»,» & w «.' i w o 't u i i; l j u i r. ti h LJUBLJANA SL 202 Milil jvftfen (M orati tn ta prtt V Trsta« v srtdOi 29. avgusta 192«. Posamezna steviiKa au stoL LetfllK u List izhsffl vsak dan zfuirtj 8 mcMcc L 92.—, pol kfta L 6.50 vet — Po« v fkokocti l 1wlpoe (72 smrtotec, ubinšt, po UMI DVOKULT ^eljk«. Nara&nina: a 1 mene L S.^ leto L 7f.—v laocemstvo it — O^Hbu a 1 nun la oMm ogbse 75 M, -četka vojne. Tu na naših tleh pa smo bili nfi~samo dvo-, temveč tudi trokul-turni, posebno v Trstu, kjer so bili enako potrebni trije jeziki: slovenski, italijanski in nemški. Dvokulturnost je torej neodklonljiva •socijalna potreba onega dela naroda, tki se ne more uveljavljati javno kot posebna kulturna enota, temveč se mora uveljavljati le preko kulture drugega naroda. Ker se javno uveljavlja predvsem inteligenca, velja to v prvi vrsti zanjo. Ako je hotel pod Avstrijo slovenski inteligent konkurirati v življenju z Nemcem, je moral gledati, da bo obvladoval nemški jezik kakor Neme« sam. Obenem je moral gojiti tudi svoj jezik, ki je bil zanemarjen, in svojo kulturo. Naloga, ki jo je prevzel nase, je bila zelo težavna. Predvsem je bilo za Slovana mnogo težje zdelavati nemške šole nego za Nemca. K temu se je pridruževala še vneta skrb za svojo lastno kulturo. Dvojno breme — toda stoletna izkušnja naše zgodovine je dokazala, da to gre, da se naš narod pod bremenom dvokulturnosti ne samo ni zrušil, temveč da je bil prav s tem omogočen obstoj naše narodne inteligence, njena narodna rešitev in s tem tudi narodna rešitev vsega našega ljudstva. Sedanja starejša naša generacija razpolaga z bogato zalogo spominov o svoji dvokulturni izobrazbi in samoiz-obrazbi- Posebno ta poslednja je važna. V bivši Avstriji je bilo proti zadnjemu za književno izobrazbo v materinem jeziku kolikortoliko preskrbljeno z obveznimi urami iz slovenščine, hrvaščine itd-, ki so jih morali obiskovati pripadniki dotičnih narodov. Ker pa so se poučevali vsa drugi predmeti samo v nemščini, je manjkala našemu izobražencu vsa znanstvena terminom logija. Dijaki so si pomagali s tem, da so skušali priti za vsako ceno v posest kake matematike, naravoslovja, mineralogije, geografije v materinem jeziku, da so se naučili iz svoje lastne pridnosti one izrabe, ki jih pri slovenski ali hrvatski uri, ki je bila čisto literarna, niso mogli slišati. Mnogi iz starejše naše inteligenčne generacije bi mogli, kakor rečeno, povedati marsikatero zanimivo in poučno podrobnost iz tankega intimnega kulturnega življenja prejšnjih časov. Bilo bi koristno, Če bi se kdo ogla&il Mi se moramo zadovoljiti le s tem, da smo povedali, kaj je dvokulturnost in kakšen je bil in je njen socijalni pomen za inteligenco narodov, ki se nahajajo v gori opisanem položaju. Aretacije v vennskl pokrajini Okotm im sootfaHstov određenih v VERONA, 24. Ker se je v zadnjem času pojavilo ojačeno socijalistično gibanje, ki nasprotuje sedanjemu faši-stovskemu režimu, so varnostne oblasti odredile obširne preiskave. V Veroni in v veronski pokrajini so policijski agenti aretirali kakih 400 prevratnih elementov. Aretiranci so bili oddani deloma v veronske zapore in deloma v podeželske zapore. Aretirani komunisti v Umbriji . PERUGIA, 24. Varnostne oblasti so doznale, da Širijo nekateri komunistični pristaši revolucij onarno propagando po deže'i. Izdale so raditega varnostnim organom nalog, da strogo nadzorujejo to gibanje. Sinoči so kr. kara-binerji zasačili v nekem lokalu v Mon-tignani skupino kmečkih mladeničev, ii so bili opremljeni z različnim orožjem.* Nadalje so karabinerji našli v lokalu veliko Število komunističnih brošur in prepovedanih listov. Vsi mladeniči so bili odvedeni v zapore- Kaminsko mscJM Hrano!!! Doseduj Je bilo izplačanih M milijonov Ur RIM, 24. Agencija Radio Nazionale javlja iz Bukarešta, da romunski finančni minister odločno zanika vesti, da bi i talijansko-rom unska pogodba glede poeojila Romuniji potrebovala »popolnitve. Romunsko finančno ministrstvo je do sedaj prejelo od Italije 60 milijonov lir kot prvi del celokupnega posojila, ki znaša glasom sklenjene pogodbe 200 milijonov lir. Ostali zneski bodo izplačani Romuniji v najkrajšem Zrakoplov „tlom" prodan ItoHJ! za 750 tisoč lir RIM, 24. Norveški Aero Klub je prodal Italiji zrakoplov Norge, s katerim sta Amundsen in general Nobile preletela severni tečaj. Nekateri inozemski listi pravijo, da je bil zrakoplov prodan za 150 tisoč norveških kron, kar odgovarja znesku 750 tisoč italijanskih lir. Ftdtrzonl prid* m Riko Odkritje velikega spomenika na pomolu Dante RIM, 24. Dne 12. septembra se bo vršila na Reki velika slavnost. Odkrili bodo na pomolu Dante spomenik, ki predstavlja velikanskega leva. Na tej slavnosti bo zastopal vlado notranji minister on. Federzoni. Imel bo priliki važen govor- Novi petlirski novci bodo predani prometu 28. oktobra RIM, 24. Novi petlirski novci iz niklja vom sile deloma radi razmer podrejena j bodo prišli v promet dne 28. oktobra* kulturi vladajočega naroda — Nemcev, j na dan obletnice fašistovskega pohoda Vse javno življenje se je vršilo na pod-1 na Rim. Ve&kanskI požar v Parmi Nad en milil en lir škode PARMA, 24. V tvrdki Poli Edoardo, ki se bavi z izvažanjem jajc in perutnine, je sinoči izbruhnil velik požar. Radi pomanjkanja vode in radi vetra se je ogenj zelo hitro razširil. Šele po večurnih naporih se je ognjegascem posrečilo omejiti požar. Škoda je ogromna. Požar je uničil pet vagonov jajc_in tristo kvintalov kokošjega perja. Zdi se, da znaša celokupna škoda nad en milijon lir. _ Um\\ il Matijo in ran po preobratu v Atenah BEOGRAD, 24. (Izv.) Ministrski predsednik Uzunović se je danes dopoldne udeležil konference v radikalnem klubu. Po konferenci je podal novinarjem nekatere Izjave o projektu za zgraditev jadranske železniške proge. Rekel je, da morajo načrt proučiti še izvedenci v prometnem ministrstvu, nakar bo o njem razpravljala vlada. Kar se političnega položaja tiče, pa je Uzunović rekel, da nima novinarjem povedati nič važnega. Na pripombo, da davidovi-ćevci čakajo, da jih Uzunović pozove v vlado, je ministrski predsednik odgovoril: «Meni ni znano, ali čakajo. Pa ne vem, čemu naj bi jih pozvali, ko bi s tem riskiral, da me odbijejo»- Po odhodu St. Radića v Zagreb je spet nastopilo zatišje v političnem življenju. Uzunović je popoldne konferiral s finančnim ministrom Perićem, ki mu je poročal o izdelavi novega proračuna. V zunanjem ministrstvu se je danes vršila seja, katere so se udeležili zunanji minister dr. Ninčić, njegov pomočnik J. M ar ko vic in delegati, ki so sklenili v Atenah pogodbo z Grško. Delegati so poslali podrobno poročilo o poteku pogajanj v Atenah. Zunanje ministrstvo je dobilo iz Aten sporočilo, da novi režim priznava vse obveze, ki jih je prevzela prejšnja vlada, zlasti pa vztraja pri pravkar sklenjeni prijateljski pogodbi z Jugoslavijo. Grška vlada želi ohraniti najboljše stike s kraljevino SHS ter živeti z njo v prisrčnih odnošajih. Popoldne je posetil zunanjega ministra angleški poslanik Cunard, ki se je informiral o odgovoru bolgarske vlade na protestno noto. Odgovor pa do sedaj še ni prispel. KedaJ so povrne Pašić? Po zatrdilih vladnih krogov bo vlada vzela še ta teden v pretres vsa važnejša vprašanja, ki še čakajo rešitve. Glede sklicanja narodne skupščine ni še nič sklenjenega. Vsa pozornost javnosti velja povratku Nikole Pašića v Beograd. O tem krožijo po mestu razne verzije* Po poročilih večernih listov se je imel Pašić povrniti še danes. Kakor pa doznavamo, ni pričakovati še tako hitro njegovega povratka, ker podnebje na francoski rivijeri zelo ugodno vpliva na njegovo zdravje. Pašićevi krogi zatrjujejo, da se bo Pašić povrnil v Beograd šele sredi septembra. Za danes je bil napovedan tudi prihod skupščinskega predsednika »Trif-kovića, ki bo pa prispel najbrž jutri. Međi t [Maji na ttn ATENE, 24. O državnem preobratu, ki ga je izvršil general Kondilis s pomočjo vojske in mornarice, prinašajo listi še zanimive podrobnosti. Kondilis je zgodaj zjutraj odšel *v vojašnico republikanske garde, kjer se je slučajno nahajal tudi vojni minister general Cerulis. Poveljnik republikanske garde Dertilis je stopil pred vojnega ministra in mu rekel: «Vojska in mornarica sta imeli popolno zaupanje v vlado generala Pangalosa in sta bili prepričani, da bo on vladal državo vestno in demokratično. Toda Panga-los je izdal narod, ubil državljansko svobodo in zelo oškodoval državo». Kondilis je takoj odredil aretacijo vojnega ministra in nato sam zasedel njegovo mesto. Iz vojnega ministrstva je Kondilis nato dajal povelja posameznim garnizijam in jih obveščal, da je padel režim generala Pangalosa in u-kazal, da se čete pokore novemu žimu. Generalu Kondilisu so vojaki in častniki priredili velike ovacije- Revolucionarji so nato najprej zavzeli poslopje ministrstva za pošto in brzojav ter telefonsko in brzojavno centralo. Kondilis je brzojavno pozval bivšega predsednika admirala Konduriotisa, naj ponovno prevzame predsedstvo republike. Značilno je, da se je Kondilisu pridružil tudi poveljnik solunske gar-nizije general Otonais, ki je bil eden najožjih Pangalosovih sodelavcev. Kondilis je izdal proglas na narod, v katerem pravi, da je tiran padel in da je narod zopet dobil svojo svobodo. Kakor hitro bo Konduriotis sprejel mesto predsednika republike, bo Kondilis sestavil vlado, ki bo imela zaupanje vsega naroda. Nova vlada bo predložila svoj program, ki bi mogel rešiti državo. Ta posel pa je silno težak, pravi novi diktator, in treba bo pomoči vseh He-lenov, da bo delo uspelo. Dalje je izdal novi diktator posebno proklamacijo za vojsko in mornarico, v kateri pravi, da je njegov program povečati moč naroda vsebinsko in ekspanzivno. Dvigniti je treba vrednost denarja s pomočjo davkov na veliki kapital, naseliti ubežnike in kmete in uvesti široko samoupravo občin. V osmih mesecih se morajo vršiti svobod-volitve. Tangersko vpraianie LONDON, 24. Angleški listi se še zmerom obširno bavi j o z vprašanjem Tan-gerja. «Daily Telegraph« razpravlja o tem vprašanju z različnih vidikov in trdi, da smatra angleški admiral j afit mednarodni značaj Tangerja kot nujno potreben- Baš radi tega, pravi list, se je Anglija zmerom potegovala za mednarodno upravljanje tega mesta. S konvencijo iz 1. 1923 je Anglija na<-pravila zgrešeno potezo, ker ni pritegnila h Tangerju tudi Italije. Angleški politični krogi so prepričani, da bi se :sedaj nihče ne prizadeval spremeniti te konvencije, če .bi bila tudi Italija soudeležena pri upravljanju Tangerja. «Daily Telegraph» pravi, da so londonski diplomatski krogi prepričani, da se Italija in Španska tekom pogajanj za madridsko pogodbo nista končnove-ljavno domenili glede Tangerja. Italija Uporda simpatizira s špansko željo, vendar pa tudi ne more iti preko svojih lastnih želja, ki jih je pred kratkim predložila angleškemu zunanjemu ministrstvu. _ Kamene v in Trocki PARIZ, 24. Listom poročajo iz Rige: Ker je Kamenev izgubil mesto komisarja za trgovino ter je s tem izgubil tudi vsakršno vladno funkcijo, predvidevajo, da se bo odpovedal tudi mestu ravnatelja političnega urada. Tudi stališče Trockega je omajano. On je edini predstavnik opozicije v političnem uradu. V sovjetskih krogih uživa še ugled, ker si je stekel mnogo zaslug za revolucijo tekom meščanske vojne. Izgubil pa je baje vpliv na komunistične množice. Francosko posojilo v Švici PARIZ, 24. Uradni list objavlja odlok, ki pooblašča ministrskega predsednika, da sme razpisati v Švici posojilo 60 milijonov švicarskih frankov. Pogoji so bili določeni na podlagi p*>-sebne pogodbe, sklenjene s Švicarsko kreditno banko v Curihu: obligacije po 1000 švicarskih frankov, vrednost nominalna, obresti 1%. Posojilo bo amortizirano v dobi od 1. aprila 1927 do 1-oktobra 1951. Pogajanja za mir v Meksiki niso uspela PARIZ, 24. Listom poročajo iz Meksi-ke: Upanje, da bo verski spor v kratkem poravnan, je splavalo po vodi. veselje, da je revolucija popolnoma včeraj je episkopat sogla-sno sklenil, uspela. Glede odnošajev revolucijonar- da duhovščina ne bo še pričela izvršene vlade napram sosedom, je izjavil, | vati verskih funkcij. Gospodarski bojda hoče Grčija sleikoprej živeti v lskr- kot se nadaljuje. Cerkveni poglavarji nem razmerju s svojimi sosedi, posebno razpravljajo sedaj o načrtu za agitacijo s kraljevino SHS. Kondilis je opozar- med verniki, da bi se izvršila ustave. ne Kondilis je popoldne sprejel časnikarje in jim dal izjavo, v kateri izraža jal, da je on star prijatelj Srbov. ■Državni prevrat se je izvršil v čash, ko je Pangalos smatral, da je položaj mirnejši in naj sigurne jši. Predsednik in zunanji minister Rufos sta se nahajala na otoku Speče, kjer sta priredila izlet z jugoslovansko delegacijo- Okoli treh popoldne so prišle vesti, da so oblasti izvršile povelje generala Kondi-lisa in aretirale Pangalosa, zunanjega ministra Rufosa in ministra notranjih del. LONDON, 24. Vsi listi prinašajo ob- revizija »širna poročila o prevratu v Grčiji. Ge- i bivalstvo jo je prisrčno sprejelo, neral Pangalos je hotel takoj zbežati činski svet je priredil banket na Potovanje Abd-EI-Krima CASABLANCA, 24. Listi poročajo, da bo Abd-El-Krim 27. t- m. zapustil Fez in odpotoval v Casablanco, kjer se bo vkrcal na ladjo, ki ga popelje v Mar-siljo. Iz Marsilje pa pojde v Madagaskar. _ Italijanska križarka v ruskih vodah MOSKVA, 24. Italijanska križarka «Libia» je prispela v Vladivostok. Pre- Ob-čast iz luke Spetsa z mornariškim letalom, kar pa so mu letala revolucijonarjev preprečila in se je general udal. Ukrcali so ga na ladjo Bergamus, katere komandant pa je bil prijatelj Pangalo-sov in je hotel z ladjo zbežati. Poslali so za njim dva rušilca s poveljem, da morajo ladjo takoj potopiti, ako se Pangalos ne bi hotel podati. Na prvi strel Pangalos sploh ni odgovoril, nakar se je rušilec približal Bergamusu in Pangalos se je udal. «Daily Express» poroča, da je Kondilis izjavil, da bo Pangalos izročen vojnemu sodišču. Velik požar v Parizu posadki. Zasedanje Sveta Družbe narodov ŽENEVA, 24. Pod predsedstvom če-hoslovaškega zastopnika dr. Beneša se bo pričelo 2. septembra t- 1. v Ženevi 41. zasedanje Sveta Družbe narodov. Med drugim bo Svet razpravljal tudi 'o vprašanju grških in bolgarskih be-; guncev. Proučil bo tudi finančni položaj svobodnega mesta Gdanskega. Madžarska falsifikacijska afera BUDIMPEŠTA, 24. Prizivno sodišče je potrdilo razsodbo prve instance glede Nadossyja in kneza NVindischgraet- PARIZ, 24. Tekom noči je silen požar j za, ki sta bila obsojena na 4 leta težke uničil v javnih skladiščih nekatere od-; ječe. Zmanjšalo je Geroju kazen od 2 delke, kjer je bilo spravljenega mnogo let na eno leto in šest mesecev ječe. —-kavčuka, strojev, orodja in vreč. Škodo, Tudi Rabi je prizivno sodišče odštelo ki jo je požar povzročil, cenijo na več; 6 mesecev ječe. V ostalem pa je bila milijonov frankov. razsodba prve inštance potrjena. DNEVNE VESTI Zakol smo bili zaplenjeni pretekli četrtek Še le danes moremo obvestiti čitatelje o zadnji zaplembi, ki jo je izreklo politično oblastvo nad «Edinostjo« od preteklega četrtka. Tozadevni odlok, ki nam je bil izročen Šele včeraj* se glasi: Prefekt tržaške pokrajine videvši slovenski list «Edinost» od 19. avgusta 1926., št. 197; upoštevajoč, da članek pod naslovom «Vprašanje našega dijaštva» vsebuje tendencijozne ocene in podtikanja, naperjena proti italijanskim, srednjim fo-lam in proti obiskovanju teh Šol s struni slovenskih dijakov ter torej lahko videvši veljavne določbe o tisku in čl. 3. občinskega in pokrajinskega zakona od 4- februarja 1915, št. 148 odreja Slovenski list «Edinost» od 19. avgusta 1926., Št. 197 je zaplenjen radi članka pod naslovom «Vprašanje našega dijaštva». Izvršitev tega odloka je naložena kr. kvesturi v Trstu. V Trstu, 19. avgusta 1926. Prefekt: Gasti. CF?TrFALM DRŽAVNI PRAVDNIK GlC U.;-r, F. \C HINE it i * IK^EŠČEN OonpraJni državni pravilnik uff Giu-seppe Fachinctti jr premeščen iz Trsta v ;. Neapelj. Na njeerovo mesto v Trstu pride vznemirja duhove z nevarnostjo za; kom. Gennaro Sabastiani, predsednik sek-javni red; , ' cije na prizivnem sodišču v Palermu, V Trsta, dne 25. avgusta 1926. Nabori letnika 1907. Naborna komisija ca tržaško pokra-Jtiio fe sklenila, da se bodo vršili nabori letnika 1907 v sledečem redu: Postojna in Kačja vas 11. septembra, Bukovje in Kočana 13-, Št. Peter na Krasu 14., Slavina 1&, Šmihel 17-, Hre-novica 18., Senožeče, Vreme, Vremski Britof, Famlje, Laze, Sinadole in D&-len j a vas 21., Sežana, Avber, Kopriva in Lokev 23., Dutovlje, Naklo in Bodik 24 Povir, Repentabor, Štjak in Skopo 25. Zgonik, Štorje, Tomaj 27., Tržič 29. in SO. septembra; Nabrežina, Doberdob, Devin 1. oktobra; Fogliano in Mavhinje 2., Gradež, Sempolaj in Slivno 5., Ron-chi 6., S- Canriano 7., S. Pier d'Isonzo in Staranzano 8., Turiacco 9. oktobra. V Trst pridejo k naboru pred naborno komisijo naborniki iz Milj 11. in 12. oktobra in iz Doline 13. oktobra. Od 14. oktobra do 1. decembra se bodo vršili nabori za nabornike iz tržaške občine in pa preneseni nabori iz drugih pokrajin. Ti poslednji se bodo vršili 8. in 22. novembra. Taki naborniki iz drugih pokrajin, ki stanujejo v Trstu, morajo napraviti posebno prošnjo, ako hočejo biti preiskani pred tržaško naborno komisijo- Prošnja mora biti napisana na kolkovanem papirju za 2 liri in poslati jo je treba na naslov: Ufficio provinciale di leva. Tisti mladeniči, ki niso italijanski državljani, naj napravijo takoj prošnjo za izbris iz imenika in naj jo pošljejo na «Ufficio provinciale di leva». K prošnji naj se doda potrdilo dotičnega konzula o državljanstvu. Ako ne napravijo take prošnje, bodo aretirani, če ne pridejo k naboru. ODHOD MARŠALA CADORNE. Predvčerajšnjim zvečer ob 19.30 je odpotoval maršal Cadorna iz Trsta v Pallanzo. Novi pod prefekt v Gorici. Z vlakom ob 17. uri se je pripeljal v Gorico iz Opatije novi podprefekt cav. uff. Gae-tano Anza. Sprejelo ga je polnoštevilno osobje tukajšnje podprefekture. CEPLJENJE KOŽIC Prefektumi komisar tržaške občine je izdal sledečo naredbo: aVsi otroci, ki so bili rojeni v prvih šestih mesecih 1. 1920. (od 1. januarja do 30. junija) in vsi oni otroci, ki so bili rojeni v letih 1924. in 1925., a iz kateregakoli uzroka niso še bili cepljeni, dalje' vsi, ki so rojeni v 1. 1918. in ki so podvrženi v smislu zakonov cepljenju v drugi polovici 1. 1926.) oziroma ponovnemu cepljenju v osmem letu svoje starosti, se bodo cepili brezplačno v letošnji jesenski dobi cepljenja. Cepljenje se začne s 1. septembra ter se zaključi 31. oktobra 192G. Za®mesto in spodnjo okolico se bo vršilo cepljenje vsak delavnik od 15. do 16. ure v občinskem zdravstvenem uradu v ulici S. S. Martiri št. 1-A, za zgornjo okolico v ambulancah dotičnih zdravnikov ob navadnih urah. Stariši se bodo osebno obvestili, kdaj naj prinesejo otroke. Tisti, ki bi pa iz kateregakoli vzroka ne dobili vabila, morajo kljub temu prinesti otroke v dobi od 15. do 31. oktobra 1926. Vse cepljene otroke bodo morali stariši zopet prinesti pokazati zdravniku med sedmim in desetim dnevom po cepljenju, da se ugotovi uspeh. Tisti otroci, pri katerih se kozice niso prijele, se bodo še enkrat cepili. Otroke naj prinesejo vsi snažne in v čisti obleki. Tisti, ki prekršijo določbe zakona, bodo kaznovani, kakor določata čl. 216. in 218. zakona o zdravstvu od 1. avgusta 1907, Št. 636. _ TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG Cene dne 24. 8. 1926 na debelo: Zelenjava: Solata 90—100; radič 60—320; pesa rudeča 40—50; pesa bela 30; kumare 60—100; zelje 80—90; fižol v stročju zelen, velik 35—G0; fižol v stročju za luščenje, lisast in svetlorumen 160—200; fižol v stročju zelen, mali 80—160; krompir 50—55; melancane 60—90; paprika zelena 120—180; spi-nača 60—90; buče 40—80; paradižnik 25 do 60; čebula 40—70; Česen —. Sadje: breskve 70—500; hruške 100—300; jabolka 90—140; češplje 100—120; melone 50—100; grozdje 160—200; fige (jesenske) 100—150; limone 25—45 L za zaboj. Največ se je na trgu razpečalo paradižnika (120 centov). Iskan je še vedno krompir, ki zato drži svojo ceno. Druga zelenjava nima močnega povpraševanja, razen fižola, ki ga je na trgu precej. Značilno je, da je na podeželskih trgih fižol dražji kot v Trstu. Cena 35 je pač minimalna za fižol. Na sadnem trgu se je oddalo približno dvajset kvintalov breskev. To je veliko, ako vzamemo srednjo ceno 270. Tudi veliko hrušk imamo na trgu in te vživajo precej zanimanja. Fig je bilo včeraj malo — istotako jabolk. Važen pridelek so melone, katere se v Trstu rado kupuje. Sicer pa je bil trg precej mlačen. Seno notira ceno 30-35 L za qvintal. Blago je srednje vredosti, posili osušeno. Povpraševanje včeraj precejšnje, a kupčije vseeno malo, zato oddaja prodajalec blago za vsako ceno. Vse cene blagovnega i semenega trga se razumejo franko na dom kupca — za sadje brutto per netto. Tudi zelenjava gre večinoma brutto per netto, toda pri tem utrpe nekoliko cene. Pri prodaji na drobno je dovoljen povi-Mek 20% ceni, ki je bila najbližja najvišji ceni na trgu. Dve ameriški vojni ladji v pristanišča V pondeljek popoldne ob 4.30 sta prispela v naše pristanišče dva ameriška rušil ca, ki sta pristala ob pomolu BersagHeri. Priplula »ta iz Pule in odplujeta v Gibraltar. Druitvem vmftl — D. K. N. Tommaseo. Danes ob 17. uri redni nogometni training. — Načelnik. SPORT & a ADCUA Dan«g ob U0 vtbvtžea settamU Naj ne manjkat V nadalfo ob 8J0 zjutraj občm zbori Hazenašice naj dane* po moinanti prinesejo na-proieno la kal. prvenatvo ha»wi« s seboj. Gostovanje v Postojni m mora trenutno prenesti, a se bo ▼ nsjt i ijh nt Cm vriilo. —— Is triaikesa ifvlienia vina je imela enaka ceno, plamene (mlečna-te) krave 5.00 in nekaj firaz. To kaže, da je kmet prisiljen prodali Urino, bodisi radi davkov, bodisi radi pnuMijknnJs sena. Na povsod. Imamo tudi kraje, kjer so društva stanju kamenja; za pogon zračnih kla- IfJ?^? fekoč,?a PaPirJU. a o kakem uspeš- div đalje ^ izvajanje kamenja in za nem delovanju ni ne duba ne sluha. Pri-1 ' n ^^ ^^ Qb p^iJ^ ▼ alid Krvavi dogodek v ulici Rigutti, o katerem smo včeraj obširno poročali, je žalibog zahteval človeško žrtev. Včeraj predpoldne ob 10. uri je umrl v mestni bolnišnici orož niški brigadir Lanzilotto, ki je bil, kakor znano, smrtnonevarno ranjen od podivjanega zločinca. Prizadevanje zdravnikov da' bi mu rešili življenje, je bilo zaman; po operaciji se je stanje ranjenca sicer nekoliko zboljšalo, a to zboljšanje je bilo le prehodno. Pogumni podčastnik je izdihnil navzočnosti svoje žene in matere, ki sta prispeli v Trst v prvih jutranjih urah. Pač težko se da opisati pretresljivi prizor, ki se je odigral ob njegovi smrtni postelji. Pogreb nesrečne žrtve dolžnosti se bo vršil najbrž jutri predpoldne; pogrebne cere-monije bodo brezdvomno veličastne. Tekom današnjega dne bo truplo raztelešeno v navzočnosti sodne komisije, nato ga bodo položili na mrtvaški oder v posebni sohi mrtvašnice. Ob odru bodo tvorili častno stražo tovariši pokojnika. Morilec nesrečnega brigadirja do sedaj ni še prišel v roke policiji, čeprav ga orožniki in policijski agenti neumorno iščejo. Dognalo se je, da sta se brata Anton in Albin Stemberger po krvavem zločinu podala domov, se umila, preohlekla ter odšla neznanokam. Pri preiskavi v njunem stanovanju so policijski organi našli okrvavljen klobuk in čepico. Policija nadaljuje poizvedbe, ki bodo — upamo — dovedle do zale ? j enega uspeha. 34-1 etna Pavla Fait, poročena Conestabo, stanujoča v zagati Ponte št. 9, je že delj časa bolehala na neozdravljivi bolezni, ki ;i je grenila že itak borno življenje. Uv< jena, da nima ničesar več pričakovati na tem božjem svetu, se je nesrečna žena v svojem obupu odločila, da si vzame življenje. In predpreteklo noč je izvršila ob«pni naklep. Vzela je močan motvoz, privezala en konec na kavelj v stropu, napravila na drugem zanjko, vtaknila glavo vanjo ter izpodmakmla stolico, na kateri je stala. Se par krčevitih »tresljajev in bilo je po njej. Žalostni konec Conestabove je ugotovila neka njena soseda, ko je včeraj zjutraj potrkala na vrata njene sobice. Ker ni dobila nikakega odgovora, je poklicala vratarja in z njegovo pomočjo je vlomila vrata. Ko sta vstopila, sta uzrla viseče truplo, ki je bilo že mrzlo in odrevenelo. Po izvidu sodne kamisije, ki se je pozneje podala na lice mesta, je bilo truplo samomorilke prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Nevaren padec dekletca. Včeraj predpoldne se je dogodila v Roja-nu-Molini huda nesreča, katere je bila žrtev 11-1 etna Ana Zlobec, tam stanujoča v hiši št. 741. Okoli 11. ure se je ZlobČeva podala na vrt, da bi pogledala, ali že prihaja mati, ki je Šla zjutraj v mesto po perilo; ženska je namreč perica. Da bi bolje videla na cesto, se je deklica nagnila čez plot. Nesreča je hotela, da se je pri tem nenadoma zlomil trhel kol, na katerega se je oprla in revica je strmoglavila z višine kakih 5 metrov na cesto, kjer je obležala nezavestna. Nesrečo je zapazila teta deklice, stanujoče v isti hiši. Ženska je prenesla deklico domov na posteljo, nato je hitela telefonirat za pomoč na rešilno postajo. Zdravnik, ki je kmalu potem dospel na lice mesta, je dognal, da ima nesrečna deklica prebito čre-pinjo in hudo pretresene možgane. Revica je bila prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgični oddelek. Njeno stanje je zelo nevarno. Skozi okno je prttaL Zasebnica Irma Caccia, stanujoča ▼ ulici Gerolamo Muzio št. 3, je predvčerajšnjim zagrešila neprevidnost, da je pustila oknd svojeera pritličnega stanovanje odprta. To je zapazil neki mlad zlikovec in v njeni odsotnosti je izrabil ugodno priliko. Urno kako veverica se je skobacal skozi okno v stanovanje ter ukradel razne dragocene predmete v skupni vrednosti okoli 1900 lir. Ko jo je zopet odkuril s plenom skozi okno, ga je zapazila neka ženska, ki je Šla klicat orožnike. Toda drzni zlikovec jih seveda ni Čakal. Kolesar jeva nezgoda. 30-letni težak Ivan Kocjančič iz Dekanov se je včeraj popoldne vračal s kolesom iz mesta domov. Ko je dospel v bližino pokopališča pri Sv. Ani, je privozil v nasprotni smeri avto, ki ga je vodil 38-letni šofer Ivan Budica iz Kopra. Razen avtomobila se je tedaj premikalo po cesii Še več drugih vozil, tako da Kocjančič prvi hip ni vedel kam bi se ognil. V hipni zmedenosti je naposled zavil tja, kjer je bila nevarnost največja — naravnost proti avtomobilu. Trčil je vanj in se radi močnega sunka prevrnil s kolesom vred; pri tem se je hudo pobil na raznih delih telesa, zlasti po obrazu ter levi roki in rami. Šofer je priskočil nesrečnemu kolesarju na pomoč in ga prepeljal v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj 14 dni. travniku je postavljenih p«u* po gostilnah ni bilo poznati sejmenega dihava. Izostali so celo taki, ki so navadno prihajali ob tekih dnevih prodajat zijala -tn kupovat «opice». Sama dva sta se vrgla iz neke krčme na desto, ker sta bila preglas na, a ta dva bi se ga bila napila, tudi če bi ne bil sv. Jernej, ker sta nadaljevala tam, kjer sta prejšnji večer končala. Gostilničarji se tolažijo s četrtkom, ki bo ob enem tudi zadnji četrtek v mesecu in ki privabi mnogo več ljudi v mesto kakor se je to posrečilo sv. Jerneju. Tudi trgovci tožijo, kako malo dela so imeli. So pač prišli hudi časi, ko denarja primanjkuje, rekli bi, celi deželi. Kogar niso prav gnali posli v mesto, ni prišel, ker tak «špas» dandanes precej stane. M tatvini Povodnik Kari, lastnik trgovine z nogavicami, , je naznanil oblasti, da mu je neznanec ukradel nekaj nogavic, da se je pri tem zasačil in hotel zbežati. Tička so kara-binirji takoj prijeli. Na kvesturi je povedal evoje podatke; Gulin Franc pok. Ivana, 28 let star iz Vrtojbe. Kvestura dvomi, da bi bil ta priimek pravi, zato poizveduje še dalje. inja sena. Na znam, da je temu krivo marsikaj. Tu manj- ^ P^iunuvi stojnic. Tudi ka voditelj, tam prostori, večkrat zakrivijo delon? bo mogoče pričeti že tekom pri- * -_____ jT_____Zl.____-_- . .. . . n sebičnosti .predmestju ni nobene pekarije, bo nova v naših vrstah, koliko lepše in laže bi bilo pekarija za prebivalstvo Brusovša iT. naše narodno življenje v naših težkih Ča- bližnje Podgore zelo prilična. silJ: * j Temeljito si je prezidal hišo tudi ru- Društveno delovanje si mčlim tako-le: dar Anton Pavšič, ki je zgrajena iz Dništvo imej redno vsaj enkrat mesečno votlih betona^ih sten oblečena rno sejo, tvarine mu nikdar ne zmanjka. Pev-!7olfm y>elonastm oblečena zno- «ke vaje, kjer je pevovodja na razpolago, traj z ^^ opeko ter prva stavba le naj se vrše redno posebno v zimskem času. vrste v našem mestu. Hiša bo imela tri Petje je predmet, ki najbrž veže člane sku- lepa stanovanja in lepo fasado. Stoji paj vzbuja v srcih idejo skupnosti ter lju- na vzvišenem kraju Pod Gorami s bežen do rodne zemlje. Gojitev dramatike krasnim razgledom po mestu in priča se ne priporoča povsod, za to treba dobrih 0 veliki pridnosti in podjetnosti navad- : fjldaria> ki je mnogo dela izvr.il nesmiselno, ko priredi kaki društvo kako ^nogo pa so mu pripomogli tudi težjo dramo in jo igralci na odru tako re- nJeS°vi stanovski tovariši, kar pnčuT Jtoč prečitajo. Kjer je veselje do igranja, še ni zamrl čut solidarnosti med se priporočajo igre laije vsebine in krajši našimi rudarji. prizori vsaj za začetek. j Tudi več drugih hišnih posestnikov Predavanja so pa predmet, od katerega j je v tem letu izvršilo več raznih po-imajo člani največjo umsko korist, zalo;prav na svojih stavbah. Zgradile so se dT&r^S^ modernejše kuhinje, dimniki in stra- ne bilo lepo, ko bi se zavzeli bolj spretni in niSča» kar Je Posebno v zdravstvenem agilni mladeniči za predavanja? Sprva naj ?ziru velike važnosti. Popolnoma pa je vzamejo lažjo tvarino v pretres, a pred-1 zopet zaspala gradba gasilskega, doma vsem gospodarske vsebine, potem posto-: od strani mestne občine, a nihče ne ve, poma težjo. V vsakem društvu se nahaja kje tiči pravi vzrok. Da je zadeva na gotovo par zavednih fantov ki hi bili tega'^vi točki> priča edinole zgrajeno kle- "T^nfaJSS Ečf^m« SSSi ria Hoiavnn j tišče s slovesno vzidanim temeljnim V letošnjem letu smo videli, da delavna1,, __ , ± _ • s .* , , J društva prirejajo večkrat izlete ali tudi i *amnom, Kaierega je ze pncei mali preveč društev skupaj. To je hvalevredno! —jrasčati. Idrija ima pac vedno kako po-Mislim, da bi marsikatero društvo prire- j sebnost. dilo rajši izlet, kakor se pa pripravilo na Sprememba posesti veselico, za katero niso dani vsi pogoji. Ne , , , . . ,___ . ,,, . , .. ve se, ali se dobi dovoljenje, veselice so! , ^^ ^°1brin? ted?om Je Prodalo idrij-nadalje dandanes združene z velikimi 1sko «D«lavsko konsumno društvo« stroški, vreme lahko mnogo pokvari, ved- j svoje posestvo Podrotejo, kjer se je svoj no pa grozi, da bo na veselici je prepičla'čas žgal cement. Del. kons. društvo je udeleiba. Naj bi torej izleti večkrat nadomeščali prireditve. Nič lepšega si ne moremo misliti, kot to, da se dvigne društvena mladina v prosto naravo, vesela, brezskrbna in pevajoča! napravilo nekaj let pred vojno na istem prostoru valjčni mlin, ki je do vojne šp °cej uspeval, pozneje pa seveda zgi vsak pomen. Posestvo, oh- Marsikatero društvo oživi le, ko napravi sto*^ iz tr*'h in nekaj manjših veselico, potem pa spet zaspi Matjaževo stavb ter velike senožeti, je ostalo v do-spanje, ki traja do druge veselice, ki se mačih rokah in utegne služiti lesni in-vrši morda prihodnje leto. Tako društvo dustriji. Te dneve so se vršile v naši občini hišne preiskave tako pri bivšem županu Hrovati-nu, PerŠiču Josipu, Leopoldu Oberdanku, Antonu K ura tu in Francu Kumar ju. Hišne preiskave niso imele nobenega uspeha. CERKNO. Iz neprevidnosti ob desna roka. Leban Franc, Šest in dvajsetletni tesar iz Poljuhina je prišel obiskat svojega prijatelja Stemfelj-a Antona, ki je zaposlen Itot mlinar v Močnikovem mlinu. Prijatelja ni bilo* na mestu, zato je sklenil Leban, da ga počaka i da ubije prej Čas, si je ogledoval notranjost mlina. Pri tem se je približal le preveč velikemu kolesu in sam ni vedel, ne kdaj ne kako, se mu je nenadoma zapletla roka v stroj, ki mu je desno roko zmečkal. Na obupne klice so prihiteli ljudje, ki so mu nudili prvo pomoč. Ker se mu je pa stanje slabšalo, se je pripeljal bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici, kjer so ugotovili, da ima zdrobljeno roko v zapestju i da se mu je rana na potu v Gorico okužila. Njegovo stanje je zelo nevarno. VRTOJBA. Zapeli se novi zvonovi. V pondeljek pod noč so se oglasili prvič novi zvonovi z visokih lin našega zvonika. Nekako svečano se je razlil njihov glas nad vasjo, ki že dvanajst let ni čula zvonenia. , . . ~ .. ,__„„,„.•, Da bi videli naše Cotiče, ki so v naši občtoi Pred vo^no- ^^ ^1113 bo zgradil za borzna isorolHa, Trst 24. avgusta 1927. ni zdravo in počasi izhira. Cemu pa imamo predavanja, izlete, petje, sestanke itd.? V radost si moramo šteti, da imajo naša društva največjo zaslugo na tem, da so letos v naši dolini plesi nazadovali v veliko žalost raznega že pokvarjenega življa. Kjer so delavni, trezni in izobraženi člani v društvu, v taki vasi se ples ni vršil, kjer se je pa vendar le vršil, je in v. : pič-lejši obisk od drugih let. Par va^i pa ne pozna društvene izobrazbe, zato pa tam skačejo ko kobilice po senu. Ali odnehali bodo tudi oni, jih že razmere prisilijo k temu. Nujno potrebno je pritegniti v naša društva šoli odraslo mladino. Tej mora odbor društva posvečati posebno pažnjo. V kratkem dobimo naraščaj, ki bo pouka potreben. Navedel bi še marsikaj, a za sedaj dovolj. Zavest, da dela za dobro stvar Kdor se nesebično trudi in Žrtvuje v društvu, je prodr'a globoko. IDRIJA thrahno stavbno gibanje v Idriji — Kaj ' je m »Gasilskim domom» Stavbna sezona je v našem mestu v elizir chjna. Jako okusen. Vzbuja tečnost in letošnjem letu Še precej živahna, da^l je najboljše zdravilo proti želodčnim Šibkostim in kljub Stalnemu napredku Še od daleč za rckonvalesccnco. Stcklcnica L 6.—. Dobiva ne doseza onega razmaha, kakor je bil isamo v lekarni Castellanovich, Via Giuliani 42. BERLITZ-SCHOOL pre Fabio Filzi 23, pouk in prevodi v vseh jezikih. (1266 PLANINI, krasni modeli, se prodajo proti takojšnjemu plačilu ali na obroke. Elventuclno se zamenjajo z drugim blagom. Kupujejo se dragocenosti. So- litario 25/IH. 12S3 GLYKOL je pravi dobroimk vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavoboiu, pomanjkanju slasti. Glykol je splošen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Castellanovich, Trst Via Giuliani 42. 1263 Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti SEJEM SV. JERNEJA V GORICI. in menda tudi daleč okrog priznano izborni pritrkovavci! Z vseh strani so pridrveli v zvonik, kjer so začeli pod vodstvom najstarejšega družinskega Člana sprva poskušati glasove zvonov, ko so te ugotovili, so pa potem pozno v noč tako ubrano pri-trk ovali, da se je marsikomu oroeflo oko. Pritrkovali so brez večerje in brez vina, kar pri njih ni navada. Zvonove je uiila neka tržaška tvrd k a. Da smo jih dobili, se je pa mnogo trudil naš g. vikar. Z VIPAVSKEGA. O dmilfensm delovanj«. . Društveno življenje na Vipavskem se je v zadnjem času močno razcvelo. Veselje navdaja človeka, ko vidi, da ima vsaka ! 269 HIŠNA za majhno vilo na Kra^u se išče. Plaća dobra- Pojasnila Vila Tenze, Tomaj. 1310 14 PANJEV čebel, sistem Albcrt-ŽniderSič, tr-čalnica in razno orodje, prodam radi selitve. Abram Jožef, HruSevica - Štanjel. 1311 BABICA, iskušena, sprejema noseče. Via Chiozra 50, pritličje. 1312 svoje cestno osobje na prostoru kr. rud niškeg-a erarja ob državni cesti Idrija-Sv. Lucija, pod hribom sv. Antona stanovanjsko hišo fc dvema stanovanjema. Predpriprave so v polnem tiru, — Ker je teren nasut, se v svrho utrditve temelja zabijajo leseni koli-piloti. Kakor je znano, se občuti v Idriji še vedno veliko pomanjkanje stanovanj, radff tega je namero civilnega ženi j a le pozdravljati. Zgradba, če tudi kakor jej plačuje vedno par cent. več kot drugi gotovo v korist in upamo tudi v okras ! ALOJZIJ PO0H, Piazzs MsiSi 2 mesta- .. t s« orvo nadstropje Tudi pri upravi kr fcvosrebrnegti | „f^.,« » rudnika je opažati nekaj gradbenega; občina, vsaka večja vaaica svoje prosvetno , , ,r i CW1L„ zbirališče. Razveseljivo je dejstvo, da dela | V žgalmci živega srebra razšir- za obstoj in procvit društev. Dovoli jasno\)aJ° shrambo za rudo, za kar je bil pač ; se vidi iz tega, da je smisel za <■ <štveno življenje v našem ljudstvu podedovan in sicer izza dobe onih desetletij, ko so se pri nas snovale prve čitalnice. I to smisel, to ljubezen do društev hrani nafte ljudstvo že skrajni čas, kajti preteklo je že precej let, ko se je radi velicega snegra skoro polovica strehe na tej zgrradbi radi njenega slabega, stanja podrla in se je ^delala na sicer močnem zidovju velika kot najdragocenejši zaklad. Odkod naj pa v r^inem teku so tudi urednri- ljudstvo jemlje to, kar je vsakemu omikar v Pomem leitu so iuui preupu nemu narodu neobhodno potrebno. Rekel sem, da imamo pri nas na Vipav- prave za poglobitev rudnika, tako pri vodnih sesalkah kakor pri napeljavi !€rone po 2.40 Zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi BnUastt. platin. lUm&i zlate kamate Albert Povh — urarna Tr®|| Via Mdzzlnl 46 84' skem cvetoče društveno življenje. A ne stisnjenega zraka, ki bo služil pri vr- PODLISTEK JULES VERNE: (105) Skrivnostni otok Ta sejem je eden izmed največjih sejmov za Gorico. Sv. Hilarij (16. marca), sv. Jernej (24. avgusta) in sv. Andrej oziroma pondeljek po sv. Andreju. Vsak od teh sejmov traja po štirinajst dni. Radi lepega vremena je bilo pričakovati, da pride v mesto ohilo okoličanov in deželanov. Ali bilo jih je le malo. Kak navaden mesečni sejem (drugi ali zadnji četrtek v mesecu) je mnogo bolj obiskovan, kakor je bil sejem sv. Jerneja, ki je znan tudi kot tičji sejem, ker se prodajajo na starem trgu tiči in lep za limanice. Na Živinskem trgu je bilo precej glav živine, a zelo po ceni, voli so se plačevali od 4.00—4.50 kg žive teže, mlada ži- Mary in Robert Tista ladja je prišla k obrežju Avstralije iz teh razlogov: Šest mesecev poprej je v irskih vodah plavala steklenica z listom, pisanim v angleškem, nemškem in francoskem jeziku. To steklenico je ujel Duncan. V listu je stalo, da se je pri brodolomu Britaninie rešilo troje ljudi, kapitan Braut in dva mornarja. Ti so se zatekli na neko zemljo katere ši-rinska lega je bila natančno označena, toda označba dolžinske stopinje je bila nečitljiva, ker jo je zabrisala morska voda, ki je pricurljala v steklenico. «Sirina je bila označena s 37" 1" južno od ravnika. Ker je bila dolžina neznana, je bilo treba preiskati vsa morja in vse zemlje, ležeče na tisti širinski stopinji. «Ker se je angleška admiraliteta obotavljala začeti z raziskovanjem, je sklenil lord Elenarvan poiskati kapitana na svojo pest. Graut sta se pridružila. Jahto Đuncan so opremili za dolgo potovanje, ki so se ga udeležili tudi lordova žena in otroka kapitana Grauta; tako je torej Duncan zapustil Glasgow, preplaval Atlantski ocean in Magellausovo cesto, prišel v Tihi ocean ter se obrnil zopet proti severu do obrežja Patagonije, kjer so domnevali, da se kapitan nahaja v ujetništvu pri urojencih. * Duncan je izkrcal del potnikov na zapadno obrežje Patagonije in jih pozneje zopet vkrcal na vzhodnem obrežju pri rtu Coi> rientes. Lord Glenarvan je prehodil Patagonijo držeč se vedno 37. vzporednika ter se zopet vkrcal 13. novembra, ne da bi odkril kako »sled okapitanu Grautu. Nato je nadaljeval svoje raziskovanje po oceanu. Po brez-vspešnem raziskan ju otokov Tri stan d*A-cunha in Amsterdama, ki ležita v tisti Črti, je prispel Duncan k omenjenemu rtu Ber-nonilli, na obrežju Nove Holandlje. «Lord Llenarvan je nameraval prehoditi Avstralijo« kakor je prehodil del Amerike. Nekaj milj od obrežja se je nahajala neka irska pristava, kjer so bili gostoljubno sprejeti. Lord Glenarvan je povedal Ircu, kaj ga je pripeljalo v te kraje, ki ga je ,ypra&aJ, če je kaj slišal o angleškem tro-jarbolniku Đritanniji, ki se je ponesrečil bržkone na zapadnem obrežju Avstralij«'-«lrec ni nikdar nič slišal o kakšnem brodolomu, vsaj v omenjenem času ne; v veliko presenečenje okrog stoječih se je tedaj oglasil eden izmed Irčevih poslov in rekel: «Milord, častite in hvalite Boga! Ce je kapitan Graut sploh še živ, tedaj se nahaja na avstralskih tleh. «— Kdo ste vi? je vprašal lord. «— Skotec, kakor vi, milord, je odgovoril mož, in član posadke kapitana Grauta, brodolomnik Britanije.* «Ta mož se je imenoval Ayrton. Bil je v resnici mornar na Britanniji, kar je dokazal s papirji. Toda v trenutku, ko se je ladja razbila ob kleči se je ločil od svojega poveljnika in je vedno mislil, da je kapital Graut poginil z vsem moštvom in da je on, Ayrton, edini, ki je preživel brodoloo Britannije. «— Toda, je pristavil, Britannija se jo potopila na vzhodnem obrežju Avstralijo in če je kapitan Graut še živ, kar bi se dale sklepati iz dokumenta, tedaj je v oblast) urojencev, in vsekakor ga je treba iskat na nasprotnem obrežju.