Pavšalni franko v državi SHS.
225. štev.
Izhaja rasen nedelj In prašnikov vsak dan opoldan.
Uredništvo jo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Inserati: Enostolpna petit-vrstica 75 vin., pogojen prostor l‘25v; razglasi in podano vrstica po l’50v; Večkratne objave po dogovoru primeren popust.
VI Uubllani, v petek 3. oktobra 1919.
Leto III.
J&ggtsia
ul
Posemezna £tev. stene
—	40 vinarjev. —
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom ?a celo eto 72 K, za pol Jeia. 36 X, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 FT, za oslalo tujino in Aireriko 84 K. — Reklam* e je za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 61,
Učiteljska tiskarna.
Glasilo iugoslov. socfjalno - dtmoliraliine strassfee. Tektonika St, 312.
In tako dalje...
Protič ne more sestaviti kabineta.
Belgrad, 2. ponoči (Izv.) Prolič je vrnil regentu mandat. To je ves rezultat njegovega tridnevnega prizadevanja. Večine ni mogel niti on dobiti. Koroščeva skupina in Narodni *jub sta bila sicer pripravljena podpirati eventuelno Protičevo vlado, toda večine za redno vladanje s tem še ni bilo. Protič je računal, da ga bodo končno podpirale tudi druge Nekateri Črnogorci in Bunjevci, ker nekateri Črnogorci in Bunjevci, ki so mu pa še ti odrekli zaupanje, se |e odločil, da vrne poverjeni mu mandat. To je edina koristna poteza vse-2a njegovega dosedanjega dejanja •n nehanja, kajti s tem je^ vsaj pospešil konec krize. Gotovo je namreč, da se mora sedaj tako ali tako reŠiti. Brez vlade ni mogoče več vladati... V parlamentu je zelo živahno. Razpravlja in ugiba se veliko, lovori se celo o možnosti uradniške vlade, za kar pa ni nihče. Ta možnost ni verjetna. Kako tudi: Parlamentarni klubi so ir..eli danes večinoma dolge seje. Tudi socijalistični klub se je vse te dni dolgo posvetoval o situaciji. Svoje stališče o krizi jn o Protičevi vladi je že označil. Pričakovati je, da bo kriza v par dneh definitivno rešena.
Protič odložil mandat
Danes ob pola & P ie prišeI ,,a dvor C. Stojan rrotic. katerega ie spreiel regent v
ni bilo mogoče sestaviti kabineta In je vrnil poverjeni mu mandat, avdilenci. G. Protič ie iziavil, da mu
Pašlč se vrne v Pariz.
LDU. Belgrad, 1. Predsednik mirovne delegacije Nikola Pašič le naposled sklenil, da se konec tega tedna vrne v Pariz, kier hoče ostati do zaključka mirovne konference.
Uradniška vlada?
LDU. Belgrad. 1. Govori se. da bi se mogla imenovati nradniška vlada, ki bi opravljala najvažnejše tekoče posle.
Demokratska zalednica.
LDU. Belgrad. 1. Danes popoldne ie imel Radikalni klub seio, na kateri ie sklenil, da g. Protič vrne regentu mandat. Isto sta sklenila Narodni klub in Jugosloavnski klub. Govori se. da bo sestava novega kabineta iznova poverjena Demokratski zaiednici. Vse kaže. da bo kriza v kratkem rešena.
Pogajanja za koncentracijsko vlado.
LDU Beograd, 2. Danes se govori, da se vrše med demokrati in radikalci poganjanja na sledeči podlagi: Parlament bi imel samo votirati proračun in izdelati volilni red; takoj potem bi bil parlament razpuščen in bi se razpisale volitve za konstituan-to. Ako radikalci pristanejo na ta predlog, bi bila mogoča začasna kon-centraciska vlada.
Pran Eriavec:
Centralizacija kulture.
Popolnoma umevno in na mestu Je. če smo se vsi takoi po našem •dedinieniu vprašali: Kakšna bodi notranie-politična Struktura naše novonastale države? Preie, nego smo Pričakovali, ie prišel odgovor. JDS se ie izrekla za popolno, vsestransko in brezpogoino centralizacijo. SLS se ie postavila precei iasno na federativno stališče, sociialisti smo Pa nagibali na centralizirano državo z obsežno samoupravo. Pri tem so Vodili stvarni nagibi le nas. za meščanski stranki so pa bili že tedaj merodajni le njihovi strankarsko utilitaristični interesi. Prvi so vedeli, da lim le centralizem pomore na konta. drugi so se pa dobro zavedali, da jim ta izpodmakne trden stolček. s katerega so doslej neomeieno Paševali po Slovenili. Stvarno in načelno ie bilo. kakor rečeno, le naše stališče, ker smo hoteli res ureieno demokratično državo. Nihče namreč nima na taki državi toliko interesa. kot baš proletarec. Buržoaziia Ima v svoiem boju s proletariiatnm
na razpolago silno orožie in sredstvo. to ie kanita!, organiziran pro-letariiat pa, šibek, kakor ie še danes v Jugoslaviji, bi brez varstva moderne državne zakonodaje v svoiem boiu s kapitalizmom in buržo-azijo trenutno preikotne podlegel.
Živeli smo tedai še vsi v neki sentimentalni uiediniaški omotici, zato se ie utihotapil kar sam od sebe v vso našo notranio politiko nek centralizem svoje posebne vrste, s katerim niso mogli češče soglašati niti tisti, ki so bili naihuiši centralisti. Pokrajinske vlade so izgubile svoio avtonomno. Belgrad si Je kar čez noč prilastil vso kompentencc in pokraiinske vlade so postale ie nekako neobhodno potrebno uorav-no-tehnično sredstvo brez vsake večie lastne moči. Iz Belgrada so začele prihajati postave, naredbe in tudi pravcati »fermani«, veljavni za vso kraljevino SHS.
Ni moi namen, na tem mestu raziskovati. kake posledice ie imela ta samoposebi nastala praksa na razne panoge narodnega živllenia. omejiti se hočem na tem mestu, kake posledice ima ln bi še imela na našo kulturo In civlizacilo.
Pred nar meseci se ie n. pr. raznesel glas, da se namerava uvesti v vsei državi štiriletno Hudskošolsko obveznost. Do tozadevnega atentata na našo slovensko kulturo k sreči doslej še ni prišlo, pač pa je bil z dne 18. avgusta t. 1. in s št. 20.827 de-kretiran od ministrstva prosvete v Belgrudu že učni načrt ln program za vse učiteljske šole (po naše bi rekli učiteljišča), s katerim se učiteljišča skrčilo na tri letike. Doslei so imela naša učiteljišča štiri letnike in komur je njihov ustroi le ma’o znan. ve, da to nikakor ni več zadostovalo. zato se ie mislilo že s tekočim šoiskim letom razširiti strokovno vzgojo učiteliev na pet let. Vsa naša liudska šola ie doslei trpela na preozkem obzoriu in orepičlem znanju učitelistva. zato ie bilo razširjenje in poglobitev splošne, kakor tudi strokovne učiteljeve vzgoje in naobrazbe neobhodno potrebno. Pet letnikov učiteljišča, s primernimi vzprejemni pogoji z ozirom na predizobrazbo. bi bilo tedai minimum. kar slovensko Hudskošolsko učiteljstvo neobhodno notrebuie. Pa. mesto razširjenja na pet letnikov so nam dekr e tirali znižanie na tri letnike.
Priznamo, da ie ta ferman za Macedoniio prav lep napredek, a Slovenija ni Macedonila. Macedo-niia ima malodane 100% analfabetov, le skoroda brez vsakega šolstva. kulturno in civilizatorno pravcata puščava, Slovenci smo si pa 2 desetletnim trdim in vztrajnim bolem in delom ustvaril razvnet orna prav lepo Šolstvo, ki "bi ga radi. kakor smo trdno upali, v svobodni Ju-goslavili le še izpopolnili in dvignili na" nopolno višino. Slovenska kultura in zlasti civilizaciia stoji danes brezpogojno na izredni višini, medtem ko se bodo v drugih pokraiinah šele začeli polagati prvi temelji kulture.
Kai vidimo iz tega?
Kar ie dober, neoporečen napredek na iugovzhodu Jugoslavle, to jc za njen severozapad pravo nazadovanje. Ce centralizacija kulture povzroči v eni pokraiini lep napredek. izvrši v drugi pokraiini atentat na kulturo. Slovencev je pa pri njihovem boju za ujedinjenje vodila predvsem trdna zavest in upanje, da se bomo šele po uiedinieniu mogli kultnrno in civilizatorno neomeieno razmakniti, da nain bo mogoče šele v svobodni Jugoslaviji popolnoma utešiti hrepenenie po čim najgloblji kulturi in najširši civilizaciji.
Sklepi: Kulturna centralizaella v Jugoslaviji pomeni za našo kulturo nazadovanje, ki ga moramo brezpogojno odkloniti. -Slovenci zahtevamo iz spoštovanja do naše krvavo priborjene kulture popolno kulturne avtonomijo, ker nočemo, da bi nam
v Jugoslaviji uničili in zadušili Šo ono. kar smo si s tolikim trudom priborili že v tako obsekovani Avstriji.
Da v vsaki državi mora biti red in sistem, vsaka država neobhodno potrebuie centralizma, a ta mora iti vedno do gotovih meia. V Jugoslaviji so se združile pokrajine, koisli zgodovinski, gospodarski, politični in kulturni razvoi Je bil popolnoma različen. Ta razlika ie. bodimo odkriti in gleimo stvar kakoršna v resnici ie. danes tako očitna in znatna, da še nc moremo preko nie. Btl-graiski parlament in belgrajska vlada ne more in ne sme tedaj sklepati detailiranih zakonov in zlasti ne izdajati izvršilnih naredb »veHavnin za vse pokrajine kraljestva SHS.« Za enkrat in tudi še za leo kos bodočnost ie tedai dolžnost in pravica Belgrada, izdajati le okvirne zakone. vse drugo ima urediti vsaka pokrailna no svoiih možnostih in potrebah za sebe. Vsako drugo pot ie za danes odkloniti, ker le kvarna, nenaravna in v mnogih ozirih tudi tehnično neizvedljiva. Notranlepoli-tično uiedinienie se mora vršiti suk-cesivno, naravnim potom, ker je tedaj bo resnično in globoko.
Toliko o centralizaciii kulture, o centralizaciji drugih notranjepolitičnih zadev nal pa iznregovore drugi.
Grof Berclitold k razkritjem o povzročiteljih vojne.
Dunaj. 30. sept. (Izv.) Grc-5 Berclitold ie z ozirom na senzacijo* nalna razkritja o pravih krivcih na izbruhu vojne podal dopisniku »Neue Frele Presse« obširno izjavo, kjer obžalule, da omenjena "razkritja niso bila sestavljena v 1 povsem nepristranskem duhu. Pregledovanje ai-hivov ie bilo poverjeno voljnemu organu vladuioče stranke v odsotnosti sodnikov, obtožencev in prič. Pred-voini historiiat. ki ga ie izročila Javnosti sedanja dunajska vlada, vsebuje proti svoiečasneniu duuaiskc-mu kabinetu huišo obtožbo, kot io ie izrekel nekdaj Pariz proti niemd. Ako se nadela pisec »Rdeče knjige«, da bo s svoiirn delom dosegel revi-zilo mirovne pogodbe, potem se ie treba te reviziie prel bati. kakor pa si Jo želeti. Oficielne kniige. katere Je izdala vlada med vojno, odkla-nialo krivdo posameznika in vlade, medtem ko kniiga revolucije dviga obtožbo. To ie razlika med vlado, ki brani svoio deželo in vlado, ki brani svoio stranko.
Svetovna volna le bila tragična rezultanta neverjetno zapletene igre s silo. Da se dožene resnica, se ne smelo iskati posamezne osebe in se Jim tudi ne sme pripisovati odgovornosti za sklepe anket. Za to le potrebna podrobna preiskava, ki vpo-števa vse mogoče medsebojne vezi
dogodkov. Ti. ki sedai trpijo Vi osrednji Evropi, menijo da bi bilo za avstro-ogrsko monarhijo bolie. ako bi bila že leta 1913. opustila Bosno in Hercegovino. Moje naloge pred voino pa nisem videl v tem. da dopustim mirni razkroj monarhije. Mo-rali smo voliti med boiem in smrtjo iti monarhiia ie hotela živeti. Lahko tore! brez strahu pričakuiem sodbo: zgodovine. Kakor svojedobno take sem tudi danes še mnenja, da smo morali sprejeti obrambno voino 5 Nemčija in Avstrc-Ogrska sta bili obdani z mrežo okroževalnih *n razdirajočih stremljenj, ki so Ju zahtevala kot žrtev.
Sedal se išče zbližanJe v Evropi s tem. da se izkuša naprtiti krvda za izbruh vojne zlasti dvema žrtvama svetovnega požara: ruskemu imoerilu in avstro-ogrski monarhiji. Vendar pa vsa odgovornost za iz» bruh vojnj že izginia pred odgovor« nostio za mir. Prihodnja vojna se i« kaže na obzoriu in se dozdeva ravno tako neizogibna, kakor ie bila ta1 ki lo sedai končujemo._______
Našim somišljenikom 1
Ker Je naše glasilo »Naprej« glavni list naše socilalno-demokrat-ske stranke in bo tudi ostal ter s« temu odgovarjajoče vedno boji Siru po obsegu in bogatil po vsebini. M dolžnost vsakega našega somišljenika, da si ga naroči ln s tem pripomore skorajšnjemu razširjenju listo-vega obsega. Naš list poroča o vseli novostih sveta, prinaša zanimive Ul podučne članke, leposlovne spis«, vsa duevna vprašanja, novice 1* domačih krajev in tujine Jn interesantne raznoterosti, skratka vse« kar Je potrebno vedeti človeku. Naj list vas informira o vsem, zato n® mislite, da kai zamudite, če čitatfl samo naš »Naprej«. Da nam bo: omogočeno ustreči vsem našim številnim nalogam Je predvsem trebg« da razširimo list tudi do osem strani dnevno. Naroči si nal torej »Na-preJa« vsak naš somišlientk m dobival ga bo^v kratkem lahko vsak dan na osem ali naimani šestih straneH. »Naprej« ie vrhtega tudi najceneiši dnevnik, ki velja mesečno samo 6 kron.	_
Dr. Lotrič:
Misli o šolstvu.
(Dalje.)
VI.
Vseučilišče mora biti svetišče, svobode vede in uka. Učenjaki morajo imeti popolnoma svobodne roke pri svoiem znanstvenem raz-Iskavanju. Le na ta način more znanstvo napredovati in procvitati. Veda ne sme biti dekla niti države
<2
LISTEK.
GLAD.
Poslovenil
Spisal Knut Hamsun.
Fran Albrecht.
(Dalje.)
Medtem mi le postala zelena odeja nadležna; tudi se nisem mogel tako vpričo vseh Jludi kazati ž njo. Kaj naj si mislilo o meni? Preudarjal sem torej, kje bi lo lahko shranil do nadalinega. Zdajci sem se domislil, da grem lahko k Sembu in sl io dam zaviti v papir. To hi potem takoj bolje izgledalo in prav nič sramotno bi ie ne bilo nositi. Stopil sem v trgovino in sem povedal enemu komijev svojo fcadevo.
Najprej ie pogledal odejo, nato mene: zazdelo se mi ie. ko da ie v misliii nekam omalovažujoče skomignil z rameni, ko ie vzel ovoj v roke. To me je užalilo.
»Vrag vas vzemil Pazite vendarI« sem vzkliknil. »V odeli ie dvoje dragocenih stekle-nil> vaz; paket gre v Smirno.«
To je pomagalo, — to le imenitno pomagalo. Z vsake kretnjo, ki Jo ie storil, le prosil mož oproščenia. da ni bil takol zaslutil tako važnih reči v odeji. Ko le končal zavijanje.
sem se zahvalil za uslugo kot Človek, ki le že često odposlal dragocene stvari v Smirno; odprl mi Je vrata in se dvakrat poklonil, ko sem od? sl.
Romal sem med liudmi po Stortorou in sem se di žal večidel! v bližini žensk, ki so prodajale cvetlice v lončkih. Težke rdeče rože. ki so Jim listi blesteli krvavo in surovo v vlažnem iutru. so mi vzbujale poželjenie. me zvaiale v pregrešne skušnjave, da bi ukradel eno. in povprašal sem po ceni, samo da bi bil kolikor mogoče blizu cvetlic.
Bilo ie deset ura in šel sem v uredništvo. Mož s škarjami je ril po kupu starih časopisov: urednika še ni bilo. Na njegov r.oziv sem oddal svo: veliki rokopis, dal možu slutiti, da ie večjega pomena nego običajno in mu položil na srce. naj ga osebno odda uredniku, kakor hitro piide. Pozneje čez dan pridem sam po odgovor.
»Dobro!« ie rekel mož s škarjami in se priče! sret baviti s svojimi časniki. — Zazdeio se mi ie, da ie smatral vso zadevo za nekoliko preveč egalno; toda rekel nisem ničesar, marveč mu samo ravnodušno pokimal in šel.
Zdai sem imel spet časa dovoli! Ako bi se vsaj hotelo zjasniti! Bilo ie priskutno vreme, brez vetra in brez svežosti; zaradi varnosti so razpele ženske svoie dežnike in volnene čepice moških so bile videti ploščate in turobne. Šel
sem še enkrat preko trga in si ogledal zelenjavo in rože. Hipoma sem začutil roko na svojem-ramenu in se okrenil. »Frajlica« ml Je voščd dobro jutro.
»Dobro Jutro,« sem odvrnil nekoliko vprašujoče, da bi takol slišal, česa želi. »Frajlica« ml ni posebno ugajal.
Radovedno ie gledal na moj veliki novi paket pod pazduho in vprašal:
»Kaj pa nosite tu?«
-Pri Sembu sem bil in si kupil blaga za novo obleko,« sem odgovoril blazirano, »nočem, da bi še naprej pohajal tako zanemarjen:
človek ie včasih preveč skopuški napram svoi; zunanjosti.«
Pogledal me je in se zdrznil.
»Sicer pa — kako se vam godi?« ie vprašal počasi.
*Nad vse pričakovanje dobro.«
*Torei imate zdaj kak opravek?«
* Opravek?« sem odvrnil zelo začudeno, »sal sem vendar knjigovodja pri veletržcu Chiistie.«
»Ali tako!« je dejal in stopil nekoliko nazaj. »Bog. kako vam to privoščim! Ako vam samo ne bodo izberačili vsega denarja, ki ga prislužite! Zbogom!«
Tik nato se Je spet okrenil in se vrnil; na-značil ie s palico na moi paket in rekel:	•
»Lahko vam priporočim svoiega_ krojača. Ne dobite bolišega kot le Izaksen. Recite samo, da vas laz pošiliam.«
To pa mi le vseeno bilo preveč. Kaj Je Imel vtikati svoi nos v mole zadeve? Kal ga ie brigalo, h kateremu krojaču grem? Razljut« sem se: pogled na tega praznega, načičkanega človeka me je nazsrdil in dokai brutalno sem ga spomnil desetih kron, ki si lih ie bil sposodit od mene. Še predno mi ie mogel odgovoriti, mi je bilo žal. da sem ga tirjal; bil sem v zadregi in mu nisem pogledal v oči: ko ie v Istem trenotku prišla neka dama mimo nalit,- sem stopil brzo nazaj, da bi lahko šla mimo in sem nato porabil priložnost, da sem odšel odtod.
Kam torei. medtem ko sem čakal ? S praznimi žepi nisem mogel iti v kavarno in tudi za nobenega znanca nisem vedel, h kateremu bi se lahko podal ob tei uri. Kakor po nagonu sem io mahnil gori po mestu, porabil dokai časa na poti s trga do »meie«. prečita! »Večerno pošto«. ki so io pravkar izobesili, sel doli po Karel Ivanovi cesti, se nato okrenil in sel r.aiav-nost proti Rešniemu pokopališču. K ter sem našel miren prostorček na grtču polee kapelice, (Dalie prih.)
lin*	...L.*
niti cerkve. Veda mora Iskati le resnico. Kadar io najde, io mora tiivii priznavati in braniti, ne Kleče. iia ciesno ali levo. Pobiiati mora predsodke in zmote, čeprav se ie iste smatralo stoletia in stoletja za ncomaino resnico, naravnost ?\ božic razodetje. Učenjaki na morajo imeti tudi tako moralno moč, ds «vo!e lastno zmota piiznajo brez ovinkov in odkritosrčno. Le taki znanstveniki so apostolN čiste i:i prave znnnosti.
Ljubljanska univerza ima tudi te« ologičuo fakulteto. Sem mnenja, da ti ne spada na moderno vseučilišče. Zelo sem se začudil, ko sem čital. da so tudi napredni in socijalističo! poslanci glasovali v Belemgrada brez pridržka za zakon, s katerim se ustanavlja univerza v Ljubljani s teo!r?:čno fakulteto. Belgrajska univerza te fakultete dosedaj nima. Najbrž ie tudi v bodoče ne bo imela. Sploh opajamo v kulturnem svetu tendenco, da se teolosrične fakultete loči od univerz. Sem zagovornik ločitve cerkve od države in Šole od cerkvc. Kot pristaš svobode vesti priznavam tudi vsaki cerkvi popolno svobodo v njenem delokrogu. Cerkve naj imajo svoje samostojne vlsolje šole. To zahtevajo tudi mnogi učeni iezuitje, seveda vsled bojazni pred modernizmom.
Na srednjeveških univerzah se Je vse učenje sukalo okrog bogoslovja. ki je imelo za podlago verske dogme in Aristotelovo filozofijo. Na teh univerzah se- ie le razlagalo že znane resnice, katere se le smatralo za od boga razodete, torel večne in neizpremenllive. Ves uk le obstojal le v dokazovanju, da so te resnice edino prave in zveličavne. Vsako midaljno znanstveno raziska-vaiiie je bilo nepotrebno, naravnost prepovedano. Ce je kak učenjak po trudapolnem znanstvenem raziska-vanju našel kako resnico, ki Je nasprotovala verskim dogmam, se ga le smatralo za krivoverca, za zločinca. Videli smo, kako le cerkev take znanstvenike preganjala io mnoge od njih sežgala žive na grmadi. Današnja bogoslovna veda stoli v bistvu še vedno na istem stališču kakor srednjeveška. Moderni znanstveniki ne morelo priznavati tega apriorUtičnega teologičnega stališča, ker prava veda ne pozna razodete resnice. Veda išče resnicc in če jo najde. Jo mora priznavati, akoravno nasprotuje ista takozva-nlm verskim resnicam. Znanstveno raziskavanje odkriva med drugim tudi verske zmote. Temu raziskava-nju se ima veda zahvaliti za svol napredek in današnja civilizciia za bla-sOpdehie kulturne sadove, katere je obrodila svoboda vede in uka. Ker pa svobodna veda večkrat nasprotuje tudi verskim naukom, zato jo cerkev sovraži. Jo pri neukih vernikih zasramuje in znanstvenike preganja, če 13 je le mogoče V državah, k Jer Ima cerkev še privilegirano stališče, se poslužuje pri tem državne moči. Seveda danes cerkev nima več take moči. da bi sežigala na grmadi neljube ii učenjake. Škoduje pa jim drugače. V nazadnjaških državah se take učenjake š kani ra ob vsaki priliki, premešča se jih, pošilia v pokoi. Zastareli kazenski zakonik ima še srednjeveške, raz-tezijive paragrafe, ki visilo vedno nad glavami svobodomiselnih ljudi, da ne smeio izražati svojega prepričanja. Cenzura mori svobodo vede. Reakcionarni krogi imajo v takih državali še vedno toliko vpliva, da oviraio po šolah svobodni pouk. Duhovniki imajo neomejeno svoboda. da sramote do lečah ljudi, ki so ‘drugačnega prepričanja in zabavljajo čez niim nasprotne nauke na grd način. Sem proti temu. da bi se fcmeievalo duhovnikom svobodo izražanja s kakim tnkozvanim »Kan-zelnaragrafom«. Zahtevam pa enako svobodo za vsakega državljana, take ustavne zakone, ki bodo res jamčili svobodo vesti, prepričanja, vede in uka. Seveda bi bil! taki zakoni trn v neti cerkvenim krogom. Naša klerikalna žurnalistika udarja v zadnjem času semintja na precej napredne strune. Včasih dela celo re-vofucllonarno. Ko pa se bo ustvarjalo definitivno naše ustavne zakone. bodo cerkveni krogi napeli vso »Vole moči, da bi pristrigli kar najbolj svobodo vesti in vede. Zahtevali bodo v svoj prilog cenzuro. Tudi zakon o svobodini kolportaži bodo motrili s sovražnimi očmi. Na to okolnost opozarjam že vnaprei merodajne napredne kroge, da bodo budili. Cerkev le ostala ista. kot le bHa v srednjem veku. Nienj cilji in zahteve so neiznremenliive. Moč novodobnih razmer io ie sicer prisilila, da se mora v boju proti svobodni znanosti posluževati drugačnih sredstev.
(Dalje prih.)
Glose.
Mezdna gibanja so bolezen današnjega časa. čas izkoriščanja in gospodarske anarhije postavlja delavstvo pred vprašanja eksistence zato ie stvar popolnoma utemeljena do volji in nezmožnosti gospodujočih. Pravimo po volji in nezmožnosti. In sicer po volji zaraditega, ker hočeio izrabiti neurejeno dobo v prid oderuhov, nezmožnosti na. ker se bo ta gospodarska politika prav tako maščevala v bližnji bodočnosti, kakor se ie krvavo maščevala vojna nad svolimi povzročitelji. V vseh mezdnih gibanjih pa opažamo, da plače enih delavskih kategorij ne naraščajo, dočim plače drugih kategorij delavstva razmeroma rastejo. Imamo danes plače po 300 K, pa tudi plače po 40 K. In vsi liudje moralo živeti. Kako je to mogoče, presoja lahko vsak sam. Da prvi delavec ne more izhajati je res, kako nal izhala drugi, to je uganka. Ne le uganka, ampak ve lika sociialna krivica ie tol
Kako ie prišlo do zaslišanja ameriških roiakov pred ameriškem sc* natom glede spora med Jugoslavijo in Itailio. Dne 25. avgusta Je prejela eksekutiva JRZ (jugoslov. republ. združenja) brzojavno poročilo od senatorja Henrv Cabot Ladge, predsednika senatnega odseka za zunanje zadeve, da pošlje takol svojo deputaclio pred ta odsek, ki io bo zaslišal dne 4. septembra ob 10. uri dopoldne. Deputaciia. sestoleča iz ss. Etbina Kristana. Keržeta. Godine. Mihailoviča, ltlača in Lazare-vič-HrebeHanovlča ter Skubica, je nemudoma odšla v Waschlngton, pripravljena podat? vse argumente in informacije glede spora med Ju-goslaviio in Italijo. — Illinoiški senator M. Mc. Cormick je predstavil deputaclio senatnemu odseku za zunanje zadeve. Zaslišanje se Je vršilo pred *lani senatnega odseka v navzočnosti raznih, evropskih diplomatov in zastopnikov raznih vlad. Trajalo Je dve uri. Sodni g E. Kristan ie jako ganljivo kot vodla deputaciJe čital poslanico Jugoslovanskega naroda. Poslanica vsebuje kratko zgodovina nastanka naše države, dalje razne statistične podatke tako etnografske kot gospodarske. Spomenica je precel obširna. Zal. da Je ne moremo v celoti objaviti. (V slov. prevodu io je objavil »Glas Naroda«. list ameriških Slovencev, z dne 15. sept.)
Premeiuba bosanske vlade. Kakor nam lavlJaJo iz Sarajeva dobe v ' vladi, če pride do premembe, Srbi tri. Hrvati in Muslimani pa po dva mesta. Hrvatje zahtevajo zase notranje zadeve, obrt in trgovino.
Kako »uvala« kapitalizem »red«. Ko je bila razglašena na Ogrskem diktatura proletarijata brez prelitja ene same kaplje krvi, Je pisalo meščansko časopisje vsega sveta o rdečem terorju, kajti delavci so razlastili tovarne, rudnike ter veleposestva in v nenastanjenih sobanah gradv ter v krasnih stanovanjih so nastanili delavstvo, ki Je bilo preje na cesti. Prišel Je monarhistični prevrat. vlado so dobfli v roke plemiči in bogataši. Začel se Je beli tero<\ kakršnega zgodovina do danes menda še ne pozna. Toda meščansko časopisje. ki se Je preje tako razburjalo —■ sedaj molči. Po njegovih nazorih Je to v redu. — Kaj se godi na Ogrskem? Tam divjajo teroristične plemenitaške in buržoazne organizacije. ki uprizarjajo nalsramotne*-ša zverinstva. Neka! žena ie bilo živih pokopanih. Bela tolpa pod vodstvom magnatov Szerchenvja, Esterhazija. barona Pronava, Salme-ia in drugih, le umorila — kakor le bilo dognano s preiskavo francoske komisije — v raznih vaseh v enem tednu 46 popolnoma nedolžnih oseb. Cela vrsta ljudi je bila obsojena na smrt. Iz Donave so izvlekli trupla delavcev z rokami in nogami zvezanimi z žico. Te delavce so kar na debelo utapljali. Tako izgleda Friedri-chova vlada na Ogrskem, za katero »stoji cel narod«. Buržoaziia je seveda zadovoljna. Strašilo socijaliz-ma je bilo na Ogrskem vsaj za ta trenotek pregnano, plemstvo Ima zopet svoje palače in veleposestva, v tovarnah vladajo zasebni podjetniki, proletarijat ie pritisnjen k tlom. Delavstvo vsega sveta se more zopet z dejstvi poučiti o tem. kako izgleda tedal. ako se more buržoaziia opreti na militarizem. To smo zap;-sali naši klerikalni k\ demokratski buržoaziji v album.
Socliallsil v Ital lil dobe večino. Po poročilu delavskega lista »Dailv Herald« bodo Dri volitvah, ki se bodo v Italiji vršiie dne 16. novembra t. L. dobili socijalisti ogromno večino.
Konference o Zvezi narodov.
»Telegrapfi« poroča iz Bruslja, da se udeležite konfereaice zaveznikov:
In nevtralcev, ki se vrši ta mesec v Brusliu tudi Nizozemska in Švicarska. Vsaka dežeia pošlie 10 delegatov. Lotarinški sociiaiistl so po
Ustavitev osebnega prometa v Avstriji.
LDU. Dunaj. 2. (DunKU.) Več listov poroča, da se ie v poi deljek na seii državnega urada za promet sklenilo, zaradi pomanjkanja premoga od nedelle 5. t. m. dalje ustaviti promet osebnih vlakov, tudi lokalnih, (razen delavskih In živilkih vlakov) za vse nedelje.
Povišanje železniškega tarifa v AvstrUi.
LDU. Dunaj. 2. (DunKU.) »Der Neue Tag« doznava, da bo poleg 159% povišanla blagovne tarife, ki bo veljavno od 15. t. m., povišana tudi osebna tarifa, in sicer v razmerju 1 :2 :4. Obenem bo zvišana tudi tarifa za prtljago.
Preustroi vlade v Nemčiji.
LDU. Berlin, 1. (DunKU.) V pogajanjih za preustroi kabineta se Je danes dosegel sporazum tako glede stvari, kakor glede resortov. Demokrati e so prevzeli pravosodno ministrstvo. čigar vodja bo obenem zastopnik državnega kancelarja, prevzeli so tudi notranje ministrstvo ln novo ministrstvo za izvedbo gospo-darstvenih mirovnih pogojev, zlasti obnove na severnem Francoskem in v Belgiji, Ta ministrstva bodo imela obenem važno nalogo glede
O organizaciji beguncev in izseljencev.
Zapuščenost, raztresenost in neugodni položaj silijo vse. ki so prišli iz zasedenega ozemlja, k združitvi. Kakšna nal bo organizacija, alt naj jih bo več ali samo ena. o tem so mnenia različna, eno pa le jasno, da se mora gibati na eni strani v politično, na drugi v gospodarsko ir, kulturno smer. Ravno radi negotovosti. kaj ie storiti v političnem oziru, kaj moremo in kal smemo mi sami pa tudi naše vlade za neodre-šene kraje, so mnenia različna. Pravo Jasnost in končno smer bo itak mogoče določiti šele. ko se definitivno odloči usoda te dežele.
V nekem oziru Je treba pa že naprej razjasniti pojme, da se ne bo skušalo ustvarjati nekaj nemogočega. Organizacija kakoršnasibodi, ki bi imela sedež v naši državi, ne bo mogla biti pred svetom in pred vladami zastopnik in reprezentant celega naroda, tudi neodrešenega, še mani more dobiti oblike ka*e vlade, ker bi si tega nobena vlada na svetu ne pustila dopasti. najmanj pa italijanska. S tem so že podane tudi meje, v katerih se lahko mirno vrsi delovanje Narodnega sveta. On naj bo zastopnik in predstavil:k beguncev in izseljencev iz zasedenega ozemlja v političnem, gospodarskem in kulturnem oziru. Seveda bi lahko izvrševal pri tem tudi to funkcijo, da bo povsod in v vsakem oziru zagovarjal inteiese neodrešenih krajev in njegovega prebivalstva ter postala gonilna moč v narodu.
Taka organizacija nal bi postal Narodni svet za jugoslovansko Primorje, ki naj bi bil tedaj zastopstvo in predstavništvo vseh beguncev m izseljencev v političnih, gospodarskih in kulturnih zadevah.
V njem naj bodo primerno zastopani vsi deli neodrešene domovine, Istra, Trst. Goriška in Notranjska, strankarska pripadnost ne sme imeti nikakega vpliva, ker mora biti sam tako po svoji sestavi, kakor po svojih tendencah strogo in samo narodna institucija, katera izkllučuje vsako strankarstvo.
Narodni svet nal vrši svojo nalogo potom svoiega predsedstva, ki posluje v Llubllani In ki je v stiku z begunci in izseljenci potom okrajnih in krajevnih odborov, kakor tudi direktno.
Da bo mogel Narodni svet varovati interese ljudstva, katero zastopa, mora imeti tudi primerno zastopstvo, s potrebnim vplivom in tudi aparatom.
Razen organizacije Narodnega sveta bo potrebna gotovo tudi organizacija, katera bo vršila nalogo gojiti v narodu smisel za skupnost, buditi njegovo samozavest ln v prvi vrsti pripravljati popolno združitev vseh delov naroda, tudi onih. katere namerava za sedal tuie nasilie odtrgati od njega. Taka organizacija bo uspešna le tedai. ako se razširi po celi državi, mora biti zadostno pripravljena in bo zato mogoče o njej začasno le razpravllati.
Ker združi predsedstvo Narodnega sveta v sebi vse dosedanle
poročilu »Dle Rote Fahne« sklenili
na zadnji konferenci, da pristopijo k tretji Internacijonali.
škodnine kolonialnih Nemcev in plačania predvojnega dolga in prisilne likvidacije in odškodnine nemškega trgovskega brodovia. Kon-čnoveliavno zaznamovanje in določitev delokroga tega ministrstva le še pričakovati. Minister David bo v kabinetu kot minister brez portfe-Ita. Medfrakcionelni odbor bo kakor prej deloval pod predsedstvom Pa-verjevim
STAVKA ANGLEŠKIH RUDARJEV.
LDU. London. 1. (DunKU.) Nat-večia industrijska podjetja v Wale-su jako trpe vsled železničarske stavke. 400.000 rudarjev stavka.
Usoda nemških otokov v tihem oceanu.
LDU. Lyon, 2, (Brezžično.) 11 Melboumea poročajo:	Poslanska
zbornica Avstralije ie sprejela zakonsko predlogo o ratifikaciji dogovora glede usode otokov v Tihem oceanu, ki so bili nekdaj nemška last in v kolikor leže Južno od ekvatorja. Ti otoki bodo spadali poslej pod nadzorstvo in pokroviteljstvo avstralske. oziroma novozelandske vlade. Glasom istega dogovora pripade dosedanja nemška posest v Tihem oceanu, ležeča severno od ekvatorja. Japonski.
funkcije, ki jih je vršil begunski sosvet in razni odbori, bo urediti posebej še edino vprašanje podpor našega dilaštva. V tem oziru bo na vsak način potrebna podporna organizacija in sicer dijaško podporno društvo, katero bo moralo takoj pričeti z delom.
O vseh teh in mnogo drugih vprašanjih bo potreben temeljit razgovor, kateri tnora privesti tudi do zažellenega uspeha.
Učiteljišče v Velikovcu.
V	okupiranem ozemllu hočejo nam dati imperialistični Italijani slovensko gimnazijo v Sežani, mest* so seveda izključena za vsakršne sloven. šole. Da ne spadajo srednje šole v vasi in trge, mislim, da ni treba posebej povdariati.
Ne gre mi pa v glavo, kako se je morala naša vlada odločiti za ustanovitev učiteljišča v Velikovcu. Kdor količkaj pozna to gnezdo, bode odločno proti tej ustanovitvi učiteljišča. Velikovec ie res mesto, a s tem ni še rečeno, da ie to mesto pripravno za učiteljišče - - za vžgala-lišče ljudskih pedagogov, katerih velika naloga je povzdigniti naše ljudsko Šolstvo do čim večje kulturne stopinje. Prepričani smo. da bi iz tega vzgaiališča prihajali sami nesposobni učitelli, kateri bi narodu in šolstvu prokleto malo ali pa nič koristili. Ni odvisno od dobrih profesorjev. temveč tudi od okolnosti. v ka-terih biva dijak v svojih dijaških letih. Sola kot taka mu ne more dati tega, kar neobhodno potrebuje za izvrševanje svojega stanu v šoli in izven šole — to bi morali vedeti gotovi faktorji, ki odločujejo o takih kardinalnih zadevah Učiteljski stan zahteva dobre in zmožne narodne učitelje, da popravimo to. kar nam Je zagrešila bivša gnila, korumpirana in farška Avstrija.
Velikovec kot tak ne more nuditi dilaku najmanjše izpopolnitve v temelju nadaljnje izobrazbe, nasprotno bi bil odvisen le od šole ln svoiega slabega stanovanja, prebil bi svoja štiri leta diiektno v ietništvu in odhajal v svoje službovanje s polno glavo samih raznih formul brez vsake najmanjše praktične izobrazbe, ki Je za vsakega učitella neobhodno potrebne važnosti posebno pa tu na Koroškem, kier se vsi sloji naslanjajo edine le na učitelja. Koroška kot taka potrebuje za par desetletij zmožnih, praktičnih ln inteligentnih učiteljev v vseh panogah.
Kakor vsak stan tako ima tudi učiteljski stan svoje konkurente. Ti konkurenti učiteljstva stremijo še za nadvlado učiteljstva, kakor je bila prej navada in bojijo se inteligentnega učiteljstva, ker s tem bi jim bilo niih »delo« otežkočeno. Toda na te elemente se ne smemo prav nič ozirati, ampak pred seboj moramo imeti v prvi vrsti le koristi ln interese ljudskega šolstva, in pa posameznega stanu, ki se z vsemi štirimi brani dobro in moderno urejenega šolstva. Ta še vedno priviligirani stan ima tudi tu svoje umazane roke. ki hoče odločevati o bodočnosti
našega šolstva in posebno pa o ustanovitvi učiteljišča v Velikovcu do-brovedoč. da bi kulturni boi med rimskim nazadnjaštvom in napredkom izostal za nedoločen čas.
Komu so na srcu koristi iu kulturna povzdiga slovenskega naroda, mora odločno nastopiti proti ustanovitvi učiteljišča v Velikovcu. Alctt ne bodo merodajni faktorji orustill te misli, bomo izvajali vse mogoče konsekvence, da se ne bo uveljavila želja gotovega stanu, ki le od vekov, sovražil vsako izobrazbo. Rim n« sme več odločevati o našem šolstvu, temveč narod sam.
Novice*
—• Delavska pekarna. Pekovski pomočniki v Osjeku so vzeli v na« jem veliko pekarno in začeli z obratom na lasten račun. Vsak dan spe** čelo 10.000 komadov drobnega PC* civa, ki ga prodajajo do 30 vin. kos. Pekovski pomočniki namreč že dali časa stavkajo. Ker pa mojstri nistf hoteli ugoditi njih zahtevam, so segli pomočniki po tem pripomočku. Mojstri so vsled tega v hudih stiskah iti več se jih je že Izjavilo pripravni® za pogajanja.
— Avtomobllka zveza Krško« Novomesto le vpostavljena. Iz No* vega mesta odhaja avtomobil ob pot sedmih, iz Krškega na povratku P* ob treh 45 min. popoldne.
— Nove poštne znamke pridekf v promet začetkom novega leta. Iz* deluje lih umetnik VVagner.
— Preskrba Zagreba g premo* goin. V Zagreb Je prišlo 516 ton č> škega premoga. 500 ton Je še n« potu.
— »Istlna« dnevnik. Glasilo hrvaških komunistov »Nove Isttoe« poroča, da bo začela s 1, novem*
kot dnevnik. Upravi »Nove Istine« Je centralno strankino vleče naročilo tudi, da pripravi vse za izdajanje tednika za ktnetiškl proletarijat.
— Društvo inženeriev in arhitektov se je osnovalo v Belgradu na zborovanju jugoslov. inženeriev id arhitektov v dneh 27., 28. in 29. septembra.
— Proga Zagreb - Zemun ie slino prenapolnjena. Po kolodvorih stoji veliko število tovornih vagonov. Tovorni promet steli že celih 16 dni.
— Carigrad sedež Zveze naro* dov. Po poročilih iz Londona, nred-lagalo nekateri angleški vodilni politiki za glavni sedež Zveze narodov. Carigrad. Predlog utemeljujejo s tem. da ima Carigrad ugodno strate-gično in zemljepisno lego. da se ga lahko Internacilonalizira in podredi upravi Zveze narodov.
Prvi kongres jugoslovanskih novinarjev.
Novinarsko društvo v Zagrebu ie sklenilo sporazumno z novinarskimi društvi v Belgradu, Ljubljani in Sarajevu, da se skliče kongres vseh jugoslovanskih novinarjev za 18..19. in 20. oktober v Zagreb.
Ta prvi jugoslovanski novinarski kongres bo imel dvojno svrho* narodnostno in poklicno. Na njeni naj bi se dozidal temelj edinstvene organizacije vseh novinarjev države Srbov, Hrvatov in Slovencev* ker se v tem poklicu kot predstavniku Javnega mišljenja nahajalo najmočnejši pogoji kohezije vseh narodnih energij. Združenje časopisja bi izpodbudilo koncentracijo narodne moči. ki je danes potrebnei-ša, kakor kdaj prej. v času. ko so polagajo temelji naše narodne države. Ta kongres je tem potrebnejšJ. ker so bili novinarji srbski, hrvat-ski in slovenski dosihdob žalibog zmeraj razdruženi in obkoljeni z ne« prijateljskim kitajskim zidom. Zato Je tem potrebnejša izmena mišljenja in dogovor za edinstveno delo v. skupnih narodnih ciljih. Po edinstvenem časopisju se bo izvedlo pravo duševno edinstvo vsega na*-roda. Hrvatsko novinarsko društvo misli, da bo to misel oduševlieno pozdravila naša javnost in vsak. ki mu ie na srcu uiedinienie naroda in moč naše države.
Druga svrha bi bila poklicana! da se v edinstveni organizaciji povzdigne novinarski poklic, ki ga čakajo prav sedaj velike naloge, in da se dvigne njegov ugled in gmotni položaj. Zato bo ta kongres razpravljal o vseh važnih poklicnih in drugih vprašanjih, kako bi se naše časopisje povzdignilo na višji nivo.
Dnevne vesti.
Nova stranka.
Iz uredništva »Slov. Naroda* la Izstopil dosedanji glavni urednik i*r. Knafilč in obenem je kupil Banu)er* govo tiskarno slovenski konzorcij ZJ
Brzojavne vesti*
odškodnine inozemskih Nemcev, od-
1 iniliion kron. Te 'dve vesti bi nas tako ne zanimale, ako bi ne vedeli, da je s tem v zvezi tvoritev nove stranke na Slovenskem. To stranko bodo tvorili liberalni mladinci, ki se bodo menda združili z novo usta-novljeno »Narodno Socijalno stranko« ter ustanovili nov dnevnik. Zna -člino ie to za staro liberalno stranko, ki ni mogla svojih notranjih razmer niti s prekrstitvijo sanirati. Gibanj? »mladincev« datira že iz predvojnih časov in bo menda sedaj s cepitvijo stranke doseglo svoj namen.
To so vam patrliotie!
Od komande dravske divizijske oblasti smo dobili seznam darov za invalide in sirote padlih vojakov na koroško-štaierskl fronti. Seznam je zelo dolg, darovane vsote pa skrajno kapitalistično-patrijotične, to se Pravi, neverjetno neznatne. Zato si ne moremo kaj, da ne bi omenili tu škandalozno dejstvo, da figuiirajo na tem seznamu naibogateiše »Jug} slovanske*, tvrdke in naisolidnejše trgovske družbe, ki so darovale velikodušne po 10. 20 ali kvečjemu 50 kron; dočim so vojaki celjskih polkov sami med seboj nabrali 4319 K 40 vin. Vsi darovi slavnih jugoslovanskih dobičkarjev, akciionariev in milijonarjev zaznamovanih na tem seznamu ne znašajo niti polovico te--Ka zneska, nabranega med finančno neravno sijajno stoječim vojaštvom.
kaj hočemo, jugoslovanski bogati patriiotje pusfe, da se žrtvujejo za domovino drug!... To je bistvo njihovega jugoslovanstva.
Zadržavanie moke in navlianie cen.
Odsek za prehrano deželne vlade za Slovenijo objavlja: V zadnjem Času se razširjajo vesti, da bo molče zroanika!o ter da bodo cene mlinskim izdelkom zelo poskočile. Tudi se Pripoveduje, da bodo zopet vpe-‘Jane izkaznice za moko in kruli.
Te vesti so popolnoma vane.
neosn.o-
Res je. da so radi prometnih tež-koč zastali dovozi žita iz Banata in Bačke, vendar so te težkoče že premagane. Žitni zavod ima nakupljene množine žila. ki jih v r.aikraj-envčasu spravi v Slovenijo.
če nent?,!?-ir5aJoCe vesti so izrabili
Stojte?® - "-sovci id
izdelkr h * zadržuieio mlinske p , Cr ,im navijalo cene.
°ikraina oblastva imajo
nmtf' t	z vso strogostjo
Proti takim brezvestnežem, zaplenijo zaloge, ki se zadržujejo v spekulativne namene, dotičnika povrhu tega kaznujejo še z globo do 20.000 kron in zaporom do šestili mesecev.
Občinstvo se pozivlia. da gre oblastem na roko ter iim da po-oatke zu postopanje. Občinstvo samo pa sc nai ne da begati v o ne-osno-vanili vesteh.
Tarifa za ljubljanske Izvoščke.
Deželna vlada za Slovenijo, od-ao‘ck za trgovino in obrt, je glede mak.š:ma!ne tarITe za ljubljanske iz-vosčkc iz leia 1909., ki sc v zadnjih •etih z ozirom na vojne razmere ri več uizrabljala, odločila, da se maksimalna tarifa s 1. oktobrom 1919 zopet uveljavi in obenem dovoli desetkratno zvišanje dosedanje tarife. Vsak izvošček je dolžan imeti pri sebi en izvod tarife in naj se prestopki naznanijo policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani.
Jugoslovanski omladinskl kongres v Zagrebu.
Oni sociialističnJ študentje, ki bi se radi udeležili omladinskega kongresa v Zagrebu, ki se vrši v dneh 11., 12. in 13. oktobra, se naj oglase pri sodrugu Lemežu, kjer dobe legitimacije. ki jih upravičuje k znižani vožnii.
Tlriatve proti dolžnikom v AvstrlH.
Pripravlja se organizacija vseh onih naših državljanov, ki imajo za-sebno-pravne tiriatve proti dolžnikom v Avstriji. Ustanovila se bo Kveza interesentov, ki bode enotno m v celoti zastopala naše upnike proti dolžnikom vseh vrst v republiki Avstriji. V poštev prihajajo tir-latve vseh vrst tako hranilne vloge, Vloge na tekočem računu, vrnitev depotov, zahteve proti poštni hra-nanlci. V poštev pridejo nadalje tudi zahteve, vsled tega. ker se je omejila lastninska pravica na premičninah ftH nepremičninah na ozemlju Avstrije. kakor tudi odškodninski zahtevki za nastalo škodo. V kratkem izide razglas kako in kje bo ,v/la;i Prizadetim strankam svoje prijave. Uo tlel pa poživljamo vse na?e juge -slovanske državljane, da opuste sa-zase vsak korak in ne dado tujske despozicije glede teh tHatev. ‘Udi ^ v primeru ne. če iim prihajajo uslljivi pozivi iz Nemške Av-
Na naslov gospe justlce.
Pišejo nam: Čudno se nam zdi, da se o slučaju umorjenega častnika Štritofa nič ne sliši. Kaj se vraga skriva za tem zagonetnim dogodkom ?
*
— Zgubil ss le zlat prstan od dolenjskega kolodvor. Prevoz do sv, Jakoba mostu. Pošten najditelj se naproša, da ga proti dobri nagradi odda v upravništvu »Napreia«.
— Omejitev razsvetljave. Občinstvo se opozarja na razglas mestnega magistrata, ki bode te dni inseriran glede uporabe električnega toka iz mestne elektrarne in plina iz mestne plinarne.
— Visokošolcl ki reflektirajo na akademsko menzo in akademski dom v Ljubljani, se poživljajo, da se najkasneje do 20. t. m. pismenim potom javijo pri načelniku sekcije »Akademskega doma« Alojz Fakinu, Moste 52.
— Jugoslovanska filatelistična zveza, sekcija Ljubljana. Naslov t. č. poverjenika: Fr. Križanič. Zrinskega cesta 5 priti, desno. Ustmeno samo med pol 2. in pol 3. pop.
Popravek. Pri včerajšnjem telegramu o podržavljenju gledališč je izostal en stavek. Telegram se mora pravilno glasiti: Ministrski svet je sklenil, da se bodo gledališča v Bel-gradu, Zagrebu in Ljubljani proglasila za državna. Gledališča v Splitu itd.
Prireditve.
— Akademsko društvo Jugoslovanskih tehnikov priredi s sodelovanjem odbčra jugoslovanskih žena in odbora za siročad pod pokrovitelj stvom gospe županje Franje dr. Tavčarjeve v soboto 4. t. m. pop. in ne deljo 5. t. m. cvetlična dneva v prid ustanovnemu fondu menze in knjižnice ljubljanskih visokošolcev tehnikov. Apeliramo na cen j. ljubljansko občinstvo, da s svojim prispevaniem pomaga olajšati študij našim akademikom. Kot zaključek cvetličnih dnevov priredi omenjeno društvo v nedeljo 5. t. m. veliko ljudsko veselico v vseh prostorih »Narodnega doma*, Sodeluje orkester garnizijske godbe in salonski orkester. Vstopnina 5 K. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi — Odbor »Akademskega društva jugoslovanskih tehnikov.«
Organizacija vojnih invalidov za SlovenJio. priredi v nedelio, dne 5. oktobra 1919. v nrostorih »Mesti;! Dom« v Ljubljani ustanovni občni zbor, k katerim imajo vstop vojni delavski invalidi kakor vojne vdove, sirote in matere nezakonskih otrok. Občni zbor se vrši ob 9. uri douoldne.^V soboto, dne 4. oktobra 1919., zvečer ob 7. uri se vrši v istih prostorih javni invalidni shod. h katerem ima vsakdo vstop. — Odbor.
Požar na Marijnem trgu.
Včeraj je v parterju Zanklove, preje Hauptmanove hiše eksplodiral vsled neprevidnosti uslužbencev bro-nolin. Od eksplozije so se nenadoma vnele vzke lesene stopnice in na mah je bilo v plamenu celo stopnišče- Stanovalcev se ie polastila grozna panika. Za nje ie bil le en jzhod — skozi okno. O. Seuniku gre zahvala, ker je dal svole plahte na razpolago, da so mogli liudle poskakati vanje. Požarna hramba le prišla boli pozno na pomoč in je v začetku imela težave z hidranti.
Zelo poškodovana odnosno opečena je gdč. D. Solar, ki je bila ob usodnem trenutku ravno orl svoji prijateljici gdč M. Faniko na obisku. Letela ie najprej po stopnicah, potem se pa spustila v prvem nadstropju skozi okno na tla. Leži v deželni bolnici.
Odč. Marija Fanjko ie lahko poškodovana in leži v privatni oskrbi.
Ga. M. Podkrajšek, soproga uradnika pri agrarnih operacijah, stanujoča v II. nadstropju, je najprd vrgla skozi okno svojega triletnega smeka Onika, notem sc na še sama spustila doli. Padla ie na balkon, kier ie čakala rešitve družina Gnezda. Sprejeta je v bolnico. Njen sin ie lahko poškodovan na glavi in desni roki.
Gdč. Florjančič, 53 kt stara, stanujoča v tretjem nadstropju, se ie spustila na balkon v prvem nadstropju. Zadobila Je nevarne poškodbe v križu. Prepeliana le bila na kirurgioni oddelek deželne bolnice. Nekaj oseb ie bilo tudi še lahko poškodovanih Poleg telesnih poškodb trpe hišni prebivalci tudi veliko škodo na pohištvu in perilu.
Oh požaru se ie zbralo veliko občinstva. Požar se ie posrečilo gasilcem nogasiii do 3. ure Dopoldne.
ilHilfii« JlMf!
Is stranke.
Govorniška šola se prične danes ob 6. uri zvečer v Mahrovi šoli. Vsi, • ki so se že priglasili in ki se hočejo še priglasiti, nai prideio gotovo in
točno.
Politična šc!a v Zagorju se otvo-ri v soboto, dne 4. oktobra ob 4. uri popoldne. Več pri sodrugu Farč-niku.
Slovenska Socijalna Matica.
V ponedeljek, dne 6. oktobra ob peti uri popoldne seia v Mahrovi hiši z naslednjim dnevnim redom:
1. Odobritev zapisnika zadnje . seje.
2. Demokracija.
3. Nove publikacije.
4. Uprava.
5. Slučajnosti.
Uddežba nujno potrebna.
Seia centralnega odbora »Svobode« se vrši v soboto, dne 4. oktobra ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Selenburgova ulica 6. II. nadstropje.
Podružnica »Svobode«, ViČ-Glince priredi prvi stenografski tečaj. ki se prične v soboto, dne 4. t. m. Ob 7. url zvečer v stari šcii na Glincah. Je to prvi stenografski te-Čal, ki ga priredi ljubljansko delavstvo. da se tudi med nami raz?iri to koristno znanje. Kakor so se nek-danie primitivne pisave vsled svoje neokretnosti morale umakniti bolidi sedanii pisavi, tako se bo tekom časa sedanja pisava morala umakni+i krajši in hitrejši stenografiji. Razvoj časa nas ne pusti priti do oddiha m tako stremi človeštvo, da se prilagodi zahtevam časa. Tako Je tudi stenografija plod razvoja, koie prvi poskusi datirajo že izza dobe starih Grkov iti Rimljanov.
Kdor.se torej priuči stenografije, si pri svojih zapiskih itd. prihrani
zelo mnogo časa In truda. Stenografija mora poslati splošna last ljudstva!
Za gori omenjeni tečaj se je priglasilo že 30 udeležencev, kar priča o zanimanju delavstva za stvar. Na-daljnie prialase sprejema s. Makuc na Glincah št. 220. Priglasi se pa lahko tudi še v soboto pred pričetkom tečaja v šoli. Naprej z napredkom !	I.	M.
Kultura.
Iz pisarne narodnega gledališča.
Pri plakatih včerajšnje operne predstave Madame Butterflv ie bil pomotoma označen začetek predstave za osmo uro zvečer. Kot že objavljeno v vseh liublianskih dnevnikih, le začetek vseh predstav v obeh gledališčih zmiraj točno ob pol osmi url zvečer.___________________
Gospodarstvo.
Dimulkarjem. Gospodarska pi sarna pri okrajnem glavarstvu v Borovljah sporoča, da v nekaterih občinah tamošniega okoliša nujno rabijo dimnikarje. Dimnikarji, ki se žele naseliti, nai se obrnejo naravnost na omenjeno gospodarsko pisarno.
Lončarsko blago. V okolici vasi Klopce v okolišu okrajnega glavarstva Borovlje, le precej razvita domača lončarska industrija. Tamošr.Ji lončarji imajo v zalogi precejšnje množine lončarskega blaga. Tvrdke, ki se zanimajo za lončarske izdelke, nai se obrnejo na gospodarsko pi samo pri okrajnem glavarstvu v Borovljah.
Čehoslovaška dobi od Jugoslavije 15.000 vagonov žita. Na Češkem bodo naš kruh jedli skoro dvakrat cenejše kot jemo mi svojega.
BOJI NA REKI.
Reka. 2. Snoči ob pol 23. uri so v. Zametu pri Reki začeli vojaki reška posadke, večinoma arditi, streljati na vse strani. Prebivalstvo je bilo v velikem strahu. Nato so Italijani vdrli v hiše, preiskali vse kote ter odnesli živila, kolikor so jih našli. To. ropanje je trajalo do davi ob štirih* Prebivalstvo je do skrajnosti zbegano in ogorčeno. — Davi zarana so videli v Kantridi dva velika avtorno-bila, polna mrtvih francoskih vcia-kov. Med niimi je bilo tudi nekaj mrtvih Italiianov. — Davi okoli 5, ure se ie slišalo na Kantridi streljanje. Kmalu nato je bilo slišati .kako so se razgovariali italijanski volakf med seboj, da so francoski vojaki »plačali« in da bodo še »dobili«. Dopoldne okoli 10. ure se ie odpelialti 12 francoskih avtomobilov skozi Su-šak po Duizini cesti. Kam so odšli-ni znano.
ITALIJA NE MORE IZPRAZNITI REKE.
Dunai. 2. (ČTU.) poroča iz Frankfurta:
stl javljajo, da le dospel govor italijanske vlade
Zanimiva razkriti«
o dtželuem in občinskem gospodarstvu na Kranjskem. KAKO SO SLEPARILL
(Dalje.)
Na status, službeno pragmatike ali druga temeljna določila, veljavna za deželne uslužbence, se deželni glavar ni oziral, marveč ie ukrepal, kar in kakor ie sam hotel. Določila službene pragmatike glede predplačil na plače le kvatkomalo sistiral. Odredil je tudi. da noben uslužbenec ni smel vlagati prošeni za podporo ali nagrado.
Za mobilizirane deželne usluž-beiice ie deželni glavar izdal posebne predpise glede njihovih civilnih prejemkov, čeravno ie bil še v polni veljavi tozadevni sklep deželnega zbora iz leta 1878. Prikrajšal je pri tem vse uslužbence, ki so bili črno-vojniki. in one. ki so imeli v vojaški službi šaržo častniških namestnikov ali kadetov. Ovrženi so bili ti predpisi šele potem, ko ie neki deželni uslužbenec nastopil Proti deželnemu odboru s tožbo pri državnem sodišču in je tožbo tudi dobil.
Proti uradnim osebam, ki mu niso bile po volji, le nastopal deželni glavar brezobzirno in jih dajal v disciplinarno preiskavo brez zakonite podlage, dočim ni disciplinarno postopal proti osebam, ki pa so pripadale njegovi stranki.
V strahu je imel deželni glavar vse one deželne uslužbence, ki so bili vojaški obvezanci in so bili aktivnega vo'asketa službovanja oproščeni. Opetovano jim je zagrozil, da iih pošlje v strelski jarek, ako bi ss mu ne pokoravali. To grožnjo je tudi izreke! v neki okrožnici, kc sn se predrugačile uradne ure za deželne urade.
Nekemu deželnemu uradniku Je deželni glavar hotel prikrajšati tudi osebno svobodo s tem, da mu je prepovedal hoditi domov k svojini starišem na Notranjsko. To le storil zato. da bi dotični uradnik ne prišel v dotiko z nekim županom, ki je bil protivnik deželnega glavarja.
Dogodilo se ie tudi, da je biia odpovedana nekemu profesorju postranska Služba v deželnem muzeju, ne da bi bi! dotičnik kaj zagrešil. Leta 1916. pa je bil neki profesor od-stavljen od vodstva neke šele in m njegovo mesto postavljen nekdo drugi, ki ni imel potrebne kvalifikacije.
Ako le kdo kritikoval odredbe deželnega glavarja, ali jim ugovarjal, se mu ie dalo razumeti, da lahko gre. Na naslov predstojnika nekega urada, ki ie pri neki priliki odklanjal odgovornost, ako se ne upoštevajo njegovi stvarni razlogi, je deželni glavar na uradnem aktu napisal: »Odklaniam izjavo glede odgovor-n<;sii. Odgovornost uradništva je absolutna erfede niemu odkazanih nnslov in kdor se ne čuti v stanu, iz-
vrševati svoje dolžnosti, nai prosi za vpokojitev«. (Dalje prih.)
Kadar ie bilo deželnim uslužbencem dovoliti draginiske doklade, ie deželni glavar dovolitev vedno zavlačeval in skušai prikrajšati osebe, ki so mu bile politično ali drugače nasprotne.
Ko so se deželni uradniki organizirali in ustnnovili posebno društvo, so se morala predložiti deželnemu glavarju društvena pravila, in ko iih ie on pregledal, ie zahteval od društva, da mora spremeniti določilo § 8. pravil glede izključitve članov, ki se ie glasilo:	»Izključi se
član po sklepu odbora zaradi dejanj, ki nasprotujejo ali škodujejo ugledu in koristi društva, ali ki nasprotujejo časti in dostojnosti uradniškega stanu«. V dotičnem uradnem odloku na društvo se ie ta zahteva utemeljila sledeče: »O ugledu, časti in dostojnosti deželnega uradništva odnosno o deianiih posameznih deželnih uradnikov, ki nasprotujejo tem svojstvom. ima po službeni pragmatiki soditi deželni odbor. Če bi se v tem oziru izdaiale sodbe zasebnega društva za deželne uradnike, bi lahko nastalo nemogoče razmerje do oblasti, kateri so podvrženi vsi deželni uradniki in katera morebiti izda o delaniu drugačno sodbo. Zato mora deželni odbor v Interesu stvari zahtevati, da se prvi odstavek .§ 8. izpremeni tako, da se glasi: »Izključi se član po sklepu odbora zaradi dejani, ki nasprotujejo ali škodujejo koristi društva«. Kakor hitro bo ta sprememba pravil pravočasno izvršena, na! se naznani deželnemu odboru«. Tel zahtevi pa le dal deželni glavar še posebni poudarek na ta način, da le rešitev neke prošnje za finančne olajšave pri aprovizačnih dobavah, ki jo je takrat vložilo društvo deželnih uradnikov na deželni odbor, odložil s pripombo: *Se reši. kadar bodo društvena pravila spremenjena«. Ker društvo ni ioielo namena provzro-čiti krizo v času, ko Je bilo deželno uradništvo radi nrrovizaciie popolnoma odvisno od dpželnega odbori', ie zahtevi deželnega glavarla ustreglo in društvena pravila spremenilo. Označena prošnja ie bila na to rešena popolnoma po željah uradništva.
Sodrugi! Sodražice!
Ravnokar je izšla brošura O. Bauer:
Pot k sodializmu,
cena K 2‘— brez poštnine, s poštnino K 2‘30.
Naroča se pri »Slovanski aooijalni matici1* v Ljubljani,poštni predal91.
»ReichsposU Francoski 11-v Pariz od-na zahteve!
zveznikov po izpraznitvi Reke. Italijanska vlada izjavlja, da H ni mogoče izvesti zahteve zaveznikov.
REŠKI »CONSIGLIO NAZIONA-LE« PREVZEL AVSTRO-OGRSKO BANKO.
Reka. 2. Pred dvema dnevoma je reški »Consiglio Nazionale« prevzel v svoie roke reško podružnico* Avstro-ogrske banke. S tem ie hotel doseči, da se ukine moratoril. ki tvori veliko zapreko za špekulacija italijanskega Narodnega sveta.
STAVKA NA DUNAJU.
Dunaj, 2. (DunKU.) Danes o polnoč so začeli stavkati vsi nastavljen-ci dunajskih voznikov, kakor tudi vsi cestni delavci In delavke. Davi ni bilo na ulicah niti enega voza za smeti. Število stavkajočih znaša 4.000 Čiščenje ulic Je prenehalo popolnoma'«
STAVKA ANGLEŠKIH ŽELEZNIČARJEV.
Ramarvon. 2. (DunKU. — Brezžično.) Na Angleškem se Štcviio Stavkajočih železničarjev Še «1 zmanjšalo. Železniško osobje nadomešča deloma veliko število prostovoljcev iz vseh slojev, celo h duhovniškega stanu. Za preskrbo Londona z živili ie na razpolago 5 tisoč motornih vlakov, od katerih tisoč vlakov dovaža samo mleko. Od« pošilianje pošte, časopisov in vred« nostnih predmetov na celino s po« močio letal zavzema člmdalle večji obseg. Vsled stavke na železnlcah je ogromno narastel promet oobrežnt paroplovbe.
JEKLARSKA STAVKA V AMERIKI.
New York, 2. (DunKU.) »New, York Herald* poroča lz Washin£to-na, da cenijo ameriški trgovski krogi zgubo, ki jo povzroča stavka vsak* dan, na 10 milijonov dolarjev.
ITALIJA NE DOBI MANDATA ZA' ALBANIJO.
Pariz, 2. (DunKU.) Kakor dozna-va »Chicago Tribune«, je amerikan-ska vlada z ozirom na nasprotje med naziranji Wilsona in Titlonija gled« rešitve jadranskega vprašanja preklicala svoje privoljenje k načrtu, ds se poveri Italiji mandat za Albanijo,
Iz Slovenije.
Zagorie.
Kakor ie, že »Naprej« poročaj imamo v Zagorju cvetke nadu* tih Hudi. V naslednjem poda* jamo zopet en slučai, V Zagorje j# prišel neki g. Pitami c. ki le lastnik' kina Zagorie. Ker na ie mož oošten in ravno ne soglaša z njimi, ni bil ta cvet preje srečen, da je Ime! g. p, na vesti. V glavnem so tudi vsled tega denuncirali g. Pitamica, ker le obljubil, da bo odstopil dvorano tudi delavskemu izobraževalnemu društvu »Svobodi« za orireianie dramatičnih predstav. Našim delavcem, posebno pa malimi naglašamo. da t! zapomnilo te ljudi, ki oviralo if-obrazbo bednih delavcev.
Cclie.
V nedelio se ie vršil društveni sestanek »Svobode« v liudskl šoli, ki je bil zelo dobro obiskan. Zlasti naša mladina ie pokazala, koliko volje in hrepenenja ima do Izobraževalnega dela v naši organizaciii. Ta mladina, ki ima toliko volje do dela,
§e bo gotovo povspela na tisti nivo
izobrazbe, katerega mora delavstvo j doseči, če hoče biti pripravljeno za veliki čas. Na sestanku ie poročal sodrutt Vehovc in sodrug Albrecht. Oba sta povdarjala nuitio potrebo izobraževalnega dela med našim delavstvom. Veliki čas zahteva velikih liudi. Zato pa vsi kniite. časooise in brošure v rol^, da si bomo s tem iz Dopolnjevali naše znanje! Česai nam ;!iso dale šole. nam mora dati naša samozavest in volia do izobrazbe. Mladina ie dostikrat »riouščena sama sebi — mati na delu, oče v delavnici, otroci brez nadzorstva — Ta mladina se ne more duševno razviti. Zato je treba ogromno deia, da odpravimo ta krivični sistem Kako ga bomo oa odpravili? Odpravili 2 n bomo le potem sistematičnega deia v naši izobraževalni organizaciji, potem predavani, diskuzii, goleniem družabnega življenja med seboj itd. Knjižnica, ki se bo uredila, nai služi kot glavni pripomoček pri našem duševnem delu.
Dramatični odsek mora predvsem uprizarjati igre, s katerimi bo sigurno nudi! delavstvu užitek. Za vse to ie na treba neumornega delo , dolga ie še pot pred nami Toda ker ste mladi in željni izobraževalnega dela, boste dosegli cilj. za katerim hrepenite. Telovadni odsek, ki tako pridno deluje, bo kmalu pokazal tudi na zunai svoie uspehe. Zato delati! Delaj mladina, kajti z delom boš koristila sebi in našim ideiam.
Govorili so še sodrugi Brezov-šek, Kokalj, Orozelj. Vsi so povdar-iali, da bodo kakor doslei agilni, da se »Svoboda« v Celiu tako razvile, da bo celjskemu delavstvu v ponos. Treba le. da tudi stareiši sodrugi pomagajo pri tem velevažnem delu. Kajti s skupnim delovaniem bomo kmalu dosegli naše osvobojenje.
LISTNICA UPRAVN1ŠTVA.
Naročniku »Nanrela«. ki vorašu-le za naslov »Nove istine«. iavlia-mo. da se nahaja uredništvo hi upravr ištvo v Zastrebu. Iliča 55. II. nadstropje.
To in ono.
Znanle In bogastvo.
»Kaj je dragocenejše: Znanje ali bogastvo ?€ vpraSa nekdo modrega človeka. — »Znanje,« pravi modrijan. »Zakaj pa se potem učenjaki potikalo ponižno okoli hišnih vrat bogatašev?« vpraša nadalje človek, »bogataši pa le redkokdaj trkajo na vrata učenjakove koče?« — »Zato, ker učenjaki znajo cenitj vrednost denarja, bogataši pa ne vrednosti znanja.«
Kje bodo Združene države premostile Pacifik?
Vojna nas je naučila veliko več zemljepisja kot smo ga poznali kdaj preje v svojem življenju. Med drugim smo izvedeli tudi, da Nemško morje alf takozvano Severno morje, kot ga imenujejo Angleži, pravzaprav ni morje v navadnem smislu besede, temveč le obširna plitva mlakuža.
Ravno taka mlakuža je Beringovo morje, plitev kos slane vode, ki postaja še vedno bolj plitev radi neizmernih množhi zemlje, katero zanaša vanjo ena največjih rek sveta ,Yukou.
Kmalu bo celo Beringovo morje izpremenjeno v suho zemljo. 2e sedaj lahko vidimo, kako se vrši ta proces. Zemlja, ki jo prinaša Yukou v morje, vrši isto nalogo, kakor jo vršijo odpadki v mestih, kjer pokrivajo velika
ozemlja ter nudijo prostor za nove
ceste.
Ta reka je stvariteljica nove suhe zemlje in je v zadinjem stoletju dodala na tisoče kvadratnih milj ozemlju Alaske. Zgradila je velikansko
Yukonovo ceito ter napravila morje ob obali tako plitvo, da se celo majhne ladje komaj približajo obali.
Ko bo postalo Beringovo morje Beringova dežela, bo ta kaj dragocen kos zemlje. Tla bodo izvanredno rodovitna in podnebje bo zmerno radi velikega paciiičnega morskega toka, ki teče v bližini obali.
Medtem pa se vrši še neka druga' veliko bolj presenetljiva in hitra ge-ologična izprememba v isti pokrajini.-Gradi se pas zemlje, ki bc vezal novi svet s starim ter Alaško s Kamčatko.
Pogled na zemljevid bo vsakemu pokazal, da se nahaja ob južni meji Beringovega morja cel venec otokov, ki se stezajo od ameriške obali do azijske. Ti otoki, takoz.vani Aleuti, predstavljajo stebre bodočega mosta.
Cela veriga teh otokov se počasi, a stalno dviga, kar je po mnenju geologov pripisovati počasnemu krčenju zemeljske skorje ob oni višini. Tupa-tam se pojavi včasih kak otok v morju ter pripomore pri končni zgraditvi mostu.
Nedavno je naenkrat vstal med otekama Unalaska in Umnak zopet deloma otok iz oceana. Po noči so videli ljudje čuden ogenj, ki je razsvetljeval morje daleč naokrog. Konečno se je dvignila črna skala, obdana od dima in pare in je počasi rastla, dokler ni predstavljala piramide, visoke 1500 čevljev. Ta skala je dobila ime Bogoslov. —
Ko bo most zgrajen, bodo lahko naši potomci potovali direktno po kopnem v Pariz, kajti med tem časom bo že zdavnaj zgrajen tunel (predor) pod Angleškim kanalom, ki bo vezal Anglijo iti Francijo.
Knjižnica dnevnika,Naprej*, (asu primerno in ceno čtivo!
brošure:
Temeljna načela soclialne demokracije (Erfurtski program).
Spisal Karel K a u t s k y.
I. Kdo uničuje proizvajanje v malem? Cena 30 vin.
II. Proletariiat. Cena 30 vin.
III. Kapitalistični razred. Cena 30 v.
IV. Država prlhodniostl. Cena 40 v.
V. Razredni boj. Cena 40 vin.
Razprave !n drugo:
SociJalna demokracija in kmetlško ljudstvo. Cena 10 vin.
Narodno vprašanje in Slovenci. Cena 24 vin.
Vojna In soclJalna demokracija. Cena 30 vin.
V dobi klerikalizma. Cena 40 vin.
O konsmnnlli društvih. Njih pomen in važnost za delavsko ljudstvo. Cena 20 vin.
Primož Trubar la slovensko Hudstvo. Cena 8 vin.
Prvi majnik 1909. Cena 1 K.
Vun enako volilno pravico 1 Proč s carino na živila 1 Cena 4 vin.
Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 vin.
Tajnosti šnanske Inkvizicije. I., H-III. in IV. zvezek. Vsak zvezek po 10 vin.
Krst sv. Viadimira. Cena 50 vin. Katoliško svetovno naziranie iu svobodna znanost. Cena 70 vin. Socijaiizem in moderna veda. Cena 1 K 20 vin.
Nevarni socijaiizem. Cena 30 vin. Strahovi. Cena 30 vin.
Cerkvene pristojbine ali štolnina.
Cena 30 vin.
Razprave Vil. rednega zbora iugosl. soc. deni. stranke iz I. 1909. Cena 60 vin.
Razprave X. rednega zbora Jugosl. soc. dem. stranke iz 1. 1917. Cena
1 K 50 vin.
Koliko prltiče družinam vpoklicanih?
Cena 20 vin.
Vseučiliška ljudska predavanja. Cena
10 vin.
Delavske razglednice. 2 vrsti. Cerja 20 vin.
Pripovedni in znanstveni spisi: Rim. Preložil Etbin Kristan. Cena 5 kron,
Lurška pravljica. Cena 40 vin.
Mozes in Darwin? Cena 70 vin. Francka in drugo. Spisal Etbin Kristan. Cena 50 vin.
Magdalena. Spisal S. Machar. Cena
2 kroni.
Dr. Janez Bleivvels Ju njegova doba.
Cena 1 krono.
Primož Trubar in naša reformacija.
Cena 50 vin.
Drama Prešernovega duševnega živlienja. Cena 40 vin.
Naši zapiski. Dva letnika popolna, nekaj letnikov nepopolnih.
Pri vseh teh brošurah so cene višie za 30%.
Sodrugi, sodružice! Naročajte zgornje knjižice naravnost ali po do-: pisnici pri upravi »Naoreja«, Liublja-na. Frančiškanska ulica št. 6, I. nadstropje. — Vse podružnice »Svobode« opozarjamo, da skrbe marljivo za razširjanje zgoraj navedenih brošur.___________________ ■__________
Izdajatelj: Josip Petejan
Odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Tisk »Učit, tiskarne« v Ljubljani.
Franc BczenSek, Invalid v Hrastniku, se vsem Crnovojnikom najtopleje zahvaljuje za podarjenih niii K 200 od čistega dobička prirejene veselice!na Dolu. Srčna hvala!
Spalne In jedilo« A ■KSSFSSK
in vrhnje modroce, umivalnike, vbakovratne omare, mize in stole h trdega in mehkega lesa, ptiporoJata brat« Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, ________________Kotite). __________677
ValsBlio H. lom v Domžalah 43.
pobiram vsako soboto v Ljubljani, Sv. Jakoba Irg, stare klobučevinaste (fileaste) klobuke v popravilo in tiste tudi vračam. Večjo množino tudi sprejemam po po6ti. 579
Postali zaslužek, dobe zanesljive in spretne osebe (tudi otroci nad 14 let) s prodajanjem ,Napreja“. Oni, ki se javijo očebno prej, nastavljeni bodo Vrhutega ie na dobra mesta. Zginiti so je od '/,*'• d° 11. ure dopoldne v upravi .Napreja*, Frančiškanska ulica 6,1.
nijg okrog treh metrov, pripraven za otroSko rili obleko, se odda. Naslov pove uprav-ništ.o ,Napreja‘.
GARJE
srbečico, hraste, lišaje uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno esebo 6 K. Po pošti 7 K, poštnine prosto. Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža.	531
večja svota denarja (v
ifSšiB S2 ]3 dinsrjih) v soboto, dne 27. t. m'., 2vcčer pred opernim gledališčem. Lastnik tega denarja naj se zglasi pri Rudolfu Koleši. Ljubljana, Veliki stradon 7.	616
(Goiserer) St. 41, močni, trpežni, skoro novi, se ceno prodado. Kje? pove upravn 6t\o ,Napreja“.
Baivare
(sodarfe)
628
za akordno delo ičče TVORNICA ARKO, ZAGREB.
Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela
EilM JMni In"
v Celju. ■
Skrbeia bodeva za dobro postrežbo, ter se
in točno priporočava za mnogobrojen obi«k.
Ivan in Ana Černe
z Goriškega.	538
spel trni ni
(preddelavec)
se Išče za tvornico v Bosni.
Zahtevki glede plače s prepisi izpričeval pod „AB 199“ na upravništvo „Napreja“.
528
Usnjarske
pomočnike
išče tovarna usnja
proti dobri plači.
Vstop v najkrajšem času. Po-nudbe na upravništvo tega lista pod št. 308.	630
Sprejme se
10 tesačev, 20 drvarjev za cepljenje bukovih drv, 1 kolarja in 5 oglarjev. —5
Ivo Čater, eksport lesa,
Spodnja Hudinja-Celje.
I. i
iia
A. Fuchs, Ljubljana,
Selenburgova ulica t. 6.
Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljante, demante po najvišjih dnevnih cenah. Priporočam veliko zalogo zlatnine, srebrnine, ur, briljantov itd. Popravila in nova dela se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno.	625
BARVU
vsakovrstno blago pere
domače perilo (pošilja po isto na dom)
Poljanski nasip 11 i
til
tovarna
e m
CISTI
obleke
svetlolika
ovratnice, zapestnice in srajce
Potoka: SBlenHargcva el 3.
Naznanilo!
Naznanjam p. n. občinstvu, da sem zopet pričel vožnjo z avtomobilom po mestu in izven mesta. Avto je na razpolago pred pošto ter se sprejemajo tamkaj tudi naročila za zunaj. Cene voženj so času primerne.
Se priporočam p. n. občinstvu ter bilježim z odličnim spoštovanjem 625	Pavel	Stele.
Gospodinja, ki rabi
552
£ Milo »SRNA
Stedi s perilom, časom, trudom in denarjem. Poizkusni zavoji po 4'/s kg vsebine.
IGNAC F O CK, tvornica mila in sode, Kranj.
DRVA
mehka in trda, vsako množino, pripelje na dom družba
„IMPEX“
Mahrova hiša, Krekov trg št. 10, I. nadstr.
Delnllka glavnica — k ao,ooo.ooo.
jema vloge na knjižice In tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
Ljubljanska kreditna banka
===== v Ljubljani.
P o dr u 2 ni ce: v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, (elju In Mariboru.
Reiarvnl fondi okroglo K «,000.000.
Kupuje in prodaja vse vre te vrednostnih papiije^_financirn erarične dobave in dovoljuj a — aprovUacljgke kredite —-
Gl&vnica: 260,060.000 kron.
196
Rezerve cKrog 150,000.600 kron.
im
lpiio ii M111
uh
Prešernova ulica 50 v lastnem poslopju.
Prodala in nakup vr?cfncstRih papirjev; borzna naročila ; sprefem in c&krba etepotov z vestno revizijo 2reb«ifnih efektov; Some stir&mbc	pod Eastaim zaklepcna strank; krediti In predujmi vsake vrste; Inkaso In eskont-menlc; nakaziSa In sz
. . plačna na vsa micla tu- In Inozemstva; pote vatna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižice In tekoči rasun, Hd.