NAPREDNE MENTORSKE KOMPETENCE Moduli I-III naprednih mentorskih kompetenc Qual QualMen Me t nt Quality Mentorship for Developing Compete nt Nursing Stude nts. 2 Projekt »Quality Mentorship for Developing Competent Nursing Students« NAPREDNE MENTORSKE Dostopno na naslovu (QualMent) je bil ustanovljen s podporo Evropske komisije. Podpora KOMPETENCE http://www.qualment.eu/publications Moduli I-III naprednih mentorskih Evropske komisije pri pripravi tega gradiva ne pomeni nikakršne potrditve kompetenc Leto izdaje vsebine, ki odraža izključno stališča avtorjev, zato Komisija ne more biti 2021 odgovorna za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje to gradivo. ADVANCED MENTORSHIP COMPETENCES Modules I-III of advanced mentorship competences Uredniki dr. Kristina Mikkonen¹ dr. Olga Riklikiene² dr. Bojana Filej³ dr. Boris Miha Kaučič³ 1Univerza Oulu, Medicinska fakulteta, Raziskovalni CIP - Kataložni zapis o publikaciji oddelek za zdravstvene vede in zdravstveni menedžment, Univerzitetna knjižnica Maribor Finska 2Litovska univerza za zdravstvene vede, Litva 3Visoka zdravstvena šola v Celju, Raziskovalni inštitut, 616-083:005.963.2(082)(0.034.2) Slovenija NAPREDNE mentorske kompetence Recenzentki [Elektronski vir] : moduli I-III naprednih izr. prof. dr. Nadja Plazar mentorskih kompetenc = Advanced mentorship doc. dr. Tamara Štemberger Kolnik competences = modules bI-III of advanced mentorship competences / [uredniki Kristina Prevod Mikkonen ... [et al.]. - E-priročnik. - Celje : K&J Translations - http://www.kjtranslations.si/ Visoka zdravstvena šola, 2021 Izdala Način dostopa (URL): http://www.qualment. Visoka zdravstvena šola v Celju / College of eu/publications. - Prevod dela: Advanced Nursing in Celje mentorship competences Oblikovanje publikacije ISBN 978-961-6889-47-6 Tina Červan, Neža Penca COBISS.SI-ID 85524739 3 O projektu Qualment Visoka šola za zdravstveno nego v Celju je bila koordinatorka evropskega razvojnega in raziskovalnega projekta Quality Mentorship for Developing Competent Nursing Students (QualMent), ki je bil izbran v okviru programa Erasmus+, strateška partnerstva v visokem šolstvu. Partnerji projekta so: Visoka zdravstvena šola v Celju (Slovenija), Univerza Oulu (Finska), Univerza za zdravstvene vede (Litva), Univerza Alicante (Španija) in Evropska zveza društev medicinskih sester (EFN). Projekt je potekal od 1. septembra 2018 do 31. avgusta 2021. Projekt je bil namenjen razvoju programa usposabljanja za klinične mentorje s ciljem povečanja kakovosti klinične prakse za študente dodiplomskega študija zdravstvene nege, ki je v skladu z direktivo EU 2013/55/EU. V okviru projekta so bili predvideni trije glavni rezultati. Več informacij o projektu QualMent lahko najdete na spletni strani https://www. qualment.eu. 4 Uvod Slika 1. Model kompetenc za mentorje, osnovan na dokazih, v evropskih državah. INDIVIDUALNE KOMPETENCE KULTURNE KOMPETENCE KOMPETENCE MENTORJEV PRI PODPIRANJU Publikacija z naslovom Napredne mentorske kompetence MENTORJEV, INTERAKCIJA NA MENTORJEV UČNEGA PROCESA ŠTUDENTOV vsebuje opis modulov I1, II2 in III3 usposabljanja o naprednih DELOVNEM MESTU IN SREDSTVA mentorskih kompetencah. Namen te publikacije je okrepiti razvoj mentorskih kompetenc medicinskih sester/zdravstvenikov - mentorjev s prosto dostopnimi izobraževalnimi vsebinami, ki so na razpolago vsem državam Evropske unije. S smernicami ZNAČILNOSTI bodo mentorji izboljšali svoje mentorske kompetence pri delu s KULTURNE MENTORJEV KOMPETENCE študenti zdravstvene nege v klinični praksi. Publikacija temelji na modelu kompetenc kliničnih mentorjev (v nadaljevanju mentorji), ki temelji na dokazih (glej sliko 1). Model je bil razvit in pilotno testiran na 216 mentorjih iz štirih držav Evropske unije ZAVEDANJE KOMPETENCE CILJNA (Finska, Litva, Slovenija in Španija). USMERJENOST MENTORJEV OBČUTLJIVOST PRI K ŠTUDEN- Okvir usposabljanja v modulih I-III obsega vsebine usposabljanja, ZNANJE TOM OSRE- MOTIVACIJA cilje, učne izide, oblike usposabljanja, didaktična gradiva, MENTORJEV KOMUNIKACIJA DOTOČENEM število ur usposabljanja in študijsko gradivo za vsak modul, OCENJEVANJU SPRETNOSTI pregledati pa ga je mogoče na uradni spletni strani QualMent4. KONSTRUKTIVNE REFLEKSIJA V tej publikaciji se osredotočamo na vsebino usposabljanja, in POVRATNE MED ne vključujemo pedagoških metod poučevanja in faz učnega INFORMACIJE MENTORSTVOM procesa, povezanih z vsebino. MENTORSKE PRAKSE IN SREDSTVA 1 Dr. M. Flores Vizcaya-Moreno, dr. Paul de Raeve, dr. Rosa M Pérez-Cañaveras. Modul I. Uvod v mentorstvo na področju zdravstvene nege Strani 5-20. 2 Ashlee Oikarainen, dr. Kristina Mikkonen. Modul II. Usposobljenost za mentorstvo kulturno in jezikovno raznolikih študentov zdravstvene nege. Strani 21-32. DIREKTIVA EU 55 (ČLEN 31) 8 KOMPETENC 3 Dr. Olga Riklikiene, Erika Juskauskiene. Modul III. Kompetenca pri ocenjevanju in refleksivni razpravi. Strani 33-43. 4 https://www.qualment.eu/wp-content/uploads/2020/02/Advanced-Mentorship-K PACIENTU OSREDOTOČENA ZDRAVSTVENA NEGA Competences_upgraded_december_final.pdf 5 Modul I. UVOD V MENTORSTVO NA PODROČJU ZDRAVSTVENE NEGE Avtorji: dr. M. Flores Vizcaya-Moreno, dr. Paul de Raeve, dr. Rosa M Pérez-Cañaveras 6 Mentorji imajo v klinični praksi študentov Mentorji imajo v klinični praksi študentov zdravstvene nege ključno vlogo. Kompetence mentorjev zajemajo vsestranska in večdimenzionalna področja, vključno z individualnimi kompetencami mentorjev in interakcijo na delovnem mestu. Individualne kompetence mentorjev vključujejo značilnosti mentorjev, njihovo motivacijo za mentorstvo in znanje o organizaciji mentorstva, sodelovanje in poznavanje virov (glej sliko 15). Modul I z naslovom Uvod v mentorstvo na področju zdravstvene nege je bil razvit z namenom zagotavljanja individualnih kompetenc mentorjev in njihove interakcije na delovnem mestu pri mentorstvu študentov zdravstvene nege. Glavni cilj modula I je izboljšati individualno usposobljenost mentorjev in jim pomagati, da dosežejo predvidene učne rezultate v okviru mentorskega usposabljanja. Modul je razdeljen na pet tem: evropski kompetenčni model mentorjev, Direktiva EU 2013/55/EU, EFN kompetenčni okvir in mentorska kompetenca, didaktika in metode poučevanja za dobro refleksivno prakso pri mentorstvu, tehnologije učenja in znanja v mentorstvu in poučevanju ter vpliv kompetenc mentorjev na kakovostno mentorstvo. 5 Mikkonen K., Tomietto M., Kääriäinen M., Oikarainen A., Tuomikoski A.M., Riklikiene O., Juskauskiene E., Vizcaya-Moreno M.F., Pérez-Cañaveras R.M., De Raeve R., Filej B., Plazar N., Čuk V., Kaučič B.M. (2019). Development of an evidence-based nurse mentor’s competence model. Projekt EU QualMent. Celje. Univerzitetna knjižnica Maribor, Slovenija. Dostopno na: https://www.qualment.eu/wp-content/ uploads/2019/12/Development-of-an-Evidence-Based-Nurse-Mentors-Competence-Model_QualMent.pdf 7 Tema I. odgovornost in neodvisnost študentov, izvajanje aktivnosti pod nadzorom mentorjev, sprejemanje nadzora nad situacijo in globalno razumevanje konteksta usposabljanja. Negativni dejavniki pa so: težave v odnosu med študentom in mentorjem, organizacijske napake v kliničnem usposabljanju in težave, povezane z lastnimi negativnimi izkušnjami študentov9,10. EVROPSKI KOMPETENČNI MODEL MENTORJEV: KLINIČNO UČNO OKOLJE, VLOGA RAZLIČNIH DELEŽNIKOV IN MODEL Saarikoski in Leino-Kilpi11 (2002) sta potrdila naslednjih pet glavnih elementov odličnega kliničnega KOMPETENC MENTORJEV učnega okolja: • Supervizijski odnos: odnos ena na ena je najpomembnejši element na področju kliničnega Medicinska sestra/zdravstvenik je poklic, ki temelji na praksi in pri katerem je klinično usposabljanje poučevanja in mentorstva. v zdravstvenih in drugih zavodih bistvena sestavina dodiplomskih študijskih programov v EU. • Prostori za zdravstveno nego na oddelku: visokokakovostna zdravstvena nega zagotavlja Evropske države, ki so podpisnice bolonjske deklaracije6 so zavezane k temu, da svoje izobraževalne najboljši kontekst za uspešne učne izkušnje. sisteme prilagodijo in tako zagotovijo, da bodo ti postali bolj pregledni in primerljivi, obenem • Prostori za učenje na oddelku: številni učni pripomočki, ki ponujajo priložnost za strokovni pa naj bi na ta način spodbujali tudi mobilnost študentov, visokošolskih učiteljev in podpornega razvoj. osebja v Evropi. Skladno z ugotovitvami projekta QualMent, priporočamo, da se mentorji študentov • Vzdušje na oddelku: nehierarhična struktura in timsko delo ter dobra komunikacija. zdravstvene nege v Evropi za mentorstvo redno in kakovostno usposabljajo. • Slog vodenja oddelka: vodje oddelkov se morajo zavedati fizičnih in čustvenih potreb študentov in zdravstvenega osebja. Številni avtorji so se ukvarjali z opredelitvijo kliničnega učnega okolja in se posvetili tudi specifičnemu delu, ki se nanaša na področje zdravstvene nege7,8. Klinično učno okolje je opredeljeno kot interaktivna Kakovost učnega procesa je odvisna predvsem od kakovosti mentorstva. Mentorstvo (imenovano tudi mreža ali niz značilnosti, ki vplivajo na učne rezultate in profesionalni razvoj. Klinično učno okolje supervizija) študentov zdravstvene nege med kliničnim usposabljanjem bi moralo predstavljati temelj je torej »klinična učilnica« z raznolikim družbenim ozračjem, kjer sodelujejo študenti, mentorji, profesionalnega razvoja medicinskih sester. Mentorstvo je bistvenega pomena tudi za socializacijo in medicinske sestre, učitelji in pacienti. Znanstveni dokazi kažejo, da klinično usposabljanje študentom kulturno usposobljenost bodočih strokovnjakov zdravstvene nege, pri čemer je prav mentor ključni omogoča razvoj kritičnega razmišljanja, razvoj psihomotoričnih spretnosti, komunikacijskih akter tega procesa. Avtorji tega poročila menijo, da je ključno prav vprašanje, kako mentorji dojemajo sposobnosti, zmožnosti upravljanja s časom ter sposobnosti prerazporejanja, obenem pa tudi daje svoje mentorske sposobnosti v kliničnem učnem okolju. Vloga mentorja, ki je bistvenega pomena študentom, ki se pripravljajo na opravljanje vloge medicinske sestre/zdravstvenika, več samozavesti. za proces mentorstva v okviru zdravstvene nege, je vloga vodje. V literaturi so mentorji imenovani tudi moderatorji, učitelji, inštruktorji, tutorji, supervizorji na področju zdravstvene nege.12 Mentor Klinično učno okolje vpliva na učni proces študentov, saj je študijske rezultate kliničnega učenja mogoče izboljšati s spreminjanjem pogojev učnega okolja. Podobno pa negativno klinično okolje 9 Gurková, E., Žiaková, K., Cibríková, S., Magurová, D., Hudáková, A., & Mrosková, S. (2016). Factors influencing the effectiveness of študentom otežuje učenje. V znanstveni literaturi so bili kot pozitivni opredeljeni naslednji dejavniki: clinical learning environment in nursing education. Central European Journal of Nursing and Midwifery, 7(3), 470-475. doi: 10.15452/ CEJNM.2016.07.0017 10 Dobrowolska, B., McGonagle, I., Kane, R., Jackson, C. S., Kegl, B., Bergin, M., Cabrera, E., Cooney-Miner, D., Di Cara, V., Dimoski, Z., 6 Evropski visokošolski prostor (1999). Bolonjska deklaracija z dne 19. junija 1999. https://www.ehea.info/media.ehea.info/file/ Kekus, D., Pajnkihar, M., Prlić, N., Sigurdardottir, A. K., Wells, J., & Palese, A. (2016). Patterns of clinical mentorship in undergraduate nurse Ministerial_conferences/02/8/1999_Bologna_Declaration_English_553028.pdf [04/05/2021]. education: A comparative case analysis of eleven EU and non-EU countries. Nurse Education Today, 36, 44–52. https://doi.org/10.1016/j. 7 Saarikoski M., & Strandell-Laine (ur.) (2018). The CLES scale: An evaluation tool for healthcare education. Springer International nedt.2015.07.010 Publishing. doi: 10.1007/978-3-319-63649-8. Dostopno na: http://www.springer.com/us/book/9783319636481. 11 Saarikoski, M., & Leino-Kilpi, H. (2002). The clinical learning environment and supervision by staff nurses: developing the instrument. 8 Vizcaya-Moreno, M. Flores, & Pérez-Cañaveras, Rosa M. (2020). Social Media Used and Teaching Methods Preferred by Generation Z International Journal of Nursing Studies, 39(3), 259–267. doi: https://doi.org/10.1016/s0020-7489(01)00031-1. Students in the Nursing Clinical Learning Environment: A Cross-Sectional Research Study. International. Journal of Environmental Research 12 Vizcaya-Moreno M. F. (2005). Valoración del entorno de aprendizaje clínico hospitalario desde la perspectiva de los estudiantes de and Public Health 17(21), 8267. doi: https://doi.org/10.3390/ijerph17218267 enfermería. Doctoral Dissertation. Alicante: University of Alicante. URI: http://hdl.handle.net/10045/13280 8 je »diplomirana medicinska sestra / diplomirani zdravstvenik, ki pomaga študentom dodiplomskega kombinacijo stališč, prepričanj, družbenih norm in vedenja, ki bo več let vplivala na izobraževanje in študija pri njihovem učenju in je odgovorna za poučevanje in ocenjevanje študentov na kliničnem prakso«18. Pogosto uporabljajo tehnologijo, digitalni svet jim je zelo blizu in so pragmatični. Njihove usposabljanju« 13. Medicinska sestra - mentor pogosto ni zaposlena v izobraževalni ustanovi družbene in partnerske veščine so slabo razvite, saj so zelo previdni in jih skrbi za čustveno, fizično in mora svoje mentorsko delo uskladiti z veliko delovno obremenitvijo. Študije so raziskovale, in finančno varnost. So individualisti, pri katerih se pogosto izražajo občutja izolacije, tesnobe, kako značilnosti mentorjev pozitivno ali negativno vplivajo na učenje študentov. Med pozitivne negotovosti in depresije. Prav tako jim primanjkuje zmožnosti koncentracije, saj si prizadevajo lastnosti mentorjev spadajo elementi prilagodljivosti, pogajanja in zaupanja, ki pozitivno krepijo za udobje in takojšnje zadovoljevanje potreb. Trenutno je na voljo le nekaj znanstvenih študij o študenta. Negativne lastnosti pri mentorjih pa vključujejo elemente neobčutljivosti, netaktičnosti ali študentih zdravstvene nege generacije Z. Ob upoštevanju značilnosti generacije (močna delovna neizkazovanja sočutja do študenta ter pretirana pričakovanja glede študentove popolnosti12. etika, konservativna narava, samouresničitev, ki je pomembnejša od plače in stabilnost zaposlitve) obstaja razlog za domnevo, da bi študentje generacije Z lahko nadaljevali z zdravstveno nego.19 Model kompetenc za mentorje, osnovan na dokazih, je prikazan na sliki 1. Razvoj tega modela Zato morajo mentorji in učitelji razumeti, kako te nove generacije študentov razmišljajo in katere je bil opravljen v okviru projekta QualMent. Prvi element modela so individualne kompetence oblike medsebojnega sodelovanja prevladujejo. Mentorji in učitelji morajo prepoznati in upoštevati in interakcija mentorja na delovnem mestu. Bistvenega pomena so mentorjeve značilnosti, na razlike teh generacij, da bi uspešno vključevali in vodili študente in novo zaposlene medicinske primer podpora in poučevanje, motiviranje, svetovanje, ohranjanje poklicne integritete, poštenost, sestre/zdravstvenike. dostopnost, spoštovanje, navdušenje in empatija14. Mentorske prakse na delovnem mestu lahko opredelimo kot združevanje elementov kliničnega učnega okolja15,16. Mentorji si želijo, da bi imel študent na kliničnem usposabljanju aktivno vlogo. Študenti potrebujejo stalne in individualizirane povratne informacije ter podporo svojih mentorjev, ki jim pomagajo, da se počutijo bolj varne, s čimer je zagotovljena tudi večja varnost pacientov. Pri izvedbi študijskega programa zdravstvena nega je potrebno upoštevati tudi značilnosti generacije milenijcev in generacije Z17 saj te generacije študentov zahtevajo različne vrste učnih metod. Milenijci so videti manj zreli kot prejšnje generacije in izražajo dvom o svoji usposobljenosti. Imajo težave pri komuniciranju po tradicionalnih kanalih, pisanje in branje pa jim nista posebej pri srcu. Ker so nagnjeni k večopravilnosti, se težko osredotočijo na eno samo aktivnost. Pripadniki generacije Z pa so resnični digitalni domorodci, ki so rasno in etnično raznoliki in odprti. Imajo »»edinstveno 13 Tuomikoski A.M., Ruotsalainen H., Mikkonen K., Miettunen J., & Kääriäinen M. (2018). The Competence of nurse mentors in mentoring students in clinical practice –A cross-sectional study. Nurse Education Today, 71, 78-83. doi: 10.1016/j.nedt.2018.09.008. 14 Hale, R. L., & Phillips, C. A. (2019). Mentoring up: A grounded theory of nurse-to-nurse mentoring. Journal of clinical nursing, 28(1-2), 159-172. doi: https://doi.org/10.1111/jocn.14636 15 Saarikoski M., & Strandell-Laine (Eds.) (2018). The CLES scale: An evaluation tool for healthcare education. Springer International Publishing. doi: 10.1007/978-3-319-63649-8. Available at: http://www.springer.com/us/book/9783319636481 16 Flott, E. A., & Linden, L. (2016). The clinical learning environment in nursing education: a concept analysis. Journal of advanced nursing, 72(3), 501–513. doi: https://doi.org/10.1111/jan.12861 18 Chicca, J., & Shellenbarger, T. (2018). Connecting with generation Z: Approaches in nursing education. Teaching and Learning in Nursing, 17 Vizcaya-Moreno, M. F., & Pérez-Cañaveras, R. M. (2020). Social Media Used and Teaching Methods Preferred by Generation Z Students 13(3), 180-184. doi: https://doi.org/10.1016/j.teln.2018.03.008 in the Nursing Clinical Learning Environment: A Cross-Sectional Research Study. International Journal of Environmental Research and Public 19 Williams, C. A. (2019). Nurse Educators Meet Your New Students: Generation Z. Nurse Educator, 44(2), 59-60. doi: 10.1097/ Health 17(21), 8267. doi: https://doi.org/10.3390/ijerph17218267 NNE.0000000000000637 9 Tema II. • Prevzemanje odgovornosti za vseživljenjsko učenje in stalni strokovni razvoj. • Prevzemanje odgovornosti za lastno poklicno delovanje in prepoznavanje omejitev pri obsegu lastne prakse in kompetenc. DIREKTIVA EU 2013/55/EU, EFN KOMPETENČNI OKVIR IN MENTORSKA KOMPETENCA B. Promocija zdravja in preventiva, usmerjanje in poučevanje • Spodbujanje zdravih življenjskih navad, preventivnih ukrepov in skrbi za lastno zdravje s Kakovostno klinično mentorstvo študentov zdravstvene nege mora biti skladno z osmimi kompetencami krepitvijo pooblastil, spodbujanje zdravja in izboljšanje vedenjskih vzorcev in terapevtske zdravstvene nege, opisanimi v Prilogi V k Direktivi EU 2013/55/EU20, ki določa, da se polovica skladnosti. vseh kontaktnih ur študijskega programa zdravstvene nege izvaja v kliničnem okolju pod ustreznim • Samostojno varovanje zdravja in dobrobiti posameznikov, družin in skupin v zdravstveni mentorstvom. Mentorstvo študentov zdravstvene nege med kliničnim usposabljanjem je pomemben oskrbi, zagotavljanje njihove varnosti in spodbujanje njihove avtonomnosti. dejavnik pri njihovem izobraževanju, saj se študenti prvič soočajo z realnostjo delovne prakse. • Integracija, spodbujanje in uporaba teoretičnih, metodoloških in praktičnih znanj, kar omogoča Kakovostno klinično usposabljanje je najpomembnejše za razvoj usposobljenih medicinskih sester/ promocijo in razvoj zdravstvene nege pri dolgotrajni oskrbi, težkih boleznih in v položajih zdravstvenikov, ki lahko nudijo varno oskrbo, osredotočeno na paciente. Ustrezno usposabljanje odvisnosti ter pri posamezniku pomaga ohranjati osebno avtonomnost in odnos z okoljem v in vodenje mentorjev bi zagotavljalo večjo poenotenost v učnih pristopih in zagotavljalo ustrezno zdravju ali bolezni. klinično učno okolje za bodoče medicinske sestre/zdravstvenike. Mentorstvo medicinskih sester mora zato temeljiti na raziskavah in dokazih. C. Sprejemanje odločitev • Sposobnost za kritično razmišljanje in sistemski pristop pri reševanju problemov in sprejemanju Za mentorstvo, skladno z osmimi kompetencami iz člena 31 Direktive 2013/55/EU je potrebno odločitev pri zdravstveni negi v kontekstu profesionalnosti pri nudenju le-te. kompetence razčleniti glede na temeljna področja in jih dodatno opisati ob upoštevanju obstoječih okvirov kompetenc21. V nadaljevanju navedena področja kompetenc, ki jih opredeljuje EFN, • Izvajanje ukrepov, po predhodni identifikaciji in analizi problemov, ki olajšajo iskanje najboljših omogočajo jasnejše razumevanje kompetenc in oblikovanje učnih rezultatov. rešitev za pacienta, družino in skupnost, doseganje ciljev, izboljšanje rezultatov in ohranjanje kakovosti dela A. Kultura, etika in vrednote D. Komunikacija in timsko delo • Uveljavljanje in spoštovanje človekovih pravic in drugačnosti v luči fizičnih, psiholoških, duhovnih in socialnih potreb avtonomnih posameznikov, ob upoštevanju njihovih mnenj, • Sposobnost za celovito komunikacijo, interakcijo in učinkovito delo s sodelavci na prepričanj, vrednot in kulture ter mednarodnih in nacionalnih poklicnih etičnih kodeksov, kakor interdisciplinarni ravni in za terapevtsko delo s posamezniki, družinami in skupinami. tudi etičnega vidika zagotavljanja zdravstvenega varstva; zagotavljanje pravice do zasebnosti • Delegiranje aktivnosti drugim glede na njihove sposobnosti, nivo pripravljenosti, kompetenco in zaupnosti podatkov v zdravstveni obravnavi. in pravne podlage. • Samostojna uporaba elektronskih zdravstvenih kartotek, dokumentiranje ocene zdravstvene 20 European Council (2013). European Council Directive 2013/55/EU on the recognition of professional qualifications. Official Journal of nege, negovalne diagnoze, intervencij in rezultatov, ki temeljijo na primerljivih sistemih the European Union (L 354/132). Dostopno na: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ALL/?uri=celex%3A32013L0055. klasifikacije zdravstvene nege in negovalne taksonomije. 21 EFN Competency Framework for Mutual Recognition of Professional Qualifications Directive 2005/36/EC, amended by Directive 2013/55/EU. EFN Guideline to implement Article 31 into national nurses’ education programmes. http://www.efnweb.be/?page_id=6897 • Samostojno pridobivanje, uporaba in izmenjava informacij med pacienti in zdravstvenimi 10 delavci ter v zdravstvenih ustanovah ter socialnem okolju. • Samostojno izvajanje učinkovitih ukrepov ob izrednih razmerah ali ob naravnih in drugih • Sposobnost samostojno, koordinirano skrbeti za skupine pacientov in delovati interdisciplinarno nesrečah, ki zagotavljajo ohranjanje življenj in njihovo kakovost. za skupen cilj zagotavljanja kakovosti zdravstvene nege in varnosti pacientov Pomembno je poudariti ključno vlogo mentorja pri zagotavljanju doseganja kompetenc²¹ in učnih E. Raziskovanje in razvoj ter vodenje rezultatov. Učni rezultati so povezani z razvojem kompetenc študentov (znanja, spretnosti, lastnosti), ki naj bi jih razvili po zaključku izobraževanja in usposabljanja. V tem dokumentu navajamo področja • Implementacija znanstvenih izsledkov v prakso, podprto z dokazi. kompetenc, opredeljena v skladu z Direktivo EU 55 in Okvirom kompetenc EFN z vključevanjem • Upoštevanje pravičnosti in trajnostnih načel v zdravstvu in stremljenje k racionalni rabi virov. učnih vsebin in predlogi možnih učnih rezultatov. • Prilagajanje načinov vodenja in pristopov k različnim situacijam, ki se dotikajo zdravstvene nege, klinične prakse in zdravstvenega varstva. • Promocija in vzdrževanje pozitivne podobe izvajalcev zdravstvene nege F. Zdravstvena nega • Izkazovanje zadovoljivega znanja in sposobnosti za zagotovitev strokovne in varne zdravstvene nege, primerne za potrebe posameznikov, družin in skupin/ skupnosti, za katere je medicinska sestra odgovorna, upoštevaje razvoj in znanstvena dognanja, pa tudi zahteve po kakovosti in varnosti, sprejete v skladu s pravnimi predpisi in pravili profesionalnega ravnanja. • Sposobnost samostojne presoje, ocene stanja, načrtovanja in nudenja integralne, posamezniku prilagojene zdravstvene nege, ki se osredotoča na zdravstvene rezultate, dobljene z ovrednotenjem vpliva situacije, okolja in nudene zdravstvene nege, pa tudi skozi smernice za klinično zdravstveno nego. Smernice opisujejo procese za določitev negovalne diagnoze, izvajanje zdravstvene nege in oblikovanje priporočil za nadaljnjo zdravstveno nego. • Poznavanje in implementiranje teoretičnih in metodoloških osnov in principov v zdravstveni negi in rabo interventnih ukrepov na osnovi znanstvenih dokazov in dosegljivih virov. • Neodvisna vzpostavitev mehanizmov ocenjevanja in procesov za nenehno izboljševanje kakovosti v zdravstveni negi glede na znanstveni, tehnični in etični razvoj. • Razumevanje socialnih in kulturnih okvirov pri vedenju posameznikov in ravnanje v skladu z njimi in vpliv na zdravje posameznikov znotraj njihovega kulturnega in socialnega okvira. • Razumevanje pomembnosti sistemov zdravstvene nege, ki se osredotočajo na posameznike, družine in skupine in sočasno ocenjevanje njihovih učinkov. • Primerno in pravočasno odzivanje na nepričakovane in hitre spremembe razmer. 11 DIREKTIVA O KOMPETENCAH 36/55: Kompetenca H - »Sposobnost za analizo kakovosti DIREKTIVA O KOMPETENCAH 36/55: Kompetenca C - »Sposobnost za spodbujanje posameznikov, zdravstvene nege in posledično izboljšanje lastnega strokovnega dela medicinskih sester za družin in skupnosti k zdravemu načinu življenja in skrbi zase na osnovi znanj in spretnosti« se splošno zdravstveno nego« se nanaša na KOMPETENCO EFN: Kultura, etika in vrednote nanaša na KOMPETENCO EFN: Promocija zdravja in preventiva, usmerjanje in poučevanje VSEBINA MOŽNI UČNI REZULTATI VSEBINA MOŽNI UČNI REZULTATI • Etika in filozofija • Izkazovanje etičnega, pravnega in humanističnega • Načela zdravja in bolezni • Prepoznavanje tveganj in dejavnikov, ki vplivajo na zdravstvene nege, ravnanja pri vseh postopkih izvajanja zdravstvene nege • Javno zdravje, promocija procese zdravja in bolezni. človekove pravice pacientom, družinam in skupnosti. zdravja in preventiva • Vključevanje skupin in skupnosti v izobraževanje o • Avtonomnost, pravice in • Spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic in • Primarno/ socialno- zdravju in v usposabljanja, namenjena krepitvi zdravega varnost pacientov različnosti v luči fizičnih, psiholoških, duhovnih in zdravstveno varstvo vedenja in pridobivanja zdravega življenjskega sloga. • Pravni vidiki zdravstvene socialnih potreb avtonomnih posameznikov. • Usmerjanje pacientov in • Oskrba pacientov s pripomočki, ki omogočajo nege, socialna in • Sprejemanje odgovornosti za lastno poklicno delo, zdravstvena vzgoja dosledno obravnavo, prepoznavanje in spremljanje zdravstvena zakonodaja prepoznavanje omejitev pri obsegu lastne prakse in posameznikov z višjim tveganjem za neodzivnost na • Družbeni in medpoklicni • Zaupnost kompetenc. zdravstveno obravnavo, kar lahko predstavlja tveganje vidik ter njun vpliv • Delegiranje aktivnosti drugim glede na njihove zanje in za okolico. sposobnosti, raven pripravljenosti, usposobljenost in • Opolnomočenje vloge • Uveljavljanje preventivnih ukrepov za zdrave ali bolne pooblastila. državljanov in njihovo posameznike skozi vsa življenjska obdobja in vse faze sodelovanje • Izkazovanje tolerance do mnenj, prepričanj in vrednot poteka bolezni. pacientov in svojcev. • Izobraževanje posameznikov in skupin o ukrepih za • Spoštovanje etičnih in pravnih zahtev, vključno z preprečevanje bolezni in uporabi storitev, ki jih nudi nacionalnimi in mednarodnimi etičnimi kodeksi in sistem zdravstvenega varstva. razumevanje posledic vpletenosti etike v izvajanja • Opolnomočenje posameznikov z izvajanjem zdravstvene nege. izobraževalnih aktivnosti v zdravstvenem varstvu, kar • Prevzemanje odgovornosti za vseživljenjsko učenje in jim omogoča, da so čim dlje samostojni pri sprejemanju kontinuirano strokovni izpopolnjevanje. odločitev o zdravju in bolezni. • Zagotavljanje pravice do zasebnosti ob spoštovanju zaupnosti informacij, ki se nanašajo na izvajanje zdravstvene nege. 12 DIREKTIVA O KOMPETENCAH 36/55: Kompetenca A - »Usposobljenost za samostojno DIREKTIVA O KOMPETENCAH 36/55: Kompetenca B »Kompetenca za učinkovito sodelovanje z prepoznavanje potreb po zdravstveni negi in določitev negovalnih diagnoz, izvajanje potrebne drugimi sodelavci v sistemu zdravstvenega varstva pri praktičnem usposabljanju zdravstvenega zdravstvene nege ob uporabi sodobnih teoretičnih in kliničnih znanj, usposobljenost za osebja« in G »Kompetenca za celovito in profesionalno komuniciranje in sodelovanje s načrtovanje, organizacijo in izvajanje zdravstvene nege v zdravstveni obravnavi pacientov« in predstavniki drugih poklicev v zdravstvenem sistemu« se nanašata na KOMPETENCO EFN: F »Sposobnost, da samostojno zagotovijo kakovostno zdravstveno nego in jo ovrednotijo« se Komunikacija in timsko delo nanašata na KOMPETENCO EFN: Sprejemanje odločitev VSEBINA MOŽNI UČNI REZULTATI VSEBINA MOŽNI UČNI REZULTATI • E-zdravje in IKT, • Uporaba IT sistemov, ki so na voljo v njihovem • Sprejemanje odločitev • Kritična presoja, uporaba znanj in izkušenj pri informacijski sistemi v zdravstvenem sistemu. je presečna kompetenca, prepoznavanju težav in situacij ter njihovem reševanju. zdravstveni negi • Uvajanje tehnologij, informacijskih in komunikacijskih ki bi jo morali razvijati • Prepoznavanje priložnosti za iskanje najboljših • Interdisciplinarno in sistemov v zdravstveno nego. skozi celoten učni načrt. alternativ in odločanje o najboljšem ukrepanju za multidisciplinarno delo • Jasno komuniciranje, izkazovanje spoštovanja in • V ta namen je pomembno reševanje problemov. • Medosebna komunikacija demokratične avtoritete pri sodelavcih, pacientih, postaviti učne rezultate, • Učinkovito reševanje problemov, ki nastanejo med družinah in skupnostih ob upoštevanju multikulturnega ki jih je mogoče oceniti • Multikulturna oskrbo pacientov, njihovih družin in skupnosti, z konteksta. skozi celosten pristop. zdravstvena nega, delo v uporabo materialov in s sredstvi, ki so na voljo. multikulturnih delovnih • Uporaba znanstvenega jezika v ustni in pisni obliki, ob okoljih prilagajanju sogovorniku. • Jezikovne spretnosti • Postavljanje jasnih nalog skupaj s sodelavci in z • Prenos znanja multidisciplinarnim in interdisciplinarnim timom za doseganje skupnih ciljev in sprejemanje sprememb, potrebnih za izpolnitev nalog. • Prevzemanje odgovornosti kot član interdisciplinarnega tima. • Izkazovanje pozitivnega odnosa do nenehnih izboljšav. • Predanost timskemu delu. 13 DIREKTIVA O KOMPETENCAH 36/55: Kompetenca A »Usposobljenost za samostojno DIREKTIVA O KOMPETENCAH 36/55: Kompetenca A »Usposobljenost za samostojno prepoznavanje potreb po zdravstveni negi in določitev negovalnih diagnoz, izvajanje prepoznavanje potreb po zdravstveni negi in določitev negovalnih diagnoz, izvajanje potrebne potrebne zdravstvene nege ob uporabi sodobnih teoretičnih in kliničnih znanj, zdravstvene nege ob uporabi sodobnih teoretičnih in kliničnih znanj, usposobljenost za usposobljenost za načrtovanje, organizacijo in izvajanje zdravstvene nege v zdravstveni načrtovanje, organizacijo in izvajanje zdravstvene nege v zdravstveni obravnavi pacientov« obravnavi pacientov« in G »Kompetenca za celovito in profesionalno komuniciranje in in E »Kompetenca za neodvisno svetovanje, izobraževanje in podporo posameznikom, ki sodelovanje s predstavniki drugih poklicev v zdravstvenem sistemu« se nanašata na potrebujejo zdravstveno nego, in njihovim bližjim« se nanašata na KOMPETENCO EFN: KOMPETENCO EFN: Raziskovanje, razvoj in vodenje Zdravstvena nega (praktično klinično izobraževanje in usposabljanje) VSEBINA MOŽNI UČNI REZULTATI VSEBINA MOŽNI UČNI REZULTATI • Z dokazi podprta • Zagotavljanje zdravstvene nege na osnovi znanstvenih • Zdravstvena nega Naslednji učni rezultati/cilji morajo biti udejanjeni na zdravstvena nega, zajeta dokazov za varne rezultate visoke kakovosti. življenjsko ogroženih podlagi potreb pacienta in obravnavanega obdobja v v vseh kompetencah • Uporaba tako temeljnih kot teoretičnih in metodoloških • Zdravstvena nega njegovem življenju glede na to, ali je bolezen akutna ali • Osnove raziskovanja, načel v zdravstveni negi, pri čemer intervencije temeljijo novorojenčkov, otrok in dolgotrajna in glede na zahtevnost zdravstvene nege. Le-ta metodologija in na dosegljivih znanstvenih dokazih in virih. mladostnikov je lahko dalje specificirana na osnovi vsake vsebine. terminologija • Aktivno sodelovanje na strokovnih forumih in v • Nega porodnic Ocena in diagnoza • Inovacije in kakovost programih kontinuiranega izobraževanja. • Dolgotrajna oskrba izboljšav v zdravstveni • Prevzemanje odgovornosti za lasten strokovni razvoj • Splošna interna medicina • Prepoznavanje bioloških, socialnih, psiholoških in negi glede na najnovejše znanstvene in tehnološke dosežke. in kirurgija okoljskih dejavnikov tveganja, ki bi lahko vplivali na zdravje ljudi. • Vodenje zdravstvene • Prepoznavanje ključa do vodenja, kar je potrebno za • Duševno zdravje in oskrba nege, management ter koordiniranje zdravstvenih timov. oseb z duševno motnjo • Povpraševanje ljudi, pacientov in družin o izvajanje neprekinjene psihosocialnih in verskih potrebah za njihovo • Prepoznavanje značilnosti managementske vloge, ki se • Invalidnost in varstvo zdravstvene oskrbe upoštevanje med zdravljenjem. izvaja skozi storitve zdravstvene nege in management invalidnih oseb • Ocena posameznikovih fizičnih, psiholoških in • Organizacija storitev zdravstvenega varstva. • Geriatrija in oskrba socialno kulturnih vidikov/ dejavnikov. v zdravstveni negi in • Razumevanje različnih faz administrativnega procesa: starejših medpoklicnih storitev načrtovanje, organizacija, management in ocenjevanje • Primarna zdravstvena • Identificiranje pacientovih potreb po zdravstveni negi skozi različna življenjska obdobja s pomočjo • Ergonomija in varnost ter njegovo udejanjanje v storitvah zdravstvene nege. nega, patronažna fizikalnih testov, opazovanja in primernih priučenih pri delu • Prilagajanje stilov vodenja in pristopov v različnih zdravstvena nega orodij/ znanj. situacijah. • Paliativna oskrba, oskrba ob koncu življenja in • Izvajanje ocenjevanja potreb po zdravstveni negi in obvladovanje bolečine oblikovanje negovalne diagnoze v zdravstveni negi 14 z vzpostavitvijo odnosa med indikacijo in uporabo Ocenjevanje in kakovost pripomočkov za zdravstveno nego. • Identifikacija in vodenje evidenc o dejavnostih v zdravstveni negi. Načrtovanje zdravstvene nege • Upoštevanje protokolov, ki so jih postavili različni, že • Razvrščanje po pomembnosti in delegiranje negovalnih uveljavljeni modeli kakovosti. intervencij glede na zahteve pacientov, družin in skupnosti. • Ocenjevanje načrtov zdravstvene nege. • Uveljavitev načrta negovalnih intervencij v zdravstveni • Obdelava podatkov in pregledovanje dokazil, evaluacija negi. učinkovitosti opravljenih aktivnosti. • Prilagoditev načrta zdravstvene nege potrebam pacientov in njihovega okolja. • Načrtovanje zdravstvene nege z integracijo pripomočkov za zdravstveno nego. Negovalna intervencija v zdravstveni negi • Implementacija zdravstvene nege po meri pacienta, izkazovanje razumevanja človekove rasti in razvoja, psihopatologije in farmakologije znotraj okvira sistema zdravstvene nege ob upoštevanju kontinuuma zdravje - bolezen. • Izvajanje zdravstvene nege ob zagotavljanju vzdržnosti sistema zdravstvenega varstva. • Evidentiranje opravljenega dela. • Uvedba kritičnega razmišljanja in sistemski pristop k reševanju problemov in odločanju v zdravstveni negi. • Ustrezno in pravočasno odzivanje na nepričakovane in hitro se spreminjajoče situacije. 15 Tema III. oziroma kompetence, ki jih je treba doseči. Vrednotenje naučenega je lahko povezano s koncepti, kot so uspeh, neuspeh, akademska uspešnost, opustitev študija itd. Osrednji deležniki mentorskega procesa so mentorji in študentje. Seveda pa v tem procesu sodelujejo DIDAKTIKA IN METODE POUČEVANJA ZA DOBRO REFLEKSIVNO tudi drugi deležniki, kot sta okolje z okoljskimi ali okoliškimi dejavniki, pa tudi čas (v smislu PRAKSO V MENTORSTVU časovnih omejitev ter virov in tehnologije). Doslej smo analizirali učno okolje, vlogo različnih udeležencev v procesu poučevanja/ učenja ter model kompetenc mentorjev kot celoto. V tem poglavju pa obravnavamo vidike, povezane s preostalimi elementi prvega modula modela: mentorske prakse in viri za mentorje in medicinske sestre - učiteljice. Naš namen je pridobiti znanje o najboljših učnih metodah za dobro refleksivno prakso v mentorstvu. Koncept poučevanja je opredeljen kot »interakcije med študentom in učiteljem, za katere je odgovoren slednji, ki olajšajo pričakovane spremembe v obnašanju študentov«.22 Po mnenju avtorja je namen poučevanja pomagati študentom pri: • pridobivanju znanja, • razumevanju, analiziranju, sintetiziranju in ovrednotenju, • pridobivanju zahtevanih praktičnih spretnosti, • vzpostavitvi navad, • sprejemanju stališč. Da bi se poučevanje lahko zgodilo, se mora spremeniti način razmišljanja, čutenja in ravnanja učeče osebe23. Zato raje govorimo o procesu poučevanja in učenja. Menimo, da lahko v procesu poučevanja in učenja prispevamo določene vpoglede (glejte sliko 2), ki se v primeru visokega šolstva materializirajo pri predmetih oziroma, natančneje v obravnavanem primeru v predmetih klinične prakse. Ti so namreč predmet učenja in tisto, kar se nekdo želi ali mora naučiti. Predmeti imajo značilnosti, ki so odvisne od njihove narave in zanimanja, ki ga vzbujajo pri študentu, razviti pa so iz skupine ciljev, vsebin, učnih metod ali strategij itd. Poleg tega nastanejo tudi učni rezultati 22 Guilbert, Jean-Jacques & World Health Organization (1998). Educational handbook for health personnel. J. J. Guilbert, 6th ed. rev. and updated 1998. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). URI: https://apps.who.int/iris/handle/10665/42118 23 Pérez-Cañaveras, R. M. (2005). Perfil de los alumnos universitarios según sus intereses práxicos, estilo cognitivo y diferencias de género: bases para una acción tutorial. Doctoral Dissertation. University of Alicante. Spain. URI: http://hdl.handle.net/10045/13254 16 Slika 2. Elementi procesa poučevanja in učenja ter odnosi med njimi23. Mentor - medicinska sestra/zdravstvenik je odgovoren za polovico celotnega izobraževanja študentov zdravstvene nege, za opravljanje te funkcije pa potrebuje orodja, ki olajšajo njegovo poučevanje ter Elementi procesa poučevanja/učenja poskrbijo, da je njegova vloga ustrezno priznana. Mentorstvo je posebna oblika poučevanja, kar je bilo upoštevano pri pripravi vseh treh modulov projekta. Mentoriranje se odvija tako, da mentor in VLOŽEK MENTOR ŠTUDENT REZULTATI študent zastavita učne cilje, nato pa se z refleksivno razpravo oceni študentov učni proces, zagotovi povratne informacije in usmerja napredek študenta z zagotavljanjem ustreznih učnih nalog. Biološki dejavniki Biološki dejavniki Psihološki Psihološki dejavniki dejavniki Sociološki Sociološki dejavniki dejavniki Predmet Izid učenja učenja OKOLJE - Cilji - Uspeh - Vsebina - Neuspeh - Učne strategije. - Okolje - Uspešnost - Čas - Opustitev študija - Tehnologija Značilnosti predmeta učenja 17 Tema IV. samo enega študenta. • Padlet: je popolno orodje za spodbujanje sodelovanja študentov. Običajno se študentje vidijo kot pasivni akterji v procesu učenja in poučevanja. Počutijo se nemočni. Zato poskuša Padlet TEHNOLOGIJE UČENJA IN PRIDOBIVANJA ZNANJA PRI okrepiti sodelovanje udeležencev s pomočjo sodelovalnih forumov, kjer lahko študentje skupaj MENTORSTVU IN COACHINGU rešujejo težave, razpravljajo o temah in objavljajo svoje ideje. Uporabi se lahko tudi za prakso reševanja kliničnih primerov (učenje, osnovano na reševanju problemov). Orodje je popolno tudi za organizacijo idej, kar omogoča ustvarjanje forumov in portfeljev. Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) so spremenile način dostopa do informacij in ravnanja z njimi24; predstavljajo novo obliko komunikacije v družbi, spremenile pa so tudi način, na Družbena omrežja so opredeljena kot virtualne skupnosti, kjer lahko uporabniki med seboj katerem gradimo odnose25. Ko se te tehnologije uporablja za pridobivanje informacij in izboljšanje komunicirajo in izmenjujejo informacije. Mlajši študentje te platforme raje uporabljajo v socialnem procesa učenja in poučevanja, se imenujejo tehnologije učenja in znanja. Obstajajo številne kot v akademskem kontekstu, kar pomeni, da je treba študente izobraziti za uporabo teh platform tudi tehnologije, ki se odzivajo na različne učne metodologije. Njihova glavna prednost je aktivna vloga na strokovnem področju. Po drugi strani pa so mentorji (in drugi zdravstveni pedagogi) pogosto slabo učenca/študenta v procesu učenja. IKT bi lahko mentorji uporabili pri klinični superviziji študentov pripravljeni na uporabo novih tehnologij, vendar morajo biti pripravljeni na nenehne spremembe zdravstvene nege. Študentje zdravstvene nege imajo raje tiste metode poučevanja, ki so povezane v učenju in metodologiji, ki se spreminjajo ob prihodu vsake nove generacije študentov. Študentje z učenjem v klinični praksi, virtualna učna okolja ali video posnetke, interaktivno igranje vlog in generacije Z so denimo znani po svoji prilagodljivosti pri uporabi novih tehnologij, zato pričakujejo, virtualna učna okolja17. Mobilne tehnologije je mogoče uporabiti povsod in imajo podobne lastnosti da se bodo učitelji in mentorji tehnološko hitro prilagodili. Posledično morajo biti mentorji čim bolj kot računalniške tehnologije (pametni mobilni telefoni ali tablični računalniki). To so najnovejše seznanjeni z novimi tehnologijami in morajo uporabljati enaka družbena omrežja, kot jih uporabljajo tehnologije, ki študentom omogočajo aktivnejšo vlogo pri učenju in posledično razvijajo njihovo študentje, da bi jih uporabili tudi v kliničnem okolju kot metode poučevanja in učenja. kritično razmišljanje. Lahko se vprašamo, katere IKT je mogoče uporabiti za mentorstvo študentov zdravstvene nege. Odgovor? Obstaja neskončno število tehnologij, zato moramo poiskati tiste, ki Nekatera socialna omrežja, priljubljena pri študentih in mentorjih, ki bi jih lahko uporabili kot ustrezajo naši učni metodologiji, ciljem, ki jih želimo doseči, ali naši osebni naklonjenosti. orodje med mentorsko prakso, so: Sledi nekaj primerov: • Twitter: uporabniki se lahko odzovejo na objavo ali odprejo razpravo in povabijo k sodelovanju druge člane skupnosti. Omogoča sodelovanje med mentorji, študenti, drugimi zdravstvenimi • YouTube: je potencialno orodje na področju izobraževanja v zdravstvu, od učenja o človeški strokovnjaki ali osebami, ki jih določena tema zanima. Poleg tega bi lahko študentje uporabljali anatomiji do poučevanja postopkov/posegov zdravstvene nege. S pomočjo YouTube-a bi se Twitter kot odličen način za promocijo zdravja v svoji skupnosti. Na ta način bi lahko aktivno denimo lahko izboljšalo kritično razmišljanje mentoriranca. sodelovali pri izobraževanju prebivalstva. Pomanjkljivost je le omejitev sporočila na 280 • Kahoot: je orodje, ki izboljša motivacijo udeleženca z nagradami in uvrstitvami. Tu lahko znakov, ki je lahko moteč dejavnik, študentje pa bi na platformi lahko objavljali neprimerne preverimo, če so študentje razumeli lekcijo in če so bili cilji doseženi. Glavna pomanjkljivost vsebine. tega orodja je, da ga mora uporabljati več akterjev, zato ga ne priporočamo, če ima mentor • WhatsApp: skupine na tem socialnem omrežju omogočajo komunikacijo s študenti, krepijo občutek pripadnosti skupini ali delijo informacije prek povezav, slik in videov. Pomanjkljivost 24 Moya, M. (2013). De las TICs a las TACs: la importancia de crear contenidos educativos digitales. Revista DIM, (27), 1-15. Available at: te aplikacije je, da se učitelji počutijo preobremenjeni, saj prejmejo preveč sporočil. https://www.raco.cat/index.php/DIM/article/view/275963 25 Malo, S., & Figuer, C. (2010). Infancia, adolescencia y Tecnologías de la Información y la Comunicación (TICs) en perspectiva psicosocial. • Facebook: njegova globalna uporaba omogoča mentorjem in študentom možnost komuniciranja Intervención Psicosocial, 19(1), 5-8. doi: http://dx.doi.org/10.5093/in2010v19n1a2 18 s strokovnjaki in prijatelji iz različnih držav. Spodbuja kulturno in jezikovno raznolikost med sodelavci. Študentje menijo, da je Facebook orodje za profesionalno rast. Slabost Facebook-a pa je, da je lahko močan moteč dejavnik pri delu, poleg tega študentje svojih profilov raje ne bi delili z mentorji. • Instagram: je eno izmed najbolj priljubljenih družabnih omrežij za milenijce in študente generacije Z. Uporabniki lahko hitro objavijo informacije, slike in videoposnetke ter jih delijo naprej. Instagram se v zdravstvenem izobraževanju pogosto uporablja. Njegova glavna pomanjkljivost je, da ljudi pritegnejo slike, manj pogosto pa si preberejo opise, ki so pod njimi. Med usposabljanjem študentov zdravstvene nege je zato treba pri kliničnih učnih aktivnostih in mentorstvu upoštevati izobraževalna orodja in učne strategije, ki jih študentje uporabljajo za izboljšanje kakovosti učenja, predvsem pa za povečanje motivacije in zadovoljstva študentov in mentorjev8. 19 Tema V: Če se mentorji zavedajo svoje mentorske usposobljenosti, jo lahko še dodatno nadgradijo tako, da se dodatno izobražujejo, pri čemer jim moramo zagotoviti vse potrebne vire za mentorstvo študentov zdravstvene nege na kliničnem usposabljanju. Priporočamo, da mentorji gradijo svoje kompetence v skladu z našim modelom kompetenc mentorjev, ki so osnovane na dokazih, na naslednjih področjih: VPLIV KOMPETENC MENTORJEV NA KAKOVOSTNO MENTORSTVO • Individualne kompetence mentorjev, interakcija na delovnem mestu in viri: • Značilnosti mentorjev Ta tema modula I je namenjena pojasnjevanju in ozaveščanju o mentorskih kompetencah medicinskih sester danes in v prihodnje v Evropi. Kompetenčni model za klinične mentorje, osnovan na dokazih, • Motivacija mentorjev je bil uporabljen kot temelj za pripravo učnega gradiva. Mentorji so bili seznanjeni s prejšnjimi • Prakse in viri za mentorstvo (med mentorjem, učiteljem in študentom) dokazi o mentorski praksi s publikacijami, razvitimi v projektu QualMent. Mentorje smo spodbudili • Kulturna kompetenca mentorjev k razpravi in dajanju predlogov o dobrih praksah kompetentnega mentorstva študentov zdravstvene nege. Sredstvo, uporabljeno za izvajanje aktivnosti, je bila metoda poučevanja s spletno razpravo. Za • Kompetenca mentorjev pri nudenju podpore v učnem procesu začetek razprave smo predlagali razmislek o kompetencah dobrih mentorjev in njihovem izboljšanju. • Ciljno usmerjeno mentorstvo • Refleksija med mentorstvom Mentorje je treba spodbujati k uporabi naslednjih metod mentorstva za podporo učnemu procesu • Zagotavljanje konstruktivnih povratnih informacij študentov22: • Ocenjevanje, osredotočeno na študenta • Študentom morajo biti na voljo. • Zagotoviti morajo konstruktivno kritiko študentovih učnih ciljev in delovnih metod. • Analizirati in oceniti zdravstvene težave. • Študente morajo podpirati pri opredeljevanju učnih ciljev. • Oceniti morajo delo študentov. • Pripraviti morajo učne vire. • Izbrati morajo aktivnosti zdravstvene nege za študente. • Študente morajo soočiti z novimi težavami. • Razvijati študentove sposobnosti za reševanje problemov. • Pomagati jim morajo razumeti osnovna znanstvena načela. • Spremljati morajo napredek študentov. • Spodbujati morajo intelektualno disciplino. • Uporabiti morajo primere svojih poklicnih izkušenj, ki podpirajo razumevanje študentov. 20 Povzetek • Individualne kompetence mentorjev vključujejo značilnosti mentorjev, njihovo motivacijo za mentorstvo in znanje o praksah mentorstva, sodelovanju in virih njihovih organizacij. • Klinično učno okolje je opredeljeno kot interaktivno omrežje ali niz značilnosti, ki so del praks, ki vplivajo na učne rezultate in poklicni razvoj študentov zdravstvene nege. • Vloga mentorjev v kliničnem učnem okolju je bistvena za vzpostavitev varnega učnega ozračja in nudenje podpore študentom zdravstvene nege. • Ustrezno klinično mentorstvo za študente zdravstvene nege mora biti skladno z osmimi kompetencami zdravstvene nege, opisanimi v Prilogi V k Direktivi EU 2013/55/EU. • Kakovostno klinično usposabljanje je najpomembnejše za razvoj usposobljenih medicinskih sester, ki nudijo varno zdravstveno nego, osredotočeno na paciente. • Če se mentorji zavedajo svoje mentorske usposobljenosti, jo lahko še dodatno nadgradijo tako, da se izobrazijo, pri čemer jim moramo zagotovimo vse potrebne vire za mentorstvo študentov zdravstvene nege na kliničnem usposabljanju. 21 Modul II. USPOSOBLJENOST ZA MENTORSTVO KULTURNO IN JEZIKOVNO RAZNOLIKIH ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE Avtorici: Ashlee Oikarainen, dr. Kristina Mikkonen 22 Kulturna usposobljenost mentorjev zajema lastnosti kulturnega poznavanja, občutljivosti, zavedanja, medkulturne komunikacije in interakcije ter kulturnih veščin in varnosti, skupaj z zmožnostjo ustvarjanja kulturno varnega učnega okolja26,27. Kulturno usposobljeni mentorji morajo kulturno in jezikovno raznolikim študentom zagotoviti kulturno skladno oskrbo, osredotočeno na ljudi, in kulturno zavedno mentorstvo (glej sliko 1). Modul II, ki govori o sposobnostih mentorstva kulturno in jezikovno raznolikih študentov zdravstvene nege, je bil razvit s ciljem zagotoviti kulturno usposobljenost mentorjev v klinični praksi. Glavni cilj modula II je izboljšati kulturno kompetenco mentorjev pri mentorstvu in jim pomagati, da dosežejo predvidene učne rezultate. Modul je razdeljen na šest tem: kulturna usposobljenost, kulturna občutljivost, kulturno zavedanje, medkulturna komunikacija in interakcija, kulturne veščine in varnost ter kulturna oskrba, osredotočena na ljudi. 26 Campinha-Bacote J. (2011). Delivering patient-centered care in the midst of a cultural conflict: the role of cultural competence. Online J Issues Nurs 16:5. 27 Oikarainen, A., Mikkonen, K., Kenny, A., Tomietto, M., Tuomikoski, A., Merilainen, M., . . . Kaariainen, M. (2020). Educational interventions designed to develop nurses’ cultural competence: A systematic review. International Journal of Nursing Studies, 98, 75-86. doi:10.1016/j. ijnurstu.2019.06.005 23 in ukrepanje. Danes velja, da je kultura nenehno spreminjajoč se, raznolik proces, definicija pa Tema I: poudarja raznolikost in edinstvenost ljudi, družin in skupnosti. Ker se kultura nenehno spreminja, je težko prepoznati značilnosti določene kulture. V modulu definiramo kulturo kot sistem človeškega znanja, vrednot in prepričanj, skozi katerega ljudje opazujejo in oblikujejo svoje interpretacije ter delujejo in izbirajo med različnimi možnostmi. KULTURNA USPOSOBLJENOST Mednarodna mobilnost se je z globalizacijo še okrepila. Ljudje se selijo iz enega kraja v drugega PODROČJA KULTURNIH KOMPETENC REFLEKSIJE ZA MENTORJE pogosteje kot kdaj koli poprej. Število mednarodnih priseljencev po vsem svetu se je v zadnjih letih hitro povečalo (statistike za leto 2017: 258 milijonov priseljencev po svetu). Ocenjuje se, da je na globalni ravni približno 26 milijonov beguncev in prosilcev za azil, kar predstavlja 10 % vseh Znanje o kulturi je proces, v katerem Kako in zakaj je treba upoštevati študentovo/ mednarodnih priseljencev. 78 milijonov mednarodnih priseljencev živi v Evropi, od tega jih večina mentor išče ustrezne informacije o kulturnih pacientovo kulturno ozadje pri mentoriranju živi v Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji, Španiji in Italiji. Globalizacija izobraževalnega osebja in prepričanjih in praksah študenta/ pacienta, da študentov/ pacientov zdravstvene nege? študentov je postala vse pomembnejša zaradi internacionalizacije. Le-ta prispeva k večji mobilnosti z njim vzpostavi dober medsebojni odnos. študentov, globalni konkurenčnosti in znanju na področju zdravstvenega izobraževanja28. NA PODROČJU MEDNARODNE MOBILNOSTI SE UPORABLJAJO NASLEDNJI TERMINI: Kulturna občutljivost se nanaša na zavedanje o Kako motivirani ste za razvoj lastne kulturne lastni kulturi ter vrednotah in prepričanjih druge kompetence? Kaj vas motivira za mentorstvo kulture. Kulturna občutljivost je med drugim študentov ali za zdravstveno nego pacientov iz priseljenec = migrant, ne glede na dohodek. Priseljenec je lahko denimo povratnik, begunec ali tudi to, da drug drugega ne obsojamo glede na različnih kultur? prosilec za azil. naše kulturno ozadje in prepričanja, ampak smo begunec = tujec, ki se boji pregona zaradi svoje vere, porekla, narodnosti, pripadnosti določeni dojemljivi in odprti za druge kulture. družbeni skupini ali političnega mnenja. etnična skupina = skupina, katere člane združujejo njihova vera, dediščina, poreklo, jezik ali videz. etnična manjšina = skupina ljudi, ki predstavljajo manjšino v kulturni dediščini določene države. Kulturno zavedanje pomeni poglobljeno Kako lahko vaši predsodki in predpostavke preučevanje lastnega kulturnega in poklicnega vplivajo na mentorstvo študentov/pacientov? ozadja ter prepoznavanje lastnih predsodkov in predpostavk o ozadju študentov/ pacientov. Leininger29, navaja, da kultura pomeni vrednote, prepričanja, norme in življenjski slog določene skupine, ki se jih skupina nauči in deli med seboj. Kultura vodi človeško razmišljanje, odločanje 28 United Nations, Department of Economic and Social Affairs, Population Division (2017). International Migration Report 2017: Highlights(ST/ESA/SER.A/404) 29 Leininger, M.M. (1991). Culture Care Diversity and Universality: A Theory of Nursing. NLN Press, New York. 24 Kulturna komunikacija in interakcija pomenita Kako lahko poenostavite interakcijo in stalno interakcijo in komunikacijo z ljudmi iz komunikacijo z nekom iz druge kulture? različnih kultur. Kulturne sposobnosti označujejo sposobnost Kako ste ocenili potrebo študenta/ pacienta zbiranja kulturno pomembnih informacij v po mentorstvu/zdravstveni negi? Kako zbirate zvezi s trenutnimi potrebami študenta/ pacienta kulturno pomembne informacije, potrebne za pri mentorstvu/ zdravstveni negi in kulturna mentorstvo/zdravstveno nego? občutljivost do drugih ljudi. Kulturna kompetenca je proces, ki zahteva spoznavanje ljudi iz različnih kultur in vključevanje v medkulturne interakcije. Kulturne kompetence se je mogoče do neke mere naučiti, vendar so osebne izkušnje bistvenega pomena. Sposobnost se razvija postopoma in zahteva predvsem sposobnost refleksije strokovnjaka. Z razvojem kulturnega znanja lahko zdravstveni strokovnjak v sodelovanju z ljudmi iz različnih kultur in njihovimi bližnjimi zagotovi visoko kakovostno, učinkovito in kulturno varno oskrbo. 25 Tema II: Študije so pokazale, da se študentje iz različnih kultur žal še naprej soočajo s predsodki, diskriminacijo, rasizmom in stereotipi30,31.V nekem intervjuju sta dva afriška študenta takole poročala o svojih izkušnjah: »Na oddelku, kjer so študentje opravljali klinično usposabljanje, je bilo opaziti diskriminacijo in rasizem. Študentje so upali, da se bo izobraževalna organizacija spopadla KULTURNA OBČUTLJIVOST IN ŽELJA s tem problemom. Študentje so bili zaskrbljeni zaradi svojih prijateljev, ki so jih ustrahovali, se jim posmehovali in bili nerazumljeni. Presenetljivo je bilo, da so bili tudi zdravstveni strokovnjaki tako nespoštljivi do študentov iz različnih kultur. Pravijo, da se ni enostavno prilagoditi na novo Kulturna kompetenca je celosten, ciljno naravnan in večstrukturni proces rasti. Sposobnost temelji na državo ali se naučiti novega jezika. Način ravnanja s študenti jih je odvračal in je nanje vplival zelo različnih lastnostih, kot so prilagodljivost, potrpežljivost, pozitivnost, odprtost, zanimanje, radovednost, negativno. Pomagala bi tudi že majhna stopnja razumevanja s strani medicinskih sester30. empatija in poštenost. Razvoj kompetenc ni samodejen, ampak zahteva zavestno usvajanje znanj in spretnosti s tega področja. Motivacija mentorja za mentorstvo pomembno vpliva na razvoj uspešnega Če se študentje počutijo odtujene, osamljene in diskriminirane, jih bo to frustriralo in ogrozilo. odnosa s študentom. Mentor s kulturno občutljivostjo izkazuje resnično željo in občutljivost za Študentje so še posebej ranljivi, če pripadajo manjšinski skupini, prav tako pa je bolj verjetno, da razumevanje študenta ter spoštuje kulturno ozadje in vrednote študenta. Poleg tega mentor ustvarja jih bodo zavrnili ali izključili iz družbe. Mentorji imajo pomembno vlogo pri prepoznavanju in vzdušje, v katerem študent čuti, da ga slišijo, vidijo in razumejo kot posameznika in ga cenijo. naslavljanju neenakega obravnavanja ali diskriminacije. Prilagajanje na novo kulturo traja nekaj časa in študentje lahko čutijo negativna čustva, ko se morajo odreči lastnim kulturnim vrednotam KONCEPTI, KI OGROŽAJO KULTURNO OBČUTLJIVOST PRI MENTORSTVU: in praksam. Spoštovanje raznolikosti, dostojanstva in individualnosti je bistvenega pomena pri zagotavljanju dobre oskrbe in pri mentorstvu študentov. Odprtost do različnih kulturnih prepričanj ali praks ter spoštovanje edinstvenosti vsakega posameznika so pomembne značilnosti sodobne • Predsodki so vnaprej pripravljene, neutemeljene vnaprej zasnovane ideje o posamezniku ali družbe. Sprejemanje različnih kultur zahteva prijaznost, pa tudi sposobnost sprejemanja raznolikosti skupini ljudi. ter vrednot ali pogleda na svet drugih ljudi. V primeru mentorstva je treba študenta obravnavati • Etnocentričnost se nanaša na težnjo po tem, da tujo kulturo presojamo z vidika lastne kulture, kot posameznika, in ne kot stereotip. Pomembno je, da je mentor pripravljen prepoznati svojo pri čemer se kulture vrednotijo glede na to, kaj je pravilno in napačno oziroma dobro in slabo. etnocentričnost in morebitne predsodke ali stereotipe glede na ozadje študenta/ pacienta. Kulturne Oseba je prepričana, da so njen način razmišljanja, dejanja in prepričanja edina pravilna. kompetence je mogoče razviti z aktivnim sodelovanjem na večkulturnih srečanjih, kjer mentorji Etnocentričnost je ozkogledno in predsodkov polno razmišljanje, ki lahko prevzame osebo in dobijo možnost spoznavanja različnih kultur. Srečanja lahko mentorjem pomagajo izoblikovati tako zmoti njeno interakcijo z drugo osebo ali skupnostjo iz druge kulture. Etnocentričnost se njihovo dojemanje različnih kulturnih skupin in izpodbijati stereotipe. lahko spremeni na primer v rasizem ali pa v preobčutljivost. • Stereotipi so skupne, uveljavljene, jedrnate in pogosto nezavedne negativne ali pozitivne predstave, pričakovanja in predpostavke o značilnostih ali vedenju, povezanem z različnimi vrstami ljudi. Dobro je vedeti, da ima vsaka oseba poleg svojega kulturnega ozadja tudi edinstveno, sebi lastno ozadje. 30 Korhonen, H., Tuomikoski, A., Oikarainen, A., Kaariainen, M., Elo, S., Kyngas, H., . . . Mikkonen, K. (2019). Culturally and linguistically diverse healthcare students’ experiences of the clinical learning environment and mentoring: A qualitative study. Nurse Education in Practice, 41, 102637. doi:10.1016/j.nepr.2019.102637 31 Mikkonen, K., Elo, S., Kuivila, H., Tuomikoski, A., & Kaariainen, M. (2016). Culturally and linguistically diverse healthcare students’ experiences of learning in a clinical environment: A systematic review of qualitative studies. International Journal of Nursing Studies, 54, 173-187. doi:10.1016/j.ijnurstu.2015.06.004 26 Tema III: • Izboljšanje dostopa do storitev, zlasti za • Izpostavljenost zaposlenih predsodkom manjšinske skupine. in diskriminaciji s strani supervizorjev, • Sposobnost večkulturnega delovnega sodelavcev ali pacientov. KULTURNA OZAVEŠČENOST okolja, da lahko bolje upošteva in se • Ogrožanje varnosti pacientov zaradi odziva na potrebe ljudi iz različnih kultur kulturnih razlik ali jezikovnih izzivov. Mentorji bodo uspešnejši pri razumevanju vrednot in prepričanj študentov, ko se bodo sami ter tako izboljša njihovo zadovoljstvo v zavedali lastnih vrednot in prepričanj. Prepoznavanje in razumevanje lastne kulture sta izhodišči za odnosu do oskrbe, ki so jo prejele. spoštovanje vrednot in pogledov drugih kultur. Dobro bi bilo, če bi mentor poskušal razumeti, kako njegova kultura vpliva na srečanja s posamezniki z drugim kulturnim ozadjem. Pri teh srečanjih je pomembno, da se spoštujejo vrednote obeh strani. Izogibati se je treba ideji, da je lastna kultura boljša od kulture nekoga drugega. Mentorju se ni treba odreči lastnim vrednotam, da bi razrešil situacije, Delovno okolje mora ovrednotiti ustreznost tradicionalnih načinov dela in interakcij. Vse večja v katerih se soočajo različne vrednote. V preteklosti je že postalo jasno, da je pojem večkulturnosti kulturna raznolikost v zdravstvenih okoljih povečuje potrebo po zdravstvenih strokovnjakih, da v širok in večdimenzionalen. V najboljšem primeru je multikulturalizem sobivanje različnih kultur, teh okoljih nudijo varno in učinkovito oskrbo, usmerjeno na ljudi, pri čemer obenem upoštevajo ki spoštujejo druge. Raznolikost se odraža v vsakdanjem življenju zdravstvenih strokovnjakov. tudi njihove kulturne in jezikovne potrebe. Obstajajo razlike med ljudmi v delovnem okolju, na primer zaradi spola, starosti, vere, izobrazbe, statusa ali življenjske situacije. Na raznolikost lahko gledamo ožje, kot na kulturno raznolikost, kar pomeni, da se ljudje razlikujejo po svojem kulturnem ozadju, na primer zaradi njihovega etničnega izvora. Vse večja kulturna raznolikost je na primer posledica internacionalizacije in večjega števila KULTURNA priseljencev. V vsakdanjem življenju je treba raznolikost upoštevati, saj lahko kulturne razlike in RAZNOLIKOST V DELOVNEM OKOLJU jezikovne ovire otežijo izgradnjo odnosa med pacientom in strokovnjakom ter tako zmanjšajo kakovost oskrbe in varnost pacientov. KULTURNA RAZNOLIKOST V DELOVNEM OKOLJU Upravljanje kulturno Za učinkovito vključevanje V raznolikih delovnih okoljih raznolikega delovnega okolja tujih zdravstvenih MOŽNOSTI IZZIVI je poudarek na ustvarjanju zahteva, da so vodje in strokovnjakov in študentov v strpnega in spodbujajočega zaposleni dobro izobraženi delovno okolje, so potrebne delovnega okolja. in pripravljeni soočiti se z podporne strukture. drugo osebo ter spoštovati • Razvijanje kulturne usposobljenosti vseh • Zagotavljanje ustrezne usposobljenosti raznolikost. članov osebja. zunanjih strokovnjakov. • Jezikovna usposobljenost nepoklicnih • Strokovnjaki iz drugih držav ne poznajo strokovnjakov. lokalnega/nacionalnega jezika, njihovi stili interakcije pa se prav tako razlikujejo. 27 Študentje zdravstvene nege iz različnih kultur se po koncu kliničnega usposabljanja pogosto soočijo z največjimi izzivi svojega izobraževanja. Soočanje s kulturnimi razlikami, še posebej na začetku, lahko povzroči občutek tesnobe in brezupa. Jezikovni izzivi in pomanjkanje jezikovnega znanja lahko povzročijo težave pri razumevanju, beleženju ali poročanju strokovnega besedišča. Študentje lahko na primer ugotovijo, da jim kulturni ali jezikovni izzivi omejujejo sposobnost izvajanja njihovih kliničnih spretnosti. V kliničnem okolju jim morda ponujajo le možnost opazovanja postopkov, zagotavljanja osnovne oskrbe ali opravljanja nalog, ki ne ustrezajo njihovim učnim potrebam. Študentje lahko doživijo nezaupanje s strani svojih mentorjev, osebja in/ali pacientov in morajo nenehno dokazovati svoje sposobnosti. NASVETI ZA PRIDOBIVANJE ZNANJA O RAZLIČNIH KULTURAH: • Iskanje in pridobivanje zanesljivih informacij o kulturnem ozadju pacienta/ osebe ali študenta lahko olajša zdravstveno nego in mentorstvo. Vendar pa je dobro upoštevati, da pri učenju o kulturi ne gre le za pridobivanje informacij in čuječnost, pač pa tudi za aktivno delovanje, zanimanje in vključenost. • Delo z ljudmi iz tuje kulture je mogoče, ne da bi poznali ali razumeli vsa pravila obnašanja ali njihov namen. • Potrebne informacije se lahko pridobi s spraševanjem in razpravo s predstavnikom tuje kulture. Obenem pa to kaže, da vas kultura nekoga drugega resnično zanima in želite o njej izvedeti več. • Z ustreznim usmerjanjem se lahko mentor nauči več o študentovem kulturnem ozadju, vrednotah in svetovnem nazoru ter razvije razumevanje kulturnih razlik. • Poleg tega je za nudenje podpore študentu pri učenju pomembno, da si mentor prizadeva razumeti individualne potrebe študenta, kot so denimo njegov učni stil ali potrebe glede jezika. 28 Tema IV: in pomemben del komunikacije (npr. v južni Evropi in Latinski Ameriki), v drugih kulturah pa se uporabljajo bolj zmerno (npr. v nordijskih državah). V številnih azijskih kulturah ni primerno izražati negativnih čustev. MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA IN INTERAKCIJA Pri medkulturni komunikaciji si različni ljudje prizadevajo razumeti druge in obenem tudi poskrbeti, POSLUŠANJE/TIŠINA da drugi razumejo njih, tako da se obe strani prilagajata druga drugi. Kultura pomembno vpliva Uvidevnost glede tišine in njene interpretacije se v različnih kulturah razlikuje. V nekaterih kulturah na besedno komunikacijo, saj jo oblikuje in vzdržuje skupni jezik, ki se uporablja za natančno je običajno, da več oseb govori naenkrat, medtem ko se v drugih kulturah pričakuje, da bo druga izražanje stvari, pojmov itd. Brez skupnega jezika bi bilo nemogoče deliti vrednote, družbene oseba nehala govoriti, preden lahko sami nadaljujemo. norme ali prepričanja in jih prenašati iz roda v rod. Neverbalna komunikacija je močno povezana s kulturo, različni komunikacijski modeli pa igrajo ključno vlogo pri medkulturnih srečanjih. V različnih kulturah imajo kretnje, izrazi, drže, očesni stik, dotik, oblačenje, tišina in uporaba prostora različne pomene. Kar je v eni kulturi primerno in vljudno, je lahko v drugi kulturi nespoštljivo ali POLOŽAJI/DOTIK celo žaljivo. Pri medkulturnih srečanjih bi se morali zavedati, kako se obnašati in kako vzpostaviti Jakost in ton glasu v različnih kulturah sporočata različne stvari. Jakost zvoka denimo v Španiji igra interakcijo. Poleg tega naša kultura vpliva na to, kako doživljamo in opazujemo svet okoli nas ter veliko vlogo pri tem, kako pomembno je sporočilo. Na podlagi jakosti zvoka je mogoče razlagati kako sprejemamo odločitve in rešujemo težave. V različnih kulturah v določenih situacijah veljajo tudi vpliv govorca. Kljub temu pa je tudi tišina del neverbalne komunikacije in pripadniki nekaterih tudi različna kulturna pravila, ki se za interakcijo uporabljajo. V nekaterih kulturah na primer kultur so bolj strpni glede tišine kot drugi. obstajajo teme, o katerih ni primerno govoriti, medtem ko lahko v drugih kulturah o istih temah govorijo odkrito. Ustrezna fizična razdalja med ljudmi se glede na različne kulture razlikuje, enako pa velja tudi za uporabo prostora, kar je odvisno od spola, starosti ali tega, kako dobro se posamezniki med seboj KAKO KULTURA VPLIVA NA KOMUNIKACIJO IN INTERAKCIJO? poznajo. Na severu sogovornika, ki stoji preblizu, dojemajo kot neprijetnega, v južni Evropi pa velika fizična razdalja lahko pomeni hladnost ali aroganco. OČESNI STIK V različnih kulturah imajo različno dojemanje tega, koliko očesnega stika je primernega. V zahodni Iste interakcije ali sporočila lahko ljudje iz različnih okolij razumejo na različne načine. Težave z kulturi pomeni daljše ohranjanje očesnega stika znak spoštovanja sogovornika. V mnogih kulturah pa medkulturno interakcijo lahko vodijo v negotovost, preobremenjenost, nesporazume in protislovja. velja ravno nasprotno, saj je izogibanje očesnemu stiku znak vljudnosti in spoštovanja do partnerja. Napakam se ne more vedno izogniti niti spreten komunikator, ki razume pomen kulture. Prenos sporočila je najpomembnejša stvar v vsaki komunikaciji, zato ni treba, da je vaše jezikovno znanje popolno. Odpravljanje nesporazumov ponuja priložnost za izgradnjo skupnega razumevanja, IZRAZI NA OBRAZU/KRETNJE medkulturne komunikacijske sposobnosti pa igrajo pomembno vlogo pri preprečevanju nesporazumov. Na organizacijski ravni lahko razvoj kadrovskih sposobnosti podpremo tako, da zagotovimo zadostno Med kulturami obstaja veliko razlik v izrazih in kretnjah. V nekaterih kulturah so kretnje velik podporo, vire in usposabljanje. 29 NASVETI ZA PREPREČEVANJE NESPORAZUMOV V MEDKULTURNIH SREČANJIH: študenta za izvajanje postopkov zdravstvene nege. Dokazi kažejo tudi na to, da lahko pomanjkanje jezikovnih sposobnosti pri študentu razvije neverbalne komunikacijske sposobnosti in empatijo do ljudi z motnjami govora ali do tistih, ki imajo težave z jezikovnimi spretnostmi31. • Poskusite razumeti družbeno in kulturno ozadje drug drugega in ne pozabite, da vsi ne razmišljajo in se ne obnašajo enako. • Prepoznajte stereotipe in se jim izognite. KAKO POTRDITI RAZUMEVANJE DRUGIH OSEB? • Pogovorite se, poslušajte in se dogovorite z drugimi, kako je treba ravnati v določenih situacijah. • Z odprtimi vprašanji izvedite, česa si druga oseba želi in kaj potrebuje. • Konstruktivne povratne informacije oziroma pozitivne izkušnje pri študentih krepijo občutek, odpirajo možnosti za nove, raznolike učne izkušnje in krepijo zaupanje v poklicne sposobnosti. • Bodite pozorni na neverbalno komunikacijo. • Ilustracija in razlaga pomenov, navad in stališč glede jezika. • Razumite različne stile komuniciranja in upoštevajte, da lahko povzročijo nesporazume (samosvoj ali kontekstualni stil komuniciranja). • Upoštevanje jezikovnih praks in jezikovnih norm/ pričakovanj. • Pri medkulturni interakciji poskušajte prepoznati in uravnavati svoja čustva in čustva drugih. • Empatija mentorja lahko v odnosu do študenta prispeva k ustvarjanju vzdušja, v katerem si študent upa postaviti vprašanja, komunicirati z drugimi in deliti svoje skrbi. • Zavestno razvijajte svoje interakcijske sposobnosti, na primer s pomočjo interakcijskih situacij v resničnem življenju. Mentorji imajo pomembno vlogo pri podpiranju učenja tujega jezika študentov (jezika okolja v katerem se izvaja klinično usposabljanje). Pri mentorstvu kulturno in jezikovno raznolikih študentov zdravstvene nege mora mentor ugotoviti individualne potrebe študenta pri učenju jezika. Če usvojene spretnosti ne zadoščajo, se ukrepi načrtujejo skupaj s študentovo visokošolsko institucijo in s študentom. Mentorji morajo študentom zagotoviti možnosti za uporabo jezika v resničnih situacijah in jim v teh situacijah nuditi potrebno podporo. Mentor lahko na primer vključi študente v razpravo in postavlja vprašanja, tako da lahko študentje aktivno sodelujejo, in jim nudi pravočasno podporo. Mentorji lahko tudi vnaprej vadijo možne situacije (npr. skrb za pacienta) tako, da ustvarijo odprto vzdušje. Mentor in študent se morata dogovoriti, kdaj in kje lahko mentor popravlja študentov jezik in poda povratne informacije. Vzpostavitev skupnih pravil lahko študentu zagotovi več zaupanja. Sprejemanje osebe iz druge kulture, odprtost duha in omogočanje dovolj potrebnega časa so bistvene sestavine učenja jezika. Slabo znanje jezika močno vpliva na interakcijo, saj lahko povzroči nesporazum in zmedo, ogrozi varnost pacientov in povzroči občutek preobremenitve mentorja. Pri študentu pa to lahko povzroči frustracijo, diskriminacijo, osamljenost, sram, oteženo učenje, posledično tudi nedokončanje študija. Slabo znanje jezika si lahko razlagamo tudi kot nezmožnost 30 Tema V: NASVETI ZA PODPORO KULTURNO VARNEGA OKOLJA: • Študente se obravnava s spoštovanjem in enakostjo, diskriminacija, rasizem in nasilje pa niso KULTURNE SPRETNOSTI IN VARNOST dovoljeni. • Pri mentorstvu se upoštevajo individualne učne potrebe študenta. Kulturne spretnosti strokovnjakov zdravstvene nege vključujejo sposobnost pridobivanja kulturno • Spodbujanje študentov k spontanosti, motiviranosti, usmerjenosti vase, odgovornosti, empatiji pomembnih informacij o pacientovih zdravstvenih težavah iz različnih kultur in sposobnost pregleda in aktivnosti. pacienta na kulturno občutljiv način. Pri mentorstvu študentov se kulturne spretnosti nanašajo na sposobnost zbiranja kulturno pomembnih informacij, povezanih s trenutno potrebo študenta po • Zadostno celovita usmerjenost v klinično prakso lahko pomaga mentorjem in študentom pri usmerjanju, in na kulturno občutljivost pri mentorstvu. Pomembno je, da se mentorju pred ali na določanju pravil vedenja in učnih rezultatov. začetku klinične prakse zagotovijo podatki o študentovem kulturnem ozadju, izobrazbi, prejšnjih • Delovanje v skladu z dogovorjenimi urniki in pravili. zdravstvenih izkušnjah in klinični praksi. Nekatere izobraževalne institucije od študentov zahtevajo, • Mentor in študent skupaj razmišljata o učni izkušnji, treba pa je tudi opredeliti in razrešiti da pripravijo portfelje ali dokumente v obliki življenjepisa, ki jih lahko mentor pregleda na prvem izzive. srečanju med študentom in mentorjem. Ti so uporabni zato, ker omogočajo mentorju, da lahko hitro • Mentor podaja konstruktivne in pozitivne povratne informacije. pridobi vpogled v študentovo ozadje. Če študent ni pripravil portfelja ali življenjepisa, lahko mentor študenta prosi, da to stori. • Mentor ima sposobnosti za podporo učnega procesa študenta. • Študent je vključen v tim zdravstvene nege, ki mu ponuja možnost, da se lahko uči od vrstnikov Študentje morajo vstopiti v kulturno varno učno okolje, da bodo lahko uspešni na kliničnem in drugih strokovnjakov. usposabljanju. S kliničnim usposabljanjem študentje razvijajo svoje medosebne sposobnosti in se • Načela varnega učnega okolja so sistematično vključena v organizacijsko kulturo organizacije. bolje povezujejo s pacienti, sodelavci in študenti. Kulturno varno učno okolje pomeni okolje, ki je • Celotno delovno okolje se zaveže, da bo podprlo prilagajanje študenta tuji kulturi. za študenta fizično, družbeno in duševno varno. Ustvarjanje in ohranjanje takšnega okolja zahteva od mentorjev stalno refleksijo in razvoj spretnosti. Mentor mora s študentom vzpostaviti zaupen in • Za študente je pomembna vrstniška podpora in izmenjava medsebojnih izkušenj z vrstniki. odprt mentorski odnos, saj slednji pomembno vpliva na študentovo učno izkušnjo. Zaupanje je treba Mentorji bi lahko sodelovanje med študenti vključili v mentorstvo. vzpostaviti tudi na srečanjih s pacienti in sorodniki, da se zagotovi varno okolje za vse. Ugotovljeno je bilo, da ustvarjanje solidarnega in varnega učnega okolja podpira tako mentorja kot študenta32. Izzivi kliničnega usposabljanja lahko študente še dodatno obremenjujejo in včasih tudi privedejo do spremembe poklica ali prekinitve študija, prav tako pa so lahko zelo težki tudi za mentorje in vplivajo na njihovo pripravljenost za mentorstvo študentov iz različnih kultur. 32 Mikkonen, K., Merilainen, M., & Tomietto, M. (2020). Empirical model of clinical learning environment and mentoring of culturally and linguistically diverse nursing students. Journal of Clinical Nursing, 29(3-4), 653-661. doi:10.1111/jocn.15112 31 Tema VI: NA LJUDI OSREDOTOČENA OSKRBA Pravica do zdravja je človekova pravica. Vsakdo ima pravico do največje možne stopnje telesnega in duševnega zdravja. Poleg tega ima prav vsak posameznik pravico prejeti individualizirano in kakovostno obravnavo na nediskriminatoren način, ki spoštuje njegove/ njene kulturne vrednote in prepričanja33. Zdravstveni strokovnjaki so etično, moralno in zakonsko dolžni zagotoviti najboljšo možno in kulturno varno oskrbo. Strokovnjaki morajo biti sposobni in spodbujeni, da zagovarjajo človekove pravice. Delovna okolja imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju, da vsaka oseba prejme oskrbo, ki spoštuje njegovo kulturno ozadje in upošteva njegove individualne potrebe, zato je pomembno, da so takšne vrednote zdravstvene nege vključene v vrednote zdravstvene organizacije. Pravica do zdravja je na primer na mednarodni ravni urejena s konvencijami o človekovih pravicah in z nacionalno zakonodajo. Poleg tega obstajajo različna priporočila, ki spodbujajo zagotavljanje kulturno kompetentne oskrbe s strani zdravstvenih strokovnjakov. Tradicionalno je veljalo, da je pri večkulturnih srečanjih nujno poznati različne kulture na podlagi njihovih splošnih in zunanjih meril. Danes se zdravstvo sooča s številnimi različnimi kulturnimi skupinami, vse pogosteje pa tudi z ljudmi, ki so člani več kot ene kulturne skupine. Do velikih razlik lahko prihaja tudi znotraj iste kulture. Strokovnjaki imajo manj časa in sredstev za spoznavanje praks in prepričanj različnih kulturnih skupin. Poleg tega se kulture nenehno spreminjajo, zaradi česar je zelo težko ali nemogoče identificirati vse značilnosti določene kulture. Pri skrbi za kulturno raznolike paciente bi morale organizacije, ko je potrebno, dovoliti sodelovanje tolmačev. Okvir kompetenc medicinskih sester EFN34 opredeljuje kulturo, etiko in vrednote kot kompetence medicinskih sester spodbujanje in spoštovanje človekovih pravic in raznolikosti glede na fizične, psihološke, duhovne in družbene potrebe avtonomnih posameznikov ob upoštevanju njihovih mnenj, prepričanj, vrednot in kulture ter mednarodnih in nacionalnih etičnih kodeksov ter etičnih posledic zdravstvenega varstva; zagotavljanje njihove pravice do zasebnosti in spoštovanje zaupnosti zdravstvenih informacij. 33 The Universal Declaration of Human Rights (1948). https://www.un.org/en/universal-declaration-human-rights/ 34 European Federation of Nurses, EFN. (2015). EFN competency framework for mutual recognition of professional qualifications Directive 2005/36/EC, amended by Directive 2013/55/EU. EFN Guideline to Implement Article 31 Into National Nurses’ Education Programmes. Dostopno na: http://www.efnweb.be/?page_id=6897 32 Povzetek • Mentorji kulturno in jezikovno raznolikih študentov morajo imeti dobre Medicinske sestre - učiteljice lahko študentom nudijo podporo s povratnimi teoretične in klinične sposobnosti presoje, dobre medosebne sposobnosti, informacijami, obiski učnih zavodov in osebno podporo študentom in dobre sposobnosti mentorstva in ocenjevanja ter sposobnost razumevanja mentorjem. vpliva kulturne raznolikosti in zagovarjanja svojih sposobnosti. • Zelo pomembno je, da imajo mentorji možnost ustvariti kulturno varno učno okolje. • Mentorstvo študentov iz različnih kultur zahteva znanje, čas in potrpežljivost. Dajanje navodil, zlasti v tujem jeziku, je dojeto kot naporno, stresno in zahtevno. Mentorstvo lahko vzame več časa in zahteva več sredstev, zato je pomembno, da po potrebi dobite podporo delovnega okolja in visokošolske institucije. • Tudi vodstvo učnega zavoda in visokošolske institucije bi moralo nuditi mentorjem ustrezno podporo, da ohranijo motivacijo za mentorstvo. • Mentorji bi morali biti deležni podpore izobraževalnih institucij in delovnih okolij še zlasti na začetku kliničnega usposabljanja študentov. • Poleg tega močno priporočamo, da se mentorjem omogoči udeležba na mentorskem usposabljanju in da možnost, da svoje izkušnje delijo z drugimi mentorji. • Nezadostna podpora in nezadostno informiranje mentorjev s strani izobraževalne institucije lahko pri mentorjih povzroči frustracije. Pomembno je sodelovanje z medicinskimi sestrami - učiteljicami. 33 Modul III. MENTORSKA KOMPETENCA PRI OCENJEVANJU IN REFLEKSIVNI RAZPRAVI Avtorici: dr. Olga Riklikiene, Erika Juskauskiene 34 »Ocenjevanje vključuje zbiranje informacij o študentovem učenju in uspešnosti, ki jih je mogoče uporabiti za določanje nadaljnjih učnih potreb študenta in za načrtovanje aktivnosti, ki bodo študentom pomagale pri izpolnjevanju teh potreb35,36. Je del učnega procesa, ki je sestavljen iz elementov ciljne usmerjenosti, refleksije med mentorstvom, konstruktivnih povratnih informacij in vrednotenja, osredotočenega na študenta (glej sliko 1). Pri ocenjevanju usposobljenosti študentov med kliničnim usposabljanjem so odkrili določene izzive³. Modul III, ki govori o kompetencah mentorjev pri ocenjevanju in refleksivnih razpravah, je bil razvit s ciljem zagotovitve kompetenc mentorjev pri ocenjevanju in refleksivnih razpravah. Glavni cilj modula III je izboljšati ocenjevanje in refleksijo kliničnih mentorjev pri razpravljanju ter mentorjem pomagati doseči predvidene učne rezultate. Modul je razdeljen na pet tem: ocenjevanje in vrednotenje, orodja za ocenjevanje, učenje preko refleksije in stalne povratne informacije pri učenju študentov ter povezovanje ocenjevanja z okvirom kompetenc EFN za vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij. 35 Oermann, M.H. (2018). Chapter 12: assessment methods. In: Oermann, M.H., De Gagne, J.C., Phillips, B.C. (Eds.), Teaching in Nursing and Role of the Educator: The Complete Guide to Best Practice in Teaching, Evaluation and Curriculum Development, 2nd ed.. Springer Publishing Company, New York . 36 Immonen, K., Oikarainen, A., Tomietto, M., Kaariainen, M., Tuomikoski, A., Kaucic, B. M., . . . Mikkonen, K. (2019). Assessment of nursing students’ competence in clinical practice: A systematic review of reviews. International Journal of Nursing Studies, 100, 103414. doi:10.1016/j.ijnurstu.2019.103414 35 Tema I: učne rezultate38. Poleg formalnih zahtev za ocenjevanje študentov so pomembne tudi lastnosti in sposobnosti ocenjevalca. Mentor, ki sodeluje pri ocenjevanju študentov, bi moral biti usposobljen v svetovalnih, vodstvenih in praktičnih spretnostih, imeti najnovejše strokovno znanje, biti seznanjen z učnim načrtom zdravstvene nege, izraziti zanimanje za študenta in usposabljanje, izkazati ustrezen OCENJEVANJE IN VREDNOTENJE odnos do pacientov in študentov, izkazati spoštovanje do študentov, izboljšati samozavedanje in zagotoviti stalen razvoj kompetenc. Tudi pacienti so lahko vključeni v ocenjevanje usposobljenosti Poudarek ocenjevanja je na spodbujanju nenehnega učnega procesa študentov, ki zahteva študentov. Mentorska praksa kaže, da študentje oceno svojih mentorjev obravnavajo zelo resno in konstruktivne povratne informacije in možnosti za refleksijo, ki poteka kot pogovor med študentom, so nanjo zelo občutljivi, saj jo razumejo kot iskreno povratno informacijo prejemnika zdravstvene mentorjem in učiteljem³. Gre za akcijo, kjer se zbirajo podatki o študentovi dejavnosti, napredku nege. Pacienti so običajno najbolj pozitivni ocenjevalci, kar lahko izboljša motivacijo študentov in kompetencah - ugotavljanje individualnega in poklicnega napredka študenta. Quinn37 je opisal zdravstvene nege, da se neprestano učijo in se dobro pripravijo na prihodnjo kariero. ocenjevanje študenta, ki je pomembno za zdravstvene strokovnjake, kot ocenjevanje, ki se ne nanaša samo na merjenje študentovih dosežkov, ampak vključuje takšne vidike posameznika, kot so odnosi, Ocenjevanje učenja in kompetenc študentov se lahko izvede z uporabo formativnega ali sumativnega sposobnosti, osebnost in inteligenca. pristopa39. Formativno ocenjevanje je koristna strategija, pri kateri povratne informacije veljajo za bistvene, saj študentom pomagajo razumeti lastno uspešnost, vključno s pomanjkljivostmi v znanju Utemeljitev ocenjevanja študenta med opravljanjem kliničnega usposabljanja vključuje: ali praksi. Redne povratne informacije študentom pomagajo, da se zavedajo svojih pomanjkljivosti. • podajanje ustreznih povratnih informacij študentu za njegov nadaljnji razvoj, Tekoče formativno ocenjevanje temelji na informacijah o študentu in njegovih učnih potrebah ter • povratne informacije študentu dajejo dodatno motivacijo, določa načine izboljšanja in na ta način študente motivira za učenje. Formativno ocenjevanje ustvarja priložnost za razpravo med študentom in mentorjem. Sumativno ocenjevanje se običajno uporabi • spodbujanje pomena vseživljenjskega učenja in dosežkov študenta, ob koncu usposabljanja, in sicer za določanje, ali je učeča oseba pridobila ustrezno znanje in/ ali • nudenje podpore študentu, spretnosti. Namen je pripraviti zaključno oceno o posameznikovem dosežku na koncu obdobja učenja. • zagotavljanje zadovoljstva študentu, Ta vrsta ocenjevanja študentov temelji na formativnem ocenjevanju in je podprta z dokumentiranimi dokazi. Sumativno ocenjevanje ovrednoti študentovo učenje na koncu učne enote in nam omogoča • spodbujanje zaupanja in samostojnosti študentov. primerjavo študentovih dosežkov z določenim standardom ali merilom uspešnosti. Ocenjevanje usposobljenosti študenta na kliničnem usposabljanju je neposredno povezano s cilji Študenta zdravstvene nege je mogoče med kliničnim usposabljanjem oceniti z uporabo različnih poučevanja in učenja. Vsako obdobje kliničnega usposabljanja ima določene posebne učne cilje pristopov.40 Občasno ocenjevanje omogoča testiranje učeče osebe na določeni stopnji v ali načrte, ki študenta vodijo k doseganju posebnih kompetenc. Oermann35 pravi, da učni cilji izobraževalnem programu. Glavne pomanjkljivosti, ko študenta ocenjujemo občasno, so: 1) oceni se predstavljajo raven zdravstvene nege, ki jo mora študent doseči, in so lahko zapisani na treh učnih le enkratna uspešnost študenta na dan ocenjevanja, ki morda ne odraža njegovih splošnih sposobnosti; področjih: kognitivnem, čustvenem in psihomotoričnem. Učni cilji morajo biti jasno opredeljeni in merljivi, saj študente vodijo pri učenju, vodijo pa tudi tiste, ki sodelujejo pri ocenjevanju, torej mentorje, tutorje in vodilne medicinske sestre35, 36. Pred začetkom kliničnega usposabljanja se morajo 38 Dobrowolska, B., McGonagle, I., Kane, R., Jackson, C.S., Kegl, B., Bergin, M., Cabrera, E., Cooney-Miner, D., Di Cara, V., Dimoski, Z., študenti seznaniti s tem, česa naj bi se naučili, in s kliničnimi kompetencami, ki jih morajo razviti³. Kekus, D., Pajnkihar, M., Prlic, Ń., Sigurdardottir, A.K., Wells, J., Palese, A. (2016). Patterns of clinical mentorship in undergraduate nurse education: a comparative case analysis of eleven EU and non-EU countries. Nurse Education Today 36, 44–52. https://doi.org/10.1016/ Mentorji bi morali biti tudi dobro obveščeni o učnih ciljih študentov, saj so močno vključeni v njihove j.nedt.2015.07.010. 39 Neary, M. (2000). Teaching, assessing and evaluation for clinical competence. A practical guide for practitioners and teachers. Cheltenham: Stanley Thorpes Publishers Ltd. 37 Quinn F.M. (2000). Principles and practice of nurse education. Cheltenham: Stanley Thorpes Publishers Ltd. 40 Kinnell, D., & Hughes, P. (2010). Mentoring nursing and healthcare students. Sage. 36 2) ustvarijo se lažna situacija in lažne sposobnosti študenta. Redno ocenjevanje je bolj celostno, saj se v okviru izobraževanja preskusi vse vidike sposobnosti študenta. Prednosti takšnega pristopa se nanašajo na 1) nenehno zavedanje učitelja o študentovem razvoju in znanju; 2) postopno pripravo vrednotenja, ki ima za posledico kumulativno presojo o uspešnosti. Poleg tega obstajata dve glavni metodi ocenjevanja: ocena na podlagi normativov in ocena na podlagi meril. Ocena na podlagi normativov med seboj primerja uspešnost študentov, tj. razvršča ocene študentov od nizkih do visokih, njihove uvrstitve pa se nato primerja z uvrstitvami drugih študentov. Rezultatov se ne razlaga na podlagi tega, kaj študentje vedo in zmorejo, razen v omejenem smislu, saj študentovo uspešnost primerjamo z drugimi - nizko, srednje ali visoko uspešnimi študenti v skupini.36 Ocena na podlagi normativov je v nasprotju z oceno na podlagi meril. V oceni na podlagi meril sse vsakega študenta ocenjuje glede na vnaprej določene absolutne standarde ali merila, ne glede na druge študente41. Na področju izobraževanja se ocene na podlagi meril običajno uporabijo zato, da se ugotovi, ali študent obvlada vsebino, ki se poučuje v določenem letniku ali pri določenem predmetu. Katere vidike dosežkov študentov je treba oceniti med kliničnim usposabljanjem? Obstajajo štiri glavna področja ocenjevanja: • Znanje - tisto, kar posameznik ve, sposobnost zapomnitve vsebin, ki se nato uporabijo v praksi. • Spretnosti - tisto, kar se posameznik nauči dobro delati in nato vadi, da bo še naprej uspešno izvajal. • Stališča - kombinacija utemeljenih in neutemeljenih odgovorov. • Razumevanje - sposobnost razumevanja pojmov in vedenja. Običajno sta pojma ocenjevanje in vrednotenje zamenljiva, čeprav imata različne pomene. Vrednotenje je proces ocenjevanja tistega, kar je bilo doseženo, in kako je bilo doseženo. Pri ocenjevanju pa gre za odločitev o ravni dosežkov. 41 Lok, B., McNaught, C., & Young, K. (2015). Criterion-referenced and norm-referenced assessments: compatibility and complementarity. Assessment & Evaluation in Higher Education, 41(3), 450–465. https://doi.org/10.1080/02602938.2015.1022136 37 Tema II: Tabela 1. Metode in orodja ocenjevanja študentov za klinično usposabljanje. ORODJA ZA OCENJEVANJE METODE IN ORODJA OCENJEVANJA Mentorji menijo, da je ocenjevanje usposobljenosti študentov še posebej zahtevno, zato poudarjajo pomen jasnih meril ocenjevanja, podpore medicinskih sester - učiteljic in nadaljnjega izobraževanja o ocenjevanju35. Tradicionalni kvantitativni način ocenjevanja študentov med kliničnim usposabljanjem, Poročilo Individualno delo Pregled znanstvenega ki se je osredotočal le na število opravljenih intervencij ali na osnovne negovalne aktivnosti, je bil Študija primera Individualni projekt prispevka spremenjen v bolj kvalitativni pristop ocenjevanja, pri katerem niso pomembne le številke, ampak tudi kakovost. Lahko pa rečemo, da med metodami in orodji ocenjevanja v različnih državah in Končna ocena Samoocena Poročilo o kliničnem učenju visokošolskih institucijah še vedno obstaja določena neskladnost42. Zato je bilo predlagano, da bi Portfelj Medsebojno ocenjevanje Reševanje težav morali mentorji in medicinske sestre - učiteljice sodelovati pri doseganju dogovora o vsebinah Dnevnik Ustna predstavitev Izpit z vprašanji z več in procesih ocenjevanja. Poleg tega je odnos med mentorjem in študentom bistvena predpostavka za doseganje odprtosti in medsebojnega razumevanja v procesu ocenjevanja35. V projektu smo Izpit Predstavitev s pomočjo plakatov odgovori izvedli sistematičen pregled literature¹, ki je pokazal, da se orodja za ocenjevanje, uporabljena za Esej Zemljevid idej Naloge ocenjevanje usposobljenosti študentov zdravstvene nege na kliničnem usposabljanju, običajno osredotočajo na področja poklicnih lastnosti, etike, komunikacije in medosebnih odnosov, procesov Timsko delo Pregled in predstavitev literature Preskus zdravstvene nege, kritičnega razmišljanja in sklepanja (glej tabelo 1)35. Skupinski projekt Simulacija V pregledu literature je bilo predlagano, da je treba okrepiti sodelovanje med visokošolskimi institucijami in klinično prakso, da se zagotovijo ustrezna ocenjevalna strategija, doslednost in zanesljivost. Vsi akterji kliničnega usposabljanja študentov zdravstvene nege morajo dosledno razumeti merila ocenjevanja. Glavne lastnosti meril ocenjevanja so naslednje43: Veljavnost - v kolikšni meri ocena meri tisto, čemur je namenjena. Na primer: • Ko študent demonstrira postopek injiciranja, tako dokaže svoje klinično znanje in spretnosti. 42 Cant, R., McKenna, L., Cooper, S. (2013). Assessing preregistration nursing students’ clinical competence: a systematic review of objective measures. International Journal of Nursing Practice 19 (2), 163–176. https://doi.org/10.1111/ijn.12053. 43 Quinn, F.M., Hughes, S.J. (2007). Quinn‘s principles and pracice of nurs education, 5th edn. Cheltenham: Nelson Thornes Limited. 38 • Usposabljanje na simulatorju nam omogoča, da ocenimo sposobnosti timskega dela in vodenja. V kolikor mentorji dovolijo, da nanje vplivajo dejavniki, ki niso pomembni za področje ocenjevanja, • Projektne naloge so primeren način izražanja ustvarjalnosti in znanja študenta. so subjektivni in lahko dopustijo, da napaka vpliva na njihovo presojo. • Reševanje problemov kaže sposobnost študenta za kritično razmišljanje. GLAVNE NAPAKE PRI OCENJEVANJU SO: Zanesljivost - navaja, ali ocenjevanje dosledno meri tisto, kar mora meriti. Če bi ostale spremenljivke ostale enake, bi moralo ocenjevanje ob drugih priložnostih pokazati podobne rezultate. • Velikodušnost ali popustljivost - težnja podajanja višje ocene od zaslužene. Praktičnost – uporabljen način ocenjevanja mora biti ustrezen za ta namen. Ocenjevalna merila za • Prekomerna strogost - nasprotje velikodušnosti. študente zdravstvene nege so bila oblikovana na podlagi nasvetov in navodil učiteljev in tistih, ki • Napaka teženja k povprečju - ocenjevalci ne želijo uporabiti nobenega skrajnega konca lestvice delajo v praksi. Na vsaki stopnji usposabljanja, od začetka do konca programa usposabljanja, so bile ocenjevanja, zaradi česar so vsi študentje združeni okrog povprečja. To lahko kaže na nezaupanje zahteve glede ocenjevanja dogovorjene v skladu s pričakovanim razvojem študenta. v situacijo ocenjevanja. • Napaka logike - podobna situacija kot učinek »halo efekta«, saj ocenjevalec domneva, da Ocenjevanje je treba dokumentirati, da se zagotovijo dokazi o ocenjevanju, zlasti v situacijah, ko obstaja razmerje med dvema meriloma, zato ju oceni na podoben način. študenti ocenjevanja ne opravijo uspešno. V procesu ocenjevanja ni odgovoren le mentor, ampak tudi študent. Pomembno je, da študente vključite v presojo o njihovih dosežkih in rezultatih njihovega • Halo efekt - težnja po tem, da se študente ocenjuje glede na splošni vtis in se ne razlikuje med učenja. Študentovo samoocenjevanje krepi učenje, daje študentom občutek, da imajo nekaj nadzora različnimi merili. Na ta učinek lahko vplivajo splošne pozitivne lastnosti študenta. nad lastnim vrednotenjem, razvija njihovo avtonomijo in kognitivne sposobnosti, spodbuja boljše • Nasprotni učinek je učinek rogov (horn effect), kjer prevladujejo zaznane študentove negativne razumevanje vsebin ter večjo kakovost in premišljenost pri nalogah, zmanjšuje tesnobo in olajša lastnosti. komunikacijo med študenti in učitelji, saj pojasni postopek ocenjevanja. Postopek samoocenjevanja • Napaka obveznosti - za merilo, ki se pojavlja na obrazcu za ocenjevanje, je podana ocena, ima sicer res nekaj pomanjkljivosti, saj se nekateri študenti neradi samoocenjujejo, ker se jim zdi, da čeprav ocenjevalec ni imel dovolj možnosti, da študenta oceni na tem delovnem področju. jim primanjkuje zaupanja v lastne spretnosti in sposobnosti, da presodijo svoje delo, ali pa študent • Napaka bližine - vrednotenje enega merila vpliva na vrednotenje drugega, kar je še bolj očitno, pričakuje, da ga bo ocenil strokovnjak in to vidi kot učiteljevo odgovornost. Lahko se tudi bojijo, da ko je interval med posameznimi ocenjevanji krajši. bi se zmotili, ali pa so preveč zahtevni do sebe in jim je neprijetno prevzeti to odgovornost, včasih pa študentje takšnega načina ocenjevanja enostavno ne marajo in v tem ne vidijo koristi. Poleg tega lahko pri nekaterih študentih na samoocenjevanje vplivajo kulturna vprašanja, saj se jim zdi neprimerno, da bi se ocenili z dobro oceno, ali pa to vidijo kot hvalisanje. Med ocenjevanjem morajo mentorji vzpostaviti varno okolje za postopek ocenjevanja, raziskati in pojasniti procese razmišljanja, Zavedanje etičnih in pravnih okvirov prakse je za ocenjevalca izjemnega pomena, da se zagotovi, zagotoviti konstruktivne in jasne povratne informacije, se zavedati osnovnih pravil in protokolov, se da je postopek ocenjevanja objektiven in veljaven. držati dogovorjenega časa in pravil ter pripraviti pisne zapise o vseh vidikih ocenjevanja. Prevzeti morajo odgovornost za oceno primernosti znanja študenta glede na cilje kliničnega usposabljanja. Pristranskost ocenjevanja. Zavedanje o etičnih in pravnih okvirih kliničnega usposabljanja je za ocenjevalca izjemnega pomena, da se zagotovi, da je postopek ocenjevanja objektiven in veljaven. 39 Tema III. da sprejmejo določene vrste ukrepov glede na nove okoliščine44. Kolbov model46 se osredotoča na koncept razvijanja razumevanja z dejanskimi izkušnjami in vsebuje štiri ključne stopnje: konkretna izkušnja, refleksivno opazovanje, abstraktna konceptualizacija, aktivno eksperimentiranje. Gibbsov odsevni cikel47 spodbuja študenta k sistematičnem razmišljanju o fazah izkušenj ali aktivnosti. UČENJE Z REFLEKSIJO Obstaja šest stopenj za strukturiranje refleksije tako, da postavite vrsto vprašanj z iztočnicami, ki se nanašajo na dogodek. Bortonov razvojni okvir, ki ga je nadalje razvil Driscoll48 sredi devetdesetih Študija, katere avtor so Tuomikoski et al.13, poroča, da se morajo mentorji razvijati na področju let prejšnjega stoletja, je razmeroma preprost model in precej primeren za začetnike. Temelji na kompetenc refleksivne razprave s študenti. Pri refleksiji gre za razmislek o lastnem delovanju in oceni potrebi po identifikaciji (Kaj?), osmišljanju (In kaj potem?) in odzivanju na situacije v resničnem tega delovanja. Na podlagi ocene pa se nato izvedejo določene spremembe delovanja v prihodnje. življenju (Kaj pa zdaj?). Najnovejša in najnaprednejša metoda je Bassov model holistične refleksije49 Refleksivna praksa vključuje široko paleto spretnosti: samozavedanje, kritično razmišljanje, ki bi bil primeren za refleksivno mentorstvo v zdravstveni praksi. Model uporablja šest integriranih, samoocenjevanje, analizo več perspektiv in integracijo vpogledov za prihodnje učenje in prakso44. medsebojno odvisnih faz, namenjenih spodbujanju podrobne kritične refleksije na globlji osebni in Jasper45 je refleksivne sposobnosti opisal kot “posebej strukturirane refleksivne strategije, ki celostni ravni. Študentu omogoča, da se pripravi na celostno integracijo izkušenj in razvije sposobnost posameznikom omogočajo, da kar najbolje izkoristijo vse, kar počnejo.” To ne vključuje le refleksivnosti. Faze so reprezentativne za refleksijo, ki se jo dojema kot celostni kontinuum, kot ga spominjanja stvari iz preteklosti, temveč tudi predvidevanje in načrtovanje prihodnosti. prikazuje krožna zasnova modela. Prednosti refleksivne prakse pri mentorstvu študentov zdravstvene nege na kliničnem usposabljanju Kljub temu, da je pri izobraževanju in mentorstvu na področju zdravstvene nege pomembna uporaba so naslednje : refleksije, medicinske sestre in študentje refleksije v poklicni praksi niso redno uporabljali, in sicer • podpora pri učenju iz izkušenj, iz naslednjih razlogov: • pomoč pri razvijanju kritičnega mišljenja, • pomanjkanje znanja o refleksiji in slabo razvite spretnosti za uporabo tega pristopa, • spodbujanje kliničnega razmišljanja, • podcenjevanje refleksije (razmišljanje v smeri tega, da je zdravstvena nega tehnično delo), • lajšanje integracije teorije in prakse, • težave pri samoizražanju in izražanju čustev, • spodbujanje novih idej, • predpostavka, da je refleksija “ogledalo” slabe prakse, • pomoč pri zavedanju lastnih omejitev za kompetentno in varno prakso, • iskreno raziskovanje je pomembno; težava pri sprejemanju lastnih napak, • pridobivanje znanja v okviru in s pomočjo prakse, • ravnodušnost glede razmišljanja v kliničnem okolju in na vodstveni ravni, • spodbujanje nenehnega učenja in razvoja skozi celotno kariero, • pomanjkanje časa in razmišljanje, da refleksija ni dovolj vredna metoda. • pomoč pri izboljšanju strokovne prakse. Refleksivno pisanje velja za dragocen način učenja iz prakse. To je način za razvoj kritičnega mišljenja in ustvarjanja dokazov, ki druge prepričajo o osebnem in poklicnem razvoju. Obstajajo Obstaja veliko modelov ali okvirov, s katerimi lahko mentorji vodijo svoj osebni proces refleksije in lahko različne oblike in formati refleksivnega pisanja: refleksivni pregledi, vnosi v portfelj, eseji. proces refleksije svojih študentov. Posamezniki se učijo tako, da razmišljajo o stvareh, ki so se zgodile (izkušnje) in si jih ogledajo na drugačen način (refleksivni procesi ali refleksija), kar jim omogoča, 46 Kolb, D. (1984). Experiential Learning: Experience as the Source of Learning and Development. Upper Saddle River: Prentice Hall. 47 Gibbs, G. (1998). Learning by Doing: A Guide to Teaching and Learning Methods. Oxford: Further Education Unit, Oxford Polytechic. 44 Mann, K., Gordon, J., MacLeod, A. (2009). Reflection and reflective practice in health professions education: a systematic review, 48 Driscoll, J. (ed.). (2007). Practicing Clinical Supervision: A Reflective Approach for Healthcare Professionals. Edinburgh: Elsevier. Advances in Health Sciences Education, 14(4), 595-621. 49 Bass, J., Fenwick, J., Sidebotham, M. (2016). Development of a Model of Holistic Reflection to facilitate transformative learning in 45 Jasper, M. (2013). Beginning Reflective Practice. Andover: Cengage Learning. student midwives. Women and Birth 30 (2017) 227–235. doi: 10.1016/j.wombi.2017.02.010. 40 KONSTRUKTIVNE POVRATNE INFORMACIJE MED MENTORSTVOM V ZDRAVSTVENI NEGI Tema IV. LAHKO KORISTIJO ŠTUDENTOM, MENTORJEM IN ORGANIZACIJI51. STALNE POVRATNE INFORMACIJE PRI UČENJU ŠTUDENTOV PREDNOST ZA PROFESIJO PREDNOST ZA ŠTUDENTA PREDNOST ZA MENTORJA Razvoj veščin podajanja povratnih informacij in omogočanje študentom, da izkoristijo dane priložnosti za refleksijo, sta pomembna elementa pri podpiranju procesa nenehnega učenja študentov35. Mentorji Zagotavljanje, da so Spodbujanje motivacije Pomoč mentorju pri delu v bi morali biti sposobni študentom zagotoviti konstruktivne povratne informacije o uspešnosti pri usposobljene medicinske sestre študentov za učenje in razvoj. skladu s poklicnimi standardi. kliničnem usposabljanju in njihovem napredku v času usposabljanja. Za mentorje ta proces ustvarja dobro izobražene in da lahko številne izzive, povezane z dajanjem jasnih in konstruktivnih povratnih informacij študentom glede primerno izvajajo prakso. njihovega napredka50. Po definiciji je povratna informacija vsaka komunikacija, ki daje nekakšen dostop do mnenj, občutkov, misli ali sodb drugih ljudi o uspešnosti posameznika. Neprekinjene povratne informacije so proces, v katerem študent dobiva stalne povratne informacije, pri čemer se Zaščita javnosti pred Pomoč pri ugotavljanju Določitev uspešnih proces sistematično vodi tako, da študent z mentorjem odkrito razpravlja o svojih osebnih prednostih usposobljenimi medicinskimi učnih vrzeli v znanju in mentorskih izkušenj za in slabostih. sestrami, ki niso dovolj oblikovanju akcijskih načrtov mentorja. kompetentne, kar pomaga za neuspešne študente v preprečiti možne katastrofalne vmesnih obdobjih. posledice v prihodnosti. Pomoč pri izobraževanju Realističen razvoj študentove Izboljšanje osebnega in kompetentnih in vestnih samozavesti in samopodobe. poklicnega razvoja mentorja. bodočih medicinskih sester. V poklic vstopajo Dokumentiranje dokazov Mentorji ohranjajo svojo usposobljeni izvajalci o neuspehu študenta že pravno in strokovno zdravstvene nege. v zgodnji fazi kliničnega odgovornost za podporo usposabljanja; popolno in izobraževanje študentov obveščanje študentov o zdravstvene nege. njihovih neuspehih. 50 Almalkawi, I., Jester, R., Terry, L. (2018). Exploring mentors’ interpretation of terminology and levels of competence when assessing 51 Wells, L., McLoughlin, M. (2014). Fitness to practice and feedback to students: A literature review. Nurse Education in Practice 14, 137-nursing students: an integrative review. Nurse Education Today 69, 95–103. https://doi.org/10.1016/j.nedt.2018. 07.003. 141. 41 Pri zagotavljanju in sprejemanju povratnih informacij sodelujeta obe strani - dajalec in prejemnik. Za dajalce je pomembno, da pravočasno posredujejo povratne informacije, da povečajo objektivnost, jih načrtujejo vnaprej ter prilagodijo vsakemu posamezniku in ustrezni situaciji. Bistvene so dobre komunikacijske sposobnosti ter zagotavljanje zasebnosti in zaupnosti z nudenjem individualnih, po meri prilagojenih povratnih informacij. Če želi prejemnik sprejeti povratne informacije, mora biti odprt, postavljati pojasnjevalna vprašanja in zahtevati povratne informacije o pomembnih vidikih, aktivno poslušati in slišati povedano, ne nasprotovati ali komentirati, vprašati po mnenju drugih, razmisliti in se odločiti, kako bo uporabil povratne informacije, nazadnje pa tudi ceniti povratne informacije. Glavne ovire pri zagotavljanju konstruktivnih povratnih informacij so: • Mentorji imajo težave pri podajanju povratnih informacij študentom, zlasti če gre za negativne povratne informacije - še posebej težko je podajati negativne informacije v živo. • Izogibanje negativnim povratnim informacijam zaradi strahu, da bodo imele na študenta nasproten, de-motivacijski učinek. • Pomanjkanje časa mentorja. • Izogibanje škodljivim vplivom na odnos med mentorjem in študentom. • Čustvena vpletenost – neprijeten občutek, da bo mentor (negativno) vplival na študentovo kariero. • Občutek osebnega neuspeha mentorja, če študent ne uspe. • Vzbujanje občutka krivde in dvoma vase pri mentorjih. • Fizične ovire, kot so hrup, pomanjkanje zasebnega prostora. • Jezikovna ovira ali pomanjkanje znanja o kulturni raznolikosti. 42 Tema V. POVEZOVANJE OCENJEVANJA Z OKVIROM KOMPETENC EFN ZA VZAJEMNO PRIZNAVANJE POKLICNIH KVALIFIKACIJ Da bi lahko ocenili usposobljenost študentov zdravstvene nege, morajo medicinske sestre/ zdravstveniki ustrezno razumeti zahteve glede usposobljenosti v skladu z Direktivo EU 2013/55. Za pomoč mentorjem je EFN razvil Okvir kompetenc EFN²², ki vsako od kompetenc iz člena 31 razčleni na podrobnejša področja kompetenc, ki opisujejo, kaj se namerava doseči s kompetencami, potrebno izobraževanje, zajeto v učnih načrtih, in vrsto možnih učnih rezultatov. Merjenje teh področij kompetenc za vsak učni izid je ključnega pomena za preglednost in mobilnost medicinskih sester v EU. Zato je EFN razvil merilno lestvico, ki pripomore pri merjenju skladnosti doseženih kompetenc študentov zdravstvene nege z Direktivo EU 2013/55/EU. Pri ugotavljanju doseženih kompetenc študentov ima klinični mentor ključno vlogo, saj ima jasen vpogled v študentove veščine in spretnosti. 43 Povzetek • Ocenjevanje kliničnega usposabljanja vključuje zbiranje informacij • Mentorji lahko uporabijo različna ocenjevalna orodja in metode za o študentovem učenju in uspešnosti, da se oceni stopnja doseženih podporo objektivnosti in veljavnosti ocenjevanja. kompetenc zdravstvene nege. • Refleksivna razprava vključuje samozavedanje, kritično razmišljanje, • Je del učnega procesa, ki je sestavljen iz elementov ciljne usmerjenosti, samoocenjevanje in sodelovanje med študenti in mentorji. refleksije med mentorstvom, konstruktivnih povratnih informacij in • Nenehno zagotavljanje povratnih informacij med mentorjem in študentom vrednotenja, osredotočenega na študenta. podpira medsebojne poklicne odnose in razvoj kompetenc. • Ocenjevanje spodbuja nenehni učni proces študentov z vključevanjem • Medicinske sestre morajo ustrezno razumeti zahteve glede usposobljenosti, konstruktivnih povratnih informacij in refleksivne razprave. opredeljene v Direktivi EU 2013/55. • Ocenjevanje usposobljenosti študenta na kliničnem usposabljanju je neposredno povezano z učnimi cilji poučevanja in učenja. • Pred vstopom v klinično okolje morajo študenti poznati pričakovanja kliničnega okolja in svoje potrebe po razvoju kompetenc. • Mentorji bi morali biti tudi dobro obveščeni o učnih ciljih študentov, saj sodelujejo pri ocenjevanju učnih rezultatov in kompetenc študentov. • Ocenjevanje študentov se lahko izvede kot nadaljevalno ocenjevanje v podporo njihovemu učnemu procesu, pa tudi kot formativno (vmesno) ocenjevanje in sumativno (končno) ocenjevanje.