fDRŽAVNA^
J.lGEJSKflKHJlZNICfl]
\V LJUBLJANI J
St. 18.	V	Ljubljani,	sobota	3.	julija	1920.	---" |l'‘ta,a' Leto I.
Uredništvo in uprava štTo: Ljubljano, Gradišče št, 7, levo. Telefon St. 77.
Izhaja vsako soboto.
Posamezna Številka velja 1 K.
Naročnina: Mesečno 4 K, četrtletno 12 K, polletno 24 K In celoletno 48 K. — inserati po dogovoru.
Kako o nas sodijo v Parizu.
O bodočnosti Jugoslavije imajo Francozi najboljše mnenje, kar dokazuje že dviganje naše valute, čije slabo prejšnje stanje pa ni zakrivila antanta, temveč naše parlamentarne razmere in popolna odvisnost od Židov na borzah. Zato se tu nič kaj ne odobrava ona pretirana svoboda, ki jo obljublja ustavni načrt glede tiska in zborovanj, ker so v Parizu kot nepristranski opazovalci trdno prepričani, da je naš tisek preveč odvisen od tujih elementov, ki v njem širijo za Jugoslavijo pogubo-nosne nazore, česar pa niso krivi v najmanjši meri tudi naši predstavniki, katerim je stranka Bog, volivci potrebno eksistenčno sredstvo, država pa samo smoter do ministerskega stolca. Nedavno, je pisal jako ugleden francoski list, da treba uvesti v Jugoslaviji ministre — strokovnjake, upeljati cenzuro za vse protidržavne koristi in sicer ne samo s političnega, temveč tudi zgospodarskega stališča. Jugoslaviji treba lastnih železnic, lastnih rudnikov, lastne trgovine, lastnih tovaren. Vsak denaren zavod ustanovi v domačem kraju svoje podjetje, ker posamezniki ne zmorejo; v prvi vrsti lončarstvo, cement, železarstvo! Zanes Ijivih komunikacijskih sredstev: cesta in prekopov, lastne pomorske trgovine, dobrega gozdarstva in vrtnarstva, po-vzdiga poljedeljskega tovarništva (izdelovanje poljedelskega orodja), predvsem pa praktičnih šol: tehnik, gospodarskih in gospodinjskih šol, sta novskih šol (rudarskih, gozdarskih) veliko bolj, nego humanističnega študija. Dandanes so naše šole jako drage, za praktično življenje pa popolnoma nepraktične: hvalijo jih pač šolniki, nihče drugi, najmanj pakmet ali trgovec; uradnik in meščan pa jih poseča le zato, da pride do zagotovljene eksistence.
Tudi priporočajo enoten denar: ne dinarja in ne kron temveč j u g o-s 1 o v a n s k o v a l u t o in da so jo upe-ljali takoj sprva, bi ne bili imeli škode na miljarde. Ako imajo Francozi svoj napoleondor, imejmo mi svojega petra ali aleksandra v spomin na prva vladarja narodne države. Dinarja in krone se drži veliko preveč še staro avstrijsko in dandanes brezpomembno velikosrbsko naziranje. Istotako treba nam enotne cerkve z cirilico in enotne uprave z latinico!
Strogo treba preganjati državi in splošnemu blagostanju škodljive stavke, ki niso več moderne in so samo iz-koriščevaike delavstva in občinstva.
Te pa povzročajo mnogokrat brezmiselne hujskarije. Hvala lepa za tako „svobodo“, kjer se le hujska, ščuva, draži itd., o napredku v gospodarstvu, prometu, prehrani pa ni nikoli nobenega govora; vpiti je pač lahko, stvarno govoriti pa nekoliko težje. Drugi narodi si take šale lahko privoščijo, ki imajo že vpeljano industrijo in trgovino s prometom in strokovnimi listi, pri nas pa še za poljudno-znanstvene nimamo smisla. Dragemu premogu, dragi železnici, dragim surovi-
Sodjaino zavarovanje.
Po dosedaj še veljavnih zakonitih določilih znaša renta pri 100 % dela-nezmožnosti % letnega zaslužka. Ta letni zaslužek pa je nazgoraj omejen z 3600 K. Kar delavec zasluži čez 3600 K, ne pride ža izračunanje rer/e
nam, dragi obleki in sto drugim predmetom je krivo pomanjkanje indusrije: v zemlji je dovolj rude, na rekah je dovolj vodnih sil, na morju dovolj poceni vožnje, izkorišča jih pa nihče; in če se bo poprijel tujec tega dela, ga bomo zmerjali z u s i-Ijivcem, ko smo sami krivi, da je pobral na cesti ležeče bogastvo.
Napise mazati, spominike podirati, v listih Neslovane (tisti milijon proti 12 inilij.) napadati, za moderno državo ni lepo, kjer imamo vsi enake dolžnosti in pravice dokler smo lojalni; ta pa se pridobi samo s kavalirskim nastopom in ne z'pouličnim bevskanjem. Vse to smo podedovali še od stare Avstrije.
Iz Jugoslavije treba ustvariti go-spodarskoenotov prometu, upravi, intustriji trgovini, šolstvu, kmetijstvu in znanosti; mesto tega pa se delajo stranke, poslanci pa hujskajo vsak po svojem listu, da gubi država ugled in gine na borzi zaupanje. Kričačev od drž. zbornice do vaške krčme je polno, resnih delavcev malo.
Za vse to ogromno delo nam manjka primerne inteligence; saj imamo samo teologe, pedagoge in odvetnike - juriste; med narod, zastopniki pa tudi ne najdeš praktično izvežbanih, sVetovno izobraženih mož. Zato se glasi splošna sodba, da jev Jugoslaviji ljudstvo zdravo z veliko bodočnostjo, manjka pa moderne, ne humanistično izobražene, temveč tehn i čn o-gospodarske inteligence in imamo strankarsko, razdvajanju služeče časopise. Bati se je torej, da nam tuji priseljenci ne zalijejo vrzeli!
Nasprotno pa se zameri onim obmejnim Slovencem, ki izkoriščajo si-tuvacijo z veriženjem in še bolj onim, ki spričo svoje narodne nezavednosti še danes kolebajo na desno in levo. Da so zmagali Nemci, bi nas bili uničili do skrajnosti; sedaj ko so premagani, pa hujskajo, mesto da bi bili hvaležni za našo nobleso; povrhu pa še izrabljajo naše industrijsko in trgovsko pomanjkanje po vseh krajih od Gradca pa do Beograda: doma zabavlja — pri nas pa ponuja svojo robo.
O razmerju z Italijo se Francozi čudijo naši potrpežljivosti, ko smo imeli vendar Wilsona na svoji strani; dolže pa tudi starosrbske simpatije z Italijani. Francozi v našem bi bili že davno — korenito obračunali. Plemensko razmerje med seboj pa bodi strpno: Srbi kot zmagovalci so politično rešili Slovence in Hrvate — m i pa smo gospodarsko rešili uničeno Srbijo, zato moramo biti drug drugemu hvaležni.
Opomba uredništva.
Članek smo dobili iz Pariza in ga priobčujemo neskrajšanega, akoravno se v posebno z onim odstavkom ne strin.amo kjer obravnava nepotrebnost stavk. Vemo, da je stavk« škodljiva narodnemu gospodarstvu, je ra obenem edino obrambno sredstvo ne-posedujočih, danes še brezpravnih delavskih množic, proti sebičnemu kapitalizmu. Odpravite socijalne krivice in stavke ne bodo potrebne.
v poštev. Vsled neskrbnosti naše soc. zakonodaje dobi pri nas delavec, ki je n. pr. izgubil obe nogi največ mesečno samo K 200'— kot rento. Vse države so merodajni letni zaslužek še zvišale draginji in razmeram primerno, pri nas pa je ostalo, kakor je bilo.
To je takozvana polna renta.
Delna renta je odvisna od višine invaliditete, in znaša toliko odstotkov polne rente, kolikor odstotkov je določena invaliditeta.
V izjemnih slučajih je mogoče 150% renta, t. j. celi letni zaslužek.
V siučaju smrtne nezgode, so zavarovalnice dolžne plačati največ 100 kron (!) na pogrebnih stroških onemu, Ki je pogrebne stroške dejansko plačal. To določilo ni socijalno. Omenim samo, da je veliko podjetij (zlasti rudarska), ki rja s v o j e stroške oskrbe pogreb in od zavarovalnice ne zahtevajo zakonito določenega prispevka k pogrebnim stroškom. V tem slučaju zavarovalnica po zakonu ni dolžna izplačati ničesar, ker soni, ki je dejansko plačal stroške, povračila ne zahteva, vdova ali kdo drugi od sorodstva pa dejansko k pogrebnim stroškom ni ničesar prispeval. Socijalno bi bilo, da zavarovalnice plačajo pri smrtnih nezgodah, (ali pri smrti ki je v vzročni zvezi s kako nezgodo) preostalim en gotov pavšalni znesek brez ozira na to, ali so plačali pogrebne stroške ali ne; v slučaju smrti ima vsaka družina izredne izdatke in zato je nujna izredna pomoč.
Nemško-avstrijski zakon še ima to določilo. V Nemčiji je določen minimalni znesek pogrebnih stroškov.
V Franciji 100 fr.
Zakon priznava nezgodne rente v smrtnih slučajih.
1.) Vdovi do njene smrti ali do zopetne omožitve 20% od letnega zaslužka smrtno ponesrečenega moža. Ta pravica vdove pa je odvisna od dveh predpogojev. Prvič mora biti zakon sklenjen pred nezgodo. Vdova iz zakona p o nezgodi nima pravice do rente. Upamo, da bo v novem zakonu ta nesocijalni pogoj odpadel, če ne iz drugih, saj iz populačnih ozirov. Nravnost pač tu ni v nevarnosti. V Nemčiji ima vdova pod gotovimi pogoji tudi pravico do rente, čeprav je bil zakon sklenjen po nezgodi. Tak slučaj je n. pr. ako se posledice nezgode pokažejo šele v zakonu.
Drugi pogoj je, da je morala vdova živeti s ponesrečenim možem v skupnem gospodinjstvu. Ako ni živela, mora dokazati, da vzrok ločitve ali razporoke ni bil v njeni osebi. Tudi to določilo je moglo priti samo v avstrijski zakon.
V Nemčiji te omejitve nezgodni zakon ne pozna. •
Kar velja o vdovi, velja tudi o vdovcu z razliko, da pravica do rente odpade, ako in dokler je dela-zmožen.
V slučaju zopetne omožitve dobi vdova trikratno letno rento kot odpravnino, vdovec pa v slučaju novega zakona obdrži rento.
2.) Otrokom. Razlike med zakonskimi in nezakonskimi otroci ni. Renta znaša za vsakega otroka 15% letnega zaslužka umrlega očeta in se izplačuje samo do končanega 15 leta. V slučaju, da je otrok popolnoma sirota, znaša renta 20% letnega zaslužka. Rente vdove in otrok skupaj pa ne smejo nikdar presegati % letnega zaslužka.
Nezakonski otroci morajo seveda biti pred nezgodo spočeti. Očetovstvo mora" biti ugotovljeno.
3.) Ascendentom, vnukom, bratom in sestram umrlega, ako jih je ta bistveno podpiral in to v času nezgode. Ascendentom je določenega 20% letnega zaslužka samo za čas potrebe. Za vnuke, brate in sestre 15% letnega zaslužka do končanega
15 leta. Vse pod točko 3 navedene osebe pa imajo pravico do rente samo takrat, ako razpoložljiva svota (% letnega zaslužka) ni izčrpana od rent vdove in otrok. Radi teh oseb rente vdove in otrok ne smejo biti znižane.
Krog do rente upravičenih oseb mora biti razširjen in izpopolnjen. Kot načelo mora veljati, da ima pravico do rente vsak, ki je bil popolnor ali deloma odpise n od zaslužka ponesrečenca. Tudi doba uživanja rc. t in višina rente morajo odgovarjati modernim soci-jalnim zahtevam. Delavčev sin, ki se je posvetil študiranju ne sme izpolniti rente s končanim 15 letom U t. d.
Pri prometnih nezgodah so rente primerno višje. Otrok n. pr. 25% letnega zaslužka, vdova 33'/3, ponesrečenec pri polni delanezmoznosti 100% lemega zaslužka, pri trajnem hiranju 120%. Pripomnim, da je za železničarje merodajen neomejen letni zaslužek. Kar železničar fak ti n o zasluži (denar in naturalije), to tvori podlago za rento.
H koncu bi še omenil, da imajo nekatere države v zakonu določeno, da ima ponesrečenec šele pri najmanj 10% delanezmožnosti pravico do rente. Ta princip, da naj nosi gotov riziko zavarovanec sam, je izveden pri vseh, ne samo socijalnih zavarovanjih. V našem zakonu tega določila ni. Tako zavarovalnice raztrosijo ogromno denarja na malih čisto malenkostnih rentah, ki za posameznega ponesrečenca nimajo prav nobene gospodarske vrednosti, celotnemu zavarovanju pa o-gromno škodujejo. Upravni stroški za take male rente so ogromni. V tem oziru bi morala biti vsaj praksa zavarovalnice modernejša. Delavstvo bi gotovo ne imelo nikake škQde, saj oni, ki so največ do 10% manj dela-zmožni v svoji konkurenčni zmožnosti niso omejeni. Socijalno zavarovanje mora imeti gospodarski namen in pomen, socijalno zavarovanje naj pomaga tam, kjer si posameznik ne more več pomagati. Socijalni zavodi ne smejo de-liti milosti, ampak gospodarsko eksistenčno pomoč.
Pravica do rente zastara v enem letu od dneva nezgode. V Nemčiji dve leti od dneva nezgode, v Čeho-slovaški republiki dve leti od časa, ko se pokažejo posledice nezgode, toda najdalje v treh letih. Po preteku enega leta je po našem zakonu vsako priznanje rente izključeno. V Nemčiji je v izrednih slučajih tudi še po preteku dveh let pomoč mogoča. Na vsak način je določilo našega zakona škodljivo za delavca, najumestnejši se mi zdi nemški predpis.
O rentah in sploh o vseh pravicah iz nezgodnega zakona delavske zavarovalnice ne odločajn končnoveijavno, dopustna je še tožba na razsodišče, ki je bila v smislu § 33 ustanovljena za vsako zavarovalnico. Razsodišče odloča končnoveijavno. Tožbo je vložiti tekom enega leta od dne prejema tozadevnega odloka.
Zavarovalnica je po zakonu upravičena uradno ali na predlog vsaki čas višino rente izpremeniti. Znižanje ali ustavitev rente ima pravno veljavnost šele od onega dne, katerega sprejme ponesrečenec tozadevni odlok.
Ako hoče kdo namesto delne rente dobiti enkratni rentni kapital, mora k
tozadevni prošnji predložiti potrdilo svoje domovinske občine. V praksi zavarovalnice niso bile posebno rade pripravljene izplačevati rentni kapital, ker so imele slabe izkušnje. Poškodovancem z visoko stopnjo invaliditete so prošnje princjpijelno odklanjali. V tem oziru je treba velike previdnosti, Vajti kdor dobi enkrat izplačan rentni kapital, izgubi vsako pravico do na-daljne rente. Ako ponesrečenec kapitala
ne zna ali noče gospodarsko, previdno j uporabiti, pomeni to zanj veliko ne- I varnost. Rentni kapital naj služi j ponesrečencem zato, da si za- j gotovi obstoj v bodočnosti. O tem se morajo zavarovalnice preje pre- \ pričati.
Tujezemcem more zavarovalnica ! enkratno izplačilo rentnega kapitala t celo usiltti.
Stari in novi SocSjaiizem
Ali niti te naredbe se niso obnesle. So zmotne v svojih principih. Delavna sila je stalno padala, deficiti socializiranih podjetij rastejo v ogromne dimenzije, delavstvo je čimdalje bolj uporno.'Potrebno ga je na nekak način zadovoljiti; da se mu višja mezda kot jo ima drugje, odkaže se mu več živeža in še druge' ugodnosti. Nezadovoljnost delavstva, zaposlenega v nesocijaliziranih tovarnah je nasledek tega početja.
Produkcija stalno pada in postaja čim dalje dražja- Izdelava ene lokomotive v socijaliniriranih podjetij je stala že leta 1918. štiri milijone rubljev, danes že najmanj petkrat toliko. Kakor računa socijaini revolucijonar Dimitrij Gavronskij v svoji knjigi „Die Bilanz des russiscben Bolschewismus“ (str. -68.), se drži vsa socijalizirana ruska industrija, v kolikor sploh še .ni propadla, samo z državnimi podporami, a vrednost produciranega blaga ne iznese niti polovico te podpore. Tako so n. pr. dobile Putilovske tovarne na gotovo dobo 96 milijonov rubljev državne podpore, od katerih je odpadlo 66 milijonov samo rta mezde, medtem ko vrednost izdelanega blaga ni dosegla niti 15 milijonov.
Na mesto, da bi bila socijalizirana podjetja za državo vrelec dohodkov, so ji le vrelec ogromnih deficitov. Mi-ljarde je morala doplačati država, da bi ne propadla, kot je propadla večina privatnih podjetij. Boljševiški proračun za leto 1919 se je glasil na 100 milijard izdatkov in samo 15 nii-Ijard prejemkov.
Edini izhod je našla boljševiška vlada v tisku novih bankovcev. Število bankovcev 'se je pomnožilo naravnost v fantastični meri. Pred vojno je imela Rusija v prometu 4357 miijo-nov rubljev, pred revolucijo 4(5 miljard in v novembru 1. 1918. se je dvignilo njihovoštevilo.kotje poročala, Pravda", nu 179 miljard.
Je razumljivo, da je tudi draginja življenskih potrebščin neizmerno stopila. Seženj drv, ki je stal pred vojno 5_6 rubljev, stane danes v Moskvi
22.000 rubljev. Par čevljev stane do
25.000 rubljev, libra kruha 230 rubljev, pud moke (16 kg) 30.000 rubljev. Državni pridelek žita je nezadosten, ve-rižniške cene za blago preko državnih nakaznic, naravnost pravljične. In naj nikdo ne misli, da je zadovoljno sedaj delavstvo., Prišla je tudi že vrsta nanj. Vse tovarne stoje pod bajoneti rdečih gardistov. Tovarne so robotarne, ki v njih stekajo sužnji. Delavstvo mora delati po redu in v razmerah, ki mu jih diktira vlada sodrugov. Delavec se ne sme pritožiti čez premajhno plačo, ne sme odpovedati dela, če se mu delo v tovarni ne do-pade. Delavstvo z tovaren dezertira
na deželo — a ta dezertacija je kontrarevolucija. V ječah danes ne sede več buržuji, temveč uporni delavci. Tovarne so bivši „Arbeitssammelkadri“ bojne Avstrije. Denar nima vrednosti. Na deželi je živil dovelj, a kmetje jih nočejo prodajati za denar in kar je glavno, primanjkuje prometnih sredstev. V Moskvi je cela vrsta hiš podrtih, les uporabljen za kurjavo — saj hiš je vsled velikega upadka prebivalstva, ki beži na deželo, na preostanek. Trgovine v celih ulicah so zaprte, prodajajo in dodajajo le „cen-trale“. Prebivalstvo je mnenja, da tega stanja prihodnjo zimo ne bode mogoče več vzdržati, ako ne pride pomoč. Resničnih boljševikov niti danes med samim delavstvom ni 10%. Ali vlada drži režim, prebivalstvo je,potlačeno, otopelo in brez moči in ener-
gije. Volitve se vrše pod pritiskom : strašnega terorja in so jasna tragiko- ; medija.
Leninov sistem je začasno uničil buržoazijo ali istočasno je uničil i moderni ruski proletarijat. Pravilno ; piše o ruskem boljševiškem „socija- > lizmu“ Karl Kautsky, ko pravi: „Za diktatorja ni nič lažjega, kot razlašče- ' vati. Ali urediti veliki organizem družabnega dela in privesti ga v tek, zato ne zadostuje dekret in rdeča garda.“ (die Diktatur des Proletariats, str. 54.)
Neuspešnost vseh naredb in sred- < stev, s katerimi so boljševiki hoteli uvesti v življenje svoj sistem in ga vzdržati je vodila neizogibno k terorju.
K terorju ne samo proti buržuaziji, temveč k terorju proti vsem drugače-mislečim, predvsem proti nezadovoljnemu delavstvu, seljakom in socija-listom drugih smeri.
Koncem leta 1~918. je bilo zaprtih v petrograjskih ječah 3205 oseb za politične zločine. Med njimi je bilo 50 buržujev, 87 monarhistov, 270 soc. demokratov, 311 socijalnih revoluci-jonarjev 32 komunistov, 5 anarhistov, 85 boljševikov in 606 neorijentiranih. Torej 137 meščanov in monarhistov in 703 socijalistov — iti to imenujejo ' boljševiki proletarsko in socijalistično diktaturo. In Lenin se v svoji brošuri, ", iz katere jemljemo njegove misli („Sov-jeti pri delu (Mednarodni položaj ruske, sovjetske republike in osnovm problemi socijalne revolucije) napisane v aprilu 1918), se pritožuje, da je sovjetska vlada preveč mehka in ji očita, da se poslužuje „mnogokrat raje marmelade kot pa železa".
Malo prijazna slika Rusije, ki je pred vojno zalagala z živili pol Evrope, medtem ko sedaj njeno prebivalstvo umira od gladu, nam kaže, kam vodi socijalizem, izpeljavan z močjo neizobraženih mas od Voditeljev, ki ne poznajo narodnogospodarskega življenja in agitatorjev, kateri hočejo odrešiti proletarijat z obljubljanjem nemogočih stvari in z nasilnim vmešavanjem v gospodarsko življenje.
Samo na Ogrskem so pokusili slediti — malo zapeljivemu ruskemu vzgledu. Vse vesti, objavljene o posledicah Kuhnovega režima, zvene enako, kot one z Rusije: popolna zmešnjava gospodarskega življenja, padec discipline v tovarnah, zvišanje mezd v isti meri z padanjem vrednosti izdelkov. Ministri boljševiške vlade budapeštanske so že čez nekoliko tednov govorili ravnotako, kot Lenin in Bronstein-Trocky.
V časopisu „Volksstimme“'izhaja-jočim v Pesti, se slikajo vzroki padanja tamkajšnje produkcije sledeče: Glavni vzrok je popolni nedostatek delavne discipline, ki je obstojala v kapitalistični državi. Podjetja, ki so po cela desetletja kar najlepše pro spevala, se ne s^iejo kar naenkrat uničiti, ako sž noče prizadeti industriji kar največjo škodo. Nadaljna napaka je bila, da so bili v mnogih tovarnah ravnatelji od delavskih svetov
račun vestnih delavcev. Tudi v komunistični državi morajo biti plačani po svoji zmožnosti in marljivosti. Tozadevne naredbe naj bi se kar najstrožje | izpeljale. Sile, vodeče podvzetje moraja < biti veščaki v dotični obrti; sedaj so j popolnoma odvisni od delavskih svetov,
| kar je koristno edinole tam, kjer ta i svet sam sestoji iz veščakov; žalibog ] je to redkokje slučaj, in zato se ni i čuditi, da je v podjetjih nastala še ; nebila neskladnost in zmešnjava, ki že prehaja v popolen nered, ki mora | upropastiti tudi najlepše cvetočo industrijo. V večini tovaren je naprosto 1 negotovo, kakšne dolžnosti in pravice pripadajo ravnatelju in kakšne delavskemu svetu. Tu so potrebna jasna j in podrobna pravila; le na ta način je možno dospeti iz vseobčega ne-; reda k nekaki ureditvi, „in resni delavci gotovo pripoznavajo resnico mojih izjavanj,“ končuje autor članka, boljševiški voditelj Miihlhausen.
To gospodarstvo je trajalo komaj štiri mesece. In ko je njegov začetnik ; Bela Kuhn .bežal iz Budapeste, ga
niso proklinjali samo buržoasti fh seljaki, temveč tudi delavstvo. Ista osoda čaka osnovatelje „komunizma“ v Rusiji. Lenin in Trocky se držita na krmilu pravzaprav le še s tem, da svoje nemogoče in nezmiselno delo sama odstranjujeta in vračata Rusijo staremu redu. Je bilo zato potrebno toliko žrtev?!	;	'
Obe boljševiški vladi sta plameneč pečat ra staro, a malo znano resnico, da so demagogi največji ne-prijatelji ljudstva. Pravilno je presodil švedski socijalistični voditelj Branting posledice boljševiškega gospodarstva na elsaškem socijaiističnem shodu (20. aprila 1919), rekoč:
rJ e to popolna stagnacija (presta n ek) in smrt vsakega vstvarjanja in naprosto gospodarski razpad z vsemi svojimi žalostnimi nasledki, bedo in lakoto. Boljševizem ni slika socijalizma, še manj njegova zmaga. Diktatura proletarijat a je karikatura so-cijalizma.“	F.
Politične vesti.
Avstrijakanti iu traki.
Značilno je, da so se ob prihodu regeuta pri oficijelnih pozdravih najbolj Stalili v ospredje razni avstrijakanti. Komaj pred t&mi leti so Se najnavdu senejSe pozdravljali avstrijskega Karla, dočirn so se sedaj ravnotako »odkritosrčno" navduševali za Aleksandra. Razni * voditelji naroda11 brez — naroda, niso čutili niti toliko moralne zavesti, da bi ostali lepo doma in prepustili olicijelui sprejem onim, ki so brez črno-rumene preteklosti. — Pred sprejemom Aleksandra se je zelo veliko govorilo o dcmoustraeiji, ki se je pa v slavnostnih dneh našemila v frake iu cilindre. Bm-zuazija je letala s svojimi škrici kot obnorela in „dauie v dvornih toaletah so se zvijale v domišljavosti iu nadutosti. Kes lepa demonstracija!
Draginja ostane.
Veliko grmenji in malo dežja i Upili so po meščanskih listih, da bo konec draginje in da se nsm obetajo boljši Časi! Vendar so se cene tako neznatno znižale, da za delavne sloje še dolgo ne bo prišla obljubljena deveta dežela. Vse trpi se naj vetje pomankanje! Vlada še naprej ščiti razne špekulante in ode ruhe, ki
brezobzirno izkoriščajo prole-
tarske vrste. Prepričani smo,
da nikdar dokler se
preje ne bo konec draginje, ue pomede z vlado, ki je neljudska iu kapitalistična. Obračunati hočemo z ne-Ijudskim zastopstvom!
i'
Vse pri siareun
Mnogo se je že pisalo o plačah javnili nameščencev. Pred dnevi se je celo obljubilo deputaciji, javnih nameščencev, ki je posredovala v Beogradu, da se prejemki zvišajo. Toda ostalo je pri obljuban. Sedaj prvega so javni nameščenci prejeli zopet svoje stare prejemke iu bodo primorani dati v lonec — obljube. Obleči se bodo morali tudi z obljubami. Ali bo kdo sit in kdo oblečen dvomimo!
JUGOSLAVIJA.
-j- Komisija za določitev naših mej.
j Tekom meseca julija bodo poslaue na mejo us ! podlagi sklepa vrhovnega sveta v Parizu posa-| mezne komisije za določitev državnih mej. V j teh komisijah bodo zastopniki vseh velikih sil in prizadetih držav. Za določitev moje naprara
HCSI1 SVeiOV holgarskj mt.jj je določen od nase strani general enostavno odstavljeni in na njih mesta j)nšan Štefanovi«'. Meja naprsna Bolgarski se bo postavljene osebe, ki so bile sicer i določila točno do mirovni pogodbi. Caribrod in
nastavljene v podjetju, ki pa enostavno niso imele zmožnosti, voditi celo podjetje. Ravnotako primanjkuje enotnosti v vodstvu podjetij in vsaka autoriteta vodilne osebe, da bi mogla odpustiti delavce, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti, ki so leni in zanikerni, in ne, kot se godi to dosedaj, da se mora v vsakem takem slučaju najprej vprašati za svet delavski svc*. ki v največjih slučajih nemarniža obdrži.
Učinek tega postopanja na produkcijo si lahko vsak sam predstavlja. Uvaže-vati se bode moralo tudi akordne mezde, ker sedaj se rede lenuhi na
določila točno po mirovni pogodbi.
Bosiljgrad pripadeta Jugoslaviji,
+ Sehvestracija premoženja podanikov sovražnih držav. Minister za pravosodje Marko Trifkovic je poslal narodnemu predstavništvu zakonski predlog, po katerem se imetje podanikov neprijateljskih držav stavlja pod državni selcvester. Dokler ta zakon ni rešen, velja naredba, ki jo je že podpisal regent Aleksander.
PO SVETU.
+ Itevolucijonarno gibanje t Italiji.
V Italiji neprestano vre. Stavke, demonstracije, upori ne prenehajo. Te dni se je uprlo vojaštvo I. bersaglierskega polka v Anconi, ker se je raznesla vest, da so jih nameravali poslati v Valono. Med upornim in zvestim vojaštvom je
prišlo do spopada, med katerim je bilo več mrtvih in težko ranjenih. Tudi v Milanu je pririlo do streljanja med oboroženo silo in stavkajoči ni delavstvom. Bilo je istotako mnogo mrtvih in ranjenih. Stavke so izbruhnile nadalje v Genovi, Rimu, Neaplju itd. Splošuo se opaža, da dobivajo stavke anarhistični značaj. Naj večje netivo za nemire v Italijl^e zasedba dela Albanije po italijauskih četah. Socialisti zahtevajo, da se iz Valone odpokličejo vse čete. Kakor poročajo zadnje vesti, je proklamiraua v Italiji splošna stavka.
+ Albanci vrgli Italijan* Iz Valone.
„Pravda“ prinaša h rjavko ;z S kadra, da so albanski vstaši imeli pred Valono hud boj z Italijani ter da ho po napadu zavzeti Valono, pri čemer ao zajeli italijansko garnizijo.
-j- Vstaja Albancev v Sfkadfu. Razni listi poročajo, da »e je pričela vstaja proti ita lijariskim četam v Sltadfu in da ,|e prek njeoa zveza mod julijanskimi četami v Skaaru in četami, ki so v Sv. Ivanu Medovanjkcm.
-{- Grčija je pričela proti Turčiji vojno. Kakor pravijo razna poročila, je voju;; sreča na g.'ški strani, kar jc pa itak samo po sebi razumljivi. Nedisciplinirane čete turških nacionalistov se ne moieio uspešno boriti z disciplinirano redno grško vojsko.
-f- Bojkot proti Madžarski. Za bojkot proti Madžarski so ge izrekle tudi č,ehošlovaške strokovne organizacije in romunski socijaliati.
-j- Pogoji antante za vs’op Nemčijfi t
zvezo narodov. V angleški posianVki zbohriei je izjavil Loj’d George, da bo Nemčija v zvezo narodov sprejeta, ako ima rasno željo izpolniti pogoju, katere ji nalaga mirovna, pogodba.
+ .Mfilerand proti sovjetski vladi. V francoski zbornici je 24. p. m. »ocijalist Lafont prosil vlado, naj prihia na pomoč Rusiji, kjer umira na nalezljivih boleznih na-tisoče ljudi. Odgovarjal je ministerski predsednik Millerand, ki je La fon to vo prošnjo zavrnil. Opozarjal je, da se je bila zveza narodov obrnila na sovjetsko vlado s prošnjo, da bi smela v Rušijo poslati preiskovalno komisijo, ki bi prinesla s seboj vso potrebno pomoč. Takrat je sovjetska vlada to prošnjo in pomoč odbila. Dokler si sovjetska vlada ne prisvoji značaja prave vlade, ue more biti govora o političnih odnošajih z njo.
-j- Turki odgovorili Da mirovne pogoje. V turškem odgovoru na mirovne poboje stoji med drugim, da Turčija priznava vse novonastale države: Poljsko, Jugoslavijo, Oehoslo-vaško,, kot neodvisne države, Sirijo, Mezopotanijo iu Palestino, kakor tudi Armenijo in Iledžan ter naposled protektorat Francije nad Tunisom in Marokom, se odpove vsem pravicam glede Libije In otokov Dodekaneza, priznava angleški protektorat nad Egiptom, svobodno plovbo v sueškem prekopu, angleško-egiptovsko upravo Sudana in aneksijo Cipra po Angliji. Turčija se odpove pravici do velikih otokov v Egejskem morju, da se zajamči varnost Carigrada, zahteva turška vlada mimo drugega omejitev števila tujih vojnih ladij ter prosi, da bi vzhodna Tracija s predvojnimi mejami ostala pod turško oblastjo iu da grške čete zapuste Smirno iu sosednje ozemlje
+ Kritičen položaj na Irskem. Kriza,
ki je nastala vsled pokreta sinfajnovčov na irskih železnicah, je vedno večja. V Dublin že dalj časa niso prispela živila. Govori se, da bo železniški promet ustavljen povsod. Izvzete bodo Bamo nekatere ulstrske grofije.
- -f- AngleSho-rusfca gospodarska pogajanja v Londonu. Na konferouoi v Londonu med ruskim zastopnikom Krasinom in angleško vlado je Krasin zastopal trdno mnenje v edini točki, da se ne'more v Rusiji trgovati z nobeno privatno osebo, marveč samo s sovjetsko vlado.
-j- Krim v sovjetskih rokah Na Krimu iu na vsem sosednem ozemlju je sovjetska vlada prevzela izvrševalno oblast.
predsedaiSkc volitve v Zedinjenih drlavah se vršijo meseca novembra. Volilni boj med republikansko in demokratsko stranko bo ljut. Glavno vprašanje pri volitvah bo vprašanje zunanje politike. Obe stranki polagati važnost na vprašanje ratifikacije mirovne pogodbe. Volilna borba sc bo vrSila s parolami za in proti Wilsonu.
Tedenske vesti.
— Naročnikom. Tiskarniški stroški ao vsaki teden višji in nastalo je tudi veliko pomanjkanje papirja. Primorani smo bili vsled tega obliko *Nove Pravde" nekoliko skrčiti; zato pa ostane naročnina ista. V slučaju potrebe bo imel list prilogo. Naročniki vsekakor ne bodo prikrajšani. Pri tej priliki ponovno poživljamo vse naše somišljenike, da razširjajo list in pridobivajo novih naročnikov! Plačajte zaostalo naročnino!
— Nore naročnike ,N«mo Pravde4 v Mariboru sprejema tajništvo Narodno-socijalističnc stranke v Narodnem domu,
I.	nadstropje, levo. Tajništvo sprejema tudi naročila za inseratc. Uradne ure od 8 do 12 in od 15 do 18 ure.
— Regent Aleksander v Sloveniji. 26. junija je dospel regent v Ljubljano, kjer je bil z velikim navdušenjem sprejet. Regent je obiskal nadalje Bled, kjer je sprejel tudi Korošce, potem Celje in Maribor. Povsod so ga pozdravljali irt mu prirejali burne ovacije. V torek 29. junija se je regent iz Maribora vrnil v Beograd.
— Šesta obletnica atentata v Sarajeva. 28. junija je preteklo 6 let, odkar so izvršili Princip, Gabrilovič in tovariši atentat na bivšega avstroogr-skega prestolonaslednika Ferdinanda. Kmalu po umoru so avstrijske oblasti obsodile nekaj zarotnikov v smrt na vešala, druge pa, med njimi Principa, radi uedoletnosti v dosmrtno ječo. — Princip jo pozneje v ječi v Terezinu na Češkem umrl. Zemske ostanke v avstrijskih ječah umrlih mučenikov za našo svobodo prepeljejo iz Terezina v domovino Sokoli, ko se povrnejo iz vse-sokolskcga izleta v Pragi.
— Vidov dan — državni praznik se je praznoval 28. junija kot spomin na bitko na Kosovem poljd 1. 1389.
— Snhotlškl proceu. Te dni je bila po prekcrn sodu proglašena razsodba proti krivcem izza krvavih izgredov v Subotici. Od 16 obtožencev jih je 8 obsojenih na smrt, 2 na dolgoletno temnico, 4 pa so izročeni navadnemu^ sodišču.
Švabi komandirajo. V Sevnici ob Savi je delavstvo govorilo z regentom Aleksandrom. Pri tej priliki mu je povedalo, da v Sevnici še vedno komandirajo S vabi v tovarni za kopita. Ale-leksander je nato vprašal pričujočega ministra Kukovca, če se temu ne more odpomoči. Kukovec je odgovoril, daje to lahko mogoče, nakar mu je Aleksander naročij, nuj vse potrebno ukrene, da se Švabe spravi iz Sevnice. Bomo videli, če se naročilo izvrši iu požene vendar enkrat razne Winkleje iz Sevnice!
— Razsvetljava železniških vozov. V kratkem sc zopet uvede plinska razsvetljava vagonov na naših zelezni cab. Ker so priprave za proizvajanje piina premajhne, bo razsvetljava za enkrat uvedena samo v brzovlakih.
— Zukoa za vojne dobičke — začasno ukinjen. Finančno ministrstvo je odredilo, da naj se vsako poslovanje na podlagi zakona o davku na vojne dobičke takoj ustavi.
— Naši ujetniki iz Italije. Vsled posredovanja naše vlade se je v zadnjem času pospešilo odpošiljanje vojnih ujetnikov iz Italije. Poslednji transport s 310 ujetniki je došel v Dubrovnik pred nekoliko dnevi. Ujetniki izgledajo zelo slabo te'r so vsi pritožujejo nad trpljenjem in mukami, ki so jih morali prestati v Italiji.
— Ujetniki iz Rusije so vračaj«. Z Dunaja poročajo, da je prispelo tjakaj več transportov iz Rusije, med njimi tudi 57 Jugoslovanov.
-Ob pri liki vsesokolskega izleta v Pragi, ki se je vršil te dni, se je poklonilo na Gradčanih 15 zastopnikov jugoslovanskega sokolstva predsedniku CSR Masaryku. Prisotni so bili tudi ukrajinski in francoski zastopniki. Masaryk se je zahvalil za poklonitev v češkem in francoskem jeziku.
— Slovenski otroški Trtcl v zasedenem ozemlju. Italijanske oblasti so dovolile, da so se odprli slovenski otroški vrtci v Skednju, pri Sv. Jakobu, Pr* Sv. Mariji Magdaleni, v Ro Colu, Koloniji, Rojanu, Sv. Ivanu in na Vr-delci.
— Istrske otroke, ki se nahajajo v Jugoslaviji, hoče dobiti nazaj civilni komisar v Pulju. Razposlal je na vse ,obČine okrožnico, v kateri poziva, naj mu javijo, koliko otrok iz teh občin je v Jugoslaviji.
— Posebne plebiscitne znamke se bodo izdale na dan glasovanja za cono B.
— Anglikanska in pravoslavna cerkev se nameravata ujediniti drugo leto na vaseljenskem zboru v Aja Sofiji.
— Morski smrk v tržaški luki.
Te dni so o priliki močne nevihte opazovali v tržaški luki morski smrk ali voueno trobo (Wasserhose), ki se je razlila ob valolomu. En parnik in par ladij je komaj ušlo nevarnosti.
— Protldrsglnjski nemiri v Nemčiji. Po raznih mestih v Nemčiji je prišlo do težkih protidraginjakih izgredov. Ponekbd so množice tudi plenile.
— Trojčke je povila in sicer dva dečka iu eno deklico Marija Ravnjak, žena fužinskega delavca v Kotlah ua Koroškem. Otroci vsi živijo.
— R.tzpust vojaških sodišč. Z dne 28. junija se je pričel razpust vojaških sodišč v Jugoslaviji.
— List ,,l)eat*ch« Groazvracht'’4, ki izhaja v Gradcu, ne sme več v Jugoslavijo radi svojega izrazito protijugoslovanskega pisarjenja.
— Strašna nevihta nad Zagrebom. 27. junija je divjala nad Zagrebom in okolico strašna nevihta s točo in silnim viharjem, i Nad mestom se je odtrgal oblak. Voda je poplavila vse ulice iu zalila pritlična stanovanja in kleti. V okulici je napravila toča, ki je bila debela kot pest, velikausko škodo.
— Od samega veselja je umrla na Dunaju žena nekega mizarja vsled uenadae in nepričakovane vrnitve svojega moža po petletni odsotnosti v ruskem ujetništvu. Mož ji ves ta Čas ni ničesar pisal, ko pa je došel na potu v domovino v Prago in od tam brzojavil ženi, da pride, je žena samega veselja nenadoma umrla. Ko je mož prišel na svoj dom, je ženo našel na mrtvaškem odru.	_	-
— PffH betonska ladja v Jug ■ -slaviji. V Molemti (Dalmacija) so zgradili prvo betonsko ladjo v Jugoslaviji po sistemu dr. Stjepana Siročiea in Marka Kise. Poizkusi na morju so dobro uspeli ter se nadaljujejo. Ladja nosi ime Peter I.
— Okrevališče za', delavce iz Bačke In Banata je priredilo ministrstvo za socijalno politiko v dveh vilah ob Jezeru Palič pri Subotici.
— Komunist, Muna pretepen od čcŠkth legij -uurje Dne 26. junija je hotel v Olmucu govoriti češki komunist Muna na zborovanju. V dvorano je vdrlo 300 čeških legijonarjev in ga preteplo. Vrgli so ga po stopnicah ltr ga zaprli v vojašnico. Končno so ga morali prepeljati v bolnico.
—- Rusi bi radi imeli svoje šole. Rusi, ki stanujejo v Beogradu in sploh v Jngoslaviji, so prosili ministrstvo prosvete, da se jim odobri otvoritev ruske gimnazije v Zemunu, na kateri bi se razen ruskega jezika in drugih predmetov učil tudi naš jezik, naša književnost in zgodpviua. Prošnja bo naj-brže ugodena.
— Veliko vojaško munlcijsko skladišče je pretekli teden zletelo v LoČnišu ng. Goriškem v zrak. Daleč na okoli je vse porušeno. Škoda je velikanska.
— Razglednice s slikami regentovega sprejema je založilo Društvo jugoslovanskih novinarjev v Ljubljani. Cela serija (8 različnih razglednic) stane 16 K. Naročajo se pri Društvu jugoslovanskih novinarjev v Ljubljani. Za trgovce in razprodajale znaten popust.
— Regent«* dar za siromašne dijake vseučilišča v Ljubljani. Major Radko Rakotič je izročil rektorju drju. Plemlju 40.000 kron kot dar prestolonaslednika regeDta Aleksandra za siromašne dijake ljubljanskega vseučilišča.
Maribor.
— Mariborsko slovensko gledališče. Na Vidov dan dne 28. junija se je z uprizoritvijo ,.Smrt maikc Jugovičev" zaključila letošnja sezona.
— Hiša Urnega Jurju. V Mariboru na Koroški cesti se nahaja hiša, v kateri je stanoval 1. 1814. Karagjorgje (Črni Jurij), praded regenta Aleksandra.
Celje.
— Ova Celjana sc ponesrečila pod Kamniškim sedlom. 28. junija
sta se penesrečila pod Kamniškim sedlom g. Walter Josek in njegova žena. Jorek, ki je zdrčal po snežišču in treščil z glavo v skalo, je kmalu umrl, dočim njegova žena ni nevarno poškodovana. Nesreča se je dogodila vsled turistovske neizurjenosti.
— Blaznež zažgal hišo. V hiši celjske mestne občine na Liseah je izbruhnil te dni ogenj, ki je v dveh urah popolnoma uničil poslopje in vse, kar je bilo v hiši. Zažgal je dr. Gezar Bo-bisnt, ki je že dalje časa bolehal na umu in si predstavljal, da je predsednik avstro-ogrske republike. Zvečer je najprej razbil vse svoje pohištvo, ob pol enajstih ponoči pa je zažgal še poslopje. Blazneža so prepeljali takoj v blaznico na Studenec.
Strokovni pregled.
Slovensko zidarsko iu tesarsko društvo V Ljubljanlje imelo 20. m. m. j svoj redni občni zbor. Predsednik tov.
! Babnik je otvoril zbor s pozdravom in pozivom na delo za korist skupnosti. Povdarjal je, da je namen društva na temelju solidarnosti in vzajemnosti podpirati člaue v vsakem oziru. Po poročilih društvenih funkcionarjev se je izvolil sledeči odbor: Jakob Babnik, pred-\ sednik; Anton Merlak, »odpredsednik; Franc Keržič, tajnik; Hinko Magister, blagajnik; Josip Mozetič, Frau Jenko, ; Fran Svetek, Josip Martinčič in Florjan l Celat, odborniki; Franc Goli iu Josip j Stare, namestnika; Valentin-Mozetič in j Mihael Srakar, pregledovalca računov. : Po končanih volitvah je podal tovariš
Merlak smernice za bodoče delovanje društva. Predvsem je povdarjal, da bo treba poskrbeti za večjo strokovno izobrazbo članov ter v ta namen prirejati v okviru društva strokovna predavanja. Obsojal je različne rovarje, ki so hoteli v svojih nejasnih komunističnih „idea!ih“ društvo po 24 letnem obstoju uničiti. Toda zavedni društveniki so to nakano še pravočasno preprečili. Društvo je pokazalo voljo do dela, si začrtalo svoje smernice jasno in točno. Zaupajoč društvu je zadnji čas stopilo veliko delavstva stavbne stroke pod naš prapor. Po govorih še nekaterih drugih tovarišev ie zaključil predsednik lepo uspeli občni zbor.
Dopisi.
Ljubljana.
— Prvi slovenski župan v Ljubljani Peter Grasselli je slavil zadnjo nedeljo SOletnico svojega rojstva. Slavljenec je bil prvi slovenski župan v Ljubljani, ko -so leta 1882. Slovenci po trdi borbi iztrgali prestolico Slovenije iz nemških rok.
— Stavka akademikov v Ljubljani. V četrtek so stopili akademiki jugosl. univerze v Ljubljani v enodnevno stavko. Stavko je napovedalo društvo akademikov-tehnikov radi pomanjkanja prostorov za tehniško fakulteto.
Ptuj. Komisija za urejevanje cen v Ptuju spi, kakor še marsikatera druga. To je namreč ptujska epidemična bolezen komisij. V prvem navdušenju se možje, ki sede po teh komisijah, z vso vnemo poprimo kake reči, a ko mine ogenj prvega navdušenja in stopi, realnost pred njih duševne oči, pa počasi, pomalem zatisnejo trudne oči in zaspe. Za časa Rozeta, moža žalostnega spomina, je bila komisija za uravnavanje cen silno agilna. Možje so v sejah določali cene živilom in drugim življenskim potrebam, letali po trgovinah, zaprli, oziroma pustili zapreti par pekov radi prelahkega kruha, razburjenje je minilo, prebivalstvo si je oddahnilo, cene so pa rasle. In danes ?! O, večkrat se sliši z mestnega urada, da bo komisija cene. živilom uredila, a vse ostane pri starem. Komisija seje in seje, razobesi cenike in konec. Pri nas opazujemo le naraščanje cen: le pri kruhu so peki pri štruci popustiti krono, pri žemljah 20 v. Jajce se je dobilo pred tremi tedni v Mariboru za 40 v, v Ormužu za 60 v, a v Ptuju stane še danes 1 K. V Mariboru so cene blagu padle za 50 — 90 % pri nas v Ptuju se vidi vedno iste številke v izložbah. V državi, ki je tako bogata svinj, plačujemo mast po 52 -— 58 K kg. Ob času ukuhavanja sadja ni sladkorja, namreč cenega za nas, ki se štejemo k nižjim slojem, pač pa blesti v trgovinah oznanilo, da se dobi sladkor brez nakaznic po 78 — 90 K kg. Ali ne bo treba tu remedure in sicer poštene remedure?! Gospoda moja, po prevratu se je kazalo tako lepo; cene so postajale zmerne, če se pomisli, da smo bili tedaj še v vojnem stanju; dobilo se je tudi še, kar se je potrebovalo. A ta zlati čas ni trajal dolgo. Vajeti v državi so dobili verižniki in prekupci. Judje so imeli po svojih skrivnih skladiščih nagromadenega silno blaga, ter so čakali kedaj pride ugoden trenutek, da privijejo cene, ki jim tedaj še niso bile visoke dovolj. Prišli so momenti, da ljudstvu niso imeli kaj dati, in vendar je bilo vsega dovolj. Našli so se ljudje, ki bi bili radi le 48 ur prehranjevalni minister, da bi s srbskimi bajoneti poiskal' te velikanske množine skritega blaga, ki
je čakalo v skrivališčih le visokih cen. Danes se to blago, ki j^ deloma pokvarjeno, izvaža v sosedne države. Najvišja komisija ni na mestu. Gospodje pokažite enkrat resno voljo, ljudstvu, ki že 6 let trpi to mizerijo, res pomagati. Ni nam pomagano s ceniki, ki jih komisije uzorno napravijo pri sejah, to kar kažejo ceniki, se mora tudi energično in konsekventno izvesti, pa makar, da kosti pokajo na levi in na desni. Cene dol, pa ne samo pri živilih, tudi pri manufakturi in usnju! Skrajni čas je.
Gospodarstvo.
Sporazum med Avstroogrsko in Narodno banke. „\Viener Tagblatt" poroča, da je med Avstroogrsko in jugoslovansko Narodno banko došlo do sporazuma), po katerem prevzame s 1. julijem Narodna banka podružnice Av-stroogrske banke v Jugoslaviji.
No-' denar sibirske vlad«. Angleški časopisi poročajo, da je vlada v Vladivostoku sklenila izdati za 150 milijonov rubljev novega denarja, ki bo pokrit s srebrom zlatom in platinom. Denar, ki je bil v prometu dosedaj se zamenja, in se bo zanj plačalo 60®/0 nominalne vrednosti.
Kongres zastopnikov mednarodnih trgovinskih zbornic se je sestal prošli teden v Parizu. Kongres je imenoval komisijo, ki se bo bavila z vprašanji surovin, kredita in nepoštene konkurence.
Amerika prepovedala izvoz premoga v Evropo. Kakor javljajo „ Times", je ameriška državna trgovinska komisija izdala navedbo, ki naj provzroči prepoved izvoza premoga v Evropo.
Izdaja konzorcij „Nove Pravde". Odgovorni urednik: Anton Brandtner.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.
Razširjajte „Novo Pravdo“l
•	Ustanovitev jugoslovanske	JY(atice"
se vrši v nedeljo 4. julija 1920. pri Sv. Lovrencu na Pohorju s sodelovanjem Glasbene Matice iz Maribora,
■	vseh sokolskih žup iz okolice in vseh društev iz mariborske okolice.
SPORED: Ples in zabava na prostem ob sviranju godbe jugoslovanskih železničarjev iz Maribora. Vozi po-
■	sebni vlak iz Maribora.	PREDSEDSTVO	ODBORA.
Priporočam slavnemu ob-	Naprodaj	vsake količine
I *» Restavracija 'v ..Nandieia dir v Krihn	s*	gi	SS52	re“e«aiD‘“«lta
S	HINKO	KOSIČ	®	nih cenah anev	I flntnn	I nnhnin
K se priporoča za obilen obisk
Najcenejši nakup
Cigaretnega papirja in stročnic vseh vrst ter pralnega in toaletnega mila, papirja, kreme in drugega blaga nadebdo pri tvrdki
Ljubljana,
Resljeva cesta 20
Zahtevajte cenik.
lesni trgovec
Sv. Lovrenc na Pohorju,
3{am ?	tfam	?
Narodna, kavarna!
Svira vsaki dan damski koncert „LIRAU Priporočata se slavnemu občinstvu za obilen obisk Spoštovanjem ^
Carevič in Štibilj
Glavni trg, Vetrinjska ulica 2, Maribor.
Priporočljive tvrdke Sv. Lovrenc na Pohorju
Alojz Jager
trgovina z mešanim blagem
Anton Brezoenik
lesna trgovina
Jakob Novak
Hotelir in lesni trgovec
Feliks Heiuscliko
usnjar
Karol Pisnik
čevljar
Julija Sabadi
pekarna
Somišljeniki, naročajte in razširjajte
N ovo Pravdo!
B«m 5£Včft
Ljuaij*nq ■ nomtJ
Siš'“'
I ® Tapetniški
Cene so padle /
Kje? Samo v ■vrlctreo^ini
delavnica
popreje Oskar Reiter v Slovenjem Gradcu.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem izdatno znižal cene pri vsej svoji zalogi kakor pri: manufakturi, špeceriji in železnini. Prodajam koruzno moko po Kr 6.—, koruzni zdrob po Kr. 6’50. Dobi se tuni sladkor in rogaška slatina vpoljubni množini. Za obilen obisk se priporoča z odi. spošlovanjem
Alojzij Dular 'jjg§T Pridite vsi in prepričujte se! -w
Zahtevajte nas list v vsakem javnem lokalu!
ALOJZIJ GNIUŠEK
trgovina z mešanim blagom na drobno in debelo
Maribor, Glavni trg- štev. 6.
Jadranska banka
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko-
\	v
vic, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Vabilo na snbkripcijo delnic
Redni občni zbor dne 31. majnika 1920 je sklenil zvišati delniško glavnico	od	6 do	10	milijonov kron	ter pooblastil upravni svet
izdati 10.000 komadov novih delnic po K 400'— nominale pod sledečimi pogoji:
1. Starim delničarjem se zagotovi opcijska pravica na ta način, da pripadejo	na	pet starih	delnic dve novi	delnici,po kurzu K 700.—
Za izvrševanje opcijske pravice je treba deponirati ofelnice pri centrali v Mariboru,	ali	pri njenih podružnicah v Murski Soboti v
Velikovcu.
2. Ostalih 4000 delnic s prepusti po kurzu Iv S50.— novim delničarjem.
3. Delnice partipicirajo na čistem dobičku banke od 1. julija . 1920.
4. Kurzni dobiček po odbitku stroško-v in pristojbin se dodeli rezervnemu zakladu.
5. Kupnino je pri prijavi polno vplačati. Od tega zneska se povrnejo 5% obresti do 30. junija 1920.
6. Prijavi se lahko osebno pri banki v Mariboru in pri njenih‘podružnicah v Murski Soboti in Velikovcu ali pismeno s pismeno tiskovino v času od 1. junija do vštetega 30. junija 1920.
7. Dodelitev delnic si pridrži upravni svet.