8554 A
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
Poštnina plačana v gotovina	~ ,w.	_	________ T *	. . .	_,__.	____
Abb. postale i gmppo	Cena 200 lir	Leto XXXIV. St. 66 (9978)	TRST, nedelja. 19. marca 1978
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, nusmnoten na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je	v tiskarni «Doberdobs
v Govcu prt Gorenji TrebuSi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v »ignžnjaTii Evropi
V LOVU_ NA TERORISTE^ SEDAJ SODELUJE TUDI VOJSKA'
Rdeči brigadisli so se že oglasili z napovedjo «ljudskega procesa* proti predsedniku KO Moru
Nobene zahteve po izmenjavi - Slika, ki so jo poslali «Messaggeru», potrjuje, da je ugrabljenec živ in verjetno nepoškodovan - Skoraj nobenih veš ti o poteku preiskave
.Slika ugrabljenega predsednika K D Mora, ki so jo rdeče brigade poklale rimskemu dnevniku «Messaggero»	(Telefoto ANSA)
RIM — Rdeče brigade nočejo "■menjave. Kriminalna organizaci-!». ki se skriva za to siglo, si o-*itno' zastavlja drugačne cilje, ki Sredo preko osvoboditve Renata Curcia in drugih obtožencev na Pfocesu v Turinu: njihov glavni J-Uj je postaviti na kolena demokratično državo ter uvesti režim ^rorja. Prav zaradi tega sc stop-Nuje zaskrbljenost za življenje Nda Mora, pa čeprav je stika, ki jo včeraj objavile rdeče briga-?e, pokazala, da jc predsednik živ in navidezno nepoškodovan.
V Turinu torej država vodi pro-,Ces proti rdečim brigadam, v Ri-l,lu pa rdeče brigade postavijo na Otožno klop človeka, ki ga tero-^sti označujejo kot «najvldnejše-J® Predstavnika imperialistične dr-J®ve multinacionainih družb po De '*®speriju». To je edini cilj opera-ki jo je teroristični komando "Jvec|el pred tremi dnevi v Ul. Ma-Fani v Rimu. O tem jasno go-*®ri — po dveh dneh dvomov o N,:kaj bodo ugrabitelji zahtevali, J*, ali bo država lahko sprejela 'iihove zahteve — vsebina letaka J Petih izvodih, katerim so pri-r*ll, kot dokaz verodostojnosti, sliko i.
ugrabljenega.
i. Veliko kuverto s petimi ciklostiranimi listi in sliko je našel davkar rimskega dnevnika «Mes-**8gero». Že predsinočnjim so ga m telefonu opozorili, naj dvl ne Uročilo v nekem podvozu za peš-J* v središču Rima, toda časni-ni našel ničesar. Včeraj pa j mu znova telefonirali in mu ^bičali, naj bolj skrbno^ poišče Jkverto: in res jo ie časnikar ?šel na strehi kabine za fotoko-P5!®- Po njegovih trditvah ga je .todvozu opazoval neki moški z imeniki in brki ki je tudi foto-j?®firal časnikarja, ko se je pla-na kabino.
•i.^lti ;:ro rozneje je bila majhna 3*®, posneta s črno-belim pola-^dpm ki je kazala Alda Mora srajci pred praporom rde ,, brigad, objavljena na prvi [P®ni Messaggera, ki ie izšel v J^ebni izdaji; pokazali so ji tu-J. Po televiziji, fotografske agen-Je so jo začele pošiljati časopi-Že uredniki Messaggera so izdali, da je bil Moro videti gotovo živ, po vsej verjet-pa tudi z:’rav in miren.
ogledu slike, analiza vsebini sporočila, njegovo tolmačenje. IpKaciisti ponavljajo svojo izkriv vizijo realnosti ter po obi-».inih geslih in po orisu lastnih J^anj na proces v Turinu, na-,]Vedujejo .'.a bo Morp sodilo J"dsko sodišče*. in da bodo sa-(jg rd ■ "s bri^a ' obveščale jav-Lst; o poteku rroaesa. In končno i bno «tehnično» navodilo: vsa l u jdrija poročila bodo napisana k'5tim pisalnim strojem, tako da y j"- raziskovalci lahko razloče-|j ' med »avtentičnimi* poročili J on rrejonir..:.
Julijansko glavno mesto živi
medtem šc vedno v nekakšnem obsednem stanju, < ki še je včeraj še stopnjevalo, ko se je policiji in karabinjerjem pridružila še vojska. Vse mesto je obdano od obroča cestnih blokov, povsod je slišati- tuljenje siren stotin policijskih avtontabilov, s katerimi o-pravljajo hišne preiskave, preglede. zasledovanja, S kvesture in z notranjega ministrstva ne pronica nobena vest, pač pa je vsak dan na desetine poročil pravih ali namišlienih očividcev, ki jih preiskovalci morajo preveriti, pa naj bodo še tako neverjetna. Rimljani pa čakajo, da se kaj zgodi, da pride do preokreta, do aretacij, do osvoboditve ugrabljenca. Izredno izdajo Messaggera so takoj pokupili, vsi hitijo poslušat radijska in televizijska poročila.
Mladina, delavci, ženske množično odgovarjajo na pozive pdJi-tičnih organizacij in sindikatov. Po veliki manifestaciji na Trgu San Giovanni se je včeraj ogromna množica zbrala ob'krstah petih umorjenih agentov, še prej pa se je več kot deset tisoč mladih udeležilo manifestacije, ki so jo priredile mladinske demokratične organizacije.
O sami preiskavi je torej le malo novih elementov. Včeraj se je kar trikrat zdelo, da so odkrili nekaj konkretnega, a v vseh treh primerih se je izkazalo, da je šlo za lažno sled. Najprej so zjutraj sporočili, da so našli avto v Tiberi, v njem pa truplo. Lahko bi bil terorist, ki je bil ranjen med ugrabitvijo, lahko bi bil Moro: vsi so pritekli, časnikarji, funkcionarji, agenti, šlo pa je za primer samomora brez vsakršne zveze z ugrabitvijo.
Drugi alarm se je sprožil nekoliko pozneje, ko je prišla vest, da je policija obkolila kmečko hišo na skrajni periferiji Rima. Govori se o streljanju, o osmih oboroženih možeh. Policija pošlje okrepitve, helikopterje, policijske pse. šele dve uri pozneje pride do spoznanja, da v resnici gre za divje lovce
In še tretji alarm, v zgodnjih popoldanskih urah. Tokrat je na vrsti furgon z absurdno, neobstoječo evidenčno tablico, ki ga je policija odkrila, nedaleč od kraja, kjer je bil Moro ugrabljen. Policija prihiti in pod ponarejeno tablico iz lepenke najde pravo ter tako ugotovi lastnika, ki ničesar ne ve. Tokrat se govori o manevru teroristov, da bi spravili preiskavo-na nepravo sled.
Konkretnega ni torej skoraj ničesar, razen morda identikita, ki so ga uradno objavili: šlo naj bi za žensko, ki se je udčležila teroristične akcije. Nekateri menijo, da gre za mlado Brunhildo Pertra-mer, doma iz Gornjega Poadižja, ki naj bi bila med morilci policijskega podčastnika Berardija v Turinu. Na kvesturi kroži tudi vest, da naj bi odkrili nekatere važne elemente v zvezi z uniformami, ki so jih nosili nekateri med teroristi, toda uradni krogi tega nočejo niti potrditi, niti demantirati.
Medtem je še vedrvo v zaporu 32-letni Gianfranco Moreno, bančni uradnik, ki so ga priprli menda že kakih 12 ur po Morovi ugrabitvi. Sodnik Infelisi. ki vodi preiskavo, ga bo zaslišal šele danes medtem ko še vedno ni znano, česa ga dolžijo.
CANDIDA CURZI
V MILANU UMORJENA IZVENPARLAMENTARCA
Poslednji pozdrav Rimljanov žrtvam terorističnega nasilja
MILAN — Neznanci so sinoči ubili v Milanu dva mladeniča, oba stara 19 let. Žrtvi sta Faust0 Tin-nelli lil Loren*o Jannuccl. Oba sta večkrat zahajala v krožek v Ulici Leoncavallo in sta simpatizirala z •Lotta Continua». Preiskovalci so sprva bili mnenja, da gre za navaden zločin, sedaj pa sumijo, da ima umor politično obeležje in da spada v okvir provokacij zadnjih dni.
Ko se je v Milanu razširila vest o
umoru dveh mladih Isvenparlamea-tarcev so študentje uprizorili, malo pred polnočjo, demonstracijo v mestnem centru.
Sprevod mladih študentov in simpatizerjev skrajne levice se je podal v milansko središče mesta, kjer je prišlo do prvih incidentov. Napadli so tramvaj ter razbili nekaj izložb. Položaj postaja napet, ker so v središču, nedaleč od uredništev večjih časopisov, policijske okrepitve
NA IZZIVANJE TERORISTOV DRŽAVA NE SME ODGOVORITI Z IZJEMNIM UKREPI
Načelen dogovor izvedencev vladne večine o strogem izvajanju obstoječih zakonov
Zaccagnini: «V teh težkih urah nismo sami* - Berlinguer: «Te dni je lahko vsak spoznal, da bi bila potrebna vlada demokratične enotnosti*
RIM — Voditelji KD so se oddahnili, ko so si ogledali fotografijo, na kateri je videti posl. Mora. Galloni je predvsem vzdihnil, da je Moro »vendar živ* in da se čuti že mirnejšega, ko je spoznal, da Moro ni izgubil svoje razsodnosti in se na sliki «melanho-nično smehlja, kot vedno*.
»Pripraviti se moramo na še teže dni, ne bo jih malo,* dodaja Galoni, »in vendar ne smemo poza’ i+! kaj smo in kaj bomo za državo. Biti moramo kos dogodkom, brez čustvenosti, ker čutimo globoko odgovornost do vseh.*
Medtem so se v Palači Chigi spet sestali izvedenci petih strank vladne večine, •' so izrekli soglasno mnenje o ukrepih, ki jih bo treba podvzeti. Dokončno se sicer še niso dogovorili, ker se bodo še '•nkrat sestali v torek, vendar je jasno, da ne mislijo na »izjemne ukrepe*, pač pa na preprosto in vendar strogo izvajanje ti-
stih točk o javnem redu, ki jih vsebuje lanski julijski »programski sporazum*. Da bi ti ukrepi takoj stopili ■ veljavo jih bo vlada verjetno odobrila v obliki zakonskega dekreta, kar pa ne ' ed-stavlja prevelikega problema glede na to, da pet strank vladne večine razoolaga v parlamentu s skoraj 80-odstotno podporo. Izvedenci so se verjetno dogovorili tudi o spornem vprašanju, kako uporabiti tudi nekatere odrede vojske pri iskanju ugrabiteljev.
Italija preživlja hude čase napetosti in vznemirjenja, zato tudi uporaba vojske v tem dramatičnem trenutku ne zadobiva značaja «iz-jemnosti*. posebno še, če pomislimo, da ne gre tu samo za življenje nekega vodilnega politika, pač pa predvsem za trdnost demokratičnega državnega ustroja.
O velikem pomenu nedavnih političnih dogodkov in posledicah a-tentata, v katerem je izgubilo ži-
URADNI OBISK DELEGACIJE ZVEZE SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM PRI SKGZ
»
Slovence na Koroškem in pri nas družijo isti ideali boja za narodnostne pravice
Delegaciji ZSO K oroške in SKGZ med pogovori na sed ežu SKGZ v Trstu
V okviru rednih stikov sta se včeraj na sedežu Slovenske kulturno - gospodarske zveze v Trslu sestali delegaciji Zveze slovenskih organizacij Koroške in SKGZ. Delegacijo ZSO je vodil predsednik dr. Franci Zwitter, v njej pa so bili še podpredsednik dr. Avguštin Malle, ttijulk dipl. Inž. Feliks VVieser, član upravnega odbora in podpredsednik Zveze koroških partizanov Janez VVutt« - Luc, član upravnega odbora in občinski od-bolnik občine Pliberk Stanko
Vauti, tajnik Slovenske prosvetne zveze Andrej Kokot in član upravnega odbora ter gl. urednik Slovenskega vestnika Rado Janežič. Delegacijo SKGZ je vodil predsednik Boris Race, v njej pa so bili šc tajnik dr. Darij Cupin ter člani izvršnega odbora dr. Vito Svetina, Filibert Bencaletič, dr. Mirko Primožič, Edmund Košuta, Bogo Samsa in Jože Koren.
Delegacija Zveze slovenskih organizacij jc dopotovala v Trst že v petek popoldne in je zvečer pri-
sostvovala v Kulturnem domu predstavi igre »Vrtinec*. Po včerajšnjem razgovoru na tržaškem sedežu SKGZ in po kosilu v znanem gostišču v Devinu, so gostje v spremstvu nekaterih članov izvršnega odbora odpotovali v Gorico, kjer so si ogledali gradbišče Kulturnega doma, v zgodnjih ve černih urah pa so se vrnili v Celovec.
O razgovorih v Trstu in Gorici sta delegaciji izdali naslednje skupno poročilo:
V okviru dolgoletnega sodelovanja in tesnih stikov, ki jih vzdržujeta Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Slovenska kultumo-gospodarska zveza, 'je zastopstvo ZSO IS. tm. obiskalo SKGZ z namenom, da si obe organ:zaciji izmenjata informacije o položaju slovenskih manjšin na Koroškem in v deželi Furlaniji-Julijski krajini
Obe organizaciji sta poudarili glavna načela, po katerih se je treba ravnati pri obravnavanju trt reševanju življenjskih problemov narodnostnih skupnosti: izhajati je treba iz osnovnega načela, da so narodnostne skupnosti samostojen subjekt svojih pravic in teženj, zato je mogoče reševati njihova vprašanja samo v sporazumu z njimi samimi.
Nesprejemljivo je vsakršno ločevanja pripadnikov manjšin v kategorije z različnimi pravica mi. zlasti tudi ne na osnovi šte vilčne moči, stopnje narodne zavesti ali drugih iz zgodovinskega razvoja izvirajočih posledic.
Obe organizaciji sta potrdili potrebo po enotnih stališčih in skupnem nastopanju vseh slovenskih in demokratičnih sil večinskega naroda pri uveljavljanju narodnostnih pravic v smislu mednarodnih obveznosti in ustar> nih določil.
Posebno pozornost sta obe or ganizaciji posvetili potrebi po gospodarski krepitvi narodnostnih skupnosti kot eden izmed po-
vljenje pe/ policistov in je bil u-grabljen Moro, je tajnik KD Zaccagnini napisal uvodnik za glasilo KD «11 Popolo*.
Italija preživlja zgodovinske tre nutke in preizkušnjo, kakršne še ni okusila, ugotavlja Zaccagnini, vendar nato dodaja, da «tokrat nismo sami, ker nismo tega niti želeli. Z nami so vse demokratične sile, moški, ženske, mladina, delavci. vse družbene sile, ki se izražajo v strankah. Zat< moramo
Ali Bhutto obsojen na smrt
LAHORE — Višji sodni zbor iz Lahoreja je obsodil bivšega predsednika pakistanske vlade Ali Bhutta na smrt z o-bešanjem, ker da je pred tremi leti «naročil» umor poslanca o-pozicije Ahmeda Reze Kasuri-ja. Agenti tajne policije pa so v atentatu ubili le Kasurijevega o-četa.
Sodniki so včeraj obenem obsodili na enako kazen bivšega poveljnika izvršnega urada var-nostn ■ službe Miana Mo-hammada Abbasa ih tri častnike istega urada.
Vojaški režim generala Mohameda Zie Ul-Haqa, ki vlada Pakistanu od 5. julija lani, je sprožil izredne varnostne u-krepe, da bi preprečil vsakršno reakcijo ob razsodbi. Svojci bivšega predsednika šo v hišnem priporu, vsaj 500 A|i Bhutbovih privržencev sq aretirali, prepovedane so vse manifestacije.
Ali Bhutto je vedno ostro zanikal, da bi ukazal umor Kasu-rija, trdil je. da je proces le oaromna farsa, ki bi morala odoraviti »s političnega prizorišča r.ajvidneišega pakistanskega predstavnika.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
sedaj reagirati z učinkovitimi u-krepi proti terorizmu, da bosta zmagala mirno sožitje in svoboda*.
Kar pravi tajnik KD drži. Stranka relativne večine ni več sama, ker je del parlamentarne večine, ki je prav v teh težkih dneh dokazala strnjfenost in učinkovitost, čeprav ni nastala v najboljših pogojih. Morda bj kazalo razmisliti ob dejstvu, da je parlament sicer izglasoval zaupnico vladi, da bi bila polnomočna, toda Andreotti te dni vlada s pomočjo tajnikov petih strank večine
Na vse to odgovarja Berlinguer z uvodnikom za današnji »Unitš*. ko ugotavlja, da »skuša nekdo u-strašiti ljudi, razpršiti jih, izvode-niti smisel demokratičnih struktur in tako pripraviti temelje novim diktaturam. Zato mora biti vsem jasno, čemu smo se trudili in čemu smo se hoteli izogniti čelnemu spopadu, po katerem bi v Italiji ne bilo mogoče več vladati, ker bi oblast bila povsem ohromljena. Zato smo postavili v ospredje naše politike nujnost premostitve te
krize ob sodelovanju vseh bistvenih silnic*. Berlinguer ne taji spoznanja, da «mdrnega sožitja ne bo mogoče zagotoviti, ako ne bomo ozdravili državo, jo očistili in zagotovili, da bo delala s polno paro*. Vsem je bilo na dlani sozvočje, v teh dneh, med državljani in parlamentom — nadaljuje Berlinguer — toda prav v teh trenutkih so ljudje dbčutili, «da bi nam bila potrebna povsem drugačna vlada: vlada demokratične enotnosti*. Kljub temu spoznanju pa bo KPI »lojalna in odločna članica parlamentarne večine*, katero namerava podpirati, »obenem pa strogo nadzorovati*. Berlinguer na koncu polemizira z vsemi, ki si predstavljajo to obdobje kot «premirje». Ne gre za to, zaključuje Berlinguer, sicer bi vsi sedeli ob oknu in gledali, kako se okoli nas rušijo temelji družbenega sožitja, nato pa bi za to plačali ustrezno ceno.
MINO FUCCILLO
RIM — V mrtvašnici inštituta za pravno medicino se je včeraj zjutraj vila ob krstah s posmrtnimi ostanki petih članov Morove telesne straže nepretrgana vrsta ljudi. Večtisočglava množica se je poklonila spominu agentov, ki so padli v izvrševanju svoje dolžnosti.
Poslednji pozdrav Rimljanov je potekal v tihi zbranosti, v resnični žalosti in tudi najbolj jekleni o-braz se je zdrznil ob presunljivem ječanju svojcev padlih. Stoletni žalni ritual Kampanije, Apulije m Moliseja je še najbolj prepričal, da je zločinska roka ubila revne sinove kmečkega Juga. '
Ob 15.00 so posmrtne ostanke tnesli na ramenih v baziliko San jrenzo al Verano. Zadušnici so prisostvovali predsednik republike Giovanni Leone, najvidnejši predstavniki političnega, sindikalnega in kulturnega življenja ter vojaške oblasti.
Ob koncu zadušnice je pod arkadami bazilike zadonela trobenta ki je skandirala končni najvišji vojaški ceremonial poklona padlim. Ko so se bronasta vrata bazilike odprla, se je petim krstam poklonila večtisočglava množica, ki je popolnoma preplavila Trg Verano, v morju belih in rdečjh zastav.
Na sliki (telefoto ANSA): Jozzi-novega brata je ob krsti premagala žalost.
pon
Lori
NEW DELHI — Od 30 d0 50 mrtvih in vsaj 300 ranjenih je povzročil silovit orkan, ki je predsinočnjim pustošil severne četrti New Delhija. Žrtve so prebivalci barak, ki so se zrušile pod izruvanimi drevesi,
Napeto pričakovanje na rezultate današnjega drugega kroga
Zelo negotov izid francoskih volitev
(Poseben dopis)
PARIZ — Na predvečer drugega in hkrati odločilnega kroga francoskih parlamentarnih volitev je nemogoče vsaj približno napovedati, kako se bodo obrnili volilni izidi. Tudi politiki tako na desni kot na levi čakajo jutrišnji dan z nekakšno tesnobo zaradi negotovosti, za koga se bo opredelila večina Francozov. Morda to tesnobo najbolje kaže komentar v pariškem popoldnev-niku «France-Soir», ki med drugim piše: Tisti, ki bodo volili za levico, ne bodo volili le za drugo vlado, temveč tudi za drugačen iežim. .. Zato komentator k desnici obrnjenega lista poziva Francoze, naj vendar preprečijo levici, da pride na oblast in naj volijo tudi za tiste desne politike, ki jim morda osebno celo niso všeč.
Tudi na levici te dni niso stali križem rok. Zastavili so si predvsem nalogo, da volivce prepričajo, kako ponedeljkov dogovor o skupnem nastopu komunistov, socialistov in levih radikalov v drugem krogu volitev ni le taktična poteza, temveč posledica dolgoročnih ciljev vseh treh členov združene levice. Georges Marchais, ki .ie v teh dneh z učinkovitimi nastopi pred televizijskimi kamerami spravljal v zadrego desničarske politike, je med drugim rekel tudi tole: preteklo nedeljo je za sedanjo vladno večino glasovalo 13 in pol milijona ljudi, proti n.jei pa 15 milijonov. Ta podatek kaže, da le-
vica lahko zmaga v drugem krogu in da si lahko izbori večino v parlamentu.	.
68 poslanskih sedežev je že oddanih iz prvega kroga volitev, v igri jih je še 423. Prt tem pa je potrebno opozoriti, da se morda zdi po Marchaisovi logiki zmaga levice zelo verjetna. Toda temu ni tako zaradi posebnosti francoskega volilnega sistema. Volilna okrožja se namreč močno razlikujejo po številu volivcev in tako je prav mogoče. da za nekega poslanca glasuje 15 tisoč ljudi in je izvoljen, za drugega pa še enkrat toliko, pa ne dobi sedeža v parlamentu. No, kakšen bo končni rezultat volitev bo slej ko prej odvisno od tistega dela volilnega telesa, ki se v prvem krogu ni opredelil nita za tabor desnice, niti za tabor levice. Tako imenovanj ckologisti, to se pravi ljudje, ki jim je pred očmi predvsem potreba po ohranitvi okolja, ne pa narava režima, bodo v drugem krogu volitev verjetno dobili še kakšen glas. Strahovita ekološka drama, ki jo je povzročila nesreča 230-tisočton-skega liberijskega tankerja blizu bretonske obale, .je namreč potrdila umetnost opozoril, ki so jih ekologisti že precej časa naslavljali na oblasti, namreč, da je potrebno z veliko večjo odločnostjo poskrbeti za varnostne ukrepe, ki naj preprečijo ali pa vsaj omilijo ekološke spremembe zaradi kratkoročnih gospodarskih ciljev. LUDVIK ŠKOBERNE
P rimoriti'dnevnik
TRŽAŠKI DNEVNIK
19. marca
1978
V
VSESPLOŠNI MNOŽIČNI LJUDSKI PROTEST NE UTIHNE
Vrsta enotnih sestankov in resolucij odraz odločne volje zatreti terorizem
Atentat na Mora strnil slovensko in italijansko prebivalstvo v neomajno obrambo demokratičnih ustanov, priborjenih v odporniškem gibanju
Dostojanstvena, a obenem odločna mobilizacija demokratičnega javnega mnenja v odgovor na podel, blazen napad na državni ustroj in same temelje človeškega in družbenega sožitja, ki ga predstavlja ugrabitev poslanca Mora in hladnokrvni uboj njegovega spremstva, se tudi na Tr .škem, kot drugod v državi, ni izčruala v takojšnjih protestnih pobudah, ki H jih mogli i-meti za trenuten izbruh čustvene prizadetosti. Nemudoma proglašeni in izvedeni splošni stavki in četrtkovi množični manifestaciii na Trgu Goldoni, prvim odločnim obsodbam z nujnih sestankov političnih, sindikalnih in družbenih predstavništev so sledile petkove izredne seje vseh izvoljenih svetov, že prve skupščine na šola! in delovnih mestih, na katerih ri prebivalstvo z vso ogorčenostjo, ki jo blaznost kriminalnega naklepa teroristov zasluži, obenem pa z vso treznostjo, ki jo zahteva resnost trenutka, izreklo nepreklicno obsodbo krvavega pre-vratndštva in neomajno odločnost se mu postaviti po robu, "a osamiti in premagati.
Ljudstvo se je ob groznem izzivu strnilo okrog demokratičnih ustanov, v katerih se je izrazila taka stopnja enotnosti, kot morda še nikoli. Časopisi še vedno prejemajo vrsto sicer podobnih resolucij, ki pa prav po različnem naglašanju krajevnih posebnosti in čustev različnih krajevnih družbenih stvarnosti pričajo o spontanosti in pristnosti protesta in obveze upreti se razkrajalcem družbenega sožitja. Tako nabrežinski občinski svet poudarja v resoluciji, ki jo je sprejel, kot smo poročali, na petkovi izredni seji, da se je treba nasilju u-preti z odločnimi ukrepi, ki naj bodo pa «sad racionalnosti in preudarnosti in ne emotivnih izbruhov, ki bi lahko konkretizirali nevarne in škodljive zahteve s posledičnim ogrožanjem same demokracije* ter poziva prebivalstvo «k vsestranskemu angažiranju, ki naj premaga v srcih vseh strah in brezupnost* za premostitev trenutka in postopno reševanje vseh problemov za rast demokracije v državi.
Resolucija z množičnega sestanka, ki so ga sklicale krajevne politične
in družbene sile v petek na Proseku, pa potrjuje v zaključkih odločnost italijanskega in slovenskega prebivalstva, da v slehernem trenutku zaščiti vrednote mirnega sožitja med tukajšnjima narodnostima in svoje enotivi prizadevanje, da se čimprej in v največji meri uveljavijo narodnostne pravice Slovencev v Italiji*.
Predvčerajšnjim se je sestala na izredni seji tudi rajonska konzulta pri Sv. Jakobu in je soglasno odobrila dokument, v katerem ugotavlja, da je ugrabitev Mora poslednji člen strategije napetosti, ki se je začela na Trgu Fontana leta 1969, kateri se pa zoperstavlja odločen namen vseh državljanov, da branijo svoboščine, ki so si jih priborili
z odporniškim gibanjem. Konzulta poziva zato vse prebivalstvo in družbene sile k budnosti in se obvezuje prirejati na svojem ozemlju v ta namen javne razprave, obenem pa izraža nasprotovanje poseganju po izjemnih sredstvih, ki bi bila v nasprotju z ustavnim redom.
V Barkovljah je bil izreden sestanek protifašističnega odbora, ki je izrazil gnev ob barbarskem uboju policistov in ugrabitvi predsednika KD, ki predstavlja hud preobrat v politiki napetosti, ki ima namen prevrniti demokratične ustanove, kj so zrasle in odporništva. Pozval je zato prebivalstvo k odločnejši budnosti in stalni mobilizaciji, da se za-
(Nadaljevanje na zadnji strani)
SINOČI V POLNO ZASEDENEM KULTURNEM DOMU
Slavnostni koncert v počastitev 25-letnice delovanja orkestra GM
Orkester Glasbene matice je za to priložnost nastopil s sodelovanjem orkestrasev Radiotelevizije Ljubljana - Podelitev Gallusovih značk ZKPO članom orkestra GM za večletno članstvo in priznanje dirigentu Kjudru za požrtvovalno vodenje orkestra
Sinočnji zaključni koncert sezone 'Glasbene matice 1977 - 78 v popolnoma zasedeni dvorani Kulturnega doma je bil priložnost za proslavitev 25-1 etnice delovanja orkestra Glasbene matice. Kot je v svojem kratkem nagovoru v drugem delu sporeda pravilno poudarila predstavnica orkestra, pomeni tudi ta obletnica pomemben dogodek za kulturno življenje zamejskih Slovencev, saj je orkester GM kljub težkim pogojem svojega delovanja, pomembno obogatil naše, iz lastnih vrst izvirajoče, glasbeno življenje. Orkester se je v različnih sestavah, pr e. težno pa v komorni, uveljavil ne le pri nas v naši deželi, marveč tudi v matični Sloveniji in po raz-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiuiMiiiiiifMiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
SEJA DEŽELNEGA TAJNIŠTVA KPI
Nevzdržno stanje na tržaški slovenski radijski postaji
V ospredju celoten položaj RTV v Furlaniji-Jul. krajini - Čimprej opustiti dosedanje kriterije
Na svoji zadnji seji je deželno tajništvo komunistične partije o-brav..ival-' tudi položaj radiotelevizije v Furlaniji - Julijski krajini tako glede na reformo kot na ustanovitev tretje televizijske mreže. V noročilu, ki ga je objavilo tajništv > , zlasti negativn > ocenjuje stanje ' tržaškem sedežu, ki so ga zakrivile zamude pri uresničevanju reforme tako glede samih programov kot časnikarskih prispevkov.
Poročilo poudarja pomanjkljivost informacije, kar je v nasprotju z načeli pluralizma, ki bi jih morala tudi RAI spoštovati: v večini primerov gredo informacije le v eno smer in so pri tem skoraj v celoti privilegirane nekatere politične sile, zlasti krščanska demokracija, in to s programi, ki ne odražajo niti
•liliiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiimiiiiiiiiuKiiiiiiiiiii
OBŠIRNA RAZPRAVA NA KONGRESU ZŽI
Boj za žensko emancipacijo
g	•	V •	1	•	• v	fvlfc^ont-
terja učinkovitejše prijeme
Nujna je neposredna udeležba vseh žensk
Kakor na vseh letošnjih kongresih najštevilčnejše ženske organizacije v državi Zveze žensk Italije je tudi na Tržaškem, ki poteka v teh dneh, pregled pretekle dejavnosti prepustil glavno besedo razpravi o tem, kakšna bi morala biti pravzaprav danes ženska- množična organizacija. Nove razmere terjajo novih prijemov, predvsem pa zahtevajo od žensk neposredne udeležbe v vsakodnevnem boju proti vsem tistim težavam, objektivnega in subjektivnega značaja, ki še vedno preprečujejo popolno žensko emancipacijo in osvoboditev.
Najprej pa se je treba o vsem, in tega ni malo, odkrito in brez predsodkov pogovoriti. Izmenjavi mnenj, izkušenj in predlogov je bil namenjen drugi dan tržaškega pokrajinskega kongresa ZŽI, ko so se udeleženke porazdelile v pet skupin in dejansko zasedale cel dan. Na dnevnem redu skupin so bila vsa vprašanja, ki jih je dan prej nakazala dos&lanja tajnica organizacije Ester Pacor, obenem pa tudi izkustva u-deleženk, ki so na nakazane težave naletele v svojem življenju.
Razprava je bila seveda zelo raznolika, kajti v veliki meri so jo pogojevale drugačne izkušnje, večkrat tudi neenaka izhodišča disku-tantk, ki so sodelovale v raznih skupinah. Precej časa pa so vse posvetile nujnemu koraku k ženski osamosvojitvi - zaposlovanju. Svobodna izbira poklica ali celo lastne življenjske usode je namreč za večino žensk še zmeraj na ravni želja, kajti resnična svoboda ni samo nasprotno od prepovedi, svoboda pomeni možnost izbire in njeno uresničitev.
če trditev prenesemo na praktična tla, to lahko samo pomeni, da je treba na eni strani odstraniti stoletne predsodke na račun ženske sposobnosti, po drugi pa zgraditi celo vrsto družbenih služnosti, ki bi vsem ženskam omogočale, da se enakopravno vključijo v proizvajalno in družbeno dejavnost sploh. Glavna ost boja ženskega gibanja mora biti zato vperjena ne proti moškim kot takim, kar nekateri zelo radi oponašajo ženskam, temveč proti miselnosti, da je sedanja razdelitev vlog med moškim in ženskim svetom, ki je v globoko podrejenem položaju, pravilna, oziroma posledica »naravnega razvoja* in kot taka težko premostljiva.
Vsaka skupina je nato v svoji sredi. predvsem glede na lasten sestav, načela vprašanja, ki tarejo predvsem
žensko - študentko, žensko - gospodinjo, žensko - intelektualko itd. Zaključke razprave bodo danes na plenarnem zasedanju podale posamezne udeleženke, ki bodo prinesle tudi skupinske in osebne predloge o novih oblikah delovaja in o ustrezni organizaciji, ki bi lahko te predloge učinkovito in čim hitreje uresničila, (b.p.)
tistih blagih novosti, ki se lahko zasledijo na vsedržavni ravni. Nevzdržno je zlasti stanje na slovenski radijski postaji Trst A, kar ne odraža niti usmerjenosti, čustev, zgodovine in kulture slovenske manjšine niti celotne deželne stvarnosti.
Poročilo nadaljuje z ugotovitvijo, da so kvaliteta programov, časnikarskih prispevkov, popolnost in objektivnost informacije cilji, ki jih je treba šele zasledovati. To na-vsezadnj' utesnjuje delovanje samih ča nrkarjev in funkcionarjev in škoduje sami sposobnosti in pripravljenosti ki so ju nx._"d izmed njih v r. znih priložnostih pokazali.
Jasno je, noudarja poročilo, da je to posledica demokrščanskega monopola in lotizacij sredinske levice, ki je vodila in usmerjala to javno ustanovo. Poročilo zato na-glaša, da je treba opustiti dosedanjo ot, zagotoviti profesionalnost, objektivnost informacij in prenehati- z diskriminacijo do komunj-stiČhŽ piriti je'. KPl' 'bo o teh problemih zahtevala soočahie z drugimi demokratičnimi' silami. Poročilo na kttnču izraža trjršrrie. da bo iz teh srečanj izšla enotna volja do obnove in za reformo. Zato predlaga, ča deželni odbor za radiotelevizijo spodbudi javno debato, ki bo vzela v pretres celotno stanje radiotelevizije v n-Jem mestu v luči t*ga kar predvidev. reforma in v luči bližnje uvedbe tretje televizijske mreže.
V TOREK SEJA SSŠ
Sindikat slovenske šob sporoča, da bo seja glavnega odbora v torek, 21. marca, ob 17, uri na sedežu sindikata, Ul. Fabio Filzi 8.
Solidarnostno pismo predsednika SKGZ deželnemu tajniku KD
v katerem mu izreka v imenu SKGZ in v svojem solidarnost ob ugrabitvi vsedržavnega predsednika KD Alda Mora pri čemer je 5 članov njegovega spremstva izgubilo življenje in izraža željo, da bi se Aldo Moro mogel čimprej vrniti na krmilo KD v tem delikatnem političnem in gospodarskem položaju države.
Medrazredni svet osnovne šole »Karel Širok*, Ul. Donadoni 28, vabi na
slovesnost
ob poimenovanju šole
ki bo danes, 19. marca, ob 16. uri
nih krajih Jugoslavije. Izvajal je mnoga dela slovenskih avtorjev in s svojim obstojem nudil možnost za koncertno delovanje mladih gojencev šole GM. Prav tako je bilo v nagovoru pravilno poudarjeno, da v orkestru GM sodelujejo tudi godbeniki italijanske narodnosti, kar ima tudi svoj pomen. Predvsem pa je res, da ima za obstoj orkestra neprecenljive zasluge njegov dirigent prof. Oskar Kjuder, ki je s svojo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo, s tako rekoč železno voljo vztrajal kot dirigent in animator orkestra, čeprav je bilo večkrat težje kot lažje. Zato je povsem zasluženo priznanje, ki so mu ga sinoči izrekli člani orkestra, s svojim dolgim a-plavzom pa tudi občinstvo.
Slavnostno vzdušje sinočnjega koncerta je dopolnila še podelitev Gallusovih bronastih, srebrnih in zlatih značk nekaterim članom orkestra za več kot 5, 15 oziroma 25-letno nastopanje. Podelitev je v imenu Zveze kulturno - prosvetnih organizacij Slovenije opravil njen predstavnik tov. Lotrič.
Koncertni program je obsegal v prvem delu Gluckovo uverturo Ifigenija na Avlidi» in Mozartovo Koncertno simfonijo v Es-duru (KV 365) za violino, violo in orkester, v drugem delu pa popularno Schubertovo Simfonijo št. 9 v h molu ter za konec Dvorakov Slovanski ples št. 8 op. 46 v g-molu.
Umetniški vrhunec večera je bil vsekakor nastop solistov violinista Črtomira šiškoviča in violista Gorjana Košute. Mlada, a že uveljavljena virtuoza, sta zahtevni solistični part v Mozartovi simfoniji za igrala tehnično brezhibno, z dognanim vsebinskim prednašanjem in blestečim zvokom godal. Njun muzikalni dialog zlasti v drugem in tretjem stavku, je bil. zgled uigranosti in medsebojnega dovolnjeva-nja. Treba pa je reči, da je tudi orkester v komorni sestavi dobro o-pravil svojo nelahko nalogo. Navdušenim aplavzom sta se mlada koncertanta oddolžila še s krajšim Mozartovim duom (Rondo), v katerem sta samo še potrdila briljant-nost svojeaa muziciranja.
Veliki (.rkesier, v katerem so številčno prevladovali orkestraši simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, je pod Kjudrovim vodstvom muziciral zavzeto in z znatno zvočno homogenostjo in točnostjo, kar priča, da je bilo v pripravo koncerta vloženega mnogo trdega dela. Zaključni Slovanski ples, ki pa je bil izvajan v nekdiko prehitrem tempu, je moral celo ponoviti.
Kritično oceno bomo še objavili.
Danes popoldne ob 17. uri bo ponovitev koncerta v Prešernovem gledališču v Boljuncu. Razlago k skladbam bo podajal Janko Ban.
Združenje staršev in prijateljev mladine osnovne šole v Rojanu in otroškega vrtca na Greti priredi v torek, 21. t.m. ob 20.30 na osnovni šoli v Rojanu, Ul. Montorsino 8, okroglo mizo o temi: «Pravilno u-smerjanje v pošolsko udejstvovanje osnovnošolskih otrok*. Kot izvedenci bodo sodelovali pediater dr. Sonja Mašera, članica pedagoškega odseka Nada Pretner, peda,;og-sla-vist Zora Tavčar - Rebula, profesor telesne vzgoje Franko Drasič, glas beni pedagog Miloš Pahor in pred sednik SPDT inž. Pino Rudež. Prireditelji vabijo na to zanimivo o-kroglo mizo predvsem učitelje in starše ter vse, ki se zanimajo za šolska vprašanja.
tiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiMimiiiiuiiinuumiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiuiiiiiii
Z VČERAJŠNJE ^KONFERENCE 0 PROIZVODNJA
S mpitali zavarovalnih družb ustvarilt nova delovna 'hieštti
Finančna sredstva je treba naložiti v Italiji - Kritičen pregled delovanja «Assicurazioni Generali»
V konferenčni dvorani trgovinske zbornice je bila včeraj »Konferenca o proizvodnji pri zavarovalnici Assicurazioni Generali*, ki jo je pripravila sindikalna organizacija zavarovalcev FULA (CGIL - CISL -UIL). S konferenco je FULA hotela doprinesti svoj prispevek k izboljšanju poslovanja zavarovalnice v Italiji, in sicer na vseh ravneh: ou zbiranja novih zavarovalnih pogodb do boljše ureditve notranjega poslovanja in do racionalnejšega
Predsednik Slovenske kulturno-go spodarske zveze Boris Race je poslal deželnemu tajniku Krščanske nalaganja razpoložljivih kapitalov. demokracije Sergiu Coloniju pismo, | Poročilo, ki ga je na konferenci
iiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiM m 11111111111111111111111111111111111111111 m iiiiniiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiuiiii
VAL SLABEGA VREMENA JE PONOVNO ZAJEL NAŠO DEŽELO
Sneg pobelil tržaško okolico
V petek je praznoval 70-let-
mco
JOSIP MILIC
z Opčin. Svojemu požrtvovalnemu članu in neumornemu delavcu iskreno čestita ŠD Polet.
ilSFr . ~
Nenaden val slabega vremena je včeraj zajel vso deželo Furla-nijo-Julijsko krajino. Po daljšem premoru, sta se na Tržaškem ponovno pojavila burja in sneg. Po dobro obetajočem jutru se je o-koli 1L ure ulila močna ploha, na Krasu pa je začela padati sodra. Dež ni ponehal vse do večera, saj so se ves dan vrstile plohe z vmesnimi krajšimi premori. Začela je pihati tudi precej močna burja, okoli poldneva pa je v višjih predelih tržaškega Krasa začelo snežiti. Snežna odeja je kaj kmalu pobelila področje v bližini mejnega prehoda pri Pesku, (na slifct), v večernih urah pa je sneg skopnel. Zaradi slabega vremena je bil o-težkočen promet, vendar na srečo ni bilo hujših prometnih nesreč. Tudi za tržaške gasilce je tal vče-
rajšnji dan precej miren, saj so morali le nekajkrat poseči.
Ob tem naj še omenimo, da je včeraj obiskalo Trst veliko število jugoslovanskih državljanov. V popoldanskih urah, ko so se začeli Jugoslovani vračati, je prišlo na meji do velikega zastoja, predvsem zaradi izredno poostrenega nadzorstva na mejnem prehodu pri Fernetičih. Okoli 20. ure se je vila kolona avtomobilov od Femetičev pa vse do Obeliska in še dlje, in to kljub temu, da so jugoslovanski obmejni organi odpreml.jali vozila kar v šestih vzporednih kolonah.
Slabo vreme je povzročalo velike težkoče v prometu onstran meje. Pri Senožečah .je bila cesta popol noma zasnežena in promet se je odvijal izredno počasi. Snežilo je
v vsej osrednji Sloveniji in tudi na avtocesti Ljubljana - Razdrto. Prišlo je do večjih zastojev in do prometnih nesreč; najhujša se je pripetila pri Razdrtem, kjer je bilo zaradi trčenja avtobusa v tovornjak devet oseb lažje ranjenih.
podal predstavnik FULA in ki se je v glavnem nanašalo na najvaž nejše točke platforme, predložene 2. februarja letos vodstvu «Assicura zioni Generali* in italijan*- -i zvezi zavarovalnic ANIA, je bilo precej kritično do dosedanjega delovanja zavarovalnih družb. Pdeg drugega je sindikalist poudaril, da bi morale zavarovalnice v Italiji in v Trstu nalagati svoje kapitale pred vsem v rove proizvodne dejavno sti, da bi tako prispevale k povečanju zaposlenost. Konference se je udeležil tudi član gosoodarske-ga odbora pri vodstvu KPI dr. Man ghetti, ki jc v daljšem nastopu poudaril predvsem dve točki: naj državna zavarovalna ustanova INA o-stane na tržišču — primerno preos-novatia — da bo predstavljala potreben element konkurenčnosti, in naj se kapitali zavarovalnih družb uporabijo predvsem za nove naložbe na italijanskih tleh.
Program izleta v London
Našim naročnikom in čitate-ljem, ki potujejo v petek, 24. marca, v London, posredujemo program izleta:
Zborno mesto vseh izletnikov je v petek, 24. marca, ob 6.30 pred sodno oalačo v Trstu, od koder odpelje avtobus na letališče Brnik.
J-etalo odpelje z Brnika ob 10.30 s prihodom v London ob 11.30. 'revoz v hotel «Royal-National*. Usluge polpenziona v dvoposteljnih sobah s kopalnico.
Program v Tx>ndonu bo obsegal ogled mesta, ekskurzijo v Windsor in celodnevni izlet v Stradfort ter bo prirejen tako, dn bo prosto takrat, ko bodo odprte trgovine.
Povratek iz T ondon- 'e predviden ra torek, 28. marca, s prihodom na ljubljansko letališče Brnik ob 15.20 ter v Trst pred sodno palačo ob približno 18. uri.
Vsem izletnikom želimo srečno pot in mnogo zadovoljstva na izletu!
V TOREK V ROJANU
Razprava o pošolskem udejstvovanju otrok
• Danes ob 19. uri bo v cerkvi S. Maria Maggiore škof mons. Bellomi maševal za slepce. Pri liturgiji, ki jo prireja apostolsko gibanje za slepce, bod0 sodelovali člani radijskega odra tržaške italijanske radijske postaje in cerkveni pevski zbor cerkve Santa Maria Maggiore.
• Zveza mladih brezposelnih CGIL CISL - UIL obvešča, da bo jutri, 20. marca, ob 16.30 v prostorih sindikalne organizacije UIL (Trg Papa Gio-vanni 6) javna razprava o sindikalnem dokumentu, ki je bil sprejet na nedavni skupščini delegatov v Rimu.
POPRAVEK
Med včerajšnje poročanje o nagradnem žrebanju revije Galeb se je vrinila pomota:	četrte	nagrade ni
dobila Kristina Malalan, ampak Kri-
stina Martelanc z Opčin.
v.
Danes v Temnici odkritje spomenika padlim borcem
Danes ob 10. uri bodo v Temnici pri Komnu odkrili spomenik 17 padlim partizanom bataljona «G. Zol., ki so "h Nemci pobili 17. marca 1944. leta. Ob 10. uri bo zbor pred gostilno, pol ure kasneje pa bo sprevod krenil proti spomeniku, kjer bo predsednik krajevne sekcije Zveze borcev Danilo Stepančič po zdravil domačine in goste. Po raz vitju prapora domače sekcije ZB, bodo položili vence na spomenik in podelili priznanja OF zaslužnim do mačinom. Med svečanostjo bodo spregovorili tudi predstavnik ZB Nova Gorica Stojan Fakin, tržaški pokrajinski predsednik ANPI-VZPI A. Calabria, tajnik istega združ.e nja Dušan Košuta, Gino Luperini v imenu preživelih borcev bataljona in bivši komandant Tržaške brigade Riccardo Gifcuzza. Sledil to kulturni SDOred, na katerem bodo nastopili otroci, mladinci, recitator ji, pevci- in godba na pihala, kioskih bo na razpolago pijača in’ jedača.
GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1977-78 Osmi abonmajski koncert
Danes, 19. marca, ob 17. uri v Boljuncu — gledališče France Prešeren.
ORKESTER GLASBENE MATICE
s sodelovanjem orkestrašev RTV -Ljubljana
Koncert ob 25-letnici delovanja
OSKAR KJUDER
Dirigent:
Solista:
violina:	ČRTOMIR SIŠKOVIČ
viola:	GORJAN KOŠUTA
Na sporedu: Gluck, Mozart, Schubert, Dvorak.
Kino
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom
ALEKSEJ ARBUZOV
IRKUTSKA ZGODBA
drama v dveh delih
Prevod:	MILE KLOPČIČ
Scena in kostumi:
EDVARD ZAJEC Glasbeni izbor in priredba:
ALEKSANDER VODOPIVEC Koreografija:	JANEZ MEJAČ
Asistent režije:	BORIS KOBAL
Režija:	MARIO URŠIČ
PONOVITVE Danes, 19. marca, ob 16. uri ABONMA RED C — prva nedelja po premieri
V četrtek, 23. marca, ob 16. uri ABONMA RED H - ob 20.30 ABONMA RED E - mladinski v četrtek
Gledališča
SSG
Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje v ponedeljek, 20. t.m. ob 20. uri v Kopru s predstavo B. Nu-šiča »OBLAST*.
ROSSETTI
Danes, 18. marca, ob 16. uri «Un angelo calibro 9» v izvedbi Ro-sanne Schiaffino, Mema Remigija, Arnolda Foaja, Lie Zoppelli in Cinzie De Carolis. Abonenti 20 odst. popusta. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaža Protti 2. Danes zadnja predstava.
AVDITORIJ
Danes ob 16. uri v abonmaju (odrezek št. 5) Goldonijeve »Ljubosumne žene*. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaža Protti. Red V. sobota.
VERDI
Danes, ob 16. uri (red D) peta ponovitev Menottijeve opere «L’ulti-m© selvaggio*. Vstopnice so na razpolago Pri gledališki blagajni (tel. 31948).
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
MIROSLAV KOŠUTA
VITEZ NA OBISKU
mladinska igra v šestih slikah
DEMETRIJ CEJ MARIJA VIDAU
Scena:
Kostumi:
Glasba:
ALEKSANDER VODOPIVEC Režija:	MARIO URŠIČ
V sredo, 22. marca, ob 15.30
Ariston 16.30—21.30 «11 gabbiano*. R®" žija Marco Bellocchio. Igrajo Laura Betti, Giulio Brogi in Pamel* Villoresi.
Mignon 15.00 «L'ultimo sapore del-l'aria».	Carlo	Lupo,	Vittoria	La-
leazzi. Barvni	film.
Nazionale 16.00	»Le	avventure	dl
Braccio di ferro*. Barvna risanka.
Grattaeiello 15.00, 17.20, 19.40 in 22.15 «Incontri ravvicinati del terzo tipo»-Richard Dreyfuss, Teri Garr. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Tomboy i misteri del sesso*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Penice 16.00 «Quel corpo di donna»-Andy Robinson, Keenan Wynn, Ale* Rocco,	Judith	Brown. Prepovedan
mladini pod 18. letom.
Eden 15.00 «Quel maledetto treno 'blindato. (Un pugno di uomini de-cisi a morire da eroi)». Barvni film-
Ritz 16.00-22.15 «Pericolo negli A-bissi*. Režija Bruno Vailati.
Cristallo 15.30 «McArthur il general® ribelle*. Gregory Pečk.
Aurora 15.30 cDoppio delitto*. Marcel-lo Mastroianni, Agostina Belli. Barvni film.
Capitol 15.30—21.30 «Casotto». Marian-gela Melato, Ugo Tognazzi, Placido. Prepovedan mladini P°° 14. letom.
Moderno 15.00 «La soldatessa alla visita militare*. Renzo MontagnalU; Edwige Fenech. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Impero 15.00 »La bandera - Marcia e muori*. Terence Hill. Barvni fil®-
Ideale 15.00 «Mogli amanti*. Marcel-lo • Mastroianni. Prepovedan mladim pod 18. letom.
Vittorio Veneto 15.00 «Panico nell° stadio*. Charlton Heston. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni flll®*
Radio 15.00 «Arancia meccanica*. Pr*-povedan mladini pod 18. letom.
Astra 15.00 «Agente 007, la spia che mi amava*. Roger Moore.
Volta (Milje) 14.30 «La conquista del West». John Wayne. Barvni fih*1.
Razna obvestila
Konzorcij pridelovalcev vin tri*' ške občine sporoča vinogradnikom * območja tržaške občine, ki bi žele* razstavljati svoj pridelek na letošnJ* vinski razstavi, da pismeno javij* svoj pristop na naslov konzorcija v Križu št. 61.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikšnih izrazih soč*>' stvovanja ob izgubi naše drage
Valerije Ostrouške
vd. Purič
se toplo zahvaljujemo vsem, ki počastili njen spomin in jo pospremil* na zadnji poti.
SVOJCI
Trst, 19. marca 1978 (Pogrebno podjetje Zimolo)
1975
1978
Alberto Mattiolj
Z ljubeznijo se te spominjamo man*8, sestra, svak in nečaki.
Trst, 19. marca 1978
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom (Mala dvorana)
KOLE ČAŠULE
VRTINEC
Izvirni naslov: VITEL
EKSPERIMENTALNI ODER
Prevod:
Kostumi:
Režija in
scena:	UUBIŠA GEORGIEVSKI
JANKO MODER MARIJA VIDAU
V sredo, 22. marca, ob 20.30 ZADNJIČ V KULTURNEM DOMU
Zaradi eksperimentalnega značaja predstave je število sedežev strogo omejeno. Prosimo cenjene obiskovalce, da pravočasno rezervirajo sedež.
POPUST ZA ABONENTE SSG.
Zapustila nas je naša draga mama in nona
IVANKA URH vd. CEGLAR
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 20. marca, ob 9.15 iz mit-vašnice glavne bolnišnice na Pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo: hči z možem, vnuki in drugo sorodstvo
Trst, Obrov, 19. marca 1978
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali «*> izgubi našega
GiOVANNIJA NEGRA
Posebna zahvala osebju zdravilišča v Nabrežini, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Družini Negro in Gozd
Nabrežina, 19. marca 1978
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
nauticamp
S
m
RAZSTAVA NAVTIKE, KAMPINGA IN KARAVANNING
HHrHi-msirea ...............
TRG GAŠPER! 1 — Tel. (040) 733201
Tržaški velesejem
URNIK: 15-20 (sobota in nedelja 10 - 20)
VSTOPNINA: 1.000 LIR p	(ZNIŽANA 700)
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi n*‘ šega dragega brata in strica
VITA SANDIJA
Posebna zahvala župniku Grmeku, pevskemu zboru »Valentin Vodnik*, prijateljem, znancem, darovalcem cvetja ter vsem, W so ga spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Prebeneg, Lakotišče, Ljubljana, 19. marca 1978
ZAHVALA
Globoko ganjeni svojci
VALENTINA VODOPIVCA
se toplo zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli počastili spomin dr*' gega pokojnika in še posebno godbi, pevskemu zboru in doU**' skemu župniku.
Dolina, 19. marca 1978 (Pogrebno podjetje Zimolo)
s.
amaterski oder
Prosek • Kontovel
Danes, 19. marca, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Proseku
JAKA ŠTOKA
TRIJE TIČKI
Veseloigra v dveh dejanjih Režija:	Slane Raztresen
SPD IGO GRUDEN - Nabrežina
Priredi danes, 19. marca, v društveni dvorani
slovenski kulturni dan v počastitev Prešernovega in Župančičevega praznika
Začetek ob 16. uri
Vljudno vabljeni
Misli ob poimenovanju šole v Ul. Donadonipo K. Siroku
SLOVENSKI
KLUB
priredi v sredo, 22. marca
KULTURNI POHOD V IDRIJO
na odprtje razstave AVGUSTA ČERNIGOJA. Zagotovili smo si družbo umetnika, strokovno vod-®tv0 po razstavi in večerjo z žlikrofi.
Odhod ob 15. uri izpred sodne Palače, Foro Ulpiano, povratek °krog 23. ure.
Vpisovanj na tajništvu SPZ (tel. 76-73-03) do jutri, 20. marca, Paroma dokler bo še kaj razpoložljivih mest v avtobusu.
Cena (prevoz in večerja) za dlane Slovenskega kluba 8.500 lir, *a ostale 10.000 lir.
Izleti


, '■druženje Union javlja, da je še "eltaj mest na razpolago za enodnev-•zlet v Ravascletto . Moso, ki bo in 27. marca 1978. Informacije Prijave na sedežu združenja Union, Valdirivo 30, tel. 64459, vsak dan 17.30 do 19.30, razen ob ponedelj-( '• v soboto od 10.30 do 12. Vsako .,edo na okrajnem sedežu na Lonjer-cesti 117 od 18. do 19.30.
O S M I C A
.Viko Medvešček — Ul. Zenatti 11 Rižarni — toči danes, 19. t.m. in črno vino.
Ob raznih priložnostih slišimo, da smo bili Slovenci za časa Avstrije favorizirani. Toda resnici na ljubo, v mestu nismo nikoli imeli slovenske javne osnovne šole, ker bi jih morala ustanavljati občina.
Po avstrijskem šolskem zakonu je za mestne otroke veljala osemletna šoloobveznost ali -a nadaljevanje šolanja v srednjih ali strokovnih šolah, V tržaški okolici (v Barkovljah. v Bazovici, na Kati-mri. na Vrdeli, na Opčinah, na Proseku-Kontovelu, v Rojanu v Sv. Križu in v Skednju) smo takrat imeli le štiri do šestletne slovenske šole. ki so jih izpopolnjevali s kmetijskimi nadaljevalnimi tečaji.
Že 1884. leta so slovenski starši vložili prošnjo na tržaški mestni svet za ustanovitev slovenske ljudske šole v mestu in ker niso dobili ugodne rešitve, so jo ponovno naslovili še 1891. leta. Uradno je bilo dognano, da bi v petletni dobi 1888-1893 obiskovalo šolo 834 slovenskih otrok in sicer poprečno 170 otrok letno. Avstrijski državni šolski zakon je v zvezi z jezikovno enakopravnostjo predpostavljal petletno povprečje 40 otrok za ustanovitev nove šole, a kljub temu so njihovo zahtevo zavrnili. Mestni svet je odločno stal na stališču, da se ne sme kršiti italijanski značaj mesta z ustanovitvijo slovenskih ljudskih šol.
Proti temu sklepu so se naši predniki 1894. leta pritožili na c. kr. ministrstvo za bogočastje in uk. Sklicevali so se na dejstvo, da so mestne šole osemletne, okoliške pa šestletne in bi otroci ne mogli nadaljevati šolanja 7. in 8. razreda v nobeni slovenski šoli. Okoliške. imenovane tudi deželne šole, so dopolnjevali s kmetijskimi tečaji. medtem ko so v mestu potrebovali slovenske šole. ki bi ustrezale za obrtniške in trgovinske potrebe. Poleg tega so bile okoliške šole oddaljene uro od mesta. In končno, zakaj bi za slovenske o-trolce veljalo drugačno pravilo kot za italijanske. Zanje so ustanavljali šole v mestu in okolici, saj je iz okolice v mesto ravno toliko kot. iz mesta v okolico.
Te prošnje ni ministrstvo nikoli rešilo.
Brezuspešen boj za slovenske ljudske šole v tržaškem okraju je trajal 34 let. Ves ta čas so morali tržaški Slovenci s težkimi denarnimi žrtvami, in s pomočjo Ci-ril-Metodove družbe vzdrževati zasebno šolo pri Sv. Jakobu, ki je imela velik odziv, saj je v šol skem letu 1893-94 obiskovalo 5 razredov kar 322 otrok. Zaradi pomanjkanja prostorov so jih morali
veliko zavrniti. Zato so pozneje odprli drugo šolo na Acguedottu, tako da je bilo 1916. leta na obeh šolah kar 2528 otrok in dosti naših staršev je to šolo obiskovalo.
Namesto da bi se to stanje normaliziralo in da bi novodošle oblasti podržavile in ustanovile nove potrebne ljudske šole. so nam ob nastanku fašizma še t-o edino našo šolo zaprli in slovenska beseda je bila prepovedana v javnosti.
Slovenci va niso ostali križem rok. Fašizem je preganjal zavedne intelektualce. Med tistimi, ki so morali v izgnanstvo, je bil tudi Karel Širok. Poučeval je nekaj časa v Črnomlju, vendar je bil s srcem vedno pri nas, kjer je zapustil mnogo prijateljev. Usmrtitev bazoviških žrtev ga je močno prizadela, da je napisal pretresljivi pesmi: «Kakor da je mrlič v hišk in «Kako je bilo tebi Marija pri srcu takrat*.
^ssrM
■ ;
/ m&¥U OSNOVNA SOLA
s	\ičm o*
mm širok


Moderno združenje na uslugo delavcem, študentom in upokojencem
VELIKONOČNO POTOVANJE V UMBRIJO
3 DNI - VSE VKLJUČENO LIK 67.000
Informacije in vpisovanje:
ARCI. Ul. del Toro 12, od 17. do 20. ure (razen ob sobotah)
Telefon 794530
k
;t,c« vzide ob 6.10 in zatone ob » 5 —■ Dolžina dneva 12.05 — Lu-vzide ob 13.10 in zatone ob 3.07
J|«ri, PONEDELJEK, 20. marca
FELIKS
u'Pe včeraj: najvišja temperatura w stopinje, najnižja 7,8. ob 13. uri stopinj .zračni tlak 1012,6 mb u-Jien. vlaga 84-odstotna. nebo 9/10 Spačeno, dežja je padlo 1.8 mm, 22 km na uro severovzhodnik. Ltip razgibano, temperatura morja
stopinje.
Rojstva, smrti in poroke
v,.1''-- 18. marca se je v Trstu 11 otrok, umrlo pa je 12
Tabla ob vhodu v šolo
Prav zaradi politične angažiranosti je verjetno zapustil svoje priljubljene dejavnosti v šoli in izven nje. Sprejel je konzularno službo, kjer pa ni vršil samo u-radniških poslov, temveč je nadaljeval svoj boj proti temnim silam, ki so tokrat vlaaale v sosednjih državah.
Zato se ga moramo spominjali, a ne samo kot učitelja pri nas (učil je v Križu. Skednju, v Ro janu in na Ciril - Metodovi šoli), kot prosvetnega delavca, glasbenika. dra:naiič::?"a igralca, režiserja ter mladinskega pesnika in pisatelja, temveč tudi kot prvoborca proti fašizmu, za kar mu je domovina podelila spomenico. Njemu in vsem številnim žrtvam, ki jih je naše ljudstvo doprineslo v borbi za osvoboditev, se moramo zahvalili za svobodo in za ustanovitev slovenskih šol tudi v samem srjdlcii mesta, ki pa tokrat niso bile le osnovne šole. za katere smo toliko let prosjli,.. temveč tudi za vse ostale, ki jih danes lahko obiskujejo naši otroci«
Po vojni je bilo med ljudmi na Tržaškem veliko navdušenje in v naše šole so vpisovali otroke, če so v družini imeli vsaj enega Slovenca, pa čeprav so doma govorili italijansko. Tako smo dobili v me stu v Ul. sv. Frančiška šolo. ki je imela po dva oddelka za vsak razred. Enako je bilo tudi pri Sv. Jakobu. Starši iz Rocola in iz okolice današnje šole «K. Širok» so morali pošiljati svoje otroke v ti dve šoli. kar pa je bilo zelo zamudno. Prosili in zahtevali so šolo nekoliko bliže. Takrat je bilo veliko pomanjkanje prostorov saj je pouk potekal v dveh izmenah. Po dolgem zayl~reva'j' ZVU na smo le dočakali, da se je 3. decembra 1916 pričel pouk v slovenskem jeziku tudi na šoli Donadoni. pa čeprav le v enem samem razredu. Zaradi velikega števila vrisanih, 29 otrok, je imel to čast II. razred. Starši, so bili zelo zadovoljni z ustanovitvijo nove slovenske šole. pa čeprav je bil pouk le štirikrat tedensko. Naslednje šolsko leto je postala to že popolna petraz-
| nimi učenci, število otrok je bilo j vrsto let kar zavidanja vredno. j Kot vse slovenske šole, je tudi ta doživela krizo. iz katere pa se je dvignila. Saj se že več let ponaša s približno 60 vpisanimi in to ie že druga generacija naših otrok, ki obiskuje to šolo. Z otroškim vrtcem. Kulturnim domom in cerkvijo sv. Vincenca tvori šola «Karel širolc» pravo slovensko shajališče v samem mestu, kot je to od nekdaj mogoče le pri Sv. Jakobu, pri Sv. Ivanu, v Rojanu in Skednju.
Zaradi vsega tega lahko trdimo, da je današnja slavnost velikega pomena in presega meje našega šolskega okoliša.
MARUŠKA KURET
Prešernova in Župančičeva proslava danes v Nabrežini
Slovenski kulturni dan, vezan na Prešernovo in Župančičevo proslavo, bodo občani Devina-Nabrežine proslavili danes ob 16. uri v dvorani prosvetnega društva «Igo Gru den*. Pobudnik proslave, ki jc bil zaradi mnogih težav prisiljen prenesti datum proslave na današnji dan. je tudi letos pripravil spored, ki se ponaša z množico zanimivih nastopov. Omeniti moramo predvsem nastop okteta iz Slovenj Gradca, s katerim želi prosvetno društvo «Igo Gruden* na kulturnem polju navezati še tesnejše stike. Znova in tako rekoč brez odmora — pušled-njikrat smo jih poslušali na zelo uspeli proslavi dneva žena — bo do na oder stopili tudi zbori Igo Gruden. Poleg tega bodo tu še priznana solistka Ljubica Ber-ce-Kcšuta in nepogrešljivi recitatorji, ki se pod vodstvom Patricije Terčič vneto pripravljajo za ta nastop. Torej ob 16. uri v društveni dvorani!
Dne 17. marca je naša mama in nona
MARIJA BAN praznovala 80. rojstni dan.
Hčerka, zet in vnuki ji iz vsera srca čestitajo.
Družino Marije in Roberta Pipana je osrečilo rojstvo sina
VASILIJA
Iskreno jim čestita zbor Fantje izpod grmade.

Stavba šole v Ul. Donadoni
fiiiitaiiiiiMtiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiHMiiMniiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii
POVSOD VELIKA UDELEŽBA
USPELI PRAZNIKI ZEN NA NAŠEM PODEŽELJU
V	govorih |)ou dar jena vloga ženske v današnji družbi
V	DOLINI
redna šola., ki. je razpolagala z j __________ _____________________ dvema učilnicama in s 118 vpisa- I
banes, NEDELJA, 19. marca JOŽEF
Včerai - danes
V Uvl CII Udllv9
W
■
£°DIL1 SO SE • Alessandro Arto’ Valentina Cabas, Roberto Fer-tJ: Silvia Forli, Stefano Leo. Va-'ha Lughi, Daniele Maori, A-
r rpn>^f/o
ZA SPCATW P&0S7/
utica mazzini ff/f
lessandro Oliva, Chiara Scianoam-blo, Eriča Sirotich. Anna Tria.
UMRLI SO: 66-letni Giuseppe Go digna, 57-letna Ada Musina vd. Covelli, 66-letni Giovanni Dambro-si, 33-letni Giacomo Baruch, 72-letni Mario Zega, 64-letni Danilo Ccrnecca, 50-letna Rosita Ferra-retto por. Quarantottov 79-letna Rosa Marengo vd. Ghillino, 62-letni Rodolfo Maurel, 86 letna Marija Jurca vd. Milič 65-letni Giovanni Serli. 64-letnj Pietro Pagliari, 78-letna Giulia Zuttioni. 81 letna Ro-salia Marsich vd. Bonivento, 89-letna Carlotta Sbaiz, 88- letna Gio-vanna Urh vd. Ceglar, 77-letni A-gostino Giorgi. 87-letni Rodolfo Martini, 69-letnj Renato Morbidelli. 73-letna Giuseppina Miloš vd. Škerl. 72-letna Caterina Scalamera vd. Pulin. 82-letna Maria Bracig vd. Weiss, 74-letna Ivanka Dariš vd. Višnjevec.
OKLICI: kolar Stanislao Zeriul in delavka Marta Sedmak, delavec Oscar Ursicli in uradnica Mariel-la Pribac, delavec Alessio Ulisse in uradnica Maddalena Bartoli, u-radnik Franco Benussi in uradnica Marina Goiak, uradnik Fabio Ten-si in krznarka Laura Martini, zidar Giovanni Coslovich in krznarka Maria Katarincic, šofer D,«me-nico Valentini in pomočnica Liljana Mauri, obrtnik Vincenzo Salve-mini in uradnica Nicoletta Giral-di, uradnik Fiorenzo Pittino in u-radnica Gigliola Lorenzi, pilot Giuseppe Sicura in prodajalka Dorina Pugliese, finančni podčastnik Mi-chelino Princiotta in gospodinja Daniela Puzzer, finančnik Nicola De Domenico in gospodinja Con-cetta Barbaro, asistent na univerzi
Igor Zotti in učiteljica Donata Vec-chiet, študent Petja Grom in gospodinja Ljudmila Selevsek, specializirani delavec Edoardo Mayr in prodajalka Donatella Grison, delavec Giovanni Macorig in učiteljica Anna Loszach, prodajalec Saivatore Distefano in prodajalka Rita Maltelimi, učitelj Edgardo Mauri iti uradnica Sonia Ros, zdravnik Paolo Kulterer in uradnica Wally Temeroli, električar Da-rio Camelli in uradnica Rita Busa, uradnik Nerino Vesnaver in delavka Cynthia Balbi, stavbeni slikar Lazzaro Cošsich in delavka Marija Kocis, delavec Graziano Gerola in gospodinja Elisabetta Apollonio, šofer Livio Mainardi in prodajalka Ellida Carminati, zdravnik Michele Bampi in univerzitetna študentka Cinzia Cheni, risar Emanuele Spa-daro in študentka Gabriella I/moče, finančni stražnik Alfonso Na-politano in učiteljica Carmelina La Gala. časnikar Luciano Santin in uradnica Luciana Panetto. reprezentant Mario Parovel in delavka Santa Armenia. uradnik Gianfranco Orlandini in učiteljica Viviana Vidali, avtoličar Giorgio Vattovaz. in študentka Meri Tomas, elektronski inženir Franco Sabatti .in uradnica Arianna Giani, zdravnik Diego Giuntini in uradnica Sa-
Z.A VAŠO POROKO
cFOTOGRAFIfl* EGON
Oglasite se pravočasno Telefon 793-295
TRST, UL Oriani 2 (Barriera)
V soboto, 12. t.m., so proslavljale mednaro 'ni dan žt/.e tudi žene iz Doline. Na prireditvi je bilo letos zelo veliko število vaščank, da je bila tokrat dvoranica prosvetnega društva »Valentin Vodnik* res premajhna. Kratek kulturni program je povezovala domačinka Ester Kočevar. Najprej je pozdravila delegacijo žena iz Boljunca, kj se je odzvala vabilu in prisostvovala dolinskemu praznovanju ter poudarila, da so taki medsebojni stiki potrebni, ker pomagajo podirati še morebitne zastarele pregrade med vasmi. O dnevu žena je spregovorila Nerina Švab, ki je povedala nekaj misli o pomenu in obliki praznovanja 8. marca in o stopnji osveščenosti naših žena in o njihovi pripravljenosti za borbo za enakopravnost in za e-nakovrednost v družini in v družbi. Nastopile so nato štiri učenke osnovne šole, ki so prebrale nekaj odlomkov iz otroških prostih spisov o enakopravnosti. Sledila je iz edno zabavna točka, ko sta vaščanki Lidija in Anica v skeču Marije Mi,jot prikazali, kako se Urša in Vanča kregata. Nato je še moški pevski zbor »Valentin Vodnik* zapel ženam
1inill||^*i^‘||..................|“......................uiniin|li
J0SIPINA KJUDR0VA JE SLAVILA SEDEMINDEVETDESETI ROJSTNI DAN
KV ? m	Verjetno ni na Tržaškem nobene-
'51 y S	ga Jožefa ali Jožefe, ki bi bila ta-
ko blizu velikemu jubileju, kot je Josipina Kjuder iz Lonjorja. ki slavi danes svoj god, preč dnevi pa je slavila svoj 97. rojstni dan in bo torej čez tri leta slavila svoj stoti rojstni dan, kar ji iz srca vo ščimo in želimo.
Josipina vd. Kjuder se je rodila v Lonjerju v številni zavedni kmečki družini Čok po domače pri «Cer-kovih*. Še preden je končala ljudsko šolo. ki jo je obiskovala na bližnji Katinari, je Pepina, kot ji pravijo domačini, morala pomagati družini tako na domu. kot. na kmetiji. Kljub tolikemu delu je Pepina našla čas za vaje, ker je več let pela v domačem cerkvenem zboru. Leta 1902 se je poročila z domačinom Andrejem Kjudrom in se priselila na možev dom k »Goldinoko-vim», kjer je morala še več delati, kajti «Goldinokovi» so bili premožni kmetje, imeli so veliko posestvo in več glav živine. Za Pepco delo ni bilo samo na kmetiji, temveč tudi doma v družini; saj je v zakonu povila kar devet otrok in pri takšni družini moramo sami misliti. da dela Pepci nikoli ni manjkalo.
Za časa narodnoosvobodilne vojne je mati Pepca, kot vsa njena družina posebno pa mož Andrej, mnogo pomagala in delala za boljšo bodočnost našega človeka. Leta 1954 ji je umrl mož in od tedaj živi s hčerko Jelko.
Čestitkam otrok, sorodnikov ter vseh Lonjercev se pridružujeta tudi uprava in uredništvo našega dnevnika, katerega .je Pepina zve-, sta čitateljica od vsega začetka z željo, da bi zdrava dočakala sto in več let.
Objavljena prednostne lestvice stanovanj IACP
Avtonomna ustanova za ljudske gradnje IACP obvešča, da so, na oglasnih deskah posameznih občin in na sedežu ustanove v Ul. Ghirlan-daio 43 na vpogled prednostne lestvice za oddajo stanovanj v občinah Devin - Nabrežina, Dolina, Milje, Zgonik in Trst. Lestvice se nanašajo na natečaje od štev. 1/1977 do štev. 5/1977 z dne 1. januarja 1977. Med temi je tudi prednostna lestvica za 298 ljudskih stanovanj v kompleksu Rocol - Melara.
ra Marzani, upokojenec Antonio Del Piero in gospodinja Ines Ver-solatto.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Rossetti 33. Ul. Roma 16, Ul. L. Stock, Trg Valmaura 11 (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Goldoni 8 in Ul. Belpoggio 4
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8. Ul. Belpoggio 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance 1NAM m ENPAS od 22. do 7 ure: telef.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazni Uu. To velja za zavarovance INAM. [NADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732 627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114; Božje polje Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124,
LOTERIJA
BARI	88	78	82	73	90
CAGLIARI	86	55	5	85	56
HRENCE	66	4	89	84	9
GENOVA	20	11	14	80	79
MILAN	12	6	17	14	27
NEAPELJ	74	87	35	34	21
PALERMO	70	1	4	58	53
RIM	29	85	8	83	48
TURIN	2	46	74	43	87
BENETKE	5	6	70	68	89
E N A L O T T O 112 2 11
1 2 2
2 2 2 KVOTE
12 točk — 14.961.000: 11 točk -451.500; 10 točk — 45.000 lir.
Prosvetno društvo «Kraški dom* z Repentabra se iskreno zahvaljuje ženam za nabiralno akcijo na prazniku žena v Rep-nu. Nabrani denar bo uporabljen ob priliki srečanja našega društva s kulturnim društvom »Pobratenje* iz Tržiča na Gorenjskem, ki bo konec aprila t.l.
nekaj pesmi iz svojega bogatega repertoarja. Vaška godba je poskrbela za domače vzdušje in prosto zabavo. Ob obloženih mizah se je razvila prijetna družabnost. Z iotevijo z raznimi zabavnimi dobitki se je veselo vzdušje še stopnjevalo in zadržalo ženske v prijetni družbi še pozno v noč.
Zveza žena iz Doline se zahvaljuje godbi, pevskemu zboru, vsem nastopajočim in predvsem vsem ženskam, ki so kakorkoli prispevale, da je naš praznik tako prisrčno u-spel. (n.š.)
V	NABREŽINI
Nekoliko z zamudo, pa vendar! Proslava ob dnevu žena Nabrežink se je posrečila kot že dolgo ne. Če se v dvorani prosvetnega društva »Igo Gruden* zbere hkrati taka množica, je to sicer prav razveseljivo dejstvo, pa če se ista množica drenja v takem tesnem in pretesnem prostoru (tu smo Nabrežinci daleč na najslabšem, kot je splošno znano), postane taka proslava sila neprijetna stvar. Nabrežinske ženske so svoj dan vseeno proslavile kot se spodobi. V krajšem kulturnem programu so se z devetimi pesmimi predstavili moški, dekliški in mešani zbor vlgo Gruden*, z ognjevitim interpretiranjemsta gg postavili re-citatorki Tatjana Rojc in Luisa Co-nigli in prisluhnili .smo besedam Majde Terčon (v slovenščini) ter Tonie Veggiano (v italijanščini), ki sta prisotnim govorili o problemih žensk v Italiji. V nadaljevanju družabnega večera se je v veliki gneči vsakdo znašel, kot je vedel in znal (in marsikdo je bil ob užitek sicer lepo zamišljene proslave), (i.p.)
V	MAČKOLJAH
Tudi v Mačkoljah smo praznovale 8. marec — dan žena. V nagovoru smo opozorile vse prisotne na veliko važnost tega praznika, ki nam pomeni dolgoletni boj žensk v svetu. Nadalje pr nam je ob bogato obloženi mizi in veseli družbi potekal večer v prijetnem vzdušju in zadovoljstvu. Slovenska pesem je zadonela iz naših src in ob zvokih našega ansambla smo lahko tudi veselo in urno zaplesali.
Na žalost pa moramo povedati, da se v Mačkoljah zelo veliko število žensk ne udeležuje tega praznika, kar pomeni, da se ne zaveda ali pa sploh ne pozna njegovega pravega pomena in smisla. To je za današnje čase. ko ves napredni svet praznuje mednarodni praznik žena, negativno in nazadnjaško.
Zato pa gre tem večja zahvala tistim ženam, ki so s svojo prisotnostjo in požrtvovalnostjo poskrbele, da se ta praznik v vasi iz leta v leto praznuje
Upamo in želimo, da bodo v pri hodnje tudi v Mačkoljah praznovale 8. marec vse demokratične žene.
Žene iz Mačkolj
NA REPENTABRU
Repentabrske žene so 11. marca polnoštevilno praznovale svoj dan. Zbrale so se v gostilni Volnik, kjer sta imeli Bcžica in Marink* priložnostni govor. Z obžalovanjem je Božica ugotovila, da kljub neutrudnemu boju za enakopravnost, svobodo in dostojanstvo ženskega stanu so še dandanes pridobitve le znatne. Marinka je pritegnila pozornost na nasilje In uživanje mamil, ki se v naši družbi stopnjujeta in na nevarnosti, ki ob tem pretijo mladini.
V imenu občinske uprave je spregovoril odbornik Križman, ki je poleg voščil izjavil, da bo uprava napravila, kar je potrebno, da bi ženske praznovale prihodnji praznik z otvoritvijo novega socialnega centra. Cvetje, ki so žene dobile, so nesle k spomeniku padlim v NOB. Med večerjo so bile recitacije domače pesnice Stane. Lepo je prikazala globoko razumevanje ženske za socialno problematiko, posebno pa je prizadela občinstvo s pesmijo, ki je bila pravi slavospev materi. Velik uspeh so imeli tudi šaljivi narečni verzi domače humoristke Julke. Pomembno je bilo dejstvo, da se je letos prvič udeležilo praznika dosti domače mladine.
Vesela godba domačinov in ples sta polnila dvorano do 3. ure zjutraj. Priložnostna nabiralna akcija je prinesla 163.700 lir, ki so žene podarile prosvetnemu društvu «Kraški dom* z namenom, da bi čimbolje uspelo srečanje, ki ga bo imel Repentabor s Tržičem na Gorenjskem.
tisoč lir.
• * »
Dragica in Marija Caharija darujeta 50.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Itala Faggina darujeta Silva in Franjo Puntar 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Neučno osebje šole Fran Levstik s Proseka z oddeljenimi razredi v Sv. Križu daruje 63.000 lir za odkup kinodvorane Iris na Proseku.
Ob 3. obletnici smrti Darija Starca daruje družina 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kcntovelu, 20.000 za ŠD Kontovel in 20.000 lir za Kulturni dom Presek - Kontovel.
Ob 33. obletnici smrti Drejeka Merzeka daruje družina 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Ob priliki 8. marca darujejo žene iz Mačkolj 40.CG0 lir družini Smotiak (štev. 123) in 15.000 lir za novoustanovljeni vaški ansambel.
V	spomin na gradbenika Antela Martelanca daruje družina Franja Kosovela 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Romana Ludvika daruje družina Križmančič (Padriče 41) 4.0C0 lir za PD Slovan.
V	spomin na pok. Romana Ludvika daruje družina Grgič (Padriče 52) 5.000 lir za Zavod za rakasta o-bolenia. V isti namen daruje družina Kalc 5.000 lir (Padriče 34) za CRI.
V	spomin na pok. Romana Ludvika daruje Lidija in Emil Grgič (Padriče 10) 5.000 lir za Zavod za ra kasta obolenja.
V	spomin na Valentma Vodopivca daruje Darjo Lovriha 5.000 Ur za nevski zbor Valentin Vodnik iz Doline.
Namesto cvetja na grob Zdravka Vodopivca daruje Karlo Slavec 5.000 lir za pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline.
Namesto cvetja na grob Ivanke Dariš vd. Višnjevec daruje Bernard Slavec (Dolina 88) 5.000 za ŠD Breg in 5.000 lir za godbo Breg.
Namesto cvetja na grob Marije Jurca vd. Milič daruje družina Ščurek 10.000 lir za poimenovanje šole v šempolaju.
Ob 4. obletnici smrti moža Andreja Čoka daruje žena Sveta 10.000 lir za prosvetno društvo Lonjer -Katinara.
Ob 33. obletnici smrti padlega Danila Pregarca (Zmaj) iz Loga daruje sestra Jolanda 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Ermana Ludvika darujeta Marija in Vida iz Padrič 6.000 lir za Zavod za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Milke
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOBj ra Živec (Sv. Ivan) 5.000 lir za S KOLONKOVCA, IZ SKEDNJA Skupnost Družina Opčine. V isti IN OD SV. ANE	i namen darujeta družini Križmančič
V	počastitev	spomina	Uršule	in j	in Vidau (Bazovica	40) 10.000 lir
Josipa	Cerkveniča	daruje	Anton	20	za Skupnost Družina	Opčine.
Podporna člana	TPPZ Anton
Maar 5.000 in Andrej Pečar 5.000 Ur. darujeta za TPPŽ.
V	spomin na Zoro Marc iz Bazovice in na Zelkino ljubljeno mamo Zoro Križmančič daruje Mila 5.000 Ib1 za PD Lipa in 5.000 lir za Dija-
" ško matico.
Ob 1. obletnici smrti Andreja Mar-kona darujeta žena	in hčerka 10
tisoč lir za Skupnost Družina Opčine.
Mama Marija in sin Berto Blazina darujeta 5.000 Ur za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Gabrovca.
Družina Kato (Dolina 52) daruje 5.000 Ur za Skupnost Družina Opčine in 5.000 Ur za poimenovanje šole po Kajuhu v Gropadi.
V	spomin na pok.	Rudija Abra-
ma darujeta družini Labinaz in Trebbi 30.000 lir za dekliški zbor Igo Gruden .
V	spomin na sina Cezarja darujejo starši Štefanija in Karlo Kalc
5.000	lir za TPPZ.
Silvano Daneu daruje 30.000 lir
za odkup kinodvorane Iris na Proseku.
Ob prvi obletnici smrti drage sestre Mariole darrie Boris Kovačič 10.900 lir za Ditoško matico.
Kot presežek izkupička pri prodaji pesmi Atiliia Kralia na prazniku žena daruie Dra*a Pahor 4.000 lir za Dijaško rrnt co.
Ob priliki 8. marca, dneva žena, darujeta Viktor Guštin 10.000 Mr in žena Adelina 10.000 lir za ŠD Vesna.
V	spomin na pok. Romana Ludvika daruje Emilia Hrovatin 1O.0C0 lir za Skupnost Družina na Oočinah. V isti namen daruje Karla Kralj 2.C00 Ur.
V	spomin na Zoro Križmančič por. Grgič darujeta Štefanija in Karlo
4.000	lir za ŠD Zarja.
V	snom in na sestro Zoro darujeta brat Cveto in Valerija Grgič 10.000 lir za ŠD Zarja.
Ob obletnici smrti brata Ivana Sosiča daruje sestra Zmaga Malalan 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah.
Ob priliki 8. marca praznika žena, darujejo žer.e iz Samatorce 86 tisoč Ur za postavitev spomenika padlim v NOB v Samatorci.
Žene iz Ricmanj in Loga so zbrale ob priliki dneva žena 30.000 lir za nove obleke pevskemu zboru ter 10X00 lir za godbo na pihala iz Rlc-manj.
Ob priliki 8. marca darujejo žene iz Padrič in Gropade 25.000 lir za šolo Karel Destovnik Kajuh. 25 tisoč lir za ŠD Gaja. 25.CC0 Ur za PD Slovan in 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padiim vaščanom v NOB.
Križmančič. Zore Mave, “Zore W |	^
roj. Križmančič in Pasguette Baitz °n-la Kmman jtMW) hr
darujeta Zora. in, Silko žagar 20.000 lir za SlAipnost driJžina Opčine.
Namesto cvetja-na grob Valerije torto daruie družina	CL-ahi,- .Da v Skednju
Ob drugi obletnici smrti drage mame ‘Uršule Sancin daruje hčerka Vilma 20.000 lir za Doni J. Uk-
Purič daruje družina Josip Škabar (Veliki Reoen 41) 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Ob priliki dneva žena dar Jožef Raubar 7.000 lir za spomenik padlim v NOB v Malem Repnu.
Za nakup dvorane Iris darujejo: Marija Cibic vd. Prašelj 15.000 lir, Edi Furlan 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Antona Prašlja darujejo: Angela Spečja 10 tisoč. Dragica Husu in Zvonko 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob 5. obletnici smrti Alojza Grilanca daruje žena Marija 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Ermana Ludvika daruje Francka (Padriče)
3.000	lir za Zavod za rakasta obole nja.
Namesto cvetja na grob Ermana Ludvika daruje družina Kalc (Padriče 35) 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Ob priliki praznika žena daruje ženska zveza Prosek Kontovel 520 tisoč lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel.
Ob priliki praznika žena daruje Ada Verša 10.600 lir za Kultnimi dom Prosek - Kontovel. V isti namen daruje Marička Milič 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	počastitev spomina našega dragega Antona Prašlja darujejo družine Prašelj in Timeus 50.000 za Kulturni dom Prosek - Kontovel, 30.C00 za ŠD Kontovel in 20.000 lir za FC Primorje.
V	počastitev spomina dragega ori-jatelja Itala Faggina daruto Raj-mud Prašelj 20.000 za FC Primorje Prosek in 10.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Va’'rije Ostrouška vd. Purič darujeta Marta in Celeste Daneu 5.000 lir za ŠD Polet.
Namesto cvetja na grob Zore Križmančič daruje družina Frlino-va (Bazovica) 10.000 lir za Skuunost Družina Opčine. V isti namen darujeta Mariia in Danilo Marc (Bazovica 263 ) 5.000 lir za Skupnost Družina Oočioe.
Ob priliki 8. marca daruj? vesela družba žensk 20.000 lir za delovanto združenja staršev osnovne šole P. Tomažič v Trebčah.
Namesto cvetja na grob Zore K>"ž-marčič in Zore Marc danrieta Roža in Rudko (Lajtovi) 5.000 lto za ŠD Zarja in 5.000 lir za TPPZ.
Podnom! član Karlo Sancin (Pu-lie) Domin daruje 10.000 Ur za TPPZ.
V	počastitev soomina očeta Klavdija Repiča. Milka Škrapa in Antona Martelanca daruie Neva Ferjančič 10.000 lir za D jaško matico.
Podporna člana Boris Race 20.000 lir in Dušan Košuta 20.000 lir darujeta za TPPZ.
V	spomin na pok. sestro Zoro Marc in brata Karla Grgiča darujeta Lojzka in Ivan Grgič (Gropa-da) 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na pok. Zoro Marc daruje Marija Žagar (Bazovica 46)
5.000	lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Zore
Križmančič darujeta Marija in Do-
Namesto cvetja na grob očeta Milene Vecchiet darujeta Mariza in Nadja 10.000 lir za ŠD Breg.
Za poimenovanje sole \ l 1. Donadoni m> Karlu š"roku darujejo: družina Beorchia 10.0C0. družina Ma' a 10.000, Telma 10.000, SIERE lO.eCO. Pavel Fonda 5.060, Boris Možina 5 tisoč. Manfred Fonda 5.000, družina Veglia 3.000, Eltrade SpA 10.000. Lidija Kozlovič 5.000, prof. P. Merku 10.000, Impexport - D. Košuta 20.000, Aurora - E. Kraus 10.000, N.N. 40.000. družina Pertot 10.000, Aline kozmetika
10.000,	Tržaška knjigama 10.000. ini. Adolf Močnik 10.000, Nada in Tatjana Smi-delj 15.000, Silvio Birsa 10.000. družina Volk 10.000, prof. Furianič 10.000 lir.
Za poimenovanje slovenske osnovne šole v Sesljanu po prof. Karlu Štreklju: Irena in Vilko Metlikovec (Devin) 10.C00 lir. Jordan Bazan (Štivan) 5.0CO lir; Sesljan: Milena Stepančič (59/q) 5.000 Ur, Škrk Cvetko (59) 15.000. Cvetka Pieri 10 tisoč lir. Jožef Regent (59) 2.000 lir, ing. Ostan z družino (57) '0.000 Ur, Pupis (57) 20.000 lir. Luciana .egi-ša (57) 5.000, Aiaisio (57) 3.00(1 lir. Janko Legiša (57) 5.000 lir, Albin Škrk in Kosmina (57/L) 10.000 lir, Starc 600 lir. Dimitrij Pertot (57/c) 5.060 lir, Edvard Anton:c (57/c) 5 tisoč lir. Lidija Semolič (57/c) 2.000 Ur, Livno Pernarčič (57/c) 10.000 lir. Amelija Sandrin 10.000 lir. Anten Terčon (27) 10.000 lir, Nadia Umek 10.000 lir, Livija Furlan 10.000 lir, Radetič 10.000 lir, Marija Beltrami
10.000	lir, Jadranka Sedmak 10.000 Ur. August Colja (57) 5.000 lir. Danila Zolia (55) 5.000 lir. Mariza in Lucija Legiša (55) 10.000 lir. Ciro Russo (55) 5.000 Ur. družina Markovič (53) 10.000 Ur. družina Klun (54 ) 5.000 lir, Ida Metlikovec (53)
5.000	lir, Nada Pernarčič (54) 5.060 lir, Albert Bassa (53) 5.000 lir. A-bilij Metlikovec (53) 5.000 lir, Cla-ra Frankfurter (53) 1.500 lir družina Suc (51) 5.000 lir. Milko Škapin (53) 5.000 lir. Marjo Goran (53)
3.000,	Danila Jurman (48) 5.000 lir. Za poimenovanje osnovne šole v
Nabrežini po Virgilu ščeku so darovali: otroški vrtec Nabrežina: Martin Pertot 5.000 Ur, Dav d Sfar-cich 5.000. Dean Pertot 5.000, Nadja Renzi 2.000. Samo Pertot 1.000, I-gor Pipan 5.060, Bandeli (kamnolomi Nabrežina) 5.000 lir.
V počastitev spomina na Zdravka Urdiha daruje pekarna Grilanc iz Nabrežine 10.000 Ur.
Za poimenovanje šole pri Sv. Ani po Marici Gregorič darujejo: N. Bušani 10.000 lir. Serena Menussi
3.000,	družina Nabergoj 5.000, Črtomir šiškovič 10.000 lir!
Za pevski zbor »Jadran* — Korošci (Milje) darujejo Angelo Korošec 5.000, Ljuba BeZiglav 2.000, Tereza Crevatin 2.000, Bruna Olivicri
5.000,	Jože Žigon 10.000, Marija Sever 5.000, Aido Korošec 10.000. Marjo Vodopivec 3.000. Femtccio Eller
2.000,	Stelio Pecchiar 1.0C0, Fran-cesco Zupin 2.000. Libero Tul 2.000, Bruna Korošec 3.000, Vesna Tul
3.000,	Branko Žerjal 10.000 in Kristina Manin 10.000 lir.
'nmoreki dnevni
19. marca 1978
ULICA ROSSETTI, 6 - TEL. 795309
MAGAZZINI
ULICA GIOTTO, 8 - TEL 795313
mmm
naše cene!

naše cene!
V CENO JE VKLJUČEN DAVEK I.V.A. IN DOSTAVA NA DOM (V MESTU)!ZA IZVOZ CENE BREZ DAVKA I.V.A. SERVISNA POMOČ V JUGOSLAVIJI
P nmor^či Tlnovm k
TRŽAŠKI DNEVNIK
19. marca 1973
Pred skorajšnjo zadovoljivo rešitvijo vprašanja delovne dobe na ozemlju bivše cone B
Nihče nc more oporekati, da je v zadnjih 30 letali prišlo do občutnih izboljšav ter kakovostnega sko-na področju socialnega varstva hi skrbstva v prid celotnega delavskega razreda, ki je dosegel pomembne pridobitve na delovnem mestu in si zagotovil boljše pogoje za Upokojitev. Zakoni, sporazumi, mednarodne konvencije so v glavnem uredili vsa pereča vprašanja. Edine izjemo predstavijo kategorija tistih delavcev - zavarovancev, ki so sicer bili v rednem delovnem razmerju v bivši coni B Svobodnega tržaškega ozemlja (na ozemlju nek uanjih okrajev Koper in Buje) v ♦kritičnem obdobju* 1. 5. 1945 - 5. JO. 1956, vendar pa prebivajo v 1 taliji "ziroma so italijanski državljani. Le-ti še danes nimajo urejenih pravic iz socialnega zavaiova n.ia, saj se jim ne šteje v pokojninsko dobo delovna doba, ki so jo opravili v omenjeni bivši coni B 'in So bili tedaj tam začasno bivajoči oziroma so stalno prebivali izven te cone in so se dnevno vozili tja v službo. Med temi diskriminiranimi m oškodovanimi zavarovanci (od kadrih je dobršen del že v pokoju) le veliko število naših zamejskih Slovencev, ki so bili zaposleni v bivši coni B iz dveh razlogov: po aktiv ni udeležbi v NOB so se spontano vključili v tamkajšnji sistem, a so Pozneje občutili domotožje, oziroma ker so bili v Kopru 'boljši poboji za de'o kot v Trstu. Zaradi trmastega vztrajanja italijanskih obisti pri neutemeljenih zahtevah v svezj s teritorialno pripadnostjo o ?emlja bivše cone B (čeprav je po londonskem -lemorandumu z dne ”• oktobra 1954 Jugoslavija razširita rvojo civilno upravo na to območje), se je državno - pravna ureditev z vsemi posledicami zavlekla vse do trenutka, ko sta 10. novem ora 1975 Italija in Jugoslavija podpisali v Osimu meddržavni spora Sum o dokončni razmejitvi in ure ditvi nerešenih vprašanj, ki je bil ratificiran 3. a urila lani. Ta špora-sum urejuje pereča vprašanja pravic in o' veznosti iz socialnega zavarovanja na območju bivše cone ° STO v razdobju 1. 5. 1945 - 5. 10. ’956, ki jih konvencija o socialni yamosti med obema državam., na Jsrecno zahtevo italijanske delegacije v l.tu 1957 ni uredila. Mešana Jugoslovansko - italijansk komisija, ki je zadolžena za ureditev položa Ja na področju socialnega varstva, Se je uradno sestala že dvakrat, (rav-Po v teh dneh bi moralo priti do po lovnega srečanja), tako da je skorajšnji dogovor tako rekoč že v Svaku.
Pa razčlenimo zgodovinski potek dogodkov in obstoječe stanje po mirovni pogodbi med Italijo in "Jugoslavijo z veljavnostjo od 15. 9. 1947, ki je uredi'n tudi vprašanja ookoj-Pinskega zavarovanja. Dogovor o Porazdelitvi zavarovalnih bremen med državam- je bil sklenien 5. 2. ]959 in določa, z ozirom na obdobja, prebita na omenjenih območjih, takole:
močju bivše cone B pred 5. 10. 1956 s tem, da se meddržavna konven cija o socialni varnosti razširi tudi na Omenjeno obdobje. Vsaka država naj bi namreč prevzela vse ob veznosti do svojih državljanov tudi za delovno dobo v omenjenem kritičnem obdobju, kar pomeni, da bo do zavarovanci - upokojenci, ki bivajo v Italiji in imajo italijansko državljanstvo (seveda ne,;lede na narodnostno pripadnost) lahko uve ljavili pri INPS delovno dobo v bivši coni B med 1. 5. in 5. 10. 1956.
Načelna rešitev je torej sprejeta in izdelati je treba le še nekatere odtenke, ki pa ne bi smeli bistveno vplivati na celotno zadevo. Naloga za izdelavo dokončnega sporazuma je bila poverjena Skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja v SR Sloveniji, ki že vneto dela na tem, da bj čimprej vendarle prišlo do toliko pričakovane rešitve tega perečega vprašanja. SPIZ se posvetuje z raznimi socialnimi in družbenimi dejavniki v prizadevanjih, dg bi res izbrali najboljšo rešitev. Pri tem velja omeniti, da sta bila povabljena na posvet tudi Patronat Kmečke zveze INAC in pa Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. IN AC je prikazal nekatera stališča v zvezi z izvajanjem upravnega sporazuma o socialnem zavarovanju v sklopu sporazumov za izvajanje O-simskih sporazumov, kakor sledi:
A) prvi pomislek zadeva vpraša nje od katerega datuma dalje bodo upravičenci lahko uveljavili omenjeno zavarovalno dobo. Možne so tri različnt variante: 1. od specifičnega dogovora med akreditiranimi predstavništvi obeh držav v zvezi s priznanjem pravic o socialnem zavarovanju na območju bivše cone B v kritičnem obdobju, do tega dogovora pa mora še priti, torej govorimo o bodočnosti: 2. od ratifikacije Osimskih sporazumov (3,4. 1977) ali pa celo od podpisa sporazuma samega (10.11.1975): 3. retroaktivno, se pravi od dneva, ko je upravičenec stopil v pokoj (kdor je npr. pokoju že ’0 let, bi mu morali ponovno likvidirati pokojnino z višjo osnovo in bi mu morali tudi nlačatj vse dozorele obroke). Obi čajno imajo taki sklepi veljavnost od datuma, ko pride do meddržavnega dogovora, vendar pa je INAC odločno postavil zahtevo, da lahko prizadeti uveljavljajo svoje pravice retroaktivno, ker edinole taka re-
šitev bi bila moralno pravična do zavarovancev, ki nimajo nobene krivde za tako zakasnelo reševanje. Vsekakor je v pristojnosti obeh držav (ki pa se morata s tem strinjati), da s prehodno nonnativo o-mogočita tako pravično rešitev.
B)	Italijanski zavarovalni zavod INPS absorbira upokojencem sorazmerni del jugoslovanske pokojnine, v primeru, da ima v Italiji minimalno pokojnino, vse dokler oba sorazmerna dela pokojnine skupaj ne presegata minimalno znesek (trenutno 102.500 lir). Mi pa smatramo za pravilno, da se italijanskim državljanom, ki so v Italiji tako ali drugače dosegli pravico do nakazovanja vsaj minimalne pokojnine, sorazmerni del jugoslovanske pokojnine doda v celoti. Preprečiti je treba absorbiranje s strani INPS, saj tega konvencija izrecno ne predvideva, pa tudi v drugih državah (ZRN, Avstrija) tako ne ravnajo.
C)	Borcem NOV pred 9.9.1943, ki se upokojijo v Italiji s 60. letom, naj bi nakazovali sorazmerni del jugoslovanske pokojnine retroaktivno od 55. leta starosti dalje, da bi tako prišli do dejanskega izenačenja ugodnosti z jugoslovanskimi državljani, saj so bili vsi enako zaslužni za strtje nacifašistične strahovlade.
SKLEP SEJE PODODBORA V KOPRU
Na Vinici se bodo srečali borci 5. prekomorske brigade
Srečanje 1><> 16. aprila - \ lej elitni l>rig;a<li so se borili tudi šte\ilni primorski partizani
Pogled na nabrežinski trg
V soboto je bila v Kopru seja pod odbora za 5. prekomorsko brigado, ki so se je udeležili delegati iz vseh občin Primorske ter Stane Maline, predsednik domicilnega odbora bri gade, ki ima svoj sedež v Celju. Be seda je tekla o neposrednih pripra vah za izvedbo tovariškega srečanja nekdanjih borcev te brigade, ki bo na Vinici 16. aprila letos in ki ga prirejajo tamkajšnje družbenopolitične organizacije in domicil ni odbor 5. prekomorske brigade v spomin in počastitev 33-letnice pri hoda brigade v Slovenijo in vključitev borcev v enote 7. slovenskega korpusa.
iiliHiiiililimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiMmiiiiiiiiii,„1,l„),l|ni„m,M|,l,|„,mi,|,(IIIM(l(l|(llll)l|,llllll|IM,|f|||||l(l||||lilHlll#|f|(|1||((((||I||1|l||(|#H1|||(||(((11(|(||(|(((|M|U|1H1>Mt||ull(|||||||(H|(||M(|(|||(|....miiHiimniiiiiiM
KLJUB DEŽELNEMU NERAZUMEVANJU POTREB PREBIVALSTVA
Kot je iz vsega tega razvidno, o-stajajo še vedno nekatere senčne strani, neglede na nadaljnjo sore-jetje vseh teh «ugovorov» pa je pozitivna plat v tem, da bo .celotna zadeva rešena v prihodnjih mesecih, ko bodo odpravili tako strahovito krivico, ki so jo utrpeli številni zavarovanci. Vsem prizadetim zavarovancem svetujemo, da se zglasijo v uradih Patronata Kmečke zveze INAC v Trstu, Ul. Cicerone 8/b (tel. 62785), da se kontrolira dokumentacija oziroma, da se naslovi na SPIZ zahtevek za instavitev pregleda pokojninske dobe. Kdor bo namreč imel vse dokumente v redu, bo lahko takoj po podpisu meddržavnega dogovora uveljavil svoje pravice brez nadaljnjih zamud.
BORIS SIMONETA
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
NEKATERE MOŽNOSTI GRADENJ V MEJAH VASI DEVINSKO - NABREŽINSKE OBČINE
Občinska uprava si bo še naprej z vsemi svojimi močmi in s podporo javnosti prizade-
vala za smotrno in načrtno upravljanje teritorija in za zaščito etnične sestave občine
Odločil sem se napisati te vrste za bralce Primorskega dnevnika o urbanističnem vprašanju devinsko-nabrežinske občine s posebnim poudarkom na tista vprašanja naših kraških vasi, ki se nahajajo nad že1 leznico vzdolž meje z matično domovino.
Posebno zadnje čase se veliko govori o urbanističnih problemih, o zaščiti narave in o splošnih regulacijskih načrtih.
Javna občila, kot so časopisi, revije, radijske in televizijske oddaje, nas seznanjajo z nepopravljivo škodo, ki je bila povzročena v raznih krajih države zaradi nepravilnega uporabljanja teritorija. Vsepovsod, in še posebej v velemestih Italije, smo priča velikim gradbenim špekulacijam, prekupčevanju z zazidljivimi zemljišči, črnim gradnjam celih mestnih predelov in veliki poplavi cementa, kar uničuje neizmerno bogastvo naravnega okolja. Vse to opozarja državnike in javne upravitelje, da je treba čimprej zaustaviti
rtllllllllllllllllllimiMIIIIIMIIIIIIIIIIinilimilllllllllllMMIHIIIIMII MIHI MMIIMIIIMI MII lil mm IIIMIIIIt MII II IIIIIIHMIIIIIMIim lil <ll( 111111111111111111111111111111111111111111,11,
PRIČELA SO SE OBNOVITVENA DELA V «BABNI II1SI»
a)	do 38. aprila 1945 se je na
območjih, ki jih je Italija »prepustila* Jugoslaviji (»zone cedute*), Ovajalo italijansko socialno zavaro-vanje. Po sporazumu obeh vlad ta obdobja krije tista država, katere državljan je zavarovanec: torej ni bilo nobenih nedostatkov. ker jugoslovanskim državljanom plačuje Ju-ffoslavija, italijanskim pa Italija,
b)	1.5.1945 - 18.12.1954: delovna "oba na «odstopljenih* območjih •
obdobju je v breme Italije za ®ste italijanske osebe, ki so bile 0a dan uveljavitve mirovne pogodbe (15. 9. 1117) italijanski državljani in so ta status pozneje tudi obokale, pod pogojem, da so stalno Orobjvaie na ozemlju, ki ga je Italija na podlagi mirovne pogodbe ♦odstopila* Jugoslaviji. Jugoslavija ba je krila zavarovalna obdobja svojih d ž ..'ljanov oziroma tistih, ki so Se preselili na odstopljeno območje P) 30. 4. 1945,
Ricmanje bodo morda že letos bogatejše za nov prosvetni doin
Sredstva iz odškodnine družbe Aquila za bencinovod po občinskem ozemlju Obnovljena zgradba bo obsegala 440 k v. m uporabne površine z večjo dvorano
Ta teden so se v Ricmanjih pričela toliko pričakovana dela za obnovitev občinske hiše, ali kot ji domačini pravijo, «Babne 'niše*.
Kot je na torkovem javnem sestanku poudaril dolinski župan Švab, je imel ta načrt težak porod. Prvotni načrt je bil namreč dvakrat predelan na osnovi raznih pripomb, ki šo jih dale vaške »rganizacije. Pred dobrima dvema letoma je občina razpolagala z okrog 20 milijoni lir ricmanjske srenje za prodano zemljišče i • zato je uprava naročila izdelavo načrta za obnovitev hiše, ki je prvotno predvideval strošek za okrog 80 milijonov lir. Za manjkajoči znesek se je uprava obvezala, da ga bo krila z lastnimi sredstvi, v glavnem z najetjem po-
sojila. Takrat pa je izšel znani dekret Stammati, ki je prepovedal krajevnim upravam kakršnokoli najemanje posojil. Tako ,se je delo zavleklo proti volji občinske uprave.
Pred kratkim pa se je ponudila možnost finansiranja, ko je družba Aquila obljubila moralno odškodni-no skupnosti v višini 150 milijonov lir za gradnjo bencinovoda po občinskem ozemlju. Uprava je takoj sklenila, <' i se uporabi ta vsota najprej za dograditev hiše v Ricmanjih. Ko pa so pregledali današnje cene so ugotovili, da bi to delo stalo znatno več od predvidenih 80 milijonov lir.
Vaščani so izrazili željo, da bi gradnjo opravilo domače podjetje. Tako so vsi ugodno sprejeli vest,
c) Po 18.12.1954 velja vselej kon-yencdja o socialnem zavarovanju [bed državama, ki je stopila v vezavo s 1, 1. 1961 im uvaja načelo recipročnosti.
č) Obdobje v bivši coni B med 1. •'■1945 in 5. 10. 1956 (ko sta potekli dve leti po uveljavitvi London-®kega memoranduma): prva točka *blošnega protokola h konvenciji o *°cialnem zavarovanju (14. 11. 1957) 'zrecno določa, da bosta državi po-®ebej uredili to vprašanje in žal je b'lo potrebnih 20 let, da je Italija ‘■odi formalno sprejela državno-prav-t reditev, ki je de factr veljala ** od Londonskega memoranduma dalje. Vendar pa pri tem ne more-
jo spregledati dejstva, da osebam, j' sedaj živijo v bivši coni B, jugoslovanski zavarovalni zavod že pri-
*nava zavarovalna obdobja, prebita d« 26. 10. 1954 v Italiji ali na območ jo STO. Po drugi strani pa je ita-1'janski zakonodajalec z zakonom st- 226 z dne 30. 3. 1965 (im njego-v'to ponovnim 6-mesečnim odprtjem [ki 24.	1 i dalje) omogočil poli-
hinim pribežnikom - beguncem («e-Mi»). da so odkupili zavarovalne
Prispevke po :.elo ugodnih pogojih. , dinj diskriminirani ------ —
, —... uumiiirnuaiu zavarovanci so d^ej naši zamejski Slovenci in tudi ^kateri napredni delavci italijanske narodnosti, ki so po 1. 5. 1945 ?'li v delovnem r zmeriu na območja bivše cone B. To zakasnelo u-Mjavljanje pokojnine oziroma po-j.°.ininske dobe pa jim povzroča vedro moralno in ekonomsko škodo.
Na podlagi mandata osimskih spo-kzumov se je doslej dvakrat sesta-š mešana italijansko - jugi lovan-jpa komisija, julija 1977 v Beogradu in decembra lani v Rimu. Obe prani rta načelno že prišli do za-rovoljive rešitve pravic in obvezno-iz dela in zavarovanja na ob-
ODBOR ZA POIMENOVANJE OSNOVNE SOLE V SEMPOLAJU
PREBIVALSTVU IZ ŠEMPOLAJA, PREČNIKA, PRAPROTA, TRNOVCE IN SLIVNEGA
Na željo vsega našega ljudstva je bila šempolajska osnovna šola ponovno in tokrat uradno poimenovana po padlem partizanskem heroju STANKU GRUDNU iz Šempolaja. Njegovo ime smo izbrali, ker je bil najmlajši in najhrabrejši borec v NOB iz tukajšnjih vasi.
Ob tem dogodku nameravamo izvesti obširen slavnostni spored. Vzidali bomo kamnito ploščo na šolsko poslopje in postavili bomo ob šoli bronasti kip padlega heroja. Ta spomenik bo v ponos našemu ljudstvu in bo v bodrilo šolski mladini, da bo čuvala pridobitve NOB in da bo nadaljevala boj za narodnostne ter socialne pravice.
To slavje bo povezano z velikimi finančnimi stroški, zato se obračamo na Vaše razumevanje in plemenitost s prošnjo, da bi prispevali po vaših močeh. S tem namenom Vas bodo obiskali člani našega odbora.
Vnaprej se Vam zahvaljujemo in Vas pozdravljamo.
da je podjetje Danila Glavine iz Boršta, ki ima še poseben smisel za okusno prenavljanje starih hiš, predložilo ugodno ponudbo za okrog 120 milijonov lir; v ceni so pred vid?ni še nekateri dodatki glede na prejšnji načrt, dela pa naj bi bila končana še pred koncem tega leta. Družba Aquila bo gradbenemu podjetju izplačala 50 milijonov takoj, ostak, pa po izvršitvi del.
Obnovljena zgradba bo obsegala približno 440 kv. m. uporabne površine. V malem prizidku bodo nameščene stopnice, manjša shramba, kotlarna in sanitarije. Kletni pro-s ori s približno 130 kv. m. bodo urejeni za razstavno dejavnost, družabnost in podobno. Pritličje nad kletjo bo imelo večjo sobo z nad 50 km m, še,eno s 30 kv. m ter pro štor za ambulan! z dvojnimi sanitarijami. V prvem nadstropju bo večja dvorana s skoro 140 kv. m, kar bi moralo povsem zadoščati za vaške potrebe: v to dvorano bodo vodile stopnice iz prizidka, predviden pa je tudi varnostni izhod po zunanjih stopnicah. Novost glede na prvotne načrte je še, da bo dvorana usposobljena za vsako predstavo, to je, da bo morala imeti vse zahtevane varnostne pogoje.
S to dograditvijo bo občinska u-prava bliže zastavljenemu cilju, da zgradi ali uredi tak občinske hiše po vseh vaseh v občini.
V.L.
to kaotično politiko, ki je povezana z urbanistiko. Temu opozorilu moramo prisluhniti tudi mi, ki smo u-pravitelji sicer majhne a vseeno zelo važne občine predvsem zaradi njenih kulturnih ter gospodarskih vrednot in izrednih naravnih lepot. Na žalost prihajamo do teh odločitev s precejšnjo zamudo. Po prvi svetovni vojni se je občina preselila iz nabrežinskega trga v kamnolome. Tu so se začele množiti gradnje stanovanjskih hiš in nastalo je veliko naselje prav v kraju, kjer so največja ležišča slovitega nabre-žinskega kamna. Zapravljen je bil tako teritorij, ki bi ga bilo treba očuvati zaradi podzemskih bogastev, za nadaljnji razvoj kamnarske industrije.
Naša občina je bila med prvimi na Tržaškem, ki si je priskrbela svoj splošni regulacijski načrt. O-dobren je bil že leta 1964 in je predstavljal za takratni čas precejšnjo pridobitev, čeprav se je kmalu izkazal kot neprimeren in površen inštrument. Zazidljiva področja na obmorskem delu občine in indeks zazidljivosti so bili preveliki, kar je omogočilo mnogim špekulantom, da so zgradili številne stanovanjske komplekse. Posledica je bila naglo povečanje števila naseljenega prebivalstva. To je povzročilo veliko spremembo v etnični sestavi občanov na škodo slovenske manjšine. Obenem je povzročilo mnogo težav občinski upravi, ki je morala oskrbovati prebivalstvo s socialnimi storitvami. V samem Sesljanu je na-rastlo število prebivalcev v desetletju 1961 71 za 1172 enot. Značilno pa je, da smo istočasno zabeležili ravno obratni pojav, to je naglo padanje števila ljudi v vaseh na gornjem predelu občine, kjer strnjeno prebivajo Slovenci. Od teh vasi se je najbolj izpraznil Prečnik. V desetih letih od 1961 do 1971 je padlo število vaščanov od 132 na
nega regulacijskega načrta. Izvr- j čati nikakršnega davka. Dovoljene silne norme te variante so pod čle- : so tudi nekatere gradnje na pudro-nom 26 predvidevale, da si bodo čju za kmetijstvo, ki je označeno lahko domačini zgradili svoja sta- , kot kmečka cona B. Tu je dovoljena novanja v vasi tudi na področjih, j obnova že obstoječih stavb ter do namenjenih za kmetijstvo. Uprava j graditev novih prostorov. Na istem se je veliko prizadevala pri deželnih ' področju so dovoljene gradnje na-oblasteh za odobritev omenjene nor- j im njene kmetijstvu, kol so hlevi, me. Hotela je na ta način vsaj za- 1 kleti, tople grede itd. Tudi te grad silno rešiti gradbena vprašanja do- i nje so oproščene davčnih dajatev, mačinov in obenem preprečiti raz- Moram pa seznaniti občane, da so prodajo zemljišč ter zavreti etnično predvidene stroge kazni za vse ti spreminjanje teh krajev. Kljub le-1 ste, ki karkoli gradijo brez občin pim obljubam deželnih predstavni-1 skega dovoljenja. Župan je prisiljen kov je 12. januarja letos deželna po zakonu prijaviti sodišču kršite vlada izdala dekret s katerim je Ije; če tega ne naredi, je izpostav-med drugim črtala omenjeno nor- j Ijen sodnemu postopku, mo člena 26 z izgovorom, da je ne-1 Ko govorimo o gradnjah na devin-z.akonita! S tem je bif zadan hud , sko - nabrežinskem Krasu, poleg udarec našemu podeželskemu Ijud | kmečkega področja, ki ga označuje stvu, ki mora pripisati to krivico j mo s cono B. moramo omeniti tu deželnim oblastem. Poleg neopra- di ogromne površine, ki so označe-vičljivega zavlačevanja deželnih teli-, ne s cono A. Te so tako imenovani ničnih in političnih organov moramo j Kraški rezervati, ki jih predvideva
istim očitati tudi nenaklonjenost do naših občanov slovenske narodnosti, ki hočejo ostati v rojstni vasi in si zgraditi dom v domačem okolju,
Vse prizadete domačine, ki jim zaradi omenjene prepovedi ne moremo izstaviti gradbenega dovoljenja, pozivamo naj vztrajajo pri svoji zahtevi in naj iSBzajjtRcajo rixl' nega kraja. Obljubili majjlim. da pehamo zavzemali zaTreši(£v njihove' ga 'vprašanja. NanWav3ffi<> sklicati posebne sestanke po vaseh in se pogovoriti z ljudstvom o ukrepih, ki jih bo treba podvzeti. Povečati bo mo morali zazidljivo površino v pri zadetih vaseh. Pri tem bomo morali upoštevati vse najnujnejše primere zainteresiranih vaščanov,
Kljub vsem oviram gradbenega značaja je treba vedeti, da obstajajo še vedno nekatere možnosti gradenj, katerih bi svetoval naj se naše ljudstvo v čimvečji' meri po-služile. V notranjosti naših kraških vasic je dovoljeno obnavljati stare stavbe in dograditi nove prostore.
90! Vzroke tega zaskrbljujočega 00- Prav tako je dovo|jt;na dograditev ,,aya je treba pripisati, poleg slabim posl(!pij v kmetijskc namene. Za ob gospodarskim razmeram, tudi ob-1 navijanje starih hiš ni potrebno pla črnskim 111 deželnim upravam, ki .
znani Belcijev zakon, kjer je prepovedana vsaka gradnja ali sprememba teritorija, kar bo povzročalo mnoge nevšečnosti in škode našemu že itak revnemu kmetijstvu.
Ob koncu naj povem, da je občinska uprava imenovala pred kratkim posebno komisijo izvedencev, ki bo izdelala poglobljeno študijo o perspektivah globalnega turističnega razvoja naše občine. Tem smernicam, ki bodo zajele poleg obmorskega turizma tudi agroturizem v gornjih vaseh, bomo prilagodili vsa naša prizadevanja in uvedli potrebne spremembe sedanje variante regulacijskega načrta.
Pri nadaljevanju boja za smotrno in načrtno upravljanje našega teritorija. ki predstavlja največje naravno in kulturno bogastvo, se bomo zavzemali za zaščito naše narodnostne skupnosti in okolja v katerem živimo. Uspehi nas občinskih upraviteljev pa bodo zagotovljeni, če bomo deležni solidarnosti in podpore našega ljudstva.
ALBIN ŠKERK župan občine Dcvin-Nabrežina
Znano je, da je ta partizanska e-nota bila ustanovljena v Angliji v jeseni 1944 iz istih naših sonarodnjakov, ki so se pod silo razmer znašli v zavezniškem vojnem ujetništvu in ki so se plebiscitarno izrekli za vstop v vrste NOVJ. V Spli-t.i so enote (čete in bataljone) dopolnili z novimi borci predvsem primorskimi Slovenci, oblikovali so nove komande čet, štabe bataljonov in brigade ter ustanovili potrebne prištabne in druge enote, ki so bile potrebne za uspešno vodenje borbe.
V	začetku je bilo v brigado vključenih 3.200 borcev, toda v Slovenijo je prispelo 2.400 dobro oboroženih borcev, ki so s seboj prinesli 500 brzostrelk, 200 strojnic, 8 minometov, protitankovske puške, radijsko postajo itd. Za očiščevalne operacije v Dalmaciji .je brigada bila o-peraUvno podiejena 19. dalmatinski diviziji. Ob ustanovitvi IV. armade Je bila vključena v 20. dalmatinsko divizijo v sklopu katero ■se ie udeležila številnih borb v Liki in še zlasti se je izkazala v borbah za osvoboditev Gospiča. Tudi pozneje so se borci omenjene brigade izkazali borbah pri Podturnu, Čr-mošnji '1, Starih Žagah in še zlasti pri Orlah v bližini Ljubljane.
V	boju ie padlo 256 borcev in bork.
Tovariško srečanje borcev brigade bo 16. aprila 1978 ob 10. uri ob Kolpi pri Vinici. V primeru, slabega vremena bodo srečanje priredili v prostorih osnovne šole na Vinici. V izvedbi kulturnega programa bodo sodelovali domači izvajalci, med njimi tudi pevski zbor, ki bo prvič pred nekdanjimi borci brigade zapel pesem 5. prekomorske brigade, ki jo je na besedilo književnika Jožeta Šmita uglasbil Račjo Simoniti. Muzej revolucije iz Celja pa pripravlja posebno razstavo o razvojni in borbeni poti 5. prekomorske brigade na Vinici. Kasneje bo ta razstava obiskala še nekatere kraje v Sloveniji, med njimi tudi Koper in Novo Gorico. Za organiziran prevoz z avtobusi naj se interesenti prijavijo pri občinskih odborih ZZB NOV Primorske najkasneje do sobote 2. aprila 1978. Če bo dovolj prijav bodo posebni avtobusi peljali: i obalnega območja in Sežane nato Ilirske Bistrice, Postojne in Ajdovščine ter iz Nove Gorice, Tolmina in Idrije, Organizatorji tovariškega srečanja še posebno vabijo vse nekdanje borce brigade, naj se s svojimi člani družine udeležijo srečanja v čimvečjem številu. Prav tako vabijo na zborovanje vse o-stale borce in druge.
ALBERT KLI N
OBČINA DEVIN-NABREŽINA
Razpis javnega natečaja na osnovi listin in izpitov za mesto poljskega čuvaja
Občina DEVIN - NABREŽINA sporoča. da 3. aprila 1978 ob 12. uri zapade rok za predložite' prošenj za udeležbo na omenjenem natečaju. Natečaja se lahko udeležijo italijanski državljani od 18. do največ 30. leta (razen izjem, ki jih predvideva zakon) v posesti diplome nižje srednje šole.
Zainteresirani se za potrebna posojila lahko obrnejo na občinski u-rad štev. 20 - telefonska št. 200421.
ŽUPAN
posl. Albin škerk
niso znale odstraniti gradbenih ovit...........................................................................................■■■■■•■■ih■■■■••mn....■■■■■■■n............,„■■■•■..........
v korist predvsem mladih domači-1
nov. Sedanja uprava, ki je to sta-, nje podedovala, ni šfe uspela odpraviti zaprek, kj ovirajo gradnjo stanovanj po naših kraških vassh.
Pred nekaj leti je, prejšnja ob činska uprava pričela pripravljati varianto tega občinskega urbanističnega inštrumenta. Zadolženi tehniki so dolgo zavlačeyali s temi pripravami. Ker so bili interesi veliki in protislovni je prihajalo med sa mirni upravitelji do raznih sporov, kar je pripomoglo k zastoju. Z velikimi težavami je občina odobrila v oktobru 1973 prvo varianto sploš nega regulacijskega načrta, katero je potem preklicala in odobrila drugo šele v marcu 1975. Sedanji .u-pravitelji, ki so bili takrat v opoziciji, so glasovali proti prvi in tudi proti drugi varianti, ker se niso strinjali z njuno vsebino.
Ko smo prevzeli upravo smo morali prevzeti tudi to nevšečno dediščino in si prizadevati za čimprejšnjo odobritev s strani deželnih o-blasti nujno potrebne variante sploš-
O db or
V ta namen so že prispevali:
Grgič Rudi iz Šempolaja 50.000 lir: ob obletnici smrti očeta Alojzija sta darovali družini Škerk Zidarič iz Praprota 10.000 lir; ob letošnjem prazniku 8. marca žene iz Praprota 18.500 lir: Sergij Kante iz Praprota 30,000 lir; Miranda Lesizza iz Nabrežine 10.000 lir; Tatjana Leghissa iz Praprota 10.000 lir; Albin Škerk 20.000 lir; natakarji ob prazniku žene 8. marca iz Šempo laja in Prečnika so odstopili napitnino 36.450 lir; Alojz Rogelja iz Šempolaja 25.000 lir; Ludvik Mokole iz Prečnika 20.000 lir,
Odbor se jim najlcpše zahvaljuje
Občinska »Babna hiša* v Ricmaujih — bodoči kulturni dom
Male hišne živali so važna komponenta današnje družbe
Človek je ž< v davni zgodovini udomačil mnogo vrst živali. Neka lere je izkoriščal za hrano, druge za delo. Pole, tega je živali uporabljal za transport, vojskovanje, lov in še za mnoge druge dejuv nosti. živali pa je tudi cenil kot življenjske prijatelje in celo kot simbol v nekaterih religija!
V razvitem svetu število malih hišnih živali iz desetletja v desetletje narašča. Tudi navezanost ljudi na male živali se je povečala, saj je za milijone občanov potrebno sožitje s psi, mačkami, pticami pevkami, papigami, akvarijskimi ribi eami in drugimi. Prepotrebno iz e-nostavnega razloga, ker male hišne živalj vsaj malo kompenzirajo današnje »nečloveško* življenje v mestih. V Združenih državah Amerike je bilo leta 1975 približno štirideset milijonov psov, trideset milijonov mačk in še veliko milijonov ptic pevk, papig in drugih živali. Orne njeni podatki se nanašajo na urad no evidentirane živali, ui so imele lastnika. Razumljivo je. da bi število skokovito naraslo, če bi bilo mogoče evidentirati živali, ki nimajo lastnika, V istem letu je v ZDA prehrambena industrija konzerv za male domače živali dala na tržišče prehrambene artikle v vrednosti ene milijarde dolarjev.
Nekateri še vedno mislijo, da ima jo lastniki pse, ačke itd., zaradi nekega luksusa. Omenjeni podatki nedvomno izpodbijajo tako mišljenje saj si je nemogoče zamisliti, da toliko milijonov ljudi poseduje živali samo za zabavo. Z izboljša njem življenjskega standarda, tudi v evropskih državah se število malih domačih živali neprevstano povečuje.
V mestih ima večina ljudi živali 1 ram poudariti, da v Londonu. Pa-v stanovanjih. Prav to neposredno rižu in še v nekaterih drugih me-
ene stih omenjene sanitarije že obsta-
sožitje človeka z živalmi.
strani doprinaša človeku neko kom penzacijo, z druge strani pa tudi velike probleme. Naj omenim nekaj podatkov iz leta 1975, ki se nanašajo na Veliko Britanijo. Izraču nali so, da psi in mačke dnevno urinirajo 4,5 milijona litrov seča in defecirajo 500 tisoč kilogramov bla ta na dan, v samem Londonu pa 600 tisoč litrov urina in 70 tisoč kilogramov blata na dan. Za primerjavo naj omenim, da v štiri milijonskem mestu dnevno odteka v javno kanalizacijo približno pet milijonov kilogramov iztrebkov, to se pravi skoraj enaka količina kot sem jo omenil.
Dejstvo je, da naša mesta niso zgrajena, da bi lahko sprejela tako veliko število mali"’ živali. Z druge strani je prepoved držanja hišnih živali v mestih nepojmljiva in tudi neuresničljiva. Vsakdo pa lahko vidi, da so pločniki, ceste, parki itd. onesnaženi z iztrebki naših liubljenč kov. Nedvomno je, da tako kom pleksen družbeni problem ne more jo reševati samo lastniki živali, am pak tudi mestni upravitelji in pred vsem urbanisti. Zavedati se moramo, da bo tudi pri nas število hišnih živali naraslo in problem onesnaženja mesta in predmestja se bo se veda povečal.
Rešitev jt’ možna, de bomo gleda li na iiišne živali v optiki sožitja med človekom in maijjni živalmi Za bolj humano življenje v mestih. Najprej ie potrebno povečati zelene površine in zgraditi javna stranišča za živali. Čeprav se bo ta zadnja rešitev nekaterim zdela smešna, mo-
ja jo ■ Tudi v stanovanjih je treba urediti posebne sanitarije za živali. Razumljivo p>a je, da moramo v mestih in tudi drugje zatirati predvsem klateške p>se.
Opisane rešitve so nujne če hočemo obdržati živali v mestih. Prav z živalskimi iztrebki se lahko prenaša na ljudi veliko število nalezljivih in zajedavskih bolezni. Omenil lom le nekaj najbolj nevarnih in tudi najbolj pogostih. Steklina prednjači po nevarnosti in predvsem psi brez lastnikov so najbolj verjetni raznašaici te bolezni v mestih. Seveda ne smemo pozabiti na pasterelozo, ki se tudi prenaša z iztrebki živali. Papige prav tako lahko prenašajo psitakozo z okuženim blatom, ki px>vzroea ; ljudeh atipično pneumonijo. Nevarnost lep-tospiioze je realna, saj se ta bolezen jrenaša z okuženim urinom in tudi z ugrizom. Nešteto je še kožnih bolezni, ki se prenašajo od živali na človeka in tudi obratno. Hišne in tudi druge živali lahko okužijo ljudi s poraziti, kateri so izfedno nevarni predvsem za otroke. Naj omenim še odgovornost mestnih živali v prometnih nesrečah, da si lahko predstavljamo kako kompleksen .je problem, ki ga prinašajo mestne živali.
Zavedati pa se moramo, da si ne bomo ustvarili bolj humanega življenja, če ne bomo poskrbeli tudi za naše ljubljenčke. Lahko mimo trdim, da so v današnji dobi male živali važna komponenta vsakega človeškega naselja, saj so domače živali prav tako del narave k«t človek.

6
GORIŠKI DNEVNIK
19. marca 197®
NA POBRATENJU S SOVODNJAMI V ŠKOFJI LOKI
Poudarjena bratska enotna prizadevanja Slnvencev v domovini in v zamejstvu
Listino o pobratenju sta podpisala župan Jožef Češčut in predsednik občinske skupščine Tone Polajnar - Govorila sta oba župana in član RK SZDL Jože Hartman - Nastop pevskih zborov in recitatorjev
S slovesno in istočasno prijetno domačo svečanostjo je prišlo včeraj do pobratenja med občinama Sovod-nje in Škofja Loka. Listino o pobratenju sta podpisala sovodenjski župan Jožef češčut in predsednik občinske skupščine Škofja Loka Tone Polajnar. Svečanost je bila v dvorani na škofjeloškem gradu, prisostvovalo ji je zelo veliko ljudi iz obeh krajev. Prisotni so bili tudi zastopniki družbenopolitičnih in kulturnih organizacij.
Prebivalce sovodenjske občine, člane občinskega sveta, zastopnike prosvetnih društev in pevcev so na starinskem trgu sredi tega gorenjskega mesta pričakali domačini. Za Sovodenjce je bilo presenečenje v tem, da jih je v Škofji Lokj komaj tri dni pred uradnim začetkom pomladi in potem ko so doma imeli navsezgodaj lepo sončno vreme, presenetil sneg, ki je že dopoldne pobelil gorenjsko (»krajino ter strehe starodavnih hiš. Na grajskem dvorišču so j h pričakali loški godbeniki z veselimi koračnicami.
Grajsko dvorano, na stenah katere so visele slike dveh domačih slikarjev, bratov Šubičev, so gostje in domačini napolnili do zadnjega kotička. Prisotni so bili. kot smo že omenili, zastopniki društev, ki delujejo v sovodenjski občini, občinski svetovalci z županom češču-tom na čelu, jugoslovanski vicekonzul v Trstu Lojze Kante, člana republiške konference SZDL Jože Hartman, župan s Škofjo Loko pobratene koroške občine Sele Toni Hribernik, župan doberdobske občine Andrej Jarc, zastopnik SKGZ in SPZ Marko Waltritsch in zastopnik SSO Damjan Paulin. S Škofjo Loko pobratena občina Smederevska Pa-lanka je noslala pozdravni telegram.
Najprej so nekaj pesmi zapeli škofjeloški komorni mešani zbor pod vodstvom Janka Močnika in združeni pevci iz sovodenjske občine pod vodstvom Zdravka Klanjščka, ki sta zapela dve partizanski pesmi.
Predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar je v pozdravnem govoru dejal, da je prišlo do uradnega pobratenja med občinama, ki sta sicer v različnih državah, prebivalci pa so slovenske narodnosti, po več letih plodnega sodelovanja na občinski, kulturni in športni ravni. Pričelo se je s stiki društev včlanjenih v Slovensko prosvetno zvezo, s prosvetnim društvom v Železnikih, sodelovanje pa je kasneje zavzelo večji obseg. Stiki-, pa segajo že v preteklost, poglobili so se med narodnoosvobodilno borbo. Gorenjci ugotavljajo, da je v go-riškem zamejstvu visoka narodnostna zavest, istočasno pa se zavedajo, da tudi taka srečanja pripomorejo k utrjevanju prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo, ki je dobilo še večje razsežnosti z osimskim sporazumom.
Sodelovanje med občinama, kulturnimi in športnimi skupinami ter prebivalstvom obeh občin se bo v bodoče še povečalo, je dejal Polajnar, nakar je prebral listino o pobratenju. Zatem je predsednik škofjeloške občine izrazil še zaskrbljenost zaradi nedavnih nasilnih dejanj v Italiji, dejal je. da jih vsi trezni ljudje obsojajo, ker utegnejo taka dejanja spremeniti mirni potek dogajanj in skvariti tudi sodelovanje med narodi.
Sovodenjski župan Jožef češčut je dejal, da so zamejci zadovoljni, ker se lahko bratijo z rojaki v matični domovini, s katerimi jih vežejo krvne in prijateljske vezi. Skupno smo se borili za boljši jutri med narodnoosvobodilno borbo, je dejal češčut, že takoj po osvoboditvi in po kasnejši povojni razmejitvi smo se zamejski Slovenci dobro zavedali, da se moramo nasloniti na matično domovino socialistično Slovenijo in Jugoslavijo, da nam bo ta vsestransko pomagala v naših prizadevanjih za ohranitev in razvoj.
Tudi češčut je poudaril številne stike med kulturnimi društvi, ki so prerasli raven občasnega sodelovanja. Že nekaj let sem gre za stalno obojestransko obiskovanje kulturnih 'cupin, ki so domala obiskala vse kraje obeh občin. To bomo še povečali, je dejal sovodenjski župan, poudaril doprinos teh skupin k sodelovanju med sosednima državama in povabil Škofjeločane na drugi del pobratenja, ki bo letos junija v So-vodnjah.
Zatem sta župana podpisala listino o pobratenju (ta je napisana v slovenskem in italijanskem jeziku), nakar je Tone Polajnar daroval Jožefu češčutu leseno skulpturo domačega umetnika, samouka Alojzija I-gličarja. Ta skulptura ima naslov »Partizanska kolona*.
Nekaj pozdravnih hesed je še spregovoril župan koroške občine Sele Toni Hribernik, nakar je spregovoril član republiške konference SZ DL Jože Hartman. V tem pobratenju je tudi nekaj simbolike, ker ležijo Sovodnje ob sotočju Soče in Vipave, Škofja Loka pa na sotočju dveh Sor. Pomembnost tega pobratenja pa jp predvsem v tem, da ne gre za nobratenje s tujo občino, marveč s slovensko občino, ki se nahaja v Italiji. V svoiem govoru je Hartman dejal še, da je ta politika- prijateljstva lastna jugoslovanskim narodom, ki si prizadevajo ustvariti dobre odnose v svetu. V to politiko se uvrščajo tudi zadnja važna potovanja jugoslovanskega predsednika Tita. Poudaril je še visoko narodnostno zavest med Slovenci v I-taliji. istočasno je dal priznanje so-vodenjskemu županu Jožefu češčutu, ki ima najstarejši županov staž
med slovenskimi župani v zamejstvu, i pričel 1. februarja, zaključi v petek, V kulturnem programu so sode- 24. marca
lovali še pionirji in mladina, ki so podarili tudi rože županoma, domači recitatorji in oba pevska zbora, ki sta zapela še nekaj borbenih in narodnih pesmi. Po slovesnem delu prireditve so se pevci pomešal; in kar tekmovali med seboj, kdo bo lepše, glasneje in bolj ubrano zapel. Sovodenjci so si zatem ogledali grad, v kinodvorani «Sora» so jih turistični delavci seznanili z zgodovino in lepotami škofje Loke, zatem pa se je ob pogrnjeni mizi nadaljevalo prijateljsko družabno popoldne. Zunaj pa je snežilo.
Razdeljevanje bonov v okviru proste cone
Goriška trgovinska zbornica sporoča, da se prvi ciklus razdeljevanja bonov za nakup bencina in olj v sklopu proste cone, ki se je
Zainteresirani, ki so predložili u-strezno prošnjo po 28. februarju, bodo deležni omenjenih ugodnosti v drugem ciklusu razdeljevanja od 2. maja do 22. junija.
Finančni stražniki prijeli tihotapca govejega mesa
Tržiški finančni stražniki so v predmestju stopili na prste 34-letne-mu Eliu Danieliju iz Jesola, v čigar avtomobilu z evidenčno tablico iz Benetk so odkrili 180 kg pretihotapljenega govejega mesa. Nezakonito uvoženo blago, kakor tudi vozilo fulvia coupe so stražniki seveda zaplenili, voznika pa prijavili sodni oblasti zaradi kršenia carinskih predpisov.
REAKCIJE NA UGRABITEV MORA IN UBOJ NJEGOVIH TELESNIH STRAŽ
V solidarnosti vseh demokratičnih sil najučinkovitejši odgovor prevratnikom
Protestni izjavi goričkega tajništva Sindikata slovenske šole in mladinske sekcije SSk, resoluciji štandreške rajonske konzulte in doberdobskega občinskega sveta
Kakor je bilo upravičeno pričakovati, se neprestano množijo protestne izjave iz javnih ter zasebnih krogov v zvezi z ugrabitvijo predsednika KD Alda Mora in divjaškim ubojem njegovih petih telesnih straž, pripadnikov karabinjerskega zbora in službe javne varnosti.
V	njih se odraža trdna volja demokratičnih strank, družbenih sil in velike večine občanov, da se docela strnjeno, ne glede na ideološko obarvanost in sploh svetovnonazorsko prepričanje odločno postavijo po robu mračnim silam, ki bi rade pahnile Italijo v objem nove diktature po vzoru turobnega dvaj-setletja.
V	naših krajih so razumljivo zlasti pomenljive reakcije zastopnikov slovenskega življa, ki se pač po pravici čuti še najbolj neposredno ogrožen ob tolikšnem razbohotenju prevratniških načrtov, pa naj se ti skrivajo pod katero koli k, čil. o.
Goriško tajništvo Sindikata slovenske šole je npr. posredovalo sledečo izjavo:
ODMAKNJENI PREDEL SLOVENSKE ZEMLJE
Kanalski Slovenci so kljub pritiskom ohranili svojo slovensko identiteto
V četrtek zvečer bo ljubljanska televizija predvajala dokumentarec o življenju v teh krajih ■ Današnja prizadevanja za pouk v slovenskem jeziku
V četrtek, 23. marca, ob 20.35 bo ljubljanska televizija predvajala celovečerni dokumentarni film o življenju v Kanalski dolini, ki ga je z ekipo strokovnjakov pripravila novinarka Dorica Makuc. Film so snemali pred nekaj meseci. Prikazal nam bo življenje Slovencev v teh krajih. Za naš list je Dorica Makuc napisala o Slovencih
v Kanalski dolini naslednji članek.
* • *
Prvo naše srečanje z Ukljani je bilo na Štefanovo. Po lepi stari slovenski navadi smo se zbrali po maši pri »Pošti*; tja zahajajo'cerk veni pevci in pevke, ki nastopajo tudi pod okril.jem pevskega zbora »Planinka*. Veliko besed ni bilo potrebno; v majhnem gostilniškem prostoru z značilno kmečko, pečjo je zadonela čudovita koroška pesem. zamaknjeno smo zrli v Uklja-ne in nehote se nam je utrnila misel: kai bi bilo s koroškim Slovencem, če bi skozi kruta stoletja nemškega potujčevanja ne imel svoje pesmi v nežnem materinem jeziku, v mehkih narečjih Roža. Podjune in Žile. Osirotel bi naš koroški Slovenec, zgubil bi svoje ime, poreklo, pozabil bi verjetno, kaj hoče. Toda Ukljani so navkljub fašizmu in celo nacizmu gojili slovensko pesem, peli so v cerkvi in doma, ko pa je bilo najhuje, so pred potujčevalno besedo dali v cerkvi prednost le latinščini, tako kot si je naš nepozabni Čedermac, beneški duhovnik Anton Cuffolo dal na nagrobni kamen napisati latinsko posvetilo.
Pri »Pošti* nam je tistega mrzlega jutra slovenska pesem zadonela, vsaj tako se mi je zdelo, tudi nekam bolj veselo, kot sicer. Ukljani so ob svojem novem Čedermacu, prijaznem beneškem duhovniku Mariu Gariupu, nabrali novih moči in spodbud v boju za nadaljnji obstoj in razvoj slovenske besede pod Višarjami. Kako huda so bila desetletja, ki so jih morali preživeti ob tujih dušnih pastirjih, ki se slovenskega jezika niso bili naučili, kako trdovratno so se borili za vsako slovensko be sedo takrat, ko je vse naokrog od cerkve do doma Pa še doma (radio in televizi.ja) bobnela po italijansko in nemško. In to, razen v cerkvi, bobni še danes!
Srečanje z najmlajšimi Ukljani na traktorju, ki nas je peljal na visoko Planino, kjer preživi še veliko domačih kmetov skoraj polovico letnega časa. kjer planinarijo tako kot so nekoč mnogi Slovenci in je že to posebnost, zaradi katere se .je vredno pripeljati v Kanalsko dolino in spoznati nje običaje in način življenja do mačega prebivalstva, je bilo pose bej dragoceno: »Kako govorite pri vas doma* smo spraševali Sandre, Huberte, Makse (že sama imena so nam bila ogledalo ukljanske in siceršnje zgodovine kanalskih Slovencev). Odgovor je bil vedno isti: »po ukljansko*. Tako so nam od-
govarjali otroci ne vedoč, da je »po slovenie*, kot je nato pripomnil še domačin Boštjan, ki nas je peljal v planino, da je to pač slovenščina, slovenski jezik, tisti, ki ga je njihov največji soimenjak Prešeren ponesel v evropski prostor prav tako imenitno kakor italijanski Dante ali nemški Goethe.
V Ukvah, kjer je še ta posebnost, da .je več Prešernov kot v Vrbi na Gorenjskem, bi vsakega prešemoslovca verjetno zamikalo, da pobrska po dokumentih in skuša ugotoviti, ali so korenine Prešernovih zanesli Gorenjci v Kanalsko dolino ali pa obratno kanalski Slovenci v Vrbo; možno je eno in drugo, saj sta oba kraja vezana po gornjesavski dolini, kjer ni naravnih preprek, da ne bi bili stiki med Slovenci obeh dolin bolj prisrčni in bližnji kot so to danes.
Toda večino Gorenjcev zanese pot danes do Trbiža in tamkajšnjega šanga.ja, ki se lahko kosa s tržaškim Ponterošom, ali pa do Višarij. če imajo izletniki pač svoja vozila; prepotrebne redne avtobusne proge iz slovenskih središč do najstarejše in narodnostno najbolj odmaknjene božje poti in planinske postojanke Višarje pa še vedno ni. Pa bi tudi ta Slovencem v Kanalski dolini, žabnicah, Ovčji vesi in vse tja do Tablje še kako veliko pomenila! Morda bi s takšnimi prometnimi posegi domačini prej zagledali pred Višarjami pa tudi pred svojimi vasmi potokaze v materinem jeziku, tistem avtohtonem, v kakršnem je govorilo ljudstvo, ki se je pred več kot tisoč leti odločilo, da se naseli v lepi, pa za življenje tako težko dostopni dolini, kot je prav Kanalska.
Sredi Ukev se ob glavni cesti bohoti danes nova zgradba, ki naj bi že prihodnjo jesen sprejela naše mlade znance s poti na planino. Ukljanski otroci so zaslužili lepo šolsko stavbo, marljivi so in nič po mestno oholi in ošabni, prijazno te pozdravijo, tako kot je naš človek nekoč — zdi se nam, da je to bilo že zdavnaj — pozdravljal vsakogar, tudi tujca. Toda v dosedanji ukljanski šoli sta imela domovinsko pravico le ita lijanščina in nemščina, medtem ko je bila slovenščina uradno ignori-
rana in na družbeni lestvici zapostavljena. Materin jezik Ukljanov se je moral skriti v skromno sobico ukljanske mlekarne. Tam zbira ukljanske otroke vseh starosti k učenju slovenskega knjižnega jezika v svojem skromnem prostem času neumorni prof. Salvatore Ve-nosi iz Žabnic.
Njegov tečaj ne poteka po nekem strogem šolskem redu; z o-troki se pogovarja, poje pa tudi igra tako lepo po domače, v tistem zvočnem koroškem narečju, ki bi ga mi poslušali noč in dan. Štejejo po »slovenie*, berejo že tudi tako lepo, da »njihov* Mario nima več težav z njimi pri branju katekizma. Prošnja, ki so jo bili pred leti naslovili Ukljani na videmskega nadškofa Battistija. da bi dobili duhovnika Slovenca, takega, ki bi jih lahko razumel in jim tudi najbolj koristil, ni bila zaman. Obrodila je sadove, ki jim morda še ne vedo prave vrednosti : položila je seme v nova po-kolenja, v prihodnje rodove kanalskih Slovencev, ki se bodo zavedali svoje narodnostne preteklosti, ki bodo znali presoditi, kakšna je njihova narodnostna identiteta in jih ne bo sram pripadnosti slovenskemu narodu, ki ima prav tako vse pravice in vse odlike, da živi na tem evropskem prepihu enakovredno narodom, ki nanj mejijo s severa ali zahoda.
DORICA MAKUC
POKLICNI FOTO STUDIO
ASSIRELLI
G O RI C A
Ul. S. Giovanni 9 - Tel. 2929 (blizu Kulturnega doma v gradnji)
♦	slikanje - razvijanje • prodaja
♦	za vsak razviti film brezplačno ena povečava v barvah
Priznano mednarodno avloprevozniško podjetje ,4g|5i9S^F
LA GORIIZIANA
GORICA - Ul. Duca D’Aosta 180 - tel. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
»Ugrabitev Alda Mora, enega izmed najpomembnejših protagonistov italijanskega političnega življenja, in usmrtitev petih njegovih osebnih stražnikov vzbuja ogorčenost in gnev proti terorističnemu zločinu. Sindikat slovenske šole izraža svojo privrženost idealom svobode in demokracije, -oživa vse svoje člane k t 'nosti in spodbuia šolnike, naj krepijo v dij:.kih čut dolžnosti in naj jih vzgajajo v duhu demokracije*.
Stroga obsodba tragičnega rimskega dogodka je nadalje prišla iz vrst štandreške rajonske konzulte, katere predsednik Valter Reščič je predložil ustrezno resolucijo goriš-kemu županu in pristojnim oblastem v -timu. V njej je naglašena nujna potreba po vzajemni solidarnosti vseh naprednih sil v državi v boju ne le proti krivcem pokola ob Morovi ugrabitvi, temveč proti vsem, ki že dolgo snujejo prevratniške načrte za strmoglavljenje republiške ureditve in demokratičnih ustanov v državi. Resolucija posebej omenja pomembno vlogo, ki jo igra v procesu za nadaljnjo demokratizacijo oziroma družbeni preporod v Italiji slovenska narodnostna skupnost; Slovenci smo pač še prav posebno na prepihu, saj smo že v preteklosti bili prve žrtve fašizma.
Z druge strani je mladinska sekcija Slovenske skupnosti ob ogorčeni reakciji na Moravo ugrabitev in pokol petih telesnih straž izdala naslednjo izjavo:
»S tem zločinom, ki ie sledil številnim drugim, skušajo italijanski teroristi zrušiti demokratični parlamentarni sistem. Pri tem se ne o-zirajo na številne žrtve, ki padajo pod njihovimi streli in se ne zavedajo. da so umorjenci sinovi tistega ljudstva, tistih socialnih plasti, ki jih nameravajo rdeče brigade osvoboditi. Jasno je torej, da delovanje rdečih brigad ni nikakršno izvajanje oboroženega boja proti kapitalizmu, temveč le egoistično pisevdoi olucionamo masturbiranje, ki je cilj samo sebi. Zato pozivamo javnost, naj ne pusti, da bi v državi zavladal kaos (kar je tisto, k čemur težijo teroristične organizacije) in izražamo zadovoljstvo ob ugotovitvi, da bo kljub hudemu zločinu v Rimu torinski proces vseeno redno stekel.*
Nezaslišani rimski dogodek sta ožigosala med drugim še protifašistični odbor iz Gradišča ter oglejska občinska uprava.
Občinski svet v Doberdobu je i-mel v petek v prvih popoldanskih urah izredno sejo, na kateri so svetovalci soglasno odobrili resolucijo, ki sta jo sestavila večinska in znjšinska skupina. V njej obsojajo atentat na državo, ki ga predstavlja ugrabitev predsednika KD Alda Mora ter umor njegove osebne ctraže. Ob predložitvi resolucije so spregovorili župan Andrej Jarc ter načelnika večinske in manjšinske skupine v občinskem svetu v Doberdobu Jože Jarc in Marija Ferletič.
Goriško županstvo javlja, da lah ko ostanejo danes, 19. marca, cvetli čarne odprte javnosti. Z druge stra ni dovoljuje trgovcem z jestvina mi, da smejo redno obratovati tudi prihodnjo sredo, 22. marca, v popoldanskih urah, ko bi sicer morale biti njihove trgovine zaprte zaradi obveznega tedenskega počitka.
Koncert Glasbene matice jutri v Avditoriju
Na naši sliki je prof. Jože Falout, ki bo kot sdlist nastopil jutri ob 20.30 na zadnjem abonmajskem koncertu Glasbene matice, ki bo v goriškem. Avditoriju. Prof. Falout bo igral solo v Mozartovem koncertu za rog
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE
vabita danes popoldne ob 16. uri v Mestno gledališče v KRMIN na revijo pevskih zborov
PRIMORSKA POJE
Sodelujejo zbori iz Spodnje Idrije, Gomjeg Posočja, štmav-ra, B srn asa, Dolenje Trebuše Steverjana, Pilj, Tolmina, z Reke, iz Kobarida in Doline. Uvodoma bo nastopil zbor «Brda* iz Krmina - Plešivega.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice uprizori jutri, 20. marca, ob 8.45 in 11. uri v Sežani «Stri-ženke* Mirjane Stefanovič in Faruka Sokoloviča.
Razstave
V gostišču Lanterna d’oro na gori-škem gradu bo od ponedeljka d0 20. aprila razstavljal slikar Gianfranco Tognan.
Ln
..i GORICA, Korzo Italija 76
tel. 81-032
EKMOMEC
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE
Slovenska prosvetna zveza v Gorici in Zveza katoliške prosvete v Gorici v sodelovanju z ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
ALEKSEJ ARBUZOV
IRKUTSKA ZGODBA
drama v dveh delih
Prevod;	MILE KLOPČIČ
Scena in kostumi:
EDVARD ZAJEC Glasbeni izbor in priredba: ALEKSANDER VODOPIVEC Koreografija:	JANEZ MEJAČ
Asistent režije:	BORIS KOBAL
Režija:	MARIO URŠIČ
V torek, 21. marca, ob 20.30
v gledališču «G. Verdi* v Gorici (goriški abonma)
štev. 1 v L-duru in za godalni of kester.
Komorni otkester Akademije z<* glasbo v Ljubljani, ki ga vodi prof■ Uroš Prevoršek, bo jutri zvečer iz-vajal dela Vivaldija, Bacha, Haend-la, Glazunova, Mozarta, Osterca i* Bartoka.
Razna obvestila
Mladinska sekcija Slovenske skupnosti priredi v nedeljo, 9. aprila, mladinski kongres v Avditoriju v Ulici Roma.
Slovensko planinsko društvo v Gorici bo priredilo v nedeljo, 9. aprila, na Nevejskem sčSlu društveno prvenstvo v veleslalomu v sodelovanju s tamkajšnjo smučarsko šolo. Tekmujejo lahko samo člani. Posebno zaželeni so mlajši in starejši začetniki. Vpisovanje -osebno vsak dan na sedežu v Ulici Malta 2. Zaključi se nepreklicno 23. marca. Nagrajeva. nje bo v tamkajšnjem planinskem domu, kjer bo na voljo tudi skupna paštašuta.
Goriška državna knjižnica v Ulici Mameli bo zaprta zaradi običajnega spomladanskega čiščenja od ponedeljka, 20. marca, do sobote, 25. marca. Odprta bo vsak dan le od 10. do 11. ure za povračilo izposojenih knjig.
AUTO SACCHETTI
servis za
,AlTI^fol
VOLKSWAGEN
PDRSCHB
GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069
Avtomobilske dobave — Delavnica — Oprema in potrebščine
URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure
TVRDKA
LESTAN NIC0L0
GORICA — Ul. Garzarolli 105 — Tel. 81-801
Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB LORENZ, NORD MENDE, LOEWE OPTA.
V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDIG, BLAUPUNKT, SIEMENS itd.
Specializirana trgovina za HI F1 naprave: YAMAHA, AKA1, SANYO, MARANTZ, AR, ADC, AUGUSTA, CORAL, KOSS NAD, THORENS, VVINTEC, REV AL.
Vse v najsodobnejših tehničnih izvedbah in po najkonkurenč-nejših cenah.
AGR0MARKET
IMPORT - EXPORT
GORICA, Ul. Favetti 5 - tel. 27-41
Izključni zastopnik traktorjev ZETOR od 52 do 120 KS težki in kvalitetni v najsodobnejši tehnični izvedbi po zelo konkurenčnih cenah.
Prodajamo tudi vse ostale kmetijske stroje.
n	KMEČKA BANKA
	USTANOVLJENA LETA 1909
MMife	GORICA - Ulica Morelli 14
	Tel. 2206-2207
. l|lr	VSE BANČNE USLUGE ■ MENJALNICA "X ■
• Goriška skupina za športno hojo vabi svoje člane k udeležbi na dva pohoda, ki bosta danes v Čedadu oziroma Trstu. Na prvem, ki so ga poimenovali «v pričakovanju pomladi*, bo proga dolga 20 km, na drugem, po Krasu, pa 11 km. Zbirališče ob 7,30 v Gorici na Rojcah.
Svež grob v Števerjanu
Včaraj popoldne so v Števerjanu pokopali 80-letnega Jožefa Nikolav-čiča. Po rodu iz Cerovega se je priselil v števerjan k Aščevim, kjer se je oženil z domačinko Viktorijo Ciglič. še mladega fanta ga je avstrijska vlada poklicala na odsluže-nje vojaškega roka, in to v hudih časih prve svetovne vojne. Ponovno je prijel za puško, a tokrat rade volje, leta 1943, ko se je priključil partizanskim edinicam, ki so osvobajale slovensko ozemlje v Brdih in Slovenski Benečiji.
Zaposlen je bil več let kot cestar v Konjskem, najraje pa se je bavil s svojo kmetijo v Števerjanu. Pred šestimi leti mu je umrla žena Viktorija, od takrat pa je svoja zadnja leta zasluženega pokoja preživljal pri hčerki Marti.
Mali oglasi
Kino

Gorica
VERDI 15.30—22.00 «11 casotto*. Ma-riangfla Melato in Ugo Tognazzi, prepovedan mladini pod 14. letom.,
CORSO 15.15—-22.00 «11 triangolo delle Berftiude*, J. Houston in G. Guida, v barvah (do ponedeljka).
MODERNISSIMo 15.45—22.00 «Anno Domini*. F. Sovagovič in V. živoji-novič. Barvni film.
CENTRALE 15.00-22.00 «Quello stra-no cane di papa*. Walt Disneyeva risanka.
Irzio
PRINCIPE 14.00—22.00 «Via col vento*.
EXCELSIOR 14.00—22.00 «In nome del papa re».
JVova Gorica in okolica
SOČA «Svet ponoči danes* italijanski film ob 16.00. 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Jezdec na stranpoti*, a-meriški film ob 16.00, 18.00 in 20.00.
DESKLE «Dvoboj na Missouriju*, a* meriški film, ob 17.00 in 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bassi, Ul. Ra štel 52, tel. 83-349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute, Ul* Cosulich 117, tel. 72-480,
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi 2. aprila družinski izlet v Landarsko jamo in na Staro goro v Benečiji; Vpisovanje vsak dan do 30. marca ali do zasedbe razpoložljivih mest v avtobusu, v uradnih urah na sedežu društva v Ulici Malta 2.
■ III I I I I I —
Med praznikom žena na Vrhu s« žene nabrale 135.000 lir za Gospodarsko zadrugo, ki skrbi za gradnjo Kulturnega doma na Vrhu.
PRODAJAMO mali tovornjak ford transit, letnik 1976. Telefonirajte na štev. 0481 - 5517.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega drage#1
Jožefa Nikolavčiča
se toplo zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala zdravnikom in strežnemu osebju urološkega oddelka bolnišnic« v Gorici ter gospodu župniku.
Hčerki Vanda in Mari« ter sin Mirko z družina*®
števerjan, 19. marca 1978
19- 3. 1977	19. 3. 1978
Ob prvi obletnici smrti našega nepozabnega
VLADIMIRA HLEDETA
se ga z ljubeznijo spominjajo žena Milka in hčerke z družinami
Števerjan, 19. marca 1978

GORIŠKI DNEVNIK
19. marca 1978
NEKAJ IZ PRETEKLOSTI SKOZI OHRANJENE SPOMENIKE
Važnost strateške lege Kanala v bojih med patriarhi in grofi
Lani so v Kanalu obnovili stolp nekdanjega gradu in v njem uredili Debenjakovo galerijo Pomembno delo Zavoda za spomeniško varstvo pri ohranjanju spomenikov na Primorskem
Prof. Emil Smole, ki se na tej strani oglaša s prispevkom o obnovi stolpa v Kanalu, je direktor Zavoda za spomeniško varstvo Gorica v Novi Gorici. Delokrog zavoda zajema vse občine severne Primorske, t.j. Nove Gorice, Tolmina, Idrije. Ajdovščine, Postojne, Sežane in Ilirske Bistrice. V povojnem času so prenovili in ohranili marsikatero zanimivost na tem področju.
Goriški prostor v širšem geografom smislu je prav tako, kot v splošno kulturnem smislu, tudi » umetnostnozgodovinskem razvo-čredno pisan mozaik, katerega Sestavni deli so bolj ali manj po-Pf*zdeljeni med arhitekturo, kipar-8tvom in slikarstvom. V posameznih ?tilnih obdobjih je v tem prostoru ^stopala zdaj ta, zdaj ona umetniška zvrst, vendar tako, da nikoli izgubila stika z ostalima dvema. 1* takšnega sožitja je v srednjem '"eku nastala na Goriškem vrsta od-kčnih spomenikov, koncentriranih «asti v Posočju, kjer je še posebej v freskah opazna stilna povednost z Gorenjsko, deloma celo s 'mroško, saj so prav po tej dolini skozi Kanal vodile preko Bovca in predela pomembne poti, po kate-bih so se pretakali tudi kulturno-kftetnostni tokovi.
Z vidika znanosti zasluži med kultnimi spomeniki neposredne oko-'ce Kanala še prav posebno pozornost skupina poznosrednjeveških sakralnih arhitektur, med katerimi so bakatere obogatene tudi s freskami, kot so n.pr. romanska Kreste-biea pri Kanalu, kjer se v arhitekturi izpričujejo stilni vplivi istrskega stavbarstva, dopopolnjeni v botranjščini s plastiko iz XIV. stoletja, ter freskami Jerneja iz Loke 'z začetka XVI. stoletja. Prileške ‘reske goriško-gorenjske slikarske Sbieri iz srede XV. stoletja so skuhaj s sorodnimi freskami v Avčah bad Kanalom iz tretje četrtine XV. stoletja temeljni kamni v razvoju slovenskega srednjeveškega slikarstva nasploh. Med izredno pomembne kulturne spomenike območja, katerega središče je danes Kanal, Sodijo še poznogotska arhitektura "Darije Snežne nad Avčami iz leta '515 s kiparskim inventarjem koroške smeri iz bkoli 1520. leta ter s ‘Urlanskimi umetnostnimi tokovi prežete freske na Goljcvici nad Anhovem, pa še številni dingi' spome-biki, ter ne nazadnje tudi stavbna dominanta kanalskega urbanega Središča —r cerkev, ki jo viri ome-b.iajo že 1389. leta, njen gotski pre-
govori tudi za to, da se je pred njim razvila že tudi naselbina, saj je tudi vikariat v Kanalu po vsej verjetnosti obstajal že v XIII. stoletju. Sonde, ki ji! s je pred kakim desetletjem ob neki priložnosti na kanalskem trgu napravil Zavod za spomeniško varstvo in one, ki smo jih napravili ob zadnjem restavriranju Neptunovega vodnjaka, so bile žal omejene na zelo majhen prostor, vendar so dale slutiti, da so v bližini današnje cerkve obstajale zgradbe, ki bi jih bilo lahko datirati v XIII. stoletje.
Jedro Kanala je bil torej zgod-njesrednjeveški grad, ki je v teku stoletij krepko spreminjal svojo podobo vse do baročne, ki jo poznamo iz risbe Antona Capellarisa iz leta 1752, pa do današnje, kar se da osiromašene podobe z bornimi ostanki baroka v pritličju in kleteh, kot posledica tega, da je bil grad v prvi svetovni vojni porušen in po njej simplicistično obnovljen v obliki meščanske vile. Podoba tega gradu se je v teku stoletij spreminjala hkrati z okusi in potrebami menjajočih se gospodarjev, med katerimi so bili goriški grofje, za njimi pa Habsburžani in njihovi fevdniki (kot n.pr. 1507 Simon Ungrisbach - Vogrski, 1511 Jurij Egk, od 1624 toskanski grofje Ra-batta, od 1794 naprej pa kromber-ški Coroniniji. Ti so graščino prodali vojvodi Blacas de Aulps, pozneje pa je grad še pogosteje menjal gospodarja:	Verbay, princi
Seyn - Vilgenstein, grofje Catteri-ni in Alberti in spet Coroniniji, dokler ni po zadnji vojni postal družbena lastnina).
Ta grad je skupaj z obrambnim sistemom kanalskega obzidja igral pomembno vlogo, saj je bil od pozidave pa vsaj do začetka XVII. stoletja, vozlišče obrambe ne le vsega naselja; Marveč ■ tudi poti, ki je povezovala Goriško s Tolminsko, s Kranjsko (preko Cerknega), z Bovško in Koroško. Izredna strateška pozicija Kanala, utrjenega z obzidjem in v začetku z vsaj štirimi obrambnimi stolpi in zavaro-

is?
(E/	Fflff
fel;. F L Tisak-	::v: v . -UL .	• /Ig:
	»htfr.	Iga
	
p|:|p:sSs;i;y;|!Ss;
V prenovljenem stolpu v
Skjterij iz leta 1431 pa še danes iz-h^čuje ne le stavbno kvaliteto mar-skupaj z ambiciozno zasnova-yrn trgom s fontano Neptuna in •Stanki obzidja s stolpi ter gradom £®d naseljem, tudi tradicionalno y*gnanost prebivalstva tega kraja J® varno in estetsko oblikovanje Prostora, v katerem je teklo nji-fl°Vo življenje in delo.
Zgodovinski razvoj Kanala, tako j®zvoj naselja kot življenja v njem, J? še vedno razmeroma slabo raziskan. Za starejše obdobje nudijo [tekaj skopih podatkov Kosovi Ur-(®rji Slovenskega Primorja, posamezni odstavki v zgodovinskih spite Rutarja, Kofola, Zorzuta in še katerih, za obdobje 1389 do 1876 r® je zanimiv «Liber memorabi-|9in» _ neke vrste župnijska krojna, napisana v latinščini. Občas-J® raziskovanja Zavoda za Spomenko varstvo — Gorica ob priliki Rajanja posameznih spomeniško -Sanservatorskih akcij v Kanalu, so ®enkrat šele začrtala osnovne hi-P®tez.e vedenja o zgodovinsko ur-°®hem razvoju kraja.
..Najstarejši vir, ki omenja kanal-h®° ozemlje imenovano Canalis ,9nzzinae, je listina iz leta 1140, ? katero je goriški grof Henrik I. 2 arov a 1 to ozemlje samostanu v Ro-,®Cu pri Vidmu. Če so v tem času ® nastali prvi zametki naselja za-iPkrat še ni mogoče zanesljivo re-*■ že leta 1264 pa je med pogoji ? sklenitev miru med oglejskim P®hiarhom Gregorijem in gori.škim y't)fom Mainhardom I. tudi zahte-A da se razruši grad v Kanalu, j® Podatek ne dokazuje samo tega, l® stoji v tem času nad strmim .J^gom Soče na pobočju hriba že atrjeni giad — castrum — marveč
stavbe tako, da se sčasoma vse bolj in bolj zrahlja črta obzidja, ki ji danes sledimo slej ko prej le v bazah hiš vzdolž Soče ter še na nekaterih drugih mestih, razpetih med ostanki stolpov, ki so že zdavnaj izgubili svojo obrambno funkcijo ter do pred kratkim prevzemali le tretjerazredne naloge.
Med ostanki obzidja in stolpa v Kanalu pa se je do danes še najbolj neokrnjeno ohranil del obzidja s stolpom, kar ni naključje, saj so v tem predelu naselja, koder še danes skozi stara mestna vrata poteka slikovita pot nad levim bregom Soče, nekoč nahajali pomembni objekti: stara šola, pa tudi odlično baročno paslopje sodnije, ki so ga dokončno porušili pred kakimi petnajstimi leti.
Razne ustanove, Zavod za spomeniško varstvo, Kulturna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Nova Gorica, krajevna skupnost v Kanalu in drugi, pa so izvedli zamisel o rešitvi naše kulturne dediščine. Delo profesionalnih strokovnjakov, v tem primeru tudi konser-
vatorjev — delavcev Zavoda za spomeniško varstvo, pa najsi gre za prezentacijo fasad trga in glavnih komunikacij, za obnovo Neptunove- ! ga vodnjaka ali za obnovo stolpa ali tistih, kih jih načrtujemo za jutri, postane delo skrbno uigranega ansambla z istimi idejnimi izhodišči, usmerjenimi v isti končni cilj. Danes je uresničen prvi del ure janja starega historičnega jedra Kanala. V nekdanjem obrambnem stol-! pu je urejena stalna galerija, ki je poimenovana po domačem slikar- ! ju Karlu Debenjaku.	j
V Kanalu bo moč v bodoče uveljaviti tudi vse ostale pozitivne zamisli kreativnih povezav med preteklostjo in sedanjostjo in bo na tern koščku slovenske zemlje tudi za kulturno dogajanje enkrat za vselej potrjeno, da nismo narod brez lastnih tradicij in da smo dežela, ki ji pretekla in današnja kulturna dediščina daje poseben karakter in ustrezno kulturno pomembnost tudi v krogu srednjeevropske kulturne ustvarjalnosti.
EMIL SMOLE
:’,iir''’'rViViuMuV'v'A-,';ny:ij ' •'	:• -	.f,


SL O VE N S K A PRO SV ETN A ZV E Z A
L'3<ZlAh:i :'QI>;ZR:;:A .LGRAk«
v
/ičvAL:' 'A:L-' L	L •'•A':7 E. : : • 'L : '.: .A:'' FS; : r-ihELAL v:L:AL:::ZL:.L::Li:Ž:A;:
SORiŠKS PE9$K! ZBORI
lil
I. PEVSKA PRIREDITEV V GORICI
'Douruiia £	i>qa Bomo,
i C, m j I, n*:«j« m i> ra t f$H '->
IZ ORUMENELIH LISTOV
Ko je ponovno oživela slovenska pesem v Gorici
Na prvi večji pevski prireditvi v dvorani Ljudskega doma je nastopilo nad 200 pevcev
<!ne

J?1
VODIJO:
BRAJDO T 1 H N	JCrortihvro. *V.r<«Wi.
KGMftL FFLL - JVoskv Ut	JvttšMo, G.-p.ua,
LUPiN FRANC -	* 5iUČ CIRIL -
SIUČ - tžCesfe«	(i''iill'<' F
Vlisun
i -
< V! . ,


»Pesem ni nikdar zamrla v našem človeku. Ko so jo prepovedali, jo je pel na skrivaj. Odmevala je med prasketanjem strojnic, naši borci so jo peli po gozdovih; razlegala se je po afriških peščenih pokrajinah, kjer je naš »ujetnik* čakal, da stopi v boj proti zatiralcu svoje domovine, po daljnih morjih je šel njen glas, v Franciji je zadonela, v Ameriki se je ob njej naše ljudstvo navduševalo za borbo svojih rojakov v stari domovini, v Angliji so jo prepevali begunci, v Italiji je vrela iz src ranjencev po bolnicah in okrevališčih, invalid se je ob njej raz-
Ker je bil to prvi večji koncert domačih pevskih zborov v Gorici po osvoboditvi in ker se prav v teh dneh odvija v naših krajih prireditev «Primorska poje» velja stvar omeniti. Naši takratni zbor j so zapel j pesmi Z. Prelovca. J. Al jaža, B. Ipavca, Ferjančiča, F. Gerbiča, A. Medveda, V. Vodopivca, patra H. Sattnerja, F. Venturinija, L. Hudovernika, M. Apiha, R. Simonitija, O. Deva in R. Gobca. Navdušenie goriške publike je bilo izredno, ljudje so do kraja napolnili dvakrat dvorano Ljudskega doma.
O prireditvi je Primorski dnevnik
Mrtek. 15. novembra: pod našlo-
tov, ki so se pripravljali in kasneje osvobajali našo domovino».
To je prvi odstavek uvodne bese
vom »Pevska prireditev v Gorici» pisal takole:
»Velika pevska prireditev v Gorici
Prva stran programskega lista
de na programskem listu prve pev j ■ Brjietno presenetila slovensko nh-ske prireditve v Gorici, ki jo je v
dvorani Ljudskega doma priredila i ^	^ r, £ zadn jega koiič-
10. m l. novembra 945 Slovenska fca Rf/-p ^ df) ' prosvetna zveza. Kot je razvidno I nf>lp	ncsmi
SLOVENSKE GOSTILNE SO BILE POGOSTO PRIZORIŠČA NAŠE ZGODOVINE
Pri Pavlinovih v Drevoredu XX. septembra so se redno sestajali tigrova’ in partizani
Vsa družina je bila aktivna v protifašističnem boju - Milan Pavlin je okusil grenkobe fašističnih zaporov - Angela Pavlinova je zbirala živež za internirance v Gonarsu
Kanalu je sedaj Debenjakova galerija
vanim mostom čez Sočo, je igrala dolgo časa izredno važno vlogo v sporih in bojih med patriarhi in goriškimi grofi. Še pomembnejša pa je postala vloga utrjenega naselja v obdobju turških napadov ob koncu XV. stoletja, ko so Turki leta 1478 udarili preko Kanala proti Tolminu, Bovcu in Predelu in pustošili po vsej deželi. V prvi in drugi beneško-avstrijski vojni, prvič na začetku XVI. stoletja, drugič na začetku XVII. stoletja, se je izkazalo, da tudi kanalsko obzidje ni moglo zadržati ofenzivne moči Benečanov, ki so začasno zasedli celo tako utrjene postojanke, kot so bile Gorica, Gradišče in druge. Obzidje, ki je po sedanjih raziskavah nastajalo ob koncu XV. in v začetku XVI. stoletja, je v svojem okviru v obliki bolj ali manj pravilnega kvadrata z vhodnima vratoma na južni in severni • strani, determiniralo tudi notranji organizem naselja tako, da še danes v tem okviru predstavlja dragoceno historično jedro z značilnim o-srednjim trgom, v katerega se vlije in izlije glavna pot in ki je v razliko z današnjo cesto tekla mi mo danes obnovljenega stolpa, skozi stara mestna vrata in preko starega mostu čez Sočo proti severu.
Ob tej stari komunikaciji so postajala tudi stanovanjska in druga poslopja starega Kanala, ki se je začel razraščati, čim so prenehale turške in beneške nevarnosti. Na obzidje se v XVII. in XVIII. stoletju pričenjajo z notranje strani naslanjati nove hiše, ki s svojimi okni prodirajo trdno obzidje in od pirajo poglede na vse strani Mestoma se vse slabše vzdrževano ob zidje podira, vrzeli pa zapolnjujejo
Kdor se bo lotil pisanja zgodovine goriških Slovencev v času od prve svetovne vojne do današnjih dni, ne bo mogel mimo tistih naših gostiln in kavarn, v katerih so se zbirali javno ali na skrivaj naši ljudje in naši narodni voditelji, predstavniki društev in organizacij, partizanski kurirji in aklivistL.JPrav zato, ker je bila gostilna jačni lokal, v katerem so se zbirali vsi, je bilo v njej večkrat mogoče priredit) sestanke in v teh prostorih so se večkrat pripravljale akcije, sestavljale resolucije, ki so potem prišle v javnost z uradnim pečatom te ali druge organizacije. Na žalost se zgodovinarji prevečkrat omejijo na golo naštevanje dokumentov, časopisnih člankov, povzetkov govorov v raznih svetili ali na kongresih, opuščajo pa tisto gonilno človeško silo, ki je lastna našemu človeku. Že iz zajetne knjige Andreja Gabrščka «Goriški Slovenci«, kj opisuje gorišl.o zgodovino v prejšnjem stoletju tja do konca prve svetovne vojne in do nove razmejitve, je razvidno, da so se naši ljudje zbirali v takih prostorih tudi iz preprostega razloga, ker je bil to včasih edini prostor v katerem so bile posebne sobe ali dvorane. ki so bile na razpolago za razne prireditve in ne samo za sestanke. Tako je bilo tudi kasneje. Dovolj je, da se spomnimo samo nekaterih primerov v Gorici. V soba nah hotela «Prj zlatem jelenu* so se pred prvo vojno vršila predavanja, koncerti, plesi. V dvorani gostilne «Brisko» v štandrežu so bile tudi po tej vojni številne prireditve. V dvoranj gostilne «Pri zvezdi* na Trgu sv. Antona je bil pred tridesetimi leti ustanovni kongres Demokratične fronte Slovencev. V isti gostilni so bili dolgo vrsto let občni zbori Slovenskega planinskega društva, seje tega društva pa so bile v Pavlinovi gostilni v Drevoredu 20. seotembra
Omenili smo Pavlinovo gostilno. Ta ie sestavni del naše narodnostne zgodovine v Go-ici. Od let takoi po prvj vojni pa do današnjih dni je bila vedno na stežaj odprta našim ljudem, njeni lastniki so bili v prvih vrstah goriškega slovenskega gibanja, v niej so se zbirali in sestankovali ljudje, kj imaio vidno mesto v naši primorski zgodovini.
Pavlinovi so gostilno upravljali od leta 1921 do 1971, torej polnih petdeset let. Gostilničarstvo p:, je bilo tej družini / krvi, ker s0 pred prvo vojno imeli gostilno na Oslavju. V prvi polovici prejšnjega stoletja je sredi razpršenih kmečkih hiš na Oslavju, ob glavni cesti, ki je vezala Gorico z osrčjem Brd, neki Kobal, doma iz Planine, odprl gostilno. Mož se je sicer ukvarjal tudi s slikanjem fresk v raznih cerkvah, zato so domačini njegovi gostilni rekli kar po domače: «Pri malarju*. Ena izmed Kobalovih hčera se je poročila z domačinom Blažem Pavli nom. Skupno sta upravljala gostilno do letg 1895. Blažev sin Ivan si je takrat zgradil novo hišo (poročen je bil z Josipino Primožičevo) in o-pustil prvotni krojaški poklic. Ker je bila to takrat edina gostilna na Oslavju, so v n!ej imeli tudi trgovino in trafiko. Hiša ie stala nasnro-
stvo v razne kraje Slovenije, v Bo-štanj, v Podute, v Dravlje. Nazad nje pa v Ljubljano, kjer so prevzeli upravo gostilne' v Rokodelskem domu.
Po vojni so se vrnili domov in z denarjem vojne škode si je Ivan Pavlin, čeprav niso na podgorskem županstvu bili s tem zadovoljni (0-slavje je takrat spadalo pod podgorsko občinoj, kupil zemljišče na goriški strani, iliedaleč od pevmske-ga mosta. Močvirnato zemljo mu je prodala baronica Elvira Baum de Baguer za skupno vsoto 15.912 lir. Cena kvadratnemu metru je bila 8 lir. Hišo je zgradilo stavbeno društvo «Adria». Po navodilih goriške občinske uprave, ki je tam nameravala speljati novo cesto, je moral pustiti precej prostora pred hišo. Takratna odredba, ki je bila omejevalna, pa se je kasneje izkazala za
|
sumi iiiiM«
iKitmi?,-: n.imm
Legitimacija PNOO
to fašistično prepoved izvedela in šla z avtomobilom do Postojne, od tam pa preko meje pri Planini v Ljubljano, kjer jo je čakal posebni vlak. Primorske telovadce je vodil poslanec dr. Josip Vilfan. V Pragi so naši telovadci nastopili skupno z drugimi slovenskimi sokoli, prisotni so bili ,tudi prvi primorski .izšel ienci. ki so živeli širom po ijlov.gpiji.
Ko so se naši vračali preko Slo-Venije domov so izvedeli, da jih -fašistična policija nestrpno pričakuje na vseh mejnih prehodih. Zato so se razkropili in vsak je prišel čez mejo tako kot je vedel in znal. Milan Pavlin je prestopil mejo pri Podbrdu, tam pa so ga fašisti prijeli. V goriškem zaporu je bil nekaj dni, potem pa je snet prišel na prostost.
Drugič je bil v zaporu leta 1931. S prijatelji, Stojanom čukom, mehanikom pri pevmskem mostu, notarjem dr. Abramom iz Tupelč, Vip-cencem Pajntarjem, mehanikom na Trgu sv. 1 ntona, Lojzetom Humarjem in še z enim prijateljem, je šel z najetim avtomobilom v Trst. Do-
protifašističnem gibanju že med vojnama in tudi med vojno in po osvo; boditvi. V njihovi gostilni so se med drugimi zbirali tudi tigrovci Zorko Jelinčič, tlbert Rejec, dr. Josip Gruden, Krašna, itd. Marsikatera akcija tigre-cev se je porodila v tej gostilni.
Milanovi sestrirdJršula in Angela sta skrbeli, da so bili sestanki varni. Angela se 'jtdlfe od vsega začetka vključila^v narodnoosvobodilno gibanje, dobila je ilegalno ime «Zmaga». Ze takoj v začetku vojne, ko so fašistične oblasti imele v Gonarsu koncentracijsko taborišče in so bili v njem slovenski rodoljubi, je skupno z drugimi zbirala živež za te naše ljudi. Zbirališče je bilo v gostilni. Pri tem so sodelovale, kot nam je povedala sama Angela, tudi Kamila Paglavec, žena profesorja Bednarika, Helena Humar, Malka Mikluš - Lahava in še druge. Te žene so blago tudi nosile v Gonars.
Istočasno so se goriške žene vključile v Slovensko protifašistično žen-
mov so se vrnili preko Krasa. Iste- ( sko zvezo; Angela Pavlin - Zmaga je ga dne je skupina rodoljubov deli-: bila predsednica odbora v zahodnem la po Krasu protifašistične letake.' kvartu. Sedež je bil v Pavlinovi go-Skupini sta se srečali v Abramovi stilni. Z njo so delale Karla Dornik hiši v Tupelčah. Fašisti so bili pre- j Valerija Bevčič, Karmela Kussigh! pričani, da so letake delili Goričani, I Angela Gulin. Ana Krajnik Marija zato so jih karabinjerji iz vojašnice Brešan - Bratina in še druge ka-v Ulici Saur0 aretirali in držali v terih imen se sedaj ne spominja. I samici osem dni, dokazati pa jim mele so sestanke, delile partizansko niso mogli ničesar.	| literaturo, istočasno pa zbirale hra-
Aretacija je bila spet na vrsti v no in oblačil za partizane in to septembru 1942. Takrat so zaprli skrivaj nosile preko pevmskega mo-vrsto goriških pripadnikov Osvobo- j sta v Brda. .Istočasno so sodelovale dilne fronte, med temi Milana Pavli- z drugimi ženami v mestu in tudi na, dr Lamberta Mermoljo, France- tu nam je Angela Pavlinova navrgla ta Bevka, dr. Karla Podgornika, 1 nekaj imen: Marica Reščič, Pavla Gregoriča in še nekatere druge, Černigoj, Cika Bertulin - VValtritsch, med temi tudi Tanjo Mermoljevo. Marija Rutar, Marija Gravner. Zaprti so bili v Gorici, v Šempetru
in v Renčah. Iz zapora Milan Pavlin
ugodno, ker je bilo pred gostilno precej prostora za ustavljanje in «par-kiranje* kmečkih voz. Danes je ta prostor namenjen avtomobilom.
Do leta '939, t.j. do njegove smrti, r____ ___	„	.	... __
je gostilno opravljal Ivan Pavlin, I Jjo. NeKaj dni pred razpadom kra-
Moramo zabeležiti tudi enoletno ni prišel domov. V januarju 1943 je P™«™ zaporo gostilne po Milanovi moral v posebni bataljon, v 214. ■ ®ret,aci->L v	^ Gostilno so
četo, v Potenzo. Kasneje je ta pri-' Pavlm-ov> »J** odPrl> P° 8- sePtem-šla v Milan, odtod pa sež g n spet poslali na italijanski jug, na Sici-
ljevske vojske so Milan in tovariši zbežali s Sicilije, prodirajoči Angleži pa so jih dohiteli v bližini Po-tenze.
Zaveznikom so se javili kot jugo- vljudno obnašali, povedali pa so, slovanski ororiovoljci in so delovali da so iim ff>šisti, ki so stražili pevm
ti sedanlih vodovodnih naprav. Zdai j moškim, ki so nameravali z vlakom je nj več. ker je bila podrta v prvi najprej v Ljubljano, zatem pa v svetovni vo>ni.	I Prago, so že na goriškem koledvo
Že prvi dan po izbruhu voine sn ‘ ru odvzeli potni list. Na pot so lah 11------------* -	” -l:u ko odšle samo ženske. Uradna štiri-
članska delegacija goriškega Telovadnega društva (podnačelnik Milan
poleg žene Pepce (umrla je v 91. letu starosti leta 1962) pa sta bili v gostilni še hčerki Uršula in Angela.
Ivan in Pepca sta imela sedem o-trok. Eden izmed sinov, dr. Josip, je bil odvetnik, pa zaradi fašistične prepovedi precej časa ni mogel ! v bolničarskih četah pri prodiranju j odpreti odvetniške pisarne. Končno 1 proti severu. Bili so tudi v hudi bit-mu je to uspelo; v njej mu je bil za i ki pri Cassinu. Med počitkom v pomočnika brat Milan. Pisarna je Pozzuoliju blizu Neaplja so izvedeli, ! bila na Verdijevem korzu nasproti da deluje jugoslovanska partizanska ljudskega vrta v lepi stavbi, zgra- 1	"	’	• "	■	~ ’ *-
jeni v beneškem gotskem slogu. Dr.
Josip Pavlin se je aktivno udejstvoval v slovenskem narodnem gibanju.
Zaradi tega je moral precej pretrpe ti. Osvoboditve ni dočakal, umrl je v začetku leta 1945.
Milan Pavlin pa je bil v zaporu neštetokrat. Lahko bi napisali celo zgodbo samo o njegovem »turizmu* v Ulici Barzellini. Povedal nam je, da je prvič okusil zapor leta 1926, ko se je vrnil z vseslovanskega sokolskega izleta v Pragi. Člani slovenskega telovadnega društva v Gorici so takrat šli na ta izlet z drugimi Primorci in sokoli iz vseh krajev Slovenije in Jugoslavije. Fašisti so izvedeli za ta izlet, ki je bil seveda političnega značaja, in vsem
bru 1943. Zapora je pomenila hud gospodarski udarec tej družini, ni je pa strl.
Angela Pavlinova ima še nekaj spominov na vojni čas. Nekega večera so v gostilno pridrveli Nemci. Imeli so s seboj pse. Sicer so se
« fotografirane prve strani pro- \ ^‘^^feofcor ^nvh Gvidm^se-gramskega lista, so nastopili zbori j ^ l)dmevct,/med p letanjem ,z Kromberka, Perme Podgore, s{roj„;	f ki ,0 jih peli na-
Solkana, Gance, štandreia m Vrtoj- h	gadovih ...»
oe, t.j. iz mesta m njegove nepo.sred !
ne okolice. Zbore so vodili Ivan I *Občinstvo je nagradilo pevce z Brajdot, Emil Komel. Franc Lupin,! viharnimi aplavzi. Nekatere druge Ciril Silič in Ivan Silič.	j pesmi pa so morali pe"d ponoviti.
tako npr. mogočno pesem, živ utrip naših src: «Mi smo ubežniki», potem veselo in poskočno: nPolka je ukazana», k' so jo pel; zbori Solkana in Podgore. V grobni tišini je občinstvo poslušalo premilo makedonsko *Mile pop Jordanov» in ob njej kar strmelo. Na zahteim, naj jo po nove, jc goriški zbor raje zapel rusko «Poljuško polje . . fci je vsem enako ugajala. Kot ob prvi točki tPozdrav», tako je tudi ob zaključku sporeda stopilo na oder o-krog 200 pevcev. Silni ljudski zbor se je zlil i mogočno «Pesem o svo-bodn, ki so jo vsi zbori skupaj dva- _ krat ponovili ter tako sprostili val navdušenja med poslušalci, kj so končno radostno zapeli himno »Hej Slovani. . », vzklikali Titu in Stalinu.
S tem je bila manifestirana še močnejša ljubezen do naše zemlje, svobode in naše pesmi.»
Prav tako pohvalno se o koncertu izraža Soški tednik (članek 17. novembra z naslovom «Nastop pevskih zborov v Gorich), ki tako zaključuje svoj članek:
«Občinstvo se je le težko razšlo, hotelo je še in še poslušati. Med mogočnimi zbori, katere je z znano skrbnostjo vodil tov. Silič Ivan, se je spontano izvršila tista topla povezanost med njimi in hvaležnim poslušalstvom, ki je dala celemu večeru mogočen pečat ljubezni do naše lepe pesmi.*
Podatke zbral MARKO MARINČIČ
Angela Pavlin bo praznovala 80-letnico
ski most, povedali, da imajo v Pavlinovi gostilni partizani sestanek, Nemcev je bilo 36, nekateri so stražili okrog hiše drugi pa so jo skrbno pregledali od kleti do podstrešja. Našli niso nikogar. Angela se spominja, da je en vojak, bil je najbrž Korošec, govoril nekaj slovensko, drug vojak pa se je pred Pavlinovo materjo Pepco zjokal in dejal, da ima tudi on doma mater. Vojaki so celo plačali dva litra popitega vina. Isti večer je mož Matilde Pavlinove, Franc Gravner, šel proti svojemu d >mu tik pred pevm-skim mostom. Imel je torbo polno partizanske literature. Nemci so ga pustili mimo ker so rekli: »Ta je od Pavlinove gostilne, v njej pa nismo našli ničesar*.
Ob božiču 1944 pa so v gostilno pridrveli fašisti, ki so imeli postojanko ob pevmskem mostu. Zahtevali so vino, da bi praznovali božič. Pavlinovi so dejali, da ga nimajo. Fašist je hotel videti klet in s pištolo grozil Angeli, ko je tolkel po praznih sodih. Le en sod je bil poln vina, a Angela se .je odrezala tako. da je dejala, da so to vino zaplenili Nemci, ki so imeli postojanko v bližnjem Sirotišču.
Po osvoboditvi je bila Angela Pavlinova izvoljena v okrajni odbor AFŽ MARKO VVALTRITSCH
(Nadaljevanje na 10. strani)
Delavci tovarne Rigonat ne bodo ostali na cesti
Vodstva tovarne likerjev Rigonat je preklicalo sklep o odpustu delovne sile, s katerim je seznanilo sindikalne organizacije 21. februarja letos. Uslužbence je hotelo pustiti na cesti z utemeljitvijo, da je proizvodnja prekomerno padla spričo splošne gospodarske krize. Sindikati so seveda odločno nastopili proti vsakemu skrčenju števila delovnih moči in zahtevali preusmeritev proizvodnje oziroma iskanje novih tržišč, tako še predvsem v tujini.
Njihova prizadevanja so bila torej poplačana. Tovarniška uprava je, kakor rečeno, preklicala odpuste, razen tega oa sporočila, da bo vpisala v dopolnilno blagajno za dobo osmih tednov (od 13. marca pa do 6. maja) ves delovni kader; uslužbenci bodo po tako imenovanem rotacijskem sistemu delali 24 ur na teden namesto rednih 40, plačani pa bodo 100-odst.
Obenem se je tovarniško vodstvo obvezalo, da ho uresničilo vrsto novih naložbenih načrtov, s katerimi naj bi ojačilo proizvodno zmogljivost pa tudi raztegnilo tržne obsežnosti z določeno preusmeritvijo proizvajalnega postopka. Tajništvo sindikata Filia sicer ne odobrava uporabe dopolnilne blagajne, toda z druge strani priznava tovarni prizadevanje za rešitev krize.
morali Pavlinovi v Gorico. V njih hiši se je nastanila komandd nekega avstrijskega polka, okrog hiše so pričeli kopati jarke, številna Pavlinova družina je morala v begun-
Pavlin, ovlbornik Mario Bavcon, Zorka Gravner, Nina Rolich) pa je za
baza v Gravini pri Bariju. Od Angležev so Milan Pavlin in tovariši zahtevali vključitev v partizansko vojsko in bili so uslišani. V Bariju je sicer de’ovala tudi jugoslovanska kraljevska vojska, nekaj dni so mo rali k njim, kmalu pa so prišli k partizanom. Milan Pavlin je kmalu prevzel vodstvo oddelka desetih to vornjakov. Kmalu pa je to delo o-pustil in prišel v komisijo za zvezo med NOV in zavezniško vojsko. V tej funkciji je bil do konca zmagovite vojne in tudi po njenem zaključ | ku. Domov se je vrnil šele novembra 1945, naravnost iz Barija.
Takrat je bila že več mesecev do ma tudi njegova žena Erika, ki so jo kot partizanko kurirko fašisti prijeli v Benetkah v maju 1944, ko je prenašala pisftia OF vodilnim članom CLN severne Italije. Bila je v zaporu v Benetkah, v taborišču Mauthausen, v lagerjih v Linzu in drugih krajih. O njenih dogodivščinah ne bomo pisali ker lahko o njih namšemo poseben članek.
Rekli smo. da so bili vsi Pavlinovi aktivno udeleženi v slovenskem
Gostilničarja Ivan in Pepca Pavlin s svojo številno družino v letih med dvema vojnama
PnmoreKITffievnik
8
OB 170-LETNICI ROJSTVA
KULTURA
19. marca 1978
Pomen Josipa Godine - Vrdelskega v tržaškem narodnostnem preporodu
Razgibana in nelahka mladost - Aktivnost v tržaški Slavjanski čitalnici ■ Sestavljavec koledarčkov, ustanovitelj in urednik listov ter priročnikov, zgodovinopisec, pisec poučnih knjig in gospodarski svetovalec ljudem
Letos bo minilo 170 let od rojstva rojaka Josipa Godine Vrdelskega, ki se je rodil pri Sv. Ivanu 20. marca 1808.
Iz žal nepopolnih podatkov — saj ni na razpolago niti vseh njegovih knjig in niti knjig in časopisov, ki so objavljali njegove članke — je mogoče ugotoviti, da je imel zelo razgibano življenje.
Ko se je šestletni deček s prisluškovanjem naučil čitati in mu je postala prva učna knjiga nem-ško-slovenski katekizem, ga je obsedla «uka želja* in se ji ni mogel več zoperstaviti.
Obiskoval je nemško šolo na Stari Reni, od tam pa je šel na gimnazijo v Koper, nato v Gorico in Ljubljano, pa zopet v Gorico, kjer je maturiral 1. 1834.
Leta 1837 je doštudiral pravo v Gradcu.
Kakor večina študentov iz kmečkih družin si je moral pomagati z inštrukcijami. Bil je vzoren dijak, saj je v drugi polovici leta 1824, ko je še obiskoval šolo na Stari Reni, postal inštruktor Karlu, sedemletnemu sinu bogatega in uglednega veleposestnika dr. Kronesta (po domače Kruoneza). Pozneje pa tudi še drugim njegovim otrokom. V šolo na Stari Reni je hodil še v okolieanski noši. Šele proti koncu tega šolanja mu je domači krojač skrojil mestno obleko.
Po končani univerzi v Gradcu je leta 1837 nastopil službo pri tržaški sodniji. Naslednje leto je prestopil k financi. Tako na sodniji kot tudi na financi ni prejemal plače. Vzdrževal se je z inštrukcijami in kaže, da je dobro zaslužil, če je v tistem času gmotno pomagal sestri ter še dru gim sorodnikom.
V	drugi polovici leta 1840 je bil službeno premeščen v Dubrovnik z letno p'ačo 300 goldinarjev. Iz razpredelnice službenih premeščanj lahko ugotovimo, da je bil do leta 1803 bolj redko V Trstu. Leta 1845 je bil v rodnem mestu samo mesec dni in že so ga poslali v Gorico, Tržič in ponovno v Split. V Trstu se je potem zopet znašel šele leta ■ 1851 in se takoj povezal z ljudmi iz Slavjanskega društva. Tedaj > pripravil slovenski koledarček za leto 1852, za koledar za naslednje leto pa ni dobil več dovoljenja.
V	letu 1851 je tudi pomagal u-čitelju Andreju Bariču pri sestavljanju hrvaške slovnice kar priča, da se je v Dalmaciji naučil in popolnoma obvladal hrvaški jezik. Morda si je tudi zaželel osta ti v Trstu — saj je bil navezan na rodni kraj in na svoje ljudi — ko je zaprosil za stransko učiteljsko službo za hrvaščino na realki, a mu prošnja ni bila usli-
Ko je leta 1853 služboval v Kopru, je nameraval zasnovati knjigo «Vcditelj k znanosti* in je tudi že iskal naročnike, a do izida ni prišlo. V teh letih je postal dopisnik Novic in drugih listov, pisal je tudi za koledar Mohorjeve družbe. Podpisoval se je J.G., JGV, G.V., J. Verdelski.
Iz Kopra je moral leta 1858 v Celovec in njegovega službenega romanja je bilo konec šele 1. 1863, ko se je končno le znašel v Trstu in tu služboval do upokojitve leta 1875.
Poseg Vrdelskega na družbenem P"dročju se začne pravzaprav z njegovim prihodom v Trst leta 1863. Med njegovo odsotnostjo so nastale v rodnem mestu mnoge spremembe. Ko je bil še deček samouk je imel Trst šele okrog 24.000 prebivalcev, leta 1860 pa že preko 110.000. Njegov rojstni Sv. Ivan je postal fara z okrog 4000 prebivalci. Poslovala je že slovenska šola, nad katero je bedel domačin, sicer pa mestni »fon-taniere*, Jakob Svetina. Obstajal je že tudi moški pevski zbor, ki ga je vodil učitelj Ivan Piano, ki je nastopil službo učitelja pri Sv. Ivanu I. 1861. Naslednje leto je zbor nastopil v Slavjanski čitalnici v Trstu.
Tudi.v mestni in državni birokraciji so se izvršile velike spre-memlre. Novonastali birokratski aparat je imel za številne potrebe okolice še manj razumevanja od prejšnjega. Do leta 1843 je 23 sosesk imelo svoje župane izvoljene v soseski. Te je magistrat svojevoljno ukinil, spremenil meje sosesk in postavil svoje (agenti comunali). Večina teh ni po-%-iala jezika ljudi, zaradi tega, pa tudi zato, ker jih nikoli niso dobili v uradu na magistratu, so ljudje ostali brez stika z oblastjo (Slavjanski rodoljub, list 3 str. 29).
Iz dopisa Vrdelskega v Novicah je razvidno, da se je ob svojem prihodu v Trst ponovno povezal s člani Slavjanske čitalnice in se tudi udeleževal njihovih prireditev. Bil je v prijateljskih odnosih z Jakobom Svetino in z učiteljem Ivanom Pianom.
V Novicah na str. 313 (1863), Vrdelski vzhičeno opisuje večerni izprehod skozi Sv. Ivan — takrat preprežen z vinogradi — mimo stare svetoivanske cerkvice, poleg katere se je košatila velika stoletja stara lipa, mimo Tičarce proti Griži. Bil je z lovci, ki so šli na lov na divje race (mazu-rine), ki so takrat še v trumah vsako jesen preletavale to področje pri selitvi na jug.
Zopet v poročilu v Novicah od 13.11.1863 na str. 372/3 opisuje
Josip Godina — Vrdelski
Vrdelski najprej Besedo v Čitalnici. V nadaljevanju pa opiše šc prireditev pri Sv. Ivanu, ki je bila prejšnjo nedeljo na prostem in na katero so prišli, kot pravi, »tržaški Slovani z zastavo in prepevali pri mizah. Pojavil se je še svetoivanski pevski zbor in zapel cel program novih pesmi. Pevci so dobili zastavo v dar.*
Prav tam poroča o mestnih gimnazijah in piše, da samo na državni poučujejo tudi slovenščino. Nato nadaljuje: Ker mestno sve-tovalstvo ne vpošteva, da tudi o-kolica plačuje davke za vse, kar mesto potrebuje in da od tega nima koristi in ker o enakopravnosti ni govora, je bila vložena prošnja za odcepitev okolice od mesta.
Vrdelski je dobro poznal svoje ljudi, ki so za preživljanje garali od zore do mraka in niso imeli ne sredstev in ne časa za redno šolanje. Želel si je pa, da bi tudi oni korakali z duhom časa. To bi se dalo izvesti, če bi se jim preskrbelo poučno čtivo, poljudno pisano. Teh misli je bil že leta 1853, ko je nameraval izdati knjigo »Voditelj k znanosti*. Kar se mu je takrat iz neznanih vzrokov izjalovilo, je začel sedaj polagoma in postopno uresničevati.
Velik dogodek za tržaške Sloven ce je pojava časopisa ILIRSKI PRIMORJAN. Prva številka je izšla v nedeljo 7. prosinca leta 1866. Podučiven, omikaven in kratkočasen list za slovensko ljudstvo. Namenjen vsem Slovencem... posebno za naše prosto ljudstvo.
Četudi je na listu naveden kot »Izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Piano*, vemo, da je ta list izšel po zaslugi Vrdelskega, ki ga je finansiral in pripravil vsebino. Ta list je brezdvomno razveselil okoličane, ni pa zadovoljil mlajšo generacijo izobražencev kot Cegnarja, nabrž tudi Piana in »druge bolj učene bravce* iz Slavjanske čitalnice.
Med Vrdelskim in njimi so nastali prepiri, ki so rodili posledice. V Ilirskem Primorjanu od 2. dec. 1866 je zapisano... «po novem letu se ne bode imenoval več Ilirski Primorjan ampak PRIMOREC, ker je prvo ime neokretno čudno in nepristojno.*
Dne 5. julija 1866 pa je izšel časopis TRŽAŠKI LJUDOMIL, ki sta ga urejevala Vrdelski in Gašper H. Martelanc. Zdi se, da ga je Vrdelski hamenil kmečkim ljudem. Ilirski Primorjan od 18. no-vembar 1866 je zapisal to vest: «... ne vemo pravzaprav zakaj je nehal ta časopis, to vendar nam je dobro znano, da podporo katero je iskal od deželne vlade, nej dobil i da mu je tudi up po vodi splaval, da bode po noven letu vladen časopis.*
Četudi so se v okolici v primeru s preteklostjo gmotne razmere polagoma izboljševale, je bila socialna plat popolnoma zanemarjena. Iz Ilirskega Primorja na (1. 1866) izvemo, da sp zahtevali občinskega zdravnika.
Za družine s številnimi otroki, ki so takrat pogosto umirali za nalezljivimi boleznimi, so stroški za pogrebe predstavljali precejšen problem. Iz teh in še drugih razlogov se je rodila • dne 10. jan. 1869 PERVA VARDELSKA MER-TVAŠKA BRATOVŠINA, ki so jo upravljali trije oskrbniki: Žiberna Lorenco, Anton Fratnik in Jo-sef Godina. Vsi trije so stanovali na Vrdelci na hišnih številkah 234, 215 in 411. Možje so nedvo-
mno bili pismeni, kar je razvidno iz vodenja uradno predpisanih knjig in potrdil. Toda zakonito podlago tej ustanovi je dal sposoben pravnik. Navedeni Josef Godina, eden izmed treh upraviteljev, ni bil Vrdelski ampak njegov sorodnik, Vrdelski kot pravnik pa je le botroval tej ustanovi.
To pa ni bil edina primer, ko je Vrdelski nudil pomoč domačinom kot svetovalec. Večkrat je tudi gmotno podprl zaupanja vredne delavne in poštene domačine če so se lotili gospodarskih podjetij. Nekaj o tem izpove sam v svojem življenjepisu, nekaj pa so vedeli povedati stari svetoivanski domačini in še živeči daljni sorodniki.
V letu 1869, po že večkrat opi-
PAVLA KOLARIČ
(Nadaljevanje m 10. strani)
VERENKA TERČELJ, dijakinja I. letnika višje šole Glasbene matice v Trstu, je nastopila na republiškem tekmovanju slovenskih glasbenih šol SR Slovenije v 4. kategoriji (dijaki rojeni leta 1961, 1960, 1959). Nastopila je z zahtevnim sporedom naslednjih klavirskih skladb: J. S. Bach — PRELUDIJ IN FUGA v D-du-ru št. 5; L. van Beethoven — SONATA št. 4 op. 7 v Es-duru; F. Chopin — BALADA št. 4 op. 52 v f-mo-lu in skladbo Slovenskega skladatelja Pavla Šivica — KLEPETULJA (Hommage a Musorgsky) iz «6 pia-ces». V smislu pravil tekmovanja je vsa dela izvajala na pamet. Pokazala je izbrušeno tehnično znanje in prepričljivo muzikalnost. Njena uveljavitev kot prvonagrajenke ji omogoča, da bo nastopila tudi na zveznem jugoslovanskem tekmovanju, ki bo prihodnji mesec v Beogradu. K uspehu iskrene čestitke
,kk-, »jffurf (t -
•■m
v
I«*. I -au



„ 1“

ILIRSKI PRIMORJAN

, .«««„>>■-	I «1. mn...«
I*n «v. Uanil čiVjjjJjiLJjjj. HMjiOmijia,
I* f*J p,-	»ji.	ih
":.:5jlPT, 'l«i '
IjfljjjgFr pj w »m*** m* uMf *
V 1p$U-
.	udifthl t iht, j* *««■«•	•"» j•,! •"
Mi nalili, 'i|iit| km«} ««**». *rf»n k-fif*!«.:	* •	.
Ml! pfcr«llll ■l0«‘'l»«KM l'«! J*r r«llh ■i'MhtU	m k Milji Ufi i.UHMini»IJ‘f [	m fip.MMpkt' UMIH *W«HIU tt-lb- MU
. c:. i	i ,	! jiiL _ ..........- . — C' -si. In ■■■■». si« mlu.m
NAD STO ZBOROV NA LETOŠNJI PEVSKI REVIJI PRIMORSKE
Prvih enajst zborov pokazalo svoje zmogljivosti v Tolminu
Iz zamejstva sla z uspehom nastopila moški zbor Brda iz Krmina - Plešivega in moški zboir Miirko Filej iz Gorice
fcišsfe'.....
hilfi j.^ik-aauniia .umm. •«: M« :jf,4fi al^ 4Wij« alH*-
frftrUM «ir M^fHla, intriga Jf fia »Mlrtjj1 *•» My*>
Preden bi pristopili k poročilu o prvem nastopu v vrsti revij »Primorska poje 78», naj opozorimo na programsko knjižico, v kateri sta organizatorja — Združenje pevskih zborov Primorske in Sloven ska prosvetna zveza — ob petih obletnicah hotela nekoliko odpreti okno v udejstvovanje in zborovsko kulturo v drugi polovici prejšnjega stoletja na Primorskem. Letos se namreč ob stoletnicah smrti spominjamo skladateljskega in zborovskega delovanja v obdobju čitalniškega življenja Antona Haj driha in Josipa Kocjančiča: prvi je deloval v Trstu, drugi v Kanalu. Pred petdesetimi leti pa so preminuli: skladatelj Fran S. Vilhar Kglski iz Senožeč oziroma z gradu Kaleč in manj znana, a za primorsko območje zaslužna sklav dat^lja in zborovodji Leopold Pahor iz Nabrežine ter Albert Leban iz Prvačine. Sledijo kratki sestavki o delu nekaterih starejših pevovodij, kakor so Janko Obad, Frančko Žerjav, Drago Petaros, Cveto Marc, Vlado Švara, Ubald Vrabec, Pavlina Komel, Arnold Arčon, Ivan Rijavec, Just Marušič, Franc Prezelj, Dominik Sulič in Anton Čekada. Mislim, da so
*'Iv4*:..
Ilirski Primorjan, ki ga je ustanovil Josip Godina — Vrdelski
........................................hhhiiiiihhhhihihiihiihhhihiiiiiihiiiiihhihhiihiihir
IZOBLIKOVANI UMETNIŠKI OSEBNČSTI
ALENKA GERLOVIČ IN T1NCA STEGOVEC G0STINJ1 DRUŠTVA TABOR NA OPČINAH
Prva je krajinarka, druga pa grafik množice tipiziranih oseb brez obrazov
Slikarka Alenka Gerlovič in grafičarka Tinca Stegovec sta se 17. t.m., predstavili primorskemu občinstvu z manjšima zbirkama svojih del. Obe sta izoblikovani u-metniški osebnosti, torej različni, njuno delo pa se v svoji raznolikosti dovol-juje.
Alenka Gerlovič je morala kmalu po končanem študiju m zagrebški akademiji uporabiti pridobljeno znanje v narodnoosvobodilnem boju za potrebe partizanskega tiska. V omenjenih možnostih boja pa so naslajala tudi dela. ki so bila osebna pričevanja o velikih dejanjih. Po osvoboditvi je bila mnoga leta zavzeta z zahtevnim likovnim pedagoškim delom. tako s ■'oukom kot s pisanjem. " 's ta čas pa je vztrajno razvijala svoj umetniški koncept, čeprav se je slikarstvu neovirano posvečala le med počitnicami. Alenka Gerlovič ie krajinarka. slikarka dalmatinskim otokov, obmorskih mest in v zadnjih letih vse nonosteje t"di izbranih slovenskih pokrajin. S svojega potovanja v Ameriko je prinesla mnoge likovne ideje, ki jih je doma realizirala velikih krajinskih kompozicijah.
Njeno ustvarjalno hotenje izvira iz globoke notranje želje po smotrnem redu in skladnosti oblik. Njeno doživetje pokrajine se ne zadržuje vri slučajnih osvetljavah, pri nadrobnostih, pri bežni lepoti odkritega koščka sveta, temveč iš' temeljn- značilnosti, struktuiro kamnitih dalmatinskih otokov, skora' kubično poenostav-Ijenost i' v urbanih obmorskih vedutah, nrimar: > skladnost med oblikami dreves in mehko hribovito slovensko pokrajino, ali čisto drugačne geološke formacije znanih ameriških panoram. Med novimi slikarski' i materiali ji je holivinil acetat omogočil, da zadosti .vojernu razumskemu hotenju po poenostavljenih površinskih teksturah. Te vnašajo v stroge pregledne oblike na sliki svoj bo-
gatejši ritem in tako delno nadomeščajo barvo, ki jo slikarka pogosto omejuje na belo, na izbrane zemeljske barve, ali na močne, skope akorde, pa tudi na trda nasprotja. Stroga volja do c' \. ovnega reda pa v njenem slikarstvu ri udušilr prvinskega doživetja pokrajine, še manj spomine na ljudi in dogodke, ki jih umetnica povezuje z upodobitvijo , narave.
Tinca Stegovec je bila v grafiki učenka B. Jakca na ljubljanski akademiji in S. W. Hagterja v Parizu. Njene grafike pogosto predstavljajo množice tipiziranih oseb brez obrazov, ki se gibljejo na mestnem tlaku, na plažah, v obmorskih krajih, redko v gozdu ali v parku. Nekake lutkam podobne oblike se gibljejo v skoraj avtomatičnem redu kot po magnetnem polju gibalnih sil modernega sveta. Toda ritem gibanja figur in razporeditev oblik izražata avtoričino stremljenje, da spreminja v umetniška dela monotone zmehanizirane množice našega časa, med katerimi je občutljivi posameznik pogosto prizadet in odrinjen na rob življenja. Oster opazovalec je. ki spreminja svoja odkritja v grafične podobe, volne finih tekstur, ki jih omogočajo jedkanica in akvatin-ta in še druge grafične tehnike.
Grafike Tince Stefpvčeve so vsebinsko bogate, njih čitljivost pa ni vedno enostavna, saj lahko združuje upodobljeni prizor elemente konkretne resničnosti, spominske transformacije, odtujeval-no barvno komponento in še napis, ki spreminja stvarnost v absurd. Vsa drobna opažanja o sodobnem ži Ijenju in razmišljanja o odnosih med ljudmi so pretkana v grafične površine z bogato skalo prostorskih sugestij. Pogled v prostor je lahko tradicionalen, celo z elementi perspektive, lahko ga gledamo od zgoraj kot ploskev, na kateri pa se gibljejo figure v običajnem stranskem pogledu, i
Prav tako inventivno razpolaga u-metnica tudi z oblikami, figuralnimi in predmetnimi, ki jih poenostavlja, reže in ureja v trdne oblikovne organizme. Uporabljene grafične tehnike pa dajejo tem površinam s svojimi mnogoterimi finimi zrnatimi, črkastimi, svetlimi in niansiranimi teksturami živahnost, ki proseva skozi izbrane melanholične barvne sestave, v katere le redko vdre sijoč barvni akcent. Obliki mo tehnična kvaliteta njenih grafičnih listov pa je nosilec in pobudnik tihe simpatije do včasih revnega, večkrat absurdnega sveta malih ljudi, ki živijo v množici in kateri je našel tu svojsko umetniško upodobitev.
ŠPELCA ČOPIČ
to dragoceni prispevki k zgodovini zborovske prizadevnosti v tem delu slovenskega kulturnega prostora.
Za letošnjo «Primorska poje* se je priglasilo nad sto pevskih zborov, kar je naravnost presenetljivo. Revi ja je razporejena na devet nastopov: v Tolminu, Boljun-cu, Vipavi, Krminu, Novi Gorici, Gorici, Trstu. Sežani in Izoii.
Prva revija je bila dne 11. t.m. v prijetni dvorani na novo zgra jenega Šolskega centra v Tolminu. Nastopilo je enajst pevskih zborov.
Dekliški komorni zbor z Mosta na Soči sodi med najmlajše in kqt tak je ob lepili glasovih s svojim petjem zapustil vtis resnega in zavzetega dela, približuje. se u-branosti, ki je zaznavna zlasti v nižji ii. srednji dinamični stopnji. Zbor vodi Miran iCfaveš.
Ženski zbor iz Bukovice, ki ga vodi Jožko Lovec, je najbolj prepričal s Simonitijevo Bolen mi leži, v kateri je bilo tudi petje sorazmerno najzlitejše, medtem ko ostali pismi nista odražali enake natančnosti v intonaciji in glasovnem zlitju.
Moški zbor Brda iz Krmina -Plešivega vodi Zdravko Klanjšček, ki je to, po številu skromno pevsko skupino, iz svoječasnih začetniških težav pripeljal do dostojnega petja. Zboru, v katerem sodelujejo izredno navdušeni pevci, bi priporočili več notranje discipline, ki naj pripelje do enotnejšega delovanja. Najboljše sta bili izvedeni Gobčeva Zapojmo in Imel sem ljub: dve B. Ipavca.
Moški zbor Lijak z Vogrskega, ki ga vodi Branko Mrrvin, je letos pokazal vsekakor bolj ubrano petje in enotnejše delovanje kakor lani, kljub temu, da se še oglašajo občasno odprti glasovi. Najboljša je bila Šivičeva Dekle ob oknu.
Moški zbor Justin Kogoj je na svojem začetku in ne moremo zahtevati tiste uglajenosti kakor pri zborih, ki delujejo že več let. Čaka ga enaka pot truda in prizadevanja z" glasovno zlitje — v čisti intonaciji, čim lepši izgovorjavi in enotnosti. Zbor vodi Vladimir Kosmač.
Moški zbor Triglav iz Trente vodi skladatelj Dane Škerlj. Z o-zirom na to, da .so k zboru pristopili novi mladi pevci, je nekoliko šibkejša enotnost v izgovarjavi in v zgornjih glasovih se čuti «trdota», ki bo gotovo pri nadaljnjem delu prešla v mehkeje zastavljeno petje. Zaznaven pa je
že ugoden vpliv novih glasov. Interpretacije so bile dovolj nazorne, posebno lepo je bil oblikovan Gerbičev Pastirček, medtem ko je pri Kozinovi Hej tovariši motila manjša pevska dovršenost.
Vokama skupina Prijatelji iz Dobrovega v goriških Brdih, ki jo vodi Janez Slivnik, je bila najučinkovitejša v pevsko in inter-pretacijsko najboljše tizvedeni Pa se sliš K. Pahorja, pri skladbi J. Croceja bi bilo potrebno doseči večje glasovno ravnotežje in samostojnejše delovanje glasovnih skupin v linearnem oblikovanju.
Moški zbor Peter Jereb iz Cerknega vodi Pavel Magajna. Občutek smo imeli, da je nekoliko glasovno dopolnjen z novimi pevci, ki so zboru omehčali*ifleloten zvok in mu vtisnili nokojjkp več polnosti. Potrebno pa je več discipline zlasti v nižjih glasovih, tako se še slišijo razne netočnosti v drugih basih pa občasna izstopanja v drugem tenorju. Sicer pa je zbor v celem le dosegel mali napredek. Pevsko in interpretacijsko je bila najboljša Prekova priredba M'je pa krajčič posvava.
Moški zbor Valentin Stanič iz Avč. k; ga vodi Štefan Mauri, se
je iz skromne pevske skupine, katere delo pa je bilo sistematično zasnovano in je v svoji postopnosti uspešno vodilo k zlitosli glasov, razvil v srednje dober zbor. Čeprav je prvi tenor nasproti o-stalim glasovom malce šibak in kljub temu, da še izstopata drugi tenor in bariton v ff. mu dosedanja usposobljenost utira pot k pozornejšim ostvaritvam, kakor sta bili Mokranjčeva Njest svjat in zlasti še Devova Flosarska.
Komorni moški zbor iz Idrije je na lanski reviji pokazal, da se nagiba k literaturi sodobne ustvarjalnosti, letos je to še krepkeje potrdil. Mislim, da je to prva njegova odlika, ki jo moramo poudariti, sicer pa so pomembnost te prizadevnosti potrdili poslušalci sami. ki so dela začutili ne le kot novost, temveč sprejeli kot nekaj, kar so od nekod daleč pričakovali, kar jim je blizu, kar prežema z neko posebno notran jo navdušenostjo in svežino doživetja. Dirigenta zbora, Alda Kumarja, smo spoznali v njegovi In spomin marčeve lune kot nadarjenega IVAN SILIČ
Malo znano karto gr af3 ko gradivo o Trstu in okolici
Med dragocenosti, ki jim je na tleh današnje ZR Nemčije prizanesla vihra druge svetovne vojne, je po najnovejših zgodovinskih izsledkih treba uvrstiti tudi bogato arhivsko zapuščino bodenskih knezov in vojskovodij. V nekdanji stolici bodenske marke, v Karlsruheu, je danes shranjeno izredno pomembno kartografsko gradivo feldmaršala Hanibala Gonza-ge. ki v okviru tristoletnega časovnega razdobja obsega več kot 1.000 zemljevidov, tlorisov in skic številnih utrdb in vojaško pomembnih objektov.
Iz obdobja vojskovanja s Turki so se nam ohranile v tej zbirki tudi tlorisne podobe več grajskih in drugih utrdbenih postojank s področja današnje Slovenije (Radgona. Ptuj. Ljubljana). Hrvaške (od slavonske meje do Jadranskega morja) in današnje Julijske krajine. Poleg zanimivih predstavitev primorskih utrdb na Reki in v Senju. velja omeniti ročno izdelane tlorisne upodobitve trdnjavskih objektov Trsta in okolice. V razmerju 1:1500 je trikrat uresničen tloris tržaške grajske utrdi e in njenega profitnega izgleda. Posebej lepo je izdelana tlorisna risba tržaškega gradu, utrdbe Sv. Vida, mestnih obrambnih postojank, pristanišča s *.fortezzo» in la-koimenovanih solnih vrtov. K lem kartografskim listom, ki so jih pripravljali vojni inženirji cesarskih štabov, spadajo tudi ročni posnetki devinskega gradu in tlorisi Gradišča ter ne navsezadnje — današnje Gorice. Ob nekaterih risbah je moč najti tudi podrobne statistične podatke o takratni trdnjavski o-borožitvi.
Večina teh kartografskih zanimivosti izvira iz srede 17. stoletja. med risarji pa je najti tudi italijanske kartografe (Ne-colino Candido, Giovanni D. Jacciotto itd.).
F. Š.
(Nadaljevanje na 10. strani)
revije
GALEB, št. 5
Izšla je že peta letošnja številka mladinske revije GALEB, ki * svojo pestro vsebino razveseljuje svoje mlade prijatelje. Kako so ti navezani nanjo najboljše dokazuje tokrat res veliko število dopisov šolarjev, ki so se tokrat oglasili s šol v Doberdobu, pri Sv. Jakobu, v Gropadi - Padričah, Nabrežini, Sesljanu, na Proseku, V R riman jih, v Bazovici, v Gabrovcu, Nabrežini, Trebčah, na Kati-nari, v Dolini in Boljuncu ter iz Ul. sv. Frančiška. Gotovo gre za rekord, urednik pa le pripominja, da bi morali dopisi obravnavati različne teme, ne pa, da vsa šola obravnava samo eno.
riiiiiiiiii iii ii iiiiiiiiiiiii iii Hlinili i iiiiiiii m iiMiiiiinniii milili im iiiiiiini m iiiiiiiiiiiMiiMiiimiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiniiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi
PRI CANKARJEVI ZALOŽBI V LJUBLJANI
Prvi zvezek izbranih Leninovih del
Zbirka bo obsegala šest knjig ■ Uredništvo je prevzel dr. Marijan Britovšek; eden najboljših slovenskih poznavalcev Leninovih del
Cankarjeva založba v Ljubljani, ki v slovenskem založništvu morda najbolj sistematično, smotrno in načrtno izdaja marksistično literaturo, je zdaj začela izdajati izbrana Leninova dela v šestih knjigah.
I-enina smo doslej Slovenci že dobili bodisi v posamičnih izdajah njegovih del, pa tudi v obliki izbranega dela, ki pa je seveda zajem: lo le njegova poglavitna dela in spise. Tako marsikaj iz obsežnega leninskega opusa doslej v slovenščino sploh še ni bilo prevedenega.
Podrobnejši razbor prvega izmed šestih načrtovanih zvezkov Leninovega izbranega dela pa nam dovolj jasno kaže, da gre v bistvu za popolnoma nov in razširjen izbor iz Lenina, v katerem bomo zagotovo našli, in v prvem zvezku
IIHIHIIIHIHHIIIimHIIHHIIirilHHHIIHIIIHIHIIIIHHHIIIIIIIHHIIHIIIIIIHHHIIIHHIIIIIHHHIIIIIHHIIHIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIHIIHIIHIIHIIHIIIIIIIIIIIinilllllllHHIIIIII
Odprtje Kološeve fotografske razstave v Slovenskemu klubu v torek, 14. t.m.
to tudi že najdemo, tudi ostala, doslej še neprevedena Leninova dela.
To pot je uredništvo Izbranih del V. I. Lenina prevzel dr. Marijan Britovšek, nedvomno eden izmed naših najboljših poznavalcev Lenina, ki je za prvi zvezek napisal tudi obsežen in poglobljen uvod pod naslovom »Oblikovanje ruske socialnodemokratske stran ke» (Leninova znanstvena utemeljitev vodilne vloge proletariata). Že uvod sam, ki sega časovno do 1904. leta ter obravnava najprej idejne boje s strujami, nasprotnimi marksizmu na prelomu tega stoletja v Rusiji, dalje oblikovanje leninskega tipa partije, drugi kongres ruske socialnodemokratske stranke ter razcep in notranje boje v stranki daje slutiti, da se je ednik lotil izbora Leninovih del kronološko, kar nam potrjujejo tudi v nadaljevanju prvega zvezka obj vljena Leninova dela.
Tako je na prvem mestu našega izbora objavljeno Leninovo delo pod naslovom «Kdo so prijatelji ljudstva* in kako se bore proti socialnim demokratom*, ki je bilo napisano 1894. leta in v katerem je Lenin ostro obračunal z nasprotniki marksizma v Rusiji, liberalnimi narodni ki in je imelo to njegovo delo močan vpliv na takratno rusko marksistično mladino.
Sledi prvič v slovenščino prevedeno znamenito Leninovo delo »Razvoj kapitalizma v Rusiji* s podnaslovom »Proces nastajanja notranjega trga za veliko indu-strijo*, ki je nedvomno rezultat I-emnovega velikanskega raziskovalnega dela, ki je trajalo več kot tri leta. »Razvoj kapitalizma v Rusiji* je prvič izšel poJ psevdonimom Vladimir Iljin konec marca 1899. leta. Zato vsekakor prav to njegovo delo zavzema o srednje mesto iz prvega obdobja Leninovega delovanja, ker se prvič v marksistični literaturi preučuje položaj kmetov v kapitalizmu in dokazuje zavezništvo delavcev in kmetov. V tem delu je
Lenin .azvil ekonomski nauk Mar-xa na osnovali konkretno zgodovinskih pogojev Rusije, odkril zakonitosti, posebnosti in protislovja ruskega kapitalizma, pokazal novo razmerje razrednih sil v deželi, vjsestransko utemeljil vodilno vlogo proletariata v bodoči, buržoazno - demokratični revoluciji Ko je Lenin v tem delu posplošil mnogoštevilne statistične podatke o prodiranju kapitalizma v kmečko gospodarstvo raznih predelov, je dokončno ovrgel staro naročniško dogmo o «socialni odpornosti* ruskega kmeta, pokazal na proces, ki je ruskega kmeta razdelil na dve protislovni socialni skupini. Prvi, znatno manjši po številu prebivalstva, je pripadala prevladujoča vloga v blagovni kmetijski proizvodnji, drugi, ki je zajela skoraj polovico kmečkih obratov, so pripadali kmečki proletariat in mezdni delavci z zemlji' škimi odrezki. Živeli so samo od prodaje svoje delovne sile. Nji' Ilova gospodarstva so bila v razkroju, življenjska raven pa je bila zelo nizka.
Ko je Lenin v tem svojem delu preučeval gospodarstvo in razredno strukturo ruske družbe, je & predelil mesto raznih razredov v osvobodilnem gibanju, znanstveno dokazal nujnost vodilne vloge proletariata v revoluciji, njegovo sposobnost. da povede mnogomilijof1' ske delovne množice tlačanskih kmetov proti carizmu. Ta zaklju; ček se vleče kot rdeča nit skozi vso knjigo. Zavrnil je tudi dogmo, po kateri je vodilna vlog® proletariata v revoluciji mogoč* le v primeru, če predstavlja večino ljudstva. Povezan z naprednimi oblikami proizvodnje, ima de lavski razred realno možnost strniti svoje vrste in ustanoviti svojo politično organizacijo. Samo proletariat kot dosledni revolucionarni razred lahko postane resnični hegemon revolucije, kar je k*' sneje zgodovina uresničila in potrdila prav v Leninovi Rusiji.
DUŠAN ŽELJEZNOV
(Nadaljevanje na 10. strani)
PRIMORSKI DNEVNIK
IZBOR IZ DELA
marca
Po cesti ali le po železnici? ^
Bodo milijon in več ton anhovskega cementa prepeljevale do potrošnih centrov avtomobilske cisterne ali železniški vagoni? — Težki tovornjaki iz Madžarske — Zagate, ker ni silosov
LJUBLJANA, 13. marca — Ko je predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Andrej Marinc pred kratkim obiskal slovenske železničarje oziroma ŽG Ljubljana, je med drugim prvič prišla v javnost novica, da sta tolminski »Avtoprevoz« in novogoriški »Avtopromet« skupno uvozila lz Madžarske 35 težkih kamionov, ki jih zdaj hitro preurejata v avtomobilske cisterne za razvoz velikih količin anhovskega cementa.
Nova anhovska cementarna, ki so jo odprli lani jeseni, bo letos poslala na tržišče približno milijon ton cementa, v nekaj letih pa naj bi se v anhovskem »Salonitu« proizvodnja cementa povzpela na 1.4 milijona ton, torej na okrog milijon ton več, kot je bila do lani letna proizvodnja »Salonita«.
Ob tako velikih novih količinah cementa se seveda kar samo ponuja vprašanje, ali bodo večji del anhovskega cementa prepeljale avtomobilske cisterne ali železniški vagoni. Po družbenem dogovo ru o prometni politiki, ki smo ga dobili lani po dolgih raz pravah, bi pričakovali, da bo večina cementa prišla do velikih potrošniških središč po železnici, da ne bi še bolj obremenjevali preobremenjenih in marsikje dotrajanih slovenskih cest in povzročali še večjih prometnih zama škov. Toda kot smo slišali ob nedavnem obisku Andreja Marinca v 2G Ljubljana, se cestam obetajo še večji za stoji in prometne zagate. Z namenom, da ugotovimo, kako pravzaprav kaže z razvo zom velikih količin cementa iz nove anhovske cementarne, šmo obiskali 2G Ljubljana, republiški komite za promet in zveze ter anhovski »Salonit«.
»Lani smo po železnici razvozili iz »Salonita« 17.000 ton cementa v razsutem stanju in 27.000 ton v vrečah«, je pove dal predsednik poslovodnega odbora 2G Ljubljana inž. Jože Slokar.
Kje so silosi v mestih?
»Za letos načrtujemo prevoz okrog 180.000 ton v kontejnerjih m 60.000 ton v va-gonskih cisternah, skupno torej 240.000 ton. Imamo pa precej težav z nabavo oz. uvozom manipulatorjev, t. j. posebnih naprav, ki omogočajo hitro prekladanje kontejnerjev iz vagonov na kamione, kakor tudi z nabavo kontej nerjev. Kaže, da bomo mora li letos nekaj časa improvizirati z izposojenimi napravami iz Javnih skladišč, računamo tudi, da nam bodo nekaj manipulatorjev posodili v BiH, kjer Je tovarna »Vašo Miskin-Cmi« dobila licenco za proizvodnjo teh naprav. Domače kontejnerje bo začel izdelovati kočevski »Itas«, vendar bomo morali nekaj časa uporabljati kontejnerje, ki tečejo v mednarodnem prometu. Bojim pa se, da na prave, ki smo jih pred krat-
Novi cestni kilometri v Makedoniji
Osem novih cest in 53 km avtoceste Kumano vo-Skopje-Titov Veles
SKOPJE, 15. marca (Tanjug) — Makedonski gradbinci bodo začeli letos graditi v republiki osem cest. Njihova skupna dolžina bo 180 kilometrov, naložbe pa bodo znesle 923 milijonov dinarjev. Načrtujejo, da bodo letos dokončali ceste Prilep— Mariovo,	Suvodol—Makovo,
Makedonski brod—Kičevo in Podmolje—Struga.	Intenziv-
no bodo gradili magistralno cesto	Kumanovo—Skopje—
Titov Veles, kar je v letošnjem letu najobsežnejša in najpomembnejša naloga.
Z gradnjo 53 kilometrov dolge avtomobilske ceste Kumanovo—Skopje—Titov	Ve-
les se bo skrajšala razdalja med Kumanovim in Titovim Velesom za 20 kilometrov. Ta cesta je del avtomobilske ceste Bratstvo in enotnost ter je pomembna tako za Jugoslavijo kot za vso Evropo. Letos bodo potekala dela hkrati na vsej dolžini te 53 kilometrov dolge ceste. Gradili bodo predvsem pomembnejše objekte in dokončali zemeljska dela. Gradnja bo pozitivno vplivala na celotni razvoj SR Makedonije. Kot načrtujejo, bodo dogradili tudi odsek avtomobilske ceste med Kaplanovim tn Titovim Velesom, ki bo dolg 21 kilometrov.
Poleg gradnje in rekonstrukcije makedonskih cest bodo precej pozornosti posvetili tudi kvalitetnemu vzdrževanju cestne mreže, za kar so zagotovili 145 milijonov dinarjev.
Za celotno izvedbo gradbenih del, vzdrževanje in rekonstrukcija magistralnih in regionalnih cest bodo letos zagotovili v Makedoniji 1183 milijonov dinarjev. Tako intenzivne naložbe so lahko za gotovili z dodatnimi sredstvi, ki so jih dobili z Javnim posojilom za ceste.
kim naročili ali pa si Jih bomo izposodili, ne bodo dovolj izkoriščene.«
Livij Jakomin, predsednik komiteja za promet in zveze: »Menim, da je primer an: hovskega »Salonita« značilen za naše razmere. Ko smo vložili okrog 2.4 milijarde dinar jev družbenih sredstev v novo cementarno, ni nihče niti trenil z očesom. Ko pa zdaj terjamo, da bi v večjih mestih usposobili skladišča oz silose, v katerih bi shranjeva li cement, pa že mnogi tar najo zaradi denarja, čeprav gre — v primerjavi z inve sticijo v novo cementarno -pravzaprav za majhna sred stva Pri nas pač še ni prišlo vsem v meso in kri, da je promet sestavni del pro izvodnje in da je treba tudi stroške prevoza vračunati v končno ceno vsakega izdelka Zaradi neurejenega prometa je pri nas povprečni izdelek obremenjen s prometnimi stroški do 16 odstotkov, v razvitih državah pa se ta odstotek giblje le med 3 in 7. Nujno je, da začnemo na promet gledati s širšega zornega kota, z vidika širših družbenih koristi. Seveda pa o tem, kako razvoziti anhovski cement, ne more odlo čati s »predpisi« komite za promet, pač pa naj bi se o tem dogovorili v gospodarst vu vsi veliki porabniki cementa, prevozniki in proizva jalci, upoštevajoč pri tem se veda širše družbene korist) oz smernice nove prometne poltiks.«
Salonit: »Nalili bomo čistega vina . . .«
Generalni direktor »Salom ta« Mile Vižintin ni želel ko montirati vesti o razvozu anhovskega cementa po cestah z uvoženimi kamioni. »Nočem govoriti o enostranskih m po lovičnih rešitvah«, je poudaril in dodal, da strokovne službe v »Salonitu« pripravljajo študijo o tem, kako bodo raz važali velike količine cemen ta. »O tem bomo javnosti kmalu natočili čistega vina« je še dejal Mile Vižintin »Sicer pa jedro problema n) v razvozu cementa,1 marveč v njegovi ceni, saj se od ob stoja cementarne še ni zgo dilo, da bi morali — tako kot letos — v banki najeti posojilo po visoki obrestni meri, da smo lahko delavcem izplačali osebne dohodke.«
Skratka, jasnega odgovora o tem, ali bo večina cementa iz »Salonita« potovala do porabnikov po cestah ali po
vagonih, za zdaj še nima mo. Seveda pa vprašanja — čeprav ni nedvoumnih odgo vorov — še vedno obstajajo, Ali je torej res, da je vsa »zadeva« samo napihnjen ba Ion? Gre res samo za nepo treben vik in krik? In na prej: zakaj razprave o raz, vozu šele zdaj, ko že prihaja vroč cement iz nove peči? Za kaj o tem ni bilo pogovorov in dogovarjanja že pred le tom dni ali še prej, saj novo cementarno gradimo že več let? Zakaj šele zdaj študije in pogovori, ki so, kol kaže, tu in tam prekipeli do vrelišča?
Seveda slišimo ponekod še druga vprašanja in komentar
je. Nekateri govorijo (morda spet zlobni jeziki ali pa ne?), da je nabavi tistih 35 madžarskih kamionov vsaj po tihem botroval »občinski žegen«. Vsakdo ve, da bi se od 35 novih avtomobilskih cistern nateklo vsako leto v občinske blagajne s taksami kar precej dinarčkov, medtem ko od železniških vagonov nikoli dovolj polhe Občinske blagajne ne dobijo niti ' prebite pare.
Zgolj improvizacije
Vprašali bi lahko tudi, zakaj vsa večja mesta, zlasti Ljubljana in Maribor, še nimajo velikih silosov za shranjevanje cementa, v katere bi vozili cement po železnici, iz silosov pa bi ga razvažali na gradbišča s cisternami ali v kontejnerjih? Za takšno sodobno rešitev so poskrbeli le v Kranju in Celju, vsa dru-
Darilo iz BiH
Prihodnji teden začetek pouka v novi posebni osnovni šoli v Novi Gorici
NOVA GORICA, 14. marca — V petek se bodo odprla vrata novega poslopja posebne osnovne šole v Novi Gorici, že v prihodnjem tednu pa se bo pričel v učilnicah, delavnicah in telovadnici pouk. Tako so delovni ljudje bratske BiH, ki so šolo zgradili kot pomoč novogoriški občini, kjer je potres v 1976. letu povzročil veliko škode tudi na šolskih objektih, rešili prostorsko stisko, ki je novogoriško osnovno šolo pestila vse od njene ustanovitve v 1961. letu.
Posebna osnovna šola, ki se sedaj sploh ne imenuje več tako, pač pa ima ime osnovna šola s prilagojenim predmetnikom in programom, je bila ustanovljena v Novi Gorici 1961. leta. njena prva dva oddelka pa sta gostovala v prostorih osnovne šole Milojke Štrukelj. Na devetih krajih so zaključili šolsko leto 1976, saj jih je potres pregnal v maju Sedaj gostujejo učen ci posebne osnovne šole v prostorih zdravstvene in glasbene šole v Šempetru, delavske univerze v Novi Gorici in solkanske osnovne šole.
Novo poslopje posebne osnovne šole bodo izročili na menu v petek, v rekordno kratkem času - od avgusta lani — pa so ga zgradili delavci »Sipada« ir BiH. V šoli bo 12 učilnic za gojence os-novne šole, štiri učilnice za srednje prizadeto mladino, tri delavnice, telovadnica, ki bo služila tudi »zunanjim« uporabnikom, večnamenski prostor s knjižnico, čitalnico in pultom za pionirsko hranilnico ter seveda prostori za kolektiv šole. Ker bodo v Novi Gorici poleg poslopja nove os-
novne šole zgradili še eno os-novno šolo, bado nekatere stvari — kuhinja, centralna kurjava, telovadnica — služile učencem obeh šol.
»Skorajda dveletno gostovanje nam je povzročdo obi-lo težav. Moteno je bilo normalno delovanje učnevzgoj-nega procesa, kolektiv je bil razbit. Moram pa poudariti, da so se naši vzgojitelji zares izkazali, saj so se v teh nenormalnih razmerah dobro znašli v danih pogojih,« pra. vi ravnatelj Prane Vodopivec. Kolektiv šole je program dela prilagodil razmeram in kaže, da je bil tudi na tepi področju uspešen.
Zahvaljujoč strokovnosti kolektiva posebne osnovne šo. le, vsa dela opravljajo, ljudje s potrebnim znanjem, je dejavnost šole zelo uspešna. To se kaže tudi v tem, da vsi učenci, ki šolo končajo, lahko najdejo zaposlitev, delovne organizacije pa jih zato, ker tem učencem delovne na. vade niso tuje, dobro pa obvladajo tudi svoje delo, vse raje zaposlujejo.
BRANKO PODOBNIK
Odlok še na .trnku*
Tri obalne občine naj bi sprejele odlok o pogojih za opravljanje morskega ribolova — Krožnik brez školjk
KOPER, 13. marca — Bo tistih nekaj rib, ki jih je še ostalo v koprskem zalivu, povod za pravcato ribiško vojno? No, tako daleč seveda ne ho prišlo, prav gotovo pa bo zaradi odloka o pogojih za opravljanje morskega ribolova, ki naj bi ga sprejele tri obalne občine, še nemalo besedi in hude krvi. Ni dvoma, da Je odlok takšne vrste potreben, saj je konec koncev logična posledica predlanskim sprejetega zakona o morskem ribištvu in kasnejših predpisov v tem smislu, vendar pa je predlagani dokument le v marsičem sporen.
Za kaj pravzaprav gre? Predlagani odlok (s precejšnjo zamudo) predpisuje pogoje za opravljanje morskega ribolova, za lov jastogov in rarogov, omejuje lov določenih vrst rib, glavonožcev, polžev in školjk v času drstenja, določa področja, na katerih je dovoljen ali prepovedan lov z nekaterimi ribolovnimi sredstvi, določa višino pristojbin za športni ribolov in podobno. Naj za Ilustracijo navedemo samo nekaj najzanimivejših določil iž tega dokumenta:
V bodoče naj bi bil lov jastogov in rarogov prepovedan od septembra Jo 1. junija. Školjke je sicer dovoljeno nabirati (razen ob izpustih kanalizacije in v luki), vendar naslednji člen odloka določa, da je nabiranje v pasu ene morske milje prepovedano za dobo treh let. Na odprtem morju se je dovoljeno za ško. lj'kami potapljati, vendar sa-mo na dah, brez maske na kisik. To seveda pomeni, da tudi tam ljubitelji školjk nimajo več kaj iskati.
Nadalje so določena obdobja, v katerih je prepovedan lov brancina, orade, kalamar itd. Določena so tudi območja, v katerih je prepovedan lov z vsemi ribolovnimi sredstvi, na primer od 2usterne do Izole. Spet eden od členov predlaganega odloka pravi, da je pri ribolovu s sto-ječim! mrežami prepovedana uporaba vseh sredstev za pla-šenje (ropot motorja, vlače nje vrvi po dnu, metanje ka menja, tolčenje z vesli itd.). Skratka, popolna tišina...
No, ne razumite nas napak-nočemo odloku odrekati njegove potrebnosti, ki se kaže zlasti v skrbi za ohranitev nekaterih ribjih vrst, glavonožcev in školjk, vendar pa so nekatera določila le nekoliko smešna in pravzaprav tudi nepotrebna. Na primer, da je med 2usterno in Izolo prepovedano celo »trnkarjenje«, ki je za ohranitev ribjega fonda praktično povsem neškodljivo. Tudi tisto glede plašenja rib verjetno niso se stavljali ravno strokovnjaki...
Potem so tu pristojbine za ribarjenje. Pristojbine za lov s podvodno puško poznamo že dalj časa ln okoli tega verjetno ni treba raz pravljati. Preseneča pa, da odlok govori tudi o pristojbinah za lov s trnkom iz čolna. Prav zanimivo bo, če bo to določilo obveljalo, ka ko bodo turisti, ki bodo hoteli samo enkrat pomočiti trnek v vodo, iskati ustre. zen občinski organ, da bi mu plačali 10 din, kolikor znaša predvidena pristojbina za to.
V Izoli je odlok občinska skupščina že sprejela, v Piranu o njem menda še niso razpravljali, v Kopru pa ga je tukajšnji Izvršni svet zavrnil. Člani, sveta so menili, da bi bilo treba te stva rt uskladiti na obalni ravni (čeprav so na nekakem poprejšnjem sestanku v Izoli že nekaj usklajevali In se odločili za enotno besedilo) in da je predlagani odlok nasploh neustrezen, saj J e »prepisan« lz podobnih hrva-
ga mesta pa so nepripravljena, brez načrtov in ponekod celo brez konceptov.
Skratka, ob novi anhovski cementarni, ki že daje velike količine cementa, so se spet razgalila številna nerešena in nerazčiščena vprašanja, znova je očitno, da prometne probleme še vedno rešujemo bolj ali manj nepripravljeni, z improvizacijami, enostransko. Vse kaže, da bo po Soči, Savi in Dravi steklo še dosti vode, preden bo mo načela prometne politike, sprejeta na najvišjih ravneh, začeli tudi uresničevati v praksi. Najbrž pa je tudi očitno, da vse take in podobne prometne spodrsljaje — primer cementa iz »Salonita« je le eden izmed mnogih — v končni posledici drago plačujemo — potrošniki.
IGOR PREŠERN
ških dokumentov, kjer pa so razmere drugačne.
Bodi tako ali drugače, prav gotov bo okoli odloka o pogojih za opravljanje morskega ribolova na obali še veliko besedi in hude krvi. Jezili se bodo nekateri ribiči, ki jim je lov edini kos kruha, športni ribiči, ki bodo morali tekati po prostorih občinskih skupščin in iskati dovoljenja za dva metra najlonske vrvice, ne nazadnje pa bodo k temu verjetno kakšno rekli tudi ekologi.
Industrijske in komunalne odplake prav gotovo pomo. rijo veliko več brancinov, orad in jastogov kot vsi trnki na Slovenskem.
BORIS JE2
Kosili bomo s Tomosom
Koprčani sklenili pogodbo za licenco pri proizvodnji motornih kosilnic
KOPER, 15. marca — Predstavniki koprskega Tomosa in italijanske firme BCS iz Milana so danes v Kopru podpisali kooperacijsko pogodbo o proizvodnji 4.000 motornih kosilnic letno. Motorne kosilnice, ki smo jih doslej uvažali, bodo izdelovali v tozdu Kmetijska mehanizacija v Brežicah. Posebej velja poudariti, da je to prva kooperacijska pogodba, sklenjena v duhu določil osimske-ga sporazuma.
Motorne kosilnice BCS, ki veljajo za najboljše na svelu, je doslej uvažala ljubljanska Agrotehnika. Ker so naše pot. rebe po kmetijski mehanizaciji te vrste skokovito naraščale, s tem pa seveda tudi uvoz, se Je ljubljansko podjetje začelo s partnerjem iz Milana dogovarjati o osnovanju kooperacijske proizvodnje » Jugoslaviji. Kot najustreznejši nosilec takšne proizvodnje je bil izbran Tomos.
Koprska tovarna naj bi tako letos proizvedla 1.500 motornih kosilnic, pri čemer naj bi vrednost proizvodnje znašala okoli 65 milijonov dinarjev. Pričakujejo, da bodo že prihodnje leto izdelali kar 4.500 kosilnic v skupni vrednosti okoli 160 milijonov, s čimer naj bi zadostili trenutnim jugoslovanskim potrebam. Uvoz naj bi tako v celoti odpadel, kar bi bila pomembna razbremenitev naše zunanjetrgovinske bilance z Italijo.
Pogodba med Tomosom ln BCS predvideva, da bo medsebojna menjava sestavnih delov potekala v razmerju 1:1, pri čemer bo mogoče proizvodno kooperacijo počasi razširiti tudi na druge izdelke te milanske tovarne. BCS prepušča Tomosu licenco na eskluzivni osnovi, vendar pa je pri tem koprsko podjetje močno omejeno glede možnosti izvoza na druga tržišča. Tomos bo seveda kupil tudi ves »know how«, ki ga bo plačeval s 45 dolarji pri vsaki kosilnici.
Pri tem velja poudariti, da se je koprska delovna organizacija v zadnjem času nasploh precej usmerila v proizvodnjo kmetijse mehanizacije. Pred kratkim so tako podpisali pogodbo s Švedsko Husquarno o proizvodnji okoli 12.000 motornih žag letno (letošnja vrednost te proizvodnje bo okoli 75 milijonov din), že dlje časa pa izdelujejo tudi motokultivatorje, škropilnice in črpalke.
BORIS JE2
š oj
V proste dni
Odprli 4. sarajevsko turistično borzo - Skupaj 13 milijonov penzionskih dni
SARAJEVO, 14. marca (Tanjug) — Predstavniki hotelskih In turističnih organizacij iz vse države, zbrani na 4. jugoslovanski turistični borzi, ki so jo odprli danes v Sarajevu, so ponudili domačemu tržišču za letošnjo počitniško sezono približno 13 milijonov penzionskih dni. Hkrati so samoupravne' interesne skupnosti za oddih in rekreacijo ter organizacije združenega dela na sarajevski turistični borzi prijavile povpraševanje za približno 7 milijonov prnzionsklh dni.
CEMENT, VLAK IN TOVORNJAK skega cementa se je do zdaj peljalo
— Le malo anhov-z železnico ...
Foto: arhiv Dela
Iz obeh podatkov je moč brž ugotoviti, da je ponudba turističnih zmogljivosti pre. cej večja od povpraševanja tn že na samem začetku 4 jugoslovanske turistične bor ze je bilo med ekonomskimi strokovnjaki s področja turizma slišati mnenje, da bodo lahko hoteli tn druge turistične organizacije v prihodnji sezoni zvišali cene svojih sto. ritev samo za nujen odst itek
Na turistični borzi v Sara jevu sodelujejo poleg približ no 1660 organizacij lz Jugo
slavije tudi predstavniki 50 klubov naših zdomcev, zapo. slenih v Avstriji, ZRN, Švici, Franciji, Luksemburgu, Danski, švedski, Nizozemski m Norveški. Na današnji Liskov-m konferenci so izjavili, da se naši zdomci zelo zanimajo za oddih, organiziran prek te borze, saj so v takem primeru cene počitnic precej nižje od aranžmajev, ta jih za do. pust, preživet v domovini, plačajo turističnim agencijam držav, v katerih so zaposleni.
Nove ceste si krčijo pota
Po desetletnem zatišju v Ljubljani kopica novih gradbišč — Nova Čelov-ška trčila na gostilno Žibert — Trije mostovi v gradnji, četrti pa drhteva
LJUBLJANA, 15. marca — Potem ko je skorajda desetletje nismo doživeli ničesar posebno razveseljivega, kar zadeva širokogrudnejšo obnovo in gradnjo cest v Ljubljani, smo se zdaj tako rekoč čez noč znašli sredi kopice cestnih gradbišč v središču mesta in ob njem, ki nam oh spomladansko »vzhajajočih« cestah, prometni gneči ter naši neučakanosti gredo na živce. Včeraj zaradi blata, jutri spričo prahu, pojutrišnjem zaradi še hujših prometnih zastojev, ki se Jim navkljub obetanim obvozom ne bomo povsem izognili ipd. Ce se hočemo znebiti prometnega infarkta, se gradbiščem in vse kar jih spremlja, ne moremo povsem izogniti.
Najbolj blatne drsnice te dni, kadar je dež, predstav ljajo Dolenjska in vse ceste, ki se mimo novega mostu v gradnji stekajo na stari Karlovški most. Po njih poleg osebnih avtomobilov hite težki tovornjaki in giadbeni stroji, ki ob nainežnejšem zaviranju predstavljajo stal no nevarnost, da zdrsnejo s ceste v slučajnega pešca. Kdo naj bi od časa do časa vsaj za silo očistil Ulico pod gradom, ki je s skromnim pločnikom vred najbolj nevarna blatna drsnica, komuna,c: ali gradbeniki kot povzročitelji, ostaja odprto vpraša nje, ki bi ga bilo koristno razvozlati, preden bo pri šlo do hujše nesreče Gru berjev prekop je zelo glo bok in hudo blizu. Tega se zavedajo predvsem ljudje, k-stanujejo v neposredni bliži ni gradbišča in vsa< dan te lovadijo po teh cestan.
Celovška v krčmi
Naslednje večje cestno gradbišče v Ljubljani pred stavlja nova Celovška štiripasovnica, ki je prihitela do
Slatina se bo vozila po tirih
Poleti 14 vagonov »radenske« dnevno v Dalmacijo • 2.000 vagonov
RADENCI, 14. marca — V letošnjem letu bodo sloven ski železničarji prepeljali po tirih iz Radencev v razne kra je Jugoslavije okoli 2 000 va gonov mineralne vode in dru gih brezalkoholnih pijač, ta jih proizvaja Radenska.
Večji del bo prepeljan z no čnim »skokom« v razne kra je Slovenije in v Beograd V poletni sezoni pa bo vsak drugi dan vozil v Dalmacijo posebni vlak po 14 vagonov »Radenske«.
Tačas pa se dogovarjajo o prevozu »Radenske« na bo sansko In južnodalmatinsko tržišče.	B. H
Mostovi na Kolpi
Sodelovanje med republikama bo premostilo reko, ki razmejuje Hrvaško in SRS * Tesnejše vezi med ljudmi
gostilne 2ibert v šiški, kjer ji je, kot vse kaže, pošla sapa, da bi prodrla naprej pro ti mestu.
Kakor pravi Andrej Magister, lastnik te stare krčme, ki je menda gostila cele Francoze in preživela čase Ilirskih provinc, še nima i rokah nobenega papirja, na naj bi hišo podiral, iz česar sklepa, da se bo morda ven darle lahko izognil tako neprijetnemu dejanju. Na .šišenski občini so ga zadnje mesece sicer že dvasrat pregovarjali naj se odloči za ta korak, vendar se mož spra šuje, zakaj niso prišli z Jasno besedo na dan pred dvema letoma, podobno kot pri drugih lastnikih hiš, ki so se novi štiripasovnici že ali se še bodo umaknile.
Medtem je nova Celovška že prodrla do njegovega dvorišča, pa tudi naprej je teren nekaj zravnan, čeprav se za nestrokovno oko zdi, kot da mogočna hiša ni na začrtani poti za novo cesto. Najsibo že tako ali drugače, na občini pravijo, da bi po prvotnem načrtu 2ibertovo gostilno porušili šele v dru. gi fazi gradnje hove Celovške, zdaj pa je, po spremembi načrta, »padla« v prvo fazo.
Gostilniški spomenik
Za razvozlanje tega cest-no-gostilniškega vozla imamo najmanj tri možnosti, ki naj jih razdelimo glede na prednost takole: po prvi lahko sporna hiša pade brez odvečnih besed, ker je cesta za širši narodov blagor brez dvoma pomembnejša kot krčma, po drugi se ji cesta navidez zlahka izogne, po tretji pa se lahko investitor odloči tudi za nadvoz ali podvoz pod njo, zakaj tristo in toliko let stare krčme tudi ne najdemo na vsakem voglu, čeprav se na spomeniško zaščito ob propadanju številnih drugih spomnimo šele, kadar zares zaškriplje, da ne bo padel zlepa, temveč zgrda
Medtem so šišenski občinski možje že sprejeli sklep, »da se 2ibertova gostilna ruši«, kar pa še ne pomeni, da se bo ta sporna krčma že jutri tudi zares umaknila cesti oziroma prenehala pred stavljati potencialno nevarnost za prevesele ljudi, ki prihajajo iz nje naravnost na prometno cesto. Dobrih starih furmanskih časov namreč že zdavnaj ni več, zato je tudi ta misel, ki vzpodbuja umik gostilniške hiše iz območja novega ob-cestja, morda utemeljena Toda prepustimo času še nekaj časa, saj nova Celovška pojutrišnjem še ne bo prodrla do remize v Šiški, sta ra Žibertova krčma pa ta čas še lahko odsluži svojemu namenu.
Na oddelku za gradbene in komunalne zadeve šišen ske občine pravijo, da bodo njihov kakšna dva kilomet ra dolg kos Večne poti ne preklicno začeli obnavljati 1. maja, nakar bo nared v dobrih dveh mesecih. Posoji lo za obnovo bo najela Komunalna skupnost, ta zares
večna cesta pa naj bi v celoti veljala 12 milijonov din.
Pozor: črnuški mostl
Medtem ko od Karlovškem mostu ljudje še zmeraj natančno ne vedo, katera hiša naj bi še padla in katere ulica bo slepa — po sredi je bržčas samo slaba informiranost — na Savi pri Tacnu in Šentjakobu rasteta dva nova mostova. Tako prvi kot drugi, rojena še v rajnki avstroogrski monarhiji, sta bila nedvomno nuino potrebna zamenjave. Ce pa bi hkrati dali na tehtnico Se črnuškega, ki dan m noč nevarno podrhteva pod težo tisočev avtomobilov in pretežkih tovornjakov, bi najbrž ' kocka padla še kako drugače. Res je sicer, da bomo čez dobri dve ali tri leta dobili novi cestni most čez Savo pri Tomačevem, ta bo štajerski krak avtomob:l-ske ceste pripeljal n3 ljubljansko obvoznico, toda ali bo tačas hudo preooremenje-ni črnuški most zdržal?
To‘ je samo nekaj vozlov, ki nastajajo ob razvozlava, nju cestno prometnih zagat v Ljubljani in ob njej, zdaj ko na veliko zadovoljstvo večine Ljubljančanov rastejo po mestu tudi druga cestna gradbišča.
NIKO LAPAJNE
Izvozna iskrivost
KRANJ, 15. marca — Delovna organizacija Iskra Elektromehanika Kranj, ki v dvajsetih tozdih in delovni skupnosti skupnih služb zaposluje 10.500 delavcev, je lansko poslovno leto zaključila ugodneje kot kdajkoli v zadnjih letih.
. V navedenem obdobja so ustvarili 4,9 milijarde dinarjev celotnega prihodka, skoraj za poldrugo milijardo dohodka ter za 199 milijonov dinarjev čistega dohodka za sklade, kar je za 81 odstotkov več kot leto prej. Razveseljivo je, da so vsi tozdi razen Elektronike iz Horjula, ki je pridelala za 14,3 milijona dinarjev Izgube in so jo solidarnostno pokrile aktivne tovarne, poslovali brez izgub. Za 52 odstotkov so povečali tudi izvoz, ki ga Je bilo lani za 44 milijonov dolarjev in predstavlja skoraj 55 odstotkov skupne Izvozne dejavnosti SOZD Iskra. Med kupci Iskrinih izdelkov so na prvem mestu dežele v razvoju z 39-odstotnim deležem, sledijo jim zahodnoevropske države (34 odstotkov) in vzhodna Evropa (27 odstotkov).
P. P.
ČRNOMELJ, 14. marca — Pred dnevi se je na svoji seji zbral odbor za gradnjo mostu Sodevcl—Blažcvcl pri Starem trgu ob Kolpi Lani v Jeseni so namreč položili temelj, ni kamen za gradnjo tega prepotrebnega objekta, vendar1 se dela do danes še niso začela; tako ostaja brodnik s svojim brodom še naprej edino prevozno sredstvo med Brodom na Kolpi in Vinico. Kolpa pa, sicer reka, ob kateri so se hrvaški In slovenski prebivalci vedno zbliževali, je zaradi tega bolj ločnica kot povezovalka.
Za gradnjo mostu Sodevci — Blaževci, ta je po lanski vrednosti del ocenjen na okrog 5 milijonov dinarjev, so živo zainteresirale kar štiri občine in številne krajevne skupnosti: Stari trg iz črnomaljske občine, Predgrad in Vimolj iz kočevske in Lukov dol iz vrbovske, zanimanje pa kaže tudi delniška občina. Medtem ko je s črnomaljske strani za gradnjo tega mostu
že vse urejeno, so potrebna še soglasja za gradnjo s hr. vaške strani. Ta pa so se zavlekla zaradi tega, ker imajo Hrvatje razltčne načrte za izkoriščanje reke Kolpe (elektrarna, vodna pot, železnica ob Kolpi ln podobno).
Ce bo šlo po načrtih, bodo letos začeli obnavljati še en most čez Kolpo, v 2uničih. Tu bosta sodelovali občini Črnomelj' in Duga Resa ozd.
roma krajevni skupnosti Ad lešiči id Pnlešče. Most je ob pomoči vaščanov z obeh bre gov Kolpe zgradila leta 1954 JLA, a je zdaj tako uničen, da je potreben temeljitega popravila. Po ocenah bo potrebno okrog 4 milijone dl nar jev za to obnovo; vašča ni so že zbrali približno desetino denarja, potrebno pa bo zagotoviti še druge vire razen občinskega samoprispevka in denarja lz združe nih sredstev. Most v 2uničih je edini med Vinico in Met liko, hkrati pa povezuje par tizansko magistralo s Hrva ško, od Dvora preko Crmoš. njic ln Črnomlja pa še dve slovenski reki, Krko ln Kol po.
J02E SPLICHAL
PnmoršKnlnevnifc
10
19. marca 1978
Pomen Josipa Godine -Vrdelskega
(Nadaljevanje z 8. strani)
sanih izgredih šovinistov, je bil odpravljen okoličanski bataljon, ukinjene so bile čitalnice in tudi PRIMOREC je prenehal kmalu izhajati. Nad povzročitelji tega razdejanja se huduje Vrdelski: «... mnogo čudnih ljudi, ki bi vstavo ali konstitucijo radi krivo ali napak rabili, se namreč trudijo, da bi povlekli k sebi vse tisto samosilstvo ali tako imenovan despotizem, ki so ga prej vladarji imeli...*
V tem letu je Vrdelski začel izdajati nov mesečnik POD LIPO, ki tudi ni imel dolgega življenja.
Nato se je Vrdelski lotil pisanja poučnih knjig. Vsaka teh knjig ima v uvodnem besedilu izrecno poudarjeno, da je spisana predvsem za prosto ljudstvo. Ker Vrdelski pri pisanju teh knjig ni iskal gmotnih koristi, so bile tudi za takratne razmere poceni in je zato z njimi dosegel svoj namen.
Vseh knjig, ki so navedene v Slovenskem biografskem leksikonu. v Trstu ni najti. Zato ni mogoče ugotoviti, če so in koliko so vsebinsko še aktualne.
Knjiga Opis zgodovine Trsta in okolice je bolj površno delo. Vsebuje pa zelo zanimive podatke. V tej knjigi Vrdelski polemizira z Nemcem Loewenthalom, ki nas je pri pisanju tržaške zgodovine popolnoma prezrl. Pa tudi z dr. Kandlerjem, ki se je o Slovencih zaničljivo izražal. Njegov življenjepis je poln podatkov, bodisj o takratnem življenju domačinov, kot tudi o njegovem zasebnem življenju ter o njegovem mišljenju in delovanju.
Knjiga Znanstvo je bogastvo vsebuje izbor zanimivejših člankov iz mesečnika Pod Lipo. Na str. 164 piše 0 Angležinji Prisili Wakefield, ki je ustanovila v Angliji hranilnico, ki je uspešno poslovala.
Na str. 165-6-7 propagira podporna društva, ki naj bodo povezana s čitalnico oziroma knjižnico. Ta naj prirejajo članom od časa do časa veselice, pa tudi naj delijo članom pomoč v bolezni in
v drugih izrednih primerih. Za zgled postavlja Podporno društvo za Slovence iz Trsta in okolice, ki je imelo do konca leta 1881 že 5046 goldinarjev premoženja.
Na str. 168 - 9 - 170 piše o čitalnicah. Branj jih pred reakcijo, ki vidi v njiii «shajališče za pretreso-vanje političnih rečij, prirejanja neredov in žlempanje. Zaman se je pritoževati nad tem, da ljudje ob nedeljah in praznikih obiskujejo krčme, se vdajajo lenobi, pijanstvu, igri in tam nastajajo prepiri. Kmetje, ki se zbirajo v čitalnicah, se tam izobražujejo. Kaj bi jim sicer pomagala šola brez tega nadaljevanja? Vsaka občina bi morala podpirati ustanavljanje čitalnic. Toda «. . . čudni gospodje v Trstu so ojstro ozmerjali nekega učitelja, zato ker je podučeval či-talničarje v petju in se udeleževal veselic . . .* Zaključuje: «. . . Tako ravnanje je protinaravno, protivno božji volji in nepostav-no . . .»
Iz podatkov v njegovih knjigah in iz člankov in poročil v Novicah, Slovenskih večernicah, iz Napreja, Slovenca, Ilirskega Primor jana, Primorca, Tržaškega Ljudomila in Pod Lipo, bi se verjetno dala sestaviti zgodovinsko zanimiva slika razmer, okoliščin in načina življenja naših okoličanov in njihovih borb za obstanek, ko so rinili z. lastnimi močmi iz zaostalosti. Žal pa so jim «čudni ljudje* kot jih imenuje Vrdelski, vsilili vlogo ovce, ki blodi volku vodo, da je volk lahko pustošil.
- * » «
Na Vrdelskega letijo očitki, da «jezikovno nj dorasel*. Res njegova slovenščina ni preprosta, kakor si je sam želel, da bj bila in bi lahko tudi bila, če bi se vsaj oslanjal na narečje. Upoštevati na moramo, da je hodil v nemške šole, kar ni ostalo brez posledic. Obvladal je več jezikov, saj je poleg nemščine in italijanščine obvladal še hrvaški in francoski jezik. ŽaJ je najslabše obvladal prav svoj materin jezik.
Prav tako so mu zamerili, da je gledal na vzgojo svojih ljudi «s pretirano praktično koristne- stališča*. Morda je v tem res nekoli-
ko pretiraval, vendar ne dosti, kajti ta stališča mu je vsilil stalen in nagel razvoj mesta. Ta pa je potreboval predvsem delavne, podjetne, razgledane pismene ljudi na vseh področjih tega nenehnega procesa. On pa je hotel, da bi njegovi ljudje bili v ta proces vključeni.
To je spoznala tudi generacija, ki mu je sledila (Štefan Nadlišek, Anton Trobec, Josip Negode) ter nadaljevala začeto delo izobraževanja okoličanov.
« » #
Dokler je Vrdelski še služboval, je stanoval v hiši prijatelja Jakoba Svetine v Ulici Faroedo 28 (po domače na Ruoleh). Ob upokojitvi se je vrnil na Vrdelco in si u-redil hišo z vrtom, polnim sadnega drevja in cvetja. Baje je v tej hiši tudi Levstik bil njegov gost. Tu je poslej živel ponovno sredi svojih ljudi.
Ker je bil njegov oče večkrat poročen, je imel Vrdelski več polbratov. Tudi Vrdelski je bil trikrat poročen. Prvič v Dubrovniku, ob preselitvi v Split, kamor je bil službeno premeščen, pa je žena
umrla. Potem se je poročil še dvakrat in imel dva sina. Prvorojenec je bil nemiren fant. Odpravil se je na neko potovanje s katerega se ni vrnil. Drugi sin mu je umrl še mlad. Ob koncu življenja je o-slal sam. Dal je popraviti na lastne stroške staro svetoivansko cerkvico, na k-.terc so bili domačini in tudi o,i zelo navezani. Delo je opravila delavnica Antona Trobca. Zgodovinar Generini, prijetno presenečen nad lepoto tega zgodovinskega kraja, je v svoji knjigi zapisal obema iskreno priznanje.
Gospod z Vrdelce, kot so ga klicali domačini, ali «stričko*, kot so ga klicali njegovi sorodniki, je bil trmast in svojeglav, a srčno dober človek. Svojim polbratom in drugim sorodnikom je pomagal v stiski in nekaterim celo izdatno. Bil je velik prijatelj otrok, delil jim je sladkorčke, zato so tekali za njim kjerkoli so ga zagledali.
V oporoki je zapustil precejšnjo vsoto za revne ljudi z Vrdelce.
Imel je bogato knjižnico, ob njegovi smrti pa so jo sorodniki raznesli.
Umrl je dne 20. januarja 1884.
Pri Pavlinovih v Drevoredu
(Nadaljevanje s 7. strani)
za Goriško, bila je tudi delegatka goriških žena na 1. kongresu AFZ, ki je bil v Trstu.
Pavlinovi se tudi po osvoboditvi niso «pomirili». Bili so v prvih vrstah Osvobodilne fronte, Slovensko-italijanske antifašistične unije, Demokratične fronte Slovencev. Milana Pavlina so naši ljudje izvolili leta 1948 za občinskega svetovalca, potrdili so ga štiri leta kasneje. Koristi goriških Slovencev je zagovarjal dve mandatni dobi.
Goriški fašisti in nacionalisti pa so hoteli Pavlinove streti še na drugačen način. V okna gostilne so metali kamenje, štirikrat bombe, enkrat je pred vrati eksplodiral peklenski stroj. To so bili pač zločinski poiskusi streti odpornost Pavlinovih.
Ker smo že omenjali aretacije je treba dodati, da je Pavlinove aretirala tudi zavezniška policija v času vojne uprave, ker so v tej gostilni zbirali hrano za stavkajoče delavce podgorske tovarne in tovarn v Stražicah. Vzdušje ni bilo sicer
tako kot v času fašizma, zapor pa je bil vedno isti.
Še bi lahko pisali o tej družini in omenjali vrsto dogodkov, ki so važni za obravnavanje naše sodobne zgodovine. Prostor pa nam tega ne dovoljuje.
Milan, Uršula in Angela živijo v miru, upokojeni. Gostilno, ki so jo vodili petdeset let, upravlja že od leta 1971 Vid Primožič. Predno zaključimo, pa se moramo spomniti še nekaterih obletnic. Lani je Milan Pavlin praznoval svojo 70-letnico, Uršula Pavlin pa je praznovala svojo 80-letnico. Letos, 27. marca. t.j. na velikonočni ponedeljek, pa bo Angela Pavlin praznovala svojo 80-letnico. Že teden prej ji torej čestitamo in ji želimo še obilo zdravja ter izražamo željo, da bi jo tako pogosto kot do sedaj videvali na naših prireditvah.

Seslavljajle TOP lestvico
TOP LESTVICA — RADIO TRST A
IME IN PRIIMEK:
NASLOV:
GLASUJEM ZA POPEVKO:
IZVAJA:
Izpolnite gornji glasovalni kupon in ga pošljite na naslov: RA1 • Radiotelevisione Italiana Postaja 'frst/A Ulica F. Severo, 7 - Trst, v kot pripišite TOP LESTVICA, Deset najbolj poprašanih popevk boste lahko poslušali vsak torek od 15.35 do 16.30 v oddaji TOP LESTVICA.
VAŠA TOP LESTVICA
Ta
1.
2.
3.
4.
5. (.. 7. S. 9.
teden ste izbrali popevke:
(1)	... E D1RSI C1AO — Matia Bazar
(2)	GIANNA — Rino Gaetano
(3)	SINGIN’ IN THE RAIN — Sheila B. Dcvotiou
(4)	1/2 NOTTE — Daniel Sentacruz Ensemble
(5)	ČAO BAMBINA, ČAO — Tomislav Ivčič (9) A MANO A MANO — Riccardo Cocciantc (G) LA PULCE D ACQUA — Angelo Branduardi
(10) F1GLI DELLE STELLE — Alan Sorrenti (8) TIIE OLEEN OF CHINA T0WN — Amanda Lear 10. (_) THE HOUSE OF THE RIS1NG SUN — Santa Esmeralda
niiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimmiMnMniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiimiiiiiiimMiiiiiMiiimiiil
Prvi zvezek izbranih
(Nadaljevanje z 8. strani)
Temu obsežnemu delu sledi Leninov članek «S čim začeti*, ki vsebuje odgovore na najpomembnejša vprašanja ruskega socialnodemokratskega gibanja v tem času in jih je Lenin kasneje podrobneje razvil v prav tako svojem znamenitem «Kaj delati?*, izdanem marca 1802. leta.
Članku torej logično sledi v našem izboru spis < Kaj delati* s podnaslovom «žgoč a vprašanja našega gibanja*, ki je dovolj znan. Knjiga je odigrala pomembno vlogo v boju za revolucionarno marksistično stranko ruskega delavskega razreda, za zmaao Leninove in cLskrine* naravnanosti v komitejih in organizacijah RSDRP, pozneje pa tudi na II. kongresu stranke leta 1903.
...............................................»m, n,.,,,,.,	„„„ „„„„„„„„„............„„„„„„„„„...
DA0 TCniMllf
i KnLrsVIITV
Zo našo rubriko je današnja prav res praznična nedelja, le preberite naslove in imena: Jefferson Starsiiip, Erič Burdon. The Runaivaps ter italijanski kan-tavtor Gianni Neri. Naj takoj povem pa. da pravo novost bo predstavljala le prva plošča Jeffersonov. le ta namreč nosi svež napis 1978 na platnici. Ostale tri so bile posnete šele. ali, komaj decembra lani, so pa kljub temu v mejah novosti, saj so pravzaprav še neznane.
JEFFERSON STARSHIP
Earth
(GRUNT FL 12515)
Zemlja, tako se glasi naslov zadnje plošče neprekosljivegu ansambla Jefferson Siarship če me spomin ne vara, so bili člani tega ansambla večkrat obravnavani v tej noši rubriki, zato bo kak vodalek izpadel nekoliko pleo-nastično, prepričan sem pa. da ne bo nikoli preveč napisanega o tem ansamblu, ki ga predvsem v Italiji premalo poznamo. Od kar so novi Jefferson spet začeli zastopati z novim imenom Star-
mamilo kateremu se ne moreš skratka odreči. Zaključil bi z neuresničljivo željo, da bi obstajalo več takih ansamblov.
ERIČ BURDON
Survivor
(POLVDOR 2310577)
ship (za nevedne ponavljam, da so nekoč nastopali z imenom Jefferson Airplane), so že posneli kopico plošč. Tale, ki je sad današnje obravnave je peta zapovrstjo. Vmes so izšli tudi nekateri antološki albumi, ki pa jih ne moremo jemati v poštev, saj predstavljajo nekdanjo produkcijo, na žalost. Na žalost, kajti prav v teh antoloških albumih se skrivajo pravi Jefferson, pristni zagovorniki tako imenovanega eacidrocka», ki ie tako vezal raztrgano ameriško mladino v obdobju kontestacije in Vietnama. Bolj kot na glasbeni plati, kjer ie sprememba sprejemljiva v funkciji časa-evolucije, je ta razlika razvidna v besedilih. Časi so se spremenili, okoliščine so danes drugačne in tudi zahteve mladih so se spremenile in razumljivo je da so to občutili tudi člani ansambla. Spominjam se. da so Pili Jefferson upoštevam in gledani kot mitičen ansambel, že so prihajali v olimp velikanov preteklosti... na lepem nas ie presunila ves o zopetni združitvi. In kot se vedno zgodi na novo prižgana cigara nima istega vonja kot še nenačeta Zakaj so Jefferson spet začeli? Odgovora ni alj če hočete jih ie veliko neizpodbitno pa je dejstvo. da predstavlja za take glasbenike igranje in ustvarjanje
Kar smo zapisali prej o Grace Slik. Paulu Kanternu, Martgiu Balinu. Johnu Barbati in drugih članih skupine Jefferson bi lahko zapisali še o nekdanji duši nepozabne skupine The Animals, Eriču Bardonu (upam, da se spominjate nepozabne «The house of rising oim»). Da Pa ne bo ta rubrika polna melanholičnih not rev',vala, raje trezno spregovorimo o plošči. Erič jo je posnel v družbi dobrih session manov. med temi izstopa bleščeče ime Aleiisa Komer ja. pri petju pa mu pomaga med drugimi tudi Zoot Mo-ney, ki ie z Ericom podpisal skoraj vse skladbe. Ozračje pri poslušanju je živahno in privlačno. tu pa tam kak refren iz preteklosti, vse ja ovito s pristnim zvokom rocka, katerega nismo več tako vajeni — je pa posnet tudi tipično bluesarski motiv.
Na plošči je posnetih deset skladb in težko bi med temi izbrali boljšo ali slabšo, vse so na visoki rami. bodisi m instrumentalni bodisi na vokalni plati. Pravzaprav težko bi bilo drugače!
THE RUNAWAYS
Live in Japan
(MERCURY 6338 833)
mo. rabim to ime le za primerjave).	;
To je njihova prva plošča na italijanskem - tržišču in vsebuje lice nastop v mestih Kokaido in Kaikan, ki je bil še prejšnje poletje. Gre za zabavno ploščo, ki jo priporočam... vsem. ki radi poslušajo in ogledajo* hard-rock glasbo.
GIANNI NERI
Sono nato per errore
(DIG IT PL 3010)
Pred nami je prvenec z zelo zgovornim naslovom hanlavtorja Giannija Nerija. ki ne spada prav med pripadnike nove generacije saj šteje že trideset let in kot dobro vemo ni najprimernejša starost za glasbenike. Rodil se je in doraščal v Firencah, v mestu, ki ne nosi velike tradicije v glasbenem pogledu (predvsem kar se tiče kantavtorjev*. Kot dobro vemo. so centri Genova, Rim in Milan. Gianni Neri pravi da v Florencah sc plošče le kupuj „o.
Kljub temu, da smo pred prvencem, ta imamo pred seboj izvajalca pri prvem poizkusu, tega ne občutimo. Plošča nosi v sebi umir-
'tm s s'.f» ,>er«u-
Prihajajo iz Kalifornije, iz dežele zlatega sonca, pet jih je, vse so zelo privlačne, tri igrajo na kitaro, Joan, Jackie ter Rita. Cherie poje, Sandg pa sedi za tolkali. Izvajajo v glavnem hiter hard-rock. ki naj bi nekoliko spominjal na slavnejše bratce Led Zeppelin (da se razume-
jenega Ciuha gotovosti in prebrisanosti, besedilo ne zaide v ekstreme, kot se cesto dogaja pri sodobnih kantavtorjih, ki so večkrat nerazumljivi. Posebno privlačna je naslovna skladba, ki je posneta kot zadnja na drugi strani plošče.
Lestvica najbolj prodanih plošč v Trstu v tem tednu (lestvico sva izdelala s pomočjo trgovin s ploščami «11 fi. uto magico*, Ul. Udi-ne; «Discoteca triestina*. Pasaža Rossoni; »Raifon*, Drevored XX. septembra):
45 OBRATOV
L Uriemozione da poco — Anna Oxa
2.	Gianna — Rino Gaetano
3.	Singin’ in the rain — Sheila B. Devotion
4.	The Queen of China town — Amanda Lear
5.	Guappa — Bass Connection
33 OBRATOV
1. Sotto il segno dei pešci — An tonello Venditti
2r 801 Live — Phil Manzanera
3.	For your pleasure — Roxy Musič
4.	Come e profondo il mare — Lu-cio Dalla
5.	La pulce d’acqua — Angelo Branduardi
Sandi Pertot in Pavel Ugrin
Zgraditi marksistično revolucionarno stranko v ognju caristdčne-ga preganjanja in hkrati obvladati zaostalost ter ozki prakticizem je bila izredno zapletena naloga. Vsa Leninova aktivnost je bila podrejena temu cilju. Čeprav je Lenin imel to svoje delo za povzetek iskrovske taktike in iskrov-ske organizacijske politike v letih 1901-1902, je delo po svoji vsebini daleč preseglo svoje okvire, saj je bilo hkrati poziv delavcem, naj organizirajo in ustvarijo osnovo, potrebno za delovanje revolucionarne marksistične stranke. V njem je dobila proletarska partija Leninovega tipa vsestransko utemeljitev. Bolj kot drugi je namreč Lenin videl, da je vprašanje u-stanovitve stranke bistvenega pomena za delavsko gibanje. S tega vidika je preučil vse aspekte razrednega boja. Osnovna misel, ki prežema T eninovo knjigo, je, da mora biti partija delavskega razreda stranka socialne revolucije in diktature proletariata. Delavska stranka- je bila po Leninovem konceptu dolžna voditi vseljudski boj za politično svobodo. Lenin je v tej knjigi načel tudi vprašanje odnosa spontanosti in zavesti v delavskem gibanji! o vnašanju socialistične 'ideologije v spontano delavsko gibanje. Zavrnil je teorijo ekonorhistov. ki šo trdili, da socialistična zavest raste spontano Mr samega delavskega gibanja in da se snontano širi v delavskem gibanju. In končno, v tej knjigi je jasno zapisana misel, da morajo socialni demokrati iti med vse razrede prebivalstva, če hočejo delavcem dati politično znanje.
Prvi zvezek izbora iz Lenina se zaključuje s prav tako znanim in pomembnim njegovim delom pod naslovom «Korak naprej, dva koraka nazaj* in podnaslovom «kriza v naši partiji*, ki je \ kot brošura prvič izšla leta 1904 v Ženevi.
Z delom »Korak naprej, dva koraka nazaj* je'Lenin zadal odločilen udarec ■"'enjševiškemu oportunizmu pri organizacijskih vprašanjih. Velikanski zgodovinski ro-men te knjige se kaže predvsem v tem, da je Lenin v njej razvil marksistični nauk o stranki in izdelal organizacijska načela proletarske revolucionarne stranke. Prvič v zgodovini marksizma je razkrinkal organizacijski oportunizem in opozori; na nevarnost zaradi o-malovaževanja organizacije delavskega gibanja.
S tem Leninovim spisom se konča r>rvi rvezc': njegovih novili izbranih del v slovenščini, ki obsega -preko osemsto strani in je o-premljen tudi z vsem ustreznim znanstvenim aparatom, to je opombami in kratkimi uvodi k posameznim, v tem zvezku objavljenim Leninovim delom.
Vse kaže, da bomo z nadaljnjimi zvezki dobili doslej najširši in tudi uredniško dovolj tehten, smotrn ter najobsežnejši izbor iz obsežnega Leninovega dela, ki kljub svoji časovni oddaljeno«'' nikakor ni prav nič izgubil na svoji aktualnosti 'n pomenu ter nam zato v marsičem lahko uspešno in učinkovito služi tudi v današnjem času za današnjo rabo.

Nedelja, 19. marca 1978 Ponedeljek, 20. marca 1978
• Primorska poje
(Nadaljevanje z 8. strani)
mladega skladatelja, po petju in interpretacijah pa kot dobrega, prizadevnega pevovodjo in polnokrvnega poustvarjalca, ki pristno dojema in spontano izžareva. Zboru pa 'o še 'i nadaljnjem treba posvečati pozornost pri izgovarjavi in občasnim šibkostim intona tivne narave (prvi tenor). Poleg navedene sta bili na sporedu še Srebotnjakova Che Guevari in Who Coines Here T. Morleya.
Revijo je zaključil moški zbor Mirko Filej iz Gorice pod vodstvom Zdravka Klanjščka. To je zbor lepega, sonornega pevskega materiala, ki ima svojo posebno mehko nadahnjeno barvo. Večja notranja disciplina bi zboru pripomogla do večje enotnosti v delovanju. Je pa zbor vsekakor bolj •ii od svojega zadnjega nastopa na «Primorska poje*. Najnazorneje interpretirana pesem iz njegovega sporeda'je bila vsekakor Vodopivčeva Žebijarska, solidni sta bi li tudi Maroltova priredba Tam za turškim gričem in Simonitijeva Mati Jagoda.
TRST A
8.00, 11.00, 12.00, 14.00 in 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša;
9.45	Nediški zvon; 10.15 Vedri zvoki; 10.30 Nedeljski sestanek z orkestrom: 11.05 Mladinski oder;
11.40	Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne.
KOPER
7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Nedeljsko jutro z Gisello Pagano; 9.15 Poje Um-berto Balsamo; 9.30 Na našem gramofonu; 10.00 Z nami je...;
10.15	Glasbeni portret; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi:
11.15	Poje Raffaella Carra: 11.30 Kirn, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i' 14.00 Avto story; 14.33 Najlepše popevke tedna; 15.00 Podajmo si roke; 15.15 Orkester lahke glasbe: 15.30 Folk in tudi ne; 16.00 Armandov kotiček; 16.15 Orkester Riea De Almende.; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 in
17.45	Od hiše do hiše1; 18;?0' Spored slovenskih ponarodelih pesmi: 19.30 Crash; 20.00 Srečanje z našinu pevci; 20.30 Rock par-ty; 21.00 Radijski oder; 21.45 Male skladbe velikih mojstrov;
22.45	Plesna glasba.
RADIO 1
8.00,	10.30, 13.00, 17.00, 19.00, 20.55 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 8.40 Naša zemlja; 9.30 Maša; 10.40 Govorni program; 11.15 Nedeljski pisani nrogram; 12.20 Popevke: 13.45 Perfida Rai;
14.40	Iz nogometnih stadionov; 15.50 Nogometne tekme; 17.10 St.a-dioquiz; 19.35 Musie show; 20.15 «Aida», opera G. Verdija; 23.05 Lahko noč.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30,
13.30, 16.55, 19.30 Poročila; 6.00 m 7.55 Vprašanja Radiu 2; 0.15 Danes je nedelja; 8.45 Televizijski programi; 9.35 Gran Varie-ta; 11.00 Plošče; 12.15 Revival;
12.45	Nagradna oddaja; 13.40 Zabava vas Pino Caruso; 14.30 Popevke; 15.00 in 17.00 Športna nedelja; 15.50 Spored z Ginom Bra-mierijem; 17.45 Plošče.
SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00. 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 15.00,
17.00,	19.00, 22.00, 23.00 Poročila: 6 15 Danes je nedelja; 7.15 Zdravo. tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra :,a otroke; 8.42 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 10.30 Humoreska tega tedna; 10.50 Glasbena medigra: 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15 Glasba po željah; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce: 13.45 O-bisk pri orkestru Perry London; 14.05 Nedeljsko popoldne; 14.25 Nedeljska reportaža; ob 17.50 Zabavna radijska igra, 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer.
TRST A
7.00,	8.00, 9.00. 10.00, 11.30,
13.00,	14.00, 15.30, 17.00, 18.00 in
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro;
8.05	Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Pevci in ansambli na koncertnem odru; 9.30 Kaku so jele naše nuonote; 9.45 Glasbena medigra;
10.05	Koncert sredi jutra; 10.30 Biti ženska, razgovori o ženski stvarnosti v literaturi; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Slovenski zbori; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Roman v nadalj.: «Dekla Ančka*;
14.30	Glasba od tu in tam; 15.00
Glasbeni ping pong; 16.30 Glasba za najmlajše; 17.05 Operna sezona v gledališču Verdi; 17 45 Glasbena panorama:	18.05 Čas
in družba; 18.20 Klasični album.
KOPER
7.30,	8.30, 10.30, 12.30, 13.30,
14.30, 15.30, 16.30, 18.30 in 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glasbena galerija;
9.20	Poje Bonnie Branlett; 9.32 Na našem gramofonu; 10.00 Z nami je...; 10.10 življenje v šoli; 10.32 Popevka dwyg: 10.40 Glasba in nasveti; TUJK) Kirn, svet mladih: 11.32 Sprint glasba; 1145 Glasbeni portret: 12.05 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek: 14,10 Popevke; 14.33 Ansambel lahke glasbe; 15.00 življenje v šoli; 15.20 Ansambel Mirka Šou-ca; 15.40 Plošče; 15.45 Par bei sed; 16.00 Pismo iz...; 16.05 La Vera Romagna; 16.20 Glasbeni spored; 16.40 Glasbeni notes;
17.00	Ob pet.ih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasbeni cock-tail; 18.35 Iz zborovskega arhiva: 19.33 Crash.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00.
14.00,	15.00, 17.00, 19.00 in 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 9.00 in 10.35 Glasbeno govorni program; 12.05 in
13.30	Vi in jaz 78: 14.05 Glasbeni program; 14.30 in 17.30 Lo spunto; 15.05 Prvi Nip; 17.10 Lahka glasba: 18.35 Mladi in kmetijstvo; 19.35 Popevke; 20.30 Učimo se violine,
SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.00. 8.00, 9 00. 10.1K),
11.00,	12.00,	13.00. 14.00, 15.00,
18.00,	19.00. 22.00, 23.00 Poročala;
6.20	Rekreacija: 6.50 Dobro jutro, otroci!, 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringaraja; 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi; 9.40 Vedre melodije; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?, 10.45 Turistični napotki; 11 -03 Za vsakogar nekaj; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe;
13.20	Zabavna glasba; 13.30 Pri-
poročajo vam...; 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom:	15.30
Glasbeni intermezzd; 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom;
16.00	«Vrtiljak»; 17.00 Studio ob
17.00;	18.05 Izročila tisočletij;
18.25 Zvočni signali; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. o troci!; 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča: 20.00 Kulturni globus; 20.10 Novi posnetek
HHHM
\J/
Nedelja, 19. marca 1978
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
9,30 Maša
11.30	Nedeljska srečanja
12.15	Kmetijska oddaja
13.00	DNEVNIK 1 - OB 13. URI
13.30	DNEVNIK 1 - NOVICE
14.00	V teku nedelje . . .
14.30	Glasbena rubrika
15.15	Ta nori, nori sneg
16.45	90. minuta,
17.10 Joj, jutri je ponedeljek
19.00	Nogometna tekma A lige
20.00	DNEVNIK
20.40 Ostrikove dogodivščine, 2. nadalj.
21.45	Nedelja v šport i
22.45	TV programi za prihodnje dni
Ob koncu Dnevnik
Drugi kanal
12.30	Neverjetne, dvojica, risanka
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Ona druga nedelja
15.15	TV programi prihodnjih dni
15.30	Košarka: Scavolini - Pagnos-sin
17.15	Comemai. oddaja za mladino
18.15	Poje Demis Roussos
18.55	Tigrove brigade
19.50 DNEVNIK 2 — Odprti studio
20.00	Nedelja, sprint
20.40	Nikoli ob sobotah, gospa Jj-, sistrata,
glasbena komedija
21.45	DNEVNIK 2 — DOSSIER.
22.40	DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI
22.55	Koncert organista Giorgia Carniniia
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.50	Za nedeljsko dobro jutro
9.50	Gruntovčani, hadalj.
10.40	Kaj je narobe: Zlato kljuse in sladki tornado, film
11.30	Kmetijska oddaja
12.30	POROČILA
12.35	Svet. v katerem živimo
13.05	Paralelni slalom za moške
13.50	Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu
16.15	Slava, iilm
17.35	športna poročila
17.45	Košarka: Metalac - Beko
19.30	DNEVNIK
20.00	D. Markovič: Vrnitev odpisanih
21.00	Svet okoli Jastrebarskega
21.50	Športni pregled
22.20 Nogomet: Dinamo - Crvena zvezda
Koper
9.30 Arosa: Paralelni slalom za moške
14.25 Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu
17.45	Košarka: Metalac - Beko
19.30	Otroški kotiček
20.15	Stičišča
20.35	Pretčijenje podeželskega mesteca. film
22.00	Opatija 78
22.50	Nogomet: Diname - Crvena zvezda
Zagreb
14.15	Nedeljsko popoldne 19..30 DNEVNIK
20.00	Vrnitev odpisanih, nadalj.
ŠVICA
20.05	Srečanja
20.30	DNEVNIK
20.45	Volitve v Franciji
21.00	TV nadaljevanka
g Y//////Afa
parla-
Ponedeljek, 20. marca 1978
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Arg< menti, aktualna oddaja
13.00	Knjižna rubrika
13.30	DNEVNIK
14.00	Posebna oddaja iz menta
14.25	Italijanščina, vzgojna odd.
17.00	Ob petih z Giulianom Cane-vaccijem
17.05	Tee:	ponedeljkov sestanek
18.00	Argumenti, aktualna oddaja
18.30	Povej mi, kako ješ
18.50	Osmi dan '	\
19.20	Družina Partridge
Mama, ne skrbi ... TV film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Krinka in bodalo, film v režiji Fritza Langa Kino jutri
22.30	Bonta loro
Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Vzgoja in dežele
17.00	Preigram za najmlajše: Sezam, odpri se
17.30	Živalski raj:
,Np,spirogj in bivoli
18.00	Laboratorij 4
Vzgojna TV drugod: Francija
18.25	Iz parlamenta in Dnevnik 2 — športne vesti
18.45	Počitnice
19.05	Dribblino, športne vesti
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40	La cittadella, 7. in zadnje nadalj.
21.40	Habitat
22.30	Protestantizem
Ob koncu Dnevnik 2 — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.05, 10.00, 15.05 TV v šoli
16.00	Ljudje in zemlja
17.10 Vrtec na obisku: Pomlad v dolini ribnikov
17.25	Svet. v katerem živimo
17.55	Obzornik
18.05	Dohodek — smoter delavcev v združenem delu
18.20	čas in računanje, serija
18.45	Mladi za mlade
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	T. Ketig: življenje teče da He. drama
20.55	Kulturne diagonale 21.35 DNEVNIK
21.50	Hokej: Jugoslavija
Koper
20.(K) Otroški kotiček
20.15	Odorti prostor
20.30	DNEVNIK
20.45	Ta hip, oddaja iz cikla Človek brez meja
21.25	Poti in stranpoti, 7, del
22.20	Hokej: Jugoslavija - Italija
Zagreb
18.45	Mladi za mlade
19.30	DNEVNIK
20.00 V. Desnica: Oko, drama 21.35 Glasbeni trenutek 21.40 Panorama ŠVICA
20.30	DNEVNIK
20.45	Enciklopedija 21.35 Simfonični koncert
Italija
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 21. DO 25. MARCA 197«
TOREK, 21. marca
8.30, 10.00 in 14.30 TV v šoli; 16.05 šolska TV; 17.15 Poročila; 17.20 Glasbena oddaja; 17.50 Ob zornik; 18.00 Pisani svet; Letni časi; 18.40 Jugoslovanska trimska televizija; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Mednarodna obzorja; 20.55 Svetovno hokejsko prvenstvo B skupine: Jugoslavija - Norveška; 22.30 Dnevnik.
KOPER
17.45 Košarka, Pokal Korač: Finale; 19.30 Odprta meja; 20.00 O-troški kotiček; 20.15 Odprti prostor; 20.30 Dnevnik: 20.45 Aktualna tema, dok. oddaja; 21.15 Življenje Michelangela, 4. del; 21.45 Turistični dokumentarec; 22.05 Hokej: Jugoslavija - Norveška.
SREDA, 22. marca
8.35 in 10.00 TV v šoli; 15.25 Nogomet: Jugoslavija - Madžar ska; 17.30. Poroči’a; 17.35 S. Makarovič: Kosovirja na leteči žli-
či; 17.50 Popotovanje v deželo lutk; 18.05 Obzornik; 18.15 Ne prezrite; 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Bilčovs; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Meseno spoznanje; 21.43 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov: 21.45 Dnevnik; 22.00 Na ši sodobniki: Beno Zupančič.
KOPER
15.25 Nogomet: Mednarodno no gometno srečanje; 20.15 Odprti prostor; 20.30 Dnevnik; 20.45 Križarka Potemkin, film; 21.50 U-metnostno drsanje, prenos iz Otta-we.
ČETRTEK, 23. marca
9.00, 10.00 in 15.00 TV v šoli; 10.0.1 Šolska TV; 17.25 Poročila; 17.30 Velike reke, film; 18.20 Ob zornik; 18.35 Zgodbe iz Kalevale; 18.45 rehtnica za natančno tehtanje; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 TV za konec todn .; 20.35 Izziv kulturi; 22.05 Dnevnik; 22.20
Hokej: Jugoslavija - Japonska; 22.40 Dokumentarna oddaja.
KOPER
19.30 TV trim test; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Odprta meja; 20.30 Dnevnik; 20.45 Lassie se vrača, film: 22.15 Hokej: Jugoslavija - Japonska.
PETEK, 24. marca
9.00, 10.00 in 15.00 TV v šoli; 16.50 Potočila; 16.55 Gozdne zgod be in nezgode: 17.10 Deček Dominik, serija; 17.35 Košarka: Partizan - Bosna: 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Izvolite, kar naprej, Jasbena oddaja; 21.05 Razgledi: Kam gre Quebec: 22.10 Ser-pico, serijski film; 22.50 Poročila.
KOPER
20.00 Otroški kotiček; 20.15 Odprti prostor; 20.30 Dnevnik; 20.45 Milijardna pustolovščina, film; 22.15 Locandina, reklamna oddaja; 22.30 Likovni nokturno: Vladimir Makuc.
SOBOTA, 25. marca
8.00 Poročila: 8.05 Zgodbe iz K« levale; 8.15 S. Makarovič: Kosovirja na leteči žlici; 8.30 Vrtec na obisku; 8.45 Tehtnica za na' tančno tehtanje; 9.15 Pisani svet: 9.50 Dok. oddaja; 10.20 študij na univerzi: Matematika; 10.40 V. ^c' delkovski: Velika soba, drama: 11.40 Poročila; 15.30 Poročila! 15.35 Nogomet: Radnički - Borac:
17.30	Obzornik, 17.45 Konjiček
Grbavček, film:	19.15 Risanka!
19.30	Dnevnik; 20.00 G. Durieusj Paul Gauguin, nadalj.; 20.55 TV žehtnik, 21.25 Dnevnik; 21.40 625, pogovor gledalci: 22 20 Hokej: Jugoslavija - Romunija.
KOPER
15.45 Nogomet: Radnički -rac; 19.30 Otroški kotiček: 20.'J Odprti prostor; 20.30 Dnevniki 20.45 Jemie, 6. del; 21.40 Nacizem, oddaj iz.cikla Svet v leti'1 1900- 1939 ; 22.45 Plavolasa P°tc ouhinja, film.

PORT ŠPORT ŠPORT
19. marca 1978
PO NEDELJSKI USPELI KOLESARSKI DIRKI ZA TROFEJO ZSŠDI
LONJERSKI DELAVCI BREZ POČITKA
V
Čeprav je bila v nedeljo pri organizaciji dirke zaposlena vsa vas, pa se v Lonjerju že sedaj pripravljajo na dve novi prireditvi
.Nedeljska mednarodna amaterska ^lesarska dirka za 2. Trofejo ZS je mimo,ljudje v Lonjerju so se pahnili, saj končno lahko malo Ulivajo po vročem finalu, ko se je "jšala vedno bolj ura starta sto-^Vetih kolesarjev iz Italije in iz "kgoslavije. Potem ko so člani Koprskega kluba , Adria od četrtka pije stalno «zasedali», da bi prijavili vse potrebno na startu, so pske pričele pripravljati hrano za ^petdeset gostov, ki so najavili ^°j prihod v Lonjer. Na Združenju r® je bil telefon kar vroč, ko je ?ao treba opraviti že zadnje pozive, " bi se vedelo, kdo bo prišel, kdo ™ ne na dirko. Ogromen organiza-^aki aparat je pričel mleti z vso "Jo, da bi bilo za to prireditev vse ?a mestu, ko se je pričakovalo kolarje iz šestih držav, nato iz pe-nazadnje pa so prišli le Itali-ftni in Jugoslovani. Praktično se je J.nedeljo ob 13. uri, ko je bil start pke v Lonjerju, zaključilo skoraj šestmesečno delo, ki je šlo od košnje na Italijansko kolesarsko *vezo v Rimu za vpis dirke v mednarodni koledar do vabil raznim federacijam, da dovolijo nastop svojih "anov v Trstu; nato tri ure dirkala po tržaški in goriški pokrajini 1,1 končno zaključni sprint med dv'e-^ vrstama navijačev na Bazovski cesti nad Lonjerjem.
# * *
Kakih petnajst žensk je začelo ?* v soboto zjutraj čistiti zelenjavo, '“Piti krompir in pripravljati sto Petdeset zrezkov za kosilo kolesarjev, ki je moralo biti pripravljeno "o deveti uri zjutraj. Napetost se je ®topnjevala vedno bolj, posebno pa v nedeljo v jutranjih urah, ko je v ^stilno «Pri županovih* privrelo na-;nkrat osemdeset kolesarjev, ki so boteli vsi naenkrat jesti. Temu je {Janjkala sol, onemu olje, tam je "Jo preveč riža, zakaj ne bi prine-*** raje malo vina kot pa minejo vodo, tako da je bilo nataka-bcam vsega preveč.
* » »
Iz Rima je prispel brzojav, da mo-[9 biti na cilju dirke fotofinish. Za to je bilo treba pripraviti sedem [botrov visok stolp, ki je moral bi-? osem metrov od roba cestišča. JJanjkali so drogovi, treba jih je ?do iskati zadnji trenutek, še do-V da je Silvano Čok dal na razpolago svoj kamnolom, da je po-?ebna ekipa Lonjercev postavila na bž.ji vzpetini oder za fotofinish. V bedeljo pa niso bili zadovoljni sodčki, ki so hoteli imeti svoj posesti oder, prav na cesti. ..
#	» * (nrimZ
. »Puščice? Največ dve Uri ih delo končano,* v dveh sta sta ribi a z ?v'tom, opremljena s klejem, plakati in barvo ob štirinajsti uri v so-Joto in se vrnila domov vsa izmu-ena po dvajseti uri. ..
#	* *
»Šef prometa* Danilo je. imel naj-y?Č preglavic s štafetami. Pomisliti k bilo treba, kam postaviti posamezne ljudi, saj je bilo nevarnih križišč okrog petdeset, štafet pa le ?vajset. Poleg tega pa je bilo treba poznati «karakteristike» posameznikov, saj je bilo vreme sončno in Jbplo, grla pa suha, in je bilo treba tudi paziti, da ne kdo zgreši Ppoge. ..
« « »
.Največji problem na cilju je bil, fam postaviti vse avtomobile, ko se n> dirka bližala koncu. Nevarnost ja bila, da bi prispela na cilj večja "Upina kolesarjev, in bi jim lahko .Plemstvo oviralo pot v zadnjih me-jjh, kar bi pokvarilo celoten potek brke. To je bila stalno največ ja implikacija, kateri je bilo treba bbjti čimprej rešitev, saj bi dru-lahko šlo vse delo po zlu. Na
srečo pa so prirediteljem pomagali lastniki lonjerskih kamnolomov, ki so ob tej priložnosti očistili ogromni prostor, kjer stojijo ponavadi kamioni, tako da so lahko tjakaj spravili nekaj desetin .avtomobilov. # # #
Zadnjih deset kilometrov dirke: prehitevanje kolesarjev strogo prepovedano, da se ne bi kdo favoriziral. Na begu je bilo deset kolesarjev iz štirih klubov, čeprav so prej spremljevalci prehitevali kot nori in izustili marsikatero, če jih je kdo oviral, so bili od tu dalje kot jagnjeta. Držali so se navodil vodje dirke in pustili svojim varovancem, da so se v miru potegovali za najboljša mesta. Nehote pa se tu vsiljuje primerjava med tako dirko in dirkami krajevnega značaja, ko je kaos prav v zaključnih delih nepopisen in večkrat pokvari celoten potek tekmovanja. Res pa je tudi, da smo imeli v nedeljo opraviti skoraj s profesionalnimi kolesarji in spremljevalci. Dovolj je bil pogled na Milančane, ki so imeli na razpolago dva avtomobila, popolnoma
opremljena z rezervnimi deli, za kolesa, med seboj pa so se dogovarjali preko radia.
« * •
«Press center* ZSŠDI je bil tokrat v prvi bojni vrsti. Potem ko je poskrbe! za razmnoževanje startnih list in vseh potrebnih informacij, je sledil predstavnik centra dirko v avtu vodje dirke, s praznim želodcem, saj ni imel zjutraj časa niti za kavico, in premrlimi nogami, stalno v strahu pred prepihom in «mirno» vožnjo voznika avta, ki se je moral sukati med številno pločevino za kolesarji.
# # #
Dirka se je zaključila, med splošnim zadovoljstvom nastopajočih in gledalcev, prireditelji pa so si le za trenutek oddahnili in pričeli z nasprotnim delom: pospraviti in o-čistiti je bilo treba prireditveni prostor, postaviti vsako stvar spet. na svoje mesto in že misliti na naslednjo prireditev, ki bo najprej sodelovanje na «12. Alpe Adria*, nato pa «12. Pokal Lonjerja*.
R. Pečar
MINIBASKET
PRVENSTVO ZINI & ROSENVVASSER
VEČ NEODIGRANIH SREČANJ
Naše ekipe se tokrat niso najbolje izkazale - Slovenski derbi Boru
Finalna skupina
Ker ima Bor veliko zaostalih tekem je tekmo predzadnjega kola s Sokolom A anticipiral na ta teden. Po hudem boju so tesno zmago iztržili Borovi košarkarji, ki pa s prikazano igro niso povsem zadovoljili.
Kontovel je po predvidevanju gladko izgubil s prvouvrščenim Vi-sintinijem. Ponovno se je edino Gulič upiral nasrotnikovi premoči. IZIDI 14. KOLA
Visintini - Kontovel	54:34
Sokol A - Libertas	40:40
Inter 1904 - Inter Milje	48:23
Don Bosco - Ferroviario 76:39 Servolana A - Bor B	n.o.
LESTVICA
(v oklepaju število odigranih tekem) Visintini (14) 26, Servolana A (12) 22, Don Bosco A (13) 20, Bor B (13) 16, Inter 1904 (11) 14, Libertas (12) 11, Kontovel (13) 10, Inter Milje
(13)	6, Sokol A (15) in Ferroviario
(14)	2. Sokol A ima točko manj zaradi odpovedi tekme.
STRELCI NAŠIH EKIP BOR B: Bradassi 336, A. Tavčar 77, Volk 62, Semen 49, Jogan 16, Jagodic, Krapež in Slama 8, B. Tav-
Mednarodni nogometni turnir mesta Videm
ITALIJA-JUGOSLAVIJA
KATEGORIJA JUNIORES
GORICA — STADION NA CAMPAGNUZZI V SOBOTO, 25. MARCA 1978, OB 15. URI
niiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiifiHiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitfiiimiiiiiiiiui
MINIBASKET
TROFEJA S. SEBASTIANO
Pomembna zmaga Bregovih najmlajših
Libertas - Breg
24:28
BREG: Korošec 8, Prašelj 4, Sancin 8, Marko Ota 2, Ražem 4, Mitja Ota 2. Vodopivec, Kocjan, Švara, Piras.
Bhč'g6vi najrAlajši ’ kdšahkaipjl so v petek v gosteh izbojeval Fdragoceno zmago ha račun močne peterke Li-bertasa.
Naši zastopniki so verjetno v tem srečanju doslej pokazali največ. Predvsem so zadovoljili zaradi skupne igre.
S to zmago so se Brežani povzpeli na sredino lestvice.
65:96
ŠD Adria iz Lonjerja
»e zahvaljuje vsem, ki so prispevali k odličnemu uspehu druge mednarodne amaterske kolesarske dirke za ^Trofejo ZSšDh.
NARAŠČAJNIKI Polet — Ferroviario (31:39)
POLET: Hrovatin (k) 6, Sosič, Vremec 15 (1:3), Pisani 8, Taučer 2, D. Kralj, Grison, Kalc 34.
Poletovci so po predvidevanjih visoko izgubili v prvenstvu naraščajnikov proti še nepremaganemu moštvu Ferroviaria, vendar je treba takoj povedati, da so s svojo igro vse prej kot razočarali, saj so se predvsem v prvem polčasu zelo u-spešno borili s starejšimi : s izkušenejšimi nasprotniki. Polet je to-kratkončno zaigral s popolno postavo in krepko se je poznala vrnitev Marka Pisanija, ki je pomenil veliko okrepitev, predvsem v skokih na odbite žoge. Žal, so se Openci v drugem polčasu precej ustrašili nasprotnikovega presinga.
Zelo dobro je tokrat zaigral Pavel Kalc, ki jo bil naravnost neustavljiv za nasprotnike v igri 1:1 in je z odličnimi prodori ter meti od zunaj dosegel letos zanj rekordno število košev.
SERGIJ TAVČAR
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Krašovci zadovoljili
Po lepi igri so zasluženo premagali ekipo Emone
Emona - Kras
2:3 (2:0)
Posnetek z nedeljske kolesarske dirke za «Trofejo ZSŠDI«, ki so jo priredili požrtvovalni lonjerski športni delavci
KRAS: Bogateč, Škabar, Rebula (Husu), Žužič, Trampuž, Blažina (Valter Milic), ,'Co)'j&, Verša, Ljubo Milič, Miloš Milič, Šegina (Žužek).	i'; J-1'
STRELCI ZA KRAS: Ljubo Milič, Žužič, Colja.
V	sredo se je Kras srečal v trening tekmi z ekipo Emone. V prvih 30 minutah je bila igra povsem e-nakovredna. Igrišče je bilo nekoliko razmočeno, vendar to ni oviralo e-kipi, ki sta predvajali lepo igro. Proti koncu polčasa je bila domača ekipa dvakrat uspešna. Oba gola sta padla kot že običajno zaradi dveh hudih napak krasove obrambe.
V	drugem polčasu smo videli zelo kvalitetno igro s strani Krasa. Mnogokrat so streli napadalcev končali le za las preko vratnice.
Prvi gol je dosegel Ljubo Milič, ki je spretno izkoristil lepo podajo Blažine in zmanjšal rezultat, žužič se je v 27. minuti lepo znašel v kazenskem prostoru in iz gneče rezultat izenačil. Do odločilnega zadetka je prišlo v 30. minuti. Pri tem golu so sodelovali vsi Krasovi napadalci, med katerimi je bil naj-prisebnejši Colja, ki je povedel Kras v vodstvo.
V	tej tekmi so naši fantje pokazali vse svoje realne sposobnosti in če bi tako zaigrali v prvenstvenih tekmah, bi bilo naše moštvo više na lestvici, kot pa se trenutno nahaja. Po tekmi so bili gostje deležni lepega sprejema. V hotelu Bernardin v Portorožu so se vsi zbrali na večerji, kjer so se tudi domenili za povratno tekmo, ki naj bi bila meseca aprila ali maja.
S. Z.
KOŠARKA
PRIJATELJSKA TEKMA
Bor - Scoglietto	98:96
BOR: Klobas 18, Kneipp 6, Žerjal 6, Perco 4, Udovič 8, Ražem 8, Sloveč 12, Pertot 8, Oblak 4, Tre-visan 16, Parovel 2, German 6.
V	okviru priprav na nadaljevanje promocijskega košarkarskega prven stva sta se v petek v Dolini v prijateljski tekmi spoprijela Bor in Scoglietto.
Trening je bil koristen za obe e-kipi. Nedvomno pa so v tem srečanju več pokazali košarkarji Sco-gliefta. Borovci so bili predvsem pomanjkljivi v obrambi. V vrstah «plavi» pa so zadovoljili predvsem mladi košarkarji (Udovič, Trevisan in Kneipp).
DEČKI
Arte B — Dom	56:39
(28:17)
DOM: Cingerli, Croselli 2, Uršič (k) 12, Zavadlav 3, Devetak 9, Krulc 4, Čotar 9.
V	prvem polčasu so domovci imeli več možnosti, da bi premagali domačine, a v drugem polčasu niso branili svojega koša. Artejevi igral-c: so napravili več prekrškov. Domovi igralci so imeli v rokah dragocene žoge, a jih niso bili zmožni obdržati.
V	povratnem delu prvenstva so bili najboljši strelci Domove ekipe Uršič (k) 40, Devetak 32, Zavadlav
18, Cingerli 16, Krulc 10, Čotar 9, Waltritsch 8, Makuc 4, Croselli 4, Čemo 2.	David Uršič
ar.Jir .'J!>ui!
Oddaja o košarki
Jutrišnji! oddajta''Radia Trst «Glas-beni ping-pong*, ki jo od 15. ure do 16.30 vodi Ivan Peterlin, bo ponovno obravnavala našo zamejsko košarkarsko problematiko. Gost oddaje bo znani košarkarski izvedenec in trener Peter Brumen, bivši trener ekipe Jadran.
čar 6, Paoli 5, Zaocaria in Lokar 4.
KONTOVEL: Gulič 369, Sedmak 67, Starec 56, Emili 24, Pertot 16, Piras 13, Gruden 9, Grilanc 8, Bri-schia 5, Škabar 3.
SOKOL A: Ušaj 265, Devetak 145, Bandelj 63, Nevenko Pertot 35, Klanjšček 23, Niko Pertot 16, Grilanc 10, Žbogar 8, Della Schiava 6, Kojanec 4, Bogateč 2, I-egiša 1.
Tolažilna skupina
Od naših zastopnikov je igral le Bor A, ki je visoko izgubil s še nepremaganim RCT. Tekmo med drugima ekipama Sokola in Servolane niso odigrali zaradi slabega vremena (tekma bi morala biti na odprtih igriščih). Sokol	B	bo tekmo na-
doknadil že v torek, 21.3. ob 15.30 v Skednju.
IZIDI 14. KOLA
SGT - CAMB	49:63
RCT - Bor A	82:6
Servolana B - Sokol	B	n.o.
LESTVICA
(v oklepaju število odigranih tekem)
RCT (13) 26, CAMB (13) 22, SGT (11) 14, Don Bosco B (12) 12, Polet (10) in Servolana B (10) 10, Breg (10) 6, Bor A (11) in Sokol B (12) 2. Breg ima 2 točki manj zaradi odpovedi dveh tekem.
STRELCI NAŠIH EKIP
BOR A: Rudež in Betocchi 23, Kovačič 20, Počkaj 13, Smotlak 12, Civardi 10, Vecchiet 9, Germani 8, Barbiero 7, D. Sedevčič 5, Hmeljak
4,	Košuta in Pisani 2.
POLET: Feri 102, Granier 37, Furlan 27, Košuta 25, Fabi 22, Husu 21, Persi 18, Zajec 9, Hrovatin, Komar in Ipavec 4, Bellafontana 2.
BREG: Klabjan 82, Bavčar 70, Korošec 27, R. Žerjal 23, Pregare 22, M. štrajn 19, Kofol 6, B. Žerjal
5,	M. Slavec 4, G. Štrajn in Ga-brielli 2.
SOKOL B: Terčon 52, F. Pahor 43, Busan 41, I. Legiša 16, Zidarič in Braida 10, Bandelj 4, Trampuž 3, Caharija 2.
<*"	(J"	„	~
Karel Ferfolja, trenutno najboljši strelec dobordobske Mladosti
PRVENSTVO SAN SEBASTIANO
Tolažilna skupina
V tem kolu so odigrali eno samo tekmo, v kateri je Bor kot predvideno izgubil z ekipo RCT. Borovi najmlajši so se nekoliko bolj izkazali od starejših minikošarkarjev Bora A, če že ne v obrambi, pa vsaj v napadu, saj so dosegli 11 točk.
IZIDA 7. KOLA
Kontovel - SGT	n.o.
RCT - Bor	62:11
ZAOSTALA TEKMA SGT - libertas	61:30
LESTVICA
Limertas 8, RCT in SGT 6, Breg 4, Bor in Kontovel 0.
Kontovel in SGT imata 3 tekme manj; ostale ekipe pa vsaka po tek mo manj.
STRELCI NAŠIH EKIP BOR: Košuta 29, Lokar 16, Pieri
8,	M. Pertot 4, Žetko 2, Antonietti 1. BREG: Korošec 67, Ražem 31,
Prašelj 22, I. Sancin 19, D. Kocjan
9,	Mitja Ota 4, Vodopivec, S. Kocjan in N. Sancin 2.
KONTOVEL: Piras 5, Bogateč, Starec in Ceinar 2, Compare 1.
Zagrižen boj za žogo med prvenstveno tekmo v minibasketu najmlujšib košarkarjev Bora in Brega
ŠAHOVSKA PANORAMA
Velemojstrski turnir v Bugojnu
Ko pišem to poročilo, je na veleturnirju v Bugojnu treba odigrati samo še zadnje kolo. Stanje kola pred koncem je: Karpov, Spasski 9, Timman 8,5,
Talj, Ljubojevič 8, Hort, Hiibner 7,5, Balašov, Lar-sen, Miles 7, Ivkov, Porlisch 6,5, Byrne 5,5, Gligo-rič, Bukic, Vukič 5. Glede razporeditve prvih petih mest lahko zadnje kolo prinese v glavnem samo še nebistvene spremembe, da eden ali drugi izmed petih, ki so vsaj teoretično lahko tudi še prvi, dobi nekaj sto dolarjev več ali manj in da si popravi ali poslabša rating za kakšnih 10 točk. Edina izjema bi bila, če bi Timman dobil zadnjo partijo in razdelil prvo mesto. To bi bila pač prvovrstna senzacija, saj je že tako Timmanov uspeh glavni pozitivni dogodek turnirja.
Mladi Holandec (rojen 1941, pol leta za Karpovom) je dosegel svoj doslej največji uspeh in bo po ratingu napredoval na nad 2600 točk, poleg tega pa se bo s 16. - 17. mesta na lestvici najboljši na svetu, ki ga je zavzemal doslej, povzpel med prvo deseterico. Karpov je šele v predzadnjem kolu zapet prišel na čelo tabele, čeravno ne sam. V vsakem primeru je znal varovati svoj ugled svetovnega prvaka. Točno po programu, ki si ga je bil postavil, ni prav nič razmetaval s svojimi močmi, ni ' izdal nobene svoje skrivnosti in> je- vse" podredil glavnemu ciljiA pripravi rS’ dvoboj s Korčnojem. Za Spasskega pomeni uspeh v Bugojnu rehabilitacijo, pravzaprav prvo po izgubljenem dvoboju s Fischerjem leta 1972.
Njegov uspeh bi bil bolj razveseljiv, če ga ne bi vnaprej pokvaril Z incidenti in neprimernimi izjava-
iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiif 11111111111111111111111111111111111111111111111
DELOVANJE ZSSDI
Skupščina tržaških
športnih društev
V petek je bila na Opčinah v prostorih ŠD Polet skupščina športnih društev iz tržaške pokrajine, ki so članice ZSŠDI. Edina, vendar zelo obsežna točka dnevnega reda, je bil regled in preverjanje letnega programa, ki ga bo izpeljala krovna športna organizacija v tesnem sodelovanju z včlanjenimi društvi. Letos sta bili uspešno izpeljani dve večji prireditvi, in sicer mednarodni novoletni ženski odbojkarski turnir in mednarodna kolesarska dirka za 2. trofejo ZSŠDI. Najvažnejše bodoče ooveznosti pa so naslednje: že v drugi polovici tega tedna bo v Izoli seminar za odbornike (skupno s koroškimi rojaki); z jutrišnjim dnem se prične ciklus sedmih strokovnih predavanj, ki so namenjena vsem zamejskim trenerjem, članom trenerske zveze ZSŠDI; maja in junija bo rekreacijsko odbojkarsko tekmovanje «Revival 78»; maja bo finalni del odbojkarskega turnirja prijateljstva, ki ga bo verjetno organizirala reška zveza tako v moški kot ženski konkurenci; 20. in 21. maja bo pri nas v zamejstvu četrta izvedba nogometnega turnirja prijateljstva; od 2. do 6. junija je predviden obisk v zamejstvu športnikov iz BiH; od 15. do 19. julija bodo v Mozirju poletni tečaji za inštruktorje košarke, namiznega tenisa, nogomet^ in odbojke; avgusta, oziroma septembra bodo izpopolnjevalni tečaji v košarki, namiznem tenisu in odbojki; od 9. do 12. septembra bodo zamejski športniki obiskali Srbijo, pomerili pa se bodo v košarki, ženski odbojki in namiznem tenisu; 14. in 15. oktobra bo v Murski Soboti 2. srečanje slovenskih športnikov, tekmovali pa bodo v 'aslednjih panogah: namizni tenis (ženske dp 18. leta, moški brez omejitev), nogome„ (mladinci), odbojka (mladinci in mladinke) in šah (brez omejitev); v drugi polovici decembra bi moral biti novoletni odbojkarski turnir. Poleg tega naj omenimo, da bosta gotovo na sporedu tudi tečaja za vaditeljico otroške telovadbe in pa m potapljače, v polnem teku pa je plavalni tečaj v Lipici v pričakovanju razpoložljivosti bazena v Žu-stemi pri Kopru. Zamejski športniki bodo tudi letos sodelovali na tradicionalnem pohodu «Po poteh partizanske Ljubljane*, predvidena pa
je tudi organizacija večjih športnih akcij v Beneški Sloveniji, v Trstu pa bo celodnevni posvet o športu.
Med diskusijo, v katero so posegli skoraj vsi prisotni delegati, je bil govor o ustanovitvi, in vlogi košarkarskega društva Jadran, o nujnosti ustanovitve komisije za rekreacijo, o trenutnem stanju košarke in odbojke. Ključna točka razprave pa je bilo načelo združevanja sdl po panogah. Z druženimi močmi in z manjšimi napori bi dosegali vidnejše uspehe in bi pritegnili zanimanje širšega kroga navijačev (lanskoletna izkušnja z Jadranovo ekipo je več kot zgovoren dokaz). Ljubitelji športa si to želijo, mladinci so bolj prizadevni na treningih, če imajo pred seboj neko perspektivo. Zato je padel predlog, naj bi Združenje izdelalo osnutek združevanja sil pri košarki in odbojki, o katerem naj se izrečejo tudi zainteresirani igralci sami. Na koncu naj še omenimo, da je iz posameznih posegov jasno izšla potreba, da razširimo bazo in propagiramo rekreacijo, pomemben dejavnik pa je vsekakor šolska mladina, katero je treba še bolj zainteresirati in pritegniti k sodelovanju, v dogovoru z združenji staršev.
Jutri strokovno predavanj‘e
za trenerje
Z jutrišnjim dnem se prične ciklus sedmih strokovnih predavanj, ki jih organizira trenerska zveza ZSŠDI v .'•''delovanju z ljubljansko Visoko šolo za telesno kulturo. Jutri zvečer bo ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani predaval dr. J. Šturm na temo: teorija športnega treniranja. Predavanje je splošnega značaja, zato toplo priporočamo vsem našim zamejskim trenerjem, da se ga udeležijo.
Ostala predavanja pa so naslednja : 3. aprila — .športna psihologija (dr. M. Čuk), 10. aprila — psihologija športne grupe (dr. M. Čuk), 17. aprila — prva pomoč (dr. L. Vučetič), 24. aprila — fiziologija športa (dr. Vučetič), na sporedu pa bo tudi predavanje o športni masaži.
Še jutri prijave na
odbojkarski revival
Jutri se zaključi rok za vpisovanje na rekreacijsko odbojkarsko tekmovanje «Revival 78», ki ga organizira ZSŠDI v moški, ženski in mešani konkurenci. Razpis tekmovanja je bil objavljen prejšnjo nedeljo na športni strani PD. N
Sestanek z referenti
V	torek je bil sestanek med odborom ZSŠDI in referenti za posamezne panoge. Proučili so stanje v posameznih disciplinah in so pregledali program pred skupščino društev.
Trening odbojkarske
reprezentance
V	sredo so se najboliše odbojkarice zbrale na skupnem treningu, ki je veljal kot priprava na bodoče reprezentančne nastope.
Jutri skupščina
goriških društev
Jutri zvečer bo ob 20. uri v Kulturnem domu v "ovodnjah skupščina goriških društev, ki so članice ZSŠDI. Na dnevnem redu je pregled in preverjanje skupnega programa za letošnje leto.
Seminar za odbornike
Konec tega tedna (od četrtka, 23., do sobote, 25. 3.) bo v Izoli v Simonovem zalivu vsakoletni seminar za odbornike zamejskih slovenskih športnih društev, na katerem bodo prisotni tudi koroški športni delavci. Teme seminarja so naslednje: 1. Politični položaj koroških Slovencev; 2. Osimski sporazumi in politični položaj Slovencev v Italiji; 3. Narodnoobrambni pomen planinstva; 4. Pomen zdravstvenega varstva v telesni kulturi; 5. Vključevanje ženske v telesno kulturo; 6. Telesna kultura kot šola narodne zavednosti; 7. Dogovor o organizaciji štafetnega teka ob 30-letnici organiziranega slovenskega športa na Koroškem; 8. Sodelovanje društev v ZSŠDI.
Sestanek s SPDT
Na sestanku med odboroma ZSŠDI in SPDT je tekla beseda o Zimskih športnih igrah, ki so tudi letos ob dobri organizaciji SPDT odlično u-spele. Kar zadeva poročilo o sestanku o smučanju, ki je bilo objavljeno 26. februarja v rubriki »Delovanje ZSŠDI*, je treba predzadnji stavek razumeti takole (da ne bi prišlo do nesporazumov in napačnega tolmačenja): «Pred pričetkom prihodnje sezone bo ZSŠDI sklicalo skupni sestanek vseh društev, ki gojijo zimske športe, da se prouči 'ožnost za skupno sodelovanje pri raznih pobudah. Za organizacijo ZŠI pa bo še naprej (kot doslej) skrbelo SPDT.*
—ba—
mi ob nedavnem dvoboju s Korčnojem v Beogradu. Talja nam je turnir pokazal v dokaj nenavadni luči: edini brez poraza, s samo dvema zmagama in 12 remiji. Vendar sodi še vedno v sam svetovni vrh, čeravno je svoj prvi veliki uspeh v mednarodnem svetu dosegel že točno pred 20 leti z zmago na med-conskem turnirju v Portorožu.' Spremenil je samo svoj način igre, morda pod vplivom prestane bolezni: iz svojčas brezkompromisnega borca je postal «kralj remijev*. Da se je Ljubojevič povzpel med tekmece za prvo mesto, ; je. vsekakor razveseljivo. Sicer pa ie igral tako. kakor je sam napovedal T 'dokaj spre-menjljivo in nestalno. V drugi polovici mu je uspela ena sama zmaga, proti nerazpoloženemu Gligori-ču. Zato pa je bil dvakrat poražen, s Karpovom po netočno igrani o-tvoritvi in s Hiibnerjem.
Za vodilno peterko sledika Hort, ki je dolgo časa tudi tekmoval za še vlšja; mesta, in Hiibner, ki mu je prav šele v predzadnjem kolu uspelo, -da se je približal vodečim. Balašov je bil sredi turnirja dalj časa bolan, proti koncu pa mu je le uspelo bistveno popraviti položaj. Da se je Larsen nekje iz o-zadja prebil še na 50 od sto, je prav neverjetno, toda ravno zanj značilno. Najmiajši udeleženec, Miles, obeta slej ko prej zelo mnogo. Ni pa mu še uspela njegova lastna napoved, da bo zmagal na turnirju, Karpov pa da bo drugi. Značilen za današnji vrhunski šah je neuspeh Portischa, ki je zaostal pod 50 od sto. Še začetek februarja je bil zmagovalec velemojstrskega turnirju v Wijku aan Zeč, pred Kocčno-jem itd. Moderni tempo pa nekako ne dopušča, da bi katerikoli vodilni velemojster dosegel na primer kar dva velika uspeha zaporedoma. Le za eno zmago porabi dovolj pripravljenih variant, za drugo mu jih nujno zmanjka. Ivkov je igral podobno kakor na nedavnem jugoslovanskem prvenstvu: zelo mnogo remijev ob zelo majhnem številu o-dločenih partij. Glavno negativno presenečenje turnirja pa je vsekakor rezultat Gligoriča. Še sredi turnirja je imel nad 50 od sto točk, nato pa je izgubil kar 5 partij zaporedoma, kar se mu ni zgodilo doslej še nikoli v življenju. To je moglo povzročiti samo težko nerazpo loženje, o vzrokih zanj pa bo morda o priliki povedal kaj več sam.
Prinašam partijo Karpova s Hor-tom. Nima ravno posebne vrednosti, bo pa kot miniaturna gotovo všeč. Miniature so pač možne sa mo, če eden izmed • igralcev že kmalu od začetka težko pogreši. Kakor po pravilu potem drugi običajno prodre z žrtvami.
CARO - KANN
Beli: Karpov Črni: Hort
(BUGOJNO, 12. KOLO, 11. 3. 1978)
1. e4 c6 2. d4 d5 3. Sc3 de4: 4. Se4: Sbd7
Običajheje je 4... Lf5 ali 4... Sf6. Igrana poteza pripravlja Sgf6 ne da bi pri tem dobil črni dvojnega kmeta po odgovoru belega Sf6: +
5. Sf3 Sgf6 S. Sf6: +
Igrajo tudi 6. Sc3' ali 6. Sg3.
6....Sf6: 7. Se5 LfS ,	.
Dve drugi možnosti tu sta 7....g6
ali 7..Sd7. Toda tudi igrana po
teza še ni napaka.
8.	c3 e6(?)
To pa je že dvomljivo. Bolje je 8....Lg6 9. h4 Sd7 z enako igro.
9.	g4 Lg6 10. h4 M??
In to končno je prav samomorilna poteza, po kateri je črni popolnoma izgubljen. Karpovu je treba sedaj izvesta samo še ekseku-l
cijo, in to opravi s točnostjo svetovnega prvaka. Namesto igrane poteze ima črni po Enciklopediji še vedno skoraj enako igro z I0....Ld6 11. De2 c5 12. Lg2 cd4: 13 h5 dc3: 14. Db6+ Kf8 15. hg6: a6 (16. De2 Da5).
11. g5 Sd5 12. SgB: fg6: 13. Dc2 Kf7 14. Th3! Se7 15. Lc4! S/5
Črni je domneval, da je močna pozicija skakača na f5 zadostna, da drži pozicijo. Beli na enostaven način dokaže, da je ta račun napačen.
IS. Tf3 Dd7
Relativno bolje bi bilo 16....Ke7. ker potem vsaj žrtve ne bi bile mogoče.
Vasja Pirc
(Nadaljevanje na zadnji strani)
iiiiiiiiftniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuaiiiiiiiN«
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 19. marca 1978
0 KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Dolini Bor - Barcolana
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00	na Kontovelu Kontovel - Grandi Motori
KADETI
11.15	v Trstu, Istrska ulica
Don Bosco - Bor * * «
15.30	v Trstu, Miramarski drevore? Ferroviario A - Breg
NARAŠČAJNIKI
9.00	na Kontovelu
Kontovel - Ricreatori * * *
12.00	v Trstu, Ul. della Valle Inter 1904 - Polet
• • •
10.30	v Štarancanu
Staranzano • Dom DEČKI
9.15	v Trstu, Ul. della Valk Inter 1904 - Kontovel
PROPAGANDA 9.15 v Dolini Breg - Inter Milje
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA 15.00 na Proseku Primorje - Como
2.	AMATERSKA LIGA 15.00 v Trstu, Ul. Sanzio E. Adriatica - Zarja
3.	AMATERSKA LIGA 15:00 v Križu
Kras - Roianese * * *
15.00	v Trstu, Ul. Flavia Giarizzole - Vesna
NARAŠČAJNIKI 9.30 v Gradišču Torriana - Sovodnje * » •
9.30	v Moraru
Moraro - Juventina * * ♦
10.30	na Proseku
Primorje - Rosandra * * #
10.45	pri Domju Domio - Breg
NAJMLAJŠI 10.30 v Bazovici Zarja - Zaule
ZAČETNIKI
14.00	na Proseku Primorje - Gaja
* * *
9.15 na Proseku
Kras -• Portuale
* • ■
12.45	pri Domju
Domio • Breg
• • »
10.00	v Štandrežu Juventina - Mariano
ODBOJKA
ŽENSKA C LIGA
11.00	v Padovi Don Bosco - Sloga
2. ŽENSKA DIVIZIJA
10.00	v Gorici Hrast - Matteo s
KOLESARSTVO
DIRKA AMATERJEV
14.00	v Pereotu
Nastopa tudi Adria
Uredrtiitvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnico	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44 000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 55,00, letno 550.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
DZS • 61000 Ljubijo'10'
43 mm)
Stran 12
19. marca 1978
Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 »ADIT*
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. ■-	^
13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir bese ' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanlje-JWl\ krajine se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih o»‘ v Italiji pri SPI.
Član italijanskeI zveze časopisnih zalotnikov FIEG
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiska J
[ITT I Trst
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
SMUČANJE
V VELESLALOMU
Stenmark uspešen tudi včeraj v Arosi
Tako je osvojil tudi mali SP za veleslalom
AROSA — Šved Ingemar Stenmark je zaključil svojo letošnjo blestečo spzono z zmago v veleslalomu v Arosi, ki je bil zadnja predstava letošnjega svetovnega pokala, pred zaključnim vzporednim slalomom (ta pa bo veljal le za ekipno konkurenco).
Stenmark je letošnji svetovni pokal osvojil že po samih šestih nastopih in to s tremi zmagami v slalomu in tremi v veleslalomu. Zbral je polno število 150 točk in je tako v drugem delu tekmovanja startal v glavnem le za lastno veselje.
Poleg svetovnega pokala je osvojil tudi mali svetovni pokal za veleslalom, kjer je zbral 20 točk več od Wenzla.
Včeraj je bil Stenmark v prvi vožnji najhitrejši, čeprav ni startal najbolje, v drugi pa ga je za stotinko sekunde prehitel Švicar Hemmi, vendar pa je bil v skupnem seštevku prepričljivo boljši od drugouvrščenega Wenzla.
Lestvica včerajšnjega veleslaloma je bila namreč taka:
1 Stenmark (šve.)	2'30"72
2.	Wenzel (Liech.)	2'31”06
3.	Luscher tšvi.)	2'31"18
4.	Hemmi (Švi.)	2'31”93
5.	Stock (Av.)	2’32”30
6.	Mahre (ZDA)	2’32”41
7.	Mally (It.)	2’33”14
8.	Adgate (ZDA)	2'33"74
9.	Enn (Av.)	2’33"81
10.	Hinterseer (Av.)	2,34”06
11.	Thoni (It.)	2’34"34
12.	Woerdnl (ZRN)	2’34”41
13.	Gros (It.)	2'34”63
14.	Frommelt (Liech.)	2’34"66
15.	Eggen (Švi.)	2'34''70
16.	Križaj (Jug.)
Lestvica malega svetovnega pokala
	za veleslalom:	
1.	Stenmark (šve.)	120
2.	VVenzel (Liech.)	100
3.	Mahre (ZDA)	84
4.	Hemmi (Švi.)	82
5.	Foumier (Švi.)	32
6.	Liischer (Švi.)	30
7.	Heidegger (Av.)	27
8.	Stock (Av.)	24
9.	Gros (It.)	23
10.	Thoni (It.)	17
11.	Adgate (ZDA)	13
12.	Križaj (Jug.)	12
13.	Bernardi (It.)	11
14.	Hemmi (Švi.)	8
15.	Nockier (It.) in Mally (It.)	7
	Lestvica svetovnega pokala:	
1.	Stenmark (Šve.)	150
2.	Mahre (ZDA)	116
3.	VVenzel (Liech.)	100
4.	Heidegger (Av.)	95
5.	Kiammer (Av.)	
	in Plank (It.)	70
7.	VValcher (Av.)	65
		
Na evropskem namiznoteniškem prvenstvu v Duisburgu so bili Jugoslovani med posamezniki dokaj neuspešni, saj se ni nihče (ne v moški, ne v ženski konkurenci) uvrstil med osem najboljših, Neuspešni so bili v 2. kolu tudi Italijani, katere so izločili madžarski igralci.
HOKEJ NA LEDU
Na evropskem prvenstvu v hokeju na ledu v Beogradu je Poljska premagala včeraj Jugoslavijo s 5:2, Madžarska pa Norveško s 4:3.

KOLESARSTVO
NA DIRKI MILAN-SANREM0
De Vlaeminck spet zmagal po petletnem presledku
Istočasno z njim sta prispela na cilj Italijana Saronni in Antonini
SANREMO — Belgijec Roger de Vlaeminck je Po petletnem presledku že drugič osvojil mednarodno ko lesarsko dirko Milan - Sanremo.
Na cilj je prispel na čelu skupinice treh kolesarjev, medtem ko so ostali imeli nekajsekundne ali še večje zaostanke.
LESTVICA
1. De Vlaeminck (Bel.), ki je prevozil 288 km dolgo progo v 6.47’35" s p.h. 42,396 km na uro. V njegovem času sta prispela na cilj še 2 Saronni (It.)
3.	Antonini (It.)
4.	Hezard (Fr.) po 16"
5.	Van Lind en (Bel.) 21”
6.	Moser (It.)
7.	Martinem (It.)
8.	Dierickx (Bel.)
9.	Planckaert (Bel.)
10.	Osler (It.)
11.	Sefton (Ausl.)
12.	Tosoni (It.)
13.	Linard (Fr.)
14.	Var Der Helst (Bel.)
15.	Da Ros (It.)
16.	Fuchs (švi.)
17.	Marchetti (It.)
18.	Van Calster (Bel.)
19.	Rosiers (Fr.)
20.	Delepine (Fr.)
Startalo je 225 tekmovalcev, vendar jih je prispelo do cilja le 160.
ODBOJKA
PALMA DE MALORCA — Na ženskem odbojkarskem turnirju za »Pomladni pokal* je Francija premagala Italijo s 3:1.
t » t
ŽENSKA B LIGA
Bor — Mogliano Venelo	3:2
ŽENSKA C LIGA
Breg — Treviso	1:3
3. ŽENSKA DIVIZIJA
UISP — Sokol	1:3
SMUČARSKI SKOKI
Na jugoslovanskem državnem prvenstvu v smučarskih skokih v Planici je včeraj Bogdan Norčič zmagal tudi na veliki, 120-metrski skakalnici. 2. je bil Mlakar.
Danes bo v Planici 9. mednarod no tekmovanje za Poldov memorial. Nastopilo bo približno 40 skakalaev iz osmih drž?v.
MINIBASKET
TURNIR Z & R Bor B — Inter 1904	70:51
(18:27)
BOR B: Bradassi 22. Volk 25, Vascotto, Aleksij Tavčar 18, Krapež, Jogan, Jagodic, Semen 3, Ca-harija, Boris Tavčar, Pavli 2, Slatna.
Včeraj so mali borovci odigrali eno najlepših tekem v teni turnirju in zanesljivo premagali ekipo Inter 1904. Na koncu druge četrti-
ne srečanja so gostje vodili z devetimi točkami, ko pa se je igra spet začela so »plavi* stopili na igrišče kot prerojeni. Z učinkovitimi napadi so prišli v vodstvo, l.i je na koncu tekme štelo kar 19 toči;. Borovci so s prikazano igro presenetili. V obrambi so dobro zapirali prodore Lombardija in Cuastina, ki sta bila najboljša izmed '"ostov. Bradassi je lovil vse odbite žoge in je odlično odpiral številne protinapade, katere je učinkovito zaključeval Aleksi' Tavčar. Najboljši strelec i je bil Volk ki je zadeval od zunaj in d.Sro prodiral na koš. Tudi vsi ostali zaslužijo pohvalo, ker so privedli svojo ekipo do zaslužene zmage.
V ponedeljek se bodo »plavi* spoprijeli z ekipo Kontovela (ob 18. uri na stadionu «1. maj*).
Štefan
V anticipiranam srečanju 1. jugoslovanske nogometne lige je včeraj Velež premagal Sarajevo z 2:1.
CIUDAD MEXICO - Leonu Spink. su, svetovnem prvaku težke bok sarske kategorije je WBC odvzel naslov svetovnega prvaka, katerega .je podelil Kenu Nortnu.
SAN CARLOS — Med poskusnimi vožnjami za veliko nagrado Venezuele se je Italijan Walter Villa poškodoval. Padel je In si zlomil ključnico.
• Šahovska panorama
(Nadaljevanje z 11. strani)
17. Tj5: + !
Korektna žrtev kvalitete, ki ne pušča črnemu nobenih izgledov.
17..	..p/5: IS. D/5: + Ke7 19. De4
Sedaj ima črni sicer majhen predah, vendar stoje njegove figure tako neugodno, da se ne more pra vočasno razviti.
19..	..TeS 20. Lf4 KdS 21. De5!
Treba je bilo p-eprečiti Ld6.
21..	..Tg8 22. 0 0-0 g6 23. Tel! Lg7
Končno se je lovec »razvil*. Toda ravno sedaj sledi pripravljena zaključna ’ ombinacija.
24.	Db8+ Ke7
Ali 24,...Dc8 25. Dd6+ Dd7 26. Te6: Te6: 27. Db8+ Re7 28. Dg8: itd.
25.	Te8: + !. črni se vda.
Po izsiljenem 25....De6: sledi 26. Dc7+ Kf8 (26....Dd7 27. Ld6 + mat), 27. Ld6+ itd.
KOŠARKA
V	1. jugoslovanski zvezni moški košarkarski ligi so dosegli sinoči te izide:
Brest - Rabotnički	93:80
Jugoplastika - Borac	128:79
Kvarner - Cibona	88:87
Bosna - Dalvin	106:95
Radnički FOB - Partizan 111:132 Danes:
Crvena zvezda - Zadar
Metalac - Beko (TV ob 17.45)
• • •
V	prvi italijanski košarkarski ligi je včeraj Alco odpravil Chinamarti-ni s 87:85.
» • «
FINALE MLADINCEV:
Kontovel - Italsider	66:83 .
PROPAGANDA:	
Sokol - Don Bosco	21:70
MINIBASKET:	
Breg - Don Bosco B	32:40
CAMB - Sokol B	39:13
	
MONTREAL — V mednarodnem	
atletskem srečanju <dndoor» v Montrealu je včeraj Kanada premagala Italijo s 107:102.
Koroški Slo venci
(Nadaljevanje s 1. strani)
glavitnih pogojev za enakopravno uveljavljanje v družbenem življenju.
Boj za uveljavitev vseh teh načel je uresničljiv v povezanosti z bojem za demokratični rh-zvoj družbe in s tesno povezanostjo zamejskih Slovencev z matični m narodom.
Zastopstvi ZSO in SKGZ sta po prikazu razmer in dejanskega stanja in problematike slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji in v Italiji sprejeli sklepe o nadaljnjem sodelovanju.
Kosila v Devinu so se poleg članov obeh delegacij udeležili tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko in kot gostje predsednik deželnega, sveta Slovenske skupnosti dr. Andrej Bratuž, deželni tajni- SSk dr, Drago Štoka in predsednik goriškega pokrajinskega sveta SSk Gradimir Gradnik. Bila je to tudi priložnost za zdravice. Predsednik SKGZ Boris Race je poudaril pomembnost stikov med bratskima osrednjima organizacijama Slovencev na Koroškem in v deželi Furlaniji - Julijski krajini, koristnost medsebojnega informiranja o položaju o-beh narodnostnih skupnosti in izmenjave izkušenj iz boja za narodnostne pravice. Izrazil je prepričanje, da bodo koroški Slovenci še naprej vztrajali v svojem pravičnem prizadevanju za dosledno izpolnitev obveznosti Avstrije do slovenske manjšine na Koroškem in željo, da bi v teh prizadevanjih želi čimveč uspehov. Koroškim rojakom je zagotovil vso podporo v tem boju, ki ima kljub precej različnim pogojem in okoliščinam vendarle tudi skupne značilnosti z bojem Slovencev v Italiji.
Dr. Drago Štoka se je zahvalil SKGZ in predsednika ZSO dr. Zwittru, da je bil predstavnikom SSk omogočen ta stik, ki je prvi na taki ravni. Ob tem jo omenil da bo čez dva tedna delegacija Narodnega sveta koroških Slovencev gost deželnega sveta Slovenske skupnosti, kar b' ponovna priložnost za utrditev medsebojnega so-
delovanja. Ko je govoril o ■-oli-tičnem ooložaju v Italiji, je izrazil zaskrbljenost nad bližnjo bodočnostjo v državi, obenem pa je dejal, da tudi Slovenci v Italiji občutimo trdo roko Avstriie nad koroškimi Slovenci. Zato pa je še toliko bolj važno, da imamo Slovenci v ' leljnih vprašanjih našega obstoja skupen jezik, kar nam bo olajšalo rešitev naših problemov. V tej zvezi je izrekel prepričanje, da bo na osnovi osimskih sporazumov prišlo do globalne zaščite naših pravic. Iztekel je tudi željo da bi na bližnjih deželnih volitvah lahko SSk ponovno izvolila svojega predstavnika v deželni svet.
Dr. Franci Zwitter se je zahvalil Slovenski kulturno - gospodarski zvezi za topel sprejem in poudaril, kako so taka srečanja koristna za skupne napore, da ohranimo slovenskim ljudem enakopravnost na podedovani zemlji. Izrazil je željo, da bi Slovenci v novih pogojih, ki jih je ustvaril osimski sporazum, dosegli zaščito svojih pravic, svojega obstoja in razvoja. Izrazil je zadovoljstvo zaradi prisotnosti predstavnikov Slovenske skupnosti in pri tem poudaril pomembnost enotnosti v narodnih vprašanjih, kakor je to primer o-beh osrednjih organizacij na Koroškem. Mi na Koroškem žal nimamo — tako kot vi v Italiji — podpore v avstrijski družbi, je dodal dr. Zwitter, imamo pa podporo matičnega naroda in vseh narodov Jugoslavije. Toda zavedamo se, da je v prvi vrsti od nas odvisno če bomo ostali in živeli, zato pa se tako vztrajno borimo za dosledno izpolnjevanje čl. 7 državne pogodbe, ki zadeva naše narodnostne pravice, je zaključil dr. Zvvitter.
Nazadnje je spregovoril še gen. konzul SFRJ Ivan Renko. Zahvalil se je za povabilo, da prisostvuje temu prijetnemu srečanju in z zadovoljstvom ugotovil, da «nas vse preveva čvrsta misel, da iščemo, kar nas združuje in kar nas rešuje. Matična domovina — je dejal — je doslej in bo tudi v bodoče na ustrezen način podpirala pravičen boj zamejskih Slovencev za njihove pravice*.
VESTI S KOPRSKEGA
Ob obali so slavili svetovni dan pomorstva
17. marec slavijo po svetu kot dan pomorstva v spomin na dogodek pred dvajsetimi leti, svetovno pomorsko svetovalno agencijo, V podjetjih pomorskega gospodarstva na obali je bilo več prireditev in priložnostnih svečanosti, kot v piranski Splošni plovbi, na portoroški pomorski šoli ter v izolski ladjedelnici. Govorili so predvsem o skrbi za varnost na morju in da bi še bolj bogatili človekovo znanje o morju in kar je z morjem povezano.
ZDRAVSTVENO POVEZOVANJE S HRVATSKO ISTRO
Pristojni organi pripravljajo sporazum, po katerem naj bi obalna bolnišnica v prihodnje sprejemala tudi paciente z bujskega, umaškega in novikrajskega področja. Doslej so morali ti pacienti zdravstveno u-slugo doplačevati. Prizadete občine pa bodo sodelovale tudi pri finansiranju nove obalne bolnišnice. Predstavniki zdravstvene skupnosti dveh sosednjih področij se bodo dogovorili tudi o drugih oblikah zdravstvenega sodelovanja in povezovanja.
PODELITEV ODLIKOVANJ
Predsednik koprske občinske skupščine Mario Abram je slovesno izročil dvanajstim zaslužnim občanom odlikovanja predsednika republike tov. Tita. Odlikovanja so prejeli za posebne zasluge v narodnoosvobodilni borbi in v povojni izgradnji domovine. V štiriletnem mandatnem razdobju je na predlog občinske komisije za odlikovanja prejelo visoka priznanja tristo občanov.
SMUČARJI
SAMO SE NA KANINU
Zaradi toplega vremena so osta la primorska smučarska središča brez »nega. Izjema je le Kanin, kjer je na postaji D še štiri in pol metra snega, na postaji C pa 220 centimetrov. Zato so seveda
MlIlllllllllllllllllllMIIIIIIIIIMIllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIllMllllllllllltlinilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIItllllllllHIIMIIIIIIIIIIIIMIIII
TRŽAŠKI DNEVNIK
RAZPIS NATEČAJA ZA MESTO NAČELNIKA KNJIGOVODSKEGA URADA
Občina Devin - Nabrežina sporoča, da 28. 3. 1978 ob 12. uri zapade rok za predložitev prošenj za udeležbo na omenjenem natečaju, ki se ga lahko udeležijo italijanski državljani od 18 do največ 30 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) v posesti diplome knjigovodje ali trgovskega izvedenca, ki so bili zaposleni kot uradniki, pri eni izmed krajevnih ustanov, za dobo najmanj 3 let. Zainteresirani se za potrebna pojasnila lahko obrnejo na občinski urad štev. 20 — telefonska štev. 200421.
RAZPIS NATEČAJA ZA MESTO ŠOFERJA
Zgoniška občina je razpisala javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za mesto šoferja pri občinski smetarski službi. Sleherni kandidat mora izpolnjevati običajne pogoje, rok za predložitev zadevnih prošenj pa zapade v četrtek, 6. aprila t.l. Vsa pojasnila nudi občinsko tajništvo.
Vrsta enotnih sestankov in resolucij
(Nadaljevanje t 2. strani) n<‘
ŠTUDIJSKA NAKAZILA OBČIN DOLINA IN DEVIN - NABREŽINA
Občina Dolina obvešča, da bo tudi letos podelila trideset študijskih nakazil dijakom višjih srednjih šol in zavodov za umetnostno izobrazbo Zainteresirani morajo predložiti prošnjo do vključno 17. aprila 1978 na ustreznih obrazcih, ki so na razpolago na občinskem sedežu.
Devinsko - nabrežinska občinska uprava je pa sklenila dodeliti 70 študentom višjih srednjih šol in zavodov za umetnostno izobrazbo študijska nakazila v znesku 40.000 lir. Zanje lahko zaprosijo otroci delavskih družin, katerih letni dohodek ne presega 3 milijone in pol lir. Prošnje je treba oddati do 14. aprila na občini v sobi štev. 20,
fllllMIIttlf I lllllltMllllllllllllllllllltlllllltllllllllflllMIIIMIIIItllllllllllllllllttlltlilllllllililHlIlliiiliiiiiiltlliiiiiit
NA TURNIRJU V BUGOJNU
Karpov in Spasski na vrhu lestvice
Velemojstrski turnir ni prinesel presenečenj
Po predvidevanjih sta velemojstrski turnir v Bugojnu osvojila dva šahista- Anatolij Karpov in Boris Spasski, ki sta zbrala 10 točk od 15 možnih. V zadnjem kolu .je Karpov s črnimi figurami premagal Portischa, ki se ie s tem porazom vsidral prav na dnu skupne lestvice. Spasski pa je v dobro vodeni partiji brez težav premagal Angleža Milesa. Tretje mesto je osvojil mladi nizozemski velemojster Timman, ki je prijetno presenetil. Četrto in peto mesto si delita najboljši jugoslovanski velemojster Ljubomir Ljubojevič in bivši svetovni prvak -Mihajl TalJ, vendar pa sta igralca šahiral« zelo različno;1 Talj je bil na tem
turnirju »kralj remijev*, saj je vse partije remiziral, razen dveh, v katerih je slavil zmago: po drugi strani je Ljubojevič igral zelo spremenljivo, saj so lepim zrna gam sledile slabe partije. Na lestvici sledijo še Larsem. Hort in ostali. Prav na dnu lestvice sta obstala Portisch in zastavonoša jugoslovanskega šaha Gligorič.
Končna skupna lestvica je sledeča: Karpov in Spasski 10 točk, Timman 9, Talj in Ljubojevič 8.5, I.Ar sen in Hort 8. Balašov in Hiib-nem 7,5, Miles 7, Portisch in Iv-kov 6,5, Vukič in Byme 6 ter Gligorič in Bukic 5,5 točk.
D. J.
tre nasilje, ki je fašistično, ne glede na oblike, ki jih zavzema.
Openska sekcija SSk je v petek zvečer posvetila večji del svoje seje dogodkom v Italiji in izrazila svojo globoko obsodbo kriminalnega dejanja in ugrabitve predsednika KD Mora. Openska sekcija je obenem izrazila svojo zaskrbljenost nad globoko krizo, ki je'zajela Italijo in ki traja že vse preveč časa. Izrazila je upanje, da bodo demokratične sile v državi znale ohraniti svobodo in demokratični sistem, kar je posebej važno za slovensko narodno skupnost v Italiji. V nadaljevanju seje je bil govor o bližnjih volitvah m programu Slovenske skupnosti za tržaški občinski svet in za vzhodnokraško kon-zultoi
Deželni tajnik Slovenske skupnosti Drago Štoka je državnemu tajniku KD Zaccagniniju poslal naslednji te legram:
Pridružujemo se izrazu protesta ob zločinskem atentatu in ugrabitvi predsednika KD in izražamo vaši stranki globoko solidarnost v želji, da bi Italija znala trdno braniti svobodo, pravico in -demokratični red.
Napetost in osveščenost vsega prebivalstva je občutiti tudi v vsakodnevnem življenju v naših obmejnih krajih. Izredno zaostreno nadzorstvo na mejnih prehodih ustvarja dolge kače vozil a cestah, ki vodijo v Jugoslavijo in Avstrijo, vozniki se pa disciplinirano podvržejo kontroli z razumevanjem in potrpežljivo. Včeraj je obiskalo naše mesto veliko jugoslovanskih gostov, neobičajno zatišje Pa je zajelo središče ob urah. ko je televizija oddajala neposreden prenos s pogreba petih nedolžnih žrtev kriminalnega atentata.
Stavka osebja v občinskih vrtcih
šolski sindikat UIL je oklical za jutri, torek in sredo štiriumo stavko osebja, zaposlenega v občinskih otfoških vrtcih. Osebje bo stavkalo prvi dve in zadnji dve uri redne delovne izmene. Pokrajinsko vodstvo UIL je stavko oklicalo zaradi tega. ker »ni občinska uprava doslej uredila poslovanja otroških vrtcev, pa tudi ni odgovorila na vabilo sindikata, da bi nadaljevali z ustreznimi pogajanji*.
danjega prizadevanja, ki je bistveno prispevalo k utrditvi, ugledu in uspehom strokovne organizacije domačih kmetov. Tudi v izvršni odbor so bili v glavnem potrjeni njegovi dosedanji člani, ki imaio prav take zasluge za uspešno delovanje organizacije.
Odpravnina za bivše delavce «Ca!za Bloch»
Pokrajinska sindikalna zveza FUL TA opozarja vse bivše delavke in delavce tovarne «Calza Bloch», da bodo jutri, 20, marca, ob 16. uri začeli izplačevati drugi obrok odpravnine. Izplačevanje bo pri FILTEA . CGIL (Ul. Pondares 8. pritličje). FILTA -CISL (Ul. S. Spiridione 7) in UILTA -UIL (Trg Papa Giovanni 6). Denar lahko kasirajo prizadeti le osebno.
k danes na ogled «Nau(icamp 78»
Razstava športnih čolnov, rekvizitov za taborjenje in caravanning «Nauti-camp 78», ki si jo je ogledalo že več tisoč ljudi, bo odprta za občinstvo samo še danes. Kdor si še ni ogledal tega zanimivega prikaza najrazličnej ših izdelkov za racionalno in udobno življenje v naravi, bo lahko stopil na sejmišče od 10. do 20. ure. Ob zaključku razstave bo predsednik sejemske ustanove dr. Toresella po zvočnikih spregovoril razstavljavcem in obiskovalcem.
• Jutri ob 17. uri bo na sedežu na Trgu Stare mitnice 11 (II. nadstropje) srečanje sekcijskega aktiva komunističnih železničarjev, na katerem bodo razpravljali o vlogi komunistov in političnih perspektivah po zaključku vladne krize. Srečanja se bo udeležil tudi pokrajinski tajnik Giorgio Ros-setti.
Na prvi seji GS Kmečke zveze
Alfonz Guštin zopet predsednik
Po uspelem rednem občnem zboru, ki je bil 5. t.m. v Kulturnem domu, ce je sinoči prvič sestal no-voizvoljc i glavni svet Kmečke zveze. Opravil je najprej prvo nalogo, ki mu jo prisojajo društvena pravila. in imenoval iz svoje srede predsedstvo in člane izvršnega odbora. Za predsednika so potrdili Al fonza Guština s Cola, za podpredsednika pa Dušana Kodriča in A-lojza Debelisa s Kolonkovca, ki so s tem prejeli ponovno priznanje za zavzetost in sposobnost njih dose-
Izpopolnjevanjc organov pokrajinske gospodarske konzuite
Te dni se na trgovinski zbornici nadaljujejo umestitvene seje posameznih odsekov pokrajinske gospodarske konzuite. V četrtek je bila umestitvena seja odseka za po morstvo (vkateri je tudi Slovenec Zorko Tavčar). Na seji je bij - za predsednika odseka izvoljen prof. Lacalamita, za podpredsednika pa Enrico Sperco.
Včeraj pa .je bila umestitvena seja odseka za kopenski in letalski promet (v kateri je tudi Slo venec dr. Vito Svetina). Za predsednika je bil izvoljen dr. Michele Zanetti, za podpredsednika pa dr. Gropaiz (za kopenski promet) in dr. Morpurgo (za letalski promet). Predsednik Zanetti je prevzel nalogo, da bo v prihodnjih dneh pripravil program za delovanje odseka v novi mandatni dobi, nakar so prisotni vzeli v pretres nekatera vprašanja, ki terjajo še posebno
hitro rešitev. Med < taka vprašanja sodijo zlasti dograditev železniške proge v predoru pod mestom, podvojitev pontebske železnice, spel.ja-va avto ceste do Trbiža in ureditev ranžirne železniške postaje pri Čer-vinjanu. Seji je v prvem delu prisostvovali tudi predsednik trgovinske zbornice dr. Modiano, prisotni pa so bili tudi Parisi in Fabricci, ki skrbita za povezovanje med posameznimi odseki pokrajinske gospodarske konzuite, in tajnik odse ka za promet dr. G. Tamaro.
• Jutri ob 20. uri se bo na Stari istrski cesti 43 sestala rajonska kon-zulta za Valmauro in Naselje sv. Sergija, ki bo razpravljala o onesnaževanju zraka v industrijski coni.
vse hotelske zmogljivosti na Bovškem polno zasedene.
ZAČETEK GRADNJE
OTROŠKEGA VRTCA
V	ANKARANU
V	Ankaranu so dopoldne položili
temeljni kamen za novi otroški vrtec, ki bo sprejel 120 otrok. Ob tej priložnosti so najmlajši izvedli krajši kulturni spored.	L. O.
danes ob obali
KINO
KOPER: ob 10. uri - domači »Volk samotar;
ob 16.00 — ameriški «Klateža z Zahoda;
ob 18.00 in 20.00 — italijanski »Ljubezen pomeni ljubosumnost.* IZOLA: ob 10.00 — ameriška risanka »Vesele dogodivščine Pink Panterja*;
ob 16.00 — italijanski »Ta prekleti obračun*;
ob 18.00 in 20.00 — francoski »Vijoličasti taxi»
ŠMARJE: ob 18.00 — ameriški »Srebrna puščica*
PIRAN: ob 10.00 — sovjetski »Maček v zastavljalnici* ob 16.00 in 18.00 — japonski »Gospodar smrti*
ob 20.00 — film Alfreda Hitchocka «Franzy»
PORTOROŽ: ob 20.00 — filmsko gledališče »Varovalne barve* ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Čez nedeljo je organizirana v vseh treh obalnih mestih dnevna in nočna zdravniška služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne.
ŠPORT
Ob 15.30 prvenstveno gomometno srečanje republiške lige Obala -Mercator.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71
Mali oglasi
ČARU VIRGILIO sporoča vsem P™* teljem in znancem, da je odprl no prodajo vseh vrst starih in novih a' tomobiiov. Na zalogi 500 L 71 750 126 76 127 72 128 71 73 Al 12 73J« coupe 73 130 AR 70 1500 C 66 «50 » 70 simca 1301 72 citroen DS 20 J citroen 1220 73 124 68 71 125 70 A 111 72 124 coupe 72 in še druge M1* biro. Obiščite nov salon v Ulici °r Kata Casale št. 7, tel. 826084.
POTUJETE V RIM? V slovens**11 hotelu Bled Imate na razpolago N’ telske usluge po različnih cenah. stavracijo z jedili po naročilo. ** prt parkirni prostor, ugodno u>e0Ja vo dinarjev. Vsaki vaši prošnji ra“ volje ustrežemo. Obrnite se o* pravo hotela Bled, Via S- ^rnC* Gerusalemme 40, 00185 Rim tel® 06/777102.
ŽELITE se poročiti? Informacije »' gencija «Conoscersi», Ul. PeUicC®1* 6, Videm — odprto od sredah, botah popoldan in ob nedeljah poldan. Tel. 295923.
.CITROEN* — mehanična dela«*0* Cavalli, tudi drugih avtomobilov " Rittmayer 4/a.
NOVE PRIKOLICE
f lipper
Mod. 135TC 21570.000 L - Mo«1 145TC 2.970.000 l - Kompletne s trivalerrtnlm hladilnikom, plinrt° počjo, dvoinimi odpirajočimi s° okni, s zavesami za zatemnitev, predproslorjeiri, priklopnikom CAMILETTI — Ul. Stanga 48 -Verona — Sinod Flipper Zen« NAUTICAMP 78 TRST (11./49.-3.-78)
POHIŠTVO
RENAR
OPČINE, Proscška 3 Telefon 212-255
Lastna obrtniška delavnica in prodajalna
Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEVNE SOBE, SEDEŽNE GARNITURE, POSTELJICE IN POHIŠTVO ZA OTROKE, OTROŠKE VOZIČKE IN STAJICE.
Obiščite nas!
KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE
VOUK BORIS
TEL, 82 44 64 POPRAVILA IN SERVIS ZA ELEKTROGOSPODINJSKE STROJE:
hladilnike — štedilnike ~ pralne in pomivalne stro je — peči in drugo
STRAIN
Dolina št. 40
tel. 228116
posebna postrežba ob slavnostnih pojedinah:	poroke, roj-
stva, godovi, birme in druge slavnosti — Možnost prenočitve — Izbrana jedila in pijač®
Ob petkih zaprto
LAZZARI
NAD POL STOLETJA NA RAZPOLAGO ODJEMALCEM
Vse za opremo stanovanja:
zavese, posteljna pregrinjala, r|uhe, odeje, blazine.
Tapetniška dela vseh vrst:
obnovitev sprejemnic, naslanjačev, žimnic, pernic, Itd.
PRODAJA NA VELIKO IN NA DROBNO
Ul. Cassa di Risparmio 9 Telefon (040) 64895 TRST

podjetje
FURLANI
TRST — Ul. Milano 25 tel. (040) 62200
V TRSTU NAJVECJA IZBIRA kmetijskih strojev in nadomestnih delov za:
•	FERRARI
•	BENASSI
•	GOLDONI
•	PINZA
•	LOMBARDINI Idr.
VSE ZA: POLJEDELSTVO — KMETIJSTVO — VINOGRADNIŠTVO — VRTNARSTVO