i!
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
45. KNJIGA 1994
LJUBLJANA 1995



1.		
1	r	
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
45. KNJIGA 1994
THE YEARBOOK OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 45/1994
SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 31. JANUARJA 1995
Naslov - Address SLOVENSKA AKADEMIJ A ZNANOSTI IN UMETNOSTI 610(11 LJL RUANA / Novi ti^ 3 / p. p. 333 / telefon (061) 125 60 68 telefaks: 386 61 ! 125 34
I
ORGANIZACIJA SAZU
SKUPŠČINA SAZU
Predsednik_France Bernik, redni član
Podpredsednik Robert Biinc, redni član Podpredsednik Ciril Zlobec, redni ¿lan Glavni tajnik Matija Drovenik, redni član
RF.DNI ČLANI (64)
Lidija Andolšek-Jcras, Aleksander Bajt, Janez Batis, France Bernik, Janez Bernik, Robert Blinc, Jože Bole, Miroslav Brzin, H.milijan Cevc, Davorin Dolar, Vinko V. Dolenc, Matija Drovenik. Peter Fajfur, Janez Fcttich. Stane Gabrovcc, Ivan Gams, Ferdo Gestrin, Josip Globevnik, Ljubo Golič. Peter Gosar, Bogo Grafenauer, Stanko Grafenauer. Ludvik Gyergyek, Dušan Hadži, Franc Jakopin, Vinko Kam bič. Janko Kos, Bratko Kreft, Uroš Krek, Niko Kuret, Rudi Kyovsky, Valentin Logar. Boris Majer, Janez Matjašič, Emest Maver, Janez Menart, France Mihelič, Milan Mihelič, Lev Milčinski. Ivan Minatti, Zdravko Mlinar, Dušan Moravec, Franc Novak, Janez Orešnik, Boris Paternu, Janez Peklenik, Mario Ploničar, Janku Pleterski, Stojan Pretnar, Primoi Ramovš, Janei Stanonik, Lujo Šuklje, Miha Tišlcr, Anton Trstenjak, Dragica Turnšek, Ivan Vidav, Sergij Vilfan, Lojze Vodovnik, Anton Vratuša, Igor Vrišer, Franc Zadravec, Ciril Zlobec, Boštjan Žekš, Andrej O. Župančič,
IZREDNI ČLANI (19)
Dušan Ferluga, Kajetan Gantar, Matija Gogala, Taras Kermauner, Kajetan Kovič, Alojz Kralj, Jože Krašovec, Lojze Lebič, Jože Maček, Vasilij Melik, Jože Pogačnik, Veljko Rus, Branko Stanovnik, Alojz Šercelj, Jože Toporišič, Jože Trontelj, Drago Tršar, Dane Zaje, Mitja Zupančič,
Pri delu skupščine lahko sodelujejo tudi dopisni člani.
DOPISNI ČLANI (78) _ _
KreSimir Balenovic, Derek Sir H,R. Barton, Fried rich-Karl Bcicr, Frantisek Benhart, Nikolaj A. Borisevii, Ivan Brajclic, Savo Bratos, Zoran Bujas, Johann Cilenäek, Edhem Camo, Aleksandar Despic, Milan Dimitrijevie, Branislav Djurdjev, Arnold Feil, Kurt von Fischer, Aleksandar ( laker.
Rudolf Notzinger, ivo Cranges. Branko Fučič, Gerhard Giesemann, Drago Grdenič, Irena Grička t-Radulovič, Erwin L. Hahn, Ni kola Hajdin, Peter liandke, Milan Herak, Lukas Hottinger, Vil I-irymyi:, Milka Ivic, Pavle Ivič, Stevan Karamata, Zoran Konstantinov ič, Georg Kossack, Miroslav Kravar, Leopold Kretzenbacher, Abel Lajlha, Henry Leeming, Rado Lcnček, Florjan Lipüä, Zdravku LorkoviO, Kad umi r Lukič, Ju raj Martinovi č, Janez Matičič, Mylon Eugene Merchaitt, Pavle Merku, Mihailo Mihailovič, Joseph Milič-Emili. Andre Mohorovičič, Zoran Mušie, Karl-Alexander Müller, Hermann Müller-Karpe, Vladimir Negovski, Boris Pahor, Branko Pavičcvič, Marion Pet: s i, Slobodan PeroviO, Boris Podrecca, Bogdan Povh, Vladimir Prelog, Otto Prokop, St a noj k) Rajičič, Alfred Rammelmayer, Chintamani N.R. Rao, Aloj/ Rehula, Kar! H. Rechinger, Helmut Rumpler, Peter Safar, Jakov Sirotkovič, IjoJzc Spacal, Jan Stankowski, Dimitrije Stcfanovič, Petar Stevanovic, IvoSupičič, Guntiar Otaf Svane,Niktta lljičTolstoj, Rajko lomovie, Mstisiav Volkov, John Vteugh.
ORGANIZACIJA SAZU V LETU 1994
A. PREDSEDSTVO
Predsednik
Podpredsedn ika
France Bernik
Robert Bline Ciril Zlobec
Glavni tajnik
Matija D rove ni k
Tajnik J, razreda (zgodovinske in družbene vede) Načelnik oddelka za zgodovinske vede Načelnik oddelka za družbene vede
Aleksander Bitji Emilijan Cevc Aleksander BïijI
'fitjnik 11. razreda (filoloSke in literarne vede)
Janez Orešnik
Tajnik iII. razreda (matematične, fizikalne in tehniške vede) Načelnik, oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vedi Načelnik oddelka za tehniške vede
Lojze Vodovnik Lojze Vodovnik Boštjan Žckš
Tajnik IV. razreda (naravtiskwne vede)
Ernest Maver
Tajnik V razredu (umetnosti)
Uroš Krek
Tajnik VI. razreda (medicinske vede)
Lidija Andolsek-Jcnis
B. POSEBNE ENOTE SAZU_
1.	SVET ZA PROUČEVANJ K IN VARSTVO OKOLJA Vodil ga je znanstveni svetnik v pokoju dr, Avguštin Lah,
2.	ODBOR ZA ENERGETIKO Vodil ga je akademik Janez Peklenik.
C. UPRAVA SAZU
Upravni direktor: Zoran Mezeg I Biblioteka
2.	Finančno-računovodski oddelek
3.	Tehnični, nabavni in investicijski oddelek
4.	Strokovnoadministrativni oddelek
SKUPŠČINA SAZU
PREDSEDSTVO
POSEBNE ENOTE	RAZREDI	UPRAVA SAZU
SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA
ODBOR 7.A ENERGETIKO
1, razred za zgodovinske in družbene vede Oddelek m družbene vede Oddelek za zgodovinske vede [I. razred
za fltoloskc in literarne vede I[I. razred
za matematične, fizikalne in ichniSkevedc
Oddelek Zd matematične, fizikalne in kemijske vede Oddelek za tehnUke vede
LV razred
za naravoslovne vede V razred za umetnosti VI. razred
za medicinske vede
Biblioteka
Finančno-računovodski oddelek Tehnični, nabavni in investicijski oddelek Sekretariat predsedstva Tajniitvo predsedstvu Oddelek za mednarodno siKielovanje in znanstveno koordinacijo Referat za tisk
Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1094.
KRONOLOŠKI PRIKAZ VODSTVA
Predsedniki
Nafitigal, Raj ko, od 1939 do 1942. Član Filozofsko-filološko-historičnega razreda,
Vidmar, Milan, od 1942 do 1945. Član matematično-prirodostovnega razreda.
Kidrič, France, od 1945 do 1950, Član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo o ti 1945 do 1948 in član razreda za zgodovinske in družbene vede od 194S do 195U, Ramovš, Fran, od 1950 do 1952. Član razreda za filološke in literarne vede, Vidmar, Josip, od 1952 do 1975. Član razreda za filološke iti literarne vede, Milčinski, Janez, od 1976 do 1992. Član razreda za medicinske vede. Borili k, France, od 1992 dalje. Član razreda za filološke in literarne vede.
Podpredsedniki
Lavrič, 13ožidar, od 1950 do 1961, Član razreda za prirndoslovne in medicinske vede.
Kulielj, Anton, od 1961 do 1980, Član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede,
ZiherJ, Boris, »d 1975 do 1976. Član razreda za zgodovinske in družbene vede.
Kreft. Bralko, od 1976 do 1992, Član razreda za umetnosti.
Blinc, Robert, od 1980 dalje. Član razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede,
Zlobec, Ciril, od 1992 dalje. Član razreda za umetnosti.
Glavni tajniki
Krek, Gregor, od 1939 do 1942. Član pravnega raze da.
Ramovš, Fran, od 1942 do 1950. Član filozofsko-filološkohistoričnega razreda od 1942 do 194.5, član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 1945 do 1948, član razreda za filološke in literarne vede od 1948 do 1950.
Kos, Milko, od 1950 do 1971. Član razreda za zgodovinske in družbene vede.
Kušej, Gorazd, od 1972 do 1980. Član razreda za zgodovinske in družbene vede.
(Joritar. Juže, od 1980 do 1985, Član razreda za zgodovinske in družbene vede.
Bati*, Janez, od 1985 do 1992. Član razreda za medicinske vede.
Drovenik, Mat ija, od 1992 dalje. Član razreda prirodoslovne vede.
II
ČLANI
REDNI, IZREDNI IN DOPfSNI ČLANI
1.RAZRED_za zgodovinske in dnižbenc vede
Redni člani_
Baji, Aleksander, dr. ekonomskih znanosti, rodni profesor za ekonomijo Pravne 1'akullete Univerze v Ljubljani; predstojnik Ekonomskega inštilula Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27. februarju 1921 v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987; načelnik oddelka za družbene vede v L razredu SAZU od 12. maja 1988 dalje in tajnik I. razreda SAZU od 25. januarja 1991 dalje. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Pieteršnikova 32, tel. 312-160. Službeni naslov: Ekonomski inštitut PF, 61000 Ljubljana, Prešernova 21, tel. 221-688, faks: 218-776.
Cevc, Emilijan, dr. zgodovine in teorije umetnosti, znanstveni svetnik v Umetnost nozgodovinskem inštitutu Franceta Ste leta ZRC SAZU v pokoju. Rojen 5. septembra 1920 v Kamniku. Izredni član od 24. aprilu 198L redni član od 23. maja 1985, Načelnik oddelka za zgodovinske vede v 1. razredu SAZU od 25. januarja 1991 dalje.
Privatni naslov: 6 lOOfl Ljubljana, Zlatek 55 a, tel, 575-904,
Gabrovcc. Stane, dr. znanosti, vodja arheološkega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani v pokoju; pogodbeni redni profesor za prazgodovinsko arheologijo Filozofske fakultete Univerze v LJubljani, Rojen 18. aprila 1920 v Kamniku, Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30, maja 1991 Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Hajdrihova 24, tel. 263-805,
Sestrin. Ferdo, dr, znanosti, redni profesor za občo zgodovino fevdalizma f ilozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 8. oktobra 1916 v Ljubljani, izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Predsednik upravnega odbora ZRC SAZU od 23. aprila 1992. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Gcstrinova 1, tel, 321-313.
Grafenauer, Bogo, dr, filozofije, redni profesor za zgodovino Slovencev Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 16. marca 1916 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1%8, redni dan od 13. marca !972.
Privatni naslov: 610(10 Ljubljana, Murnikova 18, tel. 211-588.
Kyovsky, Rudi, dr, prava, redni profesor za delovno pravo Pravne fakuJtete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. avgusta 1906 v Rtiču, Istra, Htvaška. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Jezerska 4, tel. 310-426.
Majer, Boris, dr. znanosti, redni profesor za sodobno filozofijo Filozofske fakultet? Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 15, februarja 1919 na Colu pri Vipavi. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981.
Privatni naslov: 610011 Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 18 f, tel. 226-440.
Mlinar. Zdravko, (It. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor za sociologijo Fakultete za družbene vede LJniverze v Ljubljani. Rojen 30, januarja 1933 v Zireh. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987, Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Pod topoli 93, te1.331-032. Službeni naslov: Fakulteta za družbene vede, filOOO Ljubljana, Kardeljeva ploščati 5, tel. 168-14-61, faks: 168-23-29 ali 168-34-21.
Pleterski, Janko, dr. znanosti, Tedni profesor za zgodovino Slovencev in zgodovino jugoslovanskih narodov od srede 18, stoletja do 1918 Filozofske fakullete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 1. februarja 1923 v Mariboru, Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Štefanova 13, tel. 219-162.
Pretnar, Stojan, dr. prava, redni profesor za gospodarsko pravo, primerjalno trgovinsko pravo in pravo industrijske lastnine Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 23. januarja 1909 v Bovcu. Izredni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Prijateljeva 11 a, tel. 218-808.
Trstenjak, Anton, dr. filozofije, dr. teologije, častni doktor Univerze v Mariboru in Ljubljani, redni profesor za psihologijo leološke fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 8. januarja 1906 v Rodmošcih, Gornja Radgona. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 6. junija 1983, Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Resljeva 7, tel. 315-740.
Vilfan, Sergij, dr. prava, redni profesor za pravno zgodovino Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 5. aprila 1919 v Trstu, Italija. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983, Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Mirje 23, tel. 211-802.
Vratuša, Anton, dr. filozofije, častni doktor Univerz v Ljubljani in Mariboru. Redni profesor za razvoj samoupravne socialistične družbene ureditve v Jugoslaviji in delavskega samoupravljanja v svetu ter za mednarodne odnose
Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Fakultete za politične vede Univerze v Beogradu v pokoju. Rojen 21, februarja 1015 v Dolnjih Slavečih, Murska Sobota. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 23. maja 1985.
Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Rimska 14, tel. 210-188.
Izredna člana
Melik, Vasilij, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za slovensko zgodovino 19. stoletja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 17. januarja 1921 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993. Privatni naslov: A1000 Ljubljana, Cankarjeva I1, tel, 222-544,
Rus, Veljko, dr. socioloških znanosti, redni profesor za industrijsko sociologijo in socialni razvoj Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Rojen 8. decembra 1929 v Ljubljani. Izredni član od 30, maja 1991. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Lubejeva 1, tel, 573-589. Službeni naslov: Inštitut za družbene vede, Kardeljeva ploščad 1, tel, 345245, faks: 168-34-21.
Dopisni člani
Beier, Friedrich-Karl, rojen 9. aprila 1926. Direktor Inštituta Maxa Planeka za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konkurenčno pravo, Miinchen, Nemčija. Dopisni član od A. junija 1983.
Bujas, Zoran, rojen 27. decembra 1910. Redni profesor za psihologijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 23. maja 1985,
Djurdjev, liranislav, rojen 4, avgusta 1908. Redni profesor za zgodovino turškega obdobja Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu, Bosna in Hercegovina, v pokoju. Dopisni član od 7. februarja J969.
Feil, Arnold. rojen 2. oktobra 1925. Redni profesor za muzikologijo v Inštitutu za muzikologijo Univerze v Tiibingcnu, Nemčija. Dopisni član od 30. maja 1991.
Fischer von, Kurt, rojen 25. aprila 1913. Redni profesor za muzikologijo Univerze v Ziirichu, Švica, v pokoju. Dopisni član od 29. marca 1979.
Flofzinger, Rudolf, rojen 22. septembra 1922, Direktor Inštituta za muzikologijo Univerze v Gradcu, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985.
Fučič, Branko, rojen 8. septembra 1920. Znanstveni svetnik v Kabinetu za arhitekturo in urbanizem HrvaŠke akademije znanosti in umetnosti, Rijeka. Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 18. maja 1989,
Kossack, Georg, rojen 25. junija 1923. Redni profesor za prazgodovino in stari vek Univerze v Miinchnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1990.
Lukič, Radomir, rojen 31. avgusta 1914. Redni profesor za teorijo države in prava Univerze v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 23, aprila 1987.
Miiller-Karpe, Hermann. rojen 1, februarja 1925. Redni profesor za prazgodovino in stan vek Univerze v Frankfurtu ob Majni, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993.
Pavičevič. Branko, rojen 2. marea 1922. Redni profesor za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ti t ograd u, Črna Gora. Dopisni član od 10. marca 1977.
Perrtvič. Slobodan, rojen 10. septembra 1930. Redni profesor za obligacijsko pravo Pravne fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 23, aprila 1987.
Rumpler, Helmut, rojen 12, septembra 1935. Redni profesor za novejšo in avstrijsko zgodovino Univerze v Celovcu, Avstrija, Dopisni član od 27. maja 1993,
Sirot kovic, Jakov, rojen 7. novembra 1922. Vodja Zavoda za ekonomske raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu. Hrvaška. Dopisni član od 29, marca 1979.
Stefariovič; Dimitrije, rojen 25. novembra 1929. Upravnik Muzikološkcga inštituta Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd, Srbija, Dopisni član od 23- aprila 1987.
Supičič, Ivo, rojen 18. julija 1928. Predstojnik Zavoda za muzikoloske raziskave Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 24. aprila 1981.
II. RAZRED
za filološke itt literarne vede
Redili člani
Bernik, France, dr. znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, nazivni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti. Rojen 13. maja 1927 v Zapužahpri Ljubljani. Izredni član od h. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 16. februarja 1988 do 1. junija 1992; član ožjega predsedstva od 23. januarja do 14, maja 1992; predsednik SAZU od 14. maja 1992 dalje.
Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Židovska 1, tel. 125-03-65. Službeni naslov: SAZU, 61000 Ljubljana. Novi trg 3, tel. 125-60-68 ali 12552-47, faks; 125-34-39 ali 125-34-23.
Jakopin, Franc, dr. znanosti, znanstveni svetnik v inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v pokoju. Rojen 29, septembra 1921 v Dramljah pri Celju. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Privatni naslov: 61000 Ljubljana. Vodnikova 4, tel. 553-288.
Kos. Janko, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 9, marca 1931 v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Plete rini kova 1, tel. 314-614. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel 17692-00, faks: 125-93-37.
Kuret, Niko. dr. folklornih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v pokoju. Rojen 24, aprila 1906 v Trstu. Italija. Izredni član od 18, maja 1989, redni član od 30. maja 1991, Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Za m i kova 16, tel. 317-620,
Logar, Valentin, dr. filozofije, redni profesor za dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen I I, februarja 1916 v Horjulu. Izredni član od 13. marea 1972, redni član od 24. aprila 198L lajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od 5, marca 1975 do 31. oktobra 1979. Privatni naslov: 61000 LJubljana, Ilirska 4, tel, 321-004.
Moravec, Dušan, dipl. filozof, ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja v Ljubljani v pokoju. Rojen 4. oktobra 1920 v Ljubljani. Izredni član od 25, marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od 6. februarja 1984 do 29. februarja 1988. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Zvonarska 9. tel. 216-792.
Orešnrk, Janez, dr. znanosti, redni profesor za primerjalno slovnico germanskih jezikov in splošnega jezikoslovja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 12. decembra 1935 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993. Tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU od 26. maja 1992 dalje.
Privatni naslov: 610110 Ljubljana, Janežičeva 21, tel. 225-525. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 61001) Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 17692-00, faks: 125-93-37.
Paternu. Boris, dr. literarnih znanosti, redni profesor za zgodovino slovenske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 5. junija 1926 v Predgradu. Izredni član od 29. marca 1979. redni član od 23. maja 1985. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Vi de m s ka 5, tel. 554-628. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 17692-00. faks: 125-93-37.
Slanunik, Janez, dr. filoloških znanosti, redni profesor za angleško in ameriško književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 2. januarja 1922 v Slovenj Gradcu. Izredni član od 21. aprila 1981, redni član od 23. aprila 1987.
Privatni naslov. 61000 Ljubljana, Zvonarska 13, tel. 216-692.
Zadravec, Frane, dr. znanosti, redni profesor za slovensko literarno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27, septembra 1925 v Stročji vasi pri Ljutomeru. Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23. maja 1985.
Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Prijateljeva 9, tel. 218-820.
Izredni člani
Cianlar, Kajetan, dr. znanosti, redni profesor za latinski jezik in književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Rojen JI. oktobra 1930 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993.
Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, tel. 1409-060. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 176-92-00, faks: 125-93-37.
Kermauner, Taras, dr. literarnozgodovinskih znanosti, literarni zgodovinar, svobodni književnik, v pokoju. Rojen 13, aprila 1930 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, Privatni naslov: 66210 Sežana, Avber 8.
krašovec, Jože, dr. bibličnih znanosti, dr, filozofije, dr. teologije, dr. zgodovine religij - religijske antropologije, redni profesor za biblični študij Stare zaveze Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, kojen 20. aprila i944 v Sodni vasi pri Podčetrtku. Izredni član od 30. maja 1991, Privatni naslov: bi UDU Ljubljana, Delničarjeva L tel- 3)0-785, Službeni naslov: Teološka fakulteta, 61000 Ljubljana, Poljanska 4, tel. 312593 ali 13-29-197, faks: 132-92-65,
Pogačnik, Jože, dr, znanosti, redni profesor za slovensko književnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Rojen 14, marca 1433 v Kovorju, Dopisni član od 30. maja 1991, i/.rodni član od 27. maja 1993. Privatni naslov. 62000 Maribor, Koroška 118. tel. (362/ 22-34-01 Službeni naslov: Pedagoška fakulteta, 62000 Maribor, Koroška 160. te!. 062/ 22-56-11, faks: (162/28-18(1.
Toporišič, Jože, doktor znanosti, redni prolesor za slovenski jezik in stilistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Rojen 11, oktobra llJ26 na Mostecu pri Brežicah, izredni član od 30. maja 1991, Privatni naslov: 61(100 Ljubljana, Šarhova 18, tel, 341-197. Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 6 100(1 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 176-92-00, faks: 125-93-37.
popjsnitliini
Flaker, Aleksandar, rojen 24. julija 1924. Redni profesor za slovanske književnosti Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Frangeš, Ivo, rojen 15. aprila 1920. Redni profesor za novejšo hrvaško književnost Filozofske fakultete Univerze v Zagrebu. Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 6. junija 1983,
Gtesemann, Gerhard, rojen 14. julija 1937. Redni profesor za slavistiko v Inštitutu za slavistiko Univerze Justusa Liebtga, Giessen, Nemčija. Dopisni član od 18. maja 1989.
Grickat-Radulovic, irena, rojena 19. januarja 1922. Znanstvena svetnica v Inštitutu za jezik Srbske akademije znanosti in umetnosti, Beograd. Srbija. Dopisna članica od 6 junija 1983.
Ivic. Milka, rojena 11. decembra 1923. Redna profesorica za srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Novem Sadu, Vojvodina, Srbija. Dopisna članica od 6, junija 1983,
Ivič, Pavle, rojen I. decembra 1924. Redni profesor za srbski jezik in hrvaški jezik Filozofske fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 29. marca 1979.
Konslantinovic, Zoran, rojen 5, junija 1920, Redni profesor za primerjalni! književnost Univerze v Innsbrucks Avstrija, v pokoju. Dopisni član od 18. maja 1989.
Kravar, Miroslav, rojen 6. aprila 1914. Redni profesor za klasično filologljo in hrvaški jezik Filozofske fakultete v Zadru. Hrvaška, in stalni redni profesor na Univerzi v Bonnu, Nemčija, v pokoju. Zadar, Hrvaška. Dopisni član od 23. maja 1985.
K ret zen bach er, Leopold, rojen 13. novembra 1912. Redni profesor za etnografijo Univerze v Münchnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član ud 27. maja 1993.
Leeming, Henry, rojen 6. januarja 1920. Redni profesor za primerjalno in zgodovinsko leksikotogijo slovanskih jezikov Univerze v Londonu, Anglija, v pokoju. Dopisni član od 23. maja 1985.
Leneck, Rado L., rojen 3. oktobra 1921. Redni profesor za slovanske jezike Kolumbijske univerze, City of New York, ZDA in zaslužni profesor te univerze. Dopisni član od 30. maja 1991.
Martinovič, Juraj, rojen 24. maja 1936, Redni profesor za slovensko književnost Filozofske fakultete Univerze v Sarajevu. Bosna in Hercegovina, Dopisni član od 23. maja 1985.
Riminielmayer, Alfred, rojen 31. decembra 1909. Redni profesor za slovansko fitologijo na Univerzi v Frankfortu ob Maini, Nemčija, V pokoju, Dopisni član od 24. aprila 1981.
Svanc, Gunnar Olaf, rojen 25. septembra 1927. Redni profesor za slovanske jezike in književnosti Univerze v Ärhusu, Danska. Dopisni član od 27. maja 1993.
Tolstoj, Ni kita lljič, rojen 15. aprila 1923. Redni profesor za staro slovanščino in slovansko jezikoslovje Državne univerze v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
III. RAZRED
zu matematične, fizikalne m tehnični' vede
Rudni čin ni
Biinc, Robert, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 31. oktobra 1933 v Ljubljani. Izredni član od 7, februarja 1969, redni član od 25. marca 1976. Tajnik III. razreda SAZU od 27. februarja 1978 do 31. oktobra 1980; podpredsednik SAZ.U od 2. oktobra 1980 dalje. Privatni naslov; 6100Û Ljubljana, Kumanovska I, tel. 315-213. Službeni naslov: Institut Jožef Stefan, 61111 Ljubljana, Jamova 39, tel. 17733-44 ali 177-39-00. faks: 219-385, in SAZU, 61000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 125-60-68. faks: 125-34-23.
Dolar. Davorin, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 1. februarja 1921 v Kranju, Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Igriška 2, tel. 210-828.
Fajfiir, Peter, dr. znanosti, redni profesor za teorijo konstrukcij in potresno in-ženirstvo Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Rojen 27. maja 1943 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989. redni član od 27, maja 1993-
Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Puharjeva 6, tel. 219-852. Službeni naslov: Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, 61000 Ljubljana, Jamova 2, tel. 268-562, faks: 272-696 ali tel. 123-12-41, faks: 268-572.
Globevnik, Josip, dr. matematičnih znanosti, redni profesor za matematično analizo Fakultete za naravoslovje in tehnologij o Univerze v Ljubljani. Rojen 6. decembra 1945 v Ljubljani. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od J 8, maja 1989.
Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Trnovska 2, tel. 212-067,
Službeni naslov: Oddelek za matematiko in mehaniko FN T, 61000 Ljubljana.
Jadranska 19, tel. 265-061, faks: 217-281.
Golič, Ljubo, dr, kemijskih znanosti, redni profesor za anorgansko kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 2. julija 1932 v Vrenski Gorci. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993.
Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Na peči 4, tel. 445-349.
Službeni naslov: Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, Oddelek za kemijo
in kemijsko tehnologijo, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 5, tel. 17-60-500, faks:
125-82-20.
Gosar, Peter, dr. fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 15. oktobra 1923 v Ljubljani. Izredni član od 7, februarja 1969, redni član od 25, marca 1976. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Mirje 21, tel. 211-019.
Gyergyek, Ludvik, dr, uporabnih znanosti, častni doktor Univerze v Budimpešti in Mariboru, redni profesor za sisteme, avtomatiko in kibernetiko Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Rojen 2, septembra 1922 v Vidoneih. Izredni član od 24. aprila 1981. redni član od 23. aprila 1987.
Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Pod akacijami 23, tel. 272-390.
Hadži, Dušan, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za strukturno kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 26. avgusta 1921 v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 21, marca 1974, Tajnik III, razreda SAZU od 27- oktobra 1980 do 30. junija 1992,
Privatni naslov: 610011 Ljubljana, Ičslova 21, tel. 225-166
Peklenik, Janez, dr.-ing.habil, dr. tehniških znanosti, redni profesor za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo, predstojnik katedre Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Rojen 11, junija 1926 v Tržiču. Izredni član od 5. februarja 1970, redni član od 29. marca 1979. Predsednik odbora za energetiko pri SAZU. Privatni naslov: 61113 Ljubljana, Rodičeva 3, tel. 348-500. Službeni naslov: Fakulteta za strojništvo, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 6, tel. 126-13-10 ali 223-224, faks: 125-70-69.
.Šuklje. Lujo, dr. tehničnih ved, redni profesor za mehaniko tal in osnove tehnične mehanike Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 21. septembra 1910 v Jelši na Hvaru, Hrvaška. Izredni član od 7. februarja 1969, redni član od 20. marca 1979,
Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Gregorčičeva 13, tel. 125-53-74.
Tišlcr, Miha, dr, kemijskih znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljuhljani, Rojen 18. septembra 1926 v Ljubljani, Izredni član od 5, februarja 1970, redni član od 10. marca 1977. Rektor Univerze v Ljubljani od 12, decembra 1991 dalje. Privatni naslov: 61351 Brezovi ua pri Ljubljani, Pod gradom 32, tel. 653-264, Službeni naslov: Oddelek za kemijo, Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, 61000 Ljubljana. Aškerčeva 5, tel. 17-60-500, faks: 125-82-20 ali Rektorat Univerze v Ljubljani, 61000 Ljubljana, Kongresni irg 12, tel. 125-41-17, faks: 125-40-53.
Vidav, Ivan, dr. filozofije, redni profesor za matematiko Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 17, januarja 1918 na Opčinah pri Trstu, Italija. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 21. decembra 1962. Privatni naslov: 6101)0 Ljubljana, Ilirska S, te i. 321-303.
Vodovnik, Lojze, dr. znanosti, redni profesor za btokibernetiko Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univerze v Ljubljani. Rojen 6. septembra 1933 v Mariboru. Izredni član od 1(1. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Tajnik Jll. razreda SAZU od 16, aprila 1992 dalje in načelnik oddelka za tehniške vede v istem razredu od 5. oktobra 1994 dalje. Privatni naslov: 61231 Ljubljana, Pot v Čeželj 16, teL 372-213. Služebni naslov: Fakulteta za elektrotehniko i it računalništvo, 6100(1 Ljubljana, Tržaška 25, tel 123-11-21, faks; 264-990,
Žekš, Boštjan, dr. znanosti, redni profesor za biofiziko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 2(S. junija 194(1 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 30. maja 1991. Načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede v razredu za matematične, fizikalne in tehniške vede SA2U od 5. oktobra 1994 dalje. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Trubarjeva 77, tel. 329-293. Službeni naslov: Inštitut za biofiziko MF, 61000 Ljubljana, LiptČeva 2, tel. 314-127, faks: 131-51-27,
Izredna člana
Kralj. Alojz, dr. znanosti, redni profesor zabiomedicinsko tehniko, biomehaniko in tobotiko Fakultete za elektrotehniko in računalništvo Univer/e v Ljubljani. Rojen 12. marca 1937 v Novem Sadu. Vojvodina. Izredni elan od 27. maja 1993.
Privatni naslov: 61231 Lj ubij a na-Črnuče, Planinska 26, tel. 374-825. Službeni naslov: Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo, 61000 Ljubljana, Tržaška 25, tel. 123-11-21, faks: 264-990.
Stanovnik, Branko, dr. znanosti, redni profesor za organsko kemijo Fakuiiete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Rojen 11. avgusta 1938 na Brezovici pri Ljubljani, Izredni član od 30. maja 1991, Privatni naslov: 61360 Vrhnika, Tičnica 26, tel. 751-140. Službeni naslov: Oddelek za kemijo in kemijsko tehnologijo F NT 61001.) Ljubljana, Aškerčeva 5, tel. 17^60-500, faks: 125-82-20.
napisni člani
Balenovtó, Krešimir, rojen 17. maja 1914, Redni profesor za organsko in bio-organsko kemijo Univerze v Zagrebu v pokoju in vodja Centra za kemijo organskih naravnih vezi Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 25- marca 1976.
Barton, Derek Harold Richard, rojen 8. septembra 1918. Redni profesor za kemijo na le xas Univerzi A&M in njen zaslužni profesor, College Station, 'lexas, ZDA. Nobelov nagrajenec, 1%9, Dopisni član od 23. maja 1985.
Rorisevič, Nikolaj A., rojen 21. septembra 1923. Redni profesor za fiziko in matematiko Univerze v Minsku, Belorusija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Bratos. Savo, rojen 28. julija 1926. Redni profesor za fiziko, Laboratoire de Physique Théorique des Liquides Univerze Pierre et Marie Curie v Parizu, Francija. Dopisni član od 23. aprila 1987,
Despic, Aleksandar, rojen leta 1927. Redni profesor za fizikalno kemijo Tehnološke fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 25, marea 1976.
Grdenič, Drago, rojen 31. avgusta 1919. Redni profesor za splošno in anorgansko kemijo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 25, marca 1976.
liahn, Erwin Louis, rojen 9. junija 1921. Redni profesor za fiziko Univerze v Barkeleyu, California, ZDA, v pokoju. Dopisni član od 24, aprila 1981,
Ifajdin, Nikola, rojen 4. aprila 1923. leta. Redni profesor za statiko Gradbene fakultete Univerze v Beogradu, Srbija Dopisni član od 23, aprila 1987,
Merchant, Eugene Mylon, rojen 6. maja 1913. Višji svetovalec Inštituta za pospeševanje proizvodnje, Inc. An Edison Technology Center, Cincinnati, Ohio, ZDA, Dopisni član od 23. aprila 1987.
Mihailovtë, Mihajlo Lj., rojen 22. januarja 1924. Redni profesor za organsko kemijo Naravoslovno-m ate m atiene fakultete Univerze v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 25. marca 1976.
Müller, Karl Alex, rojen 20. aprila 1927. Redni profesor za fiziko trdne snovi Univerze v Zürichu, Švica. Nobelov nagrajenec za fiziko, 1987, Dopisni čian od 23. aprila 1987.
Povh, Bogdan, rojen 20. avgusta 1932. Znanstveni član. član kolegija in direktor Jedrskega inštituta Maxa Planeka, Heidelberg, in osebni redni profesor Univerze v Ileidelbergu. Nemčija. Dopisni član od 10. marca 1977.
l'relog. Vladimir, rojen 23. julija 1906. Predstojnik laboratorija za organsko kemijo Švicarske visoke tehniške šole, Zurich, Švica, v pokoju. Nobelov nagrajenec za kemijo, 1975. Dopisni član od 29. marca 1979.
Rao, Chintamani Nages Ramaehandra, rojen 30, junija 1934. Redni profesor za kemijo in direktor ter predsednik Indijskega znanstvenega inštituta Centra Jawaharlal Nehru za pospeševanje znanstvenih raziskav, Bangalore, Indija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Siankiwski, Jan, rojen I. januarja 1934. Redni profesor za molekularno fiziko v inštitutu za molekularno fiziko Poljske akademije znanosti, Poznanj, Poljska. Dopisni član od 27. maja 1993.
Tomovk, Rajko, rojen ¡.januarja 1919. Redni profesor za računalništvo iti biomedicinsko tehniko Fakultete za elektrotehniko Univerze v Beogradu. Srbija. Dopisni član od 18. maja 1989.
Wiiugh, John S,, rojen 25. aprila 1929. Redni profesor za fizikalno kemijo v Massachusetts institutu za tehnologijo, Cambridge, ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989.
IV. RAZRED	za naravoslovne vede
Redni člani
Bole, Jože, dr, znanosti, zoolog - malakolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU, Rojen 17. junija 1929 v Ljubljani. Izredni član od 10, marca 1977, redni član od 23. maja 1985. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Jamova 66, tel, 263-338. Službeni naslov: ZRC SAZU, 61000 Ljubljana, Novi trg 5, tel. 125-60-68, faks: 125-52-53.
Drovenik, Matija, dr. znanosti, redni profesor za mineralogijo, nahajališča mineralnih surovin, premogov in nafte, mikroskopijo rud in premogov ter geološko kartiranjc II Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 14. februarja 1927 v Ljubljani, izredni član od 23, marca 1978, redni član od 23. aprila 1987. Glavni tajnik SAZU od 14, maja 1992 dalje.
Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, tel. 343-435. Službeni naslov: SAZU, 61000 Ljubljana, Novi trg 3. tel. 125-60-68, taks: 125-34-23.
Oams, Ivan. dr. znanosti, redni profesor za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 5. julija 1923 v Šmurinem pri Slovenj Gradcu. Izredni član od 23. ntarca 1978, redni član od 23. maja 1985.
Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 158, te!. 341-846,
Grafenauer, Stanko, dr. tehniških znanosti, redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petrologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 13. maja 1922 v Ljubljani Izredni član od 17. aprila 1973. redni član od 24. aprila 1981. "làjnik IV. razreda SAZU od 26. maja 1981 do 28. februarja 1989.
Privatni naslov: 64294 Križe, Senično 84, tel. 064/ 57-984.
Matjašič, Janez, dr, bioloških znanosti, zoolog - speleobiolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovaua Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 14, maja 1921 v Ljubljani, Izredni član od 21. marca 1974, redni dan od 18. maja 1989. Privatni naslov: 61240 Kamnik. Šutna 12, tel. 831-542.
Maver, Ernest, dr. filozofije, botanik - taksonom, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju. Rojen 10, novembra 1920 v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku, Izredni član od 21, marca 1974, redni član od 6. junija 1983, Tijmk IV razreda SAZU od 15. februarja 1989 dalje. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Valvasorjeva 5, tel, 2(4-659.
Plen i čar, Mario, dr. znanosti, redni profesor za fizikalno geologijo, biostrati-grafijo in geološko kartiranje Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani v pokoju, Rojen 5, avgusta 1924 v Ljubljani. Izredni član od 24. aprila 198.1, redni član od 30. maja 1991, Privatni naslov: 64240 Radovljica, Prešernova 19, tel. 064/ 714-112.
Turnšek, Dragica, dr. znanosti, paleontologija, znanstvena svetnica v Palcontološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU v pokoju. Rojena 6. avgusta 1932 v Salamencih. Prekmurje. Izredna članica od 23, maja 1985, redna članica od 27. maja 1993.
Privatni naslov; 6IOOO Ljubljana, Zelena pot 13, tel, 331-834.
Vri Ser, Igor, dr. znanosti, redni profesor za družbeno geografijo in regionalno planiranje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 13. januarja 1930 v Ljubljani. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27. maja 1993, Privatni naslov; 61000 Ljubljana, Prešernova 17, teL 126-23-90.
Službeni naslov: Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel. 1 76-92-00 ali 176-92-44, faks: 125-93-37.
Izredni člani
Gogala, Matija, dr. znanosti, znanstveni svetnik in direktor Frirodoslovnega muzeja v Ljubljani; habiiitirani Tedni profesor za fiziologijo živali Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 11. decembra 1937 v Ljubljani. Izredni član od 30. maja 1991, Privatni naslov: (i 1351 Brezovica, Pot na Ti č nit o 6, tel. 654-444. Službeni naslov: Prirodoslovni muzej, 61000 Ljubljana, Muzejska 1, tet, 218886 ali 211-670, faks: 21-88-46.
Maček, Jože. dr, agronomskih znanosti, dr. ekonomskih znanosti, dr. znanostr, redni profesor za fitopatologijo in fitofarmacijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 28. oktobra 1929 v Olesčah pri Laškem, Izredni član od 18. maja 1989.
Privatni naslov; 61000 Ljubljana, Jerančičeva 12, tel. 52-581.
Službeni naslov: Biotehniška fakulteta, 61000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101,
tel. 123-11-61 in 263-770, faks: 261-073.
Šercelj, Alojz, dr. znanosti, palinolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU v pokoju, Rojen 8. decembra 1921 na Gornjem Polju pn Dolenjskih Toplicah. Izredni član od 18, maja 1989, Privatni naslov: 61000 Ljubljana, TfŽaSka 51, lel. 263-224.
Zupančič, Mitja, dr. gozdarskih znanosti, fitocenolog, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Rojen 25. decembra 1931 v Ljubljani. Izredni član od 27. maja 1993. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Trubarjeva 61, te i. 132-41-66. Službeni naslov: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 611100 Ljubljana. Novi trg 5, tel. 1256-068, faks: 1255-253.
Dopisni člani
Herak, Milan, rojen 5, marca 1917. Redni profesor za paleontologijo Fakultete za naravoslovne in matematične vede Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991.
lloltinger, Lukas Con rad, rojen 25, februarja 1933. Redni profesor za paleontologijo v Geološko-Pa le ontološke m inštitutu Univerze v Bazlu, Švica. Dopisni član od 27. maja 1993.
Kura mata, Stevan, rojen 26, septembra 1926, Redni profesor za pet togenezo Rudarsko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija, Dopisni ¿lati od 30, maja 199 L
Lorkovic, Zdravko. rojen 3. januarja 1900. Redni profesor za biologijo Medicinske fakultete Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991,
Pecsi. Marton, rojen 29, decembra 1923, Profesor-raziskovalec za fizikalno geografijo v Geografskem raziskovalnem inštitutu, Budimpešta, Madžarska. Dopisni član od 18. maja 1989.
Rečhinger, Kari Heinz, rojen 16. oktobra 1906. Dvorski svetnik in direktor Prirodoslovnega muzeja na Dunaju, Avstrija, v pokoju. Dopisni član od 30. maja 1991.
S u-va novic. Pet ar, rojen 3, junija 1914, Redni profesor za geologijo Ruda rs ko-geološke fakultete v Beogradu, Srbija, v pokoju. Dopisni član od 20. marca 1975,
X RAZRED_za umetnosti
Redni člani
liernik, Janez, akademski slikar, redni profesor in predstojnik oddelka za slikarstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani, Rojen 6. septembra 1933 v Ljubljani. Izredni član od 18. maja 1989, redni član od 27. maja 1993.
Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Komenskega 8, tel, 311-766.
Službeni naslov: Akademija za likovno umetnost, 61000 Ljubljana, Erjavčeva
23, tel. 212-726, faks: 219-071.
Kreft, Bratko, dr, filozofije, književnik, teatrolog, gledališki umetnik, redni profesor za novejšo rusko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 31. februarja 1905 v Mariboru. Redni član od 22, decembra 1961. Tajnik V razreda SAZU od 26. novembra 1966 do 25, marca 1976. Podpredsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Tavčarjeva 4, tel. 311-159.
Krek. Uroš, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 21, maja 1922 v Ljubljani, Izredni član od 29. marca 1979, redni član od 23, maja 1985. Tijnik V. razreda SAZU od 12. januarja 1993 dalje.
Privatni naslov: 64248 Lesce, Na vrtači 5, tel, 064/ 718-091,
Menart, Janez, pesnik in prevajalec, programski vodja knjižnega kluba Svet knjige pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani v pokoju. Rojen 29. septembra 1929 v Mariboru, izredni član od 6. junija 1983, redni član od 23. aprila 1987. Tajnik V razreda od 8, januarja 1985 do 12. januarja 1993, Privatni naslov: 61900 Ljubljana, Poljanski ti as i p 30. tel. 313-331.
MiheliË, France, akademski slikar, redni profesor ?:a slikarstvo in risanje Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 27, aprila 1907 v Virmašah pri Škoiji Loki, Redni član od 6. februarja 1963. Privatni naslov: 61000 Ljubljana. Aškerčeva 15, tel. 221-183.
Milidič, Milan, dipl, ing. arhitekt, samostojni kulturni delavec. Rojen 20. julija 1925 v Dolenjih Lazah pri Ribnici. Izredni član od 24. aprila 1981, tedni član od 23. aprila 1987.
Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Peričeva 22, tel. 320-515. Službeni naslov: AR, 61000 Ljubljana, Dunajska 29, tel. 311-438.
Minatti, Ivan, pesnik in prevajalec, urednik v založbi Mladinska knjiga, Ljubljana v pokoju. Rojen 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Izredni član od 23, aprila 1987, redni clan od 30, maja 199), Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Zvonarska 7, tel. 216-735-
Ramovš, Primož, skladatelj, višji bibliotekar specialist in upravnik Biblioteke SAZU v pokoju. Rojen 20. marca 1921 v Ljubljani. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Slovenska 1, tel. 125-33-66.
Zlobec, Ciril, pesnik, romanopisec, publicist, prevajalec, novinar, urednik, član predsedstva RS v pokoju. Rojen 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu. Izredni član od 23, maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Podpredsednik SAZU od 14. maja 1992 dalje.
Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Vos nj a kova 10, tel. 312-876.
Službeni naslov: SAZU, 61000 Ljubljana, Novi trg 3, tel. 125-60-68, taks:
125-34-23.
Izredni člani
kovic, Kajetan, pesnik, pisatelj, prevajalec, glavni urednik in pomočnik direktorja za založništvo v Državni založbi Slovenije v pokoju. Rojen 21. oktobra 1931 v Mariboru, izredni član od 30. maja 1991. Privatni naslov: 61000 Ljubljana. Pleteršnikova 13. tel. 310-589.
Lebič, Lojze, skladatelj, dirigent, glasbeni publicist in redni profesor za glasbe noteoretične predmete in kompozicijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 24, avgusta 1934 na Frevaljah na Koroškem. Izredni član od 30. maja 1991.
Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Liratov Učakar 134, tel 571-281, Shébeni naslov: Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 2, tel, 176-92-00, faks: 125-93-37.
Ttšar, Drago, akademski kipar, redni profesor in predstojnik oddelka za kiparstvo Akademije za likovno umetnost Univerze v Ljubljani. Rojen 27. aprila 1927 v Planini pri Rakeku, izredni član od 30, maja 1991. Privatni naslov: 61111 Ljubljana, Cesta na Rožnik 25, tel. 213-928. Službeni naslov: Akademija za likovno umetnost, Erjavčeva 23, tel. 212726. faks: 219-071; atelje: 6)000 Ljubljana, Svetčeva 1,
Zaje, Dane, pesnik, dramatik, esejist, višji knjižničar v Pionirski knjižnici v Ljubljani v pokoju. Rojen 26, oktobra 1929 v Zgornji Javorščici. Izredni član od 27. maja 1993,
Privatni naslov: 61000 Ljubljana. Praprotnikova 5, tel. 225-407,
Dupistti člani
llenliart, František, rojen 10. septembra 1924. Slavist, kritik, prevajalec slovenske književnosti, Praga, Češka. Dopisni član od 23. maja 1985.
Brnjdič, Ivan, rojen 16. junija 1924. Pisatelj in prevajalec slovenske književnosti, Zagreb, Hrvaška. Dopisni član od 18. maja 1989.
Cilenšck, Johann, rojen 4. decembra 1913. Skladatelj. Redni profesor na Visoki šoli za glasbo Franza Liszta v Weimarju, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Ilryniyc, Vil, rojen 7. junija 1925. Književnik in prevajalec. Tajnik uprave Kijevske podružnice Zveze pisateljev Ukrajine, Kijev, Ukrajina. Dopisni član od 30, maja 1991.
Handke, Peter, rojen 6. decembra 1942, Pisatelj, dramatik, prevajalec, Salzburg, Avstrija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
Lipuš, Florjan, rojen 4. maja 1937. Pisatelj, učitelj osnovne šole Šentlipš na Slovenskem Koroškem, Avstrija. Dopisni član od 23. maja 1985.
Matičič, Janez, rojen 3. junija 1926. Skladatelj in honorarni docent za analizo glasbenih form in harmonsko analizo Filozofske fakultete Univerze v Ljubijani v pokoju, Pariš, Francija, Dopisni član od 23, aprila 1987.
Merku, Pavle, rojen 12. julija 1927. Slavist, skladatelj in violinist, programski režiser Radia 'Trst A' v pokoju. Italija. Dopisni član od 23. maja 1985.
Mohorovičic, Andre, rojen 12. julija 1913. Redni profesor za arhitekturo Fakultete za arhitekturo Univerze v Zagrebu, Hrvaška, v pokoju, Dopisni član od 6. junija 1983,
Musič, Zoran, rojen 12, februarja 1909, Akademski slikar v Parizu, Francija. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Pahor, Boris, rojen 26. avgusta 1913, Književnik, publicist in profesor za slovensko in italijansko književnost na srednji višji šoli s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993.
Podrete«, Boris, rojen 30. januarja 1940, Dipl. ing, arhitekture, Direktor Inštituta Raumgestaltuiig und F,mwerfen Tehnične Univerze, Stuttgart, Nemčija. Dunaj, Avstrija, Dopisni član od 23. aprila 1987.
Kajičič, Stanojlo, rojen 16, decembra 1910, Skladatelj. Redni profesor Glasbene akademije v Beogradu, Srbija. Dopisni član od 20. marca 1975.
Rebula, Alojz, rojen 21, julija 1924. Pisatelj, esejist in publicist, profesor na srednji šoli v Trstu, Italija, v pokoju. Dopisni član od 27. maja 1993.
Spacal. Lojze Luigi, rojen 15. junija 1907. Samostojni slikar in grafik v Trstu, Italija. Dopisni član od 23. aprila 1987.
VI. RAZRED_zn medicinske vede
Redni člani
Andolšck-Jeras, Lidija, dr. znanosti, redna profesorica za ginekologijo in porodništvo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojena 30. julija 1929, Brvace, Grosuplje. Izredna članica od 23. aprila 1987, redna članica od 27. maja 1993. Tajnica VI. razreda SAZU od 27. maja 1992 dalje. Privatni naslov: Goce Delčcva 64, tel, 455-632.
Službeni naslov: Ginekološka klinika UKC. 61105 Ljubljana, Šlajmerjeva 3, tel. 140-31-01 ali 140-11-51, faks: 140-11-10.

Batis. Janez, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor za mikrobiologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju in njen zaslužni profesor. Rojen i 5. marca 1919 na Konju pri Litiji. Izredni član od 10, marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Glavni tajnik SAZU od 10. marca 1985 do 14. maja 1992. Predsednik Terminološke komisije ZRC SAZU. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Slovenska 55 e, tel. 326-526.
Brzin, Miroslav, dr, kemijskih znanosti, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 13. aprila 1923 v Ljubi j i, Bosna in Hercegovina. IzTedni član od 21. marca 1974, redni član od 29. marca 1979. Predstojnik Oddelka za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo SAZU od 22. februarja 1979 dalje. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Presetnikova L tel. 344-502. Službeni naslov: SAZU, 61000 Ljubljana, Novi trg 3, tei. 125-6068, faks: 125-34-23 ali Inštitut za patološko fiziologijo ME 61105 Ljubljana, Zaloška 4, tel. 312-721 ali 310-841, faks: 302-272. "
Dolenc, Vinko V. dr, znanosti, redni profesor za nevrokirurgijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Rojen 29. junija 1940 v Sestržab pri Ptuju. Izredni član od 23. aprila 1987, redni član od 27, maja 1993. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Bratov Učakar 60, Službeni naslov: Klinika za nevrokirurgijo UKC, 61000 Ljubljana, Zaloška 7, tel. 329-494, 133-41-63 ali 323-987, faks: 133-41-63.
Fettich, Janez, dr. znanosti, redni profesor za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Rojen 9, oktobra 1921 v Ljubljani. Izredni član od 21 marca 1974. redni član od 29. marca 1979. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Veselova 19, tel. 126-34-00.
Kamine. Vinko, dr. znanosti, redni profesor za olorinolaringologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 7. aprila 1920 v Metliki. Izredni član od 23. maja 1985, redni član od 18. maja 1989. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Levčeva 6. tel. 213-868.
Milčinski. Lev, dr, znanosti, redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 23. junija 1916 v Ljubljani. Izredni član od 29, marca 1979, redni član od 6. junija 1983. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Beethovnova 12, tel. 210-839,
Novak, Franc, dr. znanosti, redni profesor za porodništvo in ženske bolezni Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 2. junija 1908 v Kranju. Izredni član od 22. decembra 196J, redni član od 5. februarja 1970. Tajnik VI. razreda SAZU od 25. februarju 1976 do 27. maja 1992. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Valvasorjeva 7, tel. 214-523.
Župančič, Andrej O,, dr. medicine, redni profesor za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Rojen 27, januarja 1916 v Ljubljani. Izredni član od 3. julija 1964. redni član od 5, februarja 1970.
Privatni naslov: 61000 Ljubljana, Valvasorjeva i2. tel. 216-974, Službeni naslov: Kabinet prof. A.O.Župančiča, Patofiziološki institut Ml; 61105 Ljubljana, Zaloška 4, tel. 312-721 ali 310-841, faks: 302-272,
Izredna člana
Ferluga, Dušan, dr. znanosti, redni profesor za patologijo Medieinske fakultete Univerze v Ljubljani, predstojnik Inštituta za patologijo M F Univerze v Ljubljani. Rojen 28. maja 1934 v Grubišnem polju. Izredni član od 27, maja 1993. Privatni naslov: 61000 Ljubljana, V Murgijah lil, tei. 332-944. Službeni naslov: Inštitut za patologijo M F, 61000 Ljubljana, Ko ry t kovu 2, tel. 446-353, faks: 301-816.
Trontelj, Jože, dr. znanosti, sodelavec Univerzitetnega inštituta za klinično nevrofiziologijo KC v Ljubljani, redni profesor za nevrologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in Visoke šole za zdravstvo v Ljubljani. Rojen l. junija 1939 v Kamniku. Izredni član od 30. maja 1991. Privatni naslov: 61355 Polhov Gradec 99, tel. 645-009 Službeni naslov: Univerzitetni inštitut za klinično nevrofiziologijo KC, 61105 Ljubljana, Zaloška 7, tel. 316-152, faks: 302-771, e!. pošta joze. trontelj@uikn.mf,uni-ij,si.
Dopisni člani_
Caiuo, F.dlicm, rojen 30, decembra 1909. Redni profesor za zoohigieno Veterinarske fakultete v Sarajevu, Bosna in Hercegovina, v pokoju. Dopisni član od 31. marca 1972.
Dimitrijtvič, Milan, rojen 27. januarja 1931, Redni profesor za nevrologijo iti predstojnik Oddelka za nevrologijo in tievrobiologijo, Baylor College of Medicine, Houston, Texas, ZDA. Dopisni član od 24. aprila 1981,
Lajfha. Abel, rojen 29. septembra 1922. Redni profesor za psihiatrijo Medicinske fakultete Univerze New York, in Centra za nevrokemiju v N.S. Kline Inštitutu, Orangeburg, N.Y., ZDA. Dopisni član od 18. maja 1989.
Milič Emili, Joseph, rojen 27. maja 1931. Redni profesor za fiziologijo na Oddelku za fiziologijo, redni profesor za eksperimentalno medicino in direktor
Meakins-Christie Laboratorijev McGill Univerze, Montreal RQ., Kanada. Dopisni član od 6, junija 1983,
Negovski, Vladimir A,, rojen 19. marca 1909. Direktor Inštituta za splošno reanimatologijo Akademije medicinskih ved. Moskva, Rusija, v pokoju. Dopisni član od fi. junija 1983,
Prukop. Otto, rojen 29. septembra 1921. Redni profesor za sodno medicino Humboldtove Univerze v Uerltnu, Nemčija, v pokoju. Dopisni član od 23. aprila 1987,
Safar, Peter, rojen 12, aprila 1924. Redni profesor za rcanimatologijo in direktor Mednarodnega centra za reanimatološke raziskave Univerze v Pittsburghu, PA, ZDA, Dopisni član od b. junija 1983.
Vii I kov, Mstislav Vasiljevič, rojen leta L923, Direktor Centralnega inštituta za travma t ologijo in ortopediju N. N. Priorova v Moskvi, Rusija. Dopisni član od 7. februarja 1968.
Navedeni so doktorski naslovi rednih in izrednih članov po podatkih iz izvirnih
listin. Naslovi v tujih jezikih so prevedeni v slovenščino.
BIBLIOGRAFIJA
NEKATERIH ČLANOV AKADEMIJE ZA LETO 1994
Lidija Andolšek-Jeras
ZNANSTVENI IN STROKOVNI ČLANKI
V: Eighth EAGO Meeting, Ljubljana 1993. Eut. J. Obsiet. Gynecol. Reprod. Biol., 1994: History of medicine iti Slovenia with a special regard to the Ljubljana School of Obstetrics and Gynecology. 55(1), str. 3-5. Research in progress: Introduction.; 55(1), str. 51. Round table discussion - intrauterine contraception. 55(1), str. 57-59. S k lepi seminarja o metodah za uravnavanje rojstev. Zdrav. Var., 1994: 33(3), str.
127. (Avtorja: Andolšek-Jeras L., Pretnar-Darovec A.) Menopavza - konec in začetek nekega obdobja. Zdrav. Vestn., 1994; 63(10), str. 585.
Fertility Survey in Slovenia, 1989. ARTA, 1994; 5(1,2,3), str. 195-6. (Avtorji:
Andolšek-Jeras L., Kožuh-Novak M., Obersnel-Kvcder D., Pinter B.) Perimenopavzalna znamenja pri 45-54 let starih ženskah v Sloveniji. Zdrav, vestn. 1994; str. 63( 10): 609-12. (Avtorji: Meden-Vrtovec H., Pinter B„ Andolšek-Jeras L., Obersnel-Kveder D., Kocijančič A.) A randomized multicentre trial of the Muttiload 375 and CuT380A lUDs in parous women; Tree-year results. Contraception 1994; 49(6), sir. 543-49, (Avtorji: Rowe HJ,, Koctsawang S., Shangchun W., Ling X., Alihouou E., Batar I., Jiallang H., Andolšek-Jeras L.) IZVLEČEK
Sexual behaviour of adolescents in Ljubljana, Slovenia. In: Third Congress of the European Society of Contraception, Book of Abstracts. Dublin, Trinity College, 1994, str. 10, (Avtorja; Pinter B„ Andolšek-Jeras L.)
Janez Batis
Kratek opis veterinarskega izobraževanja v Sloveniji Zb. Vet, fak. Univ. v Ljubljani,
1994, 31, (t/2), str. 9-17, Mikrobiološki slovar; urednik Stanko Banič; sodelavci Janez Batis et al., izdalo
Slovensko mikrobiološko društvo, Ljubljana, 1994. Janez Milčinski - v spomin. Ljetopiš Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti, 1994, str. 333-334, Zagreb.
France Bernik
RAZPRAVE IN ČLANKI
From Academia Opewsorum to the Slovenian Academy of Sciences abd Arts -Ceremony on the Occasion of the 300th Anniversary of the Founding
of Academia Operosorum in Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana, 1993, str. 1-il [Dopolnilo bibliografije za 1993].
The National and the Universal in Slovene literature. Slovene Studies. Journal of tlic Society for Slovene Studies, Bloomington, USA, zv. 14, št. 2, 1992 (pubL Seplember 1994), str. 125-131.
Der Begriff "die Moderne" in tier slowenischen Literaturgeschichte, Res slavica, Festschrift für Hans Rothe zum §5. Geburtstag, Paderborn-München-Wien-Zürieb, 1994, str. 361-369.
A Szloven Matica kulturälis kiddetese. Euröpai ulas, Budapest, 1994, št. 3, str. 70-72.
Edvard Kocbek (Predavanje održano 20.20.1994). - Svjetlo, Karlovac, 1994, št. 34, str. 14-16.
Položaj distance v Cankarjevi pripovedni tehniki. Obdobje 14. Individualni in generacijski ustvarjalni ritmi v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Univerza v Ljubljani, 1994, str, 381-386.
Nacionalno in univerzalno v slo venski knjiže.vnostt. De lo - Knj ižc v n i I i st i 13. j a n u a r 1994, str. 13.
Začetek slovenske, jezikovne identitete. Slovenec-Sobotno branje 16. april 1994, str. 26; Delo-Književni lisiti 21. april 1994, str. 13.
Sožitje ekonomije in kulture.- Slovenska ekonomska revija, Ljubljana, letnik 45, št. 4, str. 297-298.
Tehnike ni mogoče iztrgati iz konteksta. - Delo-Znanje za razvoj 30. novembra 1994, str. 5.
Uvodna beseda. Balantičev in Hribovškov zbornik, Mohorjeva družba, Celje 1994, str. 5-6.
Uvodna beseda. Aeademia operosorum. Zbornik prispevkov s kolokvija ob 300-letniei ustanovitve, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana. 1994, str. 5-6.
GLAVNO UREDNIŠTVO
Fran Šaleški Fmžgar. Zbrano delo. Trinajsta knjiga (Jože Šifrcr). DZS, Ljubljana, 1994, 665 str.; JuS Kozak. Zbrano delo. Sedma knjiga (Jože M und a). DZS, Ljubljana, 1994, 563 str.; Edvard Kocbek. Zbrano delo. Peta knjiga (Andrej Inkret). DZS, Ljubljana, 1994, 855 str.; Stanko Majcen. Zbrano delo. Prva knjiga (Goran Schmidt). DZS, Ljubljana, 1994, 406 str.
Janez Henrik
SAMOSTOJNI MEDNARODNI RAZSTAVI
Opere su carta. - Galleria d'Arie Moderna, Bologna, 15.1-13,2.
Graphik. - Galleria Slama, Klagenfurt, 3.5.-28.5.
SKUPINSKE RAZSTAVE - NACIONALNE iN MEDNARODNE
Janez Bcrnik - Drago Tršar, Galerija Syscn, Ljubljana, april.
S. Btenale slovenske grafike. Rishe in deta na papirju profesorjev Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, Otočee, Novo mesto, 5.5.-15.9.
Europa, Europa. Das Jahrhundert der Avant-garde m Mittel- und Osteuropa, Bonn, 27.5. -16.IÜ,
3. Grand Prix risbe Alpe Adria. MGLC, Galerija Tivoli, Ljubljana, 16,6.-28.8.;
Kärntner Landesgalerie, Celovec, 7,9.-2,10. Von uns aus.,, Neue Kunst aus Slowenien. - Marburger Universitätsmuseum für Bildende Kunst, Marburg/Lahn, 19,6. - 4.9.; Umgang des Hessischen Landtags, Wiesbaden. 13.9. - 29.9. 1, JHenaie sodobne slovenske umetnosti. Moderna galerija, Ljubl jana, 21.6. - 28.K, Kunst 94. - Internationale Kunstmesse, Zürich. 28,10. - 30.10. MEDNARODNA MARA GRAFIK "Opus 94''. - Sanzanobi, Bologna, letna edieija.
Robert Blinc
Proton NMR of the Magnetic Transition in TDAE-C60. - Solid State Commun. 89 (1994), str. 487-491| (Avtorji: R. Blinc, J. Dolinsek, D. Ar£on, D. Mihailovic, and P. Venturni.) Two-Dimensional I3C NMR Study of Orientational Ordering in Solid C60. - Phys. Rev. B 49 (1994), str. 4993-5002. (Avtorji: R. Blinc, J. Seliger, J. Dolinsck. and D. Anion.)
Phasons and Broken Symmetries in Ferroelectric Liquid Crystals. - Phys. Rev. Li 49 (1994), str. 9299-9311. (Avtorji: L Musevic, B. ZckS. R. Blinc, and fh. Rasing.) Zero and Low Field ES 11 of the Magnetic Transition in TDAE-C60. - Solid State Commun. 90 (1994), str. 543-547. (Avtorji: R Cevc. R. Blinc, V. Erzen. D. Arcon, B. Zalar, D. Mihailovic, and R Venturini.) Elementary Excitations in Feiroelectric and Antiferroelectric Liquid Crystals in External Fields; an Experimental Study. - Ferroelectrics 147 (1994), str. 7790, Proceedings of the Fourth International Conference on Ferroelectric Liquid Crystals, Tokyo, Japan, Sept.-October 1993. (Avtorji: L MuseviC, B. ZekS, R. Blinc, and. Th. Rasing.) Dynamics of Deuteron Glasses as Probed by 2D Exchange NMR. - Z Naturforsch. 49a (1994), str. 329-336. Proceedings of the Xllth International Symposium on Nuclear Quadrupoie Resonance, Zürich, Switzerland, July 1993. (Avtorji: J. DolmSek, B, Zalar, and R. Blinc,} NMR in Multiple-r/ JModulated Incommensurate and Helicoidal Ferroelectrics, -Ferroelectrics 151 (1994), str. 227-246. Proceedings of the Eight International Meeting on Ferroelcctrtcity (IMF-8), Gaithersburg, Maryland, USA. August 1993, invited lecture. (Avion R. Blinc.) Pulsed ESR Study of the Magnetic Transition in TDAE-C60. - Europhysics Letters 26 (1994), str. 707-711. (Avtorji: P Cevc, R. Blinc, D. Arcon. D. Mihailovic, R Venturini. S. K. Hoffman, and W Hilczer.) 75As Nuclear Quadrupoie Resonance in Weakly Substitutionals Disordered Rhl-x (NH4)xH2As04. - Phys. Rev. Utters 73 (1994), str. 276-279. (Avtorji: G. Papantopoulos, G. Papavassiliou, F. Milia, V. H. Schmidt. J. E. Drumheller, N. J. Pinto, R. Blinc, and B. Zalar.)
NMR Self Diffusion Study of Organic Glasses: COANP, M BAN P. PNP, NPP, - Z. Phys. B 95 (1994), str. 243-247. (Avtoiji: G. Lahajnar, L Zupančič, R. BI inc. A. Zidanšek, R. Kind, and M. Ehrensperger.) NMR in Substituttonally Disordered Incommensurate (RbI -xKx}2Zn€14. - Phys. Rev. B 50 (1994), str. 2827-2832. (Avtorji: R. Blinc, T Apih, J. Dolinšek, R Prelovšek, J. Slak, D. C Ailion, and K. Ganesan.) O-D,-, O Deuteron Intra- and Interbond Exchange and Frequency-Dependent Order Parameter in Deuteron Glasses Studied by Two-Dimensional Exchange NMR. - Phys. Rev, B 50 (1994), str. 805-821. (Avtorji: J. Doiinšk, B. Zalar, and R. Blinc.)
93Nb NMR in the incommensurate and Quasicommensurate Phases of Barium Sodium Niobate. - Phys. Rev. B 50 (1994), str. 3625-3630. (Avtorji: J. A. NotCross, C. Ailion, R. Blinc, J. Dolinšek, T Apih, and J. Slak.) Equilibrium Properties of a Quadrupolar Glass. - Phys, Rev. B50 (1994), str. 98249833, (Avtorji: B. Tadič, R. Pire, R. Blinc., J. Petersson. and W. Wiotte.) Relaxation in Quantum Spin Glasses. - J. of Non-Crystalline Solids 172-174 (1994). str. 449-452, Proceedings of the 2nd International Discussion Meeting on Relaxation in Complex Systems, Alicante, Spain, 1993. (Avtorji: B, Tadič, R. Pire, R. Blinc, and S. Dattagupta.) Proton and Deuteron Glasses: ID and 2D NMR and NQR. - J. of Non-Crystalline Solids ¡72-174(1994), str. 436-444. Proceedings of the 2nd International Discussion Meeting on Relaxation in Complex Systems, Alicante, Spain, 1993. (Avtorji: R. Blinc, J. Dolinšek, B. Zalar, and F. M ilia.) NMR Study of Proton Self Diffusion in (NH4)4LiH3(Se04)4 and (NH4)4LiH3(S04)4. - Solid State Commun. 92 (1994), str. 765-767. (Avtorji: R. Blinc, G. Lahajnar, J. Se I iger, 1. Zupančič, M. Zimmermann. A. Fuith, W Schranz, and H. Warhanek.) Thermal Fluctuations and NMR Spectra of Incommensurate Insulators. - Phys, Rev. B 50 (1994), str. 9729-9742. {Avtorji: J. Dolinšek. A. M. Fajdiga-Bulat, T Apih, R. Blinc, and D. C. Ailion.) Time Decay of the Remanent Magnetization in TDAE-C60. - Phys, Rev, B 50 (1994), str. 13051-13053. (Avtorji: R. Blinc, P. Cevc, D. Arčon, D. Mihailovie, and R Venturini.)
Jože Bok Glej str. 356.
Miroslav Brzin
Amphetamine - induced stereotyped behaviour in relation to subcelluler localisation of acetyleholinestirase in striatum of the rat. Acta P h arm. 44, 1994, str. 237-250. (Avtorji: D. Sket, D. Čuček, M. Brzin.)
Peter Fajfar
V: Earthquake Engineering and Structural Dynamics, 23, 1994
Consistent inelastic design spectra: strength and displacement, sir. 507-521. (Avtorji: T Vidic, H Fajfar, M. Fischinger).
Consistent inelastic design spectra: hysteretic and input energy., str. 523-532. (Avtorja: P Fajfar, T Vidic).
Prediction of the seismic capacity of RC Structural walls by nan-parametric multidimensional regression, str. 1129-1155. (Avtorji; 1, Peruš, P Fajfar, I. Grabeč).
Seismic force reduction factor. - Earthquake Engineering (A. Rutenberg, editor), Balkema. Rotterdam. 1994, str. 279-2%. (Avtorja: M. Fischinger, P Fajfar).
Factors contributing to the response reduction. - Proc, 5th U.S. national coni earthquake engineering, Chicago, EER1, 1994, Vol I, str. 97-1 Ob. (Avtorji: M. Fischinger, P Fajfar, T Vidic).
Prediction of toughness of RC structural wads. - Proc. 5th U.S. national conf. earthquake engineering, Chicago, EERl, 1994, Vol. 2, str. 99-108. (Avtorji: P. Fajfar, 1. Peruš, I. Grabeč).
Na znanje oprt sistem za oceno potresne varnosti armiranobetonskih stavb. - 7, seminar Računalnik v gradbenem inženirstvu, Ljubljana, 1994, Zbornik del. str. 213-220. (Avtorja: L Peruš, P Fajfar).
Poenostavljena metoda za nelinearno statično analizo stavb pri horizontalni obtežbi. -16. zborovanje gr adbenih konstruktorjev Slovenije, Bled, 1994, Zbornik del, str. 79-86. (Avtorja: V Kilar, R Fajfar).
Nelinearni etažni spektri odziva za racionalno a seizmično projektiranje opreme -16, zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije, Bled, 1994, Zbornik del, str, 95-102. (Avtorja: D. Novak, P. Fajfar).
Elastic and inelastic response spectra (State-of-the-art-paper). - 10th European conf. earthquake engineering, Vienna, 1994, Abstracts, Vol. 1, 2 strani.
A method for prediction of seismic damage in RC buildings. - 10th European conf, earthquake engineering, Vienna, 1994, Abstracts, Vol. 1, 2 strani. (Avtorja: R Fajfar, R Gašperšič),
Behaviour factors taking into account cumulative damage. - 10th European conf. earthquake engineering, Vienna, 1994, Abstracts, Vol. 1, 2 strani. (Avtorja: T Vidic, R Fajfar).
Janez Fettich
KNJIGA
Mala dermatovenerologija z atlasom kožnih in spolnih bolezni. Tretja spremenjena izdaja. Ljubljana, Mihelač 1994,366 strani, 305 slik (Soavtor M. Betetto.)
GESLO V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE. 7, knjiga
Medicinska fakulteta (35-36).
Stane Gabrovec
La regione a sud-est de lie Alpi e la civil ta pičena. - V: La ctvilta pičena ne! le Marche. Studi in onore di Giovanni Annibakli. Ripalransone 1992, str. 242-254. (Izšlo 1994).
s kolokvija ob 300-letmci ustanovitve, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1994, str. 91-110. {Tudi urednik.) IZŠLO V LETU 1994 (s starejšimi letnicami)
Le d ne tenderize divergent i in Slovenia neg I i anni ven t i. - At t i del XXIII convegno
mitteleuropeo, Gorizia 1992, str. 171-172. Predgovor. - V: Fran Weis thaler, latinsko-slovenski slovar I, Ljubljana 1993, str.
7-9.
Emst Dobthofer, Horaz in der Forschung nach ¡957, Darmstadt i992 (ocena). -Živa antika 43, Skopje 1993, str. 163-164.
Feiilp (Jesirin
Pojav podjetij v času od poznega srednjega veka do manufaktumega obdobju, -Podjetništvo na Slovenskem. Prispevki za novejšo zgodovino 34, 1994, str. 5-17.
Ižansko ozemlje v srednjem veku. - Kronika 42/3, 1994, str. 1-6. Vojna in svet pod Krimom.
I, Okopi, ki so začeli naslajati že daleč pred izbruhom druge vojne. - Republika 13.3.994, str. 23.
il. Ko je solidarnost še prevladovala nad političnim in idejnim nasprotjem. -
Republika 20.3.1994. str. 23. Vojna pod Krimom
III. Prvo osvobojeno ozemlje in italijanska ofenziva nanj. - Republika 27.3. 1994, str. 25.
IV "Legionärji civilizacije in visokega poslanstva Rima" ropajo in požiga jo. -Republika 3.4.1994, str. 23,
V,	Vaške straže, Cerkev in krepitev kviztinšrva po italijanski ofenzivi. - Republika
10.4.1994, str. 25.
VI.	Pod krimske vasi med kapitulacijo Italije in nemško ofenzivo. - Republika
17.4. î994, str. 25.
VIL Pod nemško okupacijo in domobransko prevlado. - Republika 24,4.1994, str. 23, Zgodovina ne more biti učiteljica za tiste, ki je ne poznajo. - Sodobna m i sei 8, 22.
april 1994, str. 12-13. GESLI V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 8. knjiga Otok. Miroslav Pahor.
Josip Globevnik
Holomorphic extensions and rotation invariance. - Complex Variables 24 (1993), str. 49-51.
Local support theorem for the kaplane transform on R\'. - J. Math. Anal. Appl,
181 (1994), str. 455-461. Hàlomorphic functions on rotation invariant families of curves passing through
the origin. - J. d'Analyse Math. 63 (1994), str. 221-229. Perturbing by analytic discs along maximal real submanifolds of CN. - Math. Z, 217(1994), str. 287-316.
Ljubo Colič
ČLANKI
Structure of Sodium 6-Hydroxy-2-methyl-3-tht0XO-2H-1,2,4-1 riazin 5(4H)-onate 1.25-Hydrate, - Acia CryLs., C49, (1993), str. 241-244. (Avtorji: M. Valenčič, L. Golič, M. Japclj, A. Štefančič.) Structures of Ethyl (Z)-2-amino-3-(2-pyrazinyl)propenoaie (I) and Ethyl (Z)-2-a m iti a-3- (4-pyrim idt n yl)propen o ate (II). - Acta Chi mica Sloven tea, 40,
(1993),	str. 281-288. (Avtorji: L. Golič, A. Sinur, M. Tisler).
Three Substituted 3-Amino-2-benzoylaminopropenoic Acid Derivatives. - Acta Cryst., C50, (1994), str, 239-245, (Avtorji; K Djinovic Ca rugo, L. Golič, L Leban, J, Svete, Ü. Stanovnik, M. Tišler) Two Substituted Pyrazobfl ',2'.T ,2 }>yrazob[4.3-d )eirazoh[U-b frynda zineš. - Acta Cryst., C50 (1994), str. 466-469. {Avtorji; L. Golič, A, Sinur, 8. Stanovnik, M, Tišler, M. Žličar.) A Synthesis of 2-Oxo-2H-pyrano[2,3-f]quinoline Derivatives. - Heterocycics, 37
(1994),	str, 847-857. (Avtorji: S, Fajgclj, L, Golič, B, Stanovnik, M, Tišier.) An Octafiuoronaphihaienc: Indene (1:2) Adduct. - Acta Cryst,, C50 (1994), str.
1465-1467, (Avtorji: L Leban, L, Golič, N. Zupančič, 11 Šket.) Structures of Three Substituted Aminopropcnoates. - Acta Cryst ,, C50 (1994), str.
1842-1846. (Avtorji: A. Sinur, L. Golič, B. Stanovnik.) Beit rag zur Synt he se des Hydroxylamnoniumfluonds, - Monatshefte fiir Chemic.
125 (1994), str. 1207-1213. (Avtorji: M. Kristl, L. Golič, B, Volavšek.) UDE1.F.ŽBA NA KONGRESIH
Amino Acids in the Synthesis of Heterocyclic Compounds. The Structures of Methyl 3- (6- Chloro-5 - triazolo[4,3- B ]Pyridazinyl-3) - 2-ph thai i m idopropanoa te (I) and l-(4-Me thylph enyl).4(lH)-(2-phenyl-5 -oxo - 4 - ox azolinyli dene) -pyridine (II). - TRISOC V 5th Graz-Ljubljana-Trieste Symposium on Organic Chemistry, Brdo pri Kranju, April 5-8, 1994, Abstracts or Papers, P-20,str. 40. (Avtorji: L. Golič, A, Sinur, A. Hvala, J. Svete, B. Stanovnik). Structures of Two Forms of Bis ¡N, N- die! hyl-N 'th ioben zoylthioureato ptatinutn(fl)-- ECM-15 Fifteenth European Cryst allographs Meeting, Dresden, Germany, August 28 - September 2,1994, Book of Abstracts, str, 234, {Avtorji: L. Golič, E. Hoyer. M. Moll.) The S truc lit res of Three Hydrogen Bonded Adducts of Oxygen Bases with Nitrobenzoic Acid. - ECM-15 Fifteenth European Cryst allographs Meeting, Dresden, Germany, August 28 - September 2, 1994, Book of Abstracts, str, 240. (Avtorji: L. Golič, A, Sinur. B. Plesničar.) Crystal Structure Refinement of Four Praseodymium-Doped PrxYl-xBa2CU307-y Superconductors. - ECM-15 Fifteenth European Crystal log raphic Meeting, Dresden. Germany, August 28 - September 2, 1994. Book of Abstracts, str. 281. (Avtorji; A, Meden, E. Holzinger-Schweigcr, G. Leising, S. Pejovnik, L. Golič.) Transformation of Amino- and Hydrazinoazines into Derivatives of Natural Compounds. - XVlth European Colloqium om Heterocyclic Chemistry, Bled,
Slovenia, September 25-28, 1994, Abstracts of Papers, P-93, str. 111. (Avtorji: J. Svete, L. Golič, B. Stanovnik.)
V: Third Slovenian-Croatian Crystaliographie Meeting, Kranjska gora. Slovenia, September 29-30, 1994, Book of Abstracts:
Crystal structures of three substituted propenocttes., str, 21. (Avtorji: L, Golič, A, Sinur. B. Stanovnik,)
On the Incorporation of Co(ll) Ion into Aluminophosphate Based Zeolite-like Material., str. 31. (Avtorji: N. Zabukovec-l.ogar, L. Golič, V Kaučič.)
Synthesis and Structural Properties of Hydraxylammonium Fluorozicro/iates, str. 32. (Avtorji: I. Ban. B. Volavšek, L. Golič.)
Synthesis and Structure of Hydroxy la mmonium Fluoride (1) and Hydroxylammoniitm Hexafluorogallate (//j, str. 33, (Avtorji: M, Kristl, B, Vola vse k, L. Golič.)
The Crystal and Molecular Structure of m-OxO-bis (pentamerhylc.yclopenta-dicnyltitanium dichloride, str, 40. (Avtorja: 1.. Golič, A, Demšar.)
Ludvik Gyergyek
Z znanjem podprt projekt za razpoznavanje vzorcev. - Ministrstvo za znanost in tehnologijo projekt Jz-5l 13-0781-94, Nosilec projekta prof, dr. N. Pavešič, s sodelavci L, Gyergvek, H Miitelič, S, Kovačič, M. Vezja k.
Razvojni projekt sodobnega informiranja slepih m slabovidnih. - Ministrstvo za znanost in tehnologijo projekt X2-2(106-078i-94. Nosilec projekta prof, dr, N. Pavešič, sodelavci L. Gyergyek, F, Mihelič, S, Kovačič, M. Vezjak, A, Žel j ko.
Dušan Hadži
ČLANKI
An FT-IR study of water hydra t ing diplamitoylphosphatidylcholine muitibiktyers and reversed micelles. - J. Mol, Struct. 322, sir. 93-103 (1994). (Avtorji: J. Grdadolnik, J. Kidrič, D. Hadži.)
DRUGO
NMR conformational study of Muroctasin. - International Conference "Life sci-enccs", Gozd Martuljek, Slovenia, 10-15 September 1994, Book od Abstracts: Biophysics, P15. (Avtorji: P Pristovšek, J. Kidrič, D. Hadži.)
Comparison of conformational spaces of MDP and M DP-D-Ala. - international Conference "Life sciences". Gozd Martuljek, Slovenia, 10-15 September 1994, Book of Abstracts: Biophysics, P17, (Avtorji: P Pristovšek, 1. Kidrič, D. Hadži.)
FTIR spectra of water hydra t ing phosphatidylcholines and the model system tetramethyiammonium dibutyiphosphate. - International Conference "Life sciences", Gozd Martuljek, Slovenia, 10-15 September 1994, Book od Abstracts: Biophysics, SP5. (Avtorji; J, Grdudolnik. J, Koller, J. Kidrič and D. Hadži.)
Franc Jakopin
Sloi'iir slove}t.sAegtf knjižnega jezika, - DZS. Ljubljana 1994 (Sourcdni k).
Slovenski pravopis i, PraviIa4, - DZS Ljubljana 1994 (Sou red ni k).
Maks PleterŠnik - mojster slovenskega slovaropisja (ob stoletnici izhajanja njegovega slovcnsko-nemškega slovarja). - XXX. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture - zbornik predavanj. Ljubljana 1994. str. 2324.
Kopitar. Pletetinik, Skrabec, Breznik - štiri obletnice. - RAST V SL 5-6. Novo mesto 1994, str. 358-367.
Iz Furlanije {in Beneške Slovenije) v Rusijo (Litiana Spinozzi Monai, Dal Friuli alia Russia. Udine 1994). - Književni listi, 12. maja 1994,
Vodnik po labirintu slovenskih imen (Pavel Zdovc, Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem, Dunaj 1993). - Književni listi, 28. julija 1994,
Bojanu Čopu v spomin. - Slovenec 1(1. avg. 1994.
Utrinki ob izidu Slovarja slovenskega knjižnega jezika v eni knjigi. ■ Književni listi. 15. decembra 1994.
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 8. knjiga, Ljubljana 1994 (tudi strokovni urednik za jezikoslovje).
Oblak Vatroslav (58-59), Orešnik Janez (150), Orientalistika (156-157) (soavtor Marko Urbanija), Orzechowska H anna (174). Paternost Joseph (271), Petrov-Slodnjak Marija (331-332), PleterŠnik Maks (413).
Ta ni s Kcrmanner
More živeti človek zgolj iz sovraštva? Spremna beseda. - V; Vladimir Kavčič, Minevanje, - Dolenjska založba, Novo mesto 1994, str. 251-268.
Post script um. - V: Vladimir Kavčič, Minevanje, str, 268-282,
Etika minevanja. - V; Vladimir Kavčič, Minevanje, str. 516-536,
Poezija zrenja. - Balantičev in Uribovškov zbornik, Mohorjeva družba, Ljubljana-Celje 1994, str. 266-277.
Uvod v novejšo slovensko prozo. - Zbornik XXX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 1994, str. 263-287,
Spremna beseda. - V: Stanko Kocipcr, Mertik, Mladinska knjiga, Ljubljana 1994,
Kajetan Kovic
KNJIGE IN ANTOLOGIJE
Pot v Trento, roman, - Pomurska založba, Murska Sobota 1994, str. 379.
Tristo ljubezenskih. 2, izdaja. Kajetan Kovic: Adam in Eva. Romanca, Okus po medu, Podoba dečka, Podoba dcklicc. Pastorale (I), Bik, Šlagcr, Južni otok, - Cankarjeva založba, Ljubljana 1994.
PESMI
Lovec, Vojaki, Carji. - Zora Cankarjeva, 1. 1, št. 1, str, 29-30, Sarajevo, oktober-december 1993,
Zelena pesem, - Naš glas, 1, XXI, št. 126, str. 17, Stockholm, junij 1994.
Sveta Helena. - Dnevnik. Ljubljana, 18.10.1994.
PROZA
V	panonskem taktu. - Razgledi, Ljubljana, 24.6.1994, str. 34-35. Inventura senc. - Literatura, l.Vl, št. 36-37, str. 20-3L Ljubljana 1994. Zvodnik. - Delo, Ljubljana, od 1.8.-12.8.1994.
Črna prašiča. - Delo, Književni listi, Ljubljana, 15.9.1994.
Tihi baron. - Sodobnost, 1.XL11, št. 8-9, str. 615-623, Ljubljana 1994,
ESEJ
Krasän, solzän... - Razgledi, Ljubljana, 14.10.1994, str, 36-37. PESMI V TUJIH PREVODIH
Sibirski ciklus - Sibirischer Zyklus. Pesniška zbirka (Slovenski izvirnik in avtorjev
nemški prevod), - Werkgruppe Lyrik, Graz 1994, 64 str. Prisoners of freedom, - Antologija sodobne slovenske poezije, Kajetan Kovič: Elderberry Hours (Üezgove ure). The Water of Life (Voda življenja). Fruits of the Summer (Sadovi poletja), Rain (Dež), Garden of Gold (Zlati vrt), Boys (Dečki), Scents (Vonji), Fever (Vročica), The "laste of Spring (Okus pomladi), Sun (Sonce), Labrador, Land of the Unborn (Dežela nerojenih). - Angleški prevod "Rim Ložar, - Založba; Pedernal, Santa Fe, New Mexico, USA 1994.
Sedem slovinskych basnikü, - Antologija sodobne slovenske poezije. Kajetan Kovič: Bezove hodiny (Bezgove ure), Lodyha v duši (Steblo v duši), Okolebavka (Uspavanka), Bih (Beg), Otčenaš (Očenaš), Vztekly pes (Stekli pes), Podzim mrtvych vojaku (Jesen mrtvih vojakov), Hodina svidomi (Ura vesti), Čarodij (Čarovnik), Chalupa (Hiša), Cos i (Nekaj), H or ečk a (Vročica), Labrador, Lovec. - Češki prevod František Ben h a ri. Založba: Torst, Praha 1944, Str. 39-56. Lovec I Der Jäger. Izvirnik in avtorjev nemški prevod. - Sterz, št. 64, str. 31. Graz, april 1994.
Myslivecky roh (Lovski rog). Češki prevod FranliŠek Benhart. - Tvar, Praha,
16.6.1994, str. 19, PREVODI IZ DRUGIH JEZIKOV
Gerard Herberichs, Zgubljeni v prostoru (11 pesmi iz francoščine z uvodno besedo Zapis o pesniku v času in zunaj časa): - Sodobnost, I. X LI I, št. 3-4, str. 227-285, Ljubljana 1994. INTERVJU
V	vsakem človeku je jedro, kt se lahko pokaže v sprejemljivi luči. Pogovor z Joželom
Horvatom.' - Delo, Književni listi, 1.12.1994,
Jože Kraäovet
Plato's and Plutarch's Theories of Punishment. - Živa antika 43. Skopje 1993, sir. 5-30.
Babilon; identiteta narodov prek nasprotja. - Communio: Kristjanov a obzorja 9, Ljubljana 1994, str. ! 01-109; francoski prevod; De la dispersion de Babel ä
/ election d Israel. -Communio: Revue Cat h»! ¡que In terna ti ima le 19, Paris 1994, str. 48-54; italijanski prevod: ¡Jabele, Tidentitá delle nazioni tramite ta loro opposizione. - Rivista Internationale di Teología e Cultura: Communio 134. Milano 1994, str. 27-35; nizozemski prevod: Babel: de identiteit van de volkeren door middel van verze t. - Communio: Intematkmaal KathoLiek Tijdschrift 19, Leuven 1994, str, 81-89; španski prevod1 Babel: la idendidad de los pueblos a partir de la oposición del bien y el mal. - Revista Católica Internacional; Communio 16, Madrid 1994, str. 109-117; portugalski prevod;Idenlidade das nagóes através da oposigáo. - Communio; Revista Internacional Católica 11, Lizbona 1994, str, 293301.
Punishment and Forgiveness in the Fust Book of Samuel. - Bogoslovni vest nik 54, Ljubljana 1994, str, 1-34,
Punishment and Mercy in the Primeval History (Gen 1-11). - Ephemerides Theologies e Lovañienses 70, Leueven 1994, str. 5-33.
Cosmológica! and Personalistic Foundations of Justice. - Society of Biblical Literature Twelfth International Meeting, Leuven, 7-10 August 1994, str, 611
Punishment of the Nations and Deliverance of Israel in the Apocalypse of Isaiah. -Bogoslovni vestnik 54, Ljubljana 1994, str. 232-71.
Deliverance of the Remnant from Judgement in the Prophecy of Isaiah. - Bogoslovni vestnik 54, Ljubljana 1994, str. 331-58,
Evropa med grško in hebrejsko kulturo. - Evropa na razpotju ('teologija za laike 18), Ljubljana 1994, str. 40-78.
Intrinsic Ethical Foundations in Biblical Proverbs. - Anthropos, International Issue 26, Ljubljana 1994, str. 187-204.
Diskusija. - Balantičev in Hribovškov zbornik. Referati simpozija 20. in 21. januarja 1994 (uredil Marjan Dolgan; 7.RC SAZU: Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede/Lj ubij a na-Celje: Mohorjeva družba 1994)350-52.
Bog nad vojskami; Sveto pismo in vojna - Communio: Kršsljanova obzorja 9, Ljubljana 1994. str. 314-32.
ČASOPISE
Kako v prihodnost. - Slovenec Sobotna branja L.XXVII, št. 6, str, 30.
Ontološka etika in estetika svetopisemskih pregovorov. - Delo-Književni listi XXXVI, št. 39. 1994, str. 8; Večer L, št. 42, 1994, str. 8.
Zavest soodgovornosti. - Večer-Sobotna priloga 1., št. 145, 1994, str. 28 (pod skupnim naslovom: Slovenija r94 - smo jo hoteli taksno?)
The Dedicated Professor. - United Bible Societies-World Report 281, January, London 1994, str. 13-14.
Pogovor z dr. Jože torn Krašovcem. - Božja beseda danes: Interno glasilo slovenskega bibličnega gibanja 1/2, Ljubljana 1994, str. 2-4 (pogovarjala sta sc s, Mirjana FilipiČ in Bogomir Trošt).
Sveto pismo je knjiga življenja - pogovor j prof. Jožefom Krašovcem, - Brat ogenj 11, Ljubljana 1994, str. 22-25 (pogovarjala seje Jana Podjavoršek).
Pogovor: Doseči zaželeno lepoto izraza v prevodnem jeziku. - Slovence (Kultura) LXXVJH, št. 284, 1994, str. 12 (pogovarjaj se je Pavel Fajdiga).
Krščanstvo v Sveti deželi. ■ Delo XXXVI, št. 294, 1994. str. 15; št. 295. 1994. str. 14; št. 296; 1994, str. 18; št. 297, str. 13.
Družina v literaturi starega Bližnjega vzhoda in r Bibliji. - Siovenee-Sobotno branje LXXV111, Št 298, str. 34.
RADJOTE LEVI ZIJA
Duhovni nagovor, I. februarja 1994 Radio III.
Estetika m etika svetopisemskih pogovorov. 6. februarja 1994 Radio III.
Kateri narod je najbolj kulturen, 8. februarja 1994 Radio Slovenija, val 202,
Direktno poročilo iz Izraela, 16. februarja 1994 Radio Slovenije, val 202. skupaj z Ivanom Korenom.
Pogovor z Ivanom Korenom o Sveti deželi, 25. fcbmarja 1994 Radio Slovenije, val 202.
Pogovor z Ivanom Korenom o pome/tu družine v Svetem pismu, 26. oktobra 1994 Radio Slovenije, val 203.
Pogovor z Ivanom Korenom o odnosu do živali v Svetem pismu, 26. novembra 1994 Radio Slovenije, val 203.
Pogovor z Dragom KlementiČem o prevajanju Svetega pisma, 27. novembra 1994, RTV, Obzorje duha.
Dokumentarna oddaja o krščanstvu v Sveti deželi, 25. in 26. decembra 1994. RTV I, program.
Uroš Krek
NOVA DELA
CantuS gratias agenti s za sopran, trobento in orgle.
Vester camenae - Quint us Flaccus za mešani zbor (izbor iz rimskih od).
Druga sonata za violino in klavir (Spominjanja).
POMEMBNEJŠE IZVEDBE
Ca nt us gratias agenti? za sopran, trobento in orgle (krstna izvedba Novo mesto in radijsko snemanje).
Impromptu pastoral in Särabanda za klarinet in klavir (krstna izvedba Ljubljana in snemanje za kaseto).
Inventiones ferales za violino in godalni orkester (Maribor, Bern).
Sinfvn'ta per archi (Ljubljana).
Godalni sekstet (Laško, St. Gallen).
Vigoroso zu violino in klavir (Ljubljana, Bern, Zürich, Basel, Köln. Berlin, Strasbourg, Kobenhaven, Oslo, Stockholm, Montreal, New York).
Sonatina za godala (Amsterdam).
Tri jesenske pesmi (bes. J. G rac en Brown) za mešani zbor (Radenci, Tbl osa).
Psalm XLII za mešani zbor (Ljubljana, Rogaška Slatina).
NATISI
Sarabanda za klarinet in klavir, - Pizzicato Verlag Helvetia PVH 005, Basel.
( ant us gratias agenti s per soprano, t romba e organ o. - Pizzicato Verlag Helvetia PVH 027, Basel.
Niko Ku rut
Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848. - Gradivo za narodopisje Slovencev, 5. SAZU Ljubljana 1994.
Beseda "baba " v narodopisju. - Trad i t ion es 23, 1994.
Zum Namen der Mittwinterfrau. - V: Innovation und Wandel. I:estschrift für Oskar Moser zum 80. Geburs tag, Graz 1994, str, 241-248.
Jasi tea iz krušnega testa. Uvodna beseda Ii knjigi: Marija Korošec, Božični k; "festene jaslice, MO Ljubljana 1994,
Damjan.!. Ovsec. Velika knjiga o praznikih. Ocena,- Ljubljana 1994, V; Traditiones 23, str. 9-13.
Lojze Leb ti
IZVIRNA DELA
Zbirka izbranih zborov dopolnjena z novimi skladbami:
Jesen (Haiku), Zima (Haiku) za ženski ali mladinski zbor;
Iz kamna v vodi (G. Strniša), Mozaiki (G, Strniša), Iz rebrnika (G. Strniša) za mešani zbor.
Tri pesmi za glas in priročna glasbila na besedila Vena Tauferja.
Glasba za radijsko igro Rdeči plašči saturnovih svečenikov Rudija Selige.
NOTNI NATISI
Od blizu in daleč. Sedem podob za kljunaste flavte in asistenta. Ed. DSS 1357.
TONSKI ZAPISI
Queensland Music, Simfonija z orglami, Atelje III, Compact liisc DU 0144 SAZAS, Založba kaset in plošč RT V Slovenija.
Litba vigred se rodi üi Drumlca je zvomlana (besedili ljudski) Compact Disc. Zbor Ave M DC, 002 Mohorjeva družba.
Pesem od zarje (besedilo ljudsko) Compact Disc, zbor Lipa zelenela je LCD 01, samozaložba.
Iz veka vekov (Gregor Strniša) Compact Disc, Ljubljanski mad rigal isti SAZAS LM 002.
RAZPRAVE
Glasovi časov - O slovenski glasbeni ustvarjalnosti,
Nasi zbori L 46/1-2, str. 1-5; L 46/3-4, str. 1-7; L 46/5, str, 1-6. 1994.
POMEMBNEJŠE IZVEDBE
Številne doma v tujini pa štiri Kocbekove pesmi za glas in klavir, Waltraud Mucher, Pre torij a (Južna Afrika),
Tiite Logar
Slovenski jezik v slovanskem lingvističnim atlasu. - V: Zbornik XXX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana 1994, str 69-75.
Jože Maček
SAMOSTOJNA PUBLIKACIJA
Reluicija tlake v slovenskih deželah v stoletju pred zemljiško odvezo. - Zbornik Biotehniške fakultete, suplcment 20, Ljubljana, 1994, 363 str.
ČLANKI
Unkrautbekämpfung in Anlagen der Heilpflanze Türkischen Mohn (Papüver bractealum [Lindl, j mit einigen Herbiziden. - Med Fac. Landbouww. Univ. Gent 58/3a, 1993, str. 967-971.
O kmetijskem gospodarstvu v 18. stoletju. - Sodobno kmetijstvo 27, 2. 1994, 7680.
Prosi renost kalifomijskog tripsa (Frankliniella accidentalis fPerg.] u Sloveniji. -Glasnik zaštite bitja XVI, 11/12, 310-311 (skupaj z F- Janežičem).
Investigations on the causal fungi {Fusarium spp.) of the dry rot of potato tubers. -47th International Symposium on Crop Protection. Faculteit Landbouw en Toegepaste Biologische Wetenschapen Universiteit Gent, 3. May 1994. Progamms + Summaries p. 130 (skupaj z J. Savorjem.)
The influence of primisulfuron, triasulfuron and CCA 152005 herbicides on the mycelial growth and the spore formation of some Fusarium and Helmintho-sporlum species. - Ibid. p. 158 (skupaj z I. Angelini),
Fitofarmacevtskipripravki in njihov vpliv na okolje. - Zbornik Okolje v Sloveniji. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1994, str. 447-450.
Usmerjeno sproščanje učinkovin insektkidov iz mikrokapsul na rastlinah. - Sodobno kmetijstvo, 27, 9. 1994. 385.
Sedanji položaj in perspektive kemičnega varstva poljščin. - Simpozij Nt)vi izzivi v poljedelstvu, Kočevje, sept. 1994, Zbornik simpozija Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta. Odd. za agronomijo, Ljubljana 1994, str. 137-145 (skupaj z L. Milevoj).
Die Wirkung kaltsterilisierter Kompostauszüge auf das Myzelwachstum und Sporulierung einiger parasitischer Bodenpilze. - 49, Deutsche Pflanzcnschutztagung in Heidelberg 26.-29, Sept. 1994. Mitteilungen aus der Biologischen Bundesanstalt für Land- und Forstwirtschaft BerlinDahlem, Heft 301, Berlin 1994, str, 38b (skupaj s H, Weilguny),
Hyponomological Fauna of Slovenia.- XXIV Res. Report Biotehnical Fee, Univ, Ljuhljana 63, 994, p. 155-164,
Ostanki fitofarmacevtskih sredstev povzročajo preplah pri prebivalstvu zahod nji h držav. - Sodobno kmetijstvo 27, 11, 1994, 488-489,
Die Wirkung der Pnmi- und Triasulfum Herbizide auf das Myzelwachstum und die Sporulation einiger parasitischer Bodenpilze. - Zeitschrift für Pflanzenkrankheiten und Pflanzenschutz 101 (5)492-497, 1994, ISSN 0340-8159 (skupaj z M. Lešnikom).
OCENE IN PRIKAZI
J. C. van Len teren, A. K. Minks & O. M. B. de Ponti (Editors): Biological control and integrated crop protection; towards environmentally safer agriculture. -Proceedings of an international conference organized by the IOBC/WPRS Vildhovcn, Netherlands, 8-13 September 1991, Puddock Scientific Publishers, Wagen ingen, 1992, 239 str. Glasnik zaštite bilja (Zagreb) XVI, 9/ 10, 1993, 296-297.
R. C. Cooke, J. M. Whipps: Ecophysiology of Fungi. - BJackwell Scientific Publi-
cations Oxford, London, Edinburg, Boston, Melbourne, Paris, Berlin. Vienna 1993, 337 itr. Ibid. XVI, 11/12, 1993. 342.
Spaar, D., Kleinhempel, H„ Fritzsche R.: Stein- it nil Schalenobst. Diagnose von Krankheiten und Beschddiguiigen an Kufturpflanzen. - Den t seller Landwirtschaftsverlag, Berlin 1990, 367 str. Ibid. XVII, 4, 1994, 201-202.
Cheng, H. fl. (Editor): Pesticides in the Soil Environment? Processes, impacts. and Modelling. - Soil Science Society (if America Book Series Nr. 2. Madison, Wisconsin, USA, 199(1, 530 str. Ibid. p. 202.
GESLO V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 7, knjiga
Nemško-slovenski odnosi, botanika (398, več avtorjev),
GESLI V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, S. knjiga
Parazitologija (242, skupaj z Janezom Brglezom), Pesticidi (317).
Poleg tega še 25 krajših sestavkov v Kmečkem glasu, letnik 51, 1994 in Sodobnem kmetijstvu, letnik 27, 1994,
PREVOD
Enciklopedija vrtnarjenja. - Slovenska knjiga, Ljubljana, 1994, str. 32-1 15, 217243, 262-275, 359-457, 581-584.
Janez Menart
IZVIRNA POEZIJA
Kdo je mar? Delo, Književni listi, 15.9.1994,
In vin o Veritas. D elo, Književni listi, 29.9,1994.
PREVODI
Voltaire: Zbogom življenje. Delo, Književni Isiti, 24.11.1994 (S spremnimi besedami: Ob tristoletnici Voltairovega rojstva).
ČLANKI
"Le nekaj smo milo pogreševali - namreč presvitlega cesarja ." Delo, Književni listi, 15.9. 1994, (Spominski članek ob 145. letnici železniške povezave z Dunajem, skupaj s priložnostno pesmijo "Kdo je mar?").
Vremena, glej, so Kranjcem se zjasnila. Slovenska vojska 4,2.1994.
Vladimir Pavšič - Matej Bor. Poudarki poslovilne besede na žalni seji. Letopis SAZU, 44. knjiga za leto 1993, Ljubljana, 1994, str. 120-121.
Pismo m in istni. D el o, 20.4.1994.
RADIJSKE ODDAJE
Angleška renesančna poezija II. Literarni večer, RAS I, 20,1,1994 (Dva nova prevoda pesrm Bena Jonsona).
Poezija angleškega klasicizma in predromantike. Literarni večer, RAS 1.28.4,1994 (Novi prevodi pesmi Aleksandra Popa, Jamesa Thomsona, Williama Collinsa, Edwarda Younga in Thomasa Graya).
RAZNO
Vita Mavric: Promocija CD plošče v Slovenskem narodnem muzeju 29.1.1994. (Na plošči uglasbene in posnete tudi pesmi Janez Menart, izvirne: Vojaški konj. Scherzo o visokem k/vnem tlaku, Lady, Romanca-, ter prevodi: In pesmi Franka Wedekinsa - lise. Zemeljski duh, Lulu. uglasbtl Urban Koder.)
Jani Kovačič: Tolovajske balade. Uglasbitve na prevode Francoisa Vi Dona, Več celovečernih prireditev, premiera 14,2.1994.
Zdrav ko Mlinar KNJIGA
Individuacija in globalizacija v prostoru. Ljubljana, SAZU, 1994. ČLANKE
Jezikovne spremembe in odpiranje Slovenije v ivef. Traditiones, SA/.U, Ljubljana, 1994, str. 249-261,
Deteritorialization and Re-Territorialization o j Culi ura! Identities. Družboslovne
razprave, št. 15-16, 1994, str. 140-153. Trendi in problemi družbeno-prostorski h sprememb, teorija in praksa, let. XXXI, št. 11-12, str. 1994.
Kdo danes še potrebuje državne meje? Teorij a in praksa, let. XXXI, št. 9-10, 1994, str. 784-825; tudi v; Slovenski izziv II. (ured.) N. Toš, Dokumenti SJM, Ljubljana, 1994.
Mi po vsem svetu, ves svet pri nas? (Aktualni intervju.) Teorija in praksa, let.
XXXI, št. 9-10, 1994, 839-849. Avtonomni posameznik in globalna družba. Naši razgledi, 24.6.1994, 18-19. Confini e tensioni (intervju). La Rcgione. Bell in zon a, Armo 3, Numero 263. Bellinzona, 17, nov, 1994,
Dušan Moravče
Novi tokovi v slovenskem založništvu. (Od Schvvcntnerja do prvih publikacij
Akademije.) - DZS, 1994, 296 strani. Cankarjevo dramsko delo. Spremna beseda in opombe h knjigi petih Cankarjevih
dram - Mladinska knjiga (Klasiki Kondorja). 1994, str. 271-295, Cankarjevi Hlapci včeraj in danes. Spremna beseda k novi izdaji, - Založba
Mihelač, 1994, str. 71-77. Modra ptica kot zgled moderno organiziranega in usmerjenega založništva. -
Sodobnost 1994, 304-317. Mest no gleda lišče ljubijo n sko pred štirimi desetletji. L is t i i z D ra ma t u rgove k ro n i ke.
- Sodobnost 1994, 698-712. Karel Destovnik-Kajuh. - Prešernov koledar za 1994, str. 115-119. Verovšek. Portret dramskega umetnika. Šest oddaj na 3.programu Radia Slovenija
(Dvignjena zavesa), od 10. januarja do 14. februarja 1994. GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 8. knjiga
Nos kova-Nas kova Ružena, Nučič Hinko, Ogrinec Marica, Penn Franc Henrik. Janez Grešnik
Slovenski glagolski vid in univerzalna slovnica. Shvene veital aspect and universal grammar. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Dela 40. Uredil Tine Logar. Ljubljana, 1994.
194 str.
Prof. Dr. Bojan Čop. - V: Lingufetica 33, Ljubljana, 1993, str 5-6. (Bojan Čop septuagenario in honorem oblata).
Akademik Bojan Čop. - Delo 9. avg. 1994. str. 2, Ljubljana. 1994.
Nenaslovljena uvodna beseda. Linguistica34, Ljubljana, 1994 str, 7-8 [ = Mélanges Lucien lesničrtj.
Boris Paternu
France Prešeren, Ein slowemscher Dichter ¡800-1849. Deutsche Ris s Lin g Klaus Detlef Olof. - V zbirki Gesehichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen, Slavica Verlag Kovač, Mline h en 1994. 324 strani.
France Prešeren 1800*¡849. - Založba Dr. A. Kovač, v sozaložbi Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana 1994, 271 strani.
Črtomirova spreobrnitev. - Slavistična revija, let. 42, 1994, št. 1, str. 17-24.
VpraSanje Kocbekove vere v jezik. - Zbornik Slavističnega društva Slovenije. Murska Sobota 1992, str. 109-i 12.
Balantičeva poezija in njeno mesto v slovenski književnosti (referat s simpozija SAZU). - Sodobnost, XLÎL 1994, str. 187-194.
Minattijeva poezija (spremna študija) - V knjigi Ivan Mina! ti, Bolečina nedoživetega, MK, Ljubljana 1994, str. 181 189.
Kopitar - Prešeren (referat z mednar. simpozija Obdobja XV). - Delo, Književni listi 30. junija 1994. str. 5-6.
lÎéîî/ tržaških pesnikov (spremna študija). - V antologiji: Kar naprej trajati, Šest tržaških pesnikov, izbrala M. Pirjevec, ifst 1994, str. 6-35.
Mario Pleničar
Contribution to the Knowledge of Upper Cretaceous Bcds in Kočevje and Gorski KotarArea (NW Dinarides). - Geologija 3f>, 183-194 Q993), Ljubljana 1994, (Avtorja; Mario Plen ¡čar, Stevo Dozet,)
Hippurilidis from (he Upper Cretaceous Rudistid Reefs ncar Stranice and Lipa (NE Slovenia), - Razprave 4. razreda SAZU 35/2,43-63, t ah, 1-3, Ljubljana 1994.
Geografski in geološki pregled Radovljice. - Mohorjev koledar za 1. 1995, 62-64, Celje 1994,
Janko P lete rs ki
STROKOVNI TiSK
Zapis ob razpravi o izjavah za manjšinsko deklaracijo. - V: 47. Zgodovinski časopis, 1993, 4, str. 569-572.
O prvi svetovni vojni. - V: 3. Zgodovina v Soli, 1994, (2 posebna), sir. 96-1 fl L
Il nazionalismo delle pic cale nazioni e l'injluenza dei fal ton intemazionali, - V: Francesco Privitcra. Stefano Bianchini. etl„ Guerini. Milanu, 1994, str, 81-91.
Slovenci na avstrijskem Štajerskem in člen 7pogodbe o Avstriji. - V: Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski, SAZU, Ljubljana, 1994, str. 235-242.
Jugoslavija v slovenski zgodovini. - V: 27. n.v., Časopis za zgodovino in narodopisje, 1994. 1. str,40-46,
Claudio Pavone, zapis ob knjigi "Lina guerra civite. Saggio storico sulla moralita nella Resi sten za", Torino, 1991. V: 34, Prispevki za novejšo zgodovino. 2, str, 94-114.
Stefano Bianchini, Francesco Privitera, zapis ob knjigi "6 aprile 1941 - Fattac-eo italiano alla Jtigoslavia", Milanese, 1993), V: 34, Prispevki za novejšo zgodovino, 2, str. 115-120, (Delna objava v: Dnevnik, 3. september 1994.)
OSTALI TISK
Slovensko zgodovinopisje o TiGR-u, V: Slovenska misel, 23. december 1993,
Reciprociteta v vprašanju manjšin, pripombe k članku Viktorja 131ažiča "Zgledne izgube", Delo, 8. oktober 1994.
Škodljivost zgodovine?, ob članku Sporn en ke Hribar "Nevarnost od znotraj". Delo, 22. okiober 1994.
Bruce A. Ackerman, knjiga "Prihodnost liberalne revolucije", Berlin, 1993, Dnevnik, 29. oktober 1994.
Pravica in moč. Slovenci in država. "Razgledi", 11. november 1994.
Podobe veljakov, o knjigi: Zvone Kržišnik, "Slovenski politiki izza pomladi narodov", Ljubljana, 1994. V: Razgledi, 25, november 1994,
O slovenski državnosti, pogovor o posvetu "Slovcnci in država", v: Svobodna misel, 25. november 1994.
Lloyd C. Gardner, knjiga" Sfere vpliva. Delitve Evrope od Miinchna do Jalte", London, 1993, Dnevnik, 3. december 1994.
.lože Pogačnik
Sodobnikova heležnica
XII	- Literarnozgodovinska metoda v prostem času. - Dialogi XXX (1994), štev.
1-2, str. 52-65.
XIII	- O veličini malih in obratno. - Dialogi XXX (1994), štev. 3-4, str. 50-59.
XIV-	Književna obdobja v slovenski književnosti. - Dialogi XXX (1994), štev, 45, str. 39-48,
XV-	Človek v mreži časa in prostora. - Dialogi XXX (1994), štev. 7-8, str. 42-52.
Tema smrti v pesništvu Franceta Balantiča. - Sodobnost XL11 (1994), štev. 3-4,
str. 203-209.
Primož Trubar. - Dvanajst velikih Slovencev, Ljubljana 1994, str. 27-47.
Jernej Kopitar. - Dvanajst velikih Slovencev, Ljubljana 1994, str. 123-148.
France Freieren. - Dvanajst velikih Slovencev, Ljubljana 1994, str. 175-195.
Literarnonazorska izhodišča J. Stritarju. - XXX. seminar slov. jezika, literature in kulture, Ljubljana 1994, str. 185-199.
Slovenska literatura v 17, stoletju. - Katholische Reform und Gegenreformation in Innerösterreich 1564-1628. KJagenfurt 1994, str. 667-675.
Slovenska literarna veda ob ustanovitvi univerze. - Slavistična revija 42, št. 2-3, str. 355-363 (Ramovšev zbornik).
Pesništvo Franceta Prešerna. - Ključ za književno djelo, 11. kolo, 2. knjiga. Š kol ska
knjiga Zagreb 1994, str. 61-111. Jernej Kopitar (1780-1844). - Dum in svet - Zbornik MCMXCIV (1994). str. 159-165.
Primož Ramovš
publikacije
Soneti nesreče za kljunasto flavto in reettatorja. - Klemen Ramovš Management.
Ljubljana, 1994, 20 str. Viribus unitis. - Založba kaset in plošč RTV Slovenija, 1994. Compact Disc DD0147. ARHIVSKI POSNETKI (Ljubljana) Soneti nesreče za kljunasto flavto in recitatorja. Nokiurno za kvartet flavt. Repraesentatio za trobento in klavir. Urez strahu za klarinet. KRSTNE IZVEDBE Ostinato za klarinet in klavir (Ljubljana). ZOM1 za fagot in klavir (Ljubljana). Pro tribus za flavto, kontrabas in klavir (Ljubljana). Brez s t ra h u za kla rinet (Ljubljana). As za orkester {G robi je). Gratulado za klavir (Maribor), Am-Be za klavirski duo (Salzburg).
Branko Stanovnik
ČLANKI V MEDNARODNIH REVÍJAH
Three Substituted 3-Amino-2-benzoylaminopropenoic Acid Derivatives. - Acta Cryst. C50, sir. 239-245 (1994). (Avtoiji: K. Djinovič-Carugo, L. Goiič, I. Leban, J. Svete. B. Stanovnik, M, Tišler.) The Synthesis of b-Heteroarylamino-a,b-dehydro-a-ami.no Acid Derivatives via Thiazolones. - J. Heterocyclic Chem., 31 str., 199-203 (1994). (Avtorji: i. Smodiš, B. Stanovnik, M. Tišler,). TRISOC V 5th Graz-Ljubljana-Trieste Symposium on Organic Chemistry. - Program and Abstracts of Papers, Brdo pri Kranju, Slovenia, April 5-8, 1994, Edited by Branko Stanovnik and Miha Tišler, VI + 78 strani. Ammo Acids in the Synthesis of Heterocyclic Systems. The Synthesis of 4-Oxo-4H-pyrido [1,2-a pyridin es and 4■ Oxo- 4 H - pyri do [1,2-a pyrim idi nes. - J, Heterocyclic Chem., 31, str. 125-128 (1994). (Avtorji: J. Smodiš, B. Stanovnik, M, Tišler.) A Synthesis of 2-Oxo-2H-jpyrano[2,3-f]quinoUne Derivatives - Ileterocycles, 37, str. 847-857 (1994). (Avtorji: S. Falgeij, L. Golic, B. Stanovnik, M. Tišler.) Two SubstitutedPyruzolo[l,2;l,2}pyrazolo[4,3-d}ctrazo\o[1.5-bpyridazines. - Acta Cryst., C50, str. 466-469 (1994), (Avtorji: L. Golič, A. Sinur, B. Stanovnik, M. Zličar.)
XVIth European Colloquium Heterocyclic Chemistry. - Program and Abstracts of Papers, Bled, Slovenia. September 2528, 1994. Edited by Branko Sta-novnik and Miha Tišler. XI + 132 strani.
XVItli European Colloquium on Heterocyclic Chemistry. ■ Bled, Slovenia, September 25-28, 1994, Plenary i.ccturcs, Bull Soc, C'him. Beiges, 103, str. 491-628 (1994), B. Stanovnik, Associate Editor.
4th International Symposium on the Chemistry a nil Pharmacology of Pyridazine. -Bled, Slovenia, September 28-30, 1994. Program and AbslTaets of Papers, Edited by Branko Stanovnik and Miha Tišler, IV + 44 strani.
4th International Symposium on the Chemistry and Pharmacology of Pyridazine. -Bled, Slovenia, September 28-30, 1994, Plenary Lecturcs, Edited by Branko Stanovnik and Miha Tišler. Acta Chimica Slovenica, 41, str. 131-264 (1994).
The Synthesis of Azatryptophne Derivatives. - J. Heterocyclic Chem., 31, 12591266 (1994. (Avtorji: J. Svete, B. Stanovnik, M. Tišler,)
Methyl 2-licnzoylamino-3-dimethylaminopropenoatc. A Versatile iieagenl in the Synthesis of heterocyclic Systems. - Jansen Chimica, 3 strani.
Three Substituted3-Aminopropenoates. - Acta Cryst., C50, str. 1842-1846 (1994), (Avtorji: A, Sinur, L. Golič, B. Stanovnik.)
PLENARNA IN VABLJENA PREDAVANJA
2-Substituted 3-Dimethylaminopropenoates, Versatile Reagents in the Synthesis of Heterocyclic Systems. (Plenarno predavanje). - TRISOC V 5th Graz-Lj ub Ij an a-Trieste Symposium on Organic Chemistry. Brdo pri Kranju, April 5-8, 1994. Abstracts of Papers 8.
The Novel Stereoselective Synthesis of C Nucleosides. (Vabljeno predavanje) -Trisoc Y 5th Graz-Ljubljana-Trieste Symposium on Organic Chemistry, Brdo pri Kranju, April 5-8, 1994. Abstracts of Papers 14. (Avtorji: B, Jelen. B. Stanovnik, M. Tišler.)
The Synthesis of Fused Pyrazoles by 1,3-Dipolar Cycloadditions of Azomethine I mines to Unsaturated Compounds. Stereoselective Synthesis o f C-Nucleosides. (Vabljeno predavanje). - 4th Blue Danube Symposium of Heterocyclic Chemistry, St. Polten, Austria, June 22-25, 1994. Abstracts of Papers ML-4. (Avtorji: B. Jelen, C, Turk, B. Stanovnik, M. Tišler.)
R L LE RATI NA KONGRESIH IN SIMPOZIJIH
V: TRISOC V 5th Graz-Ljubljana-Trieste Symposium on Organic Chemistry. Brdo pri Kranju, April 5-8, 1994. Abstracts of Papers:
"MORE'1 Chemistry in 1,3-Dipolar Cycloadditions of Nit rile Oxides. Synthesis of 3a,7a-Dihydroisoxazolo[4,5-d]pyridazinones and 3a,9a-Dihydro-4i l-[ 1]-benzopyrano[3,4-d]isoxazol-4-ones and their Derivatives, 27. (Avtorji: Z. Cadež, B. Stanovnik, M. Tišler.)
Diethyl 2,3-bis(l)imethyIaniinomethylene)succinate and Diethyl 2-Dimethyia m in o-methylene-succinate in the Synthesis of Various Heterocyclic Systems, 28. (Avtorji: A. Cerček-Hočevar, B. Stanovnik, M. Tišler.)
Amino Acids in the Synthesis of Heterocyclic Compounds. The Structure of Methyl
3-(6-Chhro5-lriazolo[4,3-bpyndazinyi-3)-2-Hhthaiimidopropenoate	(l)and }-(4-methylphenyl)-4(lH)-(2.phenyl-5-oxo-4-oxazoIinylidene)-pyridine (//), (Avtorji: L. Golič, A. Sinur. A. Hvala, J, Svete. B. Stanovnik,)
Some New a-Heterocyclic Ami/to Acid derivatives, 45. (Avtorji: A. Uvula. B.
Stanovnik, M. Tišler.) Nitrosation of Compounds with Dimethylaminomethylene Group, 47. (Avtorji:
M. Kmetič, B. Stanovnik, M, Tišler.) The Synthesis tin d Transformation of Ethyl 3-Ami no Substituted 2-Benzoyl propenoates. The Reactions of Substituted Aminomethylene Compounds with Cyanoborohydride, 5L (Avtorji: L, Kralj, J. Svete, B. Stanovnik, M. Tišler.)
Metyl 2-Henzoylamitto-3-cyanopropenoate in the Synthesis of Some Fused PyrimidinesandMacrocycles, 55. (Avtorji: B,Orntk, B, Stanovnik, M. Tišler.) The Synthesis of benzoylamino-3-phenyl^(pyrazol-1-yi)-alanine Derivatives, 58.
(Avtorji: A, Prešeren, J, Svete, B. Stanovnik. M_ Tišler.) Synthesis of 3-Amino-2-hydroxy Substituted Propenoates and Their Further Transformations into Fused Heterocycles, 63. (Avtorji: J, Smodiš, B. Stanovnik, M. Tišler.) A Novel Synthesis of 2H-Pyrano[3,2-cpyridine Derivatives., 65. (Avtorji: B. Strah,
B. Stanovnik, M, Tišler.) The Synthesis of Optically Active ji-Heteroaryl Substituted a-Amino Acids an Their
Derivatives, (Avtorji: J. Svete, B. Stanovnik, M. Tišler.) 1,3-Dipolar CycloadditionS of Azomethine I mines to Unsaturated Compounds. Diastereoselective Synthesis of Nucleosides, 68. (Avtorji: J. Svete, B. Stanovnik, M. Tišler.) V: XVIth European Colloquium on Heterocyclic Chemistry, Bled, Slovenia, September 25-28, 1994, Abstracts of Papers: 3-Dipolar Cycloadtlitions of Nitrite Oxieds and Nitrite Imines under Microwave Irradiation. Syn t h est,t of 3a, 9b- Di hydro- 4H- ft }benzopyrano [3,4-d fscotazol-
4-ones,3a.9b-Dihydro-lH-[l	penzopyrano[4,3-c fpyrazol in - 4-o/ies, 3ti, 9b-Dihydro-lH-[l}benzopyrano[4,3-cpyrazoline-4-thiones a/id Their Derivatives, (Avtorja: Z. Cedež, B. Stanovnik.)
Diethyl Succinate Derivatives in the Synthesis of Various Heterocyclic Systems. 42.
(Avtorja: A. Cerček-Hočevar, B. Stanovnik). Heteroaiyl Substituted Derivatives of Acetaldoxime. Synthesis, Structure and Reactions 43. (Avtorja: A. Copar, B. Stanovnik,) A Novel Route to fi-Heterocyclic Amino Acid Precursors, 65. (Avtorja: . Hvala. B, Stanovnik.)
Synthesis of C-Nucleosides by 1,3-Dipolar Cycloaddition of Azomethine Jfmines to Unsaturated Compounds, 66. (Avtorji: B. Jelen, C. Turk. B. Stanovnik.) a-Acylamino-0-dimethylaininopropenoates in the Synthesis of Some Heterocyclic Systems. - XVIth European Colloquium on Heterocyclic Chemistry, Bled, Slovenia, September 25-28, 1994. Abstracts of Papers 71. (Avtorja: M. Kmetič, B. Stanovnik.)
Methyl 2-Acetylamino-3-dimethylaminopropenoate in the Synthesis of Fused Systems, 78. (Avtorji: J. Kralj, J. Svete, B. Stanovnik.) The Synthesis of}J-{]-Pyrazolyl) Substituteda-Amitio Acid Derivatives, 97. (Avtorji:
A. Prešeren, j. Svete, B. Stanovnik,) Ethyl 2-[2.2- (bis-Ethaxyc rubor ivt) vittyla m i no } 3-dimethyl-amin opropen oa te in t h e
Synth esis of Heterocyclic System, 101, (Avtorja: L. Se I i č, B. Stanovnik,) Reactionspf Methyl 3-Dimethylarnino-2-hydroxy Substituted Propenoates with Activated Methylene Compounds, 105. (Avtorja: J. Smodiš, B. Stanovnik.) Ethyl 2-[2,2~bis(Etkaxycarbonyl) vinyla mitto}3-diemthyl-aminopropenoate as a New Reagent for the Synthesis of}]-Hcteroaiylamirio-a,fi-dehydro-a-amino Acid Derivatives and Some Heterocyclic Systems, 108. (Avtorja: G. Soršak, B. Stanovnik.)
Fused Pyra nones in the Synthesis of fi-Heterocyclic a-Amino Acids and Derivatives, 109. (Avtorja; S. Strah, 13. Stanovnik.) Trnnsfonnatms of Amino- and Hydrazinoazines into Derivatives of Natural Com-pounds. XVlth European Colloquium on Heterocyclic Chemistry, ill. (Avtorji: J. Svete, L. Golič, 13. Stanovnik.) Amino Acids in the Synthesis of Heterocyclic Systems, A Convenient Synthesis of /■ used 3-Aminopirimidin - 4- ones, 113, (Avtorja: R. Top I a k. B, Stanovnik.) Synthesis of Amino Acids through 3-Pyrazolidinone-I-azomethine ¡mines, 120.
(Avtorji: S. Zupančič, J, Svete, B. Stanovnik.) V: - 4tii International Symposium on the Chemistry and Pharmacology of Pyridazine, Bled, Slovenia, September 28-30, 1994. Abstracts of Papers: Application of Microwave Energy in Regiospecific 1,3-Dipolar Cycloadditions on Nitrite Oxides and Nit rile I mines. Synthesis of 3 a, 7a-Dihydroisoxazolo[4,5-d fryridazin ones, 3 a, 7a- D i hydro -1 H-pyrazolu[3,4 -d jyyridazinon es, 3a, 7a -Dihydro-1 H-pyraxolo[3,4-d^>yridazineth¡ones and their Derivatives. 15. (Avtorja: Z. Čadež, B. Stanovnik.) The Synthesis of 1,2- and 1,4-Dihydropyridazine-4,5-dicarboxylic Esters, 18.
(Avtorja: A, Čerček-Hočcvar, B. Stanovnik.) 1.3-Dipolar Cycloaddition of Azomethtne Imines to Unsaturated Compounds. Diastereoselective Synthesis of C-Nucleosides, 21. (Avtorji: B. Jelen. C. Turk, fi. Stanovnik.) The Synthesis of 3- (s-Tnazolo[4,3-x}izin-3-yl)-alanine Derivative, 30. (Avtorji: !.
Kejžar, J. Svete, B. Stanovnik.) The Synthesis of a-Amino Acids and C-Glycosides Containing Fused Pyridazine
System, 39, (Avtorja; J. Svete, 13, Stanovnik.) Crystal Structure of Three Substituted Propenoates. - Third Slovenian-Croatian Crystallographic Meeting, Kranjska gora, September 29-30, 1994. (Avtorji: L. Golič, A. Sinur. B. Stanovnik.)
Jože Toporišič KNJIGE
Slovenski jezik in sporočanje l, 1994, ZO Maribor, 223 str.
iî. Stanislav Škrabcc, Jezikoslovna dela l. Nova Gorica 1994,490 str, (Urednik.)
P Stanislav Škrabec, Jezikoslovna dela 2, Nova Gorica 1994, čez 500 str, (Urednik.)
Slovenski pravopis /, Pravila, Tretja, pregledana izdaja, DZS, Ljubljana 1994, 250 str. (I. avtor, prilagoditev besedila glede na spremenjeni družbeni red in samostojnost države Slovenije.)
Slovenski pravopis /, Pravila, Četrta, pregledana izdaja (s stvarnim kazalom), DZS Ljubljana, 1994, 283 str. (Recenzent stvarnega kazala.)
RAZPRAVE
Stanislav Skrabec o samem sebi. - Delo 1994, 12.5., str. 13-15 in 19.5., str, 13-15,
Die Figur des Gegensatzes in Trabers publizistischen Texten. - V: Primus Traber und seine Zeit, Beiträge zur südslavisehen Reformationsgeschichte in Würtenberg und Krain, Tübingen. 1994.
Jakoba Riglerja teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika. - Slavistična revija (dalje SR) 41 (1993), str. 449-464.
The Status of Slovene in Yugoslavia. - V; Language Planing in Yugoslavia. Slavita Publishers, Inc., 1992, str. 111-N6.
Fran Ramovš kot narečjeslovec. - SR Ramovšev zbornik 42 (1994). str. 159-170,
izdaja Brižinskih spomenikov iz L 1992. - SR 42 (1994), str. 25-38.
Jernej Kopitar (Ob 150-let niči njegove smrti). - Seminar slovenskega jezika, literature in kulture - zbornik predavanj 30 (1994), str. 91-98.
Les éléments de syntaxe structurale de L. Tesni ère et la grammaire slovčne. -Lingüistica XXXI V, L Mélanges Lucien Tesnière, Ljubljana 1994, str. 221-224.
teoretična pods ta va slovarskega dela Slovenskega pravopisa. - SR 42 (1994), št. 4.
Kopitarjeva izdaja Brižinskih spomenikov v Cločevem glagoli tu. - (S simpozija o Brižinskih spomenikih na SAZU, 19. str, tipkopisa.)
DRUGO
150 let od Kopitarjev ega rojstva. - KM D 1994, 112-115.
Anton Breznik ■ ob petdesetletnici njegove smrti. - Dom in svet 1994.
Jože Toporišič, Moški v Ogledalu. - Moški svet 1994, štev. 5, 15,4., str. 4-5.
Proti nemarnosti in nasilju v jeziku. Pogovor s prof. tir. Jožefom Toporišičem o pomenu in času jezikoslovca Stanislava Škrabca. - Primorske novice 1994, 4.2., str. 28.
Jezik kot moralno vprašanje. Igor Bratož kot moral ne ž posebne sorte. - Delo 1994, aprila.
Sodobni položaj slovenskega jezika. Predavanje ob 75-le t niči Univerze v Ljubljani. - Slovenec - Sobotna branja 1994, 10.12., str. 34.
Nepoboljšljivi Janez Gradišnik. - Slovenec 1994, 9.7., str, 28,
"Ob zaletavanjih vame: strast je tudi slepa in razdiralna". - Delo K L 1994, 17. i L, str. 14.
Potvorbe za grde namene - kam vendar plovemo. - Delo K L 1994, 24.1 L, str, ii
Jožica Grgič ne mara pouka slovenskega jezika. - Jana 1994, dec.
Marko Trabe všek se je odločit za pljuvanje (po Slovenskem jeziku in sporočanju in njegovem avtorju). - Delo KL, 1994, dee.
"Marta, Marta, le eno je potrebno...." - Razgledi 1994, dec.
Jože Th) n telj
ČLANKI
Nettro-opluhalmic manifestations of the syndrome of ophthalmoplegia, ataxia and arejlexia. Observations on 20 patients. - Ac in Neurol, Sean d, 89 (1994), str. 87-94. (Avtorji: A. S. N. AI-Din. M. Anderson, O. Eeg-Olofsson. J. V Trontelj.)
Ncuro-ophthalmk manifestations of the syndrome of ophthalmoplegia, ataxia and arejlexia. A review. - Acta Neurol Stand 89 (1994), str, 157-163, {Avtorji: A, S. N. Al-Din, M. Anderson, O. Eeg-Olofsson, J. V Trontelj.)
Brain death: Do we know the real dividing line between life and death'! - J. Kuw. Med. Assoc. 26 {1994), str, 18-23, (Avtor: J. V. Trontelj.)
KNJiGA IN POGLAVJA V KNJIGAH
Single Fibre Electromyography, Studies in healthy and diseased muscle. - Raven Press, New York, str, 1-291. (Avtorja: E, Stalbcrg, J, V Trontelj.)
Uvod k tezam o možganski smrti. - V: V Flis, V, Planinšec (urred.): Medicina in pravo. Slovensko zdravniško društvo, Pravniško društvo, Maribor, 1993, str. 179-182 (Avtor; J, V Trontelj.)
Ugotavljanje možganske smrti. - V; V Flis, V. Planinšec (urred.): Medicina in pravo. Slovensko zdravniško društvo, Pravniško društvo, Maribor, i993, str. 183-201). (Avtor: J. V. frontelj,)
Teze za pravilnik o ugotavljanju možganske smrti. - V: V Flis, V Planinšec (ured.): Medicina in pravo. Slovensko zdravniško društvo, Pravniškti društvo. Maribor, 1993, str. 201-208. (Avtor: J. V Trontelj.}
VABLJENI PREDAVANJI
Jitter by axonal micro .stimulation. Technique and usei. - VII European Congress of Clinical Neurophysiology (July 3-7), and Advanced Course of Clinical Neurophysiology (July 8-9, 1994), Budapest, Hungary. Abstracts, str. 9 (Avtor: J. V. Trontelj.)
Fatigue at the neuromuscular junction and in the sarcolemma as manifested in SFEMG. - Symposium on Neural and Neuromuscular Aspects of Muscle Fatigue. Miami, Nov. 10-13, 1994. (Avtorja: J. V Trontelj, E. Stalbcrg.)
IZVLEČKI IN NATISI PRISPEVKOV NA SIMPOZIJIH
Botulinumdnduced changes of muscle microphysiology. - Symposium on Extrapyramidal Disorders, with the 10th Dr. Janez Faganel Memorial Lecture, Ljubljana, Slovenija, September 8-)0, 1994. Abstracts, str, 6670, (Avtorja: M. Kržan, J. V Trontelj.)
Activity-induced changes and the neuromuscular junction and in the sarcoletnna as manifested in SFEMG. - Invited lecture. Symposium on Neural and Neuromuscular Aspects of Muscle Fatigue. Miami, Nov, 10-13 1994. Abstracts, str. 16. (Avtoiji: J, V Trontelj, E, Stalberg, M. Kržan.)
Neuromuscular transmission during axonal block due to pressure neuropathy. -Symposium on Neural and Neuromuscular Aspects of Muscle Fatigue.
Miami, Nov. 10-13 1994, Abstracts, str. 40. (Avtorji: J V. Trontelj, B. Sibanc, A. J, Khuraibet.)
Anton Trsumjak
KNJIGI
O družim. - Ljubljana (Inštitut Antona Trstenjaka) 1994, 154 str,
Slovenska pošten osi. - Ljubljana (inštitut Antona Trstenjaka) 1994, 259 str.
{v tisku).
ČLANKI
Interdisziplindre WissenschafidcrFarbeuttdihreBedeutung.- V: IV, Internationales Symposium Farlic und Farbmctrik. Tagungsberieht Bled 1994. 2 ss.
Prlekija and its People. - V: Slovenija, Quaterly Magazine, Vol. VIII, No. 3, 1994, str. 6.
Prof. dr. Božo Škerlj (¡914-¡961). - Posvetovanje ob 90-letnici rojstva. Spominski prispevki, Ljubljana 1994. Društvo antropologov Slovenije, str. 2-3.
Slovenci smo za politiko nezreli. - Intervju, Slovenec, 7. maj 1994.
Da bi ne bili več sprti. - Slovenec, 4. junij 1994.
Popravek zgodovine. - Mohorjev koledar za leto 1995, Celovec 1994.
Dntžina je žarišče vseh vrednot. - Slovcncc, 28.12, 1993
Slovenska družina naj bo poštena. - Družina 1994, str. 161.
Knjigi na pot. - V: B. Kralj, Bezanje, began je. iskanje, Ljubljana 1994,
Skolf Wolf v rokopisih, - V: Wolfov simpozij v Rimu, Cilje, Mohorjeva družba 1994, str. 283.
K spisu Kako postati uspešna tajnica. - Milenka Trkovnik, Ljubljana, 1994, str, 7,
Pozabljena slovenska manjšina v sekovski škofiji. - V: Narodne manjšine, Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski, Ljubljana, 1994, 286 str.
Foreword h knjigi T Kadunc, The Gift of My Hands, Cultura Europaea, p. o. (Radovljica) 1994.
Knjigi na pot: Zvone Modrej, Sreča je metulj, - Ljubljana (SKB banka) 1993, str. 8.
Knjigi na pot: Zvone Modrej, Čudež ljubezni, - Ljubljana (samozaložba) 1994, str. 8.
Tehnika naprej, človek nazaj. - Prešernov koledar 1995, Ljubljana 1994, str. 67-69.
Drago 'IVšar
RAZSTAVE
Sosed-sosed, Munchen 17,3,1994.
Razstava skulptur, Galerija Sysen, 19,4,-19.7,1994
Razstava likovnih umetnikov občine Vič-Rudnik, Viški salon, občina Vič-Rudnik, 9.5.1994.
Bienale slovenske grafike. O t oče c, Novo mesto, 10,5,-19,9.1994,
Evropa - Evropa, razstava vzhodnoevropske umetnosti od leta 1900 do danes, Bonn, 26.5.1994.
Nova slovenska umetnost. Marburger Universitätmuseum für bildene Kunst. Marburg, 19.6.1W4 4.9.1994.
Nova slovenska umetnost, razstava v Wieshadnu 13.9,-29.9,1994.
JAVNA DELA
Edvard Kocbek, poprsje, otvoritev v Vidmu ob Ščavniei ob njegovi devetdesetletnici rojstva.
Dragica TUrnstk
Glej str. 356,
Sergij Vilfan
Uvod v pravno zgodovino, Druga izdaja. - Ljubljana, Uradni list 1993, 160 strani.
Der echte Baumkircherturtn und das Schicksal seines Besitzes, - V; Andreas Baumkircher, Erben und Nachfolger, "Schlaininger Gespräche" 1989 (Wissenschaftliche Arbeiten aus dem Burgen lan d 88), Eisenstadt 1992 (izšlo v začetku 1994), 301-312 strani+tab. 13, 14.
Grußadresse(n). • V: Bericht über das Jubiläum 100 Jahre Historische Landeskommission 1892-1992. Graz 1993, Str. 133-134.
Les tableaux métrohgiques de Vega (1803) et les débuts du système métrique en Autriche. - V; Cahiers de Métrologie (Edition du Lys, Caen) 11-12 (19931994), str. 519-527.
Dokumenti Slovenstva, Ljubljana (Cankarjeva založba) 1994, - Članki; Prek gospostev do dežel. 40-46; Celinska mesta, 72-76; Kmet v stoletjih fevdalizma, 81-86; Začetki moderne države, 119-123; Razvoj kazenskega prava, str. 124-129,
Die Bezeichnung "làbor" im slowenischen Sprachraum. - V: Husitsky1 Tabor (Sbornik Husiiského muzea), II (1994), str. 39-42.
Kulturregion und Nation, Gemeinschaften und Gemeinsamkeiten. - V: Manfred Prisching (Hg.), Identität und Nachbarschaft - Die Vielfalt der AlpenAdria-Länder (Studien zur Politik und Verwaltung 53), Döhlau Wren-Koln-Graz 1994, str. 91-113.
Towns and States a t t he June t ure of the Alps, t he Adriatic, and Pannonia. - V: Charles Tilly and Wim P Blockmanns (ed.), Cities and the Rise of States in Europe, A. D. 1000 to 1800, Westview Press-Boulder-San Franeisco-Oxford 1994, str, 44-59,
Pravmki medoperozi. - V: Academia operosorum. Zbornik prispevkov s kolokvija ob 300-letnici ustanovitve. Slovenska akademija znanosti n umetnosti, Ljubljana 1994, str. 73-90.
GESLA V ENCIKLOPEDIJI SLOVENIJE, 8. knjiga
Notar (1-2), Obča sodba (47), Obči državljanski zakonik (47), Občina (zgodov.) (47-52), Običajno pravo (55), Oblast (59), OderuStvo (84-85), Odvetniška zbornica (95), Odvetništvo (zgodov.) (95-96), Okraj (zgodov.) (113-114), Okrožje (zgodov,) (115-116), Oporoka (s soavt.) (146), Patrimoniaino sodstvo (273), Pegius, Martin (294), Plemensko pravo (303-304).
An tun Vratu šti
Predgovor Zborniku Narodne manjšine 3, SAZU. Ljubljana 1994, str. 1-9,
Družbeno-zgodovinski pogled na Slovence v avstrijski zvezni deželi Štajerski, -Narodne manj Sine 3. SAZU. Ljubljana 1994, str. 263-277.
Sklepna beseda. - Narudne manjšine 3, SAZU. Ljubljana 1994. str. 288-291,
Integrated Consta! Management in the Mediterranean. -1 CPE Council, Ljubljana, Sepiember 1994, str. L6.
Igor Vrišer
DELA
Strokovne podlage za opredelitev referendumskih območij. Predlog teritorialno manjših občin. Predlog teritorialno večjih občin. - Vlada republike Slovenije, Služba za reformo lokalne samouprave. 2 karti. Februar, 1994,
Opredelitev mest in mestnih občin m Republiki Sloveniji, - Vlada Republike Slovenije, Služba za reformo lokalne samouprave, Ljubljana, 28.3,1994, str, 1-23.
RAZPRAVE
Agrarian Economy in Slovenia, - Gen Journal. 31,4,1993, str. 373-377,
Industrialization of Slovenia. Agrarian Economy in Slovenia. Slovenia, - Papers recently published in GeoJournal including a selection of studies presented to the IGU Symposium on Ethnicity and Geography, Ljubljana, September 8-11, 1993. GeoJournal, 1994. (Ponatis.)
Die administrativen Reformen und die Region a listening der Republik Slowenien. -Regional Problems in East-Central Europe after the Political Changes, Pecs, 1993, str. 91-96.
Einige wirtschaftsgeographische Überlegungen über möglichen Beziehungen der Nachfolgestaaten Jugoslawiens zur Europäischen Gemeinschaft. -Siidosteuropa und die europäischen Integration. Südosteuropa aktuell, 18. München, 1994, str. 65-85, Diskussion , str. 85-90.
Ozemeljsko oblikovanje občin. Zakaj v nove občine. - Vlada Republike Slovenije, Služba za reformo lokalne samouprave. Ljubljana, februar 1994. str. 3136.
Formation of administrative districts in the Republic of Slovenia. - Conference Abstract. Regional Conference of the 1GU Environment and Quality of Life in Central Europe: Problems of Transition: Prague, 22.-26.8 1994, str. 161-162 ali CD rom.
Franc Zadravec
Današnji slovenski roman in okupacijski čas. SR 1994, str. 39-50,
Balantič med tradicijo m inovacijo. Balantičev in Hribovškov zbornik. Ljubljana 1994, str. 135-149.
Edvard Kocbek, "Ob zadnjih mejah stoji zemlja..." Delo, KL 22. sept. 1994,
Kranjčev rodbinski roman. Spremna beseda k romanu ''Strici so mi povedali". Murska Sobota 1994, str. 563-591.
Ritem slovenske knjige na štajerski etnični meji, Narodne manj Sine 3. Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski. SAZU. Ljubljana 1994. str. 211-214.
Slovenski roman o nasilju (na primeru rom a n a Nekropolti). Zbornik: Individualni in generacijski ustvarjalni ritmi v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ljubljana 1994. str. 409-417.
Capudrov fiction-fact politični roman. SR 1994, str. 437-453,
Die Kunst und das Kriteraim dur Moral. An t h ropos 1994/XXVI. International issue, str, 101-115,
Ciril Zlobec
PESMI
Sveta mesta tvojega telesa (Kvadratura kroga, Sveta mesta tvojega telesa, To je hazard, Bolečina, Jezero, Preizkušnja, Stopnice k tebi, Zapisovanje sanj L3), Sodobnost 1994, št. 6-7, str. 451-455.
Vem. da ¿moreš (Jeseni, Tvoje čudežne Benetke, Vem, da zmoreš, Imena, Ob poševnem stolpu v Pizi), Naš koledar 1995. Društvo pisccv zgodovine NOB Slovenije, Ljubljana 1994, str. 60^62.
PLSMf V TUJIH PREVODIH
Ciril Zlobec (I luogi santi del tuo corpo, prev, Luciano Luisi), antologija Luna d a more - le piu bel le poesie d'amore d ogni tempo e paese, lascabili economici Newton, Rim 1994, str. 88-89. (Po objavi v tej antologiji je mreža srednjeevropskih radijskih postaj emitirala to pesem še v nemščini, češčini, si ova šč in i. madžarščini, hrvaščini, slovaščini in angleščini).
Ciril Zlobec (Podzimni, Balada o jednom zrodu. Po tve nezmimosti. Zachraó se v strachu, Illas, Nevoiám ti jméncm, Dešt\ Reva, Zajtec tila. Potmišili Premétheové, Láska, Slovo, Cestou, Dávnovik, Večer. prev. František Bon h a rt), antologija Sedem slovinskych básnikú. Založba TORST Praga 1994, str. 5-21.
Ciril Zlobec: Láska (prev. František Benhart), Tvar. literarni obtydeník, št, 12 -1994, Praga, str. 18.
Ciril Zlobec, Beseda - La parola, Beseda 11 - Parola II, Triptih ljubezni HI - THtttCO d'amore lH, prev. Arnaldo Bresan. zbornik Fuga da Bab ele. Centro serví 71 spet taco! i di Udine, Attí di Convegno 1993, Udine 1994, str. 60-65.
KNJIŽNI PESNIŠKI PREVOD IZ ITALIJANŠČINE
Enzio di Grazia, Ludens (prev, Ciril Zlobec), dvojezična izdaja v umetniški bibliofilski izdaji z vloženimi grafikami Klavdija Tuttc. Klementine Golja in Franka Veecliieta, založba Galerija 2, Vrhnika 1994, 32 nenumeriranih strani.
ESEJISTIKA
O Kdjuhu zelo osebno. Sodobnost 1994, št. 5, str, 389-392; isti prispevek objavljen tudi v aprilski številki Borca 1994, str. 279-282.
Namesto jubilejne besede, Kogojevi dnevi 1980-1994 - 15 let, str. 5-6.
Beseda, dve o poeziji, Primorska srečanja, str. 159, Nova Gorica 1994, str. 442443.
Italijanska srečanja slovenskega pesnika. Primorska srečanja, Nova Gorica 1994, št. 164, str. 809-811.
Ko manjšina postane nesporazum, Sodobnost 1994. št. i 1-12, str. 990-993.
Kako sem "osvobajal" Trst, Jadranski koledar, založba Devin. "Trst 1994. str. 63-68.
VELiKi INTERVJU (SP RASE VALEČ}
Zvone Šedlbauer, Sodobnost 1994, št. 1-2, str. 3-15,
Ivan Minatti, Sodobnost 1994, št, 11-12, str. 883-890.
SPREMNE BESEDE li KNJIGAM
Ncvin Birsa, Samotni napis mavrice, Nevin llirsa, založba Uranko, Nova Gorica 1994, str, 77-80.
Milojka Žižmond Kofol, Hana, Spremna beseda, zuiožba Mondena, Grosuplje 1994, str. 157-160.
Magdalena Svetina Terčon, Prosojna galeja potepuška, Spremna beseda, založba Mondena, Grosuplje 1994, str. 58-60,
Branko Suhy, Slike, risbe, skulpture, grafike. Igra in redukcija jezika, izdala in založila Tiskarna Mladinske knjige v sodelovanju z Dolenjskim muzejem 1994, str. 89-90.
Mitja Zupančič
Glej str. 360,
Boštjan Žekš
Theoretical investigation of the behavior of ferroelectric liquid crystals in a magnetic or in a high-frequency electric field, - Phys. Rev, E 48 (1993), sir. 455464.
Low frequency dielectric dispersion in the SmCg* phase of an antiferroelectric liquid crystal. - Ferroelectric 147 (1993), str. 159-170. (Avtorji: M Cepič, G, Heppke, J.-M. Holhdt, D. Lblzsch, B. Žekš.)
On the role of the elastic properties of dosed lamellar membranes in membrane fusion, in Toxins and Exocytosis. - Ann. N, Y. Acad, Sci. (Eds. D, Šuput and R. Zorec) 710 (1994), str. 179-191. (Avtorji: S. Svetina, A, Iglic and B, Žekš.)
Deformation of a lipid vesicle in an electric field: a theoretical study: -Bioelectrochemistry and Bioenergelics 34 (1994), str. 101-107. (Avtorji: A. Sokirko, V Pastushenko, S. Svetina and B. Žekš.)
Elastic properties of layered membranes and their role in transformations of cellular shapes. - Biomechanics of Active Movement and Division of Cells, NATO AST Series (Ed. N. Akkas) H 84 (1994), str. 479-486. (Avtorja: S. Svetina and B.Žekš.)
Phasons and broken symmetries in ferroelectric liquid crystals. - Phvs. Rev. B 49 (1994), str. 9299-9311. (Avtorji: 1. Muševič, B. Žekš, R. Blinc and Th. Rasing.)
Properties of layered membranes as the basis for membrane fusion and vesiculation processes. - Twelfth School on Biophysics oi membrane Iran sport. School
Proceedings, Part il (lids. S. Przestalski, J. Kuczera and H. Kleszczynska) Department of Physics and Biophysics of the Agricultural University of Wroclaw (1994). str. 91-12«. (Avtorji: A. Iglic, S. Svetina and B. Žekš.)
UMRLI ČLANI
Andrič Ivo, rojen 10. oktobra 1892, umrl 13. marca 1975, književnik, Nobelov nagrajenec za književnost, Beograd. Dopisni član od 2. junija 1953.
Apostolski Mihatlo, rojen S, novembra 1906, umrl 7. avgusta 1987, zgodovinar in vojaški teoretik, Skopje, Dopisni član od 10, marca 1977.
Bajec Anton, rojen 6. januarja 1897, umrl 10. junija 1985, dr. fil., izredni profesor za slovenski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 23. marca 1978.
Bartoš Milan, rojen 10. novembra 1901, umrl 12. marca 1974, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu, Doprsni član od 17. oktobra 1958-
Bedjanič Mirko, rojen 29, junija 1904, umrl 15. februarja 1976, dr. med., redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 7, februarja 1968, redni član od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicinske vede od 20, marca 1975 do smrti.
Belič Aleksandar, rojen 2, avgusta 1876, umrl 26. februarja 1960, dr, fil., profesor za lingvistiko na univerzi v Ueogradu; predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 7. novembra 1947.
lienac Alojz, rojen 20. oktobra 1914, umrl 6. marca 1992, dr, arheolških znanosti, redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 23, marca 1978,
Berkopec Oton, rojen 6. decembra 1906, umrl 16. septembra 1988, dr. fil,, vodja Bibliografije sla vik v češkem tisku pri Akademiji znanosti v Pragi, Izredni član od 5. februarja 1971, redni član od 24, aprila 1981.
Bevk France, rojen 17. septembra 1890, umri 17. septembra 1970, književnik, Ljubljana. Redni član od 2, junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966.
Bezlaj I rance, rojen 19. septembra 1910, umrl 27, aprila 1993. dr. fil., redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964.
Bogdanovič Milan, rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu in upravnik Narodnega gledališča v Beogradu, Dopisni član od 2. junija 1953.
Bnršnik Marja, rojena 24. januarja 1906, umrla 10. avgusta 1982, dr. fil.,redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dopisna članica od 10, marca 1977.
lirajkovic Vladislav, rojen 24, januarja 1905, umrl 9. septembra 1989, dr. prava, redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo na Pravni fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 4. aprila 1981.
Bravničar Matija, rojen 24. februarja 1897. umrl 25. novembra 1977, skladatelj.
redni profesor za kompozicijo in glasbenotcorctske predmete na Akademiji za glasho v Ljubljani. J/.redni član od 13. marca 1972, redni član od 21. marca 1974.
Breeelj Bogdan, rojen 6. maja 1906, umrl 9. septembra 1986, dr. med., redni profesor za ortopedijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949,
Breznik Anton, rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr.fi 1.. gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940,
Brodar Srečko, rojen 6. maja 1893. umrl 17. aprila 1987, dr. fil., redni profesor ¿a kvartaroiogijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 2. junija 1953.
Broz-Tito Josip, rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980, predsednik SFRJ. maršal Jugoslavije. Prvi častni član SAZU od 6. novembra 1948,
Butozan Vaso, rojen 5, decembra 1905, umrl 14. maja 1974, dr. veterinarskih znanosti, častni dr., redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Cankar Izidor, rojen 22. aprila 1886, umrl 22, septembra 1958, dr. fil,, redni profesor za zgodovino umetnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Redni član od 2. junija 1953.
Cigoj Stojan, rojen 27. junija 1920, umrl 19. septembra 1989, dr, prava, redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 6. junija ¡983, redni član od 23. aprila 1987,
Cvetko Dragotin, rojen 19. septembra 1911, umrl 2, septembra 1993, dr. fil., redni profesor za zgodovino slovenske in novejše glasbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubijanj. Izredni član od 7. februarja 1967,
redni član od 5. februarja 197(1. Načelnik oddelka za zgodovinske vede v razredu za zgodovinske in družbene vede od 1. aprila 1982 do 1986 m tajnik istega razreda od 1986 do 31. januarja 1991.
Čelešnik Franc, rojen 27. oktobra 1911, umrl 28, avgusta 1973, dr. med., redni profesor za čeljustno kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969.
Černigoj Avgust, rojen 24. avgusta 1898, umrl 17, novembra 1985, akademski slikar in grafik, Sežana. Dopisni član od 24, aprila 1981.
Čop Bojan, rojen 23, maja 1923, umrl 3. avgusta 1994, dr. filoloških znanosti, redni profesor za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 13. marca 1972, redni član od 25, marca 1976-
Čubrilovič Vasa, rojen 14. januarja 1897, umrl 11. junija 1990, dr. zgodovinskih znanosti, redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v nt) ve m veku na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Deanovič Mirko, rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr. fil., redni profesor za romansko filoiogijo na univerzi v Zagrebu. D op is ni član od 21. marca 1974.
Demus Otto, rojen 4, novembra 1902, umrl 17. novembra 1990, dr. fil., ordinarij umetnostnozgodovinske katedre na univerzi na Dunaju, Dopisni član od 23. aprila 1987.
Djordjevič Jovan, rojen 10, marca 1908, umrl 9. decembra 1989, dr, prava, redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu, Dopisni član od 17. oktobra 1958.
Djuričič 1 lija, rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med., redni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti v Beogradu, predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti. Dopisni član od 22. decembra 1961,
Dolenc Metod, rojen 19, decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. prava, redni profesor za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 28, januarja 1939 do smrti.
Dolinar Lojze, rojen 19, aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu, Izredni član od 2, junija 1953, redni član od 7. februarja 1970.
Drujan Boris, rojen 27. junija 1928, umrl 24, decembra 1991, dr. organske kemije in farinakoiogije. predstojnik laboratorija za nevrokemijo IVIC v Caracasu (Venezuela). Dopisni član od 10. marca 1977.
Djggve Ejnar, rojen 17. oktobra 1887, umrl 6, avgusta 1961, častni dr., inž., arhitekt in arheolog v Kobenhavnu, Dopisni član od l7.oktobra 1958.
Flnžgar Alojzij, rojen 30, decembra 1902, umrl 28. marca 1994, dr prava, redni profesor za civilno in rodbinsko pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Izredni član od 20, marca 1975, redni član od 23. marea 1978, Načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu SAZU od 16. septembra 1980 do 31, maja 1988 in tajnik razreda za zgodovinske in družbene vede SAZU od 15. marca L982 do 25. januarja 1991.
Finžgar Fran Šaleški, rojen 9. februarja 1871, umrl 2. junija 1962, kn jiževnik, Ljubljana, Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28. januarja 1939 do 30. septembra 1949,
Franchim Aldo, rojen leta 1910, umrl 3. aprila 1987, dr, medicinskih znanosti, predstojnik inštituta za sodno medicino v Genovi. Dopisni član od 29. marca 1979.
Gaspari Maksim, rojen 26. februarja 1883, umrl 14. novembra 1980, slikar, Ljubljana. Redni član od 13. marca 1972.
Gavazzi Milovan, rojen 18. marca 1895, umrl 20. januarja 1992, dr. tU, redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 25. marea 1976,
Ccrškovii Leon, rojen 2. februarja 1910, umrl 1. junija 1992, dT. prava, redni profesor političnih znanosti, Beograd. Dopisni Član od 17. oktobra 1958.
Gligorič Velibor, rojen 28. junija 1899, umrl 3, oktobra 1977, književni kritik, Beograd. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Golia Pavel, rojen 10. aprila 1887, umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Gorica r Jože, rojen 20. januarja 1907, umrl 20, februarja 1985, dr, prava, redni profesor za sociologijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1969. redni član od 25. marca 1976;
načelnik oddelka za družhene vede v razredu za zgodovinske in družbene vede SAZU od 24. aprila 1980 do 30. septembra 1980; glavni tajnik SAZU od 24. junija 1980 do smrti.
(¡rud Anton, rojen 23. februarja 1907, umri 28. marea 1983, dr. fit, redni profesor za romansko ftlologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Jzredm član od 10. marca 1977.
Uradnik Alojz, rojen3. avgusta 1882, umrl 14. julija 1967,dr. prava, književnik, Ljubljana. Redni član od 21. decembra l%2.
Grafenauer Ivan. rojen 7, marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr, fij., gimnazijski profesor, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940. redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti.
Grošelj Milan, rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, dr. fil., redni profesor za klasično filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 17. oktobra 1958, redni član od 10. marea 1977.
Gušie Branimir, rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975. dr med., dr. fil., redni profesor za otorinolaringulogijo na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 3, junija 1964.
Hadži Jovan, rojen 22. novembra 1884, umrl I I. decembra 1972, dr. fil., redni profesor za zoologijo na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938.
ILauptman Ljudmil, rojen 5. februarja 1884, umrl 19. aprila 1968, dr. fil,, redni
profesor za občo zgodovino srednjega veka na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 16. maja 1940.
Ilegedušič Krsto, rojen 28. novembra 1901, umrl 8. aprila 1975, akademski slikar- mojster, Zagreb, Dopisni član od 20. marca 1975.
Ibrovac MiodTag, rojen 24. avgusta 1885, umrl 21. junija 1973, dr. filoloških znanosti, redni profesor romanistike na Filozofski fakulteti v Beogradu, Dopisni član od 17, aprila 1973.
Ilešič Svetozar, rojen 8. junija 1907, umrl 4. februarja 1985, dr. fil., redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7. februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970.
Ingolič Anton, rojen 5. januarja 1907, umrl 11, marca 1992, Ljubljana, književnik. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981, Tajn ik razreda za umetnosti SAZU od 21. maTca 1977 do 31, maja 1981.
Jakac Božidar, rojen 16. julija 1899, umrl 20. novembra 1989, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Jakopič Rihard. rojen 12. aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938.
Jamu Matija, rojen 4, januarja 1872, umri 4, aprila 1947, akademski slikar, Ljubljana. Redni član od 7, oktobra 1938.
Jovčič Dimitrije, rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. februarja 1973, dr. med., redni profesor za ortoped i jo in travmatologijona Medicinski fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Jurunčič Janko, rojen 18. decembra 1902, umrl 15. decembra 1989. dr ftloloških znanosli. redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter starejšo hrvaško in srbsko literaturo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25, marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 25. septembra 1979 do februarja 1984.
Kalin Boris, rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, kipar-mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953.
Kali« Zdenko, rojen 11. aprila 1911, umrl 11. novembra 1990, akademski kipar, redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Tajnik razreda za umetnosti SAZU od 31. maja 1981 do 31. januarja 1985,
Kardelj Edvard, rojen 27. januarja 1910,umrl 10. februarja 1979, marksistični teoretik, soorganizator KP Jugoslavije m KP Slovenije, avtor del s področja marksističnega družboslovja in tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častni član SAZU od 6. decembra 1949.
Kenk Roman, rojen 25. novcmhra 1898, umrl 2. oktobra 1988, dr.
naravoslovnih znanosti, redni profesor za zoologtjo in sodelavec Kongresne knjižnice v Washingtonu v oddelku za zoologijo nevretenčarjev. Dopisni član od 6, junija 1983,
KermavnerDušan, rojen 7. decembra 1903, umrl 11. junija 1975, dr. prava, znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 5. februarja 1971.
Boris, rojen 10. aprila 1912, umrl 11. aprila 1953, predsednik Gospodarskega sveta I LRJ. Redni član od 6. dcccmbra 1949,
France, rojen 23. marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. fil., redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljubljani, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član od 7, oktobra 1938; od 28, junija 1941 do 1, julija 1942 načelnik filozofsko-filološko-historičnega razreda SAZU; predsednik SAZU od 2. oktobra 1945 do smrti.
Mile, rojen 16. novembra 1905, umrl 19. marca 1984, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1983.
France, rojen 29. novembra 1889, umrl 11. januarja ¡975, dr, fil,, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964; v, d. tajnika razreda za filološke in literarne vede od 7. februarju 1965, tajnik istega razreda od 7. februarja 1968 do smrti,
Koclianskv Vanda, rojena 10. aprila 1915, umrla 26, februarja 1990, dr naravo-
-Devidč slovnih znanosti, redna profesorica na Naravoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu. Dopisna članica od 20. marca 1975.
Kogoj Franjo, rojen 13. oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983, dr. med., redni profesor za dermatovenerologijo univerze v Zagrebu, Dopisni član od 29, marca 1953.
Konesti Blaže, rojen 19. decembra 1921, umrl 7, decembra 1993. Redni profesor za makedonski jezik Filozofske fakultete Univerze v Skopju. Dopisni član od 7. februarja 1968,
Korošec Viktor, rojen 7. decembra 1899, umri 16. novembra 1985, dr, prava.
redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956.
Kos Gojmir Anton, rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, Redni član od 6. decembra 1949.
Kidrič Kidrič
Klopfič Koblar
Kos	Milko, rojen 12. decembra 1892, umrl 24, marca 1972, dr. fil., redni
profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7, oktobra 1938; glavni tajnik SAZU od 19. maja 1950 do 13. marca 1972.
Kosmač Ciril, rojen 28. septembra I'110, umri 28. januarja 1980, književnik, Portorož. Redni član od 22. decembra 1961.
Kostrenčič Marko, rojen 21. marca 1884, umrl 19, maja 1976. dr. prava, redm profesor za zgodovino države in prava narodov SFR.I od 19, stoletja na Pravni fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953.
Košir Alija, rojen 6. aprila 1891, umri 9. junija 1973, dr. med., redni profesor za histologijo in embriologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, Redni član od 24. junija 1955.
Kozak JuS, rojen 26. junija 1892, umrl29. avgusta 1964, književnik. Ljubljana, Redni član od 22. decembra 1961.
Kozimi Marjan, rojen 4. junija 1907, umrl 19. junija 1966, skladatelj, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Redni član od 2. junija 1953.
Koželj Venčeslav, rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr.
tehniških znanosti, redni profesor za teoretično elektroniko na Univerzi v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962.
Kranjec Miško, rojen 15. septembra 1908. umrl 8. junija 1983, književnik, Ljubljana. Redni član od 2. junija 1953.
Krašovec Stane, rojen 14. julija 1905,umrl 13.aprila 1991,dipl. ing.ekonomije, redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, IzTcdni član od 25. marca 1976, redni član od 24, aprila 1981.
Kratochvil Josef, rojen 6, januarja 1909, umrl 17. februarja 1992, dr.
naravoslovja, dr. biologije, profesor zoologije, konzul lan t - vodiini znanstveni delavec inštituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5. februarja 1970,
Krbek Ivo, rojen 23. avgusta 1890, umri 16. januarja 1966, dr. prava, redni profesor za upravno pravo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 17. oktobra 1958,
Krek Gregor, rojen 27, junija 1874, umrl 1. septembra 1942, dr. prava, redni profesor rimskega in civilnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni čtan od 7. oktobra 1938: prvi glavni tajnik AZU od 28, januarja 1939 do II, julija 1942.
Krklet Gustav, rojen 23, junija 1899, umrl 30. oktobra 1977, književnik, Zagreb. Dopisni član od 7. februarja 1969.
Krleža Miroslav, rojen 7. julija 1893. utnrl 30. decembra I9S1, književnik, Zagreb, Dopisni član od 2. junija 1953,
Kuhelj Anton, rojen I I. novembra 1902, umrl 31. julija 1980, dr. tehniških znanosti, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik SAZU od 22, decembra 19hl do smrti.
KiimbatovičFilip Kalan, rojen 25. marca 1910. umrl 8. avgusta 1989, dipl. inž.
arhitekture, gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. IzTedni član od 24, aprila 1981, Tedni član od 23. maja 1985.
Kühn Othmar, rojen 5. novembra 1892, umrl 26. marca 1969, dr, fil., redni profesor za paleontologijo in paleobiology o na univerzi na Dunaju. Dopisni član od 6, februarja 1965.
Kušej Gorazd, rojen 17, decembra 1907, umrl 9. decembra 1985, dr. prava, redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Redni član od 17, oktobra ¡958; glavni tajnik SAZU od 1972 do 1980,
Kušej Rado, rojen 21, julija 1875, umr! 10. maja 1941. dr. prava, redni profesor za cerkveno pravo na Pravni raku!leti v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 1938.
Lajovie Anton, rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in mudkulog, Ljubljana, Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 30. septembra 1949 do smrti.
Laroche Emmanuel, rojen II. julija 1914, umrl 16. junija 1991. profesor za splošno lingvist iko in primerjalno slovnico na univerzi v Strasbourgu in direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29, marca 1979.
Lavrač lvun. rojen 11. februarja 1916, umrl 25, decembra 1992, dr. ekonomskih znanosti, redni profesor za politično ekonomijo in zgodovino politične ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 23, aprila 1987.
Lavrič Božidar,rojen !U, novembra 1899. umrl 15. novembra 1961, dr. med.. Častni dr., redni profesor za kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik klinike za kirurgijo. Redni član od 6, decembra 1949; podpredsednik SAZU od 21. marca 1950 do smrti,
Lavrin Janko, Tojen 10. februarja 1887. umrl 13. avgusta 1986, redili profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nottinhamu, Izredni član od 2. oktobra 1956.
Lobe Feliks, rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. maja 1970, častni dr., redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Logar Janez, rojen 3. februarja 1908. umrl 9. novembra 1987, višj i znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, Izredni član od 23, marca 1978, redni član od 6. junija 1983.
Lukman Franc Ksavcr, rojen 24, novcmhra 1880, umrl 12. junija 1958, dr.
teoloških znanosti, dr. fil., redni profesor za historično dogmatiko na leti loški fakulteti v Ljubljani. Izredni član od 16. maja 1940.
Lunaček Pavel, rojen 31, januarja 1900, umrl 2. aprila 1955, dr. med,, redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, predstojnik ginekološko-porodniške klinike. Redni član od 30. junija 1954.
MaksfatmvičDesanka, rojena 16. maja 1898, umrla 11. februarja 1993, pisateljica. Dopisna članica od 7. februarja 1969,
Esad, rojen 17. decembra 1916, umrl 6. avgusta 1993, dr. veterinarskih znanosti, redni profesor Univerze v Prištini, Kosovo, Srbija, Pesnik in prevajalec. Dopisni član od 29. marca 1979.
Anton, rojen 1. januarja 1890, umrl 8. junija 1966, dr. fil,, redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani: upravnik Inštituta za geografijo SAZU. Izredni član od 16, maja 1940, redni član od 21, decembra 1946; tajnik razreda za prirodoslovne in medicinske vede od 8, oktobra 1955 do smrti.
Mektili
M clik
Merhar Boris, rojen 1. maja 1907, umrl 24, junija 1989, profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 25. marca 1976, redni član od 23. maja 1985.
Milčinski Janez, rojen 3, maja 1913, umrl 28. julija 1993, dr. prava in dr. med., redni profesor za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Izredni član od 22. decembra 1961, redni član od 5. februarja 1970. Predsednik SAZU od 25. marca 1976 do 14. maja 1992.
Molé Vojeslav, rojen 14. decembra 1886, umrl 5- decembra 1973, dr, fil., redni profesor za srednjeveško umetnost na Jagelonski univerzi v Krakovu. Dopisni član od 22. decembra 1961.
Murko Matija, rojen 12. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. fil., redni profesor za slovensko filologijo na Karlovi univerzi v Fragi. Dopisni član od 16 maja I94f).
Mušic Marjan, rojen 16. novembra 1904, umrl 6, januarja 1984, arhitekt, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 5, februarja 1970, redni član od 29. marca 1979.
Nahtigal Raj ko, rojen 14, aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. fil., redni profesor za slovansko filologijo in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov ter častni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani, Redni član od 7. oktobra 1938; prvi predsednik AZU od 4, januarja 1939 do 27, junija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30, septembra 1949.
Nejedly Zdenek, rojen 10. februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor muzikologije na Karlovi univerzi v Pragi; predsednik Akademije znanosti CSSR. Dopisni član od 7, novembra 1947,
Neuhauer Robert, rojen 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med., redni profesor za fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961.
N it se h Ka zi m i erz, roj c n 1. febru arj a 1874, u mri 26. sep t em bra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu. Dopisni član od 7. novembra 1947,
Ntiugayrol Jean, rojen 14. februarja 190(1, umrl 23, januarja 1975, asiriolog, profesor na (colc pratique des Hautes (tudes v Parizu. Dopisni član od 7. februaija 1968.
Novak Grga, rojen 22. aprila 1888, uimri 7. septembra 1978, dr. fil., redni profesor za zgodovino starega veka na univerzi v Zagrebu, Dopisni Član od 22. decembra 1961,
Ocvirk Anton, rojen 23. marca 1907, umrl 6. januarja 1980, dr, fil., redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 3, julija 1964.
Olszak Waclaw, rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, dr. tehniških znanosti, eden od rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu (Udine). Dopisni član od 29. marea 1979.
OS tir Karel, rojen 13. oktobra 1888, umrl 27, decembra 1973, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Redni član od 2. junija 1953 do 17. junija 1958,
Panteleev Dimitar, rojen 26, novembra 1901, umrl 16. aprila 1993, pisatelj in prevajalec. Dopisni član od 24, aprila 198L
Pavlin Alfonz, rojen 14. septembra 1853, umrl 1. decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za floristiko, fitogeografijo in botanično sistematiko, Ljubljana. Izredni član od 16. maja 1940.
Pavlov Todor, rojen 14. februarja 1890, umrl 8. maja 1977, profesor filozofije dialektičnega materializma in marksistične estetike na univerzi v Sofiji. Dopisni član od 7. novembra 1947 do 1948 ali 1949.
Pavšič Vladimir - lior Matej, rojen 14. aprila 1913, umrl 29. septembra 1993, pisatelj. Redni član od 6. februarja J965,
Persianinov Leonid Semenovič, rojen 18.avgusta 1908, umrl 27.decembra 1978, dr. med., predstojnik Inštituta za ginekologijo in porodništvo v Moskvi, Dopisni član od 29, marca 1979.
Peterim Anton, rojen 25. septembra 1908, umrl 24. marca 1993, dr. naravoslovnih znanosti, sodelavce Nacionalnega biroja za standarde v Washingtonu. Izredni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949.
Pita m it Leonid, rojen 15. decembra 1885, umrl 30. junija 197 i, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo in teorijo države na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21, maja 1948; član nadzornega odbora od 28. januarja 1939 do 2. oktobra
1945.
Plečnik Jože. rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7, oklobra 1938.
PltmiHj Josip, rojen I. decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. fil., častni doktor matematičnih in tehniških znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7, oktobra 1938; načelnik razreda za matematične, prirodoslovne in tehniške vede od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949.
Po Lee Janko, rojen 19, avgusta 1880, umrl 12. maja 1956, dr, prava, redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Pravni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7, oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23, februarja 1942 do 30, septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri AZU oz. SAZU,
Potrč Ivan, rojen I. januarja 1913, umrl 12. junija 1993, pisatelj. Izredni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
liukovec Ivan, rojen 18. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. fil., redni profesor za geologijo in paleontologijo na Fakulteti za naravoslovje rn tehnologijo Univerze v Ljubljani, Izredni član od 21, decembra
1946,	redni član od 6. decembra 1949: tajnik razreda za naravoslovne vede od 1966 do 1981.
Ramovš Fran, rojen 14. septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr, fil,, redni profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik filozofsko-filolosko-bistoričnega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik AZU oz. SAZU od 11. julija 1942 do 19. maja 1950. upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik SAZU od i 9, maja 1950 do smrti.
Rant Zoran, rojen 14. septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr.
tehniških znanosti, redili profesor za proccsno tehniko na tehniški univerzi v Braunschweigu. Dopisni član od 3, julija 1964.
Ravnikar Edvard, rojen 4. decembra 1907, umrl 23, avgusta 1993, ing.
arhitekture, redni profesor za urbanizem in javne zgradbe Fakultete
za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Izredni član od 7 februarja 1969. redni član od 29. marca 1979.
Regen Ivan, rojen 9. decembra 1868. umrl 27. julija 1949, dr, fil,.gimnazijski profesor, strokovnjak za živalsko fiziologijo m občo biologijo, Ljubljana. Izredni član od 16, maja 1940.
Rtgler Jakob, rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, dT, liioioških znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU, izredni član od 23. maja 1985.
Saeverud Harald. rojen 17. aprila 1897, umrl 27. marca 1992, skladatelj in dirigent. Norveška, Dopisni član od 25. marca 1976,
Salopek Marijan, rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. fil., profesor Univerze v Zagrebu. Dopisni član od 7. februarja 1967.
Samec Maks, rojen 27. junija 1881. umrl 1. julija 1964, dr. fil., red ni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, nato pa do 1959 upravnik Kemijskega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni čian od 6. decembra 1949; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 16. novembra 1962 do smrti.
Savič
Seidl
Sknk
Slndrijak
Sodnik-Zupanf
So vre
Puvle, rojen 10. januarja 1909, umrl 30, maja 1994, redni profesor za fizikalno kemijo univerze v Beogradu. Dopisni član od 13. marca 1972.
Ferdinand, rojen 10, marca 1856, umrl 1. decembra 1942, profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Izredni član od 16 maja 1940.
Petar, rojen 1. marca 1881, umrl 3, februarja 1956, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu, Dopisni član od 2. junija 1953.
Anton, rojen 13. junija 1899, umrl 13. marca 1983, dr. fil., redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1967.
Anica, rojena 21. marca 1892, umrla 20. januarja 1978, slikarka, Ljubljana. Izredna članica od 25. marca 1976.
Anton, rojen 4. decembra 1885, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani, Redni član od 2. junija 1953.
Stankovic Siniša, rojen 26, marca 1892, umrl 24. februarja 1974, dr. fil.. redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 2. junija 1953.
Štele Franc, rojen 21. februarja 1886, umrl 10. avgusta 1972, dr. fil., redni profesor za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940.
Stern Pavel, rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976. redni profesor za farmakoiogijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu, Dopisni član od 21 marca 1974.
Slupica Gabrijel, rojen 21. marca 1913, umrl 19. decembra 1990, akademski slikar, redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Izredni član od 10, marca 1977, redni član od 6. junija 1983.
Szentagothai lanos, rojen 31, oktobra 1912, umrl 8. avgusta 1994, redni profesor za anatomijo Univerze v Budimpešti. Dopisni član od 24. aprila 1981.
Jarosiav, rojen 21, januarja 1924, umrl 25. marca 1988, dr. arheologije, znanstveni svetnik v Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU, Izredni član od 23. maja 1985.
Jarosiav, rojen 4. januarja 1903, umrl 25. marca 1986, dr. zgodovinskih ved, redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 4. aprila 1981.
Lucijan Marija, rojen 17. decembra 1900, umrl 27. februarja 1973, skladatelj, redni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949.
Milan, rojen 4. septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. prava, redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16, maja 1940.
Stanko, tojen 7. februarja 1893, umrl 21. jutija 1975, dr. fil., redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti v Ljuhljani. Redni član od 7. februarja 1969.
Šleb inger Janko, rojen 19. oktobra 1876, umrl 5. februarja 1951, dr. fil., slovenski bibliograf, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Izredni član od 21. decembra 1946.

Šnšel
Šidak
Škerjanc
Škerlj
Škerlj
Šnuderl Makso, rojen 13, oktobra 1895, umrl 23, juniju 1979, dr. prava, redni profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 2. oktobra 1956.
Štampar Andrija, rojen 1, septembra 1888, umrl 26. junija 1958. dr. med., redni profesor za It i gi eno in socialno medicino na univerzi v Zagrebu, predsednik JAZU, Dopisni član od 7. novembra 1947.
Tavčar Alois, rojen 2. marca 1895. umrl 2. marca 1979, redni profesor za genetiko in žlahtnjenje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953.
Tavčar Igor, rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr. med., redni profesor za interno medicino na Medicinski fakulteti v Ljubljani, upravnik Inštituta za medicinske vede SAZU. Redni član od 6. decembra 1949.
Taylor Alan John Percival. rojen 25. marca 1906, umrl 7. septembra 1990, profesor zgodovine na univerzi v Oxford u. Dopisni član od 6. junija 1983.
Tesnière Lucien, rojen 13. maja 1893, umrl 6. deccmbra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na Univerzi v Montpellieru, Dopisni član od 2. junija 1953.
Todorovič Kosta, rojen 5. julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr. med., Tedni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 2, junija 1953.
Trofenik Rudolf, rojen 15. aprila 1911, umrl 7, decembra 1991, dr. prava in dr. fil., založnik v Munchnu. Dopisni član od 30. maja 1991.
Udovič Jože, rojen 17. oktobra 1912, umrl 5. novembra 1986, pesnik in prevajalec, Ljubljana. Izredni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985.
Ušeničnik Aleš, rojen 3, julija 1869, umrl 30. marca 1952, dr. fik, dr. teoL, redni profesor filozofije na Teološki fakulleli v Ljubljani. Predsednik društva 'Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani" od 11. decembra 1937 do 4. januarja 1939. Redni član od 7. oktobra 1938 do 21. maja 1948; namestnik v nadzornem odboru od 2. oktobra 1945 do 21. maja 1948.
VavtJov
Sergej Ivanovič, rojen 24, marca 1891, umrl 25. januarja 1951, predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi. Dopisni član od 7. novembra 1947.
Vavpetir Lado, rojen 26. junija 1902, umrl 28. marca 1982, dr prava, redni profesor za javno upravo in upravni po si opek na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Redni član od 17. oktobra 1958.
Veber Franc, rojen 20, septembra 1890, umrl 3. maja 1975, dr. fil., redni profesor filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v 1 .juhljani. izredni član od 16. maja 1940 do 18. maja 1945.
Vidmar Josip, rojen 14. oktobra 1895, umrl 11, aprila 1992, častni doktor Univerze v Ljubljani. Redni član od 6, decembra 1949: predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25, marca ¡976; častni član SAZU od 25. marca 1976.
Vidmar Milan,rojen 22. junija 1885, umrl 9, oktobra ¡962,častni dr. tehniških znanosti, redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940, načelnik matematično-prirodoslovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik AZU oz. SAZU od 27. junija 1942 do 2. oktohra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehniške vede od 30. septembra 1949 do smrti.
Vouk Vale, rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra 1962, dr. fil.. redni profesor za botaniko na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 2. junija 1953.
Vučenov Dimitrije, rojen 30. oktobra 1911, umrl 13. novembra 1986. dr znanosti, literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Reogradu. Dopisni član od 24. aprila 1981.
VVollman Frank, rojen 5. maja 1888, umrl 9, maja 1969, dr. fil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na Filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Dopisni član od 7. februarja 1969.
\Vraber Maks, rojen 16, septembra 1905, umrl 14. maja 1972, dr.
naravoslovnih znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadž.ija SAZU. Izredni član od 7. februarja 1969.
Zavada Vilem, rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Praga. Dopisni član od 29. marca 1979.
Ziherl Boris, rojen 25. septembra 1910, umrl ti. februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. Izredni član od 6. decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik SAZU od 20, marca 1975 do smrti,
Zupančič Rihard, rojen 22. decembra 1878, umrl 23. marca 1949, dr. fil., redni profesor za matematiko na 'tehniški fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938 do 25. julija 1945; namestnik načelnika mate-matično-prirodoslovncga razreda od 28, januarja 1939 do 5. junija 1942.
Zvviiter Fran, rojen 24. oktobra 1905, umrl 14, aprila 1988, dr. lil., redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1958. lajnik razreda za zgodovinske in družbene vede od 9. junija 1977 do 31, marca 1982.
Župančič Oton, rojen 23. januarja 1878, umrl 11. junija 1949, književnik, Ljubljana. Redni član od 7. oktobra 1938.
BOJAN ČOP
(1923-1994)
3, avgusta je v starosti 71 let preminil pomemben predstavnik zgodovinskega jezikoslovja pri nas, akademik, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani dr. Bojan Čop, vzornik slovenskih jezikoslovcev kot znanstvenik in erudit.
Akademik Čop je študiral in se ha-bilitiral na Univerzi v Ljubljani. Naslov njegovega doktorskega (habilitacijskega) dela je Prispevek k zgodovini labialnih pripon v mdoevropskih jezikih. Od leta 1947 je deloval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, v zadnjih letih življenja kot emeritus, prej pa je bil 20 let tudi predstojnik Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje in orientalistiko, kjer je poučeval. Leta 1972 je bil izvoljen za izrednega, leta 1976 za rednega člana SAZU. 1976. leta je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča za eno svojih monografij, 1990. leta pa Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Leta 1991 mu je Univerza v Ljubljani podelila častni naslov zaslužni profesor,
Akademik Čop je objavljal znanstvena dela od leta 1952, vsa so s področja primerjalnega jezikoslovja; izdal je 7 knjig in številne razprave v domačih in tujih časopisih, tako v Zeitschrift für vergleichende Sprachforschung (Güttingen), Indogermanische Forschurigen ( Berlin), Orbis (Louvalnj, Revue hittite et asianique (Pariz), Acta lingüistica Academiae scientiarum Hungaricae (Budapest), Die Sprache (Wiesbaden - Dunaj), Uralaltaische Jahrbücher (Wiesbaden).
Akademik Čop se je obsežno ukvarjal z anatolskimi jeziki, zlasti s hetitščino in luvijščino. Prav dela s tega področja so mu že v petdesetih letih odprla pot v mednarodne časopise. Drugo táko področje je mikenologija. Upoštevajoč (takrat novo dešifrirane) mikenske napise je akademik Čop prispeval k preučevanju pragrščine (zlasti glasoslovja in etimologije) ter ožjih mikenoloških vidikov. Dalje se je akademik Čop posvečal etimološkim študijam. Z njimi je zajel h al tos lova n s ke jezike, pri le m predvsem spložnoslovanske besede s še nepojasnjenimi etimologijami ter slovenske in hrvaške arhaizme. Nadaljnje etimološke
študije pa zadevajo tti. dr. indoiranske jezike, toharščino in armenščino. Hkrati z etimologijami je akademik Čop obravnaval tudi nekatere slovnične pojave teh in drugih indoevropskih jezikov. Raziskoval je italo-grške izoglose z ozirom na razvoj starih balkanskih jezikov in tako prispeval k osvetljevanju prazgodovine teh jezikov.
Največ svojih moči je akademik Čop posveti! i.i. indouralski teoriji. Ta raziskuje možne sorodstvene vezi praindoevropščinc, ugrofinskih in drugih uralskih jezikov z namenom, da bi vzpostavili jezik, ki je bil skupni prednik indoevropskih in uralskih jezikov, in se tako dokopali do razlag najstarejšega stanja v praindoevropščini in prauralščini. Akademik Čop je v to delo posebno učinkovito vključil doseženo vednost oanatolskih jezikih, o laringalni teoriji in nazore (tudi svoje izvirne) o zgradbi indoevropskega korena; obravnaval je glasoslovje pripon in leksičnih baz teT oblikoslovje. Posebej naj opozorim na obsežno, a žal nedokončano knjižno serijo akademika Čopa Indouralica.
Akademik Čop sicer ni začetnik indouralske teorije (to je bil najbrž veliki danski jezikoslovec Holger Pedersen), je pa vsekakor doslej njen najplodovitejši in najizvirnejši, hkrati pa izredno previden in strog raziskovalec, ki je dosledno uporabljal t.i. primerjalno metodo, kakor je navadno v indoevropeistiki.
Kot predan univerzitetni učitelj je akademik Čop vzgojil vrsto mladih jezikoslovcev, od katerih so se nekateri s svojim znanstvenim delom že širše uveljavili. Kot predstojnik oddelka je omogočil uvedbo vrste lektoratov neindoevropskih jezikov (arabščine, madžarščine, kitajščine). Začel je izdajati knjižno serijo Series comparativa, ki je m.dr. omogočala njegovemu oddelku na Filozofski fakulteti v Ljubljani zamenjavo publikacij s tujino.
Akademik Čop si je zagotovil trajno mesto v mednarodnem jezikoslovju. Na tem mestu pa gre posebej poudariti njegov posebni pomen za slovensko jezikoslovje. S svojimi že omenjenimi etimološkimi študijami indoevropskih jezikov ter s svojimi raziskavami različnih slovničnih pojavov v prajezikih in v posamičnih indoevropskih jezikih je bi s Ive no prispeval k osvetlitvi najstarejšega slovenskega besedišča in k zgodovinski razlagi najčastitljivejših slovničnih pojavov našega jezika.
Janez Grešnik
ALOJZIJ F1NŽGAR
(1902- ¡994)
Akademik dr. Alojzij Finžgar, zaslužni profesor Pravne fakultete iti starosta slovenskih pravnikov, pri tem pa do konca steber družboslovnega razreda, nas je zapustil v svojem dva-indcvctdcsctcm letu. S svojim raziskovalnim delom je tako globoko zaoral povojno ledino civilnega prava, z objavami pa tako nepozabno vtisnil pečat svojega znanja in osebnosti v dolge generacije slovenskih študentov - pravnikov, da mu pripada v pravniški znanosti eno najuglednejših mesi.
Prof. Finžgar se je ukvarjal z neo-bligacijskim delom civilnega prava, predvsem z vprašanji stvarnega prava, oseb civilnega prava in osebnostnih pravic. S teh področij je napisal vrsto temeljnih del. Posebej zavzeto je izgrajeval teorijo lastnine, še posebej družbene. Zastopal je t.i, nclastninski koncept družbene lastnine, po katerem gre za premoženje, namenjeno zadovoljevanju potreb družbene skupnosti, ki ga ni mogoče vključili v nobeno od lastninskih kategorij.
Že iz tega se vidi. daje bil prof. Finžgar pravni pozitivist. To je tudi razumljivo, saj je začel s prakso kot sodnik, ki pravo interpretira, ne pa ustvarja. Zato vir njegovih razmišljanj ni bila pravna dogmatika, kakšna apriorno opredeljena pravna teorija, ampak pozitivno civilno pravo, kakršnega je v naši družbi vzpostavila povojna zakonodaja, ne glede na vse morebitne notran je neskladnosti i 11 celo nasprotja, celo nc glede na vprašanje njene legitimnosti.
Zato je bila njegova raziskovalna metoda indukcija. Pravna teorija, ki jo je izgrajeval, je bila posplošenje obstoječe civilnopravne zakonodaje ter njene prakse, posebno sodne. Preden je sprejel kakšno splošno pravilo, jc podrobno proučil zakonsko ureditev in judikaturo na vseli posameznih, tudi najožjih, na videz nepomembnih področjih. Če se je zaradi spreminjanja zakonske ureditve spreminjal tudi njen teoretični izraz, torej njegov pogled nanjo, to samo potrjuje pozitivizem njegovega pristopa.
Kljub (emu pozitivizem prof. Finžgarja ni bil suha pravniška - "paragrafarska" - interpretacija pravnih predpisov na dejanska življenjska dogajanja. Bolj kot kdorkoli med našimi pravniki - morila sploh edini - se je zavedal, da pravo oblikuje ekonomska in socialna razmerja, daje v tem njegovo bistvo, in da brez poznavanja ekonomskih in socialnih razmerij ni niti dobrega prava niti resnične pravne znanosti. Zato je, na primer, zadnja leta sprejel v svoj pravniški pojmovni aparat ekonomski pojem lastništva. Kljub ne lastninskemu pravnemu pojmovanju družbene lastnine jo je štel ekonomsko za lastnino "vseh in vsakogar", s čimer je priznaval, da ekonomskega lastnika ima; seveda pa je moral kot pozitivist zanikali vsak pravni paralelizem s tem ekonomskim dejstvom.
Prof. Pinžgarja so odlikovale nekatere prav izjemne lastnosti. Predvsem je bil skrajno načelen, sposoben podrediti znanstveni resnici svoje osebne interese in nepravniške poglede in pričakovanja. Pri tem mu je pomagala prirojena skromnost, nenastopaštvo in ne dramatičnost, posebej pa še toplina v stikih s kolegi in ljudmi nasploh. Kot znanstvenik je bil izredno dosleden in nepopustljiv. Vrtal in vrtal je, dokler ni izvrtal. Z ostrino svoje logike je razorožil nasprotnika in navdušil opazovalca, predvsem tudi študente. Dve leti pred smrtjo, torej že preko devetdesetih let, je imel na Pravni fakulteti javno poldrugnurno predavanje o preoblikovanju družbene lastnine, katerega briljantnost je mlajše kolege in posnemovalce dobesedno osupniia.
Predvsem pa je bil neverjetno delaven, dobesedno garaški. Do zadnjega trenutka življenja. Lahko bi rekli, da je profesor Alojzij Finžgar izgorel v delu. Tik pred smrtjo, ko je fizično že skoraj povsem propadel, je ob vseh telesnih bolečinah in neugodju prizadeto in z neverjetno zagnanostjo razpravljal o nekaterih problemih lastninske preobrazbe, ki smo ji priča. Globoko je bil nezadovoljen z dogajanji pri nas in se povsem strinjal, da je uzakonjeno lastninjenje pravno nesprejemljivo in da nasprotuje veljavni ustavi, Ril pa je toliko realist, da seje zavedal, da v danih političnih razmerah m mogoče ničesar spremeniti.
Vsaj ena stvar, za katero si je prizadeval zadnja tri leta, se zdi, da se mu obrača v polno zadoščenje. Kot je znano, je bil eden tistih nekaj članov SAZU, ki smo od vsega začetka nasprotovali državnemu soustanoviteljstvu ZRC (poleg ustanovi t eljstva SAZU). Predlog zakona o SAZU, kije bil sprejet že po njegovi smrti, mu daje prav. Z njim je postal prof. Finžgar eden od glavnih utemeljiteljev novega pravnega in družbenega položaja SAZU.
Tudi zaradi tega in s tem povezanega siceršnjega nenehnega pravniškega Svetovalstva SAZU. vendar predvsem zaradi svojih tehtnih prispevkov pravni znanosti in vzgoji številnih generacij pravnikov, bo ostal profesor Alojzij Finžgar zapisan med velikani slovenske pravne znanosti.
Aleksander Bajt
PAVLE SAVIČ
(1909- 1994)
30. maja 1994 je v 86. letu starosti umri akademik Pavle Savic, dopisni član SAZU od leta 1972, bivši predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti, ustanovitelj Inštituta za nuklearne vede "Boris Kidrič" v Vinči in ena najmarkant-nejših osebnosti srbske in jugoslovanske znanosti po drugi svetovni vojni.
Rodil se je lela 1909 v Solunu in leta 1932 diplomiral na Filozofski fakulteti v Beogradu iz fizikalne kemije pod (A) in fizike ter kemije pod (B). Po diplomi se je zaposlil kot asistent na katedri za fiziko Medicinske fakultete. Leta 1935 je kot štipendist francoskc vlade odšel v Pariz, kjer je delal v svetovno znanem Inštitutu za radij pod vodstvom Irene Joliot-Curie, Njegove raziskave so bile usmerjene v identifikacijo transuranskih elementov, ki naj bi nastali po obsevanju urana z nevtroni in ki v naravi na zemlji ne obstajajo. Septembra leta 1938 je skupaj z Ireno Joliot-Curie objavil rezultate svojih raziskav, ki so pokazale, da namesto pričakovanih transuranskih elementov po obsevanju z nevtroni nastanejo radioaktivni produkti z razpolovno dobo 3,5 ure, ki so kemično povsem podobni lantanu, to je elementu, kije skoraj polovico lažji od urana. Rezultat je bil tako nepričakovan, da je strokovna javnost menila, da je napačen, vse dokler ni berlinska skupina raziskovalcev pod vodstvom O. H ah na pokazala, da gre pri tem za z nevtroni indiciran razcep atomskega jedra na dva dela. Delo je eno najpomembnejših znanstvenih odkritij 20. stoletja.
Ob začetku 2. svetovne vojne leta 1939 so Savica kot tujca izgnali iz Francije. Vrnil se je v Beograd in leta 1941 odšel v partizane, kjer je bil šifrant Vrhovnega štaba. Rad jc povedal, da njegovih šifer Nemci nikoli niso razvozljali. Leta 1944 je odšel v Moskvo, kjer je v Inštitutu za fizikalne probleme skupaj s R Kapico raziskoval lastnosti suprafluidnega helija. Odkril je pojav ustvarjanja "megle" v tekočem heliju pri nizkih temperaturah in predlagal izvirno metodo za doseganje ultranizkih temperatur. Leta 1947 se je vrnil v Beograd in ustanovil nuklearni
inštitut v Vinči. Direktor tega inštituta je bil polnih 12 let, vse do odstopa leta l%0. Pod njegovim vodstvom je inštitut poslal ugledna raziskovalna ustanova evropskega formata. Pet let je bil tudi podpredsednik Zvezne komisije za nuklearno energijo, Z mesta direktorja Vinče je odstopil zaradi (nasprotij z vodstvom države, ki je zahtevalo graditev jedrskih central in preusmeritev inštituta od znanstvenih v tehnološke in vojaške raziskave, zaprte za javnost. Nesreča pri eksperimentalnem jedrskem reaktorju v Vinči leta 1958 je bila te povod, ne pa vzrok za njegov odstop.
Po odhodu iz Vinče je Savič nadaljeval svoje delo na Prirodoslovno-matematični fakultet i v Beogradu, kjer je bil od leta 1947 redni profesor fizikalne kemije. Slovel je kot izjemen predavatelj in pospcševalcc raziskovalnega dela mladih. Leta 1966 je bil na lastno zahtevo predčasno upokojen.
Za dopisnega člana SANU je bil izbran 1, 1946, za rednega 1948, Prejel je Rutherfordovo medaljo in bil član mnogih akademij. V času od 1971 do 1981 je bil trikrat zaporedoma izvoljen za predsednika SANU. Bil je aktiven in reformam naklonjen predsednik ter humanist in intelektualec evropskega formata, ki se je vedno znal dvigniti nad osebne interese in interese ožje stroke in okolice. Nikoli ni prebolel tega, daje odkritje cepitve atomskega jedra, kjer je aktivno sodeloval, privedlo do smrti tisočev ljudi v Hirošimi in Nagasakiju,
Z njim smo izgubili enega izmed aktivnih ustvarjalcev moderne znanosti, pa tudi izjemno pokončno osebnost in velikega humanista.
Robert Ulinc
JANOS SZENTAGOTHA1
(1912-1994)
P (J
■	anatomije živčevja, V naslednjih letih
se je uvrstil v svetovni vrh raziskovalcev na tem področju.
Od študija vegetativnih živčnih končičev v različnih organih je prešel na preučevanje stikov med nevroni v osrednjem živčevju s pomočjo izvirne metode za povzročanje degene racije sinaps. Glavni dosežki s tega področja so bila spoznanja o refleksnih zvezah med vestibularnimi in okulomotornimi jedri in pa anatomska potrditev monosinaptične narave mišičnih lastnih refleksov Prispeval je tudi temeljna spoznanja o propriospinalnih nevronih in njihovih sinapsah.
Med njegovimi najpomembnejšimi prispevki k funkcionalni nevroanatomiji so dela o nevronskih zvezah skorje malih možganov, pri čemer je plodno sodeloval s šolo Johna Ecclesa, Nobelovega nagrajenca. Z njim je leta J 967 izdal monografijo o malih mažganih The cerebellum as a neumnal machine, ki sodi med klasična dela nevroanatomije. Še korak naprej gredo njegova temeljna dela o arhitekturi skorje velikih možganov in o njenih nevronskih mrežjih. Z njimi je tudi utemeljil svojo teorijo o modularni zgradbi višjih živčnih centrov.
Področju nevrocndokrinologije je prispeval temeljna spoznanja o nekaterih jedrih hipotalamusa.
Kot učitelj - vse življenje je poučeval anatomijo v Budimpešti in Peču - je vplival na tri generacije zdravnikov in znanstvenikov. M nogi od njegovih učencev
so danes vodilni raziskovalci delovanja možganov. Njegov Atlas anatomiae corporis humatii, ki gaje pripravil leta 1946 s sodelavcem KJssom, je doživel 82 izdaj in je bil preveden v trinajst jezikov, med njimi v kitajščino in slovenščino. Poleg Številnih priznanj je hil od leta 1977 do 1985 predsednik Madžarske akademije znanosti, član Royal Society in National Academy of Science.
Zaradi dolgoletnih stikov s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti in z drugimi jugoslovanskimi akademijami smo ga poznali ko< zavzetega in vztrajnega pobudnika m Cd akademijskega sodelovanja in iskrenega prijatelja naše dežele. Zato je bil leta 1981 tudi izvoljen za zunanjega člana naše Akademije,
L uhja A11 dolšck-Jeras
III
POROČILO O DELU SAZU V LETU 1994
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LETU 1994
Kot doslej je Akademija tudi v tem lelu dajala prednost svoji poglavitni nalogi, tj. negovanju, spodbujanju in pospeševanju znanosti in umetnosti. In kot doslej so bili tudi letos akademiki in izredni člani v ospredju teh prizadevanj, bodisi v ustanovah, kjer so redno zaposleni, bodisi zunaj njih kot posamezniki ali pa v okviru Akademije. Posebej velja poudariti, daje Akademija v letu 1994 priredila štiri simpozije - največ doslej v enem letu - vse s področja humanističnih in družboslovnih ved in večidel v sodelovanju z ustreznimi inštituti Znanstvenoraziskovalnega centra. Najprej smo imeli - 20. in 2L januarja - simpozij "Poezija Franceta Balantiča in Kana Hribovska v slovenskem kulturnem prostoru", potem "Mednarodni simpozij o Brižinskih spomenikih" od 14. do 16. aprila, zatem mednarodni simpozij "Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba" (13. in 14. oktobra) in naposled - od 9. do 11. novembra - znanstveni posvet "Slovenci in država". Pripomniti kaže, da so referati prvega simpozija izšli v posebni knjigi že pred koncem leta kot Balantičev in Htibovškov zbornik, medtem ko je drugi simpozij, prav tako še pred koncem leta, spodbudil izid italijanske izdaje Monumenta Frisingensia (Trst-Fircnce, 1994J. Poleg teh je bila Akademija pokroviteljica ali soprircditeljiea še nekaterih nacionalnih in mednarodnih znanstvenih posvetovanj.
Težave pa smo imeli - kot že nekaj let - pri uresničevanju našega izdajateljskega programa. Ob hudem pomanjkanju sredstev in z velikimi napori nam je kljub temu uspelo natisniti štirinajst publikacij različnih strok, katerih avtorji so bodisi akademiki bodisi sodelavci inštitutov ZRC ali oboji skupaj. Ob teh knjigah je treba omeniti še eno koprodukcijsko izdajo - enozvezkovni Slovar slovenskega knjižnega jezika, Tako se ob računalniškem tisku kaže kot možen izhod iz kritičnega položaja naše edicijske dejavnosti že uveljavljeno nastopanje s komercialnimi založbami,
V okvir institucionalnega sodelovanja doma sodita - poteg ustanovi t eljstva ZRC in skupnega raziskovalnega programa "Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda" - zlasti dve povezavi. Kot soustanoviteljica je Akademija pristopila k Slovenski znanstveni fundaciji. Temeljni finančni delež za fundacijo je zagotovila Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Kot delni soustanovitelji brez finančnih obveznosti pa sodelujemo od konca leta tudi z Inštitutom akademika Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in an t ropo higieno. Seveda ima Akademija svoje predstavnike še v drugih upravnih organih znanosti in kulture - v Svetu za znanost in tehnologijo in Svetu za visoko šolstvo Republi kc Slovenije, v Svetu RTV Slovenije, v upravnem odboru Znanstvenoraziskovalnega središča v Kopru in še kje.
Mednarodna dejavnost se širi kljub žaljivo skromnim sredstvom, ki jih dobivamo v ta namen iz državnega proračuna. Akademija je podpisala štiri nove dogovore o sodelovanju: s Slovaško akademijo znanosti {21. februarja), z Akademijo znanosti Francoskega inštituta (22. marca), s Poljsko akademijo zna nosti (28. septembra) in z Bolgarsko akadem ijo znanosti (12. oktobra). Mednarodna izmenjava raziskovalcev je v okviru European Science Exchange Programme (ESEP) zajela šest Akademij in to Avstrijsko, Češko, Letonsko, Madžarsko in Slovaško akademijo znanosti in Royal Society iz Londona. Morda bi v tej zvezi omenil še obisk predsednika Akademije v Londonu od 3. do 6. maja, njegove pogovore o znanstvenem in tehniškem sodelovanju s predsednikom Royal Society Sirom Michaelom Atiyahom ter njegov obisk pri predsedniku Evropske akademije - Academia Europaea - Siru Arnoldu Burgenu in pri generalnem direktorju Britanskega sveta Johnu llansonu,
Od najvidnejših tujih ali v tujini živečih znanstvenikov, ki so obiskali Akademijo, moramo imenovati vsaj tri: Karla Alexa Miillerja, švicarskega fizika in Nobelovega nagrajenca, s katerim smo se srečali na Bledu (5. septembra), Jean-Marie Lehna, francoskega kemika, tudi Nobelovega nagrajenca, smo sprejeli v Ljubljani (27. septembra), prav tako Bogdana Povha. direktorja Jedrskega inštituta Maxa Planeka v lleidelbergu in našega dopisnega člana (21. oktobra).
K ugledu Akademije v javnosti je veliko prispevala tudi zavest o njeni dolgi, čeprav nepovezani tradiciji. Ta zavest se je okrepda zlasti po nedavnem znanstvenem posvetovanju o Academii Operosorum in po slovesnosti ob njeni tristoletnici. Na pomen tradicije naše ustanove je posebej opozorilo odkritje spominske plošče Janezu Krstniku Prešernu, prvemu predsedniku Akademije delavnih (2. oktobra), predtem pa tudi postavitev spomenika Francu Ksaverju Lukmanu, izrednemu članu naše Akademije (il. septembra).
Smrt je iztrgala iz naših vrst dva redna člana - akademika Alojzija Finžgarja (28. marca) in akademika Bojana Čopa (3, avgusta). Od dopisnih članov sta prav tako umrla dva: Pavle Savič in Jänos Szentagotliai,
Dejavnost Akademije je v tem letu zaznamovalo še nekaj okoliščin in dogodkov, tudi takih, ki bodo usmerjali njeno življenje v prihodnje, Mednje sodi na prvem mestu novi zakon o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, pomembna zareza na področju pravne in organizacijske ureditve Akademije, Predlog zakona v prvem branju je bil obravnavan v Državnem zboru L marca. Uvodni ekspoze ministra za znanost in tehnologijo prof, dr. Rada Bohinca je hkrati z nastopom predsednika Akademije pripomogel, da so poslanci vseli strank podprli predlog zakona, tudi člen o enojnem ustanoviteljstvu ZRC, o ustanoviteljstvu Akademije, kar je dobilo potrdilo še v končni obliki. Drugo branje je opravil Državni zbor 23. junija, zadnje pa 20. julija, ko je bil zakon dokončno sprejet, nekaj dni zalem tudi v Državnem svetu. Objavljen je bil v Uradnem listu Republike Slovenije 5. avgusta. V zvezi z njim kaže reči vsaj dvoje - da novi zakon spet priznava Akademijo za najvišjo, prvič pa tudi za najvišjo avtonomno slovensko znanstveno in umetnostno ustanovo ter v načelu
ureja razmerje med Akademijo in ZRC. V tem pogledu pomeni zakon trdno izhodišče za novi statut Akademije, ki je v zaključni fazi, in novi statut ZRC.
Močno se je letos zvišal gmotni standard Akademije v tem smislu, da se je z Novim trgom 5 zaključila celovita adaptacija in sanacija naših hiš, ki je trajala deset let. Za njeno dokončanje so zaslužni vsi, tako ali drugače povezani z njo v tem času, tudi in zlasti prejšnje vodstvo. Z dovršitvijo adaptacije pa seje sprostilo več prostorov za potrehe naših članov. Do konca leta je bilo izpraznjenih sedem sob in garsonjera na Gosposki 13. Večina teh prostorov in Večina izpraznjenih sob na Novem trgu 3 je že naseljenih in služi svojemu namenu. Prednost pri dodeljevanju sob so imeli tajniki razredov in načelniki oddelkov ter člani, ki so bili pri znanstvenem delu ali umetniškem ustvarjanju v najhujši prostorski stiski.
Iz povedanega izhaja, da se je v tem letu v Akademiji marsikaj premaknilo na bolje, Tudi v prihodnjem letu nas čakajo naloge, od katerih sta vsaj dve za nadaljnji razvoj naše ustanove temeljnega pomena: sprejem novega statuta in reorganizacija Akademije v skladu z novim zakonom in statutom, ter volitve novih članov.
FRANCE BERNIK
predsednik
ZAKON
O SLOVENSKI AKADEMIJI ZNANOSTI IN UMETNOSTI
1. TEMELJNE DOLOČBE
L Člen
Slovenska akademija znanosti in umetnosti (v nadaljnjem besedilu: SAZU) je najvišja nacionalna znanstvena in umetnostna ustanova,
2.	člen
SAZU je avtonomna ustanova znanstven i kov in umetnikov - njenih članov in javna pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata zakon in statut SAZU.
Republika Slovenija zagotavlja pogoje za delo in razvoj S A ZLI.
3.	člen
SAZU neguje, spodbuja in pospešuje znanost in umetnost ter s svojo dejavnostjo prispeva k razvoju znanstvene misli in umetniške ustvarjalnosti s tem, da:
-	obravnava temeljna vprašanja znanosti in umetnosti;
-	sodeluje pri oblikovanju politike raziskovalne dejavnosti in umetniškega ustvarjanja;
-	daje oeene, predloge in mnenja o stanju, razvoju in pospeševanju znanosti in umetnosti, organizaciji raziskovalnega dela in umetniškega ustvarjanja;
-sodeluje pri obravnavi splošnih družbenih in gospodarskih vprašanj;
-	podpira znanstvene, kulturne in umetnostne dejavnosti vseh delov slovenske narodne skupnosti;
-	spodbuja znanstvene in umetnostne dejavnosti pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji;
-	ustvarja možnosti za znanstveno in umetnostno delo svojih članov;
-organizira raziskovalno delo, ludi v sodelovanju z univerzami in drugimi
raziskovalnimi organizacijami, zlasti na področjih, ki so pomembna za poznavanje naravne in kulturne dediščine slovenskega naroda, za razvoj njegovega jezika in kulture;
-	ustanavlja zavode na področju znanstvene, raziskovalne in kulturne dejavnosti;
-organizira razprave, znanstvene sestanke, posvetovanja, predavanja in
razstave;
-	izdaja stalne in občasne publikacije s področja znanosti in umetnosti:
-	razvija mednarodno sodelovanje na področju znanosti in umetnosti.
4.	člen
SAZU sodeluje z drugimi akademijami znanosti in umetnosti ter drugimi znanstvenimi in umetnostnimi organizacijami v tujini in se dogovarja o skupnih nalogah in njihovem izvajanju.
5.	člen
Pri izvrševanju svojih nalog SAZU sodeluje z raziskovalnimi, visokošolskimi in umetnostnimi zavodi, gospodarskimi organizacijami, državnimi organi ter s posameznimi znanstvenimi delavci in umetniki.
Za uresničevanje nalog, ki zahtevajo sodelovanje širšega kroga znanstvenih in umetnostnih delavcev in zavodov, ustanavlja SAZU stalna ali občasna telesa, v katera vključuje poleg članov SAZU tudi druge znanstvenike in umetnike,
<S. člen
SAZU sodeluje s pristojnimi organi in organizacijami pri oblikovanju politike in programov znanstvenoraziskovalnih, kulturnih in izobraževalnih dejavnosti v Republiki Sloveniji.
7.	člen
Delo SAZU je javno, O svojem delu v minulem letu obvešča javnost. Javnost dela SAZU je podrobneje urejena v statutu SAZU.
8.	člen
SAZU ima statut. Statut SAZU določa v skladu s tem zakonom njeno organizacijo, način dela in upravljanja,
Statut SAZU sprejme skupščina SAZU. Vlada republike Slovenije daje soglasje k določbam statuta, ki sc nanašajo na financiranje SAZU-
SAZU lahko sprejema tudi druge splošne akte, s katerimi se, v skladu s statutom SAZU, urejajo vprašanja pomembna za delo in poslovanje SAZU.
člen
Za delo SAZU na področju raziskovalne in umetnostne dejavnosti se uporabljajo splošni predpisi o znanstvenoraziskovalnem in umetniškem delu. kolikor ta zakon ne določa drugače.
II. ČLANI SAZU
10.	člen
V okviru SAZU delujejo znanstveniki in umetniki, ki so bili zaradi posebnih dosežkov na področju znanosti in umetnosti izvoljeni za njene člane. Izvolitev za člana SAZU je nacionalno in družbeni) priznanje. SAZU ima častne, redne, izredne in dopisne člane. Redni člani imajo pravico do naziva akademik.
11.	člen
Za častnega člana SAZU je lahko izvoljen, kdor je s svojim znanstvenim ali umetniškim delom izjemno obogatil slovenski) kulturo ali je posebno zaslužen za slovenski narod in razvoj njegove znanosti ali umetnosti.
Za rednega člana SAZU je lahko izvoljen znanstvenik ali umetnik, ki je državljan Republike Slovenije in je ustvaril pomembna dela, ki predstavljajo vrhunske storitve na področju znanosti ali umetnosti,
Za izrednega člana SAZU je lahko izvoljen znanstvenik ali umetnik, ki je državljan Republike Slovenije in je ustvaril tako pomembna dela, da je z njimi tehtno obogatil znanost ali umetnost.
Za rednega oziroma izrednega člana SAZU je lahko izvoljen tudi znanstvenik ali umetnik slovenskega rodu, ki ni državljan Republike Slovenije, če je dejavno povezan z domovino in je ustvaril posebno pomembna dela na področju znanosti ali umetnosti.
Za dopisnega člana je lahko izvoljen znanstvenik ali umetnik, ki ni državljan Republike Slovenije, če izpolnjuje druge pogoje za rednega člana in ima posebno pomembne zasluge za znanost ali umetnost v Republiki Sloveniji.
12.	člen
Člane SAZU voli skupščina SAZU.
Postopek za izvolitev članov SAZU določa statut.
SAZU ima največ 60 rednih in 30 izrednih ter 90 dopisnih članov. Omejitev se nanaša na člane mlajše od 75 let.
Prenehanje članstva podrobneje določa statut SAZU.
13.	člen
Volitve članov SAZU so vsako drugo leto.
Redne ter dopisne člane volijo le redni člani, častne in izredne pa redni in izredni člani. Vblitve so tajne. Tajno glasovanje je izjemoma tudi pisno za tiste člane, ki se zaradi zdravstvenih ali drugih opravičenih razlogov ne morejo udeležiti volitev.
Statut SAZU podrobneje določa meriia za izvolitev in postopek predlaganja ter volitev članov SAZU.
Člani SAZU prevzemajo ob izvolitvi dolžnosti, da si bodo prizadevali za uresničevanje ciljev in nalog SAZU.
Poleg pravic in dolžnosti, ki jih določa zakon, imajo člani SAZU še posebej naslednje pravice in dolžnosti:
-	ustvarjalno delovati na ustreznem znanstvenem ali umetnostnem področju;
-sodelovati pri izvajanju znanstvenega in umetnostnega dela v okviru
programa SAZU;
-voliti in bit! izvoljeni v organe in delovna telesa SAZU;
-	sodelovati pri delu organov SAZU in delovnih teles, katerih člani so;
-	se udeleževati skupščin SAZU in sej razredov.
15.	t len
Rednim in izrednim članom SAZU, državljanom Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Sloveniji, pripada stalna mesečna nagrada.
Statut SAZU določa merila in višino nagrade.
III. ORGANIZACIJA SAZU
16.	člen
Znanstvena in umetnostna dejavnost SAZU se izvaja v okviru razredov in njihovih oddelkov ter Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU (v nadaljnjem besedilu: ZRC SAZU).
Razredi SAZU so nosilci nalog SAZU in se oblikujejo za eno ali več področij znanosti in umetnosti.
Razrede SAZU in področja, za katera so ustanovljeni, določi statut SAZU, V razredu SAZU sodelujejo redni in izredni člani SAZU ustrezne znanstvene ali umetnostne usmeritve. Vsak redni in izredni član SAZU lahko deluje le v okviru enega razreda.
Delo razreda SAZU vodi tajnik.
Dopisni člani so glede na znanstveno in umetnostno usmeritev razvrščeni v ustrezne razrede.
Za uresničevanje nalog z ožjih področij znanosti in umetnosti se lahko v okviru razredov ustanovijo oddelki.
Statut SAZU podrobneje ureja organizacijo in delovanje razredov SAZU in sodelovanje dopisnih članov.
17.	člen
SAZU in zavodi, kijih ustanovi, imajo lahko v svoji sestavi knjižnice, galerije in podobno.
IV. UPRAVLJANJE SAZU
IS. člen
Organi SAZU so skupščina, predsedstvo in predsednikih člen
Skupščina SAZU je organ upravljanja SAZU in jo sestavljajo vsi redni in izredni člani SAZU. Pri delu skupščine lahko sodelujejo tudi častni in dopisni člani SAZU.
Skupščina SAZU se sestaja najmanj enkrat na leto.
Skupščino SAZU sklicuje predsedstvo SAZU na lastno pobudo, na predlog najmanj dveh razredov SAZU ali na predlog najmanj desetih rednih članov SAZU,
Statut SAZU ureja sodelovanje častnih in dopisnih članov SAZU pri delu skupščine SAZU.
20.	člen
Skupščina SAZU:
-	obravnava temeljna vprašanja uresničevanja nalog SAZU;
-	sprejema program dela SAZU;
-	voli člane SAZU;
-	voli in razrešuje predsednika, o ha podpredsednika in glavnega tajnika SAZU;
-	sprejema statut SAZU;
-sprejema akte o ustanovitvi zavodov;
-	sprejema finančni načrt in zaključni račun SAZU;
-	daje soglasje k statutom zavodov, ki jih ustanavlja;
■ opravlja druge naloge, ki jih določata zakon in statut SAZU.
21.	člen
Skupščina sklepa veljavno, če je navzoča večina rednih in izrednih članov.
Za sprejem statuta, izvolitev predsednika, podpredsednikov in glavnega tajnika SAZU terza izvolitev častnih in izrednih članov je potrebna večina glasov vseh rednih in izrednih članov.
Za izvolitev rednih in dopisnih članov pa je potrebna večina glasov vseli rednih članov.
22.	člen
Predsedstvo SAZU sestavljajo predsednik, dva podpredsednika, glavni tajnik, tajniki razredov in trije člani SAZU, ki jih izvoli skupščina SAZU v skladu s statutom SAZU.
Predsedstvo SAZU je odgovorno za izvajanje odločitev in smernic skupščine. Tekoče zadeve predsedstva opravlja izvršilni odbor, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednika in glavni tajnik.
23.	člen
Predsednik SAZU predstavlja in zastopa SAZU in je odgovoren za zakonitost dela SAZU.
Predsednik SAZU je za svoje delo odgovoren skupščini SAZU, v okviru nalog, ki jih opravlja predsedstvo, pa tudi predsedstvu SAZU.
24.	člen
Predsednika, oba podpredsednika in glavnega tajnika izvoli skupščina SAZI izmed rednih članov. Tajnike razredov volijo člani razreda izmed tednih in izrednih članov.
Predsednika, oba podpredsednika, glavnega tajnika in tajnike razredov se izvoli za tri leta, z možnostjo enkratne ponovne izvolitve,
Predsednik, podpredsednika, glavni tajnik in tajniki razredov lahko to funkcijo opravljajo do 75. leta starosti.
Statut SAZU podrobneje določa merila za izvolitev ter postopek predlaganja in volitev predsednika, podpredsednikov, glavnega tajnika in tajnikov razredov SAZU.
V UPRAVA SAZU
25.	člen
Administralivno-strokovna, pomožna ter podobna dela skupnega pomena za SAZU opravlja uprava SAZU.
Upravo vodi upravni direktor, ki ga imenuje in razrešuje predsedstvo.
Upravni direktor je imenovan za štiri leta in je lahko ponovno imenovan. Za svoje delo je odgovoren glavnemu tajniku SAZU.
Predsedstvo SAZU ima sekretarja, ki je imenovan za štiri leta in je lahko ponovno imenovan.
VI. ZNANSTVENORAZISKOVALNE CENTER SAZU
26.	člen
Ustanoviteljica Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) je SAZU. ZRC SAZU izvaja s SAZU skupni dolgoročni program Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda.
ZRC SAZU izvaja temeljne naloge na področju naravoslovja, h uma ni stike in družboslovja. ZRC SAZLJ je organiziran in deluje v skladu z zakonom o zavodih ter izvaja znanstvenoraziskovalno delo v skladu z ztikonom, ki ureja raziskovalno dejavnost.
Raziskovalno dejavnost v ZRC SAZU opravljajo člani SAZU, raziskovalci z znanstvenimi nazivi, kijih podeljuje SAZU, in raziskovalci z drugimi nazivi.
Nazive znanstvenih delavcev, kijih podeljuje SAZU, določa ta zakon.
VIL ZNANSTVENI DELAVCI SAZU
27.	člen
Nazivi znanstvenih delavcev, kijih podeljuje SAZU, so;
znanstveni svetnik SAZU, višji znanstveni delavec SAZU in znanstveni delavce SAZU.
VIII. SREDSTVA SAZU
28.	člen
Sredstva za delovanje SAZU zagotavlja Republika Slovenija tz proračuna za:
-	delo skupščine, predsedstva in razredov SAZU;
-	osnovni program dela SAZU;
-	program dela upokojenih rednih in izrednih članov SAZU;
-	redno izdajateljsko dejavnost;
■ stalne mesečne nagrade rednim in izrednim članom SAZU;
-	amortizacijo, investicije in investicijsko vzdrževanje;
-opravljanje strokovnih, administrativnih in tehničnih del:
-	materialne in operativne izdatke;
-	izpopolnjevanje knjižnice, odkup zapuščin, umetniških del pomembnih za kulturo in naravno dediščino.
SAZU pridobiva sredstva iz prejšnjega odstavka iz proračuna Republike Slovenije na podlagi finančno ovrednotenega letnega programa, ki ga predloži v soglasje Vladi Republike Slovenije.
Sredstva za raziskovalno in umetnostno delo zagotavlja SAZU tudi s pogodbeno raziskovalno in umetnostno dejavnostjo.
SAZU lahko pridobiva sredstva tudi z dotacijami, volili in darili ali na kakšni drugi pravni podlagi.
29.	člen
Sredstva za delo ZRC SAZU se iz proračuna Republike Slovenije zagotavlja na način in v obsegu, kot se zagotavljajo za javne raziskovalne zavode,
ZRC SAZU pridobiva sredstva iz prejšnjega odstavka na podlagi finančno ovrednotenega letnega programa dela.
Najvišji organ upravljanja ZRC SAZU mora k temu programu pridobili soglasje predsedstva SAZU in ministrstva, pristojnega za raziskovalno dejavnost.
ZRC SAZU lahko pridobiva sredstva tudi iz drugih virov.
30.	člen
Finančni nadzor nad poslovanjem SAZU opravlja računsko sodišče.
31.	člen
SAZU je lastnica premoženja, ki ji je bilo dodeljeno, ali ga je pridobila za opravljanje dejavnosti, za katero jc bila ustanovljena.
ix. prehodne in končne določbf
32.	člen
SAZU in ZRC SAZU morata uskladiti svojo organizacijo in delovanje ter statut in druge splošne akte z določbami tega zakona najkasneje v enem letu od njegove uveljavitve,
33.	člen
Predsedstvo SAZU mora v naslednjih volilnih obdobjih omejevati število prostih mest za posamezne vrste članstva SAZU. dokler število članov SAZU ne bo v okviru, ki je določen s tretjini odstavkom 12. člena lega zakona.
34.	člen
Z dnem uveljavitve tega zakona se preimenujejo dopisni člani SAZU v izredne člane SAZU, zunanji dopisni člani SAZU pa v dopisne člane SAZU, ter pridobijo vse pravice in dolžnosti po tem zakonu.
35.	člen
Znanstveni delavci SAZU, ki so si pridobili naziv na podlagi zakona o SAZU (Uradni list SRS, št. 30/80), obdržijo la naziv do izteka dobe, za katero so bili izvoljeni.
36.	člen
Predsednik, podpredsednika, glavni tajnik, tajniki razredov in vodje oddelkov SAZU opravljajo svoje funkcije do izteka mandatne dobe, za katero so bili izvoljeni.
ZRC SAZU, ki ga je ustanovila SAZU. dobi s tem zakonom pravice iti dolžnosti javnega raziskovalnega zavoda.
38.	člen
Z dnem, ko začne veljali ta zakon, preneha veljati zakon o SAZU (Uradni list S RS, št. 30/80),
39.	člen
Tu zakon začne veljati petnajsti dan po objavi vUradnem listu Republike Slovenije.
Št. 610-01/93-10/3 Ljubljana, dne 20 julija 1994
Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Herman Rigelnik
Zakon je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 48195 (5. avgust 1994).
DELO SKUPŠČINE SAZU
Skupščina SAZU je v letu 1994 zasedala trikrat, in sicer 25. februarja, 28. junija in 1, decembra.
Skupščina SAZU 25. februarja 1994_
Skupščina je sprejela zaključni račun za leto 1993 in predlog finančnega načrta za leto 1994 ter informacijo predsednika akad. Franceta Bernika o tekoči problematiki Akademije,
Skupščine so se udeležili:
Člani predsedstva: predsednik France Bernik, podpredsednika Robert Bline in Ciril Zlobec, glavni tajnik Matija Drovenik; tajniki razredov: Lidija Andolšek Jeras, Aleksander Bajt, F.milijan Ccvc, Uroš Krek, Ernest MayeT, Janez OTcšnik in Lojze Vodovnik,
Redni člani: Janez Batis, Davorin Dolar, Peter Fajfar. Janez Fettich, Stane Gabrovec, Ivan Gams, Ljubo Golič, Peter Gosar, Ludvik Gyergyek, Franc Jakopin, Vinki) Kam bič, Janko Kos, Rudi Kyovsky, Valentin Logar, Lev Milčinski, Zdravko Mlinar. Dušan Moravec, Franc Novak, B ti ris Paternu, Mario FI en ič ar, Stojan Pretnar, Primož Ramovš, Janez Stanonik, Lujo Šuklje, Dragica Turnšek, Ivan Vidav, Sergij Vilfan, Anton Vruluša, Boštjan Žekš in Andrej O. Župančič. Dopisni člani: Dušan Ferluga, Kajetan (jantar. Matija Gogala, Alojz Kralj, Jože Krašovec, Lojze Lebič, Jože Maček, Vasilij Melik, Alojz Sercelj, Jože Toporišič in Drago Tršar.
Ostali navzoči: upravni direktor Zoran Mezeg in sekretar predsedstva Miha Lesar. Opravičeno odsorni:
po 55. členu Statuta SAZU: redni člani Bojan Čop, Bralko Kreft in Boris Majer, redni člani: Janez Bernik, Miroslav Brzin, Alojzij Finžgar, Ferdo Gestrin, Slanko Grafenauer, Dušan Hadži, Niko Kuret, Janez Matjašič, Milan Mihelič, Janez Peklenik. Janko Pleterski, Miha Tišler in Anton Trstenjak. dopisni člani: Kajetan Kovic, Veljko Rus, Branko Stanovnik in Milja Zupančič.
Predsednik akad. France Bernik je začel današnjo skupščino s pozdravi vsem prisotnim članom. Nato je predlagal v razpravo in sprejem naslednji Dnevni red:
1.	Potrditev zapisnika skupščine SAZU z dne 27.5.1993,
2.	Zaključni račun za leto 1993 in predlog finančnega načrta za leto 1994,
3.	Informacija predsednika akad, Franccta Bernika o tekoči problematiki Akademije,
4.	Razno,
Prisotni so sprejeli predlagani dnevni red brez pripomb.
ad 1
Potrditev zapisnika skupščine SAZU z dne 27.5.1993
Člani so potrdili in sprejeli zapisnik skupščine SAZU z dne 25.05.1993 z upoštevanjem naslednjega popravka:
Na slTani 4 zapisnika v predzadnji vrstici četrtega odstavka se besedilo "kar naj bi bil glavni predpogoj za kandidaturo" zamenja z besedilom "kar naj bi bil
eden od pogojev za kandidaturo,,,".
ad 2
Zaključni račun za leto 1993 in predlog finančnega načrta za leto 1994
Upravni direktor SAZU Zoran Mezeg je najprej poročal o finančnem poslovanju SAZU v letu 1993. V preteklem let j je imela Akademija 150,150.900,00 SIT prihodkov in 150,049.901,20 SIT odhodkov. Ostalo je 100.998,80 SIT.
Prihodki v letu 1993 in primerjava z letom 1992 so bili naslednji: PRIHODKI	1993 INDEKS
1993194
Prenos presežka i i. prejšnjega leta	6.832,80	197
Prihodki od Ministrstva za finance (Proračun)	114,162.481,60	168
Prihodki od Ministrstva za znanost in tehn.	17,985.867,70	124
Prihodki Valvasorjevega odbora	10,643.174,80	169
Prihodki od obresti	2,865.979,70	567
Razni dragi prihodki (prodaja publ., ZRC)	4,486.563,40	69
SKUPAJ:	150,150,900,00	157
Odhodki v letu 1993 jo bih skupno ¡50,049.901,20, pri čemer je bil indeks 1993/ ¡992 157.
Upravni direktor je posebej obrazložil postavko Investicije v letu 1993. SAZU je za ta namen v letu 1993 prejela od Proračuna Republike Slovenije 99,999,159,60 SIT, ki jih je porabila za:
- adaptacijo stavbe Novi trg 5___ 85,412.862,00 SIT
- adaptacijo stavbe Novi trg 3	10,113,783,90	SIT
- in ves t. vzdrževanje stavbe Novi trg 3	1,368,189,60	SIT
■ adaptacijo stavbe v Postojni	1,045.270,60	SIT
- postavitev Neptunovega vodnjaka	50.685,00	SIT
- izdelavo projektne dokumentacije in načrtov	3,319.535,30	SIT
SKUPAJ:	101,310326,40 SIT
Iz leta ¡992 je bilo v postavko investicij' prenešeno 1,309.684,30 SIT, torej je z upoštevanjem skupne porabe v letu 1993 nastala negativna razlika v znesku !,482,50 SfT ki bo pokrita iz obresti.
Po finančnem poročilu za leto 1993 jc upravni direktor poda! še predlog finančnega načrta SAZU za leto 1994, Predlog je izdelal na podlagi predloga Zakona o izvrševanju proračuna in o proračunu R Slovenije za leto 1994, objavljenega 21,02,1994 v Skupščinskem poročevalcu štev. 7/1.
V letu 1994 naj bi SAZU prejela skupaj 195,214.(100,00 S IT za naslednje namene: - plače delavcev_60,482.000.00 SIT
- materialne stroške	5,817.000,00	SIT
- amortizacijo	877.000,00	SIT
- meddržavno sodelovanje	907.000,00	SIT
- pasovno financiranje ZRC SAZU	29,573.000.00	SIT
- članske nagrade	69,332.000,00	SIT
- investicije	28,225.000,00 SIT
Finančna sredstva bo Akademija pridobila tudi od Ministrstva za znanost in tehnologijo in sicer za Fond upokojenih akademikov, za poslovanje Biblioteke in za natis štirih publikacij (Acta carsologica, Tradition es. Razprave IV razreda in Geografski zbornik).
V	prikazu proračuna SAZU za leto 1994 je upravni direktor posebej pojasnil naslednje postavke:
V	letu 1994 so predvidena večja sredstva za članske nagrade, ker se le-te zaradi obdavčitve obračunavajo v bruto zneskih. Tako ostajajo neto zneski nespremenjeni, ker SAZU že poravna dohodnino za nagrade.
Postavka Plače zaposlenih v SAZU je nekoliko nižja, ker bo v letu 1994 izplačanih samo 11 plač, zadnja pa bo bremenila proračun za leto 1995. Postavka Investicije narekuje v letu 1994 izvedbo naslednjih gradbenih del: dokončanje fasade na stavbi Novi trg 5, ureditev kotlovnice, protipožarnega in protiv lom nega varovanja in sejne sobe v stavbi Novi trg 3 ter ureditev dvorišča in parkirišča.
Predsednik se jc upravnemu direktorju zahvalil za poročilo.
Z ugotovitvijo, da je skupščina sklepčna, saj je navzočih 52 članov, je predsednik odprl razpravo, najprej o finančnem poslovanju v letu 1993. Na vprašanje akad, S. Vilfana, zakaj je indeks postavke Tiskarski stroški tako nizek, je upravni direktor odgovoril, da jc do tega prišlo, ker je zaradi nastalih zamud pri natisu publikacij del stroškov bremenil še bilanco za leto 1992, del stroškov pa bo prenešen v bilanco za leto 1994.
Na vprašanje akad. Dragice Turnšek o izplačilu avtorskih honorarjev je upravni direktor odgovoril, da je izplačilo možno v primeru, da ostane denar od natisa publikacij.
Na vprašanje akad. J. Orešnika, zakaj MZT samodejno redno financira samo štiri, v poročilu direktorja prej omenjene periodične publikacije, ne pa vse periodike SAZU (tudi Razprav II. razreda), je upravni direktor odgovoril, da
Akademija lo zadevo ureja. Razprave II. razreda pa verjetno niso bile vključene v samodejno financiranje, ker ne izhajajo letno, ampak vsaki dve leti. Glavni tajnik akad. M. Drovenikje ugotovil, daje sistem financiranja publikacij SAZU neenoten in da si je SAZU že doslej močno prizadevala za rešitev tega problema. Podpredsednik akad. R, BI me je predlagal kot možno rešitev, da se v zakon o SAZU vključi določilo o izdajateljstvu kol ključni nalogi SAZU, za kar naj hi Akademija redno dobivala sredstva v celoti.
Z ugotovitvijo akad. Dragice TumSek, da so predvidena sredstvi* za mednarodno sodelovanje prenizka in pojasnilom predsednika, da so v postavko Reprezentančni stroški vključeni materialni stroški za izdelavo grba Academic
0	pero soru m, so navzoči glasovali o zaključnem računu za leto 1993 in ga soglasno sprejeli, Grb je izdelal dop. član, kipar Drago Tršar, za kar se mu je predsednik iskreno zahvalil.
Razpravo so člani nadaljevali z obravnavo proračuna SAZU za leto 1994. Na prošnjo akad. B. Žekša jc podpredsednik akad. K. lilinc pojasnil, kolikšna so sredstva za "pasovno financiranje" ZRC SAZU, V proračunu R Slovenije je za leto 1994 predvidena veliko nižja postavka za financiranje ustanoviteljskih obveznosti SAZU do ZRC SAZU, kot je to Akademija zahtevala, Financiranje je prirejeno možnosti dvojnega ustanovitelj siva, saj ima tudi MZT v svojem proračunu predvideno enako postavko.
Na vprašanje akad. S. Vilfana, zakaj je v letošnjem proračunu lako visoka postavka Amortizacija, je upravni direktor odgovoril, da je to zaradi predvidenega nakupa nove računalniške opreme in nabave manjšega fotokopirnega
stroja.
Po končani razpravi so člani glasovali o proračunu Akademije za leto 1994 in ga soglasno sprejeli.
ad 3
1	nformacija predsednika akad. Franceta Bernika o tekoči problematiki Akademije
V uvodu k tej točki je predsednik povedal, da bodo člani ožjega predsedstva poročali o naslednjih nalogah iz delovnega programa Akademije:
-	trenutnem stanju predloga Zakona o SAZU, -znanstvenih srečanjih v organizaciji SAZU,
-	tiskovni dejavnosti SAZU in
-poročilih o medakademijski dejavnosti SAZU in o delovanju Sveta za proučevanje in varstvo okolja pri SAZU,
Predsednik je najprej poročal o trenutnem stanju predloga Zakona o SAZU. Predlog Zakona o SAZU so doslej obravnavali štirje odbori vlade Republike Slovenije in zavzeli naslednja stališča:
Odbor za državno ureditev in javno upravo ni imel bistvenih pripomb na predlog
Zakona o SAZU. Odbor za finance in kreditno-monetarno politiko jc predlaga) spremembo v ustanoviteljstvu ZRC SAZU, ki naj bi bilo dvojno - SAZU in MZT S tem bi ZRC SAZU pridobil status javnega raziskovalnega zavoda, država pa bi imela večji nadzor nad pOTabo proračunskih sredstev. Ustrezno temu je Odbor za finance predlagal spremembe tistih členov v predlogu Zakona o SAZU. ki zadevajo financiranje ZRC SAZU. Odbor za kulturo, šolstvo in šport je kljub temu, da je ugodno ocenil predlog Zakona o SAZU, dal Akademiji v premislek možnost ti vojnega ustanovite Ijstva.
Odbor za znanost, tehnologijo in razvoj je podprl sou stanovi te Ijstvo ZRC SAZU s strani države oziroma Ministrstva za znanost in tehnologijo. Pri tem bi imela Akademija vsebinski in organizacijski vpliv na ZRC SAZU, MZT pa bi zagotavljalo finančna sredstva in opravljalo nadzor nad njegovim delovan jem in poslovanjem. Odbor je zalo predlagal Akademiji ustrezne spremembe v tistih členih Zakona o SAZU, ki govorijo o financiranju ZRC SAZU. Odbor je prav tako predlagal povezavo knjižnice SAZU z ZRC SAZU, ki je njen največji uporabnik in skrbnik.
V	teku leh obravnav predloga zakona o SAZU je tudi vodstvo ZRC SAZU brez vednosti Akademije spremenilo svoje stališče do izključnega ustanoviteljstva Akademije in sprejelo možnost dvojnega ustanoviteljstva.
Člani predsedstva in ožjega predsedstva SAZU so z vso zaskrbljenostjo spremljali nastale spremembe in si tnočno prizadevali uveljaviti sklep o izključni pravici do ustanoviteljstva, sprejet na skupščini SAZU decembra 1992. SAZU ne vidi druge možnosti, kot da je le ona ustanoviteljica ZRC SAZU. saj sta prek trajnega raziskovalnega programa "Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda" med seboj tesno povezana. Soustanoviteljstvo države bi Akademija razumela kot nepotrebno poseganje v svojo avtonomijo, hkrati pa bi bila pripravljena zakonsko določiti državni nadzor nad porabo finančnih sredstev za delo ZRC SAZU Prav tako Akademija zavrača predlog o spremembi statusa knjižnice SAZU.
Ob koncu svojega poročila o stanju predloga Zakona o SAZU jc predsednik obvestil člane, da bo naslednji teden v Državnem zboru prva obravnava predloga zakona o SAZU, ki se je bo tudi sam udeležil.
K predsednikovemu prikazu trenutnega stanja predloga Zakona o SAZU in spremljajočih težav sta podpredsednika akad. R, Blinc in akad. C. Zlobec dodatno razčlenila šc nekatere razloge in pobude, ki so pripeljali vladne kroge in vodstvo ZRC SAZU do bistveno drugačnih odločitev glede ustanoviteljstva ZRC SAZU.
V	razpravi o stanju predloga Zakona o SAZU so se člani opredelili za prej predstavljena stališča predsedstva in ožjega predsedstva SAZU.
Akad. P. Gusar je s krajšim zgodovinskim orisom razvoja Akademije kol raziskovalne ustanove spomnil na podobna prizadevanja v preteklosti, da se osamosvojijo inštitutske enote Akademije, in na trdno stališče članov SAZU, da se inštitutom, kot svojemu sestavnemu delu, nikoli v popolnosti ne bodo odrekli. Sedanje pTedlogc o soustanoviteljstvu akad. P. Gosar razume kot
neposredno poseganje države v kadrovsko in upravljalsko politiko prihodnje Akademije, ki v prihodnje lahko pripelje do dokončne osamosvojitve oziroma ločitve ZRC SAZU.
Predsednik je podprl mnenje akad P Gosarja in povedal, da seje ZRC SAZU zadnje čase ukvarjal z mnogim i vsebinskimi vprašanji, ki kažejo na željo inštitutov, da se osamosvojijo. Ker Akademija trdno vztraja pri stališču, da se bo zavzemala samo za svoje izključne ustanoviteljske pravice do ZRC SAZU, se ji v primeru drugačnih rešitev kaže kot skrajnja možnost popolna ločitev od ZRC SAZU. Tudi akad. A. Bajt je predlagal dokončno ločitev SAZU in ZRC SAZU kot možno rešitev v primeru soustanoviteljstva. Pri tem je opozoril na skrajnjo pragmatičnost sodelavcev ZRC SAZU, ki na eni strani želijo samostojnost, na drugi pa v tujini pogosto uporabljajo ime SAZU zaradi svoje večje uveljavitve. Potem ko so še drugi člani izrekli podobna m ncnja in ko je akad. P Gosar opozoril na dejstvo, da dvojno ustanoviteljsko po Zakonu o raziskovalni dejavnosti ni možno, pač pa samo soustanoviteijstvo.je predsednik zaključil razpravo o stanju preloga zakona o SAZU-
V	nadaljevanju svojega poročila je predsednik seznanil skupščino z znanstveno-posvetovalno dejavnostjo Akademije v obdobju med zadnjo in današnjo skupščino ter z načrtovanimi posveti, ki jih bo pripravila SAZU.
1 Iti. decembra 1993 je bil na Akademiji znanstveni kolokvij ob tristoletnici Academie Operosorum, 15. decembra pa je bila na SAZU slovesnost ob tem jubileju. Prispevki s posveta bodo objavljeni v zborniku, katerega urednik bo do p, član Kajetan Gantar.
2.	20. in 21, februarja 1994 je bil na Akademiji simpozij "France Balantič in Ivan Hribovšek v slovenskem kulturnem prostoru".
3.	14, - 16. aprila 1994 bo SAZU soorganizirala mednarodni simpozij o Brižinskih spomenikih, na katerem bo sodelovalo 59 referentov, od tega 38 iz tujine.
4.	Jeseni 1994 je predvidena organizacija posveta o slovenski državnosti in državi. Priprave na posvet tečejo, podrobnosti pa še niso znane.
Glavni tajnik akad, Matija Drovcnik je poročal o preostalih dveh točkah iz delovnega programa SAZU. V zvezi s tiskovno dejavnostjo SAZU je povedal, da je v letu 1993 Akademija izdala 16 publikacij. Sedem publikacij iz lanskoletnega programa bo izšlo z zamudo v letošnjem letu. Tiskovni program za leto 1994 predvideva izid 36 publikacij v obsegu 977 avtorskih pol in nakladi 29.200 izvodov. Publikacije obsegajo pet splošnih izdaj, sedem periodičnih izdaj ter 14 monografskih in serijskih izdaj. Za financiranje izida publikacij SAZU bo potrebno zagotoviti finančno soudeležbo ustreznih ministrstev in tudi drugih virov.
V	zvezi s tiskovno dejavnostjo Akademije je akad. J, Stanontk predlagal, da bi pri natisu publikacij člani Akademije imeli prednost pred sodelavci ZRC SAZU. Ta predlog po mnenju predsednika in glavnega tajnika ne bi bil sprejemljiv, ker o natisu pubikacij soodločajo zunanji linancerji, izbira pa naj bi slonela predvsem
na kvalitcli dela ne glede na status avtorjev.
Po teh pojasnilih so član i sprejeli poročilo in program tiskovne dejavnosti SAZU.
Kar zadeva medakademijsko dejavnost SAZU in delo Sveta za proučevanje in varstvo okolja pri SAZU pa je glavni tajnik razložil, da delujeta v okviru SAZU trenutno dva odbora: Mcdakademijski odbor za zoonoze, ki aktivno sodeluje s Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti in Odbor za proučevanje narodnih manjšin.
Svet za proučevanje in varstvo okolja pri SAZU, ki ga vodi dr. Avguštin Lah, je pripravil ¡zčrpno poročilo o delu Sveta v letu 1993 in zasnovo programa za leto 1994. Oba dokumenta pričata o aktivnem delovanju tega Sveta, Zamrlo pa je delo Odbora za energetiko, ki je tudi v okviru SAZU.
ad 4 Ramo
Akad, F Jakopin je spodbudil razpravo o tem, da bi na SAZU organizirali posvet o slovensko-hrvaški meji, podobno kot je to pred kratkim storila Hrvaška akademija znanosti in umetnosti. V razpravi o tem predlogu so sodelovali predsednik, akad, A. Bajt, in akad. A. Vratuša, ki so ugotovili, da SAZU med svojimi člani nima strokovnjakov za mednarodno pravo, lahko pa k sodelovanju pritegne nekatere zunanje ugledne strokovnjake s tega področja. Prisotni so se načelno strinjali z organizacijo takega posveta. Ker tematika sodi v pristojnost i. razreda, se zaprosi akad. A. Bajt, tajnik I. razreda, da naveže stike z Ministrstvom za zunanje zadeve in poizve, ali bi organizacija omenjenega posveta na ravni SAZU bila za njih potrebna in koristna. Podpredsednik akad, R. Blincjc obvestil skupščino, da je bilo 29. januarja 1994 na SAZU posvetovanje "Nacionalni raziskovalni program in financiranje raziskav". Predsednik SAZU je s posvetom seznanil predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška, dnevnik Delo pa bo v kratkem tudi objavil krajši prispevek o posvetu.
Akad. 1. Gams je izrazil svojo zaskrbl jenost zaradi sedanje erozije ugleda znanosti v očeh slovenske javnosti. Predlagal je, da SAZU kot najvidnejša znanstvena ust anova z javnim posvetom opredeli bistvo znanosti do nekaterih idejnih očitkov v sredstvih javnega obveščanja. V razmislek je predlagal, da bi že sedaj izbrali ad hoc skupino, ki bi prihodnji skupščini predlagala program tega posveta.
Predsednik se je zahirali! članom za udeležbo in sodelovanje ter zaključil skupščino ob 12.55. uri.
Skupščina 28. junija 1994
Skupščine so se udeležili:
Člani predsedstva: predsednik France Bernik. podpredsednika Robert BI i ne in Čiri! Zlobec, glavni tajnik Matija Drovenik; tajniki razredov: Lidija Andolšek-Jeras. Aleksander Bajt, Emiiijan Cevc, Uroš Krek, Frnest Mayer. Janez Grešnik in Lojze Vodovnik.
Rudni člani: Janez Bat is, Janez Bernik. Peter Fajfar, Janez Fetlieh. Stane Gabrovee, Ivan Gams, Ferdo Gestrtn, Josip Globevnik, Ljubo Golič, Fetcr Gosar, Ludvik Gyergyek, Franc Jakopin. Vinko Karnbič, Niko Kuret. Valentin Logar, Lev Milčinski, Dušan Moravec, Franc Novak, Boris Paternu, Mario Pleničar, Janko Pleterski, Primož Ramovš, Janez Stanonik, Lujo Suklje, Anton Trstenjak, Dragica Turnšck, Ivan Vidav. Sergij Viifan, Anton Vratuša. Franc Zadravec, Boštjan Zekš in Andrej O. Zupančič.
Dopisni člani: Dušan Fcrluga, Kajetan Gantar. Jože Krašovec, Lojze Lebič. Jože Maček, Vasilij Melik. Veljko Rus, Branko Stanovnik, Alojz Šercelj, Jože Trontelj, Dane Zaje in Mitja Zupančič.
Ostali navzoči: sekretar predsedstva SAZU Miha Lesar ter posebej vabljena gosta: direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar in upravna direktorica ZRC SAZU Zvon k a Pere.
Opravičeno odsotni:
Pn 55. členu Statuta SAZU: Bojan Čop. Bratko Kreft, Boris Majer in Janez
Matjašič.
Redni člani; upravnik Znanstvene koordinacije Miroslav Brzin, Davorin Dolar, Vinko V. Dolenc. Dušan Fladži, Janko Kos, Rudi Kyovsky, Zdravko Mlinar, Miha Tišler in Igor Vrišcr.
Dopisni člani: Matija Gogala, Alojz Kralj in Jože Pogačnik. Opravičeno odsoten tudi upravni direktor SAZU Zoran Mezeg.
Skupščino je vodil predsednik SAZU akad. France Bernik, ki je pozdravil prisotne člane ter direktorja ZRC SAZU dr. Ota Lutharja in upravno direktorico ZRC SAZU Zvonko Pere, ki sta bila povabljena na skupščino. Nato je ugotovil, da je skupščina sklepčna in predlagal v morebitno dopolnitev oziroma sprejem naslednji Dnevni red:
i. Potrditev zapisnika skupščine SAZU z dne 25,02,1994, 2 Poročili predsednika Akademije in glavnega tajnika,
3.	Predlogi in sklepi.
4.	Razno.
Dnevni red so člani sprejeli v predlagani obliki, ad l
Potrditev zapisnika skupščine SAZU z rine 25.02.1994
Skupščina je potrdila in sprejela zapisnik zadnje skupščine z dne 25.02.1994,
ad 2
Poročili predsednika Akademij t in glavnega tajnika
Poročilo predsednika akad. Franceta Bernika
Predsednik akad. France Bernik je predstavil delo Akademije med zadnjo in današnjo skupščino v treh sklopih ter v luči njene temeljne usmeritve in institucionalnega statusa v javnosti. Najprej je predstavil predlog Zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki je po prvem in drugem branju v Državnem zboru, 1, marca in 23. junija 1994, utrpel manjše Spremembe redakcijske narave. Zakon bo predvidoma sprejel jeseni, septembra letos, in bo omogočil pripravo Statuta SAZU.
V	drugem tematskem sklopu je predsednik govoril o sodelovanju S A Zli in ZRC1 SAZU in ugotovil, da se je sodelovanje izboljšalo in postalo plodnejSe ter da so urejene nekatere p ravno-up ravne medsebojne obveznosti, saj je SAZU z ZRC SAZU podpisala pogodbo za pridobitev kabinetov za akademike v stavbi na Gosposki 13 in sklenila sporazum o poravnavi stroškov najemnine za investicijsko vzdrževanje od leta 1992 do danes za prostore v uporabi inštitutov ZRC SAZU.
V	ITC tj c m tematskem sklopu je predsednik predstavil simpozijsko in mednarodno dejavnost SAZU, ki sta rezultat aklivnejše vloge, ki jo ima SAZU v javnem življenju. Najprej je omenil mednarodni simpozij o Brižinskih spomenikih, ki sta ga skupaj organizirala SAZU in ZRC SAZU in ki je imel veliko odmevnost tudi zunaj naših meja. V skupni organizaciji je potekal tudi mednarodni posvet "'Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba", konec leta pa se pripravlja posvetovanje o slovenski državi, V mednarodnih okvirih bo konec septembra v Opatiji v organizaciji Hrvaške akademije znanosti in umetnosti potekala mednarodna konfercnca"Mir, človekove pravice in odgovornost intelektualcev", v začetku novembra pa bo v I rankfurtu generalno zasedanje Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu na temo "Europa, Felix, Utupia?"
V	okviru mednarodne dejavnosti Akademije predsednik še omeni svoj obisk v Londonu, med katerim se je srečal s predsednikom Kraljevega društva, predsednikom Evropske akademije znanosti s sedežem v Londonu in generalnim direktorjem Britanskega sveta.
Svoje poročilo je predsednik zaključil z informacijo, da je SAZU še z osmimi drugimi soustanovitelji 16, maja letos ustanovila Slovensko znanstveno fundacijo ter da sta ožje vodstvo in predsedstvi) SAZU imenovala akad. Petra Gosarja za predstavnika SAZU v Svetu RFV Slovenija.
Poročil» glavnega tajnika akad. Matije Drovenlka
Glavni tajnik akad Matija Drovenik v svojem poročilu predstavi naslednje delovne naloge SAZU:
L Priprava predloga Statuta SAZU
Prvi osnutek Statuta SAZU so pripravili akademiki (po abecednem vrstne redu): J. Balis, A. Finžgar. P. Gosar in D. Moravec že konec leta 1990. Novelirani osnutek bo pripravila nova komisija SAZU, ki bo v kratkem imenovana. Predlog
Statuta SAZU bo sprejela in potrdila skupščina SAZU. Glavni tajnik seje zahvalil vsem tistim članom Akademije, ki so aktivno sodelovali pri pripravi gradiva za Zakon o SAZU in Statut SAZU.
2,	Financiranje SAZU
19. maja 1994 je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen proračun Republike Slovenije, ki gaje 6. maja 1994 sprejel Državni zbor Republike Slovenije. Proračun namenja SAZU sredstva v višini 195.214 milijonov tolarjev. Glavni tajnik je prebral vse postavke, na katere se razdeli ta vsota, posebej pa je opozoril na prenizko postavko za meddržavno sodelovanje, ki znaša samo 907.0tX) tolarjev, Prav tako je opozoril na novo postavko v proračunu, to je pasovno financiranje ZRC SAZU v višini 29 milijonov tolarjev. Glavni tajnik je seznanil člane, daje v znanstvenem fondu na razpolago še nekaj sredstev za znanstveno delo upokojenih akademikov,
3.	Mednarodno sodelovanje SAZU
Leta 1991 je SAZU sklenila štiriletno dvostransko pogodbo o znanstvenem sodelovanju z Madžarsko akademijo znanosti, v letih od 1992 do 1994 pa še z enajstimi tujimi akademijami. Šest tujih akademij jc pripravljeno pogodbo podpisati, albanska, izraelska in irska akademija pa so sporočile, da bodo naš predlog še preučile in odgovorile pozneje. Estonska akademija znanosti in Accademia Nazionale dei Lineci sta pripravljeni sodelovati pod pogojem, da ima SAZU za to potrebna sredstva. Ostajata še dve skupini akademij, prva ki se zavzema za neposredno sodelovanje znanstvenikov, in druga, ki še ni odgovorila na predlog o sodelovanju.
4.	Tiskovna dejavnost SAZU
Program tiska za ieto 1994 obsega 25 publikacij, od tega 4 splošne, 7 periodičnih in 14 monografskih in serijskih izdaj. Do današnje skupščine je bilo natisnjenih 12 publikacij, 9 iz programa za leto 1994 in tri dodatne publikacije: 'Protiustavnost uzakonjenega sistema lastninjenja", avtorja akad. Aleksandra Bajta, "Narodne manjšine III - Slovenci v Zvezni deželi Štajerski", ki jo je uredil akad. Anton Vratuša in "Okolje v Sloveniji", ki jo je pripravil dr. Avguštin Lah. V pripravi za tisk v letošnjem letu je še 20 publikacij.
5,	Biblioteka SAZU
Glede domnevnega negospodarnega ravnanja Biblioteke SAZU z odvečnimi izvodi Akademij in ih publikacij, ki naj bi po pisanju nekaterih časopisov bili namenjeni v odpad, je glavni tajnik pojasnil, da je Biblioteka začela akcijo, v kateri bo brezplačno razdelila odvečne izvode publikacij. S tem bi izpraznili Prešernovo dvorano, ki jo Biblioteka trenutno uporablja kot začasno skladišče. O svoji nameri je obvestila vodstvo in inštitute ZRC SAZU, avtorje publikacij, številne fakultete, antikvariate, splošne knjižnice, muzeje, knjižne revije in druge
ustrezne organizacije. Publikacije, ki bi preostale iz tega načina darovanja, bo prevzelo Bibliografsko društvo,
V tej točki je glavni tajnik opozoril član, naj knjigarni "Konzorcij" posredujejo podatke o objavah svojih del v tujini. Te informacije bodo vključene v gradivo za tiskovno konferenco, ki jo knjigarna načrtuje 7. novembra 1994.
6. Letopis SAZU 1993
Letopis SAZU 1993 je izšel v nakladi 1000 izvodov. Oblikovno in vsebinsko je dokaj spremenjen, Naslednje leto naj bi ga še dopolnili s povzetki predavanj članov SAZU. Povzetke v obsegu od polovice do ene strani naj predavatelji oddajo v pisarni glavnega tajnika za objavo, frav tako naj člani glavnega tajnika seznanijo z morebitnimi napakami oziroma netočnimi podatki, ki jih bodo zasledili v Letopisu SAZU za leto 1993.
Predsednik sc je zahvali glavnemu tajniku za izčrpno poročilo in odprl razpravo o obeh poročilih.
Na vprašanje akad. Franca Jakopina, kako je z dolgovi za tisk, je glavni tajnik najprej pojasnil, da Akademija sredstev za nazaj ni dobila, za tekočo tiskovno dejavnost krije stroške iz sredstev, ki jih zagotavlja Ministrstvo za znanost in tehnologijo, občasno Ministrstvo za kulturo in v posameznih primerih nekateri sponzorji. Podpredsednik akad. Robert Pline je dodal, da financiranje tiskovne dejavnosti SAZLI zaenkrat še ni ustrezno, novi zakon o SAZU pa naj bi opredelil tudi to področje.
Akad. Ivan Gams je vprašal, po katerih merilih sc publikacije, sedaj razvrščene kot publikacije SAZU, sedaj razvrščajo v dve skupini: kot publikacije SAZU oziroma kot publikacije ZRC SAZU. Predsednik je odgovoril, da gre za vprašanje bibliografskega pristopa k posamezni publikaciji, sicer pa so nekatere publikacije tudi skupne.
Podpredsednik akad. Robert Blinc je podal krajši prikaz sprememb Zakona o raziskovalni dejavnosti oziroma kot se sedaj imenuje osnutka Zakona o organizaciji in financiranju na področju znanosti in tehnologije, SAZU ni bila zadovoljna s sistemom raz i skoval no-razvoj ne dejavnosti v Sloveniji in je v zvezi s tem na podlagi priporočil Sveta za znanost oziroma Izhodišč za nacionalni raziskovalni program sprejela stališče, da je država dolžna opredelili osnovne pogoje za razvoj znanosti, o strokovnih vprašanjih pa bi odločala stroka. Država naj bi financirala zlasti osnovne raziskave, razvojne pa naj bi financirali predvsem uporabniki sami. Državno vodenje gospodarstva in razvoja ni nikjer doslej dalo dobrih rezultatov.
Sistem raz i skoval no-raz vojne dejavnosti, ki ga postavlja osnutek tega zakona, jc v posameznih določilih v nasprotju z gornjimi izhodišči. Ni tudi nič bolj transparenten od dosedanjih zakonskih določil. V novem zakonu pogrešamo organ, ki bi po vzorcu tovrstne zakonodaje v razvitih zahodnih državah, vodil raziskovalno politiko. Svet za znanost in tehnologijo bi moral imeti večje
prostojnosti v določanju obsega iti porazdelitve sredstev za izvajanje nacionalnega raziskovalnega programa ter v nadzoru porabe le-teh. Prav tako ni v osnutku zakona jasna funkcija Slovenske znanstvene fundacije in niso opredeljeni viri sredstev zanjo. Predvsem pa bi bilo treba zagotoviti zadostna finančna sredstva za uspešno izvajanje raziskovalne politike.
Osnutek zakona v bistvu odpravlja projekt mladih raziskovalcev, sredstva zanj pa so se v obdobju od ieta 19911 do danes zmanjšala za polovico. Projekt mladih raziskovalcev bi sicer bilo potrebno kritično analizirati ter temeljito obnoviti in popraviti vendar je doslej pomembno pomagal pomladiti in obnoviti slovensko znanost. Odprava tega projekta bi zelo prizadela raziskovalno dejavnost v Sloveniji in številne institucije, med njimi tudi ZRC SAZU. Osnutek zakona tudi spreminja status javnih raziskovalnih zavodov in pasovno financiranje razširja na vse raziskovalne institucije, S tem se finančni položaj ZRC SAZU precej spremeni.
V	zvezi z osnutkom novega zakona o financiranju na področju znanosti in tehnologije je skupščina sprejela sklep, da razredi natančno in kritično pregledajo gradivo osnutka in pripombe posredujejo Ministrstvu za znanost in tehnologijo v oktobru oziroma novembru 1994.
Skupščina je poročili predsednika in glavnega tajnika SAZU sprejela, ad 3
Predlogi in sklepi
V	tej točki dnevnega reda je predsednik najprej seznanil prisotne člane s predlogom Ml. razreda SAZU za matematične, fizikalne in tehniške vede o delitvi razreda na dva oddelka: Oddelek za matematične, fizikalne in kemijske vede in Oddelek za tehniške vede. Člane je spomnil, da je bilo gradivo za omenjeno delitev priloženo vabilu na skupščino ter povedal, daje predsedstvo SAZU na svoji seji dne 31.05.1994 o predlogu razpravljajo, ga podprlo in ga sklenilo priporočiti skupščini v sprejem,
Potem ko je pred log o omenjeni delitvi podrobneje obrazložil tajnik lil, razreda a kad, Lojze Vodovnik, je skupščina o predlogu glasovala in ga soglasno sprejela s priporočilom, naj razred čimprej imenuje načelnika Oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede.
Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU je zaprosil SAZU, da da svoje soglasje k razdružitvi omenjenega inštituta v dva inštituta in sicer v Inštitut za slovensko narodopisje in Ltnomuzikološki inštitut.
Utemeljitev za omenjeno razdružitev je najprej podal tajnik II. razreda akad. Janez Orcšnik, ki je povedal, da razred razdružitev podpira iz zgodovinskih in pragmatičnih razlogov in da bo oba inštituta sprejel pod svojo pristojnost.
V	krajši razpravi o tem vprašanju je najprej akad. Niko Kuret podrobno pojasnil zgodovinske razloge za omenjeno delitev inštituta. Nato se je direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar opravičil za, po mnenju nekaterih članov, nezadostno utemeljitev, kije bila kol gradivo priložena za današnjo skupščino, Pojasnil je, da gre za povzetek veliko širšega in strokovno utemeljenega predloga za
razdružitev. Ugotovi! je tudi, da je inštitut zelo uspešno deloval v obdobju osemmesečne poskusne neformalne razdelitve.
Predsednik je dal predlog za razdružitev Inštituta za slovensko narodopisje v dva inštituta na glasovanje. Skupščina je predlog sprejela s sedmimi vzdržanimi glasovi.
ad 4 Razno
Pri tej točki dnevnega reda ni bilo nobene razprave.
Predsednik se je zahvalil prisotnim članom za udeležbo m za sodelovanje ter jim zaželel prijetne počitnice. Skupščino je sklenil ob 12,15 uri.
Skupščina dne 1. decembra 1994
Skupščina je najprej sprejela poročili predsednika akad. Franceta Bernika in glavnega tajnika akad. Matije Drovenika, nato osnutek Plana proračunskih sredstev Akademije za leto 1995, ki ga je obrazložil upravni direktor Zoran Mezeg, predlog o soustanovitvi Inštituta Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno ter končno tudi Začasni statutarni sklep ZRC SAZU.
Navzoči:
Člani predsedstva: predsednik France Bernik, podpredsednika Robert Blinc in Ciril Zlobec, glavni tajnik Matija Drovenik; tajniki razredov: Aleksander Bajt, Lidija Andoišek-Jeras, Ernest Mayer, Janez Orešnik, Lojze Vodovnik, Boštjan Zekš in Miroslav Brzin.
Redni člani: Janez Batis, Davorin Dolar, Peter Fajfar, Janez Fettich, Stane Gabrovec, Ivan Gams, Ferdo Gestrin, Ljubo Golič, Peter Gosar, Bogo Grtifenauer, Ludvik Gyergyek, Dušan Hadži, Franc Jakopin, Vinko Kambič, Rudi Kyovsky, Valentin Logar, Lev Milčinski, Zdravko Mlinar, Dušan Moravec, Franc Novak, Mario Pleničar, Janko Pleterski, Janez Stanonik, Miha Tišler, Anton Trstcnjak, Dragica Turnšek, Ivan Vidav, Sergij Vilfan, Igor Vrišer in Franc Zadravec.
Izredni člani: Kajetan Gantar, Matija Gogala, Kajetan Kovič, Alojz Kralj, Jože Krašovec, Lojze Lebič, Veljko Rus, Branko Stanovmk, Alojz Sercclj, Jože ToporiSič in Mitja Zupančič.
Ostali navzoči: upravni direktor Zoran Mezeg in sekretar predsedstva Miha Lesar.
Opravičeno odsotni:
Redni člani: Janez Bernik, Jože Bole, Peter Gosar, Stanko Grafenauer, Janko Kos, Uroš Krek, Ni ko Kuret, Ivan Minatti, Boris Paternu, Janez Pek le ni k, Stoj an Pretnar, Primož Ramovš in Anton Vratuša. Izredni člani: Dušan Ferluga in Jože Pogačnik.
Po 55, členu Statuta SAZU: redni člani Bratko Kreft, Boris Majer, Janez Matjašič in Lujo Šuklje.
Skupščino je vodil predsednik akad. France Bernik, ki je pozdravil navzoče člane in opravičil odsotne člane. Ugotovil je, da je skupščina sklepčna in predlagal v sprejem priloženi dnevni red za današnjo skupščino s tem, da se pri točki 5 črta drugi del te točke, ki se glasi:prošnja za soglasje k razširitvi dejavnosti ZRC SAZU,
Skupščina je sprejela naslednji predlagani Dnevni red:
1.	Sprejem zapisnika zadnje skupščine SAZU z dne 2S.06.1994,
2.	Tekoča problematika,
3.	Plan proračunskih sredstev Akademije za leto 1995,
4.	So u s t an ovit e Ijstvo 1 nšt i tu t a a kade m i ka An t ona Trste lijaka za psihologijo, logo-terapijo in antropohigieno,
5.	Začasni statutarni sklep ZRC SAZU,
6.	Razno.
ad I
Sprejem zapisnika zadnje skupščine SAZU i, dne 2JU16.1994
Skupščina je sprejela in potrdila zapisnik zadnje skupščine SAZU z dne 28.06,1994.
ad 2
Tekoča problematika
Poročilo predsedniku a kad. Franceta Mernika
Predsednik akad. France Bernik je seznanil navzoče člane z najpomembnejšimi dejavnostmi Akademije v obdobju med zadnjo in današnjo skupščino Državni zbor Repuhlike Slovenije je na svoji seji dne 20,07.1994 sprejel Zakon o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.
SAZU je v sodelovanju z ZRC SAZU in drugimi institucijami pripravila mednarodna simpozija 'Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba", 13, in 14. oktobra, ter posvel "Slovenci in država", od 9, do 11. novembra. K ugledu Akademije v javnosti so pomemben delež prispevali tudi letošnji nagrajenci, dobitniki državnih nagrad za znanstveno delo: akademika Peter Gosar in Valentin Logar, ki sta prejela priznanje Republike Slovenije za življenjsko delo, ter akad. Peter Fajfar. ki je prejel priznanje Republike Slovenije za vrhunske dosežke v znanosti.
Akademija je bila s svojimi člani navzoča ludi na prireditvah tedna "Slovenska znanost za razvoj 1994". Poglobljen in kritičen je bil pogovor ožjega vodstva Akademije o predlogu novega Zakona o raziskovalni dejavnosti z delegacijo Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, K obujanju tradicije naše Akademije sodita dve jubilejni proslavi, in sicer: odkritje spominskega obeležja Francu Ksaverju Lukmanu, izrednemu članu SAZU, v Taboru v Savinjski dolini, in odkritje spomenika Janezu Krstniku Prešernu v H rasah pri Lescah ob 290-letnici njegove smrti. Akademijo so po počitnicah obiskali trije znamenitejši gostje: Nobelova nagrajcnca prof. dr. Karl Alexander Mil Mer iz Zuricha in prof. Jean Marie Lehn z univerze v Strasbourgu ter prof, dr, Bogdan Povh, direktor Jedrskega inštituta Max Planck v Heidelhcrgu, Prof. Mul le r in prof, Povh sta dopisna člana SAZU. V okviru mednarodne dejavnosti je SAZU podpisala pogodbi o dvostranskem znanstvenem sodelovanju s Poljsko akademijo znanosti v Varšavi in Bolgarsko akademijo znanosti v Sofiji,
Svoje poročilo je predsednik zaokrožil z informacijo, da sta bila v biltenu ALLE A (Združenje evropskih akademij znanosti in umetnosti) objavljena daljša prispevka o SAZU in ZRC SAZU,
Poročilo glavnega tajni kil tika d. Matije Drovenika
Glavni tajnik akad, Matija Drovenik jc seznanil navzoče ČJane z de Som statutarne komisije SAZU, ki na podlagi Zakonu o SAZU pripravlja gradivo za Statut SAZU- Komisijo vodi glavni tajnik, člani komisije pa so: akad. Janez Batis, akad, Peter Gosar in sekretar predsedstva Miha Lesar. Komisija je pripravila že peti osnutek statuta SAZ.U. ki ga bo po opravljenem strokovnem pregledu in lektoriranju poslala v nadaljnji pregled in presojo najprej članom predsedstva SAZU in zatem vsem članom SAZU, Statut naj bi bil sprejet do konca junija 1995-
Skupščina jc sprejela poročili predsednika in glavnega tajnika SAZU,
a d 3
Osnutek plana proračunskih sredstev Akademije za leto 1995
Upravni direktor Zoran Mezeg je seznanil člane z osnovnimi postavkami v Osnutku piana proračunskih sredstev Akademije za leto 1995. ki je sestavni del gradiva za današnjo skupščino.
Predvidena finančna sredstva za delovanje Akademije v letu 1995 so za 48.4% višja od sredstev v letu 1994, zaradi upoštevanja določil novega Zakona o SAZU, V letu 1995 bi Akademija za nemoteno delovanje potrebovala skupaj 299.000.000,00 SIT, ki se razdelijo na naslednje postavke: 92.500.000,00 SIT za plače in druge prejemke zaposlenih v SAZU, 25.000,000,00 SIT za materialne stroške, nakup revij in knjig ter izdajateljsko dejavnost Akademije. 1.000.000,00 SIT za amortizacijo. 3 000,000,00 za meddržavno sodelovanje, 39,500.000,00 S IT za -pasovno financiranje" ZRC SAZU, 96.000.000,00 SI T za članske nagrade SAZU in 42,000.(100, 00 SIT za investicijska in adaptacijska dela na stavbah SAZU.
Upravni direktor je seznanil skupščino tudi z okvirnim pregledom porabe finančnih sredstev za adaptacijo stavb SAZU v obdobju 1984-1994, za kar je SAZU porabila skupaj 10.106.742,00 DEM, in sicer: 8.253,145,00 DEM v obdobju 1984-1992 in 1.853.597,00 DEM v obdobju zadnjih dveh let. Dela so se izvajala na stavbah SAZU na Novem trgu 3, 4 in 5 ter na stavbi v Gosposki ulici 13. Po tem poročilu je predsednik odprl razpravo, v kateri je najprej podpredsednik akad. Robert Blinc dopolnil Osnutek plana z informacijo, da tudi MZT financira dejavnost Akademije, in sicer Znanstveni fond akademikov v višini dva do tri FTE, ter znanstveno delo tistih akademikov, ki se vključujejo v razpisane projekte MZT Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije v letu 1994 prispevalo 5,700,000,00 SIT v Znanstveni fond SAZU. Na vprašanje izrednega člana Mitje Zupančiča, ah ne bi kazalo povečati postavko za financiranje dela ZRC SAZU. in sicer za izvedbo nalog iz programa "Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda", jc predsednik odgovoril, da je predvidena številka bila dosežena v dogovoru z ZRC SAZU. Osrednji del razprave je bil posvečen vprašanju ustreznega financiranja tiskovne dejavnosti Akademije, ustanovitvi komisije za tisk SAZU, izplačilu zaostalih in
novih avtorskih honorarjev oziroma povečanju proračunske postavke za tisk v letu 1995. V razpravi, v kateri so sodelovali; predsednik, podpredsednika akademika Robert Gline in Ciril Zlobec, glavni tajnik, akademika Prane Jakopin in Janez Stanonik ter upravni direktor, je bilo ugotovljeno, da Akademija kljub svojim prizadevanjem nima nobenih možnosti za izplačilo zaostalih avtorskih honorarjev, V prihodnje pa naj bi poslovala tako kot vse druge založbe in redno honorirala avtorsko delo. Ker dosedanji način financiranja tiska po principu selekcije, ki sojo izvajala ustrezna ministrstva, ni zadovoljeval potreb SAZU, je bilo sprejeto stališče, da se odslej aktivneje rešuje ta problem in vsekakor zagotovijo večja finančna sredstva. Pri tem naj bi večje finančno breme vsekakor prevzela tudi država. Glavni tajnik je opozoril na možnost financiranja prek sponzorjev v primerih, ko bodo izčrpani vsi redni viri za financiranje tiska. Po končani razpravi je skupščina sprejela sklep, da se poohlasii ožje vodstvo SAZU, da po svoji oceni določi občutno višjo finančno postavko za tiskovno dejavnost v proračunu Akademije za leto 1995. Skupščina je tudi priporočila razredom SAZU, noj v najkrajšem času imenujejo razredne referente za tiskovno dejavnost SAZU, ki bodo izmed sebe izvolili predsednika tiskovne komisije SAZU. Ob koncu razprave O proračunu SAZU je predsednik pojasnil akad. Janezu Stanoniku, po katerih merilih so bili razdeljeni kabineti za akademike v stavbah SAZU.
ad 4
Soustanoviteljstvo Instituta akademika Antona Trstenjaka za psihologijo, logo terapijo in an tro po higieno
Predsednik je najprej seznanil skupščino s predlogom, da bi postala Akademija delna ustanoviteljca Inštituta akademika Antona Trstenjaka na znanstveni iti moralni ravni ter da bi v inštitut imenovala svojega predstavnika. Nato je predslavil vsebino delovanja inštituta in povedal, da je bil inštilul ustanovljen leta 1992 ter da je materialno samostojen. Pojasnil je tudi, da SAZU kot soustanoviteljica ne bi imela nobenih finančnih obveznosti, pač pa bi sc enkrat letno z inštitutom dogovarjala o morebitnih skupnih projektih, Tako ožje vodstvo SAZU kot predsedstvo SAZU sta se do tega predloga pozitivno opredelila. Skupščina je o predlogu glasovala in z dvema vzdržanima glasovoma sprejela predlog o soustanoviteljstvu Inštituta akademika Antona Trstcnjaka za psihologijo, logoierapijo in antropohigieno,
ad 5
Začasni statutarni sklep ZRC SAZU
G lavn i taj n i k j e se z n a n il s k u pščin o z razlogi, ki so privedli do priprave Začasn ega statutarnega sklepa ZRC SAZU. Znanstvenoraziskovalni center SAZU ima glede na svoj status in na podlagi Zakona o javnih zavodih, Zakona o raziskovalni dejavnosti in Zakona o SAZU pravico ustanoviti svoj znanstveni svet, ki mu bo omogočil normalno delovanje in poslovanje. Ker statut ZRC SAZU še ni sprejet, se Znanstveni svet ZRC SAZU lahko imenuje z začasnim statutarnim sklepom.
O predlogu Začasnega statutarnega sklepa ZRC SAZU (v nadaljnjem besedilu ZSS ZRC SAZU) je razpravljalo predsedstvo ti a svoji seji dne 29,11,1994 in ga z enim vzdržanim glasom sklenilo podpreti ter predložiti skupščini v obravnavo in sprejem. Besedilo predloga ZSS ZRC SAZU je priloženo gradivu za današnjo skupščino.
A kad. Ferdo Gestrin, predsednik Upravnega odbora ZRC SAZU, je priporočil skupščini, naj sprejme ZSS ZRU SAZU, da bi lahko delovanje in poslovanje na ZRC SAZU normalno stekla,
V razpravi o ZSS ZRC SAZU je najprej a kad Franc Jakopin opozoril na četno alineo točke 4 ZSS ZRC SAZU, ki govori o pristojnostih znanstvenega sveta ZRC SAZU in sicer, da znanstveni svet : "na zahtevo upravnega odbora in direktorja daje predloge in mnenja o vseh strokovnih vprašanjih Vprašal je, ali to pomeni popolno osamosvojitev ZRC SAZU oziroma, ali bo s tem Akademija izgubila ZRC SAZU. Glavni tajnik je odgovoril, da bo Akademija svoje ingerence nad ZRC SAZU obdržala prek svojih predstavnikov v upravnem odboru ZRC SAZU, zakonsko opredelila pav določilih novega Statuta SAZU, Akad. Ivan Gams je v svoji razpravi izhajal iz pomena, ki so ga imeli znanstveni sveti inštilutov leta 1982 za nadaljevanje strokovno-znanstvenega vpliva na izvajanje skupnega raziskovalnega programa "Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda". Določila, ki jih predvideva 4. točka predloga ZSS ZRC SAZU, pa bi lahko, po njegovem mnenju, Akademiji odvzela le pravice, V izogib temu je predlagal, da se prva alinea četrte točke predloga ZSS ZRC SAZU dopolni tako. da se glasi: "predlaga na predlog znanstvenih svetov inštitutov dolgoročne usmeritve raziskovalnega in razvojnega dela-"
S tem predlogom akad. 1. Gamsa sta se strinjala tudi akademika Janez Orešnik in Boštjan Žekš. Akad, J. Orešnik je videl možnosti za nadaljnje povezovanje SAZU in ZRC SAZU prav v znanstvenih svetih inštitutov, akad. B. ŽekŠa pa je motila obrazložitev ZRC SAZU ob predložitvi predloga ZSS ZRC SAZU, daje znanstveni svet potreben tudi za zunanje komuniciranje, kar naj sicer ne bi bila vloga sveta. Akad. F Gestrin je pojasnil, da je svet dolžan komunicirati tudi navzven na podlagi 15. člena Zakona o javnih raziskovalnih zavodih, ki govori o strokovnem odločanju sveta.
Podpredsednik akad, R. Blinc je poskušal zajeti dosedanjo razpravo z ugotovitvijo, da je sprejetje Začasnega statutarnega sklepa ZRC SAZU nujno potrebno, vendar se mu je zdelo prav, da se sprejme tudi dopolnitev prve alinee v 4. točki ZSS ZRC SAZU, kar je v skladu tudi s stališči predsedstva SAZU. Opozoril je, da bo potrebno zagotoviti kontinuiteto delovanja znanstvenih svetov inštitutov ZRC SAZU, med drugim tudi z določili v novem statutu ZRC SAZU-Razprava se je naio usmerila na razlage o statusu ZRC SAZU in o ustreznih zakonskih podlagah zanj. Akad. Peter Gosar je pojasnil, da 26, člen Zakona o SAZU določa, daje ZRC SAZU organiziran in da deluje v skladu z Zakonom o zavodih, ter da izvaja znanstvenoraziskovalno delo v skladu z Zakonom o raziskovalni dejavnosti. Iz tega sledi, daje ustanovitev Znanstvenega sveta ZRC SAZU posledica upoštevanja Zakona o zavodih. Glede na ustanoviteljsko ima
ZRC SAZU status zavoda s pravico javnosti in ne javnega raziskovalnega zavoda, ker ga ni ustanovilo Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, O tem govori 37. člen Zakona o SAZU. Podpredsednik akad. C. Zlobec je ugotavit, da se bo Akademi ja morala prilagoditi posebnemu statusu ZRC SAZU. Centralni znanstveni svet pa po mnenju podpredsednika akad. R. Hlinca ne bi mogel pravilno delovati brez znanstvenih svetov posameznih inštitutov, zlasti ne na raziskovalnem in razvojnem področju.
Ko so bile pojasnjene Še nekatere druge nejasnosti iz ZSS ZRC SAZU in sicer glede dvojne jurisdikcije, nedorečenosti in drugega, je dal predsednik predlog ZSS Z RC SAZU na glasovanje. Skupščina je soglasno sprejela Začasni statutarni sklep ZRC SAZU s tem, da se prva alinea v točki 4 dopolni in pravilno glasi: "predlaga p soglasju z znanstvenimi sveti inštitutov dolgoročne usmeritve razskovalnega in razvojnega dela ".
ad G Razno
1.	Sekretar predsedstva Miha Lesar je seznanil skupščino s pobudo in prizadevanji ožjega vodstva SAZU za spremembo Zakona o dohodnini v smislu oprostitve plačila dohodnine za državne nagrade in ostala nacionalna priznanja, med katere štejejo tudi članske nagrade SAZU, V okviru teh prizadevanj je Akademija s pobudo seznanila tudi dr. Rada Bohinca, ministra za znanost in tehnologijo Republike Slovenije in g. Janeza Kopača, predsednika Odbora za Finance in kreditno-nionetarno politiko pri Državnem zboru Republike Slovenije, ki j C izrazil pripravljenost odbora, da obravnava to pobudo SAZU. Upravni direktor je dopolnil to točko s pojasnilom o konkretnih možnih izračunih dohodnine za člane SAZU glede na njihove dohodke in 25 odstotno akontacijo dohodnine, ki jo prejemajo skupaj s članskimi nagradami vse leto,
2.	Glavni tajnik je opozoril člane, naj čimprej dostavijo svoje podatke za Letopis 1994, poročila o opravljenem deiu v letu 1994 v okviru Znanstvenega fonda in programe dela za leto 1995, Članom je podal tudi pojasnilo glede ccpljenja zoper gripo.
3.	Na opozorilo akad. Franca Jakopina, da se v Letopisu SAZU pogosto pojavljajo vsebinske, pravopisne in tiskarske napake, je glavni tajnik pojasnil, da si skupaj s sodelavci prizadeva, da do njih nc bi prihajalo, vendar pa zaradi zamud pri zbiranju podatkov za Letopis, besedila ne more pravočasno in v celoti urediti. Težave so tudi pri poenotenju gradiva zaradi njegove heterogenosti. Po tem pojasnilu je predsednik svetoval članom, naj aktivneje sodelujejo pri nastajanju Letopisa in pohvalil njegovo novo sodobno zasnovo,
4.	Na vprašanje akad. Janeza Stanonika, kako ravnati v primerih, ko posamezni člani želijo uveljaviti svojo pravico do izjemne pokojnine, je podpredsednik akad. C. Zlobec natančno pojasnil potek tega postopka. Člani naj pošiljajo svoje vloge posamično na ustrezno ministrstvo, Akademija pa jih bo podprla s priporočili.
Predsednik akad. France Bernik se je zahvalil navzočim za udeležbo in sodelovanje na skupščini ter jo je zaključil ob 12.10 uri.
RAZRliUI SAZU
Razred za zgodovinske in družbene vede
Razred je imet ob koncu leta 1994 13 rednih članov, 2 izredna dana in I b dopisnih članov. Meti letom je umrl dolgoletni član razreda akademik A, Finžgar. Ves čas je bil tajnik razreda akademik A. Bajt,
V	letu 1994 je imel razred pet rednih sej. Največ rednega tlela seje nanašalo na izvolitve in ponovne izvolitve sodelavcev ZRC SAZU. imenovanja v organe ZRC SAZU, na izdajateljske oz. liskarske zadeve, še posebej na izdajo zbornika Slovenske manjšine 111. s katerim je imel največ dela akademik A, Vratuša, in na posvetovanje, še posebej o slovenski državnosti, ki so ga pripravili člani zgodovinskega oddelka. Za državno nagrado za vrhunske dosežke je razred predlagal tajnika razreda, ki pa je kasneje ustavil že sproženi postopek. V letu
1993	predlagana člana za Academio Seientiarum et Arlium F.uropaca v Salzburgu sta to tudi postala (akademika A. Trstenjak in S, Vilfan).
V	zvezi z obravnavanjem osnutka novega zakona o raziskovalni dejavnosti je razred menil, da bi bilo primerneje popravili stari zakon, kjer jc to nujno, da v nobenem primeru ni primerno, da vsebuje zakon podrobna organizacijska in posebno proceduralna določila, ter daje potrebna ustreznejša ureditev šolanja vrhunskih strokovnjakov. V obravnavi osnutka Zakona o SAZU je zastopal zahtevo, da je SAZU izključni ustanovitelj ZRC SAZU, opozoril pa tudi na nepotrebnost omejevanja števila (zunanjih) dopisnih članov. Predsedstvo SAZU je opozoril na potrebo po obnovitvi dela pri pravni terminologiji,
V	drugi polovici leta seje razred ukvarjal največ z volitvami novih članov SAZU. Strinjal se je, da je znanstvena kakovost možnega kandidata osnovno merilo, ki se mu dodajo drugi le ob ne raz ločljivost i kakovosti. V nasprotju z dosedanjimi volitvami jc izrceno vključil med upoštevana kakovostna merila mednarodne objave, predvsem v najboljših revijah, in mednarodno odmevnost dela možnih kandidatov v ustreznih indeksih, zbral podatke po SCI, pri čemer je poudaril, da ima merilo celo v razredu po strokah zelo različen pomen (nacionalnost, metodološka ohlapnost, znanstvenost), kar bo treba upoštevati. Ugotavljal je tudi, da so merila nasploh še vedno nezadostno definirana, posebno njihovo medsebojno rangiranje. Konec leta j c razred pridobil za po t Tebe vsakega oddelka po en prostor v stavbi Gosposka 13.
Aleksander Ha j t
Razred za filološke in literarne vede
Razred seje sestal (pod vodstvom razrednega tajnika) na 6 rednih sejah, in sicer 18. januarja, 19. aprila, 14. junija,27. septembra, 8. novembra in 13. decembra. Namestnik tajnika razreda je bil izredni član J. Krašovcc. 3. avgusta
1994	je umrl dolgoletni član razreda akademik Bojan Čop. Član razreda akademik F. Bcrnik je bil izvoljen za dopisnega člana HAZU in prejel odličje Ambasador Republike Slovenije v znanosti. Akademik Valentin Logarje prejel državno nagrado za življenjsko delo v znanosti.
Razred je spremljal pripravljanje slovarskega dela Slovenskega pravopisa in usodo Slovenskega biografskega leksikona. Večkrat je razpravljal o sodelovanju s tujimi akademijami znanosti in o knjižnem programu za klo 1994. Delo pri Bibliografiji II. razreda je zaradi pomanjkanja gmotnih sredstev popolnoma zastalo; vendar je razred imenoval za urednika J, Pogačnika (za literarni del) in J. Toporišiča (za jezikoslovni del). Ponovno je moral ugotoviti osip sredstev tisk iz sredstev proračuna Republike Siovenije. Razred je tudi opremljal priprave na mednarodni simpozij, načrtovan ob izidu celotne izdaje novega prevoda Biblije» Razred se je zavzeto ukvarjal z volitvami kandidatov za člane akademije iz 2. razreda in izvolil kandidate za enega izrednega, dva dopisna in tli redne člane. Razred se ie ukvarjal tudi s personalnimi zadevami ustreznih inštitutov Z.RC SAZU. Močno gaje zaposlovala razdružitev Inštituta za slovensko narodopisje, širše pa tudi razmerje med SAZU in ZRC SAZU. Javna predavanja članov razreda na SAZU: J. Krašovec (dvakrat), J. Kos, 23. maja je razred priredil konferenco ob izidu njegovih publikacij. Predsedstvo SAZU jc razredu dodelilo dva delovna kabineta v slavhi Novi trg 3,
Janez Grešnik
Razred za matematične, fizikalne in tehniške vede
Konec leta 1994 je razred štel petnajst rednih, dva izredna in devetnajst dopisnih Članov, V preteklem letu je imel štiri seje in eno sejo oddelka za tehniške vede. Predsedstvo SAZU je namreč 6. oktobra 1994 sprejelo sklep o ustanovitvi dveh oddelkov HI. razreda: oddelka za matematične, Fizikalne in kemijske vede in oddelka za tehniške vede. Vodstvo prvega oddelka jc prevzel akad. B. Zckš, drugega pa tajnik H L razreda akad. L. Vodovnik.
V	preteklem letu je razred predvsem temeljito razpravljal o razlogih za delitev III. razreda v dva oddelka in o dodatni utemeljitvi prvotnega predloga iz I, 1987, Poleg tega so se že na pomlad pričele v razredu razprave o novih kandidatih za člane razreda. Dogovorjeno je bilo, da ho kandidat oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede strokovnjak s področja fizike, pri oddelku za tehniške vede pa je bil predlagan kandidat s Fakultete za strojništvo.
V	letu 1994 sta najvišje nagrade Ministrstva za znanost in tehnologijo prejela člana akad. R Gosar in akad. R fajfar.
Razred je podprl pobudo za spremembo volilne zakonodaje, ki določa postopek kandidiranja in izvolitev predstavnika znanstvenoraziskovalne dejavnosti v Državnem svetu. Sprememba naj zagotovi, da bodo iz postopka izločena vsa društva in združenja, ki z znanstvenoraziskovalno dejavnostjo niso neposredno povezana.
Razred je podprl pobudo za podeljevanje naziva znanstveni svetnik tudi za ustrezne kandidate, ki niso člani ZRC SAZU.
Prav tako se je nadaljevala razprava o možnem sodelovanju med Slovenskim akademijskim tehniško-naravoslovnim društvom SATENA in tretjim razredom SAZU. O podrobnostih sodelovanja bo razred razpravljal v letu 1995,
Lojze Vvdovnik
Rti z red eh naravoslovne vede
Ob koncu teta 1994 je imel razred za naravoslovne vede 9 rednih, 4 izredne in 7 dopisnih članov.
Med letom je imel 4 seje. V prvi polovici leta je obravnaval predvsem gradivo osnutka zakona o SAZU, problematiko raziskovalnega dela v Sloveniji, vrednotenje objavljanja v inozemskem in domačem tisku. V drugi polovici teta je razred razpravljal o predlogih za nove izredne in dopisne člane ler za napredovanje v redno članstvo. Ob imenovanju referentov seje soglasno odločil, da predlaga enega kandidata za napredovanje, enega kandidata za novega izrednega člana ter dva kandidata za dopisna člana SAZU. Nadaljnjo pozornost je posvečal osnutku zakona o organizaciji in financiranju na področju znanosti in tehnologije ter medsebojnim odnosom med SAZU in ZRC SAZU v zvezi z njegovimi naravoslovnimi in št it Lili, ki so se vtem letu znašli v resnih finančnih in kadrovskih težavah. Za tisk v Krasoslovncm zborniku (1993) je bilo sprejetih 6, v Razpravah 4. razreda (1994) 13 in v Geografski zbornik (1994) 3 prispevki; rokopisi zunanjih avtorjev so bili ustrezno recenzirani. Za urednika iz zoološkega področja razprav 4. razreda je bil namesto obolelega akad. J. Matjašiča imenovan akad. J. Bole. Razred za naravoslovne vede je izvolil dr, M. Orožen Adamiča za znanstvenega sodelavca, dipl. geografa M. Pavška za raziskovalnega asistenta v Geografskem inštitutu Antona Me lika ZRC SAZU, dr, A. Čarnija En dr. 1. Drakskoblerja za znanstvena sodelavca v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. V Geografskem inštitutu je nadalje potrdil kot nova člana njegovega znanstvenega sveta dr. D. Per k a in dr. M. Orožen Adamiča, v Biološkem inštitutu pa novo sestavo njegovega znanstvenega sveta na čelu s predsednikom iz red. članom M. Zupančičem ter novimi člani dr. M. Culiberg, dr. B, Drovenikom in dr. N. Mršičem, V letu 1994 je bilo tudi več sej znanstvenih svetov v inštituiih ZRC SAZU, ki sodijo v okvir delovanja razreda za naravoslovne vede.
Ernest Mayer
Razred za umetnosti
Ob koncu leta 1994 je razred štel 28 članov - 9 rednih, 4 izredne in 15 dopisnih. Razred se je sproti seznanjal z delom in sklepi predsedstva, na podlagi katerih je usklajeval svoje delo pri urejanju tekočih zadev. Na svojih šestih sejah je posvečal posebno pozornost aktualnim dogodkom, ki neposredno sodijo v področje kulture in umetnosti. Tako je n. pr. na svoji seji dne 10. marca sprejel sklep, da se pridruži mnogim javno izraženim prizadevanjem za dodelitev Fabianijeve zgradbe, bivše Mladike, Etnografskemu muzeju, Kljub skupnim naporom je tudi naš apel (objavljen 18. aprila) ostal brez pozitivnega odmeva. Razred je spremljal uspehe svojih članov (razstave, koncerti, častna imenovanja in pomembne nagrade) in ugotovil vse večjo angažiranost naše umetnosti tako v Sloveniji kot v inozemstvu. Podrobne podatke o tem vsebuje poročilo o delu akademije in njenih članov v tem letopisu.
Razredu je pripadla tudi čast, 3, oktobra da slovesno predstavi obsežno študijo o slikarju akademik ti F Miheliču Balado o drevesu, delo L. G ost i še, S svojimi
razmišljanji so sodelovali avtor študije L. Gostiša, prof- dr. Š. čopič, akademik dr. L. Cevc, prof. M. Tršar in umetnostni kritik M. Komclj. Zadnji dve seji sta hiti posvečeni izdelavi predlogov za napredovanja izrednih članov v redne in za kandidature novih članov razreda za umetnosti.
Svoj delež je razred prispeval tudi osnutku Zakona o SAZU, ki je doživel svoje sprejetje julija v državnem zboru.
Uroš Krek
Razred za medicinske vede SAZU
Dokonča leta je razred za medicinske vede imel 9 rednih, 2 izredna in S dopisnih članov. 8. septembra je umrl dopisni član 6. razreda J. Szentágothai. Razred je imel 5 rednih in 1 izredno sejo. Na sejah je razpravljal o stališčih za Razvojno konferenco Ministrstva za znanost in tehnologijo za področje medicine m javnega zdravstva, odnosih in sodelovanju med Medicinsko fakulteto in Kliničnim centrom, stanju, problemih, perspektivi in vitalizad ji Inštituta za medicinske vede Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, predlogu Zakona o raziskovalni dejavnosti in predlogu Zakona o organizaciji in financiranju na fnxbočju znanosti in tehnologije, predlogu za ureditev statusa Medicinske fakultete kot najvišje medicinske visokošolske raziskovalne in zdravstvene ustanove v Sloveniji, o pripravi knjige prof, dr, P Borisova Ginekologija na Slovenskem od nastanka do leta 1980, predlogih evidentiranih kandidatov za nove člane razreda in o gradivih s sej predsedstva SAZU, o katerih je poročala tajnica razreda, Člani razreda so konec leta s tajnim glasovanjem izvolili kandidata za izrednega člana SAZU, z javnim glasovanjem pa dva dopisna in enega rednega člana. Aktivno so sodelovali na raznih področjih znanstvenoraziskovalnega, strokovnega in javnega življenja v domovini in tujini.
Lidija Andolšek-Jeras
Svet za proučevanje in varstvo okolja pri predsedstvu SAZU
Svet je z razširjenim krogom sodelavcev opravil nekaj odmevnih nalog. Na začetku 1994 je izšel obsežen zbornik Okolje v Sloveniji, v katerem je s 103 prispevki sodelovali) 113 avtorjev in soavtorjev. Tematika okolja je zaokrožena v poglavjih o etiki in razvojnih možnostih, o zdravstvenih vidikih varstva okolja, pravnem sistemu in redu, značilnostih okolja v Sloveniji in pogledih na ekološko problematiko v gospodarstvu in drugih dejavnostih,
Člani sveta so aktivno sodelovali na številnih posvetovanjih, pri obravnavanju nove zakonodaje in pri pomembnih raziskovalnih delih. Ob mednarodnem dnevu človekovega okolja (3. junija) je svet presojal prednostne znanstvene, zakonodajne tn gospodarske naloge za boljše varstvo okolja v Sloveniji in uspešno mednarodno sodelovanje. Seja je bila skupna s predsedstvom ZVOS, V tej osvetlitvi je bilo izkazano soglasje za projekt Kemikalije v vsakdanji rabi, s katerim želi svet zbrati spoznanja iz številnih raziskav in ugotovitev inštitutov o vplivih kemikalij na naravo in o škodljivih snoveh, ki ogrožajo zdravje ljudi. Projekt se uvršča v skupino raziskovalnih del ob Evropskem letu varstva narave 1995: iz
skupnega poročila naj hi nastala knjiga s priporočili za uporabnike kemikalij in za širšo javnost. Imenovan jc bil projektni svet in določena vsebinska zasnova, prijavljenih pa je bilo 25 sodelavcev, ki so sprejeli posamezne naloge. Člani sveta so sodelovali tudi pri srednjeročnem raziskoval nt)- izobraževalno-svetovalncm mednarodnem programu 1CPE o integralnem upravljanju obalnega gospodarstva v Sredozemlju, posebej še, ker se začenjajo raziskave na območju severnega Jadrana. Sodelovali so pri pripravi in redigiranju leksikona Okolje in človek in so bili dejavni v republiškem svetu za varstvo okolja, Slovenskem komiteju za evropsko leto narave 1995, v pripravljalnem odboru za posvet Strokovni izrazi s področja Okolje in prostor, v znanstvenih svetih inštitutov itn. Pomagali so tudi pri uvajanju visokošolskega študija t) okolju na nekaterih zavodih oz. pri snovanju Socialne ekologije. Naloge sveta so večletne.
Odbor za preučevanje narodnih manjšin pri predsedstvu SAZU
Odbor je maja 1994 v Mariboru predstavil zbornik Narodne manjšine lil. Publikacija je rczultal mednarodnega znanstvenega srečanja o Slovencih v avstrijski zvezni deželi Štajerski. Sodelovali so Univerza v Mariboru, Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani in Avstrijski inštitut za vzhodno in in jugovzhodno Evropo na Dunaju. V tem letu seje okrepilo sodelovanje s Hrvaško akademijo znanosti in umetnosti. Neposredna skupna naloga bo osvežitev in dopolnitev prispevkov za zbornik v pripravi o Gradiščanskih Hrvatih v Avstriji -nastali so na osnovi študijskega potovanja skupine akademikov na Gradiščansko junija 1990 - ter ureditev besedil za objavo. V odboru so sodelovali akademiki [3. Grafenauer, J. Pleterski, A. Trstenjak, A. Vratuša, E Zadravec in C. Zlobec.
Anton Vratuša
Oddelek za mednarodno s "del o vanje in znanstveno koordinacijo SAZU
Dosedanji naslov oddelka je bil Oddelek za načrtovanje in usklajevanje
raziskovalnega dela. V letu 1994 se je oddelek preimenoval v Oddelek za
mednarodno sodelovanje in znanstven en o koordinacijo SAZU.
SAZU je sklenila dogovor o sodelovanju s Slovaško akademijo znanosti (21,
februarja). Akademijo znanosti Francoskega inštituta (22, marca), s Poljsko
akademijo znanosti (28, septembra) in z Bolgarsko akademijo znanosti (12,
oktobra).
Mednarodna izmenjava raziskovalcev je zajela 6 akademij v tujini in sicer Avstrijsko, Češki i, Le t on s k o, Madžarsko in Slovaško akademijo znanosti ter Kraljevsko društvo v okviru programa ESEP (European Science Exchange Programme). V okviru medakademijske izmenjave je 12 tujih raziskovalcev delalo v Sloveniji (11 tednov) in 9 slovenskih znanstvenikov delalo v tujini (12,5 tedna), deseti raziskovalec pa je prestavil svoje I-tedensko študijsko bivanje iz leta 1994 v leto 1995.
Programu ESHP se jc SAZU priključila šele po tem, ko ji je Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS odobrilo za tuje znanstvenike, ki sodelujejo v programu, sredstva v višini 5.000 funtov letno. V programu ESEP lahko prek
SA ZU sodelujejo raziskovalci iz vseh slovenskih ustanov, ki se ukvarjajo z naravoslovnimi, tehničnimi in biomedicinskimi znanostmi. Oddelek seje z raznimi akademijami znanosti preliminarno pogovarjal o uskladitvi sporazumov in morebitnem podpisu listine o sodelovanja. Pripravil je 7 znanstvenih predavanj na S AZU in zbiral ter računalniško pripravil gradivo za prvi del te knjige letopisa. Razen tega je vodil korespondenco in zainteresirane ustanove obveščal o prispelem gradivu institucij kot so The Royal Society of Edinburgh, Inštitut za mednarodne odnose in razvoj iz Zagreba (IRMO), Com m is ion of the European Communities. Bruselj, Clearing House bilten v okviru All European Academies (ALLEA), Institute for Human Sciences, Dunaj, Directory of European Professional & Learned Societes, Beekenham, Anglija, Nemška služba za akademsko izmenjavo (DAAD). iNOUA, The Royal Society of London itn,, ter posredoval informacije o raznih mednarodnih simpozijih in konferencah.
MEDNARODNA IZMENJAVA RAZISKOVALCEV
Avstrijska akademija znanosti
Dr. Andrej Kranjc, IRK ZRC SAZU, seje maja, v času 1-tedenskega bivanja v Avstriji udeležil 2, mednarodnega simpozija o speleozgodovim, delal je na terenu in se je z direktorjem Karst- und 1 loehlenabtetlung des NHM tia Dunaju dogovoril o sodelovanju obeh ustanov v prihodnje.
Prof. dr. Natašo Golob, FF v Ljubljani, je Komission fiir Schrift- und Liuchwesen des Mittelaiter povabila septembra na stroške Avstrijske AZ na 2-tedenski delovni obisk na Dunaj.
Mag. Cirila Krušnika, Inštitut za biologijo v Ljubljani, je Institut fiir Limnologie Avstrijske AZ v Lunzu novembra povabil na 2-tedenski obisk in delo pri projektu.
Akademija znanosti Republike Češke
Prof. dr, Zoé Hauptová je bila v aprilu 4 dni na simpoziju o Brižinskih spomenikih v organizaciji Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Obisk jc financirala SAZU iz sredstev za simpozij (MZT), Inštitut Jožef Štefan je v aprilu na svoje stroške sprejel dr. Jana Pctzcita, predstojnika Inštituta za fiziko AZ Republike Češke.
AZ, Republike Češke je v aprilu predložila dr. Pavla Fila za 1-tedenski študijski obisk na oddelku za psihologija FF FF obiska ni hila pripravljena financirati, Zato se je SAZU obrnila avgusta na MZT s prošnjo za sredstva. Novembra jc akademija prejela pozitiven odgovor, vendar jc dr. Filo med tem časom prenehal delati na Akademiji, tako je potrditev obiska prišla na Akademijo znanosti Republike Češke prepozno.
Let on.ska akademija znanosti
Dr, Maris Rikmanis iz Letonske AZ se je udeležil Vili, mednarodne konference Measurement and Control v okviru Evropske federacije za biotehnologijo
in v organizaciji Kemijskega inštituta v Ljubljani. 5-dnevni obisk je financiralo MZT
Madžarska akademija znanosti
Dr Mernika Kropej iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU je bila maja 1 teden na obisku na Etnološkem inštitutu MAZ, Dr. Bojan Mohar, Oddelek za matematiko in mehaniko FNT v Ljubljani, je bil maja ti dm na Matematičnem inštitutu Madžarske AZ.
Dr Edit Kerecsenyi, Etnološki inštitut MAZ, je bila 6 dni gostja Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. V juniju je delala v muzeju v Lendavi in muzeju v Murski Soboti. Obisk je financiralo MZT
Dr. Bela Szentai, Research Institute for Technical Physics MAZ, je junija obiskal Fakulteto za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani z namenom, da se obe ustanovi dogovorita o delu pri skupnih projektih. 6-dnevni obisk je financiralo MZT Dr. Jeno Koltay, direktor Ekonomskega inštituta MAZ, je bil v juliju 1 teden gost Ekonomske fakultete v Ljubljani.
Dr. Aieš Erjavec, Filozofski inštitut ZRC SAZU, je bil 1 teden na delovnem obisku na Filozofskem inštitutu MAZ.
Dr. Andor Andrasi, KFK1 Atomic Energy Research Institute HAS, je bil novembra 3 dni na Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani. Obisk je financiral IJS. Dr. Laszlo Bartosiewicz, Arheološki inštitut MAZ, je bil decembra 1 teden na obisku v Paleontološkem inštitutu Ivana Rakovca ZRC SAZU in Narodnem muzeju v Ljubljani. Obisk je financiralo MZT
Dr. Istvan Csigc in g. Atilla Vasarhelyi, Institute of Nuclear Rcscarch MAZ, sta bila I teden v decembru na delovnem obisku na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani. Obisk je financiral t JS.
Ga. Irena Debeljak, Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, je enotedenski obisk Arheološkega inštituta MAZ preložila v leto 1995.
Slovaška akademija znanosti
Dr, Jan Jankovič, Inštitut za svetovne književnosti Slovaške AZ, je bil septembra
1	teden na delovnem obisku na inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Obisk je financiralo MZT
Dr. Nada Suriova, Institute of Landscape Ecology SAS, je bila oktobra 1 teden gostja Oddelka za geografijo FF v Ljubljani. Obisk je financiralo MZT Valentina Brečko, Oddelek za geografijo FF v Ljubljani, je bila v decembru l teden na delovnem obisku na Institute of Landscape Ecology in Geografskem inštitutu SAS.
Kraljevsko društvo i/. Londona
European Science Exchange Program -ESEP
Dr. Adolf Miklavc, Kemijski inštitut v Ljubljani, je bil septembra v okviru ESEP
2	tedna pri prof. lanu W M. Smifhu, School of Chemistry, University of Birmingham.
Dr. Venčeslav Kaučič, Kemijski inštitut v Ljubljani, je bil v okviru ESEP novembra na IG-dnevnem obisku pri prof, Johnu Heiliwellu, University of Manchester, Dep. of Chemistry,
JUBILEJI
V letu 1994 so praznovali: 94 let dopisni član Zdravko Lorkovič, 85 let redni član Stojan Pretnar, dopisni člani Edhem Čamu, Zoran Mušič, Vladimir A Negovski in Alfred Rammelmayer, 80 let dopisni člani Krešimir Balenovič, Miroslav Kravar, Radomir Lukič in Petar Stevanovič, 75 let redni člani Janez Batis, Boris Majer in Sergij Vilfan ter dopisni član Drago Grdenič, 70 let redna člana Ivan Minatti in Mali O Pleničar, dopisni člani Fran t i še k Benhart, Ivan Brajdič, Aleksander Elaker, Pavle Ivič. Mihailo Lj. Mihailovič, Alojz Rebula in Peter Safar, 65 let redna člana Jože Boic in Janez Menart, izredni člani Jože Maček, Veljko Rus. Dane Zaje, dopisna člana Dimitrije Stefanovič in John S, Waugh, 60 let izredna člana Dušan Ferluga in Lojze Lebič ter dopisna člana C, N. R. Rao in Jan Sfankovvski, 55 let izredni član Jože Trontelj, in dopisni član Rudolf Flotzinger ter 50 let izredni član Jože Krašovec.
NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA
Akademikinja Lidija Andolšek-Jeras je bila izvoljena v Federation International Gynécologiques et Obstétriques (FIGO) Committee for the study of ethical aspect in human re product ion in postala ustanovna članica Alps Adria Society for Immunology of Reproduction (AAS1R), Akademik Janez Bernik je postal član Rimske akademije San Luca. Akademik France Bernik je postal član Hrvaške akademije znanosti in umetnosti in prejel odličje Ambasador Republike Slovenije v znanosti, postal jc častni član svetovalnega odbora v slovenski organizaciji Al ESEC in bil izvoljen za člana naslednjih častnih odborov: za proslavo Franca Ks. Lukmana, našega izrednega člana, za simpozij Gotika v Sloveniji, za mednarodno konferenco Mir, človekove pravice in odgovornost intelektualcev v organizaciji Hrvaške akademije znanosti in umetnosti 1er za proslavo ob 1600-letnici bitke pri Frigidu. Imenovanje bil za člana Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije.
Akademik Robert Blinc je bil imenovan za člana Komisije za znanost in tehnologijo Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije, ponovno imenovan za člana Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, ponovno izvoljen za predsednika Znanstvenega sveta Inštituta Jožef Stefan, prav tako je bil izvoljen za člana odbora Condensed Matter Division of European Physical Society za obdobje 1994 - 1995.
Akademik Miroslav Brzin je bil ponovno imenovan za člana v vladni komisiji za državne nagrade za znanstvene dosežke,
Akademik Peter Fajfai je prejel nagrado Republike Slovenije za vrhunske dosežke na področju gradbeništva.
Akademik Ivan Gams je prejel Plaketo republiškega štaba za civilno zaščito kot "priznanje za življenjsko delo ter izjemne dosežke pri zaščiti in reševanju ljudi, materialnih in drugih dobrin".
Akademik Josip Globevnik je bil v maju imenovan za predstavnika SAZU v Znanstvenem svetu Slovenske znanstvene fundacije ,
Akademik Peter Gosar je bil imenovan za častnega člana Društva matematikov, fizikov In astronomov Slovenije, prejel je nagrado Republike Slovenije za življen jsko delo na področju teoretske fizike in naslov zaslužni profesor Fakultete za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Akademik Janko Kos je postal predstavnik SAZU v svetu R1'V Akademik Uroš Krek je postal član Reda Sv, Fortunata. Akademik Lojze Lcbič je za dosedanji opus preje! Prešernovo nagrado. Akademik Valentin Logarje prejel nagrado Republike Slovenije za življenjsko delo v slovenskem jezikoslovju.
Akademik Zdravko Mlinarje bil imenovan v programski svet F.UROREG -UNESCO CHAIR pri Univerzi v Varšavi in za predsednika Pugwash skupine za Republiko Slovenijo.
Akademik Boris Paternu je prejel naslov zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Akademik Janko Pleterski je postal predstavnik SAZU v upravnem odboru Inštituta za narodnostna vprašanja. V letu 1993 je prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije (pomotoma izpuščeno v Letopisu št. 44/93). Izredni član Jože Pogačnik je postal član habilitacijske komisije Univerze v Mariboru in častni član Kopitarjevega društva, Ljubljana. Akademik Primož Ramovš je postal član Academie Scientiarum et Artium Europaea in častni član Flavt i stičnega društva Slovenije AULOS. Akademik Miha Tišler je poslal član stalnega komiteja Evropske rektorske konference in član stalnega komiteja mednarodne asociacije ius primi viri (Rim). Akademik Anton Trstenjak je postal častni doktor Univerze v Ljubljani in član reda Sv, Fortunata,
Akademik Sergij Vilfan je bil v Sigtum na Švedskem izvoljen za častnega člana Mednarodne komisije za zgodovino mest.
Akademik Anton Vratuša je postal predstavnik SAZU v upravnem odboru Znanstvenoraziskovalnega središča v Kopru.
Akademik Lojze Vodovnikje postal načelnik oddelka za tehnične vede v razredu za matematične, fizikalne in tehniške vede SAZU.
Akademik Ciril Zlobec je bil ponovno izvoljen za glavnega urednika Sodobnosti (od 1969. leta brez prekinitve).
Izredni član Mitja Zupančič je bil imenovan za predsednika znanstvenega sveta Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, za člana uredniškega odbora Biološkega vestnika, za člana organizacijskega odbora Flora in vegetacija - 75 (ob obletnici botanike na Univerzi v Ljubljani), za člana redakcijskega odbora Carta dc!la vegetazione delle Alpi, Viote del Monte Bondone (Trento) in je bil
ponovno izvoljen za podpredsednika mednarodnega Vzhodnoalpskodinarskega društva za proučevanje vegetacije, Zagreb.
Akademik Boštjan Žekš je postal načelnik oddelka za matematične, fizikalne in kemijske vede v razredu za matematične, fizikalne in tehnične vede SAZU.
ZNANSTVENI SIMPOZIJI, ZNANSTVENA POSVETOVANJA IN ZNANSTVENI POSVETI_
Pod pokroviteljstvom ali sopokrovitcljstvom SAZU so bili organizirani naslednji znanstveni simpoziji, znanstvena posvetovanja in znanstveni posveti: Znanstveno posvetovanje Poezija Franceta Balantiča in Ivana Hribovska v slovenskem kulturnem prostoru, 20. in 2¡.januarja 1994 (v organizaciji Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede SAZU);
Mednarodni simpozij o Brižinskih spomenikih, Ljubljana, od 14. do 16. aprila 1994 (organizatorja SAZU in Znanstvenoraziskovalni center SAZU - Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede);
XVJth European Colloquium on Heterocyclic Chemistry, Bled, Slovenia, od 25. do 28. septembra 1994 (predsednika organizacijskega odbora izredni član prof. dr. Branko Stanovnik in akad. prof. dr. Miha Tišlcr); 4th International Symposium bo the Chemistry and Pharmacology of Pyridazine, Bled, Slovenia, od 28 do 30. septembra 1994 (predsednika organizacijskega odbora izredni član prof, dr, Branko Stanovnik in akad. Miha Tišler); Mednarodni simpozij Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba, od 12. do 14. oktobra 1994 (organizatorja SAZU in Znanstvenoraziskovalni center SAZU - Muzikološki inštitut);
Znanstveni posvet Slovenci in država, od 9, do U. novembra 1994 (pripravljalni odbor: predstavniki SAZU, Slovenske matice. Filozofske fakultete in Inštituta za novejšo zgodovino).
VSEBINSKO POROČILO
Poezija Franceta Balantiča in Ivana Hribovska v slovenskem kulturnem prostoru
Ob petdesetletnici smrti Franceta Balantiča (1921-1943) in sedemdesetletnici rojstva Ivana Hribovska (1923-1945) je Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti priredil znanstveno posvetovanje "Poezija Franceta Balantiča in Ivana Hribovska v slovenskem kulturnem prostoru". Pobudo je dal akademik prof. dr. Janko Kos, pokroviteljica pa je postala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Posvetovanje je potekalo 20. in 21. januarja 1994 v dvorani SAZU-Oba pesnika je komunistična oblast po drugi svetovni vojni v Sloveniji iz ideoloških razlogov prepovedala, zato sta bila zamolčana, nezaželena in omalovaževana. Namen posvetovanja je bil osvetliti literarna opusa obeh
pesnikov, analizirati različne idejne in oblikovne vidike njunega pesništva ter ju literarnozgodovinsko opredeliti, hkrati pa razgrniti tudi spominske in dokumentarne vidike njunih biografij, ki so še vedno nepojasnjeni ali celo sporni.
Posvetovanje je pripravil odbor, ki so ga sestavljali dr. Marjan Dolgan, dr. Darko Dolinar, a kad. prof. dr. Janko Kos in prof. France Pibernik.
Vabilu za sodelovanje seje odzvalo veliko število literarnih zgodovinarjev različnih generacij, kritikov, publicistov in filozofov. Uvodno besedo je spregovoril predsednik SAZU akademik prof, dr. France Bernik, Prvo skupino referatov so sestavljali spomini in pričevanja sodobnikov obeh pesnikov (Tilka Balantič-Jcscnik, Marijan Tršar, Jože Šmit, Ciril Kovač, Marko Kremžar, France Papež, Jože Snoj), Ti so opisali nekatere manj znane dogodke, posebno iz Balantičeve biografije. V njej vzbuja posebno, pozornost njegova nasilna smrt. Podobno velja tudi za Hribovškovo skrivnostno izginotje po koneu druge svetovne vojne. Literarnozgodovinsko potrditev izjemno visoke kvalitete poezije obeh pesnikov je opravila dTuga skupina referentov (Janko Kos, Matija Ogrin, Franc Zadravec, Boris Paternu in Alojz Rebula), ki so to poezijo včlenili v tokove slovenske literature in hkrati poudarili njen nadčasoven pomen. To velja tudi za skupino referentov, ki je interpretirala motivne in idejne sklope v poeziji obeh pesnikov (Goraz Kocijančič, Jože Pogačnik, France Pibernik, Dejan Kos, Vid Snoj, Valentin Kalan, Franca Bunolo, Taras Kermauner, Igor Škamperic). Da je mogoče tudi v zgodovinski vihri, ki ljubi primitivno propagandno stihoklepstvo, pisati oblikovno bogato poezijo, so poudarili referenti, ki so analizirali slog in verz obeh pesnikov (Marko Trobcvšek, Marko Stabej, Blanka Skočir, Jože Faganel, Boris A, Novak), Simpozij je spremljala zanimiva, plodna, včasih polemična diskusija.
Vsi referati, diskusija, dokumentarne fotografije in ustrezna hihliografija, ki jo je pripravil France Pibernik, so bili uvrščeni v "Balantičev in Hribovškov zbornik". Uredil ga je Marjan Dolgan, založila pa Mohorjeva družba iz Celja, Slovesna predstavitev zbornika z nagovorom predsednika SAZU a kad. prof. dr. Franceta Bernika je bila 14, decembra 1994 v dvorani SAZU.
dr. Marjan Dolgan
With European Colloquium on Heterocyclic Chemistry
Predsednika organizacijskega odbora: izredni član prof, dr. Branko Stanovnik in akademik prof. dr. Miha Tišler,
Udeležencev: 180 iz 23 držav (Avstralija, Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Hrvaška, Italija, Izrael, Japonska, Madžarska, Maroko, Južna Afrika, Nemčija, Nozizemska, Poljska, Portugalska, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Velika Britanija, ZDA).
13 plenarnih predavanj iz tujine in 107 predstavitev na posterjih. Vsebinsko poročilo:
'lema predavanj so bile najnovejše raziskave, ki potekajo v svetu na področju heterociklične kemije. Teme kolokvija v okviru plenarnih predavanj so bile naslednje;
-	Supramolekularna kemija (Nobelovec J.-M. Lehn, Strasbourg, Francija);
-	Kondenzirani šestčlenski l,3-NT02 N,N in N,S heterocikli (G. Bernath, Szcgcd, Madžarska);
-	Sinteza in reaktivnosl stabilnih heterociklobutadienov (G. Bertand, Tbulouse, Francija);
-	O geometriji in dinamiki aktivnih mest RNA. ki posnemajo ribosome (J, B, Chattopadhyaya, Uppsala, Švedska);
-	Sinteza in aplikacija novih hetcrometalaccnov {A. Eehevarren, Madrid. Španija);
-	Načrtovanje in sinictskc aplikacije novih heterocikličnih spojin za zaščito rastlin (Hp, Fischer, Ciba-Geigy, Basel. Švica);
-	Aerobna oksidaeija alilnih amitiov kataiiziranih s paladijem prek heterocikličnih intermediatov (H, Hiemstra, Amsterdam, Nizozemska);
-	2( I H)-pyrazinoni in 2H-l,4-oksazin-2-oni in njihova uporaba v sintezo heterociklov (G, Hoornaert, Leuven, Belgija),
-	Sinteza poliolov, ki inhtbirajo glikozidazo preko isoksazolov (V Jiiger, Stuttgart, Nemčija);
-	Sintezni pristopi do naravnih indoiov (C. J, Moody, Velika Britanija);
-	Heterocikli hipervaientnega žvepla in selena: Nove sinteze in struktura (D. H. Reid, Johannesburg, Južna Afrika);
-	Uporaba isoksazolov in dihidn>l,2-oksazinov v sintezi (Sh. Shatzmiller, Tel Aviv, Izrael);
-	Stcreokontrolilrana sinteza polieikličnih etrov preko organokovinskih spojin Y. Yam a moto, Japonska).
Poleg teh plenarnih predavanj je bilo predstavljenih še 107 posterjev, ki so prikazali rezultate zadnjih raziskav.
Plenarna predavanja so bila objavljena v: Bull, Soc. Chim. Beiges, 103 (9/10), 491-628 (1994), abstrakti plenarnih predavanj in posterjev so bili objavljeni v: Program and Abstracts of Papers (132 str.).
dr. Branko Sianovmk
4th I ntcrna(ional Symposium on the Chemistry and Pharmacnlogy of Pyrida/ine
Predsednika organizacijskega odbora: izredni član prof. dr. Branko Stanovnik in akademik prof. dr. Miha Tišler.
Udeležencev: 80 iz 14 držav (Avstralija, Avstrija, Egipt, Finska, Francija, Italija, Madžarska, Maroko, Nemčija, Poljska, Slovenija, Španija, Velika Britanija, ZDA). 8 plenarnih predavateljev iz tujine in 28 predstavitev na posterjih, "iema plenarnih predavanj in posterjev so bile najnovejše raziskave, ki potekajo na področju kemije in farmakologije piridazina in kondenziranih piridazinov, V okviru plenarnih predavanj so bile obravnavane naslednje teme:
-	Imidazo 11,2-bJ piridazini: Študij odvisnosti in načina delovanja od kemijske strukture (E. Abignente. Neapelj, Italija);
-	Sinteza piridazin-3(2H)-onov preko izoksazolinskih intermediatov (F. G. Baraldi, Ferrara, Italija);
-	Trieiklični piridazini, vsestranski miermediati pri sintezi farmakološko aktivni h spojin (G. Cignarella, Milano, Italija);
-	Nove sinteze in farmakološka aktivnost 4,5-funkcionaliziranih 3(2H)-piridazinov (V Dal Piaz, Firenze, Italija);
-	Kondenzirani piridazini kot azadieni v [4+2) eikloadieijskih reakcijah. (N, 11 eider, Dunaj. Avstrija);
-	Cikloadictjska pot dopiridazinov in dihidropiridazinov. Sinteza in mehanistični aspekii (J. Sauer, Regensburg, Nemčija);
-	Sinteza in reaktivnost piridazin 3-triflatov (D, Toussaint, Strasbourg, Francija);
-	Nukieofiine in elektrofilne substitucije na piridazinskem obroču (Th. Kappe, Avstrija).
Poleg plenarnih predavanj jc bilo predstavljen i h šc 28 posterjev, ki so prikazali rezultate zadnjih raziskav. Plenarna predavanja so bila objavljena v; Acta Chimica Slovenica, 41(2), 131-264 (1994), abstrakti plenarnih predavanj in posterjev so bilí objavljeni v: Program and Abstraéis ol Pa pe rs (44 strani).
Dr Branko Stanovnik
Glasbeni barok na Slovenskem
Mednarodni simpozij Glasbeni barok na Slovenskem/Baroque Music in Slovenia and European Musie je potekal pod pokroviteljstvom SAZU in v organizaciji Muzikološkega inštituta ZRC SAZU 13. in 14, oktobra v dvorani SAZU. Z njim inštitut nadaljuje prirejanje mednarodnih znanstvenih srečanj vsaka tri leta. Na simpoziju je sodelovalo 16 referentov, od tega 5 iz tujine (Avstrija, Češka, Hrvaška, Anglija in vabljena gosta iz Nemčije in Italije); zadnji torej zlasti iz srednjeevropskega območja, med njimi dva dopisna člana SAZU. Aktivni udeleženci so bili: dr. Marija Bergamo, Jože Faganel, dr. Damjan Preiovšek, dr. Bojan Bujič, Metoda Kokole, Boris Šinigoj, mag. Tomaž Faganel, dr. Rudoif Flotzinger, dr, Jiri Sehnal, dr. Koraljka Kos, dr. Stanislav Tuksar, dr. Jože Sivec, dr. Katarina Bed i na, dr. Danilo Pokorn, dr. Edo Škulj in dr, Ivan Klemenčič. Simpozijski del je zajel večidel vso temeljno problematiko ustvarjanja in poustvarjanja v obdobju glasbenega baroka na Slovenskem, kakor je omogočal evropske primerjave s slovensko literarno in likovno umetnostjo te slogovne smeri. Čeprav je to obdobje že v podrobnostih obdelano, je predstavil nekatera nova dejstva, ekspliciral dosedanje raziskave ter dal nove interpretacije. Med spremnimi prireditvami je Muzikološki inštitut ZRC SAZU pripravil v NUK razstavo Glasbeni iyarok na Slovenskem, ki jc bila odprta prvi simpozijski dan. Na predvečer znanstvenega srečanja, 12. oktobra, je bil koncert Slovenskega komornega zbora pod vodstvom dr. Mirka Cudermana, ki je izvedel prvič na Slovenskem vseh fi motetov J. S. Bacha, Koncert naslednji dan v Križevniški cerkvi je bil posvečen komorni glasbi slovenskih baročnih skladateljev z nekaterimi prvimi izvedbami skladb v novejšem času. Dela I. Poscha, G. Pulitija in J. K. Dolarja je na starih glasbilih izvedel mednarodno razširjeni ansambel Gallus Con sort iz Trsta. V pripravi je zbornik referatov s simpozija,
dr, Ivo Klemenčič
SLovenci in država
Znanstveni posvet "Slovenci in država" se je odvijal v prostorih SAZU v dneh 9. do II. novembra 1994. Pripravil ga je odbor, v katerem so bili predstavniki SAZU (akademiki dr. Ferdo Ciestrin, dr. Bogo Grafenauer - predsednik, dr. Janko Pletcrski.dr. Sergij Vilfan), Slovenske matice (dr. Joža Mah nič, dr. Primož Simoniti, dr. Peter Vodopivee), Filozofske fakultete (dr, Peter Štih) in Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani (dr. Jasna Fischer), Tema posveta je bilo vprašanje države na Slovenskem in pot k samostojni slovenski državi, ležišče posveta je bilo namenjeno državam, ki so nastale iz dejavnosti razvitega slovenskega narodnega gibanja ah v zvezi s takšno dejavnostjo, zlasti z dejanji narodne samoodločbe. Gre torej predvsem za dogajanje od 1918 do 1990, Vendar je posvet posegel tudi v poprejšnjo zgodovino državnih organizacij, ki so od Karantanije naprej zajemale slovensko ozemlje s ležiščem na njem. zlasti listih, ki so s svojo zgodovinsko tradicijo vplivale na izoblikovanje modernega slovenskega naroda. Posvet se je načelno omejil na obravnavanje realnih pojavov v zgodovini slovenske državnosti m ni govoril o zgodovini državnopravnih ¡dej in programov niti o historiatu posameznih faz. Prizadeval si je dati pregled nastajanja in sestavljanja strukturnih elementov slovenske državne stavbe. Priprave na posvet so potekale v dveh fazah, že od razpisa dne 7. junija 1993. Končno se je posveta udeležilo 42 referentov (med njimi dva iz ZDA in trije iz slovenskega zamejstva). Delo je bilo razdeljeno - po pozdravnem nagovoru predsednika SAZU in po uvodnem referatu - v pet časovnih sklopov, V prvem, od zgodnjega srednjega veka do 18. stoletja, so sodelovali trije referenti, v drugem, od 19. stoletja do 1918, jih jc nastopilo osem, v tretjem, o času prve jugoslovanske države, dvanajst, v četrtem, o času druge svetovne vojne, šest, v petem, do 1990 (plebiscita o samostojni državi), dvanajst. Znotraj drugega in tja do petega sklopa so bili referati zaradi časa razdeljeni v glavne in dopolnilne. Tako je bilo dovolj časa tudi za razpravljanje, ki je bilo živo v vseh sklopih. Posvet je bil v celoti uspešen in spodbudil je misel, da je treba napisati knjigo o zgodovini Slovenije, ki naj dopolni že obstoječe predstavitve Slovencev kot naroda, s posebej izrisano podobo slovenske dlžavnotvornosti. Sodelujoči so sklenili svoje prispevke pripraviti za tisk do konca leta 1994, da bi gradivo moglo v primernem času iziti v zborniku.
Dr: Janko Pleten/ki
TISKOVNE KONFERENCE
1.03. La t i nsko-slo ve n sk i si ova r Fra n a Wi es t ha I eij a j e preds t avila za lož b a Kre s. 23. 03. Edicije založbe Enciklopedija Britannica je predstavil g. Rolf Ellmers.
zastopnik Eil za Evropo. 12. 04. Brižinski spomeniki,
23.05. Tra d i t ion es 22, 1993,zbornikrazprav!nštitutazas love n sko n a rodo pisj e ZRC SAZU in Slovenska Štajerska avtorja akad. Nika Kureta.
25. 05. Individuacija in globalizacijav prostoru avtorja akad. Zdravka Mlinarja. L 06. France Prešeren, Ein slowenischer Dichter 18UO-1849 avtorja akad. Borisa Paternuja.
03. 10. Monografija Franceta Miheliča Balada o drevesu, avtorja Lojzeta Gostiše.
PREDAVANJA NA S AZU
Izredni član proti dr. Jože Krašovec: Skladnja osrednje hebrejske izjave o kolektivni kazni, 10. januarja 1994.
V sporočilu desetih zapovedi {2 Mz 20, 5-6 = Mz 5, 9-10) imamo izjavo o Jahvejevem kolektivnem povračilu v antitetični obliki. Besedilo se dobesedno glasi: "Jaz, Jalive, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki obiščem krivdo očetov na sinovih do tretjega in do četrtega (rodu) tistih, ki me sovražijo, a izkazujem dobroto do tisoč (rodov) tistih, ki me ljubijo in spolnjujejo moje zapovedi". Ker sc izjava nekajkrat pojavi v podobnih variantah (prim. 2 Mz 34, 6-7; 4 Mz 14, 18; 5 Mz 7, 8-10; Jcr 32, 18), upravičeno govorimo o obrazcu, to pa povečuje pomen izjave. Skladnja obrazca v vseh primerih kaže značilno hebrejsko ne do ločenost izražanja tako glede časovnosti kot načina dejanja. Zato obstajajo precejšnjc možnosti za metaforično razlago besedila. Večina dosedanjih poskusov jezikovne in literarne analize kaže težnjo po zanikanju ideje o kolektivnem povračilu. Vendar argumenti niso prepričljivi.
Upoštevanje temeljnih hebrejskih postavk in bivanjskih danosti vendarle omogoča zadovoljivo rešitev problema. Predvsem velja poudariti, da ima v hebrejski Bibliji absolutno veljavo načelo individualnega povračila. Kolektivno povračilo je človeškim ustanovam izrecno prepovedano (5 Mz 24, 16; prim, 2 Kr 14, 5). Pripisovanje kolektivne kazni v nekaterih primerih izrednih zablod božjemu diktatu kaže, da neposredna kolektivna kazen nikoli ni veljala kot načelo ali doktrina, temveč le kot J ah vejeva pravica v izjemnih primerih. !z tega sledi, da obrazec v navedenih mestih ne izraža načela, temveč velja kot metaforično (antropomorfno) svarilo pred neizbežnimi posledicami zla tako za hudodclce kot za nedolžne. Kolektivna kazen ne pride do veljave zato, ker jo Bog pozitivno hoče, temveč zaradi dopuščanja, da dogodki potekajo v skladu z naravnim procesom človekovega poseganja v red stvarstva. Ob svarilu pred samodejno kolektivno kaznijo pa pritegne predvsem poudarek, da so učinki pozitivne drže neprimerno daljnosežnejši; tisoč v tem kontekstu kaže na neomejeno število.
Izredni čian dr. Alojz Šercelj: Postglacialni razvoj gozdov v Sloveniji, 5. maja 1994. Morislično sestavo gozdov v posameznih geoloških obdobjih ugotavljamo po makroskopskih in mikroskopskih ostankih rastlin v zemeljskih plasteh: listov, semen, lesa ipd., predvsem pa po cvetnem prahu, ki ga rastlinje vsako leto razsipa po zraku in sc postopoma vse d a v zemljo ter se v anaerobnih pogojih lahko ohrani milijone let dolgo.
Današnji gozdovi pri nas imajo svoj začetek že v kasnem glaeialu, pred približno 15.000 leti. Zaporedje naseljevanja posameznih gozdnih faz je bilo za vso osrednjo Evropo enako, le z velikim časovnim zaostankom proti severu, kjer ponekod še niti ni končano.
V tedanjo severnjaško tundro na našem ozemlju sta sc kot prva pionirja naselila bor in breza. Ko se je podnebje že (začasno) ogrelo do povprečne poletne temperature 10" C, so se jim pridružili listavci - lipa, brest, hrast, leska, jesen, ob ponovnih ohladitvah pa so se morali umakniti. Prvi listavskt gozdovi so se dobesedno razbohotili šele v začetku zadnje tople dobe - holoccna, pred 10.000 leti Začetni pionirski borovo-brezovi fazi (1) je sledila faza (OM) mešanega hrastovega gozda (2). Za njo je nastopila kratkotrajna in šibka leščeva faza (3), Takoj ji je sledila zelo močna m bujna bukova Faza (4) in že pred 7000 leti se je bukvi pridružila jelka, da sta skupaj oblikovali vrhunsko (klintaksno) fazo jelke in bukve (5), ki jo je v Alpah še močno prekrivala smreka. Ta faza še danes ni dosegla severne Evrope,
Od tedaj naprej se bodisi po endodinamiki bodisi pud škodljivim antropozoogenim vplivom izmenjavajo v mozaično sestavljenem gozdnem pokrovu vse razvojne gozdne faze in njih variante od pionirske borovo-bregove (1) do klimaksne jelovo-bukove faze (5).
Dopisni član p m f. dr. Savo lira los: Pojavi v spektroskopiji vode rta pikosekumlni časovni skali, 25. maj 1994.
Namen predavanja je prikaz nove teorije, namenjene razlagi nedavno posnetih tranzientnih infrardečih spektrov vode. Predlagana teorija je statistična in podobna teorijam, ki so bile predlagane za opis ultravijoličnih in vidnih tranzientnih spektrov. Prisotnost nelinearnih optičnih procesov ji daje nenavaden izgled; 4-časovne korelacijske funkcije raznih fizikalnih količin so tipične na tem področju. Opazovane spektralne značilnosti vode odražajo procese termalizacije z začetkom v stanju, ki ga je pripravil močni črpalni pulz. Teorija tudi omogoča razlago fine strukture spektralnih trakov. Najvažnejši prispevek te vrste spektroskopije je to, da omogoča študij ultrahitre kemične kinetike v območju piko- in femtosekunde.
Akademik prof. dr. Janko Kos: Problem legalnosti in legitimnosti v evropski tragediji, 1. junija 1994.
Predavanje je uvodoma predstavilo oba pojma, ki si ju je vzelo za izhodišče v problematiko evropske tragedije oziroma tragičnosti v evropski dramatiki. Na primeru Sokrata in Kristusovih izrekov je opozorilo, kako sta razmerje med legalnim in legitimnim utemeljila grška filozofija in krščanstvo ter ga s tem vgradila v temelj evropske civilizacije; z navajanjem Kanta, Hegla, Nietzscheja, Habermasa in drugih pa, s kakšnimi težavami se to pojmovanje sooča v dobi modernega nihilizma.
Na tej podlagi je predavanje v svojem jedru prešlo v razlago klasične tragedije -bistvo njene tragičnosti je v sporu med legalnostjo in legitimnostjo, ki se lahko
poravna samo za ceno tragične žrtve, konflikt se s tem reši v tragično sprav», ki omogoča uskladitev legalnega z legitimnim. Natančneje je bil ta potek prikazan na primerili Sofoklove Antigone in Kralja Ojdipa oziroma Shakespearovega Hamleta.
Novejša evropska dramatika se od tega modela oddaljuje, na mesto klasične tragedije stopa meščanska drama. Tragičnost v nji je še zmeraj bistveno povezana z razmerjem med legalnostjo in legitimnostjo, oboje je še zmeraj ali celo zmeraj bolj v tragičnem sporu, vendar pa tragična žrtev ¡zublja svojo spravno vlogo, tako da do tragične sprave večidel ne pride.
Te spremembe so posledica sprememb metafizičnega, socialnega in moralnega sveta, znotraj katerega se postavlja novejša evropska dramatika, tudi slovenska. Predavanje jih je podrobneje prikazalo na primeru treh slovenskih dram -Cankarjevega Kralja na Betajnovi in Hlapcev ter Smoletove Antigone, tako da je pivo primerjalo s Hamletom, Hlapce in Smoletovo igro pa s Sofoklovo Antigono.
Izredni član prof. dr. Jože Maček: Odpornost parazitskih gliv proti sistemičnim fungicidom, 8. junija 1994.
Ta pojav je nastal prav kmalu po odkritju sistemičnih aLi kurativnih fungicidov v poznih šestdesetih letih, Dozdaj je odpornost ugotovljena žc pri številnih pomembnih parazitskih glivah proti več sistemičnim fungicidnim substancam. Pri zatiranju rastlinskih bolezni pomeni odpornost resno, tudi gospodarsko pomembno oviro, zlasti še zato, ker na tem področju fitomedicine še ni na voljo učinkovitih alternativnih metod. Ekološki pomen ima ta odpornost zato, ker se dogaja na prostem in pri rastlini kot odprtem sistemu.
Odpornost parazitskih gliv proti sistemičnim fungicidom je naravni proces prilagajanja na spremenjene ekološke razmere. Temelji pa na njihovi izraziti specifičnosti učinkovanja, za razliko od protektivnih fungicidov, ki učinkujejo manj specifično. O njenem nastanku sta dve hipotezi: 1) daje ta lastnost (zdaj) pridobljena, npr, z mutacijami, 2) da je podedovana oz. se je razvila med evolucijo. Za obe so ugotovljeni dokazi. Neodvisno od tega pa se odpornost ohranja in stopnjuje pod selekcijskim pritiskom - večletno zaporedno aplikacijo sistemičnih fungicidov.
Podrobnejši mehanizmi odpornosti omenjenih gliv proti sistemičnim fungicidom so: 1) spremembe v območju fungicidnega delovanja, 2) ovirana sprememba spojine v fungistatično substanco, 3) detoksinacija, 4) spremembe pri sprejemu učinkovin v glivno celico. Genetski vidiki odpornosti proti tem fungicidom so: I) mutacijska stopnja pri parazitskih glivah, 2) mutagenost fungicidov, 3) zelo pomembna je heterokarioza. Obravnavani so epifitotični vidiki odpornosti proti sistemičnim fungicidom. Na kratko so prikazani tudi mogoči načini preprečevanja odpornosti proti tem fungicidom: I) s sinergisti, 2) z antirezistenti, 39 z uporabo učinkovin z več mest učinkovanja v metaholizmu, 4) s kemičnimi analogi, 5) z uporalio mešanih sistemičnih fungicidov, 6) z uporabo mešanic kurativnega in protektivnega fungicida, 7} s spremenjenimi gojitvenimi razmerami rastlin. V predavanju je bilo nato prikazano stanje obravnavanega pojava v Sloveniji,
Prof. dr. Jean-Marie Lehn, Université Louis Pastenr, Strasbourg in College de France, París: Supramolecular Chemistry. Scope and ftrspectives, 27, septembra 1994. Molekularno kemijo, ki temelji na kovalentni vezi, presega področje supramolekuJarne kemije, kemija intermolekularnih vezi in struktur ter funkcij supermolekul, ki nastanejo z vezavo različnih substratov na molekularni receptor, Razvili so številne reeeptorje. ki zmorejo selektivno vezati specifične substrate. Receptorji izvajajo molekularno prepoznavanje, ki temelji na molekularni informaciji. Hi je spravljena v vrstah, ki med seboj reagirajo. Pri memo načrtovani receptorji lahko izvajajo supramoSekularno katalizo in selektivne transportne procese, Skupaj s pol ¡molekularno organizacijo odpira prepoznavanje možnost načrtovanja molekularnih in supra molekularnih sestavov, ki temeljijo na funkcionalnih (fotoaktivnih, elektroaktivnih, ionaktivnth. itd.) sestavinah. Supra molekularna kemija se pri izvajanju molekularnega prepoznavanja, katalize in transportnih procesov opira na bolj ali manj predhodno organizirane molekularne reeeptorje. Korak naprej je načrtovanje sistemov, ki so podvrženi samoorganiziranju, t.j. sistemov, ki so sposobni spontane generacije dobro definirane supramolekularne zgradbe, iz svojih komponent ter pri danih pogojih. Molekularna informacija, ki je potrebna za potek procesov, mora biti shranjena v sestavinah in deluje prek selektivnih molekularnih interakcij. Tfe programirane molekule delujejo torej prek molekularnega prepoznavanja. Raziskovani so bili številni pristopi k "samo-seslavljajočira' se organskim in anorganskim sistemom, kot je nastanek helikatov, kompleksov dvojnih in trojnih vijačnic s kovinami. Načrtovanje sistemov, ki so odvisni od molekularne informacije, ki so programirani in se funkcionalno samoorganizirajo. predstavlja nova obzorja v supra molekulam i kemiji. Taki sistemi bi lahko izvajali visoko selektivne operacije prepoznavanja, reagiranja ter prenašanja signala in procesiranja informacij n;i molekularnih in supramolekularnih ravneh.
Izredni član prof, dr. Jože Krašovec: "Sveta vojna '' v starem Bližnjem Vzhodu in Izrael, 16. novembra 1994.
Zgodovinski in verski dokumenti starega Bližnjega Vzhoda zrcalijo izredno realistične poglede na zgradbo vesolj s t va m avtoritete, ki mu vladajo. Osrednji model v rabi za razumevanje narave sveta in smisla tega izročila je konflikt med nasprotnimi težnjami ali silami. Tradicionalno mitologijo in metaforiko božje vojne je treba razumeti V povezavi z izkušnjo in verovanjem, da obstaja kozmični konflikt med silami reda in kaosa in moralni konflikt med pravičnimi in nepravičnimi racionalnimi bitji. Bog ali bogovi delujejo kot bojevniki proti nasprotnim silam. KozmOgonični miti pripovedujejo o čisto mitičnem, prvobitnem boju med kozmičnim redom in kaosom, oba pa sta poosebljena v raznih božanskih bitjih. Po drugi strani se bogovi borijo na strani zemskih vladarjev proti nelojalnim pogodbenim alizaveznim partnerjem. Višje božanstvo deluje kot voditelj nedoločene vojske, toda cesto sedi na plenarnem sestanku z bogovi in sc posvetuje z njimi, Vojaška moč božanskega bojevnika, ki deluje kot protagonist, je odvisna od obsega njegove vojske.
Izraelci so bili v vseh časih izpostavljeni vplivu tujih mitov, ki so obravnavali kozmične konflikte in vojne. Preroki in modrcci niso pomišljali, da bi uporabljali ljudsko mitopoctično metaforiko v opisovanju zgodovinskega vzorca izhoda iz Egipta, zaveze na Sinaju in osvojitve Kanaana. Toda mitično gradivo so preoblikovali in poudarjali predvsem to, daje Izraelov Bog edini vladar vesolj stva in sodnik nad vsemi zemeljskimi in nebeškimi silami. Bistvo "svete vojne" v Izraelu je v tem, da je Jahve vstal v obrambo Izraela, ko je bil ta življenjsko ogrožen v konfliktu s premočnimi narodi in njihovimi bogovi. Osnovno vodilo pri 'sveti vojni" torej ni boj za pravo vero, temveč obramba zatiranega ljudstva pred samovoljnimi človeškimi vladarji. Ta značilnost svete vojne v Izraelu odseva v raznih svetopisemskih odlomkih, ki uporabljajo tematiko in obliko, jezik in metaforiko božjega bojevnika, loda ker pa Jahve velja kol absolutna avtoriteta nad svetom in celotnim moralnim redom, je bil neredko v konfliktu tudi z Izraelom samim, ko mu je ta bil nezvest in se je vedel prevzetno. Končni razlog za spopad med preroki in vladarji je bilo vprašanje božje suverenosti. V bistvu gTe za spopad med absolutnimi moralnimi merili božje avtoritete in človeško prevzetnostjo,
ZAKLJUČNI RAČUN SAZU ZA LETO 1994
PRIHODKI	v tisočih SIT
1 RS - Ministrstvo za finance - Proračun	190.016
2, RS - Ministrstvi! za znanost in tehnologijo	39.373
3. Prihodki od lastne dejavnosti	872
4, Prenos iz leta 1993	101
5, Drugi prihodki	3,861
SKUPAJ:	234*223
ODHODKI	
1 Bruto plače, poračun, prispevki in regres	70.243
2 Materialni stroški in amortizacija	76,353
3, Tisk in avtorski honorarji	13.368
4. Članske nagrade akademikov	71.584
5. Meddržavni) sodelovanje	907
SKUPAJ:	232.455
Presežek prihodkov nad odhodki	1.768
INVESTICIJE	
PRIHODKI	
1. RS - Ministrstvo za finance - Proračun	28.223
PORABA	
I. Stavba Novi trg 5	i 2.827
2. Stavba Novi trg 3	8.865
3, Investicijsko vzdrževanje	5.790
4. Nabava osnovnih sredstev	741
SKUPAJ:	28.223
BIBLIOTEKA SAZU
Gradnja na Novem trgu 5 in adaptacija prostorov Biblioteke SAZU je po desetih letih vendarle končana!
Dobra tri leta aktivnega sodelovanja pri vzajemnem katalogu v sistemu COB1SS! "Hi prispevek Biblioteke SAZU slovenskim znanstvenikom in raziskovalcem pri iskanju informacij o pretežno tujejezičnem gradivu z vseh področij znanosti in umetnosti je zato še bolj dragocen, saj je bil ustvarjen v povsem nemogočih delovnih razmerah - pravzaprav na stalnem gradbišču,
Z razpošiljanjem akademijskih publikacij v zamenjavo več kot 1.500 ustanovam po vsem svetu Biblioteka SAZU, tretja največja knjižnica v Sloveniji, presega slovenske okvire in se tako aktivno vključuje v mednarodno znanstvenoraziskovalno sfero,
Z delom smo seznanili več domačih in tujih gostov, med drugimi akademika Vila Hrymyca (Kiev - 6.7.), dr, Antona Kovača (Slavica Verlag, München - 31.5.), dr. Rosanno Be rt ace hi (Padova), bibliotekarska strokovnjaka Michaela Bigginsa (Watson l.ihrary, Lawrence/Kansas - 4.5.) in Elizabeth Layton (Library of Congress, Washington - 6.7.), udeležence tečaja za pripravo na strokovne izpite bibliotekarske stroke (18,4.) in člane Društva Exlibris Sloveniae (10.11,). Za popestritev informacijske ponudbe smo v letu 1994 začeli postavljati manjše priložnostne razstave v čitalnici obnovljene Biblioteke.
Tudi v letu 1994 smo se dclavci Biblioteke stalno izobraževali in aktivno sodelovali na delovnih sestankih in strokovnih posvetovanjih.
Nadaljevali smo večjo akcijo, s katero smo članom SAZU, inštitutom ZRC SAZU, mnogim knjižnicam, društvom in raziskovalcem razdelili akademijske publikacije, za kar smo kot darovalci dobili tudi posebno plaketo Slovenskega bibliofilskega društva.
V letu 1994 je Biblioteka kljub izredno slabim delovnim razmeram s prizadevnostjo celotnega kolektiva izpolnila večino zastavljenih ciljev, ki so s statističnimi podatki predstavljeni po ustaljenem redu.
AKCESIJA
Prirastek knjižničnega fonda je razviden iz naslednje tabele:
Za	menjava	Darilo	Nakup	Obvezni izvodi	Skupaj
Knjige, letniki revij	4.855	1.700	1.002	479	8.036
Geografske karte	13	6	0	0	19
Fotografije, reprodukcije	0	41	0	0	41
Plošče, kasete	0	10	6	0	16
Sku paj	4.868	1.757	1.008	479	8.112
Valvasorjev odbor (Ljubljana), Avstrijski inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo (Ljubljana), Založba Peter Amalietti (Ljubljana), UNESCO (Pariz), akademika France Bemik in Jože Krašovec. družina Aplcnz, dr. Dragan božič in dr. Marjeta Sašel-Kos so Biblioteki SAZU podarili več dragocenih knjig.
DUBLETNI FOND
Za 942 dvojnic, ki so sc nabrale v preteklih letih, smo objavili dva seznama (knjige: 490 enot, revije: 452 enot). Poslali smo ju v izbiro 119 ustanovam (od tega 62 v inozemstvo). V zamenjavo smo odposlali 774 dvojnic.
CELOTNI KNJIŽNIČNI FOND
Ob koncu leta 1994 je imela Biblioteka SAZU inventariziranih:
knjig in letnikov revij	401,549
rokopisnih zapuščin	114
mikrofilmov	737
geografskih kart	3.523
fotografij in reprodukcij	8.774
gramofonskih plošč in kaset	427
Skupaj	415.124
KATALOGI IN BAZE PODATKOV
Lastna baza podatkov obstaja v obliki inventarnih knjig, signa t urnega kataloga (numeruscurrens) ter klasičnih listkovnih kartotek za matični abecednoimeuski katalog, čitalniški abecednoimenski katalog, sistematski katalog (klasifikacija po UD K), katalog razpošiljanja publikacij in katalog prejema publikacij.
Biblioteka SAZU je tudi v letu 1994 gradita več lokalnih računalniških baz podatkov, in siccr:
bazo podatkov za periodične publikacije (1.603 zapisi tujih serij, 1.235 zapisov tujih revij, skupno 2.838 zapisov tuje periodike; 98 zapisov slovenskih serij, 89 zapisov slovenskih revij, skupno 187 zapisov slovenske periodike; vseh periodičnih publikacij skupno je 3.025 zapisov);
baze podatkov o publikacijah SAZU (kumulativna bibliografija publikacij SAZU za leta 1981-1990; letne bibliografije; razpoložljive in razprodane publikacije oz. cenik: 936 enot) in
baze podatkov o naslovnikih, katerim Biblioteka pošilja akademijske publikacije v zamenjavo (inozemstvo: 1.434 naslovnikov, Slovenija: 99 naslovnikov), v dar (institucije: 140 naslovnikov; člani SAZU: 83 naslovnikov), v recenzijo (59 naslovnikov, od tega 47 tujih), in bazo podatkov o naslovnikih, ki jim je Biblioteka prenehala pošiljati akademijske publikacije (arhiv: 142 naslovnikov). Vse baze podatkov so izdelane s programom STEVE na računalnikih ATARI. Lastno računalniško bazo podatkov o tujih monografijah, ki ima 12.948 zapisov, 20.694 pojmov in 73.138 deskriptorjev, je Biblioteka zaradi prehoda v sistem COBISS v letu 1992 zaključila, ima pa jo pripravljeno tako, da bi jo po konverziji lahko vključila v bazo COBIB.
Kot rezultat sodelovanja v kooperativnem online bibliografskem sistemu COBISS lahko navedemo naslednje podatke:
V	sistem vzajemne katalogizacije se je Biblioteka aktivno vključila 14. julija 1991. Ob koncu leta 1994 je imela v lokalni bazi skupno 11.575 zapisov, in sicer 8.598 zapisov monografskih, 2.4(12 zapisa periodičnih publikacij in 575 analitičnih zapisov (člankov). Od skupnih 11.575 zapisov je bilo originalnih, formalno in vsebinsko obdelanih zapisov 6.994, kopiranih in za lokalno bazo formalno in vsebinsko dodelanih zapisov pa 4,581,
V	letu 1994 je bilo vnešenih 3,726 zapisov, in sicer 3.361 zapisov monografskih publikacij, 176 zapisov periodičnih publikacij in 189 analitičnih zapisov (člankov). Od 3.726 zapisov, vnešenih v letu 1994, je bilo originalnih, formalno in vsebinsko obdelanih zapisov 2.843, kopiranih in za lokalno bazo formalno in vsebinsko dodelanih zapisov pa 883.
zamenjava
Zamenjava akademijskih publikacij je naše naj obširnejše in najvažnejše delovno področje. Med letom smo redno poslovanje prekinili s 3 inozemskimi naslovniki, nove zamenjeval ne stike pa smo navezali s 40 naslovniki (od tega 19 v inozemstvu in 21 v Sloveniji). Ob koncu leta je bila zamenjevalna mreža Biblioteke SAZU razširjena na 81 držav sveta in je zajemala 1,533 naslovnikov (99 v Sloveniji in 1.434 v inozemstvu).
Celotni seznam naslovnikov, ki vsebuje tudi vse spremembe naslovov od leta 1987 naprej ter evidenco poslanih pošiljk od leta 1990 naprej, ima Biblioteka SAZU na računalniških datotekah. Seznam naslovnikov je hil naveden tudi kot
posebno poglavje v Letopisu SAZU, 44. knjiga: 1993 na straneh 190-221) {Ljubljana 1994).
RECENZIJA
Akademijske publikacije pošiljamo v oceno, večinoma v inozemstvo.
RAZPOŠILJANJE PUBLIKACIJ IN INFORMACIJSKIH BILTENOV
Razpošiljali smo akademijske publikacije, publikacije, ki jih je SAZU izdala v sozaložništvu z drugimi založbami ali prejela kot dediščino nekaterih ustanov, in informacijske biltene Biblioteke SAZU. in sicer
Publikacije:
v zamenjavo - tujina	5.863
v zamenjavo - Slovenija	492
v dar	3.979
v prodajo	361
skupaj	10.695
Informacijski bilteni:	
v dar	2.248
kot obvezni izvod	336
skupaj	2.584
Vsega skupaj:	13.279
IZPOSOJANJE
Knjižnični fond je vsakomur dostopen, posebnih omejitev ni bilo, seveda pa je bilo zaradi sanacijskih in adaptacijskih del na zgradbah SAZU in z njimi povezanih selitev osebja in knjižnega fonda tudi v letu 1994 izposojanje zelo oteženo, vendar pa že precej večje kot prejšnje leto; prav tako je bil precejšen del knjižničnega fonda, ki ga hranijo nekateri inštituti ZRC SAZU (Biološki inštitut Jovana Hadžija, Filozofski inštitut), še vedno težko dosegljiv ali celo nedosegljiv.
V	čitalnici je uporabnikom po prostem pristopu na voljo približno 500 revij, enciklopedije, atlasi in slovarji, Ker ima čitalnica terminalski priključek, imajo uporabniki ludi možnost, da sami iščejo informacije po vzajemni bazi (COB1SS/ OPAC).
V	letu 1994 je Biblioteka iz svojega fonda izjjosojala 2.727 uporabnikom. Ti so Biblioteko obiskali 6.350-krat (3.656-krat za izposojo v čitalnici. 2.694-krat za izposojo na dom).
Številu izposojenih zvezkov v preteklem letu je biLi:
v čitalnici	13.632
na dom	3.752
inštitutskim bibliotekam	5.379
medbibliotečno v Slovenijo	(67 bibliotekam) 383
medbibliotečno v inozemstvo	(19 bibliotekam) 33
skupaj	23.179
INFORMACIJE	
Biblioteka SAZU je poskrbela, da je	uporabnikom posredovala strokovne
informacije (ustne, telefonske, pisne, tiskane) v najkrajšem možnem času in čim popolneje. Izdala je tiskane informacijske biltene, in sicer:
1,	Marija Fabjančič: Biblioteka. Kratko poročilo u delti v letu 1993- - Ljubljana 1994. 9 str, 3(J cm.
2,	Seznam prejetih knjig 1994. - Ljubljana 1994. 9 zv. (148 str,) 30 cm. (Urednica Marija Fabjančič.)
3,	Cenik publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Julij 1994. -Ljubljana 1994, (I) + 83 str. 30 cm. (Urednica Marija Fabjančič.)
Informacijski bilteni so tiskani v povprečni nakladi 200 izvodov in broširani. Pošiljamo jih članom akademije, inštitutom ZRC SAZU ter mnogim ustanovam, ki se zanje zanimajo.
Biblioteka je pripravila tudi bibliografijo "Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1993" za Letopis SAZU, 44. knjiga za leto 1993.
RAZSTAVE
Kol dopolnilo informacijam smo v letu 1994 začeli v čitalnici postavljati
priložnostne razstave. Večinoma so vključevale ludi mnoge biobibliografske
podatke. Zvrstilo se jih je kar enajst, z naslovi:
"Josip Jurčič" 1844-1881. Ob sto pet de se 11 et niči rojstva
"Fran Wieslhaler: Latinsko-slovenski slovar" 1895-1923-1936-1993
Alojzij Finžgar" 30. december 1902 - 27. marec 1994
"Mednarodni simpozij o Brižinskih spomenikih" Ljubljana, 14.-16. april 1994
"O. Stanislav Škrabec" 7.1.1844 - 6.X.1918
"Ljubljana - ime" (etimologija)
"Jernej Kopitar" (ob simpoziju na Filozofski fakulteti)
"Lepa Vida" (počitniški utrinki)
"Bojan Čop" 1923 - 1994
'Akademska založba v letu 1934"
"Exlibris in knjiga"
ADMINISTRACIJA
Dclovodnik Biblioteke je obsegal v preteklem letu 1.904 številke. V zvezi s prodajo akademijski h publikacij pri Cankarjevi založbi, DZS, strokovnih društvih in pri tujih posrednikih pa smo izstavili 70 računov, več proforma-računov in več dobavnic.
KNJIGOVEZNICA
Akademijska knjigoveznica je v letu 1994 zvezala 1.254 knjig, restavrirala stare tiske, broširala hibliotečne informacijske biltene (2.100 izvodov) in opravljala druga knjigoveza dela.
OSEBJE
V tem letu je v centralni biblioteki delalo 24 delavcev, in sicer: Upravnica: Marija Fubjančič, bibliotekar-spccialist
Višji bibliotekarji; Marjan Ozvald (do 30.12.1994), Urago Samec, Helena Verbinc- Drofeni k
Bibliotekarji: Majda Fister (od 16.1 Ll994), Simona Franki (od 1.11.1994), Mojca Mlinar-Strgar (od 1.11.1994), Mojca Uran, Mojca Punlar-Brzin (s polovičnim delovnim časom)
Bibliotckarka-pripravnica: Romana Rernik-Gostič (od 17.10.1994)
Višji knjižničarski referenti: Milan Osrajnik, Marina Šinigoj (do 31.3.1994), Stana
Tomšič, Anamarija Vtilantič
Višje knjižničarke: Tatjana Brejc, Majda Fister (do 15 11.1994), Pavla Plave (s polovičnim delovnim časom)
Knjižničarska referentka: Irena Janežič (do 6.4.1994 na porodniškem dopustu)
Knjižničarska manipulanta: Marija Banjac, Anton Mušič
Tajnica: Marija Javoršek
Oskrbnica knjižnega fonda: Alenka Lavrač
Knjigovcški mojster: Gabrijel Skerl (delo po pogodbi, skrajšani delovni čas) Knjigovczinja: Mojca Dolinar
Pomožna knjigovezinja: Alenka Jerina (do 6,7.1994 na porodniškem dopuslu)
Leto 1994 je bilo leto mnogih sprememb v kolektivu centralne biblioteke. V pokoj sta odšla višja knjižničarska referentka Marina Šinigoj in višji bibliotekar Marjan Ozvald, sistemizirano mesto bibliotekarke je dobila bibliotekarka Mojca Uran, na novo pa so prišle v kolektiv bibliotekar ki Simona Franki in Mojca Mlinar-Strgar in bibliotekarka-pripravnica Romana Bernik-Gostič. Višja knjižničarka Majda Fister je z diplomo uspešno zaključila visokošolski Študij etnologije in kulturne antropologije.
Opravlj anjc vseh del, ki so naložena Biblioteki SAZU, je bik) še tudi v preteklem letu zelo oteženo, saj so bila po desetih letih šele oktobra zaključena sanacijska
in a da p tarijska dela na zgradbah SAZU. Povzročala so veliko dodatnega dela, povezanega s selitvijo knjižnega fonda centralne biblioteke in publikacij, ki jih izdaja Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Dodatno težavo pri opravljanju del v Biblioteki so povzročali tudi številni bolezenski in dva porodniška dopusta. Kljub vsemu temu pa je zaradi prizadevnosti celotnega kolektiva Biblioteka svoje delo pravočasno in strokovno opravila.
V inštitutih ZRC SAZU in njihovih sekcijah so opravljali knjižničarska dela (dokumentiranje, izposojanje, izpolnjevanje pomožnih kartotek) njihovi delavci, seveda poleg drugih svojih obveznosti,
OBJAVE M. Lahjančič
Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 1993. - Ljubljana,
Biblioteka SAZU. 1994, 9 str. Biblioteka SAZU. (Poročilo o delu v letu 1993.)
- Letopis SAZU, 44 (1993), 1994, 177-181. Zamenjava publikacij. - Letopis SAZU, 44 (1993), 1994. 190-226. Cenik publikacij Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Julij 1994.
Biblioteka SAZU, 1994. (I)+83 str. (Urednica.) Seznani gesel [Biblioteke SAZU]. Dcccmber 1993. [Za interno uporabo.]
Biblioteka SAZU, 1994. (l) + fi5 str.(Sourednica.) Seznam prejetih knjig 1994. Biblioteka SAZU, 1994. 9 zv. (148 str.) (Urednica.)
D. Samec
Bibliografija Franca Ksaverja Lukmana. - Franc Ksaver Lukman : 24.XI, 1880 -
12.VI.1958 (Tabor). 1994. 15-47. Domoznanska bibliografija knjig [za leti 1991 in 1992], - Zbornik občine Grosuplje : gospodarska, kulturna in zgodovinska kronika (Grosuplje), 18, 1994, 263-273.
Pater Maver (Jožef) Grebene, ristercijan (1911-1993). - Zbornik občine Grosuplje : gospodarska, kulturna in zgodovinska kronika (Grosuplje), 18, 1994. 241-242. (Avtor vseh priložnostnih razstav v Biblioteki SAZU.)
H. Verbmc-Drufenik
Publikacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1993. - Letopis
SAZU, 44 (1993), 1994, 183-189. Seznam gesel [Biblioteke SAZU]. December 1993. [Za interno uporabo.) Biblioteka SAZU, 1994. (1)4-65 str.(Sourednica.)
OPREMUENOST IN DELOVNE RAZMERE
Biblioteka SAZU je v letu 1994 uporabljala računalnike: ATAR1 520 ST, dva ATA RI-j a 1040 ST ATAR1 M EGA 1 (tudi kot terminalski priključek), ATARI
MEGA 2 {tudi kot terminalski priključek), tiskalnike EPSON RX-100, NEC P6, FUJITSU DL1100 in trdi disk ATARI Metafile 30. Pri delu z računalnikom je Biblioteka uporabljala program STEVE.
V letu 1994 je dobila Biblioteka tudi nov osebni računalnik IBM PC AT 48fi SX (MS DOS 6.2) s programom WINDOWS 3.1 in laserski tiskalnik Hewlett-Packard LaserJet 4P
Za sodelovanje v kooperativnem online bibliografskem sistemu COB1SS ¡e Biblioteka uporabljala komunikacijsko in računalniško opremo: Microvax 3600 (z operacijskim sistemom VAX/VMS V5.5), terminalske serverje (muitiplekser in modema za osem priključkov), sedem videotc črnina lov Digital VT420 (eden nov v letu 1994) in matrične tiskalnike FUJITSU DL4400, FUJITSU DL1100 (now letu 1994) in FUJITSU DL90U.
Fotokopirala je na skupnem kseroksu SAZU in od leta 1994 tudi na manjšem RANK XEROX-U v Biblioteki,
Ker hrani Biblioteka tako knjižni fond (nad 400.000 enot) kot tudi zalogo publikacij, ki jih izdaja SAZU (več kot 175.000 izvodov v paketih), je morala ob adaptacijah veliko tega gradiva seliti, delno še v začasne skladiščne prostore in delno v dokončne, ki bodo pa že spet kmalu pretesni.
Vendar moramo poudariti, da je bila večina dela - ne samo strokovnega dela knjižnice, ampak tudi tehničnega dela, povezanega z akademijsko založniško dejavnostjo - kljub gradbenim delom opravljena.
IV
PUBLIKACIJE S AZU
PUBLIKACIJE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI v letu 1994 (z dodatkom za leto 1993}
SPLOŠNE PUBLIKACIJE
LETOPIS Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 44, knjiga. 1993 = The Yearbook of <he Slovenian Academy of Sciences and Ans, Volume 44/ 1993. [Glavni in odgovorni urednik Malija Drovenik]. Ljubljana 1994. 383 str. 22 cm. 1000 izv. ISSN 0374-0315
NARODNE manjšine 3. Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski. Zbornik referatov na znanstvenem srečanju v Mariboru, 25.-27.maja 1993. = Slowenen im Bundesland Sleiermark.[Uredil Boris Jesih.J Ljubljana 1994. 368 str. 24 cm. 1500 izv. ISBN 86-7131-079-5
Vsebina:
Vratuša, Anton: Predgovor, Str. 1-9
Križman, Alojz: Otvoritvene besede ob znanstvenem srečanju "Slovenci v avstrijski deželi Štajerski". Str. 10-11
Gralenauer, Bogo: Predmet preučevanja in časovni okvir_ Str. 12-17
Gstettner, Peter & Wakounig, Vladimir: Interkulturellcs Lernen versus regionaler Nationalismus, Str. 18-25
Katschnig-Fasch, Elisabeth & Moser, Johannes: Sprache und Identität, Str.26-31
Malle, Avguštin: Vloga in pomen raziskovanja v političnem vsakdanu narodnostne skupine (na avstrijskih primerih). Str. 32-49
Moritseh, Andrej: Zur Problematik der Erforschung von Nationalitätenfragen. Str ,50-55
Granda, Stane: Delež slovenskih Štajercev z ozemlja današnje republike Avstrije v peticijskem gibanju za združeno Slovenijo 1848. leta. Str,56-63
Promitzer, Christian: Leben mit Grenzen. Ein Forsehungsprojeki, Str.64-72,
KJemenčič, Matjaž & Olas, Ludvik: Demografske strukture prebivalstva. Str.73-81
Križman, Mirko: Jezikovne variante z interfereneamj, etnološko-kulturne posebnosti pri slovenski manjšini v avstrijski Radgoni in okolici. Str,82-105
Zorko, Zinka: Rezultati dialektoloških raziskav v Žetincih (Sichcldorf). Str. 106112
Bister, Feliks J,: Vprašanje štajerskih Slovencev v avstrijskem časopisju po drugi
svetovni vojni. Str. 113-12] Gombocz, Wolfgang Leopold: Člen 7 in Štajerska ali "Tukaj so vsi Avstrijci, ni
nobenih Slovencev!" Str, 122-133 Hozjan. Andrej: Radgona - mejnik, povezovalec in žarišče. Str, 134-144 Klemenčič, Vladimir: Narodne manjšine na obmejnih območjih rta prehodu med
alpsko-jadranskim in panonskim prostorom. Str. 145-155 Suppan, Arnold: Emancipacija ali asimilacija? Str.156-164 Šiftar, Vanek: Sosedstvo ob državni meji z Avstrijo. Str. 165-199 Voroš, Ladislav: Glasba - najbolj pristen povezovalec narodov. Str.200-210 Zadravec, ( rane: Ritem slovenske knjige na štajerski etnični meji Str.211-214 Žunec, liranko: Problematika Slovencev v avstrijski zvezni deželi Štajerski v
javnih informacijah in občilih. Str. 215-227 Jesih, lioris: Odnos avstrijski h in jugoslovanskih (slovenskih) oblasti do slovenske
manjšine v avstrijski zvezni deželi Štajerski. St 1.228-234 Pieterski, Janko: Slovenci na avstrijskem Štajerskem in člen 7 pogodbe o Avstriji, Str.235-242
Stergar, Janez: Odmevi boja za Radgono po prvi svetovni vojni v avstrijskih in
jugoslovanskih predstavniških telesih. Str. 243-256 Unkart, Ralf: Die Minderheitenrechte der Slowenen in der Steiermark und
ihre Realisierung. Str.257-262 Vraluša, Anton: Družbeno zgodovinski pogled na Slovence v avstrijski zvezni
deželi Štajerski. Str.263-277 Zemljič, Andrea: Ziele und Perspektiven des Artikel - V H KulLurvercincs. Str. 278-285
Trstenjak, Anton: Pozabljena slovenska manjšina v sekovski škofiji. Str.286-287 Vratuša, Anton & Stcrgar, Janez &. Križman, Mirko & Bister, Feliks J.: Sklepne
besede. Str.288-295 Dokumentacijsko gradivo. Str.296-339
Gombocz, Wolfgang Leopold & Vilhar, Nada: Bibliografija "Slovenci v avstrijski
zvezni deželi Štajerski". Str.340-364 Seznam avtorjev. Str.365-368
VALVASOR, Johann Weikhard & Ramsehissl, Bartholomaus: Opus Insignium Armor um que — Das grosse Wappenbuch = Velika grbovna knjiga = The Great Heraldry Book, [Urednik Lojze Gostiša.] Ljubljana 1993, 2 dela {388 f. + 282 str.) 32 cm, ISBN 86-7131-070-1
1,	del: Faksimile rokopisa iz teta 1688. (388 f,)
2,	del: Študije (282 str.)
Vsebina:
Reisp, Branko: Janez Vajkard Valvasor - življenje, delo in pomen. Str,9-29
Otorepec, Božo: Valvasorjeva grbovna knjiga "Opus Insignium Armorumque". Sir.31-79
Cevc, Emilijan: Bartolomej Ramschissl, slikar Velike grbovne knjige. Stf-81-103 Reisp, Branko: Johann Weichard Valvasor - sein Leben, sein Werk und seine
Bedeutung. Str. 107-130 Otorepec, Božo: Das Wappen hue h "Opus Insignium A rmo rum que "von Valvasor, Str. 131-173
Cevc, Emilijan: Bartholomäus Ramschissl - der Malet desgro(icn Wappenbuches, Str. 175-196
Reisp, Branko: Janez Vajkard Valvasor, Iiis life, work and significance. Str.199 220
Otorepec, Božo: Valvasor1 s Heraldry Book "Opus Insignium Armorumque". Str. 221-261
Cevc, Emiiijan: BartoJomej Ramschissl - painter of The Great Heraldry Book. Str. 263-282
A CADEMI A Operosorum. Zbornik prispevkov s kolokvija ob 300-lelniei ustanovitve. (Uredil Kajetan Gantar.) Ljubljana 1994. 141 str. 20 cm. 400 izv. ISBN 86-713 J-083-3
Vsebina:
Bcrnik, Franec: Uvodna beseda. Str.5-6
Reisp, Branko: Zgodovinski okvir delovanja prve znanstvene akademije v
Ljubljani. Str.7-22 Pirjevee, Marija: Academia Operosorum in njeni stiki z Italijo. Str,23-34 Dohnar, France Martin: Od Dizmovc bratovščine do Akademije delovnih v
Ljuhljani, Str.35-46 Simoniti, Primož: Apes Acadcmicac. Str,47-60
Smolik, Marijan; Janez Krstnik Prešeren in prva javna znanstvena knjižnica v
Ljubljani, Str.61-72 Vilfan, Sergij: Pravniki med operozi. Str,73-90 Gantar, Kajetan: Operozi in latinska verifikacija. Str.91-110 Cevc, Emilijan: Academia Operosorum in likovna umetnost, Str. 111-124 Pokom, Danilo: Operozi in Academia Philharmonicorum. Str. 125-140 Gantar, Kajetan: Urednikovo pojasnilo. Str. 141
FRANCETA Mihelica balada o drevesu. 1941-1945. [Študija] Lojze Gostiša. [Fotografije Janko Brane .„ et al.] Ljubljana 1994. 347 str. 29 cm. 800 izv. ISBN 86-7131-081-7
ZAKON o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti- Ljubljana 1994, 13 str, 24 cm, 50 izv.
PUBLIKACIJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE
RAZPRAVE H,. Ljubljana 1994, 46 str. 24 cm, 400 izv. ISBN 86-7131-080-9
Vsebina:
Bajt, Aleksander: Protiustavnost uzakonjenega sistema lastninjenja. Str. 1-46
DELA 35. Zdravk« Mlinar: Individuacija in globalizacija v prostoru. Ljubljana 1994, 254 str, 24 cm. 800 izv. ISBN 86-7131-078-7
FILOZOFSKI vestnik, Letnik XV: 1994, [Glavni urednik Boris Majcr, Urednik Vojisiav Likar]. Ljubljana 1994. 2 zv.(264, 263 str,) 24 cm. 900, 900 izv. ISSN 0353-4510 Številka 1 (264 str., 900 izv.)
Vsebina:
Problemi Kan love filozofije
Rilia, Rado: K problemu samonanašanja objektivnega spoznanja pri Kantu. Str 927
Kobe, Zdravko: Kant, Tetens in problem notranjega čuta. Str, 29-50 Ule, Andrej: Kantovi transcendentalni argumenti. Str.51-65 Klepec, Peter: "Ding an sich" kot zagata razmejitvene geste? Str.67-79 Ideologija - prepričanje - virtualnost
Zupančič, Alenka: Ideologija kot ideologija "očitnega", Str. 83-92 Erzar, Tomaž: The privilege of a traveller. Str.93-110
Borstner, Bojan: Težave in možne izboljšave reliabilizma (zanesljivosti). Str. 111-122
Gržinič Mauhler. Marina: Konceptualizacija digitalnih režimov vizibilnosli.
Str, 123-130 Samorazumevanje Evrope - naravno pravo
Mastnak, Tbmaž: Abbé de Saint-Pierre, združena Evropa in razsvetljena
križarska vojna. Str. 133-147 Lutliar, Oto: Bel, racionalen in pervertirán: evropski humanizem in Drugi. Str, 149-159
Korošec, Gorazd: Hugo Grot ¡us in razvoj teorij naravnega prava. Str. 161-181 Prevod
Kant, Inimanuel & Riha, Rado Iprev.]: Kritika razsodne moči - Kritik der
Uîteilskraft. Str. 183-244 Prikazi in ocene
Gržinič Mati h 1er, Marina: Martin Jay, Downcast eyes. Str.245-248
Pagon, Neda: Paolo Rossi, Primer zgodnjega spora med modernimi in
postmodernimi, Str.249-254 Likar, Vojo: Didier Gil, Oblikovanje znanstvene kulture. Str. 255-258 Povzetki. Str.259-264
Številka 2 (263 str., 900 izv.)
Vsebina: Fictions
Laelau, Ernesto: Subject of politics, politics of Ihe subject. Str.9-25 Norval, Aietta J.: The polities of homecoming: contending fictions of identity in
contemporary South Africa. Str,27-43 Nash, Kate: Women and the fictive individual of liberalism. Str,45-60 Golding, Sue: Virtual Derrtda. Sir ,61-66 Šumič-Riha, Je lica: Fictions of justice. Str,67-80 Zupančič, Alenka: La logiquc dc i'apparence, Str,8l-95 Klcpec, Peter: Kant's transcendental ideal as fiction. Str. 97-110 Lukes, Steven: J ive fables about human rights. Str. 111-126 Mastnak, Tomaž: Fictions in political thought; Las Casas, Sepulveda, the Indians, and the Turks. Str.127-149 Korošec, Gorazd: The role of fictions in law: Hume, Adam Smith and Bentham, Str.151-168
Burke, Peter: Historical facts and historical fictions. Str. 169-186 f.uthar, Oto: "White Men Can't Jump...": objectivity and fiction. Str.187-198 Crowther, Paul: The logic structure of pictorial representation. Str. 199-210 Erjavec, Aleš: Mountain photography and the constitution of national identily. Str.211-234
Gržinič Mauhler, Marina:. Fiction re constructed. Str.235-246 Interview
Šumič-Riha, Jelica & Riha, Radii: Entretien avec Jacques Ranciči e. Str.247-256 Notes on contributors. Str.257-258 Abstracts, Str.259-263
ARHEOLOŠKI vestnik 44. 1993. [Odgovorni urednik Stane Gabrovec. Glavni urednik Slavko Ciglenečki.J Ljubljana 1993. 336 str,(vključno 133 si,, 73 T, 6 tab.) + 3 pril, 29 cm. 1200 izv. JSSN 0570-8966
Vsebina:
Prazgodovinske dobe
Brodar, Mitja: Paleolitske in mezolitske najdbe iz jame Špehovke pri Zgornjem
Doliču. Str,7-28(vključno 4 sl„ 8 T.) + 1 pril. Turk, Ivan & Vcrbič, Tomaž: Uvodna razprava za posodobitev kronologije
mlajšega pleistoeena v Sloveniji. Str.29-44 (vključno 11 si.) Turk, Ivan & Modrijan, Zvezdana & Prus, Tomaž & Culiberg, Metka & Šereelj. Alojz & Perko, Verena & Dirjec, Janez & Pavlin, Primož: Podmol pri Kastelu - novo večplastno arheološko najdišče na Krasu, Slovenija. Str.45-96 {vključno 17 s!.. 18 T, 6 tab.) Borofka, Nikolaus: Lin neuer Idollvp aus Sildosteuropa. Str. 97-100 (vključno 2 si.)
Dulaf, Janez: Začetki ieleznodobne poselitve v osrednji Sloveniji. Str.lUl-112 (vključno 3 si., 5 T)
Šašei Kos, Marjeta: Cadmus and llarmonia in Ulyria. Str.II3-136 (vključno 1
si.)
Božič, Dragan: Slovenija in srednja Evropa v poznolatenskem obdobju. Str.137-
152 (vključno 6 si.) Rimska doba
Vičič. Boris: Zgodnjerimsko naselje pod Grajskim gričem v Ljubljani, Gornji
trg 15. Str. 153-201 (vključno 11 sl„ 23 T) Ibšek. Ivan: Novi oltarni in reliefni kamni iz Petovione. Str. 203-208 (vključno 8 si.)
Šašel. Jaroslav: Storia mifitare di Milano nel quarto seeolo. Str.209-211 + 1 pril.
Pozna rimska doba
Ciglenečki, Slavko: Zgodnjekrščanske najdbe z Vipote nad Pečovnikom. Str.213-
22l(vključno 8 sl„ 1 T) Jevremov, Biagoj & Tomamč Jevremov, Marjana & Ciglenečki, Slavko: Poznorimsko grobišče na Ptujskem gradu. Str.223-233 (vključno 5 si., 2 T) Zgodnji srednji vek
Knific, Timotej & Pleterski, Andrej: Staroslovanski grobiSči v Spodnjih Gorjah
in Zasipu. Str.235-267 (vključno 22 sL, 15 T) + I pril. Pleterski, Andrej & Zwitter. Tomaž: The KOR seriation program and its applicability in archaeological research. Str, 269-293 (vključno 35 si., I T) Numizmatika
Kos, Peter: Ancient numismatics in former Yugoslavia, A survey for the period
1981-1991. Str.295-307 In memoria m
Gabrovec, Stane: Tone Knez (1930-1993). Str.309-310 Dular, Anja: Bibliografija Toneta Kneza. Str.310-318 Knjižne ocene in prikazi. Str.319-333 Dodatek k seznamu kratic revij in zbirk, Str.335-336
ARHEOLOŠKI vestni k -15, 1994. (Odgovorni urednik Stane Gabrovec. Glavni urednik Slavko Ciglenečki.] Ljubljana 1994. 288 str.(vključno 115 si., 63 T) + 4 pril. 29 cm. 1200 izv. ISSN 0570-8966
Vsebina:
Prazgodovinske dobe
Brodar, Mitja: Še ena koščena konica iz Potočke zijalke. Str. 7-9 (vključno 1 si) Brodar, Mitja: Kameno orodje s Knežice v Blanci, Str. 11-14 (vključno 2 T) Kirigin, Branko; Grčko-italske amfore na Jadranu, Str. 15-24 (vključno 5 si.) Rimska doba
Vičič, Boris: Zgodnjerimsko naselje pod Grajskim gričem v Ljubljani, Gornji trg 30, Stati trg 17 in 32. Str.25-80 (vključno 11 si., 27 T) + 4 pril.
Bezeczkv, Tamäs: Amphorae from the forum of Emona. Str.81-93 (vključno 2 si., 4 X)
Istenič, Janka: The "Emona" glass heakers, Str.95-98 (vključno 5 s!,) Šašel Kos, Marjeta: Savus and Adsaihna, Str.99-122 (vključno 13 si.) Wesch-Klein, Gabriele: Der miles torijuatus AureMus lovinus. Sir,123-129 (vključno I si.)
Eichner, Heiner & Istenič, Janka & Lovenjak, Milan: Ein römerzeitliches Keramikgefäß aus Ptuj (Pettau, Poetovio) in Slowenien mit Inschrift in unbekanntem Alphabet und eptchorischer (vermutlich keltischer) Sprache. Str, 131-142 (vključno 14 si.) Simpozij o poznoantičmh višinskih utrdbah (Rčgensburg, 19.-20. oktober !W3) Ciglenečki, Slavko: Symposium über die spätantiken Höhenbefestt|ungen
(Regensburg, 19.-20. Oktober 1993). Str. 143 Mackensen, Michael: Das Kastell Caelius Möns (Kellmünz an tier Hier) - eine tetrarchische Festungsbaumaßnahme in der Provinz Raetien. Str. 145-163(vključno 17 sl.)
Glaser, Franz: Archäologisch-historische Ergebnisse tm 1-ichte der letzten Ausgrabungen in St.Peter in Holz/Teumia und ;iuf dem Hemmaberg/ luenna, Str. 165-173(vključno 7 sl.) LSuora, Maurizio & Fasano, Miriam: Udine romana-altomedievale e la grezza
terracotta del castello di Udine. Str.175-185 (vključno 2 T) Brogiolo, Gian Pielro: Societä economia dei castelli tardo-antichi: un modello
archeologico. Str.l87-192( vključno 3 sl.) Baker, Polydora: Faunal remains, socio eeonomy and site function at Monte Üarro. Str. 193-197
Sokol, Vladimir: Das spätantike Kastrum auf dem Kuzelin bei Donja Glavnica,
Str. 199-209(vključno b sl„ 4T.) Knific, Timotej: Vranje near Sevnica: a late Roman settlement in the lighi of
certain pottery finds, Str.211-237(vključno 17 sl., 12 T.) Ciglenečki, Slavko: Hüllenbefestigungen als Siedlungsgrundeinheit der
Spätantike in Slowenien. Str. 239-266( vključno 13 sl., 12T) In memoria m
Ciglenečki, Slavko: Joachim Werner (1909-1994). Sir.267-268 Mikl Curk, Iva; Howard Comfort (1904-1993). Str.268 Knjižne ocene in prikazi Str.269-288
monument a artis musieae Slovenian XXIV Georgius Prenner - Pyrenaeus Carniolus: Moteti — Motets. Transkribiral, revidiral in uvod napisal Jože Sivcc, Ljubljana 1994, XXVI + 322 str, 28 cm, 500 izv. ISBN 86-7131-085-X
MONUMENTA artis mu sitae Slovenian XXV Janez Krstmk Dolar: Balletti -Sonate, Transkribiral in revidiral Tomaž RiganeL Ljubljana 1994. XVIII + 94 str. 28 cm. 500 izv. ISBN 86-7131-0S6-X
PUBLIKACIJE II.RAZREDA ZA FILO LOŠKE LN LITERARNE VEDE
DELA 40 Janez Orešnik: Slovenski glagolski vid in univerzalna slovnica = Slovene verba! aspect and universal grammar. [Uredil Tine Logar.] Ljubljana 1994. 194 str. 24 cm. 800 izv. ISBN 86-7131-082-5
DELA 4L Taras Kermauner: Slovenski plemenski junaki. Prvi del. Tugomer. Ljubljana 1994. 371 str. 24 cm. 800 izv. ISBN 86-7131-087-6
TRADITIONES 22. Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje. [S sodelovanjem uredniškega odbora uredi! Tone Cevc.j Ljubljana 1993. 216 str.(vključno 11 sl„ 4 fotogr.) + corT. 24 cm. 700 izv. ISSN 0352-0447
Vsebina: Razprave
Stanonik, Marija: Psihološki vidik slovstvene folklore. Str. 7-36
Kropej, Monika: Pravne sestavine v slovenskih ljudskih pravljicah in povedkah
(ob primerih iz Štrekljeve zapuščine). Str.37-54 Kuret. Niko: Dve nemški pasijonski predstavi v Kranju (i730 in 1771). Str.55-
68
Ložar-Pod logar, Helena: Tradicionalna svatba na Kočevskem. Kritični pretres virov. Str.69-96
Cevc. Tone: Slog (shramba za žito) - zgodnja razvojna oblika kozolca toplarja?
Str.97-108( vključno 11 si.) Posvetovanje
Ccvc, Ione: Posvetovanje avstrijskih in slovenskih raziskovalcev ljudskega stavbarstva na gradu Krastowitz pri Cclovcu. Str. 109-112(vključno 3 fotogr.)
Moser, Oskar: Grundsätzliche Fragen zur Forschung*- und Muscumssituation. Str. 113-116
Sedej, Ivan: Osnove ohranjevanja kmečkega stavbarstva. Str, 117-120 Hazier, Vito: Muzeji na prostem v Sloveniji. Str. 121-126 (vključno 1 fotogr.) Polemika
Baš, Angel Os: Popravki. Str. 127-129
Stanonik, Marija: Vsak berač svojo malho hvali. Str.130
Jezcrnik, Božidar: Saj ni res, pa je! Str. 131-132
Ovsec, Damjan J.: Slovanska mitologija in verovanje (odgovor dr.V. Belaju).
Str, 133-144 In memoria m
Kuret, Niko: Pavletu Zablatniku v spomin. Str.145-146 Matičetov, Milko: Francetu Bezlaju v tipom bo. Str. 147-150 + corr. Keršič. Irena: Ingeborg Weber-Kellermann (1918-1993), Str. 151-152 Bibliografija
Zemljič Golob, Sinja: Bibliografija Traditiones 1-20 (1972-1991). Str, 153-190
Knjižna poročila in ocene. Str. 191-215 Sodelavci lega zbornika. Str.21(i
TRADITION ES 23- Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje. Nas živi jezik. [Uredila Marija Stanoiiik.] Ljubljana 1994,420 str.(vključno 6 si., 3 fotogr., J tab.) 24 cm. 1000 izv. ISSN 0352-0447
Vsebina: Spremna beseda
Stanonik, Marija: Naš živi jezik, Str.9-13
Razpra ve
Jezik in preteklost
Kurct, Niko: Beseda "baba" v narodopisju, Str.15-18 Šivic- Dular, Alenka: Kako po slovensko boli Str. 19-26
Keber, Janez: Nekateri semantični vidiki in motivi prehoda osebnih imen v občna
imena v slovenščini. Str.27-32 Problematika narečij
Zorko, Zinka: Opis žage, mlina in oglcnice v govoru Selnice ob Dravi. Str.33-44(vključno 5 si.)
Kenda-Jcž, Karmen: Etnološke raziskave kot (drugotni) vir v narečnem
slovaropisju. Str,45-68 Novak. France: Zapisovanje besednega zaklada govorjenega jezika v posameznih krajih. Str.69-77
Orožen, Martina: Odvisnost narečnega besedišča in načina upovedovanja
(izražanja) od spreminjajočega se načina življenja. Str.79-86 Benedik, Francka: Vprašalnice za zbiranje narečnega gradiva, Str.87-142 Problematika slovstvene folklore
Smole, Vera: Folklorist med prevajanjem in zapisovanjem. Sir, 143-154 Müller, Jaka: Jezik višenjskega Duhana. Str.155-160
Hadalin, Jelka: Folklorna pripoved - od pripovedovalcev k bralcem. Str.161-176 Žele, Andreja: Poskus strukturalne obravnave slovenske prozne folklore, s
poudarkom na pravljici. Str, 177-J 86 Šmitek, Zmago: Primerjalni vidiki slovenskega ljudskega izročila o Atili. Str, 187201 (vključno 1 fotogr.) O jeziku po etnološko
Kürti, Lâszlo: Writing ethnography and writing oursclvcs. Str. 203-219 Furlan. Andrej: Slovenščina v muzejih slovenske narodnostne manjšine v Italiji. Str.221-227
Ravnik, Mojca: le renski pogovori - vir za etnološke in etnolingvi stične raziskave.
Str,229-240 (vključno I fotogr.) Križnar, Naško: Vizualije kot teksti. Str.241-248 Jezik v javnosti
Mlinar. Zdravko: Jezikovne spremembe in odpiranje Slovenije v svet. Str,249-261 (vključno 1 sl„ l tab.)
Gradišnik, Janez: Prohlemi slovenščine V javni rabi. Str.263-281 Šolaiji iz Porabja pomagajo zbirati narečne besede. Str.283-284 Materinščina v naši šoli
Jvšek, Ljudmila: Slovenščina kot živ jezik v šoli, Str.285-2%
Korošec, Tomo: Nekaj kazalnikov o znanju pisne knjižne slovenščine pri
slovenskih srednješolcih. Str.297-309 Materinščina v raziskavah "Znanost mladim "
Trat ar, Boštjan & Končina, Marija [ment,]: Materinščina na Srednji tehniški
šoli Celje. Raziskovalna naloga. Str.311-319 lekstor, Tanja & Ambrož, Darinka [ment.]: Bogat besedni zaklad ali ohlapnost
v izražanju, Raziskovalna naloga. Sir.321-336 Kotar, Nuša & Špik, Katja & Kranjc, Miriam [ment.]: Ali narečje v Tržiču živi
ali umira? Raziskovalna naloga, Str.337-348 Ambrožič, Ingrid & Planine, Jožica [ment.]: Brkinski govori. Učenci S. razreda
na OŠ Dr. B. Magajne v Divači, Projektna naloga. Str.349-351 Gradivo in zapisi
Horvat, Sonja: Mikrotoponimi na Vrhch in v dolini Rašc (P-Ž), Str.353-362 Mikie, Janez: Poročilo O zapisovanju narečij v Slovenski Istri. Str.363-364 Torkar. Silvo: Od prezira k priznavanju, od preganjanja k zbiranju slovenskega
narečnega besedišča. (Glosa.) Str. 365-366 Trobec, Cilka: Moj narečni jezik. Str.367-369 Kopač, Zvone: Doživetja nekega narečja. Str.371-373 Golob, Berta: Osebno stališče o jeziku. Str.375-376 Jelinčič, Radovan: Folklorno gradivo iz Prvačine. Str,377-382 Polemika
Ras, Angelos: Popravki in d ostavk i. Str.383-388 Jubilej
Cevc, Tone: Osemdeset let Arnolda Niedererja, Str 389-390(vključno 1 fotogr.) Kronika
Dolenc, Janez: Neumorni zbiralec ljudskih izročil. Ob 100-letnici rojstva Vinka
Moderndorferja, Str,391-394 Stanonik, Marija: Ob 90-letnici smrti Gašperja Križnika, Str. 395-396 Knjižna poročila in ocene. Str.397-4iS Sodelavci tega zbornika. Str.419-420
publikacije iv razreda za naravoslovne vede
RAZPRAVE XXXV, [Uredili MarioPleničar, Emest Maver. Jože Bole.j Ljubljana 1994. 338 str.(vključno 72 si, 31 tab., 1 T, 12zvd.) + 3 pril. 24 cm. 1000 izv. ISSN 0352-5090
Vsebina:
Turnšek, Dragica: Upper Cretaceous reef building colonial corals of Gosau fades
from Stranice near Slovenske Konjice {NE Slovenia). Str.3-4[(vključno 2 si., lil tab.)
Pleničar, Mario: Hippuritids from the Upper Cretaceous rudistid reefs near Stranice and Lipa (NE Slovenia), Str.43-63 (vključno I si., 3 tab.)
Pavšič, Jernej: Biostrat i graphy of Cretaceous, Pakoeene and Eocene Clastics of Slovenia. St r. 6 5 -84{ v ključno 7 si.)
Po h ar. Vida: Veliki sesalci iz viška zadnjega glacial a v Sloveniji. Str.85-100(vključno 4 si.)
Ramovš, Anton: Conodonten aus den obersten Ampliiclinen- Schichien und die Karn/Nor-Grenze im voralpinen Raum der Jul ¡sehen Alpen. Str. 101 -109{vključno 3 sl„ 1 tab.)
Ramovš, Anton: Mitteltrias (Ladin)-Conodonten von Pečevjc, nordöstlich von Ljubljana (Slowenien). Str. 111-1 l9(vključno I sl., 2 tab.)
Ramovš, Anton: Mittcltrias (Longobard)-Kalke mit Budurovjgnathus mostleri (Conodonta) von Surkovac bei l.jubija, Nord west bosnien. Str. 121 -127( vključno 1 sl„ 1 tab.)
De Castro, Picro & Drobne, Katica & Gušič, Ivan: Fleuryana adriatica n.gen., n.sp. (Foraminiferida) from the Uppermost Maastricht]an of the Brač Island (Croatia) and some other localities on the Adriatic carbonate platform. Str. 129-149 (vključno 8 sl., IT. 4 tab.)
Zupančič, Mitja & Accetio, Marko: Ribeso alpini-Piceetum ass. nova v Dinarskem gorstvu Slovenije. 5tr.l51-l75(vključno I sl.) + 2 pril.
Culiberg, Metka & Sercelj, Alojz: Penological research in the Plitvice National Park. Str, 177-185 4- I pril.
Bole, Jože: Rod Cochlostoma JAN 1830 (Gastropoda, Prosobranchia, Cochlostomatidae) v Sloveniji, Str. 187-217(vključno 4 sl., 6 zvd., 3 tab.)
Mršič, Narcis: The Diplopoda (Myriapoda) of Croatia. Sir,219-296 (vključno 40 sl.)
Slapnik, Rajko: Razširjenost rodu Zospeum Bourguignat 1856 (Gastropoda,Pulmonala, Carychiidae) v osamelem krasu vzhodne Slovenije. Str.298-335(v kij učno 6 zvd., 7 tab.)
GEOGRAFSKI zbornik XXXI11. [Uredili Ivan Gams, Drago Meze in Karel Natek.J Ljubljana 1993. 167 str.(vključno 24 sl., 17 tab., 4 zvd., I pril.) 24 cm. 1000 izv. IS SN 0373-4498
Vsebina:
Vrišer, igor & Rebernik, Dejan: Družbenogospodarska in dejavnostna usmeritev slovenskih mest. Str.7-40(vključno 1 sl., 7 tab., 4 zvd., 1 pni.)
Proceedings of the 2nd Slovenian-Hungarian Geographical Conference
Peterle, Lojze: Introductory Address at the 2nd Slovene-Hungarian Geographical Conference held on April 1, 1993. Str.45-47
Gams, Ivan: Toward the widening of Hungarian-Slovenian collaboration. Str.49-52
[.oczy, Denes & Szalai, Laszlo: GlS application tor land capability survey in Hungary. Str.53-64(vključno 3 si.)
Pele, Stanko: Socioeconomic transformation of the commune of Domžale - research method. Str.65-72
Baldgh, Janos &. I,6czy, Denes: A geoccological survey of groundwater system and surface pattern on an alluvial fan in the Szigetkoz area. Str.73-84( vključno 3 si.)
Natek, Karel: Geoeeological research into the catastrophic floods of November I, 1990, in the Savinja River basin and its role in the mitigation of future disasters. Str.85-101 (vključno 4 sl„ 2 tab.)
Koesis, Karoly & Wast I-Walter, Doris: Hungarian and Austrian (German) ethnic minorities at the Austro-Hungarian border region. Str. 103-118(vključno 4 si., 2 tab.)
Berinyi, Istvan & Scger, Martiii: Some consequences of different regional development along the western borders of Hungary. Str.! 19-I30(vključno 7 si.)
Zupančič, Jernej: The ethnic identity of Hungarians in the riemographically threatened area of Prckmurjc. Str. 131-139 (vključno 1 si., I tab.)
Kladnik, Drago: Problems of the transformation of rural areas in the transition to the market economy - the Prckmurje example. Str. l4M55(vključno 1 si., 5 tab.)
Berenvi, Istvan: Regional differences of the transformation in Hungary, Str. 157167
GEOGRAFSKI zbornik XXXIV, i Uredila Ivan Gams in Drago Meze.J Ljubljana 1994. 147 str.(vkij učno 55 sl„ 25 tab.) 24 cm. 1000 izv. ISSN 0373-4498
Vsebina:
Ogrin, Darko: Modern age climatic fluctuations in the area of the Gulf of Trieste. Str.5-80(vključno 37 sl„ 11 tab.)
Gams, Ivan; Changes of the Triglav glacier in the 1955-94 period in the light of climatic indicators. Str.8l-117(vključno 10 sh, 5 tab.)
Ferko, Drago: Relief aspects in Slovenia, Str. 119-147(vključno 8 si., 9 tab.)
ACTA carsologica XXII. 1993. Prispevek k zgodovini speleoloških raziskav Zahodne indije - ob 500-letnici odkritja Amerike. [Urednik Andrej Kranjc.] Ljubljana 1993. 209 str.(vključno 49 si., 5 tab., 3 zvd.) 24 cm. 1000 izv. ISSN 0583-6050
Vsebina:
Kranjc, Andrej: Uvodnik. Str.7-8
Contribution to the history of cave studies in West Indies (to commemorate 500 years of Columbus discovery of America)
Shaw, Trevor R.: The history of cave studies in Trinidad, Jamaica, the Bahamas and some other Caribbean Islands. Str. 1l-76{ v ključno 19 sL)
Darlington, Johanna PF.C.: Recent work on the caves of Trinidad and Tobago. Str.77-87(vključno I sl„ I tab.)
Fincham, Alan G,: Jamaican caves and cave exploration. Str. 89-112(vključno 3 lab., 3 zvd.)
Iliffe. Thomas M.: Speleological history of Bermuda, Str. 113-135(vključno 5 si.)
Prispevka o slovenskem krasu
Slabe, Tadej: Fasete, pomembna sled oblikovanja in razvoja kraških votlin, Str. 139-177(vključno 19 si.)
Pctrič, Metku; Hidrodinamični režim kraškega vodonosnika med solkansko akumulacijo in bruhalnikom Lijakom, Str. 179-201) (vključno 5 sL, I tab.)
Poročila
Šebela, Stanka: An account on study exchange with France 1993. Str,202-203
Kogovšek, Junja: The first international karstologica! school "Classical karst". Str.204
Mihevc, Andrej: An account of the international symposium Man on Karst. Str.205-206
Kranjc, Andrej: The international round-table "Marte! and the Slovene karst 1893-1993" (Postojna, November 12-13,1993). Str.207
Pelrič, Metka: K.-F.Busch, L.l.uckner, K.Tiemer: GeohydTaulik. 3. Aufl. Herlin-Stuttgart 1993. Str.208-209
ACTA carsologica XXIII. 1994. Proceedings of 1st International Karstologica! School "Classical Karst", Lipica, September 20-23,1993 and La table rondc Internationale "E.A. Martel et le karst Slovene (1893-1993)", Postojna, 12-13 Novembre, 1993, [Urednik Andrej Kranjc,] Ljubljana 1994, 398 str,(vključno 126 sl„ 16 tab., 2 zvd.) + 2 pol. 24 em. 1000 izv, ISSN 05836050
Vsebina:
Kranjc, Andrej: Predgovor, Str.9-10
Papers presented at 1st International Karstologkal School "Classical KarstLipica, September 20th-23rd, 1993.
Berce-Bratko, Branka: UNESCO Biosphere Reserve: Notranjski kras as a strategy for conservation and development, Str. 13-3 3( v kij učni) 1 tab,, 2 zvd.)
Crouch, Dora P.: Geological basis of ancient Greek colonization. Sir.35-54(vključno 8 si.)
Cucchi, Franco & Forti, Fabio & Ulcigrai, Furio: Valori di abbassamento per dissoluzione di superfici carsichc. Str, 55-62 + 1 pril.(vključno 4 si.)
Knez, Martin: Phrcatic channels in Velika dolina, Škocjanske jame (Škocjanske jame caves, Slovenia). Str,63-72(vkij učno 4 si.)
Kogovšek, Janja: Impact of human activity on Škocjanskc jame. Str.73-80
Kranjc, Andrej: About the name and the history of the region Kras. Str.81-90( vklj učno 2 si.)
Loehnert, E.P: Hydrogeological aspects of Cretaceous limestone karst in
Westphalia, FRG. Str,9l-97(vkljuČno 1 si.) Mihevc. Andrej: Contact carst of firkin i hills. Str,99-I09 (vključno 4 si.) Rojšek, Daniel: Invemarisation of ihe natural heritage. Str. 111-121 (vključno 4 si.)
Šušteršič, France: Classic dolines of classical site. Str. 123-156(vključno 10 si., 7
tab.) + I pril.(vključno 4 si.) Vrabec, Marko: Some thoughts on the pull-apart origin of karst poljes along
the Idrija strike-slip fault zone in Slovenia, Str. l57-168(vključno 5 si.) Papers presented at international round table "£. A. Martel et le karst Slovene",
Postojna, J2th-13th November 1993. Kranjc, Andrej: Edouard Alfred Martel and Slovene Karst. Str. 171-176 Mader, Brigitta: H,A. Martel in Briefed an Carlo Marchesetti und Erzherzog
Ludwig Salvator, Str.177-190(vključno 2 si.) Mais, Karl: Kraus und Martel - cine vcrhindene Achse in Sache Karst. Str. 191-204(vključno 3 si.)
Mihevc, Andrej:'! he Mattel's chamber in Škocjanske jame. Str. 205-2 l4(vključno
2	si,)
Rojšek, Daniel: Škocjanski jamski splet and E.A. Martel's "Les Abîmes". Str.215-220(vključno 1 si.)
Shaw, Trevor R.: The wider purpose of Martel's visits abroad. Str.221-
23l(vključno 3 tab.) Šebela, Stanka: Jama na poti in Zguba jama. Str.233-243(vključno 4 si.) Članki
Bulog, Boris: Dve desetletji funkcionalno-morfoloških raziskav pri močerilu
(Proteus anguinus, Amphibia, Caudata). Str. 247-263(v kij učno 1 si.) GaberSčik, Alenka & Kosi, Gorazd & Krušnik, Ciril & Urbanc-Berčič, Olga & Bneelj, Mihael: Kvaliteta vode v Cerkniškem jezeru in njegovih pritokih. Str.265-283 (v kij učno 5 sl„ 5 tab.) Gams, Ivan: Types or the poljes in Slovenia, their inundations and land use.
Str.285-302(vključno 5 si.) Knez, Martin: Paleoekološke značilnosti vremskih plasti v okolici Škocjanskih
jam. St r.303-347( vklj učno 26 si.) Shaw, Trevor R.: Baron Herberstein on the Cerknica karst lake - a phantom
book of the 16th century? Str,349-357(vkljucno 3 si.) Shaw, Trevor R.: The Bonewell spring (England) in Valvasor's "Die Ehre dess Herzogthums Grain" (1689) - the author's sources. S t r,359-367( vklj učno
3	si.)
Slabe, Tadej: Dejavniki oblikovanja jamske skalne površine. Str.369-398( vklj učno 25 si.)
IZBOR PUBLIKACIJ ZRC SAZl!
DVE domovini 4 Razprave o izseljcnstvu, ZRC SAZU - Inštitut za slovensko izseljenstvo. [Glavni urednik Marjan Drnovšek. Odgovorni urednik Ferdo Gestrin.] Ljubljana 1993. 230 str. + avtorski sinopsisi, 21 cm. ISSN 03536777
Vsebina:
Drnovšek, Marjan: Uvodne misli. Str.7-9
Znanstveni posvet "Dosežki in načrti v raziskovanju slovenskega izseljenstva po
zna nstver lih disciplin ah", Ljubljana. 26.5.1992 Referati
Drnovšek, Marjan: Načrti in rezultati raziskovanja slovenskega izseljenstva do leta 1941 - s posebnim poudarkom na izseljevanje v Ameriko do prve svetovne vojne. Str, 11 -40 Klcmenčič, Matjaž: Dosežki in načrti v raziskovanju slovenskega izseljenstva
po znanstvenih disciplinah po letu 1945. Str, 41-59 Žitnik, Janja: Literarnozgodovinskc raziskave slovenske izseljenske književnosti. Str.61-85
Cebulj-Sajko. Breda: Pregled dosedanjega etnološkega raziskovanja slovenskega
izseljenstva. Str.87-108 Lukšič-Hacin, Marina: Izseljenci v luči slovenske sociologije. (Analitični pregled
sociološkega gradiva,) Str, 109-131 Šabec, Nada: Socio linguistic studies of Slovene emigration issues. Str.133-147 Malačič, Janez: Nekatera aktualna vprašanja demografskega in ekonomskega
vidika raziskovanja slovenskega izseljenstva. Str, 149-157 Diskusija
Kržišnik-Bukič. Vera: [Proučevanje Slovencev v prostoru bivše Jugoslavije: stanje
in načrti.] Str,159-161 Kuzmie, Mihael: [Dosedanje delo in načrti raziskovanja prekmurskih izseljencev
v Betleliem u. Pa. (ZDA).] Str. 162-164 Ravnik, Mojca: [Družina, sorodstvo in izseljenstvo.] Str. 164-167 Suša. Barbara; [Pogledi na književnost Slovencev v Avstraliji.] Str. 167-171 Trebše-Stolfa, Milica: [Evidentiranje arhivskega gradiva pri društvih slovenskih
izseljencev.] Str. 171-175 Čehulj-Sajko, Ure da: [Konkretno o ohranjanju in urejanju izseljenskega
arhivskega gradiva.] Str. 175-176 Žitnik, Janja: [Nekaj izhodišč za prihodnje raziskave slovenske izseljenske
književnosti.] Str. 176-179 Razprave in članki
Malačič, Janez: Demographic transition, emigration and long-term economic development: countries with the highest emigration in Lurope. Str. 181198
Klinar, Peter: Sodobne evropske migracije in Slovenija. Str. 199-217
Poniž, Denis: Vrednote zdomske literature. Str.219-222 Poročila in razmišljanja
Kodrič, Majda: Drugo srečanje raziskovalcev izscljcnstva, Opčinc 8.10.1993. Str. 223-2 24
Žitnik, Janja; Raziskovanje slovenskega izseljenstva; pogoji in kriteriji. Str.225-230
DVE domovini 5, Razprave o izseljenstvu. ZRC SAZU - Inštitut za slovensko izseljenstvo.[Glavni urednik Marjan Drnovšek. Odgovorni urednik Ferdo Gestrin.l Ljubljana 1994. 193 str. (vključno 2 tab.) + avtorski izvlečki. 21 cm. ISSN (1353-6777
i/sebi na;
Razprave in članki
Šmitek, Zmago; Janez Krstni k Mesar - portret tonkinškega misijonarja iz 18.
stoletja. Str.7-17 Drnovšek, Marjan; Mass emigration and Slovenes, Str, 19-36 Kriš, Darko: Jugoslovanska katoliška jednota (1898-192(1), Str, 37-62 Novak, Bogdan C: Adamič and Yugoslavia during World war (1; the Slovene
catholic response. Str,63-84 Mislej, Irene: Primorski odbor. Politično delovanje primorskih Slovencev med
drugo svetovno vojno v Argentini. Str.85-113 Lukšič-llacin, Marina: Dr. BožoŠkerlj in slovenski izseljenci v Ameriki. Str 115121
Žitnik, Janja: Lev Detela: upornik med literati. Str.123-135 Skrbiš, Zlatko: On ethnic "communities" in non-native environments. Str.137-149(vključno 2 tab.)
Kale, Aleksej: Smernice preučevanja izseljenstva v slovenskem zamejstvu v Italiji in slovenske izseljevanje z zamejskega prostora v delih italijanskih avtorjev. Str. 151-175 Poročila in razmišljanja
Švent, Rozina: Štiridesetletnica delovanja Slovenske kulturne akcije. Str.179-182
Kale, Aleksej: Poročilo o simpoziju "Emigrazione e territorio: tra bisogno e ideale". (Izseljevanje in teritorij: med potrebo in idealom.) Str, 183-186 Kale, Aleksej; Hoffnung Amerika. Europäische Auswanderung in die Neue Welt, Karin Schulz (Hrsg.).NDW-Verlag, Bremerhaven 1994, 293 str. Str. 187193
ZBIRKA ZRC I. [Uredniški odbor Neda Pagon ... et al.J. Dušan Kos: Med gradom in mestom. Odnos kranjskega, slovenještajerskega in koroškega plemstva do gradov in meščanskih naselij do začetka 15. stoletja. Predelana doktorska disertacija. Ljubljana (ZRC SAZU) 1994. 224 str, 30 cm, ISBN 961-90I25-0-X
ZBIRKA ZRC 2. [Uredniški odbor Neda Pagon ... et al.J. Eva Holz: Razvoj cestnega omrežja na Slovenskem ob koncu 18. in v 19. stoletju. Predelana doktorska disertacija. Ljubljana (ZRC SAZU) 1994. 159 str. 30 cm ISBN 961-90125-1-S
ZBIRKA ZRC 3, (Uredniški odbor Neda Pagon ... et al.]. Dušan Kos: Imago lustitiae. Historični sprehod skozi preiskovanje, sojenje in pravo pri plemstvu v poznem srednjem veku. Ljubljana (ZRC SAZU) 1994. 142 str. 19 cm. ISBN 961-90125-3-4
ZBIRKA ZRC 4, l Uredniški odbor Neda Pagon ... et al.]. Pot na grmado = Der Weg auf Scheiterhaufen = The road to pile. Historični seminar = Historisches Seminar = llistorical seminar, [Uredil Oto Luthar,] Ljubljana (ZRC SAZU) 1994. 327 str. 19 cm. ISBN 961-90125-4-2
Vsebina:
Luthar, Oto: [Uvodnik.] Str.6-8 Zgodovinopisje
Luthar, Oto: K uvodu. Str. 13-15 Luthar, Oto: Leopold, Leopoldi Str. 17-30 Burke, PctüT: Cultural history and total history. Str.31-42 Pagon, Neda: Med malimi zgodbami - monografije, m ikro zgodovin a. Str .43-5 6 Mitterauer, Michael: Historische Anthropologie. Bin Paradigmawechsel. Str. 57-70
Janša Zorn, Olga: Hormayrov Archiv in Zgodovina slovenskih dežel. Str.71-96
Mastnak, Tomaž: Od svetega miru do svete vojne. Str.97-123
Zgodovina
Holz, Eva: Ljudje in cesta. Razmere od Marije Terezije do leta 1848. Str 127147
Studen, Andrej: Ženska naj se drži kuhalnice. Str. 149-164
Co!e, Joshua: Tbcre are only good mothers... The ideological work of women's
fertility in Francc before World war L Str. 165-218 Milielič, Darja: Loterija skozi stoletja. Str.219-237
Granda, Stane: Podpisovanje peticij za Zedinjeno Slovenijo 1848. Manipulacija
ali zavestno politično dejanje. Str. 239-255 RajSp, Viucenc: Carovniški procesi v vsakdanjem življenju. Str. 257-266 Jessen, Ralph: Die DDR-Gesellschaft zwischen diktatorischer Konstruktion und
sozialer Autonomie. Str.267-296 Sieder, Reinhard: Die Ordnung des Hauses und die Liebe der Jungen. Zur Sexualkultur Lediger in häuerlichen Gesellschaften um 1800. Str.297-327
mednarodni simpozij o Brižinskih spomenikih. Ljubljana, 14,-16. april 1994. Gradivo. Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti,
Znanstvenoraziskovalni ccnter SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. Ljubljana 1994. 2 zv. (131 str.loč.pag. + 28 str.loč.pag.) 21x30 cm + 30 cm.
CiIS v Sloveniji 1993-94. Zbornik referatov simpozija. Ljubljana, L-2.december 1994. [Uredništvo Drago Pcrko. Zoran Stančič ... et al.]. Ljubljana (ZRC SAZU j 1994. 248 str. (vključno 70 si., 2R tab., 3 zvd.) 24 cm. ISBN 96190125-2-6
Vsebina;
Černe, Andrej & Hladni k, David & Hudnik, Jurij & Krevs, Marko & Pcrko, Drago & Rener, Roman & Stančič, Zoran & Šumrada, Radoš: Uvodnik. Str.5
Banovec, Tomaž: Državna statistika kot sredstvo povezovanja podatkov s poudarkom na geokodirane baze podatkov in oblikovanje novih občin v Sloveniji. Str,7-22
Milenkovič, Aleksander: Prostorsko locirani individualni podatki Zavoda Republike Slovenije za statistiko. Str.23-26
Mauri, Božena: Register teritorialnih enot. Str.27-30
Radovan. Dalibor: Evidenca zemljepisnih imen in njihova standardizacija. Str.3I-
37
Oven, Katja: Določitev homogenih con katastrskega načrta grafične izmere. Str. 39-44
Ivačič, Matjaž: Kakovost prostorskih podatkov v geografskih informacijskih sistemih. Str.45-53(vključno 5 si.)
Bi i!Iv, Mitja & Vidmar, Andrej: Sistem določanja šifer padavinskih območij v Sloveniji. S t r.55-69( vključno 7 si., 1 tab.)
Bat, Marjan: Sektor za hidrologijo HMZ in G IS. Str.71-78 (vključno 4 si.)
Horvat. Katarina: G1S mesta Ljubljane. Str.79-90(vključno 2 si.)
Drobne, Samo & Bogataj, Marija & Bnlej. Marjeta & Kragelj, Barbara: Zasnova registra nepremičnin v javni in mestni lasti. Str.91-106(vključno 10 si.)
Pečnik, Slavko: Digitalni model reliefa Evrope. Str.107-116 (vključno 1 si.)
Piry, Ivo: Uporaba GIS pri oblikovanju sistema spodbujanja regionalnega razvoja v Republiki Sloveniji. Str.117-12fi (vključno 1 si., 3 zvd.)
Orožen Adamič, Milan: Uporaba osnovnih popisnih podatkov na primeru raziskovanja potresne ogroženosti Ljubljane. Str. 127-140(vključno 3 si,, 9 tab.)
Perko, Drago: GIS in geoekologija Slovenije. Str. 141 -161 (vključno 20 si,. 5 tab.)
Lipar, Peter Trtnik. Mitja & Trtnik, Janez & Trtnik, Aleš: Vrednotenje vpliva ceste in prometa na okolje z uporabo geografskih informacijskih sistemov in izbira optimalne variante. Str. 163-167(vključno 2 si.)
Novakovič, Predrag <£ Stančič, Zoran: Uporaba GIS pri vrednotenju ogroženosti kulturne dediščine ob gradnji avtocest. Str, 169-175(vključno 3 si.)
Šebenik, Igo & Špendl, Robert: SMET-GIS za spremljanje stanja odlagališč odpadkov. Str. 177-186( v ključno 1 si.)
Drobne, Samo & Bogataj, Marija: Register nepremičnin kot podpora pri analizi vpliva lokacije na poslovno uspešnost trgovin na drobno. Str. 1S7-200( vključno 4 si., 6 tab.) Krevs, Marko: Pomoč GlS-a pri proučevanju lokacijskih značilnosti trgovine na
drobno v Sloveniji. Str,201-212 (vključno 1 si., 5 tab.) Boldin, Danijel & Jakoš, Aleksander: Geografski informacijski sistemi v prostorskem planiranju - primer občine Piran. Str.2l3-222(vkijučno 2 si., 2 tab.) Rcncr, Roman; Digitalna taktilna kartografija. Str.223-231 (vključno 4 si.) Kastelic, Tomaž & ¿ura, Marjan & Kaj far, Dušan: G1S in multimedia - nove
metode zbiranja in prezentacije podatkov o ceslalt. Str.233-237 Povzetki neobjavljenih referatov Str, 239-24] Poster. Str.242 Prezentacije. Str.243-248
IZBOR KOPRODUKCUSKIU PUBLIKACIJ
SLOVAR slovenskega knjižnega jezika. [Glavni uredniški odbor Anton Bajee ... et al.j Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni eenter SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Ljubljana (DZS) 1994. XLVl +1714 str. 30 cm ISBN 86-341-1111-3
SLOVENSKI pravopis. L Pravila. [Uredniški odbor Jože 'Ibporišič „. et al,] Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni eenter SAZU, inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. 3,, pregledana izdaja. Ljubljana (DZS) 1994. 250 str. 24 em. ISBN 86-341-1109-1
SLOVENSKI pravopis, L Pravila. [Uredniški odbor Jože Ibporišič ... et al.] Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni centcr SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. 4., pregledana izdaja. Ljubljana (DZS) 1994. 283 str. 24 cm. ISBN 86-341-1109-1
LITERARNI leksikon. Študije 41. ZRC SAZU - Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. Metka Kordigel: Znanstvena fantastika.[Glavni urednik Janko Kos.] Ljubljana (DZS) 1994. 114 str. 20 cm. ISBN 86-341-1530-5
LITERARNI leksikon. Študije. 42. ZRC SAZU - Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. Denis Poniž: Tragedija. (Glavni urednik Janko Kos.] Ljubljana (DZS) 1994. 152 str. 20 em. JSBN 86-341-1535-6
BALANTIČEV in Hribovškov zbornik. Referati Simpozija 20. in 21. januarja 1994. Uredil Marjan Dolgan, Izdal Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede Znanstveno raziskoval nega ccntra SAZU. Celje (Mohorjeva družba) 1994. 376 str, 20 cm. ISBN 961-218-040-7
DUNAJ in Slovenci. Posvetovanje Zveze zgodovinskih društev Slovenije, Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo - Izpostava Ljubljana, Slovenske izseljenske matice, Ljubljana, IS. in 19. junija 1992. Uredila Darja Mihelič, Ljubljana (Zveza zgodovinskih društev Slovenije & Znanstven t) raz is kov al ni center SAZU) 1994. 181 str. 24 cm.
TLiMA, J len ri k: Pisma. Osebnosti in dogodki (1893-1935). Zbral in uredil Branko Marušič s sodelovanjem Eve Holz, Borisa Gombača, Staneta Grande in Petre Svoljšak. Ljubljana (Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU) & Trst (Devin) 1994, XXVII + 623 str. + pril, 31 cm.
SLOVENSKO ozemlje na vojaškem zemljevidu iz druge polovice 18. stoletja,
Sekcije 201-205, 212-215. (Vzorčni zvezek.) Uredil Vincenc Rajšp. Translkcrirala in prevedla Majda Ficko. Ljubljana (Znanstvenoraziskovalni center SAZU & Arhiv Republike Slovenije) 1994. 168 str. + 12 pril. 30 cm.
V
SUMMARY
SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN 1994
This year, just as in the past, the Academy gave priority to its main task i.e. to the cultivation, stimulation and promotion of sciences and arts. Just as in the past. Academicians and associate members were in the forefront of these endeavours, be it in institutions where they are regularly employed, be it externally in their personal capacity or within the Academy. It should be pointed out that the Academy, in 1994, organised four symposia -so far the biggest number in a single year - all in the field of humanities and social sciences; most of them were organised in co-opcration with the appropriate institutes of the SASA Scientific Research Centre. The first symposium was devoted to the "Poetry of France Balantic and Ivan Hribovsek in the Slovene Cultural Area" and was held on the 21st and 22nd of January; next was the International Symposium on Freising Monuments, held from the 14th to the 16th of April, followed by the International Symposium "Baroque Music in Slovenia and European Music (13th and 14th of October) and finally from the 9th to the 11th o! November, a scientific meeting "Slovenes and the State". It should be noted that the scien-(ific papers of the first symposium were already published before the end of the year as The B a Ian tic and_ Hribovsek Proceedings, while the second symposium inspired the Italian publication of Monument a Frisingcnsia (Trieste-Florence, 1994) also before the end of the year. Furthermore, the Academy sponsored or was the co-organizer of some other national or international scientific meetings.
Wc encountered some difficulties, as has been the case during the last few years, in conducting our publishing activity. Although faced with a severe shortage of funds we nonetheless, with much effort, succeeded in publishing fourteen publications, covering different sectors, the authors of which were either Academicians or collaborators of institutes within the SR Centre or both. Along with these books another co-production publication should be mentioned i.e. the one-volume Dictionary of Slovene Literary Language. Thus, in addition to computer aided publishing, another possible solution for the critical situation in our publishing activity arc the already established joint undertakings with commercial publishers.
Within the framework of institutional co-operation in the country, in addition to the foundation of the SR Cenire and the joint research programme "The Natural and Cultural Heritage of the Slovene Nation", two other links
have been established. The Academy, has acceded as a co-founder to the Slovenian Foundation for Science. The main financial share for the Foundation has been secured by the Ministry of Science and Technology. As one of the co-founders, without financial obligations, since the end of the year we have been co-operating with Academician ïrstenjak's Institute for Psychology, Spccch Therapy and Anthrnpohygiene. Of course, the Academy has its representatives also in other administrative boards of science and culture: in the Council for Science and Technology and Council for Complete High Education of the Republic of Slovenia, in the Council of RTV Slovenia, in the Administrative Board of the Scientific Research Centre in Koper anil so on.
Our international activity is expanding despite the discouragingly modest funds allocated tous for this purpose from the state budget. The Academy has signed four new agreements of co-operation: with the Slovak Academy of Sciences (21 st of February); with the French Academy of Sciences (22nd of March); with the Polish Academy of Sciences (28th of September) and with the Bulgarian Academy of Sciences (12th of October). Within the framework of the European Science Exchange Programme (ESEP) the international exchange of researchers involved six academies, namely: Austrian, Czech, Latvian, Hungarian and Slovak Academy of Sciences and the Royal Society in London. In this connection 1 wish to mention the visit of the President of our Academy to London, May 3-6, where he discussed the possibilities of scientific and technical co-operation with the President of the Royal Society, Sir Michael Atiyah, furthermore his visit to the President of the European Academy (Academia Europaea) Sir Arnold Burgen and the visit to the Director General of the British Council, Mr. John Hanson.
Among the most prominent foreign scientists respectively scientists living abroad, who visited our Academy, mention must be made of at least three: Karl Alex Millier, Swiss physicist and Nobel Prize winner, whom we met in Bled (5th of September); Jean-Marie Lehn, a French chemist, also a Nobel Prize winner whom we received in Ljubljana (27lh of September), as well as Bogdan Povh, Direclorof the Nuclear Institute Max Planck in Heidelberg and our corresponding member (21st of October).
The lengthy tradition of the Academy, although lacking in continuity, contributed much to its reputation among the public. This awareness has been enhanced particularly after the recent scientific meeting regarding the Academia Operosorum and after the célébration of its 300th Anniversary. The importance of tradition for our institution has been stressed also by the unveiling of a commemorative plaque dedicated to Janez Krstnik Presern, the first President of Academia Operosorum (2nd of October) and the preceding unveiling of a monument to Franc Ksaver Lukman, an associate member of our Acadcmy (11th September).
Two members of our Academy have passed away: Academician Alojzij Finzgar (28th of March) and Academician Bojan Cop (3rd of August). Also two corresponding members have died: Pavîe Sa vit and Jânos Szentagothai.
In the course of the year some oilier circumstances and events have lefl their mark on the activity of the Academy; some will have an impact on its life in the future. First and foremost, among them, is the new Law on the Slovenian Academy of Sciences and Arts, an important bench-mark in the legal and organisational framework of the Academy. The National Assembly held the first reading of the Draft Law on 1st of March. T he introductory address of the Minister for Science and Technology. Dr. Rado Holline, together with the address of the Academy's President helped in getting the support of Parliamentarians of all parties foT the Draft Law, including support for the article designating the Academy as the sole founder of the SR Centre, which has been confirmed also in a definitive form of the Law, The National Assembly had the second reading on the 23rd of June, and the last reading on the 20th of July, when the Law was finally passed; a few days later the Law was passed also in the National Council, The Law was published in the Official Gazette of the Republic of Slovenia On the 5th of August, in relation to the Law at least two points should be made; that the Law recognises once again the Academy as the supreme Slovenian institution of sciences and arts, and for the first time the Law recognises it as the supreme autonomous Slovenian institution (if science and arts; secondly, in principle it regulates the relations between the Academy and SR Centre, in view of this the Law represents a solid basis for the new Statute of the Academy, which are now in the final stage of preparation, and for the new Statute of the SR Centre.
In the course of the year the material standard of the Academy has significantly improved. Namely, with the completion of building works in Novi trg5, comprehensive adaptation and rehabilitation of our buildings, lasting ten years have come to an end. Merit for the completion of works are due to all, who were involved with it in one way or another, but in particular it is the merit of the previous leadership. With the completion of adaptation works more space has been gained for the needs of our members. By the end of the year, seven rooms have been vacated as was also a one-room flat in Gosposka 13. Most of the premises and vacated rooms in Novi trg 3 are already occupied and serve their purpose. In the allocation of rixims priority was given to secretaries of sections, heads of departments and members with the most severe shortage of space which hindered their scientific thought and creativity in the arts.
From what has been stated above it is clear that in the course of the year many improvements have occurred in the Academy. Also next year we will be faced with many tasks, at least two of them will be of fundamental importance for the future development of our institution: the adoption of the new Statute, the reorganization of the Academy in line with the new Law and Statute, as well as the election of new members.
France Bemik (SASA President)
THE PRESIDENCY
President: France Bern i k Vice-President: Robert Blinc Vice-President: Ciril Zlobec Secretary-General: Matija Proven i k
Mcmhers of the Presidency are atso the Secretaries of the Sections._
SECTION ONE	Historical and Social Sciences
Secretary: Aleksander Bajt
Head of Subsection of Social Sciences: Aleksander Bajt
Head of Subsection of Historical Sciences: Emilijan Cevc
SECTION TWO	Philological and Literary Sciences
Secretary: Janez Oresnik
SECTION IT [REE	Mathematical, Physical and Technical Sciences
Secretary. Lojze Vodovnik
Head of Subsection of Technical Sciences: Lojze Vodovnik
Head of Subsection of Mathematical, Physical and Chemical Sciences: Boitjan Zeks
SECTION FOUR	Natural Sciences
Secretary: Ernest Mayer_
SECTION FIVE	Arts
Secretary: UroS Krek_
SECTION SIX Medical Sciences Secretary: Lidija Andolsek Jeras_
MEMBERS
OF THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS (ON DECEMBER 31, 1994)
SECTION ONE_Historical and Social Sciences
Full Members_________
Bajt, Aleksander, D, Econom., born on February27, 192! Distinguished Professor of Economics, Law School, University of Ljubljana; Director, Economics Institute of the Law School, Ljubljana. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987. Home Address: 61000 Ljubljana, PleterSnikcwa 32, Phone: 312-100,
Cevc, Emilijan, Ph. D.T born on September 5, 1920. Scientific Adviser at the Franc Stele Institute of Art History, SASA Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since May 23, 1985.
Home Address: 61000 Ljubljana, Zlatck 55 a. Phone: 575-904.
Gubrovec, Stane, D, Archaeol. Sc., born on April 18, 1920, Head of the Archaeological Department of the National Museum in Ljubljana, retired. Associate Member since April 23, 1987, Full Member sincc May 30, 1991 Home Address: 61000 Ljubljana, Hajdriliova 24, Phone: 263-805.
Oe.sirin, Fcrdo, Ph D., born on October 8, 1916. Emeritus Professor of Mediaeval History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since June 6, 1983, Full Member since April 23, 1987, Home Address: 61000 Ljubljana. Gestrinova 1, Phone: 321-313,
Grafeinauer, Bogo, Ph. D,, born on March 16, 1916 Emeritus Professor of Slovene History, Faculty of At is and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since February 7,1968, Full Member since March 13, 1972, Home Address: 61000 Ljubljana, Murnikova 18, Phone: 211-588.
Kyovsky, Rudi, LL.D., born on August 17, 1906, Professor of Labour Law, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1976. Full Member since April 24, 1981.
Home Address: 61000 Ljubljana, Jezerska 4, Phone: 310-426,
M a, je r, Boris, Ph.D., born March 20, 1919. Professor of Philosophy, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 25, 1975. Full Member since April 24, 1981. Home Address: fil 1100 Ljubljana, Ces ta v Rozno dolino 18 f. Phone: 226440.
Mlinar, Zdravko, Ph.D.. born on April 24, 1933. Professor of Sociology, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April
24,	1981, Full Member since April 23. 1987.
Home Address: 610011 Ljubljana, Pod topoli 93, Phone; 331-032.
Pleterski, Janko, D, Sc.. bom on February 1,1923. Professor of History, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Home Address: fil000 Ljubljana, Stefanova 13, Phone: 219-162.
l'retnar, Stojan, LL. D., born on January 23, 1909. Emeritus Professor of Law, Faculty of Law. University of Ljubljana. Associate Member since March
25,	1975, Full Member since April 24. 1981.
Home Address: 61000 Ljubljana, Prijateljeva 11 a, Phone: 218-808.
Trstenjak. Anton, Ph.D., born or January 8,1906. Professor of Psychology, Theological Faculty, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since June 6, 1983. Home Address: 6101X1 Ljubljana, Rcsljeva 7, Phone: 315-740.
Vilfan, Sergij, LL.D., born on March 23, 1919. Emeritus Professor of History of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana. Associate Member since March 23, 1978, Full Member sincc June 6, 1983. Home Address: 61000 Ljubljana, Mirje 23. Phone: 21 1-802.
Vratusa, Anton, Ph.D., born on February 21, 1915. Professor of Socialist Self-Management Development in Yugoslavia and Workers' Self-Management in The World, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 23, 1978, Full Member since May 23, 1985. Home Address: 61000 Ljubljana, Rimska 14, Phone: 210-188.
Associate Members
Melik, Vasilij, Ph.D., born on January 17, 1921. Professor of Slovene History of XIX. Century, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Associate Member sincc May 27, 1993. Home Address: 61000 Ljubljana, Cankarjeva 11, Phone: 222-544.
Rus, Vcljko, Ph.D., born on December 8, 1929. Professor of Industrial Sociology and Social Development, Faculty of Social Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991. Home Address: 61000 Ljubljana, Lubejeva I, Phone: 573-589.
Corresponding Members
Beier, Friedrich-Karl, born on April 9, I92fi Director of the Max-Planck Institute for Foreign and International Patent Law, Copyright and Competition Law, Munich, Germany. Corresponding Member since June 6, 1983.
Hujas, Zoran, born on December 27, 1910. Professor ol Psychology, University of Zagreb, Croatia, retired. Corresponding Member since May 23, 1985.
Djurdjev, BranisLw, born on August 4, 1908. Professor of History of the Turkish Bra. Faculty of Arts, University of Sarajevo, Bosnia and Herzegovina, retired. Corresponding Member sincc February 7, 1969
Feil, Arnold, born on October 2, 1925. Professor of Musicology, Institute for Musicology at the University of Tübingen, Germany. Corres ponding Member since May 30, 1991.
Fischer von, Kurt, horn on April 25, 1913. Professor of Musicology at the University of Zürich, Switzerland, retired. Corresponding Member since March
29,	1979.
Flotzinger, Rudolf, born on September 22, 1922. Director of the Institute of Musicology at the Graz University, Austria. Corresponding Member since May 23, 1985.
Fueic, Branko, born on September 8, 1920, Scientific Adviser. Division for Architecture and Town Planning of Croatian Academy of Sciences and Arts, Rijeka, Croatia, retired. Corresponding Member since May 18, 1989.
Kossack, Georg, bom on June 25, 1923. Professor of Prehistory and Antiquity, University of Munich, Germany, retired. Corresponding Member since May
30,	1990-
Lukic, Radomir, borti on August 31, 1914, Professor of Theory of State and [.aw at the University of Belgrade, Serbia, retired, Corresponding Member since April 23, 1987.
Mfiller-Karpe, Hermann, born on February 1, 1925 Professor of Prehistory and Antiquity, University of Frankfurt am Main, Germany, retired. Corresponding Member since May 27, 1993.
Pavieevic, Branko, born on March 2. 1922, Professor of History at the University of Titograd, Montenegro. Corresponding Member since March 10,1977.
Perovii, Slobodan, born on September tO, 1930. Professor of Obligations! Law, Faculty of Law. University of Belgrade, Serbia. Corresponding Member since April 23, 1987.
Rumjjier, Helmut, born on September 12, 1935. Professor of Modern and Austrian History at the University in Klagenfurt, Austria. Corresponding Mcm-her since May 27, 1993.
Sirotktivic. Jakov. born on November 7, 1922. Head of the Institute for Economic Research, Croatian Academy of Sciences and Arts. Zagreb. Croatia. Corresponding Member since March 29, 1979,
Stefanovic, Dimitrije, born on November 25, 1929. Head of the Institute of Musicology, Serbian Academy of Scicnces and Arts, Belgrade, Serbia. Corresponding Member since April 23, 1987.
Supitic, Ivo, born on July 18, 1928. Director of the Institute for Musicological Research of Croatian Academy of Sciences and Arts, Zagreb. Croatia. Corresponding Member since April 24, 1981.
SECTION 'rwo_philological and Literary Sciences
Full Members_
Bernik, France, Ph.D., born on May 13, 1927. Scientific Adviser at the Institute for Slovenian Literature and Literary Sciences, SASA Research Centre, Ljubljana and President of the Slovenian Academy of Sciences and Arts since May 14, 1992, Associate Member since June 6, 1983, Full Member since April 23. 1987.
Home Address: 61000 Ljubljana, Židovska 1, Phone: 125-03-65.
Jakopin, Franc, Ph.D., born on September 29, 1921. Scientific Adviser at the Fran Ramovs Institute of Slovene Language, SASA Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989.
Home Address: 61000 Ljubljana, Vodnikova 4, Phone: 55-32-88.
Kos, Janko, PhD,, horn March 9, 1931. Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana-Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983.
Home Address: 61000 Ljubljana. Pletersnikova I, Phone: 314-614.
Kuret, Niko. Ph. D., Ethnologist, born on April 24. 1906. Scientific Adviser at the Institute of the Slovene Ethnology SASA Research Centre, Ljubljana, reired. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 30, 1991.
Home Address: 61000 Ljubljana, Zarnikova 16. Phone: 317-620.
Loftar, Valentin, Ph.D.. born on February 11, 1916. Emeritus Professor of History and Dialectology of the Slovene Language, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 13, 1972. Full Member since April 24, 1981. Home Address: 61000 Ljubljana, llirska 4. Phnne: 321-004.
Moravec, DuSan, B. A. (Philosophy), born on October 4, 1920. Director of Theatre Museum, L jubljana, retired. Associate Member since March 25. 1976. Full Member since April 24, 1981.
Home Address: 61000 Ljubljana, Zvonarska 9, Phone: 216-792.
Oresnik, Janez, Ph.D., born on December 12,1935, Professor of Germanic Comparative Grammar and General Linguistics, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member sincc May 27, 1993.
Home Address: 61000 Ljubljana, Jancziccva 21, Phone: 225-525.
Paternu, Boris, Ph.D., born on June 5, 1926. Professor of Slavic Literature. Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member since May 23, 1985. Home Address: 61000 Ljubljana, Videmska 5, Phone: 554-628.
St a noil ik, Janez, Ph, D., born on January 2, 1922. Professor of English and American Literature, Faculty of Arts and Scicnces, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 21, 1981, Full Member since April 23, 1987.
Home Address: 61000 Ljubljana, Zvonarska 13, Phone: 216-692.
Zadravec. Franc, Ph.D., born on September 27, 1925. Emeritus Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts and Scicnces, University of Ljubljana. Associate Member since March 29, 1979, Full Member sincc May 23, 1985. Home Address: 61000 Ljubljana, Prijateljeva 9, Phone: 218-820.
Associate Members
Gantar, Kajetan, Ph.D., born on October U, 1930. Professor of Latin Language and Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993,
Home Address: 61000 Ljubljana, Rusjanov trg 6, Phone; 140-90-60.
Kermauner, Taras, Ph.D., born on April 13, 1930. Philosopher, Freelancc Writer. Literary Historian. Associate Member since May 30, 1991. Home Address: 66210 Sežana. Avber 8.
Krašovec, Jože. Sc.B,D,, Ph.D., Tli D. and Anth. Rel, D., born on April 20, 1944. Professor of Biblical Sciences, Theological Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Home Address: 61000 Ljubljana, Dolničarjeva I, Phone: 310-785,
Pogačnik, Jože, Ph. D.,born on March 14, 1933, Professor of Slovene Literature, Faculty of Pedagogy, University of Maribor. Associate Member since May 27, 1993,
Home Address: 62000 Maribor, Koroška 1 IS, Phone; 062; 223-401
Toporišič, Jože, D.Sc., born on October 11, 1926. Professor of Slovene Literary Language and Theory of Style, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991. Home Address: 61000 Ljubljana, Šarhova 18, Phone: 341-197,
Corresponding Members
Flaker, Aleksandar, born on July 24, 1924. Professor of Slavic Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Zagreb, Croatia, retired. Corresponding Member since April 23, 1987.
Franges. Ivo. born on April 15, 1920, Professor of newer Croatian Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Zagreb, Croatia, retired. Corresponding Member since June 6, 1983,
Giesemann, Gerhard, born on July 14, 1937. Professor of Slavic Languages and Literature, Institute for Slavic Studies, Justus Liebig University, Gicssen. Germany. Corresponding Member since May 18, 1989.
Grickat-Radulfivic, Irena, born on January 19, 1922. Scientific Adviser at the Institute of Languages, Serbian Academy of Sciences and Arts, Belgrade, Serbia, Corresponding Member since June 6, 1983,
lvi£\ Milka, born on December 11, 1923, Professor of Serbian and Croatian Languages, Faculty of Arts and Sciences, University of No vi Sad, Vojvodina, Serbia. Corresponding Member since June 6, 1983.
lvic, Pavle, born on December 1, 1924, Professor of Serbian and Croatian Languages, Faculty of Arts and Sciences, University of Belgrade, Serbia. Corresponding Member since March 29, 1979,
Konstantinovie, Zoran, born on June 5, 1920. Professor of Comparative Litcra-ture. University of Innsbruck, Austria, retired. Corresponding Member since May 18, 1989.'
Kravar, Miroslav, horn on April 6, 1914. Professor of Classical Philology and Croatian Language, University of Zadar, Croatia and University of Bonn, Germany, retired. Zadar. Croatia. Corresponding Member since May 23, 1985.
Kretzenbaeher, Leopold, born on November 13, 1912. Professor of Ethnography, University of Munich, Germany, retired. Corresponding Member since May 27, 1993.
Leeming, llenry, born on January 6, 1920, Professor of Comparative ami Historical Lexicology of Slavic Languages, University of London, England, retired. Corresponding Member since May 23, 1985.
Lencek, Rado L., born on October 3, 1921. Emeritus Professor of Slavic Languages, Columbia University in the City of New York. Corresponding Member since May 30, 1991,
Marti no vie, Juraj, born on May 24, 1936. Professor of Slovene Literature, Faculty of Arts and Sciences, University of Sarajevo, Bosnia and Herzegovina. Corresponding Member since May 23, 1985.
Rammelniayer, Alfred, born on December 31, 1909, Professor of Slavic Languages and Literature at the University of Frankfurt at Main, Germany, retired. Corresponding Member since April 24, 1981.
Svane, Gunnar Olaf, born on September 25, 1927, Professor of Slavic Languages and Literature, University of Arhus, Denmark. Corresponding Member since May 27, 1993.
Toistoj, Nikita IljiC, born on April 15,1923. Professor of Old Ecclesiastical Slavic Languages and Slavic Philology at the State University, Moscow, Russia, Corresponding Member since April 23, 1987.
SECTION TIJREE
Mathematical, Physical and Technical Sciences
Full Members
lil jut-, Robert, D. Rhys. Sc., bom on October 31, 1933. Professor of Physics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member sinec February 7, 1969. Full Member since March 25, 1976. Vice-President of SASA since October 2, 1980 Home Address: 61000 Ljubljana, Kumanovska 1, Phone: 315-213.
Dolar, Davorin, D. Chcm. Sc., bom on February I, 1921. Emeritus Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since February 5, ¡970, Full Member since March 10. 1977.
Home Address: 61000 Ljubljana, Igriška 2. Phone: 210-828,
la j far, Peter. D. Techn. Sc.. born on May 27, 1943, Professor of Structural and Earthquake Engineering, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1933,
Home Address: 61000 Ljubljana, Puharjcva 6, Phone; 219-852,
Glohevnik, losip, D. Math. Sc., born on December 6, 1945. Professor of Mathematical Analysis, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989.
Home Address: 61000 Ljubljana. Trnovska 2. Phone: 212-067.
Golii, Ljubo, D, Chem. Sc., born on July 2, 1932. Professor of Inorganic Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993. Home Address: 61000 Ljubljana, Na peči 4, Phone: 445-349.
Gusar. Peter, D. Phys. Sc., born on October 15. 1923. Professor of Physics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 25, 1976.
Home Address: 61000 Ljubljana, Mirjc 21, Phone: 211-019.
Gyergyek, Ludvik, D, Techn, Sc,, D, h.c., born on September 2,1922. Emeritus Professor of Network Systems and Information Theory, Faculty of Electrical Engineering and Computer Science, University of Ljubljana. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since April 23, 1987, Home Address: 61000 Ljubljana. Pod akacijami 23, Phone: 272-390.
Hadži, Dušnn. D. Chem. Sc., born on August 2b, 1921. Professor of the Chemistry of Structures, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since February 7, 1967, l ull Member since March 21, 1974,
Home Address: 61001) Ljubljana, Teslova 21. Phone: 225-166.
J'ekltnik, Janez, D. Eng., born on June 11, 1926. Professor of Control and Manufacturing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana. Associate Member since February 5, 197Ü, Full Member since March 29, 1979,
Home Address: 61113 Ljubljana, Kodičeva 3, Phone: 348-500.
Šuklje, Lujo, D. Eng., born on September 21, 1910. Emeritus Professor of Soil Mechanics and Basic Technical Mechanics, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana. Associate Member since February 7, 1969, Full Member since March 20, 1979. Home Address: 61000 Ljubljana, Gregorčičeva 13, Phone: 125-53-74,
TtSk-r, Miha» D. Chcm. Sc., born on September 18, 1926. Profesor of Organic Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate member since February 5, 1970, Full Member since March 10, 1977.
Home Address: 61351 Brezovica pri Ljubljani, Pod Gradom 32, Phone: 653264.
Vidav, Ivan, Ph.D., born on January 17, 1918. Emeritus Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since October 17, 1958, Full Member since December 21, 1962.
Home Address: 61000 Ljubljana, Jhrska 8, Phone: 321-303,
Vndnvnik, Lojze, D. Phys. Sc., bom on September 6, 1933, Professor of Bio cybernetics. Faculty of Electrical Engineering and Computer Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since March 10, 1977. Full Member since June 6. 1983.
Home Address: 61231 Ljubljana, Pot v Čeželj 16, Phone: 372-213.
Žekš, Boštjan. D. Phys. Sc., born on June 26, 1940. Professor oí Biophysics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. Home Address: 61000 Ljubljana, Tiubarjeva 77, Phone: 329-293.
Associate Members
Kralj, Alojz, D. Sc., horn on March 12, 1937, Professor of Biomedical Technolog), Biomechanics and Computer Sciences. Faculty of Electrical Engineering and Computer Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993.
Home Address: 61231 Ljubljana Črnuče, Planinska 26, Phone: 374-825.
Stanovnik, Branko, lJ, Chem. Sc., born on August I I, 1938. Professor of Organic Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Associate Member since May 3Ü, 1991. Home Address: 61360 Vrhnika. Tienica 26, Phone: 751-140.
Corresponding Members
Balenovic, Kreiimir. born on May 17, 1914. Professor of Organic Chemistry and Biochemistry at the University of Zagreb, retired and f lead of Center fur Chemistry of Natural Organic Bonds, Academy of Sciences and Arts, Zagreb, Croatia. Cor responding Member since March 25, 1976.
Barton, Derek Harold Richard, born on September 8,1918. Distinguished Professor of Chemistry at the Texas A&M University, College Station, Texas. USA, Nobel Prize in Chemistry, 1969. Corresponding Member since May 23, 1985.
Borisevifi, Nikolaj A., horn on September 21, 1923. Professor at the Department of Physics and Mathematics, University of Minsk, Belarussia, Corresponding Member since April 24, 1981.
Bratos, Savo, born on July 28, 1926. Professor of Thcorctical Physics of Liquids, Laboratoirc dc Physique Theorique des Liquides at the University of Pierre ct Marie Currie, Paris, France, Corresponding Member sincc April 23, 1987.
Des pic, Aleksander. born in 1927. Professor of Physical Chemistry, Faculty of Technology, University of Belgrade, Serbia. Corresponding Member since March 25, 1976,
Grdcnie, Drago, born on August 31, 1919. Professor of General and Inorganic Chemistry, University of Zagreb. Croatia, retired. Corresponding Member sincc March 25, 1976.
Halin, Erwin Louis, horn on June 9, 1921, Professor of Physics, University of Barkclcy, California, USA, retired. Corresponding Member since April 24, 1981.
Hajdin. Nikola, horn on April 4, 1923. Professor of Statics, Faculty of Civil Engineering, University of Belgrade, Serbia. Corresponding Member since April 23, 1987,
Merchant, Eugene My Ion, born on May 6, 1913. Senior Consultant. Institute of Advanced Manufacturing Sciences. Inc. An Edison Technology Center, Cincinnati, Ohio, USA, Corresponding Member since April 23 1987.
Mihailftvic, Mihailo Lj., born on January 22, 1924. Professor of Organic Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade. Serbia. Corresponding Member since March 25, 1975.
MiiHer, Karl Alex, horn on April 20, 1927. Professor of Solid-State Physics. University of Zurich, Switzerland. Nobel Prize in Physics, 1987. Corresponding Member since April 23, 1987.
Povh. Dusan, born in August 20, 1932, Scientific Member. Member of Collegium and Director of the Max-Planck-Institute for Nuclear Physics, Heidelberg and Professor at the Heidelberg University, Germany. Corresponding Member since March llj, 1977.
Prdog, Vladimir, born on July 23, 1906. Head of ihe Laboratory for Organic Chemistry of the Swiss High Technical School, Zurich, Switzerland, retired. Nobel Prize in Chemistry, 1975. Corresponding Member since March 29 1979.
Rao, Chintamani Nages Ramachandra, born on June 30. 1934, Professor of Chemistry and Director & President of the Indian Science Institute, Jawaharlal Nehru Center for Advanced Science Research, Bangalore, India. Corresponding Member since April 24, 1981.
Stankowski, Jan, born on January 1, 1934. Professor of Molecular Physics, Institute for Molecular Physics, Polish Academy of Sciences, Poznanj, Poland, Corresponding Member since May 27. 1993.
To movie, Rajko, born on January 1, 1919. Professor of Electronics and Biomedical Technology, Faculty of Electrical Engineering, University of Belgrade, Serbia. Corresponding Member since May 18, 1989.
VVaugh, John S., born on April 25,1929. Institute Professor of the Physical Chemistry at the Massachusetts Institute of Technology, Cambridge. USA. Corresponding Member since May 18. 1989.
SECTION FOUR
Natural Sciences
Full Members
Bole, Jože, D, Bio). Sc., Zoologist-Maiapologist, born on June 17, 1929. Scientific Adviser, Jovan lladzi Institute of Biotogy, SASA Research Centre, Ljubljana. Associate Member since March 10, 1977, Full Member since May 23, 1985.
Home Address: 61000 Ljubljana, Jamova 66, Phone: 263-338.
Drovenik, Matija, D, Tech. Sc., born on February 14, 1927, Emeritus Professor of Mineralogy, Ore, Coal and Petroleum Deposits Jk Coal Microscopy, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Associate Member since March 23, 1978, Full Member since April 23, 1987. SASA Secretary General since May 14, 1992.
Home Address: 61000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 8, Phone: 343-435.
Cams, Ivan, D. Geogr. Sc., born on July 5,1923, Emeritus Professor of Geography, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Associate Member since March 23, 1978, Full Member since May 23. 1985, Home Address. 61000 Ljubljana, Pohorskega bataljona 158, Phone: 341-846.
Grafenauer, Stanko, D. Geol, Sc., born on May 13, 1992. Professor of Mineralogy and Petrography, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 17, 1973, Full Member since April 24, 1981,
Home Address: 64294 Križe, Senično 84, Phone: 064/ 57-984.
Mutjasič, Janez, D. Sc.. Zoologist-Speleobiologist, born on May 14, 1921. Scientific Adviser. Jovan Hadži instiute of Biology, SASA Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since March 21. 1974, Full Member since May IS, 1989.
Home Address: 61240 Kamnik, Šutna 12, Phone: 831-542.
Mayer, Ernest, Ph. D,, Botanist-Taxonomist, born on November 10, 1920. Scientific Adviser. Jovan lladži Institute of Biology, SASA Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since March 21, 1974, Full Member since June 6, 1983,
Home Address: 61000 Ljubljana. Valvazorjeva 5, Phone: 214-659.
Pleničar, Mario, D, Geol. Sc., born on August 5, 1924, Professor of Geology, Biostratjgraphy and Geological Mapping, Faculty of Natural Sciences and 'technology. University of Ljubljana, retired. Associate Member since April 24, 1981, Full Member since May 30, 1991.
Home Address: 64240 Radovljica, Prešernova 19, Phone: 064/ 714-112,
TUrnšek, Dragica, D. Geol. Sc., Paleontologist, born on August 6, 1932. Scientific Adviser, Ivan Rakovee Institute of Paleontology, SASA Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 27, 1993.
Hotne Address: 61000 Ljubljana, Zelena pot 13, Phone; 331-834,
Vrišer. Igor, D. Geogr Sc., born on January 13, 1930. Professor of Social Geography and Regional Planning, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Associate Member since April 23, 1987, Full Member .since May 27, 1993. Home Address: 61000 Ljubljana, Prešernova 17, Phone; 126-23-90.
Associate Members
Gogala, Matija, D, Sc., born on December 11, 1937. Scientific Adviser and Director, Museum of Natural Sciences, Ljubljana; Professor of Animal Physiology, Biotechnical Faculty, UniveTsitvof Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991.
Home Address: 61351 Brezovica, Pot na Tičnico 6, Phone: 654-444.
Maček, Jože, D. Agr. Sc.. D. Eeon., D, Hist. Sc., born on October 28, 1929. Professor of Phytopathology and Phytopharmacology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989. Home Address: 61000 Ljubljana, Jerančičeva 12, Phone: 52-581.
Šcreetj, Alojz, D. Biol. Sc., Palynologist, born on December 8, 1921. Scientific Adviser, Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Research Centre, Ljubljana, retired. Associate Member since May 18., 1989. Home Address: 61000 Ljubljana, Tržaška 51, Phone: 263-224.
Zupančič, Mitja, D. Sc., Phytocoenologist, born on December 25, 1931. Scientific Adviser, Jovan Hadži Institute of Biology, SASA Research Centre, Ljubljana, Associate Member since May 27, 1993 Home Address: 61000 Ljubljana, Trubarjeva 61, Phone: 132-41-66.
Corresponding Members
Herak, Milan, born on March 5, 1917, Professor of Paleontology, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Zagreb, Croatia, retired. Corresponding Member since May 30, 1991,
Hot linger. Lukas Conrad, born on February 25,1933. Professor of Paleontology. Basel University, Switzerland. Corresponding Member since May 27, 1993.
Ky ram at a. Stevan, born on September 26, 1926. Professor of Pedogenesis, Faculty of Miningand Geology, Belgrade, Serbia. Corresponding Member since May 30, 199L
Lorkoxic, Zdravko, born on January 3, 19(H). Professor of Biology, Faculty of Medicine, University of Zagreb, Croatia, retired. Corresponding Member since May 30, 1991.'
Pfccsi, Marion, born on December 29, 1929. Research Professor of Physical Geography at the Geographical Research Institute, Budapest, Hungary. Corresponding Member since May IS, 1989.
Rechinger. Karl I leinz. born on October 16, 1906. Court Councillor and Director of the Natural Sciences Museum, Vienna, Austria, retired, Corresponding Member since May 30, 1991,
Stevanovic, Pctar. born on June 3, 1914, Professor of Geology at tile Faculty of Milting and Geology, Belgrade, Serbia, retired. Corresponding Member since March 30, 1975.
SECTION FIVE_Arts
Full Members_
Bcrnik, Janez, born on September 6, 1933, Painter, Graphic Artist, Professor of Painting, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana. Associate Member since May 18, 1989, Full Member since May 27, 1993, Home Address: 61000 Ljubljana, Komenskega 8, Phone: 31! -766.
Kreft, BTatko, born on February 11, 1905, Writer, Expert of Theater Art. Pro-lessor of Modern Russian Literature. Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, retired. Full Member since December 22, 1961. Home Address: 61000 Ljubljana, Tkvfiaijeva 4, Phone: 311-159.
Krck. Uros, bom on May 21. 1922, Composer, Professor of Composition and Theoretical Subjects, Music Acadcmy, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 29. 1979, Full Member since May 23, 1985. Home Address: 64248 Lesce, Na vrtaci 5, Phone: 064/ 718-091.
Menart, Janez, born on September 29, 1929. Poet and Translator. Associate Member since June 6, 1983, Full Member since April 23, 1987. Home Address: 61000 Ljubljana, Poljanski nasip 30. Phone: 313-331
Mihelič, France, horn on April 27, 1907. Painter. Professor of Painting and Drawing, Academy of Fine Arts, University of Ljubljana, retired. Full Member since February 6. 1963.
Home Address: 61000 Ljubljana, Aškerčeva 15, Phone: 221-183.
Mihelič, Milan, born on July 20, 1925. Freelance Architeei. Associate Member since April 24. 1981, Full Member since April 23, 1987, Home Address: 61000 Ljubljana, Peričeva 22, Phone: 320-515.
Minatti, Ivan, born on March 22, 1924, Poet and Translator. Associate Member since April 23, 1987, Full Member since May 30, 1991. Home Address: 61000 Ljubljana, Zvonarska 7, Phone: 216-735.
Ramovš, Primož, born on March 20, 1921, Composer. Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983. Home Address: 61000 Ljubljana, Slovenska I, Phone: 125-33-66,
Zlobec, Ciril, PO el. Publicist, Translator, Member of the former Presidency of the Republic of Slovenia, retired, born on July 4. 1925. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. SASA Vice-President sincc May 14, 1992.
Home Address: 61000 Ljubljana, Vošnjakova 10. Phone: 312-876,
Associate Members
Kovič, Kajetan, Poet, Writer, Translator, born on October 21, 1931. Associate Member since May 30, 1991.
Home Address: 61000 Ljubljana, Pleteršnikova 13, Phone: 310-589.
I-cbič, Lojze, Composer, Conductor, born on August 24, 1934 Professor of Music Theory Subjects and Composition, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana. Associate Member since May 30, 1991, Home Address: 61000 Ljubljana, Bratov Učakar 134, Phone: 571-281.
Tršar, Drago, Sculptor, born on April 27, 1927. Professor of Sculpture, Academy of Fine Arts. University of Ljubljana, Associate Member sincc May 30, 1991.
Home Address: 61000 Ljubljana, Cesta na Rožnik 25, Phone: 213-928.
Zaje, Dane, Poet, Playwright, Essayist, bom on October 26, 1929. Associate Member since May 27, 1993.
Home Address: 61000 Ljubljana, Ptaprotnikova 5, Phone. 225-407.
Corresponding Members
Bcnhart, Frantisek, born on September 10, 1924, Critic and Transistor of Slovenian Literature, Prague, Czech Republic. Corresponding Member since May 23, 19R5.
B raj die, Ivan, born on June 16, 1924. Writer and Translator of Slovenian Literature, Zagreb Croatia. Corresponding Member since May 18, 1989,
CilenSek, Johann, born on December 4, 1913. Composer. Professor at the Franz Liszt High School for Music, Weimar, Germany, retired Corresponding Member since February 7, 1967.
liandke, Peter, born on December 6, 1942. Writer, Playwright and Translator, Salzburg, Austria. Corresponding Member since April 23, 1987.
Hrymyc. Vil, born on June 7, 1925. Writer and Translator. Administration Secretary of the Kiev Chapter of the Writers' Union of Ukraine. Kiev, Ukraine. Corresponding Member since May 30, 1991.
lipuj, Florjan, born on May 4, 1937. Writer and Primary School Teacher, Carintbia, Austria. Corresponding Member since May 23, 1985.
Maticic, Janez, born on June 3, 1926. Composer and Professor of Analysis of Musical Forms and Harmony Analysis, Faculty of Arts and Sciences, University of Ljubljana, Slovenia, retired. Paris, France, Corresponding Member since April 23, 1987.
Merkii, Pa vie, born on July 12,1927. Slavist, Composer and Violinist, Programme Director Radio "Trieste A', Italy, retired. Corresponding Member since May 23, 1985,
M oh movie it, Andre, bom on July 12, 1913. Prnfessor of Architecture, Faculty of Architecture, University of Zagreb, Croatia, retired. Corresponding Member since June 6, 1983-
Music, Zoran, horn on February 12, 1909. Painter, Paris, France. Corresponding M ember since April 24, 1981.
Piiliur. Boris, bom on August 26,1913. Writer, Publicist and Professor of Slovene and Italian Language, Slovene Secondary School, Trieste, Italy, retired. Corresponding Member since May 27, 1993.
Pod recta, Boris, born on January 30, 1940. Director of the Institute Raumgestaltung und Eiitwerfen, Technical University. Stuttgart, Germany. Corresponding Member since April 23, 1987,
Rajicic, Stanojlo, born on December 1 ft, 1910. Composer. Professor at llie Academy of Music. Belgrade, Serbia, retired. Corresponding Member since March 20, 1975.
Rebula. Alojz, born on July 21. 1924. Writer, Essayist and Publicist, Professor of Secondary School in Trieste, Italy, retired, Corresponding Member since May 27, 1993.
Spacal, Lojze Luigi, born on June 15, 1907. Freelance Painter and Graphic Artist, Trieste, Italy. Corresponding Member since April 23, 1987,
SECTION SIX_Medical Sciences
Full Members
Andol£ek-Jeras, l.idija. D. Med. Sc., born on July 30, 1929. Professor of Gynaecology and Obstctrics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since April 23. 1987, Full Member since May 27, 1993. Home Address: 61000 Ljubljana, Goce Delceva 64, Phone: 455-632.
Batis, Janez, D, Vet. Sc., born on March 15, 1919. Emeritus Professor of Microbiology, Veterinary Faculty, University of Ljubljana. Associate Member since March 10, 1977, Full Member since June 6, 1983, SASA Secretary General since March 10, 1989 till May 14, 1992. Home Address: 61000 Ljubljana, Sloven ska 55, Phone: 326-526.
Brzin, Miroslav, D, Bioehem. Sc., born on April 13, 1923. Professor of Biochemistry, Faculty of Medicine. University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 21, 1974, Full Member since March 29, 1979, Head of tile Department of International Relations and Scientific Coordination since February 22, 1979.
Home Address: 61000 Ljubljana. Presetnikova 1, Phone: 344-502.
Dolenc, Vinko V, D. Med. Sc., born on June 29, 1940. Professor of Neurosurgery, Faculty of Medicinc, University of Ljubljana. Associate Member since April 23, 1987, Full MembcT since May 27. 1993. Home Address: 61000 Ljubljana, Bratov Ucakar60.
Fettich, Janez, D. Med, Sc.. born on October 9, 1921. Professor of Dermato-venerology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired. Associate Member since March 21, 1974, Full Member since March 29, 1979, Home Address: 61(100 Ljubljana. Veselova 19. Phone: 225-309.
K am hie. Vinko, D. Med. Sc.. born on April 7, 1920. Emeritus Professor of Otolaryngology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 23, 1985, Full Member since May 18, 1989. Home Add/ess: 61000 Ljubljana, Levceva 6, Plione: 213-868,
Milcinski. Lev, D. Med. Sc.. born on June 23, 1916. Emeritus Professor of Psychiatry, Faculty of Medicine. University of Ljubljana. Associate Member sincc March 29, 1979, Full Member sincc June 6, 1983. Home Address: 61000 Ljubljana, Beethovnova 12, Phone: 210-839.
Novak, Franc, D, Med. Sc., born on June 2, 1908. Emeritus Professor of Gynaecology and Obstetrics, Faculty of Medicinc, University of Ljubljana. Associate Member sincc December 22, 1961, Full Member sincc February 5, 1970. Home Address: 61000 Ljubljana, Valvazorjeva 7, Phone: 214-523.
Zupattcie, Andrej O., D. Med, Sc., horn on January 27, 1916. Emeritus Professor of Pathological Physiology. Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member sincc July 3, 1964, Full Member sincc February 5, 1970. Home Address: 61000 Ljubljana, Valvazorjeva 12, Phone: 216-9
Associate Members
Ferluga, Dusan, D. Med. Sc., born on May 28, 1934. Professor of Pathology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Associate Member since May 27, 1993,
Home Address: 61000 Ljubljana, V Murgljah 111, Phone: 332-944.
Trontelj, Joze, D. Med, Sc., born on June 1, 1939. Professor of Neurology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana Associate Member since May 30, 1991.
Home Address: 61355 Ljubljana, Polhov Gradec 99, Phone: 645-009.
Corresponding Members_
Camu, Edhem, born on December 30, 1909, Professor of Zoohygiene, Veterinary Faculty, Sarajevo, Bosnia and I lerzegovina, retired. Corresponding Member sincc March 31, 1972.
Dimitrijevie. Milan, born on January 27, 1931. Vivian L. Smith Professor and 1 icad, Division of Restorative Neurology and Human Neurobiology, Baylor College of Medicine, Houston. Texas, USA. Corresponding Member since April 24, 1981.
Liuthfl, Abel, born on September 29, 1922. Research Professor of Psychiatry, New York University School of Medicine and Center for Neurochemistry' the N.S Kline Institute, Orangeburg, N.Y., USA. Corresponding Member since May 18, 1989.
\1itic Emili, Joseph, born on May 27, 1931. Professor of Physiology, Department of Physiology, Professor of Experimental Medicine and Director of the Meakins-Christie Laboratories, McGill University, Montreal RQ._ Canada, Corresponding Member since June fi, 1983.
Negovski, Vladimir A„ born on March 19, 1909. Director of Institute for General Reanimatology, Acadcmy of Medical Scicnces, retired, Moscow, Russia. Corresponding Member since June 6, 1983.
Prokop, Otto, born on September 29, 1921, Professor of Forensic Medicine, Humboldt University, Berlin. Director of the Institute for Forensic Medicine, Halle and the Institute for Forensic Medicine, Leipzig, Germany, retired. Corresponding Member since April 23, 1987.
Safar, Peter, born on April 12, 1924. Professor of Reanimatology and Director of the International Resuscitation Research Center, University of Pittsburgh, PA, USA, Corresponding Member since June 6, 1983.
VwJkov. Mstislav Vasiljevic, born on 1923. Director of tile Centra! Institute of Traumatology and OrthopedicsN,N. Priorov, Moscow. Russia. Corresponding Member since February 7, 1968.
LAW
ON THE SLOVENIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
I. BASIC PROVISIONS
Article I
T he Slovenian Academy of Sciences and Arts (hereinafter referred to as: SASA) is the supreme national institution of sciences and arts,
Article 2
SASA is an autonomous institution associating scientists and artists - members of SASA, It is a public Segal person with the rights, obligations and responsibilities as defined by this Law and by the Statutes of SASA.
The Republic of Slovenia provides conditions for the operation and development of SASA,
Artie It 3
SASA cultivates, encourages and promotes sciences and arts and, through its activities, contributes to the development of scientific thought and creativity in
the arts by:
-	addressing hasic issues of sciences and arts;
-	participating in establishing the policies of research activities and creativity in the arts;
-	giving appraisals, proposals and opinions on the position, development and promotion of sciences and arts, and on the organization of research activities and creativity in the arts;
-	participating in discussions on common social and economic issues;
-	supporting the scientific, cultural and artistic activities of all parts of the Slovene nation;
-	encouraging scientific and artistic activities of the members of the Italian and Hungarian ethnic communities in Slovenia;
-	creating opportunities for the scientific and artistic work of its members;
-	organizing research work, also in cooperation with universities and other research institutions, particularly in the fields which are important for the aware-
ness of and gaining insight into the natural and cultural heritage of the Slovene nation and For the development of its language and culture;
-	establishing institutes in the fields of scientific, research and cultural activities:
-	organizing debates, expert meetings, consultations, Icclurcs and exhibitions;
■	issuing regular and occasional publications in the fields of sciences and arts;
■	developing international cooperation in the field of sciences and arts.
Article 4
SASA cooperates with other academics of sciences and arts and with other scientific and arts organizations abroad, and makes arrangements for joint projects and their implementation.
Article S
In discharging its responsibilities, SASA cooperates with research, university and arts institutes, business organizations, government agencies and with individual scientists and artists.
In implementing the projects which require the cooperation of a broader circle of scientists and artists and institutes, SASA sets up standing committees or ad hoc working bodies, incorporating other scientists and artists in addition to SASA members.
Article 6
SASA cooperates with the competent authorities and organizations in formulating the policies and programmes of activities in the fields of scientific research, culture and education in the Republic of Slovenia.
Article 7
The work of SASA is public. SASA informs the public of its work over the past year. The public character of SASA's work is regulated in detail by the Statutes of SASA.
Article 8
SASA has its Statutes. The SASA Statutes stipulate the organization, mode of work and management of SASA in accordance with this Law.
The Statutes shall be adopted by the Assembly of SASA. The Government of the Republic of Slovenia shall give its consent to the provisions of the Statutes relating to the financing of SASA,
SASA can adopt other general by-laws which, in accordance with the Statutes, regulate some issues of importance for the work and operations of SASA,
Z09
T he general regulations tin scientific research and artistic activities shall apply to the work of SASA in the field of research and artistic activities, unless otherwise provided by this Law,
II. MEMBERS OF SASA
Article III
SASA provides the framework for the activities of scientists and artists who have been elected as its members for their outstanding achievements in the field of sciences and arts. To be elected a member of SASA is a mark of national and social recognition. SASA has honorary, full, associate and corresponding members Full members have the right to the title of Academician.
Article II
Honorary membership of SASA may be extended to any person who has exceptionally enriched Slovenian culture through his scientific or artistic work, or who has rendered especially meritorious service to the Slovene nation and to the development of its sciences or arts.
Full membership of SASA may be extended to a scientist or artist who is a national of the Republic of Slovenia and has performed especially important work, representing peak achievements in the fields of sciences or arts.
Associate membership of SASA may be extended to a scientist or artist who is a national of the Republic of Slovenia and has created works of such importance that, through them, he has substantially enriched sciences or arts.
Full and/or associate membership of SASA may be extended to a scientist or artist of Slovene descent, who is not a national of the Republic of Slovenia, if he is actively connected with his homeland and has created especially important works in the fields of sciences or arts.
Corresponding membership of SASA may be extended to a scientist or artist who is not a national of the Republic of Slovenia, if he fulfils the other conditions for full membership and has rendered significant services to sciences or arts in the Republic of Slovenia.
Article 12
The members of SASA are elected by the Assembly of SASA.
The election procedure for SASA members is stipulated by the Statutes.
SASA has 60 full and 30 associate members, and a maximum of 90 corresponding members. This limitation relates to members under 75 years of age.
The discontinuation of membership is defined in detail by the Statutes of SASA,
The election of SASA members takes place every second year.
Full and corresponding members are elected hy full members only: honorary and associate members, however, are elected by lull and associate members.
Elections arc conducted by secret ballot Voting by secret ballot may, exceptionally, also include absentee votes for those members who cannot participate in the elections due to ill-health or other excusable reasons.
The Statutes of SASA specify in detail the criteria for the election and the procedure for the nomination and election of SASA members.
Article 14
Upon election, the members of SASA take over the responsibility o! endeavouring to implement the objectives and tasks of SASA.
In addition to the rights and duties, as stipulated hy the Law, the members of SASA have the following particular rights and duties:
-	to act creatively in their respective fields of sciences and arts;
-	to participate in scientific and artistic work within the framework of the SASA programme;
-	to vote for and be elected to the management and working bodies of SASA;
-	to participate in the work of management and working bodies of which they have become members;
-	to participate in I he Assemblies of SASA and in the sessions of Sections.
Article IS
Full and associate members of SASA, nationals of the Republic Of Slovenia with permanent rcsidcnce in Slovenia, arc entitled to a permanent monthly remuneration.
The Statutes of SASA provide for the criteria and amount of remuneration, III. ORGANIZATION OF SASA
Article lf>
The scientific and artistic activities of SASA are performed within the framework of the Sections and Subsections thereof, and in the Scientific Research Centre of SASA (hereinafter referred to as: SRC of SASA).
The Sections of SASA are entrusted with the carrying out of SASAs tasks; they are established for one or more fields of sciences and arts.
The Sections of SASA, and the fields for which they have been established, are defined by ihe Statutes of SASA, l ull and associate members of SASA, experts of a particular scientific or artistic discipline, work together in a Section
of S AS A. Every full and associate member of S AS A may take an active part within the framework of one Section only.
The work of cach Section of SASA is conducted by the Secretary.
Corresponding members arc classified into appropriate Sections depending upon their scientific and artistic discipline.
Within the framework of Sections individual Subsections may be established for the carrying ou I of tasks in selected fields of sciences and arts.
The Statutes of SASA regulate in detail the organization and operation of SASA Sections, mid the cooperation of corresponding members.
Article 17
SASA and the institutes which arc established by SASA may also include libraries, galleries and the like,
IV MANAGEMENT OF SASA
Article IK
The management bodies of SASA are the Assembly, the Presidency and the President.
Article 19
The Assembly of SASA is the management body of SASA, composed of all full and associate members of SASA, The honorary and corresponding members of SASA may also participate in the work of the Assembly.
The Assembly of SASA shall be convened at least once a year,
The Assembly shall be convened by the Presidency of SASA at its own initiative, upon proposal by at least two Sections of SASA, or upon proposal by at least ten full members of SASA,
The Statutes of SASA govern the participation of honorary and corresponding SASA members in the work of the Assembly of SASA,
Article 20
The Assembly of SASA shall:
-	discuss basic issues with regard to the realization of the tasks of SASA;
-	adopt the SASA work programme;
-	elect the SASA members;
-	elect and recall the President, the two Vice-Presidents and the Secretary General of SASA;
-	adopt the Statutes of SASA;
-	adopt acts on the establishment of institutes;
-	adopt the budget and annual accounts of SASA;
-	approve the statutes of the established institutes;
-	perform other tasks as stipulated by )aw and by the Statutes of SASA.
Article 21
The Assembly adopts valid decisions if the majority of the full and associate members is present.
The majority of votes of all full and associate members is required for the adoption of the Statutes, for the election of the President, the two Vice-Presidents and the Secretary General, and for the election of honorary and associate mem bers.
The majority of votes of all full members, however, is required 1'ot the election of regular and corresponding members.
Article 22
The Presidency of SASA is composed of the President, the two Vice-Presidents, the Secretary General, the Secretaries of Sections and three SASA members elected by the Assembly of SASA in accordance with the Statutes of SASA,
The Presidency of SASA shall be responsible for the implementation of the decisions and directives of the Assembly. The current affairs of the Presidency are dealt with by the Executive Board, composed of the President, the two Vice-Presidents and the Secretary General,
Article 23
The President of SASA shall represent and act for SASA, and shall be responsible for the legality of the work of SASA.
The President of SASA shall be responsible for his work and report to the Assembly of SASA and - within the framework of the tasks performed by the Presidency - to the Presidency of SASA.
Article 24
The President, the two Vice-Presidents and the Secretary General are elected by the Assembly of SASA from among the full members. The Secretaries of Sections are elected by the members of the Section from among full and associate members. The President, the two Vice-Presidents, the Secretary General and the Secretaries of Sections are electcd for a period of three years with the possibility of one further re-election.
The President, the two Vice-Presidents, tlic Secretary General and the Secretaries of Sections may perform this function up to the age of 75.
The Statutes of SASA specify in detail the criteria for election and the procedure for nomination and election of the President, the two Vice-Presidents, the Secretary General and the Secretaries of SASA Sections.
V ADMINISTRATION OF SASA Article 25
Administrative-technical, ancillary and similar services of common interest for SASA are performed by the Administration of SASA.
The Administration of SASA is headed by the Executive Director who shall be appointed and recalled by the Presidency.
The Executive Director shall be appointed for a period of four years and may he re-appointed He is responsible for his work and reports to the Secretary General of SASA.
The Presidency of SASA shall have a Secretary who is appointed for a period of four years and may be re-appointed.
VI. SCIENTIFIC RESEARCH CENTRES OF SASA Article 26
SASA is the founder of the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts (SRC of SASA).
Together with SASA, the SRC of SASA is implementing the joint long-term programme known as The Natural and Cultural Heritage of the Slovene Nation,
The SRC of SASA performs the basic tasks in the field of natural sciences, humanities and social sciences. The SRC of SASA operates under the Law on Institutes and performs scientific research in accordance with the law which governs research activities.
The research activities in the SRC of SASA are performed by the members of SASA, by researchers holding scientific titles accorded by SASA and by researchers with other titles.
The Ii lie of scientific associate, accorded by SASA, is defined by this Law.
Vil. SCIENTIFIC ASSOCIATES OF SASA Article 27
The titles of scientific associates, accorded by SASA, are the following: scientific counsellor to SASA, senior scicntific associate of SASA and scientific
associate of SASA,
VIII. FUNDS OF SASA
Article 28
The funds for the operation of SASA shall he seen red by the Republic of Slovenia from its budget, and are intended tor:
-	the work of the Assembly, Presidency and the Sections of SASA;
-	the basic work programme of SASA;
-	the work programme of the retired full and associate members of SASA:
-	regular publishing activities;
-	permanent monthly remunerations to the full and associate members of SASA:
-	depreciation, investments and investment maintenance;
-	the performance of professional, administrative and technical work;
-	material and operational expenses;
-	completion of the library, purchase of legacies, and of art works of importance for the cultural and natural heritage.
SASA raises the funds from the previous paragraph from the budge! of the Republic of Slovenia on the basis of the financially evaluated annual work programme, submitted to the Government of the Republic of Slovenia for approval.
In addition, SASA provides funds for research and artistic work through contractual research and artistic activities.
SASA may also raise funds by grants, legacies and donations, or by other legal means.
Article 29
The funds for the operation of the SRC of SASA shall he secured from the budget of the Republic of Slovenia in the like manner and amount to those provided for public research institutes.
The SRC' of SASA raises the funds from the previous paragraph from the budget of the Republic of Slovenia on the basis of the financially evaluated annual work programme.
The supreme management body of the SRC" of SASA is required to obtain consent for its work programme from the Presidency of SASA and from the Ministry competent for research activities.
The SRC of SASA is also entitled to raise funds from other sources.
Article 30
The Court of Audit shall perform financial supervision over the business
operations of SASA.
SASA is the proprietor of assets which it has been apportioned or which it has acquired lor the performance of the activities for which it has been established.
IX. TRANSITIONAL AND FINAL PROVISIONS
Article 32
SASA and the SRC of SASA shall ensure that their organization and operations, as well as theiT Statutes and other by-laws, are brought into accord with this Law, not later than within one year after it has come into effect.
Article 33
The Presidency of SASA shall limit the number of vacancies for each type of membership to SASA in the coming election periods, until the number of the members of SASA reaches the figure defined in paragraph 3, Article 12 hereof.
Article 34
On the day when this Law comes into effect, the corresponding members of SASA shall be renamed as associate members of SASA, and the external corresponding members shall be renamed as corresponding members of SASA; and thus acquire ever;1 right and duty under this Law.
Article 35
The scientific associates of SASA who have acquired this title under the previous Law on SASA (Official Gazette of the SR Slovenia, 30/80) shall keep that title until the expiry of the period for which they have been elected.
Article 36
The President, the two Vice-Presidents, the Secretary General, the Secretaries of Sections and the Heads of Departments of SASA shall perform their duties until the expiry of the term of office for which they have been clectcd.
Article 37
The SRC of SASA, founded by SASA. shall by this Law acquire the rights and duties of a public research institute.
On the date of entry in force of this Law, the Law on SASA (Official Gazette of the SR Slovenia. 30/811) shall ccase to have cffcct.
Article 39
The present Law shall enter in force on the fifteenth day after its publication in the Official Gazette of the Republic of Slovenia,
Number; 610-01/93-10/3 Ljubljana, 20 July 1994
President of the National Assembly of the Republic of Slovenia Herman Rigelnik, MSc; m.p.
LIBRARY
The SASA Library worked intensively on its programme and has implemented it in spite of the encountered problems (lack of storage room, shortage of personnel) due to its efficiency, high professionalism and extraordinary efforts of the Library staff and management.
Publications and duplicate stock exchange established with 1533 institutions throughout the world represent the most significant and active sphere of the Library's activities.
In 1994, the Library collection was increased for 8112 units, 4868 on the basis of exchange, 1757 donations, 1008 purchases and 479 obligatory editions,
At the end of the year, the Library collections comprised 415124 units, recorded in an alphabetical order in various catalogues (according to authors in a systematic way (UDC). The computer-aided data base oí foreign monograph publications holds a total of 12948 entries. There is also a data base of periodicals received by the SASA Library containing 3025 items: 187 titles of Slovene and 2838 titles or foreign periodical publications.
In 1991, the Library took part in shared cataloguing system, now called COR1SS. We are creating our local data base, which is on-line connected with host data base of the Institute of information sciences of the University of Maribor, In 1994, our local data base as a part of shared cataloguing system was established for 3726 entries, precisely for 3361 entries of monograph publications, 176 entries of serial publications, and 189 entries of articles. At the end of the year, our local data base holds a total of 11575 entries, precisely for 8598 entries Of monograph publications, 2402 entries of serial publications, and 575 entries of articles.
The Library regularly informs its readers of the new acquisitions and its own activity by monthly publishing a bulletin and newsletters. Its collection is accessible to one and all, either in its reading room or for home-use. In total, the Library has lent out 23179 works to 2727 readers, and has recorded 6350 visits.
The Library proceeds with dispatching the SASA publications, A comprehensive data base of the addressees the Library sends the SASA publications to, was revised in 1994 too. It comprises 1533 addressees for regular exchange (1434 from abroad and 99 from Slovenia), 59 for reviews, 140 addressees receiving publications as gifts and 83 addressees receiving publications as compulsory copies.
At the end of the year, its staff consisted of 21 employees, 17 of them enlisted as the professionals.
In 1994, after 10 years of impossible working conditions, the renovation of I he building in which the Library and its storage space are housed was finished.
ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
1. ORGANIZACIJA
upravni odbor znanstvenoraziskovalnega centra sazu
Predsednik: de legal SAZU akademik prof. dr. Ferdo Gestrin. Namestnik delegat ZRC SAZU dr Rado Rilia.
Delegati SAZU: akademiki prof. dr. Janez Butis in prof. dr Mano Plen ¡čar, prof. dr. Janez Orešnik.
Delegata Ministrstva za znanost m tehnologijo: dr. Mitja Gu št m in Zvonka Pere
(do 31.5.), mag. Stojan Sorčan (od 15.9.).
Delegat Ministrstva za kulturo: prof. dr, Kajetan Gantar,
Predstavniki nosilcev raziskovalnih projektov v ZRC SAZU: dr Metka Culiberg,
dr. Darko Dolinar, dr. Darja Mihelič, dr. Andrej Plcterski, dr. Rado Riha.
Predstavnik drugih delavcev ZRC SAZU; Primož Pavlin.
DIREKTOR: dr. Oto Luthar.
Pomočnik direktorja: dr. Andrej Pleterski. Upravna direktorica: Zvonka Pere (od 1.6.)
KOLEGIJ
Direktor dr. Oto Luthar, pomočnika direktorja dr. Andrej Pleterski; predstojniki inštitutov dr. Varja Cvetko Orešnik in pomočnica Milena Hajnšek Holz, dr. Anton Cevc (od 1.11.), dr. Darko Dolinar, dr. Katica Drobne, dr. Janez Dular, mag. Stane Granda, dr. Marjetka Golež (od 1.11.), dr, Irena Gantar Godina (od 1,2.), dr. Andrej Kranjc, dr. Ivan Klemenčič, Milan Natek (do 8.7.), dr. Drago Perko (od lil.), dr, Damjan Prclovšek, dr Rado Riha, mag. Andrej Seliškar, dr. Julijan Strajnar (do 1.6.), dr. Janja Žitmk (do 1.2,), vodja Avdiovi zijal nega laboratorija Naško Križnar, vodja Prostori ko informacijskega centra dr. Zoran Sfančič (od 1.1,),
Disciplinska komisija: dr. Božo Drovenik (predsednik), dr. Metka Furlan, dr. Špela Goričan, dr. Dušan Kos, Zvonka Praznik.
Komisija zadodelitev nagrad in priznanj: dr. Dragan Božič, dr. Andrej Kraivjc (predsednik), dr. Božo Otorepee, Zvonka Pere, akademik dr. Dragica Tumšek. Tiskovna komisija: dr. Darko Dolinar , mag. Tomaž Erzar, dr. Špela Goričan. Alenka Koren (tajnica uredništva), dr. Neda Pagon (urednica zbirke ZRC) in Milojka Žalik Huzjan (likovno-tehnična urednica zbirke ZRC). Komisija za prostorski razvoj: dr, Darko Dolinar, dr. Janez Dular, mag. Stane Granda (predsednik).
TAJNIŠTVO
Upravna direktorica: Zvon k a Pere (od 1.6.) Samostojna strokovna delavka: Bože na GabrijelOiČ. Samostojna strokovna sodelavka: Romana Zaje.
Referentka za strokovno tehnično in organizacijsko koordinacijo: Alenka Koren, Vodja finančno^računovodske službe: Ana Kejžcr (od 7,3.) Samostojna referentka za finančno knjigovodstvo: Marjeta Heglcr (od 1.3.) Finančno knjigovodska referentka: Sonja Bah (od 1.3. do 31.8.) Tehnik: Tanja Pavčič (od 10-lil)
Samostojni referent za tehnično vzdrževanjem. Marko Jevni kar (od 1,2.) Čistilke: Smilja Cukajne (od 1.8,), Marija Galič, Anica Luin, Mirjana MarinkoviO, Sinka Mohorič, Štefanija Perpar, Katica Soflič (vse od 1.1.) Pooblaščeni delavec za varstvo pri delu: Peter Tonkli Referat za tisk
Vodi ga samostojna strokovna sodelavka: Milojka Žalik Huzjan Tajnica uredništvu: Alenka Koren, ki opravlja dela še za tajništvo ZRC SAZU in prostorsko informacijsko enoto Računalniški center
Vodja računalniškega centra : Silvester Kink (do 28.2.), Višji sistemski inžinir : Dušan Gabrijelčič (od 8.4 ). Višji sistemski inžinir : Tomaž Setničar (t)d 15, 4 do 30. 9),
i. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK FRANA RAMOVŠA
ZnansPeni svet: akademiki prof. dr. Janez Batis, dr. Franc Jakopin, prof. dr. Valentin Logar (predsednik) in prof. dr. Janez Orešnik, izr. prof. dr. Alenka Šivic Dular, izr. prof. dr. Ada Vidovič Muha, višja znanstvena sodelavka dr, Metka Furlan, strok, sodelavka s spec. Milena Hajnšek Holz, višja znanstvena sodelavka dr. Majda Merše. Predstojnica: znanstvena svetnica prof. dr. Varja Cvetko Orešnik. Pomočnica predstojnice: strok, sodelavka s spec. Milena Hajnšek Holz Samostojna strokovna delavka: Ivana Hafner, a) Lckstkološka sekcija
Vodja: strok, sodelavka s spec. Milena 1 lajnšek Holz.
Samostojni raziskovalec z magisterijem: dr. Vladimir Nartnik (delno
angažiran).
Asistenta z magisterijem: mag. Peter Weiss, mag, Andreja Žele.
Strok, sodelavci s spec.: Martin Ahlin, Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev,
Marjeta Humar, Janez Kcber, Polona Kostanjevec, Borislava Košmrlj
Levačič, Branka Lazar, Jakob Müller, Zvonka Praznik, Jerica Snoj. Ivanka
Šircelj Žnidaršič, Nastja Vojnovič.
Višja strokovna sodelavka: Marija Jež Grgič,
Projektna sodelavka: Ana An žel.
Višjo knjižničarka: Nevenka PanČur (ud 1.2.),
Obračunski tehnici: Karmen Nemec, Lučka Uršič.
Zunanji sodelavci: člani komisije za izdelavo slovarskega dela Slovenskega pravopisa dr. Janez Dular, prof. Janko Moder, izr član SAZU prof. dr, Jože loporišič (predsednik); izr. prof. dr. Ada Vidovič Muha; strokovnjak za računalniško programiranje mag. Primož Jakopin, h) Etimol os ko-anoma stična sekcija
Višja znanstvena sod tj av ca: dr. Metka Fu r I a n, d r. M a r k o S noj,
c)	Sekcija za zgodovino slovenskega jezika Vodja: strok, sodelavec s spec. France Novak. Višja znanstvena sodelavka: dr. Majda Meršc. Znansivena sodelavka: dr. Francka Prem k. Asistentka z magisterijem: mag. Jožica Naraf Asistentka: Andreja Legan Ravnikar.
Višja knjižničarka: Ida Mlakar, Zunanji sodelavec: prof. dr. Vilko Novak, Č) Dialektološka sekcija
Strokovna svetnica: mag. Frančiška Benedik.
Samostojna raziskovalca z magisterijem: mag. Sonja Horvat, dr. Vladimir Narmik (delno angažiran).
Asistentki z magisterijem: mag. Vera Smole, mag, Jožica Škofic, Zunanji sodelavec: akademik prof. dr. Valentin Logar.
d)	Sekcija za terminološke slovarje
Terminološka komisija: akademik prof. dr. Janez Batis* (predsednik); strokovna svetnica Zvonka Tedcr Maneim (pomočnica predsednika do 31.8.); prof. dr. Andrej Pauiin* (vodja tehnike podkomisije); prof. dr. Ivanka Brglcz* (vodja veterinarske podkomisije); prof, dr. Bogomil Varga-zon* (vodja medicinske podkomisije); prof. dr. Jernej Pavštč* (vodja naravoslovne podkomisije); prof. dr. Branko Berčič* (vodja bibliotekarske podkomisije).
Strok, sodelavka s spec.: Marjeta Humar (delno angažirana), Oetana Tavzes. Strokovni sodelavec: Silvo Tbrkar. Obračunska tehnica: Marija Djurovič,
2. INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO
Znanstveni svet: akademik dr. Stane Galirovec (predsednik), znanstveni svetnik dr. France Lebcn, prof. dr. Frane Osole ter višja znanstvena sodelavca dr. Andrej Plcterski in dr. Slavko Ciglenečki,
* Zunanji sodelavec
Predstojnik: višji znanstveni sodelavec dr. Janez Dular. Znanstveni svetnik: dr. France Leben (do 30.A.).
Višja znanstvena sodelavca: dr. Slavko Ciglenečki in dr. Andrej Plete rs ki. Znanstveni sodelavci: dr. Dragan Božič, dr, Marjeta Saše I-Kos, dr Jana Horvat (od 1,12.).
Višji strokovni sodelavci: Janez Dirjec, Andreja Dolenc-Vičič, ivan Tur k.
Strokovna sodelavca: Primož Pavlin in Sncža Tecco-Hvala.
Strokovni asistentki: Mateja Bela k in Zvezda Modrijan.
Asistent: Anton Velušček (od 1.11.).
Višja strokovna delavka: Dragica Knific-Lundcr,
Tajnica: Breda Justin.
Tehnica: Ta mara Korošec.
Zunanji sodelavec: dr. inž. Milja Brodar.
3. zgodovinaski inštitut milka kosa
Znanstveni šveL' akademiki prof. dr. Bogo Grafenauer (predsednik), prof , dr. Ferdo G e str in in prof. dr. Sergij Vilfan, znanstveni svetniki dr. Branko Marušič, dr. Božo Otorepec, in dT. Darja Mibelič in višja znanstvena sodelavka dr. Eva Holz.
Predstojnik: strokovni svetnik mag. Stanko Granda. Znanstvena svetnika: dr. Branko Marušič in dr. Darjenka Milielič, Višja znanstvena sodelavca. dr. Eva I lolz, dr. Vin cen c Rajšp. Znanstveni sodelavec: dr, Dušan Kos. Asistentka z magisterijem: mag. Petra Svoljšak.
Tajnica: Cvetka Vode (dela tudi za Muzi ko loški in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Stelcta),
Zunanji sodelavci: akademiki prof, dr. Bogo Grafenauer, prof, dr. Ferdo Gestrin in prof, dr. Sergij Vilfan, dr. Božo Otorepec.
-t. UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STEEETA
Znanstveni svet: akademik znanstveni svetnik dr. Emilijan Ccvc
(predsednik), prof. dr. Špelea Čopič, akademik prof, dr. Stane Gahrovec,
prof, dr. Božo Otorepec, strokovni svetnik mag. Blaž Resman, prof, dr.
Sergej Vrišer, dr. Marijan Zadnikar.
Predstojnik: znanstveni svetnik dr. Damjan Prelovšek.
Višja znanstvena sodelavka: dr. Ana Lavrič.
Strokovna svetnika: mag. Blaž Resman, Vida Stanovnik (do 30.6.), Višja strokovna sodelavka: Alenka Klemene (od 1.10.), Tajnica; Cvetka Vode (dela tudi za Zgodovinski inštitut Milka Kosa in Muzikološki inštitut).
5. M D ZI KO LOŠKI INŠTITUT
Znanstveni svet: akademika dr. Lmilijan Ceve (predsednik od 31.5.1994) in Primož Ramovš, prof. dr. Andrej Rijavec. prof, dr. Jože Sivec in znanstveni sodelavec dr. Jurij Snoj
Predstojnik: znanstveni svetnik dr. Ivan Klemenčič,
Višji znanstveni sodelavec: dr. Jurij Snoj.
Višji raziskovalni sodelavec: mag, Tomaž Faganel (od 8.3,1994).
Asistenta: Metoda Kokole in Aleš Na gode.
Tajnica: Cvetka Vode (dela tudi za Zgodovinski inštitut Milka Kosa in Umeinostnozgodovinski institut Franceta Steleta),
Zunanji sodelavci: znanstveni svetnik dr. Danilo Pokom, prof. dr. Jože Sivec in dr. Edo Škulj.
6.	INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VED L
Znanstveni svet: akademiki prof, dr. Janko Kos (predsednik), prof, dr. France Rernik, Dušan Moravec in prof. dT. Boris Paternu, strokovna svetnika Jože Munda in Majda Stanovnik-Blinc.
Predstojnik: višji znanstveni sodelavec dr. Darko Dolin ar. Višja strokovna sodelavka: Sonja Stergaršek. Tajnica: Alenka Maček, a) Sekcija za slovensko literarno zgodovino: Znanstveni svetnik: prof, dr. France Bernik, Višji znanstveni sodelavec: dr. Marjan Dolgan. Strokovni svetnik: Jože Faganel, h) Sekcija za literarno teorijo:
Strokovni svetnici: Vlasta Pacheincr-Kiandcr, Majda Stanovnik-Blinc (do 30.6.), Višja raziskovalna sodelavka: mag. Jola Škulj, c) Sekcija /a biografiko, bibliografijo in dokumentacijo: Strokovna svetnica: Nada Gspan-Prašelj (do 31.8 ). Znanstvena sodelavka: dr, Metka Bogel-Dodič. Višja raziskovalna sodelavka: mag, Franca Buttolo, Asistent z magisterijem: mag, Tomaž Erzar, Višji strokovni sodelavec: Martin G rum (od O.).
7.	inštitut za slovensko narodopisje
Znanstveni svet: akademiki prof. dr. Ntko Kuret (predsednik), prof, dr, Bogo Grafenauer in prof. dr. Sergij Vilfan, znanstvena svetnika prof. dr. Angelos Baš in dr. Zmaga Kumer (namestnica predsednika), raziskovalna svetnica mag. Helena Ložar- Hod logar in raziskovalni svetnik mag. Igor Cvetko.
Predstojnik: znanstveni svetnik dr. Tone Ceve.
Višja znanstvena sodelavka: dr, Marija Stanonik (»d 1.10.).
Znanstvena sodelavka. dr. Monika Kropej.
Strokovni svetnici: mag. Helena Ložar-Podloga r in mag, Mojca Ravnik. Samostojni raziskovalec z magisterijem: mag. Jurij Fikfak. Višja strokovna sodelavka; Sinja Zemljič-Golob, Tajnica: Marta Koren,
Zunanji sodelavci: akademik dr. Niko Kuret, prof. dr. Angel OS Baš in dr. Milko MatičetOv,
S sklepom Predsedstva SAZU z dne 31.5.1994 seje na predlog Upravnega odhora ZRC SAZU osamosvojila Sekcija za glasbeno narodopisje in se preimenovala v Inštitut za glasbeno narodopisje.
8. INŠTITUT ZA IZSELJENSTVO
Znanstveni svet: akademik prof. dr. Franc Zadravec (predsednik), prof, dr. Ferdo Gestrin, prof, dr. Franc Jakopin, prof. dr. Zdravko Mlinar in prof. dr. Janez Stanonik, dr. Marjan Drnovšek, dr. Rado Genorio, dr, Mirko Ju-rak in dr, Andrej VbvJco.
Predstojnica: višja znanstvena sodelavka dr. Irena Gantar Godina. Višja znanstvena sodelavca: tir. Janja Žitnik, dr, Marjan Drnovšek. Znanstvena sodelavka: dr. Breda Čebulj - Saj ko. Asistentka z magisterijem: mag. Marina Lukšič-Hacin, Tajnica: Spela Marhišck.
filozofski inštitut
Znanstveni svet: akademik prof. dr. Stojan Pretnar (predsednik), dr. Darko Strajn, prof. dr. Andrej Ulc, dr. Slavoj Žižek, višji znanstveni sodelavce dr. Aleš Erjavec, znanstveni sodelavec dr. Oto Lutliar, znanstvena sodelavka dr. Jclica Šumič-Riha.
Predstojnik: znanstveni sodelavec dT. Rado Riba. Višja znanstvena sodelavca: dr, Aleš Erjavec, dr, Tomaž Mastnak. Znanstveni sodelavci: dr, Oto Lulliar, dr, Jelica Šumič-Riha, dr, Neda Pagon, Strokovni sodelavec s specializacijo: Vojo Likar,
Asistentki z magisterijem: mag. Marina Gržinič-Mauhlcr, mag. Alenka Zupančič.
Asistenta: Peter Klepec-Kršič, Gorazd Korošec. Tajnica: Zvezdana Bizjak-Pitamic.
Zunanji sodelavci: dr. Lev Kreft, akad. dr. Boris Majcr, dr. Paul Crowthei (Škotska), dr. Lars-Olof Ahlberg (Švedska),
10. GEOGRAFSKI INŠTITUT AN I ONA MELIKA
Znanstveni svet: akademiki prof. dr. Ivan Gams (predsednik), prof. dr, Ernest Maver in prof. dr, igor Vrišer, znanstveni svetniki SAZU dr. Peter llabič, dr. Avguštin Lah, dr. Drago Meze in dr. Mi!an Šifrer, prof. dr. Darko Radinja ter znanstvena sodelavca SAZU dr Milan Orožen Adamič (od 10.10.) in dr, Drago Perko.
Predstojnik: Miian Natek (do 7,7.). dr. Drago Perko (od 8.7.), Znanstveni svetnik: dr. Milan Šilrer (do 30.fi,).
Znanstvena sodelavca: tir, Milan Orožen Adamič (od 1,6.), dr. Drago Perko, Strokovni sodelavec s specializacijo: Milan Natek.
Asistenti 2 magisterijem: mag. Matej Gabrovec (od 15,(i.), mag. Karel Natek (do 31.7 ), dr. Milan Orožen Adamič (do 31.5.), mag, Maja Topole, Asistenta. Jerneja Fridl (od 1,11,), Miha Pavšek (od 1.6.). Samostojna strokovna delavca: Marija GoTenšek. Miha Pavšek (do 31.5,). /'rojektni sedelavki: Metka Fe rjan, Maruša Ru pe rt,
Zunanji sodelavci: akademika prof. dr, Ivan Gams, prof. dr, Igor Vrišer. dr, Drago Meze, dr, Milan Šifrer (od 1.7,), dr. Dušan Plut, Valentina Brecko,
11. INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA
Znanstveni svet akademiki dr. Jože Bole (predsednik), prof. dr, Matija D rove nik, prof. dT. Ivan Gams, prof. dr. Mario Pleničar, izred. prof. dr. Jože Car, znanstveni sodelavec dr. Tadej Slabe, strokovna svetnica mag. Janja KügOväek. Predstojnik: višji znanstveni sodelavec dr. Andrej Kranjc. Pomočnica predstojnika: j t rokov na svetnica mag. Janja Kogovšek, Znanstveni sodelave: dr. Tadej Slabe,
Asistenti z magisterijem: mag, Martin Knez, mag. Andrej Miheve, mag. Stanka
Šebela, mag. Nadja Zupan Hajna,
Asistenta: Metka Petrič, Bojan Otoničar (od 1.6.).
Samostojna strokovna delavca: Maja Kranjc, Bojan Otoničar (do 3 i.5.).
Obračunski tehniki: Sonja Franetič (od 1.5,), Franjo Drole, Mateja Zadel.
Tajnica: Stanka Tomšič,
Projektna sodelavca: Leon Drame, Jurij Hajna. Snažilka: Slavuljka Sušak,
Zunanji sodelavec', dr. Trevor R, Shaw (Velika Britanija).
12, PA L EO N T O LOS KI INŠTITUT IVANA RAKÖVCA_
Znanstveni svet: akademiki dr. Jože Bole, dr. Janez Matjašič, dr. Mario Pleničar (predsednik) in dr. Dragica Turnšek; strokovni svetnik mag. Franc Cimerman.
Predstojnica: znanstvena svetnica dr. Katica Drobne.
Strokovna svetnika: mag. Kratic Ci me rman in dr. Špela Goričan.
Asistenta: Irena De beljak in Adrijan Košir,
Strokovni delavec: Iztok Saj ko (do 1,3).
Obracunska tehnica: Kata Cvetko-Barič,
Tehnica: Barbara Kotnik (od 1.5,),
Zunanja sodelavka: akad. dr. Dragica Turnšck.
13. biološki inštitut jovana hadžija
Znanstveni svet: akademika prof. dr. Ernest Mayer (predsednik, do 30.6.) in dr. Jože Bole, prof. dr, Kazimir Tarman (do 30,6-), izredna člana SAZU dr. Alojzij Šercelj in dr. Mitja Zupančič (predsednik od 1.7,), znanstveni svetniki dr, Ivo Puncer t (do 30.6.), dr. Božidar Drovenik (od 1.7.) in dr. Narcis Mršič (od 1.7.), znanstvena sodelavka dr. Metka Culiberg (od 1,7.). Predstojnik: samostojni raziskovalec z magisterijem mag. Andrej Seliš kar, namestnik predstojnika znanstveni svetnik dr. Narcis Mršič (do 30.4,). Znanstveni svetniki: dr, Jože Bole (do 30.9), dr, Božidar Drovenik, dr. Lojze Marinček, dr. Narcis Mršič,dr, Jvka Marija Munda (do30.6.), dr. Ivo Puncer t (do 30.6), dr. Mitja Zupančič, dr, Marko Accetto. Višja znanstvena sodelavka: dr. Darinka Trpin,
Znanstveni sodelavci: dr. Metka Culiberg, dr. Igor Dakskobler (od 1,12.), dr. Andraž Čarni (od 1.12.),
.Asistenti z magisterijem: mag, Nikolaj Pečenko, dr, Raj ko S lap ni k, mag. Slaša
Tome, mag. Branko Vreš,
Asistentka: Tatjana Čcfik (od 1,11.).
Strokovni sodelavec s specializacijo: Vinko Žagar.
Višja knjižničarka: Olga Dež m an-Jok ič.
Projektni sodelavec: Peter Ibnkli.
Zunanji sodelavci: akademik dr. Ernest Mayer, izredni član SAZU dr. Alojzij ŠerccIj, dr. Jan Carnelutti, dr. Mitja Kaligarič.
14. GLASBEN ON ARO 1)0 PISNI INŠTITUT
Znanstveni svet: akdemiki prof. dr. Ni ko Kure t (predsednik), prof, dr, Bogo Grafenauer in prof, dr. Sergij Vilfan, znanstvena svetnika prof. dr. Angelos Bas in dr. Zmaga Kumer (namestnica predsednika), raziskovalna svetnica mag, Helena Ložar-Podlogar in raziskovalni sodelavec mag. Igor Cvetko.*
1 Do sprejema novega Statuta ZRC SAZU je Znanstveni svet GN1 enak Znanstvenemu svetu ISN.
Predstojnica: znanstvena sodelavka dr. Marjetka Gole/,
Znanstveni sodelavec: dr. Marko Te rs e glav (od 1.10.),
Asistenta z magisterijem: mag. Igor Cvetko, mag. Robert Vrčon.
Strokovna sodelavca s specializacijo: Mirko Ramovš, J ali Jan Slrajnar,
Dokumentalist - specialist: Drago Kune j.
Tajnica: Tatjana Nartnik,
Zunanji sodelavci: dr. Zmaga Kumer.
15. INŠTITUT ZA MEDICINSKE VEDE
Inštitut nima Tedno zaposlenih sodelavcev. Vodi ga akademik dr. Andrej O, Zupančič.
AVDIOVIZUALNI LABORATORIJ_
Svet: akademik dr. Andrej O. Zupančič (predsednik), prof. Darko Brati na, dr. Frane Merkač, višji znanstveni sodelavec dT, Andrej Pleterski, strokovni svetnik Mirko Ramovš,
Vodja: strokovni sodelavec s specializacijo Naš ko Križnar. Projektni sodelavec: Aleksander Kuharic, Obračunska tehnika: Igor Lapajnc, Marko Zaplat¡1.
prostorsko informacijska enota
Vodi jo znanstveni sodelavec dr. Zoran Slančič.
Tajnica: Alenka Koren, ki opravlja dela še za tajništvo ZRC SAZU in referat za tisk.
II. POROČILO O DULU
S 37, členom Zakona o SAZU je Znanstvenoraziskovalni center SAZU v letti 1994 dobil pravice in dolžnosti javnega raziskovalnega zavoda. Ustanovljen je bil Znanstveni svei Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, ki skrbi za enotno raziskovalno politiko celotnega Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in v skladu s predpisi Ministrstva za znanost in tehnologijo, voli raziskovalce v znanstvene nazive Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. V letu 1994 je direktor imenoval novo upravno direktorico Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Zvon ko Pere.
Pregled finančnega poslovanja ZAKLJUČNI RAČUN ZA LETO (994
v tisočih SIT	
CELOTNI PRIHODEK	568.0 IS
POSLOVNI PRIHODKI IN AMORTIZACIJA	567.939
USTVARJENI DOHODEK IN DOBIČEK	312.555
RAZPOREDITEV DOHODKA	
- za bruto osebne dohodke	312.476
- za poslovni sklad	79
SKUPAJ	312.555
REFERAT ZA TISK	
Vodja Miiojka Žalik Huzjan.
Referat sodeluje pri oblikovanju nove zbirke znanstvenega tiska (ZRC). Llredniški odbor zbirke: dr. Neda Pagon (urednica), Miiojka Žalik Huzjan (likovno tehnična urednica), Alenka Koren (tajnica) ter člani dr. Darko Dolinar. mag. Tomaž Erzar in dr. Špela Goričan, Zbirka ZRC
V letu 1994 so izšla 3 monografska dela ter zbornik predavanj Historičnega seminarja.
1. Dušan Kos, Med gradom in mestom. Odnos kranjskega, slovenještajerskega in koroškega plemstva do gradov in meščanskih naselij do začetka 15. stoletja.
2. Eva Holz, Razvoj cestnega omrežja koncem 18. in v začetku 19. stoletja na
Slovenskem. .1. Dušan Kos, Imago iustitiae. 4. Historični seminar, Poi na grmado. Izdaje ZRC SAZU
Za znanstveni simpozij CIS r Sloveniji 1993-1994 jc hi! pripravljen istoimenski zbornik.
Dve domovini I Two Homelands 1993, Javka - Interno glasilo ZRC SAZU. Knaurov splošni leksikon
ZRC SAZU je prevzel koordinacijo ter tehnično ureditev za področja: indoger-manistika, francoska, angleška in judovska literatura, pisava, antika, zgodovina (delno), geografija, geologija, kartografija, paleontologija in ekologija. Pripravljajo se tudi prevodi kartografskega gradiva celotnega leksikona, Kopmdiikeijske izdaje
V referatu smo uredili večino revijalnih izdaj Slovenske akademije znanosti m umetnosti in sicer Geografski zbornik 33 (1993), Traditiones 23 (1993), Acta earsotogica 22 (1993),/i rta carsologica 23 (1994), Letopis 1993 (1994), Razprave IV. razreda SAZU, 35 (1994) in Filozofski vestnih 15/1,2 (1994). Za Skupščino občine Tolmin smo pripravili publikacijo Podbrdo 93. Drugo del»
Na razpis Ministrstva za kulturo za subvencioniranje knjig v letu 1995 smo prijavili 7 knjižnih monografij in zbornikov ter dva projekta, na razpis Ministrstva za znanost in tehnologijo pa 18 znanstvenih monografij in periodičnih publikacij, S prošnjo smo se obrnili tudi na fundacijo Open Society Fund Slovenija, ki nam jc odobrila subvencioniranje tiska ene publikacije.
RAČUNALNIŠKI CENTER
V letu 1994 je bilo s finančno pomočjo Ministrstva za znanost in tehnologijo in drugih sponzorjev kupljeno 38 osebnih računalnikov, 13 tiskalnikov in druge periferne opreme.
Poleg rednega vzdrževanja osebnih računalnikov in programske opreme za potrebe inštitutov in tajništva z referati, je bil vzdrževan mrežni strežnik in omrežje Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in Knjižnice Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Intenzivno smo se pripravljali na posodobitev in razširitev lokalnega omrežja in hitrejšo povezavo Znanstvenoraziskovalnega centra v svet.
Stanje računalniške opreme ZRC SAZU
M ikro Vax 3600
Vaxstalion 3100
Delovna postaja IBM Rise
170 osebnih računalnikov (od tega 64 osebnih računalnikov Atari) 95 tiskalnikov in perifernih enot
NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA, IZVOLITVE, IMENOVANJA
Dr. Francetu Bertiiku je bil v juniju podeljen naziv "ambasador republike Slovenije v znanosti".
Dr. Tonetu Ceven je 3. junija 1994 Slovensko etnološko društvo podelilo Murkovo priznanje za življenjsko delo na področju etnologije.
Dr. Mi I ku Matičetovemu jc bil 23, aprila 1994 podeljen na Ravanci naslov častnega občana Revije,
Ob svetovnem dnevu civilne zaščite je 1.3 J 994 v Ljubljani Republiški štab za civilno zaščito Republike Sloveni je podelil Plaketo civilne zaščite Geografskemu inštitutu Antona Melika ZRCSAZU kot priznanje za dolgoletno delo in izjemne dosežke in prispevke pri zaščiti in reševanju ljudi ter materialnih in drugih dobrin, Dr, Milan Orožen Adamič je bil imenovan v uradno vladno delegacijo Republike Slovenije na World Conference on Natural Disaster Reduction v .fokohami na Japonskem od 21, do 27.5. v organizaciji Združenih narodov. Dr, Marko Ttrseglav je bil izvoljen za predsednika sveta Slovenskega etnografskega muzeja,
TISKOVNA DEJAVNOST IN GLAVNE OBJAVE
Zbirka ZRC Zgodovina
L Dušan Kos, Med gradom in me slom. Odnos kranjskega, slovenještajerskega in koroškega plemstva do gradov in meščanskih naselij do začetka 15. stoletja.
2.	Eva Holz, Razvoj cestnega omrežja koncem IS. in v začetku 19. stoletja na Slo-
venskem.
3.	Dušan Kos, Imago lustitiae. Zgodovina, filozofija, sociologija
4.	Historični seminar. Pot na grmado. Lingvistika
Slovar slovenskega knjižnega jezika. DZS. Arheologija
Arheološki vestnik 45, 1994. SAZU. Muz Ekologija
J. K. Dolar: Psalmi. SAZU. Literarne vede
Balantičev in Hribovškov zbornik. Referati simpozija 20. in 21. januarja 1994. Uredil Marjan Dolgan. Izdal ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, založila Mohorjeva družba. Ljubljana - Celje 1994, 376 str.
Briiinski spomeniki. Uvodna razlaga, govorna rekonstrukcija izvirnika in interpretacija v sodobni slovenščini. Založba kaset in plošč, RTV Slovenija, 1994. (Zvočna kaseta)
Etnologija
Traditiones 23/1994. SAZU. Zbornik je posvečen temi "živi jezik". Slovenski» izšeljenstvo
Dve domovim/1wo Homelands, 5,1994 (revija). Inštitut za slovensko izšel jenstvo
ZRCSAZU. Filozofija
Filozofski vestnik/Acta Philctiophica, 15, št. I in 2/1994. SAZU in ZRE SAZU. Geografija
Geografski zbontikjActa Geographica 33/1993. SAZU. CIS v Sloveniji 1993-94. ZRC SAZU. Krasoslovje
Acia carsologica/Kmsoslovni zbornik 22/1993. Ur. Andrej Kranjc. SAZU. Paleontologija in biologija Razprave IVrazreda SAZU 35/1994. Glasbeno narodopisje
Zmaga Kumer, Čez polje pa svetinja gre, 11 izročila nabožnih pripovednih pesmi na Slovenskem. Mohorjeva družba, Celje, 1994. 182 str.
ZNANSTVENA POSVETOVANJA IN SEMINARJI
Inštitut za arheologijo je pripravil skupaj z Oddelkom za zgodovino Filozofske fakultete mednarodni simpozij Zahodni Hirik in severovzhodna Italija v pçanorimski dobi (Ajdovščina, 5.-10. september).
Muzi ko I oš ki inštitut je priredil mednarodni simpozij Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba. Simpozij je bil v Ljubljani 13. in 14. oktobra, 13. i) k to lira je bila v NU K otvoritev razstave Glasbeni barok na Slovenskem in 12. in 13. oktobra koncerta evropske in slovenske baročne giasbe. Inštitut /.a slovensko literaturo i n literarne vede je pripravil posvetovanje Poezy a Franceta Balantiča in Ivana Hribovska v slovenskem kulturnem prostoru (pod pokroviteljstvom SAZU) v Ljubljani 19.-20. L - V sodelovanju s SAZU je inštitut organiziral Mednarodni simpozij o Brižinskih spomenikih, največjo letošnjo znanstveno prireditev na področju humanistike v Ljubljani 14.-16.4. Inštitut za slovensko narodopisje je prevzel strokovno organizacijo mednarodnega posvetovanja: "Tipologija pastirskih stavb na planinah v Vzhodnih Alpah in varovanje njihove stavbne dediščine". Navezani so bili stiki s kolegi v Avstriji, Nemčiji, Švici in Italiji. Vodstvo je bilo zaupano dr. T Ccvcu, Posvetovanje bo v Bohinju junija 1995.
Filozofski inštitut je skupaj s Collège international de philosophie iz Pariza organiziral mednarodni kolokvij Etika in politika, Ljubljana, 10,-12.11.1994. Aleš Erjavec je organiziral mednarodni kolokvij Slovenskega društva za estetiko Normative Foun da tions of A esthetics, Lj u bij a n a, 13.-15,1(1,1994. Geografski inštitut Antona Melika je sodeloval pri organizaciji simpozija GIS v Sloveniji 1993-94, ki je bil L in 2,12.1994 v Grand hotelu Union v Ljubljani.
Predstavljenih je bilo 23 referatov predavateljev iz različnih znanstveni h disciplin, največ pa jc bilo geografov in geodetov. Udeleženci so si lahko ogledali 11 praktičnih predstavitev in tri posterske predstavitve. Organizirana je hita tudi okrogla miza o vlogi in pomenu geografskih informacijskih sistemov za državo. Inštitut za raziskovanje krasa je organiziral: 2 Mednarodno k raso slov no šolo "Classical Karst" v Postojni, 27,-3fl.fi.;. Mednarodni sestanek '4ih Preparatory Meeting for 7, SWT Investigations", v Idriji, 14,-16.4.: Mednarodni sestanek *'5th Preparatory Meeting for 7, SWT Investigations", v Umkiithu (Baden-WÜrtemberg, ZRN), 28.-29.10.
Pa I eon tol o ški inštitut Ivana Rakovca (dr. Katica Drobne) je sodeloval pri organizaciji sestanka IGCP 286 in sodelovanje pri vodenju kongresnih ekskurzij Paleobenthos, 94. Trst, Dolenja Vas, junij 1994.
Sodelavec inštituta (Adrijan Košir) je sodeloval pri izboru knjig s področja geologije za letošnjo knjižno razstavo "Frankfurt po Frankfurtu" v Cankarjevem domu. Sodelavci Biološkega inštituta Li. Vreš, A. Seiiškar, M. Zupančič, V, Žagar so sodelovali pri organizaciji CLUSlUS-Exkursion nach Karst-Gehiet Sloweniens, Postojna, 20.-23,5.; B. Drovenik, .1. Carnelutti, P. lönkli, L Čelik so bili sooTganizatorji (skupaj z Slovenskim entomološkim društvom) 14, tradicionalno srečanje en toni o logov sosednjih dežel, Gotenica, 25. in 26.6. in B, Drovenik, J. Carnelutti, P. Tonkli. T. Čelik 21. srečanja entornologov sosednjih dežel v Ljubljani, dvorana S A ZU, 22.-23,10. (organizacija skupaj t Slovenskim entomološkim društvom).
Prostorsko informacijska enota ZRC SAZUje sodelovala v organizaciji simpozija G IS v Sloveniji 1993-94, ki ga je organizirala Zveza geografskih društev Slovenije in Zveza geodetov Slovenije. Simpozij je potekal I. in 2. decembra l'J94 v Ljubljani,
UREDNIKI ZNANSTVENE PERIODIKE IN ZBIRK
Dr, Varja Cvetko Orešnik je članica uredništva Slavistične revije. Dr, Marko Snuj je glavni urednik jezikoslovnega zbornika Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies.
Dr, Dragan Božič je član uredniških odborov revije Arheološki vestnik (ZRC S AZU) in zbirk Situla (Narodni muzej) ter Katalogi in monografije (Narodni muzej).
Dr, Slavko Ciglenečki je glavni urednik revije Arheološki vestnih (ZRC SAZU), Dr, Janez Dular je član uredniških odborov revije Arheološki vestnik (ZRC SAZU) in zbirke Katalogi in monografije (Narodni muzej). Primož Pavlin je tehnični urednik revije Arheološki vestnik (ZRC SAZU). Dr. Andrej Pleterski je član uredništva mednarodne publikacije Enzyklopädie zur Geschichte des östlichen Europa (6.-13. Jahrhundert) s sedežem v Berlinu. Mag. T Fagancl urejuje knjižni del revije Naši zbori; je glasbeni p rod učen L in urednik glasbenih izdaj Mohorjeve družbe iz Celje.
Dr Danilo Pokara je sourednik zbirke Monumenta artis musicae Sloveniae.
Vojo [.ikur je glavni urednik zbirke ZRC (ZRC SAZU),
Dr, France Bernik je glavni urednik zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in
pisateljev (DZS), sourednik zbirke Korespondence pomembnih Slovencev (SAZU),
član uredništva Slavistične revije (Slavistični) društvo Slovenije).
Dr, Darko Dolinar in Majda Stanovnik-Biinc sta člana uredniškega kolegija
Literarnega leksikona (ZRC SAZU).
Dr, Metka Bogel-Dodič, mag. Franca Buttolo, Martin G rum m Nada Gspan-Prašelj so člani uredništva, dr. Darko Dolinar je član širšega uredniškega odbora Slovenskega biografskega leksikona (SAZU).
Dr. Marjan Dolgan je član programske skupine zbirke Studia humanitatis. Dr, Darko Dolinar je glavni in odgovorni urednik, Majda Stanovnik-BIinc je članica uredniškega odbora revije Primerjalna književnost (Slovensko društvo za primerjalno književnost).
lože Faganel je član uredniškega odbora revije Sodobnost.
Dr. Marija Stanonik je glavna urednica inštilutskega zbornika Traditiones in
urednica zbirke Glasovi (ČZP Kmečki glas, Ljubljana),
Mag, Mojca Ravnik je članica uredniškega odbora Glasnikii Slovenskega
etnološkega društva (Slovensko etnološko društvo, Ljubljana).
Dr Marjan Drnovšek, višji znanstveni sodelavec (glavni urednik), dr. Rado
Genorio, dr. Ferdo Gestrin (odgovorni urednik), dr. Mirko lurak, dr, Aleksej
Kale, dr. Matjaž Klemenčič, dr. Rado L. Lenček. dr, Janez Stanovnik, dr. Andrej
Vovko, dr. Janja Žitnik. Dve domovtni/Hvo Homelands. Razprave o izseljenstvu/
M igrat ion Studies. (ZRC SAZU, Ljuhljana).
Dr, Darja Mihelič in Stane Granda sta urednika pri Enciklopediji Slovenije, Stane G ran d a je odgovorni urednik Kronike.
Dr. Marjan Drnovšek, je član uredniškega odbora Kronika. (Zveza zgodovinskih
društev Slovenije, Sekcija za krajevno zgodovino, Ljubljana).
Milan Natek je član uredniškega odbora Geografskega zbornika, Geografskega
ves t ni ke. Splošne geografske monografije Slovenije, Regionalne geografske
monografije Slovenije in Etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja - 20.
stoletje.
Dr, Milan Orožen Adamič je član uredniškega odbora Geografskega zbornika, revije Ujma. Krajevnega leksikona Slovenije, Malega atlasa Slovenije, Nacionalnega atlasa Slovenije in zbirke Geografija
M iti a Pavšek je član uredniškega odbora Geografskega obzornika in urednik slikovnih prilog za Krajevni leksikon Slovenije.
Dr. Drago Perkoje glavni, odgovorni in tehnični urednik Geografskega obzornika ter Član uredniškega odbora Regionalne geografske monografije Slovenije. Krajevnega leksikona Slovenije, Malega atlasa Slovenije, Nacionalnega atlasa Slovenije, zbornika G IS v Sloveniji 1993-94 in zbirke Geografija. Dr, Andrej Kranjc je glavni urednik zbornika Acta carsologica (SAZU), in član uredniših odborov zbornika Annales (Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin), Zgodovinsko društvo za južno Primorski), Koper ter revij Geografski
vestni k (Zveza geografskih društev Slovenije, Ljubljana) in NaSe jame (Jamarska zveza Slovenije, Ljubljana).
Dr. Špela Goričan je članica uredniškega odhora znanstvenega tiska ZRC in soured niča knjige Middle Jurassic to Lower Cretaceous Radiolarid of Tethys: Occurrences, Systematica, Biochronology, International Association of Radiol aria n Paleontologists, Memoires de Geologic 23, Lausanne.
Dr. Katica Drobne je so urednic a knjige Pateogene of the Central Tethys, (uredniki prt if. L, 1 [ottinger, dr. Katica Drobne, prof. Raj ko Pavlovec), Opera - Dela SAZU, 34, Paleontološki inštitut zvez. 4., Ljubljana.
Dr, Andraž Čarni je član uredniškega odbora revije Folia Geobotanica et Phytotaxonomica (Institute of Botany, Academy of Sciences of the Czeh Republic, Opulus press, Uppsala, Sweden).
Dr. Božidar Drovenik je član uredniškega odbora Acta Entomologie a Slovenica, (Slovensko entomološko društvo, Ljubljana).
Mag. Andrej Seliškar je član uredniškega odbora revije Hladnikia (Botanična sekcija Društva biologov Slovenije, Ljubljana).
Dr. Mitja Zupančič je član uredniškega odbora Tevije Biološki vestnik (Društvo biologov Slovenije, Ljubljana).
Mirko Ramovš je član uredniškega odboTa edicije: Slovenska ljudska noša v besedi in podobi (Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Ljubljana). Dr. Zmaga Kumcr je tajnica Mohorjeve družbe Celje.
Dr. Marko lerseglav, dr, Marjctka Golež, mag. Igor Cvetko, Julijan 5t raj naj so uredniki zbirke Slovenske ljudske pesmi (Slovenska matica, Ljubljana). Dr. Marko lerseglav je član uredniškega odbora Glasnika SED in Etnologa -Naško Križu ar je član uredniškega odbora zbornika Yearbook of Visual Anthropology (Angelo Ponteeorboli, Firence).
Dr, Zoran Stančičje član uredništva revijcArheo (Slovensko arheološko društvo, Ljubljana) in član uredništva revije Archaeological Computing Newsletterd (Oxford Anglija), član uredništva G IS v Sloveniji 1993-94, publikacije, ki jo je izdala Zveza geografskih društev Slovenije in Zveza geodetov Slovenije. Milojka Zal ¡k Huzjan je likovno tehnična urednica publikacij ZRC SAZU,
SODELOVANJE Z VISOKIMI IN VIŠJIMI ŠOLAMI
Dr, Metka Furlan; Hetitščina - predavanja na Oddelku za primerjalno, splošno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Marjeta Humar: Poshvno komuniciranje - predavanja; Slovenski jezik. Poslovno komuniciranje - vaje na Višji upravni šoli v Ljubljani,
France Novak: Slovenski knjižni jezik - predavanja in vaje na Višji upravni šoli v Ljubljani.
Dr, Marko Snoj:Indoevropska primerjalna slovnica - akcent in prevoj - predavanja na Oddelku za primerjalno, splošno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani,
Mag. Tomaž Fagaiiel: Igranje partiiur ut Generalni bas - predavanja in vaje na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Dr. Jurij Snoj: Zgodovina starejše svetovne glasbe l, - predavanja na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (študijsko ieto 1994/95). Dr, Darko Dolinar: Hertnenevtika in literarna veda, cikel predavanj in seminarja v okviru podiplomskega študija nemške književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, (7. in 13,12,)
A kad. dr. France Bernik: Izbrana poglavja iz slovenske književnosti 19, in 20. stoletja in Interpretacija slovenske lirike - gostujoči profesor na Univerzi v Celovcu (letni semester).
Jože FaganeJ: Retorika - predavanja (letni semester), Zgodovina knjižnega jezika, Literarna teorija - predavanja (zimski semester) na AGRFT v Ljubljani;Stilistika govora - predavanja na Teološki fakultcli v Ljubljani (zimski semester). VI as t a Pacheincr-Klander: Analize staroindtjskih literarnih besedil - seminar na Oddelku za primerjalno in splošno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (študijsko leto 1994/95).
Majda Stanovnik III inc: Literarni prevod - predavanja in vaje na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (letni semester 1994).
Dr. Darja Mihelič: Vsakdanje življenje - srednji in novi vek (izbirni predmet) -predavanja na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Dr. Dušan Kos; Pomožne zgodovinske vede - predavanja na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Dr. Marija Stanonik: Vzpon in zaton slovstvene folklore v slovenskem literarnem snovanja 19. stoletja - ciklus petih predavanj na seminarju slovenskega jezika, literature in kulture pri Oddelku za slavistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (11.-25.7,),
Dr, Irena Gantar Godina: Zgodovina Slovencev od 1750-1918 in Zgodovina J V Evrope od 1750-1918 - predavanja na Oddelku za zgodovino Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru (letni semester 1994).
Mag. Marina Uukšič-Hacin: Sociologija vzgoje, Interdisciplinarni seminar, Seminar a Filozofije In sociologije - sodelovanje pri izvedbi seminarjev na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani (šolsko leto 1993/94).
Jerneja Fridl: Tematske kartografije za slušatelje lil. letnika nepedagoške usmeritve - sodelovanje pri vajah na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (zimski semester 1994/95).
Dr. Aleš Erjavec: Estetika - predavanja za IV letnik na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (zimski semester 1994/95). Dr. Jomaž Mastnak: Islam in oblikovanje evropske identitete - ciklus predavanj na Oddelku za arabske študije Ameriške univerze v Kairu, Egipt (letni semes-ler 1994) in Ideja in politika civilne družbe: vzhodnoevropska izkušnja - ciklus predavanj na Oddelku za politične vede Ameriške univerze v Kairu, Egipt in ciklus predavanj v okviru predmeta Teorija demokracije in družbene ureditve, Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru (februar-april 1994).
Dt. Jclica Šumič-Riha; Teorija argumentacije - ciklus predavanj na Centre for Theoretical Studies Univerze Essex (1.5,-30.5.) in kurs za postdiplomski seminar v okviru programa Ideology and discourse analysis na Department or Government Univerze Essex (15.11.-15.12.1994).
Dr. Oto Luí liar: Socialna zgodovina 19. in 20. stoletja in Zgodovina modeme politične misli - redna predavanja na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru (letni in zimski semester 1994).
Dr. Katica Drobne: Velike foraminifere - ciklus predavanj in vaj v okviru Comet t Micropal na Geološko paleontotoškem inštitutu univerze v Bastu (septemberoktober 1994).
Dr. Dragica Hi rn še k: Izbra na poglavja tz makropülconiologije - predavanja v okviru postdiplomskega študija na Geološko-paleontološkcm oddelku Prirodoslovno matematične fakultete v Zagrebu (študijsko leto 1993/94). Mag. Igor Cvetko: Osnove etnomuzikoiogije - predavanja na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru (študijsko leto 1994/95); Elnomuzikologija - predavanja na Oddelku za muzikologijo f ilozofske fakultete Univerze v Ljubljani (študijsko leto 1994/95) in Uvod v einomuzikologijo - predavanja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (študijsko Jeto 1994/95).
Dr. Marko Terse glav; Folkloristika I - predavanja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (študijsko leto 1994/95).
Naško Križnar: Vizualna antropologija - predavanja in seminar na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Dr. Zoran Stančič: Fotoi/iterpretacija in daljinsko zaznavanje in Fotointerpretacija - predavanja na Oddelku za geodezijo Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (študijsko leto 1994/95). Krištof Oštir: Fotointerpretacija - pomoč pri predavanjih in vajah na Oddelku za geodezijo Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (študijsko leto 1994/95).
INŠTITUT Z A SLOVENSKI .JEZIK FRANA RAMOVŠA
Leksi ko loška sekcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika v računalniški obliki (Milena Hajnšck Holz, mag. Primož Jakopin, Polona Kostanjevec, Karmen Nemec, Ana Anžcl) V tem letu so bila končana dela za prenos Slovarja slovenskega knjižnega jezika v računalniško obliko. Opravljene so bile druge korekture tretje in četrte knjige ter adaptacija in korekture pete knjige, ki je bila že računalniško stavljena. Opravljen je bil vnos in korekture Uvoda v prvo knjigo. Po računalniško pripravljenem Slovarj u je DZS izdala Slovar slovenskega knjižnega jezika v eni knjigi. Oh izdaji Slovarja je bilo potrebno opraviti še korekture preloma in ozalidnih pol. Tiskovna konferenca ob izidu Slovarja je bila 8.12,
Računalniško pripravljen slovar bo osnova za izdajoSlova/ja slovenskega knjižnega jezika na elektronskih medijih. Slovar v računalniški obliki bo tudi osnova za nadaljnja jezikoslovna dela v Leksikološki sekcij i.
Besedišče slovenskega jezika (Milena Hajnšek Holz, mag. Primož Jakopin, Polona Kostanjevec, Karmen Nemec)
Z bralnikom slike je bilo vneseno v računalnik, interpretirano in »korigirano Besedišče slovenskega jezika, ki je izšlo v dveh delih leta 1987 kot interna publikacija Instituta
Odzadnji slovar slovenskega jezika (Milena Hajnšek JIolz, mag. Primož Jakopin, Polona Ko s ta nje v ec, Karmen Nemec),
Pripravljen je bil računalniški program za odbirp gesel in podgesei, hnozvezkovm slovar slovenskega knjižnega jezika (Milena Hajnšek Hotž, Marjeta H um ar, Polona Kostanjevec, Borislava Košmrlj Levačič, Jakob Müller, dr. Vladimir Nartnik (delno angažiran), Ivanka Šireelj Žnidaršič, mag, Andreja Žele. Ana Anžel, Nevenka Pančur, Lučka Uršič)
Dopolnjena in izboljšana so navodila za izdelavo slovarja. Opravljena je razčlenitev publicističnega jezika in frazeologije ter uslovarjenje glagolov s prostim morfemom. Preučevala seje glagolska vezljivost in kvalifikatorska pojasnila. Narejen je osnutek za prikaz glagol s ke ga oblikoslovja ter glagolskih oN i ko s I ov no- nagi asn i h vzorcev, Obdelava gesel poteka po pomenskih oziroma oblikoslovnih skupinah. Obdelane so skupine: črke, sorodstvo (v celoli), jedi in pijače, pridevniki na -en in -ni, števniki, anatomsko in versko izrazje (delno), Narejena je prva faza izbora slovarskih iztočnic za Črke A do O, P (delno) ter T do t,
Nadaljevalo se je zbiranje in urejanje slovarskega gradiva. Po klasični metodi zbiranja je bilo obdelanih 16 knjižnih enot. in sicer 6 leposlovnih, 4 publicistične in 6 strokovnih, in v njih podčrtanih 25,812 besednih enot. Izbrano gradivo je bilo vneseno v računalnik in odtisnjeno na kartotečne listke. V tem letu je bilo pridobljenih 15,347 kartotečnih listkov.
Sestavljena in za natis je pripravljena bibliografija zapisov o Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991).
Slovenskipmvoph (dr. Jože Ibporišič, predsednik, Martin Alilin, Ljudmila Bokal, Alenka Gložančcv, Janez Kcber, Branka I-azar, dr. Vladimir Nartnik, Zvonka Praznik, Jerica Snoj, Nastja Vojnovič, mag. Peter Weiss, Marija Jež Grgič, Nevenka Pančur in zunanja sodelavca dr, Janez Dular. Janko Moder) Člani komisije so na rednih tedenskih sejah (28 sej) obravnavali zahtevnejše probleme redigiranja ter usklajevali osnovno redakcijo. Redaktorji so izdelali okoli 14.000 slovarskih sestavkov za črke D do 1. Sestavljeni so bili širši in skrčeni geslovniki za črke G do I.
Člani uredniškega odhora (dr. Jože Toporišič, dr. J. Dular, J. Moder) so pripravili za tisk četrto izdajo Slovenskega pravopisa l Pravila. Po osnovi J. Toporišiča so dopolnili Teoretično pod stavo slovarja novega Slovenskega pravopisa (s sodelovanjem redaktorjev). Pripravili so pisne odgovore na poslana pravopisna
vprašanja.
V	okviru sekcije poteka tudi projekt üblikoslovna in besedotvorna razčlenitev besed slovenskega (knjižnega) jezika (dr. Ada Vidovič Muha. mag. Primož Jakopin, mag, Peter Weiss)
V	tem letu so se nadaljevala dela z.a oblikoslovni slovar. EtimoLoSko-onom a stična sekcija
Etimološki slovar slovenskega jezika (dr. Metka Furlan, dr. Marko Snoj ) Nadaljevalo se je delo za 3. knjigo Etimološkega slovarja slovenskega jezika (PS). ki bo izšla jeseni 1995. Izdelanih je bilo 90 gesei. opravljene so hi le predzadnje navzkrižne korekture, sistematično je hilo pregledano in preverjeno slovensko in drugo jezikovno gradivo, nadaljevalo se je usklajevanje žc izdelanih gesel. Besedilo je bilo dano v recenzijski postopek Razredu za ftlološke in literarne vede SAZU. Pregledane in upoštevane so bile pripombe recenzentov a kad. prof. dr. Valentina Logarja in akad. dr, Franca Jakopina,
Dokončana je bila adaptacija programske opreme, ki omogoča izdelavo strani slovarja v okviru namiznega založništva.
Sekcija za zgodovino slovenskega jezika
Slovar slo venskih protestantskih piscev 16. stoletja (France Novak. dr. Majda Mer-še, dr, Francka Prem k, mag. Jožica Na rat, Andreja Legan Ravnikar, Ida Mlakar) Nadaljevala so se dela za pripravo poskusnega snopiča. M, Merse se je ukvarjala s problematiko slovarske predstavitve glagolskega in za imenske ga öfeliköslovja, kije zaradi množice različnih in različno zapisanih oblik zelo zahtevna, F. Picmk je raziskovala pomenske odtenke pri pridevniku in prislovu, zlasti v primerjavi z izvirnikom ter nemškim in latinskim prevodom, posebno pozornost je posvečala presežniški opisni tvorbi pridevnika z besedicama celo in čez. F. Novak je obravnaval oblikoslovje samostalnika in števnika, še posebej glede na naglas, L Mlakar je ob sodelovanju raziskovalcev računalniško pripravila konkordance Evangelijev inu listuvov iz 1612, računalniško združila 18 alfabetarijev, alfabet irala je dela: J, Dalmatin, Ta celi catchisnuis, 1584, J. Juričič, Postilla l. 1587, skupaj 80.000 kartotečnih listkov; geselske besede je vnesla v računalnik. Rezultati raziskav so bili predstavljeni na strokovnih srečanjih in objavljeni v strokovnih revijah.
Slovar stare knjižne prekmttrščine avtorja prof. dr. Vilka Novaka (mag, Jožica Naral) Nadaljevanje pregleda, predelave in dopolnjevanja geselskih člankov po pomenskih skupinah in besedotvornih tipih, in sicer za pridevnike na -ski, -ški, -čki, poimenovanja za državno in cerkveno upravo, za sorodstvene odnose, dele človeškega telesa, za poklice in za živali
A. Legan Ravnikar pripravlja magistrsko nalogo o vojaški in upravno-politični terminologiji pri Vodniku.
DiulekfotoŠka sekcija
Slovenski lingvistični atlas - SLA (dr Valentin Logar, mag, Frančiška Benedik, mag. Sonja Horvat, mag. Vera Smole, dr. Vladimir Nartnik)
F. Benedik je izdelala leksi kalne karte za osla in oselnik ter pripravila spremno gradivo. Preverjala je sezname zapisov po vprašalnici za SLA, usklajevala imena krajev z današnjim uradnim poimenovanjem in opravila računalniški vnos. Za raziskavo samoglasniške dolžine v slovenskih narečjih je posnela ustrezno gradivo za škofjeloško in hotjulsko narečje. S, I lorvatje dodelovala tipkopis monografije Govori med Razdrtim in Vrhom pri Novi Gorici. V Nartnik je za raziskovanje tonemskih variant knjižnega besedolvorja v razmerju do Vnanjili Goric nadaljeval zbiranje besedotvornih in oblikotvornih tipov ter posameznih leksemov knjižnega jezika, ki se tonemsko razhajajo t ustreznimi narečnimi tipi in leksemi.
V	Smole jc v vaseh Bistrica, Prelcsje ¡11 Gornje Jesenice posnela in prepisala okrog 70 strani besedil, ki jih ho uporabila za raziskavo narečne sintakse in leksike. V vasi Migolica pri Mirni je popisala tesarsko terminologijo. Pripravlja poročilo o i. zvezku Češkega jezikovnega atlasa.
SploŠnoslovanski lingvistični atlas - OLA (mag. Frančiška Benedik) H. Benedik se je udeležila mednarodnega zasedanja Redakcijskega odbora, Komisije in delovne skupine za OLA v Minsku. Evropski lingvistični atlas • A LE (dr. Vladimir Nartnik)
V	Nartnik se je v tem letu vključil v delo za Evropski lingvistični atlas. Udeležil se je 12. zasedanja ALE v Talinu.
Sbvt/r kostetskega govora (mag, Sonja Horvat)
Opravljen je bil računalniški vnos za črke C, Č, D, E in F.
Mag. Vera Smole je oddala doktorsko disertacijo Oblikoglasje in oblikoslovje
šentruperskega govora.
M ¡(g. Jožica Škofic je nadaljevala raziskovalno delo za doktorsko disertacijo Glttsoshvje, oblikoslovje in besedišče govora Krope na Gorenjskem,
Sekcija za terminološke slovarje
(Zvonka Leder Mancini (do 31.8.), Cvctana lavzes, Silvo Torkar, Marija Djti-rovič. Marjeta Humar in zunanji sodciavci)
Pravna podkomisija, Nadaljeval se jc računalniški vnos osnovne redakcije in popravkov črk Č, E, 1% G, H, J in delno B in D.
tehniška podkomisija. Nadaljevala se je priprava 3. izdaje Splošnega tehniškega slovarja. Potekala jc redakcija geselskih člankov črke A, in sicer od akantus doaker, z vsemi strokovnimi izrazi iz drugih črk, ki so bili uporabljeni pri razlagah geselskih besed črke A, Opravljen je računalniški vnos redakcij in popravkov redakcij s sej. Papirniški terminoloSki slovar. Marjeta Humar je opravila L, 2,, in 3, korekture slovarskega besedila. Slovar je bil dan v recenzijo akad. dr, Francu Jakopinu in inž. Božu IgliČu; predlagala sta nekaj popravkov, ki so bili v soglasju z inž, Stanetom Bonačem upoštevani. Dr. Vladimir Nartnik je pregledal gesla z naglasnega in oblikovnega vidika. Pregled tujih tistrczntkov so opravili Martin Ahlin za angleški. Lučka Uršič za francoski in Igor Jurič za nemški del. Računalniško obdelavo in vnos popravkov je opravila Ana Anžel. Za tisk slovarja smo zaprosili subvencijo pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije in Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
Medicinska podkomisija. Nadaljeval in končal se je prvi redakcijski pregled gradiva za Pravopis medicinskih izrazov od gesel črke F do Ž, Hkrati je potekalo tehnično urejanje in usklajevanje tega gTadiva,
Veterinarska podkomisija. Končana je piva redakcija gesel za 4, /veze k Veterinarskega terminološkega slovarja (L-O). E Ikrati je potekal pregled novejše strokovne literature. Naravoslovna podkomisija, Za geološki terminološki slovar se je nadaljevalo pregledovanje računalniškega natisa geslovnika in začela redakcija pomensko soodvisnih gesel.
Umetnostna podkomisija. Za gledališki terminološki slovar se je nadaljevalo sestavljanje geslovnika od črke R-T
Bibliotekarska podkomisija. Projekt poteka v okviru NUK-a; pri njem sodeluje Z. Leder Mancini kot jezikovna in leksikografska svetovalka.
Knjižnica (Ivana Hafner)
V okviru Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dela tudi znanstvena knjižnica, kije sestavni del Biblioteke SAZU. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je zelo omejen nakup ustrezne literature.
Mednarodno sodelovanje
Že dalj časa sodelujemo pn mednarodnih projektihSplošttoslovanskilingvistični atlas (OLA) s centroma v Moskvi in Varšavi in Evropski lingvistični atlas (ALE) s centrom v Bambergu.
Podpisana je bila so izdajatelj ska pogodba za jezikoslovni zbornik Slovenski jezik - Slovene Linguistic Studies, ki ga bosta soizdajala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Z Rt" SAZU in The Joyce and Elizabeth Hall Center for the Humanities, University of Kansas, Lawrence, KS, ZDA.
Udeležba na simpozijih in posvetovanjih
Mednarodni simpozij o Brižinskih spomenikih v Ljubljani, 14.-16.4,: V Cvetko Orešnik, M. Merše, V Nartnik, F. Novak, F Premk (z referati). 5. primorski slovenistični dnevi v Kopru, 21.4.: B. Lazar (z referatom), Simpozij o delu p. Stanislava Škrabca v Novi Gorici, 12,-14.5,: V Cvetko Orešnik, A, Gložančev, M, Hajnšek Holz, V Nartnik, V Smole, S. Tdrkar (z referati); F. Benedik, M. Merše, J. Miiller, J. Narat, F. Novak.
Seminar Sožitje ekonomije in kulture kot priložnost za uspešen razvoj Slovenije na Otočcu, 19.-20.5.: F. Novak (z referatom).
Mednarodno zasedanje redakcijskega odbora komisije in delovne skupine za Splošnoslovanski lingvistični atlas v Minsku, 22,-29.5.: F. Benedik, Simpozij Mednarodni slavistični dnevi v Sombatelvju, 27.-28.5,: M. JežGrgič (z referatom).
30. seminar slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani, 27.6 -16.7.: M. Furlan (z referatom).
Simpozij Jernej Kopitar in njegova doba v Ljubljani, 29.6.-1,7.: M, Furlan, M. Humar, M. Merše, F. Novak, A. Žele (z referatom),
Delovno zasedanje komisije za Evropski lingvistični atlas v Talinti, 15.-18.9.: V Nartnik.
Zborovanje Slavističnega društva Slovenije v Krškem, 6,-8. 10.: M. Hajnšek Holz (z referatom), M. Merše (z referatom); M. Humar. J. Müller, J. Narat, K Novak, V Smole, i. Šircelj Žnidaršič, J. Škofic, S. Tbrkar, A. Žele. Posvetovanje Vzdrževanje elektroenergetskih naprav v distribuciji - Terminologija na področju obratovanja in vzdrževanja na O t oče u, 26.-27.lt).; L. Bokal.
Studijska potovanja
Dr. M. Snoj, 2,-31.12., Regensburg (študijsko izpopolnjevanje na Oddelku za splošno in indoevropsko jezikoslovje Univerze, kot Humboldtov štipendist),
Obiski na inštitutu
Dr. Aleksander D. Dnličenko, profesor za slovanskofilologijo Univerze v Tar tuj u (Estonija), je kot štipendist Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije raziskoval s loven s ko jez i kovno gradivo, zlasti za redakcijo Rezijanskcga slovarja J, Baudouina de Courtenaya, in se seznanjal s starejšo in novejšo literaturo o slovenskem jeziku, od 20,6,-19.9; 26.6, je imel predavanje Problem razvoja slovanskih knjižnih jezikov in mikro jezikov
Dr. Ljuliov V Kurkina, znanstvena svetnica jezikoslovnega inštituta v Moskvi, seje kot štipendistka Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije seznanjala z gradivom v Etimološko-nnomastični sekciji in Sekciji za zgodovino slovenskega jezika, od 27.6,-12.9; 7.9, je imela predavanje Etimološki slovar slovanskih jezikov.
Dr. Alexandr Stich, Karlova univerza v Pragi, 5.7.
Dr, Jarmila Vojtovä, pedagoška fakulteta v Brnu, oktober (študij slovenskih narečij). Delo instituta, zlasti izdelava slovarjev knjižnega jezika, je bilo ob obiski Ii predstavljeno (M. Hajnšek llolz) profesorjem, Študentom in dijakom, in sicer: profesorjem in študentom lektorata za slovenski jezik Univerze v Bratislavi,
23.3.;
profesorjem in študentom filozofske fakultete Univerze v Celovcu, 15.4.; udeležencem Seminarja za slovenski jezik, literaturo in kulturo, 11,7.; dijakom Srednje ekonomske šole v Celju, 15,11.
Jezikovno svetovanje, lektoriranje m drugo
Delavci inštituta so v ustni in pisni obliki odgovarjali podjetjem, ustanovam in posameznikom na različna jezikovna vprašanja. Lektorirali so monografska dela in revija!ne prispevke, tako npr, revijo Lucas (P. Kostanjevec), Naš koledar 1995 (B, Košmrlj Levačič), Arheološki vestnik (Z. Ledet Mancmi), revijo Veterinarske novice, knjigi Fiziologija domačih živali, v štirih delih. Vloga limfocitov B in T pri infekcioznem sinovitisu kokoši, razpravo Vpliv notranjih zajedaIcev na krvno sliko gamsa, magistrski nalogi Preskrba goved s selenom in vitaminom B, Zdravstvena problematika nitritov in polifosfatov (L Šircelj Žnidaršič),Enciklopedijo Slovenije S, knjigi Porodništvo, Mednarodna klasifikacija bolezni in z njimi povezanih stanj.
reviji Scopolia in Jama ter glasilo Zbornica medicinske nege (C. Tavzes). M. Hajnšek Holz je s posredovanjem slovarskega gradiva in svetovanjem pomagala študentom pri pripravi seminarskih, diplomskih in magistrskih nalog. M, Humar je Opravila jezikovni pregled in korekture Letopisa ZRC SAZU za leto 1993. Kot leksikografski svetovalce je sodelovala pri izdelavi Gumarskega slovarja avtorice Zinke Leben Pivk in pri Slovarju o snežnih plazovih Pavleta Šegule. Lektorirala in slovarsko uredila je Leksikon mode v prevodu Brede Rajar. Je sopodpisnica odprtega pisma o položaju slovenščine v javnosti, objavljenega v več časopisih in Mohorjevem koledarju, Z oceno Križna t jeve knjige Nevidni sledovi je nastopila v televizijski oddaji Oči kritike 9.2. Sodelovala je na tiskovni konferenci ob izdaji Goličnikovega prevoda Janševega Popolnoma podvučenje za vse čebelarje, 1-7. Z. Leder ¡Vlancini je jezikovno in leksikografsko obdelata slovarja Vinogradništvo in Statistika, J, Müller je pripravil i raj no razstavo o življenju in delu Maksa Pletcršuika v njegovi rojstni hiši v Pííecah. V Nartnik je bil lektor za slovenski jezik na 30. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (4.-16,7.), F, Novak je bil sourednik publikacije Sodobna slovenska književnost in poglavja iz pravopisa ter besedilnih vrst (zbornik 17, vseslovenskega tekmovanja v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje, ki ga prirejata Slavistično društvo Slovenije in Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport). P. Weiss je sodelavec strokovnega odbora za jezikoslovje pri Enciklopediji Slovenije, F, Novak je član delovne skupine strokovnjakov za obravnavanje vprašanj s področja jezikovnega načrtovanja in jezikovne politike pri Odboru za kulturo, šolstvo in šport Državnega zbora Republike Slovenije. Ponovno je bil izvoljen za predsednika Slavističnega društva Slovenije. O angažiranosti delavcev Inštituta p rim. Letopis SAZU 39-44.
Članstvo v mednarodnih strokovnih društvih
Dr. Varja Cvetko Orešnik je članica v Indogermanische Gesellschaft in Wiener Spra chgesellsch aft.
PREDAVANJA. REFERAI'l
Varja Cvetko Orešnik
Relevantnost kontrahiranih oblik {zlasti pri svoj i In i h zaimkih) v Drižmsksh spomenikih. Mednarodni simpozij o Brižinskih spomenikih, Ljubljana 14.4. Skrabec in Brižinski spomeniki. Simpozij o delu p. Stanislava Škrabca, Nova Gorica, 13.5.
Metka Ftirlan
Alasijev italijansko-slovenski slovar - opus varde ranim. Simpozij Jernej Kopitar
in njegova doba, Ljubljana, 30A Etimološko raziskovanje slovenskega besedja (Od Jamikovega do Miklošičevega etimološkega slovarja). 30. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana, 4.7.
Alenka GloŽančev
Prevzemanje lastnih imen pri Skrabcu, Simpozij o delu p. Stanislava Škrabca, Nova Gorica, 13.5.
Milena Hajnštk H »I*
Skiabec in pokrajinski knjižni jeziki. Simpozij o delu p. Stanislava Škrabca, Nova Gorica, 12.5.
Besedišče, značilno za posamezne kraje, v Pleteršnikovem Slovcnsko-nemškem slovarju in SSKJ. Zborovanje Slavističnega društva Slovenije, Krško, 6.1 (J, Slovar slovenskega knjižnega jezika v eni knjigi. Kulturna panorama. Radio Slovenije I (J. 12,
Marjeta Humar
Markov slovar in Kopitar, Simpozij Jernej Kopitar in njegova doba, Ljubljana,
30,6.
Marija Jež GrgEč
P&nonskiprostor v luči starejših leksikalnih vzporednic. Simpozij Mednarodni slavistični dnevi, Szombathcly, 27,5,
Branka Lazar
O nastajanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika. 5- primorski slovenistični dnevi, Koper, 21.4.
Majda Mer še
Besedišče Brižinskih spomenikov v luči protestantskega besedišča 16. stoletja. Mednarodni simpozij o Brižinskih spomenikih. Ljubljana, 14,4. (Soavto-rica).
Kopitarjev knjižnojezikovni vzor in Postilla 1578. Simpozi j Jernej Kopitar in njegova
doba, Ljubljana, 29.6. Slovarski prikazi glagolskega vida (od Bohoriča do Pleteršnika). Zborovanje Slavističnega društva Slovenije, Krško, 6,10.
Vladimir Nartnik
Zvalno-nezvalna dinamika imen v Brižinskih besedilih. Mednarodni simpozij o
Brižinskih spomenikih, Ljubljana, 16,4, Oblikoslovni vidiki Škrabčevih razlag svojdnih zaimkov. Simpozij o delu p, Stanislava Škrabca, Nova Gorica, 13.5.
France Novak
Besedišče Brižinskih spomenikov v luči protestantskega besedišča 16. stoletja.
Mednarodni simpozij o Brižinskih spomenikih, Ljubljana, 14,4. (Soavtor). Slovenski jezik ekonomija in kultura. Seminar Sožitje ekonomije in kulture kot priložnost za uspešen razvoj Slovenije, Otočec, 19.5.
Samostalniške sklanjatve protestantov in Kopitarjeva slovnica. Simpozij Jernej Kopitar in njegova doba, Ljubljana, 29.6.
Francku Prem k
Besedilo 2. Brižinskega spomenika, izhajajoče iz staroiavczne tradicije, vzporejano z izvirnim psa l m.s ki m vzorcem in prevodom slovenskih protestantov. Mednarodni simpozij o BriŽinskih spomenikih, Ljubljana 16.4.
/ fermenti cuiturah e religiosi det '5oo. La figura di Primož Trubar (}508-1586), promotorc detla Riforma tra gl i Sloveni f gli ita liani. Helvetsko-val deški kulturni center Albert Schweitzer, Trsi, 16.5.
Vera Smole
Skrabcc o cirkumfleksu na kratkem zadnjem zlogu besede. Simpozij o delu p, Stanislava Skrabca, Nova Gorica, 13.5.
Silvo To rkar
Škrabec m Rusi. Simpozij o delu p. Stanislava Škrabca, Nova Gorica, 13,5.
Andreja Žele
Kopitarjeve zamere pri Čehih. Simpozij Jernej Kopitar in njegova doba, Ljubljana, 29.6.
Pripovedi iz Pivke, Radio Slovenija, Ljubljana, 7,12.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STKANE! I 324-329
INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO_____
Pateolitska raziskovanja (Ivan Turk, dr. Milja H roda r, Janez Dirjec) Izkopavanja v Divjih babah l so trajala 25 dni. Raziskali smo 36 m3 sedimeniov plasti 5, 6 in S. Pridobili smo 60(1 vzorcev sedimentov, o k. 500 kg fosilnih ostankov jamskega medveda, 25 a rte laktov in ok. 60 odkruškov s treh paleolitskih horizontov in nekaj lesnega oglja iz plasti 6. Radiokarbonsko smo datirali kurišče v plasti 5. Sondirali smo dve lokaciji: Jamo pod Krogom (Črnotiče) in novo piano najdišče sileksov 1'arovka (Rakov Škocjan). Sondiranje v Jami pod Krogom je bilo paleo-litsko negativno, na Farovki pa smo odkrili dobro ohranjeno plast z odbitki. Ogledali smo si 11 jam, pretežno v alpskem svetu.
V	elaboratu smo obdelali izkopavanja v Divjih bahah I v letu 1993. Pripravljamo pregled vseh izsledkov petletnega dela v Divjih babah I z novo metodo pregledovanja sedimentov s spiranjem na sitih.
V	depoju Narodnega muzeja smo uredili gradivo izkopavanj v letih 1980-1986.
Prazgodovinska raziskovanja (dr. Janez Dular, dr. Dragan Božič, dr. France Lc-ben, Sneža lecco-Hvala)
Dokončan je bil register arheoloških jamskih najdišč v Sloveniji. Točke so bile kartii ane in vnesene v ARKAS.
V	okviru projekta Prazgodovinska utrjena naselja na Dolenjskem smo opravili rekognosciranja prazgodovinskih naselij in grobišč na topografskem področju Ljubljane (enote Gabrovka, Litija in Šmartno pri Litiji). Ugotovljena najdišča so izmerjena in kartirana. V juliju smo sondirali tri naselja na Dolenjskem, in sicer Gradec nad Vratnim (bronasta doba), GofSaj pod ti i Isti m Vrh o ni (bronasta doba) in Trnišča pri Mihovem (železna doba). Dokončali smo tekst o železno-dobnem naselju na Kučarju pri Podzemlju in članek o železnodobni poselitvi v osrednji Sloveniji.
Nadaljevali smo analitično-primerjalne študije poznolatenskega gradiva mokro-noške skupine. Za tisk smo pripravili sintetični študiji o bronastih obročih vrste Manching-Heograd, o križnih obročkih in o bronastem obročastem nakitu s psevdovrv¡častim okrasom. Študirali smo latenske najdbe iz struge Savinje v Ceiju. Objavili smo poročilo o rezuliatih lanskoletne topografije v dolini Bačc. Za TV Slovenija, ki v okviru mladinskega in otroškega programa pripravlja niz oddaj o poteh in prometu na Slovenskem od prazgodovine do železnic, smo napisali besedilo za oddaje o poteh od starejSe kamene do železne dobe.
Antična raziskovanja (dr, Jana Horvat, dr, Marjeta Šašel-Kos)
Napisana je bila študija o širjenju rimskih vplivov najugovzhodnoalpsko področje
v predavgustejskem času.
V	pripravi je publikacija Rimski napisi lapidarija Narodnega muzeja. S številnimi dodatki je bila dopolnjena že lani napisana uvodna študija o zgodovini lapidarne zbirke in epigrafske vede na Slovenskem. Končano je inventariziranje in identificiranje napisov; nekaj od teh smo na novo fotografirali. Risanje slabo ohranjenih napisov še poteka. Pripravljen je korpus napisov, vendar manjka še večina komentarjev. V okviru študija lapidarija Narodnega muzeja je bilo posebej obdelano nekaj skupin spomenikov, tako bcneficiarni napisi iz Trebnjega (Praeiorium lalobicoritm), napisana je bila krajša študija o napisu beneficiarija iz Nevioduna, ki ga je bilo treba revidirati: zbrano je bilo gradivo za študij spomenikov 15. legije iz Emone.
Nadaljuje se delo za epigrafsko fototeko. Končano je letno poročilo za Anne epigraphique 1993.
Raziskovanje preseljevanja ljudstev (Slavko Ciglenečki, Andreja Dolenc, Zvezda Modrijan)
Od junija pa vse do novembra smo z nekaj prekinitvami sistematično izkopavali poznoantično naselbino Tonovcov grad pri Kobaridu. I .etos smo v celoti raziskali veliko zidano zgradbo v bližini vhoda in njeno bližnjo okolico. Poleg izredno ohranjene arhitekture smo dobili tudi odličen vpogled v kronologijo naselbine, ki je bila prvič obiskana že v halštatskem obdobju, periodično poseljena v latenskem, rimskem in poznorimskem obdobju. Višek je dosegla v 6. st., ko so bile zgrajene številne zidane zgradbe z močnim cerkvenim sklopom na
izpostavljenem mestu. Posebej pomembne so najdbe iz 9. st., ki smo jih našli v zgornji plasti ruševin. Kažejo na krajše zadrževanje ljudi v ruševinah starih antičnih zgradb in jih smemo datirati v 9. st, Izkopane ostanke smo zaščitili pred zmrzaljo, pripravljamo pa načrte za celovito prczentacijo in morda tudi rekonstrukcijo naselbine. Pripravili smo tudi računalniško simulacijo arhitekturnih ostalin v naselbini ter številno fotografsko in filmsko gradivo o izkopavanju. Nadaljevali smo mikrotopografske raziskave poznoantičnega obdobja v Sloveniji, katerih zanimiv rezultat je časovna določitev pribežališča na Gradcu pri Logjeh,
Staroslovaitska raziskovanja (dr. mag. Andrej Pleterski, Mateja Bela k} Sproti sni ti dopolnjevali bazo najdišč v Vzhodnih Alpah in na obrobju. Opravljena je bila pilotska analiza, ki je zajela cerkvene novogradnje od S, do sredine 10. stoletja. Kljub skromnemu številu upoštevanih lastnosti so rezultati presenetljivo izpovedni in so omogočili najti kontekst nastanka Brižinskth spomenikov. V okviru načrtne revizije starega gradiva smo pregledali najdišča Auhof, Gusen in Georgenberg. Udeležili smo se različnih računalniških tečajev in začeli razvijati program za iskanje in razvrščanje skupin REGRAT Javno smo predstavili prvi osnutek metode strukturne analize arheološkega gradiva. Opravljeno delo smo opisali v šestih razpravah.
Dokumentacija arheološkega gradiva in najdišč (Janez Dirjec, Andreja Dolenc-Vičič, Zvczdana Modrijan, Snežit Tccco Hvala, Breda Justin, Dragica Knific-Lunder, lam ara Korošec)
Dokumentacijsko delo je obsegalo dograjevanje podatkovne zbirke AKKAS (Arheološki kataster Slovenije) z vnosom podatkov za 254 jamskih najdišč in 165 belokranjskih najdišč ter 419 drugih topografskih zapisnikov; zbiranje in pripravo podatkov za računalniški vnos najdišč osrednje Štajerske ter dopolnjevanje spremljajočih podatkovnih zbirk: topografsko literaturo, ki se nanaša na slovenski prostor, ažurirano do leta 1994; fototeko, ki zajema 21178 posnetkov in 268 geodetskih posneikov, ter zbirko temeljnih topografskih načrtov, ki šteje 663 enot.
Sproti je bilo urejeno vse arhivsko gradivo (elaborati, poročila, slikovno gradivo - skupaj 1120 enol). Del zbirke slikovnega gradiva je preurejen v podatkovno zbirko. Urejena in popisana je dokumentacija o Predjami, ki jo hrani i AA, urejata se zapuščini J, Šašla in S, Brodaija.
Arheološki vestnik (dr. Slavko Ciglenečki, Primož Pavlin)
Arheološki vestnik 45, 1994 je v tisku. Predvidoma bo izšel februarja prihodnje
leto.
Knjižnica (Primož Pavlin)
S sedmimi internimi akcesijami seje knjižni fond povečal za 998 enot. 142 obiskovalcev je knjižnico obiskalo 654-krat. Na dom smo izposodili 803 zvezke, v čitalnico 153, Vzpostavili smo 17 novih rednih zamenjav.
Obiski na inštituta
Na inštitutu se je mudilo več tujih strokovnjakov: dr, A. Aspes (Verona), dot. dr, L. Boflo (Trst), dr. M. Buora (Videm), dr, L. Castelleti (Como), prof. dr. H. Castritius (Braunschweig), prof. dr. L, Fasani (Milano), dr. F. Glaser (Celovec), dr P Gleirscher (Celovec), dr. B. Goveda lica (Potsdam), prof, dr. H. Grass I (Salzburg), dr, K. Harreither (Dunaj), dr, B. Kuntič-Makvič (Zagreb), dr. R, F. Lacabe (Zaragoza), prof. dr. A. Lippuld (Regensburg), dr, B. Mader (Trsi), dr, C Marin (Split), dr, N, Majnarič-Pandžič (Zagreb), prof. dr. II. Miiller-Karpe (Frankfurt), dr. F Pina (Zaragoza). dr, K. H Rittershofer (Frankfurt), dr, S. Schretter (Dunaj), dr. M, Scfcriades (Pariz), prof. dr. M. Springer (Magdeburg), C, Tiussi (Trst), prof. dr. G. Ulberl (Miinehen), dr. A, Wigg (Frankfurt), prof. dr, C. Zaeearia (Trst),
Študijska potovanja
Dragan Božič, 5.3., Italija (ogled prazgodovinskih gradišč v zaledju Trsta); 16,17.9.; Videm in Oglej (simpozij Lungo la via dell'ambra: influssi altoadriatici sulla romanizzazione dell'area mediodanuhiana [1 sec. a.C. ■ I sec. d.C.]). Slavko Ciglenečki, 28.4., Milano (ogled razstave "1 Goti"); 30.4. (vodstvo ekskurzije "Arheološka karavana" po poznoantičnih najdiščih na Kozjanskem); 4.S., Teurnia, Sv, llema, Štalenski vrh (ogled najdišč); 13.-31.S., južna Francija in severna Španija (ogled poznoantičnih postojank); 5.-10.9., Ajdovščina (organizacija in udeležba na simpoziju "Zahodni llirik in severovzhodna Italija v poznorimski dobi"); 29.-30.9., Poreč (udeležba na svetovnem zgodnje-krščanskem kongresu); 10.11., Videm, Čedad (obisk muzejev); 29.11., Zagreb (ogled razstave "Od nepobedivog sunca do sunca pravde"), Janez Dular, 5.3., Italija (ogled prazgodovinskih gradišč v zaledju Trsta); 26.29,4., Frankfurt (sodelovanje na okrogli mizi Fcuehtbodenarchaologie und DendrochronoLogie imstidalpincn Raum und Siidostcuropa); 10.-14.5., Sopron (sodelovanje na simpoziju Die Ostlialistaltkultur).
Andrej Pletcrski, 30.7., Molzbichl (strokovno srečanje); 5.-17.9., Linz (Oberoster-rcichisches Landesmuseum); 25,-29.9., Berlin (delo v mednarodnem uredništvu); 30.9.-2.10., Bamberg (predpriprava skupnega projekta), 6.-10.11., Nitra (mednarodni simpozij).
Marjeta Šašcl-Kos, 7.-19.3,, London, Oxford, sestanek v zvezi z delom pri projektu Greek and Roman Atlas in študij v knjižnicah; 3.-10.6., Munchen, študij na Inštitutu za epigrafiko in antično zgodovino.
Ivan Turk, 8.-9.1 L, Zagreb (Hrvatski prirodoslovni muzej, Zavod za paleonto-logiju i geologiju kvartara Istraživačkog centra HAZU).
PREDAVANJA, REFERATI
Dragan Božič
Daj sp&tlatinezeitlkhe Helmgrab von Bela Cerkev/Strmec (Gem. Novo mesto). Mednarodni simpozij Celts & Romanization. Ptuj, 31.3.
Sledovi zgodnjekrščanskih mozaikov v Lescah na Gorenjskem, Mednarodni simpozij Zahodni Ilirik in severovzhodna Italija v poznorimski dobi, Zern onoT 7.9.
S lav k<t Cigfenečki
Poselitvena podoba slovenskega prostora v pozni antiki. Mednarodni simpozij. Ljubljana, 33,
Peto i 'ion a n i njeno zaledje \ > poznoantičti en i obdobju, Fe s l iva I ld ri art. Ptuj, 30,7.
Sin i k i mira 11 ost pozn orin iske poselit ve slo vet i skega prostora. Mednarodni sim poz (j Zahodni Ilirik in severovzhodna Italija v poznorimski dobi. Zemono, 7.9,
Janez Lluiar
Geschichte der Forschung im Laibacher Moor. Mednarodna okrogla miza Feuchtbodenarchäologie und Dendrochronologic im südalpinen Kaum und Südosteuropa. Frankfurt, 28.4.
Neue Resultate der Siedlungsforschung in Slowenien. Mednarodni simpozij Die Osthallstattkultur. Sopron, 11.5.
Jana Hur vat
Early Roman Armsfrom Slovana. Mednarodni simpozij C e lt s & Roman i za t ion. Ptuj, 1.4.
Andrej Pleterski
Arheologija in nastanek Brizinskih spomenikov. Mednarodni simpozij o Brizinskih spomenikih. Ljubljana, 14,4.
Arheologija in Brižinski spomeniki. Zgodovinsko društvo Ljubljana. Ljubljana, 16.6.
Zgodovinsko ozadje Brizinskih spomenikov. Sedmi dan. Radio Slovenija lil. program, 19.6.
Methode der strukturellen Analyse des Gräberfeldes. Simpozij Ethnische und kulturelle Verhältnisse an der mittleren Donau in 6,-11. Jh. Nitra, 7.11.
Marjeta Šasc!-Kos
Romulovoposlanstvo pri Atili (ena zadnjih omemb Petovione v antični literaturi), Oddelek za zgodovino, FF. Ljubljana, 3.3.
II lapidario nel Museo Nazionale di Ljubljana. Musen Revoltella, Trst, 18.5,
The defensive policy of Valentinian I in Pannonia - a reminiscence of Marcus Aureliuj;? Mednarodni simpozij Zahodni Ilirik in severovzhodna Italija v poznorimski dobi, Zemono, 5,9.
Ivan Türk
Jamski medved, T V oddaja Znanje za znanje. 23,9.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 529-331
ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA
Raziskavo zgodovine prometa na Slovenskem vodi akad. prof. dr. Kerdo Gestrin. Inštitutski delavci, razen dr. Janeza Šumrade, ki je odšel v diplomatsko službo, so svoje delo dokončali. V skladu z razpoložljivimi sredstvi angažiramo zunanje sodelavce. Ker so bila sredstva odobrena zelo pozno, je bil s posameznimi avtorji sklenjen dogovor, po katerem bi imeli do spomladi 1995 na razpolago vsa besedila za prvi zvezek, ki bo obsegal vodni in kopenski promet. Imamo tudi ustna zagotovila, da bi do konca naslednjega leta imeli na razpolago tudi besedila za drugi zvezek, ki bo obsegal železniški, letalski in poštni promet. Raziskavo zgodovine obrti na Slovenskem vodi dr, Darja Mihclič. Sama je raziskovala to dejavnost predvsem v srednjeveškem Piranu ter evidentirala vire in literaturo za primerjalne študije. Dr. Eva Holz je pregledala zakonodajo o obrti od 18, stoletja do Obrtnega reda 1859, zlasti v luči obrti v Ljubljani. Stane Grandaje analiziral vire akumulacije kapitala na Slovenskem v 19. stoletju ter raziskal zadružno gibanje v gornji Vipavski dolini. Z njenimi gospodarskimi vprašanji seje ukvarjal tudi tir. Branko Marušič. Skupaj z mlado raziskovalko Petro Svoljšak je raziskoval tudi gospodarske in socialne razmere v zaledju soške fronte.
Dr. Dušan Kos jc delal pri pripravi edicije listin Celjskih grofov, Dr. Eva Holz jc pripravila objavo dnevnika Henrika Coste iz časa ljubljanskega kongresa Svete alianse, Stane Grandaje raziskoval vire za leto 1848, na njihovi podlagi jc napisal monografsko delo, ki obravnava ta vprašanja na Dolenjskem, in ga oddal v tisk. Dr. Branko Marušič jc vodil delo pri ediciji pisem Henrika Tume, Z njim so sodelovali šc Eva I lolz, Boris Gombač, Stane Granda in Petra Svoljšak. Po obsegu m on ume nt al no delo je letos izšlo. Dr. Branko Marušič že pripravlja naslednji zvezek. Dr. Eva Holz sodeluje pri pripravi specialne bibliografije za potrebe Nacionalnega komiteja za zgodovinske vede,
Dr. Vincenc Rajšp je večino svojega časa posvetil obsežnemu in odmevnemu projektu Slovensku ozemlje na vojaških zemljevidih iz druge polovice 18. stoletja, katerega poskusni svezek je letos izšel. Zelo aktiven je tudi pri mednarodnem projektu Atlas of socio-religious historv of East Central Europe. Dr. Božo Otorepec, ki se je 31.12,1993 upokojil, redno prihaja na inštitut, Poleg drugega dela pripravlja za tisk vodnik po furlanskih arhivih. Poskus, da bi delo skrajšali s pomočjo računalnikov, je dal ravno obratni rezultat. Viri. ki jih je leta in leta zbiral, dajejo njihovim uporabnikom velike in hitre rezultate. Zato kaže pri tovrstnih delih posebno poudarili, da hj njihova izdelava trajala nekajkrat časa dlje, če dr. Božo Otorepec ne bi predhodno že prepisal listin in opravil še druga potrebna dela.
Pravo podobo dela inštituta dobimo, če primerjamo gornje vsebinsko poročilo z bibliografijo. Projektna organiziranost na način, ki so ga uveljavili v primeru našega inštituta, razbija timsko inštitutsko delo. Njegove priorilete so stopile v ozadje. Posebno vprašanje je tudi neresno financiranje raziskovalnega dela, kar mnoge raziskovalce sili k iskanju dodatnih zaslužkov na drugih področjih in
dejavnostih. Ne gre spregledati tudi dejstva, da tudi v znanosti postaja marketing vse pomembnejši in zgodovinopisje ni pri tem nobena izjema.
PREDAVANJA, REFERATI
Dr. Eva Holz je od 9.-11.11. sodelovala na simpoziju o obrli v Veszpremu na MadŽars ke m. 10.11. je i meta p redavanj e Entwickln ng der H in i dge werbe m La iba ch des 19. Jahrhunderts.
Stane Granda je 19,1. sodeloval na simpoziju Slovensko podjetništvo in imel tam referat Viri akumulacije kapitala na Slovenskem i1 19. stoletju Simpozij je organiziral Inštitut za novejšo zgodovino v lastnih prostorih, (Id 5,- 8,7, je bil na mednarodnem simpoziju Modinci 1994 v istem kraja (Mogersdorf) v Avstriji. 4.1 D. in 1.12 je sodeloval na predstavitvi knjige Henrik Tuma, Pisma v Ljubljani.
Ur. Dušan Kos je imel 5,5, v Ljubljani predavanje K 850-let niči'prve omembe Ljubljane (listina iz leta ! 146). 10,5, je imel v okviru Zgodovinskega društva Celje predavanje O dedovanju in dediščinah prt kranjskem in štajerskem plemstvu v srednjem veku. Od 5.-8.7, je bil na mednarodnem simpozoju Modinci 1994, Na 27. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Ljubljani 29. in 30.9. je imel 29.9. predavanji: Prva stoletja glavnega mesta in njegovih prebivalcev in Spremembe v strukturi plemstva v kontinentalnih deželah Slovenije v 13. in 14. stoletju.
Dr. Branko Marušič je kot član slovcnsko-italijanske mešane zgodovinske komisije sodeloval na njenih sejah 4. in 5.5. na Otočcu, kjer je prebral poročilo o slovensko-italijanskih odnosih do konca L svetovne vojne, in 20. ter 21.5. v Passaranu. Udeležil se je tudi sej njenega slovenskega dela v Ljubljani: 6.1,, 20.1., 24.2., 15.3., 24.3., 5.5., 16. in 17.5.. 30.5., 9.11.
18.3. je na gradu Zemono pri Vipavi predstavil ponatis knjige Matije Ve rt ovca Vinoreja in Shod ni govori.
30.3. je na razstavi del Valentina Staniča govoril o njegovi osebnosti. 12.5. je na Skrabčevih dnevih v Novi Gorici govoril o goriških jezikovnih srečanjih. 10.7. je v Rodežu pri Kanalu govorti ob 50-letnici smrti Jožeta Sreberniča. 15.9. je na gradu Kromberg pri Novi Gorici predstavil knjigo Henrika [ume Izza velike vojne.
5.10. je v Ciorici v knjižnici D. Fcigla imel predavanjeSlovenskö-italijanski odnosi do konca L svetovne vojne.
2 L 10. jc v duštvu Triglav v Buenos Airesu v Argentini imel predavanje Primorski Slovenci v zgodovini. 24.10. jc imel v istem mestu v okviru Slovenske kulturne akcije predavanje o slovensko-italijanski h odnosih v zgodovini. Obe predavanji sta bili del njegovega študijskega bivanja v Argentini med 13, in 26.10. 11.11. je imel na simpoziju v Gorici Controriforma o manarchia assoluta referat P. Martin Battzer e la storiagrafta della Controriforma.
18.11, je imel na 6. svetogoriških srečanjih na Sveti Gori predavanje Goriška v Sianičevan času,
24.11, je na gradu K rombe rk predstavil knjigo R Šttha Goriški grofje. 29,11. je imel v Palais Luxembourg v Parizu predavanje Deux siècle de con vi valite halo-Slovène dans la Région adriattque.
Dr. Darja MtheliČje daja radijski intervju v okviru oddaje Nedeljske miniature 29.5, 4,10. je radto Kopei predvajal posnetke predstavitve učbenika Zgodovina za 6. razred.
15.1 I. je dala istemu radiu intervju o kaznovalni politiki v srednjeveških istrskih mestih.
9,12. je imela intervju za Primorske Novice.
Od 18.-23.4. se je v Pratu z diskusijo oglasila na simpoziju XXVI Settimana di studi "11 tempo lihero, economia e società, secc. XlII-XVIir. Od 5.-8,7. je bila na mednarodnem simpoziju Modinci 1994 in tam diskutirala. Od 9,-1 1.11. je bila v Veszprčmu na mednarodnem simpoziju o obrti. 1(1.11. je imela referat Die Handwerkerlôhne in den ausgewdlten stddten Sloweniens bis Id40 (Methoden, Probleme, Erkenntnisse).
V	okviru simpozija Vidiki pravosodja v [stri (14.-18, stol.), kije bÙ 11. in 12,1 I. v Kopru je imela 12.1 I. referat Kaznovanje prestopkov v srednjeveških zahodnoistrskih mestih (kdo izgubi roko, nogo, oko, glavo?).
9,12, je na simpoziju sv. Jurija oh 650 letnici župnije v Piranu sodelovala z referatom Nekdanji Piran v zapisih Kapiteljskega arhiva.
V	okviru predstavitve knjige Zgodovina za 6. razred, katere doavtorica jc dr. Darja Mihelič, je imela vrsto predavanj na temo vsakdanje življenje v srednjeveških mestih: 309. Ljubljana, 7.11. Ljubljana, 14. II. Nova Gorica, 17.11. Maribor. 21.11, Celje, 24.11 Novo mesto, 1.12. Ljubljana in 5.12. Kranj.
V	zvezi s pripravami učiteljev na maturo je imela 10.12. v Skofji Loki predavanje o srednjeveških mestih in meščanstvu.
Petra Svoljšakje 23.10. sodelovala na predstavitvi razstavnega ka\.a\ogaAvstrijska soba ter Vodnika po Kohariškcm muzeju.
24.10.	je z referatom dr. Alojzij Res t' /. svetovni vojni sodelovala na VI, svet ogor i šk e m s reča nj u.
25.11.	je imela v Kobaridu predavanje za udelcžcnce seminarja za slovenske in avstrijske učitelje v Ttnjah: Slovenski begunci v Italiji.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV J L NA STRANLt 1331-334
LMETNOSTNOZGOUOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STE LETA_
Izbrana poglavja o starejši in novejši arhitekturi na Slovenskem (dr. Damjan Pre-lovšck)
D. Prelovšek seje v minulem letu posveča! predvsem pripravam na Plečnikovo razstavo v Pragi 1996; gre za meddržavni projekt med Slovenijo in Češko. V zvezi s tem je večkrai obiskai Prago. Sodeloval je pri pripravah na razstavo arhitekla Ivana Vurnika. ki bo v začetku januarja 1995 odprta v Cankarjevem domu, in pri pripravah na razstavo srednjeevropske arhitekture od konca 19, stoletja do razpada Avstro-Ogrske, ki ji) pripravlja prof. A, Alofsin z univerze Austin v Teksasu; razstava bo čez dve leti predstavljena na Dunaju, nato pa naj bi potovala po svetu. V času od 22.2. do 20.3. je predaval na Srednjeevropski univerzi v Pragi (CEU) o arhitekturi na prelomu iz 19. v 20. stoletje, od 4.9. do 7.10, pa je v okviru pripravljalnega tečaja za študente univerze organiziral in vodil več strokovnih ekskurzij po severni in vzhodni Češki ter Pragi,
Poznobaročno kiparstvo (mag. Blaž Resman)
V okviru raziskovalne naloge o slovenskem baročnem kiparstvu je hila končana raziskava virov in spomenikov ljubljanskega kamnoseštva in kiparstva poznega 17. in prvih desetletij 18. stoletja; razprava je bila pripravljena za natis. Preučevanje beneških vplivov v slovenskem kiparstvu se je Tazširilo še na nekatera dela zgodnjega 18. stoletja na Primorskem, zlasti pa na odprta vprašanja o dejavnosti goriških delavnic Pacassi in Lazzarini Končuje se raziskovanje gorenjskega poznobaročnega kiparstva: dokumentiranih je bilo še nekaj spomenikov in dopolnjene so bile arhivske študije, lerensko preučevanje se je usmerilo zlasti na nekatera mejna področja, npr. na Zasavje, kjer so bile ugotovljene zanimive povezave s posavskim in dolenjskim gradivom.
Zbiranje in kritično objavljanje virov za umetnostno zgodovino Slovenije (dr, Ana Lavrič)
A. Lavrič je dopolnila raziskave arhivskega gradiva o gradbenih in umetnostnih posegih v ljubljanski stolnici v 19. stoletju. Rezultate je strnila v Studijo in jo pripravila za tisk. Posvetila se je tudi nekaterim izbranim ikonografskim vprašanjem, na temo o vlogi umetnostnih naročnikov pa je raziskala prizadevanja konjiškega župnika Glaviniča (17. stol ).
Zbiranje dokumentacijskega gradiva za umetnostno zgodovin o slovenskega ozemlja (Alenka Klemene, dr. Ana Lavrič. dr. Damjan Prelovšek. mag. Blaž Resman, Vida Stanovnik)
Dopolnjevanje topografskih in specialnih kartotek ter fototeke. Knjižnica (Alenka Kiemenc, Vida Stanovnik)
Knjižni fond seje povečal za 13S knjig in 180 številk periodike, iz stare zaloge je bilo obdelanih 170 knjižnih enot. Za vse gradivo se redno vodita abecedno-imenska in geslovna (listkovna) kartoteka.
Udeležba na simpozijih in posvetovanjih
D. Prelovšek, Simpozij o likovnem kritiku Karlu Teigeju. Praga, 22.-23.3; Kongres
umetnostnih zgodovinarjev Velike Britanije. Birmingham, S,-9.4.; Simpozij
Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba. Ljubljana, 13.-14.10.; Simpozij
Evropska umetnost okoii 1900. Krakov, 20.-22.10,
A. Klemene, Simpozij Gotika v Sloveniji. Ljubljana, 20.-23,10.
PREDAVANJA, REFERATI IN PRISPEVKI NA RTV
Damjan PrelovSek
Arhitekt Jože Plečnik. Predavanje ob Plečnikovi razstavi v arhitekturnem muzeju v Stoekholmu. 3.1,
Arhitekt um na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Predavanja na Srednjeevropski univerzi v Pragi, 22.2.-20 3,
leige iti Plečnik, Referat na simpoziju o likovnem kritiku Karlu leigeju v Pragi, 22.3.
Semperjev vpliv na dunajsko arhitekturo okoli 1900, Referat v sekciji, posvečeni A. Ricglu na letnem kongresu angleških umetnostnih zgodovinarjev, Birmingham, 4,4.
Razvoj baročne likovne umetnosti na Slovenskem. Referat na simpoziju Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba, Ljubljana 13,1!1.
Nacionalne tendence v slovenski umetnosti okoli 1900. Referat na simpoziju Evropska umetnost okoli 1900, Krakov 21,10.
Arhitekt Jože Plečnik. Predavanje za študente visoke strokovne šole za arhitekturo v Augsburgu, 27.10,
Cerkev Srca Jezusovega na Vinohradyh. Oddaja za češko televizijo v okviru serije o moderni češki arhitekturi
Ana Luvrič
Marijino vnebovzetje v slovenski likovni umetnosti. Radio Slovenija, 111. program. Čas in glasba, 15.8.
BlIlL.rOCiRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 334-333
MUZIKOLOŠKI INŠTITUT
Raziskave srednjeveškega glasbenega pismenstva (dr, Jurij Snoj) Študij začete monografske obdelave nevtnatskih rokopisov na Slovenskem seje osredotočil na branje in identificiranje njihove vsebine. Sestavljena je bila podatkovna zbirka z vsebino vseh nevmatskih zapisov v ljubljanskih hraniščih, ki zaenkrat obsega 545 enot in bo izhodišče za paleografsko, liturgično- in glasbenozgodovinsko preučevanje. Končan jc bil glasbenopaicografski študij nadvrstičnih znamenj v Rrižinskih spomenikih in izsledki podani v razpravi.
Renesansa (dr. Danilo Pokom, prof. dr. Jože Sivee, dr. Edo Škulj) Končana je bila redakcija vseh 47 madrigalov posthumne zbirke Jakoba Gallusa
Mor alta, Z že oddano zbirko Harmoniae morales je pripravljena za izdajo v 26, in 27. zvezku Monumenta a rt is musicae Sloveniae. Opravljene so bile korekture za zbirko motelov Jurija Prennerja, ki bo izšla kol 24. zvezek Monumenta a rt is musicae Sloveniae z letnico 1994 januarja naslednje leto. V tiskarni je tudi druga i <r daj a 2, zvezka Monumenta a rt is musicae Sbveniae. zbirka D a ničla Lagkhnerja Soboles musica.
Barok (mag. Tomaž Fagancl. Metoda Kokole, dr. Ivan Klemenčič, dr. Danilo Pokom, dr. Jurij Snoj)
Na podlagi skupne izdaje iz 1626 sta bili dodatno revidirani zbirki Isaaca POscha Musicatische Ehrnfreudt (1618) in Musicalische Tafeifreudt (1621). Izbor 10 skladb iz prve imenovane zbirke je bil nolografiran za koncert 13. LO, v okviru simpozija Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba. Nadaljeval se je študij instrumentalnih skladb Isaaca Poseha, ki je v sklepni fazi, začete pa so bile raziskave skladateljeve biografije Prvi je primerjalno potekal poldrugi mesec v Angliji, drugi se nanaša na arhivsko gradivo v Celovcu. Na mednarodnem muzikološkem simpoziju v lidinburghu je bila predstavljena slovenska baročna glasba in na simpoziju o glasbenem baroku na Slovenskem referat o Posehevcm prispevku k variacijski suiti. Za izdajo 25. zvezka Monumenta artis musicae Sloveniae so pripravljeni baleti in sonate Janeza Krstnika Dolarja. Zvezek s končano transkripcijo, revizijskim poročilom in generalnim basom, ki zaokroža razprodani Dolarjev opus, bo izšel z letnico 1994 januarja naslednje leto. Za drugo izdajo je bil oddan v tiskarno prav tako že razprodani 4. zvezek Monumenta artis musicae Sloveniae, Dola rje va Missa villana. Za simpozij o glasbenem baroku na Slovenskem je bila predstavljena problematika modalnosti v Dolarjevih skladbah. Nadalje je bila preučevana problematika sloga in periodizacije glasbenega baroka na Slovenskem in izsledki podani v razpravi za isti simpozij, Osrednja pozornost je bila namenjena organizaciji mednarodnega simpozija Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba s spremnimi prireditvami
Klasicizem (dr. Ivan Klemenčič, Aleš Na gode)
Nadaljeval se je študij opusa Franca Pol linija, ki se širi spričo nenačrtovanih lani pridobljenih kopij velikega dela skladb in dokumentov. Na mednarodnem simpoziju v Zagrebu ob 900-letnici tamkajšnje škofije je bil predstavljen referat o pesemskem ustvarjanju Franca Pol linija. Dokončana sta bila transkripcija 6 maš Ven če slava Wratnyja in rokopis za magistrsko nalogo, ki obravnava te Wratnyjeve skladbe.
Novejša slovenska glasbena zgodovina (1848-1941) (mag."Iomaž Faganel, dr. Ivan Klemenčič)
Na simpoziju ob šestdesetletnici smrti liugolina Sattnerja so bile z referatom predstavljene skladateljeve kan ta te. V povojni čas sodi predavanje o slovenski zborovski ustvarjalnosti v zadnjih petdesetih letih na kolokviju v okviru festivala komorne glasbe 20. stoletja v Radencih. Za drugo izdajo enciklopedijeDie Musik
in Gcschichte itttd Gegenwart (Kassel) je bilo oddano geslo Ljubljana (31 str.), ki se nanaša na vsa obdobja slovenske glasbene zgodovine. Inštitut jc pred podpisom pogodbe z nemško založbo Barenreiter iz Kassta za zastopanje zbirke Monumenta artismusictte Shveniae v tujim in z vodstvom Edicij Društva slovenski ti skladateljev za zastopanje te zbirke v domovini. Z nemškim založnikom smo se dogovorili za zastopanje celotne zbirke in ne samo Gallusovih zbranih del. kar je izjemnega pomena za promocijo starejše slovenske glasbe v tujini,
Evidentiranje in katalogizitanje vdov (dr. Jurij Snoj, dr. Ivan Klcmcnčič, Aleš Nagode)
Doslej zbrani podatki o srednjeveških rokopisih in fragmentih zunaj Ljubljane si) bili vneseni v računalniško podatkovno zbirko. Zaenkrat obsega 31 zapisov s po dvajsetimi polji bibliografskih in vsebinskih podatkov. Za R1SM v Prankfurtu je bil po slovenski osamosvojitvi izdelan nov. dopolnjen seznam nahajališč glasbenega gradiva v Sloveniji s poenotenimi kraticami zanje. Nadaljuje se katalogizacija glasbenih rokopisov s področja Slovenije. Za drugo izdajo Thematic catalogues in music: an annotated bibliography, New York, so bile za slovensko področje izdelane korekture 1. izdaje in dodane nove bibliografske enote. - RILM-u v New Yorku so bili poslan i bibliografski podatki o sprotni muzikološki literaturi v Republiki Sloveniji za leto 1993.
Znanstvena posvetovanja
Muzikološki inštitut je organiziral mednarodni simpozij Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba / Baroque Music in Slovenia and European Music. Simpozij je potekal pod pokroviteljstvom SAZU 13. in 14. oktobra v Ljubljani. Z njegovo organizacijo je inštitut nadaljeval redna mednarodna znanstvena srečanja vsaka tri leta. Na simpoziju je sodelovalo 16 referentov, od tega 5 iz tujine (Avstrija, češka, Hrvaška, Anglija in vabljena gosta iz Nemčije in Italije); zadnji torej zlasti s srednjeevropskega območja, med njimi dva dopisna člana SAZU. Aktivni udeleženci so bili; dr. Marija Bergamo, Jože Faganel,dr. Damjan Prelovšek, dr, Bojan BujiC, Metoda Kokole, Boris Šinigoj, mag, Tomaž Faganel, dr. Rudolf Flotzinger, dr. Jiri Sehnal, dr. Koraljka Kos, dr, Stanislav Tuksar, dr. Jože Sivec, dr, Katarina Bedina, dr. Danilo Pokorn, dr. Edo Škulj, in dr. I. Kle-menčič. Simpozijski del jc zajel večidel vso temeljno problematiko ustvarjanja in poustvarjanja v obdobju glasbenega baroka ua Slovenskem in omogočil evropske primerjave in primerjave s slovensko literarno in likovno umetnostjo tc slogovne smeri. Čeprav je to obdobje že v podrobnostih obdelano, je predstavil nekatera nova dejstva, ekspliciral dosedanje raziskave ter dal nove interpretacije. Med spremnimi prireditvami jc Muzikološki inštitut pripravil v NUK-u razstavo Giasbent lyarok na Slovenskem, kije bila odprta pni simpozijski dan. Na predvečer znanstvenega srečanja, 12. oktobra, jc bil koncert Slovenskega komornega zbora pod vodstvom dr. Mirka Cudermana, ki je prvič na Slovenskem izvedel vseh 6 motetov J, S, Bacha, Koncert v Križevniški cerkvi naslednji dan jc bil posvečen
komorni glasbi slovenskih baročnih skladateljev z nekaterimi prvimi izvedbami skladb v novejšem času. Dela I. Poscha, G, Pulitija in j. K. Dolarja je na starih glasbilih izvedel mednarodno razširjeni ansambel Gallus Consort iz Trsta, V pripravi je zbornik referatov s simpozija.
Razstava
Danilo Pokom, tehnična izvedba Jurij Snoj: Glasbeni barok na Slovenskem / Musical Baroque in Slovenia. Narodna in lini verzi tel na knjižnica, l3.-2l.lt).
PREDAVANJA. REFERATI. PRISPEVKI NA RTV
Tomaž Faganel
Koncert ansambla Slovenicutn. Pogovor za Radio Slovenija, III. program, 27.2., 20.3, in 10.4.
Festival Etiropa Cantat. Pogovor za Glasbeno panoramo, Radio Slovenija, I. in
III. program, 17. in 20.8. 32. festival komorne glasbe 20. stoletja. Pogovor za oddajo Čas in glasba. Radio
Slovenija, lil. program, 19.9. Slovenska zborovska ustvarjalnost v zadnjih petdesetih letih. Predavanje na
kolokviju 32. festivala komorne glasbe 20. stoletja, Radenci, 23.-25.9. Modalnost v skladbah J. K. Dolarja. Referat na mednarodnem muzikološkem simpoziju Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba, Ljubljana, 13.-14,10.
Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba. Pogovor za Radio Koper-Capodistria, 17.10.
Satmerjeve kantate. Referat na simpoziju P Hugolin Sattner, Ljubljana, 24. II. Ivan Klemenčič
The Song Creations of Franc Pollini. Referat na mednarodnem muzikološkem simpoziju Zagreb i hrvatske zemlje kao most izmedu srednjoeuropskih i mediteranskih glasbenih kultura, Cz 900. obljetnicu utemeljenja Zagrc-bačke biskupije i prvog spomena Zagreba. Zagreb, 28.9.-1.10. Slogovni razvoj glasbenega baroka na Slovenskem Referat na mednarodnem muzikološkem simpoziju Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba, Ljubljana, 13.-14.10. Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba. Pogovor z urednico za 1. program TV Slovenija, "Osmi dan", 18.10.
Metoda K» ko le
The Baroque Musical Heritage of Sloveniu The Biennal Conference on Baroque
Music, Edinburgh (Velika Britanija), 7.7. Prispevek Isaaca Pose ha k razvoju ansambelske variacijske suite. Musicolische Ehmfreudt (1618). Referat na mednarodnem muzikološkem simpoziju Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba, Ljubljana, 13.-14.10.
Jurij Snoj
Ali so ttadvrstična znamenja v Brižinskih spomenikih nevme. Referat na Mednarodnem simpoziju o Brižinskih spomenikih, Ljubljana 14.-16.4.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 335-336
INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE_
Raziskovalno delo je bilo zaradi selitve dveh inštitutskih sekcij v nove prostore in s tem povezane preureditve knjižnice nekaj mesecev moteno; kljub temu je potekalo po sprejetih načrtih.
Sekcija m slovensko literarno zgodovino
Literamozgodovinske raziskave slovenske književnosti 19. in 20. stoletja Inštitut je ob petdesetletnici suiTti Franceta Balantiča in sedemdesetletnici rojstva Ivana Hribovska na pobudo svojega znanstvenega sveta priredil posvetovanje "Poezija Franceta Balantiča in Ivana Hribovska v slovenskem kulturnem prostoru". Potekalo je 20. in 21,1. pod pokroviteljstvom SAZU v njenih prostorih v Ljubljani. Namen posvetovanja je bil osvetliti literarna opusa pesnikov, ki sta bila po drugi svetovni vojni v Sloveniji iz ideoloških razlogov bolj ali manj zamolčana, nezaželena in omalovaževana; analizirati različne idejne in oblikovne vidike njunega pesništva ter ju I i te rarnozgodo vinsko opredeliti, hkrati pa razgrniti tudi spominske in dokumentarne vidike njunih biografij, ki so še vedno nepojasnjeni, Posvetovanje je pripravil odbor, ki so ga sestavljali dr. Marjan Dolgan, dr. Darko Dolinar, akad. prof. dr, Janko Kos in prof. France Pibernik, Sodelovalo je 25 literarnih zgodovinarjev raz lični h generacij, kritikov, publicistov in filozofov, ki so analizirali opusa obeh pesnikov s stališč različnih humanističnih ved, s čimer so bistveno obogatili dosedanje literarnozgodovinsko vedenje. Vsi referati in povzetek diskusije so objavljeni v Balantičevem in Hribovškovem zborniku (izdal ZRC SAZU, založila Mohorjeva družba, 1994). Druge raziskave so potekale v skladu z veljavnimi večletnimi načrti. Raziskava Preučevanje slovenske modeme (F Bernik) je končala obravnavo I irske poezije Frana Ellerja. V tisku je njegovo zbrano delo Fran Eller-Znane in neznane poezije z uvodom in znanstvenokritičnim aparatom. Nadaljevala se je analiza pripovedne proze tega obdobja.
Raziskava Slovenska memoarska in avtobiografska literatura (M. Dolgan) se je nadaljevala s študijem tujih teoretskih del o tej problematiki. Pri raziskavi Metafora v slovenski književnosti 18. in 19. stoletja (J. Faganel) seje nadaljevalo zbiranje in klasificiranje gradiva pri F. Prešernu in sodobnikih.
Priprava znanstvenokritičnih izdaj (J. Faganel in zunanji sodelavci) Na podlagi znanstvenokrilične izdaje Brižinskih spomenikov (obj. 1992 in 1993) je bilo kot druga faza triletnega raziskovalnega projekta organizirano med-
narodno znanstveno srečanje. Na njem je z referati nastopilo 46 prijavljenih in 3 neprijavljeni udeleženci, 2 pa sta sodelovala le s poslanim referatom, 17 tujih referentov je prišlo iz 10 evropskih držav in ZDA. Delo je potekalo v 5 tematskih skupinah: zgodovina s paleografijo in arheologijo, teologija, jezikoslovje, literarne vede, recepcija in prevajanje. - V spremljevalnem delu so hilc protokolarne (sprejem pri predsedniku države) i a kulturne prireditve. V sodelovanju z Radiom in Televizijo Slovenija ter Narodno galerijo jc bil organiziran koncert z izvedbo kantate Jakoba Ježa Brižinski spomeniki in recitalom besedil v prvotni in sodobni slovenščini v interpretaciji igralcev Drame SNG. Številna in kakovostna poročila so pred začet kom simpozija, med nji m in po njem objavljali vsi slovenski dnevniki, tedniki, zlasti pa več radijskih postaj in Televizija Slovenija. - Mednarodni simpozij z veliki? udeležbo je pokazal, da uživajo lirižinski spomeniki še vedno izredno pozornost tujih in domačih specialistov in so elitno raziskovalno področje. Argumenti, ki bi govorili zoper slovenskost BS, nimajo več odločilne strokovne teže. Tako jih strokovnjaki skoraj soglasno uvrščajo v širši okvir kulturne dediščine Slovencev, Metodološko je mogoče simpozij oceniti za pluralističnega, saj je zajel klasične in sodobne raziskovalne usmeritve. - Ob simpoziju je pri založbi RTV Slovenija izšla zvočna kaseta z uvodom, govorno rekonstrukcijo prvotnega besedila in verzijo v sodobni slovenščini. Po srečanju je izšla v Italiji knjiga Monumenta Frisingensia (Trst, Firence 1994), ki prevzema bistvene sestavne dele iz naše znansivenokritičnc izdaje in prvič celovito predstavlja BS italijanski kulturni in strokovni javnosti.
Po simpoziju se je začela tretja faza raziskovalnega projekta o Brižinskih spomenikih s pripravljanjem zbornika, v katerem bodo predstavljeni rezultati simpozija.
Nadaljevalo se je tudi delo za znanstvenokritično izdajo Zoisove korespondence: računalniški vnos transkribiranih pisem iz Kidričeve zapuščine in ugotavljanje neidentificiranili piscev oz. naslovnikov.
Drugo strokovno in organizacijsko delo
F. Bernik jc predsednik SAZU, poleg tega je član upravnega odbora Slovenske matice.
M. Dolgan jc sodeloval v pripravljalnem odboru simpozija o poeziji Franceta Balantiča in Ivana HriboVŠka ter uredil simpozijski zbornik; bilje član strokovne komisije za podelitev nagrade Društva slovenskih pisateljev in Dela za najboljši slovenski roman v letu 1993 - Kresnik 94.
J. Faganclje bil organizacijski tajnik mednarodnega simpozija o Brižinskih spomenikih in uredniškega odbora simpozijskega zbornika.
Sekcija /a literarno teorijo
Literarni leksikon (dr. Darko Dolinar, Vlasta Pachemer-KJander, Majda Sta-novnik-Blinc, mag. Jola Škulj, Alenka Maček in zunanji sodelavci) V tem sklopu temeljnih titerarnoteoretičnih raziskav je tik pred izidom razprava M. Kordigel Znanstvena fantastika (LL 41). Končan, redakcijsko obdelati in
oddan v tisk je bil rokopis razprave D. Poniža Tragedija (LL 42). V redakcijski pregled je hi la oddana razprava J. Kosa o post modernizmu. Nadaljevalo se je raziskovanje literarnega prevoda (M, Stanovnik-BIinc), staroindijskili verznih oblik (V Pacheiner-KIander), modernizma (J. Škulj), mladinske književnosti, komedije in drugih literarnosmernih, obdobnih, vrst no-z vrstnih problemov za razprave, ki bodo končane v letu 1995 a li pozneje. Vse delo za Literarni le ksi kon je po skupnem načrtu usklajeval redakcijski kolegij.
Dn<go strokovno in organizacijsko delo
D. Dolinar je raziskoval metodološke in zgodovinske vidike slovenske literarne vede; sodeloval je pri pripravljanju simpozijev o Brižinskih spomenikih in o poeziji Franceta Balantiča in Ivana Hribovska ter pri urejanju simpozijskih zbornikov; bil je član t. i personalnega jedra za raziskovalno polje literarne vede, član iniciativnega odbora za pripravo ciljncga raziskovalnega programa Oblikovanje kulturnih prostorov in od novembra predsednik programskega odbora tega programa.
V Pacheincr-KlandcT je posredovala uporabnikom dokumentacijske podatke o literarnoteoretičnih terminih in o tujih avtorjih v slovenskem periodičnem tisku. M. Sianovnik-BHflCje kot predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev organizirala in vodila društvene prireditve, najpomembnejša med njimi je bil strokovni posvet 'Prevajanje slovenske književnosti v tuje jezike. Prevajanje za kinu in televizijo" v Žalcu, 23.-25.9,
J. Skalj je raziskovala problematiki} post strukturalizma, predvsem v zvezi z Bahtinom; sodelovala je v organizacijskem odboru mednarodnega simpozija "Bahtin and Humanities"; skupaj s sodelavci s Filozofske fakultete je prijavila raziskovalni projekt ''Dialogism, Historicism and the Marginal" na razpis Open Society Foundation oz, na Srednjeevropski univerzi v Pragi; sodelovala je z ekspertno skupino za založništvo pri Ministrstvu za kulturo; kot tajnica Društva za primerjalno književnost je organizirala več strokovnih predavanj.
Sekcija /.a biografi ko, bibliografijo in dokumentacijo
Slovenskibiograjski leksikon (dr, Metka Rogel-Dodič, mag, Franca Buttolo, mag, tbmaž Erzar, Martin Grum, Nada Gspan-Prašelj, Alenka Maček in zunanji sodclavei)
Končalo se je pripravljanje koncepta za novi Slovenski biografski leksikon, ki je v zadnjih treh letih potekalo kot poseben raziskovalni projekt, in nadaljevalo se je delo za prvi zvezek nove izdaje.
Na podlagi že določenih kriterijev za uvrščanje obravnavanih oseb, vsebinskega očrta celote in dopolnjenega geslovnika za prvi del z gesli od A do D je bila opredeljena vsebinska in tehnična struktura tipičnega gcselskcga članka. Ob upoštevanju razlik med strokami so btla izdelana načela izbora, razvrščanja in notranje organiziranosti vsebinskih sklopov v članku ter način navajanja podatkov in dejstev. Določena je bila tudi tehnična ureditev in grafična shema po
posameznih sklopih v člankih Na podlagi tega so bila sestavljena kratka navodila za pomoč zunanjim sodelavcem pri pisanju geselskih člankov. Za novo izdajo je bil v tem letu napisan 101 članek (člani sekcije so jih prispevali 12), tako da je zdaj v uredništvu skupno 230 člankov, od tega so 103 urejeni. Hkrati so se nadaljevale utečene dokumentacijske in informacijske dejavnosti: zbiranje, urejanje in arhiviranje hiografskega in bibliografskega gradiva za potrebe leksikona iz dnevnega tiska, arhivov in knjižnic, posredovanje informacij zainteresiranim raziskovalcem, ki delajo pri podobnih delih, predvsem uredništvu in sodelavcem Enciklopedije Slovenije,
Drugo strokovno in organizacijsko delo
M, Bbgel-Dodič je bila članica organizacijskega odbora posvetovanja ob 90-letnici rojstva dr, Boža Škerlja, ki je bilo 28,-29.9 v Ljubljani. T Erzai je nadaljeval doktorski študij filozofije s temami v angleškega empi-rizma, filozofije matematike in obče epistemologije v luči teoretske psihoanalize. M, Grumje uspešno opravil šestmesečno preskusno delo in prijavil specializacijo iz bibliotekarske stroke.
Knjižnica (Sonja Stergaršek)
Vse delo jc bilo zelo oteženo in upočasnjeno zaradi adaptacije in selitve v nove prostore, ki jc zahtevala tudi preureditev večjega dela knjižnice. Kljub temu sta bila urejena oba kataloga, abc čedno imenski in geselski (računalniško obdelani); še naprej izhajata biltena o novih knjigah in člankih, ki jih bibliotekarka ureja in pošilja inštitutom ZRC ter nekaterim posameznikom. Knjižni fond se jc povečal za 191 knjižnih enot in 196 zvezkov revij. 316 obiskovalcev sije izposodilo 720 knjig oz. zvezkov revij.
Tajništvo (Alenka Maček)
Opravljena so bila administrativna in strokovnotehnična dela za vse tri inštitutske sekcije, zlasti obsežno pa je bilo organizacijsko delo (dopisovanje, namestitev, priprava in distribucija gradiv) za mednarodni simpozij o Brižinskih spomenikih. Na računalniku je bilo pripravljeno celotno strokovno gradivo za srečanje (vabila, program. Gradivo I in Gradivo II), Začelo se je vnašanje besedi! za simpozijski zbornik.
Zunanji sodelavci
Pri raziskovalnem delu inštituta so z obsežnejšimi avtorskimi ali uredniškimi prispevki sodelovali:
Dr, Janko Kos, dr, Boris Paternu, dr. Igor Grdina, dr. Peter Stih, Janez Zor (Filozofska fakulteta), dr, Marijan Smolik (Teološka fakulteta), dr. Franc Jakopin, dr. Valentin Logar pri simpoziju in zborniku o Brižinskih spomenikih: prof. France Pibernik pri simpoziju in zborni k ti o poeziji Balantiča in Hribovska. Dr. Metka Kordigel (Pedagoška fakulteta Maribor), dr. Janko Kos (Filozofska fakulteta), dr. Denis Poniž (AGRFT) pri Literarnem leksikonu.
Večje število avtorjev in konsultantov s krajšimi prispevki pri Slovenskem biografskem leksikonu.
Obiski na inštitutu
Dr, Jan Jankovič z Inštituta za svetovno književnost Slovaške akademije znanosti v Bratislavi, 25.9.-2.10; zbiral je gradivo in strokovno literaturo za razpravo o stikih med slovaško in slovensko dramatiko.
Dr. 'lom M, S. Priestly z Univerze v Edmontonu (Kanada), ¡2.4., v zvezi z odmevi znanstvfendkritične izdaje BS v Clncagu.
Dr. Vito Smolej iz Lohhofa v Nemčiji. 24.7., s pobudo za izdajo BS na CD ROM-u.
Dr. Eugene Chen Eoyang, profesor za primerjalno književnost in vzhodnoazijske jezike ter kulture na Indiana University, Bloomington (ZDA); seznanil se je z raziskavami na področju primerjalne književnosti v Sloveniji, 8.9. Dr. Metka Zupančič, docentka romanistikc na ottawski univerzi (Kanada); predavala je o raziskovanju mitov v sodobni literarni vedi, 8.12-
Študijski obiski, potovanja v tujino
T Erzar: pregled strokovne literature o filozofiji matematike in obči episte-mologijk London in Oxford, 20.-27.11
J. Škulj: študij strokovne literature o modernizmu v književnosti in slikarstvu, Pariz, 27.6,-23.7.
(Glej tudi rubriko Predavanja, referati, prispevki na RPV) TISKOVNE KONFERENCE, JAVNE PREDSTAVITVE RAZISKAV France Bernik
Sodelovanje na tiskovni konferenci Odbora za mednarodni simpozij o Brižinskih
spomenikih, SAZU, 7.4. Vodstvo tiskovne konference DZS ob izidu šlirih knjig Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev v Ljubljani, Cankarjev dom, 15.6: F. S. Finžgarja Zbrano delo XIII, Juša Kozaka Zbrano delo Vil, E. Kocbeka Zbrano delo V in St. Majcna Zbrano delo I.
Marjan Dolgan
Sodelovanje na tiskovni konferenci SAZU, Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU ter celjske Mohorjeve družbe ob izidu Balantičevega in Hribovškovega zbornika, SAZU, Ljubljana, 14,12.
Darko Do I i na r, Jože Fagancl
Sodelovanje na tiskovni konferenci Odbora za Mednarodni simpozij o Brižinski h spomenikih. SAZU, 7.4,
Vlasla Paeheiiier-klander
Predstavitev knjige Šri Ramakrišna Reki na tiskovni konferenci v KUD F. Prešeren, Ljubljana, 15.11.
Jola Šknlj
Predstavitev Flaubertovcga romana Skušnjave svetega Antona na tiskovni konferenci Založbe Mihelač, Ljubljana, 27.1.
PREDAVANJA. REFFRATI, PRISPEVKI NA RTV
France Bernik
Uvodna beseda na simpoziju Poezija Franceta Balantiča in Ivana l Ii ¡bovška v slovenskem kulturnem prostoru. SAZU in ZRC SAZLJ, Ljubljana, 20.1.
Pozdravna beseda na Mednarodnem simpoziju o Brižinskih spomenikih. SAZU in ZRC SAZU, Ljubljana, 14 4.
Nagovor na slavnostnem koncertu ob začetku Mednarodnega simpozija o Brižinskih spomenikih. Narodna galerija, Ljubljana, 14.4,
Lavdacija za Antona Trstenjaka na mednarodni redovni svečanosti Reda Sv. Fortunata v Portorožu, 30.4,
Uvodni nagovor na 6. seminarju Društva ekonomistov Dolenjske in Bele Krajine, Združenja manageijev Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije. Otočec - Novo mesto, 19.5,
Uvodni nagovor na slavnosti ob odkritju spominske plošče Franca Ks. Lukmana v Lokah pri Sv, Juriju ob Taboru, 11.9.
Nagovor ob odkritju spomenika Janezu Krstniku Prešernu v 11 rasah pri Lescah, 2.10.
Pozdravna beseda na mednarodnem simpoziju Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba. SAZU in ZRC SAZU, Ljubljana, 13.10.
Edvard Kocbek - njegov pomen nekoč in danes. Predavanje v Mestni knjižnici Ivan Goran Kovačič. Karlovac (Hrvaška), 20.10.
Slovenska znanost za razvoj 94. Diskusijski prispevek ob tednu Slovenska znanost za razvoj. WTC, Ljubljana, 7.11,
Slavnostni nagovor na svečani akademiji ob 35 -I et nie i obstoja Tehniške fakultete Univerze v Mariboru. MariboT 25.1 I.
Metka Boget-Dnriič
Življenjska in znanstvena pot Boža Škerlja. Uvodni referat na posvetovanju ob 90, obletnici rojstva prof. dr, Boža Škerlja. Ljubljana, 28.9,
Menarha pri Slovenkah. Referat na posvetovanju ob 90. obletnici rojstva prof. dr. Boža Škerlja, Ljubljana, 29.9.
Franca Buttoto
Lirski subjekt v Hribovškovi pesmi Iskanje in Kosovelovi Ne veruj. Referat na simpoziju Poezija Franceta Balantiča in Ivana Hribovska v slovenskem kulturnem prostoru. Ljubljana, 20.1.

Marjan Dolgan
Pogovor o romanu Vzemljovhod Lojzeta Kovačiča z Alenko Zor-Simoniti in Miranom Košuto, T V Slovenija, II. program, oddaja Oči kritike, 14.1.
Pogovor o novel islični zbirki Dom mojega doma Jožeta Felca z Alenko Zor-Simon iti in Darjo Pavlic. TV Slovenija, II. program, oddaja Oči kritike, I 1,3.
Pogovor o romanu Kačja roža Alojza Rebule z Alenko Zor-Simoniti in Boštjanom lin kom. TV Slovenija. II. program, oddaja Oči kritike, 29.4.
Pogovor oramanu/flaČ/jroža Alojza Rebule, ki ga je vodila Alenka Zor-Simoniti. sodelovali so poleg pisatelja še Jože Pogačnik, Milica Kacin-Wohinz, Peter Krečič in Igor Škamperle. TV Slovenija, 11. program, oddaja Akcent. 6.5,
Pogovor o antologiji Sva na Minatt ija Bolečina nedoživetega z Alenko Zor-Simoniti in Matijo Ogrinom, TV Slovenija, 11 program, oddaja Oči kritike, 10.6.
Pogovor o romanu Pot v Trento Kajetana Kovica z Alenko Zor-Sinioniti in Aleksandrom Zornom, TV Slovenija. II, program, oddaja Oči kritike, 17.11.
Izjava o Balantičevem in Hribovškovem zbornika. TV Slovenija, 1, program, oddaja Forum, 21.12.
Pogovor o nove i ¡stični zbirki Črti brez angelov Vinka Moderndorferja z Alenko Zor-Simoniti. TV Slovenija, II. program. Oddaja Oči kritike, 29,12.
Darko Doltnar
Znanost v primežu proračuna. Sodelovanje v oddaji z ministrom dr. Radom Bohincem in novinarjem Jožetom Logarjem. Radio Glas Ljubljane, 21.3,
Brižinski spomeniki kot problem slovenske literarne zgodovine. Referat na mednarodnem simpoziju o Brižinskih spomenikih. Ljubljana, 16.4.
Jože Fagantl
Izjava o pomenu Mednarodnega simpozija o Brižinski h spomenikih. Radio Slovenije, Val 202, 16.4.
Verzni prestop kot ritmotvoma prvina v Balantičevi in Hribovškovi poeziji. Referat na simpoziju o poeziji Franceta Balantiča in Ivana Hribovška, 20.1.
Vloga organskega govora za oblikovanje kvalitetnega standarda. Predavanje na seminarju retorike. Pravljično gledališče, Piran, 5.7.
Slitvenska baročna književnost v rekarolizaeijskem procesu, Referat na simpoziju Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba, 13.10,
G. Papini: Priče trpljenja Gospodovega. Uvodna beseda in priredba 3 novel, RAI, Radio Trst A, 31,3.. 1. in 2.4.
Martin tiru m
Strpno reševanje konfliktov v demokratični družbi: pisno sporočanje. Predavanja na seminarju Strpno reševanje konfliktov v demokratični družbi. Brezovica, 12,, 19, in 26.11.
Vlasta Pacheiiter-Klander
Pogovor o hinduizmu: Studio aperio: induismo. RA1. Radio Trst, 14.3.
Predstavitev knjig; Šri Ramakrisna, Reki. in R. Tagore, Religija človeka. T V Slovenija, oddaja Forum, !7.11.1994.
Zrtverttk bogu ognja. Radio Slovenija, 1. program, literarni večer (ponovitev), 3.11.
Majda Stanomik-Blinc
Retoričnost prevodov Brižinskih spomenikov v novodobno slovenščino. Referat na mednarodnem simpoziju o Brižinskih spomenikih, SAZU in ZRC SAZU, Ljubljana, 16.4.
Jola Škulj
Cultural identiry and Dialogism. Referat na 14, kongresu Mednarodne zveze za primerjalno književnost (A1LC/1CLA), Edmonton, Kiinada, 15,8.
Intervju o Flaubertovem romanu Skušnjave svetega Antona, spraševala Nina Zagoričnik. Radio Ljubljana, 2, program, 27.1.
Flaubertovo romanopisje med dediščino romantičnega romana in modernistično prozo. Radio Ljubljana, 3, program, 31.1.
Položaj in aktualna interesna usmerjenost primerjalne literarne vede. Ob mednarodnem kongresu AILCUCLA. Predavanje v Slovenskem društvu za primerjalno književnost, Ljubljana, 22.12. (s. T Virkom).
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 33fi-339
INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE
V začetku leta 1994 se je inžtitut preselil v prenovljene prostore na Novem trgu 5. Ureditev gradiva (več kot 30 večjih in 20 manjših omar z dokumentacijo) ter 12.01X1 knjig je terjala od sodelavcev večtedensko zavzeto delo.
Sekcija /a ljudsko slovstvo
Slovstvena folklora v obdobju realizma (dr. Marija Stanonik) Ekscerpiranih je bilo okrog Uideset časopisov in revij iz tega obdobja, med njimi; Slovenska bčela, Zvon (dunajski). Ljubljanski zvon, Solski/Stovenski prijatelj, Drobtinice, Vede ž, Slovenski Glasnik. Kres. Kmetijske in rokodelske novice. Dom in svet, Angeljček, Zgodnja Danica, Besednik, Učiteljski tovarš itd. Poleg tega je bil izpisan že tudi del strokovne literature, kot so posamezne monografije in Zgodovina slovenskega s lovska (SM), I, 111, IV V Znotraj celotnega obdobja je dr. M. Stanonik izvzela posebno temo: sveta brata Ciril in Metod v zavesti slovenske slovstvene folklore, saj je bil prav ta čas za njuno popularizacijo najbolj odmeven, ker je bilo leta 1863, 1869 in 1885 veliko praznovanj ob 1000-letnici njunega prihoda med Slovane,
Kazalo slovenskih ljudskih pravljic: I. faza: Živalske pravljice (dr. Mimika Kropej) Poizkusili snopič Kazala slovenskih pravljic je dr. M, Kropej v grobem izdelala (52 strani). Potrebne so še nekatera nadrobna dopolnila, Z.a tisk je pripravila knjigo Odsev stvarnosti v slovenskih ljudskih pravljicah in povedkah (350 strani).
Za Slovar etnologije Slovencev je obdelala 58 gesel s področja ljudskega verovanja.
Sekcija za ljudske šege in igre
Raziskava šeg življenjskega kroga - iege ob smrti (mag. Helena Ložar-Podiogar) Mag. H, Ložaf-Rodlogarje terensko gradivo z Dolenjskega dopolnila z mnogimi novimi podatki o šegah, tudi zgodbah, z zanimivimi epitafi in slikovnim gradivom (pokopališč, nagrobnikov, starih pogrebnih slik, inventarja) iz Malih in Velikih Lipljen, Police pTi Grosupljem, iz Klade nad Želimljami, Zagorice, Šrange pri Mirni Peči, Vrhpeči, iz Biške vasi. Nemške vasi. Rodin. Zbur, Kronovega. Bele Cerkve in Šmarjete, Vavte vasi in Do)enjskih Toplic. Zbranega je bilo prcccj gradiva tudi o drugih šegah, ženitovanjskih kakor tudi Segali ob rojstvu ter o šegah ob delu (žetev, košnja, trgatev, ličkanje).
Za tisk je bila pripravljena razprava v nemščini o novoletnih šemah otcpovcih v Bohinju (15 strani) ter monografija o ženitovanjskili šegali Ziljanov (130 strani s 15 stranmi nemškega povzetka).
Za Slovar etnologije Slovencev je mag. H. Podlogar izdelala 60 gesel, skupaj s kazalkami 158.
Iz nemščine je prevedla 6 znanstvenih razprav akademika dr. Nika Kureta za delo Poglavja iz ljudske kulture (izdajatelj SAZU). Sodelovala je pri Enciklopediji Slovenije z dvema prispevkoma in posredovala slikovno gradivo. Ob preselitvi inštituta je uredila arhiv dr. Nika Kureta, Puffov arhiv in prevzela skrb nad fototeko, diateko in Göthovü serijo.
Zgodovina etnološkega raziskovanja v 19. stoletju (mag. Jurij Fikfak) Obdelani, razčlenjeni in ovrednoteni so bili potopisi, tako etnološke narave (npr. Matija Majar), kakor tudi povsem literarni (npr. Janez Mencinger), analizirani so bili prispevki s področja razmerja med domoznanskimi spisi in raziskovanjem ljudske kulture, ki so jih spodbudile akcije učiteljev (opisi novomeškega, postojnskega, logaškega okrajnega glavarstva), cerkve (Zgodovina fara), Slovenske Matice (spisi Simona Rutarja in zbirka Slovenska zemlja) in državnega aparata (Österreichische Monarchie im Wort und Bild),
Etnološka monografija naselij Hrušica, Obrov (mag. lurij Fikfak) Z ekipo Avdiovizualnega laboratorija ZRC SAZU so bile dokumentirane pustne šege in navade in intervjuji o razmerju vaičanov do rekonstrukcije tradicije. Prepisane so vse družinske knjige, potrebne za demografsko analizo. Dokumentiran je bil vaški praznik in druge prireditve (volitve, velika noč) v obeh naseljih.
Multimedijskepredstavitve slovenske kulturne dediščine (dr, "Ione Ccvc, mag. Jurij Fikfak)
V prvi etapi projekta je bil prepisan večji del gradiva (Velika planina, Maske na Slovenskem), ki je potrebno za oblikovanje kazala in hiperteksta. S prehodom na novo programsko opremo (Authorware Professional) so bili rešeni nekateri problemi prejšnje aplikacije, pisane s staro programsko opremo.
Družinsko-sorodstveni odnosi v vaških okoljih na obrobju Slovenije, raziskava Istrske družine v kulturnih spremembah (mag, Mojca Ravnik) To leto je bilo posvečeno v prvi vrsti grobemu dokončanju raziskave o družini in sorodstvu v zaledju Slovenske Istre. Manjkajoči podatki so bili dopolnjeni na terenu (Strunjan, Bertoki. Gradin, Zanigrad, Skedenj, Divača) in v arhivih (matična služba občine Koper, Državni arhiv v Trstu, Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran). Zvočni posnetki so bili vpisani v računalnik in vsebinsko razvrščeni. Pripravljen je bil rokopis z naslovom "Brali, sestre, strniči, zermani, Družina in sorodstvo v zaledju Slovenske Istre" (tipkopis, 225 strani, s prilogami) in predlagan za objavo na razpis Ministrstva za znanost m tehnologijo za leto 1995. Dokončna izdelava elaborata raziskave''Istrske družine v kulturnih spremembah" je v teku. Raziskava je bila sprejela v mednarodni program z naslovom "Mapping European Family and Household Patterns'' pod okriljem Evropske skupnosti, v okviru znanstvenega in tehničnega sodelovanja PECO. Usklajevaleč je Skupina za zgodovino prebivalstva in družbene sestave na Univerzi vCambridgeu, Jeklo je delo tudi na drugih terenih, ki jih bo raziskava predvidoma zajela v prihodnjih letih. Temu je bilo namenjeno desetdnevno terensko delo v Reziji, ki nas je vključilo tudi v dolgoročni načrt kolegov na tej in na oni strani meje za postavitev muzeja v Reziji,
Sekcija za materialno kulturo
Kozolci toplarji na vzhodnoalpskem ozemlju (dr. Tone Cevc) Opravljene so bile delne terenske raziskave v Ziljski dolini (Čačc), kjer je bil izmerjen tudi eden najstarejših vezanih kozolcev iz leta 1764. Ugotovljeno je bilo, da sov Avstriji (Ko roška,Tirol ska) postavljali od srede 19, stoletja naprej kozolec toplarje z gradbenimi načrti, ki jih je potrjeval okraj. Nasledek takšne regulirane gradnje se kaže danes v precejšnji ttpološki uniformiranosti koroških kozolcev toplarjev. Nadaljnje terenske sondaže so zajele planino Pokrovec, Gorjuše in Koprivnik v Bohinju. Pregledano je bilo gradivo terenskih ekip Slovenskega etnografskega muzeja iz okolice Stične, Kostanjevice in Kobarida in napravljene kopije terenskih skic kozolcev topla rje v. Diateka se je v letošnjem letu obogatila za 140 novih posnetkov.
Za tisk je bila pripravljena nemška izdaja knjige Bohinj in njegove planine (prevajalec Alois Angerer).
Dr. T Cevc je sodeloval pri pripravi projekta "Planšarstvo na Veliki planini" in revitalizaciji spomeniško zavarovane Preskaijeve bajte (v sodelovanju z Muzejem Kamnik) tet pri prenovi spomeniško zavarovane Poearjeve hiše iz srede 18.
stoletja (v sodelovanju z Zavodom za varstvo naravnih in kulturnih spomenikov v Kranju).
Slovar etnologije Slovencev (glavni urednik dr. Angelos Bas z uredniškim odborom dr. Janez Bogataj, dr. Zmaga Kumer, dr. Niko Kuret, dr, Slavko Kremenšek, dr. Ivan Sedcj)
Sodelavci so v letu 1994 obdelali 1320 gesel, Knjižnica (Sinja Žemljic-Go I ob)
V letu 1994 je knjižni fond pridobil 402 enoti: 138 zvezkov periodike in 264 knjižnih izvodov. Tako šteje knjižnica zdaj I 1.988 knjig in revij, Ob selitvi v nove prostore je bila na novo urejena zbirka se para tov, ki so zdaj shranjeni v posebnih predalih. Vseh separatnih odtisov je približno 2100 in so urejeni po abecedi. Knjižničarka S. Zemljič-Golob je obiskala tečaj OPEC CO BISS v NU K.
Obiski v inštitutu
PTof. dr. Peter Scherber, Institut für slawische Philologie, Güttingen. Nemčija. 8.5.: problem multimedia.
Dr. Tanja Perič-Polonijo , Zavod za etnologiju i folkloristiku, Zagreb, Hrvaška, 12.5.: knjiga Slovstvena folklora v domačem okolju.
Duša H i bon, Cluses, Francija, 16.-24.9.: iskanje podatkov o ljudskem slovstvu in jeziku.
Dr. Marija Kun degrabe r-Lac kner, Ulm, Nemčija, 16.-30.10,: Kočevski Nemci. Prof. dr. Jan POdoluk, Bratislava, Slovaška, 26.10.: obnova strokovnih stikov. Prof. dr. Nikolaj Kolev, Veliko Tirnovo, Bolgarija, 4,-7.12.: predavanje z dvema
videofilmoma.
Študijska potovanja
Dr. Ione Cevc, 4.-8.5.,Švica: obisk Muzeja na prostem v Elallcnbergu idr. Dr. "Kmc Cevc, 13.-15.10., Snnsbruck, Salzburg, Glentleken (Bavarska): ogled muzejev na prostem.
Mag. Jurij Pikfak, 1.9, do konca leta, Arlington, ZDA: delo pri U.S. Slovene Science and 'technology Joint Fund - raziskovalni projekt A Comparative Analysis of the Cultural Construction of Space in Two Modernizing Societies: Slovenia and the West Indies. Vmes: 12.-25.9., Dunaj, s štipendijo Avstrijskega inštituta za vzhodno in jugovzhodno Evropo: izpisovanje na temo "etnološka monografija".
Dr. Monika Kropej. 23.-27,5., Budimpešta: obisk na Etnološkem inštitutu pri Akademiji znanosti ter na Oddelku za folkloro Univerze,
Udeležba na znanstvenih posvetovanjih trt kongresih
Strokovni posvet o amaterskem gledališču na podeželju in v urbanem okolju, Ljubljana, 8.2.: M. Stanonik (z referatom).
Obeležite v 50-letnicc smrti pesti ika Karla Destovnika-Kajuha, Šoštanj. 22.2.: M. Stanonik (z referatom).
Mednarodno posvetovanje o družinskih vzorcih in sestavi družin pod naslovom "Where docs Europe end?™, ki ga je priredila skupina za preučevanje in zgodovino prebivalstva iz Cambndgea {Cambridge Group for the 1 ¡¡story of Population and Social Structure), Budimpešta, (i.-10.4.: M, Ravnik (z referatom). Mednarodno posvetovanje Reisebeschreibungen in Mitteleuropa, Marburg (Nemčija), 15,-16.7,: J. Fikfak {s predavanjem).
Mednarodno posvetovanje SIEK Dunaj, ll.-15.9v; .1. Fikfak (s predavanjem). VI11 ¡eme Atelier P A,CT EUROETHNO: Folklore - Contacts with European Ethnology and History, Budimpešta, 19,-23.9 „ M Stanonik (z referatom). Mednarodno posvetovanje Begegnung über Grenzen - Begegnung in Slowenien, ki gaje organizirala IDI Pro Vita Alpina, Gozd Martuljek, 24.10,: Tone Cevc in Melena Lo žar-Pod logar.
Strokovno srečanje, posvečeno 220-letnici Valentina Staniča (1774-1847), Sveta gora nad Novo Gorico, 18,11.; M. Stanonik (z referatom),
PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV, PREDSTAVITVE, VODSTVA
Dr, Tirne Cevc
Uvodni nagovor ob odprtju razstave Slovenski kozolci v maketah arhitekta Hrelja
v prostorih Ljubljanske banke, Ljubljana, 24.3. Arhitekturna dediščina v Triglavskem narodnem parku - predavanje na seminarju
vodnikov Triglavskega narodnega parka, Vogar, 8.4. Vodstvo udeležencev posvetovanja Zavodov za varstvo naravne in kulturne
dediščine, Bohinjske planine, Blato, Pri jezeru. Dedno polje, 8.6. Kulturna dediščina Velike planine. Predavanje in vodstvo. 7. Naravoslovni tabor
občine Domžale, Velika planina, 1.7. Predstavitev svojega raziskovalnega dela, "Etno večer" Slovenskega etnološkega društva, Ljubljana, Cankarjev dom, 11.10.
Mag, Jurij Fikfak
Predstavitev prvega CD-ROMa (Področja etnologije in zgodovine na Slovenskem znotraj raziskovalnega načrta: Multimedijska predstavitev slovenske kulturne dediščine j, RTV Ljubljana, oddaja R& R, 20.1. Reiseberichte zwischen Volkskunde und Literatur. Posvetovanje Reisebeschreibungen in Mitteleuropa, Marburg (Nemčija), 15.-16,7. Slowenische Volkskunde zwischen Region und Nation (1840-1890). Posvetovanje SIEF, Dunaj, 11.-15.9.
Mag. Helena Ixiiar-Pod logar
Novoletne seme otepovci v Bohinju, TV Koper, 2.1. Pomladna obredja, Radio Slovenija, "Etnoval", 5.3.
Ljubljanske butance, TV Ljubljana oddaja "Spoznajmo neznano ", 25,3. (ponovitev).
Mag. Mojca Ravnik
Families and Domestic Groups in Slovene I stria. Posvetovanje Where does Europe End? (Cambridge Group for the History of Population and Social Structure). Budimpešta, 6,-10.4.
Priprava na terensko delo, predavanje/a mentorje raziskovalnega tabora v Reziji. Narodna in študijska knjižnica, Trst, 29.4,
Vprašanje varstva etnološke dediščine v zaledju. Posvetovanje o prenovi stavbarstva na Koprskem, Koper. 9.6
Izročilo dvorca Buturaj (predavanje) in predvajanje videokasetc But tiraj H (posnela skupaj z Naškom Križnarjem junija 1993), Buzetski dani 94, Buzet, 9.9.
Intervju kot raziskovalna metoda. Seminar za mentorje zgodovinskih krožkov, prireditelj Zveza prijateljev mladine Slovenije. Slovenski šolski muzej. Ljubljana, 13.9,-Pokrajinski arhiv, Maribor, 15,9.
Dr. Marija Stanonik
Intervju v oddaji Oči kritike. TV Slovenija, 22.12,1993, Ponovitev v oddaji Slovenski magazin, v nemščini, TV Slovenija, 13.1.
Intervju z vabilom za sodelovanje v oddaji Za Slovence po svetu. Radio Slovenija, S.l,
Drama t ska razsežnost slovstvene folklore. Strokovni posvet o amaterskem gledališču na podeželju in v urbanem okolju, Ljubljana, 8.2.
Zanrski sistem slovenskega, narodnoosvobodilnega pesništva 1941-1945. Obeležitev 50-ietnice smrti Karla Destovnika-Kajuha, Šoštanj, 22.2.
Uvodna predstavitev zbirke na tiskovni konferenci ob izidu pesniške zbirke Rudija Berginca, Kobarid, 25.2.
Zvočno pismo, v oddaji Za Slovence po svetu. Radio Slovenija, februar,
Predstavitev zbirke Glasovi z vabilom za sodelovanje m prvi napotki za delo učiteljem zdomskih otrok na njihovem seminarju. Slovenj Gradec, 1,4.
Sveta brata Ciril in Metod. Simpozij "Jernej Kopitar in njegova doba" ob 150-letnici njegove smrti, Ljubljana, 29.6.
The Presence of Europe in Slovene Literary Folklore and L iterary Folcloristics (Oris Evrope v slovenski slovstveni folkoristiki). Vlllieme Atelier P.A.C.T EUROETHNO, Budimpešta, 19.-23.9.
Trpka ntilozvočnost. Strokovno srečanje ob 220-let niči rojstva Valentina Staniča, Sveta gora nad Novo Gorico, 18.11.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 339-342
6. inštitut ja izseljenstvo
Izseljevanje in vključevanje Slovencev v novo okolje (dr. Marfan Drnovšek; sodelavci: dr. Breda Cebulj-Sajko, dr. Irena Gantar Godi na, mag. Marina Lukšič-Hacin, dr. Janja Žitnik)
Spričo težav v zvezi s sprejemanjem projekta za lelo 1994 pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo (potrjen je bil šele 22. novembra) je delo temeljilo na raziskovalcih Inštituta, pomanjkl jivo finančno ovrednotenje, ki ni krilo niti raziskovalnih ur inštitutskih raziskovalcev, pa je onemogočilo sodelovanje zunanjih sodelavcev. Težišče raziskav je bilo usmerjeno na nadaljevanje lanskih, tj. na proučevanje zgodovinske, etnološke in sociološke migracijske problematike s poudarkom na slovenskem izseljenstvu v Združenih državah, Avstraliji in Evropi.
Slovenska izseljenska književnost (dr, Janja Žitnik; sodelavci: Lev Delela, prof. dr. Helga Glušie, prof. dr. Martin Jevnikar, prof. dr. Mirko Jurak, akad. dr. Taras Kermauner, doc. dr. Igor Maver, doc. dr. Jerneja Petrič, akad. prof. dr. Janez Stanonik, mag. Barbara Suša)
V tem letu so člani raziskovalne skupine deloma dopolnili biografsko, literarno in literalnokritično gradivo, zbrano v Sloveniji, s tovrstnim gradivom iz tujine. Na osnovi teh virov, svojih intervjujev s slovenskimi izseljenskimi književniki ter njihove korespondence so dopolnili lam začeta poglavja raziskave s predstavitvijo novih avtorjev ter literarno analizo in oceno njihovih del, Svoje študije so oddali urednicama v recenzijo. Poleg tega so tudi letos objavili (večinoma v tujem tisku) vrsto znanstvenih in strokovnih člankov, izhajajočih iz projekta. Do konca leta bosta v skladu s sprejetim programom opravljeni dve tretjini celotne raziskave. Nosilka projekta je v tem letu oddala v tisk dve samostojni monografiji s področja slovenske izseljenske književnosti.
Udeležba sodelavcev na simpozijih in posvetovanjih: Dr. Marjan Drnovšek
Slove.net na Hrvaškem (udeležba). Ljubljana, 21.12.1993 Množično izseljevanje in Slovenci (referat), 27. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana, 29.9.-1.10,
Dr. Janja Žitnik
Mednarodni simpozij Historical Perspectives in the New World, Bled, 15.-18. maj. Mednarodni simpozij Razvoj in pomen bratskih podpornih organizacij med priseljenci v Severni in Južni Ameriki, Evropi in Avstraliji, Pedagoška fakulteta v Mariboru, 18.-21. maj.
Dr. Irena Gantar Gndina
The Development of Slavonic Idea in 19th Century, Vorau, 1993. Slovanska vzajemnost in Slovenci, XXVII. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana 1994.
Lončar i/i Masaryk, Simpozij ob 40-]cl niči Lončarjeve smrti, Ljubljana 1994. Mag. Marina Lukšič-llaciii
H. Škerlj in izseljenci v Ameriki, Posvetovanje ob 80-ietnici rojstva B. Skcrlja, Ljubljana 1994.
Študijska potovanja
l)r. Marjan Drnovšek, oktober, Pariz, sodelovanje v okviru mednarodnega projekta Histoire des identités nationales, du racisme et des migrations en Europe.
Obiski na inštitutu
Dr. Lubica Barlelska, Slovenska Malica, Bratislava , marec.
Prof. Tom Priestley, University of Alberta, Edmonton, Alberta, Kanada, 11.4.-22.5.
Prof. Joseph Velikonja, University of Washington, junij.
Dr. Ladislav llladky. Češka akademija znanosti. Brno, oktober.
Mag, Majda Kodrič, Odsek za zgodovino NŠK, Trst, 5.4.
Prof. dr. Henry R. Cooper, Jr., Indiana University, ZDA, 15.4.
Mag, Marko Zdešar, München, Nemčija
Frank van Krevel, Herleen, Nizozemska
PREDAVANJA, REFERATI IN PRISPEVKI NA RTV
Dr. Marjan Drnovšek
Ljubljanski župani v preteklosti (razgovor), Ljubljana, 2.12. (Va! 202). "S zugom do Urem na in z barko do Novega Jorka ". Izseljenčevo doživljenje poti v Ameriko (predavanje), Ljubljana, 19.5. (Zgodovinsko društvo Ljubljana). Množično izseljevanje iti Slovenci (referat), Ljubljana, 30.9. (27. zborovanje
slovenskih zgodovinarjev). Nekaj misli o družinskih arhivih in njihovem pomenu za raziskovanje preteklosti
(predavanje), Ljubljana, 13.9. (Slovenski šolski muzej). Mcslo in ljubljanski župani (predavanje), Ljubljana, 30,1. (Klub Nove revije).
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 342-343
FILOZOFSKI INŠTITUT
Filozofija in politično ob koncu 20. stoletja: elementi za teorijo diskurzivnega oblikovanja politične sodbe in delovanja (dr. Rado Riha, Peter Klepec-Kršič, Gorazd Korošec, Vojo Likar, dr. Oto Luthar, dr. Tomaž Mastna k, dr. Je lica Su-mie-Riha. mag. Alenka Zupančič)
V tretjem in sklepnem letu raziskovalnega projekta so bila analizirana notranja protislovja tradicionalnega družboslovnega in filozofskega pojmovanja razmerja
med filozofijo in politiko, ki ostaja ujeto v antinomtji "političnost teonje" -' apolitičnost teorije". Projekt je razdelal teoretski model, ki omogoča preseganje nezadostnosti te zastavitve, Model temelji na strukturi Kantove rcflektirajoče estetske sodbe v tretji Kritiki, pri čemer je ta struktura pojasnjena s pomočjo teoretskih konceptov Jacquesa Lacana in Alaina Badiouja. Na tak način je projekt zarisal teorijo diskurzivnega oblikovanja razsodne moči. Hkrati je bila analizirana tudi Kantova praktična filozofija in njeno razmerje do koncepta razsodne moči. Sklepni del raziskave o krizi pravne filozofije, ki jo je povzročil zlom Ketsnove čiste teorije prava, je analiziral, na kakšen način se etični moment obveznosti v pravu razmejuje od instance obveznosti v morali in v vsakdanji komunikaciji. Raziskava je analizirala korenine te obveznosti v mehanizmih oblikovanja common sensa v vsakdanji argumentaciji ter soočila pozitivno in negativno oceno koncepta argumentacije v teorijah Ernesta Laclaua, Chantal Mouffe in Oswalda Ducrota. V okviru raziskovanja razmerja med znanostjo in filozofijo je bilo analizirano ttachelardovo pojmovanje psihologije in psiholoških determinant v epistetnoloških procesih oblikovanja znanstvene racionalnosti iu znanstvenega subjekta. Raziskava je zajela pojme epistemološke ovire, psihologizma in nepsihologizma, intelektualnega samo nadzora in aksiološkc razsežnosti Bachelardovega pojmovanja znanstvene kulture. Raziskava zgodovine politične refleksije in refleksije o politiki v sodobni Evropi je analizirala zgodovino socialnih in političnih "idej", "'mišljenj1, "ideologij" in "jezikov" v obdobju med angleško in francosko revolucijo. Posebno pozornost je raziskava posvetila vprašanju, koliko so razprave o polili ki iz tega obdobja izoblikovale koncepte in jezike, ki so odločilno vplivali na poznejšo zgodovino socialnih in političnih idej in še vedno določajo našo lastno zmožnost za politično razsojanje in delovanje. Raziskovanje glavnih vidikov pojmovnih in metodoloških premikov v filozofiji in teoriji zgodovine je v sklepni fazi raziskovalnega dela na podlagi podrobnega pretresa interpretacij nacionalne zgodovine, postopkov mitološke in simbolne konstrukcije realnosti in njenih homogenizacijskih učinkov razdelalo konceptualne nastavke za ponoven premislek koncepta nacionalne zgodovine. Poglavitni rezultati projekta so bili objavljeni v knjižnih publikacijah doma in v tujini, v vrsti člankov v domačih in tujih družboslovnih in filozofskih revijah, predstavljeni so bili na mednarodnih znanstvenih srečanjih. Vodja raziskovalnega projekta je povzetek raziskovalnega dela predstavil tudi v okviru dveh predavanj na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani
Sodobni status umetnosti kot oblika vedenja (dr, Aleš Erjavec, dr Lev Kreft, mag. Marina Gržinič-Mauhler, dr. Lars-Olof Ahlberg, dr. Paul Crowtherj Letos snio končali raziskovalni projekt, v katerem smo se podrobneje ukvarjali z nekaterimi ključnimi problemi umetnosti kot oblike vedenja. Delo pri projektu je potekalo v treh glavnih smereh: historični, problemski ter primerjalni. Precejšen del raziskovalnega dela je bil posvečen dosedanjim filozofskim obravnavam tematike, pri čemer so bile posebej izpostavljene tradicija kritične teorije ter fenomenološke in analitične filozofije. Izdelana je bila definitivna verzija
elaborata, kije doslej v precejšnjem delu že izšel v revij alnem tisku v tujini (trije deli elaborata so izšli v angleščini v osrednji skandinavski reviji za estetiko Nondisk estedsk tidskrifi (UppsaJa, št. 10, 1993). nekateri preostali deli pa bodo izšli ), 1495 v Filozofskem verniku ter v knjižni obliki).
Diskurzivna konstilucija nacionalne in kulturne identitete v obdobju reinvencije demokracije (dr. Jelica Šumič-Riha, dr. Rado Riha, dr. Oto Luthar) Projekt je začela raziskovalna skupina izvajati v le t ti 1994. V prvem letu raziskovalnega dela je bila analizirana uporabnost konceptov, metod in rezultatov nekaterih najbolj odmevnih teorij in interpretacij prehoda iz totalitarizma v demokracijo za razmere na Slovenskem, Posebna pozornost je bila pri tem posvečena klasičnim teorijam nacionalizma in njihovi aplikativnosti na izbruh nacionalizma v nekdanjem komunističnem taboru. Analizirani so bili problemi t.i post nacionalne identitete v procesih politične, ekonomske in kulturne integracije v Zahodni Fvropi, V prvem letu seje začela tudi analiza in primerjalna operacionalizacija družbeni h sprememb v odnosu Vzhod-Zahod na primeru Sloven ije. S pomočjo delne primerjave s podobnim nemškim primerom se je raziskovalno delo osredinilo na analizo a) razkoraka v interpretaciji preloma (vzhodnjaške vs. zahodnajške interpretacije), b) nevarnosti prevlade zahodnega pogleda, in c) problema oriental i zacije drugega in mitologizaeijo nacionalnega. Rezultati prvega leta raziskovalnega dela so bili objavljeni v člankih v domači publicistiki, predstavljeni pa so bili tudi na domačih in tujih znanstveni h srečanjih.
Mednarodno sodelovanje
Sodobni status umetnosti kot oblike vedenja. Projekt poteka v sodelovanju z Univerzo v Uppsali (Švedska) in Univerzo v St. Andrewsu (Velika Britanija). Diskurzivna konstiiucija nacionalne in kulturne identitete v obdobju rein vene ije demokracije. Delo na projektu poteka v sodelovanju z Univerzo v Essexu, z Evropsko univerzo v Firencah, s Centre for Studies on Collective Identity (Bilbao) in Zentrum für interdisziplinäre Forschung, Universität Bielefeld, Filozofija in politično ob koncu 20. stoletja: elementi za teorijo diskurzivnega oblikovanja politične sodbe in delovanja. Delo na projektu je potekalo predvsem v sodelovanju z Collège international de Philosophie. Pariz, z Université Paris Vfïl, Gesamthochschule Kassel in University of Essex.
Filozofski ve si ni k
Izšli sta dve številki 15. letnika. Druga številka je mednarodna in tematska. Ustanovljen je bil mednarodni uredniški svet, ki ga sestavljajo: Alain Badiou (Pariz), Boh da n Dz.icmidok (Gdansk), Manfred Frank (Tübingen), Martin Jay (Berkeley), John Keane (London), Ernesto Laclau (Essex), Steven Lukes (Firence), Chant al Motiffe (Pariz), Lil rich Müller (Kassel), Herta Nagl-Docekal (Wien), Aletta J, Norval (Essex), Nicholas Phillipson (Edinburgh), J. G. A, Pocock (Baltimore), Françoise Proust (Pariz), Ernst Vollrath (Köln). Za neposredno zamenjavo smo pridobili 26 naslovov tujih revij.
Knjižnica
Knjižnica je v letu ¡994 prejela 46 knjig in zvezkov periodike. 9 obiskovalčev in 10 sodelavcev inšthuta sije izposodilo 76 knjižnih enot, Ker je inštitut po izselitvi iz prostorov na Gosposki 13 ostal brez potrebnih delovnih prostorov, svoj knjižni fond pa je deponiral v škatlah, je moral v juliju tako za sodelavce kakor za zunanje obiskovalce zapreti svojo knjižnico.
Druge dejavnosti
A.	Erjavec je bil poročevalec na Univerzi v Ljubljani ter na Univerzi St. Andrews (Škotska),
N. Pagon je sodelavka pri projektu "Sinkretične družbe v prehodu", nosilec dr K Močnik (ISH- Evropski center za humanistične študije) in pri projektu "Raziskave zgodovine institucij in vsakdanjega življenja v Slovenskem pri morju", notice
B.	Gombač (Cenier za mediteranske študije, Koper),
Vsi raziskovalci inštituta so opravljali še druge funkcije (prim. Letopis 44/1993, str. 307),
Znanstvena posvetovanja
inštitut je skupaj s Collège international de philosophie, Pariz, organiziral mednarodni kolokvij "Etika in politika", Ljubljana, 10-12.1 L Kolokvij sta organizirala Rado Riha in Françoise Proust.
Zunanji sodelavci
Dr. Lev Kreit, Filozofska fakidteta Univerze v Ljubljani; akad. prof dr. Boris Majer; dr. Paul Crow the r, University of St. Andrews, dr. UiTS-Olof Ah I berg, Uppsala University.
Obiski na inštitutu
Od 1. oktobra gostuje na inštitutu g. Alexei Monroe iz University of Kent, ki
pod mentorstvom dr. Aleša Erjavca pripravlja doktorsko disertaciji}. G. Monroe
prejema šestmesečno štipendijo Ministrstva za šolstvo R Slovenije,
Dr. L a rs-O lof Ahlberg, Univerza v Uppsali, 12.-16.10.
Prof. dr. Boh dan Dziemidok. Univerza v Gdahsku, 13.-16.10.
Dr. Paul Crowther, Univerza St. Andrews, Škotska, 12,-17.10.
Studijski obiski in potovanja
A. Erjavec: od septembra 1993 do konca junija 1994 na Kalifornijski univerzi v Berkeleyu (Futbrightova posldoktorska raziskovalna štipendija). A. Erjavec: obisk raznih raziskovalnih ustanov s področja filozofije in umetnosti v Budimpešti v okviru med akademijske izmenjave med SAZU in HAS, 2.-S. 11. A. Erjavec: obisk Žil i ne tn Bratislave (Slovaška) (organizacija Soros), 9,-10.11. N. Pagon: Evropski forum, konfercnca Migracije-beg, Berlin 23.-25.6, J, Šumič-Riha: Centre for Theoretical Studies, University of Essex. 1.5.-30.5., S 5.11.-15.12,
K Riha; Université Paris VI11, 1.4.-1.8., 1.10.-1.-11-, 1.12.-31.-12.
I	Mastnak: Oddelek za arabske študije. Ameriška Univerza, Kairo, Egipt,
II	.10.1994-31.1.1995.
A. Zupančič: Université Paris VI t J, I. L,-1.7., 21.11.-1.12.
REFERATI, PREDAVANJA, PRISPEVKI NA RTV
Aleš Erjavec
Discoursing on Discours, figure, Plenarno predavanje na medn. kolokviju Polities and Culture. Berkeley (ZDA), v org. Center for Western European Studies, maj.
Fixing the Norms. Uvodni referat na mednarodnem kolokviju Normative Foundations of Aesthetics, Ljubljana, 13,-15,10,, v organizaciji Slovenskega društva za estetiko.
Marina Uržimč-Mauhler
Avant-garde des images en mouvement: l'apport de t ex-Europe de l'est. Predavanje z okroglo mizo na 2, mednarodnem srečanju Art Cincma/Vidéo/Ordina-teur z naslovom "Mutation de l'image", organizacija Astai ti, Vidéothèque de Paris, Pariz 2,-6.3.
Technology, video and post-socialist readings of it. Predavanje na konferenci "Women nu the verge of technology", London Film-Makers co-op, London, 31.7.
Neue Slowenische Kunst or New Slovene Art: Artistic Groups Eaibach, Irwin, Cosmokinetical Theater Noordung - New Cultural Strategies in the Nineties" /Trends In Contemporary Slovene Art/. Predavanje na 26. National Convention, American Association for the Advancement of Slavic Studies, Wyndham Franklin Plaza Hotel, Philadelphia, Pennsylvania, ZDA, 19.11,
Video Viewpoints: Post-Socialist Readings m Eastern Europe. Predavanje s projekcijo umetniških video del, The Museum of Modern Art, New YoTk, 21.11.
Pedro Cahriia Reis. Prispevek za TV Slovenija, Osmi dan, 27.1.
Mutacija podobe. Komentar za TV Slovenija, Oči kritike, 15.3.
Henry Bond/nova generacija hrt lanski h umetnikov. Prispevek za TV Slovenija, Osmi dan, 25,3.
Mojca Marija Pungerčarjnova generacija slovenskih umetnikov. Prispevek za TV Slovenija, Osmi dan, 24.5.
Tatiana Didetiko/moskovska TV produkcija. Prispevek za TV Slovenija, Osmi dan, 18.1(1.
Predstavitev knjige Janeza S tre h ovca Virtual ni svetovi (založba ZPS, Ljubljana), K1C Križanke, Ljubljana, 7.11.
Fenomeni: Marjetica Potrč in Emerik Bernard. Prispevek za TV Slovenija, Osmi dan 8.1 L
Oto Luthar
Free your mind. Predavanje na centru sred nji ti šol Rudolfa Me ¡stra, Kamnik, maj.
Kako so Slovenijo učili živeli na tem prostoru. Predavanje na kongresu sociologov, Portorož, april.
No Way Out - Globalisation, Introspection, Megatrends in Humanities, Predavanje za Forum, Bled, 13.12.
Tomaž Mastnafc
Zagovor nacionalizma. Predavanje v okviru cikla Meje demokracije, Cankarjev dom. 15.2.
Evropa in Svet okoli nje: Indijanci in Turki. KUD France Prešeren, 16.2.
Ciklus predavanj v okviru predmeta "Teorija demokracije in družbene ureditve. Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, februar-april.
Od svetega miru do svete vojne. Historični seminar, ZRC SAZU, 2.3,
Indijanci in Turki. Oddelek za etnologijo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 14.3.
Evropa in islam. Bosanski forum, T.j ubij a na, 15,3,
The Concept and PoHtics of Civil Society. Seminar, Oddelek za politične vede, The American University in Cairo, maj.
The Image of Islam and Creation of European Identity. Oddelek za arabske študije, The American Unviersity in Cairo, 15.5.
An Attempt Destruction of Secularism: The western Challenge to Bosnia. Prispevek na simpoziju The Collapse of Secularism? The Islamic Challenge to the West, Centre for the Study of Democracy, University of Westminster, London, 10.6.
O evropskem miru. 'Jretji program Radia Slovenija, marec.
Zagovor nacionalizma. Radio Študent, junij
Evropa in svet okoli nje: Indijanci in Turki, "tretji program Radia Slovenija.
Neda Pagon
Tradicionalne vrednote t' Mediteranu kol tradicionalna naloga žensk. Prispevek na mednarodni pripravljalni konferenci Shore to Shore Network, Women cultural Centres in the Mediteranc, UNESCO, Bonn. 21.-23.4,
Predavanja v podiplomskem programu "Študija spolov", 1SH - Evropski center za humanistične študije.
O teoriji humanistike in intelektualcih. Nedeljski gost. Radio Slovenija, 6,11.
Rado Rilia
Demokracija za vsako rabo. Predavan je v okviru cikla Meje demokracije, Cankarjev dom, T0.3.
L'horreur du moraliste politique. Referat na menda rodnem kolokviju Etika in politika, Ljubljana, 10,-12.11.
Jelka Šiimič-Riha
Political Discourse audits Constituents: Consensus Dissens. Referat na 16, svetovnem kongresu International Political Science Association, Berlin, 21,-25,8,
The Logic of Dissent. Deconstruction and Hegemony. Referat na mednarodnem simpoziju Politics and Deconstruction, Essex, 25.-27,10,
Le consesus impossible. Referai na mednarodnem kolokviju Etika in politika, Ljubljana, 10.-12.11,
Alenka Zupančič
L ideologic et l'évidence. Referat na simpoziju Der Ahhusser-Effekt, Dunaj, 17.-20.3.
Kant: la loi et ses ricochets. Referat na mednarodnem kolokviju Etika in politika, Ljubljana, 10,-12.1 L
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCE V JE NA STRAN El i 343-347
GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA
V letu 1993, ko je Ministrstvo za znanost in tehnologijo odklonilo financiranje mštitutskega temeljnega raziskovalnega projekta, je bil zaradi pomanjkanja sredstev resno ogrožen obstoj inštituta. Zato so raziskovalci ob podpori vodstva ZRC SAZU pomemben del svojih aktivnosti usmerili v pridobivanje sredstev za ohranitev inštituta, S pridobitvijo več aplikativnih ter razvojnih projektov in nalog jc inštitut prebrodil najhujšo krizo v zgodovini.
Dokončanje regionalne geografske monografije Slovenije (dr. Drago Perko, sodelavci: mag, Matej Gabrovec, Milan Natek, dr. Milan Orožen Adamič, Miha Pavšek in mag. Maj a Topole, ter zunanji sodelavci: Valentina Brečko in dr. Dušan Plut; sodelujejo še Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Oddelek za geografijo Pedagoške fakultete v Mariboru)
Projekt je potekal drugo leto. Izdelana so bila sistematična navodila za pisce mezoregij in priložena vzorčna študija za Goriška Brda. Izdelane so bile preglednice za vse makroregijc, mezoregije in mikroregije in pripravljena metodologija za izdelavo grafičnih prilog. Pisci mezoregij so dokončali dve tretjini obsega celotnega besedila.
Potresna ogroženost in varstvo pred potresi (dr. Milan Orožen Adamič, sodelavci: Metka Ferjan, dr. Drago Perko in Maruša Riiperl; sodelujeta še Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana)
Projekt je potekal prvo leto. Izdelani so bili osnovni sloji geogarfskega informacijskega sistema za potresno ogroženost in dokončana digitalizacija karte potresne ogroženosti Slovenije,
Izdelava signatitriiego kataloga tematskih kartograf sili znakov na računalniku in računalniško generiranih kartah (dr. Drago Perko, sodelavci: Jerneja FridI, mag. Matej Gabrovec, ilr. Milan Orožen Adamič in mag. Maja Topole; sodeluje še Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo m geodezijo Univerze v Ljubljani)
Projekt je potekal prvo leto. Izdelana je bila metodologija prikazovanja tematskih kartografskih znakov za posamezne pokrajinske sestavine, pojave in procese na zemljevidih srednjih meril.
SpioSna geografska monografija Slovenije (sodelavci: a kad prof, dr. Ivan Gams, Milan Natek, dr. Milan Orožen Adamič, dr, Drago Perko, dr. Milan Šifrer in a kad. prof, dr. Igor Vrišer)
Naloga je prišla v sklepno fazo. Vsi pisci so oddali prispevke, ki so bili recenzirani in delno uredniško obdelani. Pregledano je bilo kartografsko in drugo grafično gradivo,
Nacionalni atlas Slovenije (sodelavci: Jerneja FridI, mag. Matej Gabrovec, Milan Natek, dr. Milan Orožen Adamič, dr. Drago Perko in dr. Milan Šifrer) Naloga jc potekala v okviru istoimenskega projekta, ki ga vodi dr. Andrej Četne. Izdelali smo deset barvnih tematskih zemljevidov v merilu I : 5(1(1000 s spremnim besedilom in pripravili metodologijo prikaza različnih kazalcev po naseljih,
Krajevni leksikon Slovenije (sodelavci: Metka Ferjan. Jerneja FridI, mag. Matej Gabrovec, Marija Gorenšek. Milan Natek, dr. Milan Orožen Adamič, Miha Favšck, dr. Drago Pcrko, Maruša Rupert, dr. Milan Šifrer in mag. Maja Topole) Naloga je potekala v sodelovanju z DZS, dd, Izdelali smo 3'J barvnih tematskih zemljevidov v merilu 1 : 100 0(Jil, in pri tem uporabili najmodernejšo metodologijo in tehnologijo povezovanja geografskega informacijskega sistema iti računalniške tematske kartografije, napisali predstavitve naselij treh občin, pripravili preglednice za vsa naselja v Sloveniji iti prispevali več barvnih fotografij.
Mali atlas Slovenije (sodelavci: dr. Ivan Gams, dr Milan Orožen Adamič in dr. Drago Perko)
Naloga je obsegala pripravo karte naravnogeografske regionalizacije Slovenije ter izdelavo zemljevidov, preostalega slikovnega gradiva in preglednic za predstavitev osnovnih značilnosti Slovenije.
Vzorčni primer raziskovanja naravnih nesreč na primeru neurja v porečju Bolske in nekaterih drugih delih Posavskega hribovja v noči med 28. in 29. junijem leta 1994 (sodelavci: mag, Matej Gabrovec, Milan Natek, dr Milan Orožen Adamič, Miha Pavšek in Maruša Rupert)
Naloga predstavlja geografske učinke neurja in še petih kasnejših neviht s poplavami (med 6. in 7. julijem, 24. avgusta. 4. in 28. oktobra ter 10. in 11. novembra), ki so v mnogočem spremenili pokrajinsko podobo hribovitega sveta.
Najbolj prizadeta so bila območja v porečju desnih Holskinih pritokov Zapla-ninščice. Kučnice in Konjščice z Ojstrico.
Kamniško-Savinjski regijski park (sodelavci: Metka Ferjan, Jerneja Fridi. mag. Matej Gabrovec, Marija Gorenšek, Milan Natek. dr. Milan Orožen Adamič, Miha Pavšek, dr. Drago Perko, Maruša Rupert in mag. Maja Topole) Naloga je stekla konec leta. Določili smo smiselno mejo parka, ki ustreza zakonskim določilom in geografskim zakonitostim.
Pregled zemljepisnih imen s topografske karte v merilu l : 25 000 (sodelavci: Jerneja Fridi, mag, Matej Gabrovec, Milan Natek, dr. Milan Orožen Adamič, Miha Pavšek, dr. Drago Perko in mag. Maja Topole)
Naloga je uvod v široko zasnovan projekt popravljanja zemljepisnih imen na temeljnih topografskih kartah v merilu I : 25 000. (zdelali smo metodologijo popravljanja zemljepisnih imen in po tej metodologiji popravili karti za Ljubljano in Dolsko,
Knaurov leksikon (sodelavci: mag. Matej Gabrovec, Milan Natek, dr, Milan Orožen Adamič, Miha Pavšek, dr. Drago Perko in mag. Maja Topole) Naloga obsega prevajanje geografskih gesel in pisanje novih ter prevajanje tematskih zemljevidov in drugih grafičnih prilog z geografsko vsebino.
Redna merjenja in preučevanja Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto (sodelavci: mag. Matej Gabrovec dr. Ivan Gams in Miha Pavšek) Naloga je nadaljevanje nekdanjega inštitutskega programa. Merjenje obeh ledenikov je pokazalo njuno nadaljnje zmanjševanje.
Geografski informacijski sistem (sodelavci: Metka Ferjan, Jerneja Fridi, mag, Matej Gabrovec, Marija Gorenšek, dr. Milan Orožen Adamič, Miha Pavšek, dr. Dragt) PeTko, Maruša Rupert in mag. Maja 'lopole)
Naloga je dopolnjevala potrebe drugih projektov in nalog. Z digitalizacijo smo izdelali več novih slojev za območje celotne Slovenije.
Izdelava katastra snežnih plazov (sodelavec: Miha Pavšek) Naloga je potekala v okviru projekta Ogroženost Slovenije po snežnih plazovih, ki ga vodi mag. Aleš Horvat, Izdelan je bil podatkovni sloj za geografski informacijski sistem s koordinatami in kazalci iz popisnih listov za dobrih 1000
plazov.
Knjižnica in tajništvo (Marija Gorenšek)
Knjižni fond se je zaradi denarnih omejitev povečal le za 72 knjig in 189 zvezkov periodike. 43 obiskovalcev si je izposodilo 53 knjig in 12 zvezkov revij ter 3 ele-borate. Za Splošno geografsko monografijo Slovenije so bili v računalnik pre-tipkani štirje elaborati (poglavja). Tipkana, popravljena in razmnožena so bila
najrazličnejša navodila za pisavo besedil, izdelavo kari in drugo grafično oprem o za Splošno in Regionalno geografsko monografijo Slovenije,
Kartografska zbirka f Metka Fcrjan in Maruša Rupert)
Zaradi pomanjkanja sredstev se je kartografska zbnka povečala le za 12 kupljenih enot. Na inštitutu smo izdelali 52 kart s klasično in 189 z računalniško tehniko, Izposojenih je bilo 112 kart.
Doktorati in magisteriji
Dr, Milan Orožen Adamič je 14,2. zagovarjal doktorsko nalogo z naslovom Ogroženost Slovenije po naravnih nesrečah s posebnim ozirom na Ljubljano, Mag, Matej Gabroveč je konča! doktorsko nalogo z naslovom Relief in raba tal na dotomitnih območjih v Sloveniji, mag. Maja Topole pa doktorsko nalogo z naslovom Geoekološki pogoji za kmetijstvo in poselitev v Mireoski dolini. Miha Pavšek je imel prvo predstavitev magistrske naloge z naslovom FiziČnogeografska pogojenost snežnih plazov v slovenskih Alpah s posebnim ozirom na preventivo.
Mentorstvo
Dr Milan Šifrcr je mentor mlade raziskovalke mag Maje Topole, dr. Milan Orožen Adamič mladega raziskovalca Miha Puvška in dr. Drago Perko mlade raziskovalke Jerneje Fridl.
Geografski zbornik
Izšel je triintrideseti zvezek Geografskega zbornika za leto 1993 z razpravo Igorja Vrišerja in Dejana Rebernika Družbenogospodarska in dejavnostna usmeritev slovenskih mest ter desetimi domačimi in tujimi referati z 2. slovenska-madžarske geografske konference, ki je bila v organizaciji inštituta od 1. do 3. aprila 1993 v Ljubljani.
V pripravi je štiriintrideseti zvezek s tremi razpravami, ki bodo izšle v angleškem jeziku s slovenskim povzetkom.
Druge dejavnosti
Na World Conference on Natural Disaster Reduction v Jokohami na Japonskem od 21. do 27.5. sta dr Milan Orožen Adamič in dr. Drago Perko razstavila (i posterjev s področja preučevanja naravnih nesreč, ki sta jih v sodelovanju z avtorjema oblikovali Metka Ferjan in Maruša Rupert.
Na konferenci Environment and Quality of Life in Centra! Europe: Problems of Transition, v Pragi na Češkem, od 22. do 26.8., so mag. Matej Gabrovcc, dr. Milan Orožen Adamič, Miha Pavšek, dr. Drago Perko in mag. Maja 'topole razstavili 8 posterjev s področja geografskih informacijskih sistemov, tematske računalniške kartografije in preučevanja poplavnih pokrajin v Sloveniji. Posterje sta v sodelovanju z avtorji oblikovali Metka Ferjan in Maruša Rupert, Za 3. konferenco o sodelovanju držav Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Ljubljani, od 5. do
7.10,, je inštitut pripravil 11 posterjev, ki prikazujejo razvoj preučevanja naravnih nesreč v Sloveniji. Posterje sta v sodelovanju z raziskovalci oblikovali Metka Fcrjan in Maruša Rupcrt.
Jerneja Fridl je član vodstva projekta Nacionalni atlas Slovenije. Mag, Matej Gabrovecje od 23,4. do 2.5. vodi! strokovno ekskurzijo Ljubljanskega geografskega društva v Albanijo, je predsednik Ljubljanskega geografskega društva in komisije za finančnogospodarska vprašanja pri Zvezi geografskih društev Slovenije ter koordinator za geografijo pri gibanju Znanost mladini. Imenovan je bil v Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen ZRC SAZU (3.11.) in v državno komisijo s področja geografije za ocenjevanje raziskovalnih nalog mladih raziskovalcev v okviru gibanja Znanost mladini, Dr. Milan Orožen Adamič je bil imenovan v programski odbor ciljnega raziskovalnega programa "Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami" {26,11}.), v Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen ZRC SAZU (3.11.) in v državno komisijo s področja geografije za ocenjevanje raziskovalnih nalog mladih raziskovalcev v okviru gibanja Znanost mladini. Je član vodstva projekta Nacionalni atlas Slovenije in nosilec projekta Lehnjak na Krki, ki gaje prijavil Inštitut za raziskovanje krasa. V Zvezi geografski h društev opravlja funkcijo predsednika tiskovne komisije.
Miha Pavšek je bil imenovan za člana podkomisije za snežne plazove Gorske reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije, za člana podkomisije za snežne plazove pri Ministrstvu za okolje in prostor, v državno komisijo s področja geografije za ocenjevanje raziskovalnih nalog mladih raziskovalcev v okviru gibanja Znanost mladini in v komisijo s področja geografije za ocenjevanje raziskovalnih nalog mladih raziskovalcev na srečanju ljubljanske regije. Dr, Drago Pcrko jc bil imenovan za predsednika Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen ZRC SAZU (3.11.), v državno komisijo s področja geografije za ocenjevanje raziskovalnih nalog mladih raziskovalcev v okviru gibanja Znanost mladini in za predsednika regijske komisije s področja geografije za ocenjevanje raziskovalnih nalog mladih raziskovalcev na 3. srečanju mladih raziskovalcev Gorenjske. Je član vodstva projekta Nacionalni atlas Slovenije in član tiskovne komisije pri Zvezi geografskih društev Slovenije.
Mag. Maja Topole jc bila imenovana v državno komisijo s področja geografije za ocenjevanje raziskovalnih nalog mladih raziskovalcev v okviru gibanja Znanost mladini in v komisijo s področja geografije za ocenjevanje raziskovalnih nalog mladih raziskovalcev na srečanju ljubljanske regije. Znanstveni svet se je sestal enkrat: h.5.
Uredniški odbor Geografskega zbornika se jc sestal dvakrat: 14,6. in 3,11. Udeležba n a kongresih, simpozijih in posvetovanjih
Seminar Predstavitev programa Cartographics in tematske kartografije na Švedskem, Ljubljana, 18.-19.1., Jerneja Fridl.
Dan varstva pred snežnimi plazovi, Pokljuka. 19.-20.2., Miha Pavšek.
World Conference on Natural Disaster Reduction, Jokohama, Japonska, 21.27.5., Milan Orožen Adamič,
Environment and Quality of Life in Central Europe: Problems of Transition, Praga, Češka, 22.-26.8,, Matej Gabrovec, Milan Orožen Adamič, Miha Pavšek in Drago Per ko,
3. konferenca o sodelovanju držav Srednje, Vzhodne in Jugovzhodne Evrope na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ljubljana, 5.-7.10., Miian Orožen Adamič.
Posvet o mladinskem raziskovalnem de in na območju mesta Ljubljane, Ljubljana, 27.10., Miha PavSek.
Prvo slovensko posvetovanje o zemeljskih plazovih, Idrija. 17.-18.1 L, Matej Gabrovec in Miha Pavšek.
Jlešičevi dnevi, Ljubljana, 17.-19.11., Milan Orožen Adamič. Miha Pavšek in Drago Perko,
GiS v Sloveniji 1993-94, Ljubljana, 1.-2.12., Jerneja Pridi. Milan Orožen Adamič in Drago Per ko.
Mednarodno sodelovanje
Inštitut je sodeloval z Geografskim inštitutom univerze v Salzburgu v Avstriji pri projektu Razvoj geografskega informacijskega sistema na osnovi programskega orodja SPANS, s programsko hišo Agi-soft iz Pariza pri Cartographical Atlas for Personal Computer on East and Central Europe, ki ga je naročilo Ministrstvo za vzgojo pri francoski vladi; z Geographic Department of Geographical Survey Institute v Tsukubi na Japonskem pri geomorfoloških kartah in proučevanju naravnih nesreč; z Geografskim inštitutom univerze v Gradcu v Avstriji pri nalogi Proučevanje Dravskega ledenika; z dunajskim Inštitutom za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo pri karti Raba tal v Srednji Evropi; z Oddelkom za geografijo Prirodoslovno-matematične fakultete v Zagrebu s štirimi temami Geomorfološka in geoekološka proučevanja obmejnih in drugih tematsko zanimivih območij. Geografski učinki naravnih nesreč v obmejnih predelih. Regionalni in pokrajinski sistemi obmejnih predelov in Geografija dolin Čabranke in Kolpe s posebnim ozirom na ločitev naselij z novo državno mejo; z založbi} Svpress Forlag v Oslu na Norveškem pri nalogi Kartografski prikaz razpada Jugoslavije za zemljevide v knjigi For Jugoslavia og etter, nye stater -gamle asjoner avtorja Sveina Monneslanda; z avstrijsko založbo Wieser pri tematskih zemljevidih; s švicarsko založbo Hallwag in DZS pri vsakoletni izdaji Atlasa Evrope; z madžarsko kartografski) založniško hišo Kartografia pri izdelavi zemljevidov glavnih mest Evrope idr.
Obiski tujih strokovnjakov
Od 14,9. do 17.9. je bil na obisku dr. Mamuru Koarai z Geographic Department of Geographical Survey Institute iz Tsukube na Japonskem. Zanimali so ga metodologija preučevanja naravnih nesreč s pomočjo geografskega informa-
cijskega sistema, računalniška tematska kartografija in geomorfološko kartiranje v Sloveniji, Na terenskem delu na izbranih točkah različno starih rečnih teras in ledeniških moren ie spoznal nekatere tehnike geomorfološkega kartiranja in razvoj reliefa v alpskem in predalpskem svelu Slovenije. Na dveh daljših ekskurzijah je spoznal geografske značilnosti kraškega in sredozemskega sveta ter sub-panonskega sveta, na krajši ekskurziji pa mesto Ljubljano. 10.11. sta bili na obisku dr. Žita Izakovičova in dr. Nad'a Šuriova z Inštituta za pokrajinsko ekologijo Slovaške akademije znanosti iz Bratislave. Ogledali sta si geogralski informacijski sistem Slovenije in metodologijo povezovanja geografskega informacijskega sistema z računalniško tematsko kartografijo.
Studijska potovanja
Matej Gabrovec: Vzhudna Slovaška. 26.8.-1.9.
Matej Gabrovec: obisk na Geografskem inštitutu univerze v Salzburgu v Avstriji, 17.5.
PREDAVANJA, REFERAT I Matej Gabrovec
Albanija. Predavanje v Ljubljanskem geografskem društvu. Ljubljana, 19.10, Kitajska. Predavanje na Gimnaziji Bežigrad, Ljubljana, 25.10,
Jerneja FVidl
Pomen geodetske dokumentacije pri pripravi študije ranljivosti okolja. Referat na 27. geodetskih dnevih, Radenci, 13,-15,10.
Milan Na tek
Geografski vidiki vrednotenja arhitekturne identitete. Recenzija pri predstavitvi ktijig Glosar arhitekturne tipologije ter Arhitekturne krajine in regije Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor, Cankarjev dom, Ljubljana, 7,3.
Milan Orožen Adamič
Potresna ogroženost Ljubljane. Oddaja ti a Radiu Glas Ljubljane, Ljubljana, 15 2. Ogroženost Slovenije zaradi naravnih nesreč. Predavanje v okviru predmeta Vojaška geografija za višje časi ni k e, Republiški center za obrambno usposabljanje, Poljče, 8.3. Raziskovanje naravnih nesreč v Sloveniji. Uvodni referat na 3. konferenci o sodelovanju držav Srednje. Vzhodne in Jugovzhodne Evrope na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, Ljubljana, 5.10. Potresna ogroženost Ljubljane. Predavanje za Štab mesta Ljubljane za civilno
zaščito. Ljubljana, 10. II. Uporaba osnovnih popisnih podatkov na primeru raziskovanja potresne ogroženosti Ljubljane. Predavanje na simpoziju GfS v Sloveniji 1993-94, Ljubljana, 1,12,
Miha Pavšek
Vreme pozimi, sneg (snežna odeja} in preobrazba snega. Predavanje in praktičen prikaz v okviru Dneva varstva pred snežnimi plazovi, Pokljuka, 19,2.
Gibanje v hribovitem in gorskem svetu Slovenije v zimskih razmerah s posebnim oziram na nevarnost snežnih plazov. Predavanje v okviru predmeta Vojaška geografija za višje častnike, Republiški center za obrambno usposabljanje. Poljče, 14.3.
Razmere v gorah Slovenije z vidika nevarnosti snežnih plazov i, Oddaja za Radio Slovenija, Ljubljana, 1J.3.
Razmere v gor«/i Slovenije z vidika nevarnosti snežnih plazov 2. Oddaja za Radio Slovenija, Ljubljana, 8.4.
Razmere v gorah Slovenije z vidika nevarnosti snežnih plazov 3. Oddaja za Radio Slovenija, Ljubljana, 26.4.
O dolgoletnih meritvah Triglavskega in Ska t ¡nega ledenika. Oddaja za Radio Slovenija, Ljubljana, 30.9.
Snežna odeja kot geografski dejavnik za spoznavanje domače pokrajine pri pouku geografije (primer fiziČn t>£e ograifskega praktikuma). P re d a va n j e na 8. IleSičevih dnevih, Ljubljana, 19.11.
Drago Perko
Geografski informacijski sistemi. Predavanje v okviru predmeta Vojaška geografija za višje častnike, Republiški center za obrambno usposabljanje, Poijčc, 1.3.
Digitalni model reliefa. Predavanje v okviru predmeta Vojaška geografija za višje častnike. Republiški center za obrambno usposabljanje, Poljče, 1.3.
Relief in prebivalstvo, Predavanje v okviru predmeta Vojaška geografija za višje častnike. Republiški center za obrambno usposabljanje, Poljče, 1.3.
Slove možnosti računalniško podprte kartografije pri pouku geografije. Predavanje na 8. llešičevih dnevih, Ljubljana, 18.11,
GfS ingeoekologija Slovenije. Predavanje na simpoziju GIS v Sloveniji 1993-94, Ljubljana, 1.12.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE M A STRANEH 347-350
INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA
Delo pri znanstveno-raziskovalnih in raziskovalno-razvojnih projektih (sofinan-siranih od Ministrstva za znanost in tehnologijo, Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za kulturo), pri katerih so sodelovali raziskovalci Martin Knez. Janja Kogovšek, Andrej Kranjc, Andrej Mihcvc. Bojan Otoničar, Metka Pctrič, Tadej Slabe, Stanka Še bel a in Nadja Zupan Hajna
Kras v Sloveniji I (dr. Andrej Kranjc)
V zvezi s preučevanjem tektonsko-litoioških osnov zakrasevanja smo nadaljevali podrobno tektonsko-litološko k a rt i ra nje delov postojnskega jamskega sistema
2K7
v merilu i: 500 in površja nad njim v merilu l : 2 500, Določena jc bila odvisnost poteka jamskih rovov od geološke strukturne zgradbe, S pomočjo geološke zgradbe v93 prečnih profilih so bila Statistično ovrednotena razmerja oblikovanja jamskih rovov po tektonsko pretrtih conah in po plastnosti. Večji del danes neaktivnih rovov Postojnske jame je oblikovan v tektonsko pretrtih conah, medtem ko je med aktivnimi rovi večji del takih, ki sledijo plastnatosti.
V	okviru preučevanja bioloških in biostratigrafskih parametrov z vidika nastajanja kraških jam je biio pobranih okoli 200 vzorcev kamnin in iz njih napravljenih preko 250 preparatov za mikroskopske raziskave, ki so bili detajlno pregledani in opisani. Poleg tega jc bilo pridobljenih še okoli 5000 podatkov v številčni obliki, pripravljenih za računalniško obdelavo. Makroskopski opisi vzorcev vsebujejo okoli 1000 takih podatkov.
V	dosedanjih raziskavah je bil del časa posvečen raziskavam mikrorazpok oziroma kalcitnih žil v kamnini, ki so prinesle nekatere pozitivne rezultate. V vsakem zbrnsku je določen tip pojavljanja kalcitnih žil in njihovo število na površinsko enoto. Poleg tega so v vsakem preparatu izmerjene debeline kalcitnih žil in predstavljene v odstotkih.
Opravljenih je bilo tudi okrog 80 kalcimetričnih analiz, ki so pokazale manjše razlike v vzorcih kamnine.
V	začetku tega koledarskega leta so bile prvič v Sloveniji po metodi Eraso (Napovedovanje smeri drenaže v anizotropni kamnini) izmerjene smeri nekaterih lektoglifov med Osojnikom, Semičem in izvirom Krupe v Beli krajini in s tem ugotovljene p referenčne smeri podzemeljske drenaže.
V	okviru preučevanja paleokrasa v Sloveniji, kar je tudi vsebina magistrskega dela mladega raziskovalca, so bili predhodno pregledani ustrezni tereni v Sloveniji, bila je zbrana in pregledana ustrezna literatura.
Pri ugotavljanju hitrosti in smeri prenikanja vode smo preučevali primere pTe-n i kanja skozi 40 m debele plasti apnenca nad Pivko jamo s pomočjo fluorcs-cenčnih sledil. Uporabljene so bile minimalne količine (Ig) sledil, kar je s stališča vnosa tujih snovi v okolje kot tudi glede ponovnih sledilnih poskusov zelo pomembno. Ugotovljeno je bilo zelo različno raztekanje v curke v podzemlju. Glavni, hitro prepustni osrednji kanal dopolnjujejo slabo prepustni vodniki manjšega pomena ter vodniki, ki reagirajo izrazito, vendar z znatnim časovnim zaostankom, kar pa lahko ostane prikrito. Ta velika raznolikost, ugotovljena tudi pri drugih primerih, kaže na vrsto možnosti, kdaj in kje lahko pričakujemo npr. onesnaženje v podzemlju pri ekološki katastrofi na površju, Z analizami fizikalnokemjjskih lastnosti vode izvirov v obrobju Trnovsko-Banjške plantste ter analizami na fluorescenco vzorcev, pridobljenih ob sledilnem poizkusu v zaledju izvira Hublja, smo se vključili v preučevanje tako vadozne kot tudi freatične cone kraškega vodonosnika Trnovski?-Banjške planote. V zvezi s preučevanjem značilnosti kraških izvirov spremljamo izločanje lehnjaka na manjšem poligonu - potoku POdstcnjšku, Izločanje lehnjaka bi se moralo odražati tudi v fizikalnih in kemijskih parametrih, kar je obenem preizkus ustreznosti metodološkega pristopa k preučevanju lehnjaka na splošno.
Preučevanje prenikajoče vode je obsegalo tudi spremljanje kvalitete vode, ki odteka z avtoceste pri Postojni. Raziskave so bile osredotočene na podrobno spremljanje kvalitete med posameznimi padavinskimi valovi. Merjeni in določevanj so bili parametri in primerjani z vrednostmi v letu 1993. Za preučevanje hidrogeoloških razmer in določevanje dinamičnega režima podzemeljske vode v razpoki ¡Bikih vodonosnikilt so biia končana enoletna merjenja hidrodinamienih parametrov na ožjem Studijskem poligonu d veti ločenih vodonosnikov v okolici Idrije. Pripravljena je grafična predstavitev merjenih vrednosti, ki so obdelane z metodami deskriptivne statistike. Osnovna statistična analiza dokazuje dinamično zvezo med padavinami, pretoki in nivoji podzemeljskih voda, stopnjo povezanosti pa prikazujejo koreiacijski odnosi med posameznimi parametri. Za določitev karakteristik študijskega poligona sta bili dodatno uporabljeni dve hidrogeološki raziskovati!i metodi. Z nalivalnim poizkusom v izbrani vrtini je bil ocenjen velikostni red koeficienta prepustnosti kamnine, s sledilnim poizkusom, pri katerem je bilo v vrtino injicirano sledilo, pa so bili dobljeni podatki o pretakanju podzemeljske vode in njenih povezavah znotraj obravnavanega vodonosnika.
Preučevanje odnosa med kraškim površjem in podzemljem, s poudarkom na preučevanju velikih jamskih sistemov, je obsegalo raziskovanje in meritve jam na klasičnem krasu, to je Jame na Prevali II, jam, ki se odpirajo pri gradnji avtoceste na Krasu ter v Kamnolomu pri Črnem Kalu. Pri različnih jamskih zapolnitvah starih neaktivnih jam se je pokazala jasna razlika med fluvialnimi jamskimi sedimenti in kasnejšimi podomimi in kriokiastičnimi sedimenti ter zapolnitvami s površja spranimi ilovica m i. Raziskovanje in interpretacija značilnosti jam na visokih kraških planotah kažeta na tesno povezanost oblike brezen oziroma sistemov brezen z geološko strukturo,
V	zvezi s preučevanjem zgodovine raziskovanja slovenskega krasa, krasoslovja in speleologije, je bila preučevana zgodovina melioracij kraških polj oziroma vpliv človeka na njihovo morfologijo in hidrologijo,
Speleološke raziskave Škocjanskih jam, 1. faza: Speleomorfologija, mikroklima, voda, sedimenti (dr. Andrej Kranjc)
Projekt je bil končan 30.6- in pripravljeno je bilo ustrezno končno poročilo, iz katerega je razvidno:
Izdelan je bil jamski načrt v merilu 1:500 (geodetska izmera, izris na foliji, točke, vpete v koordinatno mrežo) na podlagi novih meritev za okoli 60 % sistema (Hankejev kanal, l iha jama in del Šumeče jame). Z laserskim inštrumentom so bile izmerjene višine stropa in prečni profili v Hankcjcveni kanalu, pri čemer smo na podlagi meritev ugotovili, daje Martelova dvorana največja v Sloveniji (3(1R x 123 x 89 m, okoli 2,1 mio m'),
V	okviru geoloških raziskav so bili preučeni profil lihurnijske formacije ter vre m sk i h in kozinskih plasti s stra t igralske ga in biostratigrafeko-paleockološkega vidika, podrobno (1:5.000) sta bila tektonsko kartirana Hankejev kanal in površje nad njim (4(J km tektonskih linij), analizirani so bili aeroposnetki, datirani so bili trije vzorci sige, žal neuspešno.
HidroioSke raziskave so pokazale značilnosti oziroma kvaiitetn prenikajoče vode (Hankejev kanal, Mahorčičeva in Mariničeva jama), natančno je bila merjena voda, ki napaja "Ponvice" (eden od simbolov), ir ugotovljeno recentno izločanje sige. Ker teče voda zelo redko, je vprašanje, ali prevladuje odlaganje sige ali njeno razpadanje ■ svetujemo "naravni zbiralnik" za povečanje količine dotoka ' naravne" vode. Občasno smo opravljali meritve vode Reke in tudi mi zabeležili opazno izboljšanje. Pri tem delu raziskav sodelujejo tudi člani tržaške univerze, tako da so raziskave vpete v koncept raziskav vodonosnika Krasa (profil od ponorov do izvirov).
Spe I eo morfološke raziskave so dale osnovo za ugotavljanje zniževanja skalne površine s pomočjo mikrometra zaradi erozije (0,001 - 0,445 mm/leto) oziroma korozije (0,003 mm) in za ugotavljanje odlaganja sige (0,65 mm/leto). Za primerjavo so bile določene raziskave opTavljene tudi v Mejamah in v Jami na Prevali II, Podrobno so bile preučene drobne oblike skalnih sten, s poudarkom na fasetah. na ločevanju erozijskih in korozijskih oblik, kar kaže na prevladujoče speleogenetske procese.
V sklopu mikroklimatskih opazovanj smo merili temperaturo in vlago in z elektronsko podprtim registratorjem pridobili množico podatkov (preko 9000 "urnih" odčitkov). Zal je en sam inštrument premalo in upamo na "pravi" monitoring. Za preučevanje zgodovine raziskovanja smo pregledovali dokumente v arhivih in muzejih v Avstriji in Franciji, osvetljeni so bili Hankejevo delo, raziskave DOAV (s poudarkom na poimenovanju Škocjanskih jam) ter zgodovina razvoja termina "kras".
O rezultatih in preučevani tematiki smo poročali na več predavanjih v tujini in doma, od tega so bila tudi vabljena oziroma uvodna predavanja na 3 mednarodnih srečanjih v tujini, objavili smo 43 prispevkov (14 v tujini, 4 kot deli samostojnih monografij, okoli 10 prispevkov je še v tisku) in raziskave so bile tudi osnova za pripravo magisterija in doktorata dveh mladih raziskovalcev. 24.11. smo pripravili javno predstavitev projekta, ki se je je udeležilo okoli 45 predstavnikov naročnikov oziroma sofinanserjev, "uporabnikov" (Slovenska nacionalna komisija za UNESCO, občina HTG Sežana in vaške skupnosti), matične organizacije in raziskovalcev oziroma izvajalcev.
Spele ološke raziskave za varovanje in ohranjanje Škocjanskih jam (dr, Andrej Kranjc)
Izdelane so hile natančne preglednice vzorcev lezik (določene prevodne, n¿¡prevodne), izmerjene debeline posameznih delov geološkega stolpca, določeno število lezik, v katerih so se izoblikovali jamski rovi, določen odstotek lezik, v katerih so se izoblikovali freatični kanali, in določena gostota lezik. Narisani so bili geološki stolpci detajlov v bližini lezik v merilu 1:10 ter geološki stolpci med lezikami v merilu 1:100. Opis v geološkem stolpcu vsebuje podatke o starosti, debelini, litologiji, posameznih vzorcih, plastovnih značilnostih in teksturah, fosilih, energijskem indeksu, prisotnosti kalcitnih žil, cementu in efektivni poroznosti.
Izdelane so bile risbe izsekov geološkega stolpca v neposredni bližini (red velikosti nekaj 1000 mikrometrov nad in pod Jeziko) treh "vodilnih" lezik. Ugotovljeno je, da je efektivna poroznost v večjem delu do sedaj raziskanega geološkega stolpca bistveno večja med "vodilnimi" lezikami kot v njihovi neposredni (2 metra) bližini; kalcit ne žile so bistveno številčnejše v neposredni bližini "vodilnih" lezik kot pa med lezikami; med "vodilnimi" lezikami so kalcitne žile bistveno tanjše kot v njihovi neposredni bližini; ponekod je opazna pomembna sprememba ob "vodilni" leziki v pojavljanju fosilov ali v nekaterih plastovnih značilnostih; tip sedimentacije v mikroskopskem pogledu se ob leziki bistveno spremeni.
Obdelane so bile meritve in analize prenikiih voda, predvsem onesnažene pre-nikle vode v Mahorčičevi in Mari niče vi jami, ter Reke, Ponovno smo lahko ugotovili, da se vsakršno onesnaževanje na površju nad podzemeljskimi jamami izrazito odrazi v prenikli vodi v jami.
Opravili smo kartografske priprave in digilalizirali kraške pojave na površju za morfološko primerjavo med jamo in površinskimi kraškimi oblikami. Digitalizirane so bile vrtače, udornice in jame na območju med Škocjanskimi jamami in Kačno jamo.
Nastanek in oblikovanje kraških votlin s poudarkom na njihovem varovanju in izrabi (dr. Andrej Kranjc)
Za razumevanje speleogeneze so zelo dobrodošle oziroma potrebne predhodne raziskave geološke zgradbe terena, v katerem je jama, kiji) proučujemo. Potrebno je razumevanje tektonskih in bioloških parametrov. Z interpretacijo letalskih posnetkov terena nad Škocjanskimi jamami in okolice Postojne smo določili tektonske osnove oblikovanja kraškega površja. Dobljene podatke smo preverili in dopolnili tudi s terenskimi raziskavami površja in jam. Ugotovili smo, da so se v okolici Postojne pomembnejši jamski vhodi razvili na kontaktu med zgornjekrednim apnencem in coccnskim flišcm v širši prelomni coni Prcdjam-skega preloma, in sicer v predelih, kjer so še posebno močno izražene tudi prečno-dinarske prelomne cone.
Problem varstva in urejanja reke Krke na odsekih z intenzivno rastjo lehnjaka, nosilec M. Orožen Adamič
Opravljeni so bili terenski ogledi odsekov z intenzivno rastjo lehnjaka, določena značilna mesta z različnimi tipi oblik lehnjaka ter zastavljen način opazovanja in analiziranja lehnjaka.
Opravljeno je bilo 2-kratno vzorčevanje vode Krke pri izviru, primerjalno pa na odsekih pri Žužemberku in Otočcu ob nizkem vodostaju. Poleg osnovnih fizikalnih meritev (temperatura, spec. el. prevodnost, pH) in kemijskih analiz (trdote, kloridi, nitrati, sulfati, fosfati) smo zajeli tudi parametre (raztopljeni kisik, biokemijska in kemijska potreba po kisiku), ki bodo dali skupno z biološkimi analizami širši vpogled v stanje odlaganja lehnjaka v reki Krki. Z našimi meritvami in analizami smo zaznali odlaganje lehnjaka k ob najnižjem stanju na krajši razdalji izven glavnega toka, sicer pa so ti efekti zakriti zaradi
\ulike razrfedčitve. Zato bodo v prihodnosti fizika I no-kemijske analize vzporednica biološkim analizam in absolutnim meri ha m izločanja. Koristno bovzporejanjc dobljenih rezultatov z rezultati, dobljenimi na manjšem poligonu, potoku Podstenjšku, kjer pa se kaže izločanje tudi v fizikalnih meritvah in kemijskih parametrih, kar bo pokazalo tudi na ustreznost metodološkega pristopa v posameznih primerih
Sil jenje škodljivih snovi v krasu sledila in modeli v različnih vodohosmkih (mag, .lanja Kogovšek)
Pri tem mednarodnem projektu, ki ga vodi Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU, sodeluje še sedem drugih slovenskih raziskovalnih organizacij in sedem organizacij iz Avstrije in Nemčije, Poleg koordinatorske in organizacijske dejavnosti (organiziranje sestankov celotne skupine, organiziranje sestankov projektnega sveta, organiziranje terenskega dela, izdajanje publikacije "Kcports 7, SWT") smo redno mesečno vzorčevali izvire vzdolž vsega vznožja Trnovsko-Hanjškc planote in opravljati ustrezne kemijske analize. V mesecu aprilu je bii izveden kombiniran sledilni poizkus (4 jnjicirmi mesta, 5 sledil}. Rezultati kažejo na raztekanje podzemeljske vode v tem delu krasa, kjer so številni izviri zajeti za oskrbo prebivalstva z vodo lako bodo rezultati rezi s kav neposredno uporabni za varovanje zbirnih območij teh izvirov.
Nastanek m oblikovanje kraških votlin (post doktorski projekt dr. Tadeja Sla bet a) T. Slabe je nadaljeval poskuse oblikovanja skalnih oblik na mavcu. Dokazal je vpliv različne kamnine na obliko in velikost faset. Pri poskusih z mavčnimi cevmi, ki so imele različno velike premere, je ugotavljal, da na oblikovanost skalnega oboda rovov vpliva tudi oblika in velikost prostora, skozi katerega se pretakajo vodni tokovi. Tovrstni izsledki veliko prispevajo k poznavanju sledi teh najbolj učinkovitih dejavnikov oblikovanja kraškega podzemlja. Pomen laboratorijskih poskusov bo predstavil v italijanski krasoslovni reviji Atti e Memorie. ludi skalna površina je pomembna sled oblikovanja in razvoja votlin. Podrobneje je proučeval preperelo skalno površino, ki je posledica kondenzacije vlage na skalnem obodu votlin. Dognanja je povezal z znanjem o drugih tipih skalne površine in jih pripravil za objavo,
Spoznanja o speleogenetskem pomenu skalnega reliefa je dograjeval s proučevanjem značilnih jam v slovenskem Istrskem krasu. Proučil je skalni relief v 50 tamkajšnjih jamah. Ugotavlja pomen proučevanja večine značilnih jam v posameznih kraških predelih, saj se le praviloma izkažejo tudi kot samosvoje speleogenetske enote.
Razvodnice na slovenskem krasu (mag. Martin knez)
Zbrana je bila večina podatkov o razvodnicah na slovenskem krasu z natančnostjo, ki ustreza možnostim vnašanja na karte merila 1 : 25.000, Podatki so prenešeni na ustrezne karte. Pregledana je bila zbrana obstoječa literatura (okrog 150 enot). Posamezne pomembnejše enote so bile natančno in kritično
ovrednotene in ustrezno interpretirane. Nekateri odseki izrisanih razvodnic so plod rezultatov raziskav in izkušenj posameznih sodelavcev inštituta. Cilj predstavitve razvodnic na kartah l ; 25,000 je temelj za nadaljnjo uporabo oziroma obdelavo - digitaliziranje in računanje povodij v Sloveniji.
Geodetska študija novih delov Križne jame 2 (Organizacija, koordinator: PAG G. Odd. za gradbeništvo in geodezijo. Katedra za geodezijo) (Božo Koier) Stabiliziran in izmerjen je bil slepi poligon do jamskega vhoda ter poligon po danes znanih delih jame. Jamski poligon sestavlja 40 poligonskih točk v dolžini 1346,90 m. z višinsko razliko 81,63 m
Aplikativni projekti in uporabne raziskave za naročnike
V tem letu smo precej raziskovalnega dela posvetili vprašanjem krasa na trasah bodočih avtocest oziroma kraškim pojavom, ki se pokažejo med samo gradnjo:
Ocena vplivov programiranih A C v Sloveniji na vodno okolje (Kraški pojavi, I. faza) (dr. Andrej Kranjc)
Pri projektu gre za splošno oceno celotnega slovenskega krasa, kjer bo preko njega potekal "avtocestni križ".
Raziskave kraških pojavov na trasi AC Divača-Kastelec in prehodna ocena vpliva burje na predvideni trasi (mag. Stanka Sebela)
Projekt obsega splošno predstavitev krasa, oceno občutljivosti kraške pokrajine, opis geoloških in geomorfoloških razmer ter površinsko zakraselost, opis podzemeljskih kraških pojavov (speleološke značilnosti na trasi AC: med Divačo in Kastelcem s posebnim poudarkom na jamah v neposredni bližini trase), opis hidroloških razmer, oceno vpliva burje in ustrezne sklepe ter priporočila.
Krasoslovni nadzor AC Divača-Dane in Čebulovica-Divača (dr. Tadej Slabe) Pri nadzoru smo beležili kraške pojave, to so predvsem jame, pomembnejše smo natačno izmerili in narisali načrt (nekaj deset objektov). Izdelali smo tudi mnenja o ohranitvi pojavov oziroma njihovi sanaciji. Jame delimo na stare vodoravne, ki so zapolnjene z naplavino in sigo, ali pa votle. To so najstarejše sledi podzemeljskega pretakanja vode v tem delu krasa. Med njimi so brezna, po katerih prenika voda s površja v kraško podzemlje. Iz vsebine jam razbiramo najbolj značilna obdobja njihovega oblikovanja, z natančnejšimi analizami naplavin in sige pa jih bomo skušali tudi časovno opredeliti. Dokumentacija o teh pojavih obsega tudi nekaj sto posnetkov,
Za določena vprašanja, povezana s krasom in krasoslovjem v najširšem smislu, smo pripravili ekspertna mnenja in opravljali tudi laboratorijske analize. Obsežnejše delo je bilo posvečeno ugotavljanju povezave umivalnic v kampu Pivka jama s pod njimi ležečimi jamskimi rovi; za to smo izvedli tudi kombinirani sledilni poskus na območju Pivke jame. Ugotavljali smo raztekanja nafte ob nesreči pri Obrovu.
V	c c lot i smo v kem. laboratoriju opravili 470 določitev fluorescence, nekaj tudi za zunanje naročnike, 820 fizikalnih meritev in 1800 kemijskih analiz.
Dokumentacija
V	katastru jam (vodi ga Inštitut v sodelovanju z Jamarsko zvezo Slovenije) je trenutno registriranih 6476 kraških jam s slovenskega ozemlja. Osnovni podatki so računalniško obdelani, lege pa vnesene na podrobne topografske karte. V risalnici je bilo izdelanih 49 risb in jamskih načrtov ter skopiranih 1500 tekočih met rov gradiva. Kartografska zbirka je pridobila 171 novih enot. Knjižnični fond se je povečal za običajni dotok periodike in za 82 novih knjig. Računalniško je obdelanih 17.332člankov in monografij. Izposoja je obsegala skupaj 845 enot, od lega okoli četrtino zunanjim uporabnikom oziroma medbibliotečno. Vodja knjižnice sodeluje pri sestavi mednarodnih in domačih bibliografij, sestavlja samostojne bibliografije in kazala ter DTP za notranje potrebe. Poleg fotografskega gradiva zbiramo v fototeki tudi lastne videoposnetke (28 kaset).
Mednarodno sodelovanje
S tujimi partnerji smo sodelovali na 5 mednarodnih projektih in pri tem uporabljali izsledke oziroma neposredno raziskave, ki jih opravljamo v okviru naših projektov, kot sledi:
IGCMJNESCO Project No. 299 - Geology, Climate, Hydrology and Karst Formation (sodelovanje organizacij iz držav vsega sveta).
COST Action No. 65 - Hydrogeological Aspects of Groundwater Protection in Karst i c Areas (sodelovanje organizacij iz držav ES in držav "Srednje in Vzhodne Evrope").
Al H 7. SWT - Tracersand models in various aquifers, Investigations in Slovenia 1993-1996 (sodelovanje organizacij iz Slovenije, Avstrije, Nemčije in Švice). U.R.A. 903 C,N.R.S.-Preučevanje perimediteranskega krasa (U.R.A. 903 C,N.R,S, s sedežem v Laboratoire de Géographie physique v A ix-en-Provence ter Laboratoire souterrain du C.N.R.S., MouHs),
Projekt KEDAP ALIS Link No. 12 (Britanski svet in M ZT), IZRK ZRC SAZU in Limestone Research Group. Department of Geographical & Environmental Sciences, University of H udders Ii eld.
Ne da bi navedli posameze krajše obiske tujih strokovnjakov, je treba omeniti sodelovanje pri raziskovanju slovenskega krasa in izobraževanju tujih študentov: med 5.-22.4, je bil na delovni praksi študent geografije z miinehenske univerze Paul Oliver, študent geologije Volker Iropf z Univerze Karlsruhe pa je med 10.6.-15.10. pripravljal na postojnskem krasu in v inštitutskem laboratoriju gradivo za diplomo.
Pri raziskovanju zgodovine krasoslovja in speleologije je sodeloval zunanji sodelavec dr. Trevor R. Shaw iz Batha (Velika Britanija) (pomen slovenskega krasa v razvoju omenjenih ved, preučevanje Leonbergerjeve pesmi o Cerkniškem jezeru iz 1537, pomen Martelovih raziskav, Herbersteinovo in Valvasorjevo delo).
Organizacijsko in mentorsko delo
Člani inštituta so organizirati 2. mednarodno krasoslovno šolo "Classical Karst" v Postojni (27.-30.6.).
4. in 5. mednarodni pripravljalni sestanek za pripravo 7. Simpozija o sledenju voda (v Idriji, 14.-16.4. in v Umkirchu, Baden-Würtemberg, ZRN, 28.-29-10). V sodelovanju s Slovensko nacionalno komisijo za UNESCO in HTG Sežana javno predstavitev projekta Speleološke in ekološke raziskave Škocjanskih jam (24.11.).
Pripravili in vodili so strokovne ekskurzije za inštitutske tuje in domače goste, študente, dijake in učence, za tuja in domača strokovna in ljubiteljska društva ter v sklopu izobraževanja jamskih vodnikov. Med 5, in 16-9. je bita na delovni praksi študentka geografije ljubljanske univerze Martina Scljak. J. Kogovšek, A, Kranjc, 1! Slabe in M. Knez so bili mentorji mladim raziskovalcem, pripravnikom in študentom na praksi. Mag. S- Šeheia je 31.7, končala šestletni staž mlade raziskovalke in 28,9. oddala doktorsko nalogo.
M. Knez je član Slovenskega odbora za raziskave kvartarja, Croup of European Charophytologists.
Člani Komisije IGU Environmental Changes and Conservation in Karst Areas so M. Knez, J. Kogovšek, A. Kranjc, A. Mihevc, S. Šebela, T. Slabe in N. Zupan Hajna.
J. Kogovšek in A, Kranjc sta člana Association of Tracer Hydrology. J. Kogovšek je tudi članica občinskega štaba CZ.
A. Kranjc je redni član 1NQUA, Komisije za kvartarne obale, Podkomisije za sredozemske in črn o morske obale, član Association Français de Spéléologie, Komisije za informacije pri Mednarodni speleološki zvezi, član raziskovalnega polja Geografija, član Nacionalne komisije za hidrološke raziskave, član znanstvenega sveta projekta Nacionalni atlas Slovenije in ad hoc skupine pri Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO za pripravo zakona o Škocjanskih jamah,
A. Mihevc je predsednik Jamarske zveze Slovenije in sodeluje pri Prirodoslovnem društvu Slovenije.
Zunanji sodelavce: dr. Trevor K. Shaw, Shoscombc, Bath (Velika Britanija). Obiski
Dr, Michael Meyberg, Swiss Cave Diving Group, Organization of Cave Diving for special Projects, Dübendorf, Švica, 3.1,
Arne Hodalič in Christian Zuccarrelli, Team Work Communication, Boulogne, Francija, 11. in 12.1.
Dr. Gilles Pinay, Centre d'Ecologie des Ressources Renouvelables, C.N R.S., Francija, 14, in 15.1.
Albert Sasson, Sous-Directeur général, in Roswitha von Berg, UNESCO, Pariz, Francija, v spremstvu Zofke Klemen Krek, generalne sekretarke Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, 12.3.
Jean-Eouis Monzat de Saint Julien, TSD, Sophia Antipolis, Francija, 21.3.
I st va n Szcnthe, ALTU S - Hegymaszotechnikat Alkalmazo Târsasag, Budimpešta, Madžarska, 8.4.
Jean Paul Van Der Pas, Schimmert, Nizozemska, .15,
Dr. Trevor R. Shaw s soprogo Jean Shaw, Bath, Velika Britanija, 3.-13.5, in 2,22.10.
Helmut Schreiber, Environmental Economist - Energy and Environment Operations Division, Central European Depl. The World Bank, Washington, ZDA, in štirje člani misije Svetovne banke v spremstvu Jerneja Stritiha, državnega sekretarja za okolje Ministrstva za okolje in prostor, 22,5. Walter Wenzel, Österreichischer Touristen klub, Dunaj, Avstrija, 23,5. Prof, dr. Franco Cucchi, Odd. za geologijo in paleontologijo Univerze v trstu, Italija, 23.5.
Skupina 20 članov zdravniškega osebja bolnice Petra Držaja iz Ljubljane pod vodstvom prof. dr. Milana Naprudnika, 25.5.
Ing. Marcel Lalkovič, cs.s., dr. Pa vol Bella, Slovenske muséum ochrany prirody a jaskyniarstva, Liptovski Mikulaš, Slovaška, 23.-27.6. Pavel Bo sa k s soprogo in sinom, Praga, Češka rep., 27.6,-1.7. Katalin Takaesne Bolner, Institute for Speleology, Budimpešta, Madžarska, 27.6.1.7.
Joel O ran on. Ambassade de France en Slovénie, in Henri Rouille D'Orfeuil, directeur-adjoint du développement et de la coopération scientifique, téchniquc et éducative, Ministère des affaires entrangères, Pariz, Francija, 1,7. Dr. Philippe Martin, Université d'Artois - Arras, URA 903 du CNRS Aix-en-Provcnce, Nîmes, Francija, 5,-12.7.
Prof. dr. Heinz Hötzl, Universität Karlsruhe, Nemčija, 17.8.
Delegacija Ministrstva za obrambo s čianom zveze NATO iz Nemčije v spremstvu
g. Soma, načelnika za južno Primorsko, in g. Majcna, 14.9.
Skupina študentov in pedagogov Inštituta za geografijo Univerze v Bonnu,
Nemčija, pod vodstvom prof. dr. Milana Naprudnika, 22.9,
Udeleženci I, mednarodnega izobraževalno raziskovalnega tabora v organizaciji
osnovne šole Cirila Kosmača iz Pirana, 4,10.
Prof, John Gunn s sodelavko SaroNolan, The University of Huddersfield, Velika Britanija, 10.-17,11,
Olivier Fe rr an do, Attaché de Coopération Scientifique, Ambassade de France en Slovénie, Ljubljana, 24,M,
Študijska potovanja in izpopolnjevanja
M. Knez in S. Šebela: študijsko izpopolnjevanje "Metodo de prediccion de la anisotropia de un macizo rocoso"; Universidad politecnica de Madrid, 6.-14.2. B. Otoničar in M. Petrič: tečaj Statistics and data analysis in geology; Ljubljana, 6,-11.6.
A, Mihevc in B. Otoničar: Sibirski kras ob Bajkalskcm jezeru; 24.7,-25,8, F. Drôle, kras v Ukrajini in na Krimu (jamarska ekspedicija "Ukrajina - Krim 94"); 16,9.-2.10,
A. Kranjci Kras Languedoca in Grands Causses; Francija, 17,-23,10, A. Mihevc: Laboratoire Souterrain du C.N.K.S.; Moulis (Francija), 17.-23.10. .1, Kogovšek: Eco toxicology and Environmental Standards (TEMPUS Joint European Project); Ljubljana, 14.-IS.11.
Udeležba na kongresih, simpozijih, posvetovanjih
4th Preparatory Meeting of the 7th SWT Idrija, i4.-l()4.: M. Knez, J. Kogoväek, A. Kranjc, A. Mihevc, B. Otoničar, M, Petrič, T Slabe, S. Šebela ALCADI-94 (2nd International Symposium on Spe I coli i story in the Region of Alps, Carpathians and Dinarids), Semriach (Štajerska, Avstrija), 5.-8.5.: A, Kranjc, T R, Shaw
Regionalni sestanek COST 65, Montpellier - Mil lau (Francija), 5.-9 , 5.: J. Kogovšek, A, Mihevc
Okrogla miza o zaščiti in izrabi kraških sten. Trento (Italija). 6,5,; T Slabe Panel o CRP "Naravni zemeljski viri", Ljubljana, 20,5.: M. Knez Slovcnsko-italijanska okrogla miza "Dirkališče pri Prešnici", Trst, 27.5,: T Slabe
2 International Karstological School "Classical Karst1', Postojna, 27.-30.6,: L. Drame, F. Drole, S. I ranetič, M. Knez, J Kogovšek, A, Kranjc, M, Kranjc, A. Mihevc, 0, Otoničar, T Slabe, S. Šebela
Mednarodni simpozij "1. Mitteleuropäische Geomorphologentagung", Dunaj, 19,-21.7.: A, Mihevc
Svetovni kongres študentov kmetijstva, živilske tehnologije in ekologije; program za študente I AAS (ekskurzije po Notranjskem krasu), 27.7.: M, Knez, T Slabe
Regional Conference of the International Geographical Union "Environment and Quality of Life in Central Europe: Problems of Transition", Praga, 22,26.8.: A. Kranjc
International Symposium "Changing Karst Environments", Huddersfield (Velika Britanija), 17,-23.9.: A. Kranjc, A. Mtheve
Meeting of working group IGCP-UNE5CO 299, Huddersfield (Velika Britanija), 18.9.: A. Kranjc, A. Mihevc
Meeting of 1GU Commission "Environmental Changes and Conservation in Karst Areas", Huddersfield (Velika Britanija), 19.9.; A. Kranjc, A. Mihevc International Scientific Symposium "Caves and Man", Liptovsky MikulaŠ, S.S.I Ü.: A. Kranjc, A. Mihevc, M. Petrič. T R. Shaw, S. Šebela 5lh Preparatory Meeting for 7. SWT Investigations, Umkirch (Baden-Wiirtemberg, Nemčija), 28,-29.10.: J. Kogovšek, A. Kranjc
Razstave
"Značilne kamnine in minerali s krasa", avtor M. Knez (ob Razstavi učil na GR), Ljubljana, 12.3.
"Kraška polja v notranjskem podolju. avtor T. Slabe (ob 2. International Karstological School "Classical Karst"). Postojna, 27,-30.6.
PREDAVANJA. REFERATI
Martin Knez
Kras and karst (za študente dunajske univerze). Postojna, 13.3.
Kraške kamnine in kraški pojavi. Tečaj za jamske vodnike pri Postojnski jami. Postojna, 15.3.
Karst in Slovenia. Svetovni kongres študentov kmetijstva, živilske tehnologije in ekologije, 1AAS. Rakov Škocjan, 27.7.
Značilnosti kraškega površja in podzemlja. Prvi mednarodni izobraževalni tabor UNESCO. Škocjanske jame, 4.10,
Janja Kogovsek
O kvaliteti kraških voda. Tečaj za jamske vodnike pri Postojnski jami. Postojna, 16.3.
Sinking rivers water quality - Pivka river case study, 2. International Kars to logical School "Classical Karsi", Postojna. 29.6,
Andrej Krynje
Osnove krasoslovju in speleologije, lečaj za jamske vodnike pri Postojnski jami. Postojna, 14.3,
Putick's works on karst polj es. ALCADI 94. Scmriach (Avstrija), 6.5.
Karst poljes meliorations and regulations. 2. International Karst o logical School "Classical Karst", Postojna, 29.6.
Classical Kras and Škocjanske jame caves: Problems of Promotion and Protection. IGU Regional Conference "Environment and Quality of Life in Central Europe: Problems of Transition". Praga, 25.8.
Anthropogenic changes to karsi poljes morphology in Slovenia. International Symposium "Changing KaTst Environments". Huddersfield (Velika Britanija), 21.9.
The beginnings of cave tourism in former hereditary lands Carniola and (Lower) Styria. International Scientific Symposium "Caves and Man". Liptovsky Mikulaš, 6.10.
Andrej Mihevc
Kraški pojavi s posebnim poudarkom na drobnih oblikah. Seminar za profesorje naravoslovnih ved, ki poučujejo na srednjih šolah L in II. stopnje v Trstu in Gorici. Trst, 22.2.
Kitajski kras in jame. Jamarsko društvo Ljubljana Matica. Ljubljana, 22,3.
Kitajski kras in jame. Tečaj za jamske vodnike pri Postojnski jami. Postojna, 8,3.
Kras in kraške jame. Učni center M O Stara vrhnika, Vrhnika, 14.6,
Primerjava med kraškimi polji in slepimi dolinami. 2. International Kars to logical School "Classical Karst". Postojna, 27.6.
Some results on Micrometre Mesurements in the Škocjanske jame Caves, Slovenia. Mednarodni simpozij "1. Mitteleuropäische Geomorphologentagung". Dunaj, 20.7.
Morphology of shafts on the Trnovski Gozd Plateau in west Slovenia. Inter national Symposium "Changing Karst Environments". Huddersfield (Velika Britanija), 21.9.
Geornorphological meaning of the sediments beneath the entrance potholes m the area of Škocjanske jame - the case of Jama na Prevali 1L International Scientific Symposium "Caves and Man". Liptovsky Mikulaš, 7.10,
Metka Petri č
Hydrodynamic regime of submerged karst channels. International Scientific Symposium "Caves and Man", Liptovsky Miku las, 7.10.
Trevor R. Shaw
Some cave accidents and rescues. ALCAD1 94. Semriach (Avstrija), 6.5.
Baron Herberstein on the Cerknica karst lake - a phantom book of the 16th cen tury? ALCADI 94. Scmriach (Avstrija), 6.5.
Wookcy Hole, England, from HIS. International Scientific Symposium "Caves and Man". Liptovsky Mikulaš, 6.10.
Tadej Slabe
Jamski skalni relief. Tečaj za jamske vodnike pri Postojnski jami, Postojna, 15,3,
Speleogenetical significance of rocky relief in some caws of Notranjska, 2. International Kars to logical School "Classical Kant". Postojna, 29,6,
Stank;) Šebela
iirkinski fliš. Slovensko-italijansko srečanje pedologov. Postojna, 23.2.
Tektonska zgradba Postojnskih jam. le čaj za jamske vodnike pri Postojnski jami. Postojna, 15.3.
The Importance of Geological Structure for Development of Cave Entrances in Postojna region. International Scientific Symposium "Caves and Man", Liptovsky Mikulaš, 6.10.
UiULlOGRAFIJA RAZlSKOVALCEV JE NA STRANEH350-334
PALEONTOLOŠKI INŠTITUT IVANA RAKOV'CA
Sistematske in paleobiološke raziskave mezozojskih in kenozojskih organizmov. Posamezne naloge opravljajo raziskovalci: mag. Franc Cimcrman, dr. Katica Drobne, dr. Špela Goričan, mlada raziskovalca Irena Debeljak, Adrijan Košir in zunanja sodelavka dr. Dragica Turnšek (nosilka naloge dr. Katica Drohne)
Velike foraminifere (dr, Katica Drobne)
V paleocenskih plasteh smo določali male in velike bentoške foraminifere v profilu Sopada in Padriče. Oba profila segata ti d KT meje do meje paleocena z
eocenom. Se dim en t i iz profilov pripadajo podobnemu fades u odprtega šelfa v času vrhnjega maastrichtija in thanetija. V daniju so plasti na zahodu bolj bTakične, vzhodne v Sopadi pa bolj lagunarne. Zato je možna korelacija le spodnjih in vrhnjih plasti iz profilov. Združbo, določeno do nivoja vrst in rodov, tudi z odprto nomenklaturo, smo skupaj z že opisanimi profili iz JZ Slovenije, predstavili v programu BIOGRAPH. Večkrat pojavljajoči taksoni, skupno 89, so uvrščeni v 29 unitarnih asociacij. Te je mogoče združevali še na ožje biocone, V končni fazi bomo z združbo na karbonatni platformi, ki ima na področju Krasa edinstven neprekinjen razvoj, postavili eno od najpopolnejših biostrati-grafskih razčlenitev v central nem deluTctisa, Foraminiferam smo že sedaj dodali korale in alge, ki dopolnjujejo diverzifikacijo fosilne združbe. Spodbudni rezultati so se pokazali pri Hottingerjevem uvajanju prvih štirih biocon (BS1 - BS4) na sklepnem sestanku skupine 1GCP 286 "Early Paleogene Benthos" v Aspetu -Francija, v septembru. Biostratigrafsko razširjenost taksonov v paleocenu je K. Drobne, kot vodja podkomiteja za zahodni del centralnega Tetisa, predstavila na dveh predavanjih in več plakatih,
Za isti sestanek smo pripravili lokacijski in biostratigrafski pregled 66 paleo-genskih profilov od JZ Slovenije do Črne gore. Obdelava profilov je predvidena za publikacijo "Paleogene of the Central Tethys", ki se pripravlja na Pale-onioloSkem inštitutu. V delo je vključenih več kolegov iz Slovenije in Hrvaške.
Male foraminifere (mag. Franc Cimerman)
Nadaljevali smo raziskovanje foraminiferne lavne iz terciarnih plasti med Dobrno in Rogaško Slatino na naslednjih profilih: Zavrh-I (Za-I. 8 vzorcev), Zavrh-il (Za-ll, 11 vzorcev), Čreškova (Čr, 7 vzorcev), Štankar-1 (Št-1, 6 vzorcev), Štankar-2 (St-2, 6 vzorcev), Štankar-3A (Št-3A. 6 vzorcev), Štankar-3B (Št-3B, 2 vzorca), Boč (B, 9 vzorcev), Spodnje Kleče (SK-5/1, 4 vzorci), Dre-veniška Gora (DG. 14 vzorcev). V spodnjem delu profila Zavrh-I ni foraminifer, nastopajo le ostrakodi in ostanki moluskov. V vrhnjih vzorcih se pojavljajo najprej redke, izredno majhne foraminifere, ki niso določljive. V najvišjem vzorcu nastopa bogata eocenska favna (Pavonitina biarritzensis). V profilu opazujemo prehod iz sladkovodno brakičnega v morsko okolje. Spodnji del profila Zavrh-11 poteka v eocenskih plasteh (vzorci 11-4, Pavonitina biarritzensis, Cylindro-clavulina pyrenaica, Sigmoilopsis barkmunsis, Percultazonuria fragaria. Reticulo-pabnufa arborescens, Hoeglundina eocena, thngerina chirana, Siphonodosaria crassisepta, Anomalinoides grosserugma, Calcarina lec.alvezae), vrhnji del (vzorci 3-1) pa v mioecnskih karpatijskih plasteh {Uvigerina graciliformis). V miocenskih vzorcih nastopajo tudi kremenaste ovoidne spikulc (Rhax) polegpaličastih. Pi t>fil pri Črcškovi poteka skozi plasti, v katerih ni ostankov 1'oraminifer, Našli smo le ostrakodne lupine. Zato ostane starost plasti odprta. Izjema je le vzorec, ki je bil vzet zunaj profila. V njem pa je ohranjena foraminiferna združba z Uvigerina gtacitiformis, ki določa karpatijsko starost. Raziskave smo nadaljevali tudi na področju Konjiške gore.
V	profilu Št a n kar-1 nastopa v nekaterih vzorcih dokaj številna karpatijska favna z Uvigerina graciliformis, poteg nje pa šc Sptropiectirtella carina ta, Lentkulma calcar, Pullenia bulloides, Florilus communis. V profilu Štankar-2 je podobno. V dveh vzorcih smo ugotovili karpatijsko vrsto Uvigerina graciliformis. Bolj problematična je starost profilov Štankar-3A in -3B, kjer nas le nekatere oblike, ki smo jih našli v prejšnjih profil i ti skupaj z U. graciliformis, navajajo na miocenske starosti plasti.
V	profilu Boč ne nastopa nobena vodilna vrsta foraminifer. V nekaterih vzorcih smo našli ovoidne špiku le, ki smo jih drugod dobili skupaj z miocenskimi (karpa-tijskinii) foraminiferami.Zato menimo, daje zelo ve rje no profil Boč v miocenskih plasteh.
V	nekaterih vzorcih iz profila Spodnje Kleče (SK-5/l)smo ugotovili le posamezne foraminiferne hišice, v nekaterih pa celo nobene. Nastopajo pa ovoidne spikule. Zato lahko samo domnevamo, da so plasti miocenske starosti.
V	profilu Drcveniška Gora (DG-1) omenjamo le vzorec DG-I/144, v katerem je nekaj favne. Hišice so slabo ohranjene in dostikrat ne dopuščajo, da bi jim pripisali rodovno pripadnost. Med foraminiferami izstopa vrsla rodu Uvigerina, ki je do zdaj šc nismo našli v nobenem raziskovanem profilu. Kljub slabi ohranjenosti lahko na vitki hišici razločimo začetni triserialni del, ki mu sledi nekaj biserialnih kamer, zadnja kamra ali zadnji dve pa sta uniserialnL Po teh značilnostih ustreza vrsti Uvigerina pappi Meulenkamp. Opisana je bila iz sera-valijskih plasti na Malti, V mediteranskem mioeenu je seravalij stopnja pod tortonijem. V korelacijski tabeli (Steininger & Roegl, 1984) se seravalij stika z zgornjim delom hudenija in spodnjim delom sarroatija v Paratetisu, Po teh ugotovitvah so plasti v profilu Drcveniška Gora-1 vsaj v tistem delu, kjer nastopa U. pappi, mlajše od karpatija.
Raziskave se vključujejo v nalogo Tektofacies terciarja Južnih Karavank med Velenjem in Žetalami, ki jo vodi dr, Mirko Jeien na GZL IGGG v Ljubljani.
Radiolariji (dr. Špela Goričan)
Analizirali smo bogato radiolarijsko združbo zgornjeanizijskih rdečih apnencev z roženci na Šmarni gori. Preliminarno smo določili 20 rodov. Starost plasti je potrjena s konodonti. Podatki so zanimivi, ker so zgornjeanizijski radiolariji v svetovni literaturi še razmeroma slabo poznani. Raziskave potekajo v sodelovanju z A. Ramovšem z Univerze v Ljubljani.
Preiskali smo 39 vzorcev radiolaritov iz ofiolitnega kompleksa Med ved niče in Kalnika na Hrvaškem, Z radiolariji smo plasti uvrstili v srednji trias, zgornji trias in srednjo juro. Vsi preiskani radiolariti, ki ležijo na metabazaltih, so zgornje tria sne starosti. Kažejo na razmeroma zgodnjo ocean izacijo tega prostora in omogočajo časovno vz po rej a nje s podobnimi razvoji na Madžarskem. Zaradi pomena za paleogeografske rekonstrukcije bomo rezultate s t ha sni h profilov v prihodnjem letu pripravili za objavo. Raziskave vodi J, Halamič iz Zagreba. Rezultate petletnih raziskav jurskih in krednih rad i o la rije v cone Budva v Črni gori smo pripravili za tisk. Objavljeni so bili v Mem. de Geologic v Lausanni.
Mczozojski knidarji (dr. Dragica Turnšck)
Končali smo raziskave triasnih koral z otoka Hydra v Grčiji in rezultate v dokončni obliki pripravili za lisk. Objavljeni so bili v Abh. G.A. na Dunaju. Soavtor li, Senowbari-Daryan.
Nadaljevali smo Taziskave zgnrnjejurskih grebenskih fosilnih združb iz 20 novih nahajališč osrednje Slovenije. Determinirali smo 37 vrst koral in stromato-poroidov, ki natančno določajo oksfordijsko in kimmeridgijsko starost apnencev, '[¿rensko delo vodi S. Dozet z G2L [GGG v Ljubljani,
Raziskovali smo zgornjekredne kolon ijske korale iz Stranic. Opisali smo 16 vrst, ki določajo santonijsko in kampanijsko starost. Po paleogeografski primerjavi spada nahajališče k morskim plitvinam severno od Slovenskega jarka. Rezultati so bili objavljeni v Razpravah SAZU. Fosile je zbral Franc Pajtler. Raziskave se vključujejo v IGCP-362.
Kvartarni sesalci (Irena Dcbcljak, mentorica dr Katica Drobne) Nadaljevali smo raziskovanje zob jamskega medveda iz Divjih bab 1. Ugotavljamo starostno sestavo populacije po plasteh s statistično reprezentativnimi vzorci. Pri tem uporabljamo različne metode in jih med seboj primerjamo, Metoda ugotavljanja starosti osebka s štetjem prirastnic na zobnem cementu veliko obeta, vsekakor več kol klasična metoda, pri kateri ugotavljamo obrabljenost zobne baze. Z meritvami zob skušamo ugotoviti razmerje odraslih samcev in samic po posameznih plasteh.
Po dokončni obdelavi podatkov bomo izvedeli marsikaj novega o življenjski dobi. stopnji smrtnosti in navadah jamskega medveda.
Dinamtka paleogenskega razvoja (Adrijan Košir, mentorica dr. Špela Gorican) Nadaljevali smo snemanje geoloških profilov vzdolž južnega roba Vipavske doline. Raziskovani profili zajemajo coccnskc, t.i, prehodne plasti med kamninami karbonatne platforme in klastičnimi kamninami flišnega bazena na komeuski narivni enoti. Kamnine stratigrafskega zaporedja smo na podlagi litoloških, sedimentoloških in palcontoloških kriterijev razvrstili v različne fa-cialne tipe, ki smo jim priredili ustrezne modele karbonatnih in klastičnih depo-zirijskih sistemov.
Dokumentacija in knjižnica (Iztok Saj ko, Barbara Kotnik) V letu 1994 je bilo vpisanih 72 prejetih in 224 oddanih dopisov. Knjižni fond se je povečal za 441 enot: za 287 enot periodike, 146 enot knjig in 8 geol. kart. Izposojenih je bilo 87 enot. Nadaljevali smo računalniško obdelavo podatkov, izdelavo p ostro v in oblikovanje tekstov.
Laboratorij (Kata Cvetko-Barie in honorarno Ivan Baranašič) Izdelanih je bilo 663 preparatov in 6 obrusov pripravljenih za laboratorijsko analizo. Za doktorsko disertacijo Martina Kneza z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU je Ivan Baranašič izdelal 105 preparatov.
Terensko delo
V letu 1994 smo opravili 463 terenskih dni.
Fcdeobiotogija in geodinamični procesi v zgamjekrednih in paleocenskih plasteh rut SZ delti jadranske platforme združuje raziskave vseh članov inštituta in številnih tujih raziskovalcev (nosilka naloge dr. Dragica Turnšek)
Raziskave plasti na KT meji smo iz 17, Slovenije razširili na zahodne podaljške plasti naTržaikem (profil Padriče/Padriciano). Skupina domačih in tujih avtorjev je pričela determinacijo alg, foraminifer, rudistov in koral. Sočasno potekajo paleomagnetne raziskave, ugotavljanje stabilnih izotopov ter geokemične analize. Mejne plasti so definirane z dasikladacejskimi algami kredne in paleocenske starosti, med njimi s transatlantsko vrsto in z več novimi vrstami, Obdeluje jih F", Barattolo iz Neaplja. Med foraminiferami vrhnjega maastriehtija je opisan nov rod z novo vrsto Flewyana adriatica De Castro, Drobne, GuŠic, objavljeno v Razpravah SAZU, 4. razr. Tipična lokaiiteta je izbrana na otoku Braču. Nova vrsta predstavlja vodilni fosil v vseh zgornjemaastrichtijskili plasteh na Krasu, kar kaže na njeno veliko regionalno razširjenost in ozek biostratigrafski razpon. Iz mejnih in paleocenskih plasti so izločene oblike z odprto nomenklaturo, ki so v obdelavi pri K. Drobne, F Cimermanu, A. Koširju in V. Čosovič, slednji iz Zagreba.
Rudisti kažejo na facialno diferenciacijo prostora, in sicer robnega, bliže odprtim vodam in notranjega, bolj lagunarnega tipa. Rudistc določata M. Pleničar in M. Caffau, slednji iz Trsta. Korale v mejnih plasteh ne nastopajo ampak v mlajših paleocenskih in dajejo reperne horizonte od danija do ilerdija. Obdeluje jih D. Turnšek, K nahajališčem Dolenja vas, Sopada in Hrpelje smo priključili še Breg, Golež in Prelože ter Padriče v Italiji, Poleg že znanih vrst smo odkrili še vrste Actinastraea hexaphylloides, Astraeopora pseudopanicae, Dimorphastra&a sp , Goniopora websteri, Oculina sp., Stylocoenia neutra in ugotovili, da se od celotne paleogenske združbe koral 3 rodovi nadaljujejo iz zgornje krede, vrsta pa nobena. Najštevilnejše korale so vezane na thanetij. Raziskave se vključujejo v IGCP-286 in 362.
Naš nastop s predstavitvijo karbonatne platforme na KT konferenci v Houstnu (ZDA) v februarju (K. Drobne, A. Košir) je zbudil velik interes med strokovnjaki. Posledica tega je bil takojšen obisk H. J. Ilansna iz Kobenhavna. Za paleomagnetne analize je vzorčeval blizu 3 metre mejnih plasti v Dolenji vasi z isto metodo kot prej 4 druge profile z morsko sedimentacijo na Kitajskem, v Izraelu, na Poljskem, Danskem ter kopensko v Franciji. Rezultati analiz so spodbudni in kažejo zelo popolno sedimentacijo vrhnjih plasti maastriehtija v Dolenji vasi. Analize stabilnih izotopov iz mejnih plasti je opravil T Dolenec. 6 13 C (PDB) kaže "dolgotrajen odmev" negativnih vrednosti pod paleontološko mejo in nad njo. kar je v nasprotju z enim sunkom v klastičnih sedimentih. Problematiko na novo odkritih plasli breče od profila Padriče proti vzhodu sta raziskovala B. Ogorelec in K. Drobne.
Skupno vprašanje izginjanja flore in favne ob koncu krede in s tem povezani globalni abiotski dogodki ter po kredno-terciarni krizi reanimacija platforme so povezali centre raziskav iz Trsta in Zagreba z našim inštitutom. Prijavili smo skupni projekt v program AL.PE - JADRAN za leto 1995, ki ga vodi dr. Katica Drohne.
Knaurov splošni leksikon (nosilec naloge ZRC SAZU, koordinator za Pa I con to-loški inštitut PraneCimcrman (sodelavci: Dušan Kuščer, Mario Pleničar, Dragica Turnšek); priprava, priredba in prevod geslovnika za Knaurov splošni leksikon za področji geologije (302) in paleontologije (435) in prevod 1600 izbranih gesel.
Udeležba delavcev na simpozijih in seminarjih
Dr. Katica Drobne se je udeležila New Developments Regarding the KT Event and Other Catastrophes in Early History. Houston, 4.2.-24.2, (aktivna udeležba -poster)
Meeting of ICC P 286* Lipica, Trst, 6.6. aktivna udeležba - predavanja in posterji); Paleobenthos 04. Trieste, 6,6 -8,6. (aktivna udeležba - vodenje ekskurzije) Final meeting IGCP 286, International subeomm. on Paleogene Stratigraphy, A spet, 7.9.-J 1.9. (aktivna udeležba - predavanja in posterji)
First French Congress on Stratigraphy, Toulouse, 12.9.-14 9, (aktivna udeležba -poster)
G EP and 1GCP 286 Field Seminar, SW and W Pyrenees, 15.9,-19.9. Universitdt firemen, Fachb. 5-Geowtssenschaften, Geowiss. Koloquium. 10.9.-17.9, (aktivna udeležba - predavanja in posterji)
Dr. Špela Goričan je prisostvovala ¡NTERRAD Vil, Seventh meeting of the International Association of Radiolarian Paleontologists, Osaka, Japonska, 20.-24.10, (aktivna udeležba - poster).
Adrijan Kosít se je udeležil New Developments Regarding the KT Event and Other Catastrophes in Early History. Houston, 9.2,-12.2,
Dr. Dragica Turnšek je prisostvovala Festkolloqium zum 60. Geburtstag von Erik Fiiigel Erlangen, 6.-8.4, (D. Turnšek, članek v Zborniku) Second European Meeting on Coral Reefs, Luxembourg, 5.-10.9, (D. Turnšek, sodelovala v delovni skupini za skSeraktinije),
Mednarodno sodelovanje
Dr. Katica Drobne je koordinatorica projekta (GCP 286 "Early Paleogene Benthos" za Slovenijo in zahodni del centralnega Tet isa ter voljeni član Mednarodne podkomisije za sira*igrafijo paleogena pri IUGS. Na delovnih sestankih i GCP 286 v Trstu in Aspctu je skupaj s kolegi iz Ljubljane in Zagreba predstavila večletne rezultate dela iz paleogena Jadranske karbonatne platforme. Ti se pripravljajo za objavo v končni publikaciji 'The Paleogene" pod uredništvom predsednika podkomisije D. Grahama Jenkinsa.
Dr Dragica Turnšek je nacionalna koordinatorica pri IGCP 362 (Tethyan and boreal Cretaceous), članica odbora in dopisnica za jugovzhodno Evropo v
mednarodnem paleontološkcm društvu FOSSIL CNIDAR1A ter članica mednarodne delovne skupine za izdelavo Kataloga koral. Bilateralno je sodelovala i geologi z geoloških inštitutov v Berlinu, Erlangnu, Birminghamu, Zagrebu.
Članstvo v mednarodnih strokovnih organizacijah
Dr. Katica Drobne je voljena članica International Subcommission on Paleogene; članica Société Géologique de France, Groupe d'Etude du Paléogene in UNESCO programi: IGCP-262,1GCP-286, IGCP-362 (sodelujejo tudi drugi člani inštituta).
Dr. Špela Goričan je članica iN1'ERRAD (Internationa! Association of Ka d i o I a r i an Pa le o n tolog ists).
Adrijan Koširje študentski član Paleontological Society (ZDA) in SEPM - Society for Sedimentary Geology.
Dr Dragica Turnšc k je članica mednarodnega združenja FOSSIL CN IDA Ki A, Katalog koral.
Mentorsko delo
Dr, Katica Drobne je mentorica mag VI as ti Cosovič z Geološko paleonto loškega zavoda Univerze v Zagrebu za doktorsko nalogo o diskociklinidah Jadranskega pasu.
Na inštitutu spremlja K. Drobne delo mlade raziskovalke Irene Debcljak ob izdelavi magistrske naloge o jamskem medvedu z Divjih bab. Na Geološkem oddelku Univerze v Bremnu je K. Drobne pomagala pri deter-minaciji paleogenskih foraniinifer in b i os t ra tigra f ski interpretaciji plasti v Galala regiji SV Egipta doktorantoma Paulu Franku in Ralfu Gictlu, ki seje izpopolnjeval tudi v Ljubljani,
Na trimesečnem izpopolnjevanju je bila od septembra štipendistka MŠŠ mag. Nazire Ozgcn z Geološkega oddelka Univerze v Sivasu, Turčija. Uvajali smo j« v metode terenskega, laboratorijskega in kabinetnega dela, potrebnega pri študiju velikih foraminifer paleogena. Udeležila seje dvotedenskega tečaja COMETT v Baslu. Pri usposabljanju sta občasno sodelovala prof, R, Pavlovcc in mag. V. Čosovič iz Zagreba,
Dt, Špela Goričan jc mentorica mlademu raziskovalcu Adrijanu Koširju, Dr Dragica TUrnšek je mcntorica Ncdiljki Prlj-Šimic iz Zagreba pri izdelavi magistrske naloge o terciarnih koralah Hrvaške. Pomagala je Enzu Jnsalacu iz Anglije pri izdelavi doktorske disertacije o jurskih koralah ter Rosemarie Baron Szabo iz Nemčije pri izdelavi diplomske naloge o spodnjckTednih koralah.
Študijska potovanja
Dr. Špela Goričan je dvakrat obiskala Inštitut za geologijo in paleontologijo Univerze v Lausanni zaradi uredniškega dela pri knjigi "Middle Jurassic to Lower Cretaceous Radiol aria of letliys: Occurrences, Systcinatics, Biochronology", 10.7.-28.7. in 25.8.-15.9,
Ere riti Debeljak, mlada raziskovalka, je obiskala Arheološki inštitut Madžarske akademije znanosti, 12.-19.12.
Obiski na inštitutu
Prof. Nevio Pugliese, Geološko-paleontoloSki inštitut v Trstu. Večkratni študijski obiski.
Mag. Vlasta Čosovič, Geološko-paleontološki zavod Univerze v Zagrebu. Večkratni študijski obiski.
Ncdiljka Prlj-Šimič, Prirodoslovni muzej Zagreb, 15,-1 b.3. Študij eocenskih koral za izdelavo magistrske naloge.
Prof. Volker Mossbruger in prof. Christoph Hemleben, Geološki inštitut v Tübingenu. maj.
Študenti (Tetjega letnika geologije in prof. dr. Peter. O. Baumgartner, Inštitut za geologijo in paleontologijo Univerze v Lausanni, 7.-13.5. Sedimentološka ekskurzija v zahodni Sloveniji.
Prof. Lukas Hott i nger, Saskia Hollaus, Geološko-paleontološki inštitut Univerze v Baslu, april in junij.
Half Gietl, Univerza v Bremnu, naravoslovje, junij,
Dr. Eniö Marton in I mre Gabor, Geofizikalni inštitut Univerze v Budimpešti, junij. Enzo Insalaeo, Univerza v Birminghaniu, 5.-9.7. Ogled jurskih grebenov za primerjavo in izdelavo doktorske naloge. Prof. Hans J. Hansen, Geološki inštitut, Kobenhaven, julij. Prof, Stjepko Golubič, Biološki inštitut Univerze v Bostonu, julij. Mag. Vlasta Tari-Kovačič, mag. Katica Kalac, ing. Mladen Trutin, INA NAFTAPLIN Zagreb, julij.
Prof, Piero De Castro in prof. Filippo Barattolo, Pal eon to loški inštitut Univerze v Neaplju, julij.
Dr. Erik Flügel, Univerza v Erlangenu, 22.8, Pogovor o sodelovanju.
Mag. Nazire Ozgen, Geološki inštitut Univerze v Sivasu, Turčija. Trimesečno
strokovno izpopolnjevanje: september-december.
Dr. Laszlo Bartosiewiez, Arheološki inštitut Madžarske akademije znanosti, Budimpešta, december.
PREDAVANJA. REFERATI IN PRISPEVKI NA RTV Katica Droh nt
Paleogene biota from the Adriatic, carbonate platform {Slovenia, Croatia and Bosnia and Herzegovina), IGCP 286, Aspet 1994; IUGS ICS Intern, subcomm. on Paleogcne Stratigraphy, Aspet 1994. Stratigraphte und Biofazies der pakozamen Kalke Sloweniens, Universität Bremen,
Faehber. 5 - Geowissensehaften, Bremen, Posterji - Plakati (več članov inštituta);
Section of the Alveolina-NummuUtes limestones from Slovenia to Herzegovina and Dalmatia (avtorji: Drobne, K., Trutin, M., Paviovec, R., Čosovič, V., Vra-

naričič D., Marjanac, T, Ogorelec, B., Jungwirth, B, J., Babic, Lj.. Zupan ič, J.), IGCP 286, Aspet, Bremen.
Rudists and Foraminifera of Maastrichtian from Dolenja Vas (Slovenia) (avtorji: Pleničar, M., Stolfa-Z.ucchi. M. L.. Drobne. K., Ogorelec, B.), IG CP 286, Trieste, Aspet, Bremen.
Golež section Daman - Cuisian (avtorji: Drobne, K., Ogorelec, B.. Pavlovec, R , Pavšič, J.), JGCP 286, Trst, Aspet, Bremen.
Shallow bent hi c fauna. Its extinction and survival on the KT boundary - Adriatic platform-Slovenia (avtorji: Drobne, K,. Ogorelec, B., Dolence, T, Lowrie, W, Marton, B ), KTB Houston, IGCP 286. Trst, Aspet; Ith Cf-S, fbu-louse, Bremen.
Fa le ocene biota from the Adriatic carbonate platform (aviorji: Drobne, K., Barattolo, F., Turnšek, D,, Cimerman, F, čosovič, V), IGCP 286, Aspet. Bremen.
Špela Goričan
Fosilni radiolariji - skupina, ki se vse bolj uveljavlja v paleontologiji. Okrogla miza: Sodobna pota paleontologije, Naravoslovni odsek Slovenske matice in IGGG, Ljubljana, 16.3.
Dragica Turn še k
je govorila na TVS 2 o svojem delu v oddaji Univerzitetni razgledi, Lil,
ti! BLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 354-356
BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA HADŽIJA
Raziskave flore, vegetacije in favne Slovenije in sosednjih območij (dr. Narcis Mršič, sodelavci M, Accetto, i. Bole, J. Carnclutti, M. Culiberg, A. Čar ni. J. Dakskoblcr, B. Drovcnik, L. Marinček, E. M ayer, L Munda, I, Punccr, N. Pečenko, A. Seliš kar, R. Slapnik, A. Šcrcclj, S. 'lome, P. Tonkli. D. Trpin, B, Vreš, M. Zupančič. V. Žagar) Proučevali smo vegetacijo ruševja, hrastovih, bukovih in gabrovčevih gozdov, gozdov belega gabra in plemenitih listavcev, predalpskih jelovo-bukovih gozdov na karbonatni matični podlagi, gozdnih obronkov, travišč, plevelov, vodnih in močvirnih ter visokogorskih združb in slanišč. Pripravljamo celovite preglede smrekovih gozdov Slovenije in revizijo gozdnih združb ilirske florne province. Zaključili smo raziskave gozdnih obronkov v preddinarskem svetu Slovenije in jih pripravili za tisk. Ugotovljeno je bilo 24 rastlinskih združb, med katerimi smo opisali več novih asociacij. Opravili smo tudi prve preliminarne raziskave te vegetacije v suhmediteranskem svetu Slovenije.
Končali smo raziskave nitrofiinih in rudera!nih združb v mestih zahodne Jave. Ugotovili smo 3 nove asociacije in jih primerjali s podobnimi iz Afrike, Amerike i n Evrope,
Končali smo raziskave o bukovih gozdovih Srednjega Posočja in o asociaciji Scsierio autumnal is- Fagetum v prcdalpsko-il irskem območju. Nadaljevali smo proučevanje predalpskih je lovo-bukovi h gozdov Abicti-Btgctum praealpinum (Polovnik) in predalpskih subalpinskih bukovih gozdov Polysticho lonehilis-Fagetum (dolina Tolminke, Polovnik).
Na podlagi pelodnih analiz in nekaterih zunanjih morfoloških znakov (npr. oblikovanost storževih lusk) s precejšnji} verjetnostjo ugotavljamo prisotnost sibirske smreke (Pieea obovaia) v slovenskih smrekovih gozdovih. Za mednarodni projekt Atlas Florae Europae smo izdelali kartografski prikaz razširjenosti rastlinskih vrst iz posameznih rodov družine Brassicaeeae, V okviru florističnih raziskav Slovenije smo nabrali zanimiv material predvsem v močvirnih in vodnih biotopih in na ruderainih rastiščih. Za Register flore Slovenije smo dopolnili računalniško bazo podatkov in pri tem upoštevali najnovejše taksonomske obdelave in revizije posameznih rodov. Malakološkc raziskave so zajele območje reke Kolpe, med Metliko in Kostelom ob Kolpi. Vključevale so vzorčevanjc kopenskih, vodnih in podzemeljskih biotopov s posebnim poudarkom na izvirskih vrstah. Vzporedno so potekale tudi podobne raziskave za območje Mure med Šentiljem in Radenci na slovenski in avstrijski strani, ki je malakološko še zelo slabo raziskano. Nadaljevali smo obdelavo nekaterih cen oz deževnikov in pripravljamo celoten prikaz deževniških združb Slovenije. Končali smo obdelavo materiala in opisali številne nove vrste dvojnonog, najdenih v Indoneziji. V pripravi je celoten prikaz favne dvojnonog Slovenije.
Končali smo obsežen prikaz edafske favne Slovenije, ki bo objavljen v knjigi Favna naših tal.
Raziskave vegetacije oba! Islandije (The ieelandic Research Foundation, Reykjavik) in Environmental and btotechnological impact of algal biomass in the Northern Adriatic Sea (POLYBIOS, Trieste) (nosilka I. Munda) Pri raziskavah "Ekologija morskih alg" (dr. I. Munda) smo ugotavljali kombiniran vpliv polutantov (makronutrientov in težkih metalov) na rast morskih alg in njihovo kemično sestavo, akumulacijo metalov in fosforja v alge Fucus virsoides in Ulva rigida, študirali biomaso zgornjih htoralnih nivojev slovenskega Primorja (Piran) med sezonami in na različnih lokacijah v odnosu do polucije in izpostavljenosti rastišč a študira I i rdeče alge "in vitro" (Polysiphonia, Cera m i um, Bangia), sukcesije naselij zelenih alg eulkorala in obdelovali herbarijski material iz severnega Atlantika.
inventarizacija favne žuželk (Coleoptera in Lepidoptera) slovenskega alpskega prostora (dr. Božo Drovenik, sodelavci: R. Slapnik, J, Carnelutti, F. Re be use k. T Čelik)
Eetos smo v manjšem obsegu raziskovali v Kamniško-Savinjskih Alpah. Poleg favn i stični h raziskav smo posvetili pozornost še ekološkim karakteristikam nekaterih specifičnih vrst, njihovi zoogegrafiji in taksonomiji.
Sanacija cestnih brcžin na biološki in ekološki osnovi (dr. Lojze Mannček, sodelavci: A. Čarni. A, Seliškar, F. Šuhic, 13. Vrcš)
Opravili smo floristično inventarizaeijo cestnih brežin. ugotavljali, v kolikšni meri je vegetacija žc prevzela vlogo tehničnega zavarovanja, preučevali smer razvoja vegetacije na brežinah in gojitvene ukrepe, ki naj pospešijo razvoj vegetacije v smeri avtohtonega rastlinstva. Na podlagi reprezentančnih drevesnih in grmovnih vrst ter stalnih poskusnih ploskev smo postavili osnovo za večletno raziskovalno delo. Opravljena so bila tudi ekološka preučevanja, posebno edafskih razmer.
Raziskave flore, vegetacije in javne na območju krajinskega m regijskega parka vb reki Kolpi {mag, Andrej Seliškar, sodelavci: M, Accetto, A, Čarni. B. Drovenik, N. Mršič, M, Perušek, R. Slapnik, D, Trpin, R Tbnkli, B. VrešJ
V	prvem letu smo raziskali predvsem ožje območje ob reki Kolpi in druge vlažne biotope. Raziskovali smo floro, vegetacijo in živalske skupine - mehkužce, metulje, hrošče, deževnike, plazilce, ptiče. Našli smo nekaj novih vrst za to območje in popisali traviščno in grmovno termofilno vegetacijo južnih pobočij nad Kolpo,
Biotopska m biocenološka valorizacija reke Mure in zaledja z oceno ranljivosti (dr. Mitja Zupančič, sodelavci: M. Accetto, J. Bole, M. Culiherg, A. Čarni, I Dakskoblcr, B. Drovenik, L. Martnček, N. Mršič, A, Seliškar, R. Slapnik. P lonkli, D. Trpin, B. Vreš, V Žagar)
Projekt obsega raziskovanje in inventarizacijo favne, flore in vegetacije, zoocenoz, hiocenoz in biotopov ob reki Muri in njenem gravitacijskem zaledju.
V	začetni fazi obravnavamo območje med Šentiljem in Radenci, kjer sodelujejo tudi raziskovalci z avstrijskih institucij in je pri sofinanciranju udeležen avstrijski partner (STEWEAG).
Desertification ofthe Karst of Slovenia, (dr. Metka Culiberg, sode lave i: A. Šercelj, M, Accetto, L Turk, T Dolenc)
Projekt je del evropskega programa "Pa lyn o log i ca I study on desertification in south-western Europe: Timing, natural trends and human impact". Razpisala ga je Evropska ekonomska skupnost iz Bruslja. Izvajamo ga v sodelovanju z Universita degli studii di Roma "La sapienza". S pelodnimi in antrakotomskimi analizami skušamo opredeliti predvsem, kdaj in zakaj jc prišlo do razgaijenja slovenskega Krasa. Rastlinski m ikro in makro ostanki namreč dokazujejo, da so v preteklosti tu uspevali bukovi gozdovi.
Vegetacijska karta Alp (dr. Lojze Marin če k, dr. Mitja Zupančič, sodelavci: M Accetto, I. Dakskobler, A. Seliškar, V Žagar)
Izdelali smo metodiko delajo preizkusili pri delu na terenu in opredelili območje raziskav v Sloveniji.
Polži (Mollusca) Kamniško-Savinjskih Alp - inventarizacija, raziskave, kartira nje, naravovarstvene ocene (dr. Raj ko Slapnik, sodelavec J. Bole) Relativno skromno poznavanje polžev Savinjskih Alp kljub vsemu kaže, da gre vtem območju za precejšnjo stopnjo endemičnosti, predvsem pri izv irski oziroma podzemski favni. Izredna občutljivost polžev, ki so ozko vezani na določene razmere, je dober indikatorski znak za večje spremembe v naravi in njihovo pojavljanje označuje dobro ohranjene razmere v naravi. Cilj raziskav je temeljitejše poznavanje, kar ho prispevalo k učinkovitejšemu odločanju pri posegih v prostor in načrtovanju rabe prostora.
Območje raziskav so celotne Kamniško-Savinjske Alpe, z Olševo, M oz irsko planino. Smreko vee m in Komnom vred. V pivi fazi smo letos delno raziskali Zgornjo Savinjsko dolino.
Floristična in vegetacijska analiza Saharina (dr. Igor Dakskoblcr)
Začeli smo proučevati floro in vegetacijo Sabotina. Popisovali smo predvsem
mešane listnate gozdove na osojnih pobočjih nad dolino Soče med Plavmi in
Solkanom,
Floristična in vegetacijska analiza reke Reke (mag. Andrej Scliškar, sodelavci: 1. Dakskoblcr, D. Trpin, 13. Vreš)
Na izbranih lokacijah smo popisali floro in vcgeiacijo ob reki Reki od izvira do Ilirske Bistrice.
Udeležba sodelavcev na simpozijih in posvetovanjih
Redakcijski odbor alpske vegetacijske karte v Viotu del Monte Bondone (Trento), Italija, 25.-27.2.: L. Marinček, M. Zupančič.
Let nt) zborovanje avstrijskih entomologov, Dunaj 26.-27.2.: B, Drovenik, J, Carnelutti, R Tbnkli,
Working group European Vegetation Survey, Meeting No. 3, Rim, 25.-27.3.: A, Seliškar.
Internationale CLUSJUS-Forschungsgesellschaft v Güssingu, 23.-24.4. in 15.10.,
B. Vreš.
Mednarodna znanstvena ekskurzija CLUSfUS-Exkursion nach Karst-Gebiet Sloweniens v Postojni, 20.-23,5.: B. Vreš, A, Seliškar, D. Trpin, M, Zupančič, V Žagar, I. Dakskoblcr, A, Čarni.
Desertification of the Karst of Slovenia. Palynological study on desertification iti south-western Europe: Timing, natural trends and human impact. 2nd Meeting, Barcelona, 26.5.-28.5.: M. Culiberg.
14. tradicionalno srečanje entomologov sosednjih dežel v Gotenici, 25.-26.6.: J. Carnelutti, T Čelik. H, Drovemk, A. Seliškar, R. Slapnik, P Tonkli, V Žagar. Fifth International Phyeological congress, Quingdao, Kitajska, 26.6.-2.7.: 1. Munda,
29 th Marine biology Symposium, Wien, 28.8.-2.9.; 1. Munda. Znanstveni simpozij Bern, 14.-18,8.: A. Seliškar, B. Vreš.
23. Tagung der Ostalpin-Dinarisehen GescUschaft tur Vegetationskunde, Zagreb, 3,-7.7.: A. Čarni, L Dakskobler, L. Marinčck, A, Seliškar, D. Trpin, 15. Vreš, M. Zupančič.
Simpozij o entomofavni Srednje Evrope v Munchnu ud 4.-9,9,; B. Drovenik {član mednarodnega komiteja te organizacije), J, Carnelutti (predsednik za Slovenijo).
37tlt !AVS symposium "Large area vegetation surveys", Bailleul (Francija), 19.23.9.: A. Čarni, A. Seliškar.
International conference Vegetation &. Slopes; Stabilisation, Protection & Ecology, Oxford (Velika Britanija), 29.-30.9.: A. Čarni.
Peti kongres biologa Hrvatske, Pula 3.-7.10.: A. Čarni, N. Mršič, A. Seliškar, R, Slapnik, D, Trpin. B. Vreš.
Gozdarska okrogla miza na Pokljuki, 15.10.: M. Zupančič.
Področna komisija za vegetacijsko karto Alp v Irstu. 18.10.: L. Marinček, M,
Zupančič.
21. srečanje entomologov sosednjih dežel v Ljubljani, 22.-23,10.: J. CarnelulEi, B. Drovenik, R Ion ki i,
Letno zborovanje nemških koleopterologov pri Stuttgartu (Beutelsbach) 28 -30.10.: B. Drovenik, V. Žagar.
5th International Meeting on "Methodological approaches for defining the physical and biological environment of the Mediierran", Castro Marina (Lccce, Italija), 15,-17,11.: A, Čarni, M, Kaligarič.
Letno zborovanje koroških entomologov v Celovcu. 19.-20,11 : B. Drovenik, P Ton ki i, V Žagar.
10. srečanje slovenskih botanikov v Domžalah, 26.1 L: M, Accetto, A. Čarni, 1. Dakskobler, E. Mayer, A. Seliškar, A. Šercelj, D. Trpin, B. Vreš. M. Zupančič.
Študijska, potovanja
Muzej Joanneum Graz, 27,10.: A. Seliškar, D, Trpin in B. VtcŠ. Obiski na inštitutu
Dr. Helmut Sattmann, dr. M. Sclimid, Dunaj, dr. M. Etonti, Benclke. dipl. ing. H. 1 labeler, dr. K. Adelbauer, Gradec, dr. M. Baelir, Munchen, dr. W. Schwalier, Jiirgen Frank, Stuttgart, M. Hehlen, Ilall na Tirolskem, dr. C. Alberti, Trst, dr. Wieser, Celovec, dr, P Durbešič,dr. Z. Lorkovič, Zagreb, dr. J. Kless, Konstanz. dr. O. Kudrna, Neustadt-Salz,
PREDAVANJA, REFERATI
Marko Accetto
FloristiČtut presenečenja v stenah nad Kolpo in druge floristične in vegetacijske zanimivosti j kočevsko - ribniškega območja, 10- srečanje slovenskih botanikov v Domžalah, 26.11.
Metka Culiberg
Desertification of the Karst of S love nia. Palyno logical study on desertification in southwestern Europe: Timing, natural trends and human impact. 2nd Meeting, Barcelona, 26.-28.5.
Andraž Garni
Contribution to the Dynamics of the Forest Edges in SE Slovenia 23, lag un g der Ostalpin-Dinarischen gcsellschaft für Vegetationskunde, Zagreh, 3.-7.7.
Distribution ofeumedUrerranean dendroflora in Slovenia and its phyt oc oenologie al background. 5th international Meeting on "Methodological Approaches for Defining the Physical and Biological Environment of the Mediterran", Castro Marina (Lecce), 15,-17.11. (soavtor M, Kaligarič)
Les associations niirophiles et rudérales dans les villes de l'ouest Java (Indonésie), 37th lAVS symposium "Large area vegetation surveys", BailJeul (Francija), 19.-23.9. (poster)
Fiant associations from the order Glechometalia hederaceae R. Tt. 1975 in the coastal-carstic legion of Slovenia and the neighbouring countries. Peti kongres biologa Hrvatske, Pula 3.-7,10.
Z botanikom ob gozdnem robu. 59. redni letni občni zbor Prirodoslovnega društva, Ljubljana, 2L4.
Igor Dakskobler
Bukovi gozdovi Srednjega Posočja, Tolmin, 25.5. (v okviru Tedna gozdov, 23,30.5).
Rastlinstvo nad dolino Tolminke. Botanični večeri, Ljubljana, 7.11.
Božidar Drove ni k
Kozlički (Cerambycidaë) Slovenije. Slovensko entomološko društvo - redna mesečna predavanja, Ljubljana. 19.1.
Ogrožene vrste hroščev v Sloveniji. 21. srečanje entomologov sosednjih dežel v Ljubljani, 22.-23.10.
Lojze M ari nček
Submontane Buchenwalder Hlyriens, 23. Tagung der Ostal pin-Dinarische Gesellschaft für Vegetationskunde, Zagreb, 3-7.7.
Na reis Mrsic
Živalstvo tal v njihovih ekosistemih. Določanje talnih živali po ključu. SeminaT za učitelje biologije. Ministrstvo za šolstvo in šport, Postojna, 14.-15.10.
Andrej Seliškar
Karst Dol i it en und Karst Pol j es. Mednarodna znanstvena ekskurzija CLUS1U5-Exkursion nach Karst-Gebiet Sloweniens, Postojna, 20.-23,5.
Identification, categorisation and biodiversity protection based on phytosociological and floristic analysis. Communioty Ecology and Conservation Biology. Bern, 14,-18. (poster)
Kajko Slap 11 ik
Razprostranjenost podzemnih pit zeva iz roda Zospeum Bourguignat 1856 (Gastropoda, Pulmonata, Carychiidae) istočne Slovenije. 5. kongres biologa Hrvatske, Pula. 2.-7.10. (poster)
Branku Vreš
Some New Localities of the species Elettsine indie a (L.) Gaertn. m Croatia and Slovenia, Peti kongres biologa Hrvatske, Pula. 3,-7.10. (posier)
Identification, categorisation and biodiversity protection based on phytosoeological and florist ic analysis. Communioty Ecology and Conservation Biology, Bern, 14.-18. (poster)
Organisiert heit des Naturschutzes in Slowenien Prešov (Slovaška), 26.-30.1.
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV J EN A STRANEH 3S6-36I)
GLAS RliNON ARODOPI SN 1 IN ŠTITUT
Glasbenonarodopisni inštitut je ob svoji 60. obletnici ustanovitve ponovno postal Samostojni inštitut z naslednjimi oddelki in raziskovalci: Oddelek za etno-koreologijo (Mirko Ramovš), Oddelek za etnomuzikologijo (mag. Igor Cvetko, mag, Robert Vrčon. Julijan Strajnar), Oddelek za tekstologijo (dr, Marjetka Golež. dr. Marko Tirseglav in zunanja sodelavka dr. Zmaga Kumer), Zvočni arhiv in studio (dipl, ing. Drago Kunej),
Temeljne raziskave slovenske ljudske pesmi, glasbe in plesa (dr, Marjetka Golež, mag, Igor Cvetko, dipl. ing. Drago Kunej, dr. Zmaga Kumer, Mirko Ramovš, Julijan Strajnar, dr. Marko Terseglav, mag. Robert Vrčon ) Nadaljevalo se je delo pri projektu Slovenske ljudske pesmi. Evidentirane so bile ljubezenske in družinske balade (okrog 1400 pesmi oziroma variant). Opravljena je tudi že klasifikacija, tako tekstovna kot melodična, pripravljeni so bili seznami netranskribiranih melodij (nad 300) ljubezenskih in družinskih pripovednih pesmi (M.. Golež, M. Terseglav), pregledani in tekstološko analizirani ter s komentarji opremljeni so bili posamezni tipi ljubezenskih pripovednih pes ni i -10 tipov (M. Golež), opravljene so bile znanstvene redakcije 11 tipov ljubezenskih pripovednih tipov s komentarji (Z. Kumer), končanih je 20 tipov pesmi s komentarji, ki sodijo v dodatke h knjigi (M. Terseglav). Evidentirani in delno klasificiram so vsi tipi za 5. knjigo družinskih pripovednih pesmi. Na študijske trakove je bilo presnetih, transkribiranih in etnomuzikološko obdelanih nad 40
melodij (D. Kunej, L Cvetko, R, Vrčon), 4, knjiga bo končana v letu 1995, vsebovala bo 30 tipov pesmi z 800 variantami in 20 tipov dodatka z verzološkimi, etnomuzikološkimištudijami, seznami pevcev in pevk, kraji, slovarčkom narečnih izrazov in z angleškim povzetkom,
Za objavo 4. knjige Slovenske ljudske pesmi Koroške - Zgornji Rož je bil izdelan tipkopis za vse zvrsti pesmi razen ljubezenskih, in sicer približno polovico gradiva. Knjiga bo oddana v tisk v začetku leta 1995. V tisk je bil oddan rokopis zbirke ljudskih pesmi Eno si za pojmo, ki bo v letu 1995 izšla pri Mohorjevi družbi v Celju. Vsebovala bo 174 pesmi z melodijami in predgovor (Z. Kumer).
24,ti. je Marko Terseglav uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Uskoška duhovna dediščina v prepletu in soodvisnosti z ljudsko kulturo Bele. krajine (Tradicija - transformacija - inovacijaj. Promocija je bila 8.11. Na podlagi prej omenjene disertacije je bila dokončana in oddana v tisk monografija z enakim naslovom kot disertacija s 650 stranmi.
Nadaljevalosejedelopri pod proj ek t u Osnove folkloristike. Zbra noje bilo gradivo in pregledana lileratura (M, Terseglav),
20.5, je Marjet ka Golež uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Slovenska ljudska pesem in sodobna slovenska poezija. Promocija je bila 4,10. Na podlagi te disertacije je v pripravi monografija o razmerjih med ljudskim in umetnim v sodobni slovenski poeziji.
Raziskava z naslovom Pritrkavanje na Slovenskem (Julijan Strajnar) se ni mogla nadaljevati zaradi bolezni nosilca. Nadaljevala se bo v letu 1995 s pomočjo novega raziskovalca.
V okviru raziskave OfravAo zvočno izročilo (I, Cvetko) sc končuje zbiranje gradiva o otroških zvočnih igrah na Slovenskem, kar predstavlja osrednji del disertacije z enakim naslovom. Eiden od rezultatov te raziskave je zbirka otroških ljudskih iger z naslovom Najmanjše igre na Slovenskem, ki je oddana v tisk in bo predvidoma izšla v letu 1995.
Delo za raziskavo Ljudsko petje na Slovenskem (R. Vrčon) je bilo posvečeno zbiranju in preučevanju virov in literature, ki se nanašajo na današnje slovensko etnično ozemlje ter tudi na sosednje dežele, obenem se je nadaljevalo preučevanje zvočnih posnetkov ljudskega petja na Slovenskem, ki jih hrani Glasb eno-narodopisni inštitut. Na podlagi prej omenjenega dela je v zadnji fazi pisanje doktorske disertacije z enakim naslovom kot že prej omenjena raziskava.
Za zbirko Polka je ukazana je bii oddan v tisk rokopis 2. knjige Plesno izročilo Bele krajine. V celoti je pripravljen za tisk rokopis knjige Plesno izročilo Prek-
mu rja in Porabja. Obsega opise in kine tograme z vsem i pripadajočimi komentarji in opombami za 27 tipov (95 variant), 62 melodičnih zapisov ter 5 strani uvoda (s prevodom v angleščino), skupaj 404 strani. Upoštevani so vsi plesni lipi in vse različne variante, doslej objavljeno gradivo je bilo preverjeno in na novo opisano. Na podlagi terenske raziskave na območju krajevne skupnosti Videm pri Ptuju je bila v letu 1993 je izdelana analiza plesnega gradiva iti napisana krajša razprava o njem (13. str. rkp.).
"Za$lovenski etnološki siovar\c bi So obdelanih 300 gesel s področja ljudske pesmi iti instrumentalne glasbe (Z. Kumer) in 97 gesel s področja ljudskega plesa (M, Ramovš),
V okviru razvojnega projekta Preureditev in zaščita zvočnega arhiva G NI ZRC SAZU gre h koncu začetna faza ("pilotski projekt"), ki ga inštitut izvaja skupaj s Phonogrammarchivorn L Dunaja. Okoli 150 terenskih trakov presnetega gradiva Slovencev z avstrijskega Koroškega je presnetih in arhiviranih na študijske analogne in digitalne trakove (D, Kunej), Ob presnemavanju se sestavlja podroben Zapisnik, kjer se s pomočjo terenskih zvezkov in poslušanja trakov vodi vsebinska (R. Vrčon, M. Golež, M. Terseglav, I Cvetko, Z, Kumer, M. Ramovš) in tehnična dokumentacija o posnetkih: kvaliteta, trajanje, vrsta, vsebina (D, Kunej) ter se vnaša v računalniško bazo podatkov.
Za arhiv in druge objave je bilo narejenih 60 transkripcij ljudskega večglasnega petja (R. Vrčon), 100 transkripcij instrumentalne in vokalne glasbe (l. Cvetko) ter 100 transkripcij besedil ljudskih pesmi, hkrati s klasifikacijo in katalogizacijo (Z. Kumer). Transkribirano je bilo etnokoreološko in drugo gradivo, posneto ob terenski raziskavi v vaseh med Mariborom in Ptujem. Vsi plesni zapisi lončke Maroitovc (153) so bili zaradi slabe vidnosti kopirani in opremljeni z ustreznimi podatki ter vloženi v arhiv G NI (M. Ramovš). Arhivirano je bilo 180 fotografskih posnetkov zvočnih strašil (1. Cvetko).
Terensko delo je potekalo v naslednjih krajih: Notranjska. Primorska, Plcterjc. Zreče, Konjice (I. Cvetko); Ljubljana (M, Tcrscglav, D. Kunej); Metlika, Vino-mer, Podzemelj, Biželjsko z okolico, Rojanci, Milici (M.Terseglav); Loka, Rošnja, Prcpolje. Zlatoličje, Slovenja vas, Starše, Marjeta, Lancova vas, Sevnica, Libeliče (M. Ramovš); Ljubljana, Rezija (J. Strajnar, D, Kunej); Andraž nad Polzelo, Vrhnika (J. Strajnar. D. Kunej); Benečija (D. Kunej); Velenje (M. Ramovš, R. Vrčon. D. Kunej). V 32 dneh je bilo posnetih 199 enot pesmi in instrumentalne glasbe, 14 ljudskih plesov ter okoli 300 enot etnomuzikološkega, etnokoreo-loškega in drugega etnološkega gradiva.
Drugo delo
Sodelavci Glasbcnonarodopisncga inštituta so posredovali gradivo in nasvete vsem, ki so to posredovali za znanstveno, pedagoško, kulturno-prosvetno ali
umetniško delo. Tudi sami so se vključevali v pedagoški) in kulturno dejavnost: mentorstvo pri disertacijah in diplomskih delih (Z, Kumcr, M Terseglav), sodelovanje z ZKOS in kulturnoumctniškimi skupinami (L Cvetko, D. Kunej. M. Ramovš, J. Strajnar), in se tudi umetniško udejstvovali (M. Golež, D. Kunej, M. Ramovš, R. Vrčon),
Knjižnica
Knjižnica Glashenotiarodopisnega inštituta je hila ustanovljena hkrati z inštitutom leta 1934 kot njegov sestavni del. Ustanovitelj France Marolt ji je določil namen in notranjo razdelitev, kije ohranjena še danes. V skladu z nalogo inštituta kot osrednje ustanove za raziskovanje slovenske ljudske pesmi, glasbe in plesa ima knjižnica pet oddelkov: Bibl. 1 (= oddelek za objave slovenskih ljudskih pesmi, instrumentalne glasbe in plesnih zapisov ter z njimi povezanega slovenskega etnografskega gradiva), Bibl, 11. (= oddelek za objave ljudske glasbe in plesov drugih narodov, razvrščenih po narodnosti). Lt l ( = zbirka v tisku objavljenih razprav, člankov... ki se nanašajo na slovensko ljudsko glasbo in ples). Lt, M ( = zbirka tuje elnomuzikološke literature) in Comp. { = zbirka priročnikov in strokovne literature sorodnih ved). V zadnjih letih je nastala še zbirka gramofonskih plošč ljudske glasbe, označene kot D. Vsaka navedenih zbirk ima v knjižnici svoje mesto in svoje štetje od 1 naprej s pripadajočo signa-luro. Ta ureditev se je ohranila tudi potem, ko je inštitul 1972 prišel kot Sekcija f.\\ glasbeno narodopisje ISN pod okrilje ZRC SAZU: knjige, ki prihajajo v knjižnico prek osrednje knjižnice SAZU (kjer so katalogizirane), dobijo še ustrezno signaturo s številko in so tako vnešene v inventarno knjigo knjižnicc. Poleg inventarne knjige ima knjižnica svoj imenski in stvarni katalog, le plošče so vodene posebej .Število zvezkov j e v I c tos doseglo 3097 c not, letosjebilovnešenih 24 novih enot (Z. Kumcr).
1.2. je GI ash c no narod opisni inštitut slovenski javnosti slovesno predstavil svoj na novo ustanovljeni Zvočni arhiv in studio, v novih prostorih na Novem trg 5. Zvočni arhiv vodi dipl. ing. Drago Kunej. Ob tem je bila v prostorih SAZU slovesno podpisana pogodba o znanstvenem sodelovanju med SAZU in OAW ter med ZRC SAZU (ON I) in Phonogrammarchtvom z Dunaja, Studio ONi, v katerem se presnemava arhivsko zvočno gradivo, je opremljen za presnemavanje s terenskih trakov, izbrana in naročena pa je tudi druga potrebna oprema za reprodukcijo in arhiviranje zvoka iz drugih zvočnih virov (kasete, plošče, CD plošče, radio), V novembru je bil preseljen celotni zvočni arhiv (2,000 trakov s 50.00(1 posnetki in drugega zvočnega ter filmskega, fotografskega in video gradiva) iz dvoriščnih prostorov v nove, namenjene posebej za arhiv, kjer se vzdržujejo optimalni klimatski in varnostni pogoji za hranjenje trakov in drugega gradiva.
Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja
Glasbenim arodopis ni inštitut jc s sklepom Predsedstva SAZU, 31.5., ponovno postal samostojni inštitut in tako obeležil tudi 60. obletnico ustanovitve. V. d.
upravnika je s 1.6. postala dr. Marjetka Golež, ud 1.11. pa je predstojnica tega inštituta.
Ur, Marko Terseglav postane znanstveni sodelavec ZRC SAZU. izvoljen na redni seji Predsedstva SAZU, 6.10.
Dr. Marjetka Golež postane znanstvena sodelavka ZRC SAZU, izvoljena na redni seji Predsedstva SAZU, 6.10.
Dr. Marko Tcrseglav je bil izvoljen za predsednika sveta Slovenskega etnografskega muzeja.
Drago Kunej je postal član AES (Mednarodnega združenja tonskih mojstrov), kot predstavnik Zvočnega arhiva G NI pa še član I ASA (Mednarodnega združenja zvočnih arhivov).
Julijan Strajnai" je član mednarodne žirije "Goffredo Petrassi" 1994 za podeljevanje nagrad za izjemna dela s področja muzikologije (za etnomuzikologijo), s sedežem v Rimu.
Mirko Ramovš je predsednik strokovnega odbora za folklorno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije.
Dr. Zmaga Kumer je članica nadzornega odbora Slovenske matice in častna predsednica mednarodne skupine "Komission fiir Volksdiclitung" pri ' Société Internationale d'Ethnographie et Folklore".
Udeležba sodelavcev na simpozijih in posvetovanjih
24th IBC Meeting v Torshavnu (Ferski otoki), 25.6,-1.7.: I. Cvetko (z referatom) Simpozij slovenskih pravljičarjev. Kozjak, 8.-9.7.: M. Terseglav (z referatom) Turizem in ljudska kultura. Simpozij ob 90-letnici Volkslicdwcrk Archiva z Dunaja, Gmunden, Avstrija. 31.8.: M. (crseglav (delegat) Sini poz ij ob 90-letnici Kocbekovega rojstva. Videm ob Sčavniei, 24.-25,9.: M. Terse glav (z diskusij skim prispevkom)
Mednarodno srečanje tonskih mojstrov. KarlsTuhe, Nemčija, 14,-19.11,: D. Kuncj. Študijska potovanja sodelavcev
D, Kunej, 25.-28.4., obisk Phonogrammai chiva na Dunaju in pogovor o poteku skupnega projekta
Obiski na institutu.
Slovesen podpis pogodbe med Slovensko akademijo znanosti in umetnosti in ZRC SAZU na eni strani in Avstrijsko akademijo znanosti in umetnosti in Phonogrammarchivom na drugi strani o znanstvenem sodelovanju pri projektu, ki ga izvaja G NI ZRC SAZU pod naslovom Preureditev in zaščita zvočnega arhiva G NI ZRC SAZU". Obenem je bila slovesna otvoritev novega Zvočnega arhiva in studia GNI ZRC SAZU, na Novem trgu5, ki so seje udeležili najvišji predstavniki Ministrstva za znanost in tehnologijo RS, SAZU in Avstrijske akademije znanosti z njenim predsednikom na čelu ter direktorjem Phonogram march iva z Dunaja, 1.2.
Obisk dveh etnologinj iz Oxforda (vodja Helene la Rue, Ph. D.), 10 -17.2.
Na tridnevnem obisku v inštitutu sta bila drr H Thicl in dipl. ing. Lechleitner, ogledala sta si naš sistem katalogiziranja v arhivu in sc seznanila z napredovanjem dela pri skupnem projektu, 21.-24.3
David An to lin, Slovenec iz Kanade (Hamilton), štipendist Ministrstva za šolstvo, je bil od februarja do maja na študijskem izpopolnjevanju o slovenskih ljudskih plesih. V tem času je na inšitutu pregledoval gradivo, študiral strokovno literaturo in imel konzultacije z M. Ramovšem.
Obisk dr. Tanje Perič- Polonijoz Inštituta za etn o I ogiju i folkloristiku iz Zagreba. Pogovor o nadaljnjem sodelovanju obeh inštitutov o morebitnih skupnih projektih, 18.5
Samostojna raziskovalka J, August, Boston University, seje seznanila z našim delom, predvsem na področju ljudske glasbe in pesmi, 22.-27.8. Etnologinja in antropologinja Dr, Margaret A Macha, School of Scot tic Studies, University of Ldinhurg, si je ogledala inštitut in Zvočni arhiv s studiem, 24.8.
PREDAVANJA, REFERATI IN PRISPEVKI NA RTV [gor Cvetko
Soodvisnost zvoka in besedila v ljudski pesmi. Predavanje za slovenske zborovodje. Maribor, 26.1.
Zvočna podoba slovenske dežele. Predavanje za udeležence IBM mednarodnega
posvetovanja. Bled, 19.3. Otroške zvočne igre v vrtcu. Predavanje za vzgojiteljice, v organizaciji Zavoda za
šolstvo RS. Bled, 13.5. O starih in skoraj pozabljenih zvočnih igrah pri nas. Predavanje za društvo Pnn. Cerkniea, 20.7.
Slovenske otroške zvočne igre. Predavanje skupne akcije SED: "Etnologija v
osnovni šoli". Ljubljana, 21.9. Papirnate lutke in otroška zvočila. Uprizoritev rezijanske pravljice za otroke
Onkološkega inštituta UKC, Ljubljana, 6,10. Predstavitev Glasbenon arodopimega inštituta ZRC SAZU v okviru Etnovečcrov
SED v klubu CD. Ljubljana, 8.11. Grdina in rusica. Uprizoritev slovenske ljudske pravljice s c i tiro in bunkulo. Krško, 9.11.; Lendava (9 nastopov), 22.-24.1 L, (8 nastopov) 29.11.-1,12.
Marjetka (jolež
O ljudski pesmi in glasbi. Televizijska oddaja iz cikla Opus, RTV Slovenija.
Ljubljana, 22.12. i 993 O novem studiu in zvočnem arhivu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU.
TV oddaja iz cikla Forum, RTV Slovenija. Ljubljana, 28.1, Studio m zvočni arhiv GA/ ZRC SAZU. Radijska oddaja na I, programu Radia
Slovenije. Ljubljana. 1.2. Glasbendnarodopisni inštitut Radijska oddaja o GNL strokovni prispevek v
cnourni oddaji (novinarka Tončka Godina), 3, program Radia Slovenije. Ljubljana. 4,8.
Predstavitev Glasbenonarodopisnega inštituta v okviru Etno večerov SED v klubu Cankarjevega doma. Ljubljana, 8.11.
Dragu Kunej
Ljudska glasba. Predavanje na seminarju za člane folklornih skupin v organizaciji slovenske ZKO. Ptuj, 21.1.
Ljudska glasba. Predavanje za člane folklornih skupin v organizaciji Z KOS, Ljubljana, 19.3
Vodm mož m lepa Polona. Oprema lutkovne igre z ljudsko glasbo za Lutkovno gledališče Maribor. Maribor, april 1993
Slovenski ljudski plesi. Lancova vas in okolica. Strokovno sodelovanje pri glasbeni opremi in snemanju TV oddaje. Lancova vas, 16,6. in 18,6.
Izdelovanje trstenk. Referat in delavnica o izdelovanju trst en k na simpoziju slovenskih pravljičarjev, Kozjak, 7.-13.7.
Večer etno skupin. Priprava in vodenje prireditve. Beltinci, 30,7. (predvajano 25.10. na L programu Radia Slovenija v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi),
Olasbenonarodnpism inštitut ZRC SAZlJ. Prispevek o delu inštituta v radijski oddaji Radia Slovenije. Ljubljana, 4,8,
Ljudska glasba. Predavanje in strt) kov na pomoč v okviru Tabora otroških FS. Dolenjske toplice, 8.-11.9.
Glasbena podoba Gorenjske. Predavanje na nadaljevalnem seminarju Z KOS za vodje FS. Kranj, 21.10.
Predstavitev Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZV v oviru EtnoveČerov SED v klubu Cankarjevega doma, Ljubljana, 8.11.
Mirko Ramovš
O ljudski pesmi in glasbi. Televizijska oddaja iz cikla Opus, RTV Slovenija. Ljubljana, 22.12.1993.
Ljudski ples v osnovni šoli. Predavanje v okviru akcije "Etnologija v osnovni šoli". Ljubljana, 21.9.
Slovenski ljudski plesi. Predavanje s praktičnim delom na Srednji baletni šoli v Ljubljani. 13.-30.9., 32 u.
Ljudski plesi Gorenjske. Predavanje na nadaljevalnem seminarju Z KO S za vodje folklornih skupin. Skofja Loka. 13.-15.5., Kranj, 21,-23.10.
TipoloSka razvrstitev slovenskih ljudskih plesov. Vloga plesa v življenju Slovencev. Predavanji na začetnem seminarju Z KOS za vodje folklornih skupin, Ljubljana, 19.-20.1L
Slovenski ljudski plesi - Lancova vas in okolica. Scenarij in vezno besedilo za T V oddajo. TV Slovenija, 25.9.
Predstavitev Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU v okviru Etnovečerov SED v klubu Cankarjevega doma. Ljubljana, 8.11.
Marko Tferseglav
Slovensko ljudsko pesništvo. Predavanje za celjsko Slavistično društvo. Celje, 17.1!.
Predstavitev Glasbenonarodopisnega insulina ZRC SAZU v okviru Etno večerov v SEP v klubu Cankarjevega doma. Ljubljana, 8,11
BIBLSOGRAF1JA RAZISKOVAL* L V JE NA STRANEH 360-361
AVDIOVl 2UALNI LABORATORIJ
Vizualne raziskave (Naško Križnar)
Pregled izhodišč vizualnih raziskav v etnologiji. Zbiranje in pregled virov ler literature in priprava doktorske teze na to temo, Parcialne ugotovitve so bile objavljene v strokovni periodiki. (Prim. bibliografijo!)
Zbirka videodokumentacije (Naško Križnar)
izdelava videodokumentacije za inštitute ZRC SAZU in za zbirko video-dokumentacije.
Zbirka sc je povečala za enot in šteje zdaj 461 enot, Zniontiranih je bilo 8 video enot. (Prim, videografijo AVL!)
Udeležba na simpozijih in posvetovanjih
Naško Križnar seje udeležil Seminario "Permanente di Etnografia Alpina Le Alpi. il Trentino e il tavoro deli'uomo" San Michele all'Adige, 15.-16,4. International Ethnographie Film Festival, Göttingen. 12.-15.5.
PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV, INTERVJU
Našim Križnar
Predstavitev Avdiovizualnega laboratorija. Mala dvorana ZRC SAZU, 4.1. Filmi OHO. Moderna Galerija, 29.3. in 23.4.,
From Video-Documentation to Visual Research. Le Alpi, i i Trentino e il lavoro
deli' uomo. San Michele all'Adige, 15.4. Transformacije vizualnih informacij v procesu izdelave etnografskega filma.
Mednarodna poleta šola. Piran 25.8. Uporaba vizualne dokumentacije v šoti. Etnologija v šoli, Cankarjev dom, 20.9. Eseji za Radio Slovenija III, Program Ars: Pustovanje kot spomenik. 21.1. Kulturni turizem kot alternativa, 2S.3. Novi pogledi na filme Metoda Bad jure, 7.11. Božič-zimski kres, 21.12.
Kulturna krajina je opustošena, ne prenese več folklorama ali romantične etnologije. Snovanja, priloga Glasa Gorenjske, Kranj, št, 79, 7.10. (avtorica I,ca Mencinger).
BIBLIOG RAF M A SODELAVCEV JE NA STRANI 361
prostorsko informacijska enota
Prostorski informacijski center (dr. Zoran S tančic in zunanji sode lave i) Raziskovalna enota poskuša razviti metodologijo prostorski!) raziskav in podatkovnih struktur za potrebe human isti ke, V tem raziskovalnem letu smo izpeljali nekaj poskusnih testnih raziskav apiikacijc prostorskih informacijskih sistemov v različnih vedah. Medtem ko so ponekod rezultati relativno omejeni, predvsem zaradi neizdelanih podatkovnih struktur in obsežni h, za zdaj še neavtomatiziranih baz podatkov, pa so na drugih področjih zelo spodbudni. Prostorsko informacijski center je pripravil tudi dvotedenski tečaj o enostavnem geografskem informacijskem sistemu IDRiSl. ki se gaje udeležilo osem slušateljev iz ZRC SAZU.
Longterm Degradation of the Mediterranean Landscape (dr. Zoran Stančič, Krištof Oštir in zunanji sodelavci)
V sklopu raziskovalne naloge dolgoročnih analiz sprememb okolja mediteranske pokrajine smo za potrebe računalniškega modeliranja sprememb prostora izdelali obsežno arheološko bazo podatkov. Na podlagi arheoloških podatkov o poselitvi v vseh obdobjih prazgodovine in antike ter zgodnjega srednjega veka želimo opazovati dolgoročno interakcijo človeka in naravnega okolja. Odločili smo se za otok Urač, ki jc v analiziranih obdobjih deloval kot zaključena celota z dokaj dobro definiranimi vplivi s cclinc ali sosednjih otokov. V poletnih mesecih smo izpeljali terenski pregled Brača s ciljem /brati vse podatke o pretekli poselitvi otoka. Baza podatkov vsebuje skoraj 600 arheoloških lokacij, ki na ni dajejo informacije o izrabi prostora od najzgodnejše prazgodovine do zgodnjega srednjega veka. Raziskave bomo nadaljevali z analizami poselitvenih vzorcev, analizo paleookolja, modeliranjem erozije in depozicije ter končno s simuliranjem nadaljnjih procesov v pokrajini.
EOSAT - LANDSAT dala, developmem and c uit ura I environment in Ea si cm Europe (dr. Zoran Stančič, Kr ištof Oštir in zunanji sodelavci) Prodajalec in distributer satelitskih posnetkov EOSAT je Prostorsko informacijski enoti in Univerzi v Birniinghamu, Velika Britanija, dodelil raziskovalni projekt in vrsto satelitskih posnetkov z območja srednje Dalmacije na Hrvaškem, Ob podpori Zavoda Republike Slovenije za statistiko smo razvili metodologijo uporabe satelitskih posnetkov za potrebe varovanja kulturne dediščine in dosežke praktično uporabili na območju s red nje dalmatinski h otokov.
Udeležba na posvetovanjih in simpozijih
Zoran Stančič
Analysing Spatial Relationship with GIS. Seminar na Department of Archaeology. University of Cambridge, 11.2.
Uporaba GIS v vrednotenju vpliva avtoceste na arheološko dediščino. Seminar o arheologiji pokrajine, organizator Oddelek za arheologijo. Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, 1.-6.4. (soavtor Predrag Novakovic).
GIS and Spadal Archaeology. XI Congreso Nacional de Arqueología Argentina. San Rafael, Argentina, 23.-29.5.
Planning for peace: landscape archaeology in Central Dalmatia. European Association of Archaeologists. Ljubljana, 22.-25.9. (soavtor Vincent Gaffncy).
Uporaba GIS pri vrednotenju ogroženosti kulturne dediščine ob gradnji avtocest. GIS v Sloveniji, Ljubljana 1.-2.12. (soavtor Predrag Novakovič).
Študijska potovanja
Zoran Stančič
Študijski obisk na Institute of Archaeology, University of Oxford, ter Department of Archaeology in Department of Geography, University of Cambridge, 1.-17.2.
Raziskovalno delo na otoku Braču, Hrvaška, 10.6.-22.9.
Obiskt tujih strokovnjakov
Vincent Gaffney, University of Birmingham, 23.12.1993-1.2.
Gary Lock, Institute of Archaeology, University of Birmingham, 29,3.-6.4.
Vincent Gaffney, University of Birmingham, 22,9 -1 10.
Sander van der Leeuw, University of Cambridge, 10.-12.9.
Drugo delo
Alenka Koren je opravljala tajniško delo za Prostorsko informacijski center.
Poleg tega je sodelovala pri pridobivanju sponzorjev Centra in pripravila brošuro
Degradacija mediteranske pokrajine.
PREDAVANJA, REFERATI IN PRISPEVKI NA RTV
Zoran Stančič
Intervju za argentinsko nacionalno televizijo, 25,5. ob 18,45.
Intervju za Radio San Rafael, Mendoza, Argentina, 27.5.
bibliografija so d elavCEV je n a st ran 1 362
BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV ZA LETO 1994
Kratice za oznake bibliografskih enot
B	= bibliografija (bibliography)
Cp	= članek, poljudnoznanstveni (article, popular)
Čs	= članek, strokovni (a rt ice, professional)
Čz	= članek, znanstveni (artice, scientific)
E	= elaborat (mimeo copy)
Kb	= knjiga, bibliografska (volume, bibliographic)
Kb-u	= ureditev bibliografske knjige {editor of a bibliographic volume)
Kp	= knjiga, poljudnoznanstvena {volume, popular)
Kp-u	= ureditev poljudnoznanstvene knjige (editor of a popular volume)
Ks	= knjiga, strokovna (volume, professional)
Ks-u	— ureditev strokovne knjige (editor of a professional volume)
Kz	¡= knjiga, znanstvena (volume, scientific)
Kz-u	= urditev znanstvene knjige (editor of a scientific volume)
O	= ocena (rewiev)
P	= poročilo (report)
R	- razprava (treatise, dissertation)
Redkejše, specifične zvrsti, npr. intervju, nekrolog, polemika, so označene neokrajšano,
INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK
Martin Ahí in
Slovar slovenskega knjižnega jezika. - Ljubljana, SAZU, ZRC. SAZU & DZS 1994, X1.V1 + 1714 str. (Soavtor.) K7.
Frančiška licnedik
Slovar slovenskega knjižnega jezika in narečne besede. - Slavistična revija 42, 1994, str. 261-266, Cz
Domača imena za rože r Funge nit pri Skofji Loki. - Glasnik Slovenskega
etnološkega društva 34, 1994, št. I -2, str, 30. Čs Slovenska narečna imena za oslo in oselnik. - Inja Smrdel: Oselniki, 1994, str. 301. Čs
Slovar slovenskega knjižnega jezika in narečne besede. - Slavistična revija, 42,1994, str. 261-266, Cz
Ljudmila Bokal
Slovar slovenskega knjižnega jezika. - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & D7.S.
1994, XLVI + 1714 str. (Soavtorica.) K/. Terminologija na področju obratovanja in vzdrževanja, izdelava priročnega
pojmovnika. - Ljubljana 1994. 116 str, (Soavtorica.) Ks Pojmovnik s področja obratovanja in vzdrževanja distribucijskega elektroenergetskega omrežja i/t postrojek - Ljubljana 1994. 41 str. (Soavtorica.) Ks Terminologija na področju obratovanja in vdrževanja. - Vzdrževanje elektroenergetskih naprav v distribuciji. 1994, str. 167-172. (Soavtorica.) Čs Pryi zapisi vasi na polhograjskem področju v zgodovinskih virih. - Naša komuna, 1994, št. 18, str. 8. Čp
Metka Kur lan
Etimološko raziskovanje slovenskega besedja (Od Jarnikovega do Miklošičevega etimološkega slovarja). - 30. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 1994. str, 7-22. Čz Etimologija in besedotvorje. - Etimologija (Zagreb), 1993 (izšlo 1994), str. 41-47.
Čz
Etimološki slovar - za koga in kako. - Riječnik i društvo. Zbornik ra do v a s a znanstvenog skupa o leksikografiji i leksikologiji. Zagreb 1993, str. 7179. Čz
Alenka Ghižančcv
Slovar slovenskega knjižnega jezika. - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & DZS
1994, XLVI + 1714 str, (Soavtorica.) Kz IVprašanje velike začetnice pri pridevniku BOŽJI. - Slava 7, 1993/94, 1, str. 3-7. Čs Pisava nazivnih in funkcijskih določil r' posebnih besedilnih položajih. - Slava 7, 1993/94, 1, str. 8-17. Čs
Milena Tlajnsek Holz
Slovar slovenskega knjižnega jezika. - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & DZS
1994t 19 + XLVI + 1714 sir. {Soavtorica.) Predgovor - Slovar slovenskega knjižnega jezika. 1994, str. 19. Petinsedemdeset let profesorice Jože Meze. - Jezik in slovstvo 39, 1993/94, str, 200201. (Jubilejni članek.) Ko bi družba in stroka bolj cenili delo slovaropiscev. - Delo 15.12.1994 (Književni
listi), str. 15. Čs Encavezkovni SSKJ. - Razgledi 24, 23.2.1994, str. 26-27. Čs Vprašanje n a rečne leksike v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. - Riječnik i društvo. Zbornik radova sa znanstvenog skupa o leksikograliji \ leksiko-logiji. Zagreb 1993, str. 121-127. Čz
Sonja Horvat
Frazeologija kostelsekga slovarja. - Rječnik i društvo. Zbornik radova s a znanslve-
nog skupa o leksikografiji i leksikologiji. Zagreb 1993, str. 129-132. Čz Nekaj naglušnih in fonoloških značilnosti slovenskega kostelskega govora. -
Slavistična revija 42, 1994, str. 305-312. Čz Mikrotoponimi na Vrheh in v dolini Raše (P-Ž). - Taditiones 23. 1994, sir, 353362. Čz
Marjeta Elimtar
Slovar slovenskega knjižnega jezika. - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & DZS
1994, KLV1 + 1714 str. (Soavtorica.) Kz Janeza Goličnika Popolnoma podvitčenje za vse čebelarje. - Po bečelah se vi/.cj,
1994, str. 33-43. Čs "Kar ni tuje, zaničuješ... ". - Kamniški občan 33, 1994, št, 3, str. 7. Čp Volčji potok - kamniška ulica, Volčji Potok - samostojna vas. - Kamniški občan 33, 1994, št, 4, str, 5, Čp
Skrb za jezik kot politika. - Kamniški občan 33, 1994, št. 7, str. 3; št. 8, str, 5. Čp Za boljši jezik je potrebna tudi samozavest. - Kamniški občan 33, 1994, št, 9. str. 8, Čp
Hvalnica mojemu mestu. - Kamniški občan 33, 1994, št, 11, str. 8. Čp Elektronček in trgovina Urška. - Kamniški občan 33, 1994, št, 12, str. 8. Čp Osebna imena in priimki. - Kamniški občan 33, 1994, št, 13, str. 7. Čp Zakaj razumljivo in pravilno, če lahko nerazumljivo in nepravilno! - Kamniški
občan 33, 1994, št. 15, str. 10. Čp Karaoke na sončni strani Alp. - Kamniški občan 33, 1994, št. 16, str. 10. Čp Cene nizke! Postrežba točna! - Kamniški občan 33, 1994, št. 18, str, 10, Čp Napake in neumnosti - Kamniški občan 33, 1994, št, 20, str, 10, Čp Poklic upokojenec. - Kamniški občan 33, 1994, št, 21, str, 13. Čp Leto. - Kamniški občan 33, 1994, št. 22, str. 7.Čp
Slovenska papirniška terminologija. - Rječnik i društvo, Zbornik radova sa znan-stvenog skupa o leksikografiji i leksikologiji, Zagreb 1993, str. 133-140. Čz
Blagoslovljen božič in srečno novo leto, Kamniški občan 33, št, 23, str. S. Čp Janez Keber
Slovar slovenskega knjižnega jezika. - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & DZS
1994,	XLVI + 1714 str. (Soavtor.) Kz
O slovenskih imenih mesecev. - Družinska pratika 1995, str. 36-42. Čs (Časnikarska, novinarska) raca 'Izmišljena novica v časopisu'. - Mohorjev koledar
1995,	str. 170-172. Čs
The Origtn of Slove ne Surnames. - Slovenija 8, 1994, št, 1, str, 61-62; št. 2, str. 4850; št. 3, str. 62-64; št, 4, str. 53-54, Izimenska leksika in frazeologija v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, - Rječnik i društvo. Zbornik radova sa znanstvenog skupa o leksikografiji i leksikologiji. Zagreb 1993, stT. 183-188. Čz Nekateri semantični vidiki in motivi prehoda osebnih imen v občna imena v slovenščini. - Traditiones 23, 1994, str. 27-32. Čz
Car men Kenda Jež
Etnološke raziskave kol (drugotni) vir v narečnem slovaropisju. - Traditiones 23, 1994, str, 45-68. Čz
Po lun a Kostanj evec
Slovar slovenskega knjižnega jezika. - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & DZS 1994. XLV1 + 1714 str. (Soavtorica,) kz
Rorislava Košmrlj Levafič
Slovar slovenskega knjižnega jezika. - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & DZS 1994, 19 + XLVI 4- 1714 str, (Soavtorica.)
Branka Lazar
Slovar slovenskega knjižnega jezika. - Ljubljana, SAZU, ZRC" SAZU & DZS
1994, XLV1 +1714 str. (Soavtorica,) Kz O nastajanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika, - Primorska srečanja, 28, 1994, str, 539-541. Čs
O nastajanju slovarja slovenskega knjižnega jezika. - Šolska ura s SSKJ. Ob 100-letnici Pleteršnikovcga slovarja, 1994, str. 7-12. Čs
Zvunka Leder Mancini
Slovar slovenskega knjižnega jezika. - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & DZS 1994, XLV1 + 1714 str. (Soavtorica.) Kz
Majda Mer še
Glagolski vid v Dalmatinovi bibliji ob naslonitvi na Lutrov prevodni zgled. - Rječnik i društvo. Zbornik radova sa znanstvenog s kupa o leksikogratiji i leksiko-logiji. Zagreb 19«. str. 227-235. Čz
Jakob Mtiller
Slovar slovenskega knjižnega jezika. - Ljubljana. SAZU, ZRC SAZU & DZS
1994, XLVI +1714 str. (Soavtor,) Kz Fužina pri Zagradcu. - Zbornik občine Grosuplje, 18, 1994, str 15-19, Čp Kovači in kovačije od Črnela do Bakrca. - Zbornik občine Grosuplje, IS, 1994, str. 111-123. Čp
Valovi reke. Ob dveh skoraj pozabljenih obletnicah. Zbornik občine Grosuplje,
18, 1994, str. 239-240. Čp Pred (zajetno) celoto je izšel najprej vzorčni zvezek. - Delo 27.10,1994, str. 15. O Leksikografsko razvrščanje samostalniških pomenov. - Rječnik i društvo. Zbornik radova sa znanstvenog skupa o leksikogratiji i leksikologiji. Zagreb 1993, str. 261-270. Čz Jezik višenskega Duhana. Traditiones 23, 1994, str. 155-160. Čz Pleterinikov slovar združuje lastnosti vsaj petih slovarjev. - Delo 22.J2.1993 (Književni listi), str. 9, čs
Jožica Narat
O pohorskem pogovornem jeziku. • A. Gričnik: Noč ima svojo moč, Bog pa še
večjo, 1994, str. 463. Čs Zgodovinska besedoslovno-slovaropisna monografija V. B Uma rja. - Slavistična revija, 42, 1994. str. 593-597. O
Vladimir Nartnlk
Slovar slovenskega knjižnega jezika. - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & DZS
1994, XLVl +1714 str. (Soavtor.) Kz Oblikovja slovenske dvojine v Jezikovnem atlasu L. Tesnierja. - Slavistična revija
42, 1994, str. 191-194. Čz Naglasna podoba osnovnih glagolnikov v knjižni slovenščini. - Slava 7, 1993/94, L
str, 40-45. Čs Kocka je vržena. - Slava 7. 1993/94, 1, str, 47-57, Čs
Nuvezovanje rim v Tmikih oktavah Toneta Pretnarja. - Jezik in slovstvo 39, 1993/ 94, str, 161-164. Čs
K variiranju imen panonskih knezov v Koiičevih Starinah. - Košič in njegov čas
(Budimpešta) 1994, str. 84-88. Čz Ečebi ded naš ne segreSiL - Nova Atlantida,1994, št. 1-2. str. 174-178. Čs Iskani bd slovo. - Nova Atlantida, 1994, št. 1-2, str. 179-184. Čs Obravnava nagla sni h dvojic v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. - Rječnik i društvo. Zbornik radova sa znanstvenog skupa o leksikografiji i teksiko-logiji. Zagreb 1993, str. 271-273. Čz
France Novak
Slovar slovenskega knjižnega jeziku, - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & DZS
1994, XLVI + 1714 str. (Soavtor.) Kz Pleteršnikov slovar. - Rast 5, 1994, str. 45-53. Čs
Slovenski jezik, ekonomija in kultura. - Sožitje ekonomije in kulture kot priložnost
za uspešen razvoj Slovenije, 1994, str. 24-38. Čs 1 'pratenje gradiva za zgodovinski slovar. - Rječnik i društvo. Zbornik radova sa znanstvenog skupa o leksikografiji i leksikologiji, Zagreb 1993, str. 275282. Čz
Zapisovanje besednega zaklada govorjenega jezika v posameznih krajih, -TVaditiones 23. 1994, str. 69-77. Čz
Zvonita Praznik
Slovar slovenskega knjižnega jezika. - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU &. DZS 1994, XLVl +1714 str. (Soavtonea.) Kz
Vera Smole
Folklorist med prevajanjem in zapisovanjem. - Traditiones 23, 1994, str, 143-154. Čz
Jeriia Snoj
Slovar Slovenskega knjižnega jezika. - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & DZS 1994, XLV1 4- 1714 str. (Soavtorica.) Kz
Marko Snoj
Rtickldufiges Wdrterbuch der albanisehen Spraehe. - Hamburg, Buskc Verlag 1994. XII + 482 str. Kz
Kako v etimologiji povečati verjetnost? Prikaz na primeru psi. *polxr"preplah vznemirjenje". - Etimologija (Zagreb), 1993 (izšlo 1994), str. 129-135. Čz Jezik - temelj in bogastvo civilizacij. - UNESCO Glasnik 47, 1994, str. 2. Čp Muzika. - Mzin. Revija za kulturo, 1994, št. 26-27, str. 95. Čp Bojan Čop 1923-1994. - Dnevnik 8.8.1994, str. 18. (Nekrolog.)
Ivanka Šircrlj Žnidaršič
Slovar slovenskega knjižnega jezika. - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & DZS 1994, XLV! + 1714 str. (Soavtorica.) Kz
Silvo Torkar
Zgornja Baska dolina (rihtarija Nemški Rut) po tolminskem urbarju iz 1523.
Imenoslovni - demografski vidik, - Kronika 42, 1994, 1, str. 29-36. Čp Rakar Albin; Rejec Emil; Seljak Tomaž; Žele Andreja. - Primorski slovenski biografski leksikon (Gorica), 1994, zv. 20. Čs Kaj pripovedujejo stare listine. - Šolarček izpod Črne prsti (Posebna številka Trtnik) 31, 1994, št. 3, str. 3-4. Čp
Med Rezijo in Tartitjem. - Razgledi, 1994, št. 15, str, 32-33, (Intervju s prof. dr. A. Duličenkom.)
Vsa vprašanja slovanske lingvogeneze še niso jasno in natančno osverljena. - Delo
7.9.1994, str. 5. (Intervju z dr. L. Kurkino.) Od prezira k priznavanju, od preganjanja k zbiranju slovenskega narečnega besedišča. - Traditiones 23. 1994, str. 365-36(1. (Glösa )
iN a s tj a Vojno vir
Slovar slovenskega knjižnega jezika. - Ljubljana, SAZU, ZRS S AZU &. DZS. 1994, XLV1 + 1714 str. (Soavtorica.) Kz
Peter Weiss
Katere slovarje smemo pričakovati po izida Slovarja slovenskega knjižnega jezika.
-	Jezik in slovstvo 39, 1993/94, str, 346-350- Čs
Uvrščanje priimkov s predimki v enciklopedična in slovarska dela. - Slava 7, 1994, str. 18-29. Čs
Po miš tja j in veza j v Slovenskem pravopisu 1994. - Slava 7, 1994, str. 108-122. Čs Švicarska družba za sladkorno bolezen, - Sladkorna bolezen, 1994, št. 17, str, IS, w Čp
Seen prispevek k slovenski blaznosti. - Delo 3.6.1994, str. 9. (Pravopisna polemika.) Še1 k slovenski blaznosti. - Delo 18.6.1994, str. 11. (Pravopisna polemika.) Zadnja faza slovenske blaznosti. - Delo 28.6,1994, str. 8. (Pravopisna polemika.) Slovensko blaznim Še enkrat. - Delo 13.7.1994. str. 8. (Pravopisna polemika,)
Andreja Žele
Poskus strukturalne obravnave slovenske prozne folklore s poudarkom na pravljici.
-	Traditiones 23, 1994, str. 177-186, Čz
ARHEOLOŠKI INŠTITUT
Dragan Rožič
Orožje, - Enciklopedija Slovenije 8, 1994, str, 167-168, Čs Arheološka topografija Roške grape. - 8, alpski mladinski raziskovalni tabor Podbrdo 93, 1994, str. 000, Čs
Mitju Brodar
Še ena koščena konica iz Potočke zija tke. - Arheološki vest nik 45, 1994, str, 7-9, Čs
Kameno orodje s Knežice v Blanci - Arheološki vestnik 45, 1994, str. 11-14. Čz Slavko Uiglenečki
Bemerkungen zu den Schulterschtieen aus dem Königs grab von Sutten Hoo. -Germania 72, 1994, str. 314-323. Čz
Poznomtična naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu. - Kronika 42,1994, L str. 1-14 , Čž 1600 let bitke pri Frigid u. - Turist, letnik I, št. 3, september 1994, str. 4. Cp Symposium über die spätantiken Höhenbefestigungen (Regensburg, 19. -20. Oktober
1993). - Arheološki vestnik 45. 1994, str. 143. P Höhenbefestigungen als Siedlungsgrundeinheit der Spät antike in Slowenien. -
Arheološki vestnik 45, 1994, str. 239-266. Cz Joachim Herner (¡909-1994). - Arheološki vestni k 45, 1994, str. 267-268. Nekrolog Franz Glaser, Das frühchristliche Pilgerheiligtum auf dem Hemmaberg: - Arheološki
vestnik 45. 1994, str. 277-278. O Sara Santoro Bianchi, Castelraimondo. Scavi ¡988-1990. - Arheološki vestnik 45, 1994, str. 279-280. O
Jane/: Dular
Arheologija in Gl S. - Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, Dela 9, 1992, str, 213-222. (Soavtorji Hožidar Slapšak, Zoran Stančič in Sncža Te eco-Hvala). Čz Metlika, - Enciklopedija Slovenije 7, 1993, str. 107-108. Čs Spremna beseda. - V: Stanko Flcgo, Lidija Rupel, Prazgodovinska gradišča Tržaške
pokrajine, Trst, 1993, str, 5-6, Sonda 11. - Stane Gabrovec, Stična L Naselbinska izkopavanja, Katalogi in
monografije 28, 1994, str, 138-143. Cz Beginn der eisenzeitlichen Besiedlung in Zentralslowenien. - Marburger Studien
zur Vor- und Frühgeschichte 16, 1994, 183-195. Čz Pečnik Jernej. Podzemelj. - Enciklopedija Slovenije R, 1994, str, 2S7. Čs
Jana Horvat
Svinčeni izstrelki za p raco na jugovzhodnoalpskem področju. - Ptujski arheološki
zbornik, 1993, str. 331-340. Čz B. Overbeck, Geschichte des Alpenrheintals in römischer Zeit auf Grund der archäologischen Zeugnisse, - Arheološki vestnik, 45, 1994, str. 269. O
Franci" Leben
Pejca v Lašci. Podmol. - Enciklopedija Slovenije 8, 1994, str. 296. Čs Primož Pavlin
Arheološki vestnik 44, 1993, - Dcio (Književni listi) 19, 5. 1994. Čs. Andmj Plete rs ki
Ecclesia demonibus addieta. Poved k a o poganskem svetišču v Mil Ista t tu. -
Zgodovinski časopis 48, 1994, str. 297-306, Čz Drobec časa ujet v črke. - Dnevnik 9. 7. 1994, str, 18. Čp Diskusija na mednarodnem srečanju zgodovinarjev, arheologov in lingvistov 28. 5. 1993 na Kortini pri Sv. Antonu. - Acta Histriac 2, 1994, str. 134-135. Diskusija,
Marjeta Šašel-Kus
An Unusual Gift for Mithras' Sanctuary in Subline - Tyche 8, 1993, str, 145-147. Čz
Romulovo poslanstvo pri At Hit (Ena zadnjih omemb Petovione v antični literaturi}.
- Zgodovinski časopis 48, 1994, str. 285-295. Čz Miljnik. Norik. - Enciklopedija Slovenije 7, 1993, str. 146, 415-416. Čs
Sneža Teceo Hvala
Arheologija in GfS. - Oddelek za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, Dela 9,1992, str. 213-222. (Soavtoiji Janez Dular Božidar SlapSak in Zoran Slančič). Cz
ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA
Stane Granda
Henrik Turna, Pisma. Osebnosti in dogodki - Trst. Ljubljana 1994, 623 str, (So-avtor.) Kz
Škof Wolf in njegova škofija v letu 1848/49. - Wolfov simpozij v Rimu. Mohorjeva
družba, Celje 1994, str. 19-34. R Viri akumulacije kapitala na Slovenskem v 19, stoletju, - Prispevki za novejšo
zgodovino, 24, 1994 (Podjetništvo na Slovenskem), str. 19-34. R Zadružništvo v Gornji Vipavski dolini do konca I. svetovne vojne. - Vipavski izbor,
Vipava 1994, str. 43-63. Sloweniens Blatt - časopis iz leta 1848. - Zgodovinski časopis, 48, 1994, str. 231252. R
Zgornja Baska dolina v prvi polovici 19. stoletja. - Kronika, 42, 1994. 1, str. 52-58, R Delež slovenskih Štajercev z ozemlja današnje Republike Avstrije v peticijskem gibanju za Združeno Slovenijo 1848, leta. - Narodne manjšine, 3. Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski. SAZU, 1994, str. 56-63. R Zadružništ\'o v slovenskih deželah, - Dokumenti slovenstva. Cankarjeva založba,
1994, str. 225-229. Čs Petsto let kolegi a t nega kapitlja v Novem mestu. - Zgodovinski časopis, 47. 1993, str. 466-469. P
Wolfov simpozij v Rimu. - Zgodovinski časopis, 47, 1993, str, 469-470. P Boris M. Gombač, Trs t-Trie s te - dve imeni, ena identiteta. - Zgodovinski časopis,
47, 1993, str. 484-485. O Gertraud Marinelli-König, Polen und Ruthenen in den Wiener Zeitschriften und Almanachen des Vormärz (1805-1847), - Zgodovinski časopis, 47, 1993, str. 600-601. P
Janez J. Švajncer, Obranili domovino. - Zgodovinski časopis, 47, 1993, str, 612613. P
Merkantilizem, Mestna hranilnica ljubljanska, Mirnat Mirna peč, Mokronog, NemŠko-slovenski odnosi (soavtor), Narodne straže, Metternichov
absolutizem, Naturaino gospodarstvo. - Enciklopedija Slovenije. 7. 1993, Čs
Novo mesto (soavtor%Ovijač. - Enciklopedija Slovenije, S, 1994. Čs Slovensko srce je na Koroškem, denarnica pa v Trstu, . Republika, 16.1.1994. Čs Preteklost pred sodišče! - Ljubljanski dnevnik. Sobotna priloga, 21.5,1994, (SoavtOT.) Čs
Eva lin I/
Henrik Turna: Pisma. Osebnosti in dogodki (1893-1935>, - Trst, Ljubljana 1994,
623 str. (Soavtor) kz Razvoj cestnega omrežja na Slovenskem ob koncu 18. in v 19. stoletju. - Ljubljana
1994, Zbirka ZRC. 159 str, Kz 0 cestnih gradnjah in cestah na Kranjskem v 19. stoletju. - Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike. 12, Ljubljana 1993, str, 215-258. (Izšlo junija 1994,) R
Ceste i/i ljudje (od Marije Terezije do 1848). - Kronika, 4], Ljubljana 1993, str. 143-154, R
Ceste - element gospodarskega razvoja v prvi polovici 29, stoletja?. - Kronika, 42,
1994, 2, str. 49-53. R Slovensko podjetništvo. Posvetovanje v Ljubljani 19.1.1994. - Zgodov inski časopis, 48, Ljubljana 1994, str, II9-120, P
Dušan Kos
K osemstopetdesetletnici prve omembe Ljubljane (listina iz leta J146). -
Commentanum, Ljubljana 1994, Kz Med gradom in mestom. Odnos kranjskega, slovenještajerskega in koroškega plemstva do gradov in meščanskih naselij do začetka 15. stoletja. - Ljubljana 1994. Zbirka ZRC L 1994. 225 str. Kz Image iustitiae. Historični sprehod skozi preiskovanje, sojenje in pravo pri plemstvu
v poznem srednjem veku. - Ljubljana 1994, Zbirka ZRC 3. Kz Življenje srednjeveškega plemstva. - Dokumenti slovenstva, 1994, str, 47-52. Čs Prva stoletja glavnega mesta in njegovih prebivalcev. - 27. zborovanje slovenskih
zgodovinarjev, Ljubljana 1994, str. 12-25. Čs Spremembe v strukturi plemstva v kontinentalnih deželah Slovenije v 13. in 14. stoletju. - 27, zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana 1994, str. 37-44. Čs
Življenje, kot ga je pisala dota, Vloga poročnih prejemkov v življenju kranjskega in slovenještajerskega plemstva v 14. stoletju. - Zgodovina za vse, 2, 1994, str. 58-69. R
Dediščine, dedno pravo in plemstvo na Krajskemin slovenskem Štajerskem (posebej v 14. stoletju). - Celjski zbornik 1994, str. 35-56. R
Branko Marti sič
Matija Ve rt ovce. Njegova doba in podoba. Vipava-Ajdovščina 1994, 26 str, Kz
H. Tuma, Pisma. Osebnosti in dogodki 1893-1935. Ljubljana-Trst 1994, 625 str.
(Urednik in so avtor.) Kz Spominom Franca Hvale na pot. - E ilvala, Spomini na partizanski čas. N. Gorica
1994, str. 5-6. Čs Za pokrajino v Posočju. - Oko, 12.5.1994. Čs Prva svetovna vojna. - Dokumenti slovenstva, 1994, str, 283-287. Čs Spremna beseda. - H. lüma. Izza velike vojne. Nova Gorica 1994. str. 73-81, Čs Simon Rutar in njegova "Zgodovina Tolminskega". - Simon Rutar, Zgodovina
Tominskega (reprint Nova Gorica 1994), str. I-XI. Čs Spremna beseda k drugi izdaji (1994) faksimiliranega ponatisa I tu tarje ve Zgodovine Tolminskega. - Simon Rutar, Zgodovina Ibminskega (reprint Nova Gorica 1994), str. XII-X1I1. Čs Vipavska dolina skozi čas. - Vipavski izbor, Vipava 1994, str, 163-174. R
Darja Mthelič
Stari in srednji vek. - Zgodovina za 6. razred osnovne šole, Ljubljana 1994, str.
79-166. Soavtor O. Janša Zorn.) Ks Chartularium Pirancnsc Camilla de Franceschi in "Códice Diplomático Istriano"
Pietra Kandlerja. - Dometi, 26, 1993. str. 19-22. R Obratovanje krčem in gostišč v srednjeveškem Piranu. - Annales, 3, 1993, str. 95100, R
Prispevek k poznavanju obrti v srednjeveških mestih Piran. Ljubljana in Maribor, -
Zgodovinski časopis. 47, 1933, str, 497-503. R Vsakdanje življenje istrskih prebivalcev, kol ga odsevajo objavljeni mestni statuti. -
Acta Histriae III, Koper 1994, str. 173-180. R Srednjeveške mestne naselbine in njihovi prebivalci. - Zgodovina v šoli, III, 1994,
Posebna številka 2, str. 28-36. Čs Benečani na Slovenskem. - Dokumenti slovenstva, Ljubljana 1994, str. 66-67. Cs Primorska mesta. - Dokumenti slovenstva, Ljubljana 1994, str. 68-71. Čs Poročilo o delu Zveze zgodovinskih društev Slovenije na 26. zborovanju slovenskih zgodovinarjev, 28. septembra 1992 v Slovenj Gradcu. Zgodovinski časopis, 47, 1993, str. 581-584. P Obdelovalna zemlja. Obrt, Opeka rstvo. Patricia t. Pekarstvo, Piran, Policijske obrti, Poljska razdelitev¡ Porcia, Požiga In ištvo, Portorož, Poto ve i. Enciklopedija Slovenije.
Istttuto internazornale d i storia económica "Francesco Da t mi". - Serie JI - Atti
delte "Scttimane di studi" e altri convegni 21, La Donna neU'economia secc. XIII-XVI¡I, - Atti della "Ventunesima settimana
di studi", 10,-15. aprile 1989, Prato 1990, str. 89-90, str 491, Čs Degradirani slovenski Dubrovnik? - Primorske novice, 4J 1,1994, str. 13. Čs
Vincenc Rajšp
Slovensko ozemlje na vojaškem zemljevidu iz druge polovice 18. stoletja. - Uredil (spremna beseda, indeks) V Rajšp, t ran s liter i rala in prevedla Majda Ficko.
(Vzorčni zvezek). Znanstvenoraziskovalni center SAZU in Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 1994. Kz Protirefonnacija m Kranjskem na primeru župnije Škocjan pn Turjaku, - Katholische Reform und Gegenformation in Innerdsterreisch 1564-1628. R Katoliška prenova in protireforma cija v not ra njea vstrijsk ih deželah 1564-1628. -Ri forma cattolica c contrariforma ncl T Austria interna 1564-1628. 1944, str. 203-2(19.
Škof Wolf- mecen. - Wolfov simpozij v Rimu, Celje 1994, str. 121-128. R Obsoška cesta v prometni politiki Avstrijske države do konca 18. stoletja. - Kronika, 42, 1994. 1, str. 46-51. R
Petra Svoljšnk
Soška fronta = Die ¡sonzofront — H fronte delllsonzo - Ljubljana, Cankarjeva
založba 1994. 103 str. Ks 1'iva svetovna vojna in Slovenci. Oris slovenskega zgodovinopisja, publicistike in spominske literature o prvi svetovni vojni (1. del). - Zgodovinski časopis, 47, 1993, str. 263-287. R Dr Alojzij Res v pivi svetovni vojni. Resovo vojno dopisništvo. - Reso v zbornik,
Mohorjeva družba. Gorica..... Čs
Prva svetovna vojna in Slovenci. Oris sloveneskga zgodovinopisja, publicistike in spominske literature o prvi svetovni vojni (2. del). - Zgodovinski časopis, 47, 1993, str. 547-562. R Luigi Cadoma. - Primorski slovenski biografski leksikon, Gorica 1993, 19. Čs V vrtincu oktobrske revolucije. - Jadranski koledar 1994, str. 75-78. Čs Pogled nazaj, sporočila za naprej. Vojna - zabava - pohabljenci. Goriški muzej. Nova Gorica 1993. Nataša Nemec; Kobariški muzej. Založila Turistično društvo Kobarid m Goriški muzej. Nova Gorica 1993. Razgledi, 24, 24.12.1993. Čs
Kmečki dolgovi na Slovenskem. - Primorska srečanja, 1994, str. 686-687. Čs Zgodovina za vse. - Primorska srečanja, 1994, str. 386-387. Čs Velika vojna. Mario Isnenghi, La Gránele Guerra. Firenze 1993. - Zgodovina za vse, 2, 1994, str. 88-92. R
UMETNOSTNOZGOUOV1NSKI INŠTITUT FRANCETA SI ELETA_
Amt Lavrič
Josip Mantuani - starosta slovenskih umetnostnih zgodovinarjev. - Mantuani jev
zbornik, Ljubljana 1994, str. 87-1(10. (Soavtor B. Resman.) Čz Vloga ljubljanskih škofov Janeza Tavčarja in Tomaža Hrena v likovni umetnosti katoliške prenove. - Katoliscbe Reform und Gegenreformation in Innerösterreich 1564-1628, K lagen für t/Celovec 1994, str. 625-635. Čz Temeljna Marijina monografija - enakovredna svetovnim delom, - Lev Me na še, Marija v slovenski umetnosti. Delo 22.6,1994 (Književni listi). O
Dairy a ji Prelovšek
Plečnikova kapela božjega groba pri kammškth frančiškanih. - i00 let frančiškanov v Kamniku. Zbornik referatov zgodovinskega simpozija 1992. Kamnik 1993, str. 49-52. Čz
Arhitekt Janez Valentinčič (1904-1994). - Mohorjev koledar 1995. Celje 5994, str. 158. Čs
Palača. Perskt Matija, Plečnik Jože. Plečnikova nagrada. - Enciklopedija Slovenije, S, 1994. 4 Čs
Scmperjeva "Bekleidungstheorie" i Plečnikovi ljubljanski univerzitetni knjižnici, -Dunaj in Slovenci, Ljubljana 1994, str. 123-126, Čz
Kočevsko kot zgodovinska priča pretresov in viharjev. - Delo. 6.1.1994 (Književni listi). O
Nov naslov za staro vsebino. - Delo. 17.2.1994 (Književni listi). O
Razgrnjen razvoj od jamskih bivališč do postmoilemcga časa, - Delo, 9.6.1994 (Književni listi).
Janez Valentinčič 1904-1994. - Delo, 28.6.1994. (Nekrolog)
Gizeta Šuklje. - Delo. 12.11.1994. (Nekrolog)
Blaž Resmitn
Josip Man t ttan i - starosta slovenskih umetnostnih zgodovinarjev. - Mantuanijev zbornik, Ljubljana 1994, str. 87-100, (Soavtoriea A. Lavnč) Čz
Enciklopedija Slovenije. 8. knjiga. - Ljubljana, Mladinska knjiga 1994. XV + 416 str. (Urednik za likovno umetnost.) Ks-u
MUZ1KOLOŠKI INŠTITUT
Tu muz Fagunel
Josip Mantuani - pedagog. Zbornik Manluanijevega simpozija, Ljubljana, 1994. str.169-176. Čz
Koncerti komornega ansambla Slovenicum 27. 2., 20. 3., 10. 4. - [Koncertni list j
Ljubljana, Slovenicum [9 strani]. Čs Komorni zbor Ave - Iz koncertnih sporedov. - [Spremno besedilo k laserski plošči in kaset i j Celje, Mohorjeva družba, 1994, MDC CD 003, MDC M C 009. [4 strani]. Čs
Ljubljanski madrigaiisti z glasbo 20. stoletja. - [Spremno besedilo k laserski plošči]
Ljubljanski madrigaiisti, Ljubljana, 1994, LM CD 002 [2 strani]. Čs Kronika zborovskih koncertov v Ljubljani, september-deceinber, - Naši zbori. 45.
1993, št. 5/6, str. 127-128. P Pesem je življenje. - Naši zbori, 45, 1993, št. 5/6, str. 132-133. O Ignacij Hladni k - Vokalno-inštrttmentalne skladbe. - Naši zbori, 45, 1993, št. 5/6. str. 133. O
Evropski simpozij za zborovsko glasbo. - Naši zbori, 46, 1994, št. 1/2, str, 8-9. intervju
Kronika zborovskih koncertov v Ljubljani, januar-maj 1994. - Naši zbori, 46, 1994,
št. 1/2, str. 23-24. P Glasbena dediščina Slovenije. - Naši zbori, 46, 1994, št 1/2, str. 28. O
Mrinda Kokole
Barok v glasbi. - Razgledi, Ljubljana, 1994, št. 17, str.21-22. P Jurij Snoj
Koncerti Simfonikov RTV Slovenija 25. 2., 25. 3. in 10. 6. - [Koncertni list] Ljubljana, Čs
INŠTITUT 7\ SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE_
France Fkrnik
Glej str. 39-40. Metka Bogel-Dodič
Oris življenjske in znanstvene poti prof dr. Boža Škerlja. - Spominski prispevki,
Ljubljana 1994, str, 1-5. Čs Življenjska in znanstvena pot prof. dr. Boža Škerlja (1904-1961). - Proteus, 57, 1994-95, str. 151-155. Čz
Franca But to Iti
Uršk i subjekt v Hribovškovi pesmi Iskanje in Kosovelovi Ne veruj. - Delo, 31.3.1994, str. 13-14. (Književni listi,); tudi v: Balantičev in Hribovškov zbornik, 1994, str. 251-259. Cz
Ponosna Slovenka in na literaturo strastno navezana Tržačanka. O Marici Bartol-
Nadlišek. - Delo. 1. 9.1994, str. 13. (Književni listi.) Čs Križa rs t vo in Guard trd. Ob 70-letnici Križa na gori 1924-27. - Slovenec, 14.5.1994, str. 28-29. Čs
Umrla je pisateljica Julija Bračič. - Večer, 14. 10.1994, str. 13. Čs Franjo Cibej in prenovitveni katolicizem. (Ob 70-letnici izida Križa na gori 192427). - Celovški zvon (Celovec), 12, 1994, str. 70-73. Čs Anton Vodnik in mladinsko katoliško gibanje. (Ob 70-letnici izida Križa na gori;
ur. Vodnik,) - Celovški zvon (Celovec), 12, 1994, str, 91-92, Čs Fran Petre, Podmilšak Josip. - Enciklopedija Slovenije, 8, 1994 2 čs The Slovenski biografski leksikon - once again from the begin ing, but how? - Slovene
Studies (Edmonton), 14, 1992 (1994), št. 2, str. 217-222. Čs Pozabljeni ameriški Slovenec? 110. letnica rojstva pisatelja in publicista Jožeta Ambrožiča. - Dolenjski list, 13.10.1994 Čs
Marjan Dolgan
Nemško literarno stroko zanima predvsem razmerje naše literature z evropskimi.
Ob nemški knjigi akad. prof. dr. Franceta Bernika. - Delo, 9.3,1994, str. 13. (Znanje za razvoj.) Intervju Balantičev in Hribovškov zbornik. Referati simpozija 20. in 2i. januarja 1994. Ljubljana; Celje, ZRC SAZU; Mohorjeva družba, 1994, 376 str. Ks-u
Darko Dolinar
Brižin.tki spomeniki kot problem slovenske literarne zgodovine. - Mednarodni simpozij o Brižinskih spomenikih, Ljubljana, 14.-16. april 1994. Gradivo I. SAZU in ZRC SAZU. Ljubljana. (Povzetek Teferata. 3 str., št. 48/V brez pag). - Vzporedna objava celotnega referata: Delo, 14. 4. 1994, str. 13 (Književni listi.) Cz Robert Musil na Slovenskem Nekaj vprašanj o recepciji. - Primerjalna književnost,
17,	1994, št. I, str. 35-52. Cz
A Chronological Outline of Institutions, Scholars and Selected Publications. -Primerjalna književnost, 17, 1994, Št. 1, priloga: Com pa rat i ve Literature in Slovenia, str. 19-24. B Glavni teoretično-metodološki modeli v slovenski literarni vedi med vojnama. -Slavistična revija, 42. 1994, str. 333-342 (Ramovšev zbornik, Obdobja 12.) Č/ O dveh pogledih na prevod. - Prevod - posnetek, reprodukcija, interpretacija. Prevajanje dramatike. Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev,
18.	1994, str. 5-8. Čs
Ocvirk Anton. Pacheiner Klander Vlasta. Pa j k Jank (soavtor). Paternu Boris. Pintar Loka (soavtor). Pirjevec Avgust. Pirjevec Dušan. Pogačnik Jože. Poniž Denis. - Enciklopedija Slovenije, 8, 1994. 9 Čs Spremembe paradigem v novejši slovenski literarni vedi? - Individualni in generacijski ustvarjalni ritmi v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ob 10-letnici smrti Marje Boršnikove, Obdobja, 14, 1994, str. 13-21. R Primerjalna književnost, 17, 1994, št. 1,2; z dodatkom Compcirative Literature in
Slovenia, No l, Supplement, (Glavni in odgovorni urednik.) Ks-u Bruno Hillebrand, Gottfried Benn danes. - Nova revija, 13, 1994, St. 151/152, str. 125-137. Prevod
Tomaž Erz ar
Površina vtisov in vtis površine. - Problemi - Eseji, 1994, št. 1, str. 34-54, Čs The Privilege of a Traveller. - Filozofski vestnik, 15, 1994, št. 1, str. 93-111. Čs Iz koliko točk je črta? - Problemi - Eseji, 1994, št. 2-3, str. 65-81. Čs
G.	Canror, O neskončni linearni množici točk (.št.5), - Problemi - Eseji, 1994, št,
2-3, str, 7-53. Prevod
H.	Sinaceur, O Cantorjevem pojmu transfinitnega. - Problemi - Eseji, 1994, št. 2-
3, str. 53-65. Prevod J.-A. Miller, Novemu označevalcu naproti. - Problemi - Eseji, 1994, št. 2-3, str. 81-97, Prevod
J, Lacan, Instanca črke v nezavednem ali razum po Freudu. - Lacan, L: Spisi, Ana I ec ta 1994, str, 141-177. Prevod
J. Lacan, Polje in funkcija govora in govorice v psihoanalizi. - Lacan, J.: Spisi,
Analecta 1994, str. 61-141. Prevod Povečava: O Transfinitnem. - Eseji (Problemi) 1994, št, 2-3, str. 5-97. (Izbor, uvod in ureditev priloge,) Ks-u
Jože Faganel
Ali se vrača gledališče besede? - Miroslav Krleža, V agoniji. Gledališki list SSG
Trst, sezona 1993/94, str. [18-30], Čs Brižinski spomeniki, Govorna rekonstrukcija izvirnika in interpretacija v sodobni slovenščini. Uvodna razlaga k zvočni kaseti. ZKR KTV Slovenija, 1994. Čs Brižinski spomeniki - prvim narodne samozavesti. - Unesco Glasnik. Slovenska
izdaja. OktobeT 1994, str. 49-51. Čs Govorljivost in pogovomosi v prevodu in uprizoritvi. - Prevod - posnetek, reprodukcija, interpretacija. Prevajanje dramatike. Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev, 18, 1994, str. 46-51. Čs Pomensko Členjenje z verznim prestopom v Balantičevi in Hrihovškovi poeziji. -Balantičev in liribovškov zbornik. Ljubljana, Celje. ZRC SAZU, Mohorjeva družba, 1994, str. 309-313. - Vnaprejšnja objava pod naslovom Verzm prestop kot ritmotvorna pn'ina v Balantičevi in Hrihovškovi poeziji. -Sodobnost, 42, 1994, str. 220-224, Čz [Brižinski spomeniki f-llf] Tradtaione m lingua slove na modema. - Janko Jež: Monumenta Frisingensia = Brižinski spomeniki. Trst; Firenze, Mladika; Valeechi Editore 1994. Str. 65-75, (Soavtor.) Prevod
Martin (.rum
Slovenska bibliografija, A. Serijske publikacije; 1986-1987. - Ljubljana: NU K, 1994, 94 str. (Soavtor.)B
VJasta Paclieiner-Klander
Tagorejevo doživljanje Boga, narave in človeka, - Tkgore, Rabindranath: Religija človeka, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1994, str. 121-136. (Spremna beseda,) Čs
Življenje in nauk Sri Ramakrišne. - Šri Ramakrišna; Reki. Ljubljana, Mladinska
knjiga, 1994, str. 171-184. (Spremna beseda.) Čs Slovarček. - Šri Ramakrišna: Reki. Ljubljana, Mladinska knjiga 1994, str, 153170, (Strokovna pojasnila terminov, so avtorica.) Redakcijsko pojasnilo. - Šri Ramakrišna: Reki. Ljubljana. Mladinska knjiga, 1994, str. 185-186, (Pojasnilo o ureditvi postu m nc izdaje Svet t novega prevoda in opomb.)
Majda Stanovnik-Blinc
Prevod - posnetek, reprodukcija, interpretacija. Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev, 18, Ljubljana 1994, 104 str. (Uredila in napisala Uredniški dostavek, str. 103-104.) Ks-u
Prevod kot sestavina slovenske književnosti v Kidričevi Zgodovini slovenskega slovstva, - Slavistična revija, ¡994, št. 2-3, str. 399-405. (Ramovšev zbornik. Obdobja 12.) Čz
Laughter and Melancholia, Freedom and Oppression. America as a Catalyst of a Foreign Visitor's Self-Identification. - Papers from the 20th Annual International Conference American Studies and Ideology: Readings of a Culture. - Klagenfurter Hefte, 1994, Nepaginirano. 6 sir. Čs Poslovenjeni izgovor tujih imen v Enciklopediji Slovenije. - Jezik in slovstvo, 39,
1993/94, str. 262-264. Čs Pretnarjevi prevodi Lea rovih limerikov. - Jezik in slovstvo 39, 1993/94. str. 358361. Čs
Prevajalčeve avtorske pravice. - Delo, 3. t. 1994. Čp Janko Moder - osemdesetletnik. - Delo, 10. 5, 1994. Čp Primerjalna književnost I. - Delo, 28.7.1994 (Književni listi.) P Mednarodna konferenca Avstrijskega društva za ameriške študije. Univerza v CelovcuiKlagenfurtu 12.-14.11.1993. - Primerjalna književnost, 18, 1994, št. 2, str. 73-75. P
Sonja Stergaršek
Bibliografija raziskovalcev za leto 1993. - Letopis SAZLJ, 44. 1993 (1994), str. 339-374. R-u
članki (1992-93). - Inštitut za slovensko literatura in literarne vede ZRC SAZIJ,
1994. (Razmnoženo.) Ii Koža te izdaja. - Primorska srečanja, 18, 1994, str. 676 Čl Nove knjige (januar-avgust 1994). - Inštitut za slovensko literaturo in literarne
vede ZRC SAZU, 1994. (Razmnoženo.) B Riba - cela maternica besed. - Revija SRP, 1994, št. 5-6, str. 9-16, Čl Sesedanje (ne zgodba - ne pesem). - Rast, 5, 1994, str, 329-331. Čl Wendy Rose, December 1890-1990. - Nova Atlantida: Gorenjska revija, 1994, št, 3-4, str. 77-78. Prevod
Jula Skulj
Drugačnost je kulturna realnost. Razgledi, 14.10.1994, str. 20-21. Čz
INŠTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE
Angelos Baš
O dedku Mrazu. 1994 Slovenec, 5,1.1994. str. 8. Čs Prošnja dr. Ivanu Sede ju. 1994 Slovenec 15.2. 1994, str. 9. Čs Popravki. Traditiones, 22, 1993, str. 127-129, Polemika
Der Ausdruck des Politischen in der Kleidung in Slowenien vom Anfang des 19. Jahrhunderts bis zum zweiten Weltkrieg. - Abbigliamcnto tradizionalc e costumi popolari delle Alpi, Torino 1994, str, 177-186. R
Kakšnega predsednika vlade imamo. - Slovenske, brazde, 7.4. 1994, str.3. Polemika
Kocbek in dolomitska izjava. - Slovenec, I (.6,1994, str.8. Polemika
Nekaj vprašanj. - Slovenec, 30.9. 1994, str. 9. Polemika
Popravki in dostaviH. - Traditiones 23, 1994, str. Čs
Oblačilna kultura. - Enciklopedija Slovenije 8, 1994. Čz
Oblačilni videz. - Enciklopedija Slovenije 8, 1994. Čz
Orel Boris, - Enciklopedija Slovenije 8, 1994. Čz
Tont Cevc
Bohinj und seine Aknen, (Übersetzung Alois Angerer). Izdal Inštitut za slovensko
narodopisje, založila Založba Dklakla in avtor, - Ljubljana 1994, 152 str. Kp
Dr. Arnold Niederer - osemdeseíletniL - Traditiones, 23. 1994, str. 389-390, Cs Pastirski stan. - Enciklopedija Slovenije 8, i994. Cz ¡'lanšarstvo. - Enciklopedija Slovenije S, 1994. (Soavtor.j Cz Peč. - Enciklopedija Slovenije 8, 1994. (Soavtor.) Cz
Monika Kropcj
Z besedo namesto z eksponatom. - Razgledi, 21. L Ï994, str. 27-28, Čs Jean Chevalier Aluin Gheerbrant. Slovar simbolov. - Traditiones 23, 1994, str, 413-415, O
Helena Loža r-Pod logar
Die Neujahrsmasken aus der Bohinjer-Ta] in den slowenischen Alpen. -Alpcnbräucbe. Riten und Tradition in den Alpen. Streiflichter und Eindrücke vom lebendigen Leben im Alpenraum. Bad Sauerbrunn, Edition Tau, 1994, str. 153-168, ilustr. R l'tva nevesta - la z na nevesta. - Hišna prati ka 1995 1(1994), str. 39-43. Cs Novak Vitko. - Enciklopedija Slovenije 8, 1994. Čz Pastirske šege. - Enciklopedija Slovenije 8, 1994. Č'z
Lipa zelenela je... Ob desetletnici zbora. - Ljubljana, MPZ Lipa zelenela je..., 1994. (Spremno besedilo in sourednica knjižice k CD plošči.) Čp
Milko Matičetov
Dvanajst ujcev. Rezijanska ljudska pravljica. Povedala Tina Vaj tova, zapisal /in prev. v knjižno slovenščino/ Milko Matičetov, ilustrirala Ančka Gošnik-Godcc. M K, Knjižnica "Čebelica" 353, Ljubljana, MK. 1994, 16 str. Kp Le front tere delle Alpi. - SM Annali di San Míchele (San Michèle aü'Adige), št.
6 1993, 297-299. Čs Nabuzec. - "Pozdrav'', dec. 1994, (Glasilo krajevne skupnosti Štanjel.) Čs Pismo Jolki Milički. - Delo 31. 3. 1994. (Književni listi.) Čs Slovenskih Orlicam pristrižene peruti. • Delo 10, in 17. 3. 1994. (Književni listi.) Čz Toponimi resiani in una stampa per liti della fine del Set tečen to. - Lingüistica 34, 1994, str. (Soavtor.) Cz
Mojca Ravnik
Terenski pogovori - vir za etnološke iiî etnoUngvistične raziskave. - Tradition©!, 23,
1994, str. 229-240. Čz Annales. Anali Koprskega pri morja in bližnjih pokrajin. Annali deI Lit orale capodistriano e delle région i vieine 3, Koper 1993. - Tradition es, 23. 1994, str. 404-405. O
Kulturno društvo Rovte Kolonkovec. 12 let delovanja. Trst, Kulturno društvo Rovte
- Kolonkovec 1991. - Traditiones, 23, 1994, str. 408-410. O C hristine Klapisch-Zitber, La maison et le. nom. Stratégies et rituels dans l'Italie de
ia Renaissance. Paris, 1990 - Traditions, 23, 1994, str. 410-413. O Ondile čez stari vrh. Bani: zgodovina kraškega naselja skozi stare katastrske mape, listine in pričevanja. Trst, Slovensko kulturno društvo Grad-Bani ¡993. -Traditioncs, 23, 1994, str. 405-4(18. O Ovsec Damjan - Enciklopedija Slovenije, 8, 1994. Čz
Dežela, ki izginja. Zamisel o muzeju v Reziji. - Delo, 15,10.1994, str, 32 (Sobotna priloga.) Čs
Kaj je z Mladiko? - Delo, 29,23.7,1994, str. 33, (Sobotna priloga. Pristni predal,) Polemika Marija Stauonik
Razmerja rned pesmijo in prozo v slovstveni folklori. -Glasnik Slovenskega etnografskega društva, 33, 1993, št. 3-4, str. 9-19. R Psihološki vidik slovstvene folklore. - Tradition es, 22, 1993, 7-36. R (Slovstvena) folklora - grešni kozel slovenske kulture? - Teorija in praksa, 31. št, I -
2, 1994, str. 63-69. Čz Zanrski sistem slovenskega narodnoosvobodilnega pesništva 1941-1945. - Borec,
46, 1994, str. 313-319, 461-462. Čz Vzpon ali zaton slovstvene folklore v slovenskem literarnem snovanju 19. ïio(er/(i..Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 30, 1994, str. 309-324. Čz
Slovstvena folklora v obdobju protireformacije in baroka pri Slovencih - Kal ho li seli 0 Reform und Ge gen reforma t i on in Innerosterreich 1564-1628 = Katoliška prenova in protireformaeija v notranjeavstrijskih deželah 1564-1628 = Riforma eattolica e eontroriforma nell' Austria Interna 1564-1628. Klagenfurt; Ljubljana; Gorizia, 1994, 677-688. Čz Govorjena beseda na križišču jezikoslovja in etnologije. - (Ramovšev zbornik).
Slavistična revija, 42, 1994, str. 281-304. R Dramatska razsežnost slovstvene folklore. O amaterskem gledališču. - Zbornik s strokovnega posveta o amaterskem gledališču na podeželju in v urbanem okolju, Ljubljana 1994, str. 46-57. Čz Tekst ura - dinamični princip slovstvene folklore. O amaterskem gledališču. -Zbornik s strokovnega posveta o amaterskem gledališču na podeželju in v urbanem okolju. Ljubljana 1994, str. 58-75 Čz Čebela - žlahtna spremljevalka slovenske kulture. - Slovenski čebelar, 95, 1994, str. 22-23, 183-184, 244-246. O
Skupspravlartje kraynskeh p i sani z. - Razgledi, 24.12.1993, str.3 O. O
Folklore, Folkiorism and National Identification (The Slovak Cul tu ral Kontcx,.,)
- Traditiones, 22. 1993, str. 210-211. O Brüder Grimm, Deutsche Sagen... - Tradition es, 22, 1993, str. 212. O Kerbelite, Bronislava, Istoričeskoc razvitie struktur i semantiki skazok. Na materiale litovskih voiäebnyeh skazok. (Die historische Entwicklung der Struktur und Semantik der Märehen...). - Fabula, Zeitschrift für Erzähl forsch ung, 35 (Herlin New York), zv. 1-2, 1994, str. 169-172. O Vsak berač svojo malho hvali. - Traditioncs. 22, 1993, str. 130, Polemika Da se resnica prav spozna, je treba čuti dva zvona. - Nedeljski dnevnik, 20.3.1994, str,3. Polemika
Folklora - zveze z evropsko etnologijo in zgodovino. - Delo, 29.9.1994, str,8. (Književni listi.) P
Slovenske ljudske pesmi lil. Ljubljana, SM, 1992.493 str. - Slavisticka fotkloristika
(Bratislava), št. 1-2, 1993, str. 26, P Traditiones 21 Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Ljubljana, 1992. -
Slavisticka folkloristika (Bratislava), št 1-2, 1993, str. 27, P Narodna umjetnost, 30, (Festschrift für Maja Boškovič-Stulli) Institut za etnologiji! i folkloristiku, Zagreb 1992. - Slavisticka folkloristika (Bratislava), št. 1-2, 1993, str. 27-28. P Glasovi - zbirka slovenskih folklornih pripovedi iz naših dni. - Slavisticka
folkloristika (Bratislava), št. 1-2, 1993, str. 28-29. (P) Marija Stanonik, Slovstven a folklora v domačem okolju. Ljubljana, 1990, 1993(2) 135 str. - Slavisticka folkloristika (Bratislava), št. 1-2, 1993, str. 29-30. P Rudi Breginc, Iz moje izbe. - Kobarid, Tolmin, Z KO. 1994. Ke-u Anton Goričnik. Noč ima svojo moč, Bog pa še večjo. - Ljubljana, ČZP Kmečki
glas 1994 (Glasovi, 8.) Kp-u Dušan Reiek. Brezglavjeki. - Ljubljana, ČZP Kmečki glas 1994 (Glasovi, 9.) Kp-u Traditiones 24, Zbornik inštituta za slovensko narodopisje. - Ljubljana. SAZU 1994. Kz-u
INŠT1TET ZA IZSELJFNSTVO_
Breda Oebulj-Sajko
The religious life of Slovenes in Australia. - Slovcne Studies (Bloom ington) 14,
1992 (1994), št. 2, str. 185-204, R Posledice "dvojne identitete" v vsakdanjem življenju avstralskih Slovencev. -Ljubljana, 1994. 408 str. (Doktorka naloga.) ID
Marjan Drnovšek
Slowenische Auswanderung vor 1914 über Hamburg, Bremen/Bremerhaven und Le Ha vre nach El Ii s Island. - Hoffnung Amerika. Europa i sehe Auswanderung in die Neue Welt. - Bremerhaven 1994, str. 103-118. R
The Atlitude of tke Slovene Catholic Church to Emtgnmon to the United States of America before ¡914. - Slovene Studies (Bloomington), 14. 1992 (1994). št. 2, sir. 169-184. R Množično izseljevanje in Slovenci. - Zbornik zborovanja slovenskih zgodovinarjev,
27, 1994, str. 74-80. R "S cugom do Bremnd in z barko do Novica Jorka". - Zgodovina za vse, vse za
zgodovino, 1, 1994, št. 2, str. 45-57. R Kronologija in zgodbe o Ljubljani. - Lmvigana 1146: [ob 850 letnici prve omembe Ljubljane v pisnih virih], (Ljubljana), 1994, str. 6-14. 16, 19, 23, 27, 30, 35, 38,41,43. 46, 48. Čp Sprehod po Ljubljani. Stare ljubljanske razglednice (katalog).- Ljubljana, 1994. čp "Črne luknje" v poznavanju slovenskega izseljenstva. - Delo, 3.3. 1994, Polemika "Nekateri ljubosumno čuvajo svoje zveze". - Večer, 3.6. 1994. Intervju
lrtna Gantar Godina
Neoslavizem in Slovenci. - Ljubljana, Znanstveni inštitut FF 1994, 192 str. Kz Slovanska vzajemnost in Slovenci, - Zbornik zborovanja slovenskih zgodovinarjev,
27,1994, str. 82-87. R Lončar in Masaryk. - Glasnik Slovenske Matice, 1994, str, 36-42. R
Marina Lukšič-llacin
Resoc.ializacija in nacionalna identiteta (analiza izseljenskih situacij). - Ljubljana. 1994, 237 str. (Magistrska naloga.)
Janja Žitnik
The American recept ion of Louis Adamič's last book on Yugoslavia. - Slovene Studics: (Bloomington) 14, 1992 (1994), št. 2. str, 149-159. R
FILOZOFSKI INŠTITUT
Aleš Erjavec
*Ce monde tel que nous le voyons est en train de passer.' - Marina Gržinič, Aina Šmid: Retrospektiva video del 1982-1992 in predstavitev novih instalacij = Rctrospccilve of Video Works 1982-1992 and Rečeni Installations. Informacijski ccntcr Moderne galerije, Ljubljana 1993, str. 2-4 in 5-7. Uvodna študija. Ponatis v: Ostranenie (1. internationales Videofestival am Bauhaus Dessau). Bauhaus Dessau, Dessau 1993, str. 347-53 in 3538 (nem. in angl.); pos. zv., str. 103-07 (rusko). Čs A rt, Cogt i itioi i, Knowledge and Diagn ostics. - N o rdi s k est et isk t i d eskr i ti (U ppsa 1 a)
1993, 10, str. 71-90. Čz Nasilje in estetika. - Borec, 46, 1994, šl, 526-528, str. 5-12. Čz Martin Jay. Downcast Eyes, Denigration of Vision in Twentieth-Century French Thought. - Theory, Culture & Society (London)zv. 11. 1994, str, 163-5. O
Postmodernist*i and the Artistic Avant-Gardes, - La Modernidad como estética,
12 (Madrid) 1994, str. 162-7. Čz Modernité et post modernité: la différence et l'identité. - Critique et différence. Actes du 28 congrès de l'Association des sociétés de philosophie de langue française, (Hammamet 1990) (Tunis) 1994, str, 355-8. Čz Pôstmodemizm i kondyeja postsocjalistyczna. - Sztuka i estctyka po aw an gard z ie
a lilozofia postmodern isiyczna (Varšava) 1994, str. 85-105, Čz Kje so moji policaji?- Delo, 23,7., str. 36. (Sobotna priloga} Čp Poslanstvo umetnost: (in s tem) široke, ki se z njo ukvarja. Avantgarda in Sočutje. - Ob knjigi Leva Krefta Estetika in poslanstvo. - Delo, 22.12., str. 10-11. (Književni listi) O
Marina í ¡rži nič Matih let
The Media and the liar - Art and Design (London), 1 (New Art From Eastern
Europe, Identity and Conflict) 1994, St, 35 str. 19-28. Čz Modernity and Artistic Avant-Garde. - La Modernidad como estética (Madrid)
1994, str. 200-204. Čz Konceptualizacija digitalnih režimov vizibilnosti. - Filozofski vestnik, 15, 1994, št.
1, str. 123-130, Čz Mediji in vojna. - Borec, 1994, St. 526-528, str, 42-48. Čz Salon De Fleurus,- Kunst Ko n text/The Art of the 90's (Peter Wei be I, ur.), Du Mon t
Buchverlag, Kóln 1994, str, 419-420. Čs Mirroring the East. - Below papers (Berlin), st. 2, 1994, str. 121. Čs Strategije virtualizacije mesta/Strategies of visualization of the city. - Katalog razstave Urban aria, Soros Center for Con temporary Arts, Ljubljana 1994 [3 str.]. Čs
Sarajevo je mesto bodočnosti, v vseh pogledih..... - A rs vivendi, št. 24, [4 str.]
(slovenska in angleška izdaja), Ljubljana 1994, Čs Transcentrala egzorcizma/Transcentrala of Exorcism. - Zemljopis vremcna/Gcog-raphy of Time skupine Irwin, Galerija Dante, Marino Cettina, Umag 1994 [3 str.]. Uvodna študija. [Katalog razstave.] Čs U-topija. - [Katalog razstave Retroavantgarda.] Visconti Art (Ljubljana) 1994
[3 str.]. Uvodna študija Greatest hits ekscesivnosti. - Galerija ŠKUC (Ljubljana) 1994, [Katalog Tazstave Lare Bohinc.] Čs
Alan Hranile!], Ema Kugler, Lidija Bernik. - Likovni salon Celje (Celje) 1994.
ŠKatalog ob razstavi.] Čs Oberhausen 94: 40 mednarodni festival kratkega filma- V filmih je vse zapisano, -
Delo, april 1994, Cs> Mutacija podobe. - Delo, marec 1994, str. 5. Čs Ljubljana, Ljubljana, zdaj. - Ars vivendi, 1994, št. 23, str. 62-67, Čs Marjetica Potrč: Gledalec na sceni. - Ars vivendi, 1994, št. 21-22, str. 133-38. Čs
Fotografija: Stoj ko, Dolenc, Št ra vs. - Ars vivendi, 1993, št. 20, str. 85-90. Čs
Sign and Icon at the Same Time, - Muzej s uv re m ene um je most i (Zagreb) 1993,
str. 3-4. [KaLalog razstave Vlaste DelimaT.] (Uvodna študija.) Čs Jane Štravs. - Katalog, Moderna galerija, Ljubljana 1993. str. 1-6, Uvodna študija Čs
Martin Jay, Downcast Eyes. - Filozofski vestnik, iS, ¡994, št. I. str, 245-249. O Minljivi miti - nove realnosti/Dessau. - M'ZIN, 1994, št. 23-25, str. 82-83, O Vojno Sarajevo v LjubljanilWar-Torn Sarajevo in Ljubljana. - Open Society Fund
(Ljubljana) 1994, - [Katalog projektne predstavitve.] Ur Vojna in mediji. - (Bosna, doc), M'ZiN. 1994, št. 28-29. str, 58. Prikaz Lttsitania: ForlZa Sarajevo, - M'ZIN, 1994, št, 26-27, str, 58-59, Intervju z Edvardom Hal lom
Konzulat NSK a Umagu. - Glas Istre (Pula), september, 1994, [I str.]. Prikaz Intervju s 7bnijem Tria rje m. - M'ZIN, 1994, št. 28-29, str. 56-57. Intervju Vstopi i tujcem. - M'ZIN 1994, št, 26-27$ [2 str,]. Intervju z Božidarjem Kemper letom
Peter Klepee-Kršič
K poenostavitvam Kantove razmejitvene geste, - Problem i-Esej i, 31, 1993, št, 4, str, 123-136. Čz
Ding an sic h kot zagata razmejitvene geste? - Filozofski vestnik, 15, 1994, št. I. str. 67-82. Čz
Kant's Transcendental Ideal as Fiction. - Filozofski vestnik, 15, 1994, št. 2, str. Cz Gorazd Korošec
Hugo G roti us in raz\>oj teorij naravnega prava. - Filozofski vestnik, 15, 1994, št. I, str. 161-181, Čz
Interpretacije ameriške revolucije II. - Problcmi-Escji 32, 1994, št. 2/3, str, 289319. Oz
The role of Fictions in Law: Hume, Adam Smith and Ben t ham. - Filozofski vestnik, 15, 1994, št, 2, str. Čz
Vojislav Likar
Oblikovanje znanstvene kulture, - Filozofski vestnik, 15, 1994, št. L str, 255-258. O Oto Lutliar
Kako so Slovenijo učili živeti na tem prostoru. - Zbornik kongresa sociologov. Čz K uvodu. - Historični seminar, 1994, str. 13-15. (Zbirka ZRC, 4,) Čz Leopold, Leopold. - Historični seminar, 1994, str, 15-27. (Zbirka ZRC. 4.) Čz Moral duties have no terms. - Zgodovinski časopis, 48, 1994, str. 422-424. O Bel, racionalen in perxertiran; evropski humanizem in Drugi. - Filozofski vestnik,
15, št. 1, str. 149-159. Čz White man can't jump - ftkcija m objektivnost. - Filozofski vestnik, 15, 1994, št, 2, str. Čz
Historični seminar. 1994. (Zbirka ZRC, 4.) Kz-u
Tomaž Mastna k
The Slovene Story. - Praxis International, 13, 1994, št. 4, str. 373-388. Čz Abbé de Saint-Pierre, združena Evropa in razsvetljena križarska vojna. - Filozofski
vestni k, 15, 1994, št. 1. str. 133-147. Čz islam and Creation of European Identity, - CSD Perspectives (London) 1994, 44 str, Čz
Dejaren van de plaag: Not i ties over Europees anti-nationalisme. - AS (Antwerpen),
1994, št. 122, str. 12-17. Čz Zagovor nacionalizma. ■ Dnevnik, marec 1994; objavljeno tudi na Radiu Študent. Čz
Prihodnost Evrope je apokaliptična. - MZlN, 1994, 4, št. 28-29, str. 59-61, Evropa in svet okoli nje: Indijanci in Turki. - Okolje, KO D France Prešeren, zv. I, Ljubljana 1994 (v tisku); objavljeno tudi na Tretjem programu Radia Slovenija.
Od božjega miru do svete vojne. Razgledi i994, št. 19, str, 10-13. Čz Od svetega miru do svete vojne. - Historični seminar, 1994, str. 97-123 (ZRC, 4,). ČZ
instituí t n ostro tempore praelia saneta Deus. - Časopis za kritiko znanosti. ČZ Fictions in Political Thught: Las Casas. Sepútveda. the Indians, and the Turks. -
Filozofski vestnik, 15, 1994, št. 2, str. 127-149. ČZ Evropejci: Ne turki. Neindijanci.,, - Razgledi, 1994. št. 23. str. 10-13. Č?
Neda Pagon
I'rimer zgodnjega spora med modernimi in postmodern trni. - Filozofski vestnik,
15, 1994, št. t, str, 249-254. Čz Zgodovina in zgodba. - Razgledi, 1994, št. 12, str. 8- Čz
Med malimi zgodbami (mikrozgodovina monografije). - Historični seminar, 1994,
str. 43-56 (ZRC, 4), Čz Pripadnost. - Nation et raison. ISH (v tisku). Čz
Rado Riba
Končnost subjekta in regulativnost uma v tretji Kantovi kritiki. - Problem i-Esej i,
32, 1994, št. 1, str. 97-117. čz K problemu samonanašanja objektivnega spoznanja pri Kantu,- Filozofski vestnik,
15, 1994, št. 1, str. 9-29. Čz The Reinvention of democracy in Eastern Europe. - Angelaki, 2, 1994, št. 3, str,
I 11-125, (Skupaj z J. Šumič-Riha.) Čz hitenju z Jacquesom Ranciérom. - Angelaki, 2, št. 3, str. 140-145. (Skupaj z J.
Šumič-Riha) Intervju Problemi postnacionalne identitete. Problem i-Esej i, 31, 1993, št. 4, str, 85-100. Čz
Jelica Šumič-Riha
The Reinvention of democracy in Eastern Europe. - Angelaki, 2, 1994, št, 3, str, 111-125. (Skupaj z R. Riha.) Čz

Koncept prava v alternativi med modernizmom in postmodernizmom. - H. L, A. Hart, Koncept prava. Založba Študentske organizacije Univerze, str. 253268. Uvodna študija. Čz Intervju z Jacquesom Ranciirom. - Angelaki, 2, 1994, št. 3, str, 140-145. (Skupaj
z R. Riha.) Intervju Pravičnost versus zakon ali izzivi postmoderne skupnosti. - Problemi-Eseji, 31, 1993, št. 4, str. 37-50. Čz
Alenka Zupančič
Etika realnega. - Ljubljana. Društvo za teoretsko psihoanalizo, 1993, 136 str, (Analecta) Kz
Die Logik des Erhabenen. - Kant und das Unbewußte. Wien. Verlag Turia &
Kant, 1994, str. 31-51 Čz What's Love got todo with kl, - New Formations (London), 1994 Fall, str. 35-68. Čz
Ideologija kot ideologija očitnega. - Filozofski vest ni k 15, 1994, št. 1, str. 83-92. Čz lmc an m mističarke. - Problem i-Esej i, 32, št. 1, 1994, str. 21-30. Čz Zakon. - Razpol 8, Problemi-Razprave, 32, št. I, 1994, str. 41-56. Čz Paradoks "notranje laži", - Prob lern i-Eseji, 32, št, 2-3, 1994, str, 257-268, Čz
GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MEUKA
Matej Gabrovec
Geographical information system and geoecology of Slovenia. - Environment and quality of life in Central Europe: Problems of transition (Praga), 1994. str, 46, (Soavtorja: M. O. Adamič in D. Pcrko.) Čs Relief in raba tal na dolomit nth območjih Slovenije. Ljubljana. 1994, 120 strani. Doktorska disertacija E
Milan Na tek
Population of the Mountain Farms in Slovenia: A case study of the Pohorje Mountains (NE Slovenia). - Local Economy Quarterly (Luton), vol. 2, št. 3-4, 1993, str. 137-145. R Ujma 7. - Delo 3.3.1994. (Književni listi.) O
Slovenski kozolec - simbol naše stavbarske kulture. - Delo 10.3.1994. (Književni listi.) O
Geographica Slovenka 24. - Delo 7.4,1994. (Književni listi.) Ponatis Geografski
obzornik, 41, 1994. št. 2, str. 38-39. O Geografski zbornik 33. - Delo 7.4.1994. (Književni listi.) Ponatis Geografski
obzornik. 41, 1994, št. 2, str. 37-38. O Geografski vestnik 65. - Delo 5.5.1994. (Književni listi.) O Dela 10. - Delo 5,5.1994. (Književni listi.) O Traditiones 22. - Delo 12. 5.1994. (Književni listi,) O
Geografija v Soli 3. - Delo 8.9,1994. (Književni hsti.) O Dr, Avguštin Lah - sedemdesetletnik. - De Jo 13,9.1994. Jubilej Maribor-Marburg: Znanstvena primerjava dveh prijateljskih mest. - Delo 29.9.1994, (Književni listi.) O
Spodbuda za celostno preučitev ustvarjalca (F. K. Luk m an). - Delo 6.10.1994, (Književni listi). O
Gorenjska od a do ž: O Gorenjski, njeni naravi in njenih ljudeh. - Delo 27,10.1994, (Književni listi.) O
Mi lun Orožen Adamič
Ocena možnih posledic potresa v Ljubljani. - Ujma 8. 1994, str. 145-151. Čz Uporaba osnovnih popisnih podatkov na primeru raziskovanja potresne ogroženosti
Ljubljane. - G1S v Sloveniji 1993-94. Ljubljana, 1994, str. 125-140. Čz Floods and Flood Areas in Slovenia. - World Conference on Natural Disaster Reduction, Conference Papers (Jokohama, 1994, str. 171. (Soavtor D, Perko.) Čs
Floods and flood areas in Slovenia. - environment and quality of life in Central Europe: Problems of transition (Praga), 1994, str, 117. (Soavtorja M, Pa vse k in D. Perko.) Čs Geographical information system and geoecology of Slovenia. - Environment and quality of life in Central Europe: Problems of transition (Praga), 1994, str. 46. (Soavtorja M. Gabrovec in D. Perko.) Čs The Study of Natural Disasters in Slovenia. - World Conference on Natural Disaster Reduction, Conference Papers (Jokohama), 1994, str. 171, (Soavtor D. Perko.) Čs
The study of natural disasters in Slovenia, - Environment and quality of life in Central Europe; Problems of transition (Praga), 1994, str. 112, (Soavtorja D. Perko in M. 'topole ) Čs Svetovna konferenca za zmanjševanje naravnih nesreč (World Conference on Natural Disaster Reduction). - Geografski obzornik, 41, 1994, št. 3, str. 36-38. P I-or Jugoslavia og idler, 39 zemljevidov, - Sypress Forlag, Oslo, 1994, 373 str, Slovenija, zemljevid v merilu 1:300,000. strokovna redkeija in imensko kazalo. -DZS, Ljubljana 1994,
Milia Pavšek
Zakrasela pokrajina v Frankovski Juri l. - Geografski obzornik, 41, 1994. št, 1, str, 19-24, Čs
Zakrasela pokrajina v Frankovski Juri II. - Geografski obzornik. 41. 1994, št. 2,
str. 14-19. Čs Skalni podor v Trenti. - Ujma, 8, 1994, str. 24-29. Čs Zemeljski plaz pod Krnom. - Ujma, 8, 1994, str 30-32. Čs Floods and flood areas in Slovenia - Environment and quality of life in Central Europe: Problems of transition (Praga) 1994, str. 117. (Soavtorja M. O. Adamič in D. Perko.) Čs
Nekaj misli ob letošnjem srečanju in tekmovanju mladih raziskovalcev - geografov v okviru Gibanja "Znanost - mladini". - Geografski obzornik, 41, 1994, št. 3, str. 34-36. P
Drago Perko
G(S in geoekohgija Slovenije. - G [S v Sloveniji 1993-94, Ljubljana, 1994, str. 141-16 L Čz
Podtalnica in prebivalstvo. - Ujma 8, Ljubljana, 1994, str. 165-168. Cz Računalniška kartogra fija, geografski informacijski sistem in digitalni model reliefa.
-Geografski obzornik, 41, št. 3, Ljubljana, 1994, str. 20-26. Cs Razgled po pokrajini. - Pozdravljena Slovenija, Ljubljana, 1993. str. 4-7. (Soavtor K. Natck.) Čs
Overview of Slovenia. - Greetings from Slovenia, Ljubljana, 1993, str. 4-7. (Soavtor K. Natek.) Čs
Ei/t Rundblick. - Griisse aus Slowenien, Ljubljana, 1993, str. 4-7. (Soavtor K. Natek.) čs
Floods and Flood Areas in Slovenia. - World Conference on Natural Disaster Reduction, Conference Papers (Jokohama), 1994, str. 171. (Soavtor M. O. Adamič.) Čs
The Study of Natural Disasters in Slovenia. - World Conference on Natural Disaster Reduction, Conference Papers (Jokohama) 1994, str. 171. (Soavtor M. O. Adamič.) Čs
Floods and flood areas in Slovenia. - Environment and quality of life in Central Europe: Problems of transition (Praga) 1994, str. 117. (Soavtorja M. O. Adamič in M, Pavšek.) Čs Geographical information system and geoecology of Slovenia. - Environment and quality of life in Central Europe: Problems of transition (Praga) 1994, str. 46. (Soavtorja M, Gabrovcc in M. O. Adamič.) Čs The study of natural disasters in Slovenia. - Environment and quality of life in Central Europe: Problems of transition (Praga) 1994, str, 112. (Soavtorja M. O. Adamič in M, Topole.) Čs Kaj so pokazali odgovori na vprašalnik? - Geografski obzornik, 41, 1994, št. L str. 3. O
The Encyclopedia of World Geography. - Geografski obzornik, 41, 1994, št. 2, str, 39. O
Mentorjem mladih raziskovalcev s področja geografije na osnovnih in srednjih šolah.
- Geografski obzornik, 41,1994, št. 2, str. 3. P Okrogla miza o mladinskem raziskovalnem delu. - Geografija v šoli 3, 1994, srr. 154-155. P
Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije 1994. - Geografski obzornik, 41, 1994, št. 3, str. 33. P
Miya Topole
The study of natural disasters in Slovenia, - Environment and quality of life in Central Europe: Problems of transition (Praga) 1994, str. 112. (Soavtorja M. O. Adamič in D. Perko.) čs Zaupajmo v lastno ustvarjalnost, - Geografski obzornik, 41, 1994, it. 3, str. 34. P
INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA
Martin Knez
Bilateralni projekt med Inštitutom za raziskovanje krasa ZRC SAZU in U.R.A.
903 C.N.R.S.. - Naše jame, 35, 1993, št. 2, 107-109. (P) Ocena vplivov programiranih A C v Sloveniji na vodno okolje. Kraški pojavi. 1. faza.- Postojna, 1994, 7 str. + 5 prilog. (Avtorji Kranje, A. & Knez, M. & Zupan Kajna, N.) E Poročilo o posledicah izlitja nafte pri Ohrovu 12.i0.1994.- Postojna, 1994, 10 sir.
+ ! diagram + 1 slika. (Avtorji Kogovšek. J. & Knez, M. & Slabe, T) E Posledice izlitja nafte pri Kozini. - Ujma, 9, 1994, 74-80. (Avtorji Knez, M. &.
Kranje, A. & Oloničar, B. & Slabe, T. & Svetličič, S.) Čs Spcleahidrološke raziskave v zaledju Krupe. Študija regionalne dolgoročne preskrbe s pitno vodo Bele krajine do leta 2050. Poročilo za leto 1993.- Postojna, 1994, 13 sir. + 95 prilog. (Avtorji Kranje, A. & Knez, M. & Mihcvc. A. & Oloničar, B. & Šebela. S.) E
Janja Kogovšek
Prva mednarodna krasoslovna šola "Klasični Kras". - Geografski vestnik, 65, 1993, str. 212-213. P
The h rs t International Karstological School "Classical Karst". - Acta carsologica, 22. 1993, str. 204. P
W. Kdss, Geohydrologische Markierungstechnik. Gebruder Borntraeger, BerUn-Stutt-
garl 1992, 519 strani. - Geografski vestnik, 65, 1993, str. 153-154. O Kras. - Adria Airways In-Fliglit Magazinc, 1994, št. 2, str. 42-47. Čp Krasoslovje in speleologija. - Raziskovalec, 24, 1994, št. 1, str. 6-31. (Avtorja
Kranje, A. & Kogovšck, J.) čs Poročilo o posledicah izlitja nafte pri Obrovu ¡2.10.1994,- Postojna, 1994, 10 str, 4- l diagram + 1 slika. (Avtorji Kogovšek, J. & Knez, M. & Slabe, T.) E Sledilna hidrologija, Študij vodnih povezav v kraških vodonosnikih. Projekt: Voda in prostor,- Postojna, 1994, 22 str. + 6 prilog. (Avtorji:Kogovšck, J. & Kranje, A, & Šehela, S.) E
Andrej Kranje
Ivan Gams, Sistemi prilagoditve primorskega dinarskega krasa na kmetijsko rabo tal. - Annales, Anali Koprskega pri morja in bližnjih pokrajin. 3, 1993, st. 387-388. O
Komisija za poimenovanje jam. - Nase jame, 35, 1993, št. 2, str, 113-114. P Marte!. Enciklopedija Slovenije, Mariri-Nor, Mladinska knjiga, II1-XV, 1-416,-
Ljubijana, 1993, 7, [9]. Čs .1 tatarsko podolje. Men i šija. Moravska planota. Najdena jama. - Enciklopedija
Slovenije, 7, 1993. 4 ČS Mednarodna okrogla miza Mane! in slovenski kras ¡898-1993. - Naše jame, 35,
1993,	št, 2, str. 109-110. P
Promocija Slovenije - na znamkah. - l ipov list, Ljubljana, 1993,35, 2, 56, Čp The International Round-table "Marte! and the Slovene Karst 1893-1993" (Postojna,
November 12-13. 1993). - Acta earsologica, 22. 1993, str. 207. P Trevor l\. Shan: History of Cave Science. The Exploration anil Study of Limestone
Caves, to 1900, 2. izd. - Geografski vesinik. 65, 1993, str. 154-156. O Typtca I Kant A re a - Sk ucjai iske jame (Slo ven i a, May 1992}.. (Guilin) Newsletter, UNESCO Project 299, Geology, Climate, Hydrology and Karst Pormalion, 1993, sir. 35-40, P Typical Karst Area - Škocjanske jame (Slovenia. Sept. 1992).. (Guilin) Newsletter, UNESCO Project 299, Geology, Climate, ! [ydrology and Karst Formation, 1993, str, 40-42, P 2nd Internat tonal Karstobgical School, Classical Karst.- Postojna. 1994. 23 str. +
39 prilog. (Avtorja Kraujc, A. & Mihcvc, A.) F. Kako se pretakajo podzemske votle. - Kras, revija za vsak dom, 1994, št. 3, str, 3032, Čp
Kras na katerem živimo. - Kras, revija za vüak dom, 1994, št, 2, str, 34-37. Čp Krasoslovje in speleologija. - Raziskovalec, Ljubljana, 1994, 24, 1,16-31, (Avtorja
Kranjc, A, & Kogovšek, J.) Čs Ocena vplivov programiranih AC v Sloveniji na vodno okolje. Kraški pojavi. 1. faza,- Postojna, 1994, 7 str. + 5 prilog. (Avtorji Kranjc, A. & Knez, M. & Zupan Hajna, N.) E Posledice izlitja nafte pri Kozini. - Ujma, 1994, št, 9, str. 74-80. (Avtorji Knez, M.
& Kranjc, A. & Otoničar, [i. & Slabe, T. & Svctličič, S.) Čs Sledilna hidmlogija, Študij vodnih povezav v kraških vodonosnikih. Projekt: Voda in prostor - Postojna, 1994, 22 str. + 6 prilog. (Avtorji Kogovšck, J. &. Kranjc, A. & Sebela, S.) E Speleohidrološke raziskave v zaledju Krape. Študija regionalne dolgoročne preskrbe s pitno vodo Bele krajine do leta 2030. Poročilo za leto 1993,- Postojna,
1994,	13 str. + 95 prilog. (Avtorji Kranjc, A. & Knez, M. & Milievc, A. & Otoničar, B. & Sebela, S.) E
Typical Karst Area - Škocjanske jame (Slovenia) and Karst of Trnovski go zd. (Guilin) Newsletter, UNESCO Project 299, Geology, Climate, Hydrology and Karst Formation. 1994, str. 36-40. P Voda in kras. Pred 22. marcem, svetovnim dnevom vode. - KTas, revija za vsak
dom, 1994, št. 1, str, 28-30. Čp Vodonosnik Krasa - bogastvo ali nadloga? - Kras, revija za vsak dom, 1994, št. 5, str, 22-23. Čp
Miga Kraiyc
Bulletin Bibliographique Spéléobgique. Speleological Abstracts. (Munchenbuehsee) 1993, 32, 1-244 (102-107). 13
Andrej M t h eve
An account of the International Symposium Man on Karst. - Acta carsologica, 22,
1993, str. 205-206. P Micrometric measurements of the corrosion rate on the cave wall inscription in a swallet-cave of Odolina (Slovenia). - Bulletin de la Société géographique de Liege-- Liège, 29 (1992), 1993, str, 93-9fi. Čs Poročilo o simpoziju Man on Karst. - Geografski vestnik, 65, 1993, str. 21 i-212. P
Poročilo zli. mednarodnega speleološkega kongresa v Pekingu. - Naše jame, 35,
1993, št. 2, str. 103-105. P Poročilo z XI mednarodnega speleološkega kongresa v Pekingu. - Geografski, 65,
1993,	str. 213-214. P
Under the stony sky of caves. Lipov list,- Ljubljana, 1993. Special issue, 12, [brez pag. 2 sir.]. Čp
2nd International Kardiologien! School. Classical Karst.- Postojna, 1994, 23 str, +
39 prilog. (Avtorji Kranje, A. & Mihevc, A.) E Avtocesta Divača - Koper. Kraški pojavi na trasah avtoceste Pari nje - Črni kal in vpliv burje na traso avtoceste Prešnica - Bertoki. - Postojna, Družba za avtoceste v KS d.d. 1994, 17 str. + 2 prilogi. (Avtorja Slabe, T & Mihevc, A.) E
Izobraževanje za naziv jamski vodnik,- Postojna, 1994,15 str, E Raziskave kraških pojavov v trasi avtoceste Divača - Kastelec in predhodna ocena vpliva burje na predvideni trasi.- Postojna, 1994, 16 str. + 2 prilogi. (Avtorji Mihevc, A. & Sialic, T & Šebela, S.) E Some Results on Micrometric Measurements in the Škocjanske jame Caves, Slovenia- Mitteleuropäische Geomorphologèntagung, I, Wien, 1994, str. 75. Os
Speleohidrobške raziskave v zakdju Krape. Študija regionalne dolgoročne preskrbe s pitno vodo Bele krajine do leta 2050. Poročilo za leto ¡993,- Postojna,
1994,	2-13 + 95 prilog. (Avtorji Kranje, A. & Knez, M. & Mihevc, A. & Oton ¡čar, B, & Šebela, S.) E
Roj an Oton i čar
Izrazile kraške oblike so nastale na apnencih in dolomitih. - Kras, revija za vsak
dom, 1994, št. 3, str. 26-29. Čp Kamen je povezan z bivanjem na Krasu. - Kras, revija za vsak dom, 1994. št. 5, str. 32-33, Op
Posledice izlitja nafte pri Kozini. - Ujma, 1994, št. 9, str. 74-SO, (Avtorji Knez, M, & Kranje, A. & Otoničar, B. & Slabe, T & Svetličtč, S.) Čs
Speleohidrološke raziskave v zaledju Krupe. Študija regionalne dolgoročne preskrbe s pitno vodo Bele krajine do leta 2050- Poročilo za leto 1993 - Postojna, 1994, 2-13 + 95 prilog. (Avtorji: Kran je, A. & Knez, M, & Mihevc. A. & Otoničar, 13. & Šebela, S.) E
Metka Peirič
HulrodinamiČni režim kraškega vodonosnika med solkansko akumulacijo in
bruha h likom Lijakom. - Acta carsologica, 22. 1993, str. 180-200. R K. F. Busch, L. Luckner, K. Tie mer Geohydraulik, 3. neubearbeitete Aufläge. -
Acta carsologica, 22, 1993. str. 208-209. O Hidrogeološke raziskave vodnih virov v občini Idrija - Ledinska planota,- Idrija,
1994. 11 str. + 1 slika + 2 prilogi. (Avtorja Janež. J. & Petrič, M.) E Predlog varstvenih območij za zavarovanje vodnih virov vodovoda Podbrdo.-Idrija. 1994, 12 str. + 5 label + 14 prilog. (Avtorja Janež, J. & Petrič, M.) E
Program zaščite kakovosti voda v občini Nova Gorica,- Idrija, 1994, 41 sir. + 2
tabeli + 1 priloga. (Avtorja Peirič, M. &. Janež, J.) E Raziskave pogojev, načina in posledic zapiranja idrijskega rudnika. Hidrogeološke raziskave za leto 1994.- Idrija, 1994, 36 str. + 1 tabela + 15 slik + 14 prilog, (Avtorja Janež, J. & Petrič, M.) E Raziskave za varovanje vodmh virov na območju Livka, Matajurja in Kolovrata. -Idrija, 1994, 23 str. 4- 4 tabele + 5 slik +3 priloge, E
Trevor R. Shaw
The Bristol Speleological Research Society 1912-1914. - Cave Science, [s.l.], 20,
1993, št. 1, str. 17-21. Čs The first sur\'ey of GB Cavern. - Wessex Cave Club J. -fa. I.], 22 (239), 1993, št. 5253, str. 63. Čs
The h i storf of cave studies in Trinidad, Jamaica, the Bahamas and some other
Caribbean islands. * Acta carsologica, 22, 1993, str. 12-76. R Einige Aspekte zur Werbung für die Lurgrotte um 1906. - Festschrift Lurgrotte 1984-1994 anlässlich der hundertsten Jahrestages der Einseh Ii essung von Höhlenforschern durch Hochwasser und ihrer Erretung, l.andesverein für Höhlenkunde in der Steiermark.- (Graz) 1994, str. 283-291. Čs Grand Caverns in 183L A visit by Henry Tudor, an English lawyer. - Journal of
Spelaean History, [s.l.J, 28, 1994, št, 3, str. 45-55, Čs Howe's Cave in 1850. - J. Spelean History, [s.l.J, 27, 1994, St. 4, str. 63. Čs Two caves in Plymouth in 1744and 1733. - Cave Science, [s.l.J, 27, 1994, St.3, str, 101-105. Čs
Tadej Slabe
Fa se te, pomembna sled oblikovanja in razvoja kraških votlin. - Acta carsologica, 22, 1993, str, 140-177. R
Avtocesta Divača - Koper. Kraški pojavi na trasah avtoceste Pctrinje - Črni kal in vpliv burje na traso avtoceste Presni ca - Bertoki. - Postojna, Družba za avtoceste v RS (J.d., 1994, 17 str. + 2 prilogi. (Avtorja Slabe, T & Mihevc, A.) E
Plezanje v kraških stenah. - Kras, revija za vsak. dom. 1994, št. 1, str. 58-59. (Avtorja Slabe, T. & Suša. B.) P
Poročilo o posledicah izlitja nafte prt Obrovu 12.10.1994.- Postojna, 1994, 10 str, + 1 diagram + 1 slika. (Avtorji: Kogovšek, J. & Knez, M. & Slabe, T) E
Posledica izlitja nafte pri Kozini. - Ujma, 9, 1994, str. 74-80. (Avtorji Knez, M. & Kranjc. A. & Oioničar, B, & Slabe, T & Sveti ičič, S.) Čs
Raziskave kraških pojavov v trasi avtoceste Divača - Kaste tec in predhodna ocena vpliva burji na predvideni trasi.- Postojna, 1994,16 str. + 2 prilogi. (Avtorji Mihevc, A. & Slabe, T & Šebela. S.) E
Stanka Šebela
An account on study exchange with Prance 1993. - Acta carsologica, 22, 1993, str. 202-203. P
Dvanajsta spe teološka šola (Ladek Zdroj, Poljska j. - Naše jame, 35, 1993, št. 2, str. 101-102. P
Raziskave kraških pojavov v trasi avtoceste Divača - Kastelec in predhodna ocena Vpliva burje na predvideni trasi.- Postojna, 1994, Iti str. + 2 prilogi. (Avtorji Mihevc, A. & Slabe, T & Šebela, S.) E
Sledilna hidrologija, S huh j vodnih povezav v kraških vodonosnikih. Projekt: Voda in prostor,- Postojna, 1994, 22 str. + 6 prilog. (Avtorji Kogovšek, J. & Kranjc, A. & Šebela, S.) E
Speleoh idroloŠke raziskave v zaledju Krupe. S Indija regionalne dolgoročne preskrbe s pitno vodo Bele krajine do leta 2050. Poročilo za teto 1993 .- Postojna, 1994, 13 str, (Avtorji Kranjc, A. & Knez, M. & Mihevc, A. & Otoničar, B. & Šebela, S.) E
Vloga tektonskih struktur pri nastajanju jamskih rovov m kraških površinskih oblik, - FNT Oddelek za montanistiko, Odsek za geologijo, Ljubljana, 1994. 129 str, + 19 prilog + 52 slik. Doktorska disertacija,
Nadja Zupan Hajna
Ocena vplivov programiranih AC v Sloveniji na vodno okolje. Kraški pojavi, L faza,- Postojna, 1994, 7 str. +5 prilog. (Avtorji Kranjc, A. & Knez, M. & Zupan Hajna, N.) E
PALEONTOLOŠKI INŠTITUT IVANA RAKOVCA
Franc Cimerman
Dorog type (Middle Eocene) spore-pollen assemblage in the Socka Beds of Slovenia I. -Plant Cell Biology and Development (Szeged) 1994, si. 5, str. 20-28.
(Avtorji Jelen, B., Kcdves, M,, Ska berne. D., Brczigar, A., Buser, S., Cimerman, F., Drobne, K„ Monostori, M., Pavlovec. R,. Pavšič, J.) K
Katica IJrobne
Fletiryana a d ri a tua ti. gen., n.sp., (ForanUnifenda) from the uppermost Maastricktian of the Brač Island (Croatia) and some other localities on the Adriatic carbonate platform. - Razprave SA2U, JV razr., 35, 1994, str. 129-149.. i-4 {Avtorji De Castro, E, Drobne, K., GuSié, E) R
Shallow be nt hic Fauna ■ its Extinction and survival on the KT boundary, Adriatic carbonate platform, Slovenia. - LFl Contribution (Houston), št. fi25, str. 31-33; Strata (Toulouse), ser. !, vol. fi, lei Congr. Franc. Stratigr., 1994, 2. (Avtorji Drobne, K., Ogorclcc, BLowric, W, Marton, Ë-. Dolenec, T) Čs
Dorogtype (Middle Eocene) spore-pollen assemblage in the Socka Beds of Slovenia f. -Plant Cell Biology and Development (Szeged) 1994, St. 5, str. 20-28. (Avtorji Jelen, B.f Kedves, M., Skabcrne, D., Brezigar, A., Buser, S„ Cimerman. F, Drobne, K„ Monostori, M , Pavloveč» R., Pavšič, J.) R
Paleogene larger foraminifer biostratigraphy from ¡.ima lok (iuyot. Site 871, Leg 144\ . 1994, 5 str. O
The Dolenja vas section (Upper Maastrichtian, Lower and Upper Danian, Thanetian). Stop 1 ■ Dolenja vas. - Paleobenthos (Trieste) 6.-8.6.1994, 13 str, (Avtorji Drobne, K., Ogorelec,B., Barattolo. E, Dolenec,T, Pleničar. M., Turnšek. D., Zucchi-Stolfa, M. L., Marton E.) Vodnik po ekskurziji
Padriciano section, overview from the KT boundary to lierdian, NWpart of Adriatic carbonate platform. Stop 3- Padriciano. - Paleobentlios (Trieste) 1994, 11 str.(Avtorji Caffau, M., Cucchi, F., Drobne, K., Gaivani, R., Pleniéar. M., Pugliesc, N., lurnšek, D.) Vodnik po ekskurziji
Spela Gorica ji
Jurassic and Cretaceous radiolarian biostratigraphy and sedimentary evolution of llie Bud va Zone (Di na rides, Montenegro)..- Lausanne, L994, 120 str., 28 tab (Mémoires de Géologie, 18) Kz
Jurassic and Cretaceous sedimentary evolution of the Bud va Zone (Dinarides, Montenegro) based on radiolarian biostratigraphy. - Abstracts INTER RAD VII, (Osaka) 1994. str. 45. (Avtorja Goričan. Š„ Baumgartner, P O.) Čs
Fosilni radiolariji - skupina, ki se vse bolj uveljavlja v paleontologiji. - Glasnik Slovenske matice Ï8, 1994. str. 12-17. Čp
Adryan Košir
Late Triassic (Camion) echinoidsfrom Slovenia. - David, B., Guillc, A., Ferai, .1. P & Roux, M,(eds.) Echinoderms through time (Fxhinoderms Dijon) Rotterdam. A. A. Balkema,1994. str. 737-738. Čs
Dragicn Turnšek
Upper Thassic (Camian-Lowcrmost Norton) Corals from the Pantokrator limestone of Hydra (Greece). - Abh. Geo), B. A, (Wicn) 50, 1994, str. 477-507, (Avtorja Turnšek, D., in Senowbari-Daryan, B.) R The Mesozoic Corals Bibliography 1758-1993. - Opral Research Bulletin (Dresden) 1. 1994. str. 1-96, (Avtorji Alvarez, G.. Bosellini, F. EliaSova, H„ Gill, G„ Lathuilierc, U.. Loeser, H.. March al, D., lurnšck, D.. Stolarski. J.. Zhuravlev, A.) Kb The Dolenja vas section (Upper Maastric.htian, Lower and Upper Dan i an, Thanetian), Stop 1 - Dolenja vas. - Paleohenthos (Trieste) 6,-8-6,1994, 13 sir. (Avtorji Drobno, K,, Ogorclec,B., Barattolo.E, Dotenec,T, Ple-ničar,M., Turnšek, D., Zucchi-Stoila. M, L., Marlon E.) Vodnik po ekskurziji
Padrkiano section, overview from the KT boundary to Ilerdian, NW part of Adriatic carbonate platform. Stop 3 - Padriciano. Paleobenthos (Trieste) 1994 II str.(Avtorji Caffau, M., Cuechi, F. Drobne, K., Galvani, R,, Pleničar, M,, Pugliese, N,, Turniek, D.) Vodnik po ekskurziji Upper Cretaceous reef building colonial corals of Gos a u fades from Stranice near Slovenske Konjice (Slovenia). - Razprave SAZU, IV, razr,, 35, 1994, str, 341. Tab. 1-10. R
BIOLOŠKI INŠTITUT JOVANA IIADŽIJA
Mark« Accetlo
Campamda jttstiniana IVitasek v Sloveniji.- Hladnikia, 2, 1994, 5 str. Čs
Močvirski gozdovi.- Zasnova rajonizacije ekosistemov R Slovenije (Kataster značilnih ekosistemov Slovenije). Ljubljana, Oddelek za Biologijo, Biotehniška fakulteta. 1994, 11 str,, 3 tab. E
Joži* Bule
Polzi tal - Priročnik za spoznavanje in biološko delo.- Ljubljana. Prirodoslovno društvo Slovenije 38 str.
Metka Culiberg
Acijevspodmoipri Peuinjah. Slovenija.- Poročilo o raziskovanju paleolita, ncolita in eneolita v Sloveniji, 20, 1992 (1993), str, 27-48. (Avtorji ivan Turk, Atma Bavdek, Vercna Perko. Metka Culiberg, Alojz Šertelj, Janez Dirjec, Primož Pavlin). Cz
Karpološke in antrakotomske analize rastlinskih ostankov iz neoiitske jamske nekropoleAjdovska jama.- Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji, 20,1992 (1993), str. 111-126. (Avtorji Metka Culiberg, Milena Horvat, Alojz Šercelj). Čz
Andraž Čarni
Rtbliographia Phytosociologica; Slovenka. ContinuationExccrpta Botanika. Sect i o B, (Stuttgart-New York), 1994, str. 1-44. Čs
Contribution to the Dynamics of the Forest Edges in SE Slovenia.- 23, Tagung dcr Ostalpin-Dinarischen gesellschaft fur Vegetationskunde (Zagreb), sir, 3. Čz
Les associations nitrophiles et ruderales dans les villes de I'ouest Java (Indonesie) ,37th 1AVS symposium "Large area vegetation surveys" (Bailleul) str. 7071. Čz.
Plant associations from the order Glechometalia hederaceae R. 7a. 1975 in the coastal-cars tic region of Slovenia and the neighbouring countries.- Zbornik sažetaka priobccnja. Peti kongres biologa Hrvatske (Pula), str. 260-26 i, Čz
Study of Spontaneous Reforestation in Similar Ecological Conditions in Submediterranean (SWSlovenia) and Pannonian Region (Rataton. W Hungary).- Atti del 3o Colloquio su Approcci metodologici per la Defirizionc dell'ambieflte fisico c htologico mediterraneo (Leeec), str. 223-234, (Avtorja Andraž Čarni, Mitja Kaligarič) Čz.
Vegetacija gozdnih obronkov (Glechometalia hederaceae, TrfoHo-Getanietea, Prune t alia ,ypinosae) v preddmarykem svetu Slovenije - Ljubljana, Biotehniška fakulteta. Odd. za biologijo, 1994, 348 str. Doktorska disertacija, R
Igor Dakskobler
Novo nahajališče vrste Botrychium virginianum (L.) Sw. v Julijskih Alpah.-Hladnikia, 1, 1993, str. 29-34, Čz
Prispevek k flori južnih Julijskih Alp in njihovega predgorja¿- Hladnikia, 2, 1994, str. 19-31. Čz
Zapiski o rastlinstvu doline ZadlašČice v južnih Julijskih Alpah - Proteus 56, št. 7, 1994, str. 251-257. Čp
Andraž Čarni: Bibliographia Phytosociologica: Slovenka.- Gozdarski vestn¡k 52. 1994, str. 53-54. O
Poročilo o srečanju Vzhodnoalpsko-dinarskegš društva za proučevanje vegetacije • Ljubljana, 7.-11. julija 1993. - Hladnikia, 2, 1994, str. 49-50. P
Asociacija Seslerio autumnalis-Fagetum (H t. 1950j M. Wraber (1957} I960 v severozahodnem delu ilirske florne province - Ljubljana. Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo, 1994. 186 str. + 16 fit. label. Doktorska disertacija. E
Floristična in vegetacijska oznaka Sahotina. - 1994. 49 str. (Biološki inštitut ZRC SAZU). E
Božidar Drovenik
Systematische Liste der Gattung Carabus mit Art en umi Unterarien,- Schwanfekl. 1993. str. 1-96, posebna izdaja, katalog
Catalogue Favnae Carabidett der Balkanländer (Coleoptera - Carabidae), Coleoptera.- Schwanfeld, str. 1-105, Sonderheft L Katalog Okologisch-koleoptrologische Untersuchungen in den Murauen südlich Graz von Feldkirchen bis Met lach. - Ljubljana, sir. 1-3 L E
Lojze Mari net k
Slovenska znanost danes in jutri. - Delo 16,3,1994 P
Sanacija cestnih brežin na biološki in ekološki osnovi,- 1994. 105 str, (Biološki inštitut ZRC SAZ.U, Ljubljana. Aviorji Lojze Marinček, Andrej Seliškar in France Šubic.) E Slovenska znanost danes in jutri. - Razgledi, marec 1994. P l 'rikaz stopntje ra nljivosti pros tora,- Delo {Znanje za razvoj) 16.3.1994. str 5. (Avtorja Mitja Zupančič in Lojze Marinček) P
Narcis Mršič
l'olydesmus (Nomarchus) jtiergengruberi sp. n., Brachydesmus (Brachydesmus) henrikenghofft sp. n. (Diplopoda) of Macedonia - Zool. An z.. 1994, št. 5/6, str. 177-ISO. Čp
Revision of the genera Cemosvitovia Omodeo, 1956, Italobalkaniona Mršič dt Sap-k are v, 1988a nd A Ibioboph ora Eisen, 1874 from the Balkans. - M isc c 1 la n e a Zool. (Barcelona) 1992. št. 16, str. 21-28. R The Diplopoda (Myriapoda) Fauna of Croatia - Razprave SAZU, IV razred, 35,
1994, str. 197-274, R Ključi za določanje edafskih živali,- Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod RS za šolstvo Seminarsko gradivo za učitelje.
Ivka Marija Mnnda
The benthic algal vegetation of the Mjoifjördur, Eastern Iceland.- Netherlands Journal of Aquatic Ecology, 1994. 28, št.l, str, 35-49. Čz Responses of macroalgae to eutrophication and heavy metals in estuarine and marine habitats. - Proceedings COST 48 Symposium (Thessaloniki) Subgroup III. Macroalgae, eutrophication and trace metal cycling in estuaries and lagoons, 1993, str. 45-65. Čz
Andrej Seliškar
Karstrasen.- Ciusius-Flxkursion nach Karst-Gebiet Sloweniens, 1994, str. 5-6. Čz
Cerkniško jezero.- Clnsius-Exkursion nach Kars t-Gebiet Sloweniens, 1994. str. 15-16. Čz
Flora in vegetacija vlažnih, močvirnih m vodnih rastišč. Zasnova rajonizacije ekosistemov R Slovenije (Kataster značilnih ekosistemov Slovenije), Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za Biologijo, 1994, str. I-72 (Avtorji Seliškar Andrej, Darinka Ifpin in Branko Vreš.) E
Identification, categorisation and biodiversity protection based on phytosocological
and floristic analysis.- (Bern) 1994. str. 12-14. Čz Sanacija cestnih brezin na biološki in ekološki osnovi.- 1994. 105 str. (Biološki inštitut ZRC SAZU Ljubljana. Avtorji Lojze Marinček, Andrej Seliškar in France Subic.) E
Slaša Tome
Leteči zmaji Bantimumnga,- Proteus, 55. 1994, Št. 4. str. 146-148. Čp Darinka Irphi
A t las Florae Lttropaeae (Distribution of vascular plants in Europe) Cruciferae Sisymbrium toAubrieta). -(Helsinki) 1994,15-215, (Avtorja Darinka Trpin, Branko Vrcš.) Čz
Matteucciastruthiopteris (L.) TodaroHladnikta,3, Notuiae ad floram Sloveniae, 1994, .str. 29-33.
Alyssum petraeum Ard. Notuiae ad floram Slovehiae.- Hladni k ia, 3, 1994, str, 25-
2(i. (Avtorja Darinka Trpin, Nada Praproinik.) Čs Flora in vegetacija vlažnih,, močvirnih m vodnih rastišč,- Zasnova rajotiizacije ekosistemov R Slovenije (Kataster značilnih ekosistemov Slovenije). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za Biologijo, 1994. str. 1-72 (Avtorji Seliškar Andrej, Darinka Trpin in Branko Vreš.) E
H ran kil VreS
Atlas Florae Europaeae (Distribution of vascular plants in Europe) Cructferae (Sisymbrium to Aubrieta).- (Helsinki) 1994, str, 15-215. (Avtorja Darinka Trpin, Branko Vreš.) Čz Liipimts polyphyllus Lindl. Nova nahajališča adventivne vrste v Sloveniji.- Notuiae ad floram Slove niae, INadnikia, 3, 1994, str.27-29, (avtorja Nada Praprotnik in Branko Vreš). Čs Razširjenost vrste Veronica sublobata M. A. Fischer v Sloveniji.- Hladnikia 3.
Ljubljana 1994, str. 5-9. Čz Some New Localities of the species Eleusine indie a (L.) Gaerin. in Croatia and Slovenia.- The fifth Congress of Croatian Biologist. Proceeding of Abstracts. (Zagreb) 1994, str. 250. Čz Flora in vegetacija vlažnih, močvirnih in vodnih rastišč. Zasnova rajon izacije ekosistemov R Slovenije (Kataster značilnih ekosistemov Slovenije). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za Biologijo, 1994, str. 1-72 (Avtorji Seliškar Andrej, Darinka Trpin in Branko Vreš.) E Identification, categorisation and biodiversity protection based on phytosocological
and floristic analysis.- Bern, 1994, sir. 12-4 Čz Localities of the species Eleusine indica (!..) Gaerin. in Croatia and Slovenia.-The fifth Congress of Croatian Biologist, Proceeding of Ahst rac t s (Zagreb) 1994, str. 250. Čz
Mitja Zupančič
Popravki imen nekaterih združh v luči novega Kodeksa.- H lad ni ki a, 2. 1994, sir. 33-40, Čz
Waldgesellschaften der slowenischen Küstenlandes,- Clus ius-Exkursion nach Karst
Gcbiet Sloweniens, Ljubljana, 1994, str, 6-9. Čz Tannen-Buchenwald auf Karst - Rakov Skocjan - Cerkniško jezero,- Cltisius-Exkursion nach Karst-Gebiet Sloweniens, Ljubljana. 1994. str. 16-17. Čz Sklepne misli o posvetovanju "Gozdovi in javnost".- Gozdovi in javnost. Nazarje,
Savinjsko gozdarsko društvo, 1994, str. 60-63. Čs Gozd smreke in šotnega mahu, geografska varianto z mi ga lični m šašem - Sphagno-Piceetum var, geogr. Carex brizoides. Barjansko smrekov je.- Rajon izacija ekos i ste m ov Slovenije, Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZLJ. 1994, 8 str. E
Prikaz stopnje ranljhrosti prostoraDelo (Znanje za razvoj.) 16.3. i 994, str, 5. P (Avtorju Mitja Zupančič In Lojze Marinček.)
GLASBENONARODOP1SM INŠTITUT
Igor Cvetko
O etnomuzikologlji, raziskovanju otroške tradicije pri nas, o strašilih. - Glasbena
mladina, 6, 24, 1994, št. 6, str. 11-12. Čp Ena žabica je umrla.. - Prešernov koledar (¡995), str. 171-178 Čs
Marjdka (¡«dež
.S Studiem bomo ohranili slovensko ljudsko kulturo. - Aktualni pogovor. Slovenec, 7.2.1994, str. 2, Čs
Zmaga Kumer
Cez polje pa svetinja gre. - Iz izročila nabožnih pripovednih pesmi na Slovenskem.
Celje, Mohorjeva družba. 1994, 182 str. Kz Sloji, stoji Ljubljenca, - Koledar Mohorjeve družbe 1994 (1994), str. 162-165.
Čs.
Anton Breznik - zbiralec ljudskih pesmi'- (ob obletnici smrti). - Koledar Mohorjeve družhc 1994. - Celje, 1994, str. 152. Čs
Drago Ktincj
Kurja koža na ljudskih glasbilih Štajerske. - [Spremno besedilo in j zbor gradiva za CD ploščo) Ljubljana. KI"V Slovenija 1993, ZKp DD 015. Čs
Mirko Ramovš
Mostna igra. - Enciklopedija Slovenije, 7, 1994, Čs
Svetniške zgodbe v verzih. Zmaga Kumer, Cez polje pa svetinja gre. - Razgledi 18.3.1994, sir. 27-28. O
.julija h St raj na r
Scambi tli melodie tra Friulani e Slöveni, La cullura popolarc in f-riuli. - "La sguardo da fuori" (Udi ne) 1993, str. 181-196. Cs
Provokacija v glasbi - osebne izkušnje. Slovenski glasbeni dnevi. - Slowenische Musiktage. Provokacija v glasbi. - Provokation in der Musik (Ljubljana) 1994, sir. 203-205. Čz
Marko Terseglav
Ljudske delovne pesmi - Letno poročilo Ljudske banke Celje za leto 1993, Celje 1994, (nepaginirano.) Izbor pesmi iti spremna beseda, Čz
li d beri Vrčem
'•Etnološki ključ'' k razrešitvi "ljubljanske zagonetke", - Delo 25.8. 1994, str. 13. Čs
Leibach, Lugeona oziroma Luževna ob reki La(j)bi, Ponovno o Ljubljani. - Delo 6.10.1994. str. 16. Čs
Pevci mi pojejo, godci mi godejo. - Delo 12.11.1994, str. 8. O
AVDIOVIZI ALNI LABORATORIJ
Naš ko Križnar
Na rativne sheme petih Radju rovih filmov. - Ivan Neman ič. Filmi Metoda in Milke
Badjura 1926-69. Ljubljana. 1994. str. 29-49. R. Vizualije kot teksti. - Traditiones, 23, 1994, str. . Čz
Balantič kot mit, - Balantičev in Hrihovškov zbornik, Ljubljana - Celje 1994,
1994, str. 352-355. Diskusija Prenova trentarskega muzeja. Glasnik Slovenskega etnografskega društva, 34,
1994, št. 1-2, str. 48-50. Polemika Trdno v rokah lokalnih dedičev. - Delo. 19.2.1994, str. 3. (Sobotna prilogu.) P
Videografija
Brick-Maker. Izdelovalec opek. - Realizacija Naš ko Križnar. Beta, 7 min. 30 sek, Buturaj. - Realizacija Naško Križnar, Mojca Ravnik, VHS PAL, 22 min. 30 sek. Cvetno nedeljska butara. - Realizacija Naško Križnnar U-matic. 4 min. Kovač Ošlak. - Realizacija Naško Križnar, Sašo Kuharic, U-matic, 4 min. Kurja koža. - Realizacija Naško Križnar in ansambel Kurja koža. Beta, 16 sek. Nice Departures. - Realizacija Naško Križnar. Beta 4 min. 10 sek. Vekoslav Batista. - Realizacija Naško Križnar, Igor Cvetko, Sašo Kuharic. Beta, 89 min.
Vilko Novak. - Realizacija Naško Križnar, Milko Matičetov. 90 min.
PROSTORSKO INFORMACIJSKA ENOTA
Zoran Stančie
Geographical information systems, territorial analysis and prehistoric agriculture on the island of Hvar. Palmatia. - Aetes du Xlle Congres International des Sciences Prehistoriques et Protohistoriques (Bratislava) 1993, str, 407-415. (SoavtOiji Vincent Gaffney, Jim Farley, Bob Harris, Fred Limp, Jamie Lockhart, Islimacl Williams.)
G IS and historical archaeology, the case of the island of Hvar in Croatia. -Archeologia e calcolatori (Rim) 5, 1994, str. 257-267. (Soavtor Vincent Gaffney.)
Location analysis and settlement studies with G IS- - Methods in t lie Mountains, Sydney Univcrsitv Archaeological Methods Series (Sydney) 2, 1994, str, 73-80,
Uporaba G iS pri vrednotenju ogroženosti kit!turne dediščine ob gradnji avtocest. -GlS v Sloveniji 1993-94 (Ljubljana) 1994, str. 169-175. (Soavtor Predrag Novakovič.)
Uvodnik, - G IS v Sloveniji 1993-94 (Ljubljana) 1994, str. 5. {Soavtorji Andrej Čcrnc, David Hladnik, Jurij Hudnik, Marko Krcvs, Drago Pcrko, Roman Rcner, Radoš Sum rada.)
Arheologija pokrajine in GlS. - Geografski obzornik, 41, '993, št. 3, str. 31-34. (Soavtor Vincent Gaffney.)
Satelitski posnetki - vir informacij o prostoru, -Geografski obzornik, 42, 1994, št. 3, str. 27-30- (Soavtor Vincent Gaffney.)
Jotvik ■ arheološki ht na park. - Republika 2,11.1994, str. 15.
Krištof Oštlr
Blišč in beda slovenskih poštnih komunikacij. - Monitor, 3, 1993, št. 10.
VINET kdo bo tebe ljubil? - Monitor, 4, 1994, št. 5.
Q&A Write for Windows 3.0. - Monitor, 4, 1994, št, 10.
ANNUAL REPORT
OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS' RESEARCH CENTRE, 1994
Sum rtuiry
THE FRAN RAMOVŠ INSTITUTE OF SLOVENE
The Dictionary of Slovene Literary Language (Slovar slovenskega knjižnega jezika) was published in one volume and the Vocabulary of Slovene Language transformed for computer use.
Work continued on ihc one-volume dictionary of Slovene language and on one chapter of the Rules of Slovene Language Visage (Slovenski pravopis). Work concluded on the third volume of the Etymological Dictionary of the Slovene Language (Etimološki slovar slovenskega jezika). A trial volume was prepared on the Dictionary of Slovene 16th century Protestant Writers (Slovar slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja). Entries were reviewed and amended in the Dictionary of Old Literary Prekmurje Dialect (Slovar stare knjižne prekmurščine). Research continued for SLA. OLA and ALE, The Paper Industry Dictionary is ready for printing. Work continued on individual terminological dictionaries.
THE INSTITUTE OF ARCHAEOLOGY
In 1994 the Institute of Archaeology conducted three major field researches: the systematic excavation ai the Paleolithic site of Divje babe; the probing of three fortified prehistoric settlements in Dolenjska; the systematic excavation of the late antiquity settlement of Tbnoveev grad near Kobarid, In 1994 the Institute associates published the 451'1 value of the Arheološki vrstnik, and 28 scientific and professional papers.
THE MILKO KOS INSTITUTE OF HISTORY
The work of the Institute is organised by five projects: I ) Economic and Social History of Slovenes; 2) Editing of Source Materials up to the year I6U0; 3) Sketches and Descriptions of Slovene Territory from the second hall of the 18th century; 4) Editing of Source Materials from the 17th century up to the present: 5) The History of Historiography, the Theory of History and Historiography. The heads of the first three projects are employees of the Institute and the
heads of the last two are outside associates. The work results of the Institute are abundant as indicated by the bibliography. Among the monographs special attention should be noted for the monumental team work of Henrik Tuma and Letters (Pisma).
The Institute lost two members in 1994 Dr, Bozo Otorepec retired, and Dr. Janez Sumrada entered a career in diplomacy.
THE FRANCE STELE INSTITUTE OF ART HISTORY
Preparations continued for the 19% Prague exhibition of architect j. Pleinik. The Institute collaborated in preparatory works foT the 1995 Ljubljana exhibition of L Vurnik and the 1996 Vienna exhibition of Central European architecture from the period between the end of the 19th century and the collapse of the Austro-Hungarian Empire,
Research continued into late Baroque sculpture from Gorenjska and further references were collected on the history of Slovene art,
Printing preparations were made on the studies of Venetian-influenced sculpture from the end of the 17th and beginning of the 18th centuries, and on the history of Ljubljana Cathedral in the 19th century.
THE INSTITUTE OF MUSICOLOGY
A computer data set was compiled for monographic processing of neumetic manuscripts in Slovenia, It comprises 545 bibliographical tin its from Ljubljana. Studies continued in England and Klagenfurt. Austria, on the work of 1, Posch. and on works by the composers J.K,Dolar and FPoJlini.The monographic analyses of six masses by V. Wrainy and the study of stylistic development and periodic classification of Baroque music in Slovenia were completed. Medieval manuscripts outside Ljubljana and data on their content were registered in the institute's computer. A new, revised list of sites where musical material had been found in Slovenia was drawn up with the appertaining uniform acronyms for RISM in Frankfurt after Slovenia proclaimed Its independence in 1991. Music manuscripts were catalogued and bibliographical data on current musicological literature in Slovenia for 1993 was sent to R1LM in New York.
Soon to be published are the 24th and 25th volumes of the callectianMonumenta ariis mlisicae Slow nine with the motets of Georg Prenner, and the ballets and sonatas of Janez Krstnik Dolar. Currently being printed are the second edition of the 2nd and 4th volumes of Monutnema an is musicae Sloveniae with the collections Soboles Musica by Daniel Lagkliner, and the sold out Missa viliana by J.K. Dolar.
The collection of madrigalsMoralia by Jakob Gallus was edited, The collections Musicalische Ehmfreudt (1618) andMusicaHscke Tafelfreudt (1621) by Isaac Posch were revised after the common edition of both collections in 1626. Focus was placed on organizing the Ljubljana international symposium of Baroque Music In Slovenia and European Music for the 13th and 14th of October.
[I was attended by 16 domestic and foreign experts. The symposium was accompanied by the opening of the exhibition Musical Baroque in Slovenia, and by two concerts. The first concert was dedicated to world music and the second concert to Baroque music in Slovenia hv Bosch. Puliti, and Dolar, which was performed for the first time.
All four full-time employees of the Institute presented papers at international meetings of scientists. Three of them attended the international symposium on Baroque music in Ljubljana. They also individually attended the following: the international symposium on the Ereising Manuscripts in Ljubljana; the presentation of Slovene Baroque Music in Edinburgh; the 90Uth anniversary of the first written record of the city of Zagreb with a paper on songs by Franc Pollini: the Festival of 20th Century Chamber Music in Radenei with a lecture on the creative work of Slovene choirs in the past fifty years; the symposium on the composer Hugolin Saltner in Ljubljana with a contribution on his cantatas. The 31 page entry "Ljubljana" was submitted for the second edition of the encyclopedia Die Musik in Geschichte and Gegenwert.
The Institute is about to sign a contract with the publishers Barenreiter of Kassel to represent abroad the collection Monumento artis musióte Sloven i tie, and with the management of the Society of Slovene Composers Publications of Ljubljana, for representation of the collection in Slovenia.
THE INSTITUTE OF SLOVENE LITERATURE AND LITERARY SCIENCES
An international symposium was organised as the second phase of the research project on the Ereising Manuscripts (Slovene texts from the 10th century), and this met with a wide response; material for the proceedings was prepared. The Institute organised a conference on the poems of F, Balantii and I. IlribovSek in the Slovene cultural sphere and it published the proceedings of the symposium. Research continued into the so-called Moderna period, memoirs and autobiographies, and metaphors from old Slovene poetry. Two monographic essays on tragedy and science fiction were submitted for printing within the framework of the Literary Lexicon. Work continued on the new edition of the Slovene Biographical Lexicon,
THE INSTITUTE OF SLOVENE ETHNOLOGY
In the beginning of 1994 the Institute moved to renovated premises at Novi trg 5.
For several weeks after moving the associates were busy filing documents, into no less than 30 big and 20 small filing cabinets, and 12,000 books. With the decision of the Board of the Slovenian Academy of Sciences and Arts on 31 May 1994 the Section for Musical Ethnology became an independent Institute of Musical Ethnology.
The Section for Folk Literature continued listing material on folk literature in Realism and prepared a trial volume of the Index of Slovene Animal Tales. Two independent monographs were prepared for printing.
The Section for Customs and games prepared for printing the material collected in the field on Dolenska customs on death, monographs on New Year's customs in Dohinj, and wedding customs in the Zilja Valley. The source materials for the history of ethnological research in the 19th century were tcviewed, analysed and evaluated. Collection oi materials continued on the settlements Ohrov and Hrusica (Hikini).
Preparation hegan on material for the multimedia presentation of the Slovene cultural heritage (Veiika planina. Masks in Slovenia),
The Section for Social Culture completed research and produced a study which awaits publishing on familial relationships among the people of Istna. The Section for Material Cuhure collected material on the hayrack called toplar from the eastern Alps regions of the Zilja \4»Hey and Bohinj. The listing of the field materials can he found in SEM, Some 1,320 entries were completed for the Dictionary of Ethnology of Slovenes, oi which the editor-in-chief is an external associate,
The associates of the Institute attended 10 domestic and foreign conferences, held 28 Iccturcs in congresses, on national radio, and television. They published over 60 discursive essays, papers, reports and polemics, and prepared 5 independent monographs for printing.
Dr. T Cevc received the Murko award of the Slovene Ethnological Society for his life achievements,
THE INSTITUTE FOR EMIGRATION STUDIES
Both projects, Emigration and Integration of Slovenes in the New Environment, and Slovene Emigration Literature, were successfully carried out in spite of problems related to adoption of the 1994 project entitled Emigration and Integration of Slovenes in the New Environment at the Ministry of Science and Technology. The 1994 project was based solely on the work performed by researchers from the Institute since due to inadequate funding, cooperation with outside experts was not possible. However, 15 scientific papers and one book were published under both projects. The fifth issue of the magazine Two Homelands and the fifth issue of the Bulletin were also published.
THE INSTITUTE OF PHILOSOPHY
The main research topics were: the history of social theory in Slovenia; contemporary political philosophy; Kant's practical philosophy; the grounding of basic principles in the philosophy of law; the constitution of science; modernism and postmodernism in contemporary aesthetics.
THE ANTON MELIK INSTITUTE OF GEOGRAPHY
All chapters were written and basic cartographic and pictorial material was prepared for the General Geographical Monograph of Slovenia (SploSna gcografska monografija Sloven ije).
For the Regional Geographical Monograph of Slovenia (Regionalna geografska monografija Slovenije) two thirds of the text were written, tables lor all macroregions, mezoregions and micro regions were drawn up and the methodology for compiling graphic appendices was defined.
The basic layers were established for she geographical information system for earthquake hazards and digitalisation of the map of earthquake hazards for Slovenia's territory was carried out under the project Earthquake Hazard and Security.
The presentation methodology for thematic cartographic symbols of individual regional components, phenomena and processes on maps of medium scale was defined for the project entitled compilation of the call mark register of thematic symbols on computer and computer generated maps. Ten thematic colour maps, scale 1*500,000, with accompanying text were prepared for the National Atlas of Slovenia. The map of natural geographical régionalisation of Slovenia and a number of graphic appendices and tables were prepared for the Small Atlas of Slovenia. A total of 39 colour thematic maps, scale 1:100,000, were prepared for the Geographical Lexicon of places in Slovenia (Krajevni leksikon Slovenije) by using updated methods and technology for linking geographical information systems, computerized cartography, and descriptions of settlements from three municipalities with tables and colour photographs.
Research into natural disasters included a model study of a storm in the river basin of the Bolska, a small river in the sub-Alpine area. Rational borders of the Kamnik-Savinja regional park were defined according to legal provisions and geographical laws.
Geographical names from two topographic maps, scale 1:25,000, were reviewed and a suitable correction method was established.
Some geographical entries were translated, new geographical entries were written and thematic maps were translated and adapted for the Slovene edition of Knaur's Encyclopedia.
The recorded yearly measurements of The Triglav Glacier and the glacier under the Skuta mountain indicate a diminishing trend.
Under the task of the Geographical Information System, numerous new layers were added for the entire territory of Slovenia, including avalanches in Slovenia. The 33rd issue of the Institute's newsletter, Acta Geographies, which contains a long discursive essay, and ten papers from the 2nd Slovene-Hungarian Geographical Conference, were published. The Institute also participated in the organisation of the 1993-1994 GIS Symposium in Slovenia, the results of which were published.
THE KARST RESEARCH INSTITUTE
Research was conductcd into eight scientific and development projects, co-financed by the Ministry of Science and Technology, the Ministry of Environ-
meni and Physical Planning and the Ministry of Culture, and three applicative projects by all the researchers from the Institute: the Karst in Slovenia J {tectonic and Iithoiogic fundamentals of karstification; lithological and h i ost rat ¡graphic research from the standpoint Of formation of karst caves; measurements of the direction of tcctoglyphs in the background of the source of the Krupa using the Eraso method: preparation for the study of the palaeokarst in Slovenia; determination of the speed and direction of percolation water in a non-saturated zone; analysis of physical and chemical properties of karstic springs; monitoring the extraction of tufa; monitoring the quality of water flowing off the motorway; examining the hydrogeological conditions and defining the dynamic regime of subterranean water in fissured aquifers; study of large cave systems; study of ihe history of research of the Slovene Karst. The lirsi phase of speleological research into the Škoejan eaves consisted of: spelcomorphology; microclimate; water; sediments. The project was concluded on Ihe 30th of June 1994 and a relevant final report was made. Other projects included speleological research for the protection and preserva-1 ion of the Skocjan oaves, Ihe emergence and formation of karst caverns with the focus on their protection and exploitation (speleogenetic studies), protection and management of the Krka at sections with an intensive tufa growth (the observation method and tufa analysis were determined), spreading of harmful substances in the Karst, tracers and models in different aquifers (coordination and organisation activity, monthly sampling, chemical analyses, combined tracing experiment was performed), emergence and formation of karst caverns (postdoctorial project by Dt. Tadej Slabe), watersheds in the Slovene Karst {collection of data on watersheds), geodetic study of new parts of the Križna cave 2 (stabilisation and survey of the polygon), evaluation of the impacts of the planned motorways in Slovenia on the water environment {karst phenomena, 1st phase), research into Karstic phenomena on the Divača-Kastelee motorway route and a transitional evaluation of the impact of the Karst north-east wind on the anticipated route, karstological supervision of the Divača-Dane and Čebulovica-Divača motorway.
Various expert opinions were given with the appertaining laboratory analyses (oil leak after Ihe accidcnt at Obrov). On the whole, 470 definitions of fluorescence, 820 physical measurements and 1,800 chemical analyses were carried out in the chemistry laboratory. A total of 6,476 karst caves are listed in the cave register (the basic data are computer processed), 49 drawings and designs were made in the drawing section, and the cartographic collection was enriched with 171 new units. There arc 82 new books available in addition to the periodicals received on a regular basis, and 17,332 articles and monographs were computer processed.
The Institute participates in international projects: IGCP-UNESCO Project No, 299, COST Action No. 65, ATH 7.SWT, cooperation with U.R.A. 903 C.N.R.S., KEDAP project, AL1S Link No, 12 (British Council and the Ministry of Science and 'technology).
The In si i t it te organised the 2nd karstologic a I school" Classical Karst" at Postojna and two international meetings "Preparatory Meeting for 7 SWT Investigations" at Idrija and Umkirch (Baden Württemberg. Germany). Students from Slovenia and Germany took part in the practical work and a research associate, Dr. Trevor R. Shaw (United Kingdom), was also involved in research activitics.
THE IVAN RAKOVEC PALA EON TOLD < i ICAL INSTITUTE
The members of the Palaeontological Institute continued their research on Mesozoic radiolarians and corals, and Tertiary foraminifera and corals. Continued were studies on geodynamic evolution of south-western Slovenia during the Palaeogene, and on age distribution of Pleistocene cave-hear population. External collaborators participated in field research as well as in gcochemieal and geophysical applications in the study of the Cretaceous/Tertiary boundary, and Palaeoeene strata, Systcmatics of Upper Anisian radiolarians from Šmarna gora was studied, Radiolarites of the ophiolitic complex from Mts, Kalnik and Medvednica were assigned to the Middle Triassic, Late TYiassic and Middle Jurassic ages. The radiolarites, which directly overlie the metabasalts, arc of Late Triassic age. The thesis "Jurassic and Cretaceous Radiolarian Biostratigraphy and Sedimentary Evolution of the Budva Zone" was published at the University of Lausanne. Taxonomy of Triassic corals from Hydra island and of Upper Cretaceous corals from Stranice was studied and the results were published. Corals and stromatoporoids collected in limestones of central Slovenia were determined. They define their age as Late Jurassic. A new genus and spc-cies of benthic foraminifcran Fleuryana adriatica Dc Castro, Drobne, Gušiie from the upper Maastrichtian deposits of the Adriatic Platform was described and published. A database with 89 taxa of algae, foraminifera, corals and rudists from the Cretaceous/Tertiary boundary and Palaeoeene sections has been established and the BioGraph computer program was used for bioehronological correlations. The resulting zones correspond to biozoncs SB1 to SB4 and to three Palaeoeene stages (Danian, Selandian and Thanetian), The youngest beds of Cretaceous limestone in the Dolenja vas section were interpreted on the basis of geochernical analyses, stable isotopes and palaeomagnetic research. Eocene platform-to-basin transitional deposits from the southern part of the Vipava Valley were investigated and classified into different facies types. Carbonate and clastic depositional models were adapted for these types. Tertiary foraminifcran biostratigraphy of the area around Dobrna and Rogaška Slatina was studied. Pavonitina biarritzensis (Eocene) and Uvigerittagracitiformis (Miocene) were determined at Zavrh. Štankar section on Konjiška gora contained Carpathian (lower Miocene) foraminifera whereas Dreveniška gora section yielded Serravallian (middle Miocene) Uvtgerina pappi. Teeth of the cave bear from Divje babe were examined. Counting of increments in dental cement was used to determine the age of the animals.
THE JO VAN IIADZI INSTITUTE OF BIOLOGY
Research work is organised by nine fundamental and applicative projects and tasks:
1)	research into the flora, vegetation and fauna in Slovenia and neighbouring areas;
2)	inventory taking of the beetle fauna (Colcoptera and Lepidoptera) of the Slovene Alpine area:
3)	reconstruction of road slopes on a biological and ecological basis;
4)	research into the flora and fauna in the landscape and regional park on the Kolpa;
5)	biotopic and hiocoenotic valuation of the Mura and its background with the evaluation of vulnerability;
f>) desertification of the Karst of Slovenia;
7)	vegetation map of the Alps;
8)	snails (Mollusca) in the Kamiiik Alps including inventory, research, mapping, environmental evaluations;
9)	floral and vegetationai analysis of Sabot in and of the Reka. Other institutions and outside associates participated in the projects. The results arc an important contribution to the knowledge of flora, fauna and vegetation and explain the taxonomy, horology, dynamics, ecology of species and associations. The results are directly used in the reconstruction of road slopes or environmental measures. Some projects are a part of European programmes or are carried out in cooperation with at least one partner from Western Furopc such as the European Commission.
The final research results were published in scientific journals or were presented by our associates at conferences.
INSTITUTE OF ETHNOMUSICOLOGY
In 1994 seven associates and otic external associate continued their work on ten projects in the field of fundamental research of Slovene folk songs, music and dance. Some 21 types of songs and the entire appendix of 20 songs were examined from the aspect of text and ethnomusicology for the fourth volume of Slovene Folk Songs. This fourth volume will contain love songs and epic poems from the Slovene folk tradition. All the songs for tlic fifth volume of the Slovene Folk Songs, family epic poems, were registered and partly classified. The fourth volume of the Slovene Folk Songs from KoroSka - the Upper Rosenthal, contains all types of songs with the exception of love songs, and will be submitted for printing in the beginning of J995. The monograph entitled 'The Spiritual Heritage of the Uskoks Intertwined and Interdependent on the Folk Culture of Bela Krajina" was completed and submitted for printing. A monograph on relationships between the folk and artificial element in contemporary Slovene poetry is being prepared. Research readied the final stages on Children's Sound Tradition in which children's folk sound plays in Slovenia are collected. The research work on Folk Singing in Slovenia is being completed with a doctor's
thesis with the same title. The research of Slovene dance tradition resulted in the manuscript of the second volume of Dance Tradition in Bela Krajina to be submitted for printing. The manuscript for the book Dance Tradition in Prekmurje and Porabje was also prepared for printing. The almost completed initial phase "pilot project" comprised the copying onto study analogue and digital tapes and archiving of 150 field tapes with ethnomusicaFogical materia! of Slovenes from Kärnten, in January 1995, for the development project Reorganisation and Protection of Sound Archives of the Institute of Ethnomusiology at the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. Detailed notes with technical documentation on recorded material were written and entered in the computer database. In 1994 the Ethnomusicological Institute regained its independence, reorganised the sound archives, and set up a new studio with updated equipment. Two associates obtained doctor's degrees.
AUDIO-VISUAL LABORATORY
The collection of video documentation was enriched by 33 units and now has 461 units. Eight new video films were edited.
Nasko Krzinar published five articles, delivered five lectures, wrote four essays for Radii} Slovenia 111 and lectured on visual anthropology to students of ethnology at the Faculty of Arts in Ljubljana.
PHYSICAL AND INFORMATION DIVISION
The centre conducts research in the field of use and development of geographical information systems and satellite images in the humanities.
IMENSKO KAZALO ČLANOV
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI
A
AndolSck-Jcras Lidij u 7, 9, 35,39, 97, 113, 120,
126. 135, 139, 188, 205 Andric Ivo 72 Apostolski Mihaito 72
B
Bujcc Anton 72
Bajl Aleksander 7.9, 17,93, 113,138,119, 121!,
122, 126,132, 166,18$ 189 Balenovic Krcšimir 7.28, 139.196 Bartnš Milan 72
Barkm Dere k Sir H.K. 7,28,19S
Bat t* Janez 7r 13,36.113,120,121,126,128,
139,205, 222, 223 Bcdjanič Mirku 72 Beicr Friednch-Karl 7.19,191 Belič Aieksandar 72 Benac Alojz 72
Benhart FrantiSek 7,34,50,68, 139, 204 Berkiipcc Ot«n 72
Bemik France 7,9, 12,21,39,41, 103, 113,116, 120, 12t>, 127, 132. 139, 142,153.165.187, 188, 192, 225, 233, 236, 238, 260, 261, 264, 265, 336
Bernik Jane? 7, 3Z, 40, i 13, 120, 126, 139, 202 Bevk France 72 Bczlaj France 72
BUrc Robert 67, 9, 12, 25, 41, 42, 69, 95, 113, 116,117,119, 120,123,126,128, 129,130, 139, 188, 196 Bogdanovič Milan 72
Bole Jože 7, 29, J626, 134, 139, 172, J73, 200,
227, 228, 307, 309, 31(5, 356 BoriseviE Nikolaj A. 7, 28.198 Borsnik M a rja 73 BrajdiČ [van 7,3J, 139,204 Srajtovic Vladislav 73 Bratos Savo 7,28, 147, 198 Bravničar Matija 73 Brecclj Bogdan 73 Breznik Anton 49,63,73 Brodar Srčiko 73 Uroz-Tito Josip 73
Brzin Miroslav 7,36.42,113, 120, 126, 139.205 Bujas Zoran 7, 19, I y I Butoz&n Vaso 73
C
Cankar Izidor 73
Cevc Emilijan 7, 9, 17, 113, t20, 135, 165, 188,
189, 224, 225 CijHij K tojun 73 CilenSek Johami 7,34, 204 Cvetko Dragotin 73
t
ČamoEdhcm 7,37, 139, 206 Če lešnik Frane 74 Čemigoj Avgust 74
Čop Bojan 49, 57, 74, 9(1, I 13,120,132, 156, 186 Čubrilovič Visa 74
O
Dcünovic Mirko 74 tlcinus Otto 74 De&pič Aleksitndar 7,28, 198 Dimilrijevič Milan 7, 37, 207 Djordjevič Jovaii 74 Djurdjcv Bran isla v 7, 19. 191 Dj ur ¡cié llija 74
Dolar Davorin 7, 25, 113, i20, 126, 196 Dolenc Metod 74 Dolcnc Vinko V. 7,36,120,205 Dolin ar Lojze 74
Drovenik Matija 7,9,13.29, H 3, 116, 118,120,
121, 126, 128, 163, 188, 200, 227 D rujan tloris 75 Dvggve Ejnar 75
F
Fajfur Peter 7,25,42,43,113,120,126,127,133,
140, 196 Feil Arnold 7, 19, 191
Ferluga DuSan 7,37, 113, 120, 126, 139,206 Fettich Janez 7, 36,43, J13, 120, 126, 206 Finžgar Alojzij 75, 92. 93, 102, 113, 121. 132, 156, 186
Finlgar Fran SaleSki 40.75,264 Fischer von Kit rt 7, 19, 191 Fiaker Aleksandar 7T 23. 139, I SM Fiotzirtger Rudolf S, 19, 139, 144, i 91 Franchini Aldo 75 Frangei Ivo S. 23. 144 Fučit Branku S, 20, ¡91
C
Öshrovec Staj» 7, 17,43, 113, 120, 126, 167,
168, 189, 223 Crams Ivan 7, 30, 44, ] 13, 119, 120. 123, 126, 130, 1411, 173, 174, 176, 200, 227, 2H2, 285 Gantar Kajetan 7, 22,45,46, 113, IIS, 120, 126,
165, 194, 221 Gaspari Maks im 75 Gavaizi Milovan 75 G e rškov ič Leon 75
Gcstrin Fcrdo 7, 17, 46, I 13, 121), 126, 130,145,
177, 17«, 189, 221, 224, 226, 253 Gie se mann Gerhard 8,23, 194 GUgorič Velibqr 75
Globevnik Josip 7, 25. 46. 120,140, 1% Gügala Matija 7,31, 113, 120, 126, 201 Golii Ljubo 7, 25, 47, 48, 59, 61, 62, 113, 120,
126, 196 Gol i a Pavel 75 Goriäar Jože 13, 75
Gosar Peter 7, 26, I!3, 117, 120, 121, 126, 127,
12«, 130, 133, 140, 1% Grad Anton 76 Gradnik Alojz 76
Grafen a Li er Bogo 7,17, 126, 136,145, 163,189,
224, 225, 228 Grafenau er Ivan 76 Grafenau er Stanko 7, 30, 113, 126,200 Grdenič Drago S, 28, 139, [98 Grickai- Rad ulovit Irena S, 23, 114 GroSelj Milan 76 Gušič Bran i mir 76
Gycrgyek Ludvik 7, 26,48, 113, 120, 126. 196 El
Hatlži Puian 7, 26.48, 13 3, (20, 126, 197
Hiidži Jovan 30, 31, 76, 22H, 307, 356, 3711
Hahn Lrwin Louis S, 2«, 198
Hajdin Ni kola 8,28, 199
Handke Peter 8, 34, 204
Hauptman Ljudmil 76
Hegedušič Krsto 76
Herak Milan 8,35,201
H Ott Inger Lukas Conrad 8,31, 201,306
lfrvnivf Vil 8, 34, 152,204 I
Umivat Miodrag 76 IleSič Svemzar 76 Ingolič Anton 77 Ivič Milka 8,23, 195 Ivie Pavle 8, 24, ¡39, 195
)
lakae Božidar 77 Jakopič Rihard 77
Jakopin Franc 7, 21, 49, I [3, 119, 120,123, 126,
129, 13(Jf 13!, 192, 222, 226, 241, 263 Jama Matija 77 Jovčif Dimilrife 77 J urančič Janko 77
K
Kaliti Boris 77 Kalin Zdenko 77
Kaitlbič Vinko 7, 36, 113, 120, 126, 206 Kara mat a Stevau 8.32.202 Kardelj Edvard 77 Kenk Roman 77
Kcrmauncr Tarai 7, 22,49, 142. 170, f 94,273
Kermavner Dušan 78
Kidrič Boris 78, 90, 94
Kidrič Franee 12,78
Klopčič Mile 78
Košir Alija 79
Kobl ar France 7H
Kocbansky-Devidč Vanda 78
Kogoj Franju 78
Koneski Blaže 78
Konstantinovič Zoran 8,24, 195
Korošec Viktor 78
Kos Janki) 260
Kos Gojmir Anton 78
Kos Janko 7, 21, 113, 120, 126, 133, 140. 141.
142, 147, 181. 193,225,263 Kos Milko 13,79,224,252,331,363 Kosmač Ciril 79 Kossack Gcorg 8.20, 191 Ko&trenčič Marko 79 Kovič Kajetan 7, 33,49,50, 113, 126, 203 Kozak Juš 40, 79. 264 Kozina Marjan 79 Koželj Venčeslav 79 Kralj Alojz 7,27, 113, 120, 126, 198 Kranjc An dre; 137 Kranjec Miško 67, 79
Krašovee Jožu 7, 23, 50, 51, 52, 113, 120, 126,
132, 133, 139, 1«. 149. 153, R4 Krasovec Slant: 79 KratoclwiUisscf 79 Kr.ivar Miroslav 8, 24, 139, 195 Krhek Ivo 79
Kreft Bralki) 7, 12, 32, 113.120,126. 202 Ki-ck Gregor 13.80
Krek Uroš 7, 9, 32, 52, I [3. 120, 126, 135,140, 138, 202
Kreizenhaeher Leopold S, 24, 195
Krklec Gustav «0
kri ci a Miroslav Sil
Kuhe]j Anton 12, Kil
KiibnOtlimar KO
Kumbatovič Filip Kalan 80
Kurel Niko 7, 21, 53, 113. 120, 124, 126. 145,
171, 193, 225, lih, 22S, 268, 270 Kušej Gorazd 13, SO Kušej Rado SO
Kyovsky Rudi 7, iS, 1J3, 120, 126,18« L
Lajovic Anton 80 l.ajtha Abel 8, 37, 207 Laroche Emmanuel HO Lavi ai Ivan SI Lavrič Božidar 12,81 Lavrut Janko fli
Lebič Lojze 1, 34, 53, 113, 12U, 126, 139, 140, 203
Le cm ing Henry 8, 24. 195 Le nie k Rado L. 8, 24,195 Lipus Florjan 8, 34, 204 Lobe Feliks 81 Logar Janez SI Logar Tine 53,56, 170
Logar Valentin 7, 21, 113, 120, 126, 127, 132,
140, 193,222, 223, 241,263 Lorkttvic Zdravko 8,32.139,202 Lu kič Radomir S, 20, 139, 191 Lukman Franc Ksaver 81, 102, 127, 139, 1S6, 265
l.unaček Pavel 81 LutharOm 124
M
Maček Jože 7,31.53,54,55,113, 120,139,148, 201
Majer Boris 7, IS, 113, 120, 126, 139, 166, 190 Maksjmovič Desanka HI Mm ti novic Ju raj 8,24, 195
Matičii Janez 8,35,204 Matjašič Jane? 7, 30, 113, 120, 126, 134, 200, 227
Mayer Ernest 7, 9, 30, I 13, 120, 126, 134, 172,
188, 200, 227, 22S Mekuli Esad Ki
Melik Anton 81, 227,233, 234, 280. 347, 366
Melik Vasilij 7, 19, 113, 120. 190
Me nan Janez 7,33, 55, 139, 202
Merchant Eugene My Ion 8, 28, 199
Mtrhar Boris 82
Merkii Pavle S, 35, 204
Mihailovie Mtbailo Lj, 8,28, 1,39, 199
Mihelii I rance 7, 33, 134, 146, 165, 203
Mihe lie Milan 7, 33, 113, 203
Milčinski Jane* 12,39,82
Mil črnski Lev 7,36, 113, 120, 126.206
M ilič-Liiiili Joseph 8, 37,207
M mani Ivan 7,33,57,69, 126, 139,203
Mlinar Zdravko 7, 18, 56, I 13, 120, 126, 140,
146, 166, 171, 190, 226 Mohorovičsč Andre 8, 35,204 Mole Vijjeslav S2
Moravec DuSan 7, 21, 56, 113, 120, 121, 126, 193, 225
MuSIct Karl Alexander S, 28, 102, 127,1S6,199
Miiller-Karpe Hermann 8, 20, 192
Muiič Marjan 82
Mušič Zoran 8,35, 139,204
Murko Matija 82
N
Mah liga I Raj ko 12,82
Negovski Vladimir A, 8,38. 139, 207
Ncjcdly 7. Jene k 82
Ncubauer Roberi 82
Nitsch Kazimierz 82
Nougsyrol Jean S3
Novak Franc 7, 36, 113, 120, 126, 206
Novak Grga 83
O
Ocvirk Anton 83 Olszak Waclaw 83
OreSnik Janez 7, 9,22,49, 56, 57, 91, 113, 115, 120,124, 126, 130,133,170, 188, 193,221, 222
OS tir Karel 83 P
Pahor Boris S, 35, 204 Panteleev Dimilar 83
Pa termi Bori i 7,22,57,113,120.126. 140, 142,
146, 193, 225, 263 PavtäevK Branko 8, 20, 192 Pavlin Alfonz 83 Pavlov Tiidor 83
PavSif Via J i mir - Matej Bor 55, 83 Pees i Marion 8, 32,21)2 Pcklenik Janez 7,9,26, 113, 126,197 flerovič Slobodan 3,20,192 Pcrsianinov Leon i d Semcnovič 83 Peterlin Anton K3 P it a mi c Leoni d 84 Plečnik Jože ti4 Plcmdj Josip 84
Pleničar Mario % 30,37,1O, 120,126,139,172,
173, 200, 221,227,304 PletetiU Janko 7, I S, 57,58.113, 120, (26, 13*.
140, 145, 164, 190 Podreeea Boris 35,205 Pogačnik Jaze 7, 23, 5S, 59, 120, 126, 133, 140,
142, 194 Polec Janko 84 Potre Ivan 84
E^ivh Bogdan 8,29,102, 127, 186
Povh Dušan 199
Prilog Vladimir S, 29, 199
Pretnar Stoj an 7, 18, 113, 126, i 39, 190,226
Prokop Ono S, 38,207
K
Rajičie Sta noj lo 8,35, 205 Rakovec Ivan 30, 84, 227, 235, 299, 354, 369 Ram me Im ayer Alfred 8,24, 139,195 Ramnvi Fran 12, 13, 84, 222, 239, 363 Ramovi Primož 7, 33, 59, 113, 120, 126, 1411, 203, 225
Rant Zoran 84
Rao Oiintamani N. R. 8,29,139,199
Ravnikar Edvard 84
Rchnla Alojz 8,35,45, 139, i 42,205
Rechingcr Karl Heinz 8,32,202
Regen Ivan 85
Riglcr Jakob 63, 85
Rumplcr Hdmiit H, 20, 192
Rus Veljko 7,19,113,120, 126, 139, 191
S
Saeverud Harald 85
Safar Peter 8, 38, 139, 207
Saiopck Marijan 85
Samee Maks 85
Savič Pavle 85,94,95, 102, 186
Seidl Ferdinand 85
Sirotkovic Jakov 8,20, 192
Skok Pttar 85
Slodnjak Anton 85
Sodnik-Zupanc Anica 85
Sovrè Anton 85
S pacal Lojze Litigi 8,35,20S
Slankovit Siniša 86
Stankuwski Jan 8,29, 139, 199
S ta non i k Branko 60,61,62
Stammik Janez 7,22, 113, 118, 120, 126, 129,
132, 193, 273 Slanovnik Branko 7, 27,47, 48, 59, 60. 61, 62,
113, 12(1, 126, 141, 143, 144, 198 Stefanovič Dimitrije 8,20, 139, 192 Stele Ff mice 17, 86, 224, 254, 334, 364 istern Pavel 86
SleVartovii Pilar 8, 32, 139, 202
St h p i ca Gabrijel 86
Supičic Ivo S, 20, 192
Svanc Ou un ar Olaf 8, 24, 195
Szentägolhai Jânos 86,96, 102, 135, 186
Š
Šašcl Jaroslav 86
Šercelj Alojz 7,31,113,120,126, 146, 173,201,
228, 307, 3*19 âidak Jaroslav 86 Škerjanc Lucij an Marija 86 Škerlj Milan 86 Škerlj Stanko 86 Sieh toger Janko 86 Šnuderl Makso 87 Šlampar Andrija 87 Šukljc Lu jo 7, 26,113, 120, 126,197
T
Taviar Alois 87
Tavčar Igor 87
Taylor Alan John Percival 87
lesnière Lucien 63,87
Tiller Miha 7,26,47,59,60,61, 113, 120, 126,
140, 141, 142, 143, 197 lodorovič Kos [a 87 Tolstoj Niki la lljif 8,24, 195 Lomovič Raj ko 8,29, 199 Toporišič Joie 7, 23,62, 63.113, 126, 133, 181,
194, 223, 240 Trofenik Rudolf 87
Tmrttclj Joie 7, 37, 64, 65, 120, 139, 206 Trstenjak Anton 7, 18,65, 113, 120, 126, 129. 132, 136, HO, 164, 190,265
Träar Drago 7,34, 4(1,65, 66, 113 J Ii, 203 HirnSek Draj-iea 7, 30, 113, 11.5,116, 120, 126, 172,301,221,227,228. 239, 299,302.304, 305. 307, 356
D
Udovif J oje S7 Uicnienik AteS Hi
V
VliviIhv Sergej Ivanovif 88 Vavpetič Latk) M Sfeber Frane M
Vidav Ivün 7, 27, 113, 120, 126, 197 Vidmar Josip 12, SK Vidmar Milan 12, SN
Vilfan Sergij 7, 18, 66, 113, 115, 116, 120, 126, 132, L39, 140, 145, 165. 190, 224, 225,22« Vtidovnifi Lojze 1, i), 27, 113, 120,124, 126,133,
140, i KS, 197 Volkov Vklffilav V&siljtVjC K, 3K, 207 Von k Vak- BS
Vraiuša Anton 7, ! 8,67,113, 11 120.126, 132,
136, 140, 163, 164, 190 Vriser Igor 7. 30,67, 120. 126, 201.227.2S5 Vučeriov Dimitrije 8R
w
Wiugh Juh« & S, 29, 139, 199 Wollman Frank SB Wrabcr Maks 88
t
ZaUravec Franc 7,22,67,68,120,126, 136,142,
164, 193, 226 Zaje Dane 7,34, 120, 139, 203 Zavada Vitem 85 Žiherl Boris 12,89
Zlobic Ciril 7, 9, 12, 33, 68, 69, 113, 117, 120,
126, 131, 132, 136, 140, 188, 203 Zlobce Rohe rt 129
Zupančič Mitja 7, 31, 113, 121), 126, 128, 134, 140, 173, 201, 228,235,237,307.309, 310, 311,360 Zupančič Ribaril 89 Zwitter Fran 89
Ž
ŽekS Boštjan 7,9,27,69,70. 113,116, 120, 126,
130, 133, 141, 188, 197 Župančič Andrej O. 7, 37, 113, 120,206,229 Župančič Oton 89
VSEBINA
SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI
L ORGANIZACIJA SAZU	5
Skupščina SAZU, redni člani, dopisni člani	7
Organizacija SAZU v letu 1994	9
II. ČLANI	15
Razred za zgodovinske in družbene vede	17
Razred za filološke in literarne vede	21
Razred za matematične, fizikalne in tehnične vede	25
Razred za naravoslovne vede	29
Razred za umetnosti	32
Razred za medicinske vede	35
Bibliografija nekaterih članov akademije za letom 1994	39
Umrli člani	71
Bojan Čop	90
Alojzij Finzgar	92
Pavle Savič	94
J 5 nos Szentdgothai	96
m. POROČILO O DELU SAZU V LETU 1994	99
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v letu 1994	101
Zakon o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti	1(34
Delo Skupščine SAZU	113
Razred za zgodovinske in družbene vede	132
Razred za filološke in literarne vede	132
Razred za matematične, fizikalne in tehnične vede	133
Razred za naravoslovne vede	134
Razred za umetnosti	134
Razred za medicinske vede	135
Svet za proučevanje in varstvo okolja	135
Odbor za preučevanje narodnih manjšin	136
Oddelek za mednarodno sodelovanje in znanstveno koordinacijo	136
Mednarodna izmenjava raziskovalcev	137
Jubileji	139
Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja	139
Znanstveni simpoziji, znanstvena posvetovanja in znanstveni posveti	141
Tiskovne konference	145
Predavanja na SAZU	146
Zaključni račun SAZU za leto 1994	151
Biblioteka SAZU	152
IV	PUBLIKACIJE SAZU	161
V	SUMMARY	183
znanstvenoraziskovalni center sazu
L ORGANIZACIJA	221
11. POROČILO O DELU V LETU 1994	231
Zaključni račun za leto 1994	231
Referat za tisk	231
Računalniški center	232
Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve, imenovanja	233
Tiskovna dejavnost in glavne objave	233
Znanstvena posvetovanja in seminarji	234
Uredniki znanstvene periodike in zbirk	235
Sodelovanje z visokimi in višjimi &olami	237
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša	239
Institut za arheologijo	247
Zgodovinski inštitut Milka Kosa	252
Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta	254
Muzikološki inštitut	256
Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede	260
Inštitut za slovensko narodopisje	267
Inštitut za izseljen s tvo	273
Filozofski inštitut	274
Geografski inštitut Antona Melika	280
Inštitut za raziskovanje krasa	287
Paleontološki inštitut Ivana Rakove a	299
Biološki inštitut Jovana Hadžija	307
Glasbe n o na rod opisni inštitut	313
Avdiovizualni laboratorij	320
Prostorsko informacijska enota	321
R1BLIOGRAFUA RAZISKOVALCEV ZA LETO 1994	323
ANNUAL REPORT	263
IMENSKO KAZALO ČLANOV SAZU	372
VSEBINA	377
LETOPIS
SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI [N UMETNOSTI 45. KNJIGA 1994
Glavni in odgovorni urednik akad. prof. dr, Matija Drnvcnik
Jezikovni pregled za SAZU Jože Faganel, za ZRC SAZU Sonja Likar
Izdala
Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani
Tisk Planprint d.o.o. v Ljubljani
Naklada 1500 izvodov Ljubljana, 1995