Posamezna številka stane 1-60 K. Posamezna številka stane 160 K. o a a po&nsrrNA pavšambaita a o o tatuna wb4«jM b> tat itata Mfff-issr 5fc t» iftgm* M taita* ... *........ CTgSBLrft* Leto: II. Maribor, sobota 3. decembra 1921. .»Kum«, «mm. m* . j wU |«lt»i>ita«ta » tn Jta». u.m Številka: 273. Prosta beseda o vzgoji našega naroda. Danes tičimo ne samo v gospodarski, marveč tudi v moralni krizi. Mogočna Politika je zagospodovala tudi v področju mja; vzgoja, znanost, književnost, u-etnost, vse mora imeti politično »faco-°«, ako si hoče pridobiti popularnost. In endar obstojajo široka področja, ki so “pna vsem narodom in državam, pod-te u C*U*ia 'n človečanske kulture, na ka-rih sodelujejo vsi narodi in vse dobe. Ti °ncni horizonti našega razvoja so sc ?ni sedaj napol potopili v daljnih me-* aa; naše zanimanje in našo skrb je po-omoma zaposlilo to, kar nam je najbliž-’ na dosegu roke, kar takorekoč tipamo litilr sebop To so vprašanja domače po-_K.e> državne konsolidacije, stanovske-„ m narodno-gospodarskega blagosta-Ja itd. Naravno je, da smo v teh težkih, fajda kaotičnih časih osredotočili vso v°jo pozornost na vprašanja čisto na-jjonalnega značaja; ne smemo pa poza-da spaja naš narodni razvoj fina večna vez z vsečloveškim horizontom in da ^oramo pri presojanju občih vprašanj *skati in poglabljati to vez ter pred duševnim okom vsega naroda dvigati kar naibolj obzorje človečnosti, prave mednarodne civilizacije, pravega bratstva ^seh ljudi. V dejanskem življenju je sicer _°kaj težka naloga, najti pravilno črto sru-1 narocl.nim razvojem in mednarodno ni temholj še v naši razkroje- vnrns^r,- -v kateri velika življenjska več nlr W n-1S0 ^učij najzmožnejših, mar-v , us’ simpatije, čustva najštevilnejših j: .or danes reforma socijalnega živ-J 0ziroma skuša rešiti na tleh' riio+e ,ega boja> i- s stališča proleta-i ske a’ ^P^nii2013! buržoazije in kmet- j ni .ga hudstva, s čimer se samo zatem-j tudf IVeno splošno — od razredov kakor j ko t ■ nar°d°v neodvisno — bii+ o, ta-j v raznih nacijonalnih vprašanjih! m° v ekstreme. j SvJb razširjenje domačega in zoženje ! reŠe°Vn^ga h0™2011*3 in *a nervoznost v | nj. vanju velikih življenjskih in svetov-' sku-V?rašani ™je pred 0^mi’ k° sem vDr s z.avrniti svoje osebno stališče o Se asanju, ali in katere tuje jezike naj bi VpjP^Pčevalo na naših srednjih šolali. sPad e PravzaPrav ni popularno in g0v a bolj v konferenčno sobo pedago-tetj,' kakor pa na javno areno. Toda v; mo/Prašanju ne vidimo samo onih poj- , k0 - katere izražajo besede, marveč cel V$ak ks važnih problemov, ki so dani ! Hjs^emu narodu, o katerih pa mi bodisi visn.° smeli odločevati, ker smo bili od-stn0'’ bodisi nismo mogli razmišljati, ker za „ *i Preveč zaposleni z golo borbo hravaro^ni obstoj in narodno enako-kalt0n°st' Podam nekoliko teh vprašanj, r jih vidim sub specia aeternitatis: shok 3 zahtevamo od naše šole: ljudske, hajn °yne, srednje, visoke šole? Ali naj ki L ] ska š°la samo vzgojuje narod, da imlabko pred svetom potrkal na prsi, aar0d komaj 1 odst. analfabetov, ali pa tudj ne bo imel samo pismenih, ampak darje * zdravim življenskim nazorom ob-he 0 , hudi?! Poprejšnji tip ljudske šole ^šim Ja našim narodnim, niti IjiHljT občevzgojnim smotrom. Naša šola na deželi mora zadostno u-> Vati gesp' dar ske potrebe kmetske-'rdj^dstva ir razumno negovati narodno *b’ipd^ ’ hkrati pa že ustvar,'a:i v tj«, i.In dri'?vl;anu človeka, misleče bl-i? bo vedel orijentirati v vsakem sl°inn .m Položaju in povsod samo-Zhanj zajeniatl neštete vire izkušenj in ^kojV mehanično učenje in gola .dl 2a *.Za dobrega državljana«, ne pa '•Hj, dobrega človeka ne sme biti naš Velja tudi za strokovne šole. Po- Velikanske demonstracije na Dunaju. DKU D n n a j, 2. decembra. Včeraj popoldan so delavci v Florildsdorfu zapustili delo v znalk protesta proti neznosnemu naraščanju draginje ter se odpravili v mesto pred (parlament kjer so se jim pridružili še delavci ostalih dunajskih tovarn iln podjetij. Tu so poslali posebno deputacijo pod vodstvom socialističnih poslancev k zveznemu kanclerju Schoberju, ki mu je predložila razne zahteve radii ukrepov za pobijanje draginje. DKU Dunaj, 2. decembra. »Kor= reapondens Wiiilihelm« poroča, da jo prišlo že na pohodu proti parlamentu do demonstracij. Delavca so pni tem v 2, 20 in 1 okraju razbili več šiip kavarn. Grupa demonstrantov je hotela vdreti tudi v parlament, pri čemer je bilo ods danih tudi pa;r strelov. Pred parlamentom je narasla gruča demonstrantov na kakih 30.000. Od tu so šli demonstran- ti dalje ter 'razbili :in deloma tudi oplenili nebroj kavarn, hotelov, trgovin in drugih poidjetij. Najhuje so razdejali hotel »Bristot« dn kazino »Sohvarzen-borg«. Policija je bila skoro brez moči, vendar pa se ji je posrečilo aretirati nekaj eseb, katere je v avtomobilih odvedla v zapoiv Izdane so stroge odredbe, da se včerajšnje demonstracije ne po-noive. DKU Dunaj, 2. decembra. Kakor poroča »Arbeiter Zeiitung«, ostanejo včeraj razbite fni izropane kavarne zapite, vsle.d česair bo najmanj 5 do 6 tisoč kavarniških uslužbencev brez kruha. K temu pa je še treba računati godbenike. ki so bili v teli kavarnah zaposleni. DKU Dunaj, 2. decembra. Po poročilu dunajskih listov znaša pri včerajšnjih izgredih v kavarnah in trgovinah povzročena škoda več milijard. Otvoritev zasedanja narodne skupščine. LDU Beograd, 1. decembra. Današnjo otvoritvene seje narodne skupščine se je udeležilo veliko število poslancev vseh klubov, ki sodelujejo v parlamentu. Izmed ministrov so bili navzoči Nikola Pašič, Kosta Stojanovič, Svetozar Priibičevič, dr. Kukovec, dr, Spaho in Pucelj. Minister za vere, Milivoj Jovanovič, ki je podal ostavko iz zdravstvenih ozirov, je zavzel mesto v klopeh demokratskega kluba. Na galerijah je prisostvovalo seji znatno število občinstva. Ob .18. uri je predsednik dr. Ribar otvoril sejo narodne skupščine, nakar so se prečrtali zakonski predlogi. ki so predloženi skupščini v rešitev. Med temi se nahajajo zakonski predlog o ministrski ogdovopnosti, zakonski predloig o občinah, za katerega se bo na prihodnji seji izvolil poseben odsek, nadalje zakonski predlog o proračunu državnih dohodkov in izdatkov za leto 1922., ki se je odkazal finančne* mu odseku v razpravo. Finančni mini* stor je predložil v rešitev zakonski predlog o proračunskih dvanajstinah za mesec januar, februar in marec 1922. Tudi ta zakonski predlog so odkazali finančnemu odlseku. Poslanec dr. Korošec in tov. so vložili predlog o ukinje-nju § 1 S. zakona o zaščiti države od 2. avgusta t. L Za ta predlog se bo izvolil na prihodnji seji poseben odsek. Za tem so sc prečrtala poročila imunitetnega idsefca, ki ise bodo razdelila poslancem . m ki pridejo na dnevni red na prihodnji seji. Sledile so prošnje in pritožbe. Poslanec Boris Savi jan in je .podal o-stavko svojega mandata v okraju Cač-ku. Prijava ostavke je bila predana verifikacijskemu odseku. Nato so se prečit alo prošnje raznih poslancev za dopust. Minister pravde zahteva izročitev razni h^pos lan cev sodišču, in sicer Stje-pana Radiča radi presitopka po § 16. do 18. tisk. zak., poslanca Brandnerja radi prestopka § 104. fcaz. zali-, Ivana Majcena radi razžaljenja časti in Marka Do šena iza čin po § 103. kas. zak., Dušana Baškoviča Tadi obrekovanja potom tis5 ka, dr. Janka Šimraka za čin po § 92. kaz zak., oziroma § 103. do 104. kaz. zak. ■ in končno Miloša Moskovtljeviča za čin po ) 213. Zahteva ministra pravde se je odkazal a imunitetnemu odseku. — Nadalje so ee objavile razne interpelacije, ki so se odkazaie pristojnim ministrstvom. Nato so se prečrtala poročila raznih ministrstev in so se objavili razni akti. Posl. Nedeljko Divaic (socialni demokrat) je vprašal z ozirom na to, (la je stara skupščina zaključila svoje zasedanje in da je pričela poslovati na novo, ali sta obe anketi, izvoljeni 2. ju-lija h 1. za preiskavo zlorab na imetju v Belju m v topčiderski ekonomiji končali svoje delo in s kakšnim uspehom. 1 ostane c Diva« vpraša, ali sta bili anketi potrebna m ali ni predsednik mne-npi, da nap bi se anketi ponovno izvo- Tupsc,?a I« sprejela predlog predsednika, naj ti n k., .-.ni odsek nadaljuje svoje, delo ter predloži skupščini svoje poročalo. Pred prehodom na dnevni red ^lia^i-edal predsednik, da je finančni minister dr Kumanudi predložil skuu- F?T?™*ak°nfik! Predlog o dvanajstinah. inaneni minister dr. Kumanudi prosj naj so ta predlog nujno reši, in sicer najkasneje do 10. t. m. Radi tega pred-laga predsednik skupščini rok G dni. — j re,ajogu sta se upada dr. Sim rak in dr. itazrc ter nekateri zemljoradnikj. Med nrupom, ki je nastal med 'ostalimi člani opozicije a n člani ostalih klubov, je so= 1fTno1kraldr- Korim Protestiral, na ni bila sliupscma poprej Sklicana. — seduik je ugotovil, da je protipred* ,„ .v manjsinj in da je sprejet predlog, ima skupščina rešiti zakonski pred-og v 6 dneh. Zatem je prosil predsed-PtK, naj se fakoj sestanejo k rešitvi nujnih poslov 'skupščinski odseki, in sicer za finance, upravno razdelitev države, za poslovnik, za verifikacije, za ! ununiteto ter za prošnje in pritožbe, i; - otein se je določil dnevni red prihod- i nje seje, ki bo v torek, 6. t. m. ob 10. uri dopoldne. Končno se je prečitalo še po-11 rooilo imunitetnega odseka od 11. in 12. 1 novembra t. 1. Zakonodajni odsek. LDU B e o g r a d, 1. dec. Po seji narodne skupščine bi se bila morala vršiti seja zakonodajnega odseka. Ko je predsednik zakonodajnega odseka, g. Miša Trifunovič ugotovil, da e ozirom na izredni položaj ni prisotno potrebno število poslancev, je odgodil sejo na jutri ob 9-30 uri. h— Iz seje ministrskega sveta. .KDU Beograd, 1. dec. Na današnji seji ministrskega sveta so govorili o zahtevi Grške v vprašanju albanske meje, vendar pa ni bilo nič sklenjenega. Nato so razpravljala o odlikovanjih mi-' nistrov in narodnih poslancev, ki so se udeležili dela pri ustavi. vsod bi morali imeti pred očmi človeka, njegov komplicirani umski, moralni in telesni ustroj, ne pa gojenca velikega državnega instituta. Tembolj se to tiča srednje šole. Mi moramo vedeti ali hočemo v srednji šoli pripravljati birokrate, ki bodo zadovoljili potrebe državnega a-parata, ali pa ljudi, katerim bodo temelji znanosti, katere polaga srednja šola, vsilili potrebo, da žive, mislijo in delajo vi smislu harmoničnega svetovnega nazora, zavedajoč se, kakšen moralni in kulturni pomen ima individuelno in socijalno človeško življenje?! Mi si moramo odgovoriti na to vprašanje tako ali tako, ker ni samo vprašanje šole in pedagogike, ni vprašanje kateri predmet se naj poučuje ali kako, marveč je vprašanje našega državnega in narodnega razvoja. Mi moramo poznati naloge, ki jih imamo kot narod, ki je postal svoboden in neodvisen. Pod vidikom harmoničnega svetovnega nazora dobi naša narodna in državna eksistenca svoj nov pomen nasproti samemu sebi, nasproti svetu in zgodovini. Tudi visoke šole ne smejo biti kovačnica duhov za državo, marveč kovačnica ljudi, značajev namenjenih za veliko zajednico človečanstva, katera ho lahko rešila svetinje človeka in narodom pred razjedajočo poplavo kulturne degeneracije. Visoke šole nam morajo dati voditeljev: izklesanih, učenih, intelektualno in moralno dozorelih voditeljev, za l praktične in teoretične strani našega živ« ljenja: tako za industrijske zavode, kakor za zvezdarne. V tej perspektivi vidim v drugačni luči tudi praktično pedagoško vprašanje, ki je danes prodrlo v javnost in ki bi se naj rešilo s politično gesto in z golo »državo-vmmosltjo«, to j'e vprašanje, ali se naj v srednji šoli (poučujejo tuji jeziki? NacijOnaJiistično čustvo ne more dati zadostnega odgovora, če uvažimo, da je vsak človek le po eni strani last naroda, po drugi pa laisit človeštva. A-ko bodi naša srednja šola vzgojevali-šče ljudi, t. j. inteligentnih, mislečih' biitij z harmoničnim svetovnim nazorom, ljudi, Id ne bodo samo številka med številkami tedaj jih moramo zbliževati tudi ;s tujim svetom, s tujimi narodi. Kakor je treba gojiti humanistično vzgojo, t. j. vcepiti vsakemu in te lh genltu poznavanje antičnega duha, tako mu je treba dati — pod vidikom harmoničnosti — poznavanje realnega duha. To poznavanje dobi na ta način, da se nauči jezika, ki predstavlja kateri svetovni narod, z bogato literaturo jn z velikopoteznim znanstvenim de, lom. Naša literatura (mislim slovensko-hrvajtsibo-srbsko) ne nudi in ne bo nudila nfkdair oniih zakladov, ki jih odpira inteligentnemu človeku znanje s ve* tovnega jezika. Ali mora biti svetovni! jezik, (katerega bi 'imel poznati vsak naš izobraženec, nemščina ali ,pa francoščina oziroma .angleščina, o tem se lahko razvije diskusija. Gotovo pa jo —i I in o tem smo lahko prepričani vsi poli-I tični nasprotniki Nemcev — da bo nemški narod, če se ustali v svoji sedanji demokraciji, s svojo prirojeno marljivostjo in inteligenco doprinesel mnogo bogatih prispevkov v skupno zakladnico človeštva. Ta veliki narod nam je najbližji dn njegov jezik ima pri! nas najugodnejša tla. Malo je verjetno, da bi se mogli popolnoma izolirati pred germanstvom. Kar se pri nas običajnno označuje feot ffemnanistvo, deloma sploh1 ®i. germansko, ampak je hkrati i naše i japonsko. Ono, kar je ustvarjeno za germamsvo, t. j. iz katerih političnih! nagibov, pa nam je toliko bolj nevarno, 'kolikor manj je hočemo spoznati. Vi učenju nemškega jezika ne vidim nevarnosti za naše nacijonalne in državno aspiracije, ako je zvezano z novo naro- dmo vzgojo, rt. d. z novim. tiom šole. Ta šola bo prosta vseh šablon in mehanične pedagogike, vzgojevaila misleče in jim dajala harmonični svetovni nazor, vEgojevaila značajne in irazumne ljudi, v 'katerih bosta združena presta in stvo= batina narOcLna individualnost in člo5 večamski duh! Zato pa ne smemo soditi tujcev po političnih simpatijah in antipatijah po trenutnih potrebah in pre5 hadinih zvezali itd., marveč samo po tem, koliko prispevajo za človeštvo, kako visoko ije dvignjen pri njih oni horizont, h kateremu je stremelo Človeštvo vseh dob dm narodov, kot k svojemu daljnemu cilju. Vzgoja — v šoli, v javnem življenju, povsod, kjer človek zajema izkušnje in znanje — mora voditi naš narod k temu, da pod horizontom človečanske skupnosti kar najbolj razvije svojo narodno individualnost in prispeva za skuipno zakladnico kar največ bogastva. Ignotus. Obrtni vestnik. Ljubljana In zadružni centralizem. Iz obrtniških krogov smo prejeli sledečo značilno spomenico: Ravnokar se pripravlja upravna decentralizacija. Mariborska oblast stoji pred durmi. Novo politično in gospodarsko življenje si hoče zagotoviti nova, naravnejša središča. Do-čim se na eni strani decentralizira, se na drugi strani pojavlja centralizacija in sicer baš v onih panogah, ki so za to najmanj pripravne, t. j. v obrtnem zadružništvu. V Ljubljani namreč snujejo razne zadruge in korporacije, ki so razširjene na vso prejšnjo Slovenijo. Slov. obrtniki iz bivše Štajerske ne uvidimo v teh no-,Vih korporacijah nikake praktične potrebe in legalne podlage. Tako so osnovali žadrugo stavbenikov, zadrugo tesarjev in zidarjev, ustanavljajo zadrugo sedlarjev in jermenarjev itd. Po obrtnem redu se morajo zadruge, v katerih so bili do sedaj prizadeti inkorporirani, vprašati za mnenje in privoljenje. Mimo vsega tega Se v Ljubljani ustanavljajo zadruge proti volji obrtništva iz bivše Štajerske, ki je ,V vsaki stroki dovolj močno in dovolj zmožno, da si po potrebi ustanovi okrožne zadruge sorodno strokovnih skupin. Naredba, ki je izšla 15. novembra 1919, nima sedaj z ozirom na usi o nikake pravne podlage, ker ni bila potrjena, po zakonodajnem odboru. Zato smatramo na tak način ustanovljene zdruge za neke vrste nasilje, ako že moremo reči, za he-gemonistično stremljenje gotovih ljubljanskih krogov. Obrtništvo iz bivše Štajerske najodločnejše protestira proti takemu eksperimentiranju in prosi, naj se to na merodajnih mestih uvažuje. Epidemija v Petrogradu. LDU B e r 1 i n, 30. novembra. V Petrogradu so se z zadnjem tednu najavile epidemične bolezni, zlasti pegasti legar Bati se je, da se bodo bolezni razširile. Dr. Avg. Relsman: V Beogradu. (Dalje.) Hotel pa sem priti čim preje med ljudstvo, zato sva krenila na sejmski trg. Pozneje sva opazila, da jih imajo kar več, ker se trgovina sploh razvija še bolj izven prodajalen. Trg je nudil izredno pestro sliko. Na obsežnem prostoru so se v lepih vrstah vrstile bogato obložene stojnice z najraznovrstnejšim blagom. Največ pa je bilo sadja. Najino posebno pozornost je budilo smederovo grozdje, ki je bilo razloženo v velikih množinah po širokih jerbasih. To grozdje je pred vsem zelo debelo, nekatero skorc kot o-rehi in pa zelo sladko, 'sočnato. Z Igno-tusom sva ga zobala od jutra do večera in če mislim nazaj na lepe, a prekratke beograjske dneve, se mi skoro najbolj toži po tem grozdju. Saj pa je bilo tudi skrajno poceni, samo 4 dinarje kilogram, torej mnogo cenejše kot pri nas. Časopisi so poročali, da so to grozdje še pred 14 dnevi trgali v smederevskih vinogradih, ker ga je bilo toliko. Ko sva se vračala, sva morala isto grozdje plačati v Osieku že po 34 kron ,v Zagrebu pa je stalo že 44 kron. Če bi bilo obratno, pa bi mi zmerjali »balkansko oderuštvo«. Pa midva takrat nisva mislila na balkanizem. Gnetla sva se v meglenem dne- Seja mestnega sveta. Maribor, 29. novembra. Konec. Najbolj pa je razljutilo gospode JSDS, ker je W. prosil za posredovanje tudi g. okraj, glavarja in pokrajinskega namestnika g. ministra Ivana Hribarja. Gosp. okraj, glavarju je g. župan na tozadevno intervencijo odgovoril, da politike ne sprejema v službo. Popolnoma upravičeno se je torej W. obrni na g. pokrajinskega namestnika, kateri je od g. župana zahteval pojasnila. Ker je postajala debata vedno bolj strankarska in razburljiva, je po pomirjenju razburjenih socialističnih du.hov povzel besedo g. dr. Verstovšek (SLS) ter naglašal, da se teror strank v občinski dvorani nikakor ne sme trpeti. Podžupan mora na vsak način imeti dovolj vpliva, da čuva, da ne dobi župan preveč oblasti in samozavesti. Zadeva bi se bila lahko popolnoma mirno rešila. — Poročilo ravnatelja mestne plinarne in in-terpelantov si nasprotuje, kar napravlja vsekakor zelo mučen vtis. Dolžnost žu-na je bila zadevo prej preiskati. Če se koga sodi, se mu mora tudi priznati, kar je njemu v prilog. Če ni dognano, da je kriv, bi se mu bila morala nakazati druga služba v področju mestne občine. Mestni u-službenci morajo znati slovensko ter naj se določi rok, do katerega se morajo naučiti. G. podžupan predlaga, da se naj sestavi izpraševalna komisija. Kdor se do določenega termina ne nauči službenega jezika, naj se odpusti, odnosno upokoji, upokojitev za mestno občino r.eznači no benega novega bremena, kakor trdi JSDS-klub, ker stem odpadejo uradniki, ki so dosedaj v svrho prevajanja službenih dopisov prideljeni nemškem uradnikom. Na važnih mestih so še vedno ljudje, ki se po treh letih niso hoteli priučiti službenega jezika, nočejo pa tudi naših ljudi izučiti v svoji stroki, da bi na ta mesta ne mogli priti domačini. Zato se jih mora do tega prisiliti. Da se zadeva Walthauserja preišče, predlaga g. dr. Verstovšek komisijo 5 članov in sicer 2 JSDS, 1 NLS, 1 JDS in 1 SLS. Predlog je bil soglasno sprejet. Nato se je prešlo k dnevnemu redu. Mesto odstopivšega člana občinskega sodišča g. Slanovca je bil izvoljen gosp. Alojzij Čeh (JSDS). V razpravi o občinskih sodiščih se ie sklenilo, da se občinsko sodišče razide, ker ie zakoniti rok te uredbe dne 27. r. m. potekel, ne da bi bila nar. skupščina uredbo potrdila, ter se o tem obvesti ministrstvo za soc. politiko. Dnevnice članom obč. sodišča izplača mestna občina. Obč. svetovalcu g. Josipu Koriču NSS se je dovolila iz službenih ozirov odložitev mandata. Na njegovo mesto stopi g. Viktor Šenk. Nadalje se je razpravljalo o raznih prošnjah za podpore in za domovinsko pravico. Ob 23.45 je bila javna seja za-djučena, na kar se je vršila tajna seja... vu po blatnem trgu med Srbkinjami, ki so kupovale, prodajale, ogledovale in kramljale, vse v svojih slikovitih narodnih nošah. Nekje v sredi sva zadela ob cigansko družino, ki je tudi vse mogoče stvari prodajala. Na kupu orehov je sedela brhka ciganka, umazana, raztrgana, a lepo nogo v svileno nogavico zavito, je koketno molela izpod razcapanega krila ter z zobmi trla orehe za prodajo, Res, čemu dadivo, ko pa ima tako močne bele zobe! Ostale mamice za stojnicami so ravno tako debele, rdečelične, Ijubeznjive in zgovorne, kakor ljubljanske branjevke. Desni del tržišča pa je zaseden z večjimi trgovskimi stojnicami, kjer prodajajo prav vse, kar dobiš po trgovinah. Dalje proti jugu so pa nastanjeni bolj »prosti« poklici. Cele skladovnice paprike, jabolk, hrušk, zelja in drugega sočivja so imeli naloženega po tleli v velikih kupih. Pred njimi pa se je vrstila dolga vrsta z vodo napolnjenih ničk, nekaka zaokrožena korita, po katerih so plavale najraznovr-stnejše rečne1 in jezerske ribe. Tudi številnih domačih rokodelskih izdelkov ni manjkalo. Obžalovala sva, da nimava seboj nahrbtnika, ker sva si ho-jtela'odnesti vsaj nekaj spominkov. Ampak videla sva, da bi težko jenjala ku-, povati, če bi enkrat začela in končno di-Jnarji so le dinarji, najin potniški proračun ipa je bil tudi precej dobro proračunjen, lin tako sva si kupila Ie grozdja in pa od Politične vesti. * Minister za poljedelstvo ostane. V" zadnjem'času so razni. Listi (poročali o Odstopu ministra za poljedelstvo g. Puclju. Dne 30. novembra je imel (klub SKiS svojo sejo, na kateri je minister g. Pucelj dal svojo listnico, v slučaju, da mu klub ne zaupa, na razpolago. Klnb pa mu je izrekel popolno zaupanje ter so rVtse vesti o odstopu brez podlage- Nadalje je klub razpravljal o delu Narodne skupščine in vlade. Klub je mnenja, /da z .iizpremembo oseb vladna kriza ne Ibo nošena, temveč edino v idolu ter da se mara vnaprej izdelati program za delo vlade in Narodne skupščine. * Kako sodijo socijalni demokrati o klerikalnem »republikanstvu«?! »Naprej« z dne 1. dec. t. 1- piše med drugim: »Straža« z dne 28. novembra zagovarja republiko v Jugoslaviji. Ne zagovarja je naravnost, pač pa očita socijalnim demokratom, da še niso napravili irepuiblike, čeprav so jo imeli pri volitvah v programu. Socijalna demo5 kiracija je res republikanska, tega ni tajila nikdar, res je pa tudi, da je kle5 rikalizem monarhistično absolutističen, ker se zanaša na svoje verskofanatie-me, a politično nezavedne volilee. Klerikalizem je vedno tam kjer je oblast, če mu oblast ni direktno nasprotna; navadno pa je, da klerikalizem zleze o-blastvom pod šfcrice, in če je enkrat tam, potem že ve uravnati svojo politiko talko, da mu služi in da je »po božji volji«. * Razorožitev na Jadranskem morju* Kalkor poročajo iz \Vasihingtona, se bo na eni prihodnjih sej \vashingtoinsike konference razpravljalo o razorožitvi na Adriji in Sredozemskem morju. Ni še znano, kakšno Stališče bo zavzela I-taliija v tem vprašanju, a že sedaj se opaža v italijanski delegaciji znatna nervoznost. Že sedaj pripravljajo motivacijo, s katero bodo nastopili proti kontroli jadranskih luk in pristanišč ter ida so oboroževanje Jugoslavije pro» tivti italijanskim .interesom. - Tujci o naši politiki. V pariškem dnevniku »Le Temips« z dne 25. novembra je objiavil francoski novinar He-nifeon članek o jugoslovanski politiki, centralizmu in federalizmu. O »avto* nomističnem« gibanju piše: Pasivnost opozicije, ki noče sodelovati ,v parlamentu pri 'izpopolnovitvi ustave, se ma< ščuje nad njo samo, ker postaja vsak dan slabša. Zelja, da bi se Jugos!aATija pretvorila v rekakašno zvezo malih državic, je zelo naivna, kakor tudi Radičeva želja, da bi poleg kraljevine Ka-radjordjevičev obstojala posebna hr-valtsika republika, katero bi s Srbijo spajala samo formalna vez. Takšnia u-roditev bi spominjala na epiteon rothmos anarhičen«, anarhična rasa, katero so srednjeveški kronisti uporabljali za Slovane balkanskega polotto- ljubkega starčka fino izrezljano pipico. Sivolasi starček je bil silno* vesel, da je izkupil za svoj izdelek cela dva dinarja. 2al, da nama je bil čas tako pičlo odmerjen, morala sva hiteti kot za stavo sem in tja, in danes se mi zdi, da so hitele mimo mene pestre slike kot v kalejdoskopu. Vendar so mi ostali v dobrem spominu izklesani obrazi srbskih seljakov in ženk in še bolj njihova mehka, prikupljiva govorica. Kakor bi te z glasov božali, tako ti dahnejo besedo in geste so premišljeno fine in vedno pomembne. To sem še jasneje opazoval drugi dan na zborovanju, kjer šo eden za drugim nastopali v narodnih nošah seljaki s premišljenimi in stvarnimi govori. Tam doli sem šele u-meval koliko je pripomogla k zgodovinskim, junaškim činom srbskega naroda prirojena inteligenca njegovega kmetskega ljudstva. V Beogradu smo šli sicer na kongres demokratske stranke, hotel pa sem to ugodno priliko izrabiti med vsem tudi v to, da spoznam bližje življenje bratskega srbskega naroda na licu me5 sta. Zato 'sem se prav rad pokoril po Prihodu v mesto nasvetu prof. Voglarja, Ja bi pred vsem malo »založili«. Peljal nas je v priipriosto gostilnico »Kavarno Albanijo«, last samega ministrskega predsednika Bašiča, ki stoji na najprometnejšem trgu sredi mesta, na Terazdjiak. Stopili smo ,v nizko, toda ka. Francija, ki ima interes na oean, da so njeni prijatelji močni in v stanu varovati evropski mir, hoče močno in krepko Jugoslavijo ter ne more odobravati federalističnih stremljenj-ses izraža svoje upanje, da bo Jugosla/ vija izšla iz teh borb krepka in čvrsta v 'korist celega naroda. "Kriza na Madžarskem. Ker se j« poizkuis ministrskega predsednika Be* th lena, pridobiti iza vlado kršanske so* c (jul isto 'in kmete, izjalovil, namerava sestaviti (manjšinsko vlado, v kateri bodo (zastopani razen od Karlistov odcepljene ikrščain. soc. stranke tudi Eubi-nekova stranka in disidenti. Tudi 2 bivšo Tiszovo stranko namerava skl®" niti mir ter se pri prihodnjih volitvah v mesecu februarju opirati na to stranko. * Nemčija se ne udeleži \vasblngton-ske konference. Amerikamslki listi, med njimi tudi »Newyork Herald« demen-tira vest, da ibi. Harding nameraval povabiti Nemči jo na washingtonsko konferenco. * Nemiri v Rusiji. »Daily Maiil« jpo* roča iz Helsingfonsa, da so vstaške četo od treh strani obkolile Kijev, ki se bo najbrž Ikmaliu udal. 60.000 vstašev koraka proti Odesi. * Ameriški dolgovi. Ameriški finančnik Frank Vanderlip, ki se je neda^' no vrnil iz daljšega potovanja po vseh evropskih državah, je 'izjavil o yorku, da zavezniki nikakor n is® , stanju plačati svoje dolgove v Ari®/1' ki, ker jih tudi Nemčija ne more piri'8'/ ti zaveznikom. Če bodo zavezniki N®11/' čijo še naldalje silili k /plačevanju, 1° bodo popolnoma uničili. Vanderlip ■y stavil predlog, naj se Amerika pop®*' nama odreče vseh ddlgov Evrope, ? vsak dolar, ki bi ga zamagtla pla<’a,B Evropa, naj se porabi za obnovo cvrosP" ske trgovine, prometa in civilizacije- Zanimivosti. Knjige na Danskem. — Knjige kot 1®^ proti debelosti. — Obsojen mllljonar-sl®* par. — Najhitrejši fotografski aparat. Čudoviti dečki. > Danski narod jako mnogo -čita, imal° mnogo knjižnic, a dosti knjig tudi kuPtt" jejo. Nedavno se je sestal v Kopenhage/ bo ublažil svoj večni glad in manje P°ie' in sestavil statistiko, katera dokazuj® s kako marljivostjo se bavijo Danci s čtt8' njem. Leta 1918. so prodali na Danske# za 18 milijonov kron knjig. Danska i#3 2 in pol milijona prebivalcev. K temu W‘ dejo še javne knjižnice, katere so izP0' sodile preko 2 milijona knjig. Najraje tajo Holgerja Drachmana, čigar dela prevedena na vse kulturne jezike. N** Danskem je bilo prodanih 685.000 iztisoV* njegovih knjig. * Znano je, da kadilec lažje prenaij3 ‘»•J o, kakor nekVir c Stokrat ;« bil5 v prostorno in svetlo soba/no, kjer so * kotu, kair na prostem cvrli zgnete#* meso, znane srbske »cvaibčiče«, ki n«# jih je oče Voglar takoj naročil vsak®' mu primerno porcijo. Takoj so še J#' stregli tudi z neizogibno svežo papri^T in to okusno jed smo zalili z »deco« v* j. 2 desetinki 1) izborne srbske črnih0' Naši slamni gostje »Grajske kleti« bi s. toreij po 'beograjskih gostilnah p slabo ipočutili, ker tam prinašajo V#P na mizo v kozarcih, litenskih in enukri steklenic večjega obse,ga pa skoro 11 poznajo. Sploh sem opazil, da je Srbom ®e^ v velikem Beogradu še ostala gostiU* za iste smotre, kot so jo rabili naši st® predniki: zatočišče lačnih im trudh'1 shajališče tujcev in trgovcev- Naših paldnih »špalunk« sploh me poznajo, v Beogradu jih nisem videl- V naši 'bauiji« so se shajali sami pripirosti u dje, sobana je bila vedno polna, 1 . kljub temu snažna, vsakdo ipa j® 1 šel le južinat lin ko se je nasitil j® 11 . pravil prostor drugemu. Samega I>OjP varnja sploh nisem videl, kot sploh.. tri dni nisom opazil v Beogradu PjV -g, ca, čeprav som ohlezel skoro vse Ul ^ nejše kotičke. Našo pozornost 3® w tudi to, da v gostilni, kot tudi ni drugod ni bilo žensko Pčstrez/be. to delo smatrajo Srbi praveč ponri . no za žensko. (Dalje p 'flokezano v venem času, da je bil tobak edini tolažnik stradajočih.-Sedaj pa je prišel neki angleški zdravnik do zaključka, da je najenostavnejši in najboljši lek proti debelosti kajenje. Tudi naj večji sklcdo-ližnik, ako pokadi pred obedom cigaro, £0 prič in prišlo je do burnih dramatičnih del, kakor če bi ne pokadil cigare. Pred komoro v Sunefeldu se je zagovarjal posestnik in lastnik mlina »Draus-feld«, ker se je bavil s tihotapstvom, goljufijo in oderuštvom ter si na ta način stekel milijone. Na razpravi je bilo mno-Prič n prišlo je do burnih dramatičnih Prizorov. Končno je bil milijonar obsojen jju 1 in pol leta zapora in na 11.000 mark denarne kazni. * Sir Robert Hadfield je tolmačil na se-sfanku kemikov v Sheffieldu svoj fota-grafski aparat, s katerim lahko posname ‘V I sekundi 5000 filmskih slik, kar pome-ni> da posname lahko v .eni sekundi 6 in ■J*0* km. dolg film. Gotovo je, da je ta fo-t°grafski' aparat, velik stroj, ki tehta pre-3 tone. Sir Hadfield je izjavil, da iatlko napravi stroj, ki posname v eni se-Undi 30.000 fotografskih posnetkov. Ako mu to posreči, potem bi se nam od-~nlo nekaj prirodnih tajnosti, katere so bile doslej neznane, samo ker se 1 rše prehitro ter jih ne moremo zasledovati. Dosedaj je najhitrejši fotografski a-Part napravil v sekundi le 120 posnetkov. j V Parizu živi 12 leten deček, ki igra ako izvrstno šah, da ga ne more nihče Prekositi. Tu je torej dokaz za Corneillov .zrek, kj pravi) da se znanje ne ravna |Č®dno po številu let. Poleg tega je bilo ^ več drugih takih čudovitilj dečkov, ako je 10 letni Saumaize prevel Pinda-a> njegov sovrstnik Sagrange-Chamel 3e Pisal dobre stihe. Ko je bil 14 Jet star je spisal tragedijo. Albe de Rance je £ 13 leti prevedel Anakreonta. 6 letni rn&Iež Malkin je izborno pisal angleški 3®zik; čez leto dni je napisal roman, v katerem je na bizaren način opisal ljudi, nošnjo in običaje. Umrl je s sedmim letom. Zdravniki so konstatirali, da so bili nje-*°vi možgani mnogo težji nego možgani drugih dečkov v istih letih. Dnevna kronika. r. . imenovanje. Poslanec dir. Grga ‘D.gjeliovič je imenovan za člana mo-av Murski Soboti. Natančnejša otocila so razvidna tiiz razpisa v »Ura- iliiat;u«. •7- Don Bulič častni doktor. Znani u-' um raziskovalec rimskih starimi v ^■iniaciji tmonsignor dlon Ivane Bulič, ^ Jultri na zagrebški univerzi pramo-Tain- za častnega doktorja, n ~~~ Vprašanje državnih himen. Lju-b-'jarbski škof dr. Anton Bonaventura ^PSliČ se je obrnil na beograjsko vlado 'Prošnjo, da odredi, da se mora reti pri Pkvemih državnih slavnostih isamo e* k- p'mina in sicer »Bože pravde«. Ka-v/znano, je namreč pokrajinska upra-v hodavno odredila, da se morajo peti > e tri himne »Bože pravile« »Lepa na-donvovina« in »Naprej« kar je seveda •^iselno. Naša drž. himna bodi ena. je treba kazati nesrečni SHS celo 1 Petju himen? ~ — Dečja zavetišča v Jugoslaviji. V ^Jjdtržavi imamo 56 državnih in 1)9 za-i^ h dečjih tzaveltišč, katere podpira ^ hajdzonuje ministrstvo za socijalno tdflcio. Samo v beograjskih zavetiščih h&hiajia okoli 10-000 siromašnih otrok. Zakon o ljudskih šolah. Na zadluji »a Zllx>rn lenega odseka za uk se je Y ^Pravljalo o zakonu o ljudskih šolah. Ib glavnem ie bil sprejet načrt g. Rada tj .^Ojevica. Do definitivnih sklepov ni j X8lo. Na prihodnji seji se bo o načrtu Javljalo podrobno. jj. Kako je italijanski polkovnik na» 1srbskega žnrnallsta. Ko so uredniki ^Pffrajske »Tribune« radi nekavaiir-j..°Sa obnašanja vrgli iz redakcije ita-lt»r^Sk°e'a breškega atašeja, so javili ^ lUanski listi, da je ital jamski pollkov-hoR utal urednika »Tribune« in po-w?° zapustil redakcijo. O tej sceni -so za®Te,bške »Novosti« sliko, na Ibolk"'1 Sc 'bako je padel italijanski ravnik v omaro la katere moli ,:!amo rolke in noge. To sliko je sedaj ponatisnili -italijanski socljalistični lilst samo s kratkim napisom: »Kako je italijanski polkovnik nabil srbskega žurnalista!« —- Brezplačna blblijoteka za slepe vojake. Uprava zavoda »Dom slepih« v Zemunu, kateremu načeljuje g- Viljko Ramudonovlič, ki jo sveijedoibno izumil abecedo za slepce, izdaja, sedaj »Brezplačno bibliijotelko za slepe vojake«, in zbrane spise Engelberta Gaingla za slovenske slepce- Uprava »Doma slepih« v Zemunu daje te krnj-ige brezplačno vsem slepim, ki so ise naučili či-taiti. — Pozor davkoplačevalci! Davčni urad nas je naprosil, da opozorimo občinstvo, da so zapadli vsi direktni davki za tekoče leto ter naj se takoj vplačajo, la se stranke ognejo zelo občutnim eksekucijskim stroškom. Za leto 1921. še ne predpisana dohodnina se plačuje po predpisu za leto 1920. Za pojasnila o višini oredpisanih davkov naj se davkoplačevalci obrnejo na davčni urad. — Pregled pošiljk ze Madžarsko v Bratislavi. Karor doznava ,Magyar Orszag", je češkoslovaška vlada obvestila madžarska parobrodna društva, da se morajo v smislu člena 259. trianonske mirovne pogodbe vse tranzitne pošiljke, ki plovejo po Donavi, pregledati v Bratislavi po služnenem organu. Ta pregled se b > izvršil tudi prisilno v slučaju, da bi lastniki sami ne pustili pregledati svojih pošiljk. Istočasno je obvestila češkoslovaška vlada, da se sme monopolno blago, kakor n. pr. sol, orožje, municija itd., izvažati oz. prevažati samo s češkoslovaško izvoznico, odnosno dovoljenjem. — Karlovi čuvaji. V Madeiro je dospelo te dni veliko število uradnikov, ki bodo stražili Karla in Cito, da ne pobegneta. Stroške za te čuvaje bo nosila konferenca veleposlanikov. Čuvaji bodo morali konferenci veleposlanikov redno poročati o stanju .kraljevskih arestantov". — Izenačenje dijaških štipendij. V fin. ministrstvu se je vršila te dni konferenca strokovniakov za izenačenje dijaških štipendij. Sklenilo se je, da se izenačenje čimprej izvede ter da se zmanjša število in višina štipendij ter da se dovolijo stipehdije samo najpotrebnejšim dijakom. Vse štipendije se centralizirajo v ministrstvu za prosveto. — Nemiri v Trstu. Splošna ustavitev dela traja dalje. V Trstu ne izhaja noben list; časopisi iz Jugoslavije pa prihajajo z velikansko zakasnelostjo. Vsak večer pride na ulicah do spopadov med fašisti in komunisti. Demonstranti se pri tem poslužujejo orožia. Pri demonstracijah v soboto zvečer je bil urednik tržaške »Era Nuova" ranjen. Tako pro-cvita .odrešeni" Trst pod Italijo. — Komunisti še vedno rovarijo. Komunisti so pošiljali svojim v zapora se inahaijiajiočiim tovarišem, -udeležencem ipri atentatiu Nj. Vel. razne -Knjige. Po-šiljiaitve so bile zelo pogoste, tako, da je stivair poisitala sumljiva. Vamastna o-blast je te fknj-ilge preiskala ter našla v n jiiih pilama. Podčrtane so bile gobave besede tako, da so zamegli zaprti komunisti vedno spoznati,položaj raven zapora. Glavni korespondmtje so bili bivši kam-uiniistiioni poslanci Kos ta Nova-kib« vici, Pupin in Kacieiovič. Sedaj so to tajno ikoireisipondenoo došifir-irali. Iz do* pilsov je zanimivo sledeče: »Naša stvar stoji sijajno! Fabijančie se nahaja na agitacij sitem potovanju v Italiji. — Italija za stradajočo Rusijo. Hali jamski službeni list donosa dekret, s katerim ,se pooblašča vlada, da uporabi 600.000 -lir za pomoč stradajočim v Rusiji. — Velike poneverbe v Zagrebu in v Ljubljani. Zagrebška policija je aireti-rala trgovca Got nizi ja na Iliči, ker je 0-sumljen, da je poneveril 4 in pol milijona. naših kron, katere so mu -dale baje neke osebe iz Ljubljane, da nakupi ž njimi zlato, katero so -nameravale -izti-hotaipitii. V zvezi s tem je uvedeno policijsko postopanje tudi že -v Ljubljani, kj-er je bilo tudi že aretiranih par oseb, ki sio zapletene v to afero. — Zagrebške žene za volilno pravico-V nedeljo so zagrebške žene priredile veldiko manifestacijo za žensko občinsko volilno pravico. Priredilo so vciliik shod, na katerem so razno govornice poročale o pravicah žene, da dobe zastopstvo v občinski npravi. Prof. Mira Ko- čanda je v obširnem govora poročala o vseh langumentah ža žensko volilno pravico. Shiod je bil pa tudi -zanimiv, iker so se razpravljala razna aktualna vprašanja. Ga. Martinič je govorila o draginji, ga. dr. Deželič-Kral o šolski higijetni. Zaključni govor je imela ga. Adela -Milčinovič, govoreč o vplivu alkohola. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva, da se ženam prizna volilna pravica za občinske zastope in da se občinski volilni red za Slovenijo raztegne na vso državo. — Cita potuje v Švico. Kakor poroča »Prager Presse«, se govori v diplo-mati-čnSlh krogih, da je -konferenca veleposlanikov dovolila Citi potovanje v Švico, -da prisostvuje operaciji svojega otroka. — Obveznice pokrajinskih avtonomnih dolgov. Finančni minister je z o-zirom na to, da umejitelji obveznic pokrajinskih avtonomnih dolgov Hrvat-ske in Slavonije, Sloivenije, Bosne in Hercegovine 'in Dalmacije, niso mogli niti v državi, nilti v inozemstvu v smislu prejšnje odločbe Br. 11.445 do določenega roka predložiti prijav, izdala odredbo, da -se rok podaljša do 31. dec. -t. 1. V državi se morajo prijave predložiti generalni direkciji državnih dolgov, v inozemstvu pa diplomatskim zastopnikom naše države. V prijavah se mora navesti 1. Ime in priimek, 'poklic, bivališče in državl janstvo; 2. Vrata obvoznic, iniaisliav posojila, serija, številka in nominalna vrednost vsake posamezne obveznice. 3. Od kdaj je v poses;i obveznice. 4. Kje in ‘kateri denarni za* vod je preskrbel izplačilo obresti kupo* nav. (Iz generalne direkcije državnih dolgov, dne 25. novembra 1921.) Mariborske vesti. Maribor, 2 decembra 1921. m Našim naročnikom naznanjamo, da smo primorani vsled splošnega po-dnažauija v tiskarstvu povišati od 1. -t. ni. dalije tudi abonma. »Tabor« slane odslej naročen po pošti mesečno 20 K, zia inozemstvo 40 K, dostavljan na dom po raznašalki 22 K, prejemata v u* pravi pa 20 K. Obenem prosimo vse one naročnike, ki so -naročnino za december že plačali po starem ceniku, da -dcpošljejo oimproje niajkniadno še diferenco. Uprava. m Naše inserente in drugo občinstvo opozarjamo, da g. Šunko ni upravičen nnlbinalti za naš list inseratov, niti naročnine ali splioh česa drugega. Uprava »Tabora«. m Gott bewahre, wir sind Deutsche. Z ozirom na to našo včerajšnjo notico smo prejeli od g., napram kateremu so je omenjena -natakarica tako izrazila, da ne zaideno natakarico nobena krivda, ker je sama zaive-dna koroška begunka. Ponovila je napram gostu le besede gostilničarke, naisprotno ,pa uvaja sama na -svojo rnfco v tej gostilni slovenščino. m Občinsko sodišče za pobijanje draginje v Mariboru je -z ozirom na sklepe občinskega sveta ,z dine 29. m. m., ki -so si v toliko v protislovju, da se je na eni strajnt 'izvolil namestni funkcijonar za izstopivšega člana, na drugi strani pa se je sklenilo naij se občinsko sodišče razide, v svoji seji z dne 30. m. m. soglasno sklenilo, da vprašanje obstoja ali ne obstoja že konstituiranega občinskega sodišča ne spada v kom peten* eo mestnega odbora in da bodo vsi čla-id, tudi oni, ki jih je nominiral občin* skl odbor, izvrševali -svoje mandate tudi naprej. Vprašanje veljavnosti dravinjske uredbe je absolutno in rešeno Po pristojnih sodiščih. Po členu 130. u-stavo je odločilno, da je bila -ta naredila izdana pred ustavo (kedaj je bila raz-šen a, ni odločilno). Uredba ostane v veljavi, dokler se po zakonodajnem od-’.! .Tl° nkine ali izpreimeni. Občinsko sodišče posluje torej noizpremenjeno naprej -dokler je uredba v veljavi. Pisnima^ sodišča so nahaja na Rotovškem trgu št. 6,; za poslovodjo je izvoljen g. Anton Krepek. m Glasbena. Matica v Mariboru razpošilja v zadnjih dneh vsem maribor* skim bankam in denarnim zavodotn, tovarnam, trgovcem, odvetnikom, notarjem itd. prošnje za denarno podporo, katere jo tako zelo potrebna. Na glasbe* nem zavodu poučuje ravnatelj in U učnih moči nad 230 gojencev različne glasbene predmete. Učnina, ki jo plaču- jejo gojenci od daleč ne kriije niti plaS učiteljem, in je bila Glasbena Matica tekoči mesec v žalostnem položaju, da si je morala najeti 2000 K posojila v svnho izplačila mesečnih plač učiteljskemu osobju. Za vse druge ogromna iraške, kakor za električno razsvetljavo, kurjavo učnih sob, plačilo upravitelju, zavodmemu slugi, bolniško blaga-no itd., pa mora iskati kritja v darilih'. Zato se Obrača do vseh onih, ki zmorejo kako denarno darilo s prošnjo, naj se spomnijo Glasbene Matice v Mariboru, ki je bila talkorekoč ustvarjena iz nič, ki pa se je po dveletnem obstanka naravnost krasno razvila in kateri se ob zadostnih .gmotnih sredstvih obeta lepa bodočnost. — Na j ne bo ta naš apel brezuspešen, kajti smrtni greh bi se -zgodil -nad Matico v Mariboru, če M morala radii gmotnih stisk prenehati s svojim -započetim delom na polju narodne kulture. m Častniški zbor 45. pešpolka priredi‘v soboto dne 3. XII. 1921. ob 20. uri družabni sestanek v prostorih Grajske kleti (kapelica) — 'brez dam. Gospodje rezervni častniki, ki so se udeležili pri 45. pp. vež/b v Osijeku, -se tem potom* vljudno vabijo na ta sestanek. m Trgovski ples priredi dne 14. jan. 1922. Slovensko trg. -društvo v Gotz-ovi dvorani. Svirala bo vdjaška godba. m Mestno plavalnico, dosedaj last g-Edvarda Kafer ja, je sklenil občinski svet na svoji zadnjji seji odkupiti ter stopiti z lastnikom v tozadevna pogajanja. Tako bo meslto dobilo svojo lastno -plavalnico, katero -smo dosedaj po* grešali. m Uljudnost mesarja. Prejeli smo: Krčevinski mesar Vombek je pravi »gallantnež« napram občinstvu. Dogodek prejšnje sobote nam je o tem jasen dokaz. Neka služkinja je kupila 1 kg telečjega mesa, za katerega je plačala 23 K- Ker je bilo pri mesu kar 35 dkg kosti, jo je poslala gospodinja nazaj a naročilom, naj opozori mesarja na tal »nedostatek«. Toda kaj se je zgodilo* Mesar je zagnal dotično meso v kot* služkinjo pa nagnal z besedami: Geheu’s zum Teufel und kommeaTs min niinmer cine! Njegova žena mu je pa; dala še nasvet: Gilbst ihr hadit ka Fleisch! mehr! Svetujemo g. Vambaku, da občuje z ljudmi po človeško, kar se pa »kosti« tiče, naj pazi, da ne bo imel v prihodnje opravka z občinskim sodiščem! m Mariborski frančiškani in Sokolstvo. Z ozirom na notico nekega ljubljanskega dnevnika, kjer se dokazuj« katehetu patru Cirilu Bračku protiao-kolska gonja, bi bilo še pripomniti, dal je temu gospodu ta organizacija res tim v poti, kajti kjer le more daje duška sovraštvu do Sokola in pridno agitira za Orle- Tudi v pretečenem šol. letu, k« je bil ta dični frančiškan na H. mestni šoli, -se je vrgel na nežno mladino in jo skušal zvabiti z raznimi demagoškiml frazami v svoj zveličavni orlovski tabor. Znan je slučaj, ko se nek učenec ni pustil pregovoriti, da je po njem poslal materi brošuro »Ajmo mi Sokoli« s pripombo, naj si mati prečita pazljiva brošuro in se potem odloči, ali ne kaže vzeti dečka brezverskemu Sokolu in ga vpisati pri Orlu. Toda tudi ta recept m je patru izjalovil, -kajti učenec je ob vrnitvi brošure moško izjavil: »Ostanem nadalje Sokol!« Priporočali bi višjemu šol. svetu, naj se zanima za tega neumornega patra*priganjača Orlovi mMestno elektriško podjetje naznanja vsem p. n. odjemalcem električnega toka, da v nedeljo 4. it. m. od 7.30 uro zjutraj do 12.10 ure opoldne ne bode do* bavljalo toika. m Otvoritev Grajske kleti. Kakom nam poročajo, se drugi del Grajske kleti ni mogel ofvoriti sinoči 1. decembra, ampak bo otvoritev jutri, t. j. v; sobo-to zvečer. m Cerkveni rop pri Sv. Martinu na Pohorju. Kakor smo svoječasno poročali, je bila iz cerkve pri Sv. Martinu na Pohorju ukradena razna cerkvena posoda. Tatu ni bilo mogoče izslediti. Te dni pa je prišel neki Orzinek iz Sv. Kungote k zlatarju Tratniku v Mariboru ponujati te predmete v nakup. Tratnik je dal Orzineka aretirati. Orzinekov tovariš, ki je čakal pred vratmi, je med tem pobegnil. Sodišče je obsodilo Orzineka v pondeljek na osem mescev težke ječe. m Drsanje na Treh ribnikih. Prija*! telje drsanja opozarjamo, da je na TreH ribnikih vsak dan drsanje. m Oskrbovalnico za dojenčke in posvetovalnico za matere otvori z 1. decembrom Državna krajevna zaščita dece in mladine v Mariboru. V ta namen bo sprejemal zdravnik in oskrbovalna sestra vsako sredo popoldan od 14. do 16. uri matere z dojenčki v Državni dečji Staniči v Strossmayerjevi ulici 26, kjer se bo prepričevalo o rasti in napredovanju dojenčkov, dajalo materam nasvete glede hranitve in ravnanja z dojenčki in navajalo matere k pravilnemu ravnanju z istimi. Vse informacije se bo dobivalo brezplačno, v posebno potrebnih slučajih se bo pa skušalo materam tudi materijelno pomagati. Ostale dneve v tednu bo posečala oskrbovalna sestra po stanovanjih matere in dojenčke in sicer enkrat, v slučajih potrebe tudi večkrat. Matere naj ne smatrajo oskrbovalno sestro kot neprijetno motilko in nadzo-rovalko, ampak kot v dobrem namenu prihajajočo prijateljico otrok ter ji naj gredo pri vseh njenih informacijah kar moč na roko. m Spominjajte se ptičic. Sneg pokriva vso naravo s svojo belo odejo. Ljudje se oblačijo v tople kožuhe in Skrivajo za toplo zakurjene peči. Zunaj pa zmrzujejo in proseče čivkajo naši mali pevci — ptički. Ne smemo jih pozabiti. V mestnem parku so razpostavljena krmilna koritca. Naša dolžnost je, da ta koritca napolnimo ter skrbimo, da ti mali naši prijatelji ne pomrejo gladu. Trgovci z živili in žitom imajo gotovo vsak dan nekaj semenjskih in drugih odpadkov med smetjem, ki so ptičkom dobrodošla hrana; pa tudi v vsakem domačem gospodinjstvu se najdejo drobtine, ki navadno romajo v smetje. Nikar ne vrzit^ teh odpadkov v stran; polagajte jih raje na primernim mestu glad-nim ptičkom, ki vam bodo trud in stroške bogato povrnili s svojim petjem, še bolj pa z uničevanjem škodljivcev na sadnem in drugem drevju, na polju, travnikih in vrtovih. — Ptica selivka. Včeraj se je hotel vtihotapiti .v podstrešje hiše št. 67. na Ailaksamcteavi cesti, moški. Prebivalci so pozvati stražnika, kateremu je možakar povedal, ida je Josip Reichert, SO let star ter idioma iiz Heba na Češkoslovaškem od kader je prišel v Maribor brez vsakega potnega dovoljenja. Stražniku je 'izjavil, da je hotel v podstrešju prenočiti, ker drugje Mi našel mesta. Pofleg sebe je imel pa tudi za okrog 2000 K vredno žensko perilo, očividno tatvi- ne. Stražnik mu je preskrbel boljše prenočišče v zaporu, odkoder bo odgnan čez mejo- m Novo kemično tovarno namerava zgraditi v Mariboru češka tvrdka »U-iiion« v Melju na stavbišeu mestne občine ob Diraivii, blizu brodi. Tvornica bo zaposlila čez 100 delavcev domačinov, samo ravnatelj to Čeh. Za priseljene u-šlužbence to Itoivarna sama zgradila stanovanje. m Nesreča pri delu- V sredo je padel 35 let stari železniški delavec Evstaliij Astapezub ;>ri de.u ; r i kf lesene kooe na rampo ter zadoibil .težje notranje poškodbe. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico. m Posledica ljubosumnosti. Predvčerajšnjem se je zabavalo v gostilni Schireg v Dantoovi ulici več mesarjev, od katerih je pričel eden dvoriti tam* kajšnji natakarici. Kmalu na to pa je prišel v gostilno neki Rudolf Pajntar, naj.brže ljubimec omenjene natakarice, kar mesarju seveda ni bilo pogodu. — Cela družba je ostala v gostilni približno do 23. ure, nakar je odšla. Včeraj popoldan pa je izvedela tukajšnja policija, da leži Pajntar ranjen na hrbtu v javni bolnici. Uvedena preiskava je dognala, da je ljubosumni mesair, Emil Adler, v prepiru sunil Pajnter j a z me- ' sarskim nožem v hrbet ter ga težko ranil. Policija je Adlerja aretirala. Pajn-teTjevo stanje je opasno. m Kavarna Central. Danes koncert salonskega orkestra Perc-Comelli, začetek ob 8. uri. * 1751 Narodno gledališče. Repertoar: Sobota 3.: Knoblauch „Faun\ Ab. A. . Nedelja 4.: Nušič »Svet*. Delavska predstava. Dramatična šola Narodnega gledališča. Pouk dramatične šole se vrši danes v petek, dne 2. decembra točno ob 19. uri. Kultura in umetnost x »Glasbena Matica«. III. koncert društvenega orkestra. Kakor zvemo .iz naše »Glasbene Matice«, se vrši ITT. koncert društvenega orkestra pod vodstvom neumornega g. ravnatelja Topi* ča s sodelovanjem koncertne pevke gdč. Mare Radove dne 7. decembra 1921., t. j. 1 sredo pred Marijinim praznikom ob 20. uri v Gotzovi dvorani. Kot pri prvih dveh koncertih so tudii letos na spo* redu sami biseri orkestralne literature, katerih popolna krasota nudi tudi neglasbeniikom največjega vžitka. Vspoired je sledeči: 1. Smetana: Predigra k operi »Liibuša«; 2. Riinsky-Korzakov: Capricio Espaigol: Variazi-oni in Altoralda; 3. Grieg: Lirična suita opus 54; I. Pastirček, II.: Norveški seljaški ples, III. Nocturno, IV. Pohod palčkov; 4. Thomas Ambrois: Ouvertu-r.a k operi »Migmon«; 5. a) Dvorak: A* ria iz opere »Rusalka«; b) Smetana: A-riu iz opere »Prodana nevesta« poje gdč. Radova; 6. Dvorak: Legende št.: I. in IV.; 7. Goldrnark: Sakuntala. Med 4. in 5. točko pavza. Med proizvajanjem posameznih itočk ostanejo vrata zaprta. Nepozabljivi vtis, katerega sta pustila v naš predlanski in lanski orkestralni koncert, bode privabil tudi k letošnjemu koncertu vse one, ki se radi otresejo vsakdanjih skrbi in misli in navžijejo diobre glasbe. O podrobnostih bomo še pravočasno poročali. x Odraslim priporočamo kot najlepše dairilo za Miklavža, Božič in Novo leto zadnjo noivost Josipa Kostanjevca, to- j man »Krivec«. Broširan izvod stane 10 din., vezan 12.50 din., poštnina posebej. Dobiva se v Zvezni tiskarni v Ljubljani, pri knjigotržcih in pri pisatelju v Mariboru, Ob železnici št. 6. II. x Dr. Ivan Lah: Noč na Hmeljuiku.' Izdala Zveza kulturnih društev. Založila tiskovna zadruga v Ljubljani 1921. Cena 4 din. Zveza (kulturnih društev v Ljubljani ki izdaja zbirko »Prosveti in zabavi«, je začelo izdajati zbirko ljudskih iger pod naslovom »Oder«. Prvi zvezek, kii je pravkar izšel, prinaša dr. Iv. Laha dramo »Noč na Himel jni-ku«, ki so jlo lansko leto vprizorili že v mariborskem gledališču. Igra se vrši 1-1809. na Dolenjskem. Naroča se pri Tiiskovnii zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. x Jugoslovanska razstava v Pragi. Danes se je otvorila v praškem »Rudol-finumu« jugoslovenska umetniška razstava, katero so priredili praški jugo-slcivemaki akademiki. x Promocija Gerharda Hauptmanna. V soboto je bil na nemški praški univerzi nromoviran slavni nemški pesnik Gerhard Hauptmann za čestnega doktorja filozofije. Ne pozabite naročnino! Sokolstvo. o Za sklad Sokolskega doma v Hočah so darovali gg: Ivan Škerjanc 400 K, Janko Podgoršek 400 K, Filip Gantar 40 K. Srčna hvala! Bratje in prijatelji Sokolstva, posnemajte! ! o Sokol v Hočali priredi v nedeljo 4. t. m. popoiidain svojemu naraščaju in deci »Miklavžev večer« pri Frangežu, •ker Sokolski dom točasno še ne more služiti svojemu namenu radi odra. Med-drugim je na vsporedu tudi »Snegulei-ca«. Bratje in prijatelji mladine^ dobrodošli! Zdravo! o Na poslovilnem večeru brata Je* zovšeka se je nabralo za sklad Sokol* skega dtoma v Hočah 300 K. Posnemajte ! Kino. Mestni kino. »Temna preteklost«, pustolovščina rv dveh epohah, I. del • »Ljubezen zmaga« v 4 činih se predvaja v petek, soboto, nedeljo in pondeljek. Z ■ ozirom na. visoko posojnino filma so tokrat popusti neveljavni Dvorana je za* kurjena. I. Mariborski »Bioskop«. V sobota nedeljo, pondeljek in torek se predvaja I. epoha kriminalno-detektivske vsebine »Misteriji New-Yorka«. Film je merikanskega izvora ter igran od večje amerikanske igralke Pearl y glavni vlogi. »Misteriji New-Yorka« je film, ki nas vodi v najnižje sloje velomesla ter nam prikazuje zločine itt hudodelce Amerike na njihovem posta • na drugi strani pa uspešno delovanje prvovrstne originalno uewyorške poli-.’ vije pold vodstvom najboljških ameriških igralcev in igralk. Film je od do zaklučno zadnje epohe, zanimiv, i®* redno napet, poln policijskih in zločin; sikih trilhojv (ter izvanrednih senzacij-Pri vseh predstavah svira godba. Šport. : Šport. Izšla je 46. lin 47. št. -v eneun zvezku s sledečo' vsebino: Smučarski šport. — S smučmi na Krvavcu in Zvo* ku. — Smučarske ture. —- Jugosloven* ski Davos—-Bohinj. —■ Glavna skupščina jugisloveuiskaga Olimp, odbora. Nezdrave razmere. — Zdravje narod®-■ — »Športne vesti. — Razno. Glavm urednik Radivoi Rehar odpevom' urednik : H udoh O v i m ■ Danes! VELIKA KAVARNA Petek! Operni večer. Gostovanje g. V. Štamcarja, opernega baritonista, člana Nar. gledališča v Mariboru. Pomnoženi orkester g. prof. Kubiček-a. PROGRAM: Rossini: Ouvertura k „Tancred“J Rubinstein: Svetlobni ples iz „Ferarnors“. Dvorak : Arija iz „Rusalke“. Leoncavallo: Prolog it „Bajaz/o“, poje g. Štamcar. Puccini: Fantazija iz „l'osca“. Wieniawski: Souvenir de Moscau. — Solo na gosli J. Kubiček. Smetana: Fantazija iz „Dalibora“. Verdi: Arija Germona iz „Traviate“, poje g. s Štamcar. Mailard: „Ercmitovi zvonovi", ouvertura. Wagner: Arija \Volframa iz „Tannh&ušei“, poje g- Štamcar. Verdi: F-antazija iz „Rigoletto". 1933 Mozart: Ouvertura k „F garovi svatbi". Bizet: Fantazija iz „Carmen“. Boldieu: Ouvertura Iz »Bagdadski kalif“. Torek! 6. decembra. Torek I velik simfonični kencert. masrm' fttaia oznanila. Iščem za takoj učitelja (icol, ki . bi me vsak dan poučeval v ! citianiu od 20,—21. ure v roo- j jem stanovanju v sredini me sta. Naslov v upravi „ Tabora". 1941 Absolvent 7 ratredov gimnazije, zmožen sloven-kega. srbo-; hrvaškega in nemškega lez/ka ! v govoru m pisavi, kakor tudi \ izveaban v pisarniški službi, prosi pri večjem podjetju /a i službo. Dojiisi na I K., pm-te- I restante (Jelje. 1932 2-2 Išče se dobra in poštena ku harica za oficirje 45. pp. Nastop takoi. Plača po dogovoru. Stanovanje, kurjava, elektiična latsvetbava pr..sto. Oglasili se v ofic. obednici 45, pp.. Meljska vojašnica- 1933 3-2 Dobro hrano, če mogoče s sta novaniem v sredini mesta, se išče proti dobri plači. Cenjene ponudbe na upravo lista pod št. 1934. 1934 2-2 Za 28 K dnevno se sprejmejo gospodje in gospodične na hrano. Koroška cesta 18 (na dvorišču 1923 3-3 1 Pozor! V nedeljo, dne 4. decembra 1921 se vrši v gostiln* »Linhartov dvor" na Tržaški cesti št. 47 pojedina klobas s koncertom. Cenjene goste se bo postreglo samo z najboljšimi domačimi klobasami in s pristnim novim pekrskim vinom — Za obilen obisk se priporočata 1942 gostilničarja. Postrežnica za par ur predpoldne, se išče. Plača po do- Pozor I govoru. Naslov v upravi lista. 1043 9-1 Galanterijo drobnarijo, parfumerijo in razne pletarske izdelke priporočata Baloh & Rosina MARIBOR, Grajski trg. Petek 2.: Gostovanje opernega baritonista V.Stamcar-j Velika kavarna 1929 3—3 Operni večer Galoši in čevlji za sneg strokovno popravijo. — Gumi-import M. 1. Nerat, Gosposka ul. 58/11. 1940 2-1 ( lir. Mkentes. plesni M JeimT. Miklavževa akademija dne 5. decembra v veliki kazinski dvorani. 0==^1j PROGRAM: 1945 1. Prihod sv. Miklavža s spremstvom. 2. Shimmy (moderni ples), plešeta brat in sestra Pečnik. 3. Shimmy-step, izvajata H. Pečnik in H. Puth iz Dunaja in drnce plesne točke. Cfj—LŽJ Posebna vabila se radi prevelikih stroškov f»e bodo razpošiljala. Vabljeni so vsi obiskovalci plesneg® zavoda in sorodniki. Začetek oh 19 uri. — Otvoritev blagajne ob pol 19. flrf• Vstopnice stanejo v predprodaji 40.— K, ! — — pri blagajni 60-— K. — — Predprodaja vstopnic: Potnik, Krekova ni. 8, pritličje, od 8. do 17. fli mast Pristopajte k Jugoslovanski Matici. Razglas o prodaji državnih žrebet. Pozivajo se vsi zainteresirani konjerejci, da Pr*' dejo dne 6 decembra 1921 ob 9. url predpold« k komandi 4. težkega artilerijskega polka v Maribora; Tržaška testa, kjer se bode prodajalo dražbenim P°“ tom 20 državnih žrebet starih do 6 mesecev. Prodaia se bo izvršila posamezno najboljšem ponudniku proti gotovemu plačilu. 1018 i i« Lastnik in izdajatelj Konzorcij .Tabor*. - Tiska: Mariborska tiskarna d d.