BELOKRANJEC lr-----------^ V Izhaja 1. in 15. vsakega > mesca. — Naročnina za I celo leto znaša K 150. , (jlasilc belokranjskih kmetov. Gcslo: Na delo za staro pravdo. ' Vse požlljatve prosimo v na naslov „Belokranjec" k Gradac, Beia Krajina. J K______________yyj I. letnik. Ljubljana, dne 15. malega srpana 1908. Štev. 9. Uredništva vseh slovenskih in hrvaških listov prosimo, naj nam jih pošiljajo v zameno, ker jih bomo porabili za otvoritev javne čital- nice v Gradacu. V zameno dobivamo dosedaj: Belgrad: 1. Slovenskl Jug. Celje: 2. Narodni List. Celovec: 3. Korošec. Chicago: 4. Proletarec. Kamnik: 5. Naš List. 6. Slov. Gospodinja. Kranj: 7. Gorenjec. Ljubljana : 8. Dom. Ognjišče. 9. Slov. Meščan. 10. Slov. Branik. 11. Svoboda. 12. Zvonček. Maribor: 13. Gospodarske Novice. 14. Slov. Gospodar. Praga: 15. Svobodna Misel. Joliet 111.: 16. Amerik. Slovenec. Gorica: 17. Primorec. V čitalnici bodo izloženi vsi časopisi, kar jih dobimo v zameno. Uredništvo. Kmetje, poglejmo izza domačega plotu v širni svet! III. V znamenju samopomoči. „Vsak naprcdck na knietiji omogoči pomnožilsiv ljudi, dočim propadanje kmctijc goni državo in nnrod v smrt, kot dokazuje to zgo- dovina Itimljanov. Narodi, ki so satno trgovci, so po- dobni železnim velikanom, ki slojijo na lončenih nogah. Kiniit. strokovnjak ltuchenberg. V prejšnjih dveh člankih (glej 7. in 8. štev. „Bebkranjoa") srno videli naravnost obupno gospodarsko stanje državc in dežele, ter posledice tega gospodarskega stanja zlasti na kmetski stan in v tovarniškega delavca spremenjenega kmeta. IStevilke so nam jasno povedale, da tako naprej ne more več dolgo iti. Ker je zaradi zadolžitve države, dcžele in občin ne samo po Avstriji, temveč po celcm svetu povzročib, da je postal tudi gospodarski položaj poedincev že naravnost ncznosen, zato so začeli Ijndje premišljevati in posku- šati, kako bi se temu odpomoglo. Nastale so cele struje, ki predlagajo najrazličnejše pripomočke za odpravo splošne ubožnosti in iz nje izvirajočili nesreč, kot je na primer bolezen, jeza, sovraštvo. surovost ltd. Vse, kar se je o tern govorilo in pisalo, moramo razdeliti na dva dela. Ta delitev se opira na sledece opazovanje : v č 1 o - veski družbi upliva organizacija naposameznika, in posameznik na organizacijo (državo, deželo, o b- čino). Nekateri Jjudje torej premišljujejo in uce, kako bi se dab po državi vplivati na razmere posameznika. Drugi zopet uče, kako naj bi se spremenib posameznika, da bi se spremenila celota. Seveda je prvi način mnogo bolj počasen, treba je imeti najprod državo v rokali, predno se more kaj delaii Zato je pa za nas Slovence važen pred vsem drugi način; namreč kako naj so od spodaj doli ozdravi temelje višjim organizacijam, kako naj se pomisi s po- sameznikom nstvari boljSe gospodarske raz- mere, kot so dane^. Ljudstvu se je pnjaviJ velik jjoniucmk v obliki zadruge. Zadruga naj namreč i>omaga. da vsi posamezniki, ki imajo enakc jtotrebe in težnje, dosežejo skupen smoter, katerega Podlistek. Pri „Zlatem teletu". Speval resničnc misli neresnicne dogodbe .loško Dviinajstič. Pri mizi bogati gospodje sedijo nekje tam pri „Zlatem teletu", a kaj, da se danes nič prav ne gostijo, navskriž jim gotovo gre nekaj na svetu. Pred njimi leži „Belokranjec" glasilo, ki vinsko jim sapo zapira, pa zrejo preplašeno ga in nemilo, prav težko piščance gospoda obira. >Se toga gospoda nam bib je treba, gospod se najmlajsi oglasi, na listič ta pade prokletstvo naj z neba za nas se zdaj bližajo gladni le easi. Nekdaj smo gospodje mi bili na svetu, vse klanjab nam se je v strahu, ko mi smo sedeli pri „Zlatem teletu", se valjal je kmetič pred nami po prahu. Mi kmeta od nekdaj smo radi imeli, nam kmet je bil vedno poslušen, kar dal nam je, vse smo prav radi uzeli, nam vedno nakbnjen je bil in navdušen. Scdaj pa on misli drugače gospoda, pričel je skrbeti za sebe zdaj kmetič, pričel se je družit in to brez povoda, tako nam naznanja ta listič že v petič. On boče imcti sam svoje poslance, on pravi, naj kmet ga zastopa, razširjal bo ceste, prestavljal bo klancD in stavil si hiše bo kar na dva strop». Odslej se ne bode več kmet za nas brigal. on polnil si žepe sain bode, svoj pranor, on pravi, da kviško bo dvigal, privoščil ne bode še sode nam vode. Prodajal bo drevje in brojil stotake, hranilnične ima zavode; trpeti nakane ne moremo take, pošiljal v Ameriko kmet bo gospode. Zato jaz predlagam, ker jaz sem izkušen, ta listic mi sbžno zatrimo, naj dalje tlačani nam kmetič poslušen, brezskrbno mi dalje trebuške redimo. Iz grl jednoglasno se je potrdilo nekje tam pri „Zlatem teletu, da se „Beiokranjec" nniči glasilo, da spet bo gospodom prav dobro na svetu. Stran 40. \>. BELOKRANJEC Letnik I. AH ste že poslali naročnino 3^ l"5O za celo leto na naslov Belokpanjec, Qradac Bela Krajina? Pošljite takoj, če še niste. To malenkost lahko utrpi vsak. Pripornraih* naš list tudi svojim znancera. posameznik ne more doseči. Združevati so 8e začeli najpred tovarniški delavci in sicer v gospodarske in politične naraene. Prostor sili, da naznačimo sarao na kratko vzrok tega pojava. — Po tovarnah se je zbralo na tisoče ljudi na malern prostoru z precej enakitiii potrebami, zato so delavci kmalu začutili potrebo in korist skupnega dela. Kaj pa kmet? Ko so se širile železnice, stavile tovarne, brzojavi, telefoni, bežali delavci s kmetov v mesto, so se vse razmere na svetu temeljito spremenile. Denar je nasto- pil svoje gospodarstvo, kot prometno sredstvo, in z njira obrestovanje. Kraet je med tern gospodaril naprej po starem načinu. Oprostili so ga sicer tlake, toda niso mu dali novim razmeram potrebnega znanja, Kar je izštu- diral sinov, so ostali v mestu, nauiestu da bi bili prišli nazaj na kraete povedat očetu kako se vse razmere izprerainjajo, pokazat ocetu-kmetn, kaj naj začne. da ne propade. Ti sinovi so ostajali v raestu kot odvetniki, bankirji, pisatelji itd., po 1. 1848 po revo- luciji na politicnem in gospodarskem polju so preosnovali na stari gospodarski podlagi tlake osnovano mouarhistično državo na novi podlagi razvijajoče se industrije in denarja v parlamentarno državo. Na kraeta so pa pozabili. Tako je šlo zadnjih petdeset let. Toda kmet je začel nenadoma čutiti, da no more ne naprej ne nazaj; ni mu voč za- dostovala pridnost na polju, pridelek v kašči, začutil je naenkrat vedno večjo potrebo onega, ki ne raste na polju in v gozdu, gotovega denarja. Skratka, kmet je znal pridelati svoje pridelke, ni jih pa znal spraviti v denar, čeprav je naenkrat čutil vedno večjo potrebo po goto- vem denarju. Ker so pa železnice in veliki parobrodi začeli poceni prenašati vedno več poljedelskih pridelkov iz Amerike itd., je kmet začutil Še bolj, kako vsled tega izgublja ceno njegov pridelek, da bo mogel istega spraviti v denar le, če izboljša gospo- darstvo. Kjer kmet še ni znal zboljšati pridelovanja, in pridelkov dobro spra- viti v denar, tarn propada. Nobeden teh pogojev ni bil n. pr. izpolnjen pri nas v Beli Krajini. Sedaj bo jasno, zakaj vlada pri nas splošna revščina. Kmetovalo se je po starem načinu, še tisto ni imelo cene, ker ni bilo kam prodati, kot se danes ni. Medtem so železnice in ladje prinesle poceni in primeroma blizu železnino, obleko, sladkor itd., doma se ni izplačalo delati vsega, kot pred, denarja je šlo vedno več iz doma, domov pa nič. Zato se je začelo pred 15 leti izseljevanje v Ameriko, tje kjer je dobil kmet v tovarni kaj gotovine v roko, in za to gotovino boljši živež, lepše stanovanje in več zabave. S tem je gospodar doma še bolj propadal, ker je izgubil delavne sile. Da amerikanski denar sam po sebi ne po- maga, dokazuje, da so ljudje po ',i, 4 krat bili v Ameriki. Ker domače gospodarstvo nič ne nese, jo treba nazaj v Ameriko, ko se zasluženi denar porabi. Amerikanski denar 1)0 pri nas kaj pomogel äele takrat, ko bo organiziran, da bo zadruga mogla z njim zboljšati domače gospodarstvo, da bo isto začelo nositi samo po sebi. Isti pojav, kot v naši ožji domovini, je bil tudi drugod. Razloček je bil ta, da so oni kmetje, ki niso mogli v Ameriko, morali in so začeli misliti na pomoč. in iz tega se je razvilo zadrnžnistvo. Zadružništvo se je moralo lotiti dveh vprašanj: Kako izboljšati produkcijo? in kako svoje pridelke čini najboljše spraviti v denar? Kot smo gori rekli, se pri nas v Beli Krajini doslej ni se mislilo na taka vpra- šanja. Pri nas se kmetuje, kot se je kmeto- valo pretekla stoletja. zato tudi splošna revščina. Zadnji čas je, da se belokranjski kmet združi; če ostane nepripravljen do nove železnice, bodo vse razmere še hujše, moral se bo umakniti sposobnejšim tujcem, če ne bo imel niti znanja niti sredstev, boljše gospodariti. Da se prepričamo, da kmetovanje na zadružni podlagi več nese poglejmo tje, ker se je gori omenjeni pre- obrat vräil. Rekli smo, da je predvseni treba, da kmet gleda, da se mu dohodki zvišajo, kar pa je mogoče šele tedaj, če več pridela. Ko so iskali danski, trancoski in drugi kmetjc, kako rešiti ta vprašanja, so prišli na zelo zanimive odgovore. Pokazalo se je prvič, da mnogo bolj nese intenzivno, vrtnarsko obdelana zemlja. kot pa površno, kakor se obdeluje na veleposestvn. Dokazalo se je, da je danes poginu posvečeno vsako po- sestvo, ki se ne obdeluje od domačih rok, temveč z najemniki. Ker pa zopet mal kmet ne more preskrbeti sredstev za bolj inten- zivno gospodarstvo sam zase, je z železno potrebnostjo moral priti na edino odpomoč: zadrugo. Drobno gospodarstvo mu daje udob- nosti, intenzivnega dela, zadruga mu daje udobnosti, ki jib je imelo pred veleposestvo, glede večjih strojev in naprav (zadružne mlatilnice, mlini, kuhinje, perilnice, klavnice, skladišča žita itd. (T)ai.jo priii.) Zadružništvo. Belg-ijska kmečka zveza. Bel- gijska kmečka zveza je imela te dni v Lovanju svoj obeni zbor, ki sta se ga ude- ležila tudi belgijski ministrski predsednik in železniški minister. Stevilo članov se je pomnožilo v zadnjih štirih letih za 17.137 članov. Zveza prodaja kmečke potrebščine članom za znižane cene. Prodali so umetnih gnojil 60,285.185 kg za 7,017.122 frankov; prodajajo se tudi kmetijski stroji. Osrednja kreditna blagajna razpolaga s 6 '/a milijona franki. Oddelek za zavarovanje proti poža- rom je izdal 1279 novih polic, na premijah se je vplačalo 7757 frankov. Napreduje tudi zavarovanje živine in delavsko zavarovanje z ozirom na nezgode. Shod je vodil glavni tajnik, kanonik Lugtgaerens, ki ima največ zaslug na uspehih. Moč zadružnlštva. Kaj se da deseči potom skui>nega dola, če se more zadružništvo neovirano razvijati, to nam do- kazujejo velikanski us{>ehi angleških kon- sumnih druätev. Velika nakupovalna družba ondotnih gospodarskih organizacij je imela v preteklem upravnem letu 1907 nad 5<>0 milijonov mark blagovnega prometa, za 110 milijonov mark se je po zadrugah izdelalo različnega blaga in 15.000 delavcev je imelo pri tem svoj zaslužek. Mlekapska razstava, ki je bila na Vrhniki, se je dobro obnesla. Udeležilo se jo je 42 mlekarskih zadrug. Centrala za prodajo žlvine na Dunaju. V odborovi seji „Splošne zveze avstrijskih kmetijskih zadrug1', ki vodi imenovano centralo za prodajo živine, je poročal predsednik baron StOrck o njenem dozdajnem delovanju. Dunajske centrale ni mogoce izpopolniti, dokler se ne osnujejo v posamenznih krajih zadruge za prodajajanje živine. V važnejših niestili in na večjih tržiščih bo treba prodajo živine organizirati. Dve taki zadrugi sta se ustanovili do zdaj v Krakovu in Lvovu in stojita z dunajsko centralo v vedni dotiki. Ravnatelj češke osred- nje jednote A. Sedlak je prifioročal, da bi centrala prirejala predavanja o tern pred- nietu, in da bi taka predavanja priredila tudi po čeških krajih. Iz Bele Krajine. Iz Črnomlja. Dne 5. julija t. 1. na dan praznika slovenskih apostolov bratov sv. Cirila in Metoda imeli smo v bližnih l)o- blicah izredno slavnost. Gospodje abiturienti novomeške gimnazije ustanovili so ljudsko knji- žnico. Prišlo je 11 abiturientov in dva akade- mika (visokošolca). (rospodje so zbirali celo leto denar in knige, da omogočijo to knji- žnico, iz katere bi naj nabirali Dobličani v prostih urah koliko največ dobrih naukov in se iz njih krepili v ljubezni do svojega maternega jezika. (lospodje ustanovitelji so z bistrim očesom spoznali, v kaki nevarnosti, da so Dobličani posebno po Dobliški gori, da izgube svojo narodnost in se ponemčijo, bolje pokočevijo. ^Sulverajnska sola na Ma- vrlenu in njeni učitelji delajo s vso vnemo na to, da iztrgajo ljudem ljubezen do slo- venskega jezika in jim ucepijo ljubezen do nemščine in ker smo mi Slovenci posebno na jezikovnih mejah tako nenaravno veliki spoštovatelji vsega, kar je tuje, posreči se tern nepoklicanim osrečevalcem njih nakana skoraj povsod. V nedeljo popoldne šlo nas je večje število z godbo na čelu na mesto slavnosti. Tam smo našli že mnogo doma- činov tako, da smo zaseli ves vrt gospoda Stoniča, bilo nas je okoli 200. Celo slavnost vodil je abiturient g. Zdolšek, navdusen Slo- venec iz sosedne Štajerske. Najprvo je go- Letnik I. BELOKRANJEC Stran 37. voril v izbranih besedah abiturient g. Eppich o pornenu in koristi ljudskih knjižnic sploh, posebno pa te najnovejše. Nato izročil je g. predsednik knjižnico v last akad. društvu „Prosvete" ; visokošolec g. Kobe kot zastopnik „Prosvete:i zalivalil se je za izročitcv. Nato odnesli so domači fantje knjige in oraarico V stanovanje g. nadučitelja JiOkarja. Ko so so priroditelji in drugi mleleženci vrnili na vrt g. Stoniča, nastopil je g. Örnoraeljski Župnik in vsi srao pričakovali, da bo po- žrtvovalne gospode polivalil in jib k nadalj- ncrau delu spodbijal, toda smo se nekoliko zmotili. G. župnik je pokazal, da ni nikdar bil Slovenes, (iospod je kot Tržičan pač rioinško izgojen in nemsko čuti, podpira pač nomško šolsko družbo, slovenske podpirati mu srce no jiusti. Ko je g. župrrik od več strani dobil potrebna pojasnila, ki mu pa očividno niso vsa ugajala, odšel je v spremstvu nekaterih žensk, katore je neki že zjutraj podučil, kako naj na teni sliodu nastopajo. Kor je v knjižnjici n. pr. tudi Dom in Svot, ki ga urejujeta dr. bogoslovja Lampe in Useničnik, naj še g. župnik ta dva okrega, če misli, da brezversko pišeta. — Med osta- limi razvila so je živahna. zabava. Vrslil se je govoi1 za govorom, posebno so navduše- vali gg. fSetina.dr. Kuderin dr. Malerič navzoče doraačine, naj ostanejo Slovenes in naj pridno segajo i>o knjigab. ki jim bodo kratile dolge zimske večere in jib varovale lenobe, ki je poretek vseb slabih dejanj; vsak labko sain bere knjige in ako najde kaj slabega, naj jili odloži, brez skrbi pa naj bodo, da ne najdejo nič slabega v njoj. Pred odbodom zabvalil se je prirediteljem g. Grešl iz Doblie in jih pozival, naj kaj takega še veČkrat prirode. Dolenjska železniea jo, imelalani nad poldrugi milijon transportnih dobodkov, to je za 33 tisoč več kakor 1.1906. Dobička je bilo lani nad 571.01)0 kron, ki je pa šel večinoma za obresti. Izplačala se je divi- donda 4 kron na delnico. Iz Semlča. Sedaj v tej vcliki vro- čini je čisto naravno, da Ijndem v cerkvi prihaja slabo, in da so nekteri zato pri- siljeni ostati znnaj. Tako se jo pripetilo tudi v nedeljo dne 12. t. m. nekemu staremu inožu. ki je sedel med ma.šo na stopnjice pred župniščem in pobožno molil svoj rožni venec. Kar stopi kuharica na vrata, ne reče nič, gre nazaj in dotičnega moža — polije. 6e bi bil dotični niož kaj žalega storil, ali je bil komu na potn, naj bi se rnu bilo reklo, ne pa kar ineni nič tebi nič človeka politi kot psa. Kor nas gospod dekan v cerkvi lepo učite, naučite še svojo kuharico doma man ire in pazljivosti. Pa brez zamere. Grozna smrt naše rojakinje V Ameriki. V soboto 13. jnnija so jo v Chicagu pripetil slučaj, ki je raenda prvi te žalostne vrste ined ameriškimi Slovenci : krvavi kapitalistični moloh, ki noprestano kosi in žre, je zahteval ta dan za svojo zrtev — slovensko delavko. Ta žrtev je bila Marija Gril, soproga Math. Grila s 640 W. 18. Place. Delala jo pri McCormicku, ki ima znane obsežne tovarne za izdelovanje polje- delskih strojev na zapadni strani Cbicaga, in sicer v oddelku za pletenje vrvi. V tem oddelku so uposlene z malimi izjemarai same ženske. Po nesrečnem naključju je prišla Marija Gril oraenjeni dan preblizo strojnega jermena, kteri jo je zgrabil za lase in po- tegnil med kolesa. Resitve ni bilo več; stroj ji je zraečkal glavo in nesrečnica je bila v trenotku mrtva. Marija Gril, rojena Kure, je bila doma iz Svibnika pri Örnomlju na Belokranjskem. V Ohicagu je bivala dlje časa in pred nekaj meseci se je omožila zMathom Grilom, kterega sedaj ostavlja. Pogreb se jo vršil 15. junija. Obrtno-nadaljevalna šola v Metliki dobi po pooblastilu ministerstva za nk in bogočastje od deželne vlade 640 K državne podpore. Iz Metllke. V nedeljo dne 5. t. ra. je I. belokranjski „Sokol"' prirodil koncert, čegar čisti dobiček je nainenjen za sokolski prapor. Svirala je vojaška godba iz Karlovca. Suša. Po celein okraju, zlasti ]»a v Poljanah je vsled suše vsa trava požgana, tako da tudi otave ne bo. Če tu država, ki je že storila prve korake, res ne pomore bo kmct za dve leti uničen. Živine sedaj niti prodati ne more, spomladi ne bo v hlevu niti živine niti gnoja, a seve ne bo tudi donarja za nakup nove živine. Denarja ne bo, a orati in gnojiti bo treba. Sedaj je vrsta na državi, če zainore tudi kaj drugega, kot davke in vojake pobirati. Kmetje pozor na žepe! Čeprav od vsoli strani prihajajo obupne vesti o splošni suši po celi državi, zlasti na jugu, bodo vendar nekaj 100 tisočakov vrgli proč. Državni zbor je namreč vladi dovolil vojake in davke, pošilja ga doinov, toda oi ga razpustila, temveč odgodila do jeseni, to je, vseh 500 poslancev bo vsak dan na počitnicah dobivalo po 20 kron na dan, kor so bili pridni in vladi vse dovolili. Ene take počitnice so poslanci lotos že imeli, in je veljalo to davkoplačevalce okrog 1 in pol inilijona kron. Vsak pošten poslanec bo odklonil te dijete in jih dal razdeliti volilcem, ki trpe radi suše. Naš okraj zastopa v državnem zboru ftuklje. Prva češka splošna dclniška družba za zava- rovanjc na življenje v Pragi ima svojo glavno zastopstvo za vsc slovenske dcžele v Trstu. Ta družba zavarujc na Zivljcnjc po najnižjih ccnah in po najugodncjših pogojih. Ne v Ameriko! 6,305.000 delavcev brez dela. Število brezposelnih v zdr. državah Stevilo delavcev: /daj brez dola: Industrialni delavci 5,470.000 . 2,605.000 Navadni delavci . 3,000.000 . 1,000.000 Trgovski in trans- portni delavci . 5,000.000 . 1,000.000 Stavbinski delavci 1,350.000 . 500.000 Rudarji . . . 600.QQ0 200.000 Skupaj . . 15,420.000 . 6,305.000 Gorenje številke so povzete j>o „Chicago Daily Socialistu", kteri je 12. junija objavil natančne in popolnoma verjetne statistične podatko o stanju brezposelnih delavcev v Zedinjeuih državab. Te podatke je omenjeni list sestavil na podlagi skrbno nabranih poročil iz vseh krajev republike, ktera so došla v par zadnjih mesecih. Rezultat teh poročil je: 6,305.000 brezposelnih delavcev je danes v Zedinjenih dpžavah! Šest miJijonov tristopet tisoč delavcev je ob delo in zaslužek vsled industrialne krize 1907/08. Take so posledice kapita- lističnega gospodarstva! Tisoči izmed teh milijonov se še pre- življajo s prihranki, kteri so jim preostali iz prejšnjih „boljših" časov; drugi tisoči se borijo s pomanjkanjem in revščino, a mnogi tisoči i>a občutno stradajo in se preživljajo kot navadni berači. lndustrijsko delo je najbolj prizadcto. Statisti se sklicujejo, *da gornje število 2,605.000 brezposelnih industrialnih delavcev še ni popolno, kajti iz več krajev indnstrije se ni moglo dobiti natančnih poročil. Na- slednje številke kažejo koliko delavcev raznih strok v industriji je danes brez posla: Produkcija jestvin......150.000 Tekstili..........600.000 Gozdarsko in lesno delo .... 400.000 Železarstvo in jeklarstvo . . . 500.000 Usnjarstvo . .'......•• 100.000 Papirnice in tiskarstvo .... 80.000 Produkcija opojnih pijač .... 15.000 Kemikalno delo . . '.....80.000 Kamnoseški in stekleni produkti . 100.000 Kovinski izdelki.......100.000 Tobak.......... 50.000 Mostovi in železnice.....200.000 Ladjedelnice........ 30.000 Razno drugo........200.000 Skupaj . . . 2,605.000 Ogromno je število brezposelnih tudi mod navadnimi delavci ali dninarji. To vrsto delavcev tvorijo ponajveč inozemci, ki za- grabijo za vsako najnižje delo, kterega že dobijo. Teh je danes 1 milijon brez dela. V mnogoterih krajih ne morejo dninarji sedaj dobiti nikakršnega posla. Razne vesti. O letošnjih naborlh na Ce- Škem piše Armee-Zeitung, da se niso vrsli tako, kakor je bila doslej sploh že navada. Ceški naborniki so se vedli nenavadno mirno in resno, nikjer niso več tako popivali, razgrajali in tudi ne pretepali, kakor je bilo to dosedaj običajno. Nekateri češki naborniki so prišli k naboru celo z žalnimi odznaki. „Armee Ztg." zato napada ceske mladeničo, češ da je to njih postopanje protimilitaristiška demonstracija. Želimo, da bi tudi naši mladeniči o tem posnemali Cohe. Angleži in trgovski oglasi. >Pri tej priliki je treba omeniti tudi vprašanje, kako naj trgovoc oglaša (inserira1, da doscže ieljeni vspeb, a tu moremo opozoriü zlasti na angleŠktga trgovca. Na AngleSkem jn smisel za praktiino in ko- ristno oglaš.inje, kot je splosno znano, najbolj razvit, kar je brez dvoma tudi glavni vzrok, da je ovladala anglpska trgovina akoro coli svet. 1'raktični način kako Anglcži oglašajo, popisuje nek angleški list ta1?ole: »Angloški trgovec ponovi oglas vsaj 10krat ter smatra manjše Stcvilo objav za brez pornona. On rafuna takole: 1. oglasa čilatelj sploh ne vidi, 2. oglas vidi, toda ga ne čit*», 3. oglas vidi in fita, pri i oglasu se vstavi in j>ogleda po cenah, pri B. oglasu ti ie piäc oglaSevatrljcv naslov, pri G. oglaBu se o oglasovi ponudbi zc pogova-ja z rodovino ali pnjateljeni pri 7. oglasu bo ze odloči, da utvar kupi, pri 8. oglasu hiti k trgovcu, pri 9. oglasu že prijioveduje o «vojem nakupu, in pri 10. oglasu }>a že kupujejo tisti, k at «rim je o nakupu pripovedoval«. Tako piäejo »Lupccke Listy«, katcre izdaja znana Vydrova tovarna v J'ragi. Slovenuki trgovw, in obrtnik, posncmaj svojega boga- tega angleskega tovariia, pojdi in tudi ti tako etori: Naročl oglas v »Belokranjcu«. Stran 38. BELOKRANJEC Letnik I. MALI OGLASI za tristopno peHt-vrsto 15 v, za plačuloče naročnlke llsta 10 vin. Oglasi. Za vsebino oglasov uredništuo ne preuzema nihahe odgovornosti. MALI OGLASI za tristopno pctit-vrsto 15 v, za plačujoče narolnike llsta 10 vln. Prima bravnšvajgske klobase kila i K 40 v, in vse najfinejše dunajske vrste klobas in salam pošiljapopošt- nem povzetju Jože Mauerspepger Dunaj XVlII/1 Wahringerstr. 77. Fee se vam nihdap ne podere če jo kupite v moji zalogi. FRilN PILETIC, Bradac. Izdelovanje in zaloga peči vseh veli- kosti in slogov kmečke in visoke, secesijon ltd. Zanesljivo najboljše poljedBlshe stroje kakor mlatilnice, čistilnice, slamoreznice, sadne in grozdne mline in stiskalnice, vodnjake in vodovodne naprave, stavbene potrebščine kakor traverze, cement, strešno lepenko, eternit škrilj za strehe priporoča narodna tvrdka trgovina z železnino .Merkur* F. Majdič Celje, Štajersko. Kmetske hranilnice in posojilnice v Beli Krajini. Hranilne vloge sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo le svojim članom. Za posojila se plača pri teh poso- jilnicah kolek po lestvici 1. Zazneske «•«« —------------Kolek č e z do K K K h — I 150 | 10 150 300 20 300 600 — 40 600 900 - , 60 900 1200 — ! 80 1200 1500 1 — 1500 1800 1 20 1800 2100 1 40 2100 2400 1 60 2400 2700 1 80 2700 3000 2 — 3000 6000 4 -6000 9000 6 — 9000 12000 8 -12000 15000 10 — 15000 18000 12 — 18000 21 (XX) 14 — 21000 24000 16 — 24000 ! 27000 18 — Za zneske čez 27.000 K se mora pla- čati za vsakih nadaljnih 3000 K po 3 K več, ker je za znesek pod 3000 K plačati kot za celih 3000. Gradac Hranilne vloge obrestuje po 41/2 %• Posojila na poroštvo po 5 A/2 %• Člani morcjo biti Ic prebivalci občin Gradac, Griblje, Podzemelj in Vinji Vrh. Uradne ure vsako 1. in 3. nedeljo od 2.-4. ure popoldne. Stari Trg Hranilne vloge obrestuje po 4 y2olo- Posojila na poroštvo po 51/2%- Člani niorejo biti !c prchivalci občin Čeplje, Dol, Dolena Podgora, Radence in Stari Trg. Uradne ure vsako 1. in 3. soboto od 9. 12. ure dopoldne. Vinica Hranilne vloge obrestuje po 41/2(1/o- Posojila na poroštvo po 6"/n» 'ia vknjižbo po 51/2°/o- Člani morejo biti le prebivalci občinc Vinlce in vasi Gor. in Dol. Bojanci. Uradne ure vsako nedeljo od 9. 10. dop. in četrtek od 1.—2. pop. Vrh Hranilne vloge obrestuje po 41/2 %• ——- Posojila na poroštvo po 5 y2 %• ===== Člani morejo biti le prebivalci občine Vrh. Uradne ure vsako nedeljo od 9.—12. ure dopoldne. Odgovorni ureduik Mihael Rožanec. Lastüik: Konsorcij „Belokranjec" v Graden na Dolcnjskcrn. Tisk J. Bla»nika nasl.