Izhaja vsak četrtek UREDNI*TVO IN UPRAVA: Trst, Ulic« Martin deli« LobeitA (Ul. Coimmerdale) 5/1. Tel. 28-770 Z« Italijo: Gorica, P zza Vittoria 18/11. Poit. pred. (casella post.) Trst 431. Poit. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 40.— Ur NAROČNINA: četrtletna lir 420 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za ino zemstvo: letna naročnina lir 2800 Oplaši po dogovoru jpedizione in abb. postale I. gr. §T. 449 TRST, ČETRTEK 16. MAJA 1063, GORICA LET. XI 1100. OBLETNICA PRIHODA SV. CIRILA IN METODA VELIČASTNI JUBILEJ SLOVANSKIH NARODOV Solunska brata sta jim prinesla luč krščanske vere in kulture - Papeževo apostolsko pismo škofom slovanskih narodov križarske pohode proti savanskim nato- | kev je v polni meri priznala in poudarila dom, dokler jih ne bi iztrebil, kot se je j pomen (ega jubileja, saj je naslovil papež zgodilo to s Polabskimi Slovani, v glavnem ravno zaradi toga, ker do njih ni segel blagodejni vpliv misijonskega dela sv. Cirila in Metoda in so ostali pogani. Janez XXIII. za to priložnost na nadškofe in škofe slovanskih narodov posebno apostolsko pismo, ki ga je v sredo, 15. maja, v celoti objavilo vatikansko glasilo »Os- APOSTOLSKO PISMO Na začetku aposto^kega pisma opozar- Največ dobrega pa je prineslo misijon- servatore Romano« in je bilo tudi preko sko in kulturno poslanstvo solunskih bra-| drugih informacijskih sredstev sporočeno tov verjetno ravno nam Slovencem, kol . cerkvenim oblastem, duhovščini in javno-nasproti Zahodu najbolj izpostavljenemu sti vseh slovanskih narodov, slovanskemu narodu. Verjetno bi bil slovenski narod že davno izginil iz evropske zgodovine, in bil dokončno asimiliran nem- ( štvu, če bi ga sveta Ciril in Metod, zlasti j ja sveti oče, da po vzvišenih namenih ludi po zaslugi modrega vladarja sloven-1 Božje previdnosti sovpadata praznovanje 24. maja, petek: Cvetka, Marija 25. maja, sobota: Naško, Urban MLADINA IZ MAČKOVELJ priredi v nedeljo, 19., in v ponedeljek, 20. t. m., tradicionalno „ŠAGRO” Igra »Dolinski kvintet« od 20. do 24. ure. Veličastni jubilej slovanskih narodov (Nadaljevanje s 1. strani) sti zaradi njune pobožnosti, pravovernosti in apostolske vneme. Papež Janez VIII. je še posebej odvrnil od Metoda vsakršno obtožbo (s strani nemških škofov) zaradi uvedbe slovanskega bogoslužja in ga potrdil v vseh njegovih funkcijah in časteh. Papež »želi in zahteva«, naj škofje in vsi tisti, ki v okrilju slovanskih narodov kličejo Kristusovo ime, dvignejo oči in srce k tema nebeškima zavetnikoma. Naj imajo zaupanje v sveta Cirila in Metoda, da iz svojega nebeškega bivališča pomagata z molitvijo pri potrebah in delu, kateremu sta se bila posvetila. Njuna ljubeča skrb je danes še bolj živa in močna. PRIZNANJE SLOMŠKU Sveti oče potem naglaša svojo željo po združitvi s krščanskimi brati na Vzhodu, kar je tudi želja vesoljnega cerkvenega j zbora. Ne manjka znakov in razlogov za j zaželeno združitev, pravi papež, in na obeh straneh je mnogo več tistega, kar kristja-; ne na Zahodu in Vzhodu združuje, kakor pa tistega, kar jih deli. Nedvomno bo obnovitev sloge prinesla krščanskemu svetu novo dobo sreče. Zato naj bi obe strani j pripravljali poti, ki bi pripeljale do zaže-j 'enega cilja, če se bosta medsebojno spoštovali in bratovsko ljubili. K dosgi legi cilja je že zelo veliko pripomogla zveza, ki jo je ustanovil mariborski škof Anion Martin Slomšek — nadaljuje papeževo pismo — in katero je dalje razvijal olo-mouški nadškof Anton Ciril Stojan, to je »Apostolat sv. Cirila in Metoda«. Papež po-j hvalno omenja ve'ehradske kongrese in citira svoje lastno poslanico predsedniku ve-lehradskega kongresa 1. 1927, ko je bil apostolski delegat. Našteva in pohvali značilne odlike slovanskih narodov, kot so živi čut za božje stvari, velikodušnost, bister razum, nagnjenje po vljudnem življenju, velika umetniška nadarjenost, gosto ljubnost in druge, kii »opravičujejo najlep- j še upanje« v pogledu teh narodov; hkrati pa obžaluje, da pri nekaterih teh narodov ne upoštevajo več nadnaravnih vrednot in krščanstva ter teptajo tisto, kar bi naj spoštovali in ljubili. Na koncu papež vzpodbuja k novim pobudam za češčenje spomina svetih bratov Cirila in Metoda, zlasti k doktrinalnim študijam, zgodovinskim raziskavam in romanjem. Tako se bosta sveta apostola/ vrnila k svojim slovanskim narodom in jih ponovno razsvetljevala. OB PRISOTNOSTI ODLIČNIH GOSTOV Tu naj pristavimo, da so v tem pogledu in kar zadeva nadaljevanje Slomškove pobude za zedinjenje s pravoslavnimi kristjani, slovenski duhovniki in učenjaki še vedno med najbolj delavnimi, kar dokazuje med drugim obsežna knjiga Franca Grivca o Cirilu in Metodu, ki je nedavno izšla v nemškem jeziku pri založbi Harras-sowitz v VViesbadnu in ki prinaša zelo veliko novih podatkov in ugotovitev. Papež je blagoslovil v ponedeljek temeljni kamen novega Zavoda svetih Cirila in Metoda v Rimu, nakar je podpisal apostolsko pismo škofom slovanskih narodov ter imel potem govor na zastopstva škofov, duhovnikov in vernikov vzhodnega obreda, ki so prisostvovali tej slovesnosti. V govoru je še enkrat poudaril pomen čudovitih misijonskih podvigov obeh svetih bratov in izrazil željo po živi kontinuiteti njunega apostolata. Med navzočimi zastopniki slovanskih narodov so bili tudi nekateri cerkveni dostojanstveniki in številni duhovniki jugoslovanskih narodov, med njimi zagrebški nadškof Frančišek šeper. beograjski nomožni škof Gabrijc' Bukaitko, šibeniški škof Josip Arnerič, p. Anton Koren S. J., tajnik Rimskega apostolskega sveta svetih Cirila in Metoda, in p. Anton Prešeren, sh/vanski asistent Jezusove družbe. Ne dvomimo, da bo imel ta veliki krščanski in zgodovinski jubPej blagodejne in trajne posledice tudi za naš slovenski narod. To želimo iz vsega srca. Nov ameriški polet v vesolje Za v torek popoldne je bil določen nov ameriški polet v vsemirje. Astronavt, 36-letni letalski major Gordon Cooper, je že sedel v letalski kabini, kjer je nameščenih na stotine gumbov za vsemogoče aparate in znanstvene instrumente. Eno tono težka raketa »Faith 7« ima nalogo 22-krat obkrožiti zemeljsko oblo v 34 urah. Poseben televizijski oddajni aparat naj bi kazal gle-davcem na zemlji sleherni gib letalca v kabini. Novi polet ima tudi nalogo, proučiti nov način prehrane in gibanja človeka v vsemirskem letalu, ki bo poletelo na luno. V torek popoldne je bilo že vse pripravljeno za odlet. Letalec je sedel že 5 ur v kabini. V zadnjem trenutku so pa ugotovili, da ie odpovedal Dieselov motor, pri stolpu, ki podpira raketo. V občutljive delce motorja je zašel prah in je bilo potreba 2 uri dela, preden so ga očistili. Obe nem je pa prišlo še sporočilo z Bermudskih otokov, da ne delujejo radarski apa rati, ki so imeli nalogo spremljati polet. Dvanajst minut preden bi morala raketa švigniti v ozračje, je prišel ukaz, naj se poizkus prenese na sredo. Gordon Cooper je švignil v vsemirje ob natančno napovedani uri. Medtem ko pišemo nadaljuje svoj fantastični polet okrog Zemlje. Vse poteka v najlepšem redu. To je doslej največji ameriški uspeh v vesoljskih poletih. BEG Z DEŽELE Slalistični urad v Rimu skuša vsako toliko ugotoviti, kako je z begom iz kmetijstva. Zadnja poročila pravijo: V razdobju 1954 do 1961 je zapustilo kmetijsko zaposlenost 1 milijon 2 stotisoč delovnih ljudi. Kot posledica se spreminja stanje zaposlenih v kmetijstvu. Dočim je' bilo leta 1954 od zaposlenih v kmetijstvu samo 20% žensk, jih je bilo 8 ‘let pozneje 32°/o. Zanimivo pa je, da zapuščajo kmetijsko delo večinoma neodvisni, to je samostojni kmetje, dočim je kmečkih delavcev komaj 50.000 med 1,250.000, ki so zapustili opravilo v kmetijstvu. Mirovna nagrada Pravi triumf je doživel papež Janez; XXIII. v petek in soboto, ko je sprejel Balzanovo mirovno nagrado za leto 1963. V baziliki sv. Petra je predsednik Segni izročil papežu listine o nagradi in vsoto 150 milijonov, katero je takoj določil za sklad v mirovne namene. V soboto popoldne pa se je papež peljal v slovesnem sprevodu po rimskih ulicah na Kvirinal, da vrne Segnijcv obisk in da prisostvuje razdelitvi nagrad štirim drugi n odlikovancem. Ti so: nemški skladatelj Paul Hindemith, ameriški zgodovinar Samuel Eliot Morison, sovjetski matematik 'Andrej Kolmogorov in avstrijski zoolog Karel von Frisch. Med gromom topov in zvonenjem z vseh rimskih cerkva je papež prišel v sijajno razsvetljeno predsedniško palačo. Po 24-lctih je bil ta prvi papeški obisk pri poglavarju italijanske države. Po Segnijevem in Gronchijevem nagovoru je imel papež daljši govor, v katerem je poudaril, da mora sloneti mir na resnici, pravici, ljubezni in svobodi, ne pa na strahu, nezaupanju in .grožnjah. PO MOSKOVSKEM PROCESU V soboto se je končala v Moskvi obravnava proti angleškemu trgovinskemu zastopniku Wynneju in proti sovjetskemu državljanu Penkowskemu, članu tehničnega odbora za nabave iz inozemstva. Oba sta bila obdolžena vohunstva in je bil prvi obsojen na 8 let ječe, drugi pa na smrt. Med razpravo je državni pravdnik obtoži! tudi več članov ameriškega in britanskega poslaništva v Moskvi, češ da so bili soudeleženi pri vohunskih poslih obeh obsojencev. j Že ta teden je sovjetska vlada povzela zaključke in izgnala s svojega ozemlja 5 ameriških in 5 britanskih diplomatov, češ da so »nevšečne osebe«. Šest izmed označenih oseb se že nahaja doma, drugi pa bodo morali takoj odpotovati. Seveda, zapadne države bodo odgovorile s protipotezo; pravzaprav so že. Vlada Zahodne Nemčije je sporočila dvanajstim sovjetskim časnikarjem, da morajo takoj zapustiti njeno ozemlje, ker da so osumljeni vohunstva v prid Sovjetske zveze. Mi izključeno, da bodo zdaj pa spet v Moskvi izsledili, kakega zapadnega vohuna. Odloženo zborovanje Za dan 28. maja je bil določen zbor osrednjega odbora sovjetske komunistične stranke. Novi datum sklicanja je določen šele za konec meseca junija. Zborovanje je prenešeno v prvi vrsti zato, ker pričakujejo še prej v Moskvo prihod kitajskega odposlanstva. Razgovori med kitajskimi in sovjetskimi komunističnimi prvaki, naj bi odstranili ali vsaj pojasnili velika ideološka nasprotja med obema strankama, šele na podlagi teh razgovorov bodo na strankinem zborovanju v Moskvi sprejeli nove smernice v zunanji politiki komunističnega bloka držav. Drugi razlog za nenadno odgoditev zasedanja centralnega odbora je Pa tudi še vedno trajajoča bolezen Frola Kozlova, ki velja za bodočega naslednika Ni ki te Hruščova. za Janeza XXIII. Po uradni slovesnosti se je papež razgo-varjal z odlikovanimi umetniki in znanstveniki. Posebno prisrčno je pozdravil v francoščini sovjetskega znanstvenika, ki je ves ginjen stiskal roko sv. očetu. Na triumfalnem povratku v Vatikan je pozdravljalo papeža po mestnih ulicah pol milijona ljudi. . Podelitev mirovne nagrade papežu im njegov istočasni uradni obisk na Kviri-nalu je tudi preprosti človek ocenil kot važen mejnik v mirovnih prizadevanjih. —0— NOVI ČLAN OZN Varnostni svet Organizacije združenih narodov je sprejel arabsko državico Ku-vait kot novo članico v zvezo. Ta na nafti izredno bogata dežela bo že 110. članica mednarodne državne zveze. Lansko leto se je Sovjetska zveza uprla proti njenemu sprejemu, letos pa je glasovala za njeno članstvo. Sovjetska poteza je naperjena proti Iraku, ki je hotel Kuvait zasesti ‘n priključiti svojemu ozemlju. Arabske države so pa odposlale na mejo Kuvaita svoje čete 'un so preprečile namero bagdadske vlade. V ozadju vsega spora so seveda bogati naftni vrelci, katere noče nobena velesila prepustiti kakemu tekmecu, zato se raje bore za samostojnost te puščavske države. Slepar n Oči mnogih italijanskih državljanov so obrnjene v industrijsko mesto Terni, kjer odgovarja pred sodnijo 49-letni carinski nadzornik Cesare Mastrella za velikanske goljufije. Svojo službo je ta duhoviti slepar na debelo začel v Trstu. V carinsk' službi se je tako odlikoval, da je vedno napredoval in je končno postal carinski nadzornik v Terniju, kjer tamkajšnje velikanske železarne uvažajo stroje in surovine v velikih množinah iz tujih držav To varne izplačujejo državi milijonske carine za uvoženo in izvoženo blago. Prav te dohodke je nadzoroval Mastrella, ki je bil na carini glavni nadzornik in še blagajn'k povrhu. Imel je lepo mesečno plačo — 200.000 lir. Užival je neomejeno zaupanje predstojnikov v Rimu in v finančnem ministrstvu. Nič čudnega, ko so pa kontrolorji iz Rima našli pri 22. običajnih pregledih popolnoma vse v redu in ni v blagajni manjkala niti lira. Nekoliko čudno se je pa le dozdevalo nekaterim sosedom, da carinski nadzornik živi nad vse razkošno. Imel je lepo vilo, z ženo vsak svoj avto. Žena je imela v Rimu posebno stanovanje in večjo trgovino z dragocenimi toaletnimi ženskimi potrebščinami. Meščani so šušljali, da vzdržuje poleg družine in razsipne soproge še 2 8-1 e In o ljubico Mario Tomasel-li. Tudi njej je carinski uslužbenec kupil v Rimu stanovanje, podobno trgovino kot zakonski ženi in drag avtomobil. »Vzgleden državni uradnik« Kljub takemu življenju so ga vsi imeli za poštenjaka in dobrega človeka. Kako tudi ne, ko pa je v barih dajal pri navad- Naser v Sloveniji V nedeljo je priplul s svojo jahto »El Hurija« egiptovski predsednik Naser na Brione. Predsednik Tito ga je sprejel nad vse slovesno, čeprav je to že enajsto srečanje med obema državnikoma. V ponedeljek sta imela oba predsednika več ur trajajoče razgovore na otočku Vangi. Udeležili so se jih tudi politični svetovavci z jugoslovanske in egipčanske strani. Glavna vsebina političnih razprav je bila zveza med Egiptom, Sirijo in Irakom. Tito je svetovali svojemu tovarišu, naj se izvede načrt za zvezo arabskih držav postopoma, zlasti ker ima vsaka teh dežel lasten politični in gospodarski razvoj. Potreba postopnega združevanja se je izkazala že med obiskom na Brionih. V Damasku se je namreč že spremenila vlada. Ključne postojanke v ministrstvih so zasedli člani stranke »Baath«, ki ni prav prijazna Naserju. Ministrski predsednik je za enkrat še ostal dosedanji Salah-el-Bitar. Prav tako je preosnoval vlado v Iraku ministrski predsednik El Bakr, in sicer tudi pod pritiskom socialistične in protina-serjeve baath - stranke. Vse te spremembe bodo potrdile jugoslovansko gledanje na potrebo, da se arabske države pod Naserjevim vodstvom le postopoma združijo v skupno zvezo. Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legiia • Tiska tiskarna »'iraphis* - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 — TeleC-on 29-477 a debelo nem »kapucinu« še napitnino do 1000 lir. Ce je kdo posumil, od kod toliko denarja, sc je Mastrella izgovarjal, da ima srečo pri stavah na nogomet. V resnici je tudi stavil tedensko po nekaj milijoiov na »Totocal-cio« in je plačeval dva matematika, da sla mu izpolnjevala stolpce. Nekajkrat je tudi res zadel po več milijonov. A kaj je vse to spričo ene milijarde in 75 milijonov lir, za katere je »pošteni in ugledni« državni uradnik osleparil državo v zadnjih šestih letih svojega uradovanja. Zadeva je prišla na dan šele pri 23. uradnem pregledu na carinami. Nadzornik Ghi-lardi, ki je marsikaj slišal o razsipnem življenju svojega podrejenega, je šele ugotovil, da je Mastrella s spretno goljufijo spravljal v svoj žep milijonske dohodke iz carinskih vp'ačil od strani jeklarn v Terniju. V vseh teh šestih letih si je podjetni 'goljuf priskrbel povprečno po 10 milijonov mesečnih dohodkov. Pred sodniki je mož natanko izpovedal in se je celo pobahal, da je »prava otroška zadeva« oslepariti državno upravo. Namignil je tudi na svoje zveze na višjih mestih v Rimu. Zato se marsikomu tresejo hlače — če se me bo prav zaradi tega vsa pravda razblinila v nič. Država tudi ne bo dobila nazaj vseh svojih milijonov. Z zasego vsega Mastrello-vega premoženja je pokrila komaj polovico škode. Okrog 500 milijonov je pa pošte-njakovič baje spravil na varno. Ko bo odsedel morda nekaj let zapora, jih bo mirno užival kje v tujini. Brez dvoma je, da kaže tudi Mastrellov slučaj na neko gnilobo v državni upravi, Nabrežina: SEJA OBČINSKEGA SVETA Na ponedeljkovi redni seji devinsko-na-brežinskega občinskega sveta je župan prebral pismo, naslovljeno na generalni vladni komisariat, na pokrajinsko upravo in druge urade, v katerem se zavzema, da bi pokrajinske^ uprava spremenila načrt o preureditvi in razširitvi pokrajinske ceste skozi Nabrežino. Pismo poudarja, da ta načrt ne more vprašanja tako rešiti, kot zahtevajo potrebe prometa, in bo za njegovo izvedbo potrebno porušiti nekaj poslopij ter pokvariti več zemljišč. Občinski tehnični urad v sporazumu s prizadetimi lastniki zemljišč predlaga za 10 cesto novo traso. Če bi jo pokrajinska uprava sprejela, bi del ceste bil raven in bi celotna dela tudi manj stala. Pismo, ki ga je občinski svet odobril soglasno, se zaključuje s prošnjo, naj pristojna obla-stva posredujejo, da bi pokrajina sprejela načrt, ki ga predlaga občinski tehnični urad tn ga odobrava tudi prizadeto prebivav-stvo. Preden je svet prešel na obravnavo dnevnega reda, je odbornik Abdon Vižintin -Slavec dal kratko izjavo ter med drugi.n poudaril, da zaradi osebne moralne in duševne krize odlaga mandat občinskega sve-tovavca. Njegova izjava je presenetila vse prisotne. Občinski svet bo o tej zadevi razpravljal na prihodnji seji. Namesto odbornika za finance Josipa Terčona, ki je bil zaradi bolezni odsoten in kateremu je župan v imenu vsega obč. sveta voščil, naj čimprej ozdravi, je o letošnjem proračunu poročal odbornik D. Legiša. Iz njegovega poročila je razvidno, da izkazuje proračun skupno 92.253.000 lir rednih in izrednih dohodkov ter okrog 136 milijonov rednih in izrednih izdatkov. Primanjkljaj znaša okrog 44 milijonov lir. V primeri z letom 1962 se bodo dohodki predvidoma povečali za 10 milijonov. O tem vprašanju bo svet nadaljeval razpravo na prihodnji seji. Dolina: LETOŠNJE MAJSKO SLAVJE V ponedeljek sc je v Dolini zaključilo tradicionalno ljudsko slavje, katerega o-srednji dogodek sta postavitev tako imenovanega »mlaja« in ples na prostem. Tudi, letošnjega slavja se je zlasli v nedeljo udeležila precejšnja množica, med katero je seveda prevladovala mladina iz bližnjih in oddaljenih vasi ter iz mesta. Po koncertu domače godbe na pihala se je začel ples, pri katerem je igral znani »Dolinski kvintet«, pela pa sta Dario in Dalrko. Kot vsako leto je ob tej priložnosti bila razstava domačih vin. Vina je ocenila po sebna komisija, ki je posameznim vinogradnikom tudi dodelila nagrade. Za črna vina so bili nagrajeni: 1. Josip Kuret - Ric manje 16; 2. Karmelo Maver - Boljunec 20; Josip Vodopivec - Dolina 128; Ivan Žerjal -Dolina 111. Prvi prejme zlato kolajno (nagrada pokrajinske uprave), drugi posebno diplomo, tretji črpalko za namakanje (na- grada Kmetijskega nadzorništva), četrti 5 tisoč lir (nagrada potovalnega urada »Au-rora«). Za bela vina so bili nagrajeni: 1. Kar melo Maver - Boljunec 20; 2. Albin žerjul - Prebeneg 40; 3. Josip Svetina - Dolina 216; 4. Josip Kocjančič - Prebeneg 43; 5. Jakob Žerjal - Boljunec 266. Dobili bodo naslednje nagrade (po zgornjem vrstnem redu): zlato medaljo (Kmetijsko nadzorništvo), črpalko za namakanje (Dolinsko županstvo), srebrno medaljo, 5 tisoč lir (Kmetijska zadruga), enoletno brezplačno naročnino »Primorskega dnevnika. Manjše nagrade bodo za bela vina prejeli tudi: Josip Steržaj - Boljunec 142, An drej Hrvat - Boršt 36, Oskar Švara - Ric-manje 52 in Anton Tul - Mačkovlje 62. šempolaj: ŠOLSKA PRIREDITEV Šempolajska osnovna šola je prejšnjo nedeljo imela zaključno šolsko prireditev. Učenci so pod vodstvom svojih učiteljev pripravili pester spored, med drugim nastop šolskega zbora ter igro »Mačeha in pastorka«. Občinstvo, med katerimi smo opazili predstavnike šolskih in cerkvenih oblasti ter nabrežinskega župana, je nastopajoče nagradilo s ploskanjem in sc jim s tem zahvalilo za prijeten popoldan, ki so ga prebili v njihovi sredi. Sv. Križ: PRERANA SMRT V torek smo položili k večnemu počitku na svetokriškem pokopališču 19-letnega Rada Sedmaka, ki je podlegel hudim poškodbam, katere je zadobil ob prometni nesreči pri Domju. Pokojnik se je v nedeljo s prijatelji ude’ežil ljudskega slavja v Dolini. Ko sc je zvečer vračal na motorju domov, je pri Domju zgubil oblast nad vozilom in treščil ob zaščitno ograjo na mostu čez Glinščico. Umrl je čez nekaj ur v tržaški bolnišnici. Prijatelj, ki se 'je vozil na istem motorju, pa je bil laže ranjen. Pogreba sc je udeležila velika množica, med katero je bilo zlasti mnogo mladine. Pokojniku v slovo je zapel žalostinko domači pevski zbor. Naj mu bo lahka domača zemlja. Hudo prizadeti družini izrekamo globoko občuteno sožalje. ZAŠČITA KULTUR Kot predvideva Zeleni načrt, je ministrstvo za kmetijstvo nakajzalo vsoto denarja, ki je potrebna za zaščito rastlin pred živalskimi in rastlinskmi zajedavci. Gre predvsem z zaščito donosnejših kultur, kot so povrtnina, cvetlicc in sadje, ki potrebujejo tudi več nege. Ustanove, ki so v naši pokrajini odgovorne za razvoj kmetijstva, svetujejo, naj se letos posveča naj večja pozornost zatiranju zajedavcev, ki povzročajo škodo v cvetličarstvu, vrtnarstvu in vinogradništvu. Tržaško opazovališče za rastlinske bolezni je v sporazumu s Kmetijskim nadzorništvom sestavilo načrt, kako naj se kmetovavci bo- jujejo proti živalskim in rastlinskim zajedavcem in s tem zaščitijo svoje kulture. Kdor želi podrobnejših navodil, se lahko zglasi na Kmetijskem nadzorništvu — ul. Ghega 6/1. VOLITVE NA UNIVERZI Za letošnje volitve na tržaški univerzi je značilna večja udeležba volilnih upravičen' cev. Volitev za novo predstavništvo visoko-šolcev se je udeležilo 1.754 akademikov ali 47% vseh upravičencev. Na vseh prejšnjih volitvah je glasovalo največ 40 odstotkov visokošolcev. Izidi letošnjih volitev so naslednji: Intesa (demokristjani) 553 glasov — 12 sedežev; GNT (skrajna desnica) 353 glasov —■ 8 sedežev ; UGI (levičarji) 332 glasov — 7 sedežev; AGI (liberalci) 213 glasov — 4 sedeži; Neodvisni — 168 glasov — 3 sedeži; AUI — 53 glasov — 1 sedež; Adria — 65 glasov — 1 sedež. Slovensko listo »Adria« bo letos zastopal akademik Danilo Lovrečič. Ta lista je prejela 7 glasov več kot lani. Na levičarski ’i-sti UGI je bil ponovno izvoljen akademik Igor Kosmina. JjtHtA*Shn tfl&veniiu PODBONESEC Če vzamete v roke naše časopisje, berete kar venomer o naših cestah in popravilih na njih. Dobili boste vtis, kakor da je v Beneški Sloveniji že vsaka steza do gnojišča če ne asfaltirana, pa vsaj lepo urejena. V resnici pa smo še marsikje daleč od tega. V naši občini še vedno niso popravljeno ceste, ki drže iz Kala in Črnega Vrha na glavno cesto. Pravzaprav je že pričelo delati podjetje Cella, potem se je pa vse nekam ustavilo. Zdaj bo menda prevzelo vsa dela neko drugo podjetje. Večkrat se namreč zgodi, da kak podjetnik prevzame naročilo za popravila, potem pa uvidi, da cene materialu tako naraščajo, da ne more s proračunom skozi in vse skupaj pusti. Ljudje pa spet čakajo na nove seje gradbenih odborov, da najdejo druga podjetja, ki so voljna prevzeti popravila. PO RADIU O TRINKU Ni še bravce in vse rojake po naših vaseh opozarjamo, da oddaja tržaški radio v, slovenščini že nekaj časa predavanja v počastitev stoletnice rojstva msgr. Ivana Trinka. Ciklus oddaj pod naslovom »Antologija Ivana Trinka«, v priredbi prof. Bednarika, je doslej vseboval predavanja »Zemlja, ki ga je rodila«, »Hiša, ki ga je rodila«. Zadnje je bilo v petek »Iz ljudstva pred oltar«. Oddaje, ki se slišijo vsak petek ob 9. zvečer, vsebujejo tudi neobjavljene odlomke iz Trinkovih del. ČEDAD Krčmarji imajo včasih zares mučen poklic. Težka je njih naloga posebno proti poznim nočnim uram, ko je treba vinske goste metati ob policijski uri iz lokala. Lepa beseda dostikrat res ne pomaga in je potreba krepkih rok, ki potisnejo vinjene bratce čez prag na piano. I2 JAVNA DELA Na eni zadnjih sej je pokrajinski odbor sprejel več sklepov za javna dela v naši po krajini. Prišla je na vrsto tudi cesta iz Mernika v Dolenje in v Bračan. Ta pot čaka že nekaj časa na dokončno ureditev. Za drugo polovico del so zmanjkala denarna sredstva. Odbor bo moral v ta n.'-men najeti nekaj posojila. Odborniki so potrdili tudi predlog za ureditev posebnega strokovno izpolnjeval-nega tečaja v gluhonemnici. Gre za mehanično delavnico, kateri je potrebna še vsa oprema. Gluhonemi, ki so se dozdaj izobrazili večinoma le za čevljarje ali mizarje, bodo v zavodu mogli končati tudi stro kovni pouk za mehanike. POGDORA Po dolgem času smo pa le učakali, di nam bo brv čez Sočo skrajšala pot v mesto in na delo. Most je popravljen in ima sto cbMko, kot jo je imel pred tisto hudo povodnjo. Za sedaj je odprt samo do mraka, ker manjka še razsvetljava. Podjetje zagotavlja in mi tudi ne dvomimo, da bo kmalu tudi ta pomanjkljivost odpravljena ter bo prehod čez reko stalno odprt. - HttufilbUtt r/o/enn Malokdaj se pa sliši, da bi v krčmi kar grizli neljube goste. Nekaj podobnega se ;e pripetilo prejšnji teden v neki čedad-. ski gostilni. Delavec D'Odorico iz Prapot-nega se je pri kozarcu ma’o preveč ustavil. Vnel se je prepir med njim in krčmar e vim sinom. Beseda je dala besedo in koa čalo je tako, da je mladi krčmar tako moč no ugriznil gosta v levo ramo, da so mora li tega kar v bolnišnico odpeljati. LOG Po naši vasi, ki spada pod občino Če : to, se še sedaj govori o roparskem napadu kakršnih smo po naših krajih le malo vajeni. Kmečki gospodar Matija Kalic iz Kloca se je pred nekaj dnevi vračal pod noč iz Nem proti domu. Na nekem ovinku je nenadoma skočila iz grma zakrinkana postava in je navalila na poznega popotnika, ki se je nekaj časa branil, nazadnje je pa obležal pod udarci roparskega napadavca. Ko se je pobral, je napadavec že zbežal z njegovo listnico in 18.000 lirami. Po Kaličevem opisu so orožniki že drugi dan izsledili napadavca, 21-letnega Mi-cossija iz Loga. Sprva je fant vse tajil, potem pa se je tako zapletel, da ni več mogel skrivati svojega napada. Zdaj premišljuje v ječi, da je težko priti na lahek način do denarja. TRBIŽ Prejšnjo sredo se je peljal skozi Trbiž poljski primas kardinal Višinski. Na posta ji so ga pozdravili zastopnik' mestnih oblasti in domači dekan. Kardinal se je z 1 hip ustavil pri oknu in je prijazno odzdravi ja!. V istem vlaku se je peljal tudi sovjetski znanstvenik profesor Kolmogorov, ki je bi’ odlikovan v Rimu z Balzanovo nagrado za znanstvena raziskovanja na področju višje matematike. Na ta način bodo imeli tudi nedeljski lovci krajšo pot v svoje revirje po Kalva riji. To pa omenjamo le zaradi tega, ker so se prijavili tam okoli celo srnjaki. Za naše kraje in v tej sezoni je ta pojav že kar izreden. ŠTEVERJAN V veliki sejni dvorani goriškega mestnega sveta je bilo v nedeljo dopoldne veliko kmetijsko slavje. Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo je v imenu ministrstva pode filo za 4 milijone lir nagrad najbolj vzornim kmetovavcem in živinorejcem v naši pokrajini. Med odlikovanci so tudi posestniki iz naše občine. Prvo nagrado v znesku 150.000 lir za umno obnavljanje srednje kmetije je prejel gospodar Komjanc Jože z Valerišča. Tretjo in četrto nagrado pa soseda Marcel Humar in Anton Pintar. Dostavimo, da sta bila kot vzorna govedorejca odlikovana tudi Klanjšček Aleksander in Primožič Silvester, oba z Oslav ja- Priznanje našim kmetovavcem nas vese-1 posebno v teh časih, ko se tudi po naših vaseh vedno bolj pojavlja beg z dežele. Odlikovancem prav iz srca čestitamo. ŠOLNIŠKO PREDAVANJE V nedeljo zjutraj je predaval v Gorci profesor Gesualdo Nosengo, predsednik katoliške zveze srednješolskih profesorjev. Znani proučevavec šolskih in vzgojnih problemov je govoril o socialni dolžnosti uči telja v modernem svetu. V razgovoru je pojasnjeval tudi novi učni načrt za enotno srednjo šolo. Popoldne je v spremstvu tudi nekaterih slovenskih profesorjev šel na izlet v šte-verjan. Proti večeru se je odpeljal v Trst. KRMIN Kot vsako ileto pripravlja mestni turistični odbor tudi za letošnje poletje tako imenovano »šagro svetega Ivana«. To domače poletno slavje bomo obhajali v drugi polovici meseca junija. Spored slovesnosti je precej bogat. Obsega razstave domačih vin, razstavo pohištva in poljedelskih strojev. Ne bodo pa manjkale tudi druge privlač nosti kot športne tekme, folkloristični spre vodi in seveda tudi neizogibni »luna-park« z vrtiljaki, strelišči, steklenimi palačami in podobno sejmarsko kramo. Te poletne ikrminske veselice in razstave že resno tekmujejo z goriškim »andreje' a njem«, če ga morda že ne prekašajo. ZDRUŽITEV KMETIJSKIH ZVEZ? Goriška pokrajina je gospodarsko ž: ta ko slaba, vrhu vsega jo pa potiskajo v kraj e videmski in tržaški krogi. To miš’jenje je dobilo izraza tudi pri goriški pokrajinski zvezi neposrednih obdelovavcev. Njena tržaška posestrina je namreč izrazila namen ,da bi se goriška zveza priključila kar k njej. Goriški neposredni obdelovavci so se pa tej nameri uprli v posebni okrožnici, ki so jo poslali tudi v objavo časopisju. V njej pravijo goriški kmetovavci, da je treba to vprašanje globlje preučiti, da ne bo , go riško kmečko gospodarstvo trpelo. Po- udarjajo tudi, da je goriška pokrajina pretežno kmetijska, medtem ko je tržaška bolj industrijska. Zaključki izjave niso dovolj jasni, vendar se more sklepati, da bi bilo po mnenju goriške zveze bolj umestno, če bi kmetijske organizacije imele središče v Gorici, ne pa v Trstu. Modra galica ali nebakrena škropila? To vprašanje še ni razčiščeno med vsemi našimi vinogradniki. Medtem ko le težko najdemo kakega vinogradnika na Goriškem, to je tudi v Brdih in v Vipavski dolini, ki ' bi uporabljal proti peronospori na trtah bakrena škropiva, jih je takih med tržaškimi vinogradniki, še vse polno. Pa ne samo vinogradniki na Tržaškem, tudi nastav-Ijenci tamkajšnjega nadzorništva so vidno prespali razvoj fitopatologije zadnjih 6 let, ker še vedno svetujejo modro galico in apno kot zdravilna in zaščitna sredstva proti peronospori na trti. S takimi nasveti vinogradništvu škodujejo, ker so nebakrena sredstva, kot je aspor, gotovo učinkovitejša in cenejša. Poleg tega je priprava nebakrenega škropiva enostavnejša in hitrejša, škropljenje samo pa mnogo lažje. Z uporabo nebakrenih škropiv prihranimo denar in čas. Barvani ali nebarvani aspor? V trgovini sta dva asporja: plavo- barvani ali navadni in nebarvani ali »aspor C«, slednji vsebuje vsaj 5% več zaščitne učinkujoče snovi, stane pa ravno toliko kot plavi. Seveda z asporjem C poškropljene trte niso plave in se skoraj ne pozna, ali so poškropljene ali ne. Je pa že precej vinogradnikov, ki povprašujejo po asporju C, ker vedo, da je plava barva umetno dodana in da ne koristi, pa tudi ne škoduje. Koliko »asporja« raztopimo v 100 li rib? Navodilo na zavojih asporja pravi, da napravimo 100 litrov škropiva z 200 grami asporja. Torej zadostuje en kg asporja za 500 litrov škropiva. Držimo se tega navo dila za vsa škropljenja v maju in juniju, pozneje pa napravimo 100 litrov škropiva z 250 grami asporja. Večje količine asporja niso potrebne in zato bi bile nespametne, ker bi zametovali denar. Pač pa je potrebno nekaj drugega: uporabljeno škropivo bo mnogo bolj učinkovito, če primešamo med isto nekoliko posebne tekočine, ki napravi škropivo bolj lepljivo, da se bolj prime in več časa deluje. Seveda bomo med nebakrena škropiva primešali tudi koloidno žveplo ali cosan, in sicer po 100 gramov na vsakih 100 litrov škropiva. Tako bo škropivo učinkovito proti peronospori in oidiju. Kolikokrat bomo škropili proti peronospori? Naši očetje so navadno škropili proti pe ronospori po štirikrat, največ petkrat. Zad nje leto ni bilo potrebnih niti toliko škropljenj. Koliko škropljenj bo potrebno letos (Nadaljevanje na 7. strani) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Slovenska dramska, novost Zmčmjma dfiama „ V Honolulu” u iumlki (f. Q. To je. že peto delo, ki ga je napisal Josip Tavčar za oder in ga je SG tudi sprejelo v svoj redni repertoar. In če smo gledali vsa Tavčarjeva dosedanja dela in tudi zadnjega, smo sicer videli, da ima Tavčar vsa svoja dela ubrana na neko svojo noto in da vidi v nalogi dramatika neko, njemu svojsko nalogo, vendar je tudi lahko vsakdo ugotovil, da je zadnja Tavčarjeva drama še najbolj zanimiva, najbolj enovita in tudi tehnično najbolje napisana. SNOV DRAME Tavčar je segel po snov za svoje najnovejše delo v tržaški ambient. Zazrl se je v malomeščansko družbo, katero živi velik del naših rojakov. Ta malomeščanski razred je seveda čisto nekaj drugega, kot je bil v tistem času, ko je posvetil vanj pisatelj Cankar in je opazoval dacarje in filistre in se ponorčeval iz njih in še iz davkarjev, učiteljev, odvetnikov in notarjev. Tržaški ma-lomeščan je danes drugačen. Presit je materialnih dobrin. Iz nič se je povzpel, od prodajavca moke ali morda kruhkov do milijonarja. Stanovanje se mu sveti in hotel bi biti gospod v vsem. Po njegovem je gospod samo tisti, ki ima denar. Družina, zgrajena na denarnem bogastvu, pa se kar naenkrat prične podirati. V dolgočasju in prena-sičenosti trgovčeva gospa išče zabave, razvedrila, ima ljubimca (saj to že tudi spada h »gospe«!), nič več ni srčne bližine med družinskimi člani. Mož nima časa, ženi je mož prekmečki, čeprav ima denar, hčerka vpije na mater in očeta, ki mu ne reče drugače kot »stari«. V tej naveličanosti raste živčnost: cestni hrup tolče po glavah Iju- Glasbeni bienale v Zagrebu Od 8. maja je. v teku v Zagrebu mednarodni iestival sodobne glasbe. Festival nosi i:ne II. glasbeni bienale. Odprla sta ga Moskovska filharmonija s koncertom pod vodstvom dirigenta Kirila Kondrašina in zagrebška Opera s predstavo opere Igorja Stravinskega »Razvratnikovo življenje«. V zvezi s festivalom so priredili mednarodno razstavo publikacij iz Sovjetske zveze, Francije, Italije, Poljske, Češkoslovaške in Avstrije. Zagrebška filharmonija pa je, v nedeljo priredila koncert del Igorja Stravinskega. Ta je sam prispel na festival v Zagreb in se tudi udeležil ene izmed vaj Filharmonije, na kateri je vadila njegove skladbe. Na festivalu bodo izvajali tudi skladbe nekaterih italijanskih skladateljev. »SAMORASTNIKI« V FILMU V ateljejih ljubljanskega Film-Servisa so te dni začeli snemati novi slovenski film »Samorastniki«, po znani noveli Prežihovega Voranca. Scenarij je napisal po tej noveli Vojko Duletič, režira pa Igor Pretnar. V filmu nastopajo Majda Potokar, Rudi Kosmač, Vladimir Skrbinšek in še vrsta drugih igravcev. V glavnem ga bodo posneli v ateljejih »Film-Servisa«, zunanje posnetke pa v okolici Pokljuke in v vasici Podsreda. Glasbo za »Samorastnike« je zložil Bojan Adamič. »ZLATA POROKA« CESCA BASEGGIA Z GLEDALIŠČEM V Benetkah so proslavili te. dni 50-lctnico gledališkega delovanja znanega igravca Cesca Baseg-gia. Njegovo zlato poroko z gledališko umetnostjo so praznoval? v gledališču »La Fenice«, ki ga je ob tej priložnosti napolnila elegantna beneška publika. Beneški župan je podaril v znak hvaležnosti in spoštovanja beneškega mesta umetniku starinski cekin, ki so go kovali beneški doži, imenovan »osella d'oro«. Cesco Baseggio si je pridobil posebne zasluge zlasfi s tem, da je ponesel Goldonijeve komedije daleč po Evropi in dosegel, da so se priljubile tudi današnjemu občinstvu. O gledališkem delu Cesca Baseggia je govoril znani gledališki kritik Giuseppe Maffioli. Večer se, je zaključil z recitalom Cesca Baseggia, v katerem je ta nastopil v nekaterih najbolj znanih prizorih iz Goldonijevih komedij in drugih beneških avtorjev. i di, dekle navija gramofon in vrti plošče, da bi kričava popevka prevpila cestni ropot, živčna ra-zrvanost raste. Hčerka ve, da ima mati ljubimca, tudi ona ga ima in hoče, da pokaže, da je mož, z avtom se vozijo na izlete in ko se srečajo ob domači mizi, vpijejo drug na drugega. Kaj more že ta mati dobrega svetovati svoji hčerki? Laž in prevara kraljujeta v teh ljudeh. Za vse postaja to življenje pekel. Zato si žele vsi po vrsti nekam daleč, kjer je mir, kjer je lepo in toplo, kjer je sredi čudovitega sveta ljubezen. To je Indija Koromandija, to je — Honolulu. Da, tja si vsi žele. Toda ne morejo. Nekje na poti želja omagajo. In končno jim ne preostane drugega, kot da ostanejo in skušajo najti doma tisto bližino, ki ne bo bolela in ne ubijala. TAVČARJEVA KATARZA Kdor gleda to Tavčarjevo delo, se pogosto zgrozi. Ali smo res že tako daleč? Ali je naš človek res na pragu brezizhodnosti? V klasični umetnosti smo navajeni videti tudi pot iz stiske, pot v boljši svet. Včerajšnji umetniki, veliki dramatiki od grških mojstrov do Shakespcarea in drugih so tudi ustvarili življenje z grozoto zmot in krivic in zločinov, a so znali napisati tudi katarzo; tako pretresljivo katarzo, da je šel glcdavec iz gledališča pretresen in sam očiščen. To Tavčarjevo delo sicer ne vsiljuje katarze, vendar se zdi, da se ob prikazu tega zelo poudarjenega življenja gle-davec vendarle zdrzne in ve da drvi tako življenje v propast. To je Tavčar prikazal in v tem je tudi katarza. Vendar pa bi človek vseeno pričakoval še nekaj: ali je vse v redu, da sicer hčerka ne reče očelu »stari«, ampak celo nekajkrat »očka« in se odpelje s svojim ljubimcem na izlet? In ali je kar zadosti, da se žena za trenutek skloni do moža, ko pa ni nobenega velikega razloga, po katerem bi mislili, da bo to res držalo; saj se ni nič bistvenega spremenilo. In kako to, da je končno tudi ljubimec prišel kot »skesani grešnik« in ali mu res lahko gleda-vec verjame, da misli zares? Tu se zdi šibka točka drame. Katarza je premalo prepričevalna. Velik režiser bi jo morda znal mnogo bolj utemeljiti in mnogo bolj podpreti. Tu pa je obstala pri besedi, še več, tu je izhod skoraj vsiljen, premalo v nastopajočih osebah, v njihovi notranjosti utemeljen. DRAMA — ODRAZ SODOBNEGA ŽIVLJENJA A kljub temu je ta Tavčarjeva drama eno tistih del, ki je. res odraz tega čudovitega časa, njegove lepote, pa tudi njegove živčnosti in napetosti. To je drama današnjega človeka, ki je deležen sreče in napredka, pa tudi žrtev nemirnega napredka, ropota, cviljenja in zavijanja. Tavčar je posegel globlje kot marsikateri slovenski sodobni umetnik. Pokazal je človeka slabiča in egoista, nikjer pa kai drugega. Morda le v služkinji. In vendar se je človek v dvorani spraševal: kaj smo res taki? Kaj smo res' taki mi vsi? Ce je to vprašanje nastalo v srcu vseh gledav-cev, potem je tudi v tem že nakazal Tavčar pot v odrešenje. PREDSTAVA IN IGRA Predstava sama je bila ena najboljših v zadnjem času. Mladi režiser Adrijan Rusija je bil pred težko nalogo. Zelo posrečeno simbolno inscenacijo je zamislil slikar Jože Cesar. Režiji so priskočili na pomoč tudi dobri tonski efekti Edvarda Martinuzzija in seveda odlična igra vseh nastopajočih. Morda je bilo napačno, da je režiser tu in tam pustil malo preveč karikiranja in rahle patetike, a sicer je dejanje napel in zadel zelo dober ritem. Le delikatna mesta bi morala režija še poudariti, da bi bolj zablestela pisateljeva misel. Težo predstave je nosila Mira Sardočeva kot Zora, trgovčeva žena. Zaigrala je to težko vlogo, ki živi dvojno, trojno življenje, z veliko vživetost-jo in ji je, dala prepričljiv izraz v naveličanosti, v materinski prizadetosti in v hrepenenju. Prav tako je odlično rešil svojo vlogo Jožko Lukeš kot Gregor. Čeprav so si njegovi liki nekje med seboj podobni, je vendar dal temu trgovcu mnogo svojskih potez. Iz prešernosti je rasel v razočaranje in katarzo. Podoba je vseskozi enotna in v tej doslednosti igre je njegova največja odlika. Miranda Caharija je zaigrala predstavnico sodobne mladine: v iskanju, razočaranju, v ritmu glasbe, v živčnosti, v vsem. Skala njenih izrazov je sicer nepopolna; iz kričavosti nenaravno in nelogično prehaja v preveliko mirnost, tako ni pravih prehodov iz čustva v čustvo, iz razpoloženja v razpoloženje. Vendar bo vse to dozorelo v njej z dozorelostj,o njene igre. Silvij Kobal, ki je moral nadomestiti obolelega igravca, je dobro zaigral mladega razvajenca, ki je slabič in nezmožen velikih dejanj. Vendar se zdi, da mu vloga ni povsem ustrezala. Vlogo Maksa, ki jo je odigral Rado Nakrst, je morda malo preveč silila v karikiranost, čeprav je dobila učinkovit izraz v njegovem smehu in poudarku. Vendar sc zdi kljub vsemu njegova katarza manj prepričljiva kot njegov prvi nastop. Umirjeno in naravno je zaigrala Zlata Ro-doškova služkinjo Marijo. Občinstvo je predstavo sprejelo z navdušenjem. E. N. Mlad ruski kipar - upornik Niso samo književniki Jevtušenko, Ehrenburg ali Voznesenski, ki razburjajo duhove na Vzhodu in Zahodu, ampak tudi slilkarji in kiparji se v Sovjetski zvezi s težavo borijo za malo več svobode in individualnosti. Eden najbolj znanih sodobnih kiparjev v Moskvi je 26-letni, v Sverdlov-sku nYi Uralu kot sin judovsko-ruskih staršev rojeni Ernst Neizvestnij. Ministrsilci predsednik Hru-ščov je v javiih diskusijah ponovno označil dela Neizvestnija za zoprna, vendar ni šel tako daleč, da bi ga popolnoma onemogočil. Še vedno je slišati diskusije o njegovih delih, ki pa nam na Zahodu niso dostopna. Sedaj je priredil miinchensiki »Komna klub«, ki se ukvarja z najnovejšimi tokovi v slikarstvu, kiparstvu in glasbi, večer, na katerem so prikazali kratek film o delu Neizvestnija, katerega je posnela v umetnikovem ateljeju v Moskvi časnikarka Ingeberg Gambert, ki je živela več let v Moskvi. Gampertova je film predvajala s primernim komentarjem. Filmu je dala naslov »Upor v kamnu ii bronu«. Umetniško delo Neizvestnija razodeva, kot je razvidno iz filma, da je mlajša umetnišika generacija Sovjetske zveze sprta s »tabuji« Stalinove dobe. V delih Neizvestnija je po besedah navzočih ikritikov opaziti elementarno nadarjenost, ki prekipeva genialnih domislekov. "Plastike, kot so na primer »Jeremija«, »Bratomor« ali ciklus »Takšna je vojna«, kažejo tako izrazno silo, kot je v Evropi po Rodinu ali Henry Mooru le težko najdemo. V nekaterih delih je res videti razne vpit ve in smeri, tako da najdemo vštric ekspresionistične, surrealistične in abstraktne kipe. Neizvest-ni j je bil pač vedno prisiljen delati kompromise, če je hotel dobiti kako državno naročilo, saj sovjetski umetnik v glavnem lahko živi samo od teh. Vendar prodre vedno znova na dan njegova vulkanska sila, ki išče vedno nekaj novega, morda še najbolj podobnega delom Henry Moora. Gospa Gampert je zanimivo pripovedovala, da so v Sovjetski zvezi v prvi vrsti vodilni mož.j- v partiji in znanosti tisti mecen umetnikov, ki bodrijo avantgardiste. To sc zdi paradoks, a je res. Neizvestnij se je v zadnjem času mnogo ukvar-ial 7. novimi oridobitvami tehnike in naravoslovja. s problemi avtomatizacije in kibernetike, vesoljskega raziskovania in atomske fizike, in vsa ta dognanja so našla izraza v njegovih umetniških delih, iki so zato tematično edinstvena ne samo v Sovjetski zvezi in drugih državah na Vzhodu, ampak verjetno sploh na svetu. Ingeboi'g Gampert je svoja izvajanja zaključila v upanji', da ta nenavadna nadarjenost ne bo postala žrtev novega trdega sovjetskega kurza; 'kremeljski voditelji bi bolie storili, če ne bi napravljali iz infa' dih umetnikov mučenikov — je rekla. GOSPODARSTVO Škropljenje sadnega drevja spomladi Čeprav smo škropili pozimi, ne smemo opustiti spomladanskega škropljenja, ker spomladi nastopijo nekateri škodljivci, katerih pozimi nismo mogli uničiti. Škropiti pa moramo skoraj vse sadno drevje, kale rega navadno napadajo tako živalski zajedavci kot glivične bolezni. - PECKASTO SADNO DREVJE V to skupino spadata jablana in hruška. Jablane moramo obvarovati pred škrlupom, in plesnijo ter pred sadnim črvom in rde čim pajkom. Proti škrlupu škropimo z raztopino »mezene«: v 100 litrih vode raztopimo 200 gramov, to je 2 na tisoč »mezene«. Jabolčna plesen pa je ista kot oidij na trti in jo tudi enako uničujemo, to je z žveplom, a je bolje, če jo uničujemo s »ka-rathane«, katerega raztopimo po 100 gramov kar med mešanico »mezene«. škropimo pa takoj, kakor hitro smo opazili bolezni. Proti rdečemu pajku škropimo z Ovi fac, in sicer v 0.15 odstotni raztopini, proti škodljivcem, ki nam sčrvijo sadje pa škropimo z gezarolom ali gaberolom, s carpo-sanom ali svinčenim arzenatom. To sredstvo vedno bolj opuščajo, ker strup pre dolgo deluje in ves ta čas ne smemo uporabiti ničesar izpod drevesa. Škropljenje Proti črvivosti izvedemo prvič okoli 15. maja, potem ga pa moramo ponoviti vsaj 3-ka,t s presledki tedna dni, ker se leteči zavijači ne razbubijo istočasno in začnejo nekateri letati in polagati jajčeca tudi 25 dni za drugimi. Hruške imajo največ škode od škrlupa, in črvivosti. Primerno škropivo proti obema je raztopina »mezene« (0.2%), kateri še primešamo 0.2% »gesarola 50« ali »gaberola 50«. Gesarol in gaberol sta popolnoma enaka. Razlika je le v tem, da sme z imenom »gesarol« danes razpolagati le švicarsko podjetje Geigy, ki je sestavilo to prvovrstno rastlinsko zaščitno sredstvo in ga odstopilo za nekaj let firmi »Montecatini«. Po prenehanju medsebojne pogodbe, je ime ostalo podjetju »Geigy«, »Montecatini« pa izdeluje isto snov in jo prodaja pod imenoma »gaberol«. KOŠCICARJI Koščičarjev je več kot pečkarjev, a za nas sta predvsem važni breskev in češnja, marelice, češplje in slive so podrejenega pomena. Kljub poznojesenskemu in spomladanskemu škropljenju proti kodravosti in smolikavosti se pojavljajo na breskvah še vedno mladi listi, ki so nenavadno veliki, zgrbančeni in navadno bolj rdečkaste barve. To so znaki kodre, proti kateri škropimo zopet z »mezene«, to je z istim sredstvom, kot smo škropili konec jeseni in v marcu. Toda medtem ko smo takrat škropili s i/2% mešanico, ker smo v 100 litrih vode raztopili i/2 kg ali 500 gramov »mezene«, škropimo sedaj — in za deset dni še enkrat — z bolj šibko mešanico, in sicer raztopimo v 100 litrih vode samo 200 gramov »mezene«. Koristno in priporočljivo je primešati raztopini »mezene« vsako I krat po 100 gramov koloidnega žvepla, ki onemogoča razvoj oidija (svinčena bolezen). Češnje zelo rad napada zmrzlikar ali mali pedic, katerega ličinka - gosenica uničuje češnjevo listje. Proti temu škodljivcu se borimo s svinčenim arzenatom (1 kg na 300 litrov vode) ali »gesarolom (gaberolom) 50«. Ta sredstva pa ne zaščitijo češenj pred črvivostjo. To preprečujemo s škropivom »rogor«. Ta je hud strup, a obdrži svojo strupenost le malo časa in zato lahko z njim škropimo dozorevajoče češnje. Za pripravo škropiva vzamemo le 100 gramov »rogor-ja«, katerega premešamo s 100 litri vode. škropimo pa takrat, ko je sad že precej debel in začenja spreminjati barvo od zelene v bolj svetlo in se na kakšnem redkem sadu že opaža malo rdečila. Škropljenje mora biti izvršeno z veliko pozornostjo, tako da je zadet vsak plod, ker le tako bo prav gotovo brez črva. V takem plodu »rogor« zamori jajčeca ali že zarojenega črva, potem pa izgubi svojo strupenost, tako da dozorele češnje brez skrbi lahko uživamo in prodamo. Paziti pa je potrebno, da ne škropimo že preveč dozorelih češenj. Škropljenje z »mezene« zelo koristi tudi marelicam, posebno pa slivam in češpljam, ker tudi te napada škrlup. Koliko zaleže to škropljenje, lahko pove tisti, ki to red no dela. Letošnje leto bi moralo biti nekam prav deževno. Obhajamo namreč jubilej, 75 let, odkar se je razvila industrija dežnikov. Leta 1852 je Samuel Fox priglasil svoj patent za dežnik v takšni obliki, kot ga imamo danes. Od takrat dalje se je dežnik splošno udomačil kot potrebno sredstvo v deževnem vremenu. Fox je izumil dežnik z ročajem, vzmetjo za odpiranje in s kovinskim ogrodjem pod suknom. Neko nerodno obliko dežnika, ki se ni mogel zapirati, so poznali že davno poprej v vzhodnih deželah. Slike v Egiptu so kazale bogove in faraone sedeče pod orjaškimi dežniki. V orientalskih državah je bil dežnik znak kraljeve oblasti. Indijski maharadže so v srednjem veku dodajali svojim zvenečim naslovom še ime »gospod tolikih in tolikih dežnikov.« Dežnik je pomenil pravzaprav streho ali nebo, ki je drugačno nad maziljenimi glavami kot pa nad temeni navadnih smrtni-! kov. Dežnik, okrašen na vse mogoče načine, je dajal ugled osebi, ki ga je imela razpetega nad sabo; držal ga je nad njo seveda kak suženj ali dvorjan. šele Kitajci so se z dežnikom varovali pred dežjem. Iz te države so ga razisko-vavci prinesli v Evropo šele v 17. stoletju, bolj kot neko čudo, kakor pa za praktično uporabo. Kitajski dežniki so imeli bambusove palčke in so bili pripeti z oljnatim papirjem. V Evropi so se dežniki najprej Zgoraj smo povedali, zakaj, kdaj in s čim sedaj škropimo naše sadno drevje, i Nismo pa omenili listnih uši, ki napadajo | vse vrste sadja, posebno pa mlada drevesa. Proti vsem listnim ušem so učinkoviti tetrafid, carposan, toxfid in samo v Italiji prodajajo še najmanj 100 drugih pripravkov, s katerimi se uspešno borimo proti listnim ušem. Modra galica ali nebakrena škropila? (Nadaljevanje s 5. strani) nc moremo vedeti, ker je potreba po škropljenju odvisna od razvoja v prirodi. Lahko bodo potrebna samo 3 škropljenja, lahko pa tudi 10. Lahko bomo prenehali s škropljenjem v drugi polovici julija, lahko pa bomo morali škropiti proti peronospor) še avgusta in tudi septembra. Na vsak način je potrebno, da škropimo okoli 15. maja, drugo škropljenje je potrebno neposredno pred cvetenjem, ko primešamo med škropivo kakšno sredstvo proti grozdnemu molju ali koseljaku, n. pr. 40 do 50 gramov »carposan«, ali 100 gramov »Cidial 50 L«, ali 150 gramov »Panam« ali 350 gramov svinčenega arzenata na 100 litrov škropiva. V drugi polovici julija moramo tudi škropiti proti peronospori. Takrat se začnejo pojavljati kiseljaki drugega roda in zato primešamo med škropivo zgoraj navedeno količino »Cidial 50 L« ali »Panam«. Ti dve sredstvi sta za ljudi le malo strupeni in zato že nekaj dni po škropljenju lahko uživamo dozorevajoče grozdje, medtem ko bi ga nc smeli, če bi primešali med škropivo »carposan« ali svinčeni arzenat, katerih strupenost izgine komaj po obilni plohi. dežnika priljubili pri ženskah bogatih slojev, da so si obvarovale dragocene obleke pred vremenskimi neprilikami. Lakaji so imeli nalogo spremljati goste z dežniki od veže palač do kočij, kot to še danes delajo vratarji ve'ikih hotelov. Prvi Anglež, ki se je pojavil z dežnikom na cesti, je bil noki doktor James Ha.iway. Vse se mu je smejalo kot razvajenemu mehkužcu. To je bilo v začetku 18. stoletja. Hanway je dosti potoval po Perziji in Kitajski in je spoznal korist take osebne strehe v slabem, pa tudi v žgočem vremenu. Ofenzivo proti dežniku so začeli prvi londonski kočijaži, ki so se zbali za svoj zaslužek. V dežju so meščani vedno najemali kočije, dežnik jih je pa začel izpodrivati. Končno je tudi prodrl. V zadnjih dveh stoletjih je postajal vedno bolj lahek in priročen. Sprva so dežnike imenovali tudi »Robinson«, po tistem slavnem dežniku, katerega si je ukrojil samotar Robinson Crusoe iz živalskih kož. Prvi dežniki so bili visoki tudi do dva metra in so tehtali po nekaj kilogramov. Takšni so se v anglikanski cerkvi, pa tudi po južni Italiji ohranili še do danes pri nekaterih cerkvenih obredih. Šele pred 75 leti je Fox dal dežniku današnjo obliko. Danes že kar ne moremo pogrešati te priprave, čeprav ima že hudega tekmeca v dežnili plaščih. Jubilej - K. B. ■ ............................... »Poskusiva ondi,« se odloči narednik. V dolgi in zakajeni dvorani je sedelo ob točilni mizi le še nekaj gostov na visokih stolih, v kotu še neki ljubezenski parček, blizu vrat pa dva postarna moža. »Oprostite, kdo zna nemško?« zavpije narednik. Tisti zaljubljenec sc oglasi: »Nekaj drobtin mi je še ostalo. Kaj želite?« Narednik mu pomoli listič. Oni slovku-je: »Prva beseda pomeni pomoč. Čakajte, ta je — slaščičarna — potem policija. Podpis pa je: Divna Škrinjar.« »Ta,« se obrne narednik k tovarišu. »Prav nanjo moramo paziti. Zaprta... sladole-darna, ikatera?« A, to bo pa tista od onega južnjaka,« se oglasi kavarnar. »Nič dobrega še nisem slišal o njem.« »Alo, tja,« je narednik potegnil tovariša za sabo. V petih minutah sta bila na mestu. Hiša je ležala v temi, vsaj spredaj ni bilo nobene luči. Moža sta na tiho šla za hišo; aha, skozi oknice v prvem nadstropju sc vidi soj luči. Narednik je zgrabil tovariša za roko: »Ni nekdo zavpil?« Nagnil je glavo proti kletnemu oknu. Zdaj zopet! Da — nekdo vpije na pomoč. Zdaj se je glas že jasno razločil, čeprav so bila okna trdno priprta. Opazila sla ozke stopnice, ki so vodile navzdol. Narednik je posvetil; našel je železen drog, s katerim bi se dalo vlomiti vrata. V trenutku, ko je narednik stopil k vratom, je ugledal cev revolverja naperjenega proti sebi. še predno sc je zavedel, sta počila dva strela. —0— Piciriddujeva žena je zaman poskušala, da bi odvrnila moža od strašne namere, j 32. Zdaj je obžalovala, da sc Divni ni posrečil ( beg. če bo mož nesrečnico usmrtil, kakor namerava, umor ne bo mogel ostati prikrit, tudi če bodo truplo vrgli v vodo glo- boke ilovnate jame. Bala se je, kaj bo prišlo iz vsega tega. Možu je najprej postavila večerjo na mizo. Prinesla mu je tudi veliko steklenico vina. Upala je, da se bo docela opil in da bo zaspal. Potem bo šla v klet in bo žensko spustila, pa naj se zgodi, kar se hoče. Možak je pil in pil, toda vino se ga ni prijelo. Še vedno je jecljal, da mora opraviti svoje delo. Nenadoma je planil s stola in pograbil samokres. »Čez deset minut pridi dol. Prinesi tudi rjuho, da zavijemo truplo. Voziček sem že pripravil na dvorišču,« je zarjovel. »Ne, ne, te prosim!,« se mu je obesila za komolec. Sunil jo je od sebe in ropotal v klet. Ko je stopil, je jetnica vpila, da je strašno odmevalo pod oboki. Krepko je zaklel. Ko je za hip umolknila, je dvignil glavo in prisluhnil. Niso to koraki — tam zunaj? Divna je spet začela vpiti na pomoč. Pici-riddu je tipal proti zadnjim vratom. Nekdo buta vanje z železnim drogom. Stopil je za korak nazaj in naperil samokres proti vratom. Ko se se zrušila in se je na pragu pokazal obris človeške postave — je brez pomisleka sprožil. Divna je tudi zaslišala korake. Iz vsega grla je spet začela vpiti na pomoč. Zazdelo se ji je, da nekdo gre proti njej. Zdaj, zdaj jo bo ustrelil! Žarka luč ji je posvetila v oči, da si je zakrila obraz. Od daleč je slišala, da ji nekdo mirno prigovarja. Ničesar ni razumela, čuti'a je le, da jo je nekdo prijel za roko. Trikrat jo je neznanec vprašal: »Škrinjar?« Prikimala je. Šele zdaj je videla, da jo je mož v policijski obleki prijel za roko in jo vlekel iz kleti. Šla sta mimo nekoga, ki je ležal na tleh in stokal. Policist se je sklanjal nad na tleh ležečo postavo. Divna je prepoznala v njej svojega ječarja. »Za desetinko sekunde sem bil hitrejši od njega,« je stražnik pojasnjeval narediti-j ku, »če ne, bi bil njegov strel pogodil na-ju.« »Kam je zadet?« »V trebuh. Težko jo bo odnesel. Žal mi je, a ni šlo drugače.« »Ostani pri njem,« je velel narednik. »Poslal bom zdravnika.« Ko je narednik spet prijel Divno za roko, je ona zavpila. Z znamenji mu je dopovedovala, da je ranjena. V tem je že pridirjal policijski avlo. Na policiji so Divno za silo obvezali. Samo je planil s postelje. Telefon zvoni. Hlastno je pograbil za slušalko. »Tukaj Divna,« se je oglasil slaboten ženski glas. Ona? Se kdo šali z njim? V hipu je bil pri sebi. »Nekaj strašnega sem preživela,« je nadaljeval ženski glas. »Sem na policijskem ravnateljstvu. Zdaj me bodo odpeljali v hotel. To sem vam hotela najprej javiti, da ne boste zame v skrbeh.« »O, Divna, pa še v kakšnih gkrbeh sem bil,« je odgovoril Samo. »Hvala Bogu, da ste spet tam. Takoj bom prišel v hotelsko vežo.« V naglici se je oblekel in šel dol. Nekaj minut za njim je prišla tudi ona. Zdrznil se je, ko je opazil, da nosi roko v obvezi, žalostno se je nasmehnila: »Ni z'omljena, samo spahnjena.« V naglici mu je pojasnila vse dogodke. On jo je pogladil po roki: »Divna — kako sem srečen, da se vam ni kaj hujšega pripetilo. Kaj pa zdaj? Jaz. moram jutri odleteti v Rim.« Ona ga je odločno pogledala: »Tudi jaz bom šla.« »Z ranjeno roko?« »Na noben način nočem več ostati tukaj in sama.« »Dobro, sedaj je pa treba malo počivati. Kmalu bo tri zjutraj. Ob osmih vas moram zbuditi, čem?« »Seveda — torej lahko noč!« Pogledi, s katerimi sla se ločila, so več povedali kol besede. Med poletom proti Rimu je ostala Divna mirna. Mislila je na nevarno dogodivščino, ki sta jo s Samom še prejšnjo noč prestala. čeprav je on govoril nekam brezbrižno o vsem tem, je bila ona še vedno v skrbeh zanj. (Dalje) Steza, ki je vodi'a od pristave do Wildparka, je zdaj blatna rn polna luž, katere moram preskakovati. V Wildparku stoji zdaj polno novih zgradb. Od sprednje strani, kjer je bil nekdaj glavni vhod, je zdaj — sodeč po napisih — nezaposlenim vstop prepovedan. Kot se zdi, gre za nekako veliko vrtnarjo ali nekaj podobnega. Nekdanje grede pod steklom še obstajajo, vendar na pravlja vse veliko bolj zanemarjen vtis. Danes pač ni na razpolago na tisoče delovnih sil — zastonj, ki so morale skrbno negovati vsak kvadratni meter zemlje, pod nadzorstvom z brzostrelkami oboroženih stražarjev in strogih kapotov, ki so rjoveli največ že zaradi tega, da so napravili dober vtis na SS-ovske nadzornike. Nekaj otrok se podi okrog. Radovedno me gledajo, kaj delam tukaj, v tem blatu in lužah, ki se scejajo izpod zadnjih 'kupov talečega se snega. Obidem nekdanji Wildpark in stopim vanj 's strani ceste, ki vodi ob taboriščnem zidu. Tam ni nikake ograje več. Pred menoj je naselje novih stanovanjskih hiš, večjih in manjših. Vse se zdi še nekam improvizirano, razmetano, grajeno brez pravega reda. Verjetno je bilo zemljišče v naglici razkosano in dodeljeno na razpolago za gradnje. Nekdanje edino stanovanjsko poslopje v Wildparku, podobno graščinski pristavi, še 'stoji in 'o njega vodi stezica, ki je označena s tablico kot zasebna in da je vožnja po njej ‘‘prepovedana. Bogve če stanujejo v. pristavi še isti ljudje kot takrat? Včasih smo videli dve mlajši ženski in nekaj otrok, katere smo včasih mimogrede pobožali. To so bila edina človeška bitja, ki so kazala do nas človeška čustva. Nekdanjega ribnika, v katerem smo sc nekajkrat naskrivaj kopali, ni več najti. Najbrž so ga izsušili zaradi potrebe po stav-biščih. Komaj da uganem, kje je bil, in še to bolj po vegetaciji in po ostankih nekdanje čolnarne. Vsenaokrog stoje nove stanovanjske hišice. Ostal pa je še tisti del Widparka, ki je mejil na taborišče in na kanalizirano rečico, ki je delila Wildpark od SS-ovskega taborišča, morišča in krematorija. Od lam smo nekega zgodnjega poletnega dne slišali strele, s katerimi so pokončali okrog sto ruskih častnikov, ki so bili nekaj mesecev zaprti v taborišču. Voziti so morali kuhinjske vozove s hrano. Bogve če so slutili, kak konec jih čaka. Baje so jih pokončali s streli v t'lnik. Tam smo nekega sončnega junijskega jutra zvedeli tudi za novico, da so zahodni zavezniki odprli novo fronto, nam pa daK novo upanje na bližnjo osvoboditev. (Dalj®) | Š F* O R T N I ]P JR K G L E JD PREGLED LETOŠNJE SMUČARSKE DEJAVNOSTI V EVROPI Francoz Perillal in Avstrijka Zimnannova najboljša smučarja 1963 Smučarske sezone je že konec. Športniki sc bodo takoj vprašali, kdo se je letos najbolj odlikoval. Pregledali smo vse tekme, jih ocenili in dobili naslednjo vrednostno lestvico: 1. GUY PERILLAT (Francija) 4.45 t. 2. E. ZIMMERMANN (Avstrija) 3,15 t. 3. L. LEITNER (Nemčija), NENNING (Avstrija) in LACROIX (Francija) 2.85 t. 6. BONLIEU (Francija) 2,30 t. 7. SCHRANZ (Avstrija) 2,20 t. 8. GRUENENFELDER (Sviea) 2,15 t. 9. ST1EGLER (Avstrija) in SENONER (Italija) 2,00 t. Letos se je torej najbolje izkazal Franzuc Guy Pc.rillat, ki je zmagal v skupni lestvici s precejšnjo razliko. Hitri Guy je zmagal v alpski kombinaciji v tekmah v Zermattu (2. L. Leitner), v Me-ribelu (2. Sehranz), v VVengen-Lauberhornu (2. Schranz) ter bil 2. v Kandaharju (1. Bonlieu!). Perillat pa je razočaral v Kitzbuhlu (bil je samo 5., zmagal je Egon Zimmermann) in zlasti v predolimpijskih tekmah v Innsbrucku (uvrstil se je na 9. mesto! Prvi je bil Nenning). Perillat se je odlikoval posebno v slalomu. V tej disciplini je zmagal v Zeramttu, v Wengen-Laube.rhornu in v Megevu, ter bil drugi v Kitzbuhlu in Chamonixu-Kandahar. V Innsbrucku pa je bil deveti! V smuku se je dobro branil in nrav tako v veleslalomu. Poleg Perillata sta sc letos posebno odlikovala Francoza Laeroix in Bonlieu. Lacroix se je uvrstil na tretje mesto, Bonlieu pa na šesto v skupni lestvici. Tudi Lacroix je bil zelo stalen, saj se je uvrstil na tretje mesto v disciplini alpskih kombinacij ter na četrto mesto v smuku. Bonlieu pa K’ bil drugi v disciplini slaloma. Lacroix je bil prvi v alpski kombinaciji v Adelbodnu, drugi v tekmovanju »3/3« ter osvojil tli tretja mesta v Zermattu, Kitzbuhlu in v Innsbrucku. Bonlieu pa je slavil veliko zmago v tekmi Kandaraja. La-eroix se je odlikoval v smuku (I. Adelbodnu in številni častni izidi: 3/3, Innsbruck, Wengen-Lau-Ivrhorn, KitzbuhcI itd.). Bonlieuju na je najbolj ugajal slalom f I. Kandahar-Chamonix). Častno so se. izkazali tudi ostali Francozi: Mauduit (2. v disciplini veleslaloma), ki je bil prvi v Kranjski noti, tretii v Adelbodnu in četrti v »3/3«, Killy, ki je bil trikrat dim'i v Megevu in v Kandaharu (smuk) ter v Adelbodnu (veleslalom) in še tretii v veleslalomu »3/3«. Arpin (2. v alnski kombinaciji v La Toussuireu in četrti v alnski kombinaciji v »3/3«), Stamos (1. v Gortini), Viollat (dva d rima mesta v smuku: Wcngcn in Adelbodcn) ter Bozon, ki pa je precej razočaral svoje navijače. (3. v alpski kombinaciji v St. Moritzu in 5. v slalomu v Wengenu\ Čeprav so Francozi uvrstili med prvo šeslorico kar tri predstavnike, so v vodstvu skupne lcstvice moških Avstriici. Med prvo dvanaistorico so samo štirje Avstrijci, ki na so nabrali največ točk. Lestvica (no državah za moške.) ic naslednja: 1. AVSTRIJA (4. predstavniki) 10.20 točke. 2. FRAN-CI.IA (31 9.60. 3. NFMCT.TA (2) 4,70. 4. ŠVICA (2) 3,15 in 5. ITALIJA (1) 2,00. Najboljši Avstrijec je Egon Zimmermann, ki ie drugi v sktmni lestvici, tretji ie Ncnninp, sedmi je Schranz in deveti Stierfer. Eran Zimmermann sc ie odlikoval zlasti v alnskih kombinacijah P. v skupni lestvici) in v smuku (2. v lestvici). V Meuevu je zmapal tako v smuku kot v alpski kombinaciji, v Kitzbiihlu pa in nonovil isti usneh. V Wenecn-Lauberhornu je bil tretii v slalomu in v alpski kombinaciji, v Innsbrucku tretji v kombinaciji. Zelo stalen ie bil Nenning, ki deli tretjo mesto v skunni lestvici. Nenning ie bi! četrti v disciplini alnskih kombinacij in tretji v veleslalomu. Ncnninir se ie najbolie odrezal prav v pred-olimpiiških tekmah kjer je bil nrvi tako v sla-'omu kot v alnski kombinaciji ter drugi v smuku. Znani sta tudi zmaei Nenninra v Zel! am See za pokal Toniia Marka in v tekmovanju »3/3« (veleslalom). Strokovnjaki so unali. da s" bo Schranz letos bolje izkazal in IVI med prvimi (osvojil je sedmo mesto v skunni lestvici). Schranz je dose-8d samo eno blestečo zmago: prvo mesto v smu- ku v tekmi VVengen-Lauberhorn, čeprav je osvojil številna častna mesta (2. v Innsbrucku tako v slalomu kot v kombinaciji, 2. v alpski kombinaciji v Wcngenu, 2. v kombinaciji v Meribelu, 3. v Megevu, tako v smuku kot v alpski kombinaciji). Med prvo dcsetorico najdemo še Stieglerja, ki je deveti. Najljubša disciplina za Stieglerja je veleslalom (3. mesto). Stiegler je zmagal v alpski kombinaciji v La Toussuiru in v slalomu v Kranjski gori, bil drugi v alpski kombinaciji v Megevu in v slalomu prav tako v Megevu. Od ostalih Avstrijcev moramo omeniti še lluga Nindla, ki je bil prvi v alpski kombinaciji v Oslu, drugi v smuku v Kitzbuhlu in tretji v Wcngcn-l.auberhornu ter četrti »3/3«. Ni treba omeniti, da je prav smuk najljubša panoga Huga Nindla. Tako lleini Messner kot Adalbcrt Leitner sta dosegel zadovoljive uspehe. Messner je bil drugi v alpski kombinaciji v Arosi in drugi v smuku v Zermattu. V Kandaharju je. bil 3. (smuk) in v »3/3« (smuk) pa četrti. Leitner pa je včasih razočaral, ker je bil samo enkrat 3. (smuk v Zermattu) ter trikrat četrti. V neizprosnem boju med Francozi in Avstrijci (skupno 15 smučarjev) ni bilo mnogo mesta za smučarje, ostalih držav. Med prvimi dvanajstimi sta dva Nemca (L. Leitner in Bartels), dva Švicarja (Gruncnlclder in Minsch) ter Italijan Se-noner. Ludwig Leitner je izbojeval številne zmage, in sc tako uvrstil na tretje mesto v skupni lestvici najboljših smučarjev sveta v letu 1963. Zmagal je v smuku za tekme v Kandaharju in v slalomu (najboljša njegova disciplina) v Kitzbuhlu, bi! drugi tako v slalomu kot v alpski kombinaciji v Zermattu, drugi v alpski kombinaciji v Adelbodnu in drugi v slalomu v Chamonixu-Kandahar; v skupni lestvici je bil tretji. Leitner se je častno izkazal v Adelbodnu v vseh disciplinah (3. v ;sla- lomu, 4. v smuku in 5. v veleslalomu). Tudi so-rojak Bartels se je častno izkazal, saj je bil prvi v smuku v tekmi »3/3« in drugi V alpski kombinaciji v Kitzbuhlu. Omeniti moramo še. Nemca Poleg različnih mednarodnih družb ali intrnacional, qbslaja še ena, menda najbogatejša, in sicer tajna mednarodna družba hotelskih tatov. Izračunali so, da ukradejo ti gentlemen-ski tatovi vsak dan gostom iz hotelskih sob za 1 milijardo dvesto milijonov lir draguljev, z'atenine, denarja in drugih vrednosti. Prvi hip se zdi kar neverjetno, toliko in v — enem dnevu! Seveda, po razkošnih hotelih milijardarjev, kot so »Waldorf Asto-ria« v New Yorku, »Imperial« v Tokiu, »Ritz« v Londonu, »Peninsu’a« v Hongkongu in drugi taki po vsem svetu. Cani Mednarodne hotelske tatinske družbe se prav nič ne razlikujejo po zunanjosti od drugih bogatih hotelskih gostov. Znajo se imenitno prikriti. V San Franciscu nastopajo na primer kot bankirji iz Nizze, tu pa kot petrolejski magnati iz Texasa; v Singapurju se pojavijo kot evropski vele-tovarnarji, v Tokiu pa kot filmski zvezdniki. Vse papirje, avte, denar jim preskrbi njih družba. Zato pa tudi gredo na gotovo. Ne plezajo več kot pajki po hotelskih pročeljih, njih tatinska tehnika je danes vse bolj spretna. Danes se pojavijo morda v Buenos Airesu, čez več mesecev šele pa kje v Sydneyju. Ko pazljivo preberejo iz Burgerja (2. v slalomu v VVcngenu in 4. v alpski kombinaciji) in Wagnerberga (2. v slalomu v Adcl-bodnu in 5. v smuku v Kitzbuhlu). Veliko presenečenje predstavlja Grunentelder, najboljši Švicar, ki sc je uvrstil na 8. mesto v skupni lestvici, Griinenlcldei ic. osvojil prvo mesto v lestvici veleslaloma. Mladi Švicar je zmagal v alpski kombinaciji v Sl. Moritzu in v Arosi, bil drugi tako v Kranjski gori kot v Adelbodnu (obakrat veleslalom) ter četrti v slalomu v Adelbodnu. Dober je bil tudi Minsch, ki je. nepričakovano bil prvi v Innsbrucku (smuk) ter drugi v veleslalomu v »3/3« ter tretji v alpski kombinaciji. Minsch je bil četrti v smuku, njegova najboljša disciplina je bila smuk, tudi v Megevu. Dober je bil tudi Mathis, ki je osvojil dve tretji mesti v slalomu (Kitzbiihel in Zermatt). Najboljši Italijan je bil Senoner, deveti v skupni lestvici. Zmagal je sicer samo v smuku v Zermattu, čeprav je osvojil številna častna mesta (3. v slalomu in alpski kombinaciji ‘v »3/3« in 3.' v alpski kombinaciji v Adelbodnu, 4. v alpski kombinaciji v Kitzbuhlu in v veleslalomu v Adelbodnu). Izkazali so se tudi Pedroncelli (!. v slalomu v »3/3«), De Nieolo (1. v alpski kombinaciji v Selvi) ter Mahlknecht (4. v Zermattu tako v slalomu kot v alpski kombinaciji. Omeniti, moramo tudi Jugoslovana Lakoto, ki je zmagal v alpski kombinaciji v Courmayc.ru za pokal Gilcra. Preden si ogledamo lestvice v posameznih disciplinah, kratko preglejmo, katere so bile letošnje največje smučarske tekme. Najvažnejše tekmovanje je bilo v Innsbrucku, kjer so bili pred-teki za zimske olimpijske igre. Odlikoval se je Avstrijec Nenning (1. v slalomu in 2. v smuku in I. v alpski kombinaciji. Važno je bilo tekmovanje za VVengen-Lauberhorn pokal, kjer se je odlikoval Perillat (1. v slalomu in v alpski kombinaciji; v smuku je bil 1. Schranz) in prav tako bi lahko rekli o nastopih v Kitzbuhlu, kjer je prednjačil Avstrijec Egon Zimmermann (1. v smuku in v alpski kombinaciji; v sla'omu je bil 1. L. Leitner). Zanimive so bile tekme v Adelbodnu. kjer je žel velik uspeh Francoz Laeroix (I. v slalomu, v smuku in v alpski kombinaciji; v veleslalomu je zmagal Švicar Griinenfelder). EgOn Zimmermann je ponovil uspeh tudi v Mevevu za pokal Allais (zmaga v smuku in v alpski kombinaciji; v slalomu je. bil prvi Perillat), Perillat pa se je maščeval v Zermattu (I. v slalomu in v alpski kombinaciji; v smuku je hil 1. Senoner). dnevnikov imena hotelskih gostov, se nastanijo v istem hotelu in opazujejo kreta-nje in navade tujcev. Pridobijo si z bogatimi napitninami zaupanje sobaric in slug, ponaredijo ključe in odpirajo sobe gostov navadno med sedmo in enajsto uro zvečer, ko so tujci pri večerji ali pa plešejo. Za cilj si običajno izbero kako sobo poleg stranišč, pred vlomom potegnejo vodo za izplakovanje, da šumenje v školjki preglasi vsak njihov sumljiv ropot. Svoje delo opravijo ti tatovi z matematično sigurnostjo. Proti hotelskim tatovom je mednarodna policija organizirala posebno izvežbano de-| tektivsko organizacijo. Ker bogati potniki ' zavarujejo svoje dragocenosti, se zavarovalne družbe poslužujejo tudi zasebnih detektivov. V Ameriki je znan kot izredno spreten detektiv že 71-letni Artur Barry. Izkustva, kako izvohati tatove, si je nabral v dolgih letih, ker je bil tudi sam — hotelski tat. V svoji »praksi« je nakradel kar za 11 milijonov dolarjev dragocenosti in I denarja po sobah prvorazrednih hotelov. Obsojen je bil na 20 let ječe. Po prestani kazni je menjal obrt tako, da je iz tatu postal detektiv. Mednarodna družba njegovih bivših tovarišev je pa še vedno na delu. (Konec prihodnjič) Dnevno več kot ena milijarda - ukradena M. TJ K* '^3 IG ga •iž > <« -r. a n :y ■g T3 O l- g a ^ « ni OJ 5 •a m >n S 8 HsS"’ n C^ r-X *§ 2 *s js ^5 Cm O > V3 O -C :z;t3 M tFJ >N C ^ "S ^ D. •*-* s g 3 c a §1 3 a’>o ju S £ c? — a .o .S C3 C3 > C r- Jh r3 n a > rt e|” S « o „ 5 £ T3 -*-• h rt C r *o b o rt rt o ^ ^ ^ rt ^ ^ S u jz " ts ^ W Sv ~ o £ TJ a rt u a ^ . rt ~ j- ~3 ,2 rt TJ o a "J ■o o ^ a o o ta 2, E o a to ■*> rt t/j £ u O Q c. H rti 3 Ji - GA Ofl O 5° "G rt 'G c .£ .S, n S >n c 03 "-1 " S ° .£? - -O TJ C w . a >u rt « ^ 00 C c o •-, :I u E - ~ v) a N « 'S S > O C S 3 - wi £ o rt rt TJ S -s - 2 - c rt rt pai a 3 ^ E-g — rt »1š a y m i"- ~ •«-» oo O O «-. -j- — t/5 T3 ■< -C S- TJ a u M Oj —» O U V) /> X) d> Z u > cj 00 E §) U (L) V) C/) . O c a u jr &| aE Si 5 n n a 1 e fe a n *- r' i v. *S Qj >«s e s 0) ><» e1 s rr» ao O-OOMCtDD ^-aJ-ZOD 3 .amzviKi!