Ameriška Domovi ima /%• iv«'e n i e /«• ivi— m o iv« e NO. 15 AMCftlCAM IN SPtftfr eone^N im lamouao« d3 hočejo Rusi razširiti to -I6 vojaške načrte v vesolje, • a 2anj ni nobenega dvoma, da ojihov cilj. Združene drža-b°do vzpostavile prvo vesolj-^ 0 Postajo leta 1971. V njej bo-ti° zWeli in delali trije astronav-en omsec, nato se bodo vrnili ti ha ^ žemljo. Astronavti bodo po-°vno poleteli na to vesoljsko Jhstajo leta 1972 in ostali tam Po i rneseca- Stalne vesoljske £e,S aje bodo ZDA vzpostavile e loto ali dve kasneje. B----------°.---- razgovori v Parizu 8e bodo vlekli vsaj eno leto? ^Washington, d.c. — Eden Zl^^kolj izkušenih diplomatov taz ^ dojhL da se bodo ,oT°ri V ■^>arlzu vlokli vsaj hoiu hi mogoče raču-ni . na sporazum, ker ZDA ni-Pr«^ namena Južnega Vietnama Phstiti Severnemu. ^ Boliviji obsedno stanje bot,^ Bol. — Preteklo so-°bjaJ? °dhrili v Boliviji, kot je Barr- a Wada predsednika Rene Pril ^Wsa, zaroto proti režimu. 2aroir! iS0 menda večje število čaj, ’ ov- Vlada je nato okli- L sedno stanje- govornost za mir in red je vsa ■“ja. vojaštvo, prepovedana fania' Javna zborovanja in zbi- ^koyov , at'ho, milo so. Najvi^a 3 možnosti o temperatura bli- “Varnostne vrzeli” ni WASHINGTON, D. C. — Te-com volivne borbe preteklo jesen je predsednik R. M. Nixon nekajkrat! govoril o “varnostni vrzeli”, ki naj bi jo zakrivila demokratska vlada, ko je dovolila, da je Sovjetska zveza skoraj u-jela Združene države v atomski oborožitvi. Posebej so v onih dneh kazali na število medcelinskih raket, v caterem se je Sovjetska zveza Združenim narodom že čisto približala in jih bo predvidoma še pred koncem letošnjega leta ujela. Enako vneto so govorili o naglem porastu ruskih pomorskih sil in nevarnosti, da bodo Združene države zastale na tem področju in bo njihova premoč na oceanih postala dvomljiva. Pretekli teden je odhajajoči o-brambni tajnik C. Clifford pozval skupino znanstvenikov in vojaških strokovnjakov na tajen posvet v Pentagon, kjer so jim strokovnjaki pod obvezo čuvanja vojaških tajnosti ZDA obrazložili dejansko stanje. Po seji so strokovnjaki izjavili, da so s stanjem strategičnega orožja ZDA in njihove obrambe, pa tudi raziskave in razvoja novega orožja zadovoljni. -----o----- — Še vedno prepelje železnica okoli 70% vse pošte v ZDA. Blaira se še bori z Lagosom in z lakolo Uporna Biafra se še vedno uspešno upira zveznim četam Nigerije, njeno prebivalstvo še vedno trpi od pomanjkanja hrane. LONDON, Vel. Brit. — Na konferenci Britanske skupnosti pretekli teden so ponovno skušali posredovati med Biafro in Nigerijo, čeprav to vprašanje ni bilo na dnevnem redu konference. Nigerija je namreč na stališču, da je to njeno notranje vprašanje, da je to državljanska vojna, ki se tujih držav, tudi Britanske skupnosti narodov ne tiče. Udeleženci konference v Londonu so kljub vsemu posredovali v Lagosu, žal njihov napor ni rodil uspeha. Zastopnik Nigerije je pokazal, da so v Lagosu še vedno prepričani, da bodo upor v Biafri v doglednem času vojaško strli. V Biafri so se z dobavami o-rožja iz Francije in z vežbanjem novih vojaških enot boljše pripravili na obrambo in upajo celo, da bodo mogli zvezne nigerijske čete pregnati s svojih tal. Doslej v tem pogledu niso imeli veliko uspeha. Nepristranski o-pazovalci so prepričani, da se je vojaški položaj Biafre izboljšal toliko, da zvezne čete upora ne bodo mogle v doglednem času streti, kot upajo. Trezni ljudje na obeh straneh spoznavajo, da bo treba končanje vojne in spora iskati v pogajanjih. Vlada v Lagosu se za tako pot še ni od ločila. Pomanjkanje hrane v Biafri je postalo hujše, ker je začelo primanjkovati živil vseh vrst, ne le proteinskih kot v preteklih mesecih. Pri tem je moral Mednarodni Rdeči križ zaradi prepovedi vlade Ekvatorialne Gvineje ustaviti dovažanje živil v Biafro z otoka Fernando Po. V Biafri upajo, da se bo položaj v tem pogledu izboljšal, ko bo Skupna cerkvena pomoč iz ZDA vključila v dovažanje pomoči Biafri 4 letala Globemaster, ki jih ji je dala v ta namen na razpolago vlada ZDA. Presežek v plačilni bilanci samo začasen? WASHINGTON, D.C. — Po podatkih trgovinskega tajništva so imele Združene države v preteklem letu v zunanji plačilni bilanci prebitek 150 milijonov dolarjev. Vsota je sicer majhna, toda je prvič v 11 letih, da je naša dežela dobila več denarja iz tujine, kot pa ga je tja plačala. To je tem važnejše, ker je bila naša trgovinska bilanca lani skrajno slaba, saj je znašal njen prebitek le 500 milijonov, najmanj v vseh letih po drugi svetovni vojni. Vzrok presežku v plačilni bilanci tiči v izredno obsežnem prilivu tujega kapitala v ZDA tekom celega preteklega leta. Tujci so vložili v delnice in druge vrednostne papirje, pa tudi podjetja skupno preko 1.8 bilijona dolarjev. Samo iz Švice je prišlo v ZDA teitom prvih 10 mesecev lanskega leta 628 milijonov dolarjev vlog, 272 milijonov pa iz Holandije. Mali Ber-mudi so vložili v ameriško gospodarstvo lani 80 milijonov, dolarjev, Hong Kong pa 28 milijonov. Splošna sodba je bila, da sta izreden pritok povzročila nemir v Franciji v maju in juniju, ko je bil ugled franka nenadno zlomljen, in sovjetsko-satelitski vdor v Češkoslovaško v avgustu, ko je svobodna Evropa nenadno zopet začutila strtih pred sovjetsko poplavo. Dejansko je bil pritok tujih sredstev v ZDA najmočnejši v marcu in aprilu, torej pred obema tema dogodkoma. Le kako, ko Vas ne poznam Ona: Kako naj Vas poročim, ko Vas komaj poznam? On: Ali si morete misliti boljšo priložnost za spoznavanje kot zakon? Gomulka utrdil svoj položaj VARŠAVA, Polj. — Vladislav Gomulka je bil lansko pomlad v nevarnosti, da ga v vodstvu Partije in dežele spodrine notranji minister gen. M. Moczar, vodnik partizaniskih borcev v času druge svetovne vojne. Z rusko podporo je Gomulka dosegel na partijskem kongresu jeseni ponovno izvolitev. Od tedaj je postopno začel žagati gen. M. Moczarja in njegov položaj že tako oslabil, da mu je prenehal biti nevaren. Napovedujejo, da utegne izgubiti ne le vodstvo partizanskih bojevnikov, ampak tudi svoj položaj v Partiji in v vladi. V SOBOTO SE ZAČNEJO V PARIZU RESNI RAZGOVORI Po osmih mesecih pripravljanja in pogajanj o postopku ter drugih tehničnih vprašanjih je bilo včeraj objavljeno, da se bodo začeli v soboto v Parizu stvarni razgovori o končanju vojne v Vietnamu. PARIZ, Fr. — Henry Cabot Lodge je v ponedeljek priletel sem in prevzel vodstvo ameriške delegacije pri mirovnih pogajanjih. Časnikarjem je izjavil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči. da bodo razgovori tekli gladko in da bodo čim preje privedli do uspeha. Po razgovoru z zastopniki saigonske delegacije je bil včeraj dosežen sporazum, da naj bo prvi sestanek razširjene konference v soboto dopoldne v hotelu Majestic, kjer so se lani v maju začeli razgovori med Združenimi državami in Severnim Vietnamom. Dogovorjeno je bilo, da se bodo takoj lotili osnovnih vprašanj, namesto da bi izgubljali čas s propagandnimi govori predlagali prvi Rdeči so predlagali prvi sestanek konference že za včeraj, pa je ameriško-saigonska stran predlog odklonila, češ da ni mogoče izvesti vseh potrebnih priprav. Henry Cabot Lodge je sicer poletel v ponedeljek v Pariz, čeprav se je moral zato odreči prisotnosti vmestitvenega slavja novega predsednika R. M. Nixo-na, toda tam še ni glavnega zastopnika Južnega Vietnama N. C. Kyja. Ta bo priletel predvidoma v petek zjutraj. V Saigonu niso računali, da l odo razgovori o postopku končani že preteklo soboto. Prva s5i.a je določena za soboto ob 10.80 dopoldne v v (Ji k: dvorani hitela Majestic okoli okr.gle n ?e, na katere vaki strani bo v oddalje nosti 18 palcev stala podolgovata miza za tajnice in snemalne aparate. Rdeč: vstrajajo na stališču, da je “pariška konferenca” štiristran-ska, med tem ko ameriško-saigonska “stran” govori o “dvostranskih razgovorih v Parizu”. Glavna tri vprašanja razgovorov bodo brez dvoma: končanje sovražnosti v Južnem Vietnamu, umik tujih čet od tam in politična ureditev Južnega Vietnama. Nobeno teh vprašanj ni lahko rešljivo in bo nemara potrebna dolga razprava, prodno bo o katerem izmed njih dosežen sporazum. Trdijo, da kaže Hanoi več volje za nagel uspeh razgovorov in končanje vojne kot pa predstavniki Osvobodilne fronte Južnega Vietnama. Značilno je, da ni rdeča stran izrabila v propagando zakasnitve razgovorov, ki sta jo povzročil: sprememba Libija, dežela miru in blaginje, pa tudi vzor arabske države spraviti zdravstveno stanje na Na drugi strani gleda Id- višino. ris, da je v dobrih stikih z CLEVELAND, O. — Na Libijo smo že skoraj pozabili, bila nam je pa stalno v mislih v drugi svetovni vojni. Saj je do tja prodrl Hitlerjev general Rommel in je le malo manjkalo, da ni prišel do sueškega prekopa. Zadržali so ga Angleži in takrat se je vojna sreča nagnila na zavezniško stran. Boji v Libiji so bili hudi, njihove posledice so se poznale celih 10-15 let. Porušena so bila vsa mesta, vsa pota, redka industrija, poljedelstvo je bilo na tleh. Vsa sreča dežele je obstojala v tem, da je imela komaj 1,600,000 prebivalcev, navajenih na beraško življenje. Po vojni so Angleži, ki so spoznali strateško važnost dežele, tam organizirali svojo vojaško postojanko. Kmalu so jim sledili tudi naši generali. Libija je tako postala važno vojaško-politično oporišče v arabskem svetu. To je tudi koristilo libijski neodvisnosti. Kadarkoli je Egipt začel škiliti na Libijo, zmeraj sta se oglasila London in Washington in postavila v bran libijske samostojnosti. Med tem je dežela postala izedno bogata. Odkrili so tam ogromna ležišča nafte, ki so jih naravno dobili pod svojo kontrolo mednarodni karteli, toda libijska vlada ni pri tem ostala praznih rok. Davek na eksploatacijo naftnih vrelcev daje državni blagajni že od 1. 1958 vsako leto več dohodkov. L. 1967 je Libija izvozila 637 milijonov sodov nafte, lani jih je bilo 900 milijonov, kmalu bo dosegla bilijon sodov. Bo torej tekmovala s Savdsko Arabijo in Kuvajtom. Libijska državna blagajna naravnost plava v zlatih valutah. Državni proračun je znašal 1. 1960 komaj $336 milijonov, danes dosega že bilijon dolarjev. Libijska vlada je do sedaj porabila vsa sredstva za prosvetne, kulturne in prometne namene, sedaj hoče modernizirati kmetijstvo in V Libiji vlada 77-letni kralj Idris. Je že hotel iti v pokoj, pa je javnost zahtevala, da o-stane še na oblasti. Glavna kraljeva skrb ni samo gospodarski in socijalni napredek dežele, skrbi ga tudi libijska zunanja politika. Ve namreč, da bi sosedni Egipt strašno rad prišel do oblasti nad libijskimi prirodnimi zakladi in bi rad v ta namen “anektiral” celo Libijo. Idris se proti e-giptovskim nakanam brani na dva načina: ker je bogat, se je povezal z bogatim savd-skih kraljem in prav tako bogatim šejkom iz Kuvajta. Vsi trije skupaj dajejo posojila revnim arabskim državam, da morejo obstati. Vedo, da posojil ne bodo zlepa dobili vrnjenih, vedo pa tudi, da bodo a-rabski socijalisti pustili njihove dežele pri miru, dokler bodo od bogatih kronanih glav _ dobivali posojila. Londonom in Washingtonom, Smatra prijateljstvo z njima kot jamstvo za libijsko svobodo. Večina libijske javnosti o-dobrava kraljevo politiko, toda libijska mladina je začela hoditi svoja pota. Tej mladini se godi izredno dobro in ne ve, kaj je trdo življenje, ki ga še dobro pomni stari libijski rod. Mladi dobivajo razne politične in socijalne privide, ki bi deželo spravili le v nesrečo. Idris se zato skuša opreti na močan srednji rod, ki naj prevzame njegovo nasledstvo. Upa, da je v sedanjem ministrskem predsedniku Bakkou-shu našel primernega voditelja, ki naj Libijo reši nevarnosti, ki ji bodo gotovo grozi-16 v bodočnosti. Libija je bogata dežela, zato pa gledajo vsi Arabci z zavistjo nanjo. Od zavisti do političnih akcij je pa v arabskem svetu pot. navadno zelo kratka. vlade v Washingtonu in odsotnost vodnika saigunske delegacije. ——o-------- Rusi odkrili nov vojno-industrijski kombinat v bibinji MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je sedaj objavila, da je v Sibiriji, blizu meje Mongolije v bližini Čite rudnik ene najbolj redkih, pa za elektronsko, atomsko industrijo ter proizvodnjo naprav za raziskavanje vesolja zelo potrebno in važno rudnino — kovinsko snov tantal. Radi strateške važnosti izkorišča ta rudnik sovjetska državna uprava sama in je doslej obdržala v tajnosti vsa taka najdišča in u-spehe izkoriščanja. Sedaj je uradna agencija Tass objavila, da so zakladi tantalove rude v tem sibirskem področju zelo izdatni. Hrib, ki je v njem našel tantal geolog Vadim A. Orlov, je sedaj mesto velikega industrijskega kombinata pod sovjetsko vojaško upravo. V isti okolici so tudi zakladi drugih rudnin, nujnih za moderno industrijo. Doslej so znana ležišča tantala v državah Nigerija, Kanada in Brazilija. Združene države morajo to kovino uvažati, ker je domača proizvodnja malenkostna. Iz Clevelanda in okolice Asesment— Društva, ki pobirajo asesment v SND na St. Clair Avenue, ga bodo ta mesec pobirala v petek, 24., od 6. do 8. zvečer. Štiri desetletja in pol— V nedeljo, 26. januarja, bosta g. Frank in ga. Paulina Zefrin, 11927 Granger Rd., Garfield Hts., Ohio, obhajala 45-letnico svoje poroke. Slavljenca, njuni otroci m njih družine se bodo zbrali pri hčerki Štefaniji. Čestitamo in želimo še obilo zdravih in zadovoljnih let skupnega življenja! Zadušnica— Jutri, ob 7.50 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Petra Sokacha ob 25. obletnici njegove smrti. R. Steele se še ne bo vrnil na sodišče— Euclidski sodnik Robert L. Steele je dejal sinoči, da prestaja na zahtevo odvetniške zbornice Clevelanda in se ne bo vrnil na sodišče, dokler ne bo posebni odbor odvetniške zbornice v začetku prihodnjega mesca imel priložnosti razpravljati o njegovem slučaju. Gre v prvi vrsti za njegov odnos do Mrs. Barbare Schwartz, ki ni v soglasju s členom 4 kanona Zveze ameriških pravnikov o etiki. Ta člen pravi, da mora biti tudi privatno življenje sodnika neoporečno. — Preiskava o umoru sodnikove žene Marlene se mrd tem nadaljuje pod vodstvom okrajnega javnega tožilca Jonna T. Corri-gana. Včeraj so ponovno preis-skovali notranjost in zunanjost hiše na Miami Rd , v kateri je bil umor 9. januarja izvršen. Italijanski krščanski demokrati se dalje notranje trejo RIM, It. — Tu so krščanski demokrati končali svoj tridnevni zbor vodstva stranke. Med razpravami in v debati se je pokazalo več skupin, ki imajo vsaka svoje stališče glede mnogih vprašanj državne notranje in zunanje politike. Vodstvu je u-spelo, da je stranka na zunaj o-hranila edinost in bo v celoti do nadaljnega podpirala vlado, ki jo vodi njen dosedanji generalni tajnik Mariano Rumor. Ta je odstopil od tajništva in je bil izvoljen za tajnika član strankine sredine poslanec Fla-mino Piccoli, ki je bil itak doslej podtajnik. Pri tem glasovanju se je pokazala pa notranja šibkost: od 177 navzočih upravičencev jih je glasovalo samo 85. Drugi so se vzdržali ali oddali prazne glasovnice. Napad na urad ZDA v lurciji ANKARA, Tur. — Nekdo je vrgel bombo, ki je razbila pet o-ken ameriškega vojaškega urada v prestoilici Turčije. Človeških žrtev ni bilo. Atentat je verjetno izraz protiaiperiškega razpoloženja, ki so ga v zadnjem letu levičarji precej razširili v tem mestu. Zadnje vesti CORONADO, Cahf. — Kap, Lloyd Mi Bucher je včeraj pred komisijo admiralov izjavil, da se ni imel možnosti braniti pred rdečimi, ko so ti nenadno obkolili njegovo ladjo liieblo 23. januarja lani. Vsak odpor bi pomenil nesmiselno smrt mornarjev. WASHINGTON, DC. — K M. Nixon je imel včeraj prvo sejo z Narodnim varnostnim svetom, za danes pa je sklical sejo kabineta takoj potem, ko bo ta zaprisežen. Senat je odložil potrditev notranjega tajnika W. J. Hickcfa. NEW ORLEANS, La. — Včeraj se je začela razprava proti Clayju Shavvu, ki je obtožen, da je koval zaroto za umor predsednika J. F. Kennedyja. Začeli so izbirati porotnike. LOS ANGELES, Calif. — Sodna razprava proti Sirhanu B. Sir-hanu, ki je obtožen umora sen. Roberta F. Kennedyja lani v juniju se ukarja še vedno z izborom porote. PRAGA, CSR. — Predsednik vlade O. Černik je na zborovanju delavskih unij včeraj dejal, ua ima vlado zelo malo možnosti pospešiti liberalne reforme v “sedanjih posebnih političnih razmerah”. Med tem so se na Venceslavovem trgu sredi Prage stotisoči Čehov spominjali žrtve visokošolca Jana Palacha, katerega pogreli bo v soboto. Sovjetska agencija TASS je označila njegov lastni zažig sredi Prage pretekli četrtek za “protikomunistično izzivanje”. Ameriška Domovina 71-IVI' g W<=/%■ l%l— HO IW1 »:■ b!17 St. Ciau Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto _SUBSCRIPTION RATES: JJnited States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ^jsgjgp. 83 No. 15 Weds., Jan. 22, 1969 Nixon je nastopil Prihajal je nad 8 let. L. 1960 mu je prihod spodletel, prehitel ga je v zadnjem trenutku njegov tekmec pokojni J. F. Kennedy. V 1. 1964 so republikanci plavali v Goldwa-terjevih vodah, kjer ni bilo mesta za Nixona. Lani se mu je pa sreča nasmehnila. Zmagal je pri predsedniških volitvah, k zmagi so mu pa največ pripomogle razprtije med demokrati in pa neverjetni napori raznih zagrizencev bele in črne polti, da preprečijo demokratsko zmago. In tako je Nixon zmagal. Nič čudnega, pravijo njegovi kritiki in nasprotniki: če je Wallace lahko dobil skoro 10 milijonov glasov, čeprav ni imel za seboj nobene tradicijonalne stranke, zakaj “ne bi mogel dobiti Nixon trikrat toliko glasov? Tako je usoda prilepila na Nixonovo zmago tudi naglavni političen greh: zmagal je kot manjšinjski kandidat nad razbito večino. To ga bo gotovo nagnalo, da bo najprvo skušal najti več zaslombe v deželi in ne morda v Kongresu. Tako je delal tudi pokojni Kennedy, ki mu je bilo več za simpatije med volivci kot pa za vpliv in ugled v Kongresu. Seveda je veliko vprašanje, koga naj navduši njegova politična filozofija? V volivni kampanji je pridobila le pristaše njegove stranke, nevtralcev ni pritegnila. Nixon bo moral skušal to popraviti s svojo politiko. Tu se bo takoj spodtaknil ob Kongres. Tam vlada demokratska večina. Res se ne odlikuje z disciplino, toda brez nje pa tudi ni. To bo Nixon verjetno skusil že prve mesece svojega režima. Želimo mu, da pri tem ne bo preveč razočaran. Demokratje so namreč tako muhasta pasma, da še sami sebe ne razumejo. Kako naj jih razume republikanec? Druga težava njegovega režima bo obstojala v tem, da bo moral posvetiti dosti časa in sposobnosti urejevanju zadev, ki jih je dobil v roke kot politično dediščino. Morda ima nove ideje, toda jih ne bo utegnil uresničiti. Kako naj na primer začne novo smer v zunanji politiki, ko ga mori vietnamsko vojskovanje? Tu ne more napraviti nobenega drznega koraka, kajti od leve in desne prežijo nanj pogledi republikanskih golobov in kraguljev. Čim več bo kraguljev, tem težje mu bo najti pravo pot iz vietnamske zagate. Njegov glavni nasprotnik Ho Či Minh bo tudi napram njemu — kot je bil napram Johnsonu — veliko prožnejši, saj za Ho Či Minha ne obstoja nobeno javno mnenje, ki bi se ga moral bati ali ga vpoštevati. Kakšno novo taktiko bo Ho Či Minh uvajal napram Nixonu, se bo kmalu pokazalo. Nekaj znakov kaže, da jo že ima, toda njeni obrisi še niso jasni. Zato danes še ni mogoče slutiti, v katero smer in v kakem razponu bo nihalo vojskovanje v Vietnamu. Drugi problem, ki ga bo moril in ki se mu ne bo mogel ogniti, je draginja. Zmeraj močnejši je klic, da je treba dviganje cen zaustaviti. Klic prihaja iz domače in tuje javnosti. Zvezan je z opomini in grožnjami. Ako bo Nixon začel boj proti draginji, bo moral zahtevati žrtve od vseh slojev. Delavcem bo grozilo pomanjkanje dela, podjetjem pa pomanjkanje naročil in manjši dobički. O žrtvah noče zaenkrat nihče nič slišati. Saj unijam ne pride niti na misel, da ti ne zahtevale vedno večjih plač in mezd, da ne govorimo o obrobnih koristih. Gospodarski krogi že pripravljajo splošen napad na federacijo, da zniža davke. Znižanje davkov zahtevajo ravno takrat, ko konjunktura kar prekipeva, kar nazorno slika sedanja višina obrestne mere. Stara je resnica, da gospodarstvo nosi v veliki konjunkturi najlaže velika davčna bremena, pri nas pa naj bi to ne veljalo! Pod Kennedyjevim in Johnsonovim režimom to res ni veljalo, zato pa tudi imamo sedaj tako draginjo. Sicer pa roko na srce! Za boj proti draginji je treba imeti močno politično oporo. Tako je imel po drugi svetovni vojni edinole Johnson v 1. 1964-1966, pa tega ni izrabil. Nixon je še nima. Kako naj potem kroti apetite podjetij in unij? Zato se bojimo, da bo Nixon imel ravno tako malo t-reče v boju proti draginji, kot sta jo imela Kennedy in Johnson. Posledico bo čutil 1. 1972, ako bo hotel takrat kandidirati. Nixon si verjetno tudi ne dela nobenih upov, da bo v deželi vladal 4 let mir in red. Komaj je zmagal, že mu je levica vseh vrst in barv napovedala boj. Povod za boj ji bo dala — tako računa — Nixonova socijalna politika, ki naj bi po levičarskem načrtu obstojala v demontiranju Johnsonove socijalne zakonodaje. Kar je bo še ostalo, bo pa tako zmaličena, da je ne bo mogoče prepoznati. In dvignile se bodo vse levičarske struje kot en mož in začele nemire, izgrede, demonstracije, upore v znamenju obrambe pridobljenih socijalnih pravic iz demokratske dobe. Nixon je sicer v vodilni borbi govoril o potrebi po varstvu zakonitosti, reda in mira, toda njegovi nasprotniki mislijo, da bodo red, mir in zakonitost branili le policaji in vojaki, ne pa sporazumno reševanje socijalnih problemov. Vse to niso prividi, rojeni iz strahu pred bodočnostjo. Na organizacijo izgredov se že pripravljajo levičarski štu- dentje; tupatam imajo že “generalne vaje” na raznih univerzah. Pozive “na barikade” pišejo razni vodilni levičarski skrajneži. Tako bo Nixon postavljen preko noči pred vprašanje: ali naj vlada z močno roko, ali pa naj skuša pomiriti razburjene duhove s pogajanji, dokler ni dosežena skrajna meja? Vse to nam prihaja na misel, ko opazujemo začetek Ni-xonovega režima. Nixon je prevzel krmilo dežele, vprašanje je, kakšna bo, ko ga bo izročal 1. 1973. LA. * KJE JE KRIVDA — KDO JE KRIV, da početki raznih gospodarskih, kulturnih, političnih in drugih idej med nami tako hitro oblede in izgubijo zanimanje v javnosti? Odgovorov, nasvetov in pojasnil se da navesti cele vrste. Vsak sodi po svoje — največ sodb je pa takih, kakor že so te v korist in v prid njim, ki jih izražajo. Našim politikarjem razne zamisli glede vseh raznih funkcij v našem narodnem, gospodarskem, političnem, socialnem in v drugih raznih uredbah reda in življenja med nami — služijo najbolj v časih političnih kampanj in pa, da z njimi kažejo zanimanje za blagobit javnosti. To jih dela popularne in ugledne v javnosti. Zato zlasti ob volitvah hitijo s predlogi in nasveti za izboljšanja tega in onega med nami. Do tu vse v redu in prav. Križ pa je pri tem, da po volitvah na to mnogi izmed njih radi pozabijo. Najvažnejši zadevi vsakega naroda in dežele sta red in varnost. Ne samo, da se te v govorih in tisku poudarja, ampak da se te tudi skrbno in strogo čuva. Zato ima vsaka samostojna dežela svoje postave, predpise in zakone. Glede bolj previdnih in natančnejših predpisov in zakonov ^lede tega, da se zajezi in omeji pojave zločinstva, se zadnja leta vse od tragičnega dogodka v Te-xasu 1963 in za tem še vrste drugih mnogo govori (vsaj govorilo se je), da je treba postavnih pre-uredb, da se to doseže in zajamči. Kako? Samo besede in govorice o tem ne zadostujejo. Treba je tuli resne odločnosti in resnih odločnih pravil: Takole bo, tako mora biti, če ne bo govorila palica pravice! Vse od umora v Dallasu, posebno še po umoru dr. Kinga in za tem po umoru R. F. Kenne-dyja se govori o registraciji strelnega orožja. Nekatere države imajo o tem določene kazni. Večina pa prav malo, kršitev določil in prepovedi je dosti, a odločne zahteve, da se mora dolo--ila in predpise spoštovati, teh je malo. Tudi, da bi uveljavili glede orožja stroge prepovedi, o tem ni dosti čuti. Dan za dnem je v tisku in na radiu polno poročil in vesti o roparskih napadih in umorih itd. Zdaj tu zdaj tam je kdo ustreljen od roparjev, mladcev itd. Kje dobijo o-rožje? Pravijo, da strelno orožje je registrirano! Nekje si ga na-oavijo — nekdo jim ga prodaja — kako, če je prepovedano? In kako se postopa proti tem in ti-stimu “nekdo”, ki prodaja takim strelno orožje brez kontrole? Kako funkcijonira kontrola nad strelnim orožjem? Se to ne da dognati? Dalo bi se, samo malo resnega in odločnega nastopa bi bilo treba od onih, katerim je zaupano čuvanje in izvrševanje postav in zakonov. Odločnosti, odločnosti: treba! Ne pa cincanja in samo govorjenja o tem! Pravici več moči in bolj močne roke, pa bi bilo drugače v takih ozirih, kakor je. S cincanjem in neodločnostjo in s predolgim zavlačevanjem v ta- nagnjenim le potuho. Seveda so na take očitke odgovori. Pravijo, zakonodaje posameznih držav in tudi zvezni kongres še ni uveljavil takih točno strogih določenih postav in zakonov. Posamezne zvezne države tu in tam zahtevajo, da se taki slučaji prepuščajo njim. Zvezni uradi pa na drugi strani odgovarjajo, da to spada v področje posameznih držav. Politi-karji zgleda, da se nočejo drug drugemu zameriti in vozi se v takih ozirih, kakor se. Zločinski elementi pa to izkoriščajo, pravice posameznikov pri tem ne pridejo do pravilne zaščite; zločinstva pa imajo mnoga odprta vrata, da se izmuznejo zasledovanjem pravice. Izgovori, da se to ne da primerno omejiti, ne držijo. Vsako stvar se omeji, samo če se hoče in če je za to potrebne volje. Ampak tako kakor doslej — le s politiko prepleskanimi govori in izjavami se seveda takim slučajem in potrebam ne more dosti pomagati. Odločnost in trda palica pravice bi to bolje opravila, kakor pa brezkončno besedičenje politikarjev in drugih. bune. Takoj po maturi je šel k vojakom in je bil poslan za eno leto v Korejo in je dobil tam od korejske vlade zopet medaljo. Mati ima zbrane vse njegove dokumente o njem. Ko je prišel s Koreje, je nadaljeval vežbanje v padalstvu, kar je tudi druge učil. Poem je služil v posebnem vojaškem oddelku v Nemčiji, kjer se je tudi poročil. Nato je prišel v Ameriko, od koder je bil poslan v Jungle School, od tam pa je šel v Vietnam. Bil je vojak skozi in skozi in še tako mlad je dosegel velike stvari, kar vse kažejo premnoge medalje ali odlikovanja, ki jih ima mati vse spravljene v posebnih okvirjih: to je osem šblskih pred univerzo, tri kolajne ima z univerze, potem šest vojaških odlikovanj in sedem raznih drugih. Padel je zadet v vojski 8. januarja 1968. Pripeljali so mrtvega v Ameriko in ga pokopali ha voj aš k e m pokopališču blizu Winnetk, tako da lahko starši večkrat gredo na pokopališče, kjer ima zelo lepo urejen grob. Dragi Andrej, počivaj v svetem miru! P. Odilo OFM. Lemont, 111. — Cenjena gospa Debevec! Božično razpoloženje je minilo in vsakdanje življenje je zopet zavzelo navaden tir. Človek se nehote zamisli v preteklost in v duhu obiskuje prijatelje in znance, ki so se ga spomnili za praznike. Premišljuje pa tudi morje dobrot, prejetih iz božjih rok in tudi onih, ki prihajajo od dobrosrčnih in velikodušnih ljudi. Med te moramo šteti tudi Vas, blaga gospa Debevec, ki nam leto za letom pošiljate Ameriško Domovino in to brezplačno. Koliko poučnega in In do slednjega bo enkrat Pre.i zanimivega prinaša ta dnevnik! ali slej prišlo, ali pa bo v teh o-, k0 p0trcjji vsak, ki ga s po-zirih taka mešanica, da ji ne bi zornostjo čita. Daj Bog, da bi iz-vsak razumel — razen tistih, ka- hajal še mnogo let. teri znajo v takih mešanicah zase koristno ribariti. Kaj naj pričakujemo v teh o- Vam, spoštovana gospa Debevec, izrekam iskreno .zahvalo, proseč Novorojenega Kralja, naj zirih? Odgovori na to so težki. | kiag0si0Vi yag, g0Sp0Cja Kakor zdaj zgleda, bodo leta od- urec}nika in vse) kj so zaposleni slej tja do konca tega veka silno prj ^em delu, s čvrstim zdrav-polna raznih kriz in težav. Če jem, zadovoljstvom in onim imajo kaj veljave napovedi mno- miromj ki se je oznanjal na prvi ženja prebivastva, bodo naše ZDA, če ne pride kaj posebnega vmes, štele kakih 275, nekateri prerokujejo celo 300 milijonov prebivalstva. Po množenju in naraščanju mas bomo takrat ne- Sveti večer. S hvaležnimi pozdravi Šolske sestre * Cleveland, O. — Spoštovana u- kako 50:50 beli s črnimi. Po ve- Prava! Sicer nama naročnina še ni potekla, pa jo raje obnoviva malo preje, da Vam ne bo treba po dežel-'Poahjati obvestila. Priloženo Vam pošiljava na- lemestih se bo ta rasna razlika čutila še trikrat bolj kakor po malih predmestjih in skih krajih. Kako bo javnost ZDA takrat kaznico za enoletno naročnino. Z to sprejemala in preživljala —'Ameriško Domovino sva zelo zaje vprašanje! Jdovoljna in ji želiva veliko na- Upajmo in to je vse, kar mo- ročnikov, remo, da bodo civilizacija in po- Obenem voščiva vsem srečno trebe medsebojnega življenja novo leto in vse najlepše po-med rasami našle srečne stike, zdravljava! da se bo vse skušalo rešiti in voditi v duhu, ki bi bil vsem v korist. Če ne, bodo imeli tedaj živeči težke čase. Ti nam odgovarjajo misli in gledanja v prihod-njost. Vsem čitateljem Ameriške . . . Domovine srečno in zdravo novo mi u^a^a m ^a vsem teplo pripo-leto! R. Sprejmite Mary in John Majerle * New York, N.Y. — Spoštovani! Priloženo pošiljam denarno nakaznico za enoletno naročnino za Ameriško Domovino. List Vojakove smrti so se spominjali novoletna željami! moje voščila pozdrave in z naj lepšimi Cecilia Remc kih slučajih se daje k zločinom lajno od šole in od Chicago Tri- Chicago, 111. — 8. jan. sem bil North Chicago, 111. _ Cenjeno pri Tellis-ovih. Obhajali smo ob- uredništvo! Tu pošiljam ček za letnico smrti vojaka polkovnika enoletno naročnino za Ameriško Andreja Jesenik Tellisa. Bil je Domovino in obenem vse lepo samo vojak. Kako je v svojih pozdravljam in želim srečno no-mladih letih čutil svoj poklic, vo leto. Takoj ko je prišel v Ameriko, Frances Cankar je stopil k skavtom in se jih je * trdno držal, tako da je postal Cleveland, O. — Spoštovani! njihov predsedriik, ko je dobil Tukaj Vam pošiljam ček za celo-pri tajni volitvi to naj višje od- ietno naročnino. Ameriško Do-likovanje. Ko je bil na Loyola u- movino rada berem, zato tudi niverzi. je študiral na diplomat- obnavljam naročnino, skem oddelku in se je udeleže- Sprejmite vsi skupaj prav leva! vojaških kutzov. Maturiral pe pozdrave in šfečno novo leto je z odliko in je dobil zlato ko- vsem! Josephine Kor dan Jože Grdina: Ob TS-tetnici materine smrti CLEVELAND, O. — Dne 5. decembra lani je minilo 75 let, odkar sem zgubil najdražje bitje na zemlji — mater. Bil sem tako majhen, da si jih niti malo ne spominjam in tudi njihove slike nisem nikoli videl. Na večer pred sv. Miklavžem so izdihnili svojo res blago dušo. Pobrala jih je neke vrste vročinska bolezen, kakor je tedaj pobrala več ljudi. Zdrava in čvrsta so zboleli in bili bolni le nekaj dni. Ko so jih pred smrtjo vprašali: Micka, ali bi rada ozdravela? so mati odkimali in dejali: Jaz bi rada umrla. Tako čista je bila materina duša, da se niso smrti ne le prav nič bali, ampak so želeli umreti. Večkrat potem, ko so mi povedali, kaj .so mati rekli, sem si želel: Oh ko bi bil tudi jaz tako pripravljen na smrt, kot so bili moja mati. Moja mati so bili rojeni v vasi Podpeč, župnija Preserje. Tam v vznožju 482 metrov visokega griča, na katerem kraljuje Sv. Ana, je tekla zibelka moji materi. Bili so najstarejša hčerka posestnika Matevža Artača, p. d. Štruklja, in njegove žene Marije. Kot dekle so hoteli iti v samostan, pa jih mati niso pustili češ: Kdo bo pa delal. Tako so o-stali doma, vse dokler se niso poročili. Mati bi se lahko poročili v domači vasi, pa niso hoteli. Ko so jih vprašali: I, Micka, koga boš pa vzela, je Micka odgovorila: Rogljevega Janeza že ne, on kolne; bom vzela Slugovega Mi-tijeta, ki rad moli. Kako je prišlo do možitve? Oče Matevž iz Podpeči in Luka Grdina iz Prevalj a sta bila velika prijatelja; oba sta bila vojna veterana. Oče Matevž, oziroma moj ded, so služili Franca Jožefa, ko je kot 18-leten mladenič postal vladar Avstro-Ogrske. Pod slavnim avstrijskim vojskovodjem Radeckijem so se bojevali s Piemontezi, ko so se hoteli in se potem odtrgali od Avstrije ter se zedinili z Italijo. Med tem, ko so se ded Matevž Artač bojevali z Italijani, oziroma Piemontezi, so se oče Luka Grdina bojevali proti Madžarom, ki so bili monarhiji še bolj nevarni kot Italija. Madžari so se hoteli odtrgati od Avstrije, kateri so se uprli z orožjem. Avstrijski cesar Franc Jožef je bil v veliki stiski; grozil je razpad Avstro-Ogrske. V tej veliki stiski se je obrnil mladi vladar Avstrije na ruskega carja Nikolaja I. ter ga prosil pomoči. Vladar Rusije je prošnjo Franca Jožefa uslišal in poslal proti u-pornim Madžarom svojo armado, kateri je poveljeval general Paskievič. Rusi so uporne Madžare strli ter tako rešili Avstro-Ogrsko razpada, Francu Jožefu I. pa prestol in krono. Tedaj so Rusi videli, kako resničen je pregovor: Nehvaležnost je plačilo sveta. To se je pokazalo v vsej goloti 65 let pozneje, ko je isti cesar Franc Jožef I. 5. avgusta 1914 napovedal pravnuku svojega rešitelja, carju Nikolaju II., vojno. Upravičeno so nam Rusi potem, ko smo bili v vojnem ujetništvu, poribali pod nos: Avstrijo smo rešili, da ni propadla, v zahvalo za to rešitev nam je pa Avstrija napovedala vojno. Bridka resnica! Ampak Bog je pravičen in poplača dobro, hudo pa kaznuje. Bog se ne ozira na spletke diplomacije in Njegova pota niso človeška, ampak božja. Kaj se je zgodilo, vidimo vsi: Avstro-Ogrske ni več, dočim je Rusija danes velesila prvega reda, ki prekaša nekdanjo carsko Rusijo in vsem kratkomalo fige kaže. Bog je sodil drugače, kot pa sodijo ljudje. Rusiji so jamo kopali, sami so pa vanjo padli. Tako sva se srečala z Rusi: moj stari oče kot zaveznik Rusije, jaz kot sovražnik. Kot vojni ujetnik sem bil priča strašnega gorja ruske revolucije, katero Sta zakrivila Nemčija in Avstro-Ogrska. Pred nedavnim sem videl, kako ta Rusija zmagovito vstaja. To prijateljstvo iz vojnih časov je dovedlo, da so oče Luka Grdina pobarali Matevža Artača: Matevž, ti imaš dekleta, jaz pa imam fante. Ali bi ti dal vašo Micko našemu Matij etu? Oče Matevž so pa odgovorili: Luka, ako bo Micka zadovoljna, n sem jaz tudi. Ker sta bila za to Micka :n Slugov Matija, je prišlo do uvatbe. Micka je prišla k Slugovim za gospodinjo. Vse je tako '!epo kazalo in novoporočenca sta se veselila lepe bodočnosti, da ni prišla vmes Amerika. Takrat je vse vrelo v Ameriko. Tudi iz našega kraja so šli. Prvi iz naše vasi je bil najstarej-si očetov brat Janez. Oče Luka so ga dali učiti za klobučarja in ko je to z odliko dovršil in postal klobučarski mojster, so mu oče kupili v vasi hišo, v kateri je pričel svojo obrt in pa še gostilno. Oče Luka so bili jako preudaren, dober gospodar in so hoteli vsakemu poskrbeti kos kruha. Janez se je poročil z Bizjakovo Micko iz Podgore pri Vrhni-u in iz tega zakona so bili tam nojeni John J. Grdina, še danes siveči takozvani čarovnik, potem Mary, poročena z A. Haf-i.nerjem, Tončka, poročena Kališ n Matiček. Mary in Matiček sta le umrla, John pa še danes kaj ‘zacopra”. Tudi Tončka Kališ je te živa. Ančka, por. Jakšič, je nla rojena v Ameriki. Prav tako nstali Johnovi otroci. Kjlub temu, da je bil Janez zboren klobučar, pa jako dober gostilničar, ki je radi svoje vese-'e narave in darežljivosti imel Jošti gostov in pivcev, se je od-tečil, da gre tudi on v Amerik.-!. Res je šel in prišel v Clevelanu I. 1890. Ker je bil izurjen klobučar, je kmalu dobil delo v klobu-čarni in ker je znal tudi nemško, je kmalu postal delovodja v klo-bučarni. Prej menda ni bilo nobenega Slovenca v klobučarni 'co je pa on postal delovodja, pa nalodane so bili v klobučarni zaposleni povečini Slovenci. Vse 'e dobri stric John spravil v delo v klobučarni. Marsikateri mož mi je potem pripovedoval: Tvoj stric Žan (John) Grdina mi je ial delo v klobučarni. Zelo so mu bili hvaležni. Potem je pričel z gostilno. Vse je vrelo k dobremu Johnu Grdini, ki je bil eden izmed prvih pionirjev slovenske naselbine in župnije sv. Vida. In ta naš Janez je pisaril domov, kako je v Ameriki. Ko je prišel od vojakov brat Jakob Grdina, ki je 3 leta služil cesarja Franca Jožefa pri 7. lovskem bataljonu ali takozvanih jegrih, je dejal očetu; Jaz grem tudi za Janezom v Ameriko. Stric Jakob je bil po poklicu čevljar. Kakor Janeza za klobučarja, so dali oče Luka Jakoba učiti za čevljarja. Oče Luka so se popraskali za u-sesi: Ja, kaj mi bodo vsi ušli v Ameriko? Tako so se trudili, da jih ohranijo doma in jim dali vsakemu kos kruha, in sedaj v Ameriko. Po tedanjih vojaških postavah pa, kdor je prišel od vojakov, ni dobil dovoljenja, o-ziroma potnega lista, dokler ne odsluži vsaj ene vojaške vaje. Tako ga tudi naš Jakob ni dobil, a on je hotel v Ameriko. Oče Luka, ki so sami bili vojak 8 let, so pa vedeli, kaj je vojaška postava, vedeli so tudi, da je bil Jakob eden tistih, ki je, če je kdo dal za liter vina, dal za dva litra. Bil je vesele narave. To pa je očeta zaskrbelo in kaj lahko se zgodi, da pride Jakob ob denar, pa so rekli mojemu o-četu: Matija, pojdi ti z njim v Ameriko; tebi bom dal denar, pa ga spravi v Ameriko in ti si boš prislužil kak dolar, ki ti bo na kmetiji zdaj, ko si gospodar, prav prišel. Moj oče so v očetovo željo privolili in z Jakobom sta se odravila v Ameriko: Moj oče s potnim listom, Jakob pa brez njega. Moji materi to ni bilo prav nic všeč, četudi gre njih mož le za- (Dalje na 3. strani) GOSTAČ MATEVŽ Spisal F. S. Finžgar i^upan Primož je Tevža, ki ga ^el izmed vseh dninarjev . Jrajši in ker je bil za hčerko I Ilesel velikonočne jedi v cer-^v, povabil za opoldne na obed. v--J'e za povabilo lepo zah-f 1 in se izgovoril: “Ne pridem. a * so sami doma. Pri njih mo-ostati.” ^Lepoi” je pritrdil župan. » ena> ti pa daj Tevžu s seboj akaj za pirhe.” županja je nalo-: 7 v Pleten a Tevžu, ki jo je pletenico vsega obilo in jo Orl« ------’ ^ Iu -'c hvaležen "^l domov. L/^hansko dober sin je tale v,, ’ Sa je župan Primož poh-“.I1'yP>«o družine, I V ^ "a^ih,” je pritrdila žena. dol ^0nec*e\iek so se spočiti in |jQle v°lje vsi razgibali. Sose-fant S° 86 tlakovali, naj mlajši 30 imeli veselje s štruca-Pdo 113 Vas* kr°e cerkve. ubil1 ^ tr(^en Pirh, da je lovar^9 Petn>ii in pirk jta lsa> la je pirh priigral. Ce l,j Phha skončnila, to se pra-L a Se 3e ubil eden na petnji, Lia 1 na špičnji, sta pirha obdr-5oiSralIskala sta potem drugih heje Cev- Zato so se sklicevali': Hjj Pelnja, špičnja! Ves ljubi bilo na vasi in krog cer-Ktpja 1 klicev brez konca in | Qrj larji^8^ ^antje in tudi gospo- (o^j-se popoldr.e nabrali po *i od aVci^ai ni imela; tudi v Vido- H . .. da se po dobri in obil-ted °^žeiai0- Vsaka vas krč- fttje Je P033111620! d so si z vinom že na-k ^vp°guma, so zase odhajali Itotv. 'ein’ da stopijo k sorodni- in že Sejoe|a So trdno vedele, da pri- znanim hišam, kjer so ^Hlp^6 zrele hčeie, po pirlie. P^Jq ^ be vt, ie hil obdarovan, pač je Vs.ak enako. Za svojega fanta dr o,, ^ a dodala k pirhu še kaj tih he^a’ vsaj z rdečo žido povi- M"?t '“ink. tb(Ji rp 7antl v krčmi je sedel Ro °Vz- Kako rad bi bil stopil ^a V0Hakovih! fhcpvičan je bil, fltagg1 a misli nanj in bi mu LV°^e dala pirhov. Toda Ho k: . S'a^ D Sl Upa^ v on’ ^°' |aii j ruSi fantje so se že vra- bitrn !!■ Se Postavljali z dobi j e- filii v 'rhi. Tevža so celo podra- k,’as Pojdi k Vidi! Bolelo ga |6 Hil nk ^ vinom si rastri v lrcPenenje, a se na videz hišo. Menda se mu je noga sama od sebe uprla, da je vendarle krenil na pot skozi vas. Tiho in počasi je stopal. Le redko okno se je medlo še svetilo. “Vse že spi,” je pomislil. “Bržkone tudi Novakovi.” Ko je prišel do Vidinega doma, je opazil, da v hiši še bedijo. Luč je brlela. Po prstih se je približal oknu in strahoma pogledal skozi špranjo, ki je ni zagrinjala rdeča zavesa. Se nikdar v življenju ni storil kaj takega, da bi ponoči pasel zijala skozi okno v tujo hišo. Sram ga je spreletel in hitro se je po pr-, stih umaknil. Prepričal se je vendar, da sta pri mizi sedela le oče in mati, Vide ni bilo v hiši. Kam bi bila šla? Morda s stricem v krčmo? Saj je videl v krčmi skozi vrata, da je bilo v sosednji izbi nekaj mož z ženami in hčerami. A Vide ni bilo med njimi. Oprijela se ga je drugačna misel: Vida je že v svoji iz-oici! Zmoglo ga je, Previdno je tihotapil okrog hiše na vrt. Tja je bilo obrnjeno Vidino okno. Srce mu je burno razbijalo. V izbici je bila tema. Za trenutek je obstal: Popel se je do okna in rahlo potrkal. V hipu se je okno odprlo. Vida je šepetaj e rekla: ‘Tevž, dober večer’” ‘Bog daj! Kako veš, da s e m jaz?” “Če bi le zasopel v šipo, bi vedela, da si ti.” “Po pirhe sem prišel, če jih ni pobral že Jur?” “Nagajivec! Zakaj me dražiš? Ves večer sem te očakovala in te ni bilo.” ‘Vida, saj veš. Nisem si upal — gpstač, ki nima nič.” ‘Ne govori tako. Zame si vse, več ko velik bogatinec. Počakaj trenutek.” Vida se je odmaknila od okna in se hitro vrnila. Podala mu je skozi železne križe v oknu zavitek. “Na, samo zate pripravljene pirhe!” Tevž je segel po zavitku, pri- $SJ v ^Ojefa^ in prepeval s fanti. Vi ni^a ^ru2ba krog mize naj- X??- * »1 . lz krčme. Na koncu Di °sti 77 ^Vakrat. zavriskal iz ža~ Potem ie krenil umu. le N 7 ta" V V Pot VH! -u. 1 11111 ie kljuvalo srce: se r‘a svoj° vHoveri, . ^ Hjo vj ulejo zakon tem, ki ni- tV6 ti'SGSPva' Kakor da žuljave VtV nič! Nazadnje se je razsrdil in r.e odločil, da PoVa VP1 k Novakovim in Vi ga iVido rHov jPaj° radi in oče zaradi Hbit k'0 mislil, da je prišel ^ ^ ’ J mu ne more zameriti. na nore postave, ki O*1 niti nc bedijo več? °l?azil a rned mo2mi v krčmi .°’ da ^ ~~ Pa tudi tako kas lVatl P°zni uri ni kazni v”. \ lls°. čenrav bi še sve-\ . 2ato r^o ^ držal njeno roko in jo poljubil, fše? p, Sl.LlPal v hišo> on> g°- “No, Tevž, saj nisem grofinja!” i- fantje so se že vra- mu je nagajivo oponesla nekmečko vljudnost. Tevž se je prijel za križe in se povzpel do njene glave. Ustnice so se srečale in strnile v dolgem, vročem poljubu. Po kratkem molku ga je Vida zaprosila: “Tevž, pojdi! Naši še bedijo. Po vrtu odidi! Lahko noč!” Zaprla je okno. Tevž je odšel, čeprav bi bil do jutra rad visel na železnih okenskih križih. Na kraju vrta je preskočil plot in potem za vaškimi plotmi prišel domov Mati je ob brlivki brala iz Dušne paše. “Lej ga, kaj si že prišel?” ga je veselo pozdravila. “Kaj bi še dalje v krčmi? Fantje so že dokaj vinski. Nemara se še stepo, kakor so se že večkrat ob taki priložnosti.” “Modro si storil. Sedaj še nekoliko zagrizni. Saj vem, da nisi nič večerjal.'’ Mati mu je prinesla žegna in Še polič vina je pristavila. “Kaj si ga niste nič privoščili?” je Tevž pogledal polič, ko-' in | zavr£el misel na maj za dva prsta odpit. a§an n. ^ne Pinhe in nekam “Bolje mi bo dišalo, če bova skupaj.” v S«n j, --- pjiat; m ncKam Pr°ti d P nesrečen počasi stopal **>•««*. Sklenil je, da ta10 fcia!"051 Jo”'0" z ma' v Zlhla , 1 ln pokramlja; pri- t)11'0’ ki °St?. 0d z-£na ln popila Hnjji . ie kupil materi za k i P:ib°Wek. *t?al' d0’*!'- zav^‘ P° samotnih 11 zgrešil Novakovo OB 75-LETNICI MATERINE MRTI (Nadaljevanje s 2. strani) časno v Ameriko pa so dejali možu: Matija, le pojdi, saj me ne boš nič več videl. Ali so mati kaj slutili ali kar tjavendan rekli, ne vem. Zgodilo pa se je, da oče res niso nikdar več videli svoje drage Micke. Nekako bolj pozno spomladi 1. 1893 sta moj oče in njihov brat prišla v Cleveland k bratu Johnu Grdini ter se nastanila pri njem. Takrat se je snovala župnija sv. Vida. Kakor so mi pravili oče, če se prav spominjam, so bili oče na novi maši Rev. Vida Hribarja. Ob ustanovitvi župnije sv. Vida je bilo iz naše preserske župnije več Presercev. Naši trije iz Prevalja, Frank Suhadolnik iz Kamnika, poznejši odlični trgovec z obuvalom. Tam, kjer je danes Stanley Majer, Štefan Kovač iz Ponikev, vas Preserje, Bohova Johana iz Goričice, poročena z Mihaelom Setnikarjem iz Borovnice, in morda še kak drug Preserec. O župniji sv. Vida pove ustno izročilo, zapisano pa ni, da je na zborovanju, ko se je ustanovilo župnijo in je prišlo do imena župnije, komu naj bi bila posvečena cerkev, župnik Hribar dejal: Jaz predlagal imena ne bom, le svetoval bom: Ako bo patron župnije moškega spola, naj bo sv. Vid, če pa ženskega spola, potem pa sv. Katarina. Na te Hribarjeve besede vstane John Grdina, pa pravi: Sveti Vid, sveti Vid. In pri tem je ostalo. Da je stric John to predlagal, oziroma potrdil nasvet župnika Hribarja, je umevno, ker patron preserske župnije je sv. Vid. Tako naj bi po tem ustnem izročilu bil patron župnije sv. Vida v Clevelandu iz Preserja. Pripomnim pa, da je to ustno izročilo. Sicer je pa zgodovina župnije sv. Vida zelo pomanjkljiva, ker se ni vse zapisalo. Ko so oče delali v klobučarni in klobuke “filcali in peglali”, kakor so mi sami često pravili, dobijo od očeta Luka pismo: Dragi Matija, Tvoja draga Micka, katero si tako ljubil, je zaspala v Gospodu .. .” Takrat pa oče v jok. Niso marali več za A-meriko, ampak se takoj odpravili domov. Ker sva bila s sestro Ančko, zdaj živečo v Vancouver-ju, Kanada, sama, jim ni kazalo drugega, da so si poiskali za ženo Marjano Šuštaršič, p. d. Krivčevo iz Kamnika, ki je bila vrla žena, dobra gospodinja in skrbna mati. Pri nas med otroci iz prvega kakor drugega zakona ni bilo nobene izjeme in smo bili kot eden: Nobene razlike ni bilo. Bili so nam vsem kakor res prava mati. Ko sem bil 1. 1953 v domovini, so bili zelo veseli. Ko sem stopil v rojstno hišo, so me mati objeli in dejali: “Oh Jože, kaj si le prišel. Veš, vedno sem želela, da te še enkrat vidim. Tako sem te vesela. Bog te sprejmi. Pred odhodom v Ameriko so se mi zahvalili, ko sem jim pošiljal za obleči in obuti. Očetu in materi, obema enako, ko so oče umrli, pa materi. Potem so pa dejali: Nisem tvoja mati, pa si me spoštoval, kot da sem tvoja mati, in nikdar mi nisi rekel mačeha Bog ti bo dal srečo, tebi in tvoji družini. Pri vsaki sv. maši molim med povzdigovanjem za tvojo srečo. Pred odhodom v Ameriko mi podajo steklenico blagoslovljene vodo ter pristavijo: “Jože, pokropi šiljal, da bodo še jedli bel kruli. Tako sem se ločil od druge dobre matere. Kakor so se spominjali oni mene pri sv. maši, tako se jih spominjam tudi jaz. Za očeta in obe materi enako. Saj sta se obe trudili za mojo dušno in telesno srečo. Na mojo mater sem vedno mislil, od kar sem se pričel zavedati. Ni je bilo pobožnosti ali prilike, da bi se jih ne spomnil v molitvi ter prejemanju sv. zakramentov in popolnih odpustkov. Za mater vse! Silno žal mi je bilo, da jih nisem poznal in ne videl njih slike. Vsepovsod sem spraševal domače, ima li kdo materino fotografijo. Nobeden. Od vseh drugih ja, samo od matere ne. Kar nejevoljen sem bil, ko se niso toliko pobrigali za materino sliko. Nobena cena bi ne bila previsoka, da bi jb jaz ne plačal za materino sliko, in noben okvir predrag za njo. Silno sem želel, da bi jih poznal. Nekoč se mi je ta želja le izpolnila. Bilo je v noči pred Cvetnim petkom, ko je god Marije Sedem Žalosti in je na Žalostni gori pa-tronsko opravilo. To noč sem sanjal, da smo bili v moji rojstni hiši zbrani vsi domači. Med njimi je bila mlada okrog 25 let stara žena lepega belega obraza in rdečih lic, izpod kmečko nazaj zavezane rute so valovili zlato-rumeni kodrasti lasje. Nasproti mene za mizo je sedla ta ženska in me prijazno gledala. Jaz se niti malo nisem brigal za vse druge, samo to žensko sem gledal in ugibal, kdo neki je ta ženska. Kar se oglasijo stara mati in nagovorijo to žensko: Oh Micka! Tedaj je bilo, kakor da je u-darila strela z jasnega. Spoznal sem, da je ta ženska moja mati. Po meni je vse zadrgetalo in bilo mi je kakor, da mi hoče srce iz pr s od nepopisnega veselja, da vidim mater. Kar čez mizo bi skočil, pa jih objel, pa nisem mogel. Kakor vkopan sem sedel za mizo in gledal mater. Kaj naj jim rečem, kako pozdravim? Po meni je od veselja vre vrelo: Mati so. Kaj naj jih prosim? Vedoč, da so mrtvi, jih prosim: Mati! Zame Boga prosite. Tedaj se mati ljubko nasmejejo, pokimajo z glavo in pravijo: O ja Jože! Saj bom. Ta trenutek je bil zame tako njalo! Kaj pa takega, vprašajo stara mati. Mater sem videl v sanjah. Ni mogoče, pravijo. Ja, je, je, ter jim pripovedujem, kakšni so bili in kako so se obnašali, pravijo stara mati: Ja, ta prava. Prav taka je bila. Potem sem pravil sorodnikom matere ter živo orisal, kakšni so mati bili. Odgovor vseh je bil kakor prej stare matere: Ja, prava je bila. Ko sem pravil to sestri Ančki, je dejala: O, kako si sre-čen. Jaz pa molim in prosim, da bi se mi kaj sanjalo o materi, pa se mi nič. Ta materina podoba mi je o-stala v srcu kakor neizbrisen pečat. Po ušesih pa so odmevale materine besede, ko sem jih prosil: Mati, zame Boga prosite, pa so obljubili: O ja, Jože! Saj bom. Ta njihova podoba in besede so me potem spremljale v Ameriko, od tu v vojašnico sv. Petra v Ljubljani, na bojno polje v Galicijo, kjer smo se udarili z Rusi, ki so me v vroči bitki dne 20. decembra 1914 ujeli. Gotovo so tedaj posredovali pri Bogu mati, da sem ostal zdrav le jaz in še dva tovariša. Materina podoba in obljuba me je spremljala skozi dolga štiri leta vojnega ujetništva v Rusiji in potem na težki poti iz Rusije v novo Jugoslavijo in potem ko sem po vrnitvi iz Rusije zopet oblekel vojaško suknjo ter z orožjem v roki šel še osvobojevat slovensko Koroško, kjer smo pri Slovenjgradcu pod generalom Smiljaničem 28. maja 1919 dobro nasekali Avstrijce in šest dni potem vkorakali na Gosposvetsko polje ter zavzeli Celovec. Ta materina podoba mi je še vedno pred očmi, kakor takrat, ko sem jih videl, in še vedno slišim njih glas, ko so mi obljubili, da bodo zame Boga prosili. Sem u ver jen, da me spremljajo po vseh mojih potih; zlasti ko sem šel na obisk v Rusijo. Nič hudega se mi ni zgodilo in niti lasu mi niso skrivili,..... To sem napisal moji dragi materi za spomin 75. obletnice njihove smrti, ko so pred smrtjo izrazili željo: Jaz bi rada umrla ter izdihnila svojo čisto dušo. To naj velja tudi moji drugi materi, ki so tako skrbeli in molili zame in mi odlično nadomeščali mater. Sem prepričan, da se me obe Odločil se je ostati na Zemlji HOUSTON, Tex. — Polk. Frank Borman, 40 let stari poveljnik vesoljske ladje Apollo 8, ki je o Božiču krožila okoli Lune, se je odločil, da ostane na Zemlji, čeprav je imel dobre iz-glede, da bi bil izbran za prve izletnike, ki naj bi pristali sredi letošnjega leta na Luni. F. Borman je prevzel mesto namestnika direktorja za vežba-nje in pripravo moštev za vesoljske polete pri NASA. Ko so ga vprašali, zakaj se je odločil ostati na tleh, je dejal, da je čas, da se pobriga za svoje fante, katerih eden je star 15 let, drugi pa 17. lep in pol nepopisnega veselja, spominjati pred božjim presto-karšnega jaz v svojem življenju lom. Naj veljajo te vrstice moje- še nisem doživel in tako lepih sanj, kot so bile te, še jaz nisem nikdar sanjal. Potem, ko so mi mati obljubili, da bodo prosili zame, so počasi izginili. Tedaj sem se prebudil. Po meni je vse valovilo od velikega veselja, da sem videl mater. Tako resnične so bile te sanje, da se dolgo nisem mogel umiriti. Šele proti jutru sem se pomiril, zaspal pa tisto noč nisem več. Ko so zjutraj prišli v štalo, kjer sem spal, kot je bila tedaj navada smo fantje spali v hlevu pri živini, sem stari materi ves srečen zaklical: Joj mati, kaj se mi je nocoj sa- mu skrbnemu očetu, kakor tudi mojim stricom Johnu, Jakobu in posebej še stricu Antonu, ko so mi tako radi pomagali. Prav tako vsem mojim sorodnikom od materine in očetove strani. Vam pa, draga mati, za 75-let-nico smrti kličem to, kar je povedal sv. Pavel: Uživajte veselje, ki videlo ga ni oko in slišalo ka ni uho ter ga čutilo ni srce in ki presega vse želje. Na svidenje! Vaš Jože Moški dobijo delo Peka potrebujejo Nosanova pekarna na St. Clair Ave. išče izučenega peka a 1 i tudi vajenca za polni ali delni čas. Kličite od 5. do 6.30 zvečer: EN 1-1863. (17) blagajničarka Zalka Zupan, 1259 E. 61 St. Cleveland, O. 44103, načelnik Milan Rihtar, gospodar Lojze Petelin ml., vaditeljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Lojze Petelin ml., Marta Potočnik, Ana Žnidaršič, Dana Lobe. BALINGARSKI KLUB Predsednik Milan Jager, I. pod-preds. Stanley Grk, II. podpreds. Stanley Vesel, tajnik John Korošec, 15807 Grovewood Avenue, Cleveland 10, O., Phone:: IV 1 3794; blagajnik Joseph Ferra; zapisnikarica Mary Božic; nadzorniki: Tony Primc T. Umek in Viktor Bergoč. Balincarski referent: Andy Božic; natakar Louis čebul; Kuharice: Rose Čebul, Kristina Jager, Rose Ribar, Johanna Perko. Seje se vrše vsako četrto soboto v mesecu v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd. Balincarski večeri so: ponedeljek, torek sreda, in sobota zvečer, nedelja popoldne in zvečer. MALI OGLASI Hiša naprodaj Lastnik prodaja dvodružinsko hišo na E. 200 St. pri Lake Shore Blvd. Kličite po 5:30 pop. 481-6155. —(16 NAPRODAJ Dve hiši na enem lotu, 6-sobna enodružinska, 5-5 dvodružinska v bližnji okolici Sv. Vida. Kh čite po 5. uri: 361-1407. -(17) Stanovanje išče Mirno 4 ali 5-sobno stanovanje v bližnji okolici Sv. Vida išče zakonski par. Ponudbe na Ameriško Domovino, tel. 431-0628. (x) Lastnik prodaja 1-družinsko hišo s 4 spalnicami, na E. 174 St. dvojni lot, krasen vrt, 4 garaže. Odlično za družine z otroci. Kličite 486-0816. (18) ŠTAJERSKI KLUB Predsednik Miodrag Savernik, 676 Birch Dr., Cleveland, Ohio 44132, podpredsednik Jože Zelenik, tajnica ga. Julka Ferkulj, 1109 E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103, blagajnik Mirko Antloga, gospodar Matija Matija Kavaš, pomočnik gospodarja Stanko Kodrin. Odborniki: Karel Fajs, Slavko Zagmajster, Avgust Šepetave, Martin Valenčak, ga. Slavica Turjanski. Nadzorni odbor: predsednik John Vinkler, Karel Gumzej, Rudi Kristavčnik. Razsodišče: predsednik dr, Jože Felicijan, Paul Sirnik, John Kostanjšek. Kuharica ga. Lojzka Feguš. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA KRES Voditeljici skupine: ga. Eda Vovk in ga. Breda Lončar. Predsednik Ivan Zupančič, podpredsednik Tone Ovsenik, tajnica Cvetka Ovsenik, 7505 Cornelia Ave., Cleveland, Ohio 44103, telefon UT 1-3118, blagajnik Ivan Zakrajšek, odborniki: Marta Potočnik, Stane Mrva, Lojze Pugelj, Peter Jančar. Redna seja se vrši vsak prvi petek v mesecu. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44(03; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont., Canada: tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Perčič, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgodovinski referent prof, Janez Sever, Cleveland. Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! ker me tedaj, ko bom ležala na Dokaj dolgo sta posedela. Tevž 'mrtvaškem odru, ne boš mogel. je bil tako vesele volje, da se je celo mati ob sinu smejala kakor ne še zlepa. (Dalje prihodnjič) PODPIRAJTE SLOVENSKE iR/ :ovi 'fr Vzel sem steklenico, se zahvalil materi za tako dobro vzgojo in ker so mi tako odlično materinsko nadomestovali mojo prerano umrlo mater, ter jih pokropil, pa jim vrnem steklenico z zagotovilom, da jim bom še po- GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Blvd. 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEndcrson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers LASTNIK PRODAJA HIŠO v Coilinwoodu, z dodatnim lotom. 3 spalnice (ena z aircond.) izgotovljena soba na 3. nadstr zaprta veranda, velika kuhinja, pomivalnik posode, GE šted., jedilnica, nova kopalnica zgoraj, stranišče v kleti. Preproge in zavese, alum, okna in vrata, dva 115 čv. lota, nova 2% garaža. Cela hiša prebarvana in v odličnem stanju. Na 1525 E. 172 St. (južno od St. Clair Ave.) KE 1-0070. —(14,16,20,22,24,27 jan) Varstvo otrok Mlada vzgojiteljica iz Slovenije želi čuvati otroke na svojem domu. Obrnite se na: Mrs. B. Pisorn, 6406 Carl Avenue. — (22,24 jan) Farma v Genevi naprodaj Približno 200 akrov zemlje, 108 akrov concord grozdja s kon-traktom z Welch Co., se proda skupno ali delno. Malo napiačilo, ugodni obroki. Kličite: GENEVA 466-1781. (19) POCENI — PA DOBRO! Na E. 60 St. blizu Sv. Vida je naprodaj 2-družinska hiša, 5-5, plinski furnez, moderni kuhinji, preproge. Cena $7 000. Kličite Jack Lorenz, MAINLINE REALTY 431-8182 221-9381 1 (17) IMENIK RAZNIH DRUŠTEV (Nadaljevanje s 4. strani) land, O. 44103; Darko Medved, blagajnik, 86 Fern Ave., Toronto 3, Ontario, Canada; Ludvik Burgar, urednik Odmevov, 1702 Linden St. Ridgewood, N.Y. 11227; in Serges Delak, urednik — Odmevi, 1167 E. 18th Street, Brooklyn, N.Y. 11230. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik Jože Kokal, podpred. Marchello Lumpert, tajnica Marija Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleve., Ohio 44103, tel. 881-2641, blagajnik Franc Sever, odborniki: Jože Košir. Charles Lončar, Josie Kamin, Marinka Mrva in Mario Perčič, preglednika: Majda Stanonik, Pavle Košir, duhovni vodja č.g. Jože Falež. BARAGOVA ZVEZA (Sixth and Fisher Streets, Marquette, Michigan) Predsednik Msgr. F. M. Šchenn-ger, podpredsednik Rev. Jožef Kichak, eksek. ta j. in urednik Father Howard Brown, tajnik Rev. Tomaž Ruppe blag. Msgr. Nolan McKevitt. Letna članarina $1, podporni član, letno $5, dosmrtno članstvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vsi člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvi krije stroške za delo za priglašenje škofa Baraga blaženim in svetnikom. BELOKRANJSKI KLUB Predsed. Max Traven, podpred-sed. Mrs. Milena Dovič, taj. Matt Hutar, 21020 Westport Avenue, Euclid, Ohio 44123, tel. 481-3308, blag. Vinko Ivanc, Zapisnikar John De-jak, nadzor. M. Golobič, E. Mauser in Mrs. C. Traven, gospodar Milan Dovič, kuharica Mary Ivec. Seje: Vsaki drugi mesec, na tretjo nedeljo. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski 1 zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 544-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel. 481-3768. TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni vodja Rev. Arthur Zahutic, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Stephanie Novak Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Duhovni vodja Rev. Jože Falež, starosta Janez Varšek, tajnica in ZELENA DOLINA Predsednik Karl Fais; tajnik Lojze Ferlinc, 915 E. 73 St, tel. 431-8447; blagajnik Rudi Kristavčnik; gospodar Jože Zelenik; odborniki: John Vinkler, Matija Kavas, Rozi Fais, Kristina Ferline, Ivanka Kristavčnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler. ^°jakc in rojakinje prisrčno vabiva na ^VELIK LOVSKI BANKET ki bo v nedeljo, 26. januarja 1969, v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na 6409 Sl Clair Avenue. SRNJAK — JELEN — ZAJCI — FAZANI — ODLIČNO PRIPRAVLJENO! Za ples igra orkester Frank Mramor Prireditelja: MARTIN VAJDIČ in AVGUST G SELMA N I Jerzy Zulawski: NA SREBRNI OBLI ROMAN Neznosna, hlipeča vročina je udarila v naju: oba žleba sta bila zvrhana razbeljene lave, ki je s pošastnimi plazovi kamenja in ognja grmela v dolino. Izgubiti nisva smela niti trenutka. Če bi lava prestopila žleb in vdrla v prečne žlebiče, bi nama bila pot nazaj v dolino odrezana, ali, kar bi bilo še huje, utegnila bi zdrobiti in odnesti s sabo najin skalnat otočič, kakor narasel potok odnaša peščene otočiče, ki jih zajame na poti. Nisem več mislil na Petra, ki sem ga imel za izgubljenega, temveč sem si oprtal Marto, vso onemelo od groze, in se jel spuščati ob skalnem grebenu nad žlebom v dolino. Se danes me je groza, če pomislim na ta beg. Pečine, ki je obnje butalo peklensko valovje, so se mi tresle pod nogami kakor dno parnika, ki se žene proti vetrovom s polno paro. Neznanska vročina nama je grozila, da se živa spečeva. Marta je omedlela in mi nezavestna visela na rami, zaradi česar sem se sila težko gibal. In vendar sem mo- CHICAGO, ILL BUSINESS OPPORTUNITY CARD, GIFT & FLOWER SHOP. Reas. Must sell due to illness. Call 374-2707 10 to 5 p.m. SA 1-4876 after 5 p.m. (16) LAUNDRY — 7 trucks on street. Grosses over $300,000 per yr. NW side loc. Adjacent .10 flat corner bldg, included. Family busn. since 1929. 453-2175 after 7 p.m. (17) RESTAURANT 3232 So. Harlem Make offer. 447-9663 (17) LAUNDERETTE — DROP OFF SERVICE Long est. bus. Good NW location. Priced for quick sale due to illness. 725-9462 or 463-2465 after 6 p.m. (17) MALE HELP MACHINIST All around machinist to operate various machines, such as lathe, drill press, etc. Top wage to qualified man. Steady work. 45 hour week with paid holidays and hospitalization. Good working conditions. — Call MO 6-6832 ARTHUR HARRIS & CO. 210 N. Aberdeen, Chicago, III. (16) HOUSEHOLD HELP CLEANING & IRONING 2 days a week. 9 a.m. — 4 p.m. Ref. 545-1555 (15) BABYSITTER — Elderly lady with recent refer, to care for 3 children. 11 to 7 shift. 568-6058 — 10 a.m. to 7 p.m. (15) BABY SITTER — Live In. ' Own rm. & board. No hsewk. 1 child o.k. NW Suburb. 867-4254 (15) BABYSITTER — Full Time. Live In while mother attends school. i . JJ j] j 894-7209 (16) ral paziti, da mi ne spodrsne, zakaj en sam nepreviden korak —-pa bi bilo po naju. Kdo ve po kakem čudežu sem nazadnje malone zadušen od vročine, slep od pekočega dima in žarenja lave, gluh od neznanskega hrumenja in pobit od kamenja, ki se je usipalo po meni od zgoraj, prikolobaril v dolino, ki smo jo bili zapustili pred mnogimi urami. Vendar sva bila rešena. Ko je Marta odprla oči in se preverila, da nama ne preti več nobena nevarnost, je najprej jela vpraševati po Tomu. Pomiril sem jo, češ da je Tom lepo doma in da ga najdeva brez dvoma celega in zdravega, še preden bo poldne. Takrat je iztegnila roke proti meni in zašepetala kakor takrat ob tečaju, ko sem jo bil sredi povodnji našel: “Prijatelj, prijatelj moj...” V njenem glasu je bilo nekaj neznansko toplega in mehkega, da me je streslo po vsem telesu in da me je stisnil za grlo krč od srca. Sklonil sem obraz nadnjo, da me ne bi oči izdale, ona pa mi je pritisnila glavo k svojim nedrjem in mi šepetala: “Tebi sem dolžna svoje lastno življenje in še več: življenje Toma, ki smo mu še potrebni. Ti si dober ...” Prsi je imela razgaljene, zakaj medtem ko sem jo budil iz omedlevice, sem ji odpel bluzo pod vratom. S čelom sem se dotaknil teh prsi, hkrati pa sem začutil na glavi solze, ki so ji vrele iz oči. V meni je vse zaplalo. To žensko, to še vedno lepo, ljubljeno, zaželeno žensko sem imel tu poleg sebe. Samo roko bi bil moral iztegniti, objeti jo, poplaviti s poljubi, zadušiti v objemih. Kri mi je zameglila oči, v ušesih so mi brnele napete žile: čutil sem toploto in mehkobo njenega života, njegov vonj me je opajal, omamljal, da sem medlel... Zdaj sva — mi je preblisnilo možgane — zdaj sva edina človeka na tej obli, saj je Petra gotovo pokopalo pod skalami... Nazadnje, kaj pa mi mar Peter, kaj mi mar vse na svetu in onkraj sveta, če ona... Neizrečena blaženost, neznanska sreča se je kakor zložen val razlila po vsem mojem bitju. “Ne!” Šiloma sem se odtrgal in odskočil nazaj. Peter leži nemara v tem trenutku krvav, na pol mrtev med skalami in čaka rešitve, a jaz ... Marta me je pogledala in — razumela. “Prav imaš,” je rekla kakor v odgovor, čeravno nisem rekel besede, “prav imaš, pojdi in poišči Petra...” Nato je vstala in mi stisnila roko. “Hvala ti!” je dahnila vame. Petra sem res iztaknil blizu mesrta, kamor ga je odsukal veter. Ležal je stisnjen pod ostro pečino, ki ga je bila rešila, da ni zdrknil v ognjeno brezno. Bil je nezavesten, a še pn življenju. Odnesel sem ga domov, z Marto sva ga negovala, da je kmalu okreval. Dokaj časa je že prešlo od tistega dogodka; ob spominu na trenutek slabosti si prizadevam, da bi moja volja brzdala tisto v meni, kar z njo wed tvori človeško dušo. In Peter?... Poseda po starem na pragu pred kočo, vedno molčeč in teman — ne vem, nemara mu je žal, da ni bil poginil takrat na pobočjih O’Tamora. A z mano? Z mano je konec. Pripravljam si grob na Otoku grobov... VI Po šestih dneh. Gledam na zadnje vrstice, ki setn jih bil zapisal pred nekaj lunskimi dnevi, in pred očmi se mi temni — ne od solza, zakaj te so že davno usahnile, marveč od bolesti, tesnobe, obupa, ki mi razjedajo srce kakor razbeljen pesek meso. Pripravil sem gomilo na Otoku grobov, a ne zase. Cernu — čemu9! Večno, nespametno, a tako strahotno bolestno vprašanje brez odgovora. Ostal sem sam. Sam s štirimi otroki, ki so se tu rodili, pa niso meji otroci. Jaz sem na Luni zadnji od njih, ki so prišli z Zemlje. Onadva, Marta in Peter, sta šla za O’Tamo-rom, za Remogneroma, za Wood-bellom. In jaz? Jaz živim. Doletela me je usoda, ki sem se je najhuje bal ir. nadejal. In če pomislim, kako naglo se je vse to zgodilo! Šest lunskih dni, pol zemeljskega leta! Kdo bi bil takrat pričakoval kaj takega! In vendar je Sonce že v tretje prišlo izza morja, kar sem ju pokopal... .Sam sem, tako neznansko sam, da se v neskončnih nočeh premetavam, podnevi pa plašim šelesta in senc, ki mi jih pod noge mečejo divje rastline, zibajoče se v vetru. Res, sam sem. Saj ti otroci so mi — tuji. To so bitja z druge zvezde v doslovnem pomenu besede. Kaj bi dal, da imam Marto in Petra le za kratek hipec pri sebi! Ko je Marta zbolela, si nisem mogel misliti, da se bo tako strašno končalo. Že dolgo sem vedel, da je njeno telo izčrpalo vse tisto, kar je bila prestala, da ga je izpodjedla večno glodajoča žalost, toda to, to — tega niti sanjati nisem mogel! Zadnji dan Marta ni bila več zdrava. Bolj tiha in bolj vase pogreznjena kakor po navadi je preživela domala ves dan ob morju z otroki. Igrala se je s Tomom in celo dekletca je pri-najmanj žela k sebi, da so bile vse osuple od tolike nežnosti. Proti poldnevu, ko sem jih prišel klicat k morju, naj se vrnejo v hišo nad kotanjami, češ da bo kmalu vihar, se mi je nasmehnila in nekajkrat ponovila: “Res, čas je, da se vrnemo, čas je, da se vrnemo ...” (Dalje prihodnjič) Imenik raznih društev Slovenska moška zveza PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ Predsednik Frank Urankar; podpredsednik William Urankar; tajnik in blagajnik Frank Perko, 1092 East 174 Street, telefon 481-5658; zapisnikar Wm. J. Kennick. Nad. zorniki: Anton Grosel, Martin. Ko-mochar in Frank Dremel; zastopnik za Slov. dom na Holmes Ave.: Frank M. Perko. — Seje se vrše vsak drugi mesec četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave., marc, junij, september, december, kjer plačate svoj asesment 25. v mesecu od 6. do 8. ure. mesecu, če pa je na soboto ali nedeljo, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Strauss, podpredsednik Louis Fa’ste; tajnik in blag. Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., tel. EX 1-8228; zapis. Joseph Ponikvar; nadzorniki: Damjan Tomazin, Andrew Kaucnik in Louis Fink. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne v SND na St. Clair Ave., soba št. 1. Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja: Msgr. L. B. Baznik; nadborštnar: David J. Telban; podborštnar: Angelo J. lannareiii-bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C. Erste, Albert R. Giambetro; sprevo-ditelja: Alois Erste, Adelbert J. Albert; bolniški nadzornik: Alois Erste, 3813 Schiller Ave., (9), Tel.: ON 1-3777; vratarja; Joseph C. Saver , Frank J. Kolenc; zdravniki Dr. James Seliškar, Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prijate!, telephone: 845-4440. D r u - štvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako prvo nedeljo v mesecu od 9:30 do 11:00 dopoldne v šoli sv. Vida. ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS Spiritual Director Rev. Raymond Hobart, Chief Ranger John Petrie, Vice Chief Ranger Anthony R. Kushlan. Past Chief Ranger Louis V/. Somrak, Honorary Speaker B. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Arthur Zanutič, predsednik John Hočevar, ml. podpredsednik Charles Winter, ml. slov. podpredsednik John Škra-bec, zapisnikar Edward Arhar slov. zapisnikar Rudolf Kolarič, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Road, blagajnik Anton Oblak. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc; predsednik Jack Šimenc, 799 E. 159 St.; 1. podpredsednik Frank Žnidar, 2. podpredsednik Zdravko Novak, koresp. tajnik Frank Hudak, 16405 Trafalgar Ave., tel. 481-3104, zapisnikar Louis Koenig, blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Road, maršali Joseph Sajevic in Rocco La Penta, načelnik programov John Petrič, načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St., tel.: KE 1-8622; mladinski načel. Frank Žnidar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Miss Ivanka Majer, druga podpreds. Miss Carolyn Budan, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St., HE 1-1837, blagajničarka Miss J o An n Stwan; nadzorniki: Ivanka Majer, Jo Mary Hochdorfer, Miss Geraldine Urbančič, namestnik John. Perencevic. Garderoba: Mary Batis. Glasbeni arhiv: Mollie Frank Mojster odra John Perencevic. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer, V SND. soba št. 2. Louis Stavanja, Edward Leskovec, Lojze Mohar. Nadzorni odbor: J®je nadzorniki. Društvo ima svoje r edne seje vsak drugi četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio. Slovenski domovi FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV Predsednik Edwin Grosel, podpredsednik Harry Blatnik, blagajnik John Taucher, finančni tajnik Stanley Pockar, zapisnikar Joseph Fortuna, dopisovalni tajnik Mickey Dancull, 13390 Settlement Acres Dr., tel. 884-8217, nadzorni odbor: Albert Marn, Anton Zak, Joseph Trebeč. Seje so vsaki drugi mesec. SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. Predsed. Tony Zak, podpredsed. Joseph Birk, taj. Frank Bavec, blag. John Tavčar, zapis. Julia Pirc; Nadzorni odbor 5 članov, Frances Tavčar predsednica, Gospodarski odbor 5 članov, Eddy Kenik predsednik, Prosvetni odbor 6 članov, John Perencevich predsednik. Janko Rogelj, častni predsednik. Seje vsak drugi torek v tnesecu ob 8 uri zvečer, v sobi štev 1 staro poslopje. Nemanich, Branko Pfeifer, Vili nikar. Razsodišče: John Kovačij Edward Ljubi, John Oster. Duhova’ vodja: č. g. Rajko Hobart. Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJI^ CEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, podpv^ sednika John Gerl in J o s e p h i a® Škabar, tajnik John Zaman, 201 E. 228 St., Euclid, O., 44117, tel. I 1-4871, blag. Andrew Bozich, zap’5; Leonard Poljšak. Nadzorni odbor' Mary Kobal, John Troha in Molji Legat. Poročevalca: Frank česen 1 Frank Rupert. — Seje se vrše vsa prvi četrtek v mesecu ob 2. uri P0P' v Slovenskem Društvenem Doia” (AJC) Recher Ave. NA KLUB DRUŠTEV AJC RECHER AVE. Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Ray Bradač; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Frank Kozlevčar, Joe Klopovic, Frank Zigman. Seje za 1. 1968 prvi prvi ponedeljek v mesecu: 3. feb. 7. apr. 2 jun. 4. avg. 6. okt. 1. dec., v American. Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU , Predsednik Anton Perusek, Pofl‘ predsednik John Fabjančič, tajnicJ in blagajničarka Antonia Stoka« 6611 Chestnut Rd., Independence Ohio, 524-7724, zapisnikarica •lej1’ nie Pugely; nadzorni odbor: An« Rezin, Anton Gorenc, Louis Kast*’ lic. Za Federacijo: Anton Peruše>” Andy Rezin, Louis Kastelec, Ante (Gorenc, Antonia Stokar. Seje vsa mesec v drugem narodnem don1 četrto sredo v mesecu ob 2. uri P0^ The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M, Commander Pauline Debevec, Lt. Commander & Recording Secretary Pauline Stampfel, Record-Keeper & Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Caroline Koncilja. Representatives for the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Mary Kolegar. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave Dues will be collected by the Rec ord-Keeper on meeting nights ONLi from 6:30 to 7 p.m. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar predsednik Joseph Babnik, podpredsednik Louis Dular, tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St., blagajnik Louis Pike, zapisnikar Anton Zupan. — Nadzorniki: Anton Zupan, Carl Stwan, Louis Dular, Frank Majer, Chapl. Jos Drobnick, Sgt.-at-Arms John Šuštar, F.M. of G. Joseph Može, S.M. of G. Leo Kolegar. Reditelj Jacob Subel. — Društvene seje vsako četrto nedeljo ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje), soba št. 1, spodaj. Urad zgoraj in uradne ure so vsako soboto od 2:30 do 5. ure popoldne. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Turek. Arhivar Joseph Penko. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Recher Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. KLUB LJUBLJANA Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Štefanija Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876; blagajnik Frank Mihelčič; zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Molly Legat, Josie Škabar, Frances Julylia. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Ave. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Franc Kovačič, podpredsednica Slavka Žitnik, tajnica Mary Sekne, 1144 Norwood Rd., blagajnik Frank Lovšin. Odborniki: Rudi Lekšan, Mary Blatnik, Tone Adamič, Mira Kosem. Nadzornika: Franc Sever in Lojze Mohar. Pevovodja ing. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Avte., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. O® teh NE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornici. Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prv0 nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE ... ______ - „ . Duhovni vodja Rev. Victor Tomc J. Hribar, Speaker FrankKocin. Jr. preds. Veronica Gerich; podpreds. Recording Secretary Louis J. Jesek, Financial Secretary John M. Spilar, 715 E. 159 St. MU 1-2119, Treasurer William F. Pavšek, Youth Director Louis J. Jesek, Trustees Louis Somrak, Felix Korošec, John Osredkar, Jr., Conductors Bastian Trampuš, Frank Mlinar, Sentinel Anthony Mrhar, Sick Visitor Anthony R. Kushlan, and Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197. Meetings are held every third Wednesday in St. Mary’s assembly hall (downstairs of the new church). Ameriška bratska zveza NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Tanko, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Drive, Mentor, O. 44060, tel. 357-7437; blagajničarka in. zapisnikarica Rose Intihar. Nadzorniki: Jos. Braddock, Chas. Delsanter, Louis Sajovec. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. Skupno sv. obhajilo vsako ppo ne-del j o v mesecu pri 8. masi, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura, po blagoslovu Pa seia v cerkveni dvorani DR. SV. REŠNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. ^gr_ Joh? J. Oman, duh. vodja Rev. Francis Baraga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica m blagajničarka Mrs. Frances Zim merman. 3546 E. 80 St. tel. 641-11,55 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice: Mrs. Mary Grden, Mrs. Helen M ir tel in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako Prv° „nede-1,° v med seču pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan Pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Leo Wolf, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc, 2004 Nelowood Rd., East Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapis-nikaricaMary Rose Tomsik. Nadzorni odbor: Betty Rotar, Mary Dolšak, Clarence Rupar. Glasbeni odbor: Angie Žabjek, Pete Tomšič, Tony Primc. Arhivarki: Mary Pečjak, Dolores Kafer le. Veselični odbor: Stefi iTolar, Angie Žabjek, Jennie Primc, Mary Dolšak, Tony Kolenc. Pevevodji: Reginald Resnik, Vlad. Malečkar. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, 1. podpredsednik John Culkar, 2. podpredsednik Joe Hab lan, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanicb in Joe Pultz, zastopnica za Slovenski Dom na Denison Avenue Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji. Dramatska društva DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsednik August Dragar, pod predsednik Ivan Hauptman, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave. Tel. 531-6196, blagajničarka Urška Štepec, zapisnikar Anton Medved, I. Hauptman, Z. Zakrajšek, S. Ger-din in S. Gaser, .oderski mojster Slavko Štepec, arhivar S. Gaser, kuhinja P. Stanonik, bara L. Mohar in F. Kastigar, reditelja P. Trpin in F. Stanonik, knjižničar F. Jenko, nadzorniki V. Vrhovnik, P. Omahen in F. Urankar. Seje vsak 1. ponedeljek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob osmih zvečer. DRAMSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Uradniki za leto 1968-69 Vinko Zgonik, predsednik, Frank Kokal, podpredsednik, Mary Ulyan, tajnica, 736 Radford Dr., Richmond Heights, O. 44124, tel. 442-1346. Josie Mihalič, blagajničarka, John Evatz, zapisnikar, Frances Modic, KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Jože Okorn, P°s preds. Frank Majer, tajnica ^ Rose Erste, 3813 Schiller Ave., 661-3777. blagajnik Florian Moc* nikar, zapisnikarica Cecilia Sube’ Nadzorni, odbor: Andrew Kaven-1 Joseph Babnik, Mrs. Mary Koleg^' Veselični odbor: Frances OkorjJ Anna Zalar, Dorothy Sternisa, bara Babnik, Mike Vidmar, Andre Kaučnik. Nove člane in član1^ se sprejema vseh starosti kad* slepijo v pokoj. — Seje se vrš’) vsak tretji četrtek ob 2. uri popo ne v spodnji dvorani SND na Clair Avenue. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Predsednik Joseph Trebeč, pod. predsednik Edward Leskovec, tajnik Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, Jos G. Brod nik; gospodarski odsek: predsednik John Troha, John Evatz; Joseph F. Petrie Jr., direktorij John Adams, Albert Pestotnik, Louis Modic, Stephen J. Kasunich, Častni predsednik Frapk Žagar. Charles J. Starman, poslovodja, tel. 531-9309; Joseph Petrič, hišnik, tel. 481-1721. Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. Predsednik Edwin. Grosel, podpredsednik Cyril Štepec, blagajnik John Trček, zapisnikar Frank Hren, tajnik Al Marn, tel. 681-6650, gospodarski odbor: Henry Bokal, Richard Richard Spilar, Dan Pavšek, nadzorniki: Joe Hribar, Joe Kozar, Frances Somrak, pomočniki: Frank Sustarsich, Louis Zavodnik, John Jevnikar, Eugene March. Poslovodja Anton Bokal, tel. 681-9675. Mesečne seje vsak 4. torek v mesecu ob 7.30 zvečer. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik John Ažman, P°.l predsednik Marian Mashel, !ajn'{ in blag. Blaž Skok, 16306 Huntmc Avenue, KE 1-1443, zapisnikar1* Ursula Brainsel. Nadzorni odb Jack Marinko, Rose Paulin, Mar anne Mashel. Zastop. za fed. kj, bov: John Ažman. Louis Dular, . Skok, Marian Bashel. Seje so vS* drugi torek v mesecu ob 2. ur P® v SDD na Waterloo Road. > KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes A Častni predsednik Anton SkaP1, predsednik Joseph Ferra, L P°^ predsednik Joško Yerkic; II. P°0 predsed. Wm. J. Kennick, tajnik j blagajnik John Trček, 1140 E. K St., tel.: 486-6090; zapisnikar Malečkar; nadzorni odbor: J0 ' Poznik, John Habat, Štefka N°j|) cilja. — Seje in sprejemanje nov članov vsako drugo sredo v rr1®56^ ob 2. uri pop. v Slov. domu Holmes Avenue. SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Harry Blatnik, podpredsednik Frank Mihelich, tajnica in blagajničarka Agnes Stefanic, zapisnikarica Anne Žele nadzorniki: Frank Bitenc, John Cech in Mary Dolšak, gospodarski odbor: Andy Božič, John Korošec, Louis Furlan, Frank Mihelich. GOSPODINJSKI KLUB NA JUTRO VEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Rose Vatovec, tajnici Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar\ Taucher, nadzornice: Anna Krese, vic, Josephine Gerlica, Angela Ma-govec. — Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v SDD na Prince Ave. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Predsednik: Frank Grdina; podpredsednik: Joseph Nemanich; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Vinko Rožman, Anton Meglič, Ferdinand Sečnik, Tony škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142. SLOVENSKA PRISTAA A Predsednik Milan Dolinar; I. podpredsednik Mate Resman, H. podpredsednik Feliks Breznikar, III. podpredsednik Frank Urankar; tajnik Milko Pust, 18724 Neff Rd., Cleveland, O. 44119, tel. 486-7033; blagajničarka Berta Lobe. Odborniki: Frank Kastigar, Janez Skubic, Andrej Kozjek, Frank Lovšin, Elmer Kuhar, Louis Petelin, Matt Novak, FEDERACIJA KLUBOV SLO^J, UPOKOJENCEV NA PODROCJv VELIKEGA CLEVELANDA , Predsednik Krist Stokel, 1. P0j, predsednik Joseph Okorn.; 2. P?, pred. Anton Perušek; tajnik “.j; Kennick, 2675 Rockefeller, 943-3% zapisnikar John Trčelc, ' blaga% Andy Bozich; nadzorni odbor: % seph Babnik, Louis Dular, in h6 Polšak. — Seje so vsake tri Sklicuje jih predsednik po potreb AMERIšKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. x Preds. Louis Arko, podl>r% Aug. Maver, tajnica - blagajničaIfti Mary Šušteršič, 405 Van Barberton, Ohio 44203, tel. zapisnikar, Anton Okolish, nad2® j nice, Josephine Plainer, Frab j Žagar, Lucy Ujčič. — Seje vsak P^, četrtek v mesecu, ob 2. uri P°P dne, v Slovene Center! Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO ŠTVO LOŽKA DOLINA .j*! Predsednik Frank Baraga, Aril E. 71 St.; podpredsednik 3 <> Lekan, taj. Frank Bavec, 109' 66th St. Tel. HE 1-9183: blff« nik John J. Leskovec, 377 E- .j; St., Willowick, O.; nadzor^ John Lokar, Frank A. Turek ^ Anthony Petkovšek; zastopnik ^ klub SND Frank Bavec, za S^il' Holmes Ave. Albert Marolt ib ^|-bin Lipoid, za konferenco SNH bert Marolt. — Seje se vršijo v'5 m1 tretjo sredo v janparju, aprilu> ^ liju, oktobru in glavna seja ^ ‘ cembru v Slovenskem Narodb^ Domo, soba št. 4 staro poslej Društvo sprejema nove člane 16. do 45. leta s prosto pristop^ in zdravniško preiskavo. Drb^ plačuje $300 smrtnine in $7 na 1® j) bolniške podpore. Asesment j® mesečno. Za sprejem ali pregled f vih članov so vsi slovenski ji niki. Za nadaljnje informacij® obrnite na društvene zastopnjk^^ SLOVENSKI AKADEMIK* V AMERIKI — S. A. V.Avuii' Jože Odar, predsednik, 6605 na Ave. Cleveland, O. 44103; Dolenc, I. podpred., 362 Wei® iS; St. E., Toronto 5, Ont, (, Marija Zupan, II. podpred., i2SmiC' 61st St., Cleveland, O. 44103; Stele, tajnica, 929 E. 78th St., cie (Dalje na 3. strani)