Stev. 155 Posamezna RteviiKa 20 stotlnk V Trstu, v soboto 2. iullla 1921 Izhaja — IrvzemSi ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. PnntfSka AsiJkega »ev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se psiiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se nt vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godi na. — Lastnik konsorcij lista EdfnosU. — Tisk tiskarna Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva la uprave itev. 11-57. EDINO Posamezna številka 20 stotink letnik KLVI Posamezne Številke v Trstu in okoli:! po 20 stotink. — Oglasi sa računajo v žirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 stot• osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi dena.nin zavodov ' mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot bessia, najmanj pa L 2. — Oglas1 naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* FrančiSka Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprav« 11-57- USTAVA JUGOSLAVIJE Po dolgotrajnih, trdovratnih parla* mentarnih bojih je Jugoslavija dobila svojo ustavo. Na največji praznik Sr* bo v, Hrviatov in Slovencev, na Vidov dan, je 101 strelov iz topa naznanjalo beigrajskemu prebivalstvu zgodovinski dogodek, da so se položili temelji novi državi. Zedinjenje vseh treh jugoslo* venskih plemen v enotno državno tvor* bo je zadobilo šele sedaj svojo končno pravno podkgo. Ustava, ki jo je sklenila ustavodajna skupščina 28. junija, je po* temtakem ena najvažnejših, če ne naj* važnejša listina jugoslovenske zgo* dovine. Nihče ne more trditi, da so bili boji, ki so se vršili v Jugoslaviji okoli vpra* šanja ustave, malenkostni. Zavedati se moramo, da je šlo za stvari največje in najbolj odločilne važnosti, da je šlo za ogromno večino. Kajti zanjo je glaso» valo 223 poslancev, proti pa le 35. Toda pomisliti je treba, da šteje ustavodajna skupščina vsega skupaj 419 poslancev in da je bilo vsled tega odsotnih 161 ljud. zastopnikov, ki jih je treba prišteti opoziciji. Ne smemo pa pozabiti, da- stoje naravnost vse opozicionalne stranke na stališču narodnega edinstva, da hočejo in zahtevajo enotno jugoslovensko dr žavo z enotnimi in skupnimi državnimi mpravami. Boj gre le za organizacijo te skupne in enotne države. Tudi lahko rečemo, da odklanja ogromna večina k«- • T JC Za opozicionalnih strank federalistično ali vso politično m gospodarsko prihod. ^ezno oblilko države. V bistvu gre le za avtonomijo in centralizem. Avto no* ki živimo danes kot^ sodobniki, ne m o* remo dovoljno oceniti važnosti našega časa, prav tako tudi ne važnosti danas« rekel Trumbić v seji' ustavodajne skup* I njega glasovanja o ustavi. Šele nova ge* ši&ne: »Kdor je proti tej reakcionarni neracija bo znala pravilno oceniti po* ustavi, ta je za državo!« men vidovdanske ustave, kakor mi da* Brez dvoma je bifla ustava sprejeta z|n«* pravilno ocenjujemo vse one dogod* nos t Jugoslavije. Kajti z ustavo je po? dan okvir, v katerem se bodo morali gibati vsi zakoni države, z ustavo je za* črtana pot vsej bodoči upravi, je dolo* čena smer vsemu bodočemu razvoju in* dustrije in poljedelstva, so začrtani pravci šolstvu in vsemu prosvetnemu življenju. Zato je naravno in razumlji* vo, cl-i so bili boji za ustavo -ovsem hudi, trdovratni in dolgotrajni. Odpor nevladnih strank proti sklenjeni ustavi je velik in zelo odločen. Različne vodilne stranke so se v svojem pobija* niu vladnega načrta ustave odločile za naj koreni tej še korake. Ko so videle, da g svojimi predlogi ne morejo prodreti, so odrekle vsako sodelovanje p-ri skle* panju ustave in zamistile konstituanto. Radićeva kmetska stranka, komunistič* na sranka-, Narodni klub in Jugosloven* ski klub niso bili prisotni pri Pasova* nj*u. Izmed strank, ki so ostale v usta* misti zahtevajo, naj bo skupen parla* ment, vnanja politika, vojaštvo, finan* ce, železnice, colnina, v velikih potezah soci/alna politika, zasebno pravo, kazen* sko pravo, trgovsko in menično pravo, zasebno * pravdni in kazensko * pravdni red in še druge manj važne zadeve. Avtonomija, ki bi obsegala večje po* krajine, bi se omejila« bolj na gospodar* stvo ter na podrobno socialno politiko. Avtonomisti zahtevajo v teh avtonom* nih zadevah posebne pokrajinske skup* ščine z zakonodajno oblastjo. Mi se ne mamino in se ne smemo vti* kati v politične spore naših bratov on* kraj meje. Mi jam tudi ne moremo da* jati nasvetov. To ni naša naloga. Ome* nali bi le, da bo že pnaktično življenje samo, da bo zgodovina pokazala, kak* šna organizacija Jugoslavije odgovarja vodadni skupščini so glasovali proti I potrebam jugoslovenskega ljudstva, ustavi zemljoradniki, f srbska kmetska Življenje je edino merilo in ravnilo za* stranka), socialni demokratje, republi* | konov, edini sodnik koristnosti ali kanci in naredni socialisti. Proti je gla?! škodljivosti posameznih ustav. Če je dia* sova! tudi prejšnji minister za vnanje j našnja ustava dobra, bo pospeševala zadeve dr. Trumbič. Odpor, ki viada v i napredek Jugoslavije in se bo ohranila; nevladnih strankah pro-ti ustavi, se naj* j če ni dobra, jo bo življenje samo od značilnejše izraža v stavku, ki ga je iz* klonilo in obsodilo. sala lugoslovouska ustavodajne si BELGRAD, 28. Belgrad si je nadel danes praznično odejo. Ves je v zasta; vah, ulice so polne občinstva. Galerije v zbornici so nabite naj raz* ličnejšega občinstva. Tudi diplomatska loža je polna. Vse napeto pričakuje za* četka zgodovinske seje. Ob 9. uri 40 min. je stopilo v dvorano nekaj demokratskih in radikalnih po* slancev. Za njimi so prihajali drug za drugim polagoma člani ostalih parla* mentarnih skupin, ki so se poda i ali na svoje običajne prostore. Poslanec Vale* riian Pribičevič je prišel v redovniški obleki, ostali poslanci so bili večinoma slovesno oblečeni. Ko je prišel v dvora* no dr. Trumbič, je sedel na skrajno des* nico. Poslanec doktor Momčilo Ivanić se je sputil v živahne razgovore s social« nimi demokrati. K novinarski loži so prihajali poslanci raznih strank in jih informirali o polo* žaju, med občinstvom pa se je razširila senzaciija: »Vladi ni zagotovljena veči* na«. Po dvorani je šel glas, da musli* mani iz Južne Srbije ne bodo glasovali z vlado, ker še ni podpisan sporazum z njimi. Skozi vrata ministrskega kabineta se je videlo, kako se je izprehajal po sobi Hrvatov in Slovencev. (Burno odobra* vanje.) Poslanec Voja Lazič izjavi v imenu zemljoradničkoga kluba, da bo glaso* val proti ustavi, ker se niso upoštevale klubove zahteve; poudarja, da stoji nje* gov klub vseeno na stališču narodnega edinstva. V imenu socialnih demokratov izjavi poslanec jE-tbin Kristan, da bo njegov klub glasoval proti ustavi, ker podpira ustava kapitalizem in ne ustreza zahte* vam socialističnega programa. Trdi, da je z ustavo preveč podprta reakcija, ki je dobila z njo tako znatne koncesije, da ima ustava reakcionaren značaj, omenja pa na koncu, da se to ne srne smatrati za. demonstracijo proti narod* nemu edinstvu, proti kateremu socia* listični klub ne bo nikdar nastopil. Za njim poda izjavo v imenu repu* blikancev poslanec Gjonovič, da bodo republikanci glasovali proti ustavi!, ker se z nj-o ni rešil republikanski program. Vendar pa poudarja, da je njegova stranka pripravljena braniti državo in narodno edin stvo proti vsakomur, ki bi jo skušal rušiti. Muslimani iz Južne Srbije izjavljajo, da bodo glasovali za ustavo. Akoravno predsednik ministrskega sveta, Nikola niso dosegli, kar so zahtevali, upošteva* Pa-šič, molče m globoko zamišljen. Ob 10. uri in 40 minut so zvonci na* znanili začetek seje. Ob 10 uri in 45 so vstopili v dvorano muslimani iz Južne Srbije pod vodstvom radikalskega disi* denta Alekse Žujeviča. Dvorana se je oddahnila. Poslanci so vzklikali novi* narjem: »Ustava je rešena! Glasujejo!«. Odsotni so bili: Narodni klub, Jugoslo* vanski klub, komunisti, ra-dićevci in zemljoradniki. Nato je stopil v dvorano korporativno ministrski svet z g. Nikolo Pašicem na čelu, ki je bil pozdravljen z burnim ploskanjem in živio*klici. Besedo je povzel minister za konsti* tuanto Marko Trifkovič, ki je dejal, da je delo narodnega osvobojenja zaklju* čeno danes na Vidov dan, ko se naš na* rod spominja junaške borbe iz leta 1389., zahvaljujoč se za silne žrtve in napore junaških pradedov. Z današnjim dnem je zaključeno osvobojenje in ujedinje* nje našega naroda, ki dobiva za naš uspešni politični, kulturni in gospodar ski razvoj svoj trdni temelj v tej ustavi. V ustavo niso bile sprejete vse »deje, kakor so to nekateri zahtevali. Ta usta* va pa popolnoma zagotavlja vse politič* ne pravice državljanom naše države brez razlike imena, plemena in veroiz* povedanja. Ta ustava daje popolno vo* lilno pravico vsem državljanom. Zago* tovljen je pravi resnični parlamentarni sistem. Ustava nudi temelj za pravo in resnično narodno vladavino. S tem se uresničijo ideali našega naroda, za ka* terimi je stremel toliko let: edinstvo narodne države, edinstvo naroda Srbov. jo dejstvo, da se država ne more kon* solidirati brez ustave. Poslanec Brandner izjavlja, da bosta narodna socialista glasovala prof*" vi. Utemeljuje svoje stlišče z napadi na vlado. Vendar tudi on poudarja, u ju njegova stranka za- narodno edinstvo. Nato preide zbornica k glasovanju. Tajnik dr. Janjič kliče na desni tribuni imena poedinih poslancev, tajnik Aga* tanovič pa na levi tribuni beleži gla* s ovan je. Proti ustavi glasujejo socialni demo* krati, zemljoradniki (razen dveh), repu* blikanci, narodna socialista Deržič in Brandner, radikalec Mom£51o Ivanić in dr. Trumbič. Glasovanje je bilo končano ob enajsti in tri če trt dopoldne. Ob 12'32 izjavlja predsednik doktor Ribar po kratkem odinoru, da je ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sprejeta s 223 proti 05 glasovom. Od celokupnega števila 419 poslancev je torej glasovalo 258. Dr. Ante Trumbič je glasoval proti ustavi z bseedami: »To je slaba ustava za narodno edinstvo!« Predsednik dr. Ribar je imei nato ta* le nagovor: »Gospodje poslanci! Glasovanje o ustavi je izvršeno in ustava sprejeta. S tem glasovanjem ste izvršili v ustavo* tvorni skupščini svojo končno dolžnost. Prepričan sem, gospodje, da bo vsa naša javnost in vsi oni, ki jim je država nad stranko in ki žele njeno končno konso* lidacijo, pozdravili sprejetje ustave. Mi >ke prošlosti, ki so vodili do našega osvobojenja in ujedinjenja. V tem tre* notku, na Vidov dan, po glasovanju o ustavi Vas poživljam, gospodje, da se dvignete s svojih sedežev in se poki o« ni te sencam oni>h junakov, ki so osvetili Kosovo in Dunajsko Novo mesto ter ječe in vešala, s katerimi so nas prega* njali naši neprijatelji, — junakov, ki so v balkanski in svetovni vojni ujedinili naš narod. (Vsi poslanci se dvignejo in kličejo: Slava!) S to ustavo nista le deklarirana edin* stvo in neodvisnost države, temveč tudi njena ureditev kot monarhija s slavno dinastijo Karagjorgjevičev. (Burna klici: Živela dinastija Karagjorgjevičev!) V tem trenotku, ko smo izvršili glasova* nje za ustavo, gospodje, se spominjam tudi našega sivolasega vladarja kralja Petra (burni iiVio * klici), ki je skupno s svojim sinom, prestolonaslednikom Aleksandrom (živio * klici) osvedočil ljubezen do našega naroda z dejanji in žrtvami. Naj živi Nj. Vel kralj Petar! Naj žiVi Nj. Vis. prestolonaslednik re* gent Aleksander! (Burni klici: Živela, živela, živela. Ploskanje.) Govor dr. Trambida proti ustavi V seji konstltuanle 27. junija je posl. dr. Trumbić izvajal, da je s to ustavo sprejet plemenski individualizem. Cen* tralistični sistem si pod masko edinstva prizadeva, da spravi vso oblast v roke peščice ljudi. Kdor razmere pozna, mu je jasno, da je vse naperjeno proti Hr* vatski, ker se bo Hrvatska razkosala brez ozira na gospodarske, socialne in kulturne potrebe. Današnje razdelitve Srbije si ne dovoljuje dotikati, Štajer* ska in Kranjska ter Črna gora pa bodo tvorile vsaka svojo oblast. Muslimanom se delajo koncesije z ozirom na meje Bosne in Hercegovine. Razumljiva je občutljivost naroda, ki se je uži vil v dosedanje uprave. On (dr. Trumbič) je delal za narodno zedinjenje, ki se je končno tudi uresničilo, narod pa čaka na notranje osvobojenje, katerega še ni, pa ga tudi ta ustava ne prinaša. Baš za* to bo zavestno glasoval proti, ker je ta ustava slaba in 'času neprimerna. (Burno ploskanje pri zemljoradnikih.) Izjava narodnih socialistov Pred glasovanjem je poslanec Bran* dner prečital izjavo, ki se med drugim glasi: Jugoslovenski narod se je po sto in stoletnem robstvu z ogromnimi žrtvami osvobodil in ujedinil v enotno narodno državo. Najhujše in največje žrtve *e položil na oltar domovine srbski del na* šega naroda-, za kar mu ostane ;ugoslo* vensko delavno ljudstvo hvaležno na veke. Del jugoslovenskega naroda še ni osvobojen; obljubljamo svečano, da teh svojih bratov in sester nikoli ne poza* birno. (Živahno pritrjevanje.) Stoječ na stališču »enakopravnosti narodov in enakopravnosti v narodu« iz javljamo v ilmenu nacionalnih jugoslo* venskih socialistov: Smo brez vsakega pridržka za po^ol no ujedinjenje, troimenega naroda in smo pripravljeni to edinstvo braniti, ako treba tudi z orožjem, proti notranjim in zunanjim sovražnikom. (Živahno pri trs jevanje in ploskanje.) V najvažnejšem vprašanju jugoslovenskega ljudstva, v vprašanju agrarne reforme in pravične razdelitve zemlje, so se meščanske stran* ce postavile na stran veleposestnikov. V ustavo se ni sprejel niti najmanjši odstavek o socializaciji» rudnikov in in* dustrijskih podjetij. Ustava se snrejrne proti volji ogromne večine hrvatskega dela našega naroda in to vsled direkt* ne krivde meščanskih strank. S spre* petjem} Ustave, kakršno je izdelata }'ja jo sprejme sedanja meščanska vladna večina, se jugoslovenski narod nalašč in hote tira v ustavno borbo na ljubo ka* pitalističnhn izkoriščevalcem. Mesto stvarnega dela v zakonodajni' skupščini za gospodarsko, socialno in kulturno povzdigo j-ugolovenskega ljudstva, se tej zakonodajni skupščini hotč vsili ustavni boj, ki bode temu ljudstvu na* prtil ogromne stroške in ga za deset* let j a oviral v gospodarskem, socialnem in kulturnem napredku. Zato bosta gla* sov.a 1 a zastopnika nar. socialistov proti ustavi. _ Atentat na regenta Aleksandra m Pašiča BELGRAD, 30. O včerajšnjem aten* tatu na regenta Aleksandra in ministr* skega predsednika Pašiča se poroča uradno tako le: Včeraj' ob 11, ko se je princ regent vračal v spremstvu mini* strskega predsednika Pašiča iz ustavo* dajne skupščine, kjer je prisegel, je bila vržena bomba s poslopja ministrstva za javna dela, Id se popravlja. Bomba je zadela ob brzojavni drog in je eksplo* dirala v zraku, preden je prišla kočija z regentom, in ranila kakih deset oseb, večinoma vojakov, toda k sreči nobe* nega smrtno. Atentator, ki se je nahajal v tretjem nadstropju poslopia. je skušal zbežati, toda delavci, zaposleni pri po* pravljanju poslopja, so ga prijeli' in mu odvzeli še tri bombe in en samokres. Policija ga je le težko ubranila pred množico, ki ga je hotela linčatT. Aten* tator je bil odveden na policijo, kjer je izjavil, da se kliče Spasoje Stojtič, sobni slikar, rojen v Turški Kaniži, in da je prišel nocoj iz Novega Sada z name* nom, da iizvrsi atentat. Delal da je po svojih načelih. Policija je takoj ugoto* vila, da je mož povedal krivo ime. Spoznala je v njem znanega boljševiš* kega agitatorja, ki ga imenujejo v ko* munističnih krogllh »Trocki«. Vrni'1 se je iz Rusije 1. 1919. Regentova kočija je vozila dalje v koraku med burnim plo* sanjem in klicanjem prebiVasltva. Princ regent je nato po programu pregledal gamizijo na Terazijskem trgu. Vest o atentatu na regenta se je raz* nesla bliskovito po mestu in na Terazij* skem trgu se je zbrala ogromna množi* ca, ki je prirejala regentu burne ovacije. Regent se je moral ponovno pokazati na oknu kraljevske palače. Popoldne je regent obiiskal v bolnišnici osebe, ki so bile ranjene vsled atentata in se je z njimi pogovarjal Med ranjenci je tudi neki švicarski profesor, ki je izgubil eno oko. Svečana proslava Vidovega dne v Ljubljani LJUBLJANA, 1. Ljubljana je letos Vidov dan zelo slovesno proslavila. Na vseh hišah so plapolale narodne in dr* žavne trobojnice in tudi večina oken je bila okrašena z zastavicami. Delo je po* čivalo v vseh uradih in obratih, trgovine iin obrtni lokali so bili zaprti. Ob 9. uri se je vršil v pravoslavni kapelici vojaš* niče voivode Mišica slovesen »para* stos«, kateremu so prisostvovali razen ostalega občinstva tudi predsednik dr. Baltič s poverjeniki, general Dokič, žu> pan Anton Pesek, predsednik pravo* slavne občine dr. Avramovič in dr. Zar* nik. Cerkvene napeve so izvajali cer* kveni zbor ruskih beguncev in člani »Ljubljanskega Zvona«. Prota g. Jan* kovič je imel kratek nagovor, v katerem je poudarjal velik pomen Vidovega dne in proslavljal zaslužene borce za jugo* slovensko svobodo. Po »parastosu« je vojaštvo zunaj cerkve defiliralo odha* jajočemu generalu. — Ob 10. uri se je vršila v ljubljan&kii stolici svečana maša zadušnica za padlimi junaki. Rekv£*u* ma so se udeležili dr. Baltič s poverje* nikr, general Dokič. ter zastopniki vseh uradov, šol in mnogo občinstva. Jugoslavija usiaaovi konsnlat t Zadru. BELGRAD, 1. Jugoslovenska vlada je skle nila, da se v Zadru ustanovi jugoslovenski konsulat. Listi javljajo, da je bil imenovan na to mesto g. Lazar Marković, dosedanji načel nik v ministrstvu za zunanje zadeve. AibanSia Albansko vprašanje definitivno rešeno BELGRAD, 30. Diplomatski, dopisnik lista »Daily Telegraph« izjavlja, da ni niti malo čudno, ako je svet zveze na* rodov zavrnil albanski apel in ga izročil poslaniški konferenci- v rešitev. Ko je bila Albanija prošle jeseni sprejeta za člana Zveze narodov, je bilo sklenjeno, da ima Zveza narodov rešiti vprašanje severnih Sh južnih mej. Zveza narodov je bila prepričana, da Jugoslavija in Grška kot člana Zveze narodov ne na? padeta Albanije. Ta sklep Zveze na* rodov popolnoma odgovarja pravnemu položaju albanskega vprašanja ter se tedaj nikakor ni čuditi, da je Zveza narodov odklonila odgovornost gle* de tega. kaže, da je Glolitti odklonil kraljevo ponudbo. In res se v njegovem kabinetu v Viminalu baje že pregledujejo papirji in meče v stran, kar ni za rabo za Giolittijevega naslednika. Mussolini, ki je bil poklican včeraj h kralju, je baje, z ozirom na Giolittijev odpor proti povrnitvi na vlado tudi svetoval kralju, nai poveri sestavo vlade De Nicoli. Isti nasvet je baje dal tudi Giolitti. Uradno ni sicer še jav-ijeno, da je De Nicola sprejel kraljevo ponudbo, toda smatra se sploSno, da je stvar gotova. lJosiej se m znano, kdo bodo člani vlade, ka-tero bo on eventualno sestavil. Ker se socialisti še niso odločili za sodelovanje na vladi, bo mora a nova vlada iskati opero pri vladnih strankah, h katerim se bo skušala pritegniti tudi ljudska stranka. Na vsak način pa bo šlo v iem slučaju sestavljanje vlade zelo težavno od rok, kajti vladne stranke nameravajo vztrajati pri svojemu programu glede vnanje in notranje politike. Tako so imele fašistovska, nacionalistovska in liberalno-demokratska v teri Bolgarska ni poslala v Angoro nobenega odposlanstva SOFIJA, 30. Bolgarski dopisni urad zanikuje vest nekaterih inozemskih li* stov, češ da je odpotovalo v Angoro posebno bolgarsko odposlanstvo, kate* remu da je bila poverjena važna misija. Reka Prizadevanja za sestavo koalicijske vlade REKA, 30. (Štefani.) Vršijo se pridno pogajanja za sestavo koalicijske vlade. Dasi je na poti veliko težkoč, se vendar misli, da ni izključeno, da bi ta poskus znal biti uspešen. Stiki med italijanskim blokom in avtonomisti pa so še zelo rahli. Tudi danes je bil v mestu mir ves dan, _ čehoslovaška Vprašanje VItave. PRAGA, 1. Čehoslovaško-nemška pogajanja ▼ Ustih na Vltavi so se zaključila. Med obema strankama je prišlo do popolnega sporazuma brez mednarodnega posredovanja. Italija Italijanska vladna kriza. RIM, 1. Reševaje vladne krize je stopilo v drugo fazo. Zagotavlja se, da je kralj poveril sestavo nove vlada dosedanjemu predsedniku zbornice De Nicoli. Še včeraj popoldne se je upalo, da bo Giolitti vendar sprejel kraljev poziv, naj zopet sestavi vlado, toda zdi se, da je Giolitti sklenil vztrajati pri svoji prvotni odklonitvi. Snoči je bil zopet pri kralju, s katerim se je dolgo pogovarjal, toda dejstvo, da je bil kmalu nato povabljen h kralju De Nicola, parlamentarna skupina posvetovalno sejo fašist o vski dvorani v Montecitoriu, na ka.^.. so sklenili, da mora jadranska politika italijanske vlade temeljiti le na uradnem besedilu ra-pallske pogodbe, kakor jo je odobril parlament, in da se mora odložiti izpraznitev tretje dalmatinske zone, dokler se ne bodo na jugoslovenski strani izvršile garancije, sklenejne v rapallski pogodbi za italijanske manjšine. Kar se tiče reškega vprašanja, zahtevajo omenjene stranke ohranitev celokupnosti reške dr-žave, h kateri morata pripadati luka BaroS in Delta. Razen tega se zahtevajo takojšnji ukrepi, potom katerih naj se zajamči dobra bodočnost Zadra. Zahteva se tudi od vlade, da naj zastopa koristi Crne gore kot samostojne države in naj razveljavi ukrepe proti črnogorskim beguncem v Italiji. Glede notranje politike zahtevajo te stranke vzpostavitev državnega ugleda, toda tako, da se ne bodo potlačila gibanja narodnega značaja. Posebno v novih pokrajinah se mora vladna politika ravnati strogo po državnih koristih. De Nicola odklonil sestavo nove vlade. RIM, 1. Vladna kriza postaja vedno bolj zapletena. De Nicola, katerega kandidaturo so podpirale skoraj vse stranke, je odklonil sestavo nove vlade, katero mu je kralj včeraj ponudil. Danes ob 10 je naznanil De Nicola kralju svoj tozadevni sklep. Že iz dejstva, da je De Nicola vkljub pritisku kralja, Mussolinija, svojega prijatelja Giolittija in drugih politikov odklonil ponujeno mu ministrsko predsedništvo, jasno kaže, da se ne gre za navadno vladno krizo, temveč za krizo, katere rešitev mora imeti za predpostavko popolno izščiščenje političnega ozračja v notranji in vnanji italijanski politiki. Ker pa se to delo ne more izvršiti ne v enem, ne v dveh tednih, se lahko prevideva, da bo vlada, ki bo izšla iz te krize, le vlada kratke prehodne dobe. Medtem se nahaja dvor v veliki zagati. Ko je De Niccla naznanil kralju svoj sklep, je bil pozvan na dver zopet — Giolitti. Čeravno je leta že ponovno odklonil sestavo nove vlade — mož ve, kaj dela, in čaka, da.... klasje dozori! — in ga je baje kralj zopet prijel, naj se vendar vrne na vlado. Če Giolitti ostane pri svojem sklepu, pravijo, da bo sestava vlade poverjena sedanjemu vojnemu min. Bonomiju, kateri pa bo zadel ob hud odpor pri fašistov-skih in sorodnih strankah. Bonomi je povabljen na dvor ob 15. Če bi se tudi načrt z Bo-nomijem ponesrečil, bi prišel v vpoštev Or-lando in končno De Nava. Jugoslovenski poslanik v Rimu pri ministru Sforzi RIM, 1. Včeraj je posetil jugoslovenski poslanik Antonijevič ministra vnanjih stvari Sforzo, s katerim je imel dolg pogovor. Smatra se, da je Šlo za izvršitev rapallske pogodbe in za reško vprašanje, kajti popoldne fe minister vnanjih stvari sprejel kom. Quartieri-ja, italijanskega zastopnika v mešani komisiji za izvršitev rapallske pogodbe, v kolikor se tiče Reke. Krvavi boji med fašisti in socialisti v Grossetu. — Komunistični list in druga delavska poslopja požgana. — Fašisti razdejali ftekoiiko privatnih stanovanj. Dva mrtva in šestnajst ranjenih GROSSETO, 1. Tukaj se nadaljujeio krvavi spopadi med fašisti in socialisti oziroma komusti že od ponedeljka. Fa? šistovske naskočne čete iz Fiirenc in Siene so prišle v Grosseto z izgovorom, da hočejo začeti akcijo za znižanje cen. Že takoj v začetku je prišlo do manjših spopadov z domačim delavstvom. Po* zneje so se spopadi poostrili in se raz* širili po vsem mestu. Vse prodajalne in uradi so se naglo zaprli in slišalo se je samo streljanje po ulicah. Fašisti so tekali po mestu in streljali brez ozira na vse strani. V bolnišnico so bili prineseni prvi ranjenci, med temi neka uboga ženska, mati. petih otrok, zadeta v tre« buh in bedro, neki mladenilč, ki je sprem* Ijal mater se je zgrudil zadet od kroglje v glavo, drug mladenič ves krvav po glavi, in zopet neki mož, ki je bil ranjen v bedro in ni mogel ubežati fašistom, kateri so ga, že ranjenega, neusuni(ljeno( pretepli'. Prebivalstvo se je preplašeno zaprlo v stanovanja in mestne uKce so se v hipu izpraznile. Medtem so fašisti doznali, da so de* lavci v tovarni »Arsaldo« zapustili delo in so jim šli nasproti. Pri Porta Nuova je prišlo do krvavega spopada med obe* ma skupinama. Delavci so se umekniH v Še nedograjeno poslopje ljudske šole^ odkoder so odgovarjali s streli iz revol« verjev in kamenjem na fašistov, nana* de. Končno so se morali vdati prihitelimj orožnikom, ki so jih odpeljali v — za*, por. Do drugega hujšega spopada j d prišlo med zidarji! v nekem poslopju inl fašisti. Vsled teh dogodkov so oblastva kan* ono sklenila posredovati in četa orožni* kov je spremila fašiste iz mesta, Toda» iz Siene je prispel pred včeranjikn nov, močan fašistov&ki oddelek in začeli so, se zopet spopadi, v kateril.i je bil ubifj r* tudi neki fašist. Število fašistov je na« rastlo kmalu nad tisoč. Razvrstili so se v oddelke in začeli pustošiti po mestu. Najprej so vdrli v Delavsko zbornico in jo popolnoma razdejali. Pri tej1 priloži nosti je bil ubit neki delavec. Nato so fašisti požgali tiskarno komunističnega lista »II Risveglio«, sedež železničarske* ga krožka ter kavarni »Greco« in »Ros* sini«, kamor je zahajalo večinoma ko* munistično delavstvo. Razdejali so tudi urade nekaterih socialističnih odvetnic kov in privatna stanovanja znanih ko* munističnih in socialističnih voditeljev. Neki socialist, bivši častnik, se je sku* šal rešiti pred fašisti, ki so vdrli v nje* govo stanovanje^ s tem, da se je oblekel v vojaško obleko, toda fašisti so ga spoznali in pretepli do krvi. Njegova žena je hotela zbežati skozi okno, toda pri tem je padla in si zlomila nogo. Okoli poldne se je vrnil v meto mir; popoldne pa se je nadaljeval lov na ko* munistično in socialistično delavstvo po mestnih ulicah in po okolici. Fašisti so sklicali zborovanje na mestnem trgu, te* kom katerega je igrala godba. Po zbo* rovanju je večji del fašistov odšel iz mesta, kjer je ostal samo en oddelek. Fašisti so sestavili listo 55 komunistov, ki bodo odgovorni za vsako maščeva* nje na grossetanskih fašistih. Doslej je bilo ugotovljeno, da so bile ubite tekom spopadov tri osebe, toda sodi se, da je število mrličev veliko večje. Ranjencev je kakih 20. Po okolici vozijo še vedno fašistovski avtomobili na lovu za ko* munisti. ___s* Gorm& llaiila Nove borbe v Gornji Šleziji? BERLIN, 1. Listom poročajo iz Beu* thena: V noči od 29. do 30. junija so poljski vstaši napadli mesto Beuthen. Vsled močnega streljanja iz strojnic in metanja bomb se jim je posrečilo pro* dreti do glavne postaje. Tu so oplenili skladišča in so vrgli nekoliko bomb v stanovanja. _ M&mlllm _ Nemci za preklic odredb ob Renu BERLIN, 1. Osrednji odbor nemške* ga centra je seslišal včeraj poročilo kan* cekrja Wirtha o političnem položaju. Nato je odbor sprejel enoglasno resolu* cijo, v kateri zahteva, naj se odredbe zaveznikov o zapadni Nemčiji- prekli* čejo. Center — pravi resolucija — ho podpiral fe vsemi svojimi močmi vsak korak državne vlade, s katerim bi se doseglo, da bi se zavezniki umeknili iz Diisfieldorfa, Duisburga in Ruhrorta in da bi odpravili carinsko mejo. Občni zbcr baial:e <--Betit£che Bauk» in nemške obveze, BERLIN, 1. Na občnem zboru banke «Deutsche Bank® je naglašal ravnatelj Markie-vvitsch, da bo Nemčija kos svojim obvezani, ako ljonov mark v zlatu ki so jih podpisale štiri nemške banke, prvi slučaj, da se je zasebni ka- gital porabil za jamstvo državnih obveznic, 'alje je opozarjal ravnatelj banke, da se je nemški izvoz zelo skrčil. Dodal je, da je upati, da se bo Nemčiji dala možnost, da uredi svoj izvoz, ker bi to omogočilo vladi, da bo kos tir-jatvam, ki bodo v kratkem času zapadle. Ako bi Nemčija morala izvažati samo surovine in premog, od katerih bi se pobirale pristojbine, se booo morale nemške tovarne zapreti v kratkem čagu. Ob zaključku je rekel Markie-witsch, da Nemčija kos svojim obvezam, ako bo mogla delati. Uvoz je treba omejiti na naj- (»otrebnejše predmete, predvsem pa mora ve-jati to o luksusnih predmetih. Angleži zapustili Lemnos. — Turki dezeriirajo ATENE, 30. Nekot uradno poročilo pravi: Včeraj so angleške čete zapustile otok Lemnos. Ob odhodu so grška oblastva izkazala angleškemu generalu Finlenconu običajno čast. Kemalistovs ski list »Anatalou«, ki izhaja v Adaliji, pravi, da se dezertiranje v turški ar* madi zelo širi in da je turška vlada ods redila zelo stroge kazni za dezerter je in njihove družine. Armenski listi, ki iz« hajajo v Smirnl, pišejo, da so Turki spravili vse armensko prebivalstvo iz ABun* Karahisarja v Koniak, kakih U nedeljo vsi b Sv. Ivana! Pomagajte Istri! 2500 oseb. Večinoma otrok je med pot* jo umrla. . Nov kemalistiČm generalisimus PARIZ, 29. Po poročilu »Tempsa« iz Angore je imenovan Izžet paša za ge* neralisimusa kemalistične vojske. Angleško s perzijska pogodba ne obstaja več PARIZ, 29. Po poročilu »Tempsa« iz Teherana je perzijski šah pri otvo* ritvi parlamenta izjavil, da je pogodba z Angleško odpovedana, da pa se je sklenila pogodba s sovjetsko Rusijo in Afganistanom._- Anglija Sir Craigh se noče pogajati z Dc Valero glede DUBLIN, 1. Sir Craigh je odklonil povabilo De Valere, naj bi se prišel v Dublin pogajat z njim glede odgovora na Lloyd Georgeovo pismo. Kljub temu se je De Valeri posrečilo dobiti stik z vodilnim odborom unionistične stranke. Anglija predlaga Japonski podaljšanje zveze do srede avgusta. LONDON, 1. Neka uradna nota pravi: Angleška vlada je predlagala Japonski vladi, naj bi se angleško-japonska zveza podoljšala do srede avgusta. Japonska vlada bo odgovorila v kratkem. K aneksijski slavnosti v Postojni Pred menoj leži italijanski in sloven* ski oficijelni spored aneksijskih slavno« sti v Postojni. Vršijo naj se jutri, 2. t. m., zvečer, in pojutrišnjem, 3. t. m. Na s ni dohodek L 2150. Kremser, Carducci 2k Telefon 660. 1132 POZOR! Srebrne krone in zlato po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, L 74Q ZLATO in erebrno krona plačam več kot drng! kupci. Albert Povh, urar, Mazzini 46 (v bližini drvensga trga). 25 MODERNA gospodska kuhinja je na prodaj v ulici Molino a vonlo št. 5. Interesenti sj jo lahko ogledajo brez vsake obveze. 111? ZLATO IN KROKE plačuje po najvišjih cenah F. Pertot, vla S. Francesco 15. II. 824 KROJAČNICA Avgust Slular, ul. S. Francesco D'Assisi 5t. 34, III. nad. a&na dobri)znan a krojačnica v Trstu. 23 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobre 14. (37 KDOR HOČE KAJ KUPITI KDOR KOČE KAJ PRODATI KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD. INSERIRAJ V »EDINOSTI« GeroHtnich *•••■•■••••••.. Libera Triestina............ . Lloyd .v Lussino Martlnolich ............... Oceania Premuda ................ Tripcovžch............... Ampeica ................ Cement Dalmatia . ........... Cement Spalato............. Tcia valuta na trša3kera trgu; 1" *■ . .. Trst, dne 1. julija avstrijsko-nemške krone....... 3.— češkoslovaške krone 27.50 dinarji 55.— Icji • 30.50 marke ••»*•••»•*•• • , ST,—• dolarji 19.65 irancosk! franki •••••••••• 163.— Švicarski franki..............330.— angleški funti papirnati ••••••• 75 50 angleški funti, zlati ........86.— napoleoni . ..........• . 73 50 Švicarski tečaji. 2ENEVA, 30. Lira 29, marka 7*90, krona 1'025, angl. funt 22*212, fr. frank dolar 5*92375. . 300 . 323 17'.I * 1312 470 . IGOO ► 730 . 175 i . 3 0 j . 370' . 330 S . 590 . 84-2 . 291 Podpisani dr. V. Gregorič z dniiino si dovoljujem tein potoni sc na^uljud-neje posloviti od vseh onih prijateljev in znancev, od katerih mi ni bilo recgooe vsled nujnih poslov, v tako kraikem času vzeti slovesa z osebnim stiskom rok. Krasna ie ;Ka dolina in kraška Pivka ter n eiio značajno, dobro ljudstvo ostanejo meni in moji družini v trajnem najprijetnejšem spominu. V 11. Bistrici, 27. jrnja 1921. - . .-J 522 v- Gregorič. J I ALOJZIJ POVH Trst, telefon štev. 3-29 | Piszzz GsrlbaltH 3 foii Eitfj«) 1921. - 3.23 - 28 50 — 56.- - 31.50, — 23 — — 19.80 —163 50 - 340.— - 76.— — 90 — — 74.50 avstr. 47'555, A Drago Sosič Marija Sosič poročena Kozina, 2. julija 1921. 520 A Franc Počkaj Gizela Sosič poročena Kozina, 2. julija 1921. 521 Danica Grebenec Dr. Lajos Kruml poročena Bratislava, 2. julija 1921. 524 Inserimife u „Edinosti" Največjo izbero daril za birmo ciobl e samo v trgovini Piazza Garihaldi št. 3, (prej Barriera) se sprejme k 2 dečkoma (4. razreda ljudske šole), zmožen po ka v Iaščini in glasbi. — Nastop avgusta. ki je zmožen tudj g drugih lahkih de^ se tudi sprejme istotam. 523 Naslov pove upravniŠtvo „Edinosti". NAZNANILO. Podpirani uljudro naznanjam si. občinstvu, da sem prevzel Zasicf.aSvo SJn^erjewIh šivalnih Strcfev, k^rere bom prodajal proti jamstvu tudi na' 0[)r0Obeneni priporočam svojo bogato zalogo žepnih, in stenskih ur, budi k, uhanov, prstanov, verižic itd, po najnižjih konkurenčn h cenah Krasna diriia za blrm® i Za obilen obisk se priporoča 611 K. Fefrfig urar in zlatar v l-ostolnl, Glavni trg, poleg šole, prej poštna hl?a po zelo ugodnih cenah se dobijo pri ©flLTER GJIHB5PACH — Gorila Corso Vit*. feHi. šž. 21 407 agHBE9E3B£ESSSBS5Bn 3 si a———w IOv0 popusta Vi« G. Caprrn (Sv. Jakob) Cellisrnica F©gtC£ISIN9 TrsSs Najboljši nakupovalni Izvor OBUUCLfl za g°sPe> gospode in otroke z zajamčenim blagom, ki Je neprekosljive trpežnosti. Se priporoča cenjenemu občinstvu ———— Stara In poznana IrSalka tvrdkal 10% popusta 9 O V B M fil