LETO XXVI. ŠT. 29 PTUJ, 2. AVGUSTA 1973 CENA 1 DIN T "V T"1 T / \ \ /MT"' i jL/J U Ulj 1 V A 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 2. avgusta 1973 Obnova zasebnih kmetij Zadrga leta se tudi v ptujski občini posveča vse več skrbi za obnovo in specializacijo zasebnega kmetijstva. Pri tem ima vodilno vlogo obrat za zadružno kooperacijo „Jože Lacko" Kmetijskega kombi- nata Ptuj. Ta obrat povezuje v 11 proizvodnih okoliših večino zaseb- nega kmetijstva v ptujski občini. Na njegovem območju je nad 9 tisoč zemljiških posestnikov, večinoma malih, kjer ni možna sodobna in specializirana kmetijska pro- izvodnja. Zato posvečajo večjo skrb tistim kmetijam, kjer je to možno in tistim kmetom, ki so pripravljeni sodelovati. Iz leta v leto jih je več, ki zaupajo obratu in so tudi pripravljeni vlagati večja lastna sred- stva. Pri tem je zlasti pomembno, da se krepi hranilno-kreditna služba pri obratu za zadružno kooperacijo, saj so se v zadnjem letu hranilne vloge kmetov skoraj podvojile. Preko te službe bodo letos vložili v moderni- zacijo zasebnega kmetijstva 10,038,000 dinarjev ali nad eno milijardo starih dinarjev. S tem bo do konca letošnjega leta preusmer- jenih in moderniziranih že 255 zasebnih kmetij, ki sodelujejo z obratom za kooperacijo KK Ptuj. Pri kreditiranju v letošnjem letu sodelujejo: Kreditna banka Maribor podružnica Ptuj z 41,5% deležem, hranilno-kreditna služba obrata za kooperacijo bo prispevala 16,9%, lastna sredstva kmetov pa znašajo 34,3%; dodatno k temu pa je še delež republiškega kmetijskega skla- da z 7,3 %, kar je zelo malo, saj je ta sklad namenjen predvsem kre- ditiranju modernizacije kmetij na manj razvitih območjih SloVcnije. Kredite so kmetje dobili v višini od 10 do 80 tisoč dinarjev, za dobo od 3 do 10 let po 3 odstotni obrestni meri. K temu je treba dodati, da razliko v obrestih regresira repu- bliški sklad. Kredite bodo kmetje porabili predvsem za ustvaritev pogojev sodobne živinoreje. Od skupnega zneska je predvideno 4,410.000 din za adaptacijo in gradnje hlevov, okrog 5 milijonov za nakup kme- tijske mehanizacije in opreme, 940.000 din za obnovo vinogradov in okrog 30.00Ddin za nakup plemenske živine. Vse investicije opravljajo pod strokovnim vod- stvom kmetijskih strokovnjakov obrata za zadružno kooperacijo. Prejšnji teden so strokovnjaki KK Ptuj, obrata za zadružno koopera- cijo in predstavniki podružnične kreditne banke Ptuj obiskali večino kmetij na območju Slovenskih go- ric, Ptujskega polja in Haloz, ki koristijo kredite; te so namreč začeli dodeljevati že marca letos. Povsod so ugotovili, da se sredstva koristjo zelo gospodarno. Tudi lepo urejene kmetije, polni hlevi prvoraz- redne goveje živine dokazujejo, da vložen trud in denar ni bil zaman; obenem pa je to tudi porok, da so krediti varno naloženi. Glede na to, daje vse več kmetij, ki se želijo modernizirati in pre- usmeriti na živinorejo, tudi rastejo potrebe po kreditih. Tako bi po približnih ocenah prihodnje leto potrebovali najmanj 20 milijonov dinarjev za kreditiranje zasebnega kmetijstva. Ob tem velja opozoriti še na en problem. V hribovitih predelih Ha- loz in Slovenskih goric še vedno živi precej kmečkega prebivalstva, nji- hova starostna sestava je zaskrblju- joče, ker mladi odhajajo. Tudi tam je, vsaj po površini, precej večjih kmetij, ki bi jih bilo treba posodo- biti, če hočemo, da bo mladina tam ostala. V našem nacionalnem in obrambnem interesu tudi je, da imamo v takih predelih urejene kmetije. Doslej se je kreditiralo preusmeri- tev kmetij predvsem na ravninskem in prometno dostopnejšem območ- ju, te kmetije so lahko tudi kreditno sposobnejše, ker se pač financira preusmeritev kmetij pod enakimi pogoji. V občini je že več let prisotna zahteva, da se za preusme- ritev kmetij v hribovitih predelih določijo ugodnejši kreditni pogoji; vendar nam materialne možnosti tega še ne dopuščajo. Ponekod pa je preveč prisoten tudi kratkoročni ekonomski interes. F. FIDERSEK NOVO AVTOMATSKO KEGLJIŠČE Pred nekaj dnevi so delavci gradbenega podjetja Granit iz SI. Bistrice pričeli ob hotelu Planina v Slov Bistrici z gradnjo prvega automatskega kegljišča v občini Slov, Bistrica. Stiristezno kegljišče bo za Bistričane velika pridobitev, saj bo tako zgrajen prvi tovrstni rekreacijski objekt v Slov. Bistrici. O velikem zadovoljstvu številnih občanov nad odločitvijo hotelskega kolektiva ob izgradnji kegljišča, ni potrebno posebej povdarjati. Doslej je bilo mnogo bistričanov videti na kegljiščih v Ptuju in Rog. Slatini. Edino kegljišče v Domu JNA v Slov. Bistrici je zaradi dotrajanosti že več let zaprto. Investitor novega automatskega kegljišča je hotel Planina Slov, Bistrica. Sredstva za gradnjo (po predvidevanjih približno 160 milijo- nov SD), bo zagotovilo gostinsko podjetje hotel Planina iz lastnih sredstev in kreditom Ljubljanske banke, podružnice Slov. Bistrica. Predvidevajo, da bodo kegljišče predali svojemu namenu ob dnevu republike, 29. novembra 1973. Podpredsednik bolgarske vlade v Ptuju V Sloveniji preživlja svoj oddih Tano COLOV, prvi namestnik ministrskega sveta bolgarske vlade in član politbiroja KP Bolgarije. V ponedeljek, 30. julija 1973 je obiskal tudi ptujsko občino. V spremstvu soproge in hčerke, njegovega osebnega sekretarja in bolgarskega ambasadorja v Jugoslaviji, ter naših uradnih predstavnikov si je ogledi TGA „Boris Kidrič" v Kidričevem; po kosilu v grajski restavraciji pa si je še ogledal zgodovinske znamenitosti starega Ptuja. Visoki bolgarski gost se je dalj časa zadržal v prisrčnem razgovoru s predstavniki ptujske občine — Francem Tetičkovičem, sekretarjem komiteja, Franjom Rebernakom, predsednikom občinske skupščine in Milanom Krajnikom, glavnim direktorjem TGA Kidričevo. Nad našimi gospodarskimi uspehi in družbenim razvojem se je izražal nadvse pohvalno. Ogledal bi si bil rad še ptujske farme, vendar ni bilo časa. F. F, Tano COLOV (drugi z desne) v Ptuju. Foto: S. Kosi Občinska skupščina in družbeno politične organizacije občine Ptuj vas vabijo na PRIREDITVE V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE PTUJ-8. avgusta, obletnice poslednjega boja Slovensko - goriške čete, ki bodo v Ptuju od 3. do 11. avgusta 1973 SPORED PRIREDITEV V PETEK, 3. A VGUSTA 1973 ob 18. uri silmuntanka mednarodnega mojstra Stojam PUCA v mladinskem klubu v Ptuju, Titov trg v organizaciji ŠD IZBIRA Ptuj V NEDELJO, 5. A VGUSTA 1973 od 7. ure dalje ribolovno tekmovanje za KUP BRATSTVA IN ENOTNOSTI v bazenu v Orešju pri Ptuju v organizaciji zveze ribiških družin občine Ptuj ob 14. uri dirka za PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V CARTINGU pred avtobusno postajo v Ptuju ob Osojnikovi cesti, V SREDO, 8. A VGUSTA 1973 ob 9. uri slavnostna seja splošnega zbora občine Ptuj v dvorani mestnega kina v Ptuju, Cvetkov trg ob 10. uri odprtje nove trgovine ELEKTROTEHNE Ljubljana v Ptuju, Ulica heroja Lacka; ob 11. uri ogled novega visokoregalnega skladišča VELE- TRGOVINE MERCATOR TOZD PANONIJA Ptuj ob Rogozniški cesti ob 18. uri skupne vaje enot civilne zaščite krajevne skupnosti Ptuj V SOBOTO, 11. AVGUSTA 1973 V ob 16. uri rokometni turnir na stadionu RK Drava v Ptuju ob Ormoški cesti tednik — Četrtek, 2. avgusta 1973 stran 3 Ptujske toplice - vir zdravja Prejšnji teden seje po Ptuju bliskovito razširila prijetna novica, da je topla voda, ki pritiska iz globine 1064 metrov, tudi zdravilna. Skupščina občine Ptuj, ki je bila financer vrtine in raziskav, je poslala vzorec ptujske tople vode v analizo Zavodu za fizikalno medicini on rehabilitacijo pri medicinski fakulteti v Zagrebu. Balneološko mišljenje o ptujski vodi (balneologija je nauk o zdravilnih vodah, njihovi kemični sestavi in njenem učinku na organizem) je napravila edina strokovnjakinja te vrste v Jugoslaviji - Renata NOVAK, magister farmacije in višji strokovni sodelavec zavoda. Prav po njeni osebni zaslugi je bila ta analiza napravljena v razmeroma kratkem času, rezultati pa so za nas izredno razveseljivi. EDINA V JUGOSLAVIJI, MED REDKIMI V EVROPI Analiza je pokazala, da se ptujska voda uvršča med redke tople vode, ki so strokovno označene z Na-HC03, kar pomeni, da je natrijevo—hidro- karbonatna voda. Te vode so navadno bolj hladne, ptujska ima na površini 32,2 stopinji C, podobna termalna voda v svetu Pa od 20 do 34 stopinj, torej - Po toploti pri vrhu. Termalne v°de s tako kemično sestavo doslej v Jugoslaviji nismo imeli, VSaj znano ni. Po svoji kemični Ustavi ji je najbližja termalna voda v znanem zdravilišču Wiesbaden v ZR Nemčiji, "odobne so ji še termalne vode ^ posameznih zdraviliščih v Juliji, na Portugalskem in v Bolgariji, razlikujejo pa se, ali po nižji temperaturi ali manjši mineralizaciji. Po toploti in možnih zdravil- nih učinkih bi se ptujska voda lahko delno primerjala s topli- cami v Sloveniji: Dobrna, Laško, Dolenjske, Medijske in Šmarješke toplice, Podčetrtek in Topolščica. Vse to daje realne možnosti, da bomo lahko bodoče ptujske toplice koristili za vse tri glavne namene, za rekreacijo zdravih ljudi, za medicinski turizem in za zdravljenje bolnikov. KATERE BOLEZNI BOMO LAHKO ZDRAVILI? Čeprav bodo šele nadaljnje raziskave pokazale, katere bo- lezni bodo lahko zdravili s ptujsko termalno vodo, zagreb- ški strokovnjaki menijo, da bo zlasti primerna za zdravljenje kroničnega revmatizma, za okrevanje bolnikov po operaci- jah, otroški paralizi, za bolezni srca in ožilja, ginekoloških bolezni in podobno. Prav tako bo odlična za razvoj medicinskega turizma, to je za ljudi, ki niso izrazito bolni, so pa izčrpani od bolezni ali starosti, se prezgodaj starajo in podobno. Vsi ti so potrebni okrevanja pod zdravniškim nad- zorstvom, tako kot to poznamo iz drugih zdravilišč. Končno bo ptujska topla voda tudi izredno primerna za rekreacijo zdravih ljudi. Kopa- nje in plavanje v zdravilni vodi jih bo telesno poživilo, osvežilo, skratka — vplivalo na njihovo boljše počutje, večjo sposob- nost za delo in trdnost zdravja. Vse to pa je današnjemu človeku, ob vse hitrejšem tempu življenja nujno potreb- no- (Nadaljevanje na 19. strani) Iz vrtine na Bregu že priteka zdravilna voda. Številni Ptujčani in okolišani se že sedaj hodijo pridno namakat. Upamo, da bomo prihodnje leto lahko že v večjem številu hodili iskat zdravja v obljubljene toplice. Foto: S. S. 4 stran tednik — Četrtek, 2. avgusta 1973 Prvi pokopi verjetno že jeseni Ptujčane že precej časa zanima, kdaj bodo začeli s pokopi na novem pokopališču v Rogoznici in kako tečejo stvari okrog ureditve tega objekta. Oglasili smo se pri Janezu Belšaku na Komunalnem podjetju v Ptuju, ki nam je na naša vprašanja povedal: „Program Komunalnega podjetja, ki izvaja vsa dela na novem pokopa- lišču je, da bi že letos začeli s Pokopi, čeprav so nastopile težave. Pojavil se je problem, na katerega smo sicer računali - pomanjkanje denarja. Komaj smo prepričali kra- jevno skupnost, da nam je od letošnjega krajevnega samoprispevka odstopila 20 starih milijonov, sedaj pa denarja več ni, narediti pa je treba še veliko. Dobili smo idejni načrt novega pokopališča, po katerem je predvi- dena mrtvašnica z vsemi objekti. Predračunska vrednost je 600 mili- jonov starih dinarjev. V načrt pa ni vračunana ureditev ograje, zelenic in nekateri drugi stroški. Z ureditvijo novega pokopališča bo rešen ta problem za dobrih 75 let. Začetna investicija je izredno visoka, bre- mena ne smemo obesiti samo na komunalno podjetje. Investitor mo- ra biti Občina, ki pa v lanskem letu ni nakazala v ta namen potrebnih 20 milijonov din. Toliko namreč znaša prispevek od .komunalnega sklada. Prispevka nam tudi letos še niso nakazali. V lanskem letu smo dobili le 2 milijona iz tega sklada, letos pa še 4-za nazaj. Gradnja pokopališča in ureditev bo potekala v več etapah, vendar pa bi objekt morali zgraditi obenem. Problem novega pokopališča je star že več let, saj se Ptuj vedno bolj širi tudi proti sedanjemu 'pokopa- lišču. Ko bo novo pokopališče sposobno za pokop, se bosta ukinili pokopališči v Rogoznici in v Ptuju. Doba mirovanja je od 20 do 25 let, potem pa bomo tam uredili park. Pustili bomo spomenike, drugo pa bomo uredili v zelenici. Ker je novo pokopališče nekoliko oddaljeno iz Ptuja, bo odpadel sedanji klasičen pogreb. Pokojnik bo ležal v mrliški vežici, svojce in druge pa bi prepeljali v Rogoznico z avtobusi. Prostor, kjer bo pokopališče, meri okrog 4,5 ha, če pa bi bilo potrebno, pa se lahko še razširi na toliko. Tu je bilo nekoč že vojaško pokopališče. Sedaj smo že pripravili okrog 280 betonskih okvirjev, osta- lih 200 pa bomo čimprej. Pokopa- lišče bo tako urejeno, da bodo ločeni družinski in posamični gro- bovi. Še enkrat bi poudaril, da bomo lahko vse načrte uresničili le ob mnogo izdatnejši pomoči občine, ker na ta način, kot delamo doslej, ne bo šlo več naprej. Pokopališče je res nujen objekt splošnega družbe- nega pomena in mora zato občina pokazati več razumevanja, saj ne moremo iskati denarja drugje, kot na primer ob akciji asfaltiranja, ko krajani prosijo za pomoč pri raznih podjetjih." S. S. Trenutno počivajo na bodočem rogozniškem pokopališču le še lopate in sam6kolnice. Če bo šlo vse po sreči, bodo tam jeseni tudi že prvi pokopi. Nova postaja Sedanje postajališče avtobusov v Kidričevem je gotovo postalo mno- go premajhno za sedarye potrebe. Skozi ta kraj dnevno vozi in ustavlja že nad 72 avtobusov, kar dovolj zgovorno kaže na potrebo graditve nove avtobusne postaje. Prav zato je bila v Kidričevem razprava z ogle- dom lokacije za avtobusno in pozneje morebiti tudi bencinsko postajo oz. črpalko. Razprave so se poleg predstavnikov krajevne skup- nosti in SZDL Kidričevo, udeležili tudi predstavnik ŽTP Maribor, kme- tijskega kombinata Ptuj, tovarne glinice in aluminija ter še nekateri drugi, ki so si z urbanisti in predstavniki projektivnega biroja- Ptuj, ogledali sedanjo avtobusno postajališče ob glavni cesti pred blokom št. 2. Nekateri so se preprosto čudili, kako je mogoče, da doslej še na tem postajališču ni bilo nobene hujše prometne ne- sreče, saj potniki mnogokrat tekajo in hodijo čez zelo prometno cesto za avtobusom, kar je izredno nevar- no. Poleg tega avtobusf podjetja ,,Izletnik" Celje obračajo svoje avtobuse kar na sredi prometne ceste, kjer tudi lahko pride do težjih prometnih nesreč. Peljal bi lahko mimo samopostrežne trgovine in za obratom družbene prehrane do postaje. Po ogledu nekaj lokacij, so se udeleženci posveta odločili predla- gati za lokacijo nove avtobusne postaje prostor pred samopostrežno trgovino in obratom družbene pre- hrane, kjer bi po mnenju udele- žencev, bilo še najbolj primerno. Svoje mnenje bodo predložili v razpravo in potrditev svetu KS in stanovalcem, oz. občanom KS. Prav tako so sklenili, da se dogovorijo z Petrolom ali INO za gradnjo bencin- ske črpalke v Kidričevem.vvKon- kretna lokacija še ni bila določena! F. MEŠKO tednik — Četrtek, 2. avgusta 1973 stran 5 Še: Ptujski gostinski mozaik PIŠE V. D. DIREKTOR GOSTINSKEGA PODJETJA „HALOŠKI BISER - GRAD BORL" DUŠAN KORENJAK Na članek objavljen v Tedniku gtev. 26, z dne 12. julija 1973 pod naslovom ,.Ptujski gostinski mo zaik", bi želel avtoiju sestavka odgovoriti naslednje: Avtor članka med drugim omenja, da je gostinsko podjetje ,,Haloški biser - grad Bori" po osvoboditvi zgradilo bore malo. Med drugim navaja, da bi naj bilo omenjeno podjetje poklicano graditi športne objekte, kavarne in podobno. Re- čeno je med drugim tudi, da je že pred vojno obstajala v Ptuju tudi ..Kavama" v nadstropju. Želel bi pojasniti, daje v stari Jugoslaviji res bila v Ptuju kavama „Evropa", katere lastnik je bil znani Nemčur Matz. Svoje kavarniške storitve je opravljal v sedanjem našem lokalu ..Okrepčevalnica" na Trgu MDB. Omenjeni prostor je bil tedaj raz- deljen po sredi na dve polovici: leva je služila za kavarno, desna pa je bila restavracija. Zelo nas čudi, kje v Ptuju so bili kavarniški prostori v nadstropju? Želel bi še pojasniti, da so čiste kavarne, brez drugih lokalov, po- vsem zastarela stvar in jih rcbeno gostinsko podjetje več ne gradi. Poglejmo nekoliko v naše sosednje mesto Maribor. Tam sta ši dve kavami iz predvojnih časov (As oria in Velika kavama), ki nek ko životarita na račun drugih, spo- rednih lokalov, s katerimi skupaj delujeta. Oglejmo si sedaj novi obrat „Slavija", prenovljen obrat „Orel" in vrsto drugih, ki nimajo posebnega (čistega) kavarniškega prostora, ker je po današnji strukturi gostov to popolnoma nerentabilna dejavnost v gostinstvu. V nadaljevanju pisec članka ome- nja, da bi naj gostinske organizacije sofinancirale graditev športnih ob- jektov in podobno. Rad bi povedal, da je samo gostinsko podjetje bilo tisto, ki je sofinanciralo gradnjo športnih objektov, ki služijo pred- vsem rekreaciji naših gostov in drugim občanom širšega in ožjega okoliša Ptuja. Zgradili smo šti- n-stezno kegljišče, kopalni bazen pri gradu Bori, v načrtu pa so igrišče za golf in nekaj drugih objektov. Navedeno je bilo, da upravniki posameznih obratov samovoljno od- rejajo odpiralni čas lokalov. Gre za konkreten primer v gostilni Rozika. Upravnica da je odredila prekinitev godbe ob 23. uri. K temu bi želel Pripomniti, daje upravnica v resnici izdala nalog o prelcinitvi glasbe in zapiranju vhodnih vrat vendar vse to •z povsem utemeljenega razloga. V obratu je bil predviden pretep. Napadalci so bili premočni, zato je slabša stran poslala enega izmed svojih po pomoč; le-ti bi naj prišli in razbili vse na vrtu, razgnali mirne goste ipd,, kakor se pri takšnih tepežih običajno dogaja. Upravnica Je bila o vseh namerah obveščena in pravočasno ustrezno ukrepala ter tako preprečila veliko škodo in m°goče tudi rešila živflenje človeka. Kljub zaprtim vratom so nekateri "bojevniki" plezali prek zidu in na ^sak način hoteli inscinirati tepež. Ukrepanje tovarišice upravnice je pilo povsem upravičeno. Od nekdaj Je znano, da je prvi ,.policaj" v Posameznem obratu pač upravnik 1111 poslovodja, ki je dolžan pre- prečiti vsako zlonamerno dejanje in po svojih možnostih incidente že v kali zatreti. Zaradi tega smatramo, da so napisani očitki, naperjeni zoper našega požrtvovalnega in dobrega gostinskega delavca neupra- vičeni in krivični. Rad bi zvedel koliko in kaj je pisal ali storil naš TEDNIK v zvezi z vzgojo gostov? Povedal bi rad, kaj vse se dogaja po naših lokalih in s kakšnimi težavami se srečujemo. Naj omenim samo nekaj primerov. Kje je bil novinar TEDNIKA, ko so hodili po lokalu in dvorišču Grajske restavracije v Ptuju popolnoma nagi ljudje. Gostje naše gostinske delavke zmerjajo s prostitutkami, vlačugami in vrsto drugih ,,pridevkov". V takih primerih se nihče ne najde, da bi tudi v časopisu obsodil takšno obnašanje, ki nikakor ni v ogled našega kraja in turizma, še manj pa v dobro razpoloženje gostinskega de- lavca nasproti gostu. Našteli bi še lahko vrsto primerov, ko gostje kradejo polne steklenice likerjev, dragih žganih pijač, da ne plačujejo zapitkov itd. Nobena redkost ni, ko so gostje fizično napadali naše gostinske delavce, jih klofutali, celo lomili noge ipd. Pisec predmetnega članka noče videti, ali ?a ne ve, daje gostinski delavec tudi lovek, ki si s težkim delom trdo prisluži svoj dinar. Mnogokrat mora zaradi ljubega miru v lokalu požreti žaljivo besedo gosta, čeprav ve, da to ni pravilno. Poleg tega pa je njegov osebni prejemek med naj- nižjimi v republiškem poprečju, Avtor sestavka tudi navaja, da je gostinstvo v Zahodnih državah po- vsem drugačno, na višjem nivoju. Z tako izjavo se v nobenem primeru ne morem striruati. Z našim kolek- tivom smo obide ali Italijo, Avstrijo, Nemčjjo in nekaj drugih držav ter ugotovili, da je v teh državah gostinska dejavnost nedvomno slab- še organizirana kot pri nas v Jugoslaviji. Želel bi ob tej prilož- nosti povedati, da v Muenchnu stoji velik gostinski obrat ,,Bierhalle"; na desni strani vhodnih vrat je napis: »Cenjene goste prosimo, da bodo do strežnega osebja taktni in vljudni, saj jih dobimo težje kot goste". Ponovno bi želel vprašati vse nas in vsakega posebej, kaj smo storili, da bi se nevzdržno obnašanje nekaterih posameznikov izboljšalo? Mogoče bi še dejal nekaj besed o našem razvojnem načrtu. Pisec se- stavka navaja, da naše podjetje nima razvojnega načrta; sprašujem se, kako si upa dajati take izjave, če z njimi ni seznanjen. Doslej se še pri nas ni oglasil nihče, ki bi želel zvedeti kaj več o naših perspektivah. No, podjetje ima svoj perspektivni plan in ga delno že izvaja. Druga določila našega razvoja bodo uresni- čena, čim bodo podani pogoji za to. Glede Podlehnika sem dolžan pojasniti, da ta kraj še nima urbanističnega načrta. Naše podjetje se sedaj ukvarja z nakupom zemljišč toda, dokler ne bo urbanističnega načrta, ni mogoče ničesar storiti. Navedbe v sestavku, da naše podjetje premalo sodeluje pri kuren- tovanju, festivalu narodne glasbe ipd. povsem ne držjjo. Za lansko kurentovanje je gostinsko podjetje Haloški biser - grad Bori prispevalo celi stari milijon dinarjev. Rad bi vprašal, katero ptujsko podjetje je prispevalo tako velik znesek? Na splošno lahko rečem, da je večina gostov bila zadovoljna z našo gostinsko dejavnostjo. To lahko dokažemo z mnogimi pohvalami, ki so nam jih poslale različne poto- valne agencije in posamezniki. V njih navajajo, kako dobro so bili sprejeti, postreženi in da so se lahko tudi vso noč zabavali ter da se bodo ob podobnih prireditvah radi vrnili. V »mozaiku" je zapisano, da je gostinsko podjetje ,.Haloški biser - grad Bori" po vojni bore malo storilo za napredek gostinstva. Pisec sestavka ne ve ali noče vedeti, daje bilo naše podjetje ustanovljeno šele pred dobrimi 11 leti. V tem kratkem času je podjetje glede na okoliščine zgradilo zelo mnogo. Investiralo je nad 2 milijardi starih dinarjev lastnih sredstev v izbolj- šanje obratov. Tega denarja se je kolektiv odpovedal, saj bi si po tedanji zakonodaji lahko 70 odstot- kov vsote razdelili v obliki osebnih dohodkov. Delavci našega podjetja so tako prispevali sredstva za grad- njo ptujskega hotela, adaptacijo obratov: Rozika, Haložan (Beli kriZ), Pivnica, Pošta, Rogoznica, Cirkovce in Muretince. Izboljšali smo tudi obrate: Okrepčevalnica, Turist, Grozd, Ribič in Novi svet. Na gradu Bori je zgrajen in preure- jen kopalni bazen, dvorane v nad- stropju in pritličju, kuhinja, sobe za tujce, v polovici gradu je instalirana centralna kurjava; tudi v drugih obratih smo marsikaj popravili in preuredili in še delamo. Kar se tiče klimatskih naprav gotovo pisec ne ve, da je kaj takega ogromna investicija, ki si je ne morejo privoščiti niti vsi obrati kategorije A, še manj B in nižje kategorizirani obrati, ker prepogosto te investicije finančno ne bi mogli vzdržati. Opravičiti se moramo glede limo- ne pri zrezku, nepravilne strežbe bittra in podobno. Te pomanj- kljivosti bomo poskušali čim prej odpraviti. Ob koncu pisanja naj povem še, da bi naš lokalni list včasih napisal kaj o perspektivah celotne občine, mogoče kaj o gradnji našega kopa- lišča. Prepričan sem, da bi to naše občane najbolj zanimalo. Blatenje kolektiva, ki si želi in prizadeva čim več ustvariti in vse svoje zamisli čim bolje izpeljati pa je neprimerno. Dušan Korenjak: „Storili smo veliko . . ŠE: ZAKAJ JE ŠTUDENTOM POTREBEN KLUB? Pod tem naslovom je bil v Tedniku, dne 19. julija 1.1. objavljen članek, na katerega čutim dolžnost dati pojasnilo Da smo dobili dvorano v mladinskem klubu, kjer bi morali vi, tov. študentje, imeti prednost, kot navajate, je bilo gotovo tako, da smo za dvorano prosili pred vami in jo zato tudi dobili. Dvorano smo potrebovali za razdelitev, značk in diplom zasluž- nim krvodajalcem. Starejši ljudje, kot jih vi imenujete, so bili tisti, izmed katerih so nekateri dali žt. tudi po 30 krat svojo kri in s tem rešili že prenekatero življenje. So- dim, da je za take ljudi povsod prostor. Mnenja sem tudi, da bi vi mladi,.zdravi tov. študentje zavzeli mesto med temi ljudmi in prepri- čana sem, da jim potem ne bi zavidali tega malo veselja v času, ko ste bili prikrajšani za dvorano. Za osnovno organizacijo Rdečega križa Ptuj - predsednik komisije za krvodajalstvo: Marija Sretcnovič. 6 stran TEDNIK — ČETRTEK, 2. avgusta 1973 Izmed ptujskih delovnih or- ganizacij je proizvodno podjetje Olga Meglič naredilo v svojem razvoju velik korak naprej. Pred nekaj leti se je imenovalo Invalidsko podjetje in kot tako zaposlovalo predvsem invalide. Sedaj pa poleg teh zaposluje tudi druge delavce, predvsem ženske. Z širitvijo proizvodnje se je povečalo tudi število zaposlenih; v tem podjetju dela sedaj nekaj nad 125 ljudi, ki ustvarjajo letnibruto dohodek nad 20.000,000 dinarjev. Pod- jetje sestavljajo v glavnem tri proizvodne dejavnosti. Nosilec največjega dela pro- izvodnje v podjetju je izdelava in predelava kovinskih izdelkov. Posebej so se preusmerili na proizvodnjo avtomobilske opre- me. Proizvajajo: okrasne letve in profile iz nerjavečih kovin (predvsem aluminija), senčnike za osebna in tovorna vozila, gumijasta tesnila ob vratih av- tomobilov, zračne lopute za avtobuse, svinčene uteži za osredotočanje avtomobilskih koles vseh vrst vozil in drugo. Kvalitetni proizvodi podjetja Olga Meglič so hitro našli pot na vsa tržišča. Delajo predvsem za jugoslovansko avtomobilsko proizvodnjo, Crveno zastavo Kragujevac, Tomos Koper, TAP in Sigma Ptuj ter Avtokaro- serijo Zagreb. Proizvode pod- jetja Olga Meglič Ptuj lahko najdemo tudi v vseh trgovskih hišah z avtomobilskimi deli po vsej Jugoslaviji. Podjetje kljub uspehu na drugem področju ni opustilo svoje prvotne dejavnosti. Ple- tarstvo so pri podjetju Olga Meglič še okrepili in pričeli proizvajati predvsem redke in iskane modele, ki so na vseh tržiščih dobili vsa priznanja in se temu primerno tudi uvrstili. Med pletarskimi izdelki - pro- izvodi podjetja Olga Meglič Ptuj - so na tržišču najbolj iskani: senčniki za svetlobna telesa, pleteni iz šib, pletene vrtne sedežne garniture, pletene zidne obloge, darilne košarice, košare za pletilne in pekovske pro- izvode, otroške košare in košare za perilo, posebne košare za obiranje sadja ter opletene pletenke od 5 do 50 litrov. V pletarskem obratu so za- poslene predvsem ženske. Tudi v šiviljski proizvodnji, kot tretji dejavnosti proizvodnega pod- jetja Olga Meglič Ptuj, delajo pretežno ženske, ki s svojo pridnostjo prispevajo velik de- lež k napredku podjetja. Šivilj, ska proizvodnja se je usmerila v serijsko izdelovanje posteljnega in hotelskega perila. V podjetju so vse tri de- javnosti ločene. Delovni kolek- tiv se je odločil, da bo v bodoče največ pozornosti posvetil raz- voju proizvodnje izdelkov iz kovine. Proizvodno podjetje Olga Me- glič Ptuj je zelo zainteresirano za združitev s tovarno avto- opreme Ptuj in Sigmo Ptuj. Analize, ki jih pripravljajo vsa tri podjetja skupaj, kažejo, da bo, ne glede na različno panogo dejavnosti posameznih podjetij, v združenem podjetju napredek hitrejši in uspeh večji. TEDNIK — ČETRTEK, 1. avjUlU 1973 STRAN 7 Kreditna banka Ptuj pomaga razvijati gospodarstvo ptujske občine Kreditna banka Ptuj posluje od letošnjega novega leta kot samostojna podružnica Kre- ditne banke Maribor. Je po- sebna temeljna organizacija združenega dela, ima status povsem samostojne pravne ose- be in vse organe družbenega samoupravljanja. KB Ptuj ima pravico samostojno urejati vse odnose in finančna razmerja z Narodno banko in drugimi bankami v SFRJ. Ptujska banka opravlja vse bančne zadeve za občane in gospodarske orga- nizacije, razen plačilnega pro- meta s tujino. Te posle opravlja za KB Ptuj, Kreditna banka Maribor ali katera druga banka z večjimi pooblastili. Po preteku šestih mesecev skupnega poslovanja, nam je med drugirti povedal direktor KB Ptuj Janko Purg, so se potrdila predvidevanja o uspeš- nosti sodelovanja z KB Maribor, kar je bilo izhodišče in osnova za integracijo. Uspeh smo ugo- tovili predvsem pri medse- bojnem prelivanju bančnih sredstev, kar omogoča racional- no poslovanje likvidnih dohod- kov bank. Izvršilni odbor KB Ptuj je v prvi polovici letošnjega leta sprejel predvsem dva pomemb- na sklepa. Prvi se nanaša na konverzacijo, oziroma spre- membo kratkoročnih kreditov v kredite za stalna obratna sredstva. Druga odločitev se nanaša na odobritev vrste novih investicijskih kreditov za razvoj gospodarstva. Kreditna banka Ptuj je v dolgoročne kredite za trajna obratna sredstva spremenila 48 milijonov 500 tisoč (N) dinar- jev kratkoročnih kreditov ali 40 odstotkov vseh kratkoročnih kreditov; od tega je 12% iz sredstev emisije, in 28 % iz bančnih sredstev. Večji del teh sredstev ali 70 odstotkov je bilo spremenjenih proizvodnim de- lovnim organizacijam, 30 od- stotkov pa trgovskim podjet- jem, Ptujska kreditna banka je letos odobrila 65 milijonov dinarjev investicijskih sredstev kredita za osnovna in obratna sredstva. Ves ta denar pa predstavlja 45 odstotkov vseh investicijskih vlaganj na ob- močju banke. Tak bančni ukrep je omogočil delovnim organizacijam na področju Ptu- ja odpreti 650 novih delovnih mest. Glede na obseg je letos največji investicijski kredit do- bil Kmetijski kombinat Ptuj. Delovna organizacija je dobila 21 milijonov dinarjev za razvoj lastne proizvodnje. Tesno za KK Ptuj je po višini kredita Tovarna avto-opreme Ptuj, kije KB PTUJ dobila sredstva za širitev pro- izvodnje. Pomembna investicijska vla- ganja so bila usmerjena tudi v proizvodnjo deficitarnega grad- benega materiala. V ta namen je opekarna Žabjak dobila izdatna sredstva, s katerimi bo povečala proizvodno opečnih izdelkov. Tudi gradbeno podjetje Drava Ptuj je dobilo kredit za posta- vitev lastne betonarne in pro- izvodnjo cementnih izdelkov. Letos je Kreditna banka Ptuj sodelovala pri investicijskih na- ložbah za razvoj transportne dejavnosti pri podjetju Agro- transport Ptuj z 2 milijonoma dinarjev; pri razvoju Komunal- nega podjetja Ptuj, 4 milijone in pri preusmeritvi proizvodnje v Delti z 3 milijone dinarjev. Poleg navedenih je banka odo- brila še nekaj manjših kreditov naslednjim delovnim orga- nizacijam: Pleskar Ptuj, proiz- vodno podjetje Olga Meglič Ptuj, Ptujska tiskarna, Tovarna volnenih izdelkov Majšperk in gostinsko podjetje Haloški Bi- ser. ' Naša kreditna banka je sode- lovala tudi pri graditvi infra- strukturnih objektov, npr. pri elektrifikaciji železnice od Zi- danega mosta proti Šentilju. Kreditna banka Ptuj pomaga razvijati zasebno obrtništvo: gostinsko in turistično dejavnost, pomaga razvijati zasebno kmetijstvo, pomaga pri hranilni službi ip. Za te posle je izvršni odbor banke sprejel poseben pravilnik o kreditira- nju. Uresničevanje teh načrtov znatno pospešuje povečanje hranilnih vlog prebivalstva in izplačevanje ošabnega dohodka prek hranunih knjižic. V ptujski kreditni banki var- čuje nekaj nad 2500 občanov. Prek hranilne knjižice prejema osebne dohodke nad 4000 delavcev. Vsem tem prizna banka 7,5 odstotne obresti na stanje njihove vloge; imajo pa še prednost pri najemanju gospo- darskih in potrošniških kre- ditov. Varčevalci vezanih vlog pa dobivajo 9 do 10-odstotne obresti in so poleg tega še zavarovani za primer nezgode, v znesku 6.000 dinarjev. Program dela Kreditne banke Ptuj zajema vključitev večjega števila delovnih organizacij v izplačevanje osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic ali s pomočjo tekočega računa. Di- rektor KB Ptuj, Janko Purg, je ob koncu našega razgovora izrazil prepričanje, da je nov način izplačevanja osebnih do- hodkov najsodobnejša in naj- enostavnejša oblika varčevanja. Pri tem se sredstva najbolj združujejo, le-ta pa so nam potrebna m gospodarsko in družbeno stabilizacijo, Is Direktor KB Ptuj, Janko Purg: „Uspešno sodelovanje ., 8 stran TEDNIK — ČETRTEK, 2. avgusta 1973 »SIGMA« Ptuj predstavlja svoj novi proizvod Osnovna dejavnost podjetja je proizvodnja tehnične gume in kovinskih izdelkov na katere se naliva guma. Poleg tega pro- izvajajo vrsto izdelkov za opre- mo avtomobilov npr. hidrav- lične cilindre, razne spirale, gumijaste blažilce ip. Podjetje je specializirano za izdelavo teh- nične gume, ki ima velik pomen, nima pa velike komer- cijalne vrednosti. V celotnem podjetju izdelujejo približno 1700 različnih izdelkov iz gu- me. Sigma opravlja tudi servisno službo za različne vrste motor- nih vozil, vendar sedaj ne bomo govorili o tem, ampak smo se odločili predstaviti enega no- vejših izdelkov podjetja, ki je plod tovarniškega društva teh- nike. Novi izdelek je posebna opre- ma za straniščne školjke. Kaj bi lahko tu iznašli novega, bi se morda kdo vprašal? Za stra- nišče potrebujemo pač školjko, vodo in druge pripomočke, ki smo jih pač vajeni pri angleških straniščih. Ne! Storiti se da še več, kar nam dela življenje prijetnejše. Podjetje SIGMA nam je pripravilo pravo presene- čenje. Pripravilo nam je na- pravo, s katero lahko iz stra- nišča odstranimo tudi nepri- jetne vonjave. Izdelali so posebno stra- niščno desko na kateri je pritrjen majhen elektro- motorček (20 W), ki s pomočjo posebne naprave odstranjuje (sesa) vonj in ga potiska v greznico ali kam drugam. Napravo so že javno demon- strirali in patentirali ter poželi veliko priznanja; zanj pa so se pričeli zanimati tudi grad- beniki. Rezultati in prve ocene so bile več kot zadovoljive. Naprava je bila tudi testirana pri RZ ZDV in republiškem inšpek torij atu zdravstvenega varstva. Z novo napravo - izdelkom ptujske Sigme - so si opremile stranišča že mnoge družine, ( Izdelek so že pričeli uporabljati ; pri velikih, blokovskih gradnjah stanovanj. Sedanji človek ni več za- ; dovoljen z enostavnimi stvarmi. ' Vonj stranišča se nam nema- lokrat razširi po vseh stano- vanjskih prostorih, z novo na- pravo pa je ta problem odprav- ljen. Tovarna SIGMA Ptuj je za- radi velikega popraševanja po novem izdelku za odstranjeva- nje vonja iz straniščnih pro- storov pričela letos aprila s serijsko proizvodnjo te majhne, a zelo praktične naprave. Sko- raj z gotovostjo lahko rečemo, ■ da si bo vsaka družina, ki želi živeti udobno, priskrbela ta „strojček" in se tako rešila (včasih) neprijetnosti. Majhna napravica na straniščni školjki, plod društva ljudske tehnike v SIGMI. DODATNA SREDSTVA ZA REKREACIJO Sindikalna organizacija tovarne glinicc in aluminija v Kidričevem ima v svojem rednem programu dela tudi skrb za rekreacijo članstva v prostih dneh, po napornem delu. S takim načinom rekreacije, v obliki enodnevnih skupinskih izletov v različne planinske kraje in termalna kopališča v Sloveniji in sosednji Hrvatski, želijo omogočiti članom kolektiva, da vsaj en dan preživijo v krogu svojih ožjih družinskih članov na prijetnem izletu oz. oddihu. To je dosedaj vsa leta uspevalo in je bilo tudi zanimanje za tak način raz- vedrila kar veliko. To pa velja tudi za letošnje leto. V tem času se vrstijo številni izleti v Stubiške toplice, Radence, Moravče in še kam. Problem je sicer nastal glede sredstev za plačilo avtobusnih pre- vozov, ker so se cene glede na lansko leto povišale za približno 20 %. Sindikalna organizacija je od podjetja dobila sredstva za re- kreacijo v isti višini kot prejšnja leta. Toda, kot se da rešiti še tako pereč problem, se prav gotovo da tudi ta. Zato so 10 OOS iz organizacij združenega dela predlagali tovar- niškemu zboru sindikata, oziroma predsedstvu, da zaprosi od samo- upravnih organov podjetja dodatna sredstva v višini 20.000 dinarjev. Letos je bilo za potrebe rekreacije namenjenih 30.000 din, kar pa je bilo, kot smo že omenili, premalo. Prepričani smo, da bodo samo- upravni organi ta sredstva za rekrea- cijo odobrili in, da bo letošnji program rekreacije v obliki enodnev- nih izletov uresničen dokonča. Istočasno se že porajajo novi načrti za rekreacijo, ki bi se ukvarjal izključno s tem problemom in skušal najti nove oblike rekreacije, morda tudi tako, da bi izleti trajali dva dni, ko so izmene proste, in kar je še posebno pomembno, da bi bili enotni in bolje organizirani, kar sedaj niso, F. MEŠKO tednik — Četrtek, 2. avgusta 1973 stran 9 Mladi samoupravljalci Bili smo v Tehnoservisu O Kmetijskem kombinatu, oz. njegovi temeljni organizaciji združe- nega dela Tehnoservisu, smo v Tedniku že večkrat pisali. Tudi tokrat mu bomo namenili nekaj vrstic, saj lahko trdimo, da krepko koraka po svoji začrtani poti na- predka. Med delav.ci smo ,,kar na oko" poiskali (ne iz personalne mape) 3 mlade delavce in jim postavili enotna vprašanja o tem, kako dolgo so že zaposleni v obratu, ali so člani organov samoupravljanja, ali pri njih obstoja mladinski klub in kaj si želijo, da bi se v bodoče spremenilo v podjelju. Med vprašanji, ki ne zadevajo toliko službene plati, pa smo vsakega od sogovornikov vpra- šali, s čim se ukvarja v prostem času, kako mu je všeč življenje v Ptuju in česa je v Ptuju preveč, oz. premalo. MARJAN ŽALAR - z njim smo se najprej pogovarjali: „Na Tehnoservisu delam že četrto leto, izučil pa sem se v Sigmi. Zaposlen sem pri montaži in sestavi kopirnih aparatov, ki jih kot edini proizvajalci v Sloveniji, izdelujemo pri nas. V obratu nas je večina mladih, saj je poprečna starost zaposlenega 29 let. Nisem član samoupravnih organov, vendar sem o sklepih sproti seznanjen z oglasne deske. Podjetju želim, da bi uspelo v proizvodnji kopirnih aparatov, pred- vsem pa, da bi čimprej dobili novo proizvodno halo, v kateri bi bili boljši pogoji za delo. Prepričan sem, da bomo uspeli, saj poti nazaj ni, možno je le napredovati. V prostem času ribarim in včasih tudi kar precej ulovim, to je pač odvisno od sreče. V Ptuju je premalo zabave za mlade, prav tako pa je premalo športnih objektov, ki bi bili človeku na razpolago." TONE KRANJC: „V Tehno- servisu sem se izučil za mehanika, delam pa v težki mehanizaciji (kmetijski stroji), specializiral pa se bom za motorne žage. Poklic mehanika je za mladega človeka v redu, ko pa prideš v leta, je težje, saj je potrebno venomer skakati iz kanala, ko popravljaš stroje. Pred kratkim sem prišel od vojakov in se poskušam spet vživeti v domače okolje. Tudi jaz nisem član samo- upravnih organov in se z njihovim delom seznanjam iz razgovorov s kolegi in z oglasne deske. V prostem času. ki gaje sicer bolj malo, se ukvarjam z motokrosom. Sem član AMD Orehova vas. To je silno drag šport, vendar me veseli, zato sem se zanj tudi odločil. Dosti pa mi pomaga tudi to, ker znam motor samo popraviti, če je kaj narobe. Življenje v Ptuju mi ugaja, čeprav je mesto bolj majhno. Zdi se mi, da je premalo gledaliških pred- stav in drugih kulturnih prireditev, preveč pa gostiln, še posebej sedaj, ko šoferji ne smejo več uživati nobenih alkoholnih pijač. Mislim tudi, da se ptujska in okoliška mladina premalo vključuje v dru- štveno življenje in je premalo aktivna na raznih področjih. Z mladinskim klubom, ki smo ga dobili, še ni vse rešeno, sedaj je potrebno tudi nekaj samoiniciati- ve." MIRO VAMBERGER: „Po po- klicu sem strojni tehnik, delam pav obratu, kjer konstruiramo kopirne aparate. Najprej sem se izučil za strojnega ključavničarja, pozneje pa vpisal v večerno srednjo tehnično šolo, ki je v Ptuju. Lansko leto sem sodeloval v odboru sindikata in sem bil zadolžen za vprašanja o šolanju kadrov. Funkcij je v podjetju precej, samo časa je premalo, da bi se lahko človek posvetil vsemu kot je treba. Pri nas ne obstoja mladinska orga- nizacija in smo zato krivi predvsem mi mladi. Precej je namreč vozačev, tako ni možnosti, da bi se lahko zbirali na sestankih, kaj šele, da bi lahko uresničevali sprejete sklepe. Da pa mladi na Tehnoservisu kljub temu nekaj zmoremo, bomo do- kazali sedaj, ko bomo asfaltirali dvorišče in v popoldanskem času pomagali s svojim delom tudi neposredno zmanjšati stroške grad- nje. Mislim, da je za nedejavnost mladine, pa ne le pri nas. ampak tudi drugje, krivda tudi na obč. konf. ZMS, ki ima premalo vpogleda v naše življenje in delo. Podjetju želim, da bi se - pro- izvodnja kopirnih strojev povečala in z graditvijo nove proizvodne hale tudi izpopolnila. Prostega časa imam bolj malo. Izkoristim ga za zbiranje starin; rad imam namreč vse, kar je staro (kozarci, pohištvo, ure, ipd.), ukvar- jam se s športom, igram hokej, včasih pa sem bil še kar aktiven nogometaš. O tem, česa je v Ptuju premalo in preveč, bi se dalo še in še govoriti. Predvsem je premalo možnosti za športno udejstvovanje. Potrebovali bi TRIM stezo, za množično rekrea- cijo igrišče za tc,nis, plavalni bazen in druge take objekte. Referendum v Ptuju je sicer uspel, sedaj pričaku- jemo dejanj. ' Drugo, kar je, je sedanja nova cesta, ki nam z vso hitrostjo odbija tujce in jih vodi mimo Ptuja. Premalo je ob tej cesti oznak, oz. reklam za Ptuj. Samo kažipot še ni dovolj, da bi tuji turisti zavili s hitre ceste. Potrebno jih je z reklamami opozoriti na to, kar jim Ptuj v resnici nudi. Tudi naš servis za popravilo avtomobilov in drugih strojev, je izgubil precej dela. Prej je bil namreč ves promet proti Za- grebu usmerjen po cesti, ki pelje mimo nas. Boli me tudi zanemarjanje zgo- dovinskih spomenikov. Zima in čas opravljata svoje, preostanek pa do- dajo še razni zlikovci, ki ne znajo ceniti prav ničesar. Moti me tudi, da naš hokejski klub, ki se uspešno bori v slovenski ligi, ne dobi nobene prave podpore, predvsem material- ne. Najhuje pa je, da nimamo kje trenirati. Treniramo praktično samo na tekmah ali pa v Rogoznici na ledu. Hoteli smo napraviti ledeno ploskev v Ptuju pa nam tega niso omogočili. Opažam, da bi bila ptujska mladina navdušena za drsa- nje in bi naravna ledena plošča pozimi presneto prav prišla, ne le nam hokejistom, ampak tudi mla- dim.' Premalo je v Ptuju tudi šol. Morala bi biti vsaj ena višja šola, če ne več, tako, da bi več dijakov ostalo v Ptuju. Vožnja v Maribor in prilagajanje na tamkajšnje življenje, je eden izmed načinov, ki nam odtujuje mlade strokovnjake, ki potem raje odhajajo v večja mesta. Premalo je kulturnih prireditev, premalo otroških vrtcev, preveč pa gostiln," je zaključil Miro Vam- berger. Tekst in foto: S. S. Marjan Žalar Miro Vamberger 10 stran TEDNIK — ČETRTEK, 2. avgusta 1973 Biti gasilec je odgovorna naloga Tako mi je povedal pred dnevi mladi Vojko Hebar iz Zg. Polska- ve, ko sva se srečala na svečanosti ob 50-le trtici delovanja PGD Šmartno na Pohoiju, kraju z bogato gasilsko tradicijo. Stal je ob očetu, vendar je sklenil, da se bo kljub svojim osmim letom, koliko jih že šteje, kar sam predstavil bralcem Tednika, ko sem mu povedal, zakaj sem ju ustavil. ..Zgledi vlečejo ali jabolko ne pade daleč od drevesa, kakor želite zapisati. Mpje prvo navduše- nje. da vstopim že tako mlad v gasilske vrste, je bil oče Albert, ki je v tej humani in tudi odgovorni organizaciji že pobih 25 let. To obdobje očeta krasijo številni uspehi v reševanju družbenega premoženja, pa tudi človeških življenj. Nema priča o tem so tudi številna priznanja in odhčja, ki krasijo njegov prostor v stanova- nju. Zakaj se ne bi po tej poti usmeril tudi sam, ko pa imam zgled kar v hiši." Tako mi je povedal sedaj še majhen gasilec, član PDG Sp. Polskava. Še med pionirje ga niso mogli vpisati. Z veseljem je pove- dal. da bo sprejet med pionirsko desetino v prihodnjem letu. Ta- krat bo imel za sabo že nekaj izkušenj in tako tudi dobro osnovo za nadaljnje uspešno delo- vanje v tej humani organizaciji. Solo in gasilstvo za sedaj še z uspehom povezuje, kljub temu, da je potrebno v obeh primerih dati „vse od sebe". Tudi ko bo v višjih razredih, ne namerava zapustiti gasilstva, katero bo malemu Voj- ku. če bo ostal na tej poti, resnično priraslo k življenju. Tekst in foto: V. Horvat V J Že 50 let aktivno gasilci Vas Stojnci niže Ptuja, ki šteje nad 170 hiš, je proslavila 29. julija 1973 petdesetletnico Prostovoljnega gasilskega društva Stojnci z dobro pripravljeno in odlično obiskano prireditvijo pri gasilskem domu. Pokrovitelj prireditve je bila KS Markovci. Sloveesnosti so se udele- žili predstavniki občinske skupšči- ne, krajevne skupnosti in družbe- nopolitičnih organizacij. PGD Stojnci obstaja že od 1923. leta, ko je imelo 28 članov. Živita še Jože Meznarič (75), kije bil 18 let predsednik in Jakob Plohi (76), kije bil 12 let poveljnik. Ustanovitelj in prvi poveljnik, pok. Alojz Vajda je nabavil 1936. leta v Stmišču pri Ptuju prvo ročno brizgalno. Pozneje so nabavili motorko Rosenbauer, leta 1967 pa še močnejši agregat Rosenbauer. Najprej so imeli avto Fiat - stari, potem Shevrolet, nato zopet Fiat in sedaj TAM 2001. Od 1958. leta imajo prapor in od 1961. leta dalje svoje prostore na Rožma- rinovem v lasti KS Markovci, kjer imajo garažo za gasilsko opremo, dvorano in lep prostor za vaje in prireditve. Društvo šteje sedaj 94 mož in 24 mladincev ter 16 deklet. TUDI VASEM POTREBNE SLOVESNOSTI Za petdesetletnico so se dobro pripravili. Vaščani so bili veseli defileja po vasi od starega gasilskega doma. Na čelu so bile 3 zastave, 4 prapori in godba na pihala, za njimi pa nad 100 gasilcev v uniformah, ki so prispeli na prireditev iz 12 društev: Cerkvenjaka, Trnič, Jablan, Zabovc, Markove, Nove vasi, Mo- škajne, Gorišnice, Sobetinc, Mure- tinc in Male vasi ter Zagajič. Pri starem gasilskem domu je bil slavo- lok z napisom ,,50 let društva". Od tam je bil defile po vasi. Pri gasilskem domu na Rožmari- novem je bila tribuna za govornike, pred njo v vrsti zastave, prapori in gasilci in dalje pri mizah na velikem prostoru nad 1.000 udeležencev iz Stojnc in okoliških vasi. Govorniki: predsednik. Martin Pe- trovič, poveljnik, Janez Meznarič, predsednik KS Markovci, Konrad Bezjak in poveljnik občinske gasil- ske zveze, Herbert Zoreč so čestitali prebivalstvu iz Stojnc ter gasilskemu društvu ob 50-letnici in za skupno ter uspešno delo, za požarno preven- tivo in varnost. Podčrtali so v zadnjem času pomen uspele nabi- ralne akcije, ki je omogočila nabavo (96.140 din sodobnega gasilskega vozila ob delnem najetju posojila pri Zavarovalnici Maribor. Ob tej svečanosti sta izročila predsednik društva Franc Petrovič in poveljnik Herbert Zoreč priznanja za dolgoletno sodelovanje v gasil- stvu. Te so prejeli: Jože Meznarič, Jakob Plohi in Andrej Šmigoc; (38 let) Lovro Kodrič, Franc Vinček in Roman Kostanjevec; (20 let) Franc Meznarič, Franc Petrovič, Alojz Prelog, Janez Veltner in Slavko Glažar ter (10 let) Franc Petrovič in Štefan Meglič. Po prevzemu gasilskega vozila je izročil predsednik Martin Petrovič ključe gasilcu — vozniku', Jožetu Kostanjevcu, ki je obljubil, da bo skrbno vzdrževal vozilo in varno vozil. Veseli del po slovesnosti je krat- kočasil zbran ansambel,,Metuljčki" iz Ptuja, člani društva in dekleta pa so skrbeli za skrbno postrežbo. Tokratni izkupiček so namenili za poravnavo dela dolga za novo vozilo. • J. V. tednik — Četrtek, 2. avgusta 1973 STRAN 11 Zanimiv sprehod po ptujskih ulicah, mestu, polnem zgodo- vinskih spomenikov in trgov- skih lokalov. Nobenega dvoma ni, da si pri ogledu mesta, pa naj bo to Ptuj, Maribor ali katero drugo, ogledamo tudi izložbe trgovskih hiš. Trgovsko podjetje Merkur Ptuj je za tiste, ki imajo radi lepa izložbena okna, še posebej poskrbelo. Svoje poslovalnice je uredilo v najsodobnejšem aran- žerskem stilu, prodajalne pa založilo z bogato izbiro raznega blaga. 2e samo ime podjetja - MERKUR pove veliko: MERKUR je bil bog trgovine in trgovskih potnikov. Osebje, zaposleno v tem podjetju se zaveda svojega »velikega boga" trgovine zato si pri svojem delu prizadeva ohraniti sloves tega imena; še več, prizadeva si, da bi MERKUR še pridobil na veljavi. Pri trgovskem podjetju Mer- kur Ptuj je sedaj zaposlenih 150 delavcev, ki načrtujejo letos 8 starih milijard, letne realizacije v prodaji na drobno. Podjetje ima sedaj devet prodajaln v katerih lahko dobimo vse - od igle do avtomobila. Prodajalna VOLAN nudi re- zervne dele avtomobilov, mo- tornih koles, ponyjev in-drugih. Mogoče še ne veste, da vam v tej prodajalni lahko sestavijo ,,lička" saj imajo vse dele zanj. Tu je tudi avto-salon, ki zanj lahko rečemo, da je eden najsodobnejših v Jugoslaviji. Vsakdo izmed nas je rad sodobno m lepo oblečen. Večkrat slišimo godrnjanje, češ da ptujske trgovine nimajo primernih oblačil. Vsem takim priporočamo, obisk Merkuijeve blagovne hiše MERKUR v Murkovi ulici. Tu boste dobili oblačilo po svojem okusu in kar je tudi pomembno - po nizki ceni. Ta prodajalna nudi poleg konfekcije tudi vse vrste perila, metrskega blaga in veliko izbiro raznih drugih izdelkov. Od gramofonske plošče do barvnega televizijskega sprejem- nika lahko dobite v Merkurjevi prodajalni TEHNIKA v Lackovi ulici, Težko je našteti, kaj vse se dobi v tej prodajalni: mnogo različnih vrst raznih svetlobnih teles, mešalci za beton in malto, elektromotorji, hladilniki, pral- ni stroji, zmrzovalne skrinje, vsa ribiška oprema, vse kar rabite za opremo v sadjarstvu in še veliko, veliko več kot smo omenili. Prodajalna, specializirana za spominčkov željne turiste, je JASMIN nasproti hotela Poeto- vio. Lokal je velik, svetel in eden najsodobnejših poslovalnic trgovskega podjetja Merkur Ptuj. Tu lahko zadovoljijo svojim željam vsa dekleta in žene vseh starosti. V Jasminu imajo veliko zalogo ličil, kozmetičnih preparatov, raznih okraskov, praktičnih torbic in rokavic ter še mnogo drugih predmetov široke porabe. Turi- sti in tisti, ki bi radi komu kaj poklonili bodo ,prav v tej prodajalni najlažje iz brali spo- minček ali primerno darilo. Tu je tudi velika izbira inštrumen- tov, razglednic itd. Posebej preseneča v prodajalni solidna in hitra postrežba. Od Jasmina je kratka pot do ^prodajalne OPREMA, najbolje založeneg trgovskega lokala z izdelki pohištvene industrije. Prijazen sprejem v tej prodajah i preseneti vsakega kupca. Mno- gokrat težko izberemo najpri- mernejše pohištvo za svoje stanovanje, zato je trgovsko podjetje Merkur Ptuj v tej prodajalni zaposlilo strokov- njaka, ki vsakemu kupcu lahko postreže tudi s strokovnim nasvetom. Ne pozabite! Kadar- koli boste opremljali svoje stanovanje, izkoristite ugodno- sti in obiščite vašo prodajalno OPREMA saj vam samo ta prodajalna lahko ponudi naj- večji izbor sodobnega pohištva. Ljubiteljem kvalitetnih izdel- kov iz porcelana in stekla je trgovsko podjetje Merkur Ptuj pripravilo velik izbor v prodajal- ni IDEAL. Tukaj lahko dobite tudi najrazličnejše kuhinjske pripomočke in vse kar rabite, ko se odpravljate na vikend. V skrbi za čim kvalitetnejše zadovoljevanje potreb svojih kupcev je trgovsko podjetje Merkur Ptuj zgradilo lansko leto 2000 kv. metrov skladišč- nih površin predvsem za pohi- štvo. S tem je bila dosežena želja podjetja, da bi izbor blaga v trgovinah bil čim bolj pester. Ob koncu lahko o trgovskem podjetju Merkur Ptuj brez bojazni zapišemo, da je podje- tje, ki mu lahko zaupamo in prepustimo izbiro njihovim strokovnjakom in da geslo: ,,Merkur - pojem kvalitete" zares velja. Vse to pa še posebej zato. ker so mislili tudi na stvari kot so parkirni prostori, stro- kovno svetovanje itd. Rezultati poslovanja so prav zaradi tega izredno dobri. Novo zgrajeno skladišče pohištva. Tukaj bo dovolj zaloge za potrebe vse severovzhodne Slovenije. Motiv iz prodajalne OPREMA. Ta lokal bo podjetje preuredilo v prodajalno konfekcije. MERKUR priredi vsako leto modno revijo kjer prikažejo najsodobnejše modele konfekcije, ki jih potrošniki lahko dobijo v "erku ijevih prodaj alnah. 12 8TRAN TEDNIK — ČETRTEK, 2, AV«u»t& 1U73 Bralci pišejo Mlada pevka Pretekli mesec se nam je oglasila pionirka, Brigita Verlič iz Trnovskega vrha 21 pri Ptuju. Sporoča, da zelo rada prepeva in, da bi želela spoznati ansambel, ki bi jo spremljal. Ansamblov, ki potrebujejo pevce (predvsem pevke) je veliko. Brigita, škoda da nisi napisala, kakšna zvrst glasbe ti je najbolj pri srcu in kaj najraje prepevaš. Nekaj ansamblov smo obvestili o tvoji želji, vendar nobeden ne ve, ali gre pri vsej zadevi za narodno ali zabavno glasbo. Lep pozdrav in mnogo uspeha pri nadaljnem prepevanju. V Gomilcah je »lušno« Dragica iz Tnovske vasi je napisala zanimiv padec vaškega poštarja v hlevsko mlakužo, ker se ga prav tako rad ,,nacuka" kakor njen stari ata in so tistega usodnega dne poštarju zatajili ravnotcžnostni organi. > Ker serijo ,.poštar pripoveduje" zaključujemo, žal tvoje zgodbe ne moremo več objaviti. Opiši kaj drugega, zanimivosti nikoli ne zmanjka, le nam jih primanjkuje! NLP ogroža zdravje živine Oglasil se nam je tudi priletni kmetovalec Franc iz Gruškovja, ko je v Tedniku številka 25/73 zasledil ponarejeno sliko ,,neznanih letečih predmetov" nad novo hitro cesto proti Zagrebu. Pravi, da jih je že večkrat videl - predvsem v nočnih urah, Zaradi njih sta mu, po njegovih izjavah, poginili tudi dve tclici in svinja, Ker je današnji letalski promet močno razvit in ker so ob jasnih nočeh vidni sateliti tudi brez daljnogledov, priporočamo Francu iz Gruškovja, da si čim prej nabavi kakšen boljši daljnogled, da si bo lahko NLP pogledal bolj podrobno in ugotovil ali so to reaktivna letala ali sateliti, Prleški Lujz - ne bodi tako pasiven? Doca iz Ptuja piše, da zelo rada bere Lujzeka zaradi dialekta, medtem ko je vsebinsko slab in ponavlja tematiko iz. leta v leto, ,,Lujzek piši bolj stvarno. Dogodke in nepravilnosti iz našega življenja, dela in šolstva. Ali se bojiš, da se boš zameril, če boš pisal resnico? Opiši popotovanje od Bistrice do Ormoža, kot je Levstik napisal Popotovanje od Litije do Čateža. Materiala ti ne bo zmanjkalo za 10 let naprej", je napisala Doca v svojem pismu. Piše, da bi Lujzeka lahko tudi ilustrirali in opremili z slikami. Tvoj predlog bomo poskušali uresničiti, ne vemo pa, kaj bo dejal Lujzek. Najraje imam male oglase ..Mali oglasi so tisto, kar v našem Tedniku najprej preberem," je napisal Mirko Horvat