova direktorica je takoj po nastopu dela vse delavce obvestila, naj se takoj vrnejo s kolektivnega dopusta. Stanje v podjetju je resnično katastrofalno. Pri skupnih prihodkih nekaj več kot 900 milijonov tolarjev je znašala izguba 206 milijonov, za obresti so dali 328 milijonov, kar je trikrat več kot bruto izplačani osebni dohodki. Podjetje ima skupaj več kot milijardo tolarjev kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti. Vse obveznosti znašajo več kot 20 milijonov DEM, v podjetju pa ocenjujejo, da je to več, kot je vredno premoženje podjetja. Žiro račun je blokiran že dalj časa, dnevno od 800 do 900 tisoč mark. Novo vodstvo je takoj sprejelo nekatere nujne ukrepe, s katerimi skušajo podjetje obdržati pri življenju, poslovanje izboljšati vsaj v tolikšni meri, da ne bi povečevali izgube, v srednjeročnih načrtih pa poskrbeti za trdnejšo sanacijo in socialno varnost tistih delavcev, ki bodo postali tehnološki presežek. Eden od vzrokov za krizo je tudi preveliko število zaposlenih (trenutno jih je 580), med drugimi notranjimi slabostmi pa je predvsem neustrezna tržna usmerjenost, ki je še v prvi polovici lanskega leta, ko je bilo že jasno, da Jugoslavija ne bo več dolgo, predvidevala, da bo Iskra ERO največji proizvajalec električnega ročnega orodja na jugoslovanskem trgu. Na zahodnih trgih, kjer so njihovi izdelki sicer tehnološko dokaj vzporedno s konkurenco, pa s takšno organiziranostjo ne morejo prodajati po evropskih cenah. Nada Jaklič - Košir je prepričana, da ima podjetje trge, ki bodo zainteresirani za njihove izdelke, saj je bilo podjetje velik izvoznik, sicer pa je solastnik Iskre Perles v Švici in Iskre Emec v Ekvadorju, v teh dveh podjetjih pa proizvodnja prinaša profit. Pri reševanju podjetja se bo novo vodstvo poskušalo z upniki dogovoriti za pretvorbo terjatev v lastninske deleže ali pa bo prišlo do prisilne poravnave. Obstaja tudi možnost sanacije podjetja s pomočjo Agencije za prestrukturiranje podjetij, ki je pred dnevi objavila razpis. Direktorica se je že pogovarjala s predstavniki Gorenjske banke, ki je največji upnik, in so pokazali določeno mero razumevanja za težave podjetja, saj je rešitev v njihovem interesu, začeli pa so se tudi pogovori s predstavniki Perlesa in Emeca, ki naj bi tudi nakazali možne rešitve. Na vprašanje, kdo je kriv za takšno stanje, direktorica odgovarja, da je krivda bivšega vodstva predvsem v neodločnosti in v odnosu do poslovanja, saj se na sestankih kolegija sploh niso pogovarjali o poslovnih rezultatih. Odstavljeni vodilni delavci bodo premeščeni na nova delovna mesta ustrezna njihovi izobrazbi, koliko pa je vseh delavcev preveč, se bo po vsej verjetnosti izkazalo že do konca leta, ko naj bi bila sanacija končana v tolikšni meri, da bi bilo podjetje rešeno najhujše krize. • M. Gregorič /O ljubljanska banka Ljubljanska banka - Gorenjska banka d.d., Kranj OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO POSLOVNIH PROSTOROV • v Frankovem naselju št. 68, na Trati pri Škofji Loki, v izmeri 57,20 m2, izklicna cena 103.131 DEM • na Prešernovi 6, v Kranju, v izmeri 1047 m2, izklicna cena 2.512.800 DEM • na Hrušici 71/f, v izmeri 64 m2, izklicna cena 115.200 DEM • na Bistrici pri Tržiču-Deteljica, v izmeri 95 m2, izklicna cena 171.000 DEM Ogled prostorov je možen od vključno 19.8.1992 do vključno 26.8.1992, od 8.00 do 9.00 ure - informacije po telefonu 064-217-271 int. 244. Kupec bo moral celotno kupnino plačati v tolarski protivrednosti, po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, v 15 dneh po pridobitvi pravice odkupa na dražbi na Žiro račun banke. Pravico sodelovanja na dražbi pridobi kdor bo dostavil potrdilo o vplačilu kavcije, najkasneje 30 minut pred pričetkom javne dražbe. Kavcija znaša 10 % izklicne cene za določen objekt. Plača se v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije, na dan vplačila na žiro račun Ljubljanske banke -Gorenjske banke d.d., Kranj. Javna dražba bo dne 3.9.1992 ob 9.00 uri v prostorih LB-GB d.d., Kranj, Bleivveisova cesta 1. Prometni davek plača kupec, enako vse ostale stroške v zvezi s prenosom lastništva na kupca. Gorenjska banka d. d.f Kranj PO GORENJSKEM UREJA: ANDREJ ŽALAR Srečanje modelarjev treh dežel - Na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah je bilo v soboto četrto srečanje modelarjev iz Avstrije, Italije in Slovenije. Okrog trideset modelarjev motornih modelov pravih letal in maket jadralnih letal je kljub slabemu vremenu pripravilo pravi miting malega letalstva. Organizator srečanja je bila Modelarska sekcija Alpskega letalskega centra Lesce, pokrovitelj pa VVilhelm Klara iz Celovca. Po številu udeležencev in lepih ter izvirnih modelih so izstopali modelarji iz Avstrije. - A. Z. - Foto: P. Kozjek Praznik na vasi Trboje - Člani Kulturno-prosvetnega društva Simon Jenko v Trbojah bodo v nedeljo, 23. avgusta, pripravili kulturno družabno prireditev Praznik na vasi. V prvem delu prireditve, ki se bo začela ob 16. uri, bodo mladi člani društva prikazali življenje in delo na vasi nekoč in danes - stare ljudske pesmi, plese, igre otrok... Za marsikoga bodo zanimive stare dogodivščine ob zvokih citer, obiskovalci pa se bodo lahko popeljali po okoliških krajih tudi s staro konjsko vprego. Po programu bo družabno srečanje s srečelovom, igral pa bo ansambel Čuki. Izkupiček od prireditve bodo namenili za delo društva, predvsem pa za pripravo dvorane v Trbojah za novo gledališko sezono. Praznik na vasi v Trbojah v nedeljo, 23. avgusta, so podprli Trgovina z avtodeli Bohinc, Jagraf, Gostilna Zarja Josip Poklju-kar, Trgo d.o.o. Trgovina Jezero, Pleskarstvo Peter Srebrnjak, Avtomehanika Janez Oselj, Izdelava strešne kritine Ivan Zupan in Tunika d.o.o. # (až) Neurje poškodovalo telefone Kranj - Iz PTT podjetja Kranj so nam minuli teden sporočili, da je neurje na Gorenjskem 4. avgusta precej poškodovalo telefonsko omrežje in telefonske priključke predvsem na območju škofjeloške in radovljiške občine. Največ škode je bilo zaradi udarov strele in vetra, ki je podiral tudi telefonske drogove in trgal telefonske linije. Strela je naredila kar precej škode na elektronskem vezju v novi, pred nedavnim vključeni telefonski centrali v Zgornjih Gorjah. Že kmalu po neurju so v PTT podjetju Kranj ugotovili več kot 300 okvar na omrežju in priključkih. Ocenjujejo pa, da bo le-teh še več, ko bodo dobili sporočila o okvarah od lastnikov telefonov, ki so morda zdaj na dopustu. Sicer pa so vzdrževalne ekipe okvare, za katere so izvedeli po neurju, začele takoj odpravljati. Običajno traja odprava okvare od nastanka do popravila 45 ur, v sedanjih dopustniških dnevih pa do 60 ur. Prednost pri odpravljanju okvar in napak delavci PTT podjetja dajejo napravam, ki omogočajo medkrajevne in najpomembnejše telefonske zveze. Zato oddaljenejše telefonske naročnike prosijo, naj z razumevanjem počakajo kakšen dan, dva, da bo odpravljena tudi njihova okvara. Za naprej pa tale nasvet: PTT podjetje Kranj svetuje in priporoča, da telefonski naročniki ob nevihtah izključijo telefonske aparate (izvlečejo vtič iz vtičnice), ali pa nabavijo prenapetostne naprave, ki so že nekaj časa naprodaj. Pogoj za učinkovito zavarovanje s temi napravami pa je pravilno priključen telefonski aparat. Za to pa je najbolje, da naročniki pokličejo PTT podjetje. Njihovi delavci bodo to priključitev hitro in strokovno opravili. 0 A. Ž. Bohinj, 15. avgusta - V soboto zvečer so ob jezeru v Bohinju pripravili "Kresno noč". Na prireditvi, ki jo je obiskalo okoli 12 tisoč gostov in dnevnih obiskovalcev Bohinja, so najprej nastopile folklorne skupine, nato pa so prižgali bakle, kresove, na jezeru pa je zaplavalo 2500 lučk v jajčnih lupinicah. Vrhunec prireditve je bil čudovit ognjemet. Kot je povedal Jaka Rozman, so tako hoteli kot zasebne sobe v Bohinju zasedeni okrog KO odstotno, ob pomoči domačih gasilcev in policisti pa jim uspeva obdržati prometni red tudi konec tedna. V. S., foto: P. Kozjek Javorci so se že 8. srečali TRGOVINA KRANJ Jaka platiše 17 E21"<£art>ie • igrače MT J in OCJtll L/NO program • uvožene pijače in konditorski izdelki najpriznanejših firm • parfumerija_ • kozmetika IM 7XM ZiTfi (01 zl in ostalih znanih firm • kompleten program CUtCŠŠC •tudl senzorskl brivniki in vložki • šolski program • darilni program iz stekla in keramike Delovni čas: 9. -12., 15. - 19., sobota 8.-12 ure, tel.: 324-002 VELIKA IZBIRA - USODNE CENE - PRODAJA NA DEBELO Najlepše je doma... Javorje, 16. avgusta - Prelep dan je bil v nedeljo v Javorjah in razgled po škofjeloških hribih, raztresenih domačijah in belih cerkvicah enkraten. "Človek bi kar sedel in gledal in povsem pozabil, da moraš postaviti stojnico," je kar malce zasanjana ugotavljala Irana Lipovec iz Tržiča, ki je sem gor to popoldne pripeljala svojo "stekleno menažerijo". Za šolo v Javorjah je vse pelo, igralo, plesalo, simpatičen glas povezovalke Slave Štrukelj, Brinovcove iz Gorenje Žetine pa je neumorno spodbujal in vabil k sodelovanju prav vse, ki kaj znajo. Ravnokar je bil na vrsti Edi Žagar iz Ankarana s svojimi orglicami... Javorci in Javorke že od nekdaj radi plešejo. Včasih, ko ni bilo radia in televizije, v tistih lepih mladih časih, so plesali tamle spodaj v gostilni pri Marjanci in po hišah, kjer se je le zaslišala harmonika. Nobenih vabil, nobenih obvestil ni bilo treba... Mladi so takoj vedeli, kje bo spet veselo. Po drugi svetovni vojni je veliko Javorcev odšlo po svetu, po Ameriki, Avstraliji, Nemčiji in po vsej Sloveniji so raztepe-ni. Enkrat na leto pa se srečajo tule pri šoli vsi domačini. Tudi letos so prišli iz vseh koncev. Tončetov iz Javorij in Žgajnar iz Zaprevala, ki jih ima menda že osemdeset, sta se pripeljala iz Nemčije. Prihajali so iz Kranja, iz Ljubljane, od Soče. Toliko obiska, kot tokrat, še ni bilo, sta ugotavljala predsednik TD Javorje Milan Cemažar in Zvone Možina, odgovoren za kulturo. Javorci so ta dan resnično sprejeli za svoj, oni pa se potrudijo, da ponudijo kar največ. Tokrat so v šoli odprli raz- stavo naivcev Ivana in Janeza Gluhodedova iz Žirov (odprta bo še naslednjo nedeljo, 23. avgusta, od 10. do 12. in od 14. do 18. ure), zbranim sta zaplesali kar dve folklorni skupini, domača in Folklorna skupina "Ivan Laharnar" s Šentviške gore, igrali so ljudski godci, skupina Tomaža Tavčarja, ob otvoritvi razstave je na citre igral Alojz Fortuna in zapeli so domači pevci pod vodstvom Pavla Dolenca. Za ples, in tu so Javorci neutrudni, pa je pozno v večer igral ansambel bratov Poljanšek. Tokrat so javorski zdomci lahko s seboj odnesli tudi zanimiv spominek: videokaseto s posnetki 6. srečanja Javorcev in turistično, o kuhanju oglar-ske kope na Starem vrhu. Lahko pa naročijo tudi videokaseto o zadnjem, osmem srečanju. Kar na Turistično društvo Javorje naj se obrnejo. • D. Dolenc Hotaveljci so se od srca nasmejali "Ke se repa seje, se lohk laže" Hotavlje, 15. in 16. avgusta - Že 22. prireditev po vrsti je bila to soboto in nedeljo pod vaško lipo na Gorenjih Hotavljah: v soboto Večer podoknic in v nedeljo Semanji dan. Zbralo se je staro in mlado od blizu in daleč, prišli so celo visoki gostje, ljubljanski župan Jože Strgar in "i/vršnik" Marjan Vidmar, iz Škofje Loke pa Vincencij Demšar. Najbolj navdušeni so bili nad igro, ki si jo je izmislila in jo napisala 80-letna Mici Potočnik. Vsako leto jim kaj drugega pripravi. Vse življenje je režirala, igrala, pisala scenarije, zato Hotaveljci vsakič s velikim zanimanjem pričakujejo, kaj bo dala na oder. Tokrat se je spomnila starega običaja, sejanja repe: ko se repa seje, se lahko laže. In so lagali ženini dekletom, ko so vasovali. Od srca so se vsi nasmejali. Prijetno je bilo poslušati tudi pevce Dodoknic, Gorenjevaški oktet. Škofjeloški oktet in še posebej kvartet gospodinj: tokrat so se skorajžile Semonova in Hri-bovcova mama iz Čabrač ter Graparjeva in Bolantinčkova s Hlavčih njiv. Veselo sta muzicirala tudi domačina Stranarje-va, Vinko na harmoniko in Francelj na klarinet. Tudi v nedeljo po maši sta bila pod lipo neumorna. Stojnice so bile bogato založene, le z domačimi izdelki, kot je poudaril predsednik Turističnega društva Prav lepa je Preddvorska fara Karel Jezeršek, z lectovimi srci, ki sta jih spekli Francka in Jerneja Potočnik, s potico in krofi, ki sta jih prinesli Stanka Homec iz Studorja in Slavica Mi-klavčič iz Suše, Cvetka Potočnik in Iva Prelesnik pa sta ponujali doma narejene čipke in v platnenih vrečkah domače čaje, dišavnice in suho sadje. Pri šanku se je točila medica. Letos je po dolgih letih Janeza Starmana, "tamedenga" Janeza pri izdelavi medice zamenjal Kosmačev Pavle s Sr. Brda. Dobra je bila. Da je prireditev tako zelo uspela, gre zahvala prav vsem Hotaveljcem in okoličanom, kajti, ko gre za katerokoli prireditev, pa naj bodo to Smoj-karske tekme, Smarnice na Slajki ali Cvetje na vasi, popri-mejo vsi, predvsem mladi, poudarja predsednik turističnega društva Karel Jezeršek. In dokler bo tako, bodo prireditve dobre, privlačne in množične. Tokrat menda res ni bilo domačina in vaščana z okoliških hribov, ki bi ne prišel pod lipo v soboto zvečer, če ne pa vsaj v nedeljo dopoldne, po maši, na kozarček medice. Prišli so tudi Hotaveljci, ki živijo daleč proč in Karel Jezeršek že resno razmišlja, da bi bilo to označeno tudi kot srečanje "odseljenih Hotaveljcev", kot imajo to v tradiciji Javorci. • D. Dolenc Pevci vabijo na dobrodelno prireditev Zahtevno in natančno prenovo /late ornamentike na orglah je strokovno opravil Franci Hudelja, slikopleskar iz Preddvora. Preddvor, 17. avgusta - Kot smo že pisali, bo v soboto, 22. avgusta, na igrišču za osnovno šolo v Preddvoru velika zabavna dobrodelna prireditev, ki jo v organizaciji Turističnega društva Preddvor in ob pobudi, da bi od izkupička zbrali denar za prenovo orgel, pripravljajo člani mešanega pevskega cerkvenega zbora pod vodstvom Marjane Rehberger, ki zbor vodi že petnajst let. Obeta se zanimiv program, nastopajoči pa se bodo odpovedali honorarju. Nastopili bodo Nace Junker, Dušan Uršič, Tamburaši Reteč, folklorna skupina Sava Kranj, Otroška folklorna skupina Penzion Jagodic iz Vopovelj, čarovnik Grega in domači instrumentalni skupini Hriber-nik in Mavčič iz Preddvora. Poleg Gorenjskega glasa in ansambla Gašperji so sponzor ji prireditve v soboto popoldne v Preddvoru še Šiviljstvo Kla kočar, Fotokopiranje Karun, Radio Kranj in Zavarovalnica Adriatic. Prireditev bo pravzaprav še ena od akcij cerkvenega pevskega zbora in domačinov Preddvora, ki so že lani obnavljali zvonik preddvorske cerkve. Takrat so pevci dobili povečani kor, prestaviti pa so morali tudi orgelski igralnik. TakfVl so se odločili tudi za obnovo barv na orgelski omari. Na obnovitev zlate ornamenti ke pa niso upali misliti, saj za drago in zahtevno delo strokovnjaka in material niso imeli denarja. Potem pa jim je "priskočil na pomoč darovalec" z zlatimi lističi, mojstra za delo pa so tudi hitro našli. Franci Hudelja, slikopleskar iz Preddvora, je namreč že lani opravil vsa dela pri prenavljanju zvonika, "že takrat je be*e- Franci Hudelja da nanesla na orgle. Ko pa so dobili zlato, sem se seveda lotil tudi tega zahtevnega in predvsem natančnega dela. Okrog 12 kvadratnih metrov zlatih lističev v izmeri ieslkrat osem centimetrov je bilo treba "polo- žiti" na prvotno ornamentiko-Ce ne bi že pred tem podobno restavriral in slikal stolnico v Kopru in opravljal podobn« manjša dela po Sloveniji, se teg" najbrž ne bi upal lotiti. Iako p* sem v dveh mesecih in pol del° končal," je pred dnevi povedal Franci Hudelja. Pevci so mu za zares nat.i'1' čno in strokovno delo hvale; žni; predvsem pa tudi /aradi res zgolj simboličnega računa /a tO delo. Sicer pa Iranci Hudelja. po rodu iz Bele krajine, že 18 let pa živi v Preddvoru, rad ustreže, čeprav, kot pravi, ima dela dovolj. Izkušeni /•< vrstna in vsa druga slikople; iklflkj dela pa mu seveda tud' ne manjka. Saj je na primer p° določilih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj obnovil tudi Gradbeno šolo v Kranju. • A. žalar KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Kranjskogorska revija Alternative ALTERNATIVNOST NOVE REVIJE Kranjska Gora - Pred kratkim je kranjskogorsko Kulturno društvo Alternative predstavilo prvo številko svoje revije z enakim naslovom. Ker je v sedanjem času izdajati revijo že kar pogumno dejanje glede na stroške, ki jih tak podvig potrebuje, zasluži nova revija poleg seveda vsebinske plati, vsekakor pozorno naklonjenost. Še posebej zato, ker je pravzaprav izšla poleti v dopustniškem času in jo pot med bralce verjetno čaka šele s prvimi septembrskimi dnevi. O novi reviji smo se pogovarjali z njenim glavnim in odgovornim urednikom Benjaminom Gracerjem. Na bližnjih Jesenicah izhaja zbornik Jeklo in ljudje, v Kranjski Gori pa ste izbrali Alternative. So vsebinsko tako zelo drugačne? "Čeprav se je tudi jeseniški zbornik vsebinsko zelo spremenil, smo v našem kranjskogorskem društvu hoteli predstaviti revijo s povsem novim konceptom. Odločili smo se, da bomo izdajali revijo za iskanje možnosti vseh oblik in vsebin kulturnega življenja in ustvarjanja. Uredniški odbor, ki ga sestavljajo Maja Plazar, Marko Elsner Grošelj, Damjan Jen-sterle, Jani Kokalj, Andrej Žemva in jaz kot urednik s prvo številko sicer nismo dosegli vsega, kar smo želeli. Ker pa smo trdno odločeni, da bo prvi številki, ki je izšla z nemalo težavami in z zamudo, sledila spomladi druga številka in še druge, bo imela revija vsekakor priložnost zastavljeni koncept uresničiti." Pretežni del prve številke je literaren s poudarkom na poeziji. Ste s tem hoteli opozoriti še posebej na bogato tovrstno ustvarjalnost Zgornjesavske doline? "Veliko poudarka je res na literarnem delu, ob že znanih pesnikih, kot sta Valentin Cun-drič in Marko Elsner Grošelj, se predstavlja še cela vrsta mladih. Morda smo s tako obsež- nim literarnim delom v reviji hoteli pokazati tudi naša pričakovanja, da bo v reviji prostora tudi za literarne in druge ustvarjalce z vse Gorenjske. Sicer pa je že v tej prvi številki prostor odmerjen tudi jezikoslovju, etnologiji, mitologiji, zgodovini in naravoslovju, kar sodi v začrtani osnovni koncept revije. V naslednjih številkah nameravamo odmeriti več prostora prispevkom, ki oživljajo zgodovinski spomin tega področja. Zgornjesavska dolina namreč tako kot povsod drugje hrani bogato preteklost, ki pa jo je treba odkrivati in soočati s sedanjim časom. Iz presečišča teh prepletov preteklosti in sedanjosti naj nastaja nov ustvarjalni naboj, ki bi ga radi zajeli v naslednjih številkah Alternativ." Revija je torej izraz ambicije prerasti raven krajevnega zbornika? "Vsekakor. Vendar smo v prvo številko vključili nekaj člankov, ki opozarjajo na sedanje dogodje v tem delu Gorenjske, na pomembnejše društvene obletnice in podobno. Mislim, da vse to ne moti koncepta revije. Sploh pa z objavljanjem krajevnih posebnosti nikakor ne poudarjamo kakšne zaprtosti. Nasprotno. Ko smo razmišljali o razvoju Alternativ, smo v uredništvu tudi načrtovali, da bomo revijo ne le odpirali vsej Gorenjski, pač pa tudi čez meje. Povezani smo s koroškim prostorom, pa tudi vezi z Italijo obstajajo, zakaj torej ne bi poskusili kakšne številke predstaviti trojezično ter s tem odpirati še eno kulturno okno V prihodnji skupni evropski hiši." Izhajanje revije med drugim tudi pomeni, da je v tem delu Gorenjske kar precej ustvarjalcev na vseh področjih, ki bi lahko našli prostor v Alterativah. Je tako? "Za prvo številko res ni bilo prispevkov na pretek, vendar pa vemo, da je na našem področju cela vrsta ljudi, ki sicer ustvarjajo, vendar doslej niso objavljali. Nekaj novega prinašajo kozmogrami Franja Potočnika, treba bo raziskati zapuščino Lavtižarja in Vandota ter drugih tudi manj znanih, ki se jih doslej še nobena stroka ni lotila. Menim, da bomo lahko naleteli pri odkrivanju zanimivosti iz tako imenovane ljudske zakladnice, na nova imena in na dejstva, ki jih je že skoraj prekrila pozaba." Ste pri prvi številki revije imeli kaj krajevne ali širše podpore? "Če ne bi vsega dela opravili brezplačno, tudi honorarjev za prispevke zaenkrat ne izplačujemo, bi revija težko zagledala beli dan. Tako pa je revija izšla s pomočjo sponzorjev, ki jih navajamo na zadnjih straneh revije. V prihodnje bo seveda treba računati tudi na naročnike, vsaj upamo, da bo tako, za kakšnim stalnim sponzorjem se še oziramo. Tudi v knjigarnah se revija še ni pojavila, vsak, ki ga zanima, pa jo lahko naroči na društveni naslov, Koroška 2 v Kranjski Gori, pošljemo po povzetju." • Lea Mencinger RAZSTAVA KERAMIKE V galeriji Caffe bara na Pungartu in v Galeriji Kavka je Mitja Žagar pripravil razstavo svojih keramičnih izdelkov, ki s svojimi dokaj preprostimi, ne pa tudi enostavnimi formami posegajo tudi na področje male »stenske« plastike, a v sebi le redkokdaj nosijo kakršnekoli težnje po dekorativnosti in ornamentalnosti. oblik razbijajo osnovni koordinatni sestav glinene plošče. Med posameznimi oblikami se iz globine pojavljajo še nove in nove, ki so najpogosteje le rahlo nakazane. Trde forme zaživijo v sožitju ob mehkih, svetle ob zasenčenih itd. - prav take oblike v razponu med svojim pozitivnostmi in negativnostmi srečujemo tudi v sami naravi. Sam dokaj zapleten postopek žganja gline pri visokih temperaturah v bistvu ponavlja proces nastajanja vseh kamnin. Žgane glinene izdelke Mitja Žagar naglo ohladi v mrzli vodi ter žaganju, kar prispeva drobne površinske razpoke v lazurni povrhnjici ter raznovrstne nianse barvnih odtenkov žgane gline. Sama glina tako združuje v sebi kar štiri najpomembnejše naravne elemente: ogenj, zrak, zemljo in vodo, in je zato najprimernejši material za v vsebinskem pomenu večplastno ustvarjanje, rezultat, kakršnega so tudi Zagarjevi izdelki iz žgane gline. • Damir Globočnik Dela Mitje Žagarja tako s svojo vsebino kot tudi z ustvarjalnim postopkom, katerega re-zultat so, pričajo o umetnikovem želenem najtesnejšem mi * u I naravo. Žgana glina je tisti bkovni medij, s katerim Mitja Ztgar išče ter obnavlja svet na-rave in le /lasti v njej - po njegovem mnenju prisotna števil-"a harmonična sporočila. Kot čredno karakteren, voljan m nežen material, ki je skorajda "'trgan iz zemlje, glina namreč Zaznamuje vse njegovo likovno Ustvarjanjc, ki temelji prav na POaluhu in poglabljanju v nje-'1c nianse, finese in skrivnosti, 1 M) tudi skrivnosti narave, ki J« mnogo bolj, kot se n.im le x~' urejena tako v najdrohm i ■j} detajlih kot tudi v najširših j^ijah. Prav z drobnimi delč- 1 naravne pojavnosti, pou •Varjenimi v glini, imamo 'P^vka p,i i/dclkih Mitje Ža oarja, ki končno s svojimi do aJ Preprostimi, ne pa tudi "ustavnimi formati posegajo „i na področje male »sten JKe se razpon (razvoj) delčkov naravne pojavnosti giblje pri delih Mitje Žagarja od organskih do hoteno geometrijskih največkrat ottrolomljenih, pa tudi mehkejših prostorskih obhk, ki pa v teh združbah naravnega in vsaj navidezno (ne)naravnega dobijo značaj arhetipskih oblik, ki so svojevrstna tudi simbolna nadgrad-,,1,, n.,rav nih m v katerih naj bi bilo večnostno sporočilo nara sr se najbolj reprezentirano. V njegovih izdelkih je princip reda in urejenosti lahko prisoten le navidezno, saj živahni, dinamični in zanimivi bolj ali manj vedno skladni sklopi organi/ inos naravnih ali arhetipskih Radovljica - Konec minulega tedna se je v l.ancovem v galeriji Časa Brigita zaključila likovna kolonija z naslovom Velika narava, ki jo je skupaj z galerijo slikarke Brišite Požegar-Mulej organizirala in financirala galerija radovljiške Sivčeve hiše. Sedem slikarjev - poleg Požegarjeve še Vida Slivniker - Belantič, Stanislava Sluga -Pudobska, Rosvvilta VVulz, Črtomir I Telili in Boris Žuljan je v dveh tednih ustvarila zanimiv opus okoli 35 slikarskih del. Žirija v sestavi dr. Milče Komclj, dr. Cene Avguštin, Damir Globočnik in Maruša Avguštin je že odbrala sedem slik, ki jih bo odkupila galerija Sivčeve hiše, pa tudi slike, ki bodo sredi oktobra predstavljene na prodajni razstavi v Sivčevi hiši. Razstavo bo spremljal katalog s študijo dr. Milčeta Komelja. Likovno kolonijo, ki naj bi bila v prihodnje tradicionalna, so pospremili tudi nekateri drugi dogodki kot na primer literarni večer, na katerem je dr. Komelj govoril o sodobnem slikarstvu, njegov sin Matjaž Komelj pa je bral pesmi i/, svoje najnovejše zbirke. Slikarje so popeljali tudi na ogled Triglavskega narodnega parka, lea Mencinger, foto: Jure Cigler KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled dela nastala v likovni koloniji Premantura 92. V galeriji bara Kavka je odprta prodajna razstava jedkanic akad. slikarke Melite Vovk. JESENICE - V galeriji Kosove graščine razstavlja grafike in risbe akad. slikar Hamid Tahir. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik likovne skupine Iskra\z Železnikov. V piz-zeriji Bistr'ca v Mojstrani razstavlja fotografije Miha Kersnik. V pizzeriji Ajdna so na ogled akrili Marka Rolca. V bistroju Želva so na ogled skice in risbe Hamida Tahirja. BOH. BISTRICA - Usnjarski muzej in Mali vojni muzej (prva sv. vojna) sta odprta ob sredah, sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava iz galerijske zbirke 17. - Likovne kolonije ob glasbenih akademijah. V galeriji Časa Brigita v Lancovem so na ogled najnovejša likovna dela akad. slikarke Brigite Požegar - Mulej. BLED - V vili Prešeren na Kidričevi 1 razstavlja svoja najnovejša dela akad. slikar Vinko Tušek. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Slike - grafike dvajsetih slovenskih likovnikov. SKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava slik akad. slikarja Ganija N. Llalloshija. V galeriji Fara so na ogled slike Janeza Justrina. Zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu na ogled razstava slikarsko kiparskih del članov prvega slikarsko kiparskega tabora Pokljuka 92. TRŽIČ - V paviljonu NOB je na ogled razstava Slovenski kraji in mesta v XIX. stoletju iz zbirke muzeja grafik iz Rogaške Slatine. V galeriji Kurnikove hiše je odprta prodajna razstava Idrijska čipka. V prostorih A Banke je na ogled slikovno in videote-čno gradivo o bibliofilu, lekarnarju in zbiratelju Bohuslavu La-vičkL KAMNIK - V galeriji Miha Maleš je na ogled razstava slik in grafik slikarja Staneta Cudermana. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GRAD KIESELSTEIN - Na vrtu gradu Kieselstein bo v četrtek, ob 19. uri Glasbeni ringaraja z Matejo Koležnik. BLED: KONCERT V CERKVI - Danes, v torek, ob 19.45 bo v župnijski cerkvi na Bledu orgelski koncert, na katerem bo Ka-rin Tausch, profesorica Visoke šole za glasbo v Gradcu igrala dela Couperina, Bacha, Dupreja in Messiaena. Tauscheva bo ponovila koncert tudi v četrtek, 20. avgusta, ob 19.45 v župnijski cerkvi v Kranju. Vstopnine ni. TRŽIČ: ČEVLJARSKA DELAVNICA - V Kurnikovi hiši bo v četrtek, 20. avgusta, med 17. in 19. uro čevljarski mojster J. Za-plotnik predstavil ročno izdelovanje usnjene obutve. POLETNA LIKOVNA ŠOLA Rogaška Slatina - Do donca tega tedna se bo iztekel prvi del poletne likovne šole, ki jo vsako leto za začetnike organizira Zveza kulturnih organizacij Slovenije. V likovno šolo so povabljeni tudi likovniki, ki v domačem okolju nimajo možnosti za sistematično likovno izobraževanje. Šola na ta način zapolnjuje vrzel, ki nastaja zaradi popolne odsotnosti praktičnega likovnega dela v srednjih šolah. Druga skupina udeležencev bo začela delati 22. avgusta in bo šolanje končala do konca meseca. Program šole je razdeljen na praktični in teoretični del. Udeleženci se v okviru celodnevnega risarskega programa učijo gledati in to, kar vidijo, izraziti s črto. Večerne ure pa so namenjene predavanjem in ogledom filmov iz zgodovine umetnosti in sodobne likovne produkcije. Mentor letošnje poletne likovne šole je akademski slikar Tone Rački. VILENICA 92 Društvo slovenskih pisateljev bo sredi septembra, točneje, 12. septembra, v jami Vilenica pri Sežani letos že sedmič podelilo mednarodno literarno nagrado Vilenica 92. Že pred tem se bodo v Lipici pri Sežani zbrali literati iz več evropskih držav na tridnevnem srečanju Vilenica 92. Tokrat bodo razpravljali na temo Razkroj univerzalizma, iskanje identitet v literaturi, kulturi... Udeleženci bodo izvolili mednarodno žirijo kritikov in publicistov, ki bo podelila Kristal Vilenice 92 za najboljši prispevek objavljen v publikaciji Vilenica 92. Med drugim bodo predstavili tudi slovenski prevod knjige lanskoletnega nagrajenca Vilenice Zbignievva Herberta. Udeležbo na letošnjem literarnem srečanju je potrdilo okoli sto najuglednejših pesnikov, pisateljev in esejistov iz petnajstih držav Srednje Evrope in gostje iz Zahodne Evrope in ZDA. V publikaciji Vilenica 92 bodo v izvirnikih in prevodih objavljeni literarni prispevki trideset sodelujočih na dveh srednjeevropskih literarnih večerih in literarni matineji. Ugledno vileniško priznanje so na dosedanjih srečanjih prejeli: italijanski pisatelj Fulvio Tomizza, avstrijski pisatelj Peter Handke, madžarski pisatelj Peter Esterhazv, češki pesnik Jan Skacel, litovski pesnik Tomas Venclov, lani pa poljski pesnik Zbignievv Herbert. ZADETEK V PETEK Prvo serijo kviza ZADETEK V PETEK smo zaključili 7. avgusta; pa ne povsem Vsem, ki so sodelovali, vsem pokroviteljem in predvsem vsem ljubiteljem kviza smo 28. avgusta namenili gala zaključno pri reditev v dvorani v Žireh. Nastopili bodo GAŠPERJI s Kondijem Pi-žornom, prireditev bosta vodila Nataša Bešter in Jože Drabik, s po kroviteljem prireditve ALPINO ŽIRI bomo v dvorani skrili gosta. Za ključni ZADETEK V PETEK bo tudi tekmovalen. Objavljamo prijavni co - tudi 28. avgusta bomo tekmovalkam in tekmovalcem zastavili vprašanja iz serije A, B in C (izločilne serije) ter ponudili možnost za »VSE ALI NIC« Pravilni odgovor tisoč tolarjev. Prijavljam se za kviz ZADETEK V PETEK, 28. avgusta, v Žireh: (ime in priimek, naslov in telefonska številka) PRIJAVNICO POŠLJITE NA RADIO ŽIRI, 64226 ŽIRI. alpina ŽIRI GORENJSKI GLAS ♦ 6. STRAN SPREHOD PO SEJMU 499 LET TRADICIJE 1 fe^. GORENJSKI SEJEM HHI KRANJ ■SsB I^Lfcfe 14.-23.8.'92 DRUŽINSKE VSTOPNICE -NAJMANJ 3 ČLANI -100,00 SIT NA ČLANA V Hali A Gorenjskega sejma je tudi razstavni prostor Gorenjskega gtasa. Zadnji dan sejma bo zvečer na prireditvenem prostoru veliko nagradno žrebanje za naročnike Gorenjskega glasa, ki bodo oddali kupon in se izkazali s potrdilom o plačani naročnimi za tretje trimesečje. Sejem je (rekordno) živ Od sivanke do avtomobila in vse, kar se vidi, je naprodaj, je (skoraj) dobesedno res na letošnjem 42. Mednarodnem Gorenjskem sejmu v Kranju. Če bi iskali, česa ni, bi najbrž še kaj, vendar blizu tisoč razsta-vljalcev res predstavlja in ponuja veliko, po čemer posega- mo ali kar iščemo. Sicer pa je bil letošnji Veli-košmarski sejem v prvih treh dneh rekordno živ. 50.000 obiskovalcev (z vstopnicami in zvečer na "veselici" ter Modni reviji brez njih - vstop je prost) je bilo v Savskem logu v Kranju. T kVTOMARKE t »(.O VIN A l V O / 17 V O l VW: VENTO 1.8 i CL GOLF III 1.8 i CL AUDI CABRIO FORD: FIESTA DISCO 1.1 i ESCORT CLX 1.8 i 16 V RENAULT: R-5 FIVE 1.4 i R-19 NOVI MODEL PEUGEOT: P-106XR 1124 ccm p-605 TD 2088 ccm NA GORENJSKEM SEJMU OD 14. DO 23. AVGUSTA 1992 HONDA: CIVIC 1.3 DX HB CMC 1.6 VII HB CIVIC 1.5 LSI limuzina TOYOTA: CARINA E 1.6 XLI CAROLLA 1.3 LIVE MR-2 GTI 2.0 SUZUKI: VITARA LX 1.6 i SVVIFT GL 1.3 i HB MOSKVIČ: ALEK0 2141 1.5 VSE MODELE SI LAHKO OGLEDATE IN NAROČITE! NAROČILA SPREJEMAMO TUDI ZA OSTALE MODELE. ODKUPIMO RABLJEN AVTOMOBIL PRI NAKUPU NOVEGA! POSREDNIŠKO PRODAJAMO AVTO PO VAŠI CENII OBIŠČITE NAS NA SEJMU - HALA »A« ALI PA NA SEDEŽU FIRME AVTOMARKET, d.o.o Ljubljana Črnuče, Titova 393, tel : 061/371-024, 374-964, fax 384-693. Delovni čas od 8. do 16. ure vsak delovnik, ob sobotah informacije od 8. do 13. ure Podpredsednik slovenske vlade Viktor Žakelj, ki je odprl letošnji sejem, je pohvalil tudi naš Sejemski dnevnik. - VSE ZA SODOBNO KMETIJSTVO - BLAGO ŠIROKE PORABE - GRADBENI MATERIAL, MONTAŽNE HIŠE - POHIŠTVO, DEKORATIVA -BELA TEHNIKA, AKUSTIKA - OBRTNIŠKI IZDELKI - OPREMA ZA MESARIJE, KLAVNICE, HOTELIRSTVO, GOSTINSTVO - OSEBNI AVTOMOBILI VSAKO POPOLDNE OD 16. D019. URE: ansambel JEVŠEK TRADICIONALNI SEJEMSKI VEČERI S PLESOM - VSTOPNINE NI! POP DESIGN torek, 18.8. sreda, 19.8. četrtek, 20.8. petek, 21.8. sobota, 22.8. nedelja, 23.8. ČUKI AGROPOP HELENA BLAGNE z ansamblom CALIFORNIA ČUDEŽNA POLJA ZABAVIŠČNI PARK PESTRA GOSTINSKA PONUDBA vsak večer MODNA REVIJA NE ZAMUDITE UGODNOSTI IN PESTRE PONUDBE NA SEJMU M ŠKOFJI LOKI in na BLEDU infrorrmcije 064/632-730 informacije 064/77-910 ŠT. 1 med proizvajalci traktorjev in ostale kmetijske mehanizacije v svetu KONČNO TUDI V SLOVENIJI Generalni zastopnik: EURO GLOB TRA DE TRGOVINA d.o.o., VOKLO Voklo 49 64208 Šenčur - Kranj tel: 49-250 fax.: 49-520 SERVIS IN REZERVNI DELI ZAG0T0VUENI! Obiščite nas na Gorenjskem sejmu v Kranju in na sejmu ¥ Gornji Radgoni! kovinOtehna POSEBNA PONUDBA 2 j redna cena SIT za gotovino samo SIT BVT SYNTR0NIC - 51 cm A6.400V i 41 760 PRALNI STROJ GORENJE 350 5^86«:- 42.606.-ELEKTRIČNI BRIVNIK - UVOZ z dvema rezervnima mrežicama samo 2 299 ZAMRZOVALNA SKRINJA GORENJE 14M UMO-- 28.901 .- OLJNI G0RILEC LIBELA &mr- 47.600. BTV SAMSUNG 51 cm TTX .5&45S; 45.990. na štiri čeke brez obresti 52.990 PRALNI PRAŠEK FL0I - uvoz Brez fosfatov - 4 kg 580. ■ MODULARNI BLOK ORMOŽ t&tt- 33.25 10% POPUSTA OB NAKUPU Z GOTOVINO NAD 10.000 SIT ZA VSE BLAGO. RAZEN PREMOGA NA SUMU V KRANJU IN V BLAGOVNICI FUŽINAR NA JESENICAH POPUSTA ZA BELO TEHNIKO OB NAKUPU Z GOTOVINO VELENJSKI LIGNIT - tranzitna prodaja 4.484,- za tono z organiziranim prevozom v Kranj 5.860,- za tono minimalna količina 3 tone Možen nakup na 4 čeke ali potrošniško posojilo na 4 mesece brez obresti ali 7 mesecev z 8 % obrestmi VSAKEGA KUPCA. KI KUPI BLAGO V VREDNOSTI NAD 40 000.00 SIT. POGOSTIMO S KOSIL OM IN VRNEMO DE NA R ZA VS TOPNINO' radiatorji JUG0TERM. AKLIMA1 kotli za gotovino 15 % POPUSTA INFORMACIJE PO TEL.: blagovnica: (064) 81 952. sejem: (064) 223-309 p.o.KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ - LJUBLJANSKA 22 - vozila RENAULT po ugodnih cenah in TAKOJŠNJO dobavo - ob nakupu vozila RENAULT prejme vsak kupec darilni bon v vrednosti 20.000,00 SIT - bogata ponudba avtoradijevz 10% popustom - strešna okna VVebasto z 10% popustom - gume Sava Exact s 5 % popustom KRANJ LABORE NA GORENJSKEM SEJMU Tel.: 223-276 KMETJE IN DRUGI LASTNIKI GOZDOV PRILOŽNOST TUDI ZA VAS! po ugodni ceni odkupuje hlodovino smreke in bukve Informacije: KLI LOGATEC, p.o. 61370 Logatec, Tovarniška 36 Telefon: 061/741-771, int. 276 Telex: 31-656, telefax: 061/741-279 LOGATEC Slovenijales, Blagovni centri d.o.o. Nakupi za vso družino Letošnja sejmska ponudba Slovenijales, Blagovni centri d.o.o. obsega tako paleto izdelkov široke potrošnje, kot tudi standardni program pohištva. Zato zagotovo obiščite Večnamensko dvorano Gorenjskega sejma, kjer boste na njihovem razstavnem prostoru lahko izbirali med izdelki za vso družino, kot so deter-genti in čistila iz uvoza, pomivalna korita Kovinopla-stike Lož, barve In laki domžalskega Heliosa, akustični aparati, gorska kolesa, plinski izdelki iz Brazilije, dalmatinsko belo buteljčno vino "Debifpo izredno ugodni ceni 160 SIT in še in še... V Slovenijalesu, Blagovni centri d.o.o. pa niso pozabili na pohištvo, notranjo in zunanjo opremo. Pestra ponudba obsega regale, predsobne omare, otroške sobe, spalnice, kuhinje, se- dežne in vrtne garniture, jogi vzmetnice, drsna in harmonika vrata, pa še kaj bi našli, vse seveda s 5 do 30% sejemskim popustom. Obiščite "štant" Slovenijalesa, Blagovni centri d.o.o., ne bo vam žal. ram Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana Obiskovalci Gorenjskega sejma! DOBER DAN, MERCATOR VSAK DAN! To naše geslo velja tudi v času Gorenjskega sejma v Kranju. Zato si oglejte našo razstavo v hali A in obiščite tudi dobro založeno Mercatorjevo sejemsko prodajalno Še posebej priporočamo odlične mesne izdelke, mlečne izdelke, vina, kruh in peciva ter džeme in omakce - vse iz lastne proizvodnje. Cene so ugodne, sejemske, kajti tudi tu velja izrek... Dobre stvari so lahko tudi poceni! A i s TRGOVINA J DOM žabnica Žabnica 68 GRADITELJI! JZKORISTITE UGODEN NAKUP GRADBENEGA MATERIALA 3-10 % POPUSTA od 14.-31. 8. 1992 Informacije: 44-539 ali 311-545 D.O.O. Nova Gorica Za kuhinjo prihodnosti Le nekaj korakov od vhoda v "Večnamensko dvorano" Gorenjskega sejma ima svoj razstavni prostor podjetje PAX d.o.o Nova Gorica, ki je edini za stopnik firme Aeternum za Slovenijo. Prvo kar vas bo očaralo v njihovem razstavnem prostoru je lesk Široke Palete izdelkov takoimenovane INOX 18/10 posode, ki je neštetokrat preverjena po vsem svetu. INOX poso da je kot nalašč za pripravo dietne prehrane, saj pri kuhi s tako posodo ne boste potrebovali olja ali masti. Pri PAX u tokrat prodajajo kar z 80 % popustom, Pri vsakem nakupu nad 10.000 pa nudijo tudi možnost Plačila na 2 čeka. Obiščite "štant" PAX d.o.o. Nova Gorica, presenečeni boste. Agromehanika iz Kranja že vrsto let razstavlja na Gorenjskem sejmu in tudi letos boste njihovo prodajni asortiman našli na zunanjem sejemskem prostoru. Kmetovalcem sporočajo, da so zanje pripravili najnižje cene v Sloveniji za traktorje: IMT, TOMO VINKOVIĆ, ZE-TOR IN TORPEDO. Traktor TORPEDO lahko kupite že za 540,000 SIT. Pri tem vam v Agromehaniki nudijo brezobrestne kredite do 6 mesecev, na voljo pa so tudi krediti za dobo 5 let. V Agromehaniki Kranj imajo reklamno prodajo: • ŠKROPILNIH PALIC 700 SIT • ZALIVALNIH NAPRAV od 1.000 SIT naprej Kot posebna ugodnost na razstavnem prostoru VISOKOTLAČNI STROJ ZA PRANJE AVTOMOBILOV IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE: TRX 100 barov 39.000.00 SIT Stroj je namenjen vsem površinam, ki so potrebne temeljitega čiščenja (avto, traktor...). Enakih sejemskih ugodnosti boste kupci deležni tudi v iiiiiiiii PRENOVLJENEM BLAGOVNEM CENTRU AGROMEHA-NIKE V HRASTJU. Na več kot 2000 m2 prodajnega prostora razstavljajo poleg kmetijske mehanizacije tudi ISKRINO ROČNO ORODJE, UNIOR PROGRAM, VRTNE KOSILNICE, ŠKROPILNICE in lastni program ŠKROPILNE TEHNIKE. Pričakujejo vas na zunanjem razstavnem prostoru Gorenjskega sejma, vsak dan pa smo vam na razpolago tudi v Blagovnem centru v Hrastju in sicer od 7. do 17. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. MERKUR trgovina in storitve, d.d. Ni, da ne dobiš Eden največjih prodajnih prostorov v tako imenovani "Večnamenski dvorani" Gorenjskega sejma je nedvomno razstavišče kranjskega Merkurja, sicer podjetja, ki se že vrsto let udeležuje te največje sejemske prireditve na Gorenjskem. Zakaj tako obsežen razstavni prostor? Odgovor je jasen. Delniška družba Merkur - trgovina in storitve nam letos skupaj s številnimi proizvajalci iz Slovenije in tujine predstavlja široko pahljačo raznovrstnih izdelkov, orodij, opreme in aparatov za vaš dom in družino. Tako vam bodo prijazne prodajalke in prodajalci pomagali izbirati med gradbenimi materiali, termo- in hidroizolacijski-mi materiali, električnim in ro- čnim orodjem, varilnimi aparati, merilnimi instrumenti, malimi gospodinjskimi aparati... in še čim. Imena proizvajalcev, kot so IZOLIRKA Ljubljana, TERMO Škofja Loka, IGM in SIPO-REX Zagorje, LJUBEČNA Celje, MMIZAR Volčja Draga, NOVO-LIT Nova Vas, OPEKARNA -RUDNIK Brežice, OPEKARNA Križevci, PIPELIFE Avstrija, ISKRA ERO Kranj, ISKRA INSTRUMENTI Otoče, BLACK & DECKER Grosuplje, VAR-STROJ Lendava, GORENJE MGA Nazarje in ELMA - TGA Ljubljana - Črnuče seveda zagotavljajo kvaliteto razstavljenih izdelkov. Vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. pa boste lahko priča praktičnim prikazom delovanja električnih ročnih orodij in gospodinjskih aparatov. Izdelkov se seveda "držijo" posebne sejemske cene in ugodnosti, med katerimi pa ne smemo pozabiti na moč Merkurjeve kartice, ki vam bo pri vsakem nakupu prinesla 5-odstotni popust. To pa seveda še ni vse, namreč v Hali A Gorenjskega sejma obiščite še avtomobilski salon vozil Cimos - Citroen, ki jih skupaj predstavljata kranjski Merkur in koprski Cimos. Vsi, ki kupujete pri Merkurju, pa dobro veste, da z vsakim go- tovinskim nakupom nad 3.000,00 SIT na kateremkoli Merkurjevem prodajnem mestu že sodelujete v Nagradni igri, katere zaključek in žrebanje bosta 4. septembra v Kranju. Čaka vas kup nagrad in seveda prva nagrada, Citroenov lepotec ZX. Torej, Merkur - trgovina in storitve, d.d. v Večnamenski dvorani in Merkur - Cimosov avto-salon v Hali A Gorenjskega sejma. Enostavno ne morete zgrešiti. Tudi, kadar kupujete pri Merkurju! -A r podjetje za zunanjetrgovinsko poslovanje in trgovino, d.o.o., Kolodvorska 8, Vrhnika Prodajni center, Dunajska 8, Ljubljana VOZILA S SUBARU na Gorenjskem sejmu v Kranju do 23. 8. 92 JUSTY J 10 1 .OOO ali 1.200 cm3 pogon na 2 ali 4 kolesa LEGACY različne izvedbe V času sejma vam nudimo vozila s POPUSTOM in PODARIMO avtoradio! STARO ZA NOVO - LEASING - DOBAVA TAKOJ SAMO NAJBOLJŠE JE DOVOLJ DOBRO ZA VAS! Informacije: INDUSTRIAIMPORT, Dunajska 8, Ljubljana, tel.: (061)314-752, 325-788, Konsignacija Vrhnika, Kolodvorska 8, tel.: (061)752-129, 751-386 in Kokra GLOBUS Kranj, tel.: 214-761 SEHM1K SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Stara cesta 2, 64220 Škofja Loka Zdaj tudi individualne gradnje Gradbeno podjetje Tehnik Škofja Loka se letos prvič predstavlja na Gorenjskem sejmu v Kranju. Poudarek pri njihovi ponudbi je tokrat namenjen individualnim gradnjam, ki imajo trenutno kar devetdesetodstotni delež v njihovi dejavnosti. Pri Tehniku si obetajo, da bodo zaradi velikega zanimanja na Gorenjskem sejmu lahko še razširili svoje poslovanje, že zdaj pa opravljajo svojo dejavnost tako na območju škofje Loke kot tudi po ostali Gorenjski in celo na Idrijskem in Cerkljanskem. Storitve opravljajo kvalitetno in po konkurenčnih cenah. V svoji prodajni ponudbi imajo vse betonske izdelke od cevi, robnikov, do betonskih zidakov, v lesni delavnici lahko naredijo vse lesene elemente potrebne za gradnjo, v njihovi trgovini na Stari cesti 2 v Skofji Loki pa je na voljo ves gradbeni material potreben do podaljšane tretje faze gradnje. Poleg prodaje gradbenega materiala izvajajo vsa gradbena dela vključno s prevozom betona, ki je že postal cenejši kot pripravljen doma, hkrati pa zagotavljajo tudi ustrezno kvaliteto. O Tehnikov! ponudbi se lahko prepričate na letošnjem Gorenjskem sejmu, kjer sodelujejo prvič, zagotovo pa ne zadnjič. Mag. JANEZ ŠIRŠE, slovenski minister za turizem Slovenija lahko že kmalu računa na milijardo dolarjev iz turizma Ljubljana, 13. avgusta - V vrhu poletne turistične sezone je zasedenost dobra, boljša, kot so mnogi pričakovali, zato se v turizem počasi vrača optimizem. Uresničujejo se torej napovedi mag. Janeza Siršeta. slovenskega ministra za turizem, ki je v preteklih treh mesecih, odkar traja njegov mandat, uspešno vključil Slovenijo v mednarodne organizacije. "Slišimo, da odhajate na dopust, nam lahko zaupate kam?" "Za nekaj dni v Poreč, kjer imajo starši stanovanje, sin je že tam. Žena pa navija, da bi bili naslednji teden nekje blizu planin, ne vem še, kam se bomo odpravili." "Na Gorenjsko?" "Verjetno, ne bi smel sicer užaliti Pohorcev, toda, ko govorim o planinah, imamo bolj v mislih Gorenjsko." "Ker odhajate v Poreč, je toliko bolj na dlani vprašanje, kaj mislite o Tudmanovi izjavi glede počitniških hišic in stanovanj?" "Težko je reči, da je to izjava, ki v celoti temelji na neki pravni osnovi. Imajo prepoved razpolaganja in prodaje premičnin, za kakršnokoli novo nacionalizacijo pa je še nimajo. Takšne akcije seveda niso v kontekstu evropskih standardov, Hrvaška pa želi v Evropo, zato jim ne bodo v prid pri razgovorih, razmišljanjih in načrtih, kako v evropske integracije." "Pričakujamo pa lahko višje davke?" "Lahko, ker so ti objekti na območjih, ki so zanimiva za razvoj turizma, če bi se uporabljali v komercialne namene, bi pomenilo, da imajo določen dobiček, zato je logično, da so obdavčeni. Vendar pa bi bilo vsakršno pretiravanje z davki ali celo z nacionalizacijo škodljivo za istrski in hrvaški turizem, saj je bila Istra za Slovenijo vedno prva destinacija, povezanost je bila velika, Slovenci so tja hodili od maja Do sredine oktobra, izpad bi pomenil, da bi imeli goste julija in avgusta, ostale mesece pa zmogljivosti prazne." 'Obstajajo trenutno kakšne povezave med našim obmorskim in istrskim turizmom ali obstaja le konkurenčni boj?" "Večjih povezav ni, ker je slovenski temeljil na kakovostni ponudbi, marina je najboljša, tam je mednarodno letališče, kazino, zgodovinski in kulturni Piran, avditorij z mednarodnimi prireditvami, /ato gre za dva različna segmenta. Po drugi strani pa je bila tO enotna destinacija /a številne, predvsem nemške turistične agencije. Istra zdaj nastopa samostojno, išče svoj trg, julija in avgusta ga je tudi našla, deloma z nižjimi cenami, ki zdaj rastejo. Srednjeročno bo to enotna turistična regija, tudi z za-'ednjem Krasa, Lipice, do Postojne, zanimiva za mednarod-ni turizem. Seveda pa bo treba Počakati, da sc odnosi med državama uredijo, z novo hrvaško vlado /daj lahko začnemo Pogovore." ''Veliko ste se ukvarjali z "»ednarodnimi odnosi, koliko Je Slovenija že znana kot turi-*»'čna dežela, kam je že vključena?" Sloveniji |i- kol samostojna turistična destinacija sora/mer "° slabo znana, saj se je v pre-''klOlti izgubila v promocijskih akcijah Jugoslavije, ki so teme "'' 11 ' ladranskem moriu in cenejši ponudbi Svoj image mora tako graditi od začetka, od politične in turistične javnosti prek velikih posrednikov potovanj do turistov samih, računamo, da bodo sedanje aktivnosti imele rezultate v dveh, treh letih, kar bo osnova za uspešno trženje slovenskega turizma. Slovenija je že vključena v alpsko turistično skupnost, ki promovira alpske turistične države na trgih severne Amerike, vse možnosti ima, da še letos postane članica svetovne turistične organizacije, dogovarjal sem se tudi, da bo Slovenija najprej kot opazovalka obiskala in sodelovala v delu komisije za turizem pri OECD v Parizu, prav tako trkamo tudi na vrata evropske turistične komisije." "Skratka, pri tem ste uspešni?" "Res je, veliko dela pa nas še čaka, saj moramo postaviti sistem in organizacijo promocije in informativnega delovanja." "Dileme so bile, kdo naj to dela?" "To je eno vprašanje, drugo pa je, kdo naj bi bil strateški vodja in organizator teh aktivnosti, kajti slovenski turizem potrebuje tako z vidika razvoja kot promocije jasno strategijo. Za obe področji je naše ministrstvo prevzelo pobudo in v teku so ekspertna razmišljanja, da do teh strategij pridemo septembra, kar bo osnova programa promocije za leto 1993. Delo bo tako bistveno lažje, kajti različnih agencij za tiskanje materialov, pripravo prospektov, sejemskih stojnic, pu-blik relations aktivnosti je dosti, tudi tujih, ki se bolje spoznajo na določena tržišča. Pripravljamo tudi vzpostavitev turistično informativnih centrov v tujini, ki so neodhodni za promotivne akcije, na te urade pa se lahko dnevno obračajo potencialni turisti. Prvi trije bodo odprti v Frankfurtu, na Dunaju in v Milanu, ki so za Slovenijo trenutno najpomembnejša tržišča. Drugod, na Madžarskem, Češkem, v Angliji, Kauciji, pa iščemo možnosti v dogovoru z. Adrio Airways in Kompasom." "Kolegi iz pobratenega Old-iiama so pred dnevi med obiskom v Kranju povedali, da Vugotours v Londonu odsvetuje obisk Slovenije, da ni reklam na televiziji in da so letalske vozovnice zelo drage?" "Angleško tržišče je bilo pomembno za Slovenijo, zlasti za Bled, kjer se izpad trenutno najbolj odraža. Yugotours je razpadel, zdaj se vrača na trg, težko komentiram navedbe, da odvrača od potovanj v Slovenijo, vem, da so konec aprila šli predstavniki blejskega turizma in bivši minister za turizem k Yugotorusu v London, težko torej rečem, da zdaj deluje nasprotno /aradi ekonomskih te-/u Adric so težave pri letalskih prevozih z Anglijo, z vidika ekonomike je problem cene razumljiv, z vidika turizma pa ne. Vem tudi za konkreten dogovor med slovensko potovalno agencijo in Adrio, da bodo po sprejemljivih cenah vozili Carterji. Slovenija trenutno nima močne agencije, morda celo večjega organizatorja potovanj, Kompas je bila velika agencija, na katero so se obračali tuji partnerji, zdaj ima težave, saj je z razpadom Jugoslavije izgubil več kot tri četrtine trga, izhod išče v tour operatorski funkciji, ki jo Slovenija nujno potrebuje. Uspešno bi tako lahko delal trgih, kot so Anglija, Skandinavija, Benelux, tudi Madžarska, Češka, od koder gostov ne pričakujemo samo julija in avgusta, temveč vsaj sti, čeprav ne velja vedno, da je tuji gost boljši in da več potroši, Slovenci smo zelo dobri gostje in tudi v naših objektih cenjeni. Glede na to, da želimo še bolj razvijati tujski turizem, razvijati celoletno turistično ponudbo, računamo, da bodo rezultati v dveh, treh letih že normalni in da bomo celo presegli najboljša leta. Bistveno več pa lahko prispeva ponudba trgovine, igralnic, tako da Slovenija lahko že zelo kmalu računa na milijardo dolarjev iz turizma." pet do šest mesecev, tudi pozimi, saj bi imel dovolj dela." "Napovedali ste 60-odstotno zasedenost zmogljivosti v vrhu sezone, kar se uresničuje, čeprav vam na Bledu niso verjeli?" "Napovedovanje je težko, saj je vplivov veliko, če ne bi prišlo do eskalacije vojne v Bosni, bi imeli še boljše rezultate, konec aprila in v začetku maja so napovedovali celo boljšo turistično bero, vojna v Bosni pa je poletno sezono skrajšala. Trenutno je zasedenost res dobra, od 5. do 10. avgusta so bili gorski kraji zasedeni 75-od-stotno, obala 80-odstotno, zdravilišča 90-odstotno. Se bolj spodbudno pa je, da je Banka Slovenije do 20. julija registrirala 300 milijonov dolarjev turističnega deviznega priliva, kar je v primerjavi s 700 milijoni dolarjev iz leta 1990 zelo veliko, govori pa tudi o tem, da je veliko tudi nakupovalnega turizma in enodnevnega izletni-štva, kar je slovenska primerjalna prednost. Pričakujemo lahko, da se bo sezona podaljšala, da bodo tudi vikendi močnejši, ker gostje odhajajo prepričani, da pri nas ni vplivov vojne v Bosni. Tudi pogovori v tujini, na ministrski ravni, potrjujejo, da smo lahko zadovoljni z rezultati, ki jih moramo seveda pripisati našim podjetjem in zaposlenim, z lanskega na letošnje leto so nekako le uredili objekte in okolico, se deloma odpovedali večjim plačam, da so ohranili zaposlenost in tako pričakali sezono, ki bo moralna in materialna spodbuda za napej." '2,e je moč opaziti, da se opti-ni/em vrača?" mizem vi — "V turizmu je brez optimiz- vrača? .jrizmu , ma zelo težko." "Kakšna bo po Vaši oceni sezona prihodnje leto?" "Glede na trende bi bila lahko še boljša, še vedno pa ne bo čisto takšna, kot bi si jo želeli, kajti kljub dobri zasedenosti, ki bi prihodnje leto lahko še naraščala, še ne bo pravega odnosa med domačimi in tujimi go- "Omenili ste igralništvo, so problemi zdaj razrešeni?" "Večjih problemov ni bilo, goriški koncept je poslovno zelo uspešen, klasični stagnira. V Sloveniji je dovolj prostora za oba tipa igralništva, saj je klasično bogata dopolnitev turističnega kompleksa, kot je Portorož, goriški pa ima drug segment, saj je namenjen zabavi in sprostitvi. Dileme so bile, igralnice podržaviti oziroma v kolikšni meri naj bi imela kontrolo nad njimi. Mislim, da smo v ministrstvih dosegli soglasje, da naj država daje soglasje, da se ne bo divje širilo, da bo zadržalo kakovost in da bo omejen zelo verjeten dotok tujega kapitala, saj je povpraševanja kar veliko, vendar ga na tem področju ne potrebujemo. Ne vidim pa posebnega razloga, da bi bile igralnice državne, saj jih lahko kontrolira in nadzira s pomočjo davkov. Ce bi bila lastnik, bi moral biti gospodar in to dober gospodar, v to pa se ne bi spuščal, saj ima naše ministrstvo in vlada veliko drugega dela." "Kaj mislite o projektu Julijske Alpe?" "Slovenija je zelo bogata in raznolika, težko je vzpostaviti sodelovanje, ta projekt bi zato moral zaživeti. Združuje eno najbogatejših turističnih območij, ki ponuja toliko aktivnosti, da je prvorazrednega pomena. Narava je lahko tista, ki bo združila interese, na drugi strani pa komercialni motiv, vsekakor pa so Alpe motiv, na katerem lahko gradimo slovensko turistično podobo." "Ob vhodu v ministrstvo imate plakat Bohinja, kako ocenjujete tamkajšnje dogajanje v zadnjih letih?" "Veselijo me njihovi rezultati, saj je to ekipa in pristop, ki je lahko primer tudi za Bled in Zgornjesavsko dolino. Mlada podjetna ekipa je znala združiti možnosti, ki jih ponuja narava, in jih valorizirati in s pomočjo profesionalnih oblikovalcev spraviti na papir in v svet." • M. Volčjak GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Ločnica med uspehom in kriminalom V kapitalizmu je kapital svetinja, temu primerno zaščitena pred tatovi vseh vrst, tudi pred tistimi z belimi ovratniki, saj je bistvo kapitalizma uspešno podjetništvo in ne kraja. Obogateti tako, da začneš iz nič, je največji uspeh, temu primerno popularen. Opisanih je bilo že veliko zgodb, posnetih dosti filmov, ki pripovedujejo, kako se je uspešni posameznik dvignil iz revščine med najbogatejše. Seveda je ločnica med uspehom in kriminalom jasna. Na lahek način je najlažje obogateti v prehodnih razdobjih, to je zgodovina že neštetokrat pokazala. Pri nas smo bili v pretekle pol stoletja vedno znova v prehodnih razdobjih in pikro lahko rečemo, da so voditelji že vedeli zakaj. Zadnje priložnosti, ki jo ponuja povratek v kapitalizem, zato mnogi nikakor nočejo zamuditi, pri tem pa so izredno iznajdljivi, saj je bila pretekla praksa ena sama velika učna ura, kako najti luknjo v zakonu. V divjih privatizacijah pri nas, ki so se že krepko razpasle, se torej združujejo objektivne in subjektivne okoliščine. Priložnost ponuja neurejena zakonodaja, ki kot vse kaže ustreza mnogim, saj je bilo časa vendar dovolj, da bi Markovičeve zakone vsaj popravili, če že ne sprejeli nove. Priložnost pa dela tatu, pravi pregovor. Toliko hitreje jo seveda zgrabi tisti, kije bil že doslej izurjen iskalec lukenj v zakonu, saj pri tem nima nikakršne slabe vesti, kaj šele obzirnosti, verjetno pa tudi ne premišljuje, da se mu utegne to kdaj maščevati. Vprašamo se namreč lahko, kakšen odnos do kapitala imajo črni privatizatorji, če s takšno lahkotnostjo kradejo družbeno premoženje, če so celo - tako kot v kranjski Eliti - izumili recept, kako se izogniti zahtevam razlaščencev. Skratka, če s kapitalom ravnajo tako kot svinja z mehom, pogoltnost pa jim je tako zameglila oči, da ne vidijo ločnice med uspehom in kriminalom. Ne gre torej samo za to, da vijugajo med zakoni in se jim namenoma izogibajo, temveč tudi za to, da jim je sveta samo njihova, nagra-bljena lastnina, ne pa lastnina nasploh. Brez spoštovanja lastnine nasploh, torej tudi tvoje in ne samo moje, pa se začetni uspeh lahko kaj hitro sprevrže v neuspeh ali pa za vselej umakne v podzemlje. Kapitalizem ima pač svoje zakonitosti in pravila igre, kijih je pač treba spoštovati in spoštovanje lastnine je vsekakor najpomembnejša. Črni privatizatorji nedvomno mislijo, da bodo zlahka potegnili ločnico med uspehom in kriminalom, ko bo to potrebno. Toda, mar mnoge ne čaka razočaranje, ko bodo spoznali, da uspeha ni več, ker ne morejo več krasti? IZ GOSPODARSKEGA SVETA Rekordni obisk Bohinja Na začetku avgusta so v Bohinju našteli kar 3.500 gostov, kar je celo več kot pred dvema letoma, ko je bila turistična sezona še normalna. K temu je prispevalo izredno vroče poletje pa tudi programiranje Bohinja in njegovega naravnega okolja. V polnih hotelih je bilo približno 800 gostov, od tega 200 tujih, največ Nemcev, Italijanov in Nizozemcev. V zasebnih sobah je bilo 650 gostov, od tega 250 tujih zasedene so bile 70- odstotno. Tudi kamp je bil poln, v njem je bilo 800 gostov, od tega 200 tujih. Projekt prestrukturiranja in sanacije podjetij Sklad Republike Slovenije za razvoj je izdelal projekt prestrukturiranja in sanacije podjetij, ki seveda predvideva državno pomoč. Del slovenskih podjetij je po izgubi vzhodnih in jugoslovanskih trgov zašel v izredno težaven položaj. Padec proizvodnje, izguba več kot sto tisoč delovnih mest in zmanjšanje življenjske ravni ljudi so, po mnenju odgovornih v skladu, posledica krize, v kateri so se znašla podjetja. Uspeh projekta je povezan s sanacijo bančnega sistema in privatizacijo podjetij, uresničiti ga je moč na osnovi obstoječega pravnega sistema, pogoj je sanacija bank in proračunska sredstva za sanacijske programe. Zakon o intervencijah ni potreben, saj program ne bodo uresničevali z injekcijami svežega denarja, temveč z radikalnim prestrukturiranjem ter s pomočjo zasebnega kapitala in privatizacije. Za sanacijo in prestrukturiranje podjetij pa bodo zlasti pomembni ukRepi na področju tečaja tolarja, obrestnih mer in davčnih obremenitev. Sektorski ukrepi bodo po njihovi oceni usmerjeni predvsem na posamezne izkušnje podjetij ter pomenijo prvo fazo projekta prestrukturiranja in sanacije. Individualni pristop k sanaciji podjetij pa bo potekal ločeno za javna in državna podjetja ter za vsa druga podjetja. Sanacijo javnih in državnih podjetij obravnava poseben podprojekt. RABAC 1 teden (upokojenci) DEM 95 5. in 12. 9., avtobus KOMPAS Kranj, tel.: 211-022 KOMPAS Škofja Loka, tel.: 620-960 HRANILNICA LON ODSLEJ VARČUJEM V HRANILNICI "LON" d.d. Kranj Koroška 27 tel.: 064/223-777 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Pa še o Gorenjskem sejmu Po sitem f irbcu Kranj - Ali veste, zakaj Slovenci že tako dolgo vztrajno ponavljamo, da živimo na robu bede in še nismo padli vanjo? Zato, ker je vsako leto avgusta v Kranju Gorenjski sejem. Le ta namreč iz leta v leto potrjuje, da so naše nogavice oziroma bančni računi še brez lukenj. Jasno je torej, da bodo prodajalci zadovoljni. Eni bolj, drugi še bolj, tretji najbolj. Jože Rezek, Kovinotehna -Blagovnica Fužinar, Jesenice "Na Gorenjskem sejmu sodelujemo že 19. leto povrsti, mislim pa, da je letošnji sejem bistveno boljši, kot so bile tovrstne prireditve leto, dve nazaj. Letos je obisk neverjeten, kupci, ki prihajajo, vedo, kaj hočejo in zato tudi precej kupujejo. Nekako so k temu veliko pripomogli trgovci sami in pa posamezne "firme", ki so prisluhnile kupcem s tem, da imajo ljudje možnost nakupa po ugodnih cenah, ki so bistveno nižje kot cene v trgovinah. Ena draž tega sejma je tudi pestra ponudba. Vidi se napredek v trgovanju. Kot je rekel Viktor Zakelj, trgovina je tista, ki jo moramo negovati. Trgovina mora pokazati industriji, kaj kupec želi. Z obiskom sejma sem zadovoljen, pričakujem pa, da bo v prihodnjih dneh nekoliko bolj simpatično, kar se gneče tiče. Imam občutek, da se tudi pri organizaciji sejma trudijo bolj, kot so se pred leti. Pozitivno je napri-mer, da ni več vstopnine za večerne predstave. Prijetno sem presenečen nad pristopom Gorenjskega glasa. Ne le, da je izšla posebna sejemska priloga v časopisu, tudi sejemski dnev- Na cesti Mazda XEDOS 6 nik Gorenjskega Glasa je dobra stvar, že zaradi dnevno svežih novic, pa tudi reklam, ki so ljudem nekakšen napotek pri nakupih." Alenka Golob, Koroška gospodarska zbornica "Na sejmu že več kot deset let predstavljamo turistično ponudbo avstrijske Koroške, letos pa tudi domačo obrt, pa električne aparate in smučarsko opremo. To je v bistvu le reklama, informacija o tem, kaj je mogoče dobiti na avstrijskem Koroškem. Obisk je velik, ker ljudje zelo radi jemljejo prospekte, ki so dovolj lično opremljeni, da so zanje interesantni. Nekateri tudi dobro poznajo naš zimski turizem. Vsako leto smo tu v hali na istem prostoru in ljudje nas že poznajo. Tu je zelo hrupno, prezračevanje je slabo in to bi morali urediti. Popoldne, ko je tu prava gneča ljudi, je nevzdržno za nas, ki tu delamo. Z ene strani nas bombardira kranjski radio, z druge strani je vklopljen ljubljanski radio. Za nekoga, ki tu stoji deset ur, je to malo preveč, je pa vse to zanimivo za obiskovalce, ker se nekaj dogaja, ker je pestro, ker je glasno in bučno." Mazda XEDOS 6 je najbolj svež izdelek iz te japonske tovarne, ki je pred dnevi prišel tudi na slovenski trg. Vozilo je posrečena kombinacija športnega temperamenta in elegance najvišje kategorije, sicer pa so pri Mazdi tudi tokrat uporabili preizkušeno formulo, ki jo dokazuje številka 6. Za osnovo je namreč služil nov model 626. Če XEDOS-a pogledate od daleč, je Še nekako podoben 626, vendar pa se ob podrobnejšem pogledu vidi še marsikaj drugega. Na nosu pade v oči kromirana maska hladilnika, mojstrsko vdelan odbijač in ozki žarometi nepravilne oblike. Bočne linije so vključno s prednjima blatnikoma dokaz oblikovne spretnosti japonskih oblikovalcev, zadek pa je dolg ravno toliko, da poudari eleganco avtomobila in oblikovan tako, da se ga ne bi sramoval tudi kakšen pravi športni avto. Notranjost je potniškim prostorom drugih modelov mazd podobna samo v tem, da ima obilo serijske opreme: servo volan, centralno zaklepanje, zračna blazina, digitalna ura, radiokasetofon s petimi zvočniki, električno nastavljiva ogledala, elektrificirana stekla, kli- VAŠ ZASTOPNIK ZA VOZILA VAM SPOROČA izkoristite popust za vozila MAZDA (določeni modeli) popust od 17.000 SIT - 98.000 SIT v času Gorenjskega sejma od 14. - 24.8.1992 dobava takoj ugodna ponudba dostavnih vozil za podjetja vozila prevzamete: s tehničnim pregledom, kasko zavarovane in s preizkusnimi tablicami lasten servis in trgovina rezervnih delov in dodatne opreme v Kranju (celovita ponudba) Štefan Kobal, Kmetijska mehanizacija, Ljubljana "Letos sem petindvajsetič na Gorenjskem sejmu, torej sem tu že četrt stoletja redni razstavljalec. Najprej sem zastopal tujo "firmo", po treh letih pa sem začel z lastno proizvodnjo in vsako leto smo na sejem prišli s kakšno inovacijo. Tokrat smo pripeljali izboljšan in prenovljen transporter za gnoj, za katerega se kmetje največ zanimajo. Gorenjski sejem je zelo zanimiva, dobro obiskana prireditev, kupci so tržno usmerjeni, torej kupujejo in niso taki, da bi veliko spraševali in malo kupili. Pri nas je kupcev dovolj in še bomo hodili na sejem. Mogoče bi bila dobra kakšna sprememba na sejemskem prostoru, poživitev določenih gospodarskih vej, sicer pa je vredu." Marko Pri-mic, Čar d.o.o., Koper "Kot podjetje Čar predstavljamo predelne stene, osvežilce zraka, vlažilce zraka, namenjene predvsem gostinskim lokalom... Čeprav smo tu prvič, je odziv izredno velik tako ljudi, ki se zanimajo za nakup predelnih vlažilnih sten za stanovanje ali hišo, kot tistih, ki imajo lokale. Zadovoljni smo s sejmom in odzivom, pa tudi s samo organizacijo prireditve. Kar pa se tiče klime in zraka v sejemski hali, nam tu ni nič vroče, saj prodajamo proizvode, ki nas hladijo." Ahmetaj Mej-di, sadje "S prodajo sem kar zadovoljen, dopoldne se proda nekoliko več, popoldne pa je slabše. Vče-*• raj je bilo zelo dobro, saj je bilo ves dan veliko ljudi. Najbrž tudi zato, ker je bil praznik. Med tednom bo zagotovo manj prometa, take so vsaj izkušnje iz prejšnjih petih let, odkar prodajam na Gorenjskem sejmu. Odprto imam tudi zvečer, ko nastopajo glasbene skupine in včasih je malo težje prodajati, ker so nekateri mlajši ljudje pijani, pa zabavajo na račun stojnice s sadjem." Zadovoljni pa so tudi kupci, saj so se uspeli rešiti svojih prihrankov, predvsem pa strahu, da bi tolar zdrsnil, še preden bi s svojimi plačami uspeli priti do prve menjalnice ali črnobor-zijanca. Pa tisto, o firbcu na paši. Ha, tudi firbec se enkrat naje. Borut Krč, Primskovo pri Kranju "Jaz sem tukaj kot član protipožarne ekipe. Pravzaprav tukaj na sejmu gasilci iz GD Primskovo skrbimo za požarno varnost objektov. Posredovati zaenkrat še ni bilo potrebno, jasno pa je, da moramo imeti gasilne aparate v stalni pripravljenosti. Gasilci se med seboj menjamo na vsakih 8 ur, tako da sem Y.C.C. KRANJ, Stara c. 25 tel.: 064/214-766 ma in ostalo. Kot dodatno opremo je možno kupiti samo les na armaturni plošči. Sedeži so razkošno odeti v usnje, kar daje avtomobilu pridih diplomatskega blišča, da je za potnike poskrbljeno tako z vidika varnosti kot tudi (in predvsem) udobja, pa smo se pri Ma/di-nih avtomobilih tako ali tako že prepričali. Motorna oprema se pri XE-DOS-u začne pri 1,6-litrskim motorju sicer znanem iz modela 626, ki zmore 114 KM, kar pri najvišji hitrosti pomeni po tovarniških podatkih 200 kilometrov na uro. Poraba goriva znaša od 5,4 do 9,2 litra neos-vinčenega goriva. Drugi pogonski agregat je novi 2 litrski V6 motor s po štirimi ventili na valj, kar mu ob kompresijskem razmerju 9,5:1 zagotavlja kar 146 KM pri 6000 motornih vrtljajih. Končna hitrost je s tem motorjem 214 km/h, poraba goriva pa v povprečju za dober liter višja. Omejena količina XEDOS-ov je na voljo tudi na slovenskem trgu, kjer vsa Ma/.dina vozila zastopa, prodaja in servisira na evropski ravni podjetje Y.C.C. iz Kranja. In če je XLDOS 6 eleganten avto, si bo seveda marsikdo mislil, da je drag kot žafran. Ne drži: XE-DOS 6 1.6i stane z vsemi dajatvami približno 44.600 DEM, XEDOS 6 2.0i V6 pa 55.100 DEM. Na kratko in po domače: Japoncem se je pri snovanju tega avtomobila, ki bo zagotovo krojil avtomobilsko usodo tudi v prihodnosti, 'odtrgalo'. • M. G. Kranj, Skalica 1, tel./fax: 064/324-734 FORD ESCORT novi model 93 - sprejemamo naročila - dobava septembra ESCORT model 92 iz obstoječe zaloge - 500 DEM popusta OPEL ASTRA limuzina 1.4 iGL, 1 7 diesel GL, 1.8i GLS v zalogi v Kranju OPEL VECTRA - posebna ponudba: že od 29.500 DEM dalje. Dobava takoj imel tudi čas za ogled sejma. Zdi se mi, da je letos sama ponudba boljša kot prejšnja leta, več pa je tudi razstavljalcev. Ogledoval sem si predvsem hlevsko opremo na razstavišču Štefana Kobala iz Ljubljane, saj doma gradim hlev in bom potreboval hlevsko opremo za plemenske svinje. Nisem se še dokončno premislil, verjetno pa se bom kar odločil za nakup." Jože Potočnik, Železniki "Na sejem sem prišel malo na ogled, predvsem me zanimajo nekatere cene. Doma gradimo hišo, pa bi rad čimbolj ugodno nakupil nekatere gradbene materiale. Zdaj sem ravno dobro začel z ogledom, upam pa, da bom dobil, kar nameravam, okna, recimo. Tega traktorja (John Deere) ravno ne nameravam kupiti, ogledujemo si ga zato, ker je všeč otrokoma. Zaenkrat še ne morem reči, kakšen je letošnji sejem, sem ga še premalo videl, mislim pa, da bo boljši kot lani." Dada Mato-tek, Kamnik f"Prvič sem na tem sejmu in se mi na splošno zdi vre-\ du. No, mo- i ^ goče je še i vedno prema- lo informacij oziroma je slabo označeno, kje kdo kaj prodaja. Tu sem z družino in iščemo nekakšne "spoj-lerje" za avto, pa nihče ne ve povedati, kje se dobijo. Drugače pa smo prišli bolj zato, da bi napasli firbec. Nismo iz Kranja, zato tudi ne bomo ostali na večernem zabavnem delu." Franc Pegam, Lenart v Selški doliniS-gOS "Zanimajo me kmetijski stroji, ogledal pa sem si že traktorje in trosilce. Kupil pa nisem še nič. Skoraj vsako leto grem takole na Gorenjski sejem in si vse ogledam, če je le možnost, si tudi kaj kupim, ker nekoliko obnavljam i kmetijo. Že 40 let sem naročnik Gorenjskega glasa in se moram oglasiti tudi še na vašem "štan-tu", da oddam kupon. Sejem je letos boljši, saj so ljudje bolj zainteresirani za nakupe in tudi prodajalci so bolj živahni. Mislim, da se zelo trudijo, da bi več prodali." Duša Stare, Kranj "Res imam polne ~- 0$' vrece' ampak * ~* J~ nisem bila namenjena kupiti vsega tega. Nekaj stvari se mi je zdelo ugodnih, bile so take, da jih potrebuješ in jih zato kupiš. Tudi dovolj dobra ponudba je in veliko izbire. Skoraj vsako leto z družino pridemo na sejem, s tem, da smo letos prvič malo več kupili, saj so cene bolj ugodne v primerjavi s trgovinami. Zanimivi so popusti, pa nakupi na čeke... Lahko si vza-meš več časa za nakupe, saj je ponudba velika pa še na enem mestu. Tempo življenja je danes tak, da nimaš časa "letat" po trgovinah za vsako najmanjšo stvar. Letošnji sejem je dosti boljši tudi zaradi nekaterih novih stvari. Samo avtomobili napri-mer, ki jih prejšnja leta ni bilo toliko. Prodajalci so prijazni, vsaj kjer je kupovala naša družina, no tam, kjer že od daleč vidiš, da niso prijazni, sploh ne greš zraven." • Igor Kavčič, foto: Gorazd Šini k AVTO ŠOLA ZŠAM ŠKOFJA LOKA Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov v GASILSKEM DOMU NA TRATI začetek 24. 8. 1992 praktična vožnja na vozilih OPEL C0RSA in GOLF Posebnaugodno st: prevoz kandidatov na tečaj CPP iz smeri: Reteč. Bitenj, Podlubnika. Žabnice INFORMACIJE: telefon: 631-729 Kranj, 17. avgusta - Predsedujoči izvršnega sveta občine Kranj P*" ter Orehar je opoldne na sejmu v Kranju podelil plaketi občin« Kranj za dosedanje sodelovanje, ki sta jih v minulih 25 letih s Kranjem in Gorenjskim sejmom Kranj utrjevala in poglabljala Koroška gospodarska zbornica in Celovški sejem. Plaketi občine Kranj je Peter Orehar, ki je ob tej priložnosti izrazil posebno zadovoljstvo, da po lanski vojni lahko prve mednarodne plakete podeli prijateljem iz Celovca, izročil direktorju Gospodarskega inštituta |»" Koroški zbornici dr. Ilelmuthu I orehu in predsedniku Celovškeg* sejma dr. VValterju Dermuthu. Tretjo plaketo pa je občina Kranj »a predlog PPC Gorenjski sejem podelila Gerhardu I eitnerju iz Celovškega sejma, ki bo s I. septembrom prevzel direktorsko mest« sejma v VVelsu. Na priložnost za izročitev plakete gospodu loimer-ju pa gotovo ne bo treba dolgo čakati, saj se že slišijo pobude, da Gorenjski sejem Kranj prevzel predstavitev Slovenije na sejmu v VVelsu. • A. Ž. - Foto: G. Šinik Torek, 18. avgusta 1992 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 11. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS Največja gorenjska "štacuna" Vse kar vidite, lahko tudi kupite ■ Koliko {e vreden tolar V menjalnicah so bili v ponedeljek, 17. avgusta ob 13. uri tečaji naslednji: Kranj, 17. avgusta - 42. povojni Gorenjski sejem, ki mu zdaj tudi javno rečejo velikošmarenski, je na 40.000 površinskih metrih razstavnega prostora zbral blizu 1.000 razstavljalcev, med njimi je približno 20 odstotkov tujih. Že prve tri dni je bil obisk izredno velik, saj ocenjujejo, da si je sejem ogledalo kar 50.000 ljudi. Na Gorenjskem sejmu ima stojnico tudi Gorenjske glas, ne spreglejte je! Foto: G. Šinik Gorenjski sejem je v petek, '4. avgusta, odprl podpredsednik slovenske vlade Viktor Ža-Wj, ki se je retorično vprašal, a'> je kupec pri nas že kralj. Doba industrializma, katere simbol sta bila kladivo in srp, se je izrekla že pred dvajsetimi leti, Slovenija je bila tedaj zrela za prehod v kvalitetni razvoj, vendar je bila pri tem ustavljena V tržno gospodarstvo zato vstopamo šele zdaj, največ težav nam povzroča okostenela, Proizvodno naravnana miselnost, zato tržno razmišljanje prodira zelo počasi, mnogi še ne razumejo, da mora trg in s tem trgovina narekovati proizvodnjo. Gorenjski sejem z več-stoletno tradicijo naravnost sodi v nov način razmišljanja, upam, bo ob letu osorej, ob 500-letnici sejmov v Kranju, te nove zavesti že več, je dejal Ža-kelj. Trgovina na Gorenjskem sejmu je bila že prve dni izredno živahna, saj so razstavljala povsem napolniti razstavni prostor, direktor Gorenjskega sejma, Franc Ekar, je dejal, da so Bojan Križaj, poslovnež Uspešen na japonskem smučarskem Pobudo za helikoptrske prevoze v sredo, 19. avgusta, ob triglavskem prazniku - blagoslovitvi kapelice, je po besedah Franca Ekarja, direktorja Gorenjskega sejma, dalo Ministrstvo za notranje zadeve. Preseneča ga reakcija Triglavskega narodnega parka, saj na eni zadnjih tiskovnih konferenc Planinskega društva Kranj o uporabi helikopterja njegov predstavnik pripomb ni imel. Za helikoptrski prevoz na Kredarico se je zanimalo 80 ljudi, predvsem starejši, vendar je pobuda zaradi ostre reakcije Triglavskega narodnega parka propadla. Ekar je napovedal ponoVNI sklic okrogle mize o uporabi helikopterja v alpskem svetu. menjalnica Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) Aval Bled Geoss Medvode Hranilnica LON, d. d. Kranj HIDA - Ljubljanska tržnica INVEST Škofja Loka LB — Gorenjska banka Kranj Lorema Bled Merkur - Partner Kranj Otok Bled Poštna banka, d. d. (na poštah) SHP — SI. pos. in hranilnica Kr. SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) Sloga Kranj Slovenijaturist (Jes., Boh. Bistrica) DEM ATS HRD 55,90 57,70 7,70 8,15 25/35 55,90 573 7,85 8,10 30/35 56,70 57,70 7,90 8,20 30/34 55,95 57^5 7,70 8,15 35/37 56,40 57,80 7,75 8,15 30/33 56,40 57,40 7,% 8,16 27/34 55,20 57^0 7,61 8,08 — 55,20 5730 7,88 8,14 — 56,00 5730 7,88 8,05 — 56,00 573 7,88 8,14 33/38 54,17 56,90 7,40 7,99 — 55,85 57,40 7,80 8,10 — 55,50 573 7,88 8,14 25/35 55,90 57,40 7,70 8,05 — 56,00 573 7,70 8,00 30/35 Obiskovalcev tudi sobotni "de-žek" ni zmotil. Foto: G. Šinik Cene, cene... Kranj, 15. avgusta - Tokrat smo se odpravili na osrednjo kranjsko tržnico. Branjevke smo povprašali po cenah pridelkov in vam jih posredujemo: fižol v stročju fižol v zrnju solata paradižnik paprika peteršilj korenje čebula cena v SIT za kg česen 140-160 krompir 90- 150 maslo 1/4 100 skuta 40-60 jajca / 10 jajc 100-120 breskve 150 hruške 80-120 jabolka 60 borovnice / liter 350 30 140 200 - 240 70 - 100 80-90 100-110 80 200 Letošnji Gorenjski sejem je odprl Viktor Žakelj, podpredsednik slovenske vlade. Foto: G. Šinik to avgusta - Bojana Križaja prav gotovo ni treba posebej vl *av'j*ti. Vsi ga poznamo kot dolgoletnega uspešnega smučar-reprezentanta, kot smučarja, ki je kljub prejšnjim in seda-itn 8eneracijam, še vedno tako doma kot v svetu pojem slovenske-smučanja. Predan smučariji pa seveda tudi po končani tekmo-_ karieri ostaja smučar - poslovnež. Kaj trenutno počnete, kakšne vrste poslovnež ste? "Imam pogodbe o sodelovanju s petini japonskimi podjetji, poleg tega pa še z Elanom. Vse moje sodelovanje z Japonci je vezano na smučarijo, največ od tega je oblačilne industrije, pa indu-Itrije smučarskih čevljev, smučarskih očal, praktično vse, kar je vezano na smučarijo. Poleg tega - in ravno to se mi zdi najbolj zanimivo - sodelujem z japonskimi smučarskimi centri. Tako so-£arvT^^^™88^^^^ delujem pri "kreaciji" določenih smu-jj. Prog, nato pa jih tudi promoviram, organiziram raznora-da lP amne &kcije in akcije na snegu... vse seveda z namenom, j 1 na smučarijo privabili čimveč ljudi." ^*Ponska industrija je značila po nenehni želji čimhitrejšega razvodio ^ Vsemi podjetji delamo v smislu razvoja, razvijamo opre-kon'r ° ^movalno k()t rekreacijsko. Sem na vseh prodajnih film erencan Pr' njihovih reklamnih akcijah, snemamo reklamne ko ,,e> ^a,a'°^c" Idko da mi je v bistvu včasih kar malo zoprno, ve* sre^.uJem samega sebe" po raznih veletrgovinah v bistveno IHfti'-Vf'.'!cos,'> kot sem v resnici. Povsod je namreč ogromno prodaji'" P'akatov, tako po Tokiu kot po vsej Japonski. No, se-prn^ern se Že malo privadil, v začetku pa je bilo res kar malo zo- , s,e '»čeli sodelovati prav z Japonci? skim ^°^.e'uJern 1 reklamno agencijo, ki se ukvarja z manager-1 P°sli in ravno ta agencija mi je, ko sem končeval svojo tek-da a 0 P°L da bi poskusil delati na Japonskem. Moram reči, ie jeni 1,T|el precej sreče, saj je bil tam pred menoj dosti uspešen Arnrft ' ranlco 1'rav dosti takih ljudi pa tudi Japonci ne rabijo, ral; so enostavno v mene, v mojo osebno promocijo, investi-teka^receJ velike količine denarja in zaenkrat vse zelo dobro po- K'J P« Elan? na : ^iivečji del mojega lodelovanjl I II.mom je koncentriran / invr<)nslt' ,r8- Tam se pač navezuje investicija enega partnerja '°. ze|St'C^° dru8e£;i parttiiMia m če vse lo sešteješ, JC efekt ZC-P(>nsk » VCl'k '° s<) sprevideli tudi I Limoni predstavniki "*i !■ le jjL m ln Wdaj tam prihaja do velikih promocij liana In II. m ,r8a '.ans'40 eno redkih podjetij, ki je ob stagnaciji smučarskega Ml na japonskem trgu, uspel povečati tržni delež." * P* 'aslužek, družina....? *p. dejansko m°'° kozo • Praktično sem vse življenje potoval po še j' ^Ct'ai je edina ra/lika ta, da včasih lahko s seboj vzamem nuino. • v. Stanovalk, u>tn ^. šinik jih morali nekaj celo odkloniti. Vse kar predstavljajo, je moč kupiti, kar seveda najbolj privablja obiskovalce. Ze prvi dan so prodali 3 tisoč vstopnic, v soboto 20 tisoč in v nedeljo 18 tisoč, v kar seveda niso všteti otroci, ki imajo prost vstop ter obiskovalci večernih prireditev, za katere vstopnine ne pobirajo. Gneča je bila tolikšna, da se bo marsikdo vrnil med tednom, da bo lahko kupil še kaj večjega. Splača se tako rekoč vse, saj vsi razstavljala ponujajo popuste, če ne drugih, sejemskega. • M. Volčjak Kranjska tržnica je majhna in v soboto je bila gneča, da si komaj hodil od stojnice do stojnice. Založenost stojnic z zelenjavo ni bila bogata. Povsod se pozna dolgotrajno sušno obdobje. Tudi zelenjava ni bila povsem kvalitetna, cene pa visoke. Pogrešali smo ponudbo zelišč, sadja je bilo zelo malo. Breskve in hruške so prodajali Primorci. Opazila pa sem tri stojnice, kjer so prodajali »tipično avstrijsko robo«, od lakov za lase, toaletnega papirja pa vse do vrednejših predmetov. Tudi posoda, krožniki, kozarci, solnice.. so našli svoj prostor na tržnici. Prav tako bi-žuterija, ki ima tam že stalni prostor. Tako manjka prostora za zelenjavo. Stojnic z njo je malo in potem »navijejo« ceno, kolikor se le da. Mnoge gospodinje nimajo vrtičkov in morajo kupiti pač tisto in po taki ceni, kot pridelke ponujajo branjevke. • M. B. Finančni nasvet Tekoči računi ali: kje {e minus cenejši Skorajda ni več polnoletnega občana v Sloveniji, ki ne bi imel pri kateri od poslovnih bank tekočega računa in ne bi s tem načinom poslovanja urejal svojih financ. Vse večje takšnih, ki imajo odprta po dva, tri tekoče račune pri dveh oziroma treh poslovnih bankah - ovir za to ni, le redni prilivi morajo biti zagotovljeni. Razlog za to, da temeljito premislite o poslovni banki, ki ji boste zaupali svoj tekoči račun, je preprost: pogoji za vodenje tekočih računov so med bankami zelo različni. Zbrali smo podatke v bankah in hranilnicah, ki imajo svoje poslovne enote na Gorenjskem: LB - Gorenjska banka d.d. s široko mrežo poslovnih enot in ekspozitur po vsej Gorenjski; Abanka d.d. z enotama v Kranju, na Jesenicah in v Tržiču; SKB d.d. z enotami v Škofji Loki, Kranju in Radovljici ter Slovenska hranilnica in posojilnica z enotami v Kranju, Tržiču in na Bledu. Obrestne mere za vpogledna sredstva na TR, dovoljeno in nedovoljeno prekoračitev na TR za mesec avgust 1992: LB — Gorenjska banka Abanka SKB SHP TR — vpogledna dovoljeno nedovoljeno sredstvi nit; stanje na TR negativno stanje 0,90% 339% 5,44% (11,16%) (51,61%) (86,98%) 1,19% 3,61% 4,95% (15,00%) (52,00%) (77,00%) 1,60% 3,44% 4,69% (20,61 %) (49,08%) (71,82%) 1,60% 3,95% 4,29% (20,61 %) (57,92%) (64,24%) Opomba: navedene so mesečne obrestne mere v odstotkih, v oklepajih pa obrestne mere na letni ravni, veljavne za avgust 1992 (R = 2% oz. 26,34% na letni ravni). Namesto zaključka in ugibanja, kaj in kje je najbolj ugodno: »Ko sem bil mlad, sem verjel, da je denar v življenju najvažnejši. Sedaj, ko sem se postaral, to vem.« (Oscar VVilde) CREATIM inženiring, Kranj išče GRADBENEGA TEH. ALI GRADBENEGA INŽ. s projektantskimi izkušnjami za redno zaposlitev. Prijavite se lahko po telefonu št. (064) 222-500 ali 214-751 med 7.30 in 16.00. Slovenska hranilnica in posojilnica Kranj, Likozarjeva 1, je na BLEDU, Ljubljanska c. 7, v pritličju objekta hotela Krim odprla ekspozituro, v kateri bo opravljala naslednje posle: - zbiranje hranilnih vlog in depozitov občanov in pravnih oseb; - vodenje žiro računov in tekočih računov občanov in civilno pravnih oseb; - opravljenje plačilnega prometa za občane in civilno pravne osebe; - menjalniške posle. Delovni čas ekspoziture je od 8. -15. ure, razen sobote, telefon (064) 76-920. Slovenska hranilnica in posojilnica Kranj od 1. 8.1992 obrestuje sredstva občanov po naslednjih obrestnih merah: 1. Tolarska sredstva na vpogled 80 %R 20.61 %p.a. 2. Tolarska nenamensko vezana sredstva do 50.000 tolarjev r r -I- R 3 % p.a. 30.13 % p.a. 5 % p.a. 32.66 % p.a. 7 % p.a. 35.18 % p.a. 9 % p.a. 37.71 % p.a. 11% p.a. 40.24 % p.a. 14 % p.a. 44.03 % p.a. 16 % p.a. 48.55 % ?a. - od 20 do 30 dni - nad 1 mesec - od 35 do 90 dni - nad 3 mesece - nad 6 mesecev - nad 12 tednov - nad 24 mesecev 3. Tolarska nenamensko vezana sredstva nad 50.000 tolarjev r r -1- H 31,39% p.a. 36,45 % p.a. 37,71 %p.a. 40,24 % p.a. 41,50% p.a. 45,29 % p.a. 47,82 % p.a. - od 20 do 30 dni - nad 1 mesec - od 35 do 90 dni - nad 3 mesece - nad 6 mesecev - nad 12 mesecev - nad 24 mesecev 4 % p.a. 8 % p.a. 9 % p.a. 11 %p.a. 12 % p.a. 15 % p.a. 17 % p.a. 4. Depoziti pravnih oseb in občanov z devizno klavzulo (za zneske nad 10.000 SIT) - nad 1 mesec 8 % p.a. - nad 3 mesece 9 % p.a. - nad 6 mesecev 10% p.a. Slovenska hranilnica in posojilnica ima svojo poslovno mesto v Kranju na Likozarjevi 1. Delovni čas je od 8. -12. in od 13. - 16. ure, (sobota zaprto). Telefon 064/223-700. Ekspozitura v Tržiču pa od 8. -15. ure, telefon: 50-189, Cankarjeva 1, Tržič. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM V KRANJU crn zavarovanj 4- j*V:> - 0 drugo mesečno premijo vam podari Zavarovalnica Triglav za življenjsko zavarovanje z devizno klavzulo • Možnost obročnega odplačevanja OB NESREČI BO Z VAMI SOLIDARNO MILIJON SLOVENCEV ELEKTROTEHNA SET Na Gorenjskem sejmu v Kranju, hala A, od 14. do 23.8. NUDIMO UGODEN NAKUP S POPUSTOM DO 40% ZA orodje za vrtičkarje, gospodinjske, televizijske in radijske aparate, alarmne naprave, varilne aparate, peči za centralno ogrevanje in drugo. POSEBNO UGODEN NAKUP ŽARNIC POPUST VELJA SAMO ZA GOTOVINSKA PLAČILA MOŽNOST NAKUPA NA TRI OBROKE BREZ OBRESTI Z ZAMIKOM PLAČILA ZA IZDELKE V VREDNOSlT NAD 20.000 SIT Ko boste na Gorenjskem sejmu, na pozabite obiskati razstavnega prostora ELEKTROTEHNA SET «>JELOVICA ŠKOFJA LOKA NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU Izdelki prilagojeni željam kupcev Za izdelke škofjeloške Jelovice velja na Gorenjskem sejmu dodatni, 5-odstotni sejemski popust. Škofjeloška Jelovica se je preusmerila v izvoz, saj se je jugoslovanski trg sesul, prodoru na Zahod pa je seveda prilagodila proizvodni program. Razširila ga je, izdelki dosegajo višjo kakovost, lepše so oblikovani Zanimivo je, da je s tem povečala tudi prodajo na slovenskem trgu, kar kaže, da je prav tako zahteven kot zahodnoevropski. Jelovica iz škofje Loke ima svoj paviljon na Gorenjskem sejmu, prijazno vas bodo sprejeli, predstavili izdelke in odgovorili na vaša vprašanja. Nakup bo seveda ugodnejši, saj na sejmu velja 5-odstotni dodatni sejemski popust, kar se pri večjem nakupu toliko bolj splača. Sicer pa Jelovica daje pri stavbnem pohištvu 15-odstotni po- pust na gotovinsko plačilo, 25-odstotnega pri nakupu vrat in 35-odstotnega pri nakupu notranjih vrat Forel. Lahko se odločite tudi za brezobrestno posojilo, ki plačilo razpotegne na polog in štiri obroke, torej na pet mesecev Pri večjem nakupu vam blago brezplačno pripeljejo domov V Jelovici vam pri nakupu svetujejo strokovnjaki, organizirajo pa vam tudi montažo. Močnejša okna, nova polkna V Jelovici so pomembno izboljšali kakovost oken. Tesnje-nje je boljše, saj vstavljajo dve tesnili. Profil oken je povečan na 10 centimetrov, zato so okna seveda močnejša. Novo je tudi okovje, podkapni profil pa je potegnjen čez celotni les Po naročilu izdelujejo tudi okna ne-tipskih oblik: polokrogla, obokana, poševna itd. V okna lahko vgradijo stekla z okrasnimi medeninastimi križi. Za kompletiranje nudijo tudi lesene okenske police, stične in pokrivne letve ter okrasne lesene mreže menjavo starih z novimi okni imajo v Jelovici vse več naročil Vzorci na vratih po naročilu Tudi pri vratih se v Jelovici vse bolj prilagajajo željam kupcev, poleg gladkih notranjih vrat so jim na voljo stilna vrata, pri Na sejmu predstavljajo nova polkna iz masivnega lesa, ki jih kupujejo zlasti kupci iz Italije in s Primorske, saj jih zaradi boljše izolacije ščitijo pred vročino Polkna pozimi seveda ščitijo pred mrazom, zato se kupci vse pogosteje odločajo zanje, izbirajo pa lahko med polkni s fiksnimi in gibljivimi lamelami V zadnjem času se je zelo uveljavila prenova oken, za za- katerih se prilagodijo posamičnim željam, saj lahko naročite svoj vzorec na steklo Izrez za steklo na notranjih vratih namreč obogatijo z leseno mrežo ali z barvnim vzorcem na steklu, dopolnijo pa ga z okrasnimi nastavki za nasadila in z okrasnimi letvicami za podboj. V paviljonu na Gorenjskem sejmu si lahko ogledate več vzorcev na steklu. V Jelovici na podlagi tradicije in s sodobno tehnologijo izdelujejo masivna vhodna vrata, iz smrekovega in iz hrastovega lesa. Tudi pri njih se lahko odločate med različnimi polnili, obogatite izgled z leseno ali kovinsko mrežo, se odločite za zasteklitev z izolacijskim steklom z različnimi barvnimi vzorci, za kombinacijo s stransko svetlobo, za debeloslojni lazurni premaz. Kupci lahko izbirajo tudi med različnimi kombinacijami spodnjega vzorca na lesu in zgornjega na steklu. Izdelujejo seveda tudi garažna vrata, na trgu so vse bolj iskana drsna vrata, odločite se lahko za spajanje balkonskih vrat in oken. Skratka, izbira je vse večja in prepričajo lahko tudi zahtevnejše kupce, predvsem pa se vse bolj prilagajajo željam kupcev Stanovanjske hiše škofjeloška Jelovica 1» | dolgo znana tudi po mont* 0 I hišah Zdaj nastopa na novim, izjemno privlačnim gramom, ki ga odlikuje so „, no oblikovanje, sodobno n ^. tovana zasnova in okoljui škodljivi materiali, ki jih up jfl bljajo pri izdelavi stanovan) hiš. It«* Z izredno razgibano *£jM turo se stanovanjske nišek0|)» vica vklapljaio v različna o -c zelo uporabno ' tudi Pc imajo površino, urejena so strešja ,.J Na sejmu pa boste v p» I nu Jelovice našli tudi neK*Q(f delkov iz dopolnilnega Pr V ma in sicer vrtne garniture^, klopne mize In pregradne P 40 let zaupanja VELIKA PRODAJNA AKCIJA OD 20.08. - 30.09.1992 V VSEH PRODAJALNAH LOKE ŽREBANJE - 15.10.1992 V BLAGOVNEM CENTRU MEDVODE avtotehna M* 11.® . y U s) d.o.o. 200 PRIVLAČNIH NAGRAD Pri gotovinskem nakupu nad 3000 SIT, boste prejeli kupon, s katerim sodelujete v nagradnem žrebanju. Rezultati žrebanja bodo 20.10.1992 objavljeni v časopisu GLAS in DNEVNIK. Po žrebanju in objavi rezultatov, bodo nagrajenci nagrade prejeli v BLAGOVNEM CENTRU MEDVODE. fW alples , 64228 Železniki, | tel : 064/66-155, fax: 66 154, 66-380 ■jOif'loKiJh'i center Avgusta še posebno ugoden nakup Alplesov prodajni center v Železnikih Ima v svoji ponudbi vse vrste pohištva primernega *a vsakršne bivalne prostore. Poleg pestre palete pohištva so svojo ponudbo razširili, tako da bodo kupci v prodajnem centru zdaj našli tudi vso stanovanjsko opremo, elektriko ročno orodje, belo tehniko in akustiko, za popestritev pa še kristal, darila in unikate, ^kratka, celotna ponudba za opremljanje bivalnih prostorov. 3f pM03 prodaj n center Na razstavnem prostoru v večnamenski dvorani na Gorenjskem sejmu Alplesov prodaj-ni center razstavlja pohištveni program podjetij Alples Pohištvo in Alples Lesni program, v Široki paleti pohištvenih elementov in garnitur je za|eto pohištvo za opremo dnevnih sob, Predsob, spalnic, jedilnic sedežne garniture, klubske mize in video omarice. In kar je še posebej pomembno In dobrodošlo v času draginje: Alples Prodajni cen-,er ie za mesec avgust pripravil posebno presenečenje, prodajno akcijo, med KCMjTO boste vse izdelke lahko dobili kar štirideset odstotkov ceneje pri gotovinskih plačilih. 7ebrA KRANJ D.O.O GREGORČIČEVA 10 TEL.: (064)211-787,211-752 "!»:»,..... NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU PRODAJA NA DROBNO PO VELEPRODAJNIH CENAH • VELIKO IZBIRO ŠOLSKIH POTREBŠČIN • UVOŽENE IGRAČE /tudi BARBIE/ t USNJENO GALANTERIJO • AEROBIK DRESE t TRANZISTORJE, FOTOAPARATE, FOTOALBUME in drugo Spoštovani starši, v času Gorenjskega sejma z nakupom šolskih potrebščin pri ZFBRI KRANJ, privarčujete tudi do 50 % izdatkov, ki bi jih imeli pri običajnem nakupu. To pa še ni vse! izžrebali bomo 50 nagrad za naše kupce nad 1.000,00 SIT. Prva nagrada je barvni televizor, za vsakih 1.000,00 SIT nakupa vam pripada kupor} za žrebanje, tako, da si z nakupom za višje zneske povečujete možnost, da boste izžrebani pri r\aqradah. Vabljeni na Gorenjski sejem, pri paviljonu Zebre Kranj. Pričakujemo vas Vaša 7ebrA P.s : Žrebanje srečnih nagrajencev bo 25. avgusta, rezultate bo objavi! Gorenjski glas 28. avgusta. Srečno! GORENJSKI GLAS ♦ 14. STRAN SPREHOD PO SEJMU Torek, 18. avgusta 199] VSE TELEFONSKE IN POŠTNE STORITVE - V Hali A Gorenjskega sejma je tudi tokrat prostor PTT podjetja Kranj, kjer so obiskovalcem sejma na voljo vse poštne in telefonske storitve. Posebej v soboto in nedeljo so obiskovalci kar oblegali Pošto na sejmu. Ker so bile banke zaprte, so številni le tako. saj je na sejmu le Hranilnica Lon. lahko dvigovali gotovino. Simona Zorman. ki je v nedeljo delala "na pošti na sejmu" je povedala, da so obiskovalci tudi precej plačevali s položnicami, čeki... Tudi telefonskih pogovorov je bilo veliko. Kar pa zadeva dvigovanje denarja, ga kljub povečanemu obisku, ni "zmanjkalo". ZGLEDEN NASTOP S POSEBNO PONUDBO - Med stalnimi razstavljale! na letošnjem Velikošmarskem mednarodnem Gorenjskem sejmu je tudi Kovinotehna Blagovnica Fužinar z Jesenic. Njihov nastop v Hali A je tudi letos takšen, kot smo ga bili vajeni že doslej: skrbno in natančno načrtovan, učinkovit in predvsem naravnan s posebnimi ugodnostmi za kupce. Ena od številnih posebnosti je na primer tudi, da vsakega kupca, ki kupi blago v vrednosti nad 40.000 tolarjev, povabijo na kosilo in mu vrnejo denar za sejemsko vstopnino. Ni kaj. v Kovinotehni Blagovnici Fužinar. vedo. kaj je - KUPEC BRAMAC Pod streho BRAMAC boste našli v prihodnosti varnost in udobje zase in za vaše otroke Za kakovost materiala in odpornost proti zmrzali dajemo 30-letno tradicijo Lepoto strehe, harmonijo med hišo in streho določite sami izbirajte med dvema modeloma in štirimi barvami za individualnost svoje strehe In ne pozabite na kompletni sistem dodatkov po meri, ki hitro in varno reši vse strešne detai)« Odločite se za streho BRAMAC - za varno prihodnost UGODNOST NA GORENJSKEM SEJMU: 20 strešnikov v vsaki paleti breplačno VARNA STREHA ZA VSE ŽIVLJENJE 30 let garancije vaša varnost KUPON GG 4 Prosim, pošljite mi brezplačno in neobvezno Dredloge, prospekte, cene in kupoprodaine pogoje. IME IN PRIIMEK:................................................. POKLIC: .............................................................. NASLOV:............................................................. Ce potrebujete nasvete, pokličite naš tehni-čno-mformativni oddelek po telefonu: 068/22-016 in 0602/85-074. BRAMAC Bramc d o o škoqan - vse i» streho SedeJ in tovarna I 682/5 škocian. DobruSka vas 45, Tel 068 22 016. ta* 068-76-290 Tovarna II 62375 šenl|anJ. OtiSki vrh Dravograd, tel 0602 85-206 SEJEMSKI POPUST IN UGODNOSTI - Zavarovalnica Triglav - Območna enota Kranj je že na nekaj seje"; « skih prireditvah v Kranju redni gost. Tako ima svoj razstavni prostor tudi tokrat v Hali A. V minuli' dneh so imeli na njihovem prostoru kar precej obiskovalcev, kjer so se le-ti zanimali predvsem za P° goje in vrste zavarovanj; in seveda tudi za ugodnosti, ki jih v teh dneh na sejmu tudi v Zavarovalni''1 Triglav ne manjka. Osrednja ugodnost je vsekakor 20-odstotni popust na vsa novo sklenjena zavaruj nja med sejmom. Pri sklenitvi življenjskega zavarovanja z devizno klavzulo podari Triglav zavarovanj drugo mesečno premijo. Za gotovinsko plačalo je tudi 15-oziroma 20-odstotni popust pri obveznem'j kasko avtomobilskem zavarovanju. Sicer pa popusti veljajo tudi za obročno odplačevanje, je pove*" predstavnik Zavarovalnice Triglav na sejmu Simon Štular. 15 - 35% POPUST ZA TAKOJferSJJ E PLAČILO OKNA * SENČILA * VRATA vrtne garniture - notranja vrata " FOREL \ +b% SEJEMSKI POPUST BREZOBRESTNO POTROŠNIŠKO POSOJILO UGODNE CENE STANOVANJSKIH HIŠ IN STEN | JELOVICA NA KRANJSKEM SEJMU ŠKOFJA LOKA Kidričeva 58, 064/632-270, fax: 064/632-761 KRANJ Partizanska 26, 064/211-232 Sejem uspešnih poslovnih vezi in nakupov MEDNARODNI KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM 22. - 30. avgust '92 na POMURSKEM SEJMU v Gornji Radgoni * - 1200 razstavljalcev iz 18 držav 23. 8. - ob 15uri " Velike konjske dirke " 30. 8. - ob 10.uri Velika parada kmečkih del in običajev OBIŠČITE SEJEM ki bo ob jubileju še večji in bogatejši. i JEAIS CLJt) KRANJ Koroška 16 tel.:212-249 Odprto: od 9. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure UREJA: VILMA STANOVNIK GLASOVA Prijetno branje Vam želi garman NA JESENICAH RAZBURLJIVA ŽE OTVORITVENA TEKMA SEZONE v Zelezarji visoko ugnali avstrijske hokejske prvake Okoli dva tisoč gledalcev na petkovi prvi prijateljski tekmi ob otvoritvi letošnje hokejske sezone je videlo privlačno srečanje, v katerem so domačini napovedali vročo hokejsko jesen, zimo in pomlad - Uspešno so se predstavili trije novinci v ekipi, navdušili pa so tudi mladi domači igralci. KAVA BAR LOJZE PRIMOŽIČ POD PLEVNO 42 ŠKOFJA LOKA ODRTO VSAK DAN, RAZEN NEDELJE, od 7. do 23. ure NAŠA POSEBNA PONUDBA: COCKTAIL PARTIES, HAPPY HOURS, HAPPY NIGHTS... ČAR MAN IVO Škofja loka sveti duh 38 pšenice, 14. avgusta - Že prva tekma letošnje hokejske sezone v fodmežaklji je dokazala, da se je skozi lanske nastope v Alpski ligi jn domačem državnem prvenstvu ekipa Acroni Jesenice dobro kali-'» in da postajajo zrelo hokejsko moštvo, pripravljeno boriti se z ^jboljšimi evropskimi ekipami. Čeprav je v Podmežakli led šele od ž»četka avgusta, so igralci večinoma dobro pripravljeni na novo, letos zelo naporno sezono. Tako že danes, 18. avgusta, odhajajo na ^vratno prijateljsko tekmo k petkovim gostom v Beljak, jutri pa se Pip v okviru poletne hokejske lige doma pomerili z ekipo KAC-a ,z Celovca. Še napornejši del letošnje sezone pa se bo začel 11. septembra s prvo tekmo Alpske lige in nadaljeval z državnim prvenstvom. Takrat bo treba biti nekajkrat celo isti dan na dveh razlitih koncih.... Končni rezultat petkove tek-me na Jesenicah, ko sta se po-nertta domače moštvo Acroni f.esenice in ekipa BIC VSV Be-'Jak 6 : 2 ( 0:1, 4:1, 2:0), je Pravzaprav realen pokazatelj d°godkov na ledu. Jeseničani So začeli pogumno, veliko so naPadali, hitro drsali in prei-Bri»vali - toda plošček ni hotel v nasProtnikov gol. Zato pa je bil •1. minuti uspešen napad go-:0V 'n po prvi tretini so Av-gjjci vodili. Podobno se je za-tudi druga tretina, ko je bi- večji del igre pobuda na do-^ači strani, že v četrti minuti Ro|SC ^e spet zatresel jesen'ski tat Le nekaJ st*und kasneje je ako rekoč "odrešilni gol" (saj p eJ Jeseničanom plošček ni in Bilten Acroni Jesenice pred začetkom sezone - V novem biltenu, ki so ga v klubu izdali minuli petek (prinesli pa še "vročega " med tekmo), so predstavili vse igralce v letošnji sezoni. Med njimi tudi tri nove hokejiste: 29-letnega Andreja Kvartalnova, 26-let-nega Alberta Malgina in il-letnega Udarja Rahmatu-lina. Sicer pa so v povprečju jeseniški igralci stari nekaj manj kot 23 let, poleg vratarja Cveta Pretnarja pa se je na prvi tekmi izkazal tudi mladi, 1H-Ietni Bojan Sker-janc. Drago Mlinarec, kapetan ekipe Acroni Jesenice je po končani prvi tekme sezone povedal: Sedaj smo še precej utrujeni, saj imamo pred sezono še težke fizične priprave. Tako dopoldne treniramo dve uri na ledu, nato še v telovadnici. Tudi danes pred tekmo smo še ravno tako "kvihtali" kot vsak drug dan. Vendar pa mislim, da je bila današnja tekma dobra, čeprav se je ob koncu malce izrodila z "boksarskim vložkom ". Toda igra je bila gotovo privlačna za gledalce in mislim, da bomo s takim pristopom do dela lahko dosegli letošnje načrte. Potem ko bomo še bolj tempirali formo za Alpsko ligo, bomo morda celo sposobni preseči uspeh v ligi iz lanskega leta. To pa pomeni približno petdeset odstotkov dobljenih tekem. Ob igranju pa je za nas zelo pomembna podpora iz tribun, ki smo jo imeli tudi danes in z njo je veliko lažje igrati. Zato smo že lani v klubu začeli sodelovati s svojimi navijači." Že na prvi tekmi vrsta za vstopnice. "v'jači so ob pretepu zažgali baklo ni šel v mrežo) dosegel Boris Kunčič. Na 2 : 2 je v 30. minuti izenačil Andrej Razinger. Vse bolj uigran je bil tudi ruski napad Kvartalnov - Malgin -Rahmatulin (v sezoni bodo nastopali s številkami 10, 13 in 19), nekaj domiselnih napadov na gol pa je v 32. minuti na podajo Borisova zaokrožil Andrej Kvartalnov. V 35. minuti je bil še enkrat uspešen Marko Smo-lej in rezultat se je povišal na 4 : 2 za domačine. Tako igralci kot navijači pa so se dodobra razživeli v zadnji tretjini, ko je peti gol za domače spet dosegel Andrej Razinger. Dobrih deset minut pred koncem so se hokejistom ogrele tudi pesti, tako da so morali sodniki do-soditi kazni petih minut in nei-granja do konca srečanja tako domače hokerjiste kot goste. Ob tem je potrebno zapisati, da so neodločni sodniki (Dremelj, Pristov in Razinger) povzročili na ledu, predvsem pa ob ledu, še dodatno razburjenje. Nato je bil v okrnjeni postavi strelec zadnjega gola še Drago Mlinarec. Kljub pretepu se je tekma končala prijateljsko in hokejisti so si z nasmehom segli v roke... do torka v Beljaku in do Alpske lige, ko bodo spet nasprotniki v prvem kolu na Jesenicah. • V. Stanovnik Wtna ,veza K»dov|jita javlja prosto delovno mesto jKfcETARJA 'H "cdolojen čas >08oji: ' v>soka izobrazba športne ali organizacijske smeri " Pet let delovnih izkušeni " Poznavanje športne problematike J*°8oj je trimesečno po-Atisiio delo. kandidati morajo biti državljani Republike Slovenije. J*»sne prijave / dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi- ,,U| Pošljejo v H dneh po objavi na naslov: Športna zveza Radovljica, Gorenjska c. 26, 64240 Radovljica u 'zbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po odločitvi. S AH Državno prvenstvo na bledu Bled, 17. avgusta - V hotelu Astoria na Bledu se bo v soboto, 22. avgusta, začelo državno prvenstvo v šahu za članice. Pravico nastopa imajo šahistke, ki so registrirane za leto 1992 in imajo najmanj II, kategorijo. Prvenstvo bo potekalo 9 kol po švicarskem sistemu, velja pa tudi kot kvalifikacije za conski turnir. Igralni čas je 2 uri za 40 potez z dodatkom I ure za 20 potez v nadaljevanju. Prijave so do sobote, 22. avgusta, do 15. ure Redna kola bodo vsak dan ob 15.30 do 21.30, razen zadnjega, ki bo v nedeljo, 30. avgsuta, od 8. do 14. ure. Hkrati bodo v Mariboru tudi kvalifikacije za člansko prvenstvo, na katerem lahko nastopijo igralci z najmanj I. kategorijo. Prvi trije se bodo uvrstili na 2. člansko prvenstvo Slovenije V čahu, ki bo septembra v Postojni • Aleš Drinovec USTANOVLJEN JE NOV NAMIZNOTENIŠKI KLUB KRIŽE Krona uspešnega dela Lom pod Storžičem, 14. avgusta - Minuli petek so v lovski sobi Doma pod Storžičem ustanovili nov namiznoteniški klub. Doslej je namreč v Križah deloval klub v okviru TVD Partizana kot sekcija, odločitev o ustanovitvi kluba pa je bila posledica uspešnega dosedanjega dela, predvsem pa načrtov, ki jih ima klub za prihodnost. Delo namiznoteniškega kluba Križe bo vezano na območje občine Tržič, dejavnost kluba pa bo še naprej v Osnovni šoli Križe, kjer so namiznoteniški igralci domovali tudi dosedaj. Zato so se ob ustanovni skupščini člani kluba zahvalili vsem odgovornim v tamkajšnji šoli. Pri načrtih novega kluba pa je predvsem pomembno, da je preko trideset tekmovalcev, ki so prijavljeni za nastope v novi sezoni. Tudi zato je vodstvo kluba kot svoje prvotne naloge prevzelo vzgojo mladih namiznotenisačev, lastnih trenerskih kadrov in ureditev vadbenih možnosti. Posledica tega naj bi bilo doseganje vrhunskih rezultatov. • (vs) Poletna hokejska liga "bled 92" Bled, 17. avgusta - Jutri se na Bledu in na Jesenicah s prvim kolom začenja letošnja poletna hokejska liga, ki jo organizira HDK Bled. Igralo se bo šest kol, v ligi pa bodo sodelovale tri najboljše slovenske ekipe: Acroni Jesenice, Olimpija Hertz, Bled in gostje iz Avstrije Kac Celovec, ki bodo domačini na Bledu. Tako se bodo v jutrišnjem kolu na Bledu ob 19. uri pomerili hokejisti Bleda in Olimpije Hertz, v Podmežaklji pa bosta ob 18. uri nasprotnika ekipa Acroni Jesenice in KAC iz Celovca. Drugo kolo bo na sporedu že v petek. Na Bledu bosta ob 19. uri igrala KAC Celovec in Bled, na Jesenicah pa bo ob 18. uri tekma med Acroni Jesenicami in Olimpijo Hertz. Tretje kolo bo na sporedu v nedeljo, 23. avgusta. Na Jesenicah bosta ob 18. uri igrali ekipi Acroni Jesenice in Bled, na Bledu pa bo ob 19. uri srečanje med KAC-om in Olimpijo Hertz. Četrto kolo bo že naslednji dan, ko bosta v Ljubljani igrala Olimpija Hertz in Bled ob 18. uri, ob isti uri pa bo tudi tekma med AC-om in Acroni Jesenicami na Bledu. V. kolo bo na sporedu v sredo, 26. avgusta. Na Bledu bosta ob 19. uri igrala Bled in KAC, na Jesenicah pa ob 18. uri Acroni Jesenice in Olimpija Hertz. Zadnje kolo bo v petek, 28. avgusta, ko bosta ob 19. uri na Bledu igrala Bled in Acroni Jesenice, ob 18. uri pa v Ljubljani Olimpija Hertz in KAC Celovec. Finale lige bo v soboto, 29. avgusta ob 10. uri za 3. mesto in ob 18. uri za 1. mesto. Zmagovalna ekipa bo takoj po končanem tekmovanju dobila pokal v trajno last, nagradi pa bosta tudi za najboljšega strelca, branilca in vratarja turnirja. • V. Stanovnik Po izboru bralcev Gorenjskega glasa in poslušalcev Radia Kranj Najpopularnejši Gorenjec BOJAN KRIŽAJ gost v oddaji Jutro ob kavi, že deseti po vrsti, je izmed vseh dopisnic, ki smo jih prejeli v naše uredništvo od začetka oddaje 11 aprila, izžrebali 1000 dobitnikov majic, ki jih poklanjata Gorenjski glas (5) in Radio Kranj (5): FRANC MIHELČIČ. Ulica 1. avgusta 3, 64000 Kranj BORIS HAFNER, Cesta revolucije 20, 64270 Jesenice METKA ZAVRL, Planina 1, 64000 Kranj MARJAN TRŠKAN, Jaka Platiše 3, 64000 Kranj URŠA KOLAR, Cesta na Brdo 47, 64000 Kranj ANJA DOLENC, Cankarjeva 1a, 64270 Jesenice HELENA KALAN, Jama 19, 64211 Mavčiče ŠTEFKA PIKOVNIK, Kovaška 1, 64290 Tržič STANKA ZUPAN, Smledniška 1, 64000 Kranj MARIČKA MAVEC, šorlijeva 31, 64000 Kranj. Nagrajence čakajo nagrade v uredništvu Radia Kranj -glasovanje za najpopularnejše Gorenjke in Gorenjce pa teče naprej. Že 29. avgusta bo naslednja oddaja! Za klepet »Dobro jutro ob kavi« predlagam: Kupon na dopisnici z Vašim naslovom pošljite na RADIO KRANJ, 64000 Kranj, v vsaki oddati bodo izmed prispelih dopisnic eno nagradili s kilogramom Barcaffeia < PREJELI SMO Nogomet -gorenjski šport Trditev iz naslova bodo mnogi skušali zanikati. Toda: trenutno je nogomet po svoji množičnosti, tudi kakovosti, postal gorenjski šport v taki meri, kot nekoč. Žal je treba priznati, da pravi razcvet doživlja v Kranju in okolici, celotna Gorenjska pa niha tako v rezultatih kot pristopih do te igre. Tragično pri vsem skupaj pa je, da je pri mnogih negativni predznak iz preteklosti in posledice jugo-kvazi-profesionalizma in navad »balkanske krčme« pustilo posledice, ki temu športu ne koristijo. Živila Naklo - prvoligaš, Jelen Triglav - drugoligaš, Zari-ca, Jelovica, LTH, DOLNOV - Creina - tretjeligaši v članski konkurenci, Jelen Triglav - prvoligaš, Zarica, Jesenice, DOLNOV - Creina drugoligaši pri mladincih, DOLNOV - Creina državni prvak pri kadetih, reprezentanca kadetov Gorenjske v finalu prvenstva Slovenije, stalni reprezentanti oziroma kandidati za državne selekcije: brata Markelj, Verbič, Božič (DOLNOV - Creina), Tasič (Jelen - Triglav), Tiganj (Jesenice oz. Jelen Triglav) - to so realni podatki o tem, da se nogomet »prebuja« tako v tekmovalnem kot v množičnem smislu. Šport v izredno bogato tradicijo na Gorenjskem pa ob tem preboleva stare bolezni kot dediščino preteklosti. Težko je danes priti k direktorju nekega podjetja s prošnjo za pomoč (čast izjemam -Creini, Jelenu, DOLNOVU, Jelovici, LTH-ju, posebej seveda Živilom), ker so mnogi vodilni ljudje še vedno proti temu športu - s prizori, na osnovi negativnih pojavov iz preteklosti. Športni novinarji Slovenije so do onemoglosti znali hvaliti (na primer) smučarje (kljub sporom, negativnostim, aferam, ki so jih vešče prikrivali iz »nacionalnih interesov«), nogomet pa je bil največkrat napadan in omalovaževan zgolj zaradi tega, ker so lažni profesionalizem jugo-tipa mnogi enačili z nogometom kot športom. JAVNO VPRAŠANJE je treba postaviti, čemu ves Kranj in vsa Gorenjska nimata niti enega PROFESIONALNEGA TRENERJA MLAJŠIH SELEKCIJ?! Nogomet je bil tudi v športni sferi marginaliziran in zanikan. Sposobni ljudje, trenerji, menedžerji, animatorji so iz tega športa uhajali, zato je povratek toliko težji. Toda nekaj je res: navkljub vsem negativnim okoliščinam so zrasli klubi, kot je NK Zarica, nastali novi, kot je (na primer) NK Podgorje, gradijo se igrišča, garderobe, ureja okolica (Creina, Trboje, Polet...), kar pa je največ vredno: MLADIH JE NA IGRIŠČIH VSE VEČ! Ogledalo gorenjskega nogometa v kakovostnem smislu je moštvo Živil-Nakla. A to nas ne sme zavajati. Spodaj podpisani je skušal animirati nogometno javnost za nastanek KONCEPTA RAZVOJA NOGOMETA. Tragično je stvar propadla, ker je v nogometu (kar trdim že leta in leta) preveč starih, okostenelih navad in ljudi, ki nočejo spoznati, da je njihovega »administrativnega nogometa« že zdavnaj konec. Da bi nogomet tudi na Gorenjskem postal šport z ustreznim statusom, bo treba spremeniti in narediti še marsikaj. Predvsem vrniti v nogomet trenerje - ustvarjalce (Kožar, An-drejašič), marketinško ustrezno ta šport dvigniti na višjo raven, saj je v svetu in drugod po Slovniji to tudi posel. Predvsem pa bo treba dokončno urediti odnose med klubi, institucijami, ljudmi. Pri tem ni odveč že zdaj opozoriti na dokaj različne pristope. Vzemimo, na primer, dva vodilna kluba. Živila Naklo in Triglav. V prestopnem roku so se Naklanci »obrnili« k igralcem iz Kranja, Triglav pa je (verjetno po sili razmer) »nakupil« precej igralcev od drugod, čeprav je z mladinci postal prvoligaš in ima kopico nadarjenih, ki pa ne vidijo perspektive in celo prenehajo z igranjem. Oba kluba sta zdaj »doma« na stadionu v Kranju, kar dokazuje, da občina Naklancem ni bila sposobna »vrniti« prostora za normalno igrišče. Problemi v pristopih in klubaštvo zatorej ob novi nogometni sezoni pomenijo zavoro, čeprav kljub temu nogomet istaja GORENJSKI ŠPORT. Pričujoči tekst želi pomagati pri zavesti športne in druge javnosti, da nogomet dobiva neprenehno »poživilo« v stotinah mladih, otrok, ki ga radi igrajo. Prej, ko bomo to spoznali in jim pomagali, prej bomo realni do tega športa. Sramota pa je, da ob vseh mogočih »profijih« v športu ni bilo in ni možnosti za enega samega profesionalnega trenerja, ustvarjalca in usmerjevalca mladih nogometašev. To je ob novi sezoni na igriščih tudi prva naloga ljudi, ki v nogometu delajo. # Miran Šubic ROKOMET rokometaši preddvora infotrade pred sezono Kranj - Rokometaši Preddvora Infotrade so te dni začeli s treningi. Do tretjega oktobra, ko se začno tekmovanja v drugi državni rokometni ligi, bodo trenirali štirikrat tedensko in sicer v Preddvoru v športni dvorani v Kranju, vsem pa bodo imeli nekajdnevne priprave v Kranjski Gori. V času priprav bodo odigrali več prijateljskih tekem z Jadranom iz Kozine, Slovanom in Kamnikom, sodelovali pa bodo tudi na memorialu Jožeta Kržinarja v Preddvoru, tako da bo ekipa začetek tekmovanja dočakala čimkvalitetneje pripravljena. Izpad iz prve slovenske super rokometne lige ni vplival na razpoloženje v ekipi. Ostala je nespremenjena, okrepil pa jo je igralec Bojan Markič iz Tržiča. Ekipo bo tudi v letošnji sezoni vodil trener Slavko ( uderman, ki igralcem zaupa, zastavili pa so si cilj uvrstitev v prvo državno ligo. Naloga ne bo lahka, saj je konkurenca letos v tej ligi zelo močna, ekipe pa izenačene. Kljub vsemu so Preddvorčani optimisti in upajo, da bodo dosegli zastavljeni cilj! Že v prvem srečanju jesenskega dela prvenstva se bosta v Kranju srečali v gorenjskem derbiju ekipi Preddvora Infotrade in Seširja iz Škofje Loke, glavna tekmeca v boju za prvo mesto v drugi državni rokometni ligi. Preddvorčani bodo imeli dve ekipi tudi v tretji državni rokometni ligi, kjer bodo nastopale ekipe z Gorenjske, kadetska ekipa pa bo nastopala v državni ligi, kjer bo igrala pomembno vlogo v boju za vrh lestvice. Za nastopanje štirih ekip bo potrebno zagotoviti precejšnja finančna sredstva. V vodstvu kluba upajo, da bodo na Čelu s predsednikom kluba Janezom Zenijem kos tako zahtevni nalogi, zato pa so zadovoljni s sodelovanjem sponzorja kluba, podjetjem ččInfotrade. Preddvorčani se zahvaljujejo vsem dosedanjim pokroviteljem tekem, od dobrih igrah in zmagah pa pričakujejo tudi večji obisk na srečanjih. • J. Kuhar SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Poraz po zamujenih priložnostih ŽIVILA NAKLO : ELEKTROELEMENT ZAGORJE 0 : 2 (0 : 1), strelca Kern v 18. minuti iz enajstmetrovke in v 47. minuti Pe-trušič, stadion v Kranju, gledalcev okrog 2000, sodniki Hvalic, Lo-zar in Žeral, rumeni karton Murnik (Živila Naklo). Za Živila Naklo so igrali Vodan, Lunar, Sirk, Brane Pavlin, Murnik, Darjan Jošt, Andrej Jošt, Ahčin, Marušič, Jerina in Taneski. Taneskega (poškodba) in Andreja Jošta sta zamenjala Pihler in Miran Pavlin. Kranj, 16. avgusta - Tekma zamujenih priložnosti je najprimernejša ocena nedeljske tekme prvega kola slovenske nogometne lige med Živili iz Na-klega in Elektroelementi iz Zagorja. Res je gostujoči vratar Hace branil odlično, vendar bi ga Naklanci lahko s kančkom več sreče premagali. Domači so igrali agresivno, borbeno in tudi organizirano, Zagorjani pa so se branili in računali na dva napadalca. Taktika se jim je obnesla in iz Kranja so odšli kot zmagovalci. Naklanci so imeli najmanj osem zrelih priložnosti za gol, Zagorjanov v prvih dvajsetih minutah skoraj ni bilo prek sredine igrišča in v tem delu igre so prišli tudi do svojega prvega kota. Vendar v nogometu štejejo zadetki in ne priložnosti in v tem so bili gostje uspešnejši. V moštvu Živila Na-kla tokrat ni bilo Saša Vorobjo-va, ki še ni povsem pripravljen za igro, in Martina Jeraja, ki je še poškodovan. Živila so začela podjetno in do 18. minute, ko sta dva obrambna igralca v kazenskem prostoru nepravilno zaustavila najnevarnejšega zagorskega strelca Žlaka, nakar je dobri sodnik Hvalic povsem pravilno dosodil enajstmetrovko, iz katere je zadel Kern, so imeli Jerina, Marušič in Brane Pavlin priložnosti za gol. Žoge je vratar polovil ali pa so zletele mimo gola. Tudi po zadetku so imeli nogometaši Živil še priložnosti. Mimo gola je ustrelil Taneski, v vratarja je ustrelil Jerina, Taneski je lepo podal v sredino, Marušič pa je udaril mimo gola, kmalu nato pa se je slika ponovila, le da je Maruši-ču odlično podal Jerina. V prvi minuti drugega polčasa Naklanci v gneči pred gostujočim golom spet niso zadeli, zato pa je minuto kasneje Petru- jI« GORSKI TEKI Znani potniki za svetovno prvenstvo V pokrajini Valle di Susa v italijanski regiji Piemonte bo od 28. do 30. avgusta letos potekalo prvo uradno svetovno prvenstvo v gorskih in osmi svetovni pokal v gorskih tekih. Prizorišči tekmovanj bosta kraja Susa in Bardonecchia. Prvenstvo organizira italijanska atletska zveza pod pokroviteljstvom Mednarodnega komiteja za gorske teke ICMR in Mednarodne amaterske atletske federacije IAAF. Na svetovno prvenstvo bo odpotovala tudi reprezentanca Slovenije v gorskih tekih, ki je bila izbrana na predhodnih izbirnih tekmovanjih v Mojstrani, Škofji Loki, Slovenski Bistrici in v Zagorju ob Savi. Sekcija za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije je tekmovalce izbirala po posebnem kriteriju. Vsak kandidat je moral izmed štirih izbirnih tekov nastopiti vsaj na treh in si pridobiti zadostno število točk. loma/. Robač z Raven na Koroškem, Božo Mulej iz Celja, Ed-vin Kosovelj iz Nove Gorice, Jože Svržnjak s Ptuja in Aleš Gros iz Kranja bodo na svetovnem prvenstvu tekli daljšo člansko progo, ki je dolga 14670 metrov, Franci Teraž iz Mojstrane, PLAVANJE Ivan l rh iz Kamnika, Marko Goranič iz Sežane, Izidor Berčič iz Kranja in Tone Kgart iz Norice bodo v Italiji tekli krajšo člansko progo, ki je dolga 10.000 metrov, članice Olga Grm iz Lesc, Marjana Vidovič iz Ljubljane, Marija Trobec iz Kobarida, Anica Zivko iz Zagorja in Mojca DrempetiČ iz Kranja bodo tekle na progi, dolgi 7.440 metrov, isto dolžine proge pa bosta tekla mladinca Igor Bašelj iz Kranjske G ON in Klemen Lah iz Celja. Mladinka Bojana Hajdinjak iz Škofje Loke bo tekla na progi, ki bo dolga 4.170 metrov. Slovenski tekači se na svetovno prvenstvo zvesto pripravljajo in se udeležujejo mednarodnih tekmovanj v tujini. Eno takšnih tekmovanj je bilo pred nedavnim v Llam-berisu v severnem VValesu v Veliki Britaniji, ki so se ga udeležili Franci Teraž, Ivan Urh in selektor slovenske reprezentance Rado Skubic. • Tekst : Loj/e Kerštan Plavalci na maratonu v italiji Skupina slovenskih plavalcev in plavalk je v začetku avgusta nastopila na maratonu »Maratona degli Itruschi«, za tretjo nagrado mesta Piombina, v kateri so bili Jože Tanko in Maja Janko (Neptun Celje) ter Mojca Jamnik in Alenka Pire (Triglav Kranj). Na maratonu vzdolž morske obale v dolžini 18 km je nastopilo 25 plavalcev, med njimi vsi najboljši maratonci iz Italije ter gostje iz Celja in Kranja. Zmagal je Italijan Cristiano Rossetti s časom 4:03,16. Najboljša med ženskami je bila Valleria Vergami 4:26,48, ki je zasedla 9. mesto. Naši so se odre/ali takole: 13. Mojca Jamnik, čas 4:50,18 (3. mesto ženske), 15. Alenka Pire 4:55,49 (5. mesto ženske), 17. Jože Tanko 5 :21,41, 20. Maja Tanko 6:16 ,53. • Tomaž Jamnik Kdo bo močnejši Nogometni klub Živila Naklo organizira na vsaki tekmi žrebanje vstopnic. Pripravlja pa še eno popestritev tekem v Kranju: gorenjsko prvenstvo v vlečenju vrvi. Sodelovali bodo korenjaki iz osmih krajevnih skupnosti, v vsaki ekipi pa bo 10 korenjakov in po pet rezerv. Tekmovanje bo na izpadanje, zmagovalca pa čaka bogata denarna nagrada. šič ukanil naklansko obrambo in zabil drugi gol. Iz igre je zaradi poškodbe odšel Taneski. V drugem polčasu je bila tekma slabša in raztrgana, Zagorjani so bili enakovredni in v 64. minuti je Petrušič zadel vratnico. Nato se je igra raZživela. Naklanci so še imeli priložnosti. Miran Pavlin bi lahko v zadnjih petih minutah tekme dvakrat zadel. Prvenstvo se v nedeljo nadaljuje. Živila Naklo bodo gostovala pri Železničarju v Mariboru. Začetek Naklancev ni bil obetaven, vendar je prvenstvo dolgo in bodo priložnosti za nadoknaditev izgubljenih točk. Seveda pa bo treba dobro igro kronati z zadetki. ko igrati, ker treniramo na veliko ožjem igrišču v Naklem. Ta širina se pozna in tu igralcern zmanjkuje moči. Naš največji problem je dosegati gole, saj nimamo izrazitega strelca. Seveda sem razočaran, ker nismo dali gola, enega pa smo prejeli tudi po čisti napaki obrambe. Če bi od številnih priložnosti zadeli vsaj eno, bi bil izid zanesljivo drugačen." Trener Brane Oblak: "Na kranjskem stadionu je zelo tež- Robi Marušič: "Ob tolik" priložnostih nismo imeli sreče. Sam sem imel vsaj dve stood; stotni. Poznala se je trema, saj je bila to moja prva tekma v slovenski ligi. Če bi vsaj enkrat zadeli, bi iztržili najmanj neodločen izid." • J. KoSnjek, ftf to P. Kozjek PLAVANJE J Uspešen nastop slovenskih maratoncev na ohridu Kranjska plavalca Mojca Jamnik in Miha Resman sta 6. in 9. gusta zelo uspešno nastopila na dveh maratonih na Ohridskem J zeru. Po 26 letih je Makedoncem zopet uspelo organizirati me narodni maraton, ki naj bi v prihodnje postal tradicionalen 1 uvrščen v svetovni pokal v maratonskem plavanju. Celotna Pr,r ditev, ki je potekala ves teden, je bila sestavljena iz treh mara nov: na 2,5 km v nedeljo, 2. avgusta, na 7 km v četrtek, 6. avgus in na 28 km v nedeljo, 9. avgusta. Vrhunec dogajanja je bil mafj, ton, ki je bil najprej načrtovan v dolžini 32 km, s startom v P°jjj gradcu v Albaniji in ciljem v ohridskem pristanišču, vendar je . dan pred tekmovanjem zaradi nesoglasja albanskih oblasti skrj. šan na 28 km, s startom pri Svetem Naumu, na makedonski on jezera. -f, Organizatorjem je z. nagradnim skladom 8500 USD, ki -s()vjtj razdelili med prvih i0 na glavnem maratonu, uspelo zagoto udeležbo plavalcev iz osmih držav. Iz. Slovenije sta na marato 7 km in 28 km nastopila tudi Člana kranjskega Triglava Jamnik in Miha Resman. Na krajšem maratonu 7 km, ki je b'1 | nekatere samo trening za nedeljskega, je nastopilo 41 plavale ' med njimi 11 deklet in 39 jih je pred več kot 5000 gledalci doS glo cilj. Zmagal je Čehoslovak Pavel Randisek, s časom I • jS* pred makedonskim olimpijcem Kirom lilipovskim 1:17,30. TO, boljša ženska je bila Makedonka Teodora Raptis na 6. mesU'y 9O, som 1:19,08. Kranjčan Miha Resman je bil 7., s časom 1«»^ Mojca Jamnik pa 10. s časom 1:22,33 in druga med ženskam j.^ Na maratonu 28 km je nastopilo 24 plavalcev. Šestnajs ) je pred 1 5000 gledalci priplavalo v cilj v ohridsko pristanišč*"■ , 14 je bilo uvrščenih zaradi časovne omejitve 2 ur za zmag0^, cem. Vso tekmo je vodil in na koncu tudi zmagal Čehoslovak j vel Randisek, s časom 5:53,33. Resman, ki je na 10 km pl8V*L3 drugem mestu, je bil na koncu 5., Mojca Jamnik pa 7. in -■ ženskami. .^e- Organizacijski komite, v katerem sedijo vsi nekdanji ..nj|i donski maratonci, je ob ugodnem vremenu in podpori ste j. iponzorjev uspel odlično izpeljati tekmovanje. Velik r)"8^ ujjjtf spektaklu so dali tudi številni gledalci, ki so spodbujali te ,j mag valce od starta do cilja in tako na mirni jezerski gladini po ustvariti res nepozabno doživetje. Posebna zahvala slovenskih plavalcev pa gre letalskemu vozniku Adria Ainvavs, ki je s svojim sponzorstvom 0,n0^.j(i-ekipi udobno in hitro potovanje v trenutno za Slovenijo stopno Makedonijo. . ■rfO' Rezultati (28 km): I. Pavel Randisek (ČSK) 5:53,33, 2- ' 4, dora Raptis (Mak) 5:55,33, 3. Kire Filipovtki (Mak) 6:03,J*i Ivan GavaZOV (Mak) 6:06,57, 5. Miha Resman (Slo) <>{)\q l Vasil Velkov (Mak) 6:14,55, 7. Mojca Jamnik (Slo) 6:l8, Kalin Simeonov (Bol) 6:24,41, 9. Tomi Stelanovski li\ ii.i povečani obisk v letih okoli 1870 sta pov- 1 tu*rat dograjeni železnici (Gorenjska in Turska železnii.i) ^orenjska železnica in hoteli vtemčasu Cj ^ločM01^"^11 železnica je imela za razvoj modernega turizma b'ža n pomcn Potekala je od Ljubljane preko Jesenic do Tr-Posledi°8rad'U SO *° leta 1870 in s tem olaJšaIi dostop na Bled. '87a' krat ukrotiti ponikanje Belce * glino, ki pa jo kmalu odnes* Rešitev bi bila v oblaganju dnai > plastično folijo, ki bi jo prekt''1 z betonom in nato še s kau>f njem. Poglabljanje struge bi I"' lo nevarno, ker bi omajali zgrr jene podporne zidove, še tolik," prej pa bi bili nad vodo kana'1' zacijski odtoki.« Morda se bo kdo vpraij zakaj nihče ne ukrepa proti P^ sameznikom, ki onesnažuje, vode. Veljavni predpisi namfj* nalagajo inšpekciji le kontro' preiskovanja odpadnih voda,1 industrijskih objektov in ra/"^ obrtnih delavnic. Inšpektorja je premalo, da bi preverjali. a. so vsi objekti zgrajeni po pre<* pisih. Glede smradu v vasi s\ bo moral vsak sam priznati, k? liko je kriv zanj, pa se odlo^ o spremembi razmer. In če) nekdaj vaški mlinar skrbel *? vodo, njemu pa so poma^. mašiti požiralnike z zeleno i no tudi drugi krajani, ^° morali prebivalci tudi sedaj P j. prijeti skupaj in primakniti ka tolar za ureditev striige. • jan Saje Sto- Trditev nekaterih stanovalcev Planine, o kateri bo odločalo sodišče TELE TV - tatovi TV programov? Vse kaže, da, če stanuješ na Planini, nimaš druge izbire: gledati moraš najmanj 24 TV programov in plačevati skoraj dvojno IV naročnino. Ce te to ne zanima, ostaneš brez vsega - taka je izkušnja stanovalcev v bloku v Ulici Veljka Vlahoviča, ki smo jih obiskali. Po vsem, kar smo slišali, je res že skrajni čas, da sodišče odloči o tem, koliko lahko z lastnino stanovalcev razpolaga krajevna skupnost, ki da je s podpisom pogodbe o upravljanju sistema satelitsko kabelske televizije pooblastila podjetje Tele TV, da kroji usodo tovrstnih inštalacij po svoji presoji in kaznuje tiste, ki njihove ponudbe za drag denar ne sprejemajo. Vlasta Bajt Da bi začeli na začetku,je potrebno spomniti, da so tudi stanovalci bloka v Ulici Veljka Vlahoviča na Planini, enako kot vsi v blokih že kupci stanovanj najmanj desetletje, z nakupom stanovanja plačali tudi napeljavo skupinske TV antene (antene, ojačevalca in kabla do antenskega priključka v stanovanju) podobno kot to velja za druge inštalacije v stanovanjih: elektrike, vode, ogrevanja, saj je TV priključek že dolgo del normalnega stanovanjskega standarda. S tem so si omogočili, da so lahko gledali 4 "zemeljske" TV programe, ki jih je z "normalno" TV anteno moč sprejemati v teh krajih. Leta 1988 je krajevna skupnost Pla nina - Huje začela z akcijo napeljave omrežja kablov, po katerem naj bi prebivalcem na tem območju omogočili sprejem tudi nekaterih (8) satelit- skih programov, za kar so morali zainteresirani plačati protivrednost 100 DEM. Na presenečenje mnogih so to dodatno ponudbo priključili kar na omrežje skupinskih antenskih sistemov, tako da je bil signal dostopen tudi tistim, ki omenjenega prispevka niso plačali. Se večja zadrega - o tem smo v Gorenjskem glasu že večkrat pisali - je nastala, ko je za napeljano omrežje potekel garancijski rok in se je bilo potrebno dogovoriti za plačevanje stroškov vzdrževanja. Odbor /a ka belsko televizijo v KS se je odločil, da sistem odda v upravljanje zasebnemu podjetju Tele TV. Novi upravljalec - uradno se razglaša kot podjetje za komunikacijski inženiring in TV marketing (!) - je imel na to svoj pogled in predvsem materialni interes inje dotadanji ki belski sistem razglasil za neustreznega ter začel graditi novega. Preobčutljive po zraku napeljane kable so zamenjali s kabli v zemlji, signali v teh kablih pa bi omogočali spremlja- nje večjega števila programov, med njimi tudi programov, ki jih je potrebno plačati ter interne kabelske televizije mesta Kranja. Vse našteto - kakor koli zveni privlačno in obetajoče -pa ima dve veliki napaki: nihče ni vprašal posameznih stanovalcev, ali si tega želijo in so to pripravljeni plačevati, niti tega, ali se lahko ta ponudba napeljuje prek skupinskih naprav. Priključitev na razvod nekdanjih skupinskih anten namreč pomeni, da so vključeni vsi stanovalci, ki naj bi poslej plačevali prispevek v protivrednosti 10 mark mesečno, tisti, ki že pred leti niso plačali izgradnje kabelskega omrežja, pa naj bi plačali tudi ta začetni strošek. Kar neverjetno je zvenela grožnja, da bodo tisti, ki tega ne bodo plačevali, lahko TV programe spremljali le preko sobnih anten. Omenjena grožnja se je uresničila. Kot sta nam povedala Vlasta Bajt in Bojan Ančik iz bloka v Ulici Veljaka Vlahoviča 5, so jim, ker niso bili pripravljeni plačevati že omenjenega prispevka kabelske najemnine, v nedeljo, 2. avgusta, tik pred najzanimivejšimi prenosi veslaških tekem iz olimpijske Barcel» j, bloku demontirali kabel*1" L ključek tako, da ni bilo sprejemati niti progra iino* Slovenije. Stanovalci, ki * }c kdaj plačali (z nakupom ^.„i vanja) tudi antenski s£' plačali prispevek k TV, ki jo je gradila KS ffi IV, ki jo je gradila * Q fei1' vzdrževanje tega sistema W^ pripravljeni plačevati). ?^jjMj ostali povsem brc/ TV slf ..rtijt' Me" rti' si ku.Pl Bojan Ančik s priporočilom, da naj s' V- ff sobne antene. Klic P0"^^ pomoč m zalegel, stanov»*|,j so trdno odločeni, da na ču /adevo razčisti jo. • 01 CAFFE BOUTIQUE Kranj, Maistrov trg 12, obvešča cenjene kupce, da na Gorenjskem sejmu v hali A in v trgovini prodajamo kave MINAS, BAR, TURSKA, LUKAS s sejemskim popustom. Priporočamo se za obisk in nakup! KMEČKI STROJ Škofja Loka, Sv. Barbara 23, vam na Gorenjskem sejmu nudi: najcenejšo ponudbo traktorjev UNIVERSAL, ZETOR, URSUS, SAME, DEUTZ, gorskih kosilnikov RASANT iz Avstrije, ter vse vrste kmetijske in 9ozdne mehanizacije. Obiščite nas na Gorenjskem sejmu! Delovni čas: od 8. do 17. ure. MALI OGLASI I «217-960 APARATI STROJI REČ za centralno Emocentral, prodam po nizki ceni. 632-422, ob Z_un__10571 ZMRZOVALNO SKRINJO, 300 li-trov, cena po dogovoru, prodam. gj*6-172_10584 H0BY 83, 4 operacije, prodam. » PJ1JS55, prodam_10773 ROTACIJSKI OBRAČALNIK, Pajek 220, prodam. Odar, Letence 6. 9 ^2^194_10806 KOMPRESOR, nov, italijaske pro-'vZvodnje, 400 literski in novo tračno BRUSILKO, dolžine 250 cm in sinne 15 cm, prodam. Falkič, Ce- ^naj-oko 15, Tržič._10807 CEDILNIK CALOREX, rabljen, P[°jam. 622-629_10848 2elo ugodno prodamo HLADILNE »KRINJE LTH: 530 literska • cena •*« 565 SIT + 20 % prometni davek ter 380 literska - cena 31 068 SIT + 20 % prometni davek. Plačilo na « čeka. količina omejena ALTA PROPAGANDING, Radovljica » M-707_10887 HLADILNIK z zamrzovalno omaro, Prodam.fr 76-367_10894 KABINO za traktor IMT 533 ali 539, P^g^m. Zalog 62, Cerklje. 10896 vIDEOPLAYER Sanio, tip CP 380, Vodarn ■» 631-552 10903 *»lo ugodna cena • lignit kocke 6.000,00 SIT, kosi 6 500.00 Sil • riavi premog kosi m kocke 9 800.00 SIT cene veljajo za Kranj m okolico GARANTIRAMO KVALITETO1 Prevoz brezplačen za 31 m več ROČNOST PLAĆILA NA DVA CEKA IAMARČEK d.o.o., Kranj 264^215-047 ggjVlATERIAL S^REŠJE s strešniki, prodam ZSM Spodnje Duplje N.H « ^!j66_ 10796 KVADRE .betonske, širine 20 cm, * 58 203 10800 k 'HtSNO KRITINO, betonsko ( 16 sov na kvad m ), ugodno pro-^1»_69J_836_10812 crr.EKLEN0 V0LN0 Novoterm, 5 .% izolacijsko. 30 % ceneje, pro ^»^628_10815 Po°?rULARNE BLOKE, 3080 kosov dar« l°larjev kos, ugodno pro 6457* ^ale) Boštjan, Moste 40, n„ , Žirovnica fr 801 122 int 194 HP^ojdarv__10823 v°GaTniKE in ZRAČNE TUUA ^Prodam fr 422 711 10858 J^NČTOPEKO FOLC rabljeno, uP'rrv^401 305_10895 _RADBENl MATERIAL v vrednosti 320 non "viAitHIAL v vredr tal/oS SlT menjam za traktor VT'/B24 1 84 K 10904 D0v°i llćlno SMREKOVIH HLO č*iio t' l 2 kvaliteta, kupimo Pla gjp^gi» 061/662 543 10534 kun!^' 8im«ntalca. starega 10 dni, g-^*_79-796, popoldan 10818 25uhe hrastove DESKE, debeline 9i/e"u S, mm- kupim * 10885 KNj|GE 1 letnik, kupim fr 10802 KNJIGE, za osmi razred, prodam. 421-774 10833 KNJIGE za 1. in 2. letnik za Ie3sar sko smer, prodam in kupim knjige za 3 letnik g 218-930 10837 KNJIGE za 6. razred osnovne šole, prodam, 45-009 10849 LOKALI OKREPČEVALNICO, v okolici Radovljice, prodam fr 79-920 10805 POSLOVNI PROSTOR, za mirno obrt, dam v najem, fr 622-068 10817 V centru Kranja prodam LOKAL, 26 kvad. m «■ 328-478, Od 19 do 21 ure 10846 ODDAM PROSTOR, 65 kvad. m za mirno obrt. fr 632-622 10871 KOLESA MOŠKO KOLO, dirkalno, ugodno prodam, fr 403-170_10819 MOŠKO KOLO Rog. novo, na de set prestav, ugodno prodam, fr 215 288_10838 KOLO, moško, brez prestav, molo rabljeno prodam, fr 70-211 10845 OBVESTILA MANJŠE ZAKUUČNE DRUŽBE, lep abient, vabi dom na Slajki. fr 68-550, četrtek_10499 ARMAL PIPE, po nizki ceni. fr 801 166_10709 OBLAČILA POROČNO OBLEKO, žensko, mo dro, prodam fr 422 711 10859 OTR. OPREMA Otroški VOZIČEK in HODULJO CHICCO, prodam Galetova 7, Ko-krica._10799 OTROŠKO KOLO BMX, prodam » 218 930 10814 OSTALO COMODORE 64 z opremo, pro dam za 300 DEM. » 68 726 10816 DRVA, suha, bukova, prodam. » 64 323_10824 DRVA, prodam flr 79 876 10850 2 kub. m SUHIH smrekovih PLO HOV, 5 cm, prodam. 403 686 10865 DRVA, mešana, prodam. » 64 132 10886 POSESTI ^ovn^'T"" *8m,l° in fiziko za ur« ^,0, pocem • 43-249 od da|.ee da'ie ali 212 009 od 20 ure 10831 PRODAMO PARCELO, komunalno urejeno, veliko 4000 kvad m, blizu Tržiča, izjemna lokacija APRON NEPREMIČNINE KRANJ, Likozar jeva 1/a, 064/214 674, torek in četrtek popoldan, sreda in petek dopoldan 10829 PRIREDITVE , Gasilsko društvo Šenturska gora pri Cerkljah na Gorenjskem prireja veliko vrtno veselico s tekmova njem harmonikašev, 23 avgust s pričetkom ob 13 uri Prvo nagrado za mladince do 15 let je 200 DEM, prva nagrada za člane nad 15 let pa je 300 DEM. Podelili bomo tudi priložnostne nagrade Prijave sprejemamo v gostilni Pavlin ali eno uro pred začetkom Po tekmo vanju nas bo zabaval ansambelj Bratov Poljanšek Bogat srečolov, vljudno vabljeni! 10877 RAZNO PRODAM Prodam GAJBICE. » 70 366 10557 PLASTIČNO CISTERNO 1500 liter sko, večnamensko, prodam » 324 164_10801 DRVA, metrska, razžagana, z dostavo, žaganje tudi n domu 325 488_10835 PRODAM polovico mesa od teleta «• 422 585 10891 SUPER UGODNO!!! TV SATELITSKI SISTE Ml DO 25 OBROKOV Tel.: 48-570 SAMO PRI »SATEX«-u STORITVE Izdelovanje ŠTAMPIUK in ZLA-TOTISK v Kranju, Slovenski trg 7 (delavski dom), na zalogi štampilj-ke "IZJAVA ZA NAROČILNICE", » 217-424, sprejem naročil vsak delavnik od 8. do 14. ure. 10262 ŽIČNE MREŽE za ograditev vrtov, tenis igrišč, sejanje peska... izdelujem. Po dogovoru izvršim tudi montažo. Frilc, Zevnikova 5/a, Kranj. # 217-937_10488 POPRAVIM, pralne stroje ter obnovim hitro in počni, flp 74-809 CITROEN AVTOODPAD, rabljeni deli in gotovinski odkup nevoznih vozil CITROEN, g 691-946 10674 EMAJLIRANJE kopalnih in tuš ka-di, z uvoženim materialom, garan-cija 2 leti. # 66-052_10713 SNEMANJE porok in drugih dogodkov z videokamero. flf 312-211_10855 OBLIKOVANJE ženskih, moških pričesk, tudi na domu. "S" 45-232 POSTAVITEV kmečkih peči, štedil-nikov, kaminov, stenske in talne keramike. » 65-773 10860 ROLETE, ŽALUZIJE,LAMELNE ZA-VESE, pošljemo prospekt. Roletar-stvo BERČAN f 061/342-464 ali 061/342-703_10874 ODPRT nov FRIZERSKI SALON "Lili".« 421-790 Lahovče 10876 Pralne stroje popravljam in obnovim hitro in poceni, 74-809 _10898 STANOVANJA SOSTANOVALKI stanovnje, iščem. 342 za dvosobno flT 222-120 int. 10791 GARSONJERO v Kranju, najamem. 10794 SOBO oddam dvema študentoma. «8- 311 -388_10795 KUPIMO, PRODAMO in ZAMENJAMO več različnih stanovanj na Gorenjskem APRON - NEPREMI ČNINE KRANJ, Likozarjeva 1/a 064/214-674, torek in četrtek po-ooldan, sreda in petek dopoldan. SOBO oddam dvema študentoma Silva Lovrečič, Oprešnikova 84, Kranj. 10868 STANOVANJE enosobno v Pod-lubniku, oddam. » 622 418 ali 68 035 10875 VARSTVO RENAULT 5, letnik 1990, prodam. Zariška 13, Drulovka. 10899 NOVO avtomobilsko PRIKOLICO, prodamo. Sire, Zadnja vas 7, Begunje. 10893 RENAULT 5 CAMPUS, letnik 1990, 5V, rdeč, prodam, flp 328-469 _10900 ALFA SUD 1,5 TI, letnik 1982, zelo ohranjeno in registrirano, prodam. Triglavska 12, Drulovka. 10901 RENAULT 4, letnik 1990, prodam. ■g 632-271_10906 ZASTAVA 101, letnik 1985, dobro ohranjeno, prodam, f 802-582 ZAPOSLITVE MONTERJA centralnih kurjav, s petletno prakso, iz okolice Škofja Loke in Kranja, pogodbeno zapo-slim.