ra
sLA. GORIŠKO IN BENEČIJO
PRIMORSKI DNEVNIK
 	GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA	NARODA	ZA	TRŽAŠKO	OZEMLJE
kkVill. . Štev. 26 (2022)
Prispevajte za Kulturni dom
Poštama plačana v gotovini Spediziotie in abbon. post. 1. gr.
TRST, sreda 30. januarja 1952
Cena 20 lir
SPORAZUM 0 RIBOLOVU
HfjriJ?' ko /talija kovino rali: V* jugoilovansko-itali-
itaiki
» iuannSpora*un 0 ribolovu ,Vansri h teritorialnih Spor im. Ja®rarrsk.ega morja.
“V-la lQdje-bil Menien Kbruari ,ln podalšan 26. kriuii !£,,■/	’ vendar P°
ie ni tak3<Jnske vlade doslej v n * veljati, decem^ * P°l°vici lanskega »iii	0 tem sporazu-
Jena(7*,lrali v italijanskem odobri ij sporazum tudi tittpra,je o njem
2un<‘niennri-xin 00 odc-b>ila *orn	komisija
»jbor„i' .en‘i°, da bo tudi “Porn,,,!!:1 vedina glasovala za kočij« i s čimer bo ratifi-1W *0rrnalno izvršena. fcončnU 1,0 bo sporazum do-iialijd , wčel veljat:, mora
iuioslav^,Viclda v kLirin0u 3
6°0 milu odpreti račun za
I niiiu/ ^vreii račun za tei z„„-n°v Ur. Toliko ncm-«a ž;^.s? enoletna odškodninski ki iih bodo ital'.-*kvaJL?‘C! nalovili v jugo-
„ iti vodah.
s	vodah.
tej bo končno urejeno čaio slahHas,anje' ki ie povzro->o in	kri med Jugoslavi-
40 ‘tolij	p<z	zato’ ker
y. nrihl^kl ribiči kljub vse-beili v Va^ ‘n nepooblaščeni. ^0o$io,,„0?sl°vanskih vedah, Odvijali ^ , orPani pa so jih Ptnisem ln kaznovali, kar je ?Pfavinl,J‘0rlPalno m pravno l'ii te "°- Vendar so v Ita. Polista, t^ldeniev izkoriščali Štokih ‘nt*ec.o2r!o in brez “tjikniiV}'Siekov, da bi nagoti ..j,, Pijansko ljudstvo sk'LJn --./. slovanskim mor-
rih, so s ST1”- V z,,4niih le’
-al1 JtnJS7' Ogovorom napa. ^■nistiu j° tafc° skr<tjni dtehf.,*1ot kom.njormisti. in Vetah j?10 tekmovali v kle-g> so oe Psovkah. Verjetno t?.n>orni,-	r italijanski ribi-
lnvda n uvideti, da pade 3e italijansko vlado,
wJ*Plej» ačev'dla ratifikacijo j o dogovorjene vsote.
ganske ribiče na 3a~ Jfte i*«1 so (,j;e dalma-iyhn^e vedno zelo važne.
»?. °koia je položna, J j sp J?n<1 i” peščena; ob Da/m.,? nerade zadržuje-J2%otn0 inska obala pa je Jeio razčlenjena.
1» ^ba«,	Otobofca	in pol-
;? htln l P0trebne vegetacije ‘Mija«., °ata na rtbah, Ce ‘Uka, iki- ribiči ne bi mogli ki morala Italija, |WrjiL ie vsa obkoljena z bo -h rraj se sliši še tacati Jadoksno — ribe uvali 4i?m ° Je ime’-*1 dalija že **»tt 7?-fo sporazum o ribi-I884’ j1 ie bil sklenjen leta Pa je -n'-kdanjo Jugos’av;jo °ije i, , ®!a brionske konven-Jo d^ MO. i Peto« svetovni vojni je ■ u*io mefi /talijo in Jugo-fitsk n, Ze!° škodovala itoli-
S po	Zat0	so
•^ke znh!enitvi mirovne Po-”?.j *e «pr«
nOSčija ^^Orud italijanska de-
so prevladovala
i 'o fi225fdA -!?49 je prt-
ucija •  ..............—
k.,^ianettn 50 •?e	senator
Jkt lahi.„ , Pogajanja niso ieali tbih J‘r so ftoiijani po-«	ržbe	čim cene-
odfca je zahtevala ^ Ur fn dn no 8°0 miVjo-7s0 »«* kasneje pcpwti'a > U;nX° P« na 600 miii;o liuiJ Itan^Porazum je zado-^?nsleP ■.Predvsem paj itn-
a Z'Z'1- uvivcena je k-w*k!h ?? .. kv krn jugo*lo-
.'•biče. Določena je oslove,d.
»i ko !. ten{f>T alnjh vod, 1m,.20o ribarilo prib!iž-lO). T^Vm-nikih ribiških v\™?rš:na je razde-
obnNo	eone, toi se za-
Ce	miV	dčleč	od
je 1	‘le upornba
Po.f? Ijfijkitijkih mrež, /car On % ,, ?ns*e ribiče prav iru.ČUp ,lfn° Sporazum ve-£p>!° m«,?• /casnele Pa se -^nt. Podaljša ali pa
skl e>ktt'ir n
V^Uui ... “netto je po vJiorazuma govoril o *l-ki koristi za ita-30tfS bj ^^tvo in po-čof„-' «Doh?irflčno PJat d°-in ^°5t ortn 3nr,,c 3,1 bo> ko J^o»Ci°fOv med Italijo ^spgrJ°^ _ Dejal je da
hJ** spcrn;, Uejal jg‘ <la Pn^,'1.0 alt a in,elo nepo-rihll^no 7 (iJJnedno fcorrt W ^k i« j italijanskih Ž00 f)nnl?Vskih . družin,
Dr,}, 0 20n ann 7Vskm družin, de bo to
* s« r-3'sfco m obrt-
je Povezana Wr \ Teiav ln k} preživlja eislcfh ribolovom v lit! o sini - ., vodn h so de-
h^ko industri^u16 Va ’ta'
J:^iadj^cen,-pa
tijjj* kriti??11, 50 nekateri v sti^a U5o,ralt. da ie doco-»f ^‘0 M ? Pre-i oVa, Ba-ajf. m ae,ai ^ te krinke zavr-OrEpornih ’ A-a «2e. naletel pri
iV> na \,int el/ih v Beo-r, itn,:.go razumevanja.
StS da li'li “ ?0‘
dtU?Pdii ; o? ta spore-um "ilnhk*,	vvoz<1	rib z
ceC.Tunizil Sferne Evrope JtUr ^’Z in j a. ko rejii pre-kiol nu „ n o ribrlop na Cd tirPp^l letno več m“ S:i!a Itolffi0!"«« je Se tre-,ne u’a”e Plačuje <d-u khrin	nifl Urah,
iJSj«jq ^lri^. da torej Ju-fo^nnslce illrf .	kupuje
r^um° ‘udi
, -j v°vio kupuie Industrijske preit-
*'A'^glt?kl*nltvi spe
r£t:la}Q dežrl^na nare*-st fopjro/^neijrj ,^ma vplivala Y tel «n od JPnmzuma in l(janstt*reh nje v Jfa'tji.
“«'■0 n'’r/nmi“.fhf,° u ita' nproj •,bier-ei e tu, Pn tud|
Ztastfrr 0 *T
*e je vpraša?
nje pojavilo ob nekaterih primerih jugoslovanskega nastopa proti nedopuščenemu lovu italijanskih ribiških ladij v jugoslovanskih vodah, V senatu je tedanji zunanji minisier Sfer-za 25, avgusta 1950 odgovarjal na neko interpelacijo v tej zvezi in diejal, da prihaja do incidentov zato, ker sporazum ni ratificiran, ratificiran pa ni zato, ker italijanski ribiči no-dejo plačevati krot. ki so potrebne za ribolov v jugoslovanski vodah, /z tega je razvidno, da je ita !ijan ka vlada hotela najprej od ribičev nabrati vsoto, k, jo mr~a plačati Jugoslaviji. Italijan •.'V' objektivni tisk je pripominjal, da ta vot ni pravdna temveč da bi morala italijanska vlada najti potrebna sredstva drugje, ne pa zahtevati vnaprej p’ačilo od ribičev, ki so v krizi in si bodo lahi-o opomogli šele z dalmatžn kim ribolov'm.
Šovinisti in kerrdnf-rmj-V, združeni tudi v t»m vprašanju, pa niso m!sltli na življenjske interese italijanskih ribi-xev, temveč so :e ve?e’ili vsakega novega incidenta. k: se je dogodil italijanskim ribičem, in ga izkoriščali za profijugoslovansko kampanjo. Znač!lvo ie rrredvsem staVšče KPJ. Pred knm/v formovsko resolucijo je ToglifMi enerpično zahteval, noj se uredi vprašanje ribolova in naj se čim Prej sklene soprazum z JunosJaviio, ker tisoči ribičev trpijo. Po resoluciji, kc je bo sporazum rts sZc7enien, je KPI začela dive napadati vlado da se odpoveduje italijanskim interesom in ved priti kem Amerikancev dela razne srrrazume s afaši-t1 iz Beogr^das. Posebno velik hrun so italijanski kominferr-m-stf zagnali ob diskusiji o 'a-tifikaciji sP^rez-ma v >enatu. Senator GaVetto. poročevalec komisije, je takrat odgovoril s pojasnilom, da gre za. 50 mi-litonov kg rib, ki so vredne 5 miVjard lir.
Pri tem se je še enkrat jasno Pokazala morala kcminror-mistov !*» vseh ostalih :ovrai-všškov Jugoslavije, šovinistov, iredentistov in imreriali tov, ki pc-kušnjo celo esperravnti Jugoslaviji pravico ra vzhodni in severovzhodni dal Jadrana tn prenovedvjeio, da je treba te predele Jugo"'avH vzeti, ker so bogati. Med starimi tonami iredente je tudi ona, da je Dalmacija Jt.niij-nska tudi zat.g ker so ribe na dalma-Mni fci strani. rib:či pa na zahodni obali! Toda klrnb vsemu je italija-ska vlada končno mor"la m.i-Vti na ureditev vprvšan ja ribolova. Tako tudi ostala nerešena vprašanja zarodi. iste zakonitosti ne bodo mogla ostati večno nerešena.
Eden ponovil ponudbo za pogajanja o reviziji angleško-egiptovske pogodbe
Izjavil je, da hnče Anglija sporazum o obrambi Sueškega področja, ker da ima glede tega mednarodno odgovornost • Opozicija poudarja nujnost sporazuma • Ameriško posredovanje pri obeh vladah - Aladzorstuo v Ismailiji prei/zala zopet egiptovska policija - l Kairu mirno - Poslanica iraškega regenta egiptovskemu kralju
KAIRO, 28. — Britanski veleposlanik Stevenson ie danes zaprosil za sprejem pri novem eg.ptovskem ministrskem predsedniku Ali Maher paši. Iraški minister v Kairu, ki se je pravkar vrnil iz Bagdada. pa je zaprosil pri šefu kraljevega kabineta. naj mu določi dan za sestanek s kraljem, kateremu ima izroč.ti osebno poslanlso iraškega regenta.
Banes sta poveljnik prve -britanske divizije general Matt-hews in namestnik guvernerja v Ismailiji sklenila sporazum, na podlagi katerega bo nadzorstvo nad mestem ponovno prevzela egiptovska policija. Jutri bedo agente redne policije, ki so jih britanske sile pri spopadih 25. januarja zajele, izpustili in bodo lahko zopet nastopil; službo. Z britanske strani javljajo, da bodo prihodnje rini csvcbod li drugih 150 ujetih egiptovskih agentov.
V Kairu je danes mirno. Po cestah krožijo oklepni avtomobili in vojaštvo. Računajo, da znaša škoda, ki je nastala zaradi sobotnih neredov, 40 milijonov funtov šterlingov. Angleško premoženje je utrpelo za 5 milijonov šterlingov škode.
Danes se je novi ministrski predsednik sestal z Nahas pašo, Razgovarjala sta se o načrtu za ustanovitev «politične fronte, ki naj omogoči sodelovanje vseh strank«. List «A1 Balagh«, glasilo vafdistične stranke, pil:, da je Nahas r-ša pounaril, da mora skrbno proučiti program take narodne fronte, preden nanj uradno pristane. Maher paša pa je s svoje strani izjavil, da upa. da «bi vafdistično sodelovanje v veliki meri olajšalo delo vlade za uresničenje narodnih teženj«. Tudi organizacija »Muslimanskih bratov« ima namen podpreti narodno fronto.
V zvezi z govoricami o ameriškem posredovanju v sedanjem angleško-egipfovskem sporu ie danes uradu; predstavnik ameriškega državnega* depart-rrana Mc Dermott izjavil, da nimajo ZDA v načrtu nobene pobude za posredovanje jn tudi nimajo namena staviti nove predloge egiptovski vladi. Do-dal je, da 'akcija ameriške diplomatske misije v Egiptu nikakor ne pomeni poizkus posredovanja.
«Bližni« ali bodoče posredovanje ZDA v a n g 1 eš ko-eg i ntov _ skbm sporu, je nadaljeval, Mc Dermott. je samo domneva. če ge izraz posredovanje upo-
Nemško stališče
v posarskem vprašanju
Bonn namerava pred!agah »evropski statut" za Posarje, kjer bi bil sedež organizacije Schumanovega načrta - Hallslemova tiskovna konjerenca
BONN. 29. — Podtajnik za-hodnonemškega zunanjega ministrstva prof. Walter Hallstein je danes na tiskovni konferenci prikazal stališče zahednonem-ške vlade glede Posarja. Poudaril je, da sta pismi, ki sta jih izmenjala ob pedipisu Schumanovega načrta francoski zunanji minister in kancler Adenauer. potrdili začasni značaj sedanjega položaja Posarja.
Halls-teln je iz tega napravil dva sklepa: 1. ni dovoljeno nobeno dejanje, ki bi po svoji naravi moglo prejudicirati dokončno rešitev posars-kega vprašanja; 2. posarsko ljudstvo mora imeti možnost, da v prehodni dobi svobodno izraža svo. jo voljo in svoje težnje. «Ce ostanemo v okviru teh dveh misli. jg dejal Hallstein. ima zvezna vlada- vzrok za pritoževanje«.
Na vprašanje nekega novinarja je Hallstein dejal, da še ne more povedati, ali bo bonn-ska vlada vložila uradan pio-test.
«I.menovanje visokega komisarja Gran-vala za veleposlanika, je nadaljeval Hallstem. ni edini primer anticipirauja dokončne rešitve. Vemo da je bil v Parizu podpisan su ^azum o delovnj zakonodaji med Posarjem in neko tujo deželo, prav tako tudi najemna pogodb? za rudnike v Warndtu v korist Lotaringije. Očitno ne gre za začasne tehnične rešitve«.
Ob koncu je Hallstein prikazal svojo zahtevo o vklpieitvi Zshodne N mčije v atlantski oakt. Nemško sodelovanje v ev. ropski obrambni skupini, je dejal. se ne sme razlagati kot odpoved Nemčije sprejemu v atlantski pakt.
Iz poluradnega vira se izve, da namerava bonnska vlada začeti s Francijo razgovore o začetku pogajanj za rešitev posar-skega vprašanja. Po govoricah, ki se širijo v parlamentarnih krogih, je že prišlo do nekai pogovorov v tem smislu med francoskimi ln nemškimi predstavniki. P0 nemškem mnenju bi bila najboljša rešitev podpis konvencije, ki bi zajamčila Posarju ((evropski statut«. V bonn-skih vladnih krogih menijo, da bi v Posarju lahko postavili sedež evropske obrambne skupnosti ali evropske skupnosti težke industrije, ki jo predvideva Schumanov načrt.
Zunanji minister vzhodno-
nemške republike Dertinger je danes v Berlinu dejal, da je ((pariška konferenca o evropski vojski jasno pokazala, do kakšne meje narekujejo imperialistična načela bonnsko politiko«. Dertinger je ostro napadel predlog o vključitvi Nemčije v atlantski pakt.
Iz New Yorka pa poročajo, da Hallsteinova zahteva o nemškem pristopu v atlantski pakt ni presenetila washingtonskih političnih krogov. Na drugi strani pa niso kdovekaj navdušeni nad izidom zadnje pariške ministrske konference o evropski vojski. Glede Nemčije menijo. da bi «naravno postala član atlantskega pakta, ko bi dala svoj prispevek k zahodni oborožitvi«. Tako mislijo predvsem generali, medtem ko bi zunanje ministrstvo raje videlo, ko bi bil Bonn s svojo zahtevo še nekoliko počakal.
ZDA bodo zavrnile
sovjetsko protestno noto
WASHINGTON, 29. — Predstavnik državnega departmana je izjavil, da bodo ZDA zavrni, le zadnjo protestno noto. ki jo je včeraj jzročila moskovska vlada trem zahodnim državam in Turčiji v zvezj z nameravano ustanovitvijo poveljstva za Srednji vzhod. Predstavnik je dodal, da ostane stališče ZDA enako, kakor je označeno v noti moskovski vladi od 18. decembra, v kateri vvashingtcnska vlada izjavlja, da je bilo zaradi sovjetskih groženj potrebno o>-krepit; obrambo Srednjega vzhoda,
¥
LONDON. 29.
Britansko ministrstvo za surovine je sporočilo, da bodo v prihodnjih mesecih ZDA kupile od Velike Britanije 25.000 ton kavčuka. Ta trgovska operacija bo omogočila naglo izboljšanje plačilne bilance šterlinškega področja.
WASHINGTON, 29. — Ameriški senat je danes cdobril protokol s katerim ZDA pristajajo na spreiem Gčije W Turčije v atlan’sko zvezo.
¥
PALERMO, 26, — V skladiščih kmetijskega čo«zoretja v Palermu je nastal požar, ki le uničil veliko količino vskiadšee^ega žita. Gasilci so delali ves dan.
rablja v uradnem smislu.«
Poudaril - nato da niso ZDA tiste, ki bi morale dati pobudo za rešitev sedanjega spora :n je nadaljeval; «ZDA so bile m ostanejo še vedno pri predlogu. kj so ga Egiptu stavile štirj za.uodn- države za ustanovitev poveljstva za Srednji vzhod. Jasne, da smo v stiku z britanskimi oblastmi glede položaja v Egiptu, toda prav tako je ameriški poslanik v Kairu Caffery v tesnem stiku z egiptovsko vlado. Nudimo naše dobre usluge, v kolikor, to dovoljujejo sedanju okoliščine, tn ne posredujemo v nobenem, smislu besede«.
Na vprašanje, kaj misli pod besedo «docre uslug*:«, je pred. stavnlk odgovoril, da i« ameriška vlada pTiporcčala obema stranema zmernost.
Glede štiristranskega predlo, ga za ustanovitev poveljstva za Srednji vzhod pa je izjavil, da je ta predlog še veljaven in da ima namen zajamčiti stalnost na Srednjem vzhodni.
Veliko je bilo pričakovanje zp današnje izjave angleškega zunanjega ministra Edena v britanski spodnji _ zfbcrmci. V začetku svojih izjav je Eden podal pregled angleško-egiptov-skih odnosov od preteklega oktobra dalje, to je od dneva, ko je britanska vlada večkrat oDOzorila egiptovsko vlado na povečano protianaieško delovanje na področju Sueškega pre-kona in protestirala proti delovanju egiptovske pomigne policije in da Egipt ni hotel pristati na razorožitev te policije. Po Edenovih tiditvah ni imel general Erskine druge izbire nego uporab1 ti silo za razorožitev te policije. Glede sobotnih dogodkov v Kairu pr katerih je zgubilo življenje 8 britonskih državljanov, je britanska vlada poslala 27 januarja egiptovski vladi noto. v kateri izjavlja, da ima lo vlado za odgovorno za dogodke in si pridržuje v tem pogledu vse pravice.
Nato je Eden prešel na oris sedanjega stanja in je med drugim izjavil:
«Vedno sem bil mnenja, da bi bilo možno rešiti spor med Veliko Britanijo in Egiptom tako, da bi biio zadoščeno upravičenim narodnim težnjam egiptovskega naroda in da bi pri tem ne bila ogrožena varnost svobodnega sveta.
V noti egiptovski vladi od 6. novembra 1951 smo sporočili, da je sedanja britanska vlada prav tako kakor prejšnja pri volji, vsak čas začeti pogajanja za revizijo pogodbe iz leta 1936 po
I postopku, ki je določen v členih 8 in 16 te pogodbe.
| V svojem govoru, ki sem ga imel v spodnji zbornici 19. no-
i vembra, sem ponovil to ponudbo. pri kateri še vedno vztrajam. Namen britanske vlade je doseči sporazum o dogovorih za tako obrambo področja Sueškega prekopa, ki bi bila v skladu z egiptovskimi težnjami. Mi smo mnenja, da se to ne tiče izključno Anglije in Egipta, kajti v tej stvari imamo mi mednarodno odgovornost.
Se vedno upamo, da se bodo strasti ohladile in da bo tedaj možno skleniti poravnavo, pri kateri bo vsaka stran upošteval stališče druge«.
Po Edenovem govoru je več poslancev postavilo vprašanja. Med drugimi je laburistični poslanec Davles označil za »predzgodovinsko diplomacijo« poziv Washingtonu, naj pošlje svoje čete na področje Sueškega prekopa. Bevan re nato vprašal Edena, ali se ne zaveda, da le spopad med Angleži in egiptovsko policijo kompromitiral vrednost področja prekopa kot vojaškega oporišča. Eden je odgovoril, da so uporabljali nap lažje orožje, ki so ga imeli na razpolago, ker da bi bilo sicer več mrtvih.
V lordski zbornici je lord Sa-Iisbury podal o dogodkih v
Bidovcu v pouki
V milanski kominfdrmnvski «l'Unita» so v.časih tud- ca lasi zanimivi in poučni. Na str. 5 tega lista, ki ga z vso fašistično propagandno spretnostjo in s prav takimi metodami urejuje Mussolinijev špandkj dobrorolj.c U iste, čitamo ve. lik oglas, ki naznanja, da bodo v kratkem predvajali v 47 italijanskih mestih dva ruska filma «Ucmini coraggiosi«, ki je v oglasu ozra'en kot «un formidabile« «WESTERn SO-VIETICO« ir» film «Un t''eno va in Orient-« — «una delica-ti sima vicenda d’amore vel panorama meraviglioso da Mo-sca e Vladivostokn
Med v oglasu naštetimi ita-lijansKimi mesti pa najdemo zapisano tudi TFlESTE — v pouk Bidcvcu in Siškovič”, ki se borita za uresničenje STO na stolneih iste (dTJnita# fašista Ulisseja.
Pripominjamo, da je film «Uri treno va in Oriente« ruska cenzura ie trikrat sškar-tiralan, Sele, ko je režiser Iivrstil v uvodno sceno naPiln co «ue*ifcemu StalMu«, ie cmz -ra dovolila predvajanje filma, ki je tx> dveh letih zašel cel( v Italijo.
K'lor ne verjame naj prelista moskovsko «Piavdo» iz leta 1948.
Egiptu • enako izjavo kakor v spodnji zbornici Eden.
Voditelj opozicije lord Jowitt je nato izjavil, da mora biti edina mogoča rešitev egiptovskega vprašanja sporazum, za kar je potrebno mnogo tolerantnosti in mnogo dobre volje.
Na zahtevo laburističnih in liberalnih predstavnikov se bo 12. februarja začela razprava o angleški zunanji politiki.
taovsm CM
za nemške volitve
PARIZ, 29. — Danes so bila objavljena imena štirih članov komisije ZN. iti nat h; ugotovili p'-goje za '? A2dbo svobodnih volitev na veh nemških področjih. Kakor znano, naj bi štela komisija pst članov, ih sicer po enega pakistanskega, brazilskega, islandskega, nizozemskega in r oljskega zastopnika. Tcdia Poljska je udeležbo pri tej komisi.; odklonila.
Prvih 10D milijonov
iz fondov iV.SA za Italijo
RIM, 29. — Italijanska poslanska zbornica ie danes nadaljevala z dhkusijo o povišanju plač državnim nameščen-cem. Za diskusijo je bilo precejšnje zanimanje, saj je vlada pr* zadnjem glasovanju o tej zadevi pre j.Vi ji petek utrpela poraz.
Po dolgi debati tudi danes niso prišli do zaključka in bodo nadaljevali jutri.
Senat je začel s podrobno razpravo zaki na ° zatiranju neofašizma.
Po poročilih iz Washingt<ma so ameriške oblasti nakazale , Italiji prvih MO milijonov do- j larjev za gospodarsko pomoč v okviru načrta za finančno leio 1952-53.
Ob koncu ecembra je znašal denarni ibtok v Italiji 1.291.842.- Jiv proti 1.170.230,861.568 lir ob korcu novembra. V decembru je torej znašalo povečanje oo-toka 121.611.925,482 lir. Delom,a je treba to veliko povečanje obtoka pripisati sezonskim vzrokom.
Truman na seznamu
demokratičnih kandidatov
MARIETA (Ohio), 29. - Trumanovo ime ho vpisano na seznamu kandidatov za prim-me predsedniške volitve v New Hampshire, ki bodo 11. marca Truman bo uardno obveščen o tem in bo imel čas deset dni umakniti svojo kandidaturo, če se ne misli kandidirati na predsedniških volitvah.
General Mac Arthur je v pismu guvernerju države New Hampshire zahteval naj se njegovo ime črta s seznama republikanskih kandidatov za primarne volitve.
gati so danes zavrnili besedilo o sporazumu glede izmenjave vojnih ujetnikov, ki ga je včeraj tjredložila zavezniška dele. gaciia. Vendar pa- so načblno pristali, da se da prednost izmenjavi bolnih in ranjenih ujetnikov takoj po podpisu premirja, kakor tud; da ae ujetniki v Pan Mun Jomiu ali po potrebi v drugih krajih demilitariziranega področja. Častniki glavne. oa stana, ki se Pogajajo o sporazumu nadzorstva nad premir. jem, so se danes ponovno sestali. Kitajski delegati so dali razumeti, da bj upravljanje Severne Koreje med premirjem prepustil; severnim Korejcem.
Jutri se bodo častniki glavnega stana pogajali o določbah za nadzorstvo za bojnimi črtami in na vmesnem področju Zavezniški načrt predlaga 12 točk na severnem ozemlju, kje« naj b; se izvajalo nadzorstvo medi temi je met točk na pod. ročju rek« Ja-lu v bližini man-džurske meje.
V ODGOVOR IREDENTISTOM PRI "GiORNALE Dl TR1ESTE”
Konkretna sredstva Irsta
2ENEVA. 29. - kitajski Rdeči križ je danes prvikrat objavil škodo, ki jo je povzročil potres 21. decembra lanskega leta. V zahodnem Junanu je bilo okclj 2000 ubitih ali ranjenih, 40.000 pa jih je ostalo brez strehe. Rotres je prizadejal ped oč-je, na katerem prebiva 120,000 oseb.
Dva dolga polemična članka, ki jih je De Gasperijevo in Alessijevo glasilo 22. in 24. t. m. ob ja vito v odgovor na izja. ve tov. Branka Babiča beograjskemu dopisniku tednika «NeJ ijne informativne novinca sta prav gotovo izraz tistega. slaunega stsrahu pred volilnim porazom, ki ga ie več kot eno leto nosijo v svojih kosteh iredentisti in si zato obupno izmišljujejo nove in nove pretveze za ponovno odgoditev volitev Med te pretveze spada tudi. vargumentacijan v obeh «G:crnalovih» člankih: «Babič confida le sue deiusio. n; ai Belgrado« in «Babič, zelo in eccncir-ia«
Z e spričo dejstva.-da v obeh člankih kar mrgoli potvarjanj Babičevih izjav, se ne bj nanje niti izp.aealo trošiti besed potem ko smo pred dnevi to. natisnili intervju iz beograjskega tednika, da bi se o uGiornalOvlhu metodah polemiziranja prepričali predvsem tisti čitatelji, ki so jih ireden listične duhovitosti prav gotovo zabavale. Ce se torej po. novno, vračamo na. «QiCrnalo-vos polemiko, storimo to zgolj zaradi tega, da bj pokazali, kako uvela je tista bilka, katere se tako krčevito ok epa-jo, ne samo, da bi še nadalje zadržali monopol civilne oblasti v Trstu, temveč tudi zalo, da bi nenehno pogrevali znane propagandno geslo o ponovni odrešitvi Trsta, zlasti na, da bi čimdalje časa zadržali v svojih in svojih gospodarjev rokah tisto, kar so dolžni Trstu daiti, kar je tržaško.
Naj torej naštejemo samo nekatere — vsaj tiste najčudovitejše — trditve, do katerih se je dokopal tržaški tol-
mač pobožnih zeljd rimske vlade.
Prva in hkrati tudi pameti ter znanja najtežjega klienta svetoivanskega zdravstvenega zavoda vredna trditev je ta, da Svobodno tržaško ozemlje sploh ne obstajal... «per non dire del restc«... Te trditve v resnici ni potrebno pobijati in je dovolj, če jo samo registriramo in gremo dalje.
Tisto, kar vsekakor najbolj boli in peče rimsko agenturo v Trstu pa je dejstvo, ki ga je Babič nujno moral še posebej poudariti v svojih izjavah, da namreč Trst lahko živi brez Italije. še več. da brez Italije živi lahko mnogo bolje, ker je tistih 20 let pod njo gospodarsko nazadoval ter da Dalij a zaradi marčnih sporazumov Trstu več jemlje kot pa mu daje, čeprav mu je na podlagi mirovne pogodbe obvezna dajati, iz preprostega razloga ker je vojno izgubila in podp sala tudi tozadevno mirovno pogodbo. Prav na to dej tv o pa iredentisti tako do-sll-dno pozabljajo. H kravi pa trdovratno pozabljajo še na drugo dejstvo: da je Trst takšen, kakršen je danes, postal iz zaledja in za potrebe zaledja prav zaradi tega, ker je imel to srečo, da ni b i v zgodovini v Italijo vključen. Teh dveh resnic ni mogoče izbrisati. In čeprav je ravno temu vprašanju posvetil «Giomnlei> že v prvem delu («političnemr>, kot pravi) več kot polovico članka, se mu je to naslednjega dne zdelo vre premalo in se je na obupno brisanje resnice spravil še enkrat z novim dolg m člankom.
V političnem delu odgovora
BUTLER NAPOVEDUJE ANGLIJI
Zmanjšanji) uvoza za 475 milijonov lunlov šterlingov - Odpust 10.000 drž. nameščencev - Znižanje izdatkov za zdravstveno skrbstvo - Laburisti predlagali zavrnitev vladnega načrta, povezano z nezaupnico vladi
Počasno napredovanje
pogajanj v Pan Mun Jomu
PAN MUN JOM 29. - Kitajski jn severnokorejski dele.
LONDON, 29. — Za današnjo sejo spodlnje zbornice, prvo po parlamentarnih pocioi.cah, je vladalo veliko zanimanje. Na dnevnem redu je bilo poročilo finančnega ministra Butlerja o ukrepih ki jih namerava pod-vzeti v zvezi s kritičnim gospodarskim položajem Velike Britanije, in izjave zunanjega ministra Edena o položa ju v Egiptu. Poleg tega se je Churchill prvič po povratku iz Amerike pojavil pred parl-mentom. Zi a-no je, da so nekateri stavki jz Churchillovih govorov v ZDA sprožili številne kritike med laburisti.
Takoj na začetku današnje seje je moral Churchill odgovarjati na nekaj vprašrnj poslancev. Napad1 v zunanji politiki je začel Attlee, ki je poudaril, da so nekatere Churchillove izjave v ZDA ((povzročile znatno vznemirjeno t med opozicijo in v vsej deželi«. Churchill je odvrnil da bo jutri podal kratko izjavo o svojem potovanju v Ameriko, obširnejše poročilo pa bo sledilo v torek, ko se bo začela debata o zunanji politiki.
svojem poročilu izjavil, da je oilj vlade, da se angleški de.i-cit v trgovinski bilanci z vsemi deželami izven šterlinškega področja zmanjša v letošnjem letu na 100 milijonov funte v šterlingov. Leta 1951 j® deficit znašal 575 milijonov. Dežele Commonwesltha bodo poskušale ustvariti sufieit *a ICO mi i-jonpv funtov šterlingov v svoji splošni plačilni bilanci. Angleške izdatke v inozemstvu bo treba znižati za vsaj 475 milijonov.
Da bi dosegel ta cdj, je Bu-tler napovedal sledi:če ukrepe, ki se pridružujejo drastičn-mu znižanju uvoza iz 1 rskega novembra za 350 milijonov funtov šterlingov;
1. Znižanje potrošnje tobaka in cigaret za 5 odstotkov, kar bo uvozu prihranilo 22 milijonov;
2. znižanje vsote v tujih valutah za angleške turiste, ki potujejo v inozemstvo. Ta vsota, ki je .bila že lani znižana od 100 na 50 funtov šte ,1'ngov. bo odslej znašala 25 funtov letno;
3. pri uvozu ameriškega pre-
Finančni minister Butler je v moga je treba prihraniti 2,5 mi-
Anglija in Francija se vzdržali glasovanje o Kunminlandnvi nriložbi
Pri glasovanju se je 25 delegatov vzdtžalo • Medsebojno obtoževanje glede navzočnosti kitajskih nacionalističnih čet v Burmi - Jutri razpravljanje o tristranskem preologu za izredno zasedanje glavne skupščine OZN zaradi Koreje
PARIZ, 29. — V posebnem političnem odboru OZN so da. nes glasovali o načrtu resolucije, kj ga je predložila kuo-mintanška vlada in na podlagi kat e Uc se Sovjetska zveza obtožuje, da nr izpolnila obveznosti, ki izhajajo jz kitajsko-sovjetske pogodbe jz leta 1945. Za resolucijo je glasovale 24 delegatov. 9 jih je glasovalo proti, 25 pa se jih je vzdržalo. ZDA so glasovale za resoluci-iu, Franciji« ip Velika Britani. ja st'a se vzdržali. Razen sovjet, skesa bloka so glasovali proti še Indija. Indonezija. Burma in Izrael.
Pred glasovanjem je prvi govoril ameriški delegat Coo;Lr, ki je ponovno zavrnil včerajšnje Malikove obtožne, da nameravajo ZDA p»emestiti kitajske nacionalistične čete v Burmo in Tailandijo zato da pripravijo napad. Burmskrmu delegatu, ki je včerai zahteval zagotovila proti nevarnost'; kakršnega koli napada, je Cooper iz-iavil, da njegovb včerajšnje iz jave veliajo za vsak napad, naj pride od katere koli strani.
Francoski delegat se ie pridružil zadnjemu delu izjav a meriškega (Vlegata. Kucmin. tangov predstavnik je na buun-sko obtožbo glede delovanja kitajskih nacionalističnih čet v Burnii izjavil da so te čete tam že več let in da formo&ka vlada no lzva:a n"d njimi nobsneg-nadzorstva. D>dai ie, da njeeo. va vlada ne namerava preme stiti svojih čet v Burmo in tudi
ne napraviti tam vojaških oporišč.
Sovjetski delegat Malik je ponovno govoril o navzočnosti kuomintanških čet' v Burmi in dajal, dfa jim poveljujejo ameriški častniki. Dejal je; «Ce ZDA nimajo napadalnih name. nov, čemu ne odpravijo tega ognjišča napada in čemu ga še nadalje podpihujejo?« Predlagal te nato, naj politični odbor prouči vprašanje, ki ga je včeraj sprožila Burma in ki se nanaša na navzočnost kitajskih nacionalističnih čet na njenem ozeroljuinna nevarnost napada.
Razpravljali so nato o načrtu resolucije za sprejem novih članov v OZN, Gre za resolucijo, ki so jo predložile Costarica, Guatemala, Honduras, Nicara-gua in Salvador, in ki predlaga, naj se vpraša mnenje mednarodnega sodišča, ali se aledle sp r: jun a novih članov V OZN v Varnostnem svatu lahko uporablja veto. Odbor je z 41 glasovi pro 6 in 11 vzdržanimi sklenil, da se o tej resoluciji razprvalja na prihodnjem zasedanju glavne skupščine. S t m le bilo delo odbora zaklju-čeno.
V posebnem političnem odbo.
ru so nadaljevali razprave o repatriaciji grških otrok, ki so v Romuniji, Bolgariji. CSR in Madžarski Tp štiri države so bile pozvane, naj pošljejo svoje predstavnike v Pariz, toda samo CSR je poslala svojeea de legata ki je izjavi! da nobeden od 138 primi rov, registriranih v njegovi državi, ne odgovarja
popolnoma pogojem za repa friacijo. Za nekatere primere pa Is izjavil, naj bi se začela v Pragi pogajanja ob udeležbi predstavnikov Mednarodnega Rdečega križa.
V začetku seje je grški dele gat kritiziral življenjske pogo. ie grških otrok v državah, kjer jih zadržujejo. Za njim je predstavnik dominikanske republike predložil načrt resolucije, s katero se prizadete države pozivajo, da nodvzamejo ukrepe, ki bj omogočili nagli povratek teh otrck na njihove domove in naj se hkrati sklene, da bo še padali’ delovala tozadevna stalna komisija OZN. Belgijski delegat je nato poudaril odgovornost Sovjetske zveze, ker se grški otroci niso še vrnili, ter je pozval moskovske oblasti, naj vplivajo pri prizadetih dr. žavah, da te otroke vrnejo.
Popoldne so predstavniki ZDA, Jugoslavije in Velike Britanijt podprli resolucijo dominikanske republike. Razprava se to nadaljevala jutri,
V a.-trtek se bedo sestali po-litični ter gospodarski in so cialni edibor na skupni seji. da proučijo zahodni tristranski predlog za sklicanje izrednega zasedanja, glavne skupščine, n» 'aterem bi razpravljali o Koreji, Tri zahodne države so zahtevale, naj njihov predlog proučijo no litični odbor, na čigar dnev nem redu je vnlsano vprašanje »neodvisnosti Koreje«, ter go-smedarski jn socialni odbor, ki mora razpravljati p pomoči in obnovi Koreje.
lijonov funtov šterlingov;
4, zmanjšanje uvoza nekaterih živil.
Skupno s prejšnjim znižanjem uvoza 350 milij nov bi bili ti ukrepi zadostni, da se doseže prihranek 475 milijonov. Butler je dejal, da racioniranje bencina ne bo potrebno in da se bo uvoz ameriških " filmov zmanjšal verjetno šele sep em-bra, ko zapade tozadevni anslo-ameriški sporazum. V trgovini z Evropo ne bo novih ome'i'ev
Med finančnimi ukrep;, kj se tičejo notranjega gos-edar. tva je Butler navedel sledeče;
1. bančna obrestna mera ne bo zvišana;
2. civilnj izdatki proračuna za finančno leto 1952-53 bodo o-stali na istih mejah kot v proračunu 1951-52, č°prav so se mecTem cene zvišcle za 10 odstotkov;
3. v šestih mesecih bo odpuščenih 10.000 državnih uslužbencev;
4. šolska obveznost ne bo znižana, ustavljena pa bo zidava novih šol;
5. izdatki za javno zdravstvo bodo omejeni na 400 milijonov funtov letno. Zdravljenje zob ne bo več zastonj, razen za otroke in noseče;
6. privatne investicije bodo znatno znižane, zlasti kar se tiče trgovin, poslopij za trgovsko uporabo in obnove bombardiranih mestnih središč. Tako prihranjeni denar bo šel za proizvodnjo za izvoz in oborožitev;
7. iz istih raziogov bo zmanjšana prodaja avtomobilov in strojev na notranjem tržišču za eno šestino. Zmanjšane bodo tudi dobave koles, hladilnikov in televizijskih aparatov. Omejena b0 prodaja teh proizvodov na obroke;
8. zaradi pomanjkanja delovne sile bodo morali delodajalci sporočiti uradom za delo prosta delovna mesta in bodo smeli najemati delovno silo samo s pomočjo teh uradov.
Butler je ob koncu sporočil, da bo novi proračun predložen že 4. marca, to je mesec dni pred običajnim rokom, to pa «zaradi nujnosti položaja«.
Medtem ko je Butler govoril, je pred poslopjem parlamenta demonstrirala večja skupina gospodinj, ki so nosile table z napisi: «Cene stalno naraščajo« ali ((Hočemo sveže meso«. Zvišanje obroka svežega mesa je biia ena izmed Butlerjevih predvolilnih obljub.
Kasneje je Butler svoje ukrepe sporočil tudi v radijskem nagovoru.
Iz dobro obveščenega vira se izve, da so laburistični poslanci imeli po sestanku spodnje zbornice posebno sejo, na kateri so po dveumi diskusiji sklenili predložiti spodnji zbornici popravek k vladni resoluciji ki predlaga obema zbornicama, naj odobrita omejitve, ki j)h je Butler najavil. La/buristični popravek sicer sprejema načelo, da je stabilnost funta šterlinga najvažnejša, zavrača pa drakonske omejitve, ki jih predlaga vlada, zlasti pa zmanjšanje sredstev za socialno skrbstvo. Laburistična resolucija nadaljuje, da ie konservativna vlada prekršila svoje volilne obljube.
Popravki take vrste vsebujejo po angleški parlamentarni praksi zaupnico ali nezaupnico vladi.
postavlja vso težimo na 10 milijard lir, ki da jih Italija ve-UcogrJna daje Trstu, «da bi njegovo gospodarstvo lahko živelo«. V obeh: &poL.u» 'emu tn sgocpedarske-mn delu odgovora pa se sklicuje na Jugoslavijo. ki da kljub svojemu bogastvu rabi pomcč. ker da njen proračun beleži primanj. kljaj in hoče s tem dokazati, da delovna sila in ostalo bogastvo ne zadoituj:ta za urejeno gospodarstvo, in ker tudi v Trstu ne zadostujeta, je tu pomoč amačere domovine Italije» nujno potrebna ali z dru-g.mi beseda/mi: «Veliko kolo se obrača v kolikor je na razpolago kapital (italijanski), ki omogoča dobavo surovin, dobavlja naročila in trž šča... in vse pomeni milijarde na milijarde...« Te m lijarde pu daje seveda Italija.
Primer Jugoslavije pa jemlje «Giornalen zato, da bi lahko vokliknil: «Kako more Babič smatrati, da so tržaške sile zadostne, ko pa nam Jugoslavija daje tak zgovoren in aktualen primer?« — (Mimogrede; logičen a neizrečen zaključek bi b>ii torej: \udi Jugoslavija rabi pomoč — najbrž zopet italijansko kot Trst...?) Italija torej! Teda kakšna Italija? Tista, ki na vse strani — kot je vs mu svetu znano in tudi «Gicrnalovim» urednikom, Ici o tem skoro vsak dan pišejo — moleduje za pomoč (Harrimnn Je nedavno izjavil, da bi se moralo vsako leto' izs I ti nz Italije pol milijona delavcev, če bi se hotelo italijansko gospodarstvo stabilizirati, a De Gasperi je šel na svoje zadnje romanje v Washington prav zato, da bi izpros i č.m večjo pomoč in pa ecomesse, comeosiž« naročila, ter dovoljenje za čim večj* kontingent italijanskih izseljencev, a sam »G-ornales je takrat pisal aa. Prav gotovo Trat ni glavno in da ga ne bo prinesel v žepu v Rim), in to pomoč prosjači Italija, kljub temu da že od 1948 prejema težke milijarde od EtiP.
Toda ((Giornalts je pri tem zagrešil tudi neodpustljivo pozabljivost do svojih čitaceljev, ki ith ne smatra, za tol.ko pez- . Ijive, da so opazil:, kako t/istj štev.lki. kjer polemizira o jro. računiksm primanjkljaju, na pni strani objavlja važno novico, da znaša pr.menjk:ja? v proračunu italijanske države Zg leto 1951-1952 samo 428 ml-l.Jard lir. Saj v tem sta vendar velikodušnost in žrtev! Kakšna velikodušnost za ta ubogi Trst, za kat e. ega takoj nato «Glornale» vzkl ka:
«S kakšnimi konkretnimi sredstvi lahtito razpolaga naše mesto?«
Eh, na to vprašanje smo že to.iKckrat odgovori.i m ze zopet smo pnsli eni talco znane stvari pjnavkd.: s str,m k-n-kretnimi sredstvi. Ki jih isitd-siavija bogastvo, katerega ta ve.lkodušna in dobra mort Ita„ lija Trstu kljub točnim uolcč-bam mirovne pogodbe, ki jo je podpisala, pet let po po dpi. su še vedno no-e uati. j2 samega velikodušja in materinske dobrote! Takole se namreč glasi člen 1. priloge X. mirovne pogodbe-
»Svobodno tržaško ozemlje bo dobilo brezpiačno Kanjam ko državno in poldržavno imetje na Tržaškem ozem ju. Sledeče imet e se bo tmktralo kot državno a.i poldržavno v smblu te priloge: premično in nepremično imetje italijanske države, lo-kain h oblasti, ja v..ih ustanov, društev in uoruženj javne lastnine, kakor tadi premično in nepremično imetje, ki Je pripadalo fašistični stranki ali njenim pomožnim organizacijam«.
Cen 16, pa določa:
(Italija bo vini a Tržsškemu ozemlju v na.krajšem možnem roku vse ladje, ki so v rekah Italije aii njen.h državljanov in so 3. septembra 1943 pripadale fizičnim osebam stanu očim na Tržaškem ozemlju, ki dobijo državljanstvo STO na podlagi te pogodbe ali italijanskim prav. nim c ebam, ki imajo przv.co, da drži o sedež družbe na Tržaškem ozemlju, razen ladij, ki so bile predmet prodaje v dobri veri.
Clen 15:
»Italija bo vrnila imetje, ki je bilo po 3. septembru 1943 protipravno odpeljano s Tržaškega czemlja v Dalijo«.
V rimski demokrščamski centrali in pri njeni tržaški podružnici dobro vedo, da spada pod te člene med dru-g m vse imetje, ki je znano pod imenom IRI in njenimi holdingi rrzMh *tro'\- eF.nsi-der«, eFinmare« sFinmecca-nica»... Vedd tudi, da IRI direktno kontrolira banke, e. lektrično in kemično industrijo. Z drugimi bes^d-mi, pod IRI spada ILVA, CRDA, Lloyd Triestino, Ban ca Com-merc ialP Italiana, Banco d i. Roma. Credito ltaliano in še marsikaj.
Gospodarji IRI pa s0 v Rimu. In nočejo za nobeno ceno izpustiti iz svojih rek vs:h teh lepih tržaških «konkret-rtih sredstev, s katerimi razpolaga nače	V	tem	ie
tudi glavni razlog obeh dolgih «Giomalovih» polemičnih člankov, v tem «e i v ki vzrck, da ti dobrotniki in njih zagovorniki imenujejo «zro in economia« vsakogar, /g; jih. spomni na neugodno dolž ost, da morajo in da bed o prav gotovo morali dati Trstu ln T- -- 'n.-i-Am	l--r	f-k-	las-
no določa mirovna pegodba.
(Nadaljevanj sledi)
A
miMORSKI DNEVNIK	«*	*	*
30. januarja 1®
Danes, sreda 30. januarja
Martina, Desislav Sonce vzide ob 7.31, zatone w 17.07. Dolžina dneva 9.36. Luna vzide ob 9.12, zatone ob 21.» Jutri, tetrtek 31. Januarja Janez B.. Divna
TOLMAČENJE ZAKONA PO TRENUTNIH KORISTIH
Zakladno ministrstvo v Rimu
zavrača prošnje za vrnile« pnsnjil danih partizanskim enolam
Trditev/, da so ljudje dajali posojila „tujim edinicam", je dvorezna in zanika udeležbo italijanskih borcev v boju proti nacU'ašistom-„GiornalediTrieste" skuša reševati to protislovje pa mu ne uspe, da bi bil volk sit in koza cela
ha in izdajalca partizanske borbe, nadaljuje člankar v «G'or-nalp di Triestey>, si moral biti doslej uverjen o stoodstotnem nacionalnem značaju vsega partizanskega pokreta. Danes, ko bi bilo trtba plačati račune omenjenih partizanskih oddei-kov pa se italijanske oblasti, ki bi morale te račune poravnati, izgovarjajo. da so partizanske edinice, ki so delovale na tem ozemlju. pripadale neki drugi državi. Smo bili torej ali nismo bili partizani? In če smo bili, čigavi partizani smo bili? Tu postane zadeva zamotana in z nacionalnega in moralnega vidika bi bilo mogoče bolje, če bi pozabili na to atran iz naše zgodovine, kar pa se ne da napraviti ker so davne s*rani partizanstva že postale dejstvo v italijanski zgodovini in — da pridemo do denarnega Vprašanja — ker bi bile v tem primeru oškodovane vse one osčbe, ki so partizansko gibanje Podpirale. Samo da mu ni treba plačati partizanskih dolgov. prepušča zakladno ministrstvo vse zasluge in vse časti partizanske borbe v Julijski krajin; neki tuji državi, kar pa je v odločnem nasprotju s trditvami onih italijanskih «patriotov n, ki si hočejo te časti in zasluge prisvojiti.
Na tem mestu pa pusti član-kar v «G'omale di Trieste» svoje partizave na cedilu in pravi. da ima zakladno ministrstvo v Rimu mogoče prav, ako meri da xO pripadale, nart'zamske edinice, ki so delovale na tukajšnjem ozemlju. neki tuji državi kojU pokoli na porčin}°ki planini b{ utegnil potrditi mvenie ministrstva. C e pa. hočemo biti dcstedni. nadaljuje «Giorvale di Tri estet), moramo izvajati vse posledice in se ne smerno vstaviti pri tem, da b> pn-hranili zakladnemu ministrstvu izvlačilo nekaj milijonov Ur. temveč moramo zahtevati, da se pravi/no presodijo in vrednotijo vsa dejanja, ki so v zvezi z ono nesrečne dobo. V nasprotnem primeru bodo osme-šeni us; oni. ki sOj partizanom nomngali, čast pa bodo še nadalje uživali oni. ki so oSko-dovanre oškodovali, čeprav so pripadali neki ntuji državi». Takšno je mišljenje onih oseb, ki pričakujejo, da jim bo italijansko država povrnila škodo, katera jim je bila na tukajšnjem ozemlju povzročena od nartizanskih. edinic; tako zaključuje iGiornale di Triesten.
K brezglavemu slepomišenju člartkarja v «Giomale di Tr!e-
sten bi mi samo pripomnili, da verjamejo primorski Slovenci (navzlic De Gasparijevemu In, Togliattijev emu kurzu, fci sita i na novo zasejala umetni razdor med tukajšnje prebivalstvo), v iskreno tovarištvo onih italijan- ■ skih partizanov, ki so se borili proti faš zmu in za svobodo obeh tukaj živečih narodov. Kako Pa si bodo »patrioti« okrog «Giornale di Triesteit in j «Cii.tadelle» medsebojno razdelili časti, zasluge in partizanske diplome, pa nam. ni prav j nič mar.
Slovenci smo povsod dobro znani ljubitelji lepega petja in temu pravilu se tudi Primorci ne odrekamo, četudi slišimo tu pa tam kakem prazniku odmevati iz gostiln neubrano petje. Da res ljubimo petje, so nam v dokaz našj pevski zbori, o katerih hočemo spregovoriti.
Pred nedavnim je neki zbor našega podeželja bil pohvaljen zaradi ubranega, komrn* ga petja, ki spremeni tuci nav;d- j
GORICA, 29. — JVa zadnji konferenci delegatov Demokratične fronte Slovencev v Italiji, fci je bila meseca decembra 1951 v Standrežu so med drugim obravnavali tudi dve misli, katerih se bomo sedaj bežno do-tUkidli.
Tajnik izvršilnega odbora DFS tov. Viljem Nanut je na nekem mestu svojega referata dejal: uSlovenoi in Furlani so HvHi že dolga stoletja na Gorškem v najlepši slogi in samo nadonalis.ični šovinizem, katerega je fašizem umetno %x>dpihoval na Goriškem. je začasno skalil dobre odnose med obema narodoma.» Nočemo s tem trditi, da med Slovenci in Italijani ni bilo v času pred prvo svetovno vojno v Gorici nikakih sporov. Ravno nasprotno; tudi tedaj so obstajala nekatera vprašanja, ki so se reševala dokaj hrupno in bilo bi tudi čudno, da ne rečemo nenaravno. ako bi ne bilo tako: ob določenih priložnostih, kakor so n. pr. občinMe, deželne ali državnozborske volitve, se duhovi vedno razburjajo, pa naj bo to na Goriškem, na Kranjskem ali v Lombardiji.
Bili pa so to nekaki akutni izbruhi, ki nimajo nič skupnega z onim kroničnim in neznos-nim stanjem, katerega je Usivaril fašistični režim v od-no iih med obema narodoma na Goriškem. Da je fašizem to stanje umetno ustvaril in Vzdrževal, se je na najlepši način videlo ico je pri nas nastopi/a doba partizanstva. Ni bilo treba čakati na 8. september 1943 ali celo na april 1945. da si uidi 1 goriške Ital.jane, kako so radevolje pomagali našim partizanom in se jim pridružili v njihovi borbi proti fašizmu.
Srečal si jih prav tako pri konspiralivnem delu na terenu kot pri borbenih edinicah. Pa saj je bilo to. po tem. kar smo zgoraj rekli, 1? naravno, ker niti Italijani niti Slovenci niso pozabiti na dolgo dobo sto in stoletnega mirnega sožitja in oba naroda sta imela skupen interes namreč uničiti fašizem, ki je zat-ral osebno svobodo obeh narodnosti in je s svojimi metodami onemogočal ono tradicionalno sožitje. Ni čudno torej, če so tudi goriški Italijani med vojno izdatno podpirali naše partizansko gibanje z denarnimi posojili in z drugimi dajatvami.))
' Druga misel, katero so obravnavali delegati DFS na svoji konferenci v Standrežu in katero hočemo tukaj ponoviti, je izražena v naslednjih besedah Nanutov e ga referata: Meseca apr.la leta 1948 je izšel zakon, t katerim se je italijanska država obvezala, da bo poravnala vse dolgove, katere so za časa vojne napravile posamezne partizanske edinice. V tem zakonu je rečeno, da bo vrnila država posameznikom vsa posojila in plačala vse dajatve ki so bile oddane partizanskim edi- .
nicam, v kolikor so bila po so-	...
jiia in dajatve uporabljene v Izbrane krave so pripeljali iz pokrajine
prid osvobodilne borbe. Zakon torej ni delal nikakih razlik med italijanskimi in neitalijan. sklmi edinicami in bi tako razlikovanje bilo pri nas tudi popolnoma neumestno, kajti, kot je znano v Julijski krajini ni bilo nobenih drugih partizanskih edinic kot onih. ki so pripadale IX. korpuiu. Naše ljudstvo je pripravilo iti Vložilo meseca novembra 1948 prijave na finančno <ntendanco v Gorici in priložilo prijavam izvirna potrdila o vplačanih posojilih, toda do današnjega dne, ko so minila od tedaj že več kot tri leta. finančna intendanta še ni izdala nobene reš'tve o vloženih prošnjah in še nihče rti dobil do danes vrnjenega posojila. Delegacija DFS, ki je pred nekaj meseci intervenirala na finamčni intendanci v Gorici, da bi se vendar končno začelo z izplačevanjem posojil, je dobila odgovor, da se tukajšnja finančna oblast čuti vezano po odločbah zakladnega ministrstva v Rimu, ki je^ že nekaj takih prošenj zavrnilo, češ da se prošnjam ne more ugoditi, ker niso bila potrdila o vplačanem posojilu izdana Qd italijanskih partizanskih oblasti in ker za-k-m n* predvideva plačila dol-pev, katere so nsf>ratrili neita-lj-tnske partizanske edi njce.»
Prošnje za povračilo terjatev Pa nio vlagali na finančno in-tsndanro samo Slovenci, tem-
Sramotno pačenje slovenščine v dovolilnicah za prehod meje
Poslužujejo se vseh priložnosti, da zooičuejo naš jeztk
1
[ Koper v preteklem in tekočem leli
Pogled
NEKAJ BESED O NAŠIH PEVSKIH ZBORIH
Pomagajmo mladini do pevske izobrazbe
in krepimo s tem ljudsko prosveto
Stari pevci naj mladino ob vsaki priliki spodbujajo in učijo lepega petja, da se odpravijo zle posledice fašističnega zatiranja
te zagarte vsaj tam, kjer že obstajajo pevski zbori. Na žalost nimamo pri nas dovolj pevovodij in povsod je nemogoče, da bi obstajal pevski zbor. toda skušajmo, da vsaj tam, kjer je že, da bo čimbolj popoln.
V naše zbore zahaja v vedno večji meri mladii a, katera pa seveda nima tis'e izobrrzbe, ki je potrebna pri formiranju pevskih zborov. Ne poznajo not, odtenki melodije so jim neznani, ne vedo, kdaj raj bi
no pesem v prijeten urorbnlški neznani, ,le veao, goaj naj di užitek. Saj ni lepšega, kakor če! ?eh močneje in kdaj šepetajo slišimo pevski zbor, k'	Še. imajo Da v sebi ve iko liu-
če; imajo pa v sebi veliko ljubezni do slovenske pesmi in do
i ubrcno,
mimo in brez nepotrebnega poudarjanja zapoje lepo pesem.
Gla°ovi se prelivajo m zlivaio v harmonično celoto, katere se	bUtlld
nihče ne naveliča trsi šati. Po-vediatj pa moramo, da pravilo ubranega petja ne ve’ja samo za en zbor, ampak velja za vse.
Pred čaiom ko šfe je šlo za ustanovitev pevskega zbora v kraški vasi, so se pevci zbrali za poskušnjo in so nekaj »zapeli«. Da bi pokazali njihovo znanje in izkazal; pevske sposobnosti, 50 skušali dati dtiška svojim oljučam in tako petje je bilo bdlj slično kričan'u k” kor pravemu petju. No. isti fanVe •pa so mesec dni peli že ubrano in nj hove plasove so omilili,
'n iz njihovih ust ni več donela hrapava peroev^a, toda lepa, ubra,na harmonija.
Povedali smo to. kf*r je na žalost običaj ori nas, da žal pre-mnoaokrat spremenimo pef je v kričanje. Posebno dela to pri nas m'ad'na. ki nima p«uka in kateri orim^kuje vaja. Namen tega članka pa je ravno ta da pokaže pot, kako bi izšli iz
KMETOM V FOJDI
so razdelili plemensko živino
Ce ho-emo rešeti naše notranje tež-
koč_-, nkrad pa imeti možnost voljo,	ali upanje,	da re_i-
ruo .tudi «U-
nanje, ‘ se nam všiljure nujnost, da ' popolnoma in z vsakim sredstvom nadomestimo sedanji antifašistični vodilni	sloj.	Stališ:e,	ki ga je
ta sloj	zavzel spr to vseh vp a-
šanj, ki dozorevajo v Sredozemlju t. j. arabs rega p ebu-jenja, ameriške d'ne t rac je in angleškega poskusa, da ponovno utrdi svoje gos ostvo, je ponoven dokaz njegove nesposobnosti, če že hočemo milo govoriti... (Iz nekega novofaši-stičnega tednika).
Belluno • Ugodni pogoji pri plačilo
FOJDA, 29, — Čeprav je bilo 17. januarja zelo.gTdo vreme, so 24 živinorejcem razdelili govedo, da se okrepi naša pasrra s sivo alpsko pasmo. Te izbrane krave so pripeljal; iz pokrajine Belluno ter so jih pla čali z denarjem, ki so ga dobili odi prodaje konj in mezgov kozaškega izvora. Omenjena prodaja je dala okoli 135 milijonov lir, ki so jih oblasti dale na razpolago za pospeševanje živinoreje v goratih predelih.
Že se je zdelo, da Fojdi niso dodelili prav nič od te izbrane govedi, ker je bila dfclitev v drugih občinah že mnogo časa od tega. Ljudje so se spraševali, ali nas niso moTda pozabili in ali se niso naše prošnje izgubile. Vzrok zakasnitve pa je bila slina-vka v naši pokraji. ni. Zato so se odločili za prevoz živine šele sedaj, ko ta epide-mija ponehava in ko so cepili krave proti tej bolezni. Krave so poslali za one živinorejo’, ki so fvojčas vložili prošnjo na pokrajinski kmetijski inšpektorat, Komisija si je najprej ogle. dala prošnje prosilcev in se posvetovala s člani občinskih odborov. Nato so sklenili, da bodo dali govedo onim živinorejcem, ki imajo dobro urejene hleve, ki se obvežejo, da to hlev
področja Hkrati so živinorejci tudi podpisoval; kupne pogod be. Za vsako kravo je bila cena že določena vnaprej in vsa. ka je irrt la svojo številko. Živinorejcem pa so jih dodeljeval; z žrebanjem. Kakor je paič navada ob taki priložnosti, se niso krme1-'je ločili od Fojde s suhimi grli. Sli so vsi v gostilne ter sj napivali na dobro srečo z upanjem, da bodo te krave pomenile vendarle izboljšanje njihovega obupnega gospodar skega stanja, 24 družin naših hribovcev iz Oenebole, Raven. Rcmcvčice, Pe-droža in Podcer. kve bo imelo sedaj mleko in se bo preživljalo z njiir in z mlečnimi izdelki.
__	ali
več tudi Italijani in prav tn- -»Pravijen ob razdelitvi živine. toent kot drug m zanka za- Sklenili so tudi. H, ^
klad no ministrstvo pravico do po*jroči’a posojl in dajatev z izgovorom, tda se določila omenjenega zakona ne morejo uro-T*»WjQti za dajatve v korist partizanskim ed uxam, ki so pripadal« kaki drugi državi « Zaradi Uikega stališča zakladnega ministrstva ki je očitno krivično in protizakonito se upravičeno razburja tudi «Gior-nale di Trieste». ki je objavil t> ti>oji številki od 21. januarja t. I. dokaj svojevrsten članek. a ie bolj svojevrstno ar-gumenicijo. Ako bi ob veljalo nazirmje zakladnega ministrstva v Rimu, pravi člankar bi iz tega nujno siedilo, da v Julijski krajini ni bilo nikoli kake »nacionalne borbe za six>bo-do» m treba bi bilo torej zbri-Kti t>so ono zgodovino tukajšnjega partizanstva ki je imela turno ta uspeh da je okrasila odlikovala in včlanilo v partizanska združenja celo vrsto »borcev za »fobodon kateri pa so pripadal. kot se je s-daj izkazalo partizanskim ed nicam neke druge države. Ako Msi kotel veljati za klevetni-
ka bodo najprej nudili govedo hribovitiir krajem, nato šele, če ostane ka: živine, tudi vasem v dolini.
Pogoji za rejo krav so dobri, saj je pri vsakem repu zajamčena dobra kakovost mli ka in se krave odplačujejo v ofaro kih celih pet let. Kdor more. p® lahko plača prej. Živinorejci tudi ne odgovarjajo za morebitno škodo, ki nastane iz naravnih vzrokov, v teh primerih določi živinozdravnik last niku čas in način prodaj* ži vine. Kasneje mora živinorejec denar cd te prodaje izročiti kmetijskemu inšpektoratu kar mu daje pravico do druge kra ve
Čv se pa zgodi živini kakšnn nezgoda zaradi nemarnosti živinorejca, ifdaj irora sam trpet posledice in škodo. Naši živino-rejci imajo pravico tudi d< brezplačnega obiska žmno-zdravnika ob vsaki otelitvi, da ne bi morda žival trpel? ob tej priliki. Ob izročitvi krav živinorejcem hribovskih vasi so bili navzoči razni podrraiinsk inšpektorji, žunan dr. Pelizzo oodžupan, občinski živino7dray nik g- Pasqualini iz Čedada in razni poznavalci živine tega
Gospodje fašisti so najbrž po 25. juliju zgubili svoje razumsko ravnovesje. Ne morejo nikakor pozabiti, da jih je pustil na cedilu Jeral , fci se je toliho časa naslanjal na Mu -solinija. Zato bolehajo na žolču. Zaradi te svoje boli so se mleli sedaj vznemirjati in k:r so zgubili razsodnost, govore tudi cel kup neumno tl. Vsi ti m!obrt Ijudjen se sedaj zvija o na vse načine, ker niso več na oblasti in sanjarijo o tem, kako bi si to oblast zopet pr.dobili, da bi napravili malce reda. v Italiji in prestrašili Anglijo. Seveda pa bi konec koncev radi naprtili posledice take njihove poHtike drugim, kakor si je že nedavno zgedilo. Marsikdo pravi, da bi bilo dobro zapreti take ljudi v norišnico. Mislimo, da to ne In bilo primerno, kajti oni ljudje, ki so za zidovi noriš ice, so še vedno pametnejši od teh Iju^i, ki se jim tako toži po **'avnih» časih propadlega imperija.
IZ SODNIH DVORAN
TATVINA TRAČNIC
jih je spravila v zapor
GORICA. 29. — Marca lanskega leta ie gradbeni podjet-nifc Galliano Centegalli Iz Pie-risa prijavil vaškim orožnikom, da so mu neznanoj odnesli 16 metrov tračnic, ki jih je napeljal ob bregu Soče za odvažanje peska in drugega materia la z rečnega brega. Nekaj dni po prvi prijavi te Centegalli bil že zor« t pri orožnikih in naznanil, da so mu neznanci zo. pet odnesli šest metrov dolgo tračnico. Orožniki so nemudoma začeli s preiskavo in v nekaj dneh izvedeli, da so trije fantje ponujali tračnice pri nekem starinarju v Pierisu. S preiskavo so nato nadaljevali m kai kmalu odkrili skupinico mladih tartov. Po opisu starinarja, kateremu so ponudili u-kradene tračnice, so orožniki najprej izsledili 18-letnega A-dclfa Dreossijja, in nato še ostale tri, in sicer 16-letnega Vol-vena Milocca. 26-letnega Mel-biorja Dreos^ija ter 17 letnega Evgena Tortula. Vsi štirjle so priznali, da so nekega deževnega dne izruvali tračnice iz zemlje in jih skrili za neko 9kalo. Pri tem pa so vztrajno zatrjevali, da so se tafcjega delo lotili samo onJrrat in da se dru c-e prijavljene tatvine nis< ude ležili. Kljub temu pa so jih o-rožniki prijavili sortnim ohla »tem za obe tatvini in z njimi
tudi 47-letmga starinarja Vita Zamdomenija iz Šempetra ob Soči, kot kupca ukradenih trač nic. Pred kazenskim sodiščem pa je včeraj Centegalli povedal da so drugi del ukradenih tračnic, dolgih šest metrov, našli nekaj dni po hudem deževju na drugem mestu brega.
Zato je predsednik sodišča dT. Suich oprostil Adolfa Dreossija in Melhiorja Dreossija, ki sta bila obtožena tudi druge tatvine skupno z Zandomenijem, utemeljitvijo, da nista zakrivila dejanja. Zaradi prve tatvine pa je obsodil Adolfa in Melhiorja Dreossija ter Volvena Milocca vsakega po 11 mesecev in 20 dni zapen-a ter plačila 5630 lir globe. Toirtula pa je oprostil za radi mladotetnosti. Vsi bodo morali skupno poravnati sodne stroškte.
Pred cerkvijo
so našli žensko kolo
GORICA, 2«. - A£*nti javn> varnosti so včeraj pripeljali na kvesturo žensko kolo, ki je več časa slonelo pred vhodom \ stolno cerkev Kolo je sive bar ve in ga I' očitno pozabila ženska, ki v svoji goreči nobrj. nosti ni nitj vedela, ali je prišla v eerkey peš ali s kolesom Kolo lahko dob; lastnik na p< Uciji.
slovenskega petja. Zato jim moramo pomagati in ponu.gs.li bodo najbolj starejši pevci, ki so si v tolikih letih stekli svojo pevsko izobrazbo.
Kaj se godi v nrših pevskih zborih? Mladina redno prihaja k vajam in se vadi z v seljem in navdušenjem, toda starejših pevcev je le malo zraven; ti pridejo le k zadnjima dvema ali tremi vaj?mi pred nastopom. Taka metoda seveda n' ivajboljša, saj bi mladi pevec ki bi imel ob 'ebi starejšega izkušenega pevca, prav gotovo bolj »korajžno# zsp-1 svojo p r-tituro. In končno ali ne bo starejši član pevskega zbora ponosen, če bo s svojo izkušero t-jo pomagal mlajšemu do uspeha. Zatorej s‘arejši pevci iz Str-ndreža, Doberd fea, Podgo-re in drugih vasi, p i"tcpite p^ novno k vajam in pomagajte ml"dini, da boste lahko v vaših vaseh ponosni na vaše delo in da bc>do vaši pevski zbori res nekaj lepega in dovršenega! To vam svetujero v šj pev'vodje, katerim predvsem leži na srcu, da je pevski zbor dober.
GOR CA, 29. Skrajna beda. ki rt; je ni mogel rešiti vse življenje, je 55-letnega Antona Lissija privedla že do marsikaterega nezakonitega deianja Mnogo j-> Lissj ie kr?c!H. ker si je mnr?ckra-t lahko le s tat vino ut-šil glad. Brezposelnost in ■■krajna potreba sta ga privedla tridj do sledn:ega dejanja
t, radi katerega moral dan«? >7red sodišče. Lanskega aprila ko ni mogel nikjer najti del1, in je že več časa bil brez beli ča, se te ob sprehodu tr.imo tržiškega nokopali-šča spomnil da bi lahko pokojnike oropal nepotrebnega in tako privoščil sebi nu.ino potrebo. Stopil je med grobove in se polastil ci-naste vaze. Ko ukradeni predmet skril za iopič, je izza ciprese ob stezi skočil pokopališki čuvaj, ki je Lissija nemudoma prijel za ovr?tn!k in ga odvedel na orožniško postaje. Zaradi tega so Lissija na trž1-ški sodniji pned časom obsodil; "a 9 mesecev zaoora in 15.000 lir globe. Lissi je proti obsodb' vložil nriziv na sodišče, ki mu je na današnji prizivni razprav-kazen znižalo na 6 ^mesecev in 10 dni zapora in plačilo 5000 lir globe.
Oproščen hranilec
neuporabnega razstreliva
GORICA. 29. - Z dovoljenjem okrajnega sodnika v Tržiču so lanskega maja tržiški orožniki preiskali stanovanje 32-letnega čuvaja V tVžišklh ladjedelnicah Karla Biascija, ki stanujte v Ul. Liberta 5. Baje so že prej vohali da bodo pri Biasciju našli orožje, kar se je kasneje tudi zgodilo. V kleti sr za razmetano staro šaro odkrili zavoj z devetimi kilogrami tritola in staro Dušklno bodalo. Pri zasliševanju, kako je prišel do eksnloziva, se je Biascj izgovoril, da sploh ne ve, kdo ga 5-. prinesel v njegovo klet. staro bodalo pa. da rabi za cepljenje drv. Orožniki so tri tol in bodalo zaplenili in Bia-sCia prijavili sodnim oblastem Ui»'d sodniki ye je Biasci dane? Doslužil istega izgovora, kot pri prvem zasliševanju. Poleg’ tejja. na je policija na razpravi izja vila. da je bil tritol zelo vlažen in uporabi’iv samo kot gnojilo. Na tej podlagi so Bia-scija o-crnstili z utemeljitvijo, da ni zakrivil dejanja.
GORICA, 29 — Odkar j« de.
nroekristjanska vlad^ prevzela svojo pravno oblast tudi nad goriškimi Slovenci in jih vključila v svoje meje, od tedaj dalje skoraji ne mine dan, ne da bi poUtčna predstavništva Slo. vencev in slovenski časopisi stalno poudarjali, da mora italijanska vlada izvajati določila o manjšinskih prav.c^h naj si bodo to določila v mirovni pogodbi ali pa v italijanski ustavi.
Seveda pa je ta naša do kraja utemeljena in r.ravičT« zahteva brez vsakega upoštevanja, le nekoliko in še to prav malo pa so jo upoštevali pri izdajanju obmejnih dovolilnic za prehod jugoslovansko — italijanske meje.
Po naključju nam je prišla v roko ena izmed takih dovo. lilniic. Bolj kot smo jo br.ali bolj smo strmeli. Naše začudenje se je stopnjevalo od strani do Stranj Slovenščina ie namreč na njej taka, da je človek marsikdaj niti ne razume.
Poglejmo samo nekaj izmed tolikih napak:
«... z dne 3 fevruarja... Odsek za notranje pri okrajnem.. za prehod jugoslavansco k italijanske meje... notranje aade-v... Stvilo in vrsta živina, ki se dnevno uporablaja... Kopitar j... Parkljari... Število in vrsta živino, ki se vodi preko mee na sezonske paše.., Prirastki. ki se rodi na sesonsfci ppši % moraj v roku... Število pahjev... Novi ebelrti roji... Vrsta in količina iznešenii posevkov... Pričakovani; pridelek.,. Podatki o gospodarski-ghi... vdrežni ž vin... zo pašo... dn-pvno prenaja mejo... itd- itd».
Navedli smo samo nekaj primerov, ki dokazujejo, s kako zaničevalnim odnosom sprejemajo italijanski vladni organi slovenščino v svoie poslovanje. Njihovo ravnanje tudi popol-noma razumemo Ne mor<> biti drugačno, če .lih v znanstvenih študij?h. kakršna je «Ar-cbeogT^fo Triestino«. serie IV», pitajo z izrazi: «duro ceme un s’ciavo, co’ se ga dito s’ciavo. se ga <Mo tuto, cul de s’cia-
VO...U itd.
Kljub temu zahtevamo od
njih, da spoštujejo naš jezik. Svoje spoštovanje do njega naj izkazujejo na tak način, da ga ne bodo pačili. Nikar naj ne mislijo, da je za Sloven. ce vseeno prav, če napišejo «fevruarja» namesto ((februarja* itd. Kot so Italijani ponosni na Manzonijev jezik, prav tako smo tudi Slovenci ponosni na našega Cankarja in Zupančiča in kot oni želijo videti leso pisano besedo, prav tako ;ili pa še bolj želimo tudi Slovenci videti pisano besedo brez napak.
Sicer pa naj tudi to s>luži kot dokaz italijanske megalomanije, kj misli, da je samo italijanska dvatisočletna kultura vredna spoštovanja, vse druge pa da so barbarske in nobenega spoštovanja vredne.
Kaj je Jjudska oblast naredila za izboljšanj« gospodarskega položaja in zaolepšanjein^
Pred dnevi je zasedal mestni svet v Kopru. Na zasedanju je bilo podano poročilo iz katerega povzemamo glavne
Mestni ljudski odbor ima v režiji eno gradbeno in eno tr-govsiko podjetje. Mestno gradbeno podjetje je imelo preteklo leto skoro en milijon din čistega dobička. Ta bi bil lahko še večji, če bi bilo podjetje boljše organizirano.
Trgovsko podjetje je razdeljeno na dve veji: krajevno gospodarstvo in trgovstvo dejavnost. Podjetje za krajevno gospodarstvo uDravlja številne gostilne, rokodelske delavnice, mestni hotel itd. V trgovski de-
NOV VOZNI RED NA PROGI TRAVNIK — LETALIŠČE
GORICA, 26. — Po enem tednu poslovanja mestnih avtobusov na novi progi Travnik - letališče-je.,podjetje Ribi vneslo nekaj popravkov v vozni red, k! so mu jih predlagali potniki. v ponedeljek 28 t. m. bo zatorej za omenjeno progo veljal naslednji vozni red:
Ob delavnikih: odhodi s Travnika ob 7.00, 7.45, 9.00, 11.00, 13.20 15.15, 17.30. Odhodi z letališča ob 7.20, 8.00, 9.30, 12.10,
14.00, 16.30, 18.15.
Ob praznikih: odhodi s Travnika ob 10.00, 10.40, 12.45, 14.45. 15.15 17.15, 19.45; odhodi z letališča ob 10.20, 13.15, 15.15, 16.15.
18.00. 20.15.
DISKRIMINACIJA
pri razdeljevanju podpor v Čedadu
ČEDAD, 29. — V našem mestu delijo revnim družinam ob božiču in novem letu podpore, ki znašajo okoli tisoč lir na družino. Tudi letos so v Čedadu dodelili revnim družinam od 700 do 1000 lir, da si vsaj za omenjene praznike kupijo kako malenkost.
Te podpore pa niso dali družini GarjUpa Alfonza, ki živi že več let v Čedadu, kjer je stalno nastanjen, ker se ne more vrniti v svojo vas Kosco. Garjupa so namreč tam preganjali zaradi njegove partizanske aktivnosti v zadnji vojni skupno z Beneško četo v borbi proti nacifaši-stom. Prejšnja leta so mu dajali ono skromno vsoto, letos pa nič, čeprav živi v bednem položaju, ker je brezposeln in sta oba z ženo tudi bolna.
Gospa Garjup Marija je odšla na županstvo vprašat, zakaj so ji letos odpovedali podporo. Pri tem je energično protestirala in rekla uradniku: «Nočete nam dati podpore, ker smo Slovenci čeprav spadamo pod italijansko republiko, kjer bi morali imeti vsi enake pravice. Nas Slovence pa poznate le, ko terjate davke, dela pa nam ne daste in nas puščate v bedi«. Gospa Garjup je tudi uradniku povedala, da bo šla k prefektu in ga obvestila o pristranosti oblasti proti njeni družini in proti Slovencem sploh.
Uradnik ni vedel, kaj odgovoriti, dejal je le, da bo o stvari obvestil komisijo, ki naj bi zo: pet proučila zadevo, tako da Bi tudi ona uživala pravice, ki bi ji pritikale v čedadski občini.
Vaški praznik v Teru
TER, 29. — Praznik našega p:.trona sv- Alojzija smo proslavljali v nedeljo ob krasnem vremenu. Vsa Terska dolina je
polkrita s precej gosto odejo snega, ki ovira promet po cestah, zlasti pa po jezdnih poteh in stezah te dol*ne. Poleg tega so ves dan naletavale snežinke, ki so se mešale v droben dež vsakokrat, ko se je malce dvignila temperatura.
V takem vremenu seveda ni mogel naš praznik pritegniti toliko ljudi, kakor bi jih prišlo, če bi bilo vreme ugodno. Kljub temu neugodnemu vremenu pa so se vsi ljudje zabavali, saj sneg vedno ugaja, zlasti mladim ljudem, tudi če ni zaželen.
Na vsak način pa sta sneg in dež včasih ponehavala 'n vsa dolina je tedaj odkrvaln vse svojo lepoto. Se lepšo bi bilo, če bi bilo pri nas več smrekovega gozda.
Ker je bil v Teru zimski praznik, je bilo tud: vreme temu prazniku primerno, zato se ljudje niso pritoževali. Pomladni praznik v naši vasi pa je sv Jožef, ki nam naznanja lepega vremena. Tedaj narava drugačna. Sedaj pa se moramo zadovoljiti s tem. kar nam narava nudi.
Mladina je seveda tudi pri nas izkoristila sneg za smučanje. Stari ljudje pa so raje ostali pri svojem ognjišču doma aM v gostilni ter počasi snet bali sladko vince.
KINO
VERDI. 17: ((Stražarji in tatovi«, Toto in A. Fabrizi.
VITTORIA. 17: «Mesto na preži«, S. Howard.
CENTRALE. 17: »Skrajno nevarno«, M. Lockwood.
MODERNO. 17: «Usodna listina«, M. Carol.
javnosti upravlja 13 trgovci, jestvine, 5 tekstilnih prW£ j nic in mestni bazar. J «Egida», ki vodi trgovin^ pravlja važno nalogo pri lizaciji mestnega trga. valstvo Kopra je že dobrodejne posledice njf™‘ delovanja. Potrebno bo šati osebje, ker ga je v^S preveč, kar bo ugodno vP‘ na bilanco.
Pri nameščencih Me*™! ljudskega odbora je bil«' . dena reorganizacija. ^ aparaat je bil zn'žari za stotkov, kar bo prineslo bir ' 280.000 dinarjev prihrani®-Za olepšan je mesta je več krajih popravljena kanalizacija, zgrajena je jJ. prva delavska stanovaojsM., ša, olepšani in preurejeni?^ ni parki, preurejena ^ knjižnica, itd.
Okrajni ljudski odbor je> svoje strani investiral v?- \ setin milijonov dinarjev^ neikatera večja dela značaja kot: p«po'na obnojjj asfaltiranje Trga Brollo, bil napravljen moderen K vodometom, gradnjo h0-. aTrialav«, mestne tržnice jrj barnice, avtobusne garaže vinske kleti.
Proračun za leto 1951 je , reeliziran v viš’ni 92 odst^fi Izdatkov je bilo 15,610 000^ narjev, dohodkov pa 14,2»B-dinarjev.	9
Odobren je bil proreč*® jj prvo trimeseč’e 1952, ki ^ skupno 4 397.000 dinarjev, ^ Sprejet je bij sklep, da v tem letu obnovila ^ai>e.A cija v nekaterih delih m* zgradilo me^no kooališ^f-i' pravil prostor za poletri * na prostem, preuredilo ele^^ no omrežje, popravile ^Lj; cecte in nadaljevalo z delpvskih hiš.	j-J
Tako občuti tudi Kc-P,?r ■;;£ novega življenia, ki je ,? v te kraje z ljudsko obla®1-^'
pa je sv.	,i
Zaposrtev delovne &
v Istrskem okrožju
mu jf? * okro*J*A
V industriji, gradnji, trgovini, turi srtinstvu Istrskega zaposlenih okcii 6 -tisoč®- j( Po podatkih uradfe za od zaposlenih 4630 918 nameščencev in 337	^
cev. Naijvej delovne sileJ*Ltfn ncslene v
in sicer preko dva t>;'°č 0 cev.	Is(r-
Nevi gospodarski pl®11 peškega, ekrožja n red videva^ večanje zaposlitve pri & nih delih, kjer bodlo novel ^ sticije cmegočils zaposli1®: j? gradbenih delavcev. lovne sito bodo rabili tudi noiomi in pri podjetju za P1, f bivanje rude boksita, predvidena, razširitev in ™ čanje proizvodnje.
Električno omrežje ne zadostuje za rastoče potrebe našega ozemlja
Nad 70 novih transformatorskih postaj zgrajenih od 1949. leta do danes. V kratkem bo končana manjša električna centrala v Ulici Ippodromo
V službi
zn oomoe
svojim
Poziv Zveze trgovcev članom
GORICA. 29. — Zveza trgovcev za gorišico pokrajino a’ ponovno obrača na vse trgovce s prošnjo, da prispevajo v sklad «Za zimsko pomoč brezposelnim« ^ tako olajšajo nezaposlenim delavcem življenje v tem mescih, ki jih še ločijo od pomladi, od katere si nadejajo delo in zaslužek.
Zveza trgovcev je za trgovske uslužbence določila prispe-veic pol plače enega dneva, za trgovce pa r-Iačo enega dneva, ki jo prejemajo njihovi name ščenci. Za trgovce, ki nimajo uslužbencev pa najmanj 1000 lir.
Prispevke tirejema Zveza trgovcev v Ul. IX. avgusta 11 I proti potrdilu, fmena darovnl cev pa bo objavila v časopisih Zve za se zlasti priporoča svo-I )>m članom.
Mnogokrat se trža-Ske gospodinje pritožujejo, koliko izdajo za uporabo električnege energije in koliko električne energije sploh porabijo. Večkrat smo že slišali, da so se sicer skrbne in varčne gospodinje pritoževale, da morajo plačevati ze-,lo visoke račune za potrošnjo električne energije ter da se jim ti »ve zmanjšajo, čeprav zelo varčujejo ter uporabljajo električni tok le v kolikCT ga res nujno potrebujejo. «Tako varčujem in pazim in vendar je moj račun dvakrat večji od onega, ki ga plačuje moja prijateljica. ki v nasprotju z mano ne varčuje in si privošči celo močnejše žarnice in tudi električno pečko. Mislila sem. da je temu kriva okvara v omrežju, pa smo ugotovili, da je vse v redu in da moj račun ustre-številu kilovatnih ur. ki sem jih v enem mesecu porabila«. Gospodinje se navadno pritožuje tudi nad tem. da je električna svetloba ponekod mnogo manjša ter da porabi rtmogo več časa. da skuha kosilo. kot pa na primer njena prijateljica, ki stanuje recimo na drugem koncu mesta.
Kje je vzrok tem velikim razlikam v potrošnji in plačevanju električne energije? Prav gotovo je glavni vzrok ta, da je električno omrežje v našem mestu preobremenjeno ter da transformatorske postaje ne zmorejo dovajati toliko e-lektrične energije, kot bi jo današnje razmere zahtevale. Nrše mesto se ie namreč v zadnjih letih zelo razširilo in povečalo; zgrajena so bila nova poslopja, ki potrebujejo seveda električno napeljavo, zgrajene so bile nove tovarne, povečalo se ie število družin, ki uporabljajo električno energijo ne samo za kuhanje, temveč tudi za ogrevanje stanovanj, skoraj vse' pekarne so opremljene električnimi pečmi itd..
V nasprotju s tem se ip pa zelo malo povečalo tudi električno omrežje, ki mora zaradi tega vzdržati večjo težo ter oskrbovati večje število obratov in poslopij i električno e-nergijo.
Najbolj občutijo to preobre-
menjenost v električnem omrež- j ju okraji, v katerih so večji1 obrati, tovarne, delavnice itd.. Tam je moč električnega toka v dnevnih urah zelo slaba ter porabi gospodinja mnogo več energije, da skuha kosilo, ali pa segreje stanovanje. Navadno si gospodinje pomagajo tako, da kuhajo nekatere stvari ponoči, ko ie električna energija močnejša, toda vedno se to pač ne da izvajati.
Vodstvo ACEGAT je že pred leti izdelalo načrt, kako okrepiti električno omrežje ter postaviti riove transformatorske postaje, ki bi proizvajale zadostno količino električne energije. Načrt je bil tako razdeljen na dva dela; prvj je bil končan že leta 1949, drugj pa še ni zaključen.
Od leta 1945 do leta 1949 je vodstvo ACEGAT posvetilo vso pažnjo izboljšanju cestne razsvetljave. kj je najbolj trpela v času vojne. Treba je bilo zamenjati vse cestne žarnice ter popraviti električne kable, ki so bili pri bombardiranju pokvarjeni ali celo uničeni. Predvsem je bilo okrepljeno omrežje na Katinari, v Rjadinu 1« Rocolu. kjer je bilo po vojni zgrajeno večje štev.lo novih stanovanjskih poslop.j. Postavljenih je bilo tudi 40 novih transformatorskih kabin, ki so zadoščale pač taikratnim potrebam in zahtevam. Vodstvo ACEGAT je prav tako popravilo več glavnih električnih kablov ter postavilo tudi nekaj novih.
Vprašanje razširitve električnega omrežja je postalo še vse bolj pereče po letu 1949. ko je gradbena iniciativa zavzela večji razmah. Bile so zgrajene nove hiše pri Sv. Soboti, pri Sv. Ivanu, na Elizejskih poljih na Pončani na Greti, na Opčinah itd.. Bilo je zgrajenih tudi yeč novih tovarn v industrijskem pristanišču v Zavljah; in vsa ta poslopja in tovarne so potrebovale električno energijo. Zato j-' bilo postavljenih več novih električnih kablov, zgrajenih nad 70 novih, popravljenih pa okrog 30 transformatorskih postaj.
Glavno dek>, ki ga je začelo
vodstvo ACEGAT, predstavlja prav gotovo gradnja manjše električne centrale, ki jo grade cd 20. marca 1951 dalje v v ale Ipipoda-omo. Za to delo je bila določena vsota 70 milijonov lir, ki so jih uporabili le za gradbena dela; električna oprema in stroji v tovarni bodo stali skupno pribl-žno 45 malijonov lir. Nova električna centrala bo sprejemsla 28.000 voltov električne energije, ki jo bo dovajala družba SELVEG iz transformatorske postaje na Rocolu. Nova centrala bo gotova verjetno že v najkrajšem času.
Kot vidimo, je b;lo zelo mnogo storjenega, vendar bi b.lo treba električno omrežje še bolj okrepit) ter zgraditi še več transformatorskih postaj, če bi hoteli izboljšati položaj v okrajih, kjer so tovarne ln drugi večji obrati. Dokler pa to ne bo storjeno, bodo seveda potrošniki žrtve, ki bodo plačevali višje račune, obenem pa bedo moralj prenašati še razne motnje v neredni dobavi električnega toka.
Družba SELVEG bo že v kratkem začela z gradnjo nove. ga elektrovoda z napetostjo 10.000 voltov. Novi elektrovod bo izpeljan od transformatorske postaje na kablu Milje --Felszefy do transformatorske postaje v Škofijah. Svoje odo-brenje za gradnjo omenjenega elektrovoda so dali že inšpektorat za telekomunikacije, občina Milje, gozdni odsek policijskega zbora Julijske Benečije, urad za državne ceste in tržaška pokrajina. Dela se bodo verjetno že v kratkem pričela.
NATEČAJ ZA MESTA ASISTENTOV LEKTORJEV IN kTEHNIKOVh NA TRŽAŠKI UNIVEHZI
Na tržaški univerzi so razpisani natečaji za šest mest asistentov in lektorjev ter pet mest «titmrkov». ProSnje, opremljene s predpisanimi listinami. Je vložiti do 29. februarja 1952 pri tajnl5tvu univerze, kjer tudi lahko dobijo prizadeti nadaljnje podrobne informacije.
Ta objava velja kot uradna objava natečajev.
za naroi
SLOV. NAR. GLEDAL^ v T R S T s
Odgovarjam na Vaši P^je. precejšnjo zam do. O' 0*m? Vaši želji, da bi pri nas ( vali. ne morem ugoditi. v # rana je cerkvena, zato Jtv«>: prava dolžna držati se cerLjr nih navodil. Cerkvena na‘ $ la, cerkveno stališče na-P.^, Vam pa itak dobro P0^r saj so bila objavljena v ^ liškem glasu.
Kakor je Slov. Nar. G^e
šče nekemu podrejeno, ta^1
tudi cerkven« dvorana jena cerkveni oblasti.
S spoštovanjem
Mariatl Ztr*«
ž. upravit«^
Ta odgovor je dal ba&rff. župnik na prošnjo SNG, mu dal na razrolago za 2 predstavi (Gospa ca in Desetnica) Za kcm]7'w misti torej tudi kli kale1. (j; so poirejeni Moskvi, l . mu. Teda je že tako. nekomu podrejen: eni na.ffi in njegovim koristim, pa tuji obla ti... Nmn in 3jfl niihovega hla^ševnia dokler gre ra ljudi, ki	I
jejo zaresno. T. so se ie,	1
obsodili in ozna jli. Toda ^ dar pr! tem trne sploš"*'vf rodne koristi, takrat mo tako vočetje zločin rv\jjn* rodom, ki ga no’ eio *r. Z, stvo in nobeno fari'? ** ncl vljanje ne more nrekrit'-' in j pn sklicevanje oblast, ki je ."voje ^	I
rfn našega naroda že dovolj kanl:ret^o	r
Preko svojih naji-išfh ‘ stor*nikov v Trs*n in '*r^ici'(n Na podlagi dokitm*n‘a.,siej objavljamo. Br-orccm s1 ne bo težke vedeli. imajo zahvaliti, da v od tatnl slc-imski vasi rprtSW rejo prisctfvpvnti slpL gledališkim predstavami'.-
ZAKAJ?,
Zaka j se uprava na Opčinah, ko nabircr Pm* voljne rrispevke slovenSKim imenom:	j.*'
JANISCE*. medtem, k& ,^ zavod, ko postavlja glasno desko pred cerM glavni c osti, prekriti V-R1ANUM«....?	u
Mar ni to i sto,	K
pravil onj naš 0°^ J!ol je svoj slavni:
I prelevil v uRESTAVR*1'
primorski dnevnik
— 3 —
30. Januarja 1991
KDOJEj-pokazal hrbet slovenski šoli
Slovenska šola ie bila obnovljene
preden je prevzela upravo naših krajev IM
Vot?« l *To nai 1x5 odgo-obiauii , ga "Demokracija« drugim* Januaria 1.1. je med i n£inapisano: «Ali se je svni Ai ?avedal, ko je pisal !o vt ’ Je še tisto mašili .smo v teh	do-
2anrana Javnem področju, pravnikov im njegovih nasprot-' tlst‘h, ki niso poslušali ni&ž°vih, tistih, proti liani 80 uPTizarjali v Ljub-Uri^iUiI^rot;ese' samo da bi jih na odh°d iz Trsta? Tu vaW° narru'eč na dve naj-jih u, kulturni instituciji, ki i imamo danes v Trstu: naše bič S rvadio- Ka-i misli g. Bače n« v ime'i danes vse to, dn id« v nemirnih letih 1945 svoip i nekaj ljudi tvegalo da .av-e. in ugrabitev samo.
Ji l.ZVrsili to, kar so smatra-*h aa r,iju _____________,
Nisem
Je njih dolžnost,«
Ba .. V' ““meravai reagirati Čunai ,rznf trditve, ker sem radi jii . lsto pozabljivostjo lju-fatiesa1 °P°gumi1a pisca citi-™ega članka, da je to napi-So|a- y..veri, da je slovenska gred« a le slučajno, mimo-Waneic V vnemi Polemike v ta
tt^^okra?ija» 18. t. m. pa in dAiA5VOJ*m tankom »Misel lavaiA PrePrieala, da name-Problo«- tem l*stu opletati s * boi^0”1 scenske šole kot smo —0 2afitavo proti nam, ki ski ^P^ali hrbet sloven-
ln ^Ui*6*™ bodočim rodovom la*IulaK0V'ni končno sodbo o sloveni1? ,krivdah za položaj
vensko šolo, temveč to že obnovljeno šolo prevzeti v svojo upravo.
Mnenja smo, da bj ob zmagi nad nacifašizmom obnovila slovenske šole katerakoli oblast, ki bi izšla iz sil, ki so se borile proti temu sovražniku človeštva.
Po mojem je vprašanje obstoja slovenske šole izven diskusije, da pa imamo od 1945 leta do danes opravka z drugim problemom, t. j. s položajem slovenske šole. Zato je treba vprašanje ((Demokracije* postaviti nekoliko drugače, ■namreč: «Kakšen bi b i položaj slovenske šole. če ne bi v nemirnih letih 1945—46 z Bismar-kovim Kristusom prišel v vas tudi pravi pravcati, celo dvojni Judež Iškarijot?«
((Demokracija« ga ne imenuje, četudi ga s pisanjem o u-prizarjanju procesov v Ljubljani točno indentificira. Seveda pisec citiranega članka misli, da ni bilo tega človeka,
venci bili danes brez šol
Kako pa je v resnici bilo v tistih »nemirnih letih 1945/46?»
Ze pri prvih stikih z zastopniki ZVU in vseskozi so zastopniki PNOO in MOS smatrali za najvažnejši dve vprašanji:
a) vprašanje zakonite osnovne slovenske šole. upoštevajoč pri tem seveda možnosti nadaljnjega razvoja,
b) vprašanje uprave slovenske šole, ki naj bo taka, da garantira svoboden in nemoten razvoj.
Prvič so se srečali zastopniki s polkovnikom Washbur-nom, častnikom za prosvetne zadeve pri zavezniški vojaški upravi v Italiji 5. julija 1945. 2e pri prvem srečanju so naši zastopniki predlagali ukinitev šolskega zakona znanega pod imenom Gentilejeva reforma. Polkovnik Washburn je bil tedaj soglasen, da se šolstvo povrne na predfašistično stanje. Ob stališču ZVU, da upravlja
ki je «tvegal svojo glavo in I njej podrejeno ozemlje po za-ugrabitev«, bi mi tržaški Slo-1 konih veljavnih pred 8. sep-
tembrom 1943, je bilo treba vsak zakon iz te dobe, ki v novih pogojih ni odgovarjal, ukiniti. Začovoljiti se z neko »upravno uredbo«, ki je ((ustanovila« slovenske šole. je pomenilo povzročiti slovenski šoli največjo škodo, spraviti jo v položaj nesigumosti in nestalnosti, v kakršnem je še danes.
Za nas je bilo vprašanje šolske uprave odločilne važnosti. Zahtevali smo dvojno, povsem enakopravno šolsko upravo za slovenske, odnosno italijanske šole. Zagovarjali smo stališče, da morajo o slovenskih šolah odločati Slovenci sami. Ob prvih srečanjih z zavezniškimi zastopniki sm0 odklanjali ustanovo aproveditorata« kot vrhovne šolske oblasti. Zavezniki so bili že spočetka v tem nepopustljivi sklicujoč se na svojo prakso, da v okupiranih pokrajinah ne izpreminjajo u-pravne ureditve. V poseben položaj, ki je v naši dvonarodni pokrajini, se niso dovolj poglobili. (Nadaljevanje sleči)
Sončni žarki se v gorah odbijajo od bele odeje poigravajo se z valovi našega sinjega morja
0 predloga novega italijanskega
davčnega zakona
Plačevala ga bodo podjetja v obliki odst. na delavske plače • (Jstri protesti italijanskega tiska
U	,sole m bogme, da me
- a sodba prav nič ne rs želim spomniti na-xi '"■'J j® na nekaj dejstev,
bi bjj 0 5ama na sebi, ne da ti BahiA,za tc? treba odgovarja-
lo (jnv'	bi imeli danes vse
^mirnih’ ,rfd 1°), če ne bi v Prs-dv!1 letih itd.«
PredrZnfem se mi zdi skrajno »li bi s„i Postavljati vprašanje, le, čp ir0*? imeli slovenske šolajo jijV® “i ... itd. S tem de-škj Va“,.Poklone angloameri-‘ikajo°las,kl upravi, ki ji pod-sti}a Slnf'° 'nežnost, da bi pu-*no prot'1"1-/!6 brez šol. Mi ima-£aradi	^ sto prigovorov
C*°vencemne Politike nasproti
koli miirr vendar si nismo ni-Prava J*"' da bi mogla ta u-jin jn Ponoviti fašistični zlo-Joi«, V, »am vzeti slovenske bila ohaj‘i slovenska šola je ?0vlj«Oil0?rI^®na (™ ne usta-a UDra,rl se preden je prevze-, N« u ® teh krajev ZVU. i? le ,,Posegel v oni čas. Italija t^Koj po kapitulaciji ??vlj«l0 .m°rsko ljudstvo ob-Poten? 0venske šole. ki so Prosvetni uPravIjali in vodili 'o ni?r?ani	okrož-
'"'h Jlrajnih narodnoosvo-b',rov' Da ugotovi1
genske šole pred , sPotn£ ,zvV’.na’ Pokličem ,el°Vensun ,e dejstvo, da so se {e v , e šole ponovno odprla ^0rnji okolici Trsta (ob-So to • ^ že v ma5u 1945 in Pou)tar|j imele nekaj tednov do 194. e v šolskem letu 1944 skova; ^e šole je takrat obi-?ii okni ■ učencev. V spod-V2ikovri1Ci so kili obnovljeni le kjer s^1 _ tečaji povsod tam,
■T'
Italijanski parlament se u-kvarja ie dalj časa z novim zakonskim načrtom, ki vnovič predvideva povišanje davčnih bremen. Videti je, da ni vlače preveč zadovoljna z rezultati Vananijeve reforme in da vedno bolj nenasitno potrebuje finančna sredstva. K temu jo tudi sili bližajoča se volilna kampanja, h kateri bi rada pristopila vsaj z nekaterimi uspehi. Za vse to pa potrebuje denar.
Vladni predlog zadeva plačilni fond, ker naj bi se novi davek plačeval v obliki odstotkov na plače delavcev in uslužbencev. Podjetja bodo morala plačevati 4 odstotke od mesečne plače vsakega uslužbenca in '2 od-tetka na mezde delavcev ki (ielajo manj kot 32 ur tedensko in 8 odstotkov na mezde delavcev. ki delajo več kot 32 ur.
Vlada sicer pravi, da je nov predloženi davek le ((izredni prispevek« torej le začasnega značaja in se bo nehal konec 1953. leta. Vendar pravi izkušnja, to tudi zelo ostro pou-
A1i so Polabski Slovani res že izginili?
Nemec Otto Vitense priznava, da še danes v okolici trga Jabel običaji in jezik ljudstva dokazujejo njegovo slovansko poreklo - Slovani so se naselili ob bregovih Labe že v IV. m V. stol. • Po kulturi niso zaostajali za Nemci • Skupna lastnost vseh slovanskih plemen je bila ljubezen do boja in
lova, največja pa do svobode - Pod pretvezo pokristjanjenja
2!£o l^^med narodnoosvobo-
ti tJ* ?.bili tajni učni krož-cev. Tr^ra.]i so imeli 339 učen-?b 1'onc,Tej- ?am ie uspelo že ?leti .1,, šolskega leta 1944/45 ?re,len	1177	učencev. Se
WienJe Po^vilB ZVU, so Je’ turi; ani za vsa osnovne .Hodnji m,*? šole v mestu in ’«ji in PKoltei začasni upravi-avi rvl orsan, ki naj pri-Vsotovj srednješolcev in „ Srpat,%?, tem popisu potre-ni J ^ Nflše učitelj-h^^nicah1^2810 križem rok. V 30 ^11* organizirani f.,n|ici j„7X mestu in spodnji Pri^ °vni tečaji, da se S? laže mladina, da bo v	Pre.r'1;«”ala	težave	ob
i^ko i.!z italijanske v slo-°bisu Te tečaje v mestu Ko *0Valo 1447 učencev, i# '»fol' ?a °b prvih sreča-tlr>t>rav^Vral‘ o našem deiu za novo šolsko le-®is l6l -.Polkovnik Washburn lo *	Poročilo	na zna-
I ^5)1, . lom. naj naše de-
tvj ^r;Jemo-
gi.le še bil tisti, ki «je fiou- trža^.° ugrabitev«, da šol»ln\_Slovencem «usta-Cbi^fk, j	je ((Primorski
«C^Ua„d"e,.31- julija 1945 Proal.as «Vsem & C ? ai'šem! Cas hiti in Pri* iJu Pričetek novega I**®' V teku so vse VehV>tev obnovitev (ne u-
s”°av piSCa) S‘°'
'tevajo. v { ~ redni tv^ev. 5'e, levilo slovenskih
. š?lstva v Trstu. Te !vajo. da ugotovi-v	rednim	vpisova
'''o v- Zai	'-o slovenski!
Vius|r>ven,u° Ponovno poziva-
<'sftnt,Sv°je (l5!arŽe' da pr'ja' iav?vPo Sol«	v	slovensko
UtJ SvojeC;,	Vsakdo naj pri-
»i >Viteljih Z rf>ka pri šolskih
^* vSe. : ^ so že imenova-S? v o! sole v Trstu, in «<-
Sv ,v Bark”®.': Trstu, in si-At)'i yanu,	na	iatJ; Rojanu, pri
v	stJ? * narI- Pri Sv-
Svoi	lno	'	Upravitelj
Dri	'? . ,lma začasno
spi-^	'	Ul	r..	sol^kem nadzor-
12 ,ie'na"vt!lVa"a	kjer
pr4 kM dan od 10. do ^“pega Kw9tn' odsek ~..............
®jstni odsek ‘6sv^ eta z
it' onferenri ;—_________________
*t^l|.'^vsetn ^e.npi sicer po-^ e o sl« pozlt'vno načelno feie Co»l.^>.i. a .t".
'•oijjjosti Pne?dm' da se v po"
n* Prirt^^2re spuščati,
1a>^^rent	ik1	Pro-
G<1rici ri8' da ie ZVU l^aii teeai dovr>1jpnie za 'm 'e tyi ,na otvoritvi gtL’ n» se,, ‘:f zastopnik ,>lnr.-UVcrner';2, med K°ri‘ ^irrit	našim1}'	,kaPeianom
M‘ je2Ss'opnik?‘ in iUlliian-
5aiiia^e guvernl b- avgusta
'ega tPA)dobr'* ■-1 sv«®’ k> jih tefaia. To so ?lti l2f‘ nm^la spraviti ?°rlci takega n s'°venskega Pr°gl; ,, le d o h, ad7-ornika v
5 »l"" sr? sz
^ ^^oveka vsake*B nui ,ia ni bi-“stanavijaU slo-
Zgodovina nam pravi navadno, i>a Polabskih Slovanov ni več. To se je trdilo in obžalovalo zlasti v preteklem stoletju, to se splošno trdj tudi danes — a vendar ni tako. Primer: v ((Zgodovini Mek.enbuig.» (Lipsko 1912) Nemec Otto V.tense priznava, «da še danes v okolici trga Jabel ob;čaji in jezik ljudstva dokazujejo njegovo slovansko poreklo«. Gre' sicer, po njegovih besedah le za poreklo, toda običaji in jezik so navadno osnova živeče narodnosti. Imamo še drug prime:, ki je danes javno priznan. Gre za nekak narodnostni otok pod Labo, vzhod.io od Lue-chova na Hannoverskem. Nemci trdijo, da tudi tu ne gre več za Slovane, ampak le za Nemce slovanskega porekla. Slovanska govorica naj bi bila izginila že v začetku 18. stoletja (Meyers Le-x kon 1941), ohranili naj bi se le še ob čaji in tu pa tam slovanski izrazi. Seznam takih izrazov je podal že leta 1907 prof. P. Rost. Toda glej, dvajset let potem objavi prot. Lorentz razpravo o »Polabskem jeziku«, prof. <T.rube»zkoj pa razpravo o ((Izvoru polabskega jezika«. Pa ne, da bi se danes, po tolik h stoletji« dušenja po Nemcih Slovani tam z-pet obudil ? En.iclopedia • Bri-tannica iz 1. 1929 jn Meyers Lexi-kon 1941 trčita, da je ta jezik po-oben kašubskemu, to je poljskemu v Pomorju. Nemška en-ciklopedija nato poudarja, da o tem jeziku ni več mogoče govoriti, angleška pa z druge strani priznava, naj bi jezik teh Polabskih Slovanov b.l le ((pokvarjen«. Koliko je resnice? Nočemo tu načenjati vprašanja s kakimi ire-entis'.ičnimi cilji, kot bi se to postavili Nemci ali Italijani, vendar je z a o, da se govori o ((pokvarjenem narečju«, o «narečju v razkroju« tudi v Beneški Sloveniji Pa če bi bil v Meklenburgu pojav podoben našemu? In morda celo v dosti širšem obsegu, kot pa je z nemške strani v sko-p h besedah in skoraj proti volji prikazano? Vpr:šanja žal ne bomo mogli rešiti tukaj. Potrebna bi bila temeljita raziskava na mestu samem. Le ta bi nam ugotovila resnico, ki jo Nemci tako prikrivajo. Se lažje bi se odkrila, če bi Meklenburg prišel, recimo, nekoliko let pod poljsko oblast. Tjiko, na primer, kot bi želeli Nemci glede Pcmorja. Toda rekli smo — preč z iredentizmom, verjetno bo bralce ravno tako zanimalo, če namesto praznih besed podamo v kratkem oris žalostne zgodovine teh Slovanov,
* * *
Polabski Slovani. Iahl«> rečemo zapadni Poljaki, so prišli v nove kraje v 4. in 5. stol. Zasedli so Meklenburg, vzho. nl Hostein, vzhoani Hannover, vzhodno Tu-ringijo, Braiu-enburg in Saško. Najbolj na zap.d so prodrli Bodri ali Obotriti, v vzhodnem Meklenburgu so se pa ustavili Ljutlci. Bila so maloštevilna, toda bojevita plemena. Deželo so zasedla za stalno, toda žal, med njimi ni nikdar prišlo do organizirane skupnosti, države — in za.o so propadla.
Kmalu po njihovi naselitvi že opažamo prva utrjena mesta: VViligrad (Mecklenburg), v njegovi neposredni bližini, ob morju Renk (Wi mar), Ilow, Zvje-rin (Schvverm), Dobin, Kesin, VVerla t (Gues row). Z i w a n (S.hvvaan), Starygrad, Ljubek,
R ztek, Bnrdt-vvlek, Lugov (Lue-chow), Wylice, itd.'
Po kulturi ti Slovani niso zaostajali za Nemci, čeprav so bili še malikovalci. Radi so trgovali.
V njihovih naseljih so našli celo
arabski denar. Najbolj so ljubili lov in boj, poljedelci pa so postali pozneje. Zanimivo je, da so smaerali za sramoto hoditi bosi — zato so vsi nosili škornje.
Mrtve so v začetku sežigali, ko pa so se v novih krajih naselili za stalno, so jih začeli pokopavati. Njihova pokopališča so tu pa tam ohranjena še danes.
Vsako pleme je v začetku imelo svojega posebnega boga, s časom pa so se nekateri uveljavili med vsemi plemeni in postali skupni: Radigost, bog vojne In gostoljubnosti. Tempelj je imel v izginulem mestu Re.ra, pri Ra-tarjih, plemenski skupini Ljuti-cev. Svvantovvit, bog vojne in modrosti, je imel svoj tempelj v Ar-konl na ct ku Rujanu (Ruegen) pri Pomorcih. Živa, boginja žen, poletja in obilja, je imela svoj tempelj v Z.vanu, na reki War-navvi pod Rcztokom, itd.
Skupna lastnost vseh teh slovanskih plemen je bila poleg strastne ljubezni do lova in boja, še strastnejša ljubezen do svvbude. Tretja lastnost: gostoljubje. Za gosta so celo kradli, le da so mu postregli.
* # * liJssv^ Zg-dovma jih prvič omenja, ko prosijo za pomoč Karla Velikega v b^ju proti Dancem |n Sakson-cem, da bi mogli prodreti do atlantske obale. V teh bojih sta padla njihova kneza VVitan (795) in Tra:ko (809). Kljub vsej pomoči Karla Velikega pa Slovani (Gbotr.sti) niso mogli predreti do atlantske obale. Razširili so se le proti severu v VVLgrijo. Proti temu prodiranju pa so Danci in Saks-nci zgradili tako zvani »Limes saxonicus», utrjeno črto iz Kiela, čez Oldesloe, do Lauen-bu.ga na Labi.
V teh bojih so Slovani napravili svoj prvi usodni korak: priznali so nadoblast Karla Velikega in s tem nekako nadoblast Nemcev! Sicer so se kmalu zopet osvobodili, toda dali so Nemcern prvi povod za njihovo zasužnje-nje. Načelno gre za njihovo pokristjanjenje, toda nemškim kraljem gre tudi in zlasti za njihovo osvojitev, ker so že znani kot izvrstni bojevniki. In tako začenja tragedija.
Leta 831 je za Slovane ustanovljena prva misijonska škofija v Hamburgu. Ker ostane ukrep skoraj sto let brez uspeha, gre leta 928 proti Slovanom z vojsko sam kralj Henrik. Zavzet je Bra- ; nibor (Brandenburg). Slovani i so poraženi pri Lenzenu, toda kralj se mora previdno umakniti, le Branibor ostane pod nemško kontrolo. Ustanovljeni sta dve novi škofiji: Havelberg (946) in Branibor (949).
Nemška nevarnost grozi. Slovani jo hočejo odstraniti in leta 953 vdrejo na jug. Škofije izginejo, nemške dežele so hudo izropane in opus.ošene. Zato se Nemci zopet zberejo in leta 955 so Slovani poraženi pri Mal-chowu. Obnovijo se porušene škofije. ustanovi se nova v VVagriji: O denburg (968). Knez Mistiwoj jih mora sprejeti, toda s kakšnim srcem?
Leta 983 je zopet vse v ognju. Pod vodstvom Mlstivvoja Slovani zopet uničijo vse škofije, vdrejo v Holsteln, požgejo Hamburg, nato pa še opustož jo Scško. S silo ne dosežejo Nemci nič. Nemški kralji se tega končno zavejo in začnejo zato z novo, zvito politiko. Ponujati začnejo Polabskim Slovanom svoje prijateljstvo in glej — dosežejo celo, da Jim ti pomrgajo na pohodu proti Poljakom na Odri. Kaj vsega ne zmore zvitost!
Po’jaki se sicer ne dajo. Nem-
ci in Obotriti se morajo umakniti premagani. Voditelju Misti-slavvu, sinu Mistivvoja se pa ljudstvo upre in.mora zbežati (1018). Z njim začnejo polabski knezi prehajati pod nemški vpliv. Drugi usod.ii korak, ki žal nima povratka. Vnuk Mistislawa, Bogu-slavv-Gottschalk je že vzgojen kot Nemec v Lueneburškem samostanu. Obotrite vlada medtem knez Ratibor, toda pade med borbami v Schlesvvigu leta 1043 in oblasti Se z nemško pomočjo polasti Gottschalk. Kaj zmore janičar, to vidimo zdaj: s: m obnovi porušene nemške škofije in ustanovi še dve novi: Ratzeburg in Macklenburg. V domačem jeziku oznanja novo vero le sam, toda kaj pomaga ...
Seveda tudi on nima uspeha. V velikem uporu pri Lenzenu je Gottschalk le a 1C66 unrrjen. Slovani se zopet osvobodijo, osvobodijo, osvojen je celo Hol-stein. Teda oblasti se nekaj de-Sitle:ij potem polasti knezov sin, nemčur Henrik. Boji se uporov in zato spremeni staro politiko. Slovani lahko malikujejo kolikor hoč jo, toda v pres olnico Ljubek so povabljeni prvi nemški trgovci in obrtniki! Tretji usodni korak. Začne se germanizacija-, slovanskih mest. Henrik s časom zavlada nad vsem Makienburg m, toda Slovani spoznajo njegovo po-I.tiko in leta 1127 ga umorijo. Zal so to politiko spoznali pre-kasne.
S Henrlk-m so umorjeni tudi njegovi si. ovi. Zavladata sedaj dva res -slovanska kneza Pribi-slav I in Nikloš. Toda Nemci ze kradejo kos za kesom slovanskega ozemlja, kjer boji in upori reičijo preb valstvo. Proti nj1 n se ovigne Prlbislav, izropan in opustošen je Holstein, Izropana južna Danska. To so žal zadnji podvigi razredčenih Polabskih Slovakov.
Leta 1139 stopi na nemški prestol cesar Konrad III in z njim se začne konec slovanskega samostojnega Meklenburga. rVd nemškim pntiskom se mora Pnbi-slav umaknhi proti severu, v VVagrijo. Poleg starega Ljibe-ka je zgrajena nemška £e*vt, ki v kratkem preraste slovanske. Pribislavu počasi ostanek le še Oldenburg in Lutjenburg. Narod, ki mu zmanjka ozemlje, se začne po morju izseljevati v poljsko Pomorje. Del se pesveti pomorstvu in mo:skemu ropanju Polabcj (Slovani oh Labi) so medtem prvi podvrženi neposredni nemški oblrsti. Le Nikloš še vlada nad vzh dnim Meklenour-
tudi Polabski Slovani žrtev germanizacije ■ Notranja nesoglasja in večne vojne povzročile propast najzapadnejših Slovanov
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii
fumnJn leia 1145 Je v Frankfur- last In zdaj začen a
tu napovedana proti njemu kri- „,iic	J
škj preoblečeni vojaki, ko se -ta vrača z lova v trd.ijavo. Z njim pade zadnji veliki voditelj svo-boenih Polabskih Slovanov. V Roztoku je uničeno nato še vse slovansko brodovje, dežela pade vsa v nemške roke in Nlkloševa sina se morata podati. Da bi lažje krotili uporno ljudstvo, dajo Nemci Pribislavu in VVertislavu v fevd vzhodni Meklenburg, tretjino nekdanjega ozemlja. Ostalo pade ped nemško neposredno ob-
žarska voj a:	spreobrnitev ali
uniče.ije! Dve vojski gresta na Slovane, toda vrniti se morata brez uspeha. Nikloš se zna braniti. Uniči Ljubek in si tako zavaruje hrbet, nato pa se utrdi v D-b.nu in Malchovvu in od tod un či s svoj mi pohoe'i vse, kar spominja na r.emš vo in krščanstvo. Slovansko ozemlje je še enkrat svobodno. Toda ko se vrne zopet m:r, sp zopet vzpostavljene Skortje Oiuenburg, Ratzenburg tn Mecklenburg (1149). Slovani, že itak močno razredčeni se ne znajo upreti. Nemcem se odprejo brez bojev cele nenaseljene pokrajine vse do Ljubeka, VVagrijci so končno odrezani od slovanskega sveta. Leta 1155 Pribislav umre.
Nlkloševa sinova Pribislav II in Wertislav skušata zopet zavzeti Ljubek, a poskus se ponesreči: Nemci so že preveč utrjeni na slova skih tleh. Unič tj morajo Nikloša. Napadejo ga skupaj z Danci z juga in z morja, toda knez se umakne obkolitvi in Se utrdi v trdnjavi VVerla. Sila Nemcem še enkrat nič ne poma-sa. N kleš ub je'0 iz z sede nem-
{ zacija...
Leta 1162 se Pribislav in Wer-tislav proti njej upreta. Zopet dve leti groznih bojev malega pozabljenega naroda na skrajni meji slova. ske skupnosti proti organizirani sili nemškega cesarstva. VVertislav je ujet in obešen, Pribislav pa letj 1164 poražen na VVe.h h pri Kumrovvskem jezeru. Umakne se čez reko Pano (Pee-ne) a se mora končno le podati in izgubi obiast nad svojim ljudstvom. Nemci mu priza,- esejo. Kot fev-nik prevzame oblast nad za-padnimi Obotriti: tako se lažje slepi uporno ljudstvo. Le Schvve-rin ostane pod neposredno nemško oblastjo.
Uničena so medtem vsa slovanska svetišča. Leta 1168 pade v Arkoni kip zadnjega boga: Swan-tovvita. S ktkšnim srcem je ra to slovansko umiranje gledal Pribislav, ne bo mogoče povedati. Vemo le, da čeprav mu leta 1170 cesar Barbarossa podeli naslov Reichs (irsta, ostane kljub temu zvest svojemu narodu, skuša zopet naseliti opustešene pokrajine s Slovani, s-kuša vsaj zavirati prodiranje Nem ev. Zal nima več sil. M mo r4-~
»»enborjl
SBoizenburg
Lublht«* O
bHf* Koli j»'
v\
/j' ’• Hiteacforc
i o* \	\
v V / ^b'rS J. c   'S Gorkb^'^ 1 V-
m i •
®
(Vleberg
Jttltenbtrge
Salj
,3
jjosterbg,
Ozemlje Pui*t>sitih £>u>>auov zApaduo od reke Labe.
n
ii NEKDANJE MUE. 5tOYAHOYY REMCU!
KlEl
ENIVKU
LlUOcK wft»Art
l/>0Eh(10W
ŠČETIN
%
%
^oljska
Teteri>y) •
BMM
K^t)C0%d
m
hmcifiH
Pokrajini Macklemburg in Brandenburg, ki so ga v V. sto.eijo zasedli Slovani.
dovnlki, obrtniki, trgovci, vojaki; m.mo njega se pjnemčujejo mesta. Leta 1178 Prib.slav umre.
Knez Obo ritov pos.ane njegov sin Burvy. Toda slovansKa zavest je v njem že skoraj zamrla, zato se mu upre brat Nikolaj in Slovani izkorist jo ta spor za svoj zadnji veliki upor (1179). Zadnjikrat so porušeni vsi samostani, vse cerkve, pobiti Nemci, kjer re jih le da. Upor zadušijo Danci s severa. Kneza, ki nista v neposredni zvezi z uporom, postaneta danska fevdnika. Trpi torej le ljudstvo. Burvy dobi VVismar in Ilovv, N.kolaj Roztok, in ko leta 1201 ta pade v bitki pri Wažowu, pre.zame nemčur Burvy oblast še nad Rcztokom. Lahko dela sedaj kar hoče. Sam je pr.spcval k temu, da je prišla oldenburška škofija leta 1183 v Ljubek, sam pomaga zdaj vzpost-vitvi nemških samostanov in škofij po lastni deželi. Sam lahko vabi na svoja posestva nemško plemstvo...
Leta 1214 dobijo oblast nad Me* klenburgom Danci in ga začnejo taikoj dm.zi.ati. Leta 1225 so tam zopet Nemci in ge.manizacija se nadaljuje. Burvy je vse bolj neznatna lU:ka v rokah tujcev. Narod pa zapušča domove in se umika iz mest v, va», iz vasi na deželo, v samote. Saj v mestih so Slovani izgubili sploh vse pravice. Označeni so z nadimkom «Wend» in zarje ni življenja. Povsod se širijo le Nemci. V vzhodnem Meklenburgu je zatiranje še hujše. Mestne pravice dobijo le ponemčena mesta:	Friedland
(1244), Neubrandenburg (1248), stargrad (1259) in tako dalje do leta 1350. S novi Burvyja so že popolnj Nemci, poremči se kmalu nekdaj ponosno slovansko plemstvo, ponemčijo se ostanki slovansk h meščanov, ostane slovansko le še podeželje, pa še tu se vrivajo Nemci.
In nad tragedijo Polabskih Slovanov pade zavesa...
* # *
Kaj je z njimi potem? Težko bo dognati resn.co, vsekakor gre za zgodovino trpljenja, zatiranja in smrti. Leta 1350 razsaja po Evropi kuga. Plačati mora seveda tudi Meklenburg. Zlasti trpi podeželje, ker «zanj ni treba pomoči«: je namreč slovansko. In črna smrt ga lahko temeljito raz. redči, če se je le kaj medtem opomoglo. Nekaj let potem (1369) so v Meklenburgu hudi boji. Poljski knezi Pomorja ga zahtevajo zzse, češ da je slovanska zemlja, vdrejo v deželo, a so poraženi pri Ribnici in se morajo umakniti. Razpase se roparstvo. Pi-vl verski re.ormator Je neki Nikolaj Rus, njegova prva knjiga iz'de le-.a 1500, torej pred Lutrom! j Trdi se, da So v tem času Slo-j vani morali večinoma že izginiti, j To velja morda za mesta, na de-J želj kažejo dejstva drugačno sliko. V nasprotju z vsemi drugi-
mi nemškimi deželami je Meklenburg edina, kjer je kmet dobesedno brezpraven. Nemški kmet ima drugod skoraj svobodno življenje. V Meklenburgu je tako le, ker je kmet Slovan. Leta 1607 (kot drugod po zapadnih slovanskih deželah) postane zemlja neposredna last nemškega plemiča.
Se hujša je za Polabskega Slova a tridesetletna vojna (1618-48). Ropanja, nasilja, pož gi in pokolji razredčijo prebivalstvo na komaj eno šestino. Od kakih 300.000 na komaj 50.000 ljudi.
Ni dovolj. Ker je zmanjkalo ljudstva, a so plemstvu dohodki «Ie potrebni«, je leta 1654 uvedeno najhujše tlačanstvo: suženjstvo zemlje. Kmetje se ne morejo rešiti niti z begom na vzhod — riskirajo smrt. V pravi Nemčiji tlačanstvo ne doseže nikjer tako nečloveških oblik.
In nato še švedsko-poljske, "Sve sko-ruske vojne, pruski nabori. sedemletna vojna, zopet pruski nabqri...
Za časa Napoleona razsajajo v deželi Francozi: hujše kot v tridesetletni vojni, pravi ljudstvo. Saj še danes je Meklenburg najbolj redko naseljena nemška dežela. Komaj leta 1822 se položaj izboljša. Leta 1867 je kmet zopet lastnik svoje zemlje, toda položaj je obupen. V nenaseljene kraje se začnejo priseljevati Poljaki, brez-d.mci z vzhoda...
Slovani Polabja niso še izginili. Zanje se začne, kljub nemškemu odporu, zanimati znanost In svet. Toda pride Hitler, nemški nacionalizem, z-pet vojna. Danes še vse molči. Za vedno?
ZDRAVKO JELINČIČ
darjajo italijanski listi, ds tak začasen prispevek postane prav kmalu stalen in da je vsaka vlada še vedno samo izmišljala nove davščine, odpravila pa ni dosedaj starih davkov Se nobena.
Italijanski tisk je nov načrt zakona zelo ostro obsodil. Posebno rnu je nasproten gospo* darski tisk, ki celo trdi, da bi lahko ta zakon pomenil nov korak v inflacijo in bi pripomogel k znižanju proizvodnje.
Milanski gospodarski list «24 Ore» poudarja, da bo nov zakon posebno težko prizadejal vsa ona podjetja, ki imajo že po naravi svojega posia veliko usiužbenih ljudi in mala strojev, materiala ta drugih takih stroškov. Tako bodo morala gradbana podjetja, kljub temu, da so v težavnem položaju, plačevati sorazmerno več, kot pa bodo plačevala podjetja drugih industrijskih panog, kljub temu, da imajo več dobička.
Dejansko je nov nažrt obdavčitve na osnovi plačevanja odstotkov ck? delavskih plač nepravičen, ker zadeva predvsem taka podjetja, ki zaposlujejo veliko delovne sile. Prav taka podjetja pa ie zdaleč niso najbolj rentabilna. V praksi ie prav obratno. Poleg tega so o* bremenjena italijanska podjetja že sedaj s tako težkimi davčnimi prispevki na delavske plače (med te prispevke lahko štejemo tudi nesorazmerno visoke prispevke za različne vrste socialnega zavarovanja), da jim v dobršni meri jemljejo konkurenčno sposobnost.
Poleg tega se bodo lahko mnoga podjetja in to predvsem ona, ki proizvajajo za široko potrošnjo, novemu davku zlahka izognila, ker ga bodo enostavno vključila v kalkulacijo cene. To bo seveda privedlo do novega zvišanja cen in do po jačenega inflacijskega pritisk;:.
Kreditna podjetja, ki pa take možnosti nimajo niti nimajo skoro nikakih materialnih stroškov, pa bodo hudo prizadeta, ker ne morejo dvigniti cene ((•svojih proizvodov«, ker jih pač ni.
Italijanski gospodarski tisk zelo rad ugotavlja, da podjetja ne bodo sposobna plačati tega novega davka i: povečanih dobičkov. Kako je z dobički v italijanskem gospodarstvu, nihče ne ve. Niti davčna uprava ne, saj bi drugače ne bila prisiljena zatekati se k takemu davč-rfemu predlogu.
Vlada se seveda dobro zaveda, da ne bodo nov davek sprejeli industrij« z odprtimi rokami, zato tudi grozi. Indu-strijci se bodo zlahka branili, če bodo dvisenili cene svojim prdizvodom. Vlada pa grozi, da bo v takem primeru odprla pot tuji konkurenci. «24 Ore» primerja ta nev davek z udarcem po glavi. Grožnjo pa z dvignjeno palico, ki naj bi zadela onega, ki se bo upiral.
Brez dvoma rastejo dohodki italijanskih velekapitalistov iz leta v leto. Tudi ni nikakega dvoma, da bi morala najti vlada učinkovito sredstvo, da bi odvzela te dobičke. Vendar je malo verjetno, da bo nov zakon prinesel kakšen uspeh.
Stoletnik JANEZ RONKO
vedrega obraza, še vedno, kljub 10 križem pomaga pri lažjih domačih delih. Ko ga je akademski slikar, Lojze Perko obiskal, da bi ga portretiral, ga je vprašal, kaj se mu je v vsem dolgem življenju najbolj vtisnilo v spomin:
«Trpljenje», je odgovoril očanec in povedal, da je ostal it v tretjem mesecu starosti brez očeta in da je, odkar pomni, moral skrbeti zase. Bil je zidar v mladosti pa je v zimskih mesecih odšel v Trst, kjer je prodajal slovenske časnike. Vedel je povedati mnogo o tržaških Slovencih in ponosno zatrdil, da jih je bilo v Trstu tar krat mnogo in da so pridno brali slovenske časopise.
Stoletniku Ronku tudi mi ie Trsta želimo, da bi še užival starost med svojimi vnuki in pravnuki, čeprav je verjetno med nami še malokdo živ iz ti-Včeraj je dosegel očanec z s*ih časov, k0 je takrat mlač<i Notranjske, iz Cerknice, Janez Cerkničan, prodajal slovenska Ronko 100 let. Se vedno je čil. ča nike v našem mestu
, * m
4.
To je najvišja ljubezen, dati tudi svojo notranjost. To je najvišja slast. Zdaj si ti na vrsti. Zavidam ti«. —- Adam: «Zakaj moram.usmrtiti sočloveka, če hočem v skupno človeško svobodo?« — Kača ganjeno: «Ne vem. Vem le, da je danes bolje reševati se v tovarišiji kakor v samoti. Bolje je, rešiti se s skupnimi zlimi dejanji, kakor zateči se v samotna in izgubljena dobra dela. Bolje je, biti pogubljen skupno s soljudmi, kakor rešiti se sam... Za rešitev ljudi, ki jih ljubiš, je pravično tvegati tudi pogub, ljenje. Danes ni drugega izhoda«. — Adam: »Kara me je pripeljala ljubezen do človeka«...
S to zamenjavo imen smo se približali neverjetni podobnosti med biblijsko zgodlbo in tem prizorom: povsod gre za zvodnika. povsod za isto lažno filozofijo o bistveni spremembi človeka. Tako zavajanje k usmrtitvi človeka se nam upira. kakor se je uprlo Damjanu. Nič ne pomaga; kdor koli bo bral to Cekanovo in Gabrovo zavajanje k umoru, ju bo zamrzil; zakaj to filozofija, da se mora človek reševati samo z zl'nv dejanji da mora biti pogubljen, če noče biti sam, če Uoce v svobodo itd ... je nečloveška "r^a. In tudi zlsgara ie do kraja. p0 domače bi takole rekli :kdor se je odločil za borbo ?a svobodo kdor je šel v partizane, se je odločil za zla dejanja in za svoje pogubljenje.
To ni naključje v Kocbekovem pripovedovanju Podoben primer lažne filozofije za u-smutftev najdemo tudi v zadnji zgodb-, v «Cmi orhideji«, kjer se komandant Gregor in komisar Jawez na enak način odljčita za smrt Katarine. Se h'ij.;a ra je stvar, da se j(’ fašist Lupimacci, kakor se sam izpoveduje župniku Amonu v noveli «Ogerij». odločil 2a fa. šizem z enako lažno filozofijo: «....Ne vem čigava žrtev sem postal. Na tepem me je napolnila fiksna ideja, da bom
MIŠKO K RA X J E t
ZA RAZPOTJEM
prišel do prave moškosti le, če toni prelil človekovo kri. Nič ni lažjega danes kakor
mladega človeka prepričati, da se odkupi, čc ubije človeka, V ta narr.en so najpripravnejše misli, ki gibljejo svet. Fašizem je poskrbel, da je strastno že lir mladega človeka omogočil tako da ji je odvzel sleher.i* občutek osebne krivde«. Potem zapelje neko žensko, a je no more ubiti. «kajti jz dneva v dan je bila čarebnejša«. (Gregor in Janez v Črni orhideji pa ubije, ta Katarino prav zato, ker je bila čarobna!) — — ((Neizpol-njiva želja Po zločinu me je do kraja zmešala...«. Ko se mu naposled izpolni želja ta je odlikovan in slavljen, pove: «Sam sebe pa sem s tem ubil temeljiteje od nedolžnega človeka... nikoli ne boste vedeli, kako je človeku, kadar se prebudi kot ubijalec. Nobena pot ne pelje več nazaj! Nobena, prav nobena!« To bi lahko govoril tudi Damjan, to bi lahko
.ovoril komandant’ Gregor, ko. inisar Janez, in če hočete: tako Di moral govoriti sleherni partizan, če bi to bilo res!
Ce se vrnemo k Damjanu, bomo videli enakost v njegovih mislih. Se preden je ubil Stefana, «....se v njem obudi najprej osebno sovraštvo do Ste-fafia. Sovraštvo je sprejel kot dobrodošlo pretvezo«. Ko gleda Stefana pred1 seboj, si govori: «Kriv si mojega zločina Moj zločin je tvoj zločin.' Jaz oom ubil tvoje telo ti pa moj., dušo«. Lupinacci pravi: ((Nasilna smrt me ni zadovoljil-1 želel sem si posebno slastnih ?podbudmih odkritij«. Damjar Pa modruje, ko že ubije Stefana: «Prav je imel Gaber, v tej žrtvi je slast, najvišja slast« Hkrati »e Damjanu obudi nejasen spomin: blažena krivda.. — «Se malo, na bom docela spremenjien», čustvuje. «Isti človek bom ostal in vendar se bom spremenil. Postal bom človefe greha, pravi, resnični človek...« — Lupinacci pa: «... bom prišel do prave moškosti le, če bom prelil človeški, kri..» — Damjan potem še čustvuje- »Navzočnost zla se ie ublažila, občutek krivde mu *•. prebudil dobrotljivo sorodnost vseh živih bitij. To je
tisto plemenito breme, je pc^ mislil, tlo je tisia nepojmljiva teža človekovega bivanja, ujetost njegove svcbode, skrivnost njegovega nemira, edino zreli trenutek pred smrtjo...« — ffi dvoma, da so po vsem tem partizanski komisarji in koman-dfentje uporabljal; iste metode pri človeku kot fašisti, in n. dvoma, de je rezultat v poslednji stopnji bil isti. Ce pa so se ljudje enako spreminjali, kje ie potem tu kakšna razlika med fašizmom, in socializmom, med mračnim nazadnjaštvom in svetlo naprednostjo? povsc.d so iste metode povsod morajo ti tj enaki uspehi. V čen: so potem še razlike? Ce pa sta Damjan in Lupinacci prišla na isite pozicije?
Biblijska zgodba, ki sem jc bil omenjal nam govori prav tako o spremenjenem človeku, ko uživa z drevesa spoznanja: Adam in Eva nisla postala po-lotona bogu po svejem s^ozn-i nju, temveč sta šele poslej bila omejena v svoji svobodi in sta za vse veke obremenila človeški rod s krivdo, in sta postala umrljiva. Damjan pa: «...je porrislil. to je tista nepojmljiva teža človekovega bivanja, ujetost njegove svobode, skrivnost njegovega nemira, e.
dino zrelj trenutek pred smrtjo« Kocbek se ne ukvarja z dano stvarnostjo. Zanima ga vpraša, nje zla, ki bfva povsod, «v tebi in meni«, kakor ™ravj Stefan Damjanu. — «Duh človekov m »a biti pokoren zakonu ki ga kljub najboljši volji ii najjasne.šemu umu zapleta v zlo...«, pravi Kocbek v isti noveli. Ce pa je tako, potem mora človek hrepeneti stran od sveta, ki je poln zla in kjer se neizbežno zanlets v to zlo. Hrepenenje pa ga voci nazaj do izgubljenega raja. za katerega ga zavida kača, ki ga je za-vedla v areh. Katero zlo pa je zdaj manjše — fašistično ali partizanske? tisto, ki ga izvaja okupator ali tisto, ki ga opravlja borec z« svobodo? Ali je med zlem in zlonr še lahko kakšna razlika — razen, da je eno večje, drugo manjše? Ali postavimo tako: kakšna razlika je med dvema katolikoma, katerih eden je počel zlo v vrstah partizanov, drugi pa na strani okupatorja? Gledano z večnostnega stališča zares ne mere biti nikakršne razlike.
2. DVE ETIKI Kocbek je zrasel v krščanstvu in. to kot njegov veren ud. Ven-dar ne smemo pozaibifi, da se je pred vojno sprl z oficialno moralo katolištva; z nujnostjo njegovega jezuitstva se ni mogel sprijazniti in te nujnosti tudi ni razumel. Pozabil je, da je etika prabitnega krščanstva v dveh tisoč let'ih morala doživeti temeljit pretres, oziroma razvoj, kc se je prilagajala
vladajočim razredom. Nič pc. sebnega ni bilo, ča so jezuitje postavili znano moralno načelo «omnia ad maiorem Dei glo-riam» (vse v večno slavo božjo), k.ar so preprosteje izrazili z znano formulo »namen posvečuje sredstva«. Kocbekov spor s katolištvom pred vojno je nedvomno zgolj moralni spor. Tocla njegov nnisun poklicen revolucionar«, kakor izpovedu je v tei knjigi, se je že tud! v teir sporu izpričal. Kocbek se je sicer rahlo približal marksizmu, toda zgolj v reševanju socialnih vprašanj, kar je pozneje poleg nacionalnega vprašanja pripomoglo, da je lahko pristal na program OF in se tako odločil za NOB, Toda Kocb k je vedno ustvarjal nekakšen svoj svet. še iz svojih študentskih let v Mariboru, in se je v razočaranju nad medanskim katolištvom vračal v prabitno krščanstvo. Zdelo se mu je namreč, da v tem prvobitnem krščanstvu živi Kristusov nauk repokvarjen Ustvaril si j« nekakšno drui-ue io ((otroštvo toži », daleč od kakršne koli sodobnejše družbene stvarnosti, prividno, liturgično družbo, kjer bi se pre. pevali pealmi jn bi se rajalo ob večerih na tratah Tako reševanj družbenih in zgodo, vinskih vprašanj je seveda pesniška stvar, lahko najde nekaj privržencev samo v razkrojeni družbi, kj beži pred stvarnostjo in se r-para - nsrtnVni' bo lečtaami ali Otrofkimi radostmi (Nadaljevanje sledi).
i/njTH r	Vremenska napoved za danes
V l\ I* A/l I*	napoveduje poslabšanje vreme-
f |\ Liri L	na- Delna pooblačitev nad se-
vernim Jadranom bo prinesla ponekod tudi nekaj dežja. — Najvišja temperatura v Trstu je včeraj	dosegla 4.6; najnižja 0.2 stopinje.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
30. JANUARJA 1952
li		
1		
tf:	i	::
:; :.: :■ .	:::	
mnumn	,. ta". ininr .mi*-	,	-i
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsia: 14.35:
Igra pianist Gojmir Demšar.
21.00: Poje Komorni zbor iz Trsta p.v. Ubalda Vrabca. — Trst II.: 18.42: Razni solisti. 19.30: Veracini: Sonata št. 9. — Trst I.: 11-30! Simfonični koncert, vodi Franco Caraccioio. 19.1p: Operetni motivi. — Slovenija: 16.00: Velike scene is znanih oper. 17.45: Igra pianist Aleksander Uninsky,
JAPONSKO-AMERIŠKA POGAJANJA
Odgovornost Japonske
pri lastni obrambi in akcijah OZN na Daljnem vzhodu
» . v vT I**
TOKIO, 29. — Danes so se pričela v Tokiu pogajanja, na podlagi katerih naj bi bilo a posebno pogodbo urejen položaj ameriškega vojaštva na Japonskem po uveljavljenju mirovne pogodbe. Ameriški posebni odposlanec Dean Rusfc in japonski notranji minister Okazaki sta s? o proceduri pogajanj zedinila že včeraj. Sejam bosta predsedovala izmenoma Rusk in Okazaki.
Ob začetku današnje konference je Dean Rusk izjavil, da predstavljajo ta pogajanja svobodne razgovore dveh suverenih in enakih drž=>v. Porrrmh-no točko teh pogajanj, je dodal Rusk, bo vsekakor predstavlja, la rastoča odgovornost Japonske pri lastni obrambi, drugo pomembno točko pa note, ki sta si jih obe vladi izmenjali 8. septembra 1951, in ki se nanašata na vzai«mno pomoč pri vseh akcijah Združenih narodov na Daljnem Vzhodu.
Vodja japonske delegacije minister Okasak; pa je izjavil, da bodo morale Zedinjene države odslej smatrati Japonsko kot suvereno državo. Poudaril Je nadalje, da bodo morali postati odnosi med Japonsko jn ostalimi državami docela drugačni v trenutku, ko bo konec okupacije. Potem ko je deial. da ameriška delegacija ni prišla na Japonsko na povabilo japonske vlade, je zatrdil, da je japonskj narod m-rda še bolj zainteresiran na teh pogajanjih, nego Američani.
Po teh izjavah japonskega ministra sodijo opazovalci, da bedo Japonci nepopustljivo odklanjali vsak ameriški poizkus, ki bi težil za tem, da tudi po uveljavljenju mirovne pogodbe ohranijo Američani na Japonskem eneke pravice in si ob drže vojaške položaje kskor na Filipinskih otokih.
Japonska delegacija, ki se bo pogaiala z nacionalistično kitajsko vlado za sklenitev prijateljske pogodbe, bo predvidoma odpotovala na Formozo sredi februarja. Dobro obveščanj krogi trdijo, da bo kitajsko vlado zastopal pri teh pogajanjih general Cang Cung. Japonsko pa Ageru Kavagoe.
bivši japonski poslanik na Kitajskem. V isti krogih zatrjujejo, da sta si ravno ta dva moža leta 1937 prizadevala, da bi
preprečila kitajsko - japonski konflikt.
7 japonskih političnih krogih menijo, da bo tudi gospodarska mednarodna konferenca, ki bo v Moskvj letos apri-
Porčinjski proces £vkIju€ena v *sov*tsko ofen’
Obtožbe odvetnika Silvonija
Na današnji razpravi je zopet povzel besedo odvetnik Sil vani jz Vidma, ki zastopa civil. no stranko. Odgovornost za poboj v Porčinju jr v glavnem zvalil na devet obtožencev, o katerih je trdil, da so nalašč za to akcijo prišli z onstran Soče pod vcdstvccn Tcfanina (Giac-ca). Ko je ob tej priložnosti večkrat imenoval Benečijo, je mimogiride povedal, da je to zelo obsežno italijansko področje, ki pa so mu dali Slovenci iirfe.
Med glavne obtožence šteje Antonija Mondinija. Tullia Di Gaspara, Alessia Cantaruttija, Gina Felcara Alfreda Caldana, Marina Bernardinija, Adina Longa, Sfiligoja in Ehresana. «ljudi», je dejal odv. Silvani, «ki go bili onstran Soče v krvoločnem slovenskem okolju znani kot politično zanesljivi in odločni«. Vseh teh devet je ob tožil sodelovanja v akciji nad Porčinjem, n? glede na to, da so nekaterj izmed prizadetih med razpravo nepobitno doka. zali svoj alibi.
Razvneti govornik j« poudarjal vse one momente in izpovedi onih prič, ki so govorile na škodo obtožencev, medtem ko je omalovaževal izpovedi o brambnih prič in nitf ni skušal pobijati njihovih izjav. Med drugim je odv. Silvani poudaril, da so pobijalci prišli iz Jugoslavije in si od tam prinesli kladivo, s katerim so petem pc. tolkli svoje žrtve.
Ob zaključku dopoldanske razprave je predsednik prebral drugo brzojavko milanskega Dublicista Carla Silvestrija. V brzojavki je rečeno, da je on že pcvt-dal imena odgovornih za porčinjske dogodke, pri čemer so bržkone mišljene publikacije, ki jih je pisal v tej zveza.
S svojim; obtožbami namerava odvetnik Silvani nadaljevati tudi na jutrišnji razpravi.
NENADNA ODLOČITEV TEHERANSKE VLADE
ivo miru« in Se jim oe zdi potrebno, da bi se je udeležile tudi povabljene japonske osebnosti. Da pa bi ne kvaril; razpoloženja sovje'ski vladi, japonske oblasti nimajo namena tem osebnostim uradno preprečiti odhod v Moskvo.
Ministrstkj predsednik Jošida le danes izjavil, da predstavlja Sahalin še vedno neprijetno vprašanje, ki ga je treba rešiti in šele potem računati na izboljž-nje odnosov med Japonsko ;n Sovjetsko zvezo. Sahalin, kakor znano, je trenutno zaseden od Sovjetske zveze po določbi pogodbe, sklenjene v San Franciscu.
Iz Novega Delhija poročajo, da je indijska vl?da te dni prejela odgovor na indijske predloge o podpisu nvrovne pogodbe z Japonsko. Noto trenutno proučuje indijsko zunanje ministrstvo.
»
r«- 'X . :-:-v
m
mm
rnmm*
' ZAHTEVE PREDSTAVNIKOV ALZlRA, MAROKA IN TUNISA
Ukinitev zatiranja in kolonialne politike
Sabotažne akcije se redčijo - Šalah Farhat zahteva uveljavljenje listine OZN
TUNIS, 29. — Položaj v Tu-1 ima prihod dveh francoskih od-niziji je bil danes še dokaj mi- ’ poslancev v Tunis le majhen po-
ren. V zadnjih 24 urah ni prišlo nikjer do incidentov. Sabotažne akcije se vedno bolj redčijo, le v Mateuru je bil porušen električni transformator ter povzro-
men, ker nameravata ta dva razpravljati le z begom, akorav-no imajo Tunižani svojo vlado in pooblaščene ministre.
Šalah Farhat, ki se mudi tre-
čena škoda za okrog 2 milijona I)Utno v Parizu, je očrtal fran-frankov. V bližini Kalaa Kebira ceskemu tisku stališče svojega
Pod geslom: «Nep smenost podpira revščino«, skuša UNESCO, organizacija OZN za vzgojo in znanost, nuditi vsakemu človeku vsaj minimum izobrazbe. — Na sliki vidimo tečaj UNESCO
v dolini Marbial, v Haitiju.	(Foto	OZN)
v Salehu so uporniki poškodovali železniški tir, vendar promet ni bil prekinjen.
Jaques Duhamei in Jean La-loy sta v imenu francoske vlade izročila generalnemu rezidentu noto, ki jo je pripravila francoska vlada, nakar bosta poročala ministrom o razgovorih z rezidentom.
V tuniških krogih menijo, da se stališče bega v zadnjem času ni spremenilo. Nacionalistični krogi pa računajo s tem, da bodo tuniške zahteve predložene OZN, verjetno po eni izmed arabskih držav članic.
gibanja v pogledu francosko -tuniških odnosov. Med drugim je dejal, da je ravno francoska politika v Tunisu pripravila tuniški narod do tega, da je reagiral na nenavaden način in s silo. »Najpravičnejša in najučinkovitejša rešitev bi bila«, je dajal Farhat, «ako bi ustregli zahtevam tuniškega naroda sporazumno z listino OZN. ki obsoja kolonializem. Cim bo tuniški narod svoboden in neodvisen, bo lahko sklenil s Francijo prijateljsko pogodbo«.
Predstavniki severno-afriških organizacij so poslali 28. t. m.
KINO
V TRSTU
Rossetti. 16.30: »Nesrečna čn*
na«, A. F-brizi.
Ebtcelsior. 16.00: «Eroica», fil* življenju L. v. Beethovna. Nazioaaie. 16.00: »Deklica z r.ave«, M. Rokk.
Fenice. 16.30: «Tropa nedolžni* Denis Okeefe.	,
Filofirammatico. 15.30: »Mesta* soncu«, E. Taylor. Areobaleno. 15.30:	«Bil	je	***
da, dal«. W. Chiari.
Astra Rojan. 16.30: «Trdnjava1
Glavni tajnik generalne Zveze francoski vladi deklaracijo,
tuniških delavcev je izjavil, da
BS2**5*	t	J,	P	“	r,	S*	*
mam
'A. : :	.m:.;..-:..i: "u   itn;, i ...: i .A!.-:-:.:::.i::::;:.:; i.t..: 1..ii:: 1 i '	i	::::::	’	i
IGRE BODO MORDA PRENESLI V VOSS'
14 dni pred začetkom na Norveškem ni snega
Z vseh vetrov
'HOLANDSKI TRENER BLANKERS PRAVI
OSLO, 29. — Organizatorji kot je bilo sporočeno. Ako Ma-zimskih olimpijskih iger, ki bo- džari ne dospejo jutri (iz Bubo od 14. do 25. februarja spo- dimpešte vozi na Dunaj vlak ročajo, da so snežne razmere v dnevno samo enkrat) je verjet-Norefjellu, kjer je proga zat no, da Madžari ne bodo nasto-smuk in slalom, vse prej kot | pili. To seveda ne bi vzbudilo rožnate. Le na sredi proge je prevelikega začudenja: priredi-okoli 35 cm snega, na startu ga telji raznih tekmovanj so se na-
«Z izkupičkom Irenulne prodaje vlada ne more vzdrževali petrolejskih instalacij, pravi uradno opravičilo
TEHERAN, z9. — Teheranska vlada se je odločila znižati cene petrolejskim proizvodccn v nekaterih primerih celo do 50 odstotkov. Kakor trdijo u-radni krogi, je do te odločitve prišlo žs pred nekaj dr.evi, a-keravno je bila vest uradno objavljena šele danes. Prevladuje mnenje, da se je iranska vlada odločila za ta korak, da b( prenesla tmnutne pereče protleme na ’ gospodarsko področje, zla sti zato, ker tfa ukrep ne predstavlja nikakršnega »dumoin ga«, potem ko ima vlada tudi pri 50-odstotni redukcij; cen H vedno preoejšnjie koristi. Za znižanje cen se j« vlada odločila Po večtedenskih pogajanjih s tujimi družbam; in bržkone prav na zahtevo morebitnih kupcev.
Vest iz uradnih iranskih krogov opravičuje vladni ukrep na dokaj preprost' -način. »Potem
ko so se stroški prevoza zaradi vojne na Koreji znatno zvišali«, pravi to opravičile, «ker so države, ki kupujejo iranski petrolej zelo oddaljlme. je logično, da s« jim z znižano ceno nadomestijo ti stroški. Na drugi strani pa bi količine petroleja, ki bi jih lahko takoj odprodali ne prinesle toliko, da bi mogli kriti vzdrževanje instalacij iranske petrolejske industrije.«
Volitve laHaine skugSie
v Eritreji
ASMARA, 29. — V Asmari je bil danes objavljen uradni proglas o volitvah za sestavo eritrejske ustavodajne skupščine. Ta skupščina bo potem u-pravičena potrditi načrt o ustavi, ki ga je predložil komisar OZN Matienso.
je dosti manj, na cilju pa snega skoraj ni.
Ako bi zapadel sneg, bi progo lahko pripravili v 24 urah, ako pa padavin ne bo, je že vse pripravljeno za selitev iger v Voss.
V Norefjellu bi morali začeti s treningom že 4. februarja. Prireditveni odbor sporoča nadalje: 4. februarja bodo prispeli v Oslo nemški smučarji, dvajset po številu. Poljska bo poslala (če bo!) 60 tekmovalcev med njimi 20 alpskih krmarjev, od tega 6 žensk in dvajset igralcev hokeja. 40 tekmovalcev bo dopotovalo v Oslo 30. januarja, ostali 5. februarja.
Ekipa ZDA, ki je prispela že 23. februarja v Oslo je sestavljena takole: skoki: Ralph Bie-tila, Art Devlin, Willie Olson, Wilbert Rasmussen, Brosby Per-ry - Smith, Arthur Tokle, Keith Wegeman. Teki: Webdall Bro-omhall, John Burton, George Hovland, Robert Pidaks. Kombinacija: John Caldvvell, Ted Farvvell, Thomas Jacobs Paul Wegeman.
Pet Japoncev je od včeraj v Oslu. Trije skakači, en tekač in en specialist za klasično kombinacijo. V spremstvu je pet novinarjev. ------------
Madžarov še ni
na Dunaju
DUNAJ, 29. — Madžarska ekipa v umetnem drsanju, ki bi morala nastopiti na evropskem prvenstvu na Dunaju, danes ni dopotovala na kraj tekmovanja,
vadili na jx>dobno obnašanje.
VELIK USPEH LJUBLJANSKIH KOŠARKARJEV
Ze’ezničar-Gira
35 33 (24 24)
2elezničar: Vozelj 6, Brumen 4, Amon 9, Dvoržak 4, Torič, Supančič 1, Vračko 1, Feguš 3. Bezek, Remic 7, Brdnik.
Gira Bolcgna; Garbellini 5, Presca 4, Bongiovanni G. 8, Bongiovanni A. 3, Flamini 3, Samguettoli, Locchi, Mucci 2, Perin 5, D; Cera 4.
Sodnika: Ugolini in Zaniboni iz Bologne.
BOLOGNA, 29. — Gira in Železničar sta že star nasprotnik. V prvi tekmi so v Lj: blja-ni zmagah domačini s 4^42, danes pa je Železničar na tujem igrišču ponovil uspeh. Železničar je zasluženo zmagal s .75-39 (24-24). igra ie v zače ku bila počasna, a se je v nadaljevanju močno razživela. Gira je vodil s tremi koši razli' e, proti koncu prvega dela so' Ljubljančani izenačili. V drugem polčasu je prišla do izraza večja preciznost gostov, do čim so domači igrali megleno. Pri Železničarju sta igrala najbolje Amon in Vozelj, Pri Girj je bil edini Prerca na višini situacije. Zaradi štirih osebnih nepak sta 'apustila igriške Vračko in Dvoržak, Železničar je strel al 21 osebnih napak, realiziral 9. Gira 25, realizirala 11.
G Kzlumbijska republika je poslala olimpij-kemu komiteju Finske 50 vrei kave, namenjene tekmovalcem. Darilo so poslali osebno predsedniku odbora Eriču von Fren-ckellu. Ta pa je sprejel kot osebno darilo le miniaturno vrečico specialne kave, ostalo pa dal na razpolago odboru. Ge ta je nalete’a pri finski javnosti na zelo topel sprejem.
O Belpjska lahkoatletska, federacija je angažirala kot trenerja moštva Nemca Ger-so hi er j a (bij je Harbigov inštruktor) in Finkenaverja,
O Košarkarji Železničarja iz Ljubljane so nadmočno zmagali nad Mens Sana iz Siene 7. rezultatom 53-24	(21-8).
Zmaoa bi bila lahko višja, saj Habjan-ki nasprotnik pa* ne predstavlja težkega dela t"di za slabšo ek'ro kcf je Železničarjeva. Najboljši je bil Amon. ki je sam realiziral 23 točk.
O Včeraj sta bili odigrani dve kvalifikacijski tekmi za v top v II. jug. zvezno ligo. V Bania Luki ie domači Borac Premagal predstaimika Makedonije Rabotnika s 5:0 (2:0), v Koioru P a je* hrvaški prvak Šibenik premagal Bokelj s 6:3. Na ta način se je v II. zvezna lino kvalificiral slovenski predstavnik Rudar iz Trbovelj, ki ima sicer s Šibenikom enako število točk. vendar boljšo gol diferenco
O V Subotici je bil končan šahovski turnir V spomin Mirka Srajberja. Zaključni vrstni red udeležencev je bil naslednji: 1. dr. TbifvnmHč 9 in pol; 2. Bertok 9: 3. Tama-ši 6; 4. Udor,čič 7: 5. Vukovič Sava; 6. Segj in Tot po D in poi točke itd.
* *
BERN. 29. — Olimpijsko hokejsko moštvo ZDA je igralo |
RUSKE ZMAGE DELO STRUPA
AMSTERDAM, 29. — Znani den v Bostonu, je protestirala holandski trener Jan Blankers, proti sodniški odločitvi, mož »leteče matere«, piše v po-j Hay8# ima sedaj 2a seboj že
poldnevniku «Nieuws Van Den (jvg vajni zmagi v dveh mese-Dag«, da so «nedavne publika-'
cije izza železne zavese« dosti jasno povedale, da so Sovjeti odkrili «tajno orožje, drogo, s pomočjo katere bodd dosegli na oliropiadi uspehe«.
Blankers pravi, da gre za preparat na osnovi adrenalina, katerega je pripravil 'dr. B. M. Tyeplov in katerega je odobril sovjetski Institut za fizično kulturo. Ta strup za zahod ni nič novega, vendar je njegova uporaba »zelo neviteška«, zaključuje Blankers.
Svetovno prvenstvo
v rocometu 1952. v Švici
ZUERICH, 29. — Svetovno prvenstvo v rokometu bo v Švici leta 1952. Sestavili so prireditveni odbor pod predsedstvom Maxa Haupta. Igrali bodo v trinajstih švicarskih mestih od 8. do 15. junija, finalne igre za prva štiri mesta pa bodo 15. junija v Zuerichu.
BOKS
Hayes je porazil
na točke La Mollo
cih: nad Robertom Villemainom in sedaj še nad La Motto.
V zadnjih dveh rundah je črnec obdeloval La Motto z desnimi in levimi «hooksi». To je sodnikoip dalo povod, da so proglasili Hayesa za zmagovalca.
AKO BODO FINANCE DOVOLILE
94 Jaooncev v He'sinkih
To je v dveh mesecih že druga pomembna zmaga enaindvajsetletnega črnca..
BOSTON, 29. — Enaindvajsetletni črnec Norman Hayes je premagal na točke Jacka La Motto. V začetku je bil zmagovalec na slabšem, a je v zadnjih
neod"očenoJ protl^švicarskemu I rundah nadoknadil izgubljene prvaku Arosi. Rezultat je bil I točke. Večina trinajst tisoč gla-6-6 (1-2, 4-1, 1-3).	ve množice, ki je zasedla Gar-
TOKIO. 29. — Predsednik japonske lahkoatletske federacije Ryutardo Azuma je sporočil, da bodo poslali Japonci na letne olimpijske igro 94 člansko čustvo, ki bo sestavljeno iz: 24 lahkofetov. 33 r-l-vcl-ev, 5 kolesarjev, 6 orodnih telovadcev, 6 rokoborcev, 6 veslačev, 1 dvigalca uteži, 1 boksarja, 1 sabljača, enega tekmovalca v jadranju in enega v streljanju. Tem se bodo pridružili še opazovalci za hokej, nogomet, jahanje in košarko ter pet spremljevalcev, med katerimi en zdravnik.
Ker japonska vlada noče prevzeti več kot 10 odstotkov stio-škov, bo v skrajni sili japonska ekspedicija znatno skrčena.
Trening italijanskih koiesarjev
VARAZZE 29. - Vodilni Italijanski kolesarji so že zbrani v Varazze, kjer je vsakoletni zimski center vrhunskih kolesarjev. S prvim februarjem bodo zbrani vsi do zadnjega, da se pridružijo tistim, ki že trenirajo za prvo važno dirko Milan — San Remo.
kateri zahtevajo: takojšnjo ukinitev vsake oblike zatiranja v Tunisu: izpustitev Habib Bor-guiba in vseh ostalih zapornikov in deportirancev; priznanje suverenosti in neodvisnosti tuniškega naroda; takojšnje posredovanje OZN, naj se aplicira njena listina, na podlagi katere naj. se vzpostavi v Severni Afriki mir in varnost. Podpisniki izjavljajo, popolno in bratsko solidarnost s tuniškim narodom v borbi za neodvisnost ter obsojajo zatiranje francoskih oblasti in njihovo kolonialno politiko.
Deklaracijo so podpisali predstavniki svobodoljubnih organizacij iz Alžira, Maroka in Tunisa.
Slabo mms nad zagato
Evropo
PARIZ, 29. — Mraz, ki je v preteklih dneh zajel Francijo, je spravit v nekaterih krajih
živo srebo na 20 stopinj pod ničlo in zahteval številne žrtve. V Viv-le Comte pri Cler-mond-Ferrandu sta zmrznili dve osebi, druai dve pa v Ar-tasu. Zaradi debelega ledu v Lcirskem kanalu je v tem kraju preprečen vodn; promet.
O hudih neurjih in snežnih metežih nad Škotsko poročajo iz Anglije. Vihar je povzročil ogromno škodo in smrt štirih starejših oseb.
Slab0 vreme imajo tud; na Portugalskem, kjrr je morje zalilo številna obalna mest e-a ter uničilo več hiš in irrojših ladij, V severnem delu drž-ve je zapade; sneg do enega metra visoko
Leta 1960
WASHINGTON, 29. — Admiral Fe*chte’er je v nekem in-tervjuju zagotovil. da bodo imele ZDA do 1960. lcta prav gotovo ogromne letalonosilke na pogon z atomsko sil*>. Letala teh letalonosilk bodo lahko prenašala atetnsko bombo 600 merskih rrilj daleč. Razpravljajoč o vojni na Koreji, je Fechteler dejal, da imajo ZDA možiost blokirati kitajske obale, čim bi mirovna pogajanja spodletela. Ob koncu je izjavi!, da je prepričan. da bo pacifi ška mornarica lahko preprečita vsako invazijo, ki bi grozila ZDA s te strani.
preda«, D. Lamour in Hat* Alabarda. 15.00: «Potujoči obli*3 V. Johnson, J. Allyson.	.
Armonia. 15.15: »Ziato listje«. “ Cooper.	.
Aristou. 16.09: »AmerkansM * ničke«, A. Garčner in DfJL Aarora. 16.: «F,odol.o Val«'t“’,i.' Garibaldi. 15.15: «Dakotstt čarji«, Red Cameron. -Ideale. 16.00:	«Maščevaltc»i "
Domergue.	-JI
Im pero. 16.00: «Skandal nje*«* ga življenja«, R. Russell. ^ Italia, 15.30: «rusiolovščina 8°*^ X«, M. Cberon.	Jj
Kino ob morju. 16.00: »Filo*1^ Marturar.o«, E. De F UpP0' # Moderno. 16.: »Kako je živlJ9* s kovvbojem«, I.	Dunne.	tj
Savona. 15.00:	«Tropski vit11"
L, Darnell in VVinfmvark. Viale. 16.00: «Tolpa», R. MitetJ Vittorio Venelo. 16.00: «0**
preteklosti«, J. M. Donald.
Azzurro. 16.00: »Tarzan in *
nje«, L. Barker.
Be’vedere. 16.00: »Gozdni r puh«, L. Young.
Marconi. 16,00: «U-orniki S** Singa«, T. Mitchei.	a
Massimo. 16.00: «Veliko izdaji E. Tavlor.	j
Novo Cine. 15.00:	»Dvoboj*
soncu«, J. Jones in G. Pe: Odecn. 16.00: »Zena iz Tang"” A. Bergens.
Radio. 16.00:	«Artagnanov	****
G. Canale in C. Ninchi. Vittoria. 16.00: «Valerija — w bica morilka«.	,	n
Veoezia.. 16.00- «Rdeče P^"1 G. Montgomery.
RADIO
.1 II.OM.OVAtSKli tosii ■»• K 6 T A
SREDA, 30. januarja 145Ž
7.00, 13.30, 19.30 in 23.05 la. 13.45 Lahka glasba. ‘N]
la hf» .i nor. rpiN cUn-zi <*aS. * .
Ul*
pianist Gojmir Demšar. IS-^.^J)
Od včeraj do danes. 14.35 * pianist Gojmir Demšar. 15.0® • ključek opv-.-.nske oddaje. 1
Hrvatsk-i pevci. 19.00 Prilj^fi
V
ne melodije. i9.30 Poročila. - f, Poje Komorni zbor iz Trsta P'a
llhalfia Vrohri Dl DA T.itCf** H
Ubalda Vrabca, 21.30 Liter' Oddaja: De Coster — Til .%£-
Spiegel. 22.CO m0„.. ..cčerA5^-red. 23.10 Giasba za lahko
'I lihi’ I I.	.
7.15 Poroč.la. 7.30 Jutr»%
glasba. 8,05 Angleščina po rl p
ka
ponovitev 8. lekcije; nato * glasba. 11.30 Zabavna
12.lv Za vsakega nekaj. 12-45,^}-
sčila. 13.00 Pestra operna J $ a. 13.30 Lahki orkestri. '
mm
ročila ba Poročila.
17.30 Pitsna 8‘
U*1'
18.i2 Razni so.isti. 19.30 Ver» m: Sonata šc. 9. 19.45 P°r0% 20 00 Ko.icerc sopranistke •'L Ond ne. 20,20 Glasbena meai~,
20.30 Sola in vzgoja. 20.45 Lt^
rte?
glasba. 21.00 Slovenski kV*1-j, in kvinteti. 21.30 Klasični fij 21.45 Seherzi in capriccl Schuman: Karneval su Poročila. 23.32 Večerne
• USI ..	,3}
7.45 Jutranja glasba. 1 '£()
S.mjOiiični koncert, vodi
Caracc.olo. 12.25 Glasba h Ga iefe
sičm P'jr
ricci.
j,ta-
: melodij
dežel. 14.25 Vokalni konvP
Sf.
14.45 Kuo je na vrsti? 14.30 --»j
red BBC: Melcdije iz londoiP*
— -
š-udijev, I8.1O Briljantna
19.15 0,.eietiii moiivl. 20.30
- - - — —-.......... -	,	je-
uan z avtorjem. 21.00 V tret
janjih: «Hotel R.tz ob 8h». -tm Viol nski orkester, vodi
Savilla. 3.25 Plesna glasba.
6LOVKIIJ4
V>
Ljubljana 18.00 Kaj J«
— rapsodija? 18.40 Zenski * ji SNG iz Maribora ped vodstL,!, Ferda Pirca poje narodne
19.00 Zabavna giasba. 19.30 ročila. 19.40 Zabavna 8,apr
20.00 Margarete Gore-Brovvn: j)
sem za gospodično Rogtrs. 'i j Za vsakogar nek'j. 22.00 P°Lj() la. 22.15 Preeled scoreda. **
a. 22.15 Pregled spbreda-Nočni koncert.
  iiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiniinuHiiiiiiiii'11
Navajam konkreten primer, ki ga ZSSR do danes ni zanika, la. Po koncu druge svetovne vojne je ministrstvo zunanjih zadev ZDA objavilo, da so v arhivih, kj so bili zaplenjeni Nemcem v Berlinu, tudi pisma Hitlerjevega veleposlanika v Moskvi (besedilo pisem je bilo objavljeno). V teti pismih obvešča nemški veleposlanik svojo vlade o količinah in vrsti o-rožja, ki ga je Moskva prodala španski republiki. V svojih komentarjih pojasnjuje, da je so. vjetska pomoč rdečim y Španiji dovolj omejena, da ni nevarno-sti. da bi pripeljala dc spremembe že nastalega vojaškega razmerja in d,« vsa pomoč v nobenem trenutku ne more spre-meniti poteka vojne, da pa omogoča ZSSR vzdrževanje prestiža v očeh svojih simpatizerjev. To pomeni, da sc bili Nemci ne le s pomočjo obveščevalne službe gestaoa, temveč tud; z uradnimi podatki, ki jim jih je dala na razpolago sovjetska vlada, obveščen; o višini pomoči, ki je ZSSR dala španskim republikanskim borcem.
Poglejmo zda; politiko ZSSR y Španiji z drugega »tališča.
KP Španije je že v samem začetku vojne postala močna ti.
la, tako po številu članov, ka-hor tudi po vplivu, ki ga je imela v političnem življenju. Takrat, ko je ves državni aparat razpadel, je bila KP Španije. skupne z Združeno socialistično stranko Katalonije in z ostalimi delavskimi in demo. kratičnimi silami sposobna postaviti najosnovnejše organizacijske oblike, in s tem znala odstraniti kaos spontanosti, v kalerem je trpela učinkovitost, navdušenje pa se ie manjšalo. KP Španije je imela krepke korenine v organizacijah Ljudske front*, in je v skupnem delu z večino socialist-čne stranke in Združene mladine postala v nekoliko mesecih po začetku vojne sila. ki j€ imela odločujočo vlogo Mislim, da lahko rečtm brez pretiravanja, da bi KP Španije mogla brez večjih težav in ob neznatni opoziciji prevzeti oblast.
V Moskvi so se začeli bati, da »c bodo španski komun sti'odločili za prevzem oblasti. Izjaviti moremo da na kal takega nikoli nismo niti mislili, ker smo bolj kot kdor koli drugi želeli ohraniti začetni značaj naše vojne, t- j. obrambo demokratične republike, ki sta jo napadla domača reakcija in
JESUS H L R N AN D E Z O VLOGI ZSSR V ŠPANSKI DRŽAVLJANSKI VOJNI m
ZSSR RAZBIJA ENOTNOST REPUBLIKANCEV
tuji fašizem. Ce ie to točno, je pa tudi točno da smo čutili potrebo, da vzamemo v svoje roke nekoliko ključnih položajev v vodstvu politike in vojn«. Naj je bila ta težnja ambiciozna ali ne. bila ie povsem zakonita in j« odgovarjala borbeni moči m političnemu vplivu Komunistične partije v Španiji in Združene socialistične stranke v Kate Ioni ji.
Toda dg se odpovemo tel «blazr.osti», je moralo priti do »kozaškega napada«, do odločnega pr.tiska «pclitičnlh sve-tovalcev« in »ovulskega veleposlaništva, pa celo do nesramnega izsiljevanja z grožnjami z »neizbežnim prenehanjem« pomoči, ki so nam jo dajali, z izgovorom, da bi taka delavnost španskih komunistov poostrila r.a mednarodnem področju kampanjo fašističnih provokacij proti ZSSR.
V vsej tej sovjetski poktiki Je najbolj presenetljivo, da je ZSSR onemogočila, da vzame-
mo v svoje roke glavne vzvode vodstva vojne in pol.tike naše dežele, Ktcčasno pa nam je »svetovala«, naj uničimo ljudi in stranke, ki niso «vodile vojno na dosleden način«. Tako smo uničili vlado in škodovali osebnemu ugledu Larga Ccbal-lera, ki je bil takrat predsednik vlade, vojni minister, predsednik Delavske socialistične stranke Španije in pred sednik Splošne delavske zveze — najvplivnejša osebnost španskega socialističnega gibanja, človek, ki smo ga imen«, vali «španski Lenin«.
Tu ni čas, da bi govorili « državniških ali strateških »po-sobnosLh Larga Caballera, ki je nedvomno Imel mnogo pomanjkljivosti, kot smo jih imeli tudi vsi mi, ministri njegove vlade Važno je, da so nain »svetovali« tako politiko in da smo jo mi slepo izvajali.
Kriza, ki je nastala zaradi stal.šča KP Španije proti Lar-gu Cabalteru, ni v vojni poli-
tik; povzročil« pomembnejše spremembe, kolikor pa Jo je, ni koristila komunistom, ker sc Je zato pobrigal Indalesio Prieto iz vojnega ministrstva. To pomeni, da nas je politika, ki so nsm jo svetovali iz Moskve, pripravila do tega, da smo zrušili vplivnega socialista, ker so o njem menili, da vojne n« vodi dovolj energično, ko pa je Komunistična partija odločheje poskusila vzeti ključna ministrstva v svo. je roke, nam je Moskva ukazala, naj umaknemo vse svoje zahteve in r.aj pristanemo na to, da ta ministrstva prevzamejo ljudje, ki so bili odkriti m odločni antikomunisti-KP Španije je brez vsake koristi izzvala krizo m zadala srnrtn« udarce političnemu sodelovanju in enotndsti akcije z vplivnimi silami socialistov m anarhosindikalistov. Praktični rezultat vsega tega je bilo zmanjšanje političnega vpliva KP Španije in združevanje sil,
ki so bile njej sovražno razpo-ložene. Ali so ljudje iz Kremlja hoteli prav to? Ncčemo zagrešiti napake, da bi dali površen'm nezadostno dokumentiran odgovor. Dejstva so dejstva in samo dejstev se bomo držali. Sled politike ZSSR nam bo olajšala odgovor na to vprašanje V Španiji ni nihče toliko govoril o enotnosti in enotni akciji kot KP Španije. Tako smo govorili, ker smo bili prepričani, da je mogoče vojno nadaljevati, ker se bo naslanjala na enotnost akcije delavskega razreda, ta pa na široke sloje ljudstva. Reči moram, da smo v tem pogledu dosegli zavidanja vredne uspehe in da smo začeli razgovore z nekaterimi voditelji levega krila sr c* !;. stične stranke (s predstavn ki tendence Larga Caballera) za združitev socialistične stranke s komunistično v enotno partijsko organizacijo. Ko se je začela vojna, smo v Kataloniji
že imeli Združeno socialistično stranko Katalonije, ki je bila izraz najnaprednejših sil socialističnega gibanja. Socialist.čna in komunistična mladina se je že združila. Dve sindikalni zvezi, Splošna delavska zveza in Narodna konfederacija dela, k; je 'mela anarhistične tendence, sta imeli d . govor o skupni akciji in o skupnem programu za reševanje osnovnih aktualnih vprašanj. Ljudska fronta pa je povezovala delavske stranke z liberalnimi in repub!ikansk.mi skupinami.
Kot sem že poudaril, je napad na Larga Caballera porne,-nil smrtonosni udarec sodelovanju in enotnosti socialist v jn komunistov, pa tudi vsaki mogoči enotni akciji kcmui ,‘3tov in anarhistov. Ustvar.la se je enotnost vseh teh sil prot! komunistični partiji.
Od tega trenutka je komunistična part.ja prešla ra odkrito akcijo absorbiranja ah uničevanja vseh onih političnih in sin-
dikalnih sR v deželi, ki niso hotele slediti njenim direktivam. To je bila samomorilska politika, dosledno sektaška, ki se je izvajala v znaku krep.t-ye vseh pozicij partije na račun njenih zaveznikov in proti njim.
Za partijski tisk niso obstajali drugi borci, drugi heroji, pa tudi ne druge sile, ki so se borile na raznih frontah, razen komunističnih sil. Izjema ni bila niti Združena socialistična stranka Katalonije. V zaledju so se samo komunisti žrtvovali in ustvarjal; čudeže v proizvodnji in na drugih področjih, vsi drugi pa niso pomagal; ali pa so sabotiiali. To je bila linija poraza m dušitve vojne, konec vpliva in avtoritete komunistične partije.
Kadar je kdo izzned nas na sestankih Politbiroja naprpvil pripombo o očitno negativnih rezultatih take politike so se «svetovalci» potrudili, da bi vplival; na nas s tak ml ali po. dobnimi razlagami: »V vojni bo vedno močnejši oni ki bo imel močnejše sile v armadi. Naš osnovni cilj je fronta. Treba je za vsako ceno okrepiti vpliv partije y vojski.«
Dosledni taki politiki j preplavili fronte in vsako ^ to naše armade z desetinad|( stotinami partijskih in m12«) , dkih »organizatorjev«, 1182 »
V f
vojaškim voditeljem pa y dali konkretna navodila. n8,al
Vlojc	»nnniiint-.	i.
I'je čine imenujejo mak* j,
1 , -ddr. I
no število komunistov in šujejo število onih, ki P1 p
jtm
dajo diugtm političnim s kam in sind kutem. K-®1 p
ram, ker je to potrebn^iKO
smo vse to brezglavo P° i
izvajali, ne da t* preneb (f| borbo prot sovražniku-borbi so bil; komun sti Pr -jj'
...	*	.	.	Irt	11	.
odločnosti in discipline
boljši med n- j boljšimi, K*vil> (la jševalo pritegovanje ^ pripadnikov, to pa je bil*1, izmed naš-h nalog,	I
Ta ab urdna politika ll8l1'oe'
nja ljudi in prizadevnost ;u
katerih vojašk.h vodit«|)H8
komisarjev KP sta b;h ^°rfli
nezmerni in politično
■t°..
da sta pripelj li do Pr gl*
nezaslišanega prisiljevanj*^ <
do pr merov, da s° P0*^ fjfi
prve bojne vrste one. *' j:Jl'
hoteli sprejeti partijske *
ce ali izkaznice Združede dine.	-	,(fi)
(Nadaljevanje &
Glavni urednik BHANKO BABIC - Uda urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHI št 6. III nad. - Telefon štev 93-6L  	-----	—......."4VA ULICA SV FRANČIŠK A St 20 - Telefonska št 73-38 - OGLASI od 8 30	12 In Od 15	18 -
ln #4 631 - Pošt ril predal 502 - UPRAVA ULICA SV KKANCISKA št 20 - Telefonska šl 73-38 - OGLASI, od 8 33 12 In od 15	18	- Tel
73-38 - Cene oglasov Za vsak mm višine v StIiii t stolpca trgovski 60, fmarično-upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za Ft.RJ za vsak mn. Sirtne I
73-38 - Cene oglasov —........................ -...... ..........
•tolpca za vse vrste oglasov po 10 din - Tiska Trlašk tiskarski ravod
Podruž Gorica Ul S Pelilrn i-lt , Tel 1132 Koper. Ul Battistl 30la-l Tel 70
NAROČNINA. Cona A mesečna 350 četrtletna 900 polletna I7U0. celoletna 3200 ur Cona B: izvod #. mesečno 150 din. FLRJ Uvod 6, mesečno I30
Poštni tekoči račun ta STO . ZVIJ Založništvo tržaškega tlsga Trst 11.5374 — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega Ljubljana Tvrševa 34 tel 20-09 tekoči račun pr' Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7 — Izdala 'Založništvo tržaškega tiska D ZO.Z