sLoxjenska
Radost oznanjam, nikar se ne bojte) čudo neskončno nocoj se godi, Rojen Zveličar je, molit ga pojte, v jaslicah revnih na slamci leži.
LETNIK IL
NOVEMBER-DECEMBER 1998
ST.11&12, N0.11&12
SVETI VEČER
iz Slomškovega berila
Zemlja je belo obleko dobila, veselo se deca krog tople peči grejejo, kolovrati urno po hiši brnijo; približa se sveti večer, prinese otrokom in starčkom obilno novega veselja.
S pobožnim petjem pozdravijo sveto noč, v kateri je Dete rojeno, toliko tisoč let prerokovano. Devica ga je rodila, v jaslice položila, angelci so ga oznanili in pastirci prvi molili. Otroci veselo jaslice gledajo, ki so jih mladeniči v kotu naredili, z zelenim bršljanom in pozlačenemi orehi deklici ozaljšali. Vse je veselo in svete pesmi Jezusovega rojstva stari in mladi pojo.
Vsi domači se od veselja objemajo in nedolžno veselje imajo. Zdaj ura enajst odbije, zvonovi od daleč milo pojo; dedek vstanejo, vse se gre pražnje opravljat in eden za drugim gredo po visoki gazi k veselim polnočnicam. Tema je
Družina na poti k polnočnici
zunaj, v cerkvi vse svetlo; po vseh oltarjih luči gorijo. Orgle močno pojo in lepe pesmi božične se po cerkvi razlegajo; otroci se pa jaslic ogledati ne morejo, ki jim kažejo, kako se je Bog ponižal, da bi nas povišal, kako je, ubogo dete, to je, da bi bili mi srečni otroci..
Oh, pozdravljena mojemu srcu ljuba sveta noč, mojih otroških let največje veselje. Vzel mi je svet mnogo veselja nedožnih mladih dni; ostal mi je spomin tvojega otroškega veselja. Vsako leto se še spomnim, kako srečen sem bil. ko sem pri jaslicah, v kolu doma dve svečke prižgal, ko smo krog mize na sveti večer pokleknili in sveti roženkranc molili; se vselej mi srce na novo oživi, kadar staro milo božično pesem zapoje:Eno Dete je rojeno in hvalim Boga ki svojim otrokom toliko nedolžnega veselja v svetih praznikih da." Takih je nebeško kraljestvo ".
Izpraševanje vesti - novoletni sklepi
*
Ko smo se pred dobrimi 7. leti v strahu ozirali v svet, da bi nam ta priznal našo demokratsko veliko odločitev za samostojnost in upali na mednarodno priznanje, smo se v stiski zedinili na nekaj principov, sprejemljivih v zapadnih demokracijah, ki bi nam pomagali uresničiti nase težnje ali želje.
Danes se nam zdi primeren čas, da si izprašamo vest, kako smo te principe uveljavljali in če jih nismo, da pogledamo v bodočnost, koliko bi jih lahko izboljšali, da bomo ohranili v svetu ugled, ki je potreben za nadaljno svetovno podporo, kajti brez nje naša mlada država nima bodočnosti. Te principe, ki smo jih objavili v SD(julij 1991) nam je poslal navdušen bralec SD in član SDG.
Slovenija naj bi bila DRŽAVA: • kjer bo zapoved-ljubi svojega bližnjega najvišja vrednota našega življenja,
•	kjer bo smisel življenj* delati in se žrtvovati tudi za druge.
•	ki bo kazala pot Iz zasebne sebičnosti k dobrinam vseh državljanov,
•	kjer lahko govoriš rcsnico In je nI treba potvarjatl,
•	kjer so poštenost, ugled In sposobnost cenjene vrednote,
•	kjer se ne bomo pustili zapeljati zmotam In postali sužnji zlatega teleta,
•	kjer bomo spoštovali vse tisto, v kar so verovali našI predniki, naši očetje In matere, ko so nam stoletja ohranjali našo lepo SLOVENIJO.
K tem dobrim željam smo pri SD pozneje
dodali še dve:
•	spoštovati demokracijo, nj eno strogo delitev med zakonodajno, izvršilno In sodno vejo,
•	dodati kot ammendment sedanji ustavi KS v preamblu priznanje Najvišjemu Stvarniku, kot smo to brez uspeha predlagali ze pred 7. leti, ki naj nad nami bedi, nas varuje in blagoslavlja.
Ob Novem letu, ko državljani po demokratskih deželah delajo Novoletne sklepe, posvetimo nekaj trenutkov premišljanju o teh načelih in jih skušajmo uresničevati enega za drugim, v blagor države in njenih državljanov.
V tem smislu želimo vsem Slovencem srečen Božič in uspešno Novo leto 1999. Uredništvo in uprava Slovenske Države.
•'V'.
•IJŠLd mam
slovenska
DRŽAVA
FOR A FREE SLOVENIA
Subscription rates $15.00 per year $1.50 single issue Advertising: $0.45 per agate line
Member of Multilingual Press Member of Canadian Association of Ontario Multilingual Press Federation
Owned and published monthly by Slovenian National Federation of Canada
Marta Jamnik-Sousa, President 79 Watson Ave. Toronto, On M6S4E2
Lastnik in izdajatelj Slovenska Narodna Zveza v Kanadi ga Marta Jamnik-Sousa, Predsednica Edited by Editorial Board Urejuje konzorcij Slovenska Drzva Zastopnika:
Slavko Skobeme Espana 1316 Custeiar (1712) Prov. Buenos Aires Argentina
Avguštin Kuk 16 Northfield Rd. Scarborough. Ontario MIG 2H4 Canada T/FAX (416) 439-8387
TELEPHONE # (416) 766-4848 FAX# (416) 766-7088
Letna naročnina za: Kanado in ZDA $15.00, za Argentino in Braziljo po dogovoru; Anglija, Avstrija, Avstralija, Francija in druge države $12.00 U.S. Po letalski posti po dogovoru.
Za podpisane članke odgovaija pisec. Ni nujno da bi se avtoijeva naziranja morala skladali v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.
B02IČ 1998
Mate Roesmann
Mm
PEACE ON EARTH Rev. Vladimir Kozina
Kip Brezmadežne na priloženi sliki je za moj odhod iz Anrasa izrezal tirolskega cedrovega lesa znani arnaski "Holzsch»ntzer" Anton Kollreider. Kot meni, naj bo ta slika Brezmadežne tudi Vama v spomin na nikdar pozabljene mesece in leta, ki smo jih skupno preživeli v Anrasu v letu grozot!
Ob pričakovanju na letošnji božični čas in božične praznike se mi misli vračajo nazaj v otroška in mladostna leta, ko smo Božič praznovali na Slovenskem, v rojstni domovini.V skoraj 1300 letih, odkar praznujemo Slovenci Božič in rojstvo Zveličaija, smo opletli božično skrivnost podobno kot drugi narodi s svojimi posebnostmi, običaji, obredi, ki smo jih naslonili deloma na cerkveno bogoslužje, deloma na ljudsko pobožnost, deloma pa celo na stara poganska izročila. Čas pred Božičem, posebno dan pred Božičem, postavljanje jaslic, kropljenje in kajenje, obredna veČetja, sveti večer ob jaslicah, sveta noč s polnočnico in sveti dan, dan miru in spokojnosti, dan sprave in mirnega sožitja, dan radosti in božje milosti.
Božični praznik namje bil v tolažbo in upanje v težkih letih vojne, revolucije in begunstva. V novi domovini nam je njegovo obhajanje v blagoslov, božični običaji pa drag spomin in izročilo našim potomcem.
V letih komunističnega nasilja je bil božični praznik v Sloveniji prepovedan. Bil je navaden delovni dan. Tako so skušali zatreti tudi božična obredja in običaje. Hoteli so pregnati tisočletno tradicijo in s tem osiromašiti slovenskega človeka še duhovno, ko so ga že gospodarsko.
Petdeset hudih let totalitarnega komunizma je mrtvicilo slovensko duhovnost, jo pritiskalo na tla in jo onemogočalo. To pa ni povzročilo le hude škode slovenski vernosti, ampak tudi celotni slovenski kulturi in kulturni ustvaijalnosti.
Partijsko obvladovanje celotne družbe, države in takorekoč vsega življenja v Sloveniji ter vsiljevanje partijske ideologije je povzročilo poplavo vulgarnosti,
indiferentnosti, relativizma, cinizma, zahrbtnosti, nevosčljivosti, sovraštva, skratka potenciralo je v človeku vsa nagnjenja k slabemu. Tako duševno ohromljen človek zapade občutku nesvobode in preneha biti sam svoja osebnost, izgubi svoje človeško dostojanstvo. Zato v teh petdesetih letih v slovenski kulturi ni bilo ustvaijenega nič resnično velikega, pomembno trajnega in nadpovprečnega. V kulturi je bila to doba rušenja in zaviranja, ne pa doba ustvaijanja.
Današnja Slovenija se še ni otresla takšnega ozračja, še ne pozna prave svobode. Današnja oblast v Sloveniji je že v veliki meri le nadaljevanje preteklosti z njenimi premnogimi slabostmi in pomanjkljivostmi. Ni pravega razumevanja ne demokracije, ne pravne države. Vse to hromi ustvanjalnost, podjetnost, zalet in elan v vsem javnem življenju, kulturnem, gospodarskem in političnem. To je žalost in beda pokomunistiČnega živo taljenja.
Ob vsem tem pa je se podoba, da se slovenski človek sicer zelo zanima za vse dežele in probleme sveta, z lastnimi slovenskimi pa se ne želi soočati in spoprijemati, ampak pred njimi rajši beži ali pa noče nič slišati. Vse kaže, da želimo predvsem rešiti svet pred atomskim orožjem. Skrb za lastno obrambo pa šepa.
Božič 1998. Samo dve leti je Še do dvatisočletnice rojstva Gospodovega. V pričakovanju in ob tem velikem prazniku miru in blagovesti, ki pomeni največjo prelomnico v zgodovini človeštva, pobožno prosimo božje Dete Jezusa za milost spoznanja Njegovega sporočila, za milost miru in sprave, za milost božjega otroštva, pa za naš slovenski narod, da bi končno doumel in spoznal ta prelomni čas in stopil v čisto in jasno ozračje prihodnosti
I M
»V. i 1 ¿tU i
VESEL BOŽIČ IN
SREČNO NOVO LETO
Mt- UtOHCtMv!

Postrežem vam lahko:
•	v slikarstvu - portretov
•	poslovnem reklamiranju
designing logo, labels, brochures, flyers, bussines cads foil printing etc.
Z PREVODI: ROJSTNIH USTOV MRLIŠKIH USTOV POROČNIH USTOV ltd.
47 MUMOIKJI M. TMOHTB. IM MC ON
(41 C) 244-^447
LEON ŠTUKEU	A va TKI'IIIYIMUO^A««!	STO LETNIK
Ave, Triumphantor!
r ti^mPirrt,
. V f V
Novo mesto iz ŠtuMjevih ¿asov
Leon Stuke(j v spremstvu mag. ZafoŠnika "ofeta" nad 400 let stare trte na Lentu, zasaja cepiče te starodavne trte na Kaivariji.
Stoletnik zasaja prvo od 100 dreves, za vsako leto StuMjevega življenja, na znameniti Piramidi v Mariboru.
SLOVENIJA





Stoletnik Štukelj, mariborski župan dr.Križman (levo) in direktor kmetijske sole na Kaivariji, pri postavitvi velikega novega klopotca.
sto let. Njegovo življenje je že od vsega začetka razburljivo. Kariera dobitnika osmih zlatih, štirih srebrnih in petih bronastih odličij, od katerih jih je šest z olimpijskih iger, je trajala 24 let, v njej pa je sodeloval na treh olimpijskih igrah in štirih svetovnih prvenstvih iz predvojnega obdobja. Zadnja leta ga časti ves športni svet, čeprav po drugi svetovni vojni njegovih dosežkov niso preveč cenili. Kmalu po osvoboditvi so mu komunisti nacionalizirali hišo in ga vrgli iz sodniške službe. Na mesto, ki mu pripada, so ga znova postavili novomeški rojaki, ki so ga ob njegovi 70-letnici imenovali za Častnega meščana. Na zagrebški univeraadi leta 1987 se mu je simbolično poklonil predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch, predlanskim je š svojo čilostjo na olimpijskih igrah v Adanti navdušil ameriškega pred- | sednika Billa Clintona, letos princa Charlesa.... V zadnjem času pa si ga želijo kot častnega gostana vsaki »pomembnejši« prireditvi, s čimer Štukelj dokazuje, da je res velik človek. Zato mu tudi v uredništvu Demokracije čestitamo za stoti rojstni dan in mu želimo veliko zdravja in čilosti.
Rojen 12 novembra 1898 v Kandiji pri Novem mestu, pred drugo svetovno vojno sodnik v Novem mestu, St. Lenartu in Mariboru, po vojni v nemilosti pri oblasteh, na prisilnem delu, nato upokojeni odvetnik od leta 1965. Ob tej edinstveni priliki slavljenje zlasti v Mariboru (gala koncert v dvorani Tabor) in Novem mestu.(slavnostna akademija) V Mariboru so mu poklonili torto velikanko s 100 svečami; sprejem sta pripravila dr. Alojzij Križman, župan Maribora in dr. Ludvik Toplak, rektor mariborske univerze.
ANEKDOTE:
•	Slavljenec je posadil prvo od 100 dreves njenu v spomin v parku pri Treh ribnikih, nato posadil na znani Piramidi cepič stare trte.
•	Leo Štukelj je živel po načelu svoje sokolske	organizacije." Zdrav duh v zdravem telesu"
•	S svojimi atletskimi amaterskimi uspehi in s svojo osebnostjo je naredil vec za ugled Slovencev v svetu, kot poklicni diplomati ali politiki. Čast mu!
•	"V življenju in športu mi je veliko pomagala plemenita in celostna vzgoja, ki sem jo bil deležen v šoli patrov frančiškanov v Novem mestu. Z ljubeznijo in dobroto so jo potrpežljivo sejali v naša mlada srca. Pridnost in poštenost nikdar ne Škodujeta" tako je filozofiral
•	Kako je spoštoval amaterski status je razvidno iz priložene anekdote:
•	Njegov prijatelj Drago Ulaga opisuje : Ko so nama s Stukljem na TV Ljubljana dali v podpis pogodbo za honorar v višini 1300 nemških mark, ga je Štukelj odklonil z besedami:" Se nikoli nisem prejel honorarja za svoje telovadno delo." - Nikomur ne koristiš, če odkloniš, če vzameš, pa lahko komu pomagaš, sem mu rekel." Prav, bom pa podpisal in dal za Slomškov spomenik v Mariboru."
Posebna izdaja znamk PoŠte Republike Slovenije v Čast jubilantu.
SiCMNuA^
•	Njegov odnos do materialnih dobrin lepo ilustrira podatek iz knjige, da je imel v življenju en sam avto-"pred drugo svetovno vojno sem z ženinim denarjem kupil opel olimpijo.ki so mi ga 10. aprila 1941 Nemci zaplenili. Od žalosti in jeze nisem vet kupil nobenega avtomobila."
•	Bilje skromen Človek. Ko so ga vprašali po dieti je odgovoril" Za zajtrk bela kava in v njej namočen kruh, popoldne malica sadje in kompot, za večerjo pa skoraj nič."
•	"Ave tTRIUMPHATOR" ga je pozdravil novomeški župan dr. Josip Rezek ob sprejemu v Novem mestu, ko se je vrnil kot zmagovalec iz pariške Olimpijade (z dvema zlatima medaljama), leta 1924. Ime mu je ostalo.
•	Na Olimpijadi v Atlanti je bil častni gost predsednika Olimpijskega komiteja Juan Samarancha in javno pozdravljen od predsednika ZDA Bili Clintona.
•	Ob stoletnici je Republika Slovenija izdala njemu na Čast kovanec z njegovim likom, spominsko znamko in žig.
•	Sodnik Jože Rus, nekoč njegov sobrat pri Sokolu, a sedaj partijec, ga je pri zaslišanju nahrulil" Slišim, daje nekaj narobe s teboj!" in gaje obsodil na težko delo.
•	Ko je bil spomladi v New Yorku so ga na 100. nadstropju Empire State Buildinga pričakala belo oblečena dekleta, vanj planile in mu čestitale k rojstnemu dnevu.
•	Glede prihodnosti Slovencev je optimist.
•	O Slovencih pa pravi:" Slovenci, to so nadpoprečje! To ne more biti vsak!"
Štukljeve medvojne izkušnje s slovenskimi partizani.
Iz knjige "Na Okopih" Ladislava Bevca
Predstavljamo del Štukljevih doživetij, ki so slovenskemu veleposlaništvu v ZDA zelo npprijetna, saj dokazujejo, da je slovenski olimpijski zmagovalec svoje medvojno "srečanje " s partizani preživel le po naključju.
Med drugo svetovno vojno je Stukelj bil sodnik v Novem mestu. Ko je leta 1943 Italija, ki je zasedala ta del Slovenije, kapitulirala, je po navodilih zavezniških ekspedicijskih sil izročila mesto Titovim partizanom. Partizani so takoj razglasili splošno mobilizacijo in tako je bil tudi Stukelj vključen v partizansko formacijo. Ker se partizanom m pridružil prostovoljno in je poleg tega bil Še sokol (član jugoslovanske gimnastične in domoljubne organizacije), so komunisti posumili, da ne bo kazal prevelikega navdušenja za njihovo početje. Ukazali so mu, da se mora prijaviti divizijskemu	sodniku,
predvojnemu pravniku Jožetu Rusu, ki ga je sprejel z ne preveč obetavnim nagovorom: "Slišati je, da je s teboj narobe". (Jože Rus je bil pred vojno okrožni sodnik v Ljubljani, kjer je poskušal v sokolsko organizacijo vriniti komuniste Na prvem zasedanju komunističnega "parlamenta" v Jajcu je podal predlog, da se Titu podeli naslov maršala Jugoslavije. Po končani revoluciji je postal predsednik jugoslovanske sjupsčine, ki je
"žigosala" novo "zakonodajo" in je menda bil razglašen tudi za narodnega heroja. V knjigi "The Wartime", ki je izšla pri založbi Hercourt, Brace, Jovanovič leta 1977 v New Yorku, je Milovan Djilas na strani 235 Rusa opisal kot Človeka omejenih političnih sposobnosti, ki pa je kljub temu bil koristen, saj so z njegovo pomočjo njegove sokolske privržence laže spravili v komunistične vrste.) Ko je Štukelj zapustil prostor, kjer so ga zasliševali, je njegovo orožje, ki ga je pred vstopom v zasliševalni prostor moral odložiti, izginilo. Odvedli so ga na prisilno delo v skupino, ki je odstranjevala	ruševine
nemškega bombardiranja. Po nekaj tednih so Nemci zaceli prodirati proti Novem mestu. Partizani, ki so stražili Stuklja m njegove sojetnike, so jo jadmo odkurili in jetnike prepustili njihovi usodi. Partizani so bili hrabri le ko je bilo treba pobijati neoborozene moze, žene in otroke ali terorizirati civilno
v
prebivalstvo. Ce so se srečali z enotami SS, je bilo hrabrosti konec. Ko se Nemci prišli do jetnikov, ki so seveda bili v partizanskih uniformah, so jih
postavili ob, zid, da bi jih postrelili. Stuklju je nekako uspelo, da je nemškemu oficirju razložil, da ni komunist. Pokazal mu je svojo izkaznico iz olimpijskih iger, ki so leta 1936 potekale v Berlinu, in je nosila Hitlerjev podpis. Nemški . oficir si je izkaznico ogledal in odločil, da Stuklja izpusti. Namen Jožeta Rusa in slovhskih komunistov, da se znebijo "burzuaznega" olimpijskega zmagovalca, je bil s tem onemogočen. Stukelj je ostal živ in doživel zlato olimpijsko obdobje in Atlanto. Neznam nemški oficir, ki je do olimpijskega	zmagovalca
pokazal več spostovanja kot njegovi sonarodnjakiv in Hitlerjev podpis sta Stuklja rešila zanesljive smrti. (Objavljeno na Internetu http://mmeral.umd. edu/usenet/s oc. culture. slovenia/0296. html)
P. S. Podoben doživljaj je okusil tudi moravski dekan Hafner. Ko so ga Nemci aretirali, da bi ga poslali v izgnanstvo na Hrvatsko, jim je pokazal Olimpijsko izkaznico iz Berlina, na kateri je bilo tudi Hitleijevo ime. Nemci so ga takoj izpustih.
so bili ŠtakUero močno tekmovalno orodje
SPOMENIKI, ULIOE IN ŠE KAJ
V slovenskem tisku smo 1. septembra zasledili poročilo, da so predstavniki Liberalne (Grosove) stranke na Trgu Republike (to je nekdanjem Trgu Revolucije) v Ljubljani, na Kardeljev spomenik, ki je bil polit z rdečo barvo- dostavili spominsko ploščo. Po izjavi predsednika stranke Vitomirja Grosa je na njej predstavljen pravi obraz revolucije tajni ukaz Edvarda Kardelja komandantu partizanov Ivanu MaČku-Matij i: "Duhovne vse postreljaj te, prav tako oficirje,	intelektualce,
itd. Ter zlasti tudi kulake in kulaške sinove..." V tej zvezi pa je tajnik iste stranke Danijel Malenšek predlagal, da bi Kardeljev spomenik prelili v spravni zvon spomina in opomina, bližnji spomenik revolucije pa naj bi postal spomenik sprave.
Upajmo, da se bodo našli še drugi pogumni ljudje, ki bodo zahtevali odstranitev
še drugih spomenikov in simbolov	komunistične
revolucije in nasilja, ki so posejani po mnogih mestih in vaseh v sramoto lepi Sloveniji. Pa ne samo spomenike, tudi imena mnogih ulic v mestih in vaseh bo treba	odstraniti	in
zamenjati.	Slovenski
izseljenci pa tudi mnogi tujci, kadar pridejo na obisk v Slovenijo, se sprašujejo, kako je mogoče, da osem let po padcu komunizma in osamosvojitvi še vedno najdejo ulice z imeni raznih herojev, katerih herojska dejanja so bila v glavnem v pobijanju ljudi, Ulica I. Internacionale, Ulica Pohorskega bataljona, ceste raznih partizanskih divizij in pohodov in Ceste proletarskih brigad, ki jih v Sloveniji sploh ni bilo. Tujcu taka imena pomenijo, da je Slovenija komunistična in se ob tem sprašujejo, kako naj ta država pričakuje, da bo
sprejeta med zahodno evropske kulturne narode ali celo v NATO, ko se v osmih letih ni odstranila zunanj ih znakov in simbolov komunizma ? Zamenjava imen ulic in trgov pač ne bi smela delati težav, če je le kaj poštenja in dobre volje, saj imajo mesta in vasi dovolj zaslužnih ljudi, da bi dobili svoje ulice. Tako v Mariboru še nimata ulice župana Alojzij Juvan in Franjo Lipold, ki sta med obema svetovnima vojnama prispevala svoj delež, da je Maribor takšen, kakršen je. Toda mestne komunistične oblasti so oba po letu 1945. kar prezrle. In potem je še Franjo Žebot,	nekdanji
• mariborski podžupan, ki je bil pravi steber slovenstva na tem področju in zaslužen za to, da je tudi širša mariborska okolica (zlasti Šentilj) ostala trdno slovenska. Franjo Žebot je umrl v Dachau tik pred koncem vojne v začetku maja 1945.
OB DESETLETNICI SMRTI DR. CIRILA ŽEBOTA
9. januarja 1989 je na svojem domu v Washingtonu, D.C., umrl dr. Ciril Zebot.
V počastitev njegovega spomina, njegovih misli, njegovega dela in njegovih zaslug za razširjevanje, utrjevanje in uresničevanje Slovenske državne misli, smo zbrali naslednje zapiske ki pričajo o pomenu njegovega življenja in delovanja.
"Dne 26. maja 1942 nekaj pred osmo uro zjutraj so atentatorji Vamostno-obveŠČevalne službe (VOS) v Ljubljani zahrbtno umorili dr. Lamberta Ehrlicha, profesorja teološke fakultete ljubljanske univerze. O VOS so zatrjevali, da deluje v okviru Osvobodilne fronte, dejansko pa je bila neposredni organ kumunističnega vodstva. Posebna izdaja Slovenskega poročevalca, podtalno šapirografiranega glasila OF ali je bil poseben komunike? - je že isti dan zjutraj s sumljivo naglico objavila sporočilo, da je VOS likvidirala Prof. Lamberta Ehrlicha in dr. Cirila Žebota. Nekaj ur po prenagljenem sporočilu pa je izšel popravljeni komunike, ki je napačno prvo obvestilo brez obrazložitve spremenil in povedal, da je bil ustreljeni spremljevalec prof. Ehrlicha Študent Viktor Rojic, o katerem pa razen imena niso navedli nobenih podatkov. Kako neki, ko za Rojica pred pomotnim umorom verjetno sploh niso vedeli, ker se ni javno udejstvoval. Usmrtili so ga zgolj zato, ker je v trenutku atentata bil ob prof. Ehrlichu, kar bi po predhodnih navodilih atentatorjem moral biti dr. Ciril Žebot. Nepričakovana sprememba pa je tisto jutro partiji prekrižala drugega od načrtovanih dveh umorov, a jih je obremenila z umorom nepoznanega človeka.
"Dejstvo je namreč bilo, da sem z redkimi izjemami vsako jutro jaz spremljal prof. Ehrlicha na poti v Cirilov Dom, od tam pa po masi na bližnjo teološko fakulteto. Da bi mu v času sovražne okupacije lažje pomagal pri podtalnem narodno političnem delu, sem takrat stanoval v sobi za goste v njegovem stanovanju ob stolnici. Po dogovoru me je imel profesor vsako jutro zbuditi, da bi skupno odšla v Cirilov Dom, razen kadar bi prejšnji dan dogovor spremenila. Tisto usodno Jutro 26. maja 1942 pa me profesor kljub dogovoru ni zbudiL kakor, da bi bil slutil, kaj se bo zgodilo, in je hotel rešiti moje življenje. Tako se je pripetilo, da vosovski atentatorji obenem z njim niso ustrelili tudi mene kot jim je bilo naročeno, temveč povsem neznanega jim Viktorja Rojica."
Qz prologa knjigi Neminljiva Slovenija dr. Cirila Zebota. Celovec 1988.)
"24. januar 1952.
Dr. B. mi je podal zanimivo podobo političnega delovanja v Trstu.
Orisal mi je Bidovca in prešel na pomen političnega^ pluralizma, ki ga komunisti morajo hočeš nočeš priznavati, saj jim je žal celo takrat^ ko se emigranti izseljujejo iz Trsta, ter manjšajo število Šolskih otrok in obiskovalcev na kulturnih prireditvah. Stranke so: SI A V, Demokracija, Tončičeva skupina, krščanski socialci (I) in skupina visokošolcev, ki nočejo biti niti liberalci, niti klerikalci, najmanj pa komunisti, in ki partijce najbolj vznemirjajo. Pripovedoval je o osebnem stiku, ki se začenja snovati po skupnih kulturnih večerih ali sejah (nekje v centru je takšna kavarna), o naporu vseh, da bi bil kulturni dom zbirališče in lastnina vseh Slovencev, in da ne bi postal nekakšno politično torišče.
Zebotovce je označil za najbolj pridne, vendar za nerealne zanesnjake. V zvezi s tem sva se temeljito razpovorila o samoslovenski in o jugoslovanski tezi. Oba sva se nagibala v drugo tezo, ki je zanjo največ stvarnih utemeljitev. Kljub temu, da smo po izkustvu poslednjih deset let znova odkrili svojo srednjeevropsko funkcijo ter se oprijeli kulturnih in duhovnih prvin zahodne Evrope, Čeprav nas tišči azijatsko balkanski barbarizem in čeprav se odpira perspektiva združene federativne Evrope, je nespametno
vreči se v tezo slovenskega separatizma...." (Iz Dnevnika 1951 - 1952 Edvarda Kocbeka, druga izdaja 1987)
"Izhajajoč iz osnov prve knjige istega imena - ki je izšla leta 1967 in je bila v nekaj mesecih razprodana - nova Žebotova knjiga razglablja o pomenu sprememb v Sloveniji po izidu prve knjige. Avtor analizira slovenski razvoj z vidika njegovega približevanja dvojnemu cilju: državni enakopravnosti slovenske republike in enakopravni svobodi v slovenski družbi. „
Ob izidu prve Zcbotove knjige jc zvezna vlada v Beogradu prepovedala njeno razširjenje v Jugoslaviji. To centralistično nasilje nad neodvisno slovensko knjigo je zbudilo zanjo izredno zanimanje v Sloveniji. Poleg Številnih napadov na knjigo iz ekstre-mističnih propagandnih pozicij je če bo Mitja Ribičič, slovenski član CK jugopartije (in sedaj predsednik Zveznega Izvršnega sveta v Beogradu) smatral za potrebno, da "opraviči" beograjsko prepoved Žebotove knjige z uvodnim člankom v reviji Teorija in Praksa (št. 8-9, avgust 1967), v katerem je knjigo takole označil in obsodil: "Resolucija VE. seje CKZKS je nacionalnemu vprašanju posvetila vebiko pozornost, zahtevajoč od komunistov, da morajo imeti do vseh aspektov nacionalnega vprašanja jasna stališča...Vsako zanemarjanje teh problemov lahko ustvari vakuum za uveljavljenje konservativnih in zunanjih sil.
S
v.
Omenil bi na tem mestu tudi Kocbekov očitek komunistom, da bolje varujejo interese mednarodnega socializma kakor pa interese našega majhnega naroda. V slovenskem poslanstvu vidi Kocbek posebno misijo, spričo katere ga spreleti srd zaradi posebnih računov, ki jih ima bog s slovenskim narodom (predavanje v Trstu). Kocbek ni sposoben spoznati, da obstojijo posebni računi, ki jih mednarodna reakcija namenja slovenskemu narodu, in da je novi klerikalizem tista konservativna pozicija, ki daje edine možnosti za protinarodne protisocialistične namene tujih sil."
Slovenci pa so hoteli prepovedano knjigo sami presoditi. Nakupili so skoraj dva tisoč izvodov prve Žebotove knjige, ki so potem 'v Sloveniji krožili iz rok v roke. Tako se je ekstremistiČna kampanja proti knjigi zlomila pod valom neposrednega slovenskega javnega mnenja, ki je cenilo svobodno, stvarno in graditeljsko razpravljanje profesorja Zebota o osnovnih slovenskih problemih." (Iz letaka Mohorjeve Družbe Celovcu, ki naznanja izid Žebotove knjige "Slovenija včeraj danes in jutri, drugi del ")
"Dejan (Pušenjak, op.ur.) reagiram na tvoje pismo, ki si ga napisal odg. ur. Katedre S. Dravincu ter nato dal objaviti. Ker se problematika izražena v tvojem pismu, nanaša tudi name in je nasploh na nek način paradogmatična, želim k tvojemu pisanju, dodati nekaj misli....
#
V I
v
s
A R
J
e
Te dni je izšla v Celovcu knjiga enega vodilnih belogardističnih organizatorjev in ameriškega agenta dr. Cirila Zebota, posvečena na smrt obsojenemu Erhrlichu. V tej knjigi trdi Zebot da je partija improvizirala OF, ker je hotela izkoristiti svetovno vojno in sovražno okupacijo za povojno stalinizacijo Slovenije, ter da je partijska politika "zadnje etape" kriva, da, ni prišlo do zedinjenja Slovenije. Po Zebotu bi se morala OF spomladi leta 1945 povzpeti na raven slovenskih zgodovinskih interesov, premagati stalinistične vplive in predlagati po njegovem, teoretično sprejemljivo in organizacijsko izvedljivo povezavo vseh takrat obstoječih slovenskih oboroženih sil, t.j. partizanske vojske in belogardistov, pred zasedbo ameriške VE. in angleške V. armade ki bi zagotovile zedinjeno Slovenijo. Dosledno zvest svojemu narodnemu izdajstvu v interesu svojih imperialističnih gospodarjev, od katerih sta po njegovem mnenju odvisna varstvo in gospodarski razvoj malega naroda, vidi Zebot perspektivo za jutrišnjo Slovenijo v samoupravljavski (!) slovenski skupnosti, v političnem dualizmu komunistični stranki(!) in Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije brez komunistov (kot politični organizatorji verskih množic), v razbitju Jugoslavije in naslonitvi Slovenije na najbolj nazadnjaško imperialistično krilo v svetu..."
Goli strah je botroval (ne obsojam te!) pri tvojem posredovanju, da Zebota ne bomo brali. To še ni tako grozno, katastrofalni so namreč tvoji "argumenti" (ki bi jih moral na nek način cebo tolerirati, sprejemati Jih jemati kot sestavni del civiliziranega dialoga... zakaj Žebota ne bo v Katedri.
Dosti manj škode bi si naredil, če bi odigral Qdkrito igro in rekel preprosto: "Ne, z objavo Zebota je trenutno veliko tveganja, pripravimo prej vsaj dober teren, da nas ne bojo takoj prepoceni zatolkli", in bi te vsak razumel, s tem, ko pa se pojaviš v javnosti s tako poceni kvaziargumenti in pokažeš na svoje pomanjkanje osnovnega znanja iz naše ključne polpreteklosti....
Že grobovbranje tvojega teksta pokaže, da te vsebina Žebotovega odlomka iz njegove knjige Neminljiva Slovenija sploh ne zanima (ali pa vendarle) ampak, da se bojiš z objavo Žebota tvegati da ne bi bil objavljeni Zebot "mina", na katero bi naleteli kot že Kavčič in Zavrl, kot sam praviš. Saj se strinjam, da ta nevarnost obstaja, vendar, prav za to gre: da to "mino" to nevarnost detabuiziramo, da ji vzamemo veter iz jader, da si izborimo neko svobodo, ki nam pripada, svobodo dostopnosti do informacij, na osnovi katerih bomo lahko sami izpeljali zaključke in podobo nekega
OB DESETLETNICI ...
nadaljevanje s str. 5
časa, v katerem korenini nasa beda... (Iz članka novinarja Iva Zaidele pod naslovom Zebot kot paradigma v Katedri Maribor/ št 7, marec 1989.)
"Profesor Lambert Ehrlich, ki je izhajal iz rodu pod Svetimi Visarjami, izven meja nove države, kjer se srečujejo romanski, germanski in slovenski živelj in si je nabral bridkih izkušenj, ko se je kot strokovnjak na mirovni konferenci po prvi svetovni vojni trudil rešiti za Slovence, kar se je v takratnih razmerah dalo, je začel razvijati vizijo o samostojni slovenski državi, ki bi dokončno zavarovala življenske interese slovenskega naroda. Ko je ob nemškem napadu Jugoslavija razpadla, so se pojavile po deželi male skupine akademikov iz njegovega kroga in zbirale odvrženo orožje z oznanilom:" za samostojno slovensko državo po vojni". V vzdušje strašne negotovosti tistih dni je zažarela svetla zvezda upanja. Žal so bili komunisti hitrejši in na obzorju se je prikazal krvavi smrtni ples, zame.sen v testu brezvestne prevare in okrutnega nasilja njihovih "odrešenjških blodenj. Pod njihovimi zahrbtnimi streli se je v krvi zgrudil profesor Ehrlich. Plamenico pa, ki jo je Ehrlich prižgal, je pred koncem vojne ponesel v svet dr. Ciril Zebot. ko se je prebil v svobodo. Tam je z vsemi svojimi močmi iskal poti, kako bi ta košček zemlje pod Triglavom reSil Slovencem iz plamenov ognja in krvi za resnično svobodo samostojne narodove države. Iskal je zvez in kombinacij, ki bi ob pričakovanem porazit vseh dednih sovražnikov slovenskega naroda, ki se je
končno tudi začel risati na obzorju, zagotovile narodu svoboden obstoj na vsem s slovenskimi ljudmi naseljenem ozemlju...."
(Iz deklaracije Slovenskega državnega gibanja prebrane na Studijskih dnevih v Dragi, Septembra 1989 in objavljenih v zborniku Čez prepad revolucije 24. Študijskih dnevih Draga 1989.)
"Po stari navadi je bilo pred mašo najprej predavanje. Imel ga je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode. Govoril je o slovenski problematiki, ki še vedno ni rešena, "Vendar jo bomo rešili, ker jo moramo in jo lahko." Lahko bi rekli, da se je tema predavanja ujemala z idejo dr. Lamberta Ehrlicha, ki je na tem kraju že davnega leta 1931 svojim Študentom govoril o tem, kakšna je naloga Slovencev na ozemlu, kjer Živimo.
Ideja prof. Ehrlicha t.i. visarsko slovenstvo se je preko njegovih učencev, najbolj prek pisatelja Cirila Zebota, Širila predvsem med slovenskimi izseljenci. Lahko rečemo, da je ideja o državi prihajala v Slovenijo iz tujine in v odbocilnem trenutku zmagala. In zahvala za to, da imamo danes svojo državo, gre tudi prof. Ehrlichu."...
(Iz poročila Manice Ferenc o tradicionalnem srečanju Treh Slovenij" na Svetih Visarjah v tedniku Družina 10. avgusta 1007)
"Prav slovenski narodni interes in slovenski geopolitični položaj je že bil žrtvovan v polpreteklem času; nazadnje leta 1945 in to za volilni^ rezultat Komunistične partije Italije in tovariša Togliattija! Takrat je defmitivno Šla Gorica. Vprašanje pa se glasi: če že Jugoslavija ni mogla dobiti Trsta, ali bi ga Slovenija morda dobila? Ločitev Slovenije
od preostale titovske Jugoslavije je bila tedaj v zraku; to nekako nakazuje tudi ustanovitev STO. Edini slovenski politik, ki je tedaj zagovaijal jasrjo opcijo neodvisne Slovenije, je bil dr. Ciril Zebot; danes nima niti ene ulice s svojim jmenom v neodvisni državi. Lahko je reči, da Zebot ni imel realne sile na terenu ali pa vsaj prepoznavne politične opcije za seboj in da je njegov Akcijski odbor za svobodno Slovenijo predstavljal še eno od emigrantskih nebuloz. Toda enako tako utemeljimo tudi dejstvo, da status Slovenije oziroma zahodne jugoslovanske meje z Italijo ni bil preciziran; bilo ^a je predvideno, da naj titovska vojska zadrzi Nemce in kvislinge v zagrebški kotlini. Sunek do Celovca in v Trst ni bil tisti, ki naj bi nam ohranil vsaj to, kar je bilo potem priključeno FLRJ......
(Iz eseja novinarja Mladena Svarca "Geopolitika kot usoda" v knjigi Danes Slovenija in nikdar vec?, 1997.)
Spisi dr. Zebota predvsem pa njegove knjige Slovenija, včeraj danes in jutri, prvi in drugi del,vNeminljiva Slovenija, še danes niso zastareli. Se danes bi jih morali prebrati vsi, ki se zanimajo za slovensko usodo, za slovensko preteklost in bodočnost. Pozorno branje teh knjig more še danes ogromno doprinesli k oblikovanju slovenskega državotvornega mišljenja in miselnosti.
Za konec pa Še misel nadškofa Rodeta iz. lanskega srečanja Treh Slovenij: "Vsak dan bi se morali Bogu zahvaljevati za to deželo. Danes smo na tej zemlji svobodni, suvereni. Samo od nas je odvisno kaj bomo v prihodnje. Naprej je vse stvar nase slovenske zavesti." Mate Roesmann
JEZ O ZEBOTU
Tržaški publicist in kulturni delavec JANKO JEŽ, v svoji knjigi ŽIVLJENJE MOJE G.M.D.1997 Gorica 1997, opisuje v poglavju "Z Akcijskim odborom v boj za zedinjeno Slovenijo" tudi svoje stike, s predsednikom AO dr. Ciril Žebotom.
"Skupina Stražarjev je bila pod vodstvom Cirila Zebota in ideologa dr. Lambert Ehrlicha edina politična emigrantska skupina, ki ni bila vključena v Slovensko zavezo. Skupino je dnižil odločen protikomnruzem in iskreno prizadevanje za ustanovitev samostojne slovenske države.
Na pngovarjanje dr. Milka Brezigarja in dr. Bogumila VoŠnjaka, sem se v imenu napredne liberalne slovenske skupnosti v emigraciji pridružil Žebotovemu Akcijskemu odboru za samostojno in suvereno slovensko državo. Se prej pa sem zahteval izjavo, da odbor ne nasprotuje konfederativni ureditvi nove jugoslovanske državne skupnosti To sem dobil, zato mi ni bilo nikdar žal tega pomembnega koraka. Konfederacija bi lahko Še v zadnjem trenutku rešila Jugoslavijo.
Pravijo, da Stražarji nikdar mso resno mislili na možnost obnovitve Jugoslavije. To naj bi izhajalo ze iz ilegalnega časopisa SLOVENIJA IN EVROPA, ki so ga med vojno širili na zasedenem ozemlju. Poudarjali so slovenske narodne koristi v okviru programov, ki naj bi jih sami sestavljali. Vključevanje v širše politične in gospodarske okvire naj bi bilo izraz volje samostojnega in suverenega naroda. To so dosegli. Ali bolje: to smo skupno dosegli.
Zebot je miselno globok, idijno zagnan, v spre jetih sklepih nepopustljiv in kaj malo dostopen za kompromise. Bilje pač mladinski voditelj, kakršnega je slovenska visokošolska mladina med vojno potrebovala. Pokazal pa je premalo političnega smisla za možnost dosegljivega, zlasti po koncu vojne. ...Zato tembolj občudujem Zebota in mladino, ki mu je sledila, da JE BREZ VSAKIH RAČUNOV zaigral na tedaj edino možno in zgodovinsko zmagovito karto zedinjene in suverene Slovenije._
Kardinal Jakob Missia.
Letos 1998 je preteklo sto let, odkar je bil za kardinala imenovan goriški nadškof Jakob Missia. Jakob Missia je doma na Sp. Štajerskem, rojen leta 1818 v kraju Mota v Slovenskih goricah. Bogoslovje je končal v Gradcu. Leta 1884 je postal knezoškof v Ljubljani, tarča za propagandne napade panslavističnega liberalnega kroga.
ZEBOT O SPOMENICI
v	v
Leta 1950 je v stražarski reviji NASA VEZ,Toronto,Qnt. maj-junij 9-10 str 167-174 posvečeni spominu dr. L. Ehrlicha, doktor Žebot, takrat profesor econ. ved na Duqneane Univerzi v Pittsburghu PA. objavil fianek pod naslovom "Slovenski videč in državnik. Takole pise na str 174:
..."Tako se je poleg okupatorjevega preganjanja začelo še nasilje in sistematično ubijanje Slovencev po O.F. Prof. Ehrlich se tudi tej preizkušnji ni izognil. Nimam pri roki documenta. ki ga je prof Ehrlich sestavil za italijansko okopucijsko oblast.
PRiSEZEM PA LAHKO IN BOG BO TA IZGUBLJENI DOKUMENT NEKO? O D K O P A L, L .Ehrlichuv?ast, narodu v vzpodbudo, njegovim morilcem pa v kazen in sramoto, da je ta dokument začel z argumentom mednarodnega vojnega in okupacijskega prava, v smislu katerega okupator ni upravičen do aneksije okupiranega ozemlja in okupirani narod ni dolžan lojalnosti do okupatorjeve države, končal pa z izjavo vere, da bo slovenski narod dočakal vrnitev svoje svobode, do katere je po božjem in Človeškem pravu opravičen."
Ta dokument, kopija originalne spomenice, je bil pred nekaj leti odkopan v izvrstnem stanju .Bilo bi prav, ce bi ga po svoji poklicni etiki zgodovinaiji, ki ne bi smeli pustiti kamna neobmj enega pri iskanju RESNICE, preštudirali, predno nadaljujejo z ponavljanjem Svetovih potvorb.
"Poleg tega je spomenica, - tudi v tej točki je solidno oprta na določila mednarodnega in naravnega prava- zahtevala od okupacijskih oblasti obnovitev protipravno razpuščenega slovenskega orožnistva ter policije (nobenih " akademskih formacij"kot jih podtika Saje. ) kot najosnovnejšo pravico samoobrambe proti morilcem, katerim je okupator prepustil nezavarovano slovensko prebivalstvo svojega okupacijskega ozemlja.	v
Tudi ta dokument bo nekoč pričal o I..Ehrlichu, velikemu slovenskemu vidcu in državniku-"
i/	V-
Istočasno pa potrdil dr. Zebotovo neomajno zaupanje RESNICO.
Missia je bil eden največjih Slovencev svojega časa.Uvajal je, med drugim, slovenščino v škofijske urade.V njegovem času je tudi ljubljanski Diozesans blatt postal Škofijski list. Njegovi pastirski listi so pravi biser krščanske duhovnosti in življenja.
Ko je bil leta 1897 imenovan za nadškofa v Gorici in leto zatem za kardinala se je med avstrijskimi škofi odločno postavil za zvestobo Rimu in se
posvetil češčenju presv.Srca Jezusovega. Umrl je 1.1902. Pokopan je na Sveti gori v kameli sv.Michaela, na levi strani glavnega oltarja. Žal ostaja kard. Missia v slovenskem narodnem spominu skoraj nepoznan. Vzrok temu je brez dvoma iskati v panslovanskem zanosu, ki je Slovence zajel že pred prvo svetovno vojno in po njej.
Jakob Missia je dal našemu katolištvu, ki je bilo poprej pred svetom le avstrijsko,slovenski pečat. Njegova zasluga je, da smo imeli Ušeničnika in druge katoliške mislece.	Po:
dr. E. Gobec.
¡UŠK.A KOČA
nadaljevanje Iz prejšnje st.
Leta 1513 je postal prvi redni na Dunaju živeči Skof in je dal postaviti tudi prvi škofijski dvor na Dunaju, ki je bil zgrajen po vzorcu sicer manjšega, a starejšega	ljubljanskega
škofijskega dvorca. (Ljubljanska šlofija je bila ustanovljena že leta 1461). Skratka, Dunaj se je razcvel	v	evropsko
glasbeneno in avstrijsko versko središče pod Slovencem Sladkonjo ob veliki naklonjenosti cesarja Maksimilijana, ki se je učil tudi slovenščine. V katedrali sv. Štefana, kjer je Sladkonja pokopan, stoji tudi velik spomenik na čast temu duhovnemu velikanu.
Ob Sladkonji bi se morali spomniti še številnih drugih duhovnikov, učenjakov in glasbenikov. O vlogi slovenskih duhovnikov in misijonarjev sem pred leti imel poleg razstave skoraj dveurno predavanje in vkljub svoji navdušenosti vem, da tega danes ne smem ponoviti. Rad pa bi pribil naslednje: po skoraj pet desetletjih proučevanja slovenske kulture in doprinosa vkljub občasnim slabostim, ki jih najdemo v vseh poklicih in navadno v nadpovprečni meri prav med najhujšimi kritiki, ne poznam nobenega poklica, ki bi toliko doprinesel nele k naši slovenski krščanski omiki, ampak tudi k ohranjevanju slovenstva kot prav naSi požrtvovalni duhovniki. Nič čudnega torej, da so ob okupaciji Slovenije nacisti najprej in najbolj neusmiljeno preganjali in pozaprli in izgnali domala vse duhovnike in da so jih in jih še vedno neusmiljeno napadajo komunisti in preoblečeni komunisti in po njih zapeljani podmladkarji. Koliko slovenskih velikanov so odkrili, usmerjali v šole in podpirali prav slovenski duhovniki! Kot mi je pred tedni v Avstraliji povedal pater Valerijan Jenko, je bil tudi študentu Lojzetu, današnjemu kardinalu, vzornik in moder svetovalec njegov stric frančiškan pater Bernard Ambrožič, ki je neumorno deloval med izseljenci v Ameriki in Avstraliji in mu je g. kardinal še danes za vse globoko hvaležen. Dodal bi tudi, da je domala čudež, da po skoraj pol stoletja komunistične tiranije, ko matere niso smele prižgati svečke ob breznih, kjer trohnijo njihovi sinovi in ni bilo dovoljeno niti normalno praznovanje božiča, tudi danes delujejo naši misijonarji in duhovniki v vsaj 38 državah sveta, od legendarnega Petra Opeke na Madagaskarju; dolgoletnega pomočnika Matere Terezije, pesnika in slikarja Jožeta Cukaleta v Indiji; in Ernesta Sakside v Braziliji do tudi slovensko govorečega papeškega nuncija nadškofa Morettija v Belgiji, ki mi je še pred kratkim pisal, kako živo ga še vedno zanima slovenska dediščina, saj je bila njegova mati Slovenka iz Rajhenburga ali Brestanice.
Danes domala vsakdo pozna legendarnega slovenskega laičnega misijonarja dr. Janeza Janeža, domobranca, ki se je z begom rešil smrti in sta ga na Taiwanu obiskala tudi kanadska
SLOVENEC SEM
Slovenca Riko in Francka Zirnrfeld; iz Lemonta dr. Kalist Langerholz, član slovenskega državnega gibanja, ki se je sredi napadov in sramotenj skozi desetletja pogumno borilo za samostojno Slovenijo;	iz
Argentine takratni urednik Katoliških misijonov in občasni predsednik izjemno ustvarjalne Slovenske kulturne akcije lazarist Lado Lenček, s Koroške pa čudoviti župnik in prosvetar Vinko Zaletel. Tu naj dodam le, da dr. Janež kot zdravnik daleč prekaša svetovnoznanega dr. Alberta Schweitzerja, saj ima svetovni rekord skoraj 80,000 operacij, ki pa je brez dvoma tudi eden rekordov izjemne človeške dobrote in požrtvovalnosti. V angleški Enciklopediji ameriške katoliške zgodovine sem naštel samo v Združenih državah Amerike devet slovenskih škofov, med njimi nadškofa Eltona Curtissa, ki je ponosen na svojo slovensko mater. Vatikanska katoliška enciklopedija pa omenja škofa Friderika Barago kot "enega največjih misijonarjev Amerike v vsem modernem razdobju".
Vse od Sladkonje dalje je bilo na dunajski univerzi tudi lepo število slovitih slovenskih učenjakov in rektorjev, ki so njih imena vklesana tudi na veliki zgodovinski plošči, Dr. Fran Miklošič iz Ljutomera, ki je bil eden največjih jezikoslovcev 19. stoletja in koroški Slovenec, slavni fizik in rektor dunajske univerze dr. Jožef Stefan pa sta počaščena še z doprsnimi spomeniki. Če preskočimo iz Dunaja v Gradec ali Graz, se bomo tam srečali z Ljubljančanom dr. Friderikom Preglom, rektorjem graške univerze in prejemnikom številnih priznanj, ki je dobil leta 1923 tudi Nobelovo nagrado v kemiji. V tej zvezi je izredno pomembna	izjava	dr.
Hammerstena, takratnega tajnika Nobelovega odbora za kemijo, ki se mi jo je posrečilo dobiti iz Stockholma in ki med drugim pribije naslednje: "Brez Preglove	elementarne
analize bi ne imeli organske kemije v znanstvenem smislu, niti razširjene kemične industrije, ki je zrasla iz metod Preglovega dela." Sloviti znanstvenik Asimov pa nam pove, kako so prihajali k Preglu študirat iz vsega sveta in so ponesli njegovo znanje in svetovno slavne metode v svoje domovine, dr. Levene npr. v Ameriko.
V stiski za čas spustimo vrsto drugih slovenskih rektorjev od Dunaja, Innsbrucka in Rima do Minnesote in Kalifornije in omenimo le, da je tudi danes na čelu ene največjih univerz na svetu dr. James Stukel, sin emigrantskih staršev iz Jolieta, ki je predsednik University of Illinois kompleksa v Chicagu in Urbani-Champain. To je mega univerza, ki ima nad 61,000 študentov, nad 4,900 profesorjev in nad 15,600 drugih uslužbencev.
Gotovo nam vsaj malo poučeni in pošteni tujci ne morejo nikdar očitati, da smo narod hlapcev, saj smo Slovenci dali
državna kanclerja Nemčiji in Avstriji; Ameriki pa med drugimi ohijskega Lincolna guvernerja in senatorja Franceta , Lauscheta in predsednišekga kandidata senatorja Tomaža Harkina, tri državne guvernerje in kar sedem kongresnikov. Dali smo generale Avstriji in Nemčiji in vsaj sedem generalov Ameriki; admirale Avstriji, Nemčiji, Angliji in Švedski in vsaj šest admiralov Ameriki, med njimi admirala Zlatoperja, ki je s svojo mornarico in letali skrbel za varnost 52 odstotkov vse zemeljske oble in se je učil tudi slovensko. Avstraliji pa smo prispevali prvega emigrantskega	in
neanglosaksonskega zveznega senatorja Milivoja Lajovica, medtem ko je njegov brat Dušan ustvaril pravi mednarodni industrijski imperij, mnogo pa je storil tudi za slovensko skupnost. Slovenec Janez ali Johann Puch, ki je zaslovel po vsej Evropi kot graditelj modernih koles, motornih koles in pozneje letal, je že leta 1901 postavil na cesto avtomobil znamke Puch, to je dve leti pred ustanovitvijo Fordove tvrdke, Bucik pa je izdelal avtomobil bodočnosti, ocenjen na četrt milijona dolarjev, ki je bil ponos Amerike na Svetovni razstavi v New Yorku 1965. leta. Ameriški viri so pisali o Stuparju (ne da bi vedeli, da je bil rojen kot Slovenec) kot važnem pionirju ameriškega letalstva in ga imenovali očeta množične proizvodnje v aviaciji, dr. Raspet pa je slovel kot graditelj najmodernejših ameriških letal, da ne omenjamo, kako je bil Slovenec tudi ameriški pilot leta in slovenski general poveljnik Ameriške letalske akademije. Mar ni razveseljivo vedeti, da ima trikratni svetovni prvak in olimpijski zvezdnik v drsanju Elvis Stojko zavednega slovenskega očeta, ali da je bil Slovenec Vehar ameriški izumitelj leta, da so ob papeževem obisku Amerike igrali	skladbe
slovenskega	ameriškega
skladatelja dr. Retzla in da je predsednik Nixon vzel s sabo na Kitajsko HP-35 računalnik, soizum metropolitovega soimenika in sorodnika dr. Franceta Rodeta iz Kalifornije, kot "prvenstveni dokaz visoko razvite ameriške tehnologije". Naj dodam še, da astronomi proučujejo starost in evolucijo zvezd s pomočjo Štefanovega zakona in so se ruski vesoljski znanstveniki učili tudi iz leta 1929 izdane knjige Slovenca Potočnika Noordunga, ki je bila leta 1934. prevedena v ruščino in 60 let pozneje v angleščino, v naših arhivih pa imamo doslej izjave kar treh vodilnih ameriških strokovnjakov, ki trdijo, da je oče vesoljskih programov dr. Wernher von Braun bil pod znatnim vplivom Potočnikovih razprav.
Kaj vse bi lahko še povedali o slovenskih glasbenikih, dirigentih in skladateljih; o naših arhitektih, umetnikih in pisatelljih, med slednjimi o čudovitem, občečloveškem Francu Sodji, ki še vedno služi Ljubezni v tako vzornem torontskem slovenskem strarostnem domu Lipa; o vodilnih
Dr. E. Gobec
znanstvenikih, zdravnikih in izumiteljih, ki njih izume nevede prej ali slej uporablja domala vsak Amerikanec; o slovenskih podjetnikih in velepodjetnikih, o bistrih slovenskih obrtnikih in marljivih kmetih in delavcih - in o naših požrtvovalnih vzgojiteljih in društvenih in kulturnih garačih, o slovenskih ženah in skozi stoletja tako vzornih materah, ter o čudovitem slovenskem doprinosu vsem celinam sveta in številnim vesoljskim programom, med njimi tudi poletu na luno! Majhen slovenski narod je bil trdoživ v domovini in prinašal je čudovite darove domala svem deželam sveta of Finske do Tasmanije in od Kanade do Argentine, Egipta in Madagaskarja!
Kot vsak narod imamo gotovo Slovenci tudi svoje slabosti, ki jih priznavamo in obžalujemo.
Sram nas je vseh morilcev, toda mnogo bolj smo ponosni na tisoče mučencev, ki so tolikokrat naravnost svetniško prenašali peklenske muke in so umirali kot junaki. Sram nas je podganarjev, kjer je podpovprečna glasbena skupina, ki si je nadela rusko ime, oskrunila slovensko podobo Marije Pomagaj in tako prodrla v javnost in sram nas je tistih pod komunistično diktaturo vzgojenih partijskih	novinarjev in
nekulturnega ministra kulture, ki so ta skrajni vulgarizem, plagiat s podgano oskrunjene Layerjeve podobe in žalitev večine Slovencev skušali predstaviti kot umetnost. A neprimerno bolj smo ponosni na tisoče Slovencev, ki so se in se še zgrinjajo k Mariji Pmagaj na Brezjah in na stotisoče drugih, ki v domovini, zamejstvu in domala povsod v izseljenstvu izkazujejo ljubezen in spoštovanje do Marije, med njimi tudi mnogo resničnih velikih in celo nesmrtnih umetnikov, ki so pri Mariji našli navdih za največje umetniške mojstrovine. In ponosni smo tudi na najbolj izobraženega ameriškega astronavta (zdaj že trikratnega doktorja) Jerryija Linengerja, ki je poleg naSih slovenskih zastavic s ponosom ponesel v vesolje tudi podobo Marije Pomagaj. Njegovo sliko najdemo na naslovni platnici letošje junijske številke avstralske izdaje Reader's Digest, v notranjosti pa opis, kako je vsemu moštvu na vesoljskem vozilu Mir grozila strašna smrt, ko je nastal požar. Mar ni zanimivo, da je v tistih groznih trenutkih imel naš vesoljec, vnuk slovenskih priseljencev iz Radovljice in Tržiča, pri sebi podobo Marije Pomagaj z Brezij?! Uspešno so pogasili smrtonosne plamene, kot bo tudi slovenski narod prej ali slej pogasil pritlehni ogenj in razpršil črni dim sistematičnega zavajanja, cenzure, prostaštva, tatvin in podkupovanj, krivic in sovraštva.
Sram nas je kulture smrti - grozljivega upadanja rojstev, večanja števila splavov, rekordnega števila samomorov, pa tudi kriminala, gospodarske in

i
¡9
I
f9:
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE ^ in SREČNO ter ZDRA VO NOVO LETO
Vam želi
3

Xemtnctc PRESIDENT
*
4
ZAMBIJSia MISIJONARJI
VOŠČIMO VSEM PRIJATELJE« MISUONOV IN NJIH D0BR0TOI1D0H
BLAGOSLOVLJEN BOZIC IN MILOSTI POLNO NOVO LETO
V %
f9
l 9:
3
9
STAN KLEMENCIC BUILDER LTD.
499 DUNDAS ST. WEST PH I (613)	P O. BOX 506	392-7839 OFFICE
1(613!	TRENTON. ONT.	392-1976 HOME
K8V 5R6
S9 4
ABC Fire Door Testing & Manufacturing Ltd.

9
<3
8
4
KUKS'
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
GINSENG
(Panax quinquefolium)
S9 <3
FARM

Planini Ranch Mktlob, Canada
438- 0 3 © 7
OBILO BLAGOSLOVA ZA BOŽIČ, ZDRAVJA IN SREČE V NOVEM LETU ŽELE VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM
IN ZNANCEM
Družine: Ludvik, Bill in Mike Stajan
920 LAKESHORE RD. E. MISSISSAUGA, ONTARIO L5E 1E1 Tel: (905) 891 -1680 Fax: (905) 891 -1630
ti
£


Blagoslovljen Božič in
uspešno Novo leto
iefi vjem dclavccm in znanccm
CRADBEWO PODJETJE
Jože Kastelic Ltd.
770 BROWNS LINE, Toronto, Ont., H M8W3W2	. 255-2085

Naj Kristusovo rojstvo ob pomoči slovenske Cerkve in ljudi dobre volje z novim letom 1999 prinese vsem Slovencem doma in po svetu dokončno spravo in zasluženo blagostanje. Naj duhovne, moralne in narodne vrednote ponovno zaživijo v srcih slovneskega naroda.
To so moje želje in voščila vsem rojakom, Slovencem!
Vinko Levstik - Gorica
LEVSTIKOVA HOTELA V ITALIJI
PALAČE HOTEL je v samem središču, približno 1 km. od državne meje. Ponaša se z odlično restavracijo, dnevnim barom, konferenčno dvorano za 100 oseb in manjšo za 30-40 oseb. Moderno opremljen, 75 sob z okoli 150 ležišč. V sobah so kopalnica, sušilec za lase, mini bar, radijski in televizijski sprejemnik, zavarovan parkirni prostor.
Naslov: PALAČE HOTEL, Korzo Italia 63, 34170 GORIZIA, GORICA.
Tel. (0481)-82166, faks (0481)-31658
HOTEL EMONA, 2. kat. je v zgodovinskem središču Rima. Vse sobe imajo lastno kopalnico, radijski in televizijski sprejemnik, telefon, mini bar ter ogrevalne naprave pozimi, hladilne pa poleti. Hotelsko osebje je slovensko; poskrbelo bo za vaše dobro počutje. Hotel ima tudi svoj avtopark.
Pokličite nas po telefonu: (06) - 7027911 ali 7027827, faks (06) 7028787.
Naslov: HOTEL EMONA, Via Statilia 23, 00185 ROMA, RIM.
V OBEH HOTELIH IMAJO SLOVENSKI GOSTJE POPUST. PRIČAKUJEMO VAS!

B lagoslovIjene božične praznike in milosti polno Novo leto zeli vsem Slovencem Blaz Potočnik z družino
Ji VSO POLNOST BLAGOSLOVA BOŽIČNE NOČI A TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEHOV POLNO
NOVO LETO	^
■■■■■ &
NOVO LETO
žoli VBcm prijateljem in znancem JOE JEREB CONSTRUCTION LTD. 1460 Venta Avc., Mississauga, Ontario L4X 1E1 Tel: (905)848 - 5731

^CS&CS&C^CT&GftSt h
Vsem prijateljem in znancem želi blag o slovlj en Bolič in srečno, milosti polno Novo leto 1999 Druiina Por
i lau—W
VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELITA BALGOSLOVLJEN BOŽIČ IN ZDRAVJA POLNO NOVO LETO 1999 MARIJA IN FRANC POROVNE
m
MmMM
POGACAR REALTY LIMITED
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE t IN ZDRAVO NOVO LETO
ŽELITA VSEM KLIJENTOM IN PRI J A TEL JEM
IN
SE SE V NAPREJ PRIPOROČATA
EMA IN JOŽE E»OGAOAR
VSEM PRIJA 7 KIJEM IN SODELA VCEM ŽELIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
SLOVENSKO KANADSKI SVET
»¿»»•¡irar^i
New Tech Iron Works Inc.
Blagoslovljene božične praznike in
vso srečo v Novem letu želi in se priporoča
IZIDOR CIMPRJČ Z DRUŽINO
8 Millport Drive. North York. Ont. M9L 1A9 Tel: (416) 740-4552
* um	p^p^piüv^^p^vmw^ "'■■■t»1.;* - ..««r**^
1 1 II -H —
I
Blagoslovljen Božič ter srečno in milosti polno
Novo leto 19 99 želijo vsem in pozdravljajo
SLOVENCI IZ LETHBRIDGA.

BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
Dr. Slavka Bratina
i
i y
b
Prijetne božične praznike in
blagoslovljeno Novo leto želita Tone in Violet Seljak vsem znancem in prijateljem.
Družina Ignac Kri ž man ze/i vsem znancem in prijateljem blagoslova za Božič in vošči vam srečno Novo leto

i, >
».v^sw^f.-varr.	UM m.aui,u UM «M^.I^M^.U ■■«•..»«¡»it

Blagoslovljene božične £
praznike in mirno, zdravo Novo leto
zeli vsem znance» in 4 prijateljem po .svetu fcj
DRUŽINA AUGUSTIN KUK . 8
v
Lepe in milosti polne božične praznike	^
ter
zdravja in miru v novem letu želita
prijateljem in znancem RELA in VILI ZADNIKAR
r
Zadovoljen božič in
veselo Novo leto želi
ANSAMBEL KARAVAN g
KLIČITE ANDREJA PAHULJE TEL. 255-4502 ^ 00-13lh STHECT. TORONTO. ONTAHlO MOV 3HG ^
Blagoslovljene božične praznike in srečno Novo leto želi
vsem prijateljem in znancem
J. W. PLATNAR PLUMBING AND HEATING INC.
Residential - Commercial - Industrial
43 Algie Avenue TORONTO, ONTARIO MXZ 5JO
Mrlrn I nciKf I'll .1(19
Vesel Božič i n
milosti polne Novo leto želita
znancem po širnem svetu TONE in MARIJA ŠTUKEL z družino
BLAGOSLOV BOŽIČNE NOCI
in	A.
SREČNO NOVO LETO íeli
RU1M»lAMr<
Sleak & Sea food
T\My ucmmi Plfiing «I rw./
NELLIE in ANTON BAUDEK
Iskreno voščita vsem prijateljem in znancem blagoslovljene boiiSne praznike in jim Selita zdravja, sreie in veselja v Novem letu.
Lastnika: Frank in Paul Tomšič
1574 The Quccmway Se Atomic Ave.
Tel.: 255-1411
I® BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ


A
mm
- ___~ — — - ■j
Blagoslovij ene božične praznike in srečno ter zdravo Novo leto
zeli družina
ŠU ŠTERŠIČ ,
G-r xmstoy , Ontario


*
(416) 255-6144
*

t
5> &

I
i;
.i > ■
.i >'
t-
\ * <
y
* ■
.i j'
) 1
ALDERWOOD MEAT MARKET
880 Brown's Line Toronto, Ont. M8W 3W2 (416) 251 - 0209 Ztli SVOJ ¡M odjEMAlcEM ¡N VSEM ROjAkoM bUqOslovljENE boliČNE pRA/Nike IN USpESNO, SREČNO Novo lETO
Vsem zadovoljnim odjemalcem se še v nadalje priporoča DRUŽINA IVAN KODRlČ Z USLUŽBENCI.
Blagoslovljen Božič in srečno ter uspehov polno Novo leto
želita Vera in Lojze Gregorič
z družinami vsem prijateljem in znancem po svetu in doma.
¡9
<5
0
«T %
m tí
<3
JtT
î M Vv Vi .m,
3 *
'A
a
I 9
'•S £
IV
I
V
■•a
■1 I
1 a
'•A
1
-■•j

*
2 9
Vesel Bozic in zadovoljno Novo leto žele
Somišljeniki slovenske državne ideje v Clevelandu, USA.
Vesel Božič iu zadovoljno novo leto ŽELI
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V AMERIKI CHICAGO, ILL.
BMILIAN JEWELLERY LIMITED BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOYO LETO jj ¿ELITA DRUŽINI:
EMIL IN STEYEN SLOKAR	ff
1964 Wilson Ave. pri Keelc 638-1888 1700 Hilson Ave. pri Jane 249-3240
Nova lokacija: 2225 Erin Hills Parkway, EATON's Sheridan Place, Mississaugn, Tel. 855-2477
^BLAGOSLOVLJENE IN VESELE BOŽIČNE^ PRAZNIKE IN ZDRA VO, SREČNO IN
USPEŠNO NO VO LETO ŽELIJO Prijatelji Slovenske Države in Somišljeniki Slovenskega Državnega Gibanja iz Združenih -	Držav Amerike.
Vesel Božič in zadovoljno Novo leto
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V
KANADI
v jf j* v o-- J:- v v fc v- v •■> *
Blagoslovljen Božič in srečno Novo leto 1999 želijo vsem znancem in^prijateljem. ZDENKA ZAKŠEK TOM IN EVA LAGAN
BLAGOSLOVA ZA LEP BOŽIČ, V NOVEM LETU PA ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN MIRU ŽELIVA
VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM PO SVETU IN DOMA
Riko in Francka Ziemfeld
6* '
Andrej Markeš
odvetnik in notar
zeli božičnega miru in blagoslova v Novem letu
BEACH
H E E> & U K ISf $
ti
36 Toronto St., Suit 1000
W
Toronto, Ont. Canada M5C 2C5, Tel. (416)3X1-3655
» 4
KOMPAS EXPRESS
Slovenska Potniška Agencija 741 Bloor St. West Toronto, Ont. M6G 1K8
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi vsem Slovencem
Peter Urbane Dr. Karel Žužek Tel.: 534-8891
i A ^
BLAGOSLOV BOŽIČNE NOČI SREČNO NOVO LETO
svedimi članom in prijateljem ter vsem Slovencem, ki so dobre volje, v domovini in po svetu.
želi
GLAVNI ODBOR. IN KRAJEVNI ODBOR
Z.SP.B. "TABOR" v Torontu
Vesel Božič in
srečno Novo leio
vsem Dr. Rudolf Č«ješ. Antigonish
<
«as- *1
Blagoslovljen božič tn d reč no novo leto
V veselju Kristusovega rojstva mislimo na Vas in Vam izrekamo prisrčne pozdrave

Boštjan Koemur
Blagoslovljen Božič in uspeha polno Novo leto želi prijateljem po vsem svetu.
DRUŽINA PETER PAVLIN

SPOMINSKA PROSLAVA NA PRISTAVI
Ze desetletja slovenski rojaki iz Cle-velanda in okolice prirejajo dvodnevno spominsko proslavo na Orlovem vrhi v spomin pomorjenim domobrancem in drugim žrtvam komuističnega nasilja v Sloveniji. Tako so tudi letos člani TABORA iz Clevelanda, Toronta in Milwaukeja 20. in 21. junij a priredili to srečanje na Pristavi. Največjo težo priprav so seveda, kot vedno, nosili člani Tabora iz Clevelanda, ko so več dni urejali in olepševali Orlov vrh, ga krasili z rožami in zastavami, da bi bilo čim lepše urejeno za nedeljsko spominsko sv.mašo. V soboto so v zgodnjih popoldanskih urah Se začeli prihajati rojaki iz daljnih krajev kot iz Toronta, Chica ga, Milwaukija, Denverja, nekaj jih je bilo celo iz Argentine, seveda največ jih je prišlo iz bližnjega Clevelanda. Clevelandski odbor Tabora, s predsednikom Milanom Zajcem na čelu, je prisrčno pozdravljal goste. Program za soboto je pripravil krajevni odbor Tabora To-ronto, nedeljski program s sv. mašo za pomorjene domobrance pa clevelandski odbor.Oba dneva sta lepo potekala, vreme nam je bilo naklonjeno. V soboto smo imeli skupno sejo vseh odborov, nato večerjo in program pred kapelico. Milan Zaje je imel kratek pozdravni govor, sledil je rožni venec, ki sta ga vodila predsednik in tajnik Tabora Cleveland; nato je^Lamovšek Stane recitiral odlomek iz Črne maše, govor pa je imel urednik Slov. Države v Torontu, dr. Gustelj Kuk.Na koncu programa pa se je vsem navzočim zahvalil Blaž Potočnik sledila je nam najbolj priljubljena domobranska pesem Oče, mati, bratje in sestre... Ob tabornem kresu smo se nato zbrali, se pogovarjali in obujali spomine, se končno poslovili in odhajali v bližnje hotele in v Cleveland. V nedeljo so še v ranih urah prihajali rojaki in rojakinje z avtomobili na Pristavo, da se udeležijo spominske sv. maše, ki jo je daroval č.g. Kosem, ministrantsko vlogo pa je lepo opravil tajnik Tabora, Stane Vrhovec. Ganljivo je bilo videti90 letno mater župnika Kosma, ki je prisostvovala masi, ki jo je daroval njen sin. Ljudsko petje so vodili ga. Mara Kolmanova, iz Milwaukeja, Blaž Potočnik in Stane Lamovšek iz Toronta, množica ljudi pa je pobožno sodelovala pri ljudskem petju, saj je bilo preko tisoč ljudi prisotnih pri kapelici.Po maši je bil glavni govornik dom. častnik Gregorič Lojze iz Chicaga, ki je z ženo pred kratkim praznoval zlato poroko. Malo pred 11. uro so se vetera ni-domobranci zbrali pri vhodu na Pristavo in razvila se je povorka proti kapelici na Orlovem vrhu. Venec je nosil dr. Gustelj Kuk, ob straneh sta pa stopala rešenca iz Kočevskega Roga, Franc Kozina in Dejak Franc, za njimi pa veterani z zastavami in končno narodne noše. Vei.ec so položili pred veliko spominsko ploščo na kateri so imena vseh do sedaj znanih morišd v Sloveniji. Tudi vseh pokojnih, ki so pomrli v tujini smo 'se spomnili pri spominski maši. Preteklo je že 53 let, odkarsmo zapustili našo okrvavljeno domovino ter se podali v negotovo bodočnost: Sedem let je Slovenija ze svobodna država, slovenska vlada bi se morala prizadevati, da bi prišlo do iskrene in poštene sprave, pa ni nobenih izgledov.
Po kosilu so se znanci zbrali ob številnih mizah pri hladni pijači, se razgovarjali in poslušali slovenski pesem, ki je odmevala po zvočnikih.
• Zanimiv pogovor s kardinalom Ambrožičem po TV
Na praznik vseh svetih je TVS 1 oddajala enourni izredno zanimiv pogovor s torontskim kardinalom dr. Ambrožičem. Ne samo, da so bili njegovi odgovori na novinarjeva vprašanja spontani, odprti in svetovljanski, njihova posebna vrednost je bila v tem, da je tudi na kritična vprašanja odgovarjal brez ovinkov.
Med drugim je povedal, da je bil njegov oče pred vojno zelo angažiran v Koroščevi SLS, kasneje domobranec in da se je leta 1945 družina izselila, ker bi revolucionarji očeta umorili, ko bi bil ostal v Sloveniji.
Na vprašanje, kaj meni o kola-boraciji, je odgovoril, da ni šlo za ko-laboracijo, marveč za samoobrambo pred revolucijo. Dodal je, da so dejansko kolaborirali komunisti s Stalinom.
Na vprašanje, zakaj daje potem mednarodno zgodovinopisje priznanje partizanom, češ da so bili oni na pravi strani, je odgovoril, da omenjeno zgodovinopisje vidi samo interese velesil, tako pisanje pa, žal, ne odgovarja resnici.
Upamo, da bo Orlov vrh na slovenski Pristavi še na desetletja ohranjal spomin na slovensko tragedijo ob drugi svetovni vojni in po njej opominjal slovenski narod na zločin, ki ga je povzročila komunistična tiranija.
Toronto, koncem junija 1998, Blaž Potočnik.
SLOVENEC SEM Nada|evanje iz str. 7
politične korupcije, zasvojenosti z mamili, nenasitnega uživaStva premožnih in revščine ene tretjine Slovencev in otopelosti in brezciljnosti, ki po skoraj pol stoletja rdeče tiranije uničuje toliko Slovencev. Toda toliko bolj smo ponosni na kulturo življenja, na odločnost naSega novega kardinala dr. Ambrožiča in na junaške napore nadškofa in metropolita dr. Franceta Rodeta in slovenske Cerkve, slovenskih katoliških gimnazij in na veliko število idealnih posameznikov in verskih in vseh ostalih odraslih in mladinskih skupnosti, ki se posvečajo kulturi življenja - tisti žlahtni kulturi, ki se ji kot trdoživ in ponosen narod ne mislimo nikdar odpovedati in ki ji bo posvečena tudi slovenska sinoda ob sodelovanju	zdravih sil
slovenskegsa naroda v domovini, zamejstvu in izseljenstvu. Vredni najboljših hčera in sinov slovenskega naroda nočemo biti hlapci niti tujcem, niti preostankom starih tiranij in nikdar ne bomo sprejeli vloge pogrebcev slovenske dediščine in vsega, kar je najboljšega v slovenski kulturi. Nasprotno, obvezujemo se, da bomo ponosni, pogumni in neutrudljivi kovači življenja in lepše in srečnejše slovenske zgodovine. V naših srcih še vedno odmeva klic svetega očeta Janeza Pavla H: "Korajža velja!" Z veseljem prisluhnemo tudi priljubljenemu goriškemu slavčku Simonu Gregorčiču, ki vsem in vsakomur izmed nas kliče:
Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more,
to možje storiti dolžan.
In vse in vsakogar tudi danes še prav posebej vabi in nagovarja:
Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud nam nebo blagoslovi!
+ STANE STRAŽAR
Iz Slovenije smo pre par dnevi prejeli žalostno novico, da je 26. novembra po daljši bolezni umrl zelo ugledni občan kulturni delavec, avtor Številnih knjig, kronist, ustanovitelj in dolgoletni urednik časopisa SLAMNIK, dolgoletni predsednik društva Jamarjev. Za njegove usluge mu je občina Domžale poklonila zlato plaketo in mu tudi organizirala veličasten pogreb.
Pokojni Stane je bil po svojem značaju miren, a vesel človek, za katerega je bilo znano, da ni imel sovražnika. Stane Stražarje bil rojen v Škocjanu pri Dobu, pred 69 leti.
Vsem sorodnikom v domovini in Strazarjevim v Kanadi izražamo nase iskreno sožalje.
Kip Jurija Sladkonje v dunajski katedrali svetega Štefana
Meilleurs
voeux

Season's Greetings

IZ BABICINE KUHINJE
zbral in uredil Jože Kuzman, strokovna svetovalka Marija Golenac
Zavod za slovensko izobraževanje A Istituto per l'Istruzione Slovena
Slovensko šolsko središče	Centro scolastico sloveno
Špeter, Ažlinska cesta 9 (Videm-Italija)	v.le Azzida 9 - 33049 San Pietro âl Natisone (Udinc)
tel. 0039-432-727490 • tel. 0432-727490 - fax 0432-727152
Špeter, 23. oktobra 1998
Spoštovani!
Dvojezično šolsko središče v Špetru, ki ga upravlja naš Zavod in ki ga gotovo poznate kot edino šolsko ustanovo, ki zagotavlja otrokom iz Beneške Slovenije šolanje v materinem jeziku, obsega petletno dvojezično osnovno šolo, katere pravno veljavo priznava tudi država, ter zasebni dvojezični vrtec.
Središče se nenehno razvija in ljudje gledajo nanj z vse večjim zaupanjem, kar dokazuje stalen porast vpisov; danes se strukture poslužuje že več kot tretjina vseh otrok iz Nadiških dolin, čeprav je za nekatere ta šola relativno daleč od kraja bivanja.
Rast pa prinaša s seboj tudi probleme in eden najtežjih, s katerimi se spoprijemamo, je prav vprašanje prevoza za tiste učence, kijih v šolo ne morejo pospremiti starši. Razdalje niso majhne in tudi smeri, iz katerih otroci prihajajo, so različne.
Šola sicer razpolaga s tremi vozili, ki pa so že postala premajhna in so tudi dotrajana in zato nezanesljiva. Odločili smo se torej za nabavo novega šolskega avtobusa s 26 sedeži in v ta namen odprli nabiralno akcijo s tekočim računom 03600-63740-02/01010 pri Novi tržaški kreditni banki, filiala Čedad.
Hvaležni bomo, Če se Vam bo zdelo primerno prispevati v ta fond in na nabiralno akcijo opozoriti tudi druge prijatelje Beneških Slovencev.
i^U ii
Slovenija
Knjižica Iz Babične kuhinje obsega 18 receptov najbolj znanih in cenjenih slovenskih jedi. Knjižice pošiljajo v paketu po 10 izvodov. Cena paketa, vključno poštnina, je $ US 40.00. Naročite jih lahko pri: Jože Kuzman, s.p. Boris Vinterja 9, 3210 Slovenske Konjice, tel/fax 063/754-636 (plačan oglas).
Tivoli v snežni odeji
SEMINARJI SLOV. KAN. SVETA V SEZONI 19 9 8/99
V CERKVENI DVORANI na 611 Manning Ave., ob 4 uri popoldne.
Nedelja 6. decembra: dr. Lapajne: Zanimivosti v slov. zgodovini.
dr. T. stukelj. Politično poročilo iz Slovenije.
Nedella 10. )an. dr. Peter Ktopčič, transportni problemi Slovenije.
dr. P. Urbane, o slovenskem gospodarstvu.
Nedella 14. februarla: dr. B. Cerar, slovenski ambasador
prof. M. Markez, vzgoja mladine v tujini
Nedella 14. marca: Ing. J. Škulj, Veneti in Slovenci Drugi govornik še ni določen.
STRAN 14. NOVEMBER-DECEMBER 1998 - SLOVENSKA DRŽAVA
DR. ZLATKO VERBIČ ODLIKOVAN	ZADNJE NOVICE.
Dne 26. novembra t.l. je Nj.Eks. dr. Božo Cerar, ambasador R.S. v Kanadi povabil številne goste na
PODELITEV ODLIKOVANJA ČASTNEGA ZNAKA SVOBODNE REPUBLIKE SLOVENIJE, DR.D.Z. VERBIČU, " za zasluge v dobro Sloveniji v najkritičnejsih časih njenega osamosvajanja." Slovesnosti se je udeležilo kakih 30 Kanadčanov in Kanadskih Slovencev. Med njimi je bilo več uglednih politikov in gospodarstvenikov.
Na povabilo sta se pismeno odzvala tudi ga. Marta Jamnik-Sousa predsednica SNZ in dr. Avguštin Kuk, za SDG in za časopis SD.
V	pismu ambasadorju sta se z veseljem spominjala nestrankarskega, navdušenega in nesebičnega sodelovanja z neutrudljivim dr. Verbičem,» Posebnim svetovalcem ministru za zunanje zadeve R.S." pri propagiranju SLOVENSKE SUVERENOSTI in pri iskanju podpore za njeno MEDNARODNO PRIZNANJE. Ob koncu sta izrazila pripravljenost na sodelovanje v dobrobit demokratične Republike Slovenije tudi v bodoče.
V	svojemzahvalnem govoru je dr. Verbic dejal:
" Z vso skromnostjo sprejmem to visoko odlikovanje v svojem in v imenu tistih, ki so kakorkoli pripomogli v "času zgodovinskih dogajanj spreminjati slovensko deželo v suvereno dnzavo... To je bil Čas, ko smo opustili sovraštvo, nestrpnost, gojitev maščevalnosti ali nevarnega načela, da so vsa sredstva dovoljena za dosego cilja. Kolektivno in polni obtimističnega patriotizma smo pripomogli Sloveniji - Četudi iz oddaljene Kanade - do narodne suverenosti..."
Občinske volitve 1998 v Sloveniji
Po neuradnih podatkih so bili volilni rezultati po prvem krogu sledeči:
21.85%	SKD
16.01%	ZLSD
13.08%	DESUS
13.04%	OSTALO
Obisk je bil nizek, verjetno radi slabega vremena. Med strankami pomladi so zvišali svoj odstotek SDS, zmanjšale pa SLS in zlasti SKD. Zanimiv je pojav, da sta povezane stranke SLS, SKD in SDS zmagale v občinah, kjer so nastopale skupno (Slov. Bistrica, Jesenice, Radeče, Sveta Ana, Loška dolina, Žiri, Šmarje pri Jelšah,] kar naj bi bila ponovna lekcija strankam pomladi, kako iti skupno na volitve v parlament.
LDS SDS SLS
Neodvisni
12.71% 10.38% 4.64% 8.29%
Dr Janez Arnez. neutrudljivi ravnatelj Raziskovalnega inštituta Studia Slovenioa, je v intervjuju.v Družini, med drugim izjavil sledeče: " Kot student sem živel večinoma v neslovenskem okolju (Bologna-Italia; Louvain-Belgija; New Haven-ZDA; in Quebec- Kanada ). Nikoli nisem imel nobenega problema glede svoje narodnosti, glede svojega verskega prepričanja, niti ne omejitev v izražanju svojih pogledov. Nikoli me niso vprašali kakšne vere sem, če sem sploh vernik; kakšno je moje politično prepričanje glede na državo v kateri sem živel." Seveda, to je bilo v demokratskih državah!
IZ PISMA UREDNIKU
Hvaležen sem vam vsem, ki pri časopisu SLOVENSKA DRŽAVA sodelujete. Zadnjo Številko sem z veseljem Čital. Dosti dobrega in važnega je v njej Jaz molim vsak dan za naso domovino. Naj bi dragi Bog, po pnprošnjah Matere božje in slovenskih muČencev, obdaril nas narod s pravo modrostjo, resnično bratsko ljubeznijo, svobodo in pravičnostjo. Naj poklice na krmilo države ljudi, ki ljubijo slovenski narod bolj kot pa svoje koristi!
Zbogom, M.K.
The 1998 Quebec Election - Ambivalence is the Winner
by
Tomaz Mauser
While Quebec voters went to the polls on November 30 and granted Premier Lucien Bouchard and his Parti Quebecois government a comfortable majority in Ihe National Assembly, they once again exhibited the ambivalence that is the cornerstone of Quebec politics by refusing to give Bouchard a clear majority of the popular vote. While campaigning on a platform that promised "good government" and repeatedly emphasizing his government's accomplishments in a number of areas - principally, its prudent management of the province's finances - Bouchard was also seeking to obtain an overwhelming majority of the popular vote as part of his strategy of securing a set of "winning conditions" leading up to the next referendum. While the final results in the National Assembly provided some comfort to Bouchard - The PQ secured 75 seats, the Liberals obtained 48 seats and the Action democratique du Quebec held onto its one seat -he faltered in the popular vote. The final result: the Liberals garnered 43.7% of Ihe popular vote while the PQ obtained only 42.7%. For Bouchard, the consummate political animal with a formidable reputation as a campaigner and orator, this particular setback must have been especially frustrating. In a news conference the day after the Quebec election, Bouchard remarked that he was personally disappointed with the level of public support his government had received in the election. He pointed out that it was "quite clear they don't want a referendum right now," but he went on to contend that his government had a majority in the National Assembly and that it would fulfill its mandate to bring better government to the people of Quebec.
What of Jean Charest? The former leader of the federal Progressive Conservative Party who had been drafted to lead the Quebec Liberal Party earlier this year, Charest was a fresh face in Quebec politics who also possessed formidable skills as a political campaigner. His Liberal Party platform contained two planks: Under his premiership, the voters in Quebec would not have to face another referendum; and a Charest government would place an emphasis on tax cuts and less government intervention in the lives of Quebeckers. The latter was viewed by a number of Quebeckers, Bouchard most noteworthy among them, as a repudiation of the state interventionist policies begun in 1960 by Liberal premier Jean Lesage's "Quiet Revolution." Polls taken during the election consistently showed an erosion in Liberal support, prompting many political observers to remark that the PQ would win a landslide victory and Charest's political future was vety much in doubt. In the end, Charest may have lost in terms of the number of seats in the National Assembly, but he could claim a moral victory in terms of the popular vote. Political analysts have since pointed out that in the closing days of the election, support began to come back to the Liberals largely due to the fact that Quebeckers did not want to grant Bouchard an overwhelming victory, thereby denying one of Bouchard's "winning conditions." Charest can now grow in his role as Leader of the Opposition in the National Assembly, build up the Quebec Liberal Party's political strength, gain a better understanding of Quebec's political nuances and subtleties and prepare for the next referendum.
What of the federal government? Cleariy, Prime Minister Jean Chretien must be extremely cautious when he speaks about, or deals with, Quebec. His remark that the Constitution was not a "general store" for Quebec at the outset of the election wreaked havoc with Jean Charest and the Quebec Liberal Party campaign, a situation skillfully exploited by Bouchard. Non-constitutional, and petitaps even constitutional, political confrontations will be the focus of Canadian politics over the next few years as Bouchard maneuvers Quebec into the "winning conditions" needed to secure a successful vote in any future referendum on sovereignty. The first and most potentially dangerous of these political confrontations involves the social union talks between Ottawa and the provinces -who controls and pays for social programs, with an option for the provinces to opt out of future social programs while receiving financial compensation. Ottawa will have to tread veiy carefully in its dealings with the provinces to ensure that Quebec is not singled out, a situation that could be skillfully exploited by Bouchard as part of his strategy of "winning conditions."
The peculiar ambivalence that is the character of Quebec retains its hold. Quebeckers retain a strong sense of nationalism, yet they remain attached to Canada. They want changes to the status quo, yet in two referendums they could not commit themselves to breaking away from Canada. Opinion polls on the question of sovereignty reveal that more than 50% of Quebeckers would vote No in a future referendum, yet they elect a PQ government that is committed, however ambiguously, to another referendum. In the end, the only clear winner in the 1998 Quebec election was ambivalence.
Sveti Oče, Janez Pavi II. je 16:oktobra ti. obhajal 20 letnico svojega vladanja. Katoličani po svetu mu želimo še trdnega zdravja in modrega vodenja katoliške Cerkve v tretje tisočletje.
Blagoslovi jene božične praznike in srečno Novo leto i 998 želimo vsem znancem in prijateljem.
f	Marija In Tone Muhič z družino.
SLOVENSKO DRZA VNO GIBANJE IZ ARGENTINE VOSCI VSEM SOMIŠLJENIKOM PO SVETU
BLAGOSLOVA BOŽJEGA ZA BOŽIČ V NOVEM LETU PA ZADOVOLJSTVA, MIRU IN ZDRAVJA
:	«S* iif.4» *!S|ii Spiski	dii <*£><
Blagoslovljen Božič in srečno Novo leto želita vsem znancem in prijateljem JAKOB in J ANE T PLANINŠEK
-Cfv
LJ \\// <
VESEL	SREČNO
j BOŽIČ IN WW	NOVO LETO
$$ S
s
B
$$
S S B B B
sV? flfr flfi sV? flft flft flft flft flfi flfr flft flft sV? flft flft flfi flft 7v VV VV Vv W Vv Vv TV VV Vv( TV 'A( VV VV VV VV VV
278 BROWN'S LINE ETOBICOKE
VAM ŽELI
FAMILY MEAT & DELICATESSEN
Zo rožno proznovonjo, vam po naročilu pripravimo
•	no ražnju pečeno razne vrste mesa
•	imamo obilno Izbiro prekajenega meso
želodce, krajnske klobase, salame. Sunke, rebera. prekajeno slanino
•	krvavice, domače kislo zelje, kisle glave, ajdova moka itd domače pecivo • zdrozvilne čaje * Radensko obilna izbirka produktov iz Slovenije	A nabavite si lahko meso za v hladilnike u fv imamo prvovrstno kvaliteto mesa . jj)j ter seveda - vljudna postrdzba i VJvU**' se vam priporočata, lastnika p 'jjd*^ Tel. (416) 255-1098
^^ **	Fax. (416) 252-5987

# #*»> > -Jt *
725 Browns Line, Toronto, Ontario M8W 3V7 Tel: 416 255-1742 Fax: 416 255-3871
Monday, Tuesday, Wednesday... 10:00 a.m. -4:00 p.m.
Thursday, Friday.........................10:00 a.m. -7:30 p.m.
Saturday.......................................9:00 a.m. - 12 noon.
618 Manning Ave., Toronto, Ontario M6G 2V9 Tel: 416 531-8475 Fax: 416 531-8533
Monday....................................12:00 noon - 4:00 p.m.
Tuesday, Wednesday...............10:00 a.m. -4:00 p.m.
Thursday, Friday.......................10:00 a.m. - 7:30 p.m.
Villa Slovenia
23 Delawana Drive, Hamilton Ontario L8E 3N6 Tel: 905 578-7511 Fax: 905 578-5130
Thursday.......................3:30 p.m. -7:30 p.m.
Friday..........................12:30 p.m. -7:30 p.m.
Saturday........................9:00 a.m. - 12 noon.
Dom Lipa, Toronto, Ontario
(For residents only) Wednesday............3:00 p.m. -4:00 p.m.
HRANILNICA IN POSOJILNICA
SLOVENIA. PARISHES CREDIT UNION

blagoslovljeno
SLOVENIAN CREDIT UNION
John E. Krek's Slovenian Credit Union
Slovenska Hranilnica in Posojilnica Janeza E. Kreka
Canada's first Slovenian Credit Union
Prva Slovenska Hranilnica in Posojilnica v Kanadi
OFFICE HOURS / URADNE URE
747 Brown's Line Etobicoke, Ontario M8W 3V7 teh (416 ) 252-6527
646 Euclid Avenue Toronto, Ontario M6G 2T5 teh (416) 552-4746
Monday	9:30 am
Tuesday	9-30 am
Wednesday	9:30 am
Thursday	9:30 am
Friday	9:30 am
Saturday	9:00 am
4:00 pm 4KX) pm 4KX) pm 7*30 pm 7:30 p m 12:30 pm
Tuesday 10:00 am - 4:00 pm Thursday 10:00 am - 7KM) pm Friday 10:00 am - 700 pm
SERVICES
Chequing Savings Term deposits RRSP RRIF Loans Mortgages Line-of-Credit MASTERCARD Banking machine card Travel Insurance Travellers Cheques
USLUGE
Čekovni račun Hranilne vloge RRSP / RRIF * Hipotečna posojila Osebna posojila Kreditna karta MASTERCARD