ZGODOVINA ZA VSE, leto XXII, št. 1, 2015 leto XXII, št. 1, 2015 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE, leto XXII, 2015, št. 1 ISSN 1318–2498 VSEBINA Boris Golec »Kontesa« Fanny – skica pozabljene romanopiske 5 »Nomen est omen«: rojena kot baronica Valvasor, hci grofice Christalnigg, soproga Carla Morellija, življenjska sopotnica Petra Nisitea „Contessa Fanny“ – skizze über eine vergessene romanautorin „Nomen est omen“: geborene Baronin Valvasor, Tochter der Gräfin Christalnigg, Ehefrau von Carl Morelli, Lebensgefährtin von Petar Nisiteo Mateja Ratej »Proklete babe, zakaj ne grejo prej zdravnika iskat« 29 Kazenska zadeva ginekologa Benjamina Ipavca leta 1929 „verdammte Weiber, Warum suChen sie siCh niCht Früher einen arzt“ Die Strafsache gegen den Gynäkologen Benjamin Ipavec im Jahr 1929 Marina Vrhovac »Nova ženska – skrbna mati, žena in gospodinja, zraven pa še veliko vec – zaposlena, izobražena in politicno dejavna.« 38 Vida Tomšic in žensko vprašanje „die neue Frau – eine treusorgende mutter, eheFrau und hausFrau, und ausserdem noCh viel mehr – beruFstätig, gebildet und politisCh aktiv.“ Vida Tomšic und die Frauenfrage Polona Sitar »Tist obcutek, ko dobiš prvo placo – zdej si boš lahka pa sama kej kupla« 51 Podobe vsakdanjega življenja slovenskih žensk po letu 1945 skozi vidike zaposlitve in potrošnje „dieses geFühl, Wenn du das erste gehalt bekommst – jetzt kannst dir ja selber Was kauFen“ Bilder des täglichen Lebens slowenischer Frauen nach dem Jahr 1945 aus dem Blickwinkel der Berufstätigkeit und des Konsums Maria Papathanassiou Delovna, spolna in družbena hierarhija na podeželju: žene kmetov in dékle v Avstriji ob koncu 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja 65 rural labour, gender and soCial hierarChies: peasants’ Wives and Female rural servants in austria during the late 19th and the First deCades oF the 20th Century s knjižne police Neja Blaj Hribar Krmarjenje razmajane avstrijske barke 77 Marjan Kordaš Hitlerjev menedžer smrti 79 Aleksander Žižek Vojna je hudic 81 Anja Prša Brat brata 83 Jože Macek Laško bere 84 Klemen Senica Koncizen uvod v postkolonialne študije 86 Boris Golec »Kontesa« Fanny – skica pozabljene romanopiske »Nomen est omen«: rojena kot baronica Valvasor, hci grofice Christalnigg, soproga Carla Morellija, življenjska sopotnica Petra Nisitea GOLEC Boris, izr. prof. dr., znanstveni svetnik, zgodovinski inštitut milka kosa zrC sazu, novi trg 2, si-1000 ljubljana 929Morelli F. 821.163.6.09Morelli F. 821.09"17/18":305-055.2 »KONTESA« FANNy – SKICA POzABLjENE rOMANOPISKE »Nomen est omen«: rojena kot baronica Valvasor, hci grofice Christalnigg, soproga Carla Morellija, življenjska sopotnica Petra Nisitea Celovcanka Franciška – Fanny morelli (1761–1829), rojena baronica valvasor, je dolgo ostala pozabljeno ime pisateljice z roba slovenskega ozemlja. na prelomu iz 18. v 19. stoletje je vzbujala simpatije ljubiteljev lepih umetnosti zlasti med gorico, padovo in benetkami, kjer je krajši cas izdajala literarni casopis. pisala je predvsem prozo, njen neobjavljeni roman v francošcini pa velja danes za pogrešanega. bila je v sorodu s tremi vodilnimi starejšimi zgodovinarji, pisci deželnih zgodovin kranjske, koroške in goriške. rodila se je namrec kot pranecakinja kranjskega polihistorja janeza vajkarda valvasorja (1641–1693), izšla po materi iz rodu koroškega zgodovinarja michaela gotharda Christalnicka (1530/40–1595) in postala žena Carla morellija (1730–1792), avtorja obsežne zgodovine goriške. kot vdova je živela z dalmatinskim znanstvenikom petrom nisiteom (1774–1866). Fanny je del casa preživljala tudi v morellijevem dvorcu v ozeljanu v spodnji vipavski dolini in imela stike s kranjsko, med drugim z jožefom kalasancem erbergom (1771–1843), kulturnim zgodovinarjem, mecenom ter zbirateljem starin in umetnin. Kljucne besede: ženska književnost, roman, valvasor, morelli, Cesarotti, politeo-nisiteo, erberg, Celovec, gorica, ozeljan, stari grad na hvaru GOLEC Boris, associate professor, research Counsellor, milko kos historical institute, research Centre of the slovenian academy of sciences and arts, novi trg 2, si-1000 ljubljana 929Morelli F. 821.163.6.09Morelli F. 821.09"17/18":305-055.2 FANNy “THE CONTESSE” – A SKETCH OF A FOrGOTTEN NOVELIST “Nomen est omen”: born Baroness of Valvasor, daughter of Countess Christalnigg, wife of Carlo Morelli, life companion of Petar Nisiteo Franciška – Fanny morelli (1761-1829) from klagenfurt, born baroness of valvasor, was for a long time a forgotten name from the margins of slovenian territory. at the turn of the 18th to the 19th century, she was admired by connoisseurs of fine arts in particular between gorizia, padua and venice, where for a short period she published a literary magazine. she wrote mostly fiction, and her unpublished novel in French is today considered missing. she was related to three leading early historians, authors of the regional histories of Carniola, Carinthia and the gorizia region. she was the grand-niece of the Carniolan polymath and historian janez vajkard valvasor (1641-1693); her maternal lineage stemmed from the Carinthian historian michael gothard Christalnick (1530/401595), and she became the wife of Carlo morelli (1730-1792), author of a comprehensive history of the gorizia region. as a widow, she lived with the dalmatian scientist petar nisiteo (1774-1866). Fanny also spent some time in morelli’s manor in ozeljan in the lower vipava valley and maintained contacts in Carniola, including with jožef kalasanc erberg (1771-1843), cultural historian, art patron and collector of antiques and works of art. Key words: women’s writing, novel, valvasor, morelli, Cesarotti, politeo-nisiteo, erberg, klagenfudt, gorizia, ozeljan, stari grad on hvar VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 ime v Celovcu rojene pisateljice Franciške (Francesce) – Fanny morelli, rojene baronice valvasor (1761– 1829),1 v slovenskem prostoru do nedavnega ni povsem poniknilo v pozabo samo zato, ker je bila poldrugo desetletje porocena z znanim goriškim zgodovinarjem Carlom morellijem pl. schönfeldom (1730–1792). v morellijevih biogramih jo najdemo kot njegovo soprogo, ki pritegne pozornost zaradi dekliškega priimka valvasor. v Wurzbachovem Biografskem leksikonu Avstrijskega cesarstva (1868) je v geslu o morelliju prvic omenjena zgolj kot vdova (dessen Witwe), ki je njegov obsežni rokopis o zgodovini goriške podarila goriški kmetijski družbi, nato pa je navedena še s polnim imenom in oznacena kot dozdevno zadnja iz valvasorjevega rodu.2 to je, kot bomo videli, po casu rojstva dejansko tudi bila, ni pa zadnja preminila. zaslugo »vdove Francesce valvasor« za ohranitev omenjenega rokopisa, ki je ostal nato še šest desetletij neobjavljen, omenja prav tako Primorski slovenski biografski leksikon (1982–1985).3 nekaj njenih osebnih podatkov in kratek oris osebnosti je podala donatella porcedda v dodatnem zvezku k ponatisu morellijeve Istorie della Contea di Gorizia (2003), kjer je objavila tudi štiri Fannyjina pisma.4 na rodovnem deblu valvasorjev Franciška vse doslej ni bila umešcena nikamor, zato tudi ni bilo znano, kakšna stopnja sorodstva jo je vezala s 120 let starej 1 Na pisateljsko dejavnost Francesce – Fanny Morelli me je marca 2009 prvi opozoril ing. Milovan Buchberger iz Zagreba, ki se ljubiteljsko ukvarja z življenjem in delom enega od njenih dveh življenjskih sopotnikov, hvarskega znanstvenika Petra Nisitea. Prosil me je za podatke o njenem rojstvu in morebitnem sorodstvu z Janezom Vajkardom Valvasorjem, a jih takrat še nisem poznal. Pozneje, v letih 2012 in 2013, mi je posredoval svoja dognanja in me prijazno napotil na literaturo o Nisiteu, za kar sem mu dolžan iskreno zahvalo. 2 Wurzbachov leksikon v slovenskem prevodu pravi: »Avtorjeve [Morellijeve] nadaljnje raziskave so bile povod za spremembe in dokaj obsežno razširitev [njegove leta 1773 objavljene zgodovine Goriške v 16. stoletju] in Morelli je sam nacrtoval novo izdajo, ki naj bi se imenovala: »Istoria della Contea«. Tak je vsaj Morellijev lastnorocni naslov na cistopisnem originalnem rokopisu, ki ga je njegova vdova podarila Goriški kmetijski družbi (Societŕ agraria Goriziana), kjer se še vedno hrani.« V nadaljevanju pa: »V dokaj poznih letih se je Morelli porocil s Franciško (Franziska), rojeno baronico Valvasor, s katero ni imel otrok. Zdi ste, da sta bila oba zakonca zadnja svojega rodu, kajti Valvasorji so povsem ugasnili, rodbina Morelli pa dozdevno prav tako nima vec nobenih potomcev. « Wurzbach, Biographisches Lexikon. Neunzehnter Theil, str. 82. 3 »M.[orelli] je nadaljeval z raziskavami domace zgod. in za tisk pripravil obsežen rkp., ki je zajemal obdobje od 1500 do 1790 in ki je nosil naslov Istoria della Contea di Gorizia. Vendar avtor svojega dela ni nikoli videl natisnjenega, 1792 ga je prehitela smrt in njegova vdova Francesca Valvasor je rkp., že pripravljen za tisk, poklonila gor. kmet. družbi, kjer je ležal vec kot šestdeset let.« (Štih, Morelli di Schönfeld Carlo, str. 461). 4 Porcedda, Una vita per lo Stato, str. 25, 40–42, 140–143. šim polihistorjem janezom vajkardom (1641–1693).5 o njenem literarnem ustvarjanju in vpetosti v kulturno življenje med goriško, benetkami, padovo in dalmacijo je do pred kratkim še najvec pisal ante petravic v portretu njenega poznejšega življenjskega sopotnika, dalmatinskega znanstvenika petra nisitea (1905),6 vec podatkov o njenem življenju in delu pa najdemo tudi v objavljenem arhivskem inventarju fonda hvarske rodbine nisiteo (1986).7 literarna plat Fannyjinega življenja, nasprotno, na goriškem dolgo ni vzbudila pozornosti. Ce izvzamemo skopo opombo pod crto pri porceddovi (2003),8 je o Franciški–Francesci–Fanny kot pisateljici šele pred nedavnim (2011) spregovorila monografija Fabiane savorgnan di brazzŕ o pisanju žensk v (današnji) Furlaniji med 16. in 18. stoletjem.9 s tem delom se je Franciška – Fanny najbrž sploh prvic kot samostojna osebnost prebila iz sence svojih dveh življenjskih sopotnikov, potem ko je bila doslej deležna le bežne obravnave v prikazih morellijevega in nisiteovega življenja in dela. težo »Francesce valvasor morelli, imenovane Fanny«, poudarja skupaj z vlogo njene prijateljice lavinie Florio dragoni že predgovor v monografijo.10 obstajata torej vsaj dva razloga, da opozorimo na pozabljeno pisateljico z obrobja slovenskega ozemlja, ki 5 Gl. objavljena rodovnika s konca 19. in zacetka 20. stoletja: Witting, Beiträge zur Genealogie, str. 142–145; Radics, Johann Weikhard, str. 343–350. Prim. geslo o rodbini Valvasor v Slovenskem biografskem leksikonu (Reisp, Valvasor (Vavas(s)or, Vavis(s)or ipd.), str. 344–345). – Branko Reisp, ki Franciške sicer ni znal umestiti na Valvasorjevo rodovno deblo, niti ni poznal njenih rojstnih podatkov, jo je imel za »zadnjo žensko clanico rodbine« v smislu zadnje umrle ženske, rojene s priimkom Valvasor (Reisp, Novejša spoznanja, str. 11–12). Iz literature o njenem možu Carlu Morelliju je povzel, da je bil znameniti goriški zgodovinar porocen z neko Franciško baronico Valvasor. Zgolj na podlagi priimka Morelli jo je neutemeljeno poistovetil s Franciško pl. Morelli, umrlo v Kanalu ob Soci 28. januarja 1833 v starosti 61 let. Podatek o smrti je našel v Schiviz von Schivizhoffnovi genealoški zbirki o plemstvu na Goriškem (Schiviz von Schivizhoffen, Der Adel – Görz, str. 373). V resnici pa je bila Franciška Morelli iz Kanala neporocena domacinka, rojena 13. septembra 1772 (prav tam, str. 18). – Datum rojstva Franciške Valvasor, 8. julij 1761 (dejansko datum krsta!), je brez vseh drugih podatkov in navedbe vira objavila D. Porcedda (Porcedda, Una vita per lo Stato, str. 41). 6 Petravic, Studije i portreti, str. 241–244. – O njeni identiteti se je Petravic motil, saj jo je imenoval »contessa Morelli, udovica baruna Valvasora« (prav tam, str. 241). – V oceni knjige, ki je naslednje leto izšla v Ljubljanskem zvonu, ni Josip Tominšek omenil ne Nisitea ne Fanny (Tominšek, Ante Petravic, str. 120–121). 7 Plancic, Inventar arhiva. 8 D. Porcedda omenja, da je Francesca Morelli pozneje živela v Benetkah in Padovi in da je med letoma 1805 in 1806 prijateljevala in literarno sodelovala s pesnikom Melchiorrejem Cesarottijem (Porcedda, Una vita per lo Stato, str. 42, op. 74). 9 Savorgnan di Brazzŕ, Scrittura al feminile, str. 43–48. – Na knjigo me je opozorila prijateljica dr. Maria Bidovec z Univerze v Vidmu, ki je poskrbela tudi za prevode odlomkov o Fanny Morelli. Za prijaznost in nesebicno pomoc se ji iskreno zahvaljujem. 10 Savorgnan di Brazzŕ, Scrittura al feminile, str. 10–11 (predgovor Liliane Cargnelutti). VSE ZA ZGODOVINO Boris Golec, »KONtESA« FANNy – SKIcA pOZABljENE rOmANOpISKE ZGODOVINA ZA VSE je v svojem casu vzbujala simpatije ljubiteljev lepih umetnosti zlasti med gorico, padovo in benetkami, izdajala literarni casopis, napisala neobjavljen roman v francošcini in s svojim življenjskim slogom kršila družbene norme tedanje dobe. v nekaterih pogledih bi jo lahko oznacili za predhodnico george sand, še vec skupnih potez pa bi našli z njeno sodobnico madame de staël, s katero je domnevno vzdrževala pisne stike. prikaz življenja in dela Fanny valvasor morelli je lahko za zdaj le torzo, skica, s pomocjo katere se bo morda kdaj kdo lotil portreta. razen kratkega genealoškega dela, orisa mladosti in dveh pisem, ki ju je Fanny leta 1808 napisala jožefu kalasancu erbergu, temelji pricujoci prispevek namrec samo na literaturi, zapušcinskih spisih, delcku arhiva Fannyjinega življenjskega sopotnika petra nisitea ter na objavah pisem in regestov arhivskih virov. Mlada leta – sorodnica treh znamenitih zgodovinopiscev baronica Franciška valvasor se ni rodila pravega spola. ne le, da bi lahko svoje darove veliko laže in bolje izkoristila kot moški, ampak je spol, s katerim je prišla na svet, ob njenem rojstvu prejkone pomenil razocaranje za vse ocetovo sorodstvo. oce karel jožef baron valvasor tedaj s svojimi sorodniki ni vec mogel deliti neprijetnega presenecenja, kajti tri mesece pred hcerkinim rojstvom je nepricakovano za vselej zatisnil oci. z njegovo smrtjo in Franciškinim rojstvom so bili dokoncno pokopani upi, da se bo valvasorjev rod nadaljeval z moškim potomcem, saj je bil karel jožef, ce izvzamemo dva duhovnika, zadnji moški svojega rodu.11 Franciško so kot posthumno krstili 8. julija 1761 v Celovcu, kjer se je tudi rodila v prejšnje leto kupljeni ocetovi hiši na starem trgu (alter platz). ob krstilniku v mestni župnijski cerkvi sta namesto izbranih botrov, materinega strica mihaela baltazarja grofa Christalnigga, prošta v berchtesgadnu, in marije terezije baronice rechbach, stala njuna namestnika, materin najstarejši brat karel teodor grof Christalnigg in marija ana grofica platz, kršcenka pa je dobila trojno ime Marija 11 O Valvasorjevem rodu je že napisana, a še ne objavljena mono grafija, ki bo natancno obravnavala vse clane rodbine. Le malo pred smrtjo barona Karla Jožefa, Franciškinega oceta, sta brez potomstva preminila zadnja porocena predstavnika drugih dveh rodbinskih vej: Jurij Sigfrid (1702–1759), ki je po prodaji dvorcev Zavrh in Podšentjur pri Svibnem opravljal službo mostninarja na Ježici pri Ljubljani, in baron Franc Anton z Medije (1719–1761), gospodar »maticnega gradu« kranjskih Valvasorjev, ki je nekaj dni pred smrtjo pokopal svojo komaj rojeno edinko. Tedaj sta še živela dva duhovnika Valvasorja: v Kostanjevici cistercijanski pater Robert Valvasor (1707–1778), brat obubožanega Jurija Sigfrida, ter sekovski kanonik Franc Jožef (1705–1795), Franciškin pravi stric, umrl v Ljubljani kot zadnji moški Valvasor. Franciška Elizabeta.12 bila je drugi otrok barona kar la jožefa (* 1708/10, † 1761) s kranjskega13 in njegove približno trideset let mlajše soproge, korošice marije terezije grofice Christalnigg (* 1738, † 1783),14 rojena 12 ADG, PA Klagenfurt–St. Egid, Hs. 9, Geburtsbuch 1761–1782, s. p., 8. 7. 1761. – Kot prica zapušcinski inventar zapušcine barona Karla Jožefa na Koroškem, je bila hiša na celovškem Starem trgu kupljena 23. avgusta 1760 (StLA, Landrecht, K 1365, Heft 1, Valvasor (2), 22. 6. 1761). 13 Karel Jožef se je rodil kot 15. od 17 otrok (rojenih med letoma 1691 in 1713) v zakonu Janeza Karla barona Valvasorja in Ane Elizabete, rojene grofice Auersperg (prim. NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj, Maticne knjige, Rep R 1653–1692, Rep R 1692–1740). Ker samo njegovega krsta ni v ljubljanski krstni maticni knjigi, sta ga raziskovalca Valvasorjevega rodu J. B. Witting in P. Radics pomotoma poistovetila z malce mlajšim bratom Jožefom Ignacem Kristjanom, imenovanim Jožef Ignac oziroma samo Ignac (Witting, Beiträge zur Genealogie, str. 144; Radics, Johann Weikhard, str. 345). Poleg drugih dokazov, da gre za razlicni osebi, je kljucni navedba v ocetovi oporoki, da je Karel Jožef starejši (!) od Ignaca Jožefa, izrecno oznacenega kot najmlajši sin (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišca v Ljubljani, II. serija, fasc. V 1–16, testament V–15, 6. 3. 1739). Rodil se je torej pred najmlajšim bratom, kršcenim 22. decembra 1710, in bi utegnil biti celo isti letnik rojstva, rojen v zacetku leta 1710. Prav vsi zanesljivi poznejši podatki, povezani z njegovo starostjo, govorijo za cas rojstva v letih 1708–1710. Kljucna sta dva. Prvic, kot barona Jožefa (brez prvega imena Karel) ga od leta 1721 do 1728 srecujemo na ljubljanski jezuitski gimnaziji, pri cemer je bil leta 1721 v t. i. »mali šoli« (parvista), star torej 11 do 13 let (Crnivec (ur.), Ljubljanski klasiki, str. 175, 176, 177, 178, 180, 181, 183, 185, 186, 187, 188, 190). In drugic, po terezijanskem ljudskem štetju iz leta 1754, ki mu na podlagi lastne navedbe ali izjav z njim prebivajocih sester daje 46 let, bi se moral roditi leta 1708 (NŠAL, NŠAL 100, Kapiteljski arhiv Ljubljana, fasc. 117, Popis prebivalstva 1754, 3. Ljubljana, In Districtu Senioris Vicarij Labaci, s. d., pag. 8a). Po vsej verjetnosti je kot edini od sorojencev prišel na svet v ocetovem dvorcu Belnek pri Moravcah in bil tam tudi kršcen. Ker pa na gradovih kršcenih plemiških otrok v tem casu pogosto niso vpisovali v župnijske krstne matice, njegovega krsta ni v krstni maticni knjigi župnije Moravce (NŠAL, ŽA Moravce, Maticne knjige, R 1707–1724). Po dveh zakonih, z grofico Lamberg s Kranjskega in grofico Gabelhofen s Štajerskega (gl. Witting, Beiträge zur Genealogie, str. 345; Radics, Johann Weikhard, str. 144), se je 20. avgusta 1759 oženil še tretjic, tokrat na Koroškem, v župniji Šentjur na Vinogradih severozahodno od Velikovca. Za ženo je vzel s Franciškino mater Marijo Terezijo grofico Christalnigg. V porocni matici je njegov priimek zmalicen do neprepoznavnosti: »Illus.tri.simus Do[mi]nus Carolus L. B: de Fal.ori (sic!) viduus ex Carniola« (ADG, PA St. Georgen am Weinberg, Hs. 1, I B Trauungsbuch 1756–1770, s. p.). O njegovi smrti aprila 1761 gl. v nadaljevanju glavnega besedila. 14 Marija Terezija se je rodila nekje na Koroškem kot drugi in zadnji otrok Andreja Jurija Jožefa grofa Christalnigga in njegove druge žene Marije Ane, rojene grofice Platz. Tiskani rodovnik rodbine Christalnigg z zacetka 20. stoletja navaja rojstno letnico 1738 (KLA, KLA 665, Zenegg Genealogische Sammlung, Sch. 4/6, Christalnigg, pag. 8, Stammtafel der Reichsgrafen Christalnigg von und zu Gillitzstein). Marija Terezija ni bila kršcena ne v župniji svoje poroke z baronom Valvasorjem ne v celovški mestni župniji in tudi ne v župniji Gospa Sveta, kjer se je pozneje ponovno porocila (ADG, PA St. Georgen am Weinberg, Hs. 1, I B Geburtsbuch 1709–1756; PA Klagenfurt–St. Egid, Hs. 23, Alphabetischer Index zu den Geburtsbüchern 1734–1757; PA Maria Saal, Repertorium zum Taufbuch 1632–1906). Roditi se je morala spomladi 1738, saj je 18. julija 1761 v prošnji štajerski deželni pravdi, naj ji dovolijo upravljati z moževo zapušcino, navedla, da ji do polnoletnosti VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 leto dni za sestro marijo ano ivano (* 1760, † 1839).15 poleg te edine prave sestre, zadnjih deset let življenja zadnje, ki se je še rodila s priimkom valvasor, je imela Franciška tudi dvanajst let starejšo polsestro marijo antonijo (* 1749, † 1813). ta je kot edini preživeli otrok iz ocetovih prejšnjih dveh zakonov najbrž odrašcala v rodni ljubljani, pozneje, v Franciškinih otroških in mladeniških letih, pa je s soprogom grofom gaisruckom in družino vec let živela v Celovcu. v zgodovino sta se zapisala dva njena potomca, sin – milanski kardinal v predmarcni dobi, znan zlasti po konklavu leta 1846, in prapravnuk – leta 1916 v atentatu umorjeni avstrijski ministrski predsednik.16 manjka še osem mesecev (StLA, Landrecht, K 1364, Heft 7, Valvasor (1), 18. 7. 1761). O njeni ponovni poroki in smrti gl. v nadaljevanju glavnega besedila. 15 Marija Ana Ivana je bila kršcena 6. julija 1760 v Celovcu (ADG, PA Klagenfurt–St. Egid, Hs. 8, Geburtsbuch 1734–1760, s. p.). – O njeni prvi poroki z Adolfom Balduinom baronom Brabeckom gl. op. 39. – Pehotni castnik Brabeck naj bi v pruskih, turških in francoskih vojnah pokazal poseben pogum in preudarnost. Leta 1795 je kot najvišjo castniško stopnjo dosegel cin generalmajorja, že 16. novembra 1796 pa je padel v bitki proti Francozom pri Arcolah na italijanskem bojišcu (Wurzbach, Biographisches Lexikon. Zweyter Theil, str. 106; http://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_kaiserlichen_ Generale_der_Fr%C3%BChen_Neuzeit/B (avg. 2013). Nadaljnjo življenjsko pot vdove Marije Ane je pomagala razkriti zapušcina koroškega plemiškega genealoga E. Zenegga (KLA, KLA 665, Zenegg Genealogische Sammlung, Sch. 4/6, Christalnigg, pag. 63). Kot vdova se je omožila s feldmaršallajtnantom Evgenom Rudolfom baronom Monfraultom in umrla 18. februarja 1839 v Gradcu v 79. letu starosti (DAG, MatrikenZweitschriften, Graz– Dom, Sterbefälle 1839, pag. 2; prim. Schiviz von Schivizhoffen, Der Adel – Graz, str. 38). 16 O otrocih iz prejšnjih dveh zakonov barona Karla Jožefa gl. Radics, Johann Weikhard, str. 144. – Soprog Marije Antonije Janez Jakob grof Gaisruck je bil kot komornik zaposlen pri celovškem deželnem glavarstvu, ko se jima je leta 1767 v Celovcu rodil prvi otrok; do leta 1779 jih je tu prišlo na svet še devet (ADG, PA Klagenfurt–St. Egid, Hs. 9, Geburtsbuch 1761–1782, s. p.). Službena pot je grofa Gaisrucka vodila prek Gradca v Ljubljano, kjer je bil štiri leta (1791–1795) najvišji državni uradnik na Kranjskem, predsednik deželnega glavarstva (Andrejka, Vrhovni predstavniki, str. 104), nato pa je do smrti leta 1801 opravljal funkcijo guvernerja Galicije v Lvovu; vdova Marija Antonija je umrla 2. decembra 1813 v 64. letu starosti in je pokopana v lvovski stolnici (Witting, Beiträge zur Genealogie, str. 144; KLA, KLA 665, Zenegg Genealogische Sammlung, Sch. 12/9, Gaisruck; ARS, AS 1084, Zbirka osmrtnic in porocnih naznanil, šk. 2, Osmrtnice G, 3. 12. 1813). Njun sin Karel Kajetan grof Gaisruck (1769–1846) je leta 1818 postal milanski nadškof in 1824 kardinal, znan pa je predvsem zaradi konklava leta 1846, ko naj bi v Rim z zamudo prinesel cesarjev veto na izvolitev papeža Pija IX. (http://regiowiki.pnp.de/index. php/Karl_Kajetan_Graf_von_Gaisruck (avg. 2013). Kardinalova najstarejša sestra Kristina (1767–1837), prav tako rojena v Celovcu in šest let mlajša od svoje poltete Franciške baronice Valvasor, se je leta 1792 v Ljubljani omožila s komornikom Karlom (Antonom) grofom Stürgkhom; njen pravnuk je bil Karl grof Stürgkh (1859–1916), avstrijski ministrski predsednik v letih 1911–1916, ki je v odlocilnem casu za dvojno monarhijo, sredi prve svetovne vojne, postal žrtev atentata (Wiesflecker, Im alten und im neuen Österreich, str. 126–131). ko je torej Franciška zagledala luc sveta, je bil njen oce Karel jožef baron Valvasor že pokojni. umrl je nepricakovano v mariboru, kjer je sklepal kupoprodajo za neko gornino in kjer so ga 8. aprila 1761 tudi pokopali. 17 dan ali dva pred smrtjo je 5. aprila v mestu ob dravi pred naprošenimi pricami sestavil oporoko. karlu jožefu ni bilo toliko do ritualov, povezanih s tradicijo, da se valvasorji pokopavajo v rodbinski grobnici na mediji pod trojanami, saj si je za zadnje pocivališce izbral župnijsko cerkev kraja, kjer bo umrl. pomenljivo je glavno dolocilo njegove zadnje volje. ker je bila hci iz prejšnjega zakona že preskrbljena z dedišcino po svoji materi, je zdaj dobila samo 2.000 goldinarjev, kolikor je namenil tudi hcerkici iz zadnjega zakona ter še nerojenemu otroku, ce bo ženskega spola. kdo bo dedoval glavnino njegovega premoženja v treh deželah, Štajerski, koroški in kranjski, je bilo odvisno od tega, ali se mu bo rodil sin ali hci. Ce bo otrok ženskega spola, postane glavna dedinja soproga marija terezija, ce pa pride posthumno na svet sin, kar je bila oporociteljeva neprikrita velika želja, si dedišcino z materjo razdelita na pol.18 namesto zaželenega sina in naslednika, ki bi edini še lahko nadaljeval valvasorjev rod, so tri mesece pozneje v Celovcu krstili hcerko marijo Franciško elizabeto baronico valvasor, imenovano Franciška. rodovniki rodbine valvasor te najmlajše nosilke rodbinskega imena, kot je bilo že povedano, ne poznajo, zato do nedavnega ni bilo znano, kakšno sorodstvo je z valvasorji povezovalo Franciško baronico valvasor, soprogo zgodovinarja Carla morellija.19 o njenem otroštvu ne vemo drugega, kot to, da je odrašcala v družini 17 Mariborska mrliška matica, ki ga imenuje le s prvim imenom Karel, s katerim so ga vsi poznali, mu daje 57 let, kar je vsaj štiri leta prevec (NŠAM, Maticne knjige, Maribor–Sv. Janez Krstnik, M 1664–1762, pag. 337). Izpis iz mrliške matice je že leta 1899 priobcil P. Radics (Valvazorjev rod, str. 113), v monografiji o polihistorju iz leta 1910 pa podatkov o smrti Karla Jožefa iz površnosti nima (Johann Weikhard, str. 345). Baron Valvasor je prišel v Maribor z namenom, da sklene kupoprodajo za svojo gornino v Slovenskih goricah. Kot prica regest pogodbe v njegovi celovški zapušcini, se je to 29. marca 1761 tudi zgodilo (StLA, Landrecht, K 1364, Heft 7, Valvasor (1), 22. 6. 1761, s. p.). 18 KLA, KLA 73, Landesgericht Klagenfurt Testamente, Fasz. 56, 1761, No. 15, 5. 4. 1761. 19 Gl. op. 5. – Witting je v genealoškem prikazu rodbine Valvasor (1894) sicer zapisal, da je bil baron Karel Jožef tretjic »prav tako porocen z neko grofico« (gleichfalls mit einer Dame aus gräflichem Hause), od njegovih otrok pa je poznal le Marijo Antonijo iz drugega zakona, poroceno z grofom Gaisruckom (Witting, Beiträge zur Genealogie, str. 144). Radics je celo vedel, da je bila Valvasorjeva tretja žena grofica Christalnigg in da sta se zakoncema rodili dve hcerki, skope podatke o njih (brez osebnih imen) je leta 1899 že objavil (Radics, Valvazorjev rod, str. 113–114), toda v genealoškem prikazu Valvasorjev v svoji monografiji o polihistorju Janezu Vajkardu (1910) ima zacuda le prvi dve ženi in otroke iz prejšnjih dveh zakonov (Radics, Johann Weikhard, str. 345). Prav Radicseva površnost je glavni razlog, da védenje o prednikih Franciške Morelli, rojene baronice Valvasor, ni prišlo do strokovne javnosti. VSE ZA ZGODOVINO Boris Golec, »KONtESA« FANNy – SKIcA pOZABljENE rOmANOpISKE ZGODOVINA ZA VSE vnovic omožene matere v Celovcu, ter kako so do leta 1770, ko ji je bilo devet let, potekale zadeve v zvezi z ocetovo zapušcino.20 ker so baronova vdova in vse tri hcerke iz dveh zakonov živele v Celovcu, je njegovo posest na kranjskem in Štajerskem doletela prodaja. valvasorjev rodbinski dvorec belnek pri moravcah je šel na dražbo že leta 1763, a je ostal tako rekoc v domacih rokah, v lasti necakinjinega soproga.21 hiša na novem trgu v ljubljani je leta 1771, nasprotno, pristala v tuji lasti,22 potem ko so v letih 1760–1769 pomrle vse tri neporocene sestre barona karla jožefa.23 hišo na graškem lentu je po svoji materi grofici gabelhofen podedovala hci marija antonija, katere varuh jo je v šestdesetih letih prodal,24 medtem ko je posest riegersdorf pri judenburgu ostala v rokah tretje, vnovic omožene žene še vse do leta 1777.25 vdova marija terezija se je omožila že spomladi 1762, malo po prvi obletnici moževe smrti. 24-letnica je stopila pred oltar s Francem jožefom baronom Kaisersteinom26 in med letoma 1762 in 1777 rodila še osem otrok, vse v Celovcu in na bližnjem kaisersteinovem gradu tentschach.27 kaisersteini so bili razmeroma mlada plemiška rodbina, od leta 1608 plemici, od 1629 vitezi in od 20 StLA, Landrecht, K 1365, Heft 1, Valvasor (2), 15. 1. 1770. 21 Belnek je kupil Karel Gotfrid Lichtenberg, soprog Valvasorjeve necakinje Felicite baronice Neuhaus iz Vipave (ARS, AS 315, Deželna deska za Kranjsko, gl. knj. 10, fol. 358). 22 Od leta 1771 je bila hiša last Franca Jožefa barona Smledniškega (Suhadolnik, Anžic, Novi trg, str. 101; Fabjancic, Knjiga hiš. II. del. Novi trg, s. p., Gosposka ulica 12). 23 O sestrah baronicah Valvasor gl. op. 44. 24 V Pircheggerjevem historiatu graških hiš je baron Valvasor (brez imena) naveden kot lastnik hiše med baronom (sic!) Gabelhofnom (1738) in nekim S. von Beckom, ki jo je leta 1763 kupil za 2.100 goldinarjev (Popelka, Geschichte der Stadt Graz. II. Band, str. 785). V štajerski imenjski knjigi je ostala kot lastnica vpisana Valvasorjeva druga žena Marija Antonija, rojena grofica Gabelhofen, dokler ni leta 1768 (sic!) varuh njenih mladoletnih dedicev [dejansko ene dedinje] prodal posesti Sigmundu Becku (StLA, B 249/3, Adalbert Sikora, Die Steirischen Gülten. 3. Teil. Viertel Vorau und Kreis Graz, str. 540). 25 V štajerski imenjski knjigi je bilo stanje ažurirano šele leta 1777. Riegersdorf so prepisali z Janeza Filipa Antona grofa Gabelhofna na njegovo hcerko Marijo Antonijo, poroceno Valvasor, s te na njenega ovdovelega moža Karla Jožefa in slednjic na Valvasorjevo vdovo Marijo Terezijo, rojeno grofico Christalnigg, ki je posest leta 1777 prodala Mariji Konstanciji Eberl in njenemu sinu Matiji Jakobu (StLA, B 249/1, Adalbert Sikora, Die Gülten in Steiermark. I. Das Viertel (Kreis) Judenburg, str. 419). 26 Njena druga poroka je bila pri Gospe Sveti 20. aprila 1762 (ADG, PA Maria Saal, Trauungsbuch 1750–1770, pag. 13). 27 Otroci zakoncev baronov Kaiserstein so si sledili takole: 1) Franc Jožef Baltazar Karel Štefan Janez, kršcen 26. decembra 1762, 2) Jožefa Kajetana Dominika, kršcena 8. avgusta 1764, 3) Janez Nepomuk Ernest Anton Matija Ignac Joahim, rojen in kršcen 22. februarja 1766, 4) Marija Terezija Ignacija Antonija, kršcena 6. junija 1768, 5) Marija Ana, rojena in kršcena 15. septembra 1771, 6) Marija Jožefa Kristina, kršcena 26. oktobra 1772, 7) Marija Karolina Terezija, rojena v Tentschachu 2. oktobra 1775, in 8) Karel Jernej Janez Evangelist Vincenc Salezij Domicijan Sigfrid, rojen in kršcen 5. februarja 1777 (ADG, PA Klagenfurt–St. Egid, Hs. 9, leta 1663 baroni.28 baron Franc jožef (1728–1799) se je na koroško priselil kot otrok iz rodne bavarske, potem ko je njegov oce po svojem sorodniku podedoval fideikomisno posest, katere sestavni del sta bila tudi tentschach in hiša v Celovcu.29 Franc jožef, ki je že pri osmih letih ostal brez obeh staršev, je moral prekiniti šolanje in za varuhom prevzeti mocno zadolženi fideikomis, vendar ga je s spretnostjo in sreco povsem postavil na noge in še povecal ter obenem naredil uradniško kariero. z vdovo baronico valvasor se je, kot je veliko pozneje izprical sam, porocil na pobudo svojega brata, naj si kot glava družine in lastnik fidejkomisa ustvari družino.30 sodobna porocila in njegovi lastni zapisi ga kažejo kot izobraženega, sposobnega, plemenitega moža z okusom in dobrim znanjem jezikov.31 v državni službi je prišel do položaja deželnoglavarskega svétnika, komornika in notranjega svétnika v Celovcu.32 najpozneje leta 1772 se je z družino preselil s starega trga v Christalniggovo hišo v bližnji gosposki ulici (herrengasse), kar najverjetneje pomeni, da je valvasorjeva hiša pristala v drugih rokah.33 pozneje so se kaisersteinovi preselili na Živinski trg (viehplatz), današnji kardinalplatz, kjer je baron Franc jožef leta 1775 kupil hišo34 in kjer je soproga marija terezija po dolgi bolezni umrla 12. septembra 1783, stara 46 let.35 zapustila je moža, ki je umrl šestnajst let za njo (1799),36 in pet otrok iz drugega zakona, starih Geburtsbuch 1761–1782, s. p.; prim. Pusikan, Die Kaiserstein, str. 64–66). 28 Pusikan, Die Kaiserstein, str. 2–4. – Ceška veja rodbine je bila leta 1744 povzdignjena v grofovski stan (prav tam, str. 18; Frank, Standeserhebungen. 3. Band, str. 13). 29 Pusikan, Die Kaiserstein, str. 33, 35, 49. – Franc Jožef baron Kaiserstein se je rodil kot kot predzadnji otrok in prvi od dveh bratov na gradu Grienau na Spodnjem Bavarskem ocetu Jožefu Ernestu in materi Mariji Barbari, rojeni baronici Ruestorf; na Koroško se je družina preselila leta 1733, mati je umrla že naslednje leto, oce pa cez tri leta (prav tam, str. 44, 47–49). Prim. rodovnik brata Karla v: KLA, KLA 665, Zenegg Genealogische Sammlung, Sch. 21/6, Kaiserstein. 30 Pusikan, Die Kaiserstein, str. 49–52. 31 Prav tam, str. 63. 32 Prav tam, str. 66, 68. – V zacetku 70ih let izprican kot notranji svétnik in nato kot komornik pri koroškem deželnem glavarstvu. Funkciji sta razvidni iz podatkov o krstih otrok (gl. op. 27). 33 Novi naslov je prvic razviden pri krstu šestega otroka leta 1772 (gl. op. 27), potem, ko so leta 1770 uvedli hišno oštevilcenje. – Po O. Göschnu je šlo za Christalniggovo hišo, Kaisersteini pa naj bi do leta 1775 izmenicno prebivali tukaj in v gradu Tentschach (Pusikan, Die Kaiserstein, str. 66). 34 Pusikan, Die Kaiserstein, str. 68. 35 Naslov pokojne je bil Viehplatz 160, starost 46 let, kraj pokopa pa kapucinska cerkev (ADG, PA Klagenfurt–St. Egid, Hs. 41, Sterbbuch 1780–1787, s. p., 12. 9. 1783). – O njeni vec let trajajoci bolezni gl. Pusikan, Die Kaiserstein, str. 68. 36 O Kaisersteinovi smrti 21. septembra 1799 imamo le vira druge roke; po prvem naj bi preminil na neugotovljenem gradu »Clamtter « (KLA, KLA 665, Zenegg Genealogische Sammlung, Sch. 21/6, Kaiserstein, s. p.), po drugem, ki se sklicuje na nagrobnik v cerkvi St. Peter bei Zweikirchen pri Šentvidu ob Glini, pa je umrl dan prej (Pusikan, Die Kaiserstein, str. 70). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 od 9 do 20 let.37 obe hcerki in pastorka valvasorjeve so se medtem že omožile, ob poroki stare 17 do 19 let. o Franciški razen iz dokumentov o delitvi ocetove zapušcine ne vemo nicesar do poroke, ko ji je bilo dobrih sedemnajst let. 1. septembra 1778 jo je v rodnem Celovcu popeljal pred oltar 48-letni gorican Carlo morelli pl. schönfeld (* 1730, † 1792), in sicer v navzocnosti pric janeza (jakoba) grofa gaisrucka, cesarskega komornika in nevestinega svaka, ter janeza nepomuka grofa kienburga, cesarskega tajnega svétnika. navedba gorice kot kraja bivanja prica, da sta se zakonca takoj po poroki preselila v morellijevo rodno mesto, prestolnico poknežene grofije goriške in gradiške.38 kje in kako sta se Carlo in njegova vec kot tri desetletja mlajša izbranka seznanila, ostaja uganka. a slejkoprej sta se pred tem dodobra spoznala, glede na to, da je morelli zasnubil njo in ne njene leto dni starejše sestre marije ane, ki bi bila za možitev na vrsti prva. ta je svojega prvega moža, castnika adolfa balduina barona brabecka, ocitno spoznala šele prek sestre in svaka. brabeck je namrec prav tako prebival v gorici, v tamkajšnjem garnizonu, ko je slabo leto po poroki morellijevih sklenil z marijo ano valvasor porocno zvezo, in sicer 19. avgusta 1779 v dvorcu tentschach na koroškem.39 Franciška je zelo verjetno ocarala morellija s svojo razgledanostjo, znanjem jezikov in nacitanostjo, o katerih ne vemo, ali jih je pridobila samo Celovcu, ali pa je že dotlej videla vec sveta. ne bi se cudili, ko bi prišle na površje ugotovitve, da so jo vzgajali v kakšnem zavodu za mlade plemiške dame. sicer pa je znano, da so imeli otroci v hiši njenega ocima barona kaisersteina francoskega ucitelja in francosko uciteljico oziroma guvernanto, morda oba iz Švice. po o. göschnu, avtorju monografije o rodbini kaiserstein, sta pouk otrok vodila abbé perroset in demoiselle la Croix, oba uspešno, kajti kaiserstein je ucitelju (Hofmeister), ko je ta postal župnik, poslal leta 1783 svojega drugega sina v landeron v Švici, guvernanti pa je umirajoca baronica leta 1782 obljubila vso svojo garderobo.40 ni potrjeno, ali sta bila prav ta dva v kaisersteinovi hiši že v sedemdesetih letih, pred Franciškino poroko. ljubezni do jezikov, knjig in pisanja Franciški seveda ni bilo mogoce samo privzgojiti, ampak je njena okolica lahko to nagnjenje predvsem spodbujala. oce je imel, denimo, leta 1761 v svoji celovški zapušcini med skupno 28 knjigami francosko s pomenljivim naslovom 37 Podatki iz zapušcinskega inventarja v: KLA, 665 Zenegg Genealogische Sammlung, Sch. 21/6, Kaiserstein, s. p. 38 ADG, PA Klagenfurt–St. Egid, Hs. 28, Trauungsbuch 1745–1788, pag. 274. 39 Prav tam, pag. 286. 40 Pusikan, Die Kaiserstein, str. 68, 65. Življenje jezika (Das Leben der Sprache).41 ni dvoma, da je Franciška znala tudi slovensko, saj sta bila Celovec in gorica tedaj po jeziku svojega prebivalstva še mocno slovenski mesti in obe obdani s slovenskim zaledjem. po kom je »zadnja valvasorjeva« podedovala nagnjenost do književnosti in pisateljski talent, ne vemo, lahko pa sklepamo, da vsaj deloma po ocetovi strani. njen stric, ocetov starejši brat Franc jožef baron valvasor (* 1705, † 1795), je, denimo, svojo kratko oporoko napisal v verzih.42 ta nekdanji sekovski kanonik, ki je umrl v ljubljani v visoki starosti 90 let, je bil ob smrti zadnji moški predstavnik valvasorjevega rodu,43 podobno kot je Franciška 34 let prej prišla zadnja na svet s priimkom te znamenite kranjske rodbine. deklica, ki je odrašcala v Celovcu, je sicer v domaci hiši iz prve roke izvedela le malo ali skoraj nic o svojem kranjskem sorodstvu. družinski spomin je bil namrec z ocetovo smrtjo prekinjen še pred njenim rojstvom. lahko pa bi se v otroštvu tudi vec kot le enkrat in samo mimogrede mudila na kranjskem, kjer je imela kar pet tet, ocetovih sester, od teh dve samski, dve omoženi in eno redovnico.44 kot bomo videli, so pozneje nekaj casa 41 StLA, Landrecht, K 1365, Heft 1, Valvasor (2), 20.–23. 4. 1761, prepis 22. 6. 1761, s. p. 42 Oporocitelj je v uvodu zapisal, da je njegova zadnja volja zajeta v naslednjih štirih vrsticah, ki jih je nanizal kot pesniško kitico: »Dem Himl schenke ich meinen geist / den leib der geweihten erden / der die mein niesse Geisrug heist / sol mein weniges vermogen zum erbteil werden.« (ARS, AS 308, Zbirka testamentov Deželnega sodišca v Ljubljani, III. serija, fasc. U–V 1–140, U–V–31, s. d., oporoka razglašena 17. septembra 1795). V prevodu bi se glasila: »Svojega nebesom izrocim duha, telo pa svoje zemlji posveceni, necakinja ta moja, ki se Gaisruck imenuje, naj imetje moje malo podeduje.« Omenjena necakinja je bila Marija Antonija grofica Gaisruck, rojena baronica Valvasor, Franciškina starejša polsestra iz ocetovega drugega zakona. 43 Njegovo usodo je dobro poznal že Radics (Radics, Domherr Franz Josef, str. 1677–1678; isti, Johann Weikhard, str. 339–340), šele Reisp pa je zapisal, da »obstajajo razlogi, ki govorijo, da je umrl kot zadnji Valvasor« (Reisp, Kranjski polihistor, str. 95). Življenje kanonika Franca Jožefa se je izteklo v najetem stanovanju v hiši št. 253 ob Ljubljanici, tj. tik ob hiši, ki je bila sto let prej last njegovega po poli starega strica, polihistorja Janeza Vajkarda (o obeh hišah: Suhadolnik, Anžic, Mestni trg, str. 68, 69). 44 Ker bo celotnen Valvasorjev rod temeljito obravnavala posebna monografija, naj o Franciškinih tetah navedem le osnovne podatke. Vse razen ene so živele v Ljubljani. Najstarejša Ana Katarina Jožefa (1693–1777), kot vdova grofica Lichtenberg vnovic omožena baronica Neuhaus, je v kranjski prestolnici preživela zadnjega cetrt stoletja. Vseskozi je tu prebivala Marija Eleonora (1697– 1782), ki je pri šestnajstih vstopila k ljubljanskim uršulinkam in z redovnim imenom Katarina Jožefa preživela v skupnosti skoraj sedemdeset let. V Valvasorjevi hiši na Novem trgu so živele in umrle tri neporocene sestre, od katerih je lahko Franciška kot otrok poznala dve, saj je ena umrla dobro leto pred enim rojstvom. To so bile: Marija Elizabeta (1694–1766), Marija Franciška Jožefa (1703–1760) in Marija Ana (1700–1769). Franciškina najmlajša teta Marija Alojzija Felicita grofica Paradeiser (1713–1777) je živela in umrla najdlje od Celovca, na gradu Hmeljnik pri Novem mestu. VSE ZA ZGODOVINO Boris Golec, »KONtESA« FANNy – SKIcA pOZABljENE rOmANOpISKE ZGODOVINA ZA VSE janez Karel baron Valvasor (1664–1741) je bil ded Fanny Valvasor morelli in sin polihistorjevega polbrata Karla (Narodna galerija, NG S 943, avtor izvirnika neznan, foto: Janko Dermastja). Fannyjinega portreta vsaj za zdaj ne poznamo. živeli v ljubljani tako njena sestra kot polsestra valvasorjevi in polbrat baron kaiserstein, desetletje zatem pa je Fanny gojila stike z vnukinjo ene od svojih kranjskih sestricen in z njenim možem, znanim kulturnim zgodovinarjem in mecenom jožefom kalasancem baronom erbergom, ki je bil hkrati kaisersteinov svak in torej s Fanny v dvojnem sorodstvu. presenetljivo »nakljucje« povezuje Franciško baronico valvasor s tremi vodilnimi starejšimi zgodovinarji slovenskega prostora, pisci deželnih zgodovin koroške, kranjske in goriške, ki so živeli vsak v svojem stoletju in bili vsi baronicini sorodniki. pisali so se tako kakor ona pred poroko in po njej ter tako kot njena mati, pre- den se je omožila: Valvasor, Morelli in Christalnigg. Franciška je poznala le enega, svojega soproga Carla morellija, cigar rokopisno zgodovino goriške je prav ona obvarovala pred morebitno izgubo, s tem ko jo je malo pred smrtjo podarila goriški kmetijski družbi. Žal je rokopis še za precej dolgo obležal pri omenjeni ustanovi in je po objavi (1855–1856) zacel opravljati svoje poslanstvo z zamudo šestih desetletij. dotlej je strokovna javnost poznala samo morellijevo zgodovino goriške v 16. stoletju, ki jo je avtor izdal v samozaložbi (1773), še preden se je porocil s Franciško.45 ko sta stopila pred oltar, je bil Carlo morelli pl. schönfeld (di schönfeld) na rodnem goriškem in širše torej že znan tudi kot zgodovinopisec, nevesta pa je vzbujala pozornost zaradi priimka drugega zgodovinarja, polihistorja janeza vajkarda valvasorja. veliko prej, še kot otrok, je lahko Franciška v domaci hiši listala po dveh valvasorjevih »slikanicah« – po Topografiji Kranjske (1679) in Topografiji Koroške (1681 oz. 1688), ki sta izpricani v zapušcini njenega oceta v Celovcu46 (izvod Slave vojvodine Kranjske je imel karel jožef valvasor v svoji hiši v ljubljani).47 zelo verjetno se je na ta nacin prvic srecala s 120 let starejšim kranjskim polihistorjem janezom vajkardom (1641–1693) in zlahka je tudi poizvedela, kdo je bil avtor knjig – primernih zaradi privlacnih upodobitev celo za komaj nekaj let stare otroke –, ki se je pisal enako kot ona in je imel prav tako baronski predikat. na rodovnem deblu v iX. knjigi Slave je Franciška sama ali pa njena okolica zlahka poiskala njenega deda janeza karla barona valvasorja, ob izidu knjige leta 1689 še neporocenega, a že prisednika kranjskega ograjnega sodišca, ter njegovega oceta, pradeda karla, ki je dotlej dvakrat opravljal funkcijo poverjenika, tj. clana najožjega deželnostanovskega organa. o karlu rodovnik poleg tega prica, da je tedaj prav tako še živel ter da je imel z janezom vajkardom skupnega oceta, že pokojnega jerneja valvasorja, stanovskega poverjenika in glavnega prejemnika na kranjskem, da pa sta se rodila razlicnima materama.48 Franciška je bila torej pravnukinja polihistorjevega precej starejšega polbrata karla in po poli pranecakinja janeza vajkarda. nasprotno ni mogla vedeti nicesar o tem, da je megiserjevo zgodovino koroške z naslovom Annales Carinthiae in natisnjeno leta 1612 v resnici skoraj v celoti napisal njen sorodnik po materini strani, ki je imel enak priimek kakor mati – Christalnigg, le da tedaj še 45 Porcedda, Una vita per lo Stato, str. 35–36. 46 V popisu knjig v zapušcini Karla Jožefa barona Valvasorja v Celovcu sta knjigi navedeni brez avtorja, kot »Kranjska knjiga gradov« in »Koroška knjiga gradov« (StLA, Landrecht, K 1365, Heft 1, Valvasor (2), 20.–23. 4. 1761, prepis 22. 6. 1761, s. p.). 47 Knjiga je brez imena avtorja navedena kot »Kranjska kronika v štirih delih« (ARS, AS 309, Zbirka zapušcinskih inventarjev De želnega sodišca v Ljubljani, šk. 118, fasc. XXXXVII, lit. U–V–37, 30. 7. 1761, pag. 24). 48 Valvasor, Die Ehre IX, str. 109. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 brez plemiškega predikata in zapisan nekoliko drugace, kot Christalnick. Šele sredi 20. stoletja je namrec prišla na dan resnica o michaelu gothardu Christalnicku (1530/40–1595) kot dejanskem avtorju prve popolne koroške zgodovine. megiserjevo delo je bilo v Fannyjinih mladih letih že rariteta in ga leta 1761 v zapušcini njenega oceta razumljivo pogrešamo.49 v naslovu je Christalnick naveden zgolj kot zbiratelj, cigar gradivo naj bi megiser uporabil, in tako je zgodovinar iz 16. stoletja zelo dolgo veljal le za kronista.50 ta slejkoprej tudi v Christalniggovi družini pozabljeni mož, sprva katoliški in nato protestantski duhovnik, je bil šestkrat- prastric Franciške baronice valvasor, rojen v koroškem Weitensfeldu v tedaj še neplemiški, tržanski družini Christalnickov.51 z vsemi tremi deželami, katerih zgodovinski spomin so ovekovecili njen soprog in dva daljna strica, je bila Franciška–Fanny tudi osebno povezana. v mladosti z rodno koroško, sicer domovino materinega rodu, najmanj s kranjsko, domovino svojega oceta, ki ga ni poznala, v najlepših letih in deloma vse do smrti pa z goriško, kamor se je omožila. Morellijeva soproga, »bistroumna mlada dama« skoraj natanko štirinajst let (1778–1792), ki jih je Franciška preživela v zakonu s Carlom morellijem, in še štiri leta po moževi smrti, preden se je preselila v trst, lahko oznacimo kot njeno prvo goriško obdobje. v gorici je mlada žena postala Francesca in bržcas tukaj tudi Fanny, ce je niso tako klicali že v Celovcu. morelli je imel v mestu podedovani družinski dvorec studeniz, kjer sta zakonca stalno živela, nanj vezano jurisdikcijo in podeželski dvorec v ozeljanu v spodnji vipavski dolini,52 ki je bil Fanny, kot bomo videli, neprimerno bolj pri srcu kakor goriško mesto. njen tri desetletja starejši soprog Carlo Morelli di Schönfeld (1730–1792) je znana osebnost in ga pravzaprav ne bi bilo treba posebej predstavljati. ta neutrudni gorican po rojstvu in bitju je svoji rodni deželi postavil podobno nevenljiv spomenik kakor stoletje pred njim janez vajkard valvasor kranjski, le da je morellijevo 49 StLA, Landrecht, K 1365, Heft 1, Valvasor (2), 20.–23. 4. 1761, prepis 22. 6. 1761, s. p. 50 Großmann, Megiser, Christalnick; Neumann, Michael Gothard Christalnick. – Kot »Chronist« je Michael Gothard denimo na veden na tiskanem rodovnem deblu Christalniggov z zacetka 20. stoletja (KLA, KLA 665, Zenegg Genealogische Sammlung, Sch. 4/6, Christalnigg, pag. 8, Stammtafel der Reichsgrafen Christal nigg von und zu Gillitzstein). 51 Po istem tiskanem rodovnem deblu kot v prejšnji opombi. 52 Porcedda, Una vita per lo Stato, str. 20, 22. temeljno delo izšlo z zamudo kar dveh generacij. Carlo, prvorojenec pietra antonia in elene, rojene baronice di tacco,53 se je rodil v rodbini nižjih plemicev s prvotnim priimkom morell, leta 1650 poplemenitenih s predikatom »von schönfeldt.«54 njegova rodbina, ki je nato leta 1676 dobila viteški naslov in leta 1684 še goriško deželanstvo, je bila v gorici stara in ugledna, saj se je z dejanji proslavilo vec njenih clanov. Carlov oce je denimo opravljal funkcijo kvestorja goriške grofije in po ocetovi uradniški poti je šel tudi sin.55 po študiju je namrec vseskozi ostal v domaci gorici v državnih službah, najprej kot svétnik politicnega oddelka pri goriškem namestništvu, kjer se je ukvarjal predvsem s trgovinskimi zadevami in veliko potoval. pozneje je opravljal funkcijo namestniškega svétnika in bil dejaven v razlicnih komisijah, med drugim za podrocje šolstva in izvedbo jožefinskega katastra. njegovo ime še danes nosi katastrski operat za goriško in gradiško: »misurazione morelliana«. po politicni reorganizaciji in ustanovitvi tržaškega gubernija v trstu leta 1783 je tam zastopal svojo deželo, od leta 1786 kot edini deputat z goriškega. toda od vseh zadolžitev ga je najbolj privlacilo delo s starimi dokumenti, zaradi katerega se je tudi zapisal v zgodovino. pri 34-ih je zacel leta 1764 urejati arhive združene poknežene grofije goriške in gradiške, po njem se imenuje temeljni pripomocek za uporabo gradiva deželnih stanov, t. i. morellijeva zbirka, prva registratura fonda pa je vse do danes obdržala morellijevo ureditev. arhivsko delo je dalo Carla morellija kot zgodovinarja, vendar je za življenja izdal le zgodovino goriške v obdobju 1500–1600 (v dveh delih leta 1773). svoje temeljno delo o preteklosti rodne dežele v obdobju 1500–1790 je zapustil v rokopisu, ker ga je prehitela smrt.56 53 D. Porcedda meni, da so po krstu 9. maja 1730 opravili leto za tem, 24. maja 1731, še drugi obred v Ozeljanu, na družinski posesti Morellijev, in Carla vpisali tudi v krstno matico župnije Šempas. Dvojni vpis je že sredi 19. stoletja povzrocal težave Morellijevemu življenjepiscu G. G. Della Boni (Porcedda, Una vita per lo Stato, str. 19). Ni mogoce, da bi imel Carlo, kršcen v Gorici kot Karel Jakob, v resnici dobro leto mlajšega brata, kršcenega na ime Karel Jakob Anton Florijan, ki pa je zgodaj umrl. Mlajšega brata, rojenega 8. septembra 1731, so namrec 14. septembra krstili v Gorici na ime Jožef Marija Franc Anton (Schiviz von Schivizhoffen, Der Adel – Görz, str. 109, 266). Zaradi unicenih maticnih knjig župnije Šempas poznamo danes podatek o Carlovem krstu v Šempasu oziroma Ozeljanu le iz literature, drugace kot tistega o krstu v Gorici (Archivio parrocchiale S. Ilario e Taziano Gorizia, liber baptisatorum VIII 1710–1731, pag. 381). 54 Frank, Standeserhebungen und Gnadenakte, str. 259. 55 Wurzbach, Biographisches Lexikon. Neunzehnter Theil, str. 80, 82–83. 56 Porcedda, Una vita per lo Stato, str. 19–47; Donatella Porcedda, geslo Morelli Carlo v: Dizionario Biografico degli Italiani, Volume 76 (2012) (po: http://www.treccani.it/enciclopedia/carlomorelli_ res720ef544947611e19b2fd5ce3506d72e_( DizionarioBiografico)/) (nov. 2013); prim. Wurzbach, Biographisches Lexikon. VSE ZA ZGODOVINO Boris Golec, »KONtESA« FANNy – SKIcA pOZABljENE rOmANOpISKE ZGODOVINA ZA VSE Fannyjin soprog, znani goriški zgodovinar carlo morelli di Schönfeld (1730–1792) na naslovnici 1. dela »Istoria della contea di Gorizia«, 1855. ko je morelli – plemiški predikat pl. schönfeld je uporabljal zelo redko57 – leta 1778 zasnubil 17-letno Franciško baronico valvasor, mu je bilo že 48 let, a je bila njuna zveza, kot pišejo sodobniki in Fanny sama, kljub veliki starostni razliki zelo uspešna. po pisanju skupnega prijatelja Karla grofa zinzendorfa (1739–1813), v letih 1776–1782 guvernerja trsta,58 je Carlo pred tem dolgo neuspešno dvoril vdovi grofici taaffe z dunaja, ki jo je po smrti njenega moža konec leta 1765 pospremil iz gorice v prestolnico. deset let pozneje je stvar dokoncno propadla zaradi prevelike družbene razlike med plemiškim uradnikom in grofico in sprico neuspešnih pogajanj o doti.59 julija 1778, dober mesec pred poroko, pa je morelli prijatelju, ki je prišel k njemu na obisk v ozeljan, oznanil, da se bo v Celovcu oženil z baronico valvasor. kot razkrivajo zinzendorfovi dnevniki, je bila mlada družica s svojim možem ljubezniva in odkrita, a hkrati verjetno plašna in malo pripravljena na mondeno družbo. Carlo jo je s svojimi objemi v javnosti celo spravljal v zadrego. zinzendorf je mlado Celovcanko oznacil kot Neunzehnter Theil, str. 80–82. O arhivu goriških deželnih stanov: PorceddaMitidieri, Starejši fond, str. 51–55. 57 Porcedda, Una vita per lo Stato, str. 22–23. 58 O Zinzendorfu gl. Wurzbach, Biographisches Lexikon. Sechzigster Theil, str. 160–163. 59 Porcedda, Una vita per lo Stato, str. 40. »neizrazito, a dobro« ter »kujavo«.60 iz tega gre sklepati, da bi pri Fanny težko govorili o posebni telesni lepoti. kakšna je bila videti, žal ne odkriva nobena upodobitev, tako kot ne poznamo portretov njenih staršev. Carlo in Fanny morelli nista imela otrok,61 a zakon je bil ocitno vseskozi zelo uigran. tri tedne po njuni poroki je zinzendorf v svoj dnevnik zapisal, da je Carlo »srecen kot kak kralj«. desetletje pozneje (1789) pa je Fanny pisala prijateljici luisi grofici Wagensperg lantieri, da sta skupaj okusila vec srece kot prvo leto zakona. skrbele so jo le Carlove delovne obveznosti, zaradi katerih je bil veliko zdoma.62 zgovorne so njene naslednje, 60 Prav tam, str. 41. – Neporoceni grof Zinzendorf je bil Fanny nedvomno naklonjen, kot tudi ona njemu. Desetletje pozneje (1790), ko je že lep cas živel na Dunaju, je namrec Fanny pisala o njem prijateljici Luisi grofici Wagensperg Lantieri v samih presežnikih in se spominjala, kako je prijateljica nekoc domnevala, da je vanj zaljubljena. Fanny je to odlocno zanikala z besedami, da ni bila zaljubljena v Zinzendirfa, temvec v njegovo dušo, in kako zelo je škoda, ker si tako dober clovek verjetno ne bo ustvaril družine. Objava pisma z dne 14. januarja 1790: Documenti e testimonianze, str. 140–141. 61 Prim. Archivio parrocchiale S. Ilario e Taziano Gorizia, liber baptisatorum XII 1771–1784, liber baptisatorum XIII 1784–1811; Schiviz von Schivizhoffen, Der Adel – Görz, str. 140–145. 62 Porcedda, Una vita per lo Stato, str. 42. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 sicer skope angleške besede o Carlu: »he is a very good and honest man«.63 nemajhne skrbi ji je poleg moževe obremenjenosti povzrocalo tudi njegovo zdravje. Carlo je bil spomladi 1790 nekaj casa v smrtni nevarnosti, torej dobri dve leti pred smrtjo in še pred svojo upokojitvijo. nekaj mesecev prej so se prijatelji bali tudi za Fannyjino življenje, ko je po vrnitvi iz italije hudo zbolela.64 pet let po Fannyjini preselitvi v »avstrijsko nico« ji je leta 1783 v Celovcu umrla mati marija terezija baronica kaiserstein.65 iz njene oporoke, napisane dve leti in pol pred smrtjo, izvemo, da sta Franciška (Franziska) in njena sestra ana baronica brabeck poleg dote, nakita in srebrnine, ki sta jih prejeli že ob poroki, dobili 8.000 goldinarjev in da je bila od tega neizplacana še dobra polovica, 4.600 goldinarjev. dedišcino po ocetu v višini 3.400 goldinarjev je Franciška dotlej prejela v celoti, ana pa le deloma. za svoje glavne dedinje je sicer mati imenovala tri hcerke iz drugega zakona.66 iz Fannyjinega prvega goriškega obdobja je znanih tudi najvec njenih lastnorocnih zapisov, med njimi velik sveženj pisem iz obdobja med letoma 1787 in 1793, shranjen v državnem arhivu v vidmu. pisala jih je devet let starejši prijateljici, grofici Lavinii Florio Dragoni (1752–1812), hcerki znanega furlanskega pesnika ter protagonistki videmskega kulturnega življenja ob koncu 18. in v zacetku 19. stoletja.67 Žal ne vemo, kdaj se je njuno dopisovanje dejansko zacelo in kdaj koncalo, vsebino pisem pa poznamo za zdaj le iz interpretacije Fabiane savorgnan di brazzŕ. iz vecinoma v francošcini napisanih pisem lahko razberemo, da je Fanny spremljala moža – tega imenuje Charles – v ozeljanu v spodnji vipavski dolini, kjer sta imela morellijeva dvorec, v trstu in gorici. pogosto sta se – ali pa morda tudi Fanny sama – za krajši cas ustavila v strassoldu, veliko potovala po venetu, zlasti v benetke, valdagno, recoaro in padovo, ter tudi sicer: po koroškem, v kobarid, v stari grad na hvaru, split, Celovec, gradec in na dunaj. pisma je Fanny vecinoma pisala v gorici, ozeljanu in trstu, mestu, kamor je zahajala veckrat na leto. redno je obiskovala tudi toplice v recoaru, ker ni bila trdnega zdravja in ker sta ji, kot je pisala lavinii, zelo koristila tamkajšnja dober zrak in voda. dvorec v ozeljanu pa je bil posebej 63 Po objavi pisma z dne 6. 3. 1790: Documenti e testimonianze, str. 141. 64 Po objavah pisem z dne 14. 1. 1790 in 13. 5. 1790: Documenti e testimonianze, str. 140, 142–143. 65 Gl. op. 35. 66 KLA, KLA 73, Landesgericht Klagenfurt Testamente, Fasz. 14, 1788, Nr. 3, 23. 2. 1781. 67 O Lavinii gl. Savorgnan di Brazzŕ, Scrittura al feminile, zlasti str. 25 sl. Biografski podatki po: Guido Fagioli Vercellone, geslo Florio Lavinia v: Dizionario Biografico degli Italiani. Volume 48 (1997) (po: http://www.treccani.it/enciclopedia/laviniaflorio_( Diziona rio_Biografico/, nov. 2013). pri srcu Carlu, ki je v tem podeželskem okolju preživel dobršen del casa, zaposlen zlasti z obdelovanjem vrta.68 v korespondenci z lavinio se Fanny ni izogibala intimnim, zaupnim stvarem, pisala je o svojih custvih, skrbeh, težavah in nemiru, s prijateljico je delila navdušenje nad branjem in pisanjem. o spisih, ki jih je pošiljala lavinii, se je ta izražala zelo pohvalno, Fannyjin slog naj bi bil po prijateljicini oceni spontan.69 Fanny morelli so razveseljevale kulturne zabave, prebiranje knjig in revij, igranje klavirja in pisanje, med drugim tudi besedil za uglasbitev. obe z lavinijo sta bili zelo izobraženi ženski, ki sta ljubili študij, krožke in glasbo.70 poleg tega so ju povezovala skupna prijateljstva, tako denimo prijatelj Carlo de rubeis, ki je v pismu lavinii zapisal: »morellijeva je ljubezniva, prikupna je njena melanholija v prestolnici [gorici], kamor bi druge rade zahajale, da bi se zabavale«. v korespondenci med prijateljicama so pogosto omenjene osebnosti iz goriškega in videmskega okolja: Clementina Coronini, amalia strassoldo, grof pagani Cesa, Carlo in nicola gabrielli, opat montanari, ter družine Freschi, degrazia, tacco in attems.71 v istem casu kot z lavinio, ki je živela v tedaj še beneškem vidmu, si je Fanny dopisovala tudi z Luiso grofico Wagensperg Lantieri iz domace gorice. izjemno lepa luisa, sorodnica kratkotrajnega goriškega deželnega glavarja rudolfa grofa Wagensperga, sicer ni bila goricanka. Fannyjina pisma so bila poslana na dunaj, kamor je prijateljica pobegnila pred soprogom Federicom grofom lantierijem. v državnem arhivu v gorici je ohranjenih deset Fannyjinih pisem, ki jih je luisi napisala v letih 1788–1791 in od katerih so štiri tudi objavljena, vsa napisana leta 1790 v anglešcini in v ozeljanu.72 iz teh in drugih pisem med drugim izvemo, kaj je izobražena Celovcanka v gorici najbolj pogrešala in kako se je vživela v miljé moževega rojstnega mesta. rada je imela samoto na deželi, sovražila pa je okolje, v katerem se je pocutila opazovano. veliko bolj kot frivolna družba goricanov jo je veselilo branje, pri cemer je trpela, ker je v gorici le težko prišla do angleških knjig. anglešcine je bila namrec vešca do popolnosti. od moževih knjig je imela najrajši filozofska besedila, razvnemala pa so jo tudi dela, kot je velicastna galluzzijeva »zgodovina velikega vojvodstva toskane pod vladavino medicejske hiše«.73 Ce je izbirala med gorico in ozeljanom, ni bilo nobenih pomislekov. »malo hišo« v ozeljanu, »vrt in vso dolino skupaj s srecnim podnebjem dežele« bi, ce bi lahko, takoj in z najvecjim veseljem 68 Savorgnan di Brazzŕ, Scrittura al feminile, str. 43. 69 Prav tam, str. 44. 70 Prav tam, str. 45. 71 Prav tam, str. 44. 72 Porcedda, Una vita per lo Stato, str. 41. – Objave pisem: Docu menti e testimonianze, str. 140–143. 73 Porcedda, Una vita per lo Stato, str. 41–42. VSE ZA ZGODOVINO Boris Golec, »KONtESA« FANNy – SKIcA pOZABljENE rOmANOpISKE ZGODOVINA ZA VSE Dvorec Studeniz, Fannyjin »žalostni dom« v Gorici, ponuja danes gotovo bolj žalostno zunanjo podobo kot v casu zakoncev morelli (foto: B. Golec, november 2013) prenesla dalec stran od gorice, kjer je po njenih besedah živelo vec hudobnih ljudi kakor v kakšnem velikem mestu. po svoji mentaliteti in medcloveških odnosih je bilo tamkajšnje plemstvo, kot je Fanny pisala luisi, eno najubornejših na svetu.74 tako ne preseneca, zakaj je že v tem casu toliko potovala, ce se ji je le ponudila priložnost. v morellijevem dvorcu studeniz v gorici se je preprosto pocutila tujko. konec leta 1788 je prijateljici lavinii pisala o »svoji trdnjavi« (dans ma Bastille), kot je imenovala zelo temacno sobico (kabinet), v kateri je prebivala »v tej žalostni hiši« (dans cette triste maison).75 ko se je Carlo morelli po 36 letih službe sredi leta 1791 upokojil, mu je ostalo le še dobro leto življenja. kljub zelo slabemu zdravju je konceval svojo zgodovino goriške in urejal osebne zadeve, med katere je spadala tudi skrb, kako zagotoviti Fanny potrebno gmotno varnost. dne 27. avgusta 1792, teden dni pred smrtjo, je v njeno korist sestavil oporoko in 3. septembra v rodni gorici zatisnil oci, star 62 let, po navedbi v mrliški maticni knjigi zaradi oslabelosti (Consumazione).76 31-letna vdova Fanny je deloma postala prava lastnica moževe zapušcine premoženja, deloma pa je imela samo pravico do dosmrtnega uživanja. vecinoma je šlo samo za dosmrtno uživanje (usu fructuaria), pri cemer je morelli 74 Objava pisma z dne 6. marca 1790: Documenti e testimonianze, str. 141. 75 Savorgnan di Brazzŕ, Scrittura al feminile, str. 113. 76 Porcedda, Una vita per lo Stato, str. 46–47; Archivio parrocchiale S. Ilario e Taziano Gorizia, liber defunctorum V 1784–1811, pag. 132. malo prej prodal dvorec studeniz. tako sta imela zakonca v gorici nazadnje le najeto stanovanje, v katerem je Carlo tudi umrl.77 njegovo premoženje je bilo vredno 33.656 goldinarjev, pasive oziroma obveznosti pa je bilo kar za 52.612 goldinarjev, od cesar je vse razen 880 goldinarjev pripadlo vdovi.78 Fanny je naslednjih 37 let crpala dohodke iz posesti vipavskega ozeljana in nekaj manjših hiš na deželi,79 živela pa je v glavnem drugje. mlada Celovcanka je v svojem prvem goriškem obdobju v visoki družbi soprogovega mesta in dežele vsekakor vzbujala pozornost, a ji ta najveckrat ni bila niti malo pogodu. g. d. della bona, ki je leta 1855 pripravil za tisk morellijevo zgodovino goriške grofije, je cetrt stoletja po pisateljicini smrti namenil Fanny takšno laskavo oceno: »bistroumna mlada dama in za žensko zelo izobražena« (dama giovine di molto spirito e da una erudizione superiore al suo sesso).80 zdi se, da je bilo njeno literarno ustvarjanje tedaj vsaj na goriškem že 77 ASG, Tribunale Civico Provinciale di Gorizia, busta 122, filza 304, sign. 1792–5–37, Carlo Morelli, 23. 8. 1792, 10. 10. 1792. – Po mrliški matici (gl. op. 76) je Morelli umrl v Mesarski ulici (in vico lanionum) na hišni številki 486. Prav to ulico so leta 1876 poimenovali po Morelliju, cigar ime nosi še danes (po informaciji Donatelle Porcedda 13. 11. 2013). 78 ASG, Tribunale Civico Provinciale di Gorizia, busta 122, filza 304, sign. 1792–5–37, Carlo Morelli, 10. 10. 1792. 79 Prav tam, 6. 9. 1801, 10. 9. 1802, 26. 8. 1805, 13. 9. 1826, 27. 1. 1828, 27. 9. 1829. Prim. objave dokumentov v: Documenti e testimonianze, str. 146–152. 80 Morelli, Istoria della Contea di Gorizia, s. p., pred uvodom. Prim. Savorgnan di Brazzŕ, Scrittura al feminile, str. 112, op. 152. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 pozabljeno, kar ne preseneca glede na Fannyjino skromnost, zaprtost pred goriško javnostjo in dolgotrajno bivanje drugod. v njenem prvem goriškem obdobju pritegne pozornost podatek, da je Fanny – s soprogom ali sama – že tedaj obiskala stari grad na otoku hvaru, mestece, kjer je preživela znaten del svojih poznih let. morda je torej že v tem casu spoznala svojega poznejšega dolgoletnega zunajzakonskega partnerja petra (pietra) politea-nisitea (1774–1866), ki mu je bilo, ko je Fanny postala vdova, komaj osemnajst let. in ce se na hvaru ni srecala z njim osebno, je morda še kot porocena spoznala njegovo tamkajšnje sorodstvo. Zrela leta pisateljice »kontese Fanny« desetletje med Carlovo smrtjo in zbližanjem s petrom politeom-nisiteom sovpada s Fannyjinimi tridesetimi in zgodnjimi štiridesetimi leti in je eno njenih manj osvetljenih življenjskih obdobij. sprva se je morala spoprijeti z nalogo, ki ji jo je zaupal umirajoci soprog: objaviti njegovo zgodovino Goriške. o tem je morelli samo nekaj dni pred smrtjo pisal v svoji duhovni oporoki, v zadnjem pismu prijatelju grofu zinzendorfu.81 Fanny je že leta 1793 napisala kratek morellijev življenjepis,82 nato pa poskušala uresniciti pokojnikovo veliko željo, najbrž z nemalo truda, a morda zaradi plašne narave s premalo vztrajnosti. soprogovo najpomembnejše delo je dala iz rok pred jesenjo 1795, ko so v trstu natisnili najavo njegovega izida v šestih zvezkih.83 delo je bilo naslednje leto že povsem pripravljeno za tisk pri tržaški tiskarni Wage Fleis, a se je nacrt izjalovil, morda zaradi nemirnih politicnih in vojaških dogodkov v letu 1797 (vojna s Francozi, napoleonova ukinitev beneške republike, dodelitev njenega ozemlja avstriji). rokopis je ostal v Fannyjinih rokah in ta ga je goriški kmetijski družbi izrocila šele dobra tri desetletja pozneje, leta 1828, malo pred svojo smrtjo.84 zakaj tako pozno, vsaj za zdaj ne vemo. v devetdesetih letih 18. stoletja, ko je pri 31-ih postala vdova, je utegnila biti precej povezana s Kranjsko, saj so nekaj casa živeli v ljubljani kar trije njeni sorojenci: sestra ana marija in polsestra marija antonija, obe rojeni baronici valvasor, ter polbrat Franc jožef baron kaiserstein. polsestra marija antonija grofica gaisruck, je bila tu z otroki in možem, v letih 1791–1795 predsednikom deželnega glavarstva v ljubljani.85 tik preden je 81 Porcedda, Una vita per lo stato, str. 47. 82 Prav tam, str. 25. 83 Cavazza, Porcedda, Manoscritti ed edizioni, str. 103–105. 84 Prav tam, str. 93–94. 85 Gl. op. 16. z družino za stalno odšla v lvov je podedovala skromno premoženje strica Franca jožefa (1705–1795), zadnjega moškega valvasorja,86 v kranjski prestolnici pa je predtem omožila tudi dve hcerki in docakala rojstvo prve vnukinje.87 tedaj je prejkone že živela v ljubljani tudi Fannyjina prava sestra ana marija baronica brabeck, katere mož je šel eni od njenih necakinj za porocno prico (1792).88 ko je brabeck kot generalmajor leta 1796 izgubil življenje na bojišcu,89 je ana marija prejemala pokojnino v ljubljano, se naslednje leto vnovic porocila na gradu hošperk pri postojni z baronom monfraultom, prav tako visokim castnikom, potem pa je rodno deželo svojega oceta zapustila najverjetneje še isto leto.90 Že prej, leta 1793, se je v ljubljani oženil Fannyjin dobro leto mlajši polbrat Franc jožef baron kaiserstein (1762– 1830), tajnik kranjskega deželnega glavarstva. za ženo je vzel domacinko primitivo baronico erberg (1774–1852) 86 Gl. op. 42. 87 Najstarejša hci Kristina baronica Gaisruck se je 15. oktobra 1792 v Ljubljani omožila s Karlom grofom Stürgkhom, Klementina pa 21. aprila 1794 z Vincenzem grofom Szápáryjem (NŠAL, ŽA Ljubljana– Sv. Nikolaj, Maticne knjige, P 1784–1815, pag. 91, 106; Schiviz von Schivizhoffen, Der Adel – Krain, str. 164, 165). Vnukinji Matildi Karolini Antoniji grofici Stürgk sta bila 10. avgusta 1794 krstna botra njena babica Antonija grofica Gaisruck in babicin 89letni stric Franc Jožef baron Valvasor (NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj, Maticne knjige, R 1784–1795, s. p., 10. 8. 1794; prim. Schiviz von Schivizhoffen, Der Adel – Krain, str. 124; prim. Reisp, Kranjski polihistor, str. 293, op. 72). 88 Ena od štirih porocnih pric je bil tudi zadnji moški Valvasor, Fannyjin stric Franc Jožef, v porocni matici 15. oktobra 1792 naveden kot »Baron Valvasor Abbé« (NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj, Maticne knjige, P 1784–1815, pag. 91). Še dve leti prej je Ana Marija živela na Dunaju ali v okolici, potrjeno pa je s Fanny imela pisne stike, o cemer prica Fannyjino pismo prijateljici Luisi Wagensperg Lantieri na Dunaj, datirano 6. marca 1790 v Ozeljanu (Documenti e testimonianze, str. 141–142). 89 Gl. op. 15 90 Ana Marija baronica Brabeck je kot vdova od 14. februarja 1797 prejemala letno pokojnino 600 goldinarjev, in sicer v vojaško blagajno v Ljubljani; po istem viru so ji izplacevanje pokojnine zaradi ponovne poroke ustavili že 7. novembra 1797 (ÖStA, KA, Vers, PensProt AR, Band 17, Standbuch II. über die pensionierten militärischen Witwen und Waisen (1790–1804), pag. 143). O njenem bivališcu v Ljubljani: prav tam, HKR, K 2511, 1798, Z. 42/102). 7. septembra 1797 je v grajski kapeli gradu Hošperk pri Planini stopila pred oltar z vdovcem z visokim cinom, feldmaršallajtnantom Evgenom Rudolfom baronom Monfraultom. O poroki govori porocilo v dunajskem Vojnem arhivu; nevestina prica je bil neki baron Kaiserstein, pac eden od nevestinih polbratov (ÖStA, KA, HKR, K 3153, 1808, L 1/9, 3. 11. 1797). Presenetljivo je, da poroka ni vpisana v porocno matico župnije Planina, pod katero je spadal Hošperk (NŠAL, ŽA Planina pri Rakeku, Maticne knjige, RM 1777–1784, v njej: P 1778–1812). Ana Marija je naslednje leto še izpricana na Kranjskem, in sicer v Ljubljani kot krstna botra 11. oktobra 1798 rojenemu necaku, sinu svojega polbrata Franca Jožefa barona Kaisersteina, vendar ne osebno, temvec po namestnici (NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj, Maticne knjige, R 1795–1805, s. p.; prim. Schiviz von Schivizhoffen, Der Adel – Krain, str. 125). Monfrault je po upokojitvi leta 1805 živel v Gradcu in tam tri leta pozneje umrl (ÖStA, KA, HKR, K 3153, 1808, L 1/9, 27. 5. 1808). VSE ZA ZGODOVINO Boris Golec, »KONtESA« FANNy – SKIcA pOZABljENE rOmANOpISKE ZGODOVINA ZA VSE in v ljubljani so se zakoncema rodili vsi trije otroci (1795–1800).91 ni potrjeno, da bi se kdaj preselila na kranjsko tudi Fanny. rada se je sicer zadrževala v ozeljanu, medtem ko je postajala gorica po Carlovi smrti zanjo še tesnejša in zadušljivejša kakor prej. najprej se je konec leta 1796 odselila v trst, od koder jo je pot vodila naprej.92 Že leta 1798 se je mudila v benetkah,93 ki so ravno postale habsburške in del skupne države. preden je v njeno življenje vstopil precej mlajši petar politeo-nisiteo, ji je prekrižal pot še en moški, padovanski pesnik, filozof in enciklopedist Melchiorre Cesarotti (1730–1808), eden najvidnejših italijanskih književnikov svojega casa.94 ta vrstnik Carla morellija je odlocno spodbujal njeno pisateljsko nadarjenost. kot sklepa F. savorgnan di brazzŕ, ga je Fanny najbrž spoznala po moževi smrti, ko se je preselila v trst.95 njuno literarno, ce ne že tedaj tudi osebno znanstvo je potrjeno še pred koncem 18. stoletja, preden se zacne sklenjena vrsta Cesarottijevih ohranjenih pisem Fanny. kot je namrec isabelle teotochi albrizzi leta 1799 sporocala v pismu znanemu veronskemu pesniku ippolitu pindemonteju (1753–1828), je morellijeva napisala »nekaj sentimentalnega«, kar je Cesarotti deloma prevedel,96 ocitno iz francošcine v italijanšcino. pindemonte je isabelli cez mesec dni odgovoril, da mu je medtem neki Costantino poslal spise morellijeve, in sklepal, da je naslovljenka verjetno od morellijeve prejela Cesarottijev sonet o mesecu.97 omenjena Cesarottijeva obsežna korespondenca Fanny morelli, o kateri bo še tekla beseda, se sicer zacne v zacetku naslednjega leta 1800 in konca malo pred pesnikovo smrtjo leta 1808.98 91 Po O. Göschnu naj bi se Kaisersteina porocila že 12. februarja 1792 (Pusikan, Die Kaiserstein, str. 69), dejansko pa je bila poroka šele 20. maja 1793 (NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj, Maticne knjige, P 1784–1845, pag. 98; prim. Schiviz von Schivizhoffen, Der Adel – Krain, str. 165). O rojstvih Kaisersteinovih otrok: NŠAL, ŽA Ljubljana–Sv. Jakob, Maticne knjige, R 1785–1802, fol. 111, 21. 7. 1795; prav tam, ŽA Ljubljana–Sv. Nikolaj, Maticne knjige, R 1795–1805, s. p., 11. 10. 1798 in 17. 7. 1800; prim. Schiviz von Schivizhoffen, Der Adel – Krain, str. 125, 126, 219. Namestnica botre pri krstu prvega otroka je bila polsestra Kaisersteinove polsestre Fanny Morelli (Marija) Antonija grofica Gaisruck, rojena baronica Valvasor. Druge osebne podatke Franca Jožefa, umrlega na Dunaju, gl. v: Pusikan, Die Kaiserstein, str. 64, 69, 70–71. 92 Porcedda, Una vita per lo Stato, str. 42, op. 74 93 Iz Benetk je Fanny leta 1798 pisala družini v zvezi s skorajšnjo poroko polsestre Karoline baronice Kaiserstein, ki je nato kot po rocena grofica Goëss umrla na porodu (Pusikan, Die Kaiserstein, str. 69, 70). 94 Patrizia di Giorgio, geslo Cesarotti Melchiorre v: Dizionario Bio grafico degli Italiani. Volume 24 (1980) (po: http://www.treccani.it/ enciclopedia/melchiorrecesarotti_( DizionarioBiografico)/, nov. 2013). 95 Savorgnan di Brazzŕ, Scrittura al feminile, str. 43. 96 Prav tam, str. 44–45. 97 Prav tam, str. 45. 98 Plancic, Inventar arhiva, str. 62. Petar (Pietro) Politeo-Nisiteo (1774–1866) se v korespondenci prvic omenja leta 1803, ko se je zadrževal v benetkah in tam naslednje leto opravil izpit iz prava. rodil se je v starem gradu na hvaru in bil po babici potomec hrvaškega renesancnega pesnika iz 16. stoletja petra hektorovica. Študiral je v splitu in padovi, kjer se je na univerzi usposobil za poklic profesorja matematike in fizike. Cesarotijeva pisma razkrivajo, da je še ne tridesetletni dalmatinec sklenil z vdovo morellijevo najtesnejše prijateljstvo. v njih je vedno imenovan politeo, po prvem delu svojega priimka, medtem ko je Fanny naslovljena kot »contessa morelli«.99 njemu je bilo tedaj devetindvajset let, njej dvainštirideset. njuna zveza in skupno življenje sta bila javnosti dobro znana, saj ju nista skrivala. skupaj sta ostala približno cetrt stoletja, morda vse do Fannyjine smrti, ceprav zadnja leta fizicno locena. odvec pa bi bilo razglabljati, zakaj nista stopila pred oltar in ali sta tak korak kdaj nacrtovala. kot kaže, sta v okoljih, v katerih sta se gibala, lahko shajala tudi brez porocnega prstana. zveza med uglednim profesorjem in raziskovalcem ter dobrih trinajst let starejšo »konteso« je bila nekaterim gotovo v spotiko, a za zdaj o odzivih nanjo ne vemo nic dolocenega. tudi to, kako je Fanny »nenadoma« postala »kontesa « (grofica), ostaja odprto vprašanje. do grofovskega naslova ni bila upravicena, saj je bila v resnici le vdova nižjega plemica morellija s predikatom »di schönfeld«. naslavljati se ne bi smela niti kot baronica, kajti tako kot dekliški priimek je baronski naslov izgubila že s poroko leta 1778. grofica je bila samo njena mati, dokler se ni porocila z ocetom, baronom. kakor koli, Fanny uradno nikoli ni postala grofica, a je ocitno znala poskrbeti, da jo je okolica štela za »konteso«. Šlo je za neformalno, lahko bi rekli ljubkovalno rabo naziva. prvic ga srecamo v pismu, ki ga je Fanny leta 1795 poslal iz trsta v gorico neznani obcudovalec, podpisan kot eziranne (?): »madame madame la Comte.se de morelli a gorice«.100 »metamorfoza« se je zgodila zgolj v prijateljskih krogih. pravzaprav gre v naslavljanju s »konteso« videti neke vrste umetniško ime, saj ni potrjeno, da bi ga Fanny uporabljala v uradnem obcevanju.101 pri tem se nehote vsiljuje vzporednica s samovoljnim pobaronjenjem njenega prastrica janeza vajkarda valvasorja, ki si je baronski naslov preprosto »privzel« od polbrata, Fannyjinega pradeda karla.102 v resnici ni imel do baronstva nikakršne pravice, okolišcine pa so mu bile za pripozna 99 Petravic, Studije i portreti, str. 240–241. 100 ZPZ HAZU Dubrovnik, Arhiv Petar Nisiteo, svezak XV, s. p., 24. 6. 1795. 101 Naziva grofica (kontesa) ni nikjer v zapušcinskih spisih zakoncev Morelli (ASG, Tribunale Civico Provinciale di Gorizia, busta 122, filza 304, sign. 1792–5–37, Carlo Morelli; busta 185, filza 383, sign. 1829–5–93, Francesca Morelli. 102 Golec, Neznano in presenetljivo, str. 305–309. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 nje višjega plemiškega naslova podobno naklonjene kakor dobrih sto let pozneje njegovi pisateljsko nadarjeni sorodnici. tako kot je Fanny iz pl. morellijeve postala »kontesa morelli«, je približno deset let pozneje, leta 1813, deloma spremenil identiteto tudi njen življenjski sopotnik petar politeo-nisiteo, s tem ko je izpustil prvi del priimka in ostal samo nisiteo.103 tako ga bomo odslej tudi imenovali. o tem, kje se je »kontesa« mudila prvo desetletje 19. stoletja in kdaj, izvemo najvec iz Cesarottijevih pisem. od tistih, ki imajo naslov prejemnice, jih je bilo devet poslanih v benetke, po eno pa v gorico in vicenzo. pisma so sicer polna pišcevega skoraj evforicnega navdušenja nad Fannyjino osebo in njenim delom.104 zagotovo je bilo za Fanny morelli zelo pomembno leto 1804, ko je že bila v tesni zvezi z nisiteom. omenjenega leta sta, kot pravi ante petravic, na Cesarottijevo pobudo zacela v benetkah izdajati literarni casopis za tujo književnost z naslovom »il giornale della letteratura straniera«. o potrebnosti takšnega casopisa italiji in o njegovih usmeritvah je Cesarotti pisal v pismih Fanny, za katero je racunal, da bo nisiteu v veliko pomoc predvsem pri »germanskih« stvareh. sprva bi list urejal nisiteo sam, nato pa je Cesarotti predlagal, naj ostane urednik znanstvenega dela, drugi urednik, zadolžen za literarno podrocje, pa naj postane mladi pesnik mario pieri.105 skoraj pol stoletja pozneje je pieri v svojih spominih zapisal, da se je morellijeva lotila urejanja casopisa na lastne stroške. vseboval naj bi zanimivejše clanke iz nemškega, francoskega in angleškega casopisja, prevedene v italijanšcino. ostarelemu Cesarottiju je pripadala naloga dolociti splošno vsebino in razdeliti delo med sodelavce. toda casopisu ni bilo usojeno dolgo življenje, saj je izšlo le šest številk.106 dejansko je mesecnik izhajal samo šest mesecev v letu 1805, od januarja do junija, nato pa je moral zaradi premajhnega števila narocnikov ugasniti.107 Cesarotti je njegovo usodo oznacil kot »pravo sramoto za italijo«.108 kot je pokazal pregled vseh šestih številk casopisa,109 je najvec prostora posvecenega prevedenim clankom 103 O tej odlocitvi govori v pismi FrancAndréju Bonelliju z dne 20. avgusta 1813 (Plancic, Inventar arhiva, str. 20). Prim. Petravic, Studije i portreti, str. 241, 252. 104 Plancic, Inventar arhiva, str. 62. – Po Petravicu se je Nisiteo po ugasnitvi casopisa do leta 1805 zadrževal zdaj v Benetkah, zdaj v Padovi in Gorici (Petravic, Studije i portreti, str. 243). 105 Petravic, Studije i portreti, str. 242. 106 Savorgnan di Brazzŕ, Scrittura al feminile, str. 46. 107 Buchberger, Petar Nisiteo (1774.–1886), Predgovor. – Vseh šest številk mesecnika – Num. 1 (gen. 1805) –num. 6 (giu. 1805) – hrani videmska škofijska knjižnica (Biblioteca Arcivescovile e Bartoliniana di Udine), ki jo navajam kot Slovenji najbližje hranišce. 108 Petravic, Studije i portreti, str. 242. 109 To delo je v videmski škofijski knjižnici opravila dr. Maria Bidovec z Univerze v Vidmu, ki se ji za prijaznost iskreno zahvaljujem. oziroma povzetkom razprav francoskih, nemških, avstrijskih in britanskih avtorjev. izbor clankov je zelo pester in prica o širokem spektru interesov izdajateljev, od medicine, astronomije, zgodovine, filozofije, prek verskih, družboslovnih in etnoloških tem vse do raznih tehnicnih vprašanj. vselej je natancno navedena publikacija, v kateri je izšel izvirnik, in skoraj vedno tudi ime avtorja. izvirni so domala samo uredniški oziroma izdajateljski komentarji, vecinoma podpisani zgolj kot »l’edit.[ore] ital.[iano]«. vsak zvezek vsebuje proti koncu še nekaj recenzij novejših publikacij po evropi in pa kratke, nekajvrsticne vesti vseh vrst. podpisani komentarji se pogosto nanašajo na vprašanja, ki zadevajo prevod ali prevajanje predstavljenih besedil, tu in tam je srecati tudi resnejše posege, denimo komentarje filozofske ali verske narave. Ceprav se nekajkrat pojavijo komentatorjeve inicialke (l. b., p. m., itd.), med temi ni mogoce identificirati Fannyjinih.110 tako žal ne moremo z gotovostjo vedeti, ali je v mesecniku objavljala komentarje tudi Fanny morelli, bodisi brez podpisa bodisi pod sposojenimi ali sploh pod izmišljenimi inicialkami. glede na vse, kar o »kontesi« vemo, o tem ne bi smelo biti dvoma. omenjeni pesnik Mario Pieri (1776–1852), ki se je v tem casu dodobra seznanil z nisiteom in »konteso«, je v spominih, izdanih leta 1850, podal izredno živ portret svoje dobre znanke: »nemška ali bolje receno goriška vdova z imenom grofica Fanny morelli, nadvse izobražena ženska, bistrega razuma, poznavalka zlasti francoske in nemške književnosti. njeno vedenje je poleg tega zelo ljubeznivo, njena konverzacija prikupna. Cutiti je sicer malce »ultramontanske« [srednjeevropske] pretirane custvenosti, kar pa v njenem primeru ni poza ali zgolj videz kakor pri angleških damah, saj je cistega, preprostega srca; posebno rada ima literate. ta dama je bila v tesnem prijateljskem razmerju – in z njim je tudi živela – z mladim dalmatincem, imenovanim politeo niseteo, nemalo izobraženim clovekom iskrene in zveste narave. pogosto sta skupaj odpotovala v padovo in tam preživela vec tednov ali mesecev, kdaj pa kdaj tudi cele letne case. tja ju je vleklo zlasti znanstvo z opatom Cesarottijem, ki se mu je gospa tako zelo prikupila, da ta moj veliki ucitelj nikdar ni mogel prehvaliti njenega bistrega uma in izobraženosti, vzvišenega duha in milega nastopa.«111 na pierija je naredila še poseben vtis Fannyjina odlocnost med požarom leta 1806, ki je izbruhnil v stanovanju poleg njegovega. tedaj se je »Cesarrotijeva in moja prijateljica« z nisiteom spet mudila v padovi. pieri je hvalil njen neizmeren pogum, ko se je otovorila s knjigami in drugim in vse to nesla v gostišce, kjer sta z 110 Inicialki P. M. gotovo pripadata Mariu Pieriju. 111 Savorgnan di Brazzŕ, Scrittura al feminile, str. 45–46. VSE ZA ZGODOVINO Boris Golec, »KONtESA« FANNy – SKIcA pOZABljENE rOmANOpISKE ZGODOVINA ZA VSE nisiteom stanovala, medtem ko je bil zunaj velik trušc in cesta vsa polna ljudi. »govor je o grofici Fanny valvasor morelli,« je tedaj zapisal pieri, »nemški dami, ki že dolgo prebiva v italiji, srednjih let, izredno izobraženi in vzvišenega duha. da ne govorim o njenem znacaju. mislim, da ga omenjeni dogodek dovolj jasno ponazarja.«112 v tem casu je že nastal Fannyjin roman neznanega naslova ali pa je bila s pisanjem tega vsaj precej dalec. toda žal vemo o njenem najpomembnejšem literarnem delu komaj kaj. o jeziku romana se lahko poucimo le iz orisa življenja in dela petra nisitea, ki ga je leta 1905 objavil ante petravic. avtor je v nisiteovem arhivu še lahko na lastne oci videl »njezin roman na francuskom jeziku«.113 zelo malo je žal znanega tudi o vsebini in literarni vrednosti romana, zgolj to, kar je mogoce prebrati v pismih melchiorreja Cesarottija. v enem veliki pesnik pravi: »kaj je z vašim romanom, ki mi ga (nic) ne omenjate? « malo zatem pa: »morali bi skrbeti za svoj roman. velika krivica bo, ce tega ne boste storili. to bi bilo v vašem položaju najboljša tolažba. najboljši nacin, da se znebite nadlege, ki vam jo povzroca mešana družba, je ta, da živite in se pogovarjate sama s svojim duhom in da se vadite v tovrstnem nacinu pisanja, za katerega ste nadarjeni po naravi in umetnosti. ne morem vam oprostiti nemarnosti, s katero o tem govorite. videti je, kot da bi se odlocili cim bolj poniževati in zanicevati svoje darove. med tolikimi krepostmi imate samo eno napako, to pa v skrajni meri: skromnost. tako pretirana je, da bi bila v oceh tistih, ki vas premalo poznajo, lahko videti kot necimrnost. to pomeni vreci se v napako, ki nam je najbolj zoprna, zato da bi se ji izognili.«114 leta 1807 je Cesarotti Fanny spet spraševal o romanu: »kaj je z vašim romanom, ki ga omenjate?« naslednje leto, v letu svoje smrti, se je še enkrat vrnil k stvari: »potolažili ste me z novico, da ste se koncno odlocili dopolniti in izpiliti svoj roman. Ce povem po resnici, na to nisem mogel misliti, ne da bi obcutil – naj mi bog odpusti – neke razdraženosti do vas zaradi vašega zapostavljanja le-tega in zaradi vaše trme, da sami sebi ne privošcite sadov svojega duha. veseli me, da ste se koncno premislili in komaj cakam, da vidim junakinjo, ki jo je spocela in vzgojila Fabby [Fanny?]. preprican sem, da mi bo pri srcu in si od nje obetam najmilejše moralne poslastice. ah, naj pride kmalu težko pricakovani politeo in naj mi da obcutiti kak predokus (avant goűt)!«115 po vsem sodec 78-letni Cesarotti dotlej še ni mogel prebrati niti odlomkov iz romana, in pri tem je skoraj 112 Prav tam, str. 46. 113 Petravic, Studije i portreti, str. 241. 114 Savorgnan di Brazzŕ, Scrittura al feminile, str. 46–47. 115 Prav tam, str. 47. gotovo tudi ostalo, saj je malo zatem umrl. znameniti padovanski pesnik je ocitno pridobil zaupanje v pisateljsko izrazno moc prijateljice Fanny že znatno prej ob prebiranju njenih krajših sestavkov in seveda pisem. Žal vemo le za njeno namero, da roman vendarle konca, ne pa, ali je sklep uresnicila. brez Cesarottija tudi ne bi vedeli, da je bila osrednji lik njenega romana ženska. domnevamo lahko, da v njem ni manjkalo avtobiografskih elementov in da je avtorica iskala in našla zglede predvsem v angleški in francoski književnosti. se je lotevala podobne problematike kot njena nekaj mlajša sodobnica jane austen (1775–1817)? kakor koli, Fanny je lahko romane znamenite angleške romanticne romanopiske prebirala šele vec let zatem, ko naj bi bil njen lastni francoski roman vsaj v grobem že napisan.116 po letu 1808, ko je Cesarotti umrl, ne izvemo nicesar vec ne o Fannyjinem romanu ne o njenem siceršnjem literarnem ustvarjanju. da bi se opogumila in dala svoje najobsežnejše delo vendarle natisniti, ji je zelo verjetno najbolj manjkala pesnikova spodbuda. sodec po Cesarottijevih dobrohotnih ocitkih je iz negotovosti oklevala do zadnjega, ko je bilo že prepozno. kot vse kaže, se je prav v letu »mentorjeve« smrti zacelo Fannyjino drugo goriško obdobje, ki je trajalo približno šest let. leta 1808 se je potrjeno vsaj cez poletje (o tem pricata dve pismi erbergu) že zadrževala v gorici, kjer ji je delal družbo nisiteo.117 v tem letu, malo pred vnovicno veliko spremembo politicnega zemljevida, so z dvema Fannyjinima pismoma dokumentirani tudi njuni stiki s kranjsko, s katero sta ostala povezana še ves cas obstoja ilirskih provinc (1809–1813), ce že ne zasebno, pa vsaj službeno. tako je denimo rafael zelli, generalni inšpektor za javni pouk v ilirskih provincah, leta 1811 iz ljubljane poslal nisiteu pozdrave za »neprimerljivo morellijevo«.118 obe Fannyjini pismi, poslani na kranjsko, sta bili namenjeni jožefu Kalasancu baronu Erbergu v ljubljano ali v dvorec dol pri ljubljani in napisani poleti 1808 v gorici.119 Fanny se je obakrat podpisala tako z dekliškim kot z dejanskim priimkom, kot Fanny valvasor morelli, naslovnika pa je imenovala »moj dragi bratranec« (Mon chér Cousin). v resnici ni bila sorodstveno povezana z erbergom, temvec z njegovo ženo jožefo katarino, rojeno grofico attems (1778–1847), ki se je rodila v gorici ravno v letu Fannyjine primožitve v to mesto. v prvem 116 http://en.wikipedia.org/wiki/Jane_Austen#Early_novels (nov. 2013). 117 Po A. Petravicu naj bi bil Nisiteo že leta 1808 imenovan za direk torja liceja (Petravic, Studije i portreti, str. 244), kar pa ne ustreza dejstvom. Direktor je postal šele pod Francozi leta 1810 (Plancic, Inventar arhiva, str. 11). 118 Plancic, Inventar arhiva, str. 11. 119 ARS, AS 730, Gospostvo Dol, fasc. 55, Korespondenca, Valvasor baronica Fanny. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 pismu govori Fanny o njej kot o »moji ljubeznivi sestricni «. Fanny je bila sicer sestricna njene prav tako v gorici rojene, a v ljubljani živece in umrle babice marije Cecilije baronice neuhaus (1731–1775), katere mati je bila najstarejša sestra Fannyjinega oceta.120 erbergova soproga in Fanny sta se torej dobro poznali iz gorice. za povrh je bil baron erberg v svaštvu s Fannyjinim polbratom Francem jožefom baronom kaisersteinom, od leta 1793 porocenim z erbergovo sestro primitivo.121 jožefa kalasanca barona erberga (1771–1843) kot znane osebnosti iz slovenske kulturne zgodovine ni treba posebej predstavljati. izobraženi baron je bil mnogim mecen, znan je kot zbiratelj starin in umetnin, v slovensko kulturno zgodovino se je zapisal zlasti z rokopisno bio-bibliografijo kranjskih literatov (1825), njegovemu zbranemu gradivu pa dolgujemo marsikatero védenje o preteklosti kranjske. do leta 1808, ko so izpricani njegovi stiki s Fanny morelli, je bil dobro desetletje v službi kranjskih deželnih stanov in nato skupaj z ženo vzgojitelj otrok cesarja Franca i. na dunajskem dvoru.122 Fannyjini pismi omenjata prav to pomembno prelomnico v življenju baronskega para erberg, sicer pa sta sami po sebi dovolj zgovorni, da ne potrebujeta komentarja. predstavljamo ju v slovenskem prevodu.123 prvo pismo: Gorica, 24. junija 1808 Moj dragi bratranec Vaše nadvse prijazno pismo me je dvakratno razveselilo z novico, ki jo prinaša. Prosim, sprejmite moje cestitke za cast, ki sta Vam jo, mojemu ljubemu bratrancu, izkazali Njuni velicanstvi, s tem ko sta moji ljubeznivi sestricni zaupali svoje vzvišene hcerke gospodicne nadvojvodinje. Mesto po njuni izbiri ne bi moglo biti vredneje zasedeno in presvetle princese ne bi mogle biti v boljših rokah. Krepost, pobožnost, žlahten razum in trden duh gospe Erberg v vseh pogledih upravicujejo to izbiro. Pri tem objokujem Vaš ocarljivi Dol, katerega lepi vrtovi ne bodo vec videli svojih dobrih gospodarjev. Dobrota, s katero ste mi obljubili kamnine, me je opogumila k prošnji, da jim priložite še izvod svoje razprave o divjih kostanjih. Politeo bi jo rad predstavil v Italiji in Dalmaciji. Po vrnitvi s kratkega potovanja po Kranjskem in Koroškem ne obžaluje drugega kot to, da je imel na voljo tako 120 Sorodstvena razmerja sem lahko ugotovil s pomocjo rodovnikov zakoncev Erberg, ki ju je izdelal kolega dr. Miha Preinfalk. – Gl. tudi op. 44. 121 Gl. op. 91 in prejšnjo opombo. 122 Kidric, Erberg Jožef Kalasanc, str. 162–166. 123 Za pomoc pri prevodu se iskreno zahvaljujem kolegu dr. Janezu Šumradi. malo casa, kajti hotel je preživeti vec mesecev v rudnikih in gorah, ki skrivajo toliko rastlinskega in kamninskega bogastva. Naroca mi, naj Vam izrazim njegovo globoko spoštovanje, in sporoca, da Vam bo v Italiji na uslugo. Sprejmite zagotovila odlicnega spoštovanja, s katerim ostajam Vaša nadvse ponižna služabnica. Fanny Valvasor Morelli drugo pismo: Gorica, 15. julija 1808 Moj dragi bratranec Pravijo mi, da se boste vrnili na Dunaj. Pred odhodom si Vas drznem spomniti na Vašo obljubo v zvezi s kamninami in Vas predvsem prositi, da jim priložite svojo razpravo o divjih maronih. Pošljite, prosim, vse skupaj gospodu baronu Baselliju124 na naslovu gospoda barona Codellija, prošta kapitlja v Gorici.125 Tako bom uverjena, da bo za pošiljko poskrbljeno ob ugodni priliki. Oprostite tolikšno nadlegovanje in racunajte name. Seveda mi bo v resnicno veselje, da se Vam oddolžim. Zbogom, moj dragi bratranec, sprejmite izraze mojega spoštovanja in – verjemite mi – vedno Vaša nadvse vdana in pokorna služabnica Fanny Valvasor Morelli erbergovega dvorca v dolu sodec po Fannyjinem nazornem opisu ni obiskal le nisiteo, ampak skoraj brez dvoma vsaj enkrat, ce ne veckrat v življenju, tudi ona. v svojem drugem goriškem obdobju je potrjeno potovala in kranjska je bila blizu. kot je izprical mario pieri, se je spomladi 1811 nekaj dni mudila po opravkih v benetkah, kjer sta se srecala na domu njenih znancev, medtem ko je nisiteo ostal v gorici.126 njeni poznejši stiki z erbergoma niso znani. bržcas so se pretrgali, ker je baronski par erberg ostal na dunajskem dvoru vso dobo francoske zasedbe kranjske in še cez. z obdobjem ilirskih provinc (1809–1813), ki se v celoti pokriva s Fannyjinim drugim goriškim obdobjem, je povezano nisiteovo imenovanje na mesto profesorja fizike in matematike ter hkrati direktorja goriškega lice 124 Janez Krstnik Anton Marija Tomaž Baselli pl. Süssenberg (1763– 1843) iz Gorice, bodoci francoski intendant Gorenjske, predtem clan goriške in kranjske deželne vlade (Šumrada, Kopitar, Na stajanje Napoleonove Kranjske, str. 10). Njegovi osebni podatki: Schiviz von Schivizhoffen, Der Adel – Görz, str. 204, 415. 125 Avgust baron Codelli. Leta 1810 je bil clan ilirske deputacije, ki se je prišla v Pariz priklonit Napoleonu (Šumrada, Državnopravni status, str. 383, op. 41). 126 Savorgnan di Brazzŕ, Scrittura al feminile, str. 47. VSE ZA ZGODOVINO Boris Golec, »KONtESA« FANNy – SKIcA pOZABljENE rOmANOpISKE ZGODOVINA ZA VSE Fannyjino pismo v francošcini, poslano 15. julija 1808 iz Gorice jožefu Kalasancu baronu Erbergu (Arhiv Republike Slovenije, AS 730, Gospostvo Dol, fasc. 55, Korespondenca, Valvasor baronica Fanny) ja (1810), a se je obema službama odpovedal že naslednje leto, ko so licej preoblikovali v navaden kolegij. v gorici je ostal do decembra 1813, že po odhodu Francozov.127 v tem casu se je, kot smo videli tudi iz Fannyjinih pisem erbergu, intenzivno ukvarjal z naravoslovjem, zlasti z mineralogijo, botaniko in entomologijo, pisal je strokovne prispevke za razlicne akademije in bil imenovan za clana akademij v padovi in torinu.128 in zelo se je navduševal nad napoleonom, nad »vstajenjem dalmacije « in »ilirsko idejo«, o cemer prica zlasti njegov tiskani govor ob odprtju goriškega liceja in gimnazije (1811).129 127 O imenovanju na mesto direktorja in odpovedi tej službi: Plancic, Inventar arhiva, str. 11. – O Nisiteovem službovanju v Gorici: Buchberger, Petar Nisiteo (1774.–1886), Predgovor. – Netocne so navedbe A. Petravica, da je Nisiteo postal direktor že leta 1808 in ostal na tem položaju vse do leta 1814 (Petravic, Studije i portreti, str. 244, 252). Po ugotovitvah M. Buchbergerja je bil na profesorsko in direktorsko mesto imenovan hkrati poleti 1810, ostal na tem mestu eno leto in zapustil Gorico decembra 1813 (pismo avtorju 13. 1. 2014). 128 Petravic, Studije i portreti, str. 251; Plancic, Inventar arhiva, str. 19–20. 129 Petravic, Studije i portreti, str. 245–251. Prim. ponatis v: Buchberger, Petar Nisiteo (1774.–1866.). – Govor je nastal leta 1810 ob vsekakor so tudi spremenjene politicne razmere botrovale nisiteovi odlocitvi, izraženi pozno poleti 1813, da se bo naslednjo pomlad umaknil v rodni stari grad na hvaru.130 prav v politicno razburkanem letu 1813 je ime Fanny morelli prišlo do širše literarne javnosti. ni objavila romana, tako kot nemara sploh nikoli ni videla natisnjenega nicesar izvirno svojega, zato pa so v pisi zagledala luc sveta pisma, ki ji jih je pisal Cesarotti. izšla so na 62 straneh v 39. zvezku pesnikovih zbranih del.131 odtlej oziroma že vse od leta 1808 nimamo nobenih porocil, da bi »kontesa morelli« pisala še kaj razen pisem. Pozna leta in usoda rokopisa romana – skrivnosti in uganke od leta 1813 dalje vemo o Fanny zelo malo. nisiteo je naslednje leto pri štiridesetih pustil službo profesorja v gorici in se preselil v rodni Stari Grad na Hvaru, kjer je ostal do konca življenja, torej vec kot pol stoletja. Fanny je odšla tja z njim ali celo malo prej in živela v nisiteovem dvorcu tvrdalj nekako do leta 1826. po navedbi v njenem zapušcinskem spisu je zadnja tri leta pred smrtjo 29. septembra 1829 preživela v padovi, prej pa 14 let v dalmaciji,132 kar pomeni, da bi bila na hvaru že od leta 1812. kakor koli, v starem gradu se je vsaj obcasno zadrževala že v casu nisiteovega delovanja v gorici, bodisi sama bodisi z njim. kot pricajo njena pisma giuseppeju persoglii, poslana iz starega grada v letih 1815 do 1819,133 naj bi namrec med letoma 1810 in 1816 potovala med splitom in starim gradom.134 njeno bivanje z nisiteom na hvaru je za zdaj slabo osvetljeno. zanimivo je, da je prav to obdobje, vse tja do okoli leta 1830, cas, ko je nisiteo pušcal ob strani znanost. v rodni stari grad se je vrnil z namenom, da se bo še bolj posvetil znanstvenemu delu, a je vse ostalo zgolj pri urejanju in dopolnjevanju naravoslovnih zbirk. zaposlovala sta ga upravljanje podedovane ocetove posesti in vodenje starigrajske mestne obcine, katere žu- pan (nacelnik) je bil celih štirinajst let. v pismih se je opraviceval, da je odložil pero zaradi poslov, zdi pa se, da ga je ob pomanjkanju spodbud zapušcala tudi volja odprtju liceja, oblasti pa so ga natisnile naslednje leto. 130 Plancic, Inventar arhiva, str. 20; Petravic, Studije i portreti, str. 251–252. 131 Opere dell´abate Melchiorre Cesarotti padovano. Pisa 1813, vol. 39, str. 100–161, po: Porcedda, Una vita per lo Stato, str. 42, op. 74. 132 ASG, Tribunale Civico Provinciale di Gorizia, busta 185, filza 383, sign. 1829–5–93, Francesca Morelli, 28. 10. 1829. – Po podatkih Milovana Buchbergerja v pismu avtorju z dne 20. 1. 2012 naj bi živela na Nisiteovem domu od decembra 1813 do leta 1827. 133 Savorgnan di Brazzŕ, Scrittura al feminile, str. 44. 134 Prav tam, str. 113, op. 162. – Ni izkljuceno, da je pri prvi letnici 1810 tiskarska napaka. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 do intelektualnega dela.135 drugo obdobje njegovega znanstvenega dela, v katerem je zaslovel kot prvi zgodovinar in arheolog ter kot najvecji ucenjak dalmacije, se je zacelo šele po Fannyjinem odhodu iz starega grada oziroma po njeni smrti.136 nisiteova zunajzakonska zveza s trinajst let starejšo Fanny, o kateri brez dlake na jeziku govorijo sodobniki, žal ni dokumentirana z viri prve roke, tj. s korespondenco med Fanny in petrom. najverjetnejša razlaga, da se v nisiteovem arhivu ni ohranilo niti eno pismo, je petrovo nacrtno unicenje vsega, kar je pricalo o njegovem intimnem življenju. zdi se manj verjetno, da bi cistko opravil pozneje kdo drug. a med dokumenti je vsaj eden, ki jasno prica, da odnos med nisiteom in Fanny ni ostal neskaljen. 24. novembra 1822 je namrec Fannyjina mlada družabnica jelena pl. geremia (1800–1849) rodila tedaj 48-letnemu petru nezakonsko hcerko, kršceno osem dni pozneje v vrboski kot otrok neznanih staršev. deklica z imenom marija (1822–1863) je nato odrašcala pri tujih ljudeh na hvaru in pagu, dokler je ni oce pri petih letih vzel k sebi in jo sam vzgajal do možitve z rabskim plemicem mihovilom spalatinom (ob birmi je dobila in obdržala ime Franica!). ocetovstvo je priznal leta 1846, ko je bila 24-letna hci pred poroko, pozakonil pa jo je lahko šele leta 1860; tedaj ji je bilo 38 let in njemu 86. v postopku pozakonitve je nastala izcrpna izjava nisiteovega služabnika, ki je izprical, da je služil pri nisiteu od leta 1820 do 1826 in da sta »tedaj pri njem skupaj živeli kontesa Franka vdova morelli, rojena valvasor, starejša ženska, ter tedaj zelo mlada jelena pl. geremia, hci pokojnega otavija iz splita kot prijateljica in družabnica kontese morelli«. natancen opis, kaj se je z deklico dogajalo do njenega petega leta, se je seveda opiral na nisiteov spomin in na njegove dokumente o deklicinem vzdrževanju, saj je bil služabnik nepismen.137 vsa sklepanja o tem, kako je Fanny doživljala nisiteovo »prešuštvo« z njeno mlado družabnico in »tekmico«, je treba prepustiti domišljiji. kot gre razumeti služabnikovo pricevanje, je vsaj še štiri leta, do leta 1826, ostala v nisiteovem dvorcu tvrdalj, a skoraj gotovo ob pogoju, da sta tako otrok kot jelena zapustila njun dom. otroka so vsekakor umaknili, za njegovo mater pa najbrž ustrezno poskrbeli. morda je bil razlog Fannyjinega odhoda s hvara povezan z dejstvom, da je nisiteo petletno marijo vzel k sebi, oziroma da je izrazil takšno namero. služabnikova navedba letnice 1826 se ujema s podatkom v Fannyjinem zapušcinskem spisu, po katerem je do smrti 135 Petravic, Studije i portreti, str. 252–253. 136 Prav tam, str. 253 sl. 137 Plancic, Inventar arhiva, str. 42–43. – Rojstni in smrtni podatki Jelene pl. (de) Geremia in njene hcerke Marije po: Buchberger, Petar Nisiteo (1774.–1886), Predgovor. leta 1829 preživela v padovi tri leta.138 vzrok njenega odhoda s hvara ostaja neznanka. Ce je res odšla že leta 1826, se z nisiteovo hcerko ni mogla srecati, saj je ta prišla na ocetov dom šele naslednje leto. o Fannyjinih poznejših stikih z nisiteom prica samo njeno potrdilo, izdano 19. junija 1828 v padovi, da je po posredniku prejela od petra nisitea 218 goldinarjev in 40 krajcarjev, žal brez navedbe namena oziroma razloga.139 kot smo že omenili, je isto leto izrocila goriški kmetijski družbi morellijev rokopis zgodovine goriške.140 morda je torej še prišla osebno v gorico uredit dolocene zadeve, kolikor ni tega namesto nje opravil kar njen tamkajšnji pooblašcenec. zdi se bolj verjetno, da se Fanny med svojim bivanjem v Padovi ni vec vracala v gorico.141 v padovi se je naselila bodisi za stalno bodisi samo prehodno in tam umrla v starosti 68 let. po navedbi v sodnem spisu goriškega deželnega sodišca se je njeno življenje izteklo 29. septembra 1829.142 podrobnosti ne poznamo, tako tudi ne vzroka smrti in tega, kje so jo pokopali. svoje imetje na goriškem je ves cas, odkar ni stalno živela v gorici (od 1796), upravljala na daljavo prek pooblašcenca. njej prvi pooblašcenec oziroma upravljalec zapušcine je bil Franc (Francesco) Fontana, ki je v Carlovem zapušcinskem inventarju leta 1792 imenovan hišni prijatelj in je ostal na tem položaju vsaj do leta 1805,143 v zadnjih letih pred njeno smrtjo pa je to nalogo opravljal viljem (guiglielmo, Wilhelm) baron tacco.144 dvorec ozeljan s posestjo je vdova oziroma njen pooblašcenec oddajal v zakup. znano je ime zakupnika giuseppeja persoglie (1804),145 s katerim si je Fanny pozneje dopisovala iz dalmacije (1815–1819).146 ko je preminila, so imetje Carla morellija, ki ga je ženi zapustil v uživanje, v skladu z njegovo oporoko iz leta 1792 podedovali potomci njegovih sester elisabete zucatto in giuliane bar 138 Gl. op. 132. 139 Plancic, Inventar arhiva, str. 13. 140 Gl. op. 84. 141 V zapušcinskem spisu Carla Morellija je denimo Fannyjina pro šnja, napisana v prvi osebi v Gorici 27. januarja 1828, ki pa jo je podpisal njen pooblašcenec Viljem baron Tacco; vsebina zadeva neke stare racune za vojno posojilo (ASG, Tribunale Civico Pro vinciale di Gorizia, busta 122, filza 304, sign. 1792–5–37, Carlo Morelli, 23. 8. 1792, 27. 1. 1828). 142 Gl. op. 132. O smrti tudi: Porcedda, Una vita per lo Stato, str. 42, op. 74. 143 ASG, Tribunale Civico Provinciale di Gorizia, busta 122, filza 304, sign. 1792–5–37, Carlo Morelli, 23. 8. 1792, 10. 10. 1792, 6. 9. 1801, 10. 9. 1802, 26. 8. 1805. 144 Prav tam, 27. 1. 1828, 22. 12. 1829; prav tam, busta 185, filza 383, sign. 1829–5–93, Francesca Morelli, 28. 10. 1829. 145 Documenti e testimonianze, str. 150–152. 146 O korespondenci: Savorgnan di Brazzŕ, Scrittura al feminile, str. 44, 113. Avtorica imenuje Persoglia baron. VSE ZA ZGODOVINO Boris Golec, »KONtESA« FANNy – SKIcA pOZABljENE rOmANOpISKE ZGODOVINA ZA VSE morellijev dvorec Ozeljan v spodnji Vipavski dolini, ki bi ga Fanny skupaj z vrtom in blagim goriškim podnebjem najraje prenesla cim dlje od Gorice (foto: B. Golec, november 2013) baro.147 toda svoj delež je zahteval tudi nisiteo, ki ga je Fanny imenovala za dedica v oporoki z dne 16. oktobra 1820.148 svoje zadnje volje ni preklicala ali spremenila, potem ko jo je veliko mlajši življenjski sopotnik prevaral (1822) in je cez nekaj let zapustila njegov dom na hvaru. za dedišcino po Fanny se je petar nisiteo pravdal še vse do leta 1837.149 posebno vprašanje zadeva njeno literarno zapušcino. v nisiteovem rodbinskem arhivu, ki je zdaj shranjen v dubrovniku,150 se na Fanny nanašajo le pisma dveh njenih korespondentov – eden je pesnik melchiorre Cesarotti –, medtem ko ni mogoce za nobeno pismo ali sestavek z gotovostjo reci, da je njeno delo. veliko je obetal arhivski inventar stijepa plancica iz leta 1986, ki pravi, da so v Xv. zvezku zbrani »razni prozni sastavci pisani rukopisima nepoznatih osoba«, od tega štirje 147 ASG, Tribunale Civico Provinciale di Gorizia, busta 122, filza 304, sign. 1792–5–37, Carlo Morelli, 5. 12. 1829, 22. 12. 1829, 23. 12. 1829. 148 Prav tam, busta 185, filza 383, sign. 1829–5–93, Francesca Morelli, 27. 1. 1831, 27. 6. 1832. 149 Plancic, Inventar arhiva, str. 15. 150 ZPZ HAZU Dubrovnik, Arhiv Petar Nisiteo. napisani v francošcini, devet v nemšcini in eden v anglešcini, skupaj 27 strani na papirju razlicnega formata, brez datumov in podpisov.151 Ceprav naj bi jih torej napisale razlicne roke, sta dva indica kazala na to, da gre po vecini, ce ne kar v celoti za Fannyjine spise. prvi indic so jeziki, ki jih je Fanny odlicno obvladala in se v njih potrjeno pisno izražala, drugi pa dejstvo, da je med francoskimi besedili pismo neznane osebe iz leta 1795, datirano v trstu in naslovljeno na »konteso de morelli « v gorici.152 sestavki so torej dajali vtis, da sodijo skupaj in da so povezani s Fanny, vendar se je izkazalo nasprotno. gre za zelo razlicne zapise, le deloma literarne, vecidel pa trivialne vsebine, med njimi za kuharske recepte in racunske beležke.153 vprašanje je, koliko je sploh izvirnega in koliko prepisanega. primerjava pisav z rokopisom dveh originalnih Fannyjinih pisem iz leta 1808, namenjenih baronu erbergu,154 je izkljucila avtorstvo Fanny morelli. edina izjema je morda kratek liricen sestavek o mesecu v nemšcini (Am Mond). po 151 Plancic, Inventar arhiva, str. 39. 152 Prav tam. 153 ZPZ HAZU Dubrovnik, Arhiv Petar Nisiteo, svezak XV. 154 Gl. op. 119. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 ševna pisava in razmiki besed bi lahko kazali na Fanny, vendar identifikacijo pisave otežuje dejstvo, da je zapis v gotici, medtem ko sta referencni francoski pismi v humanistiki. tudi nedatirano pismo nekega sigmunda, namenjeno neimenovani sestri, ni pismo katerega od Fannyjinih bratov, saj nista ustrezna ne vsebina ne pišcevo osebno ime. s Fanny je tako v celotnem sklopu potrjeno povezano le prej omenjeno pismo, ki ji ga je leta 1795 napisal neznani obcudovalec. v istem arhivu se je ohranilo tudi 61 pisem melchiorreja Cesarottija, ki jih je ta pošiljal Fanny med letoma 1800 in 1808, ko je umrl, a žal brez konceptov njenih odgovorov velikemu pesniku. potrebno bo ugotoviti, ali so bila vsa ohranjena pisma objavljena leta 1813 v Cesarottijevih zbranih delih ali pa je v nisiteovi zapušcini vendarle še kaj doslej neznanega. na zadnjo možnost navaja priloženo pismo direktorja padovanske univerzitetne knjižnice iz leta 1924, po katerem naj bi bila Cesarottijeva pisma »grofici valvasor-morelli« tedaj v pripravi za tisk.155 Fannyjina pisma, raztresena po prej omenjenih arhivih v italiji in sloveniji, so javnosti znana le deloma, samo štiri v celoti,156 nekatera v izvleckih,157 dve, poslani erbergu, pa v pricujocem prispevku v slovenskem prevodu. morda bo prišlo na dan njeno dopisovanje še s kom, ki ga v njeni okolici doslej nemara sploh še nismo zaznali. in treba bo preveriti, ali je bila res v pisnih stikih z madame de staël (1766–1817), eno vodilnih pisateljic svoje dobe, kot je v kratkem življenjepisu petra nisitea mimogrede navrgel ante petravic (1905).158 najbolj skrivnostna je usoda Fannyjinega najobsežnejšega in zagotovo najpomembnejšega rokopisa – romana z žensko kot glavno junakinjo. petravic, ki je v zacetku 20. stoletja pregledoval nisiteov arhiv in med drugim porocal o ohranjeni Cesarottijevi korespondenci Fanny, je roman, kot je bilo že povedano, še videl na lastne oci. leta 1905 je v biografskem prikazu petra nisitea zapisal, da je v rokopisu, napisan v francošcini in da ni mogel ugotoviti, ali je bil kdaj natisnjen.159 od tu dalje se moramo opreti na še neobjavljene ugotovitve milovana buchbergerja. nisiteov pravnuk dr. ante politeo je leta 1913 rokopis romana skupaj s 15 pesmimi in pismi posodil tadeuszu stanislavu grabowskemu (1881–1975), poznejšemu krakovskemu univerzitetnemu profesorju slavistike, literarnemu zgodovinarju in diplomatu. poleg spisov Fanny morelli je grabowsky odnesel 155 Plancic, Inventar arhiva, str. 62. – O objavi pisem leta 1813 gl. op. 131. 156 Documenti e testimonianze, str. 140–143. 157 Savorgnan di Brazzŕ, Scrittura al feminile, str. 43–44, 113. 158 Petravic, Studije i portreti, str. 241. 159 Prav tam. tudi izvirnik rokopisa »ribanje i ribarsko prigovaranje«, pesnitve znamenitega hrvaškega renesancnega pesnika petra hektorovica (1487–1572), prednika petra nisitea. kljub dolgotrajnim pogajanjem med grabowskim in nisiteovimi nasledniki se dragoceni rokopisi niso nikoli vrnili v roke lastnikov v stari grad na hvaru. kot prica dopisovanje z njimi, naj bi se grabowsky izgovarjal in neprepricljivo zatrjeval, da se je vse izgubilo v vojni vihri.160 kakor koli, morda romana le ni doletelo unicenje in ga bo raziskovalna vztrajnost kdaj izbrskala na plano. najprej bi ga bilo seveda treba iskati v zapušcini stanislava grabowskega.161 Namesto sklepa Fabiana savorgnan di brazzŕ, avtorica monografije o starejšem pisanju žensk v Furlaniji (2011), ki je doslej edina obravnavala osebnost Fanny morelli neodvisno od njenih dveh življenjskih sopotnikov, je upraviceno zapisala, da je pisateljicin lik v vec pogledih še vedno skrivnosten. po njenih besedah namrec iskanje sledov »goriške dame« v javnih arhivih, tudi zunaj Furlanije, ni obrodilo sadov.162 nekoliko, a še zmeraj dalec od želja, je podobo »zadnje valvasorjeve« osvetlil pricujoci prispevek, pri nastajanju katerega sicer prav tako niso bili izcrpani vsi znani viri. Ce si sposodimo sklepne besede omenjene literarne zgodovinarke, se Fanny v virih kaže kot živahna, obcutljiva in izobražena ženska, ki je imela veliko skupnega s svojo videmsko prijateljico lavinio Florio. obe sta pomembna lika v »ženski literarni renesansi«, kot se je v (današnji) Furlaniji uveljavila z zamudo v primerjavi z drugimi italijanskimi in evropskimi deželami, denimo s Francijo. delovanje oseb, kakršni sta bili lavinia in Fanny, je pomenilo skromen in umerjen prispevek inteligentnih žensk z obcutkom za kulturo, ki so se v svojem casu udejstvovale v kulturnem življenju.163 Fanny valvasor–morelli torej ni bila grofica, ampak gre naslavljanje s »konteso« razumeti kot umetniški dodatek. nikakor je tudi ni mogoce imeti za »prvo slovensko pisateljico«. vsa podobnost je zgolj v imenu, saj avreolo prve slovensko pišoce literatke ohranja njena soimenjakinja, dve generaciji mlajša pesnica Fanny hausmann 160 Pismi Milovana Buchbergerja avtorju z dne 20. 1. 2012 in 28. 8. 2013. – Celotno korespondenco med družino Politeo in Grabovskim hrani Rita Politeo v Starem Gradu na Hvaru. – O Grabovskem gl. http:// pl.wikipedia.org/wiki/Tadeusz_Stanis%C5%82aw_Grabowski (nov. 2013). 161 Iskanje po bazah krakovskega državnega arhiva, dostopnih na medmrežju, ni dalo rezultatov. 162 Savorgnan di Brazzŕ, Scrittura al feminile, str. 48. 163 Prav tam. VSE ZA ZGODOVINO Boris Golec, »KONtESA« FANNy – SKIcA pOZABljENE rOmANOpISKE ZGODOVINA ZA VSE (1818–1853), ki sicer ni bila naše gore list.164 zato pa lahko »zadnjo valvasorjevo«, soprogo zgodovinarja Carla morellija, oznacimo kot prvo znano romanopisko s slovenskega ozemlja in o njenem izgubljenem romanu upraviceno sklepamo, da je vsaj deloma nastal na naših tleh. Ce bo kdaj vendarle spet prišel na površje, bomo izvedeli tudi to, ali ima zgodba kakšno zvezo s slovenskim obnebjem. Viri in literatura Arhivski viri Archivio parrocchiale S. Ilario e Taziano Gorizia: – liber baptisatorum viii 1710–1731, liber baptisatorum Xii 1771–1784, liber baptisatorum Xiii 1784–1811, liber defunctorum v 1784–1811. ADG = Archiv der Diözese Gurk, Klagenfurt: – pa klagenfurt–st. egid: hs. 8, geburtsbuch 1734–1760; hs. 9, geburtsbuch 1761–1782; hs. 23, alphabetischer index zu den geburtsbüchern 1734–1757; hs. 41, sterbbuch 1780–1787. – pa maria saal: repertorium zum taufbuch 1632–1906; trauungsbuch 1750–1770. – pa st. georgen am Weinberg: hs. 1, i b geburtsbuch 1709–1756; i b trauungsbuch 1756–1770. ArS = Arhiv Republike Slovenije: – as 308, zbirka testamentov deželnega sodišca v ljubljani: ii. serija, fasc. v 1–16; iii. serija, fasc. u–v 1–140. – as 309, zbirka zapušcinskih inventarjev deželnega sodišca v ljubljani: šk. 118. – as 315, deželna deska za kranjsko: gl. knj. 10. – as 730, gospostvo dol: fasc. 55. – as 1084, zbirka osmrtnic in porocnih naznanil: šk. 2. ASG = Archivio di Stato di Gorizia: – tribunale Civico provinciale di gorizia: busta 122, 185. DAG = Diözesanarchiv Graz-Seckau, Graz: – matriken-zweitschriften: graz–dom, sterbefälle 1839. KLA = Kärntner Landesarchiv, Klagenfurt: – kla 73, landesgericht klagenfurt testamente: Fasz. 14. – kla 665, zenegg genealogische sammlung: sch. 4, 12, 21. NŠAL = Nadškofijski arhiv Ljubljana: – nŠal 100, kapiteljski arhiv ljubljana: fasc. 117. 164 Prim. Butollo, Fanny Haussman (1818–1853). – Ža ljubljana–sv. jakob, maticne knjige: r 1785–1802. – Ža ljubljana–sv. nikolaj, maticne knjige: rep r 1653–1692, rep r 1692–1740, r 1784–1795, r 1795–1805, p 1784–1815. – Ža moravce, maticne knjige: r 1707–1724. – Ža planina pri rakeku, maticne knjige: rm 1777–1784 (v njej: p 1778–1812) NŠAM = Nadškofijski arhiv Maribor: maticne knjige: – maribor–sv. janez krstnik: m 1664–1762. ÖStA, KA = Österreichisches Staatsarchiv, Wien, Kriegsarchiv: – vers = versorgungsunterlagen: pensprot ar = pensionprotokolle der offiziere, Witwen und Waisen ältere reihe: band 17. – hkr = hofkriegsrat: k 2511, k 3153. StLA = Steiermärkisches Landesarchiv, Graz: – archivbehelfe: b 249/1, b 249/3. – landrecht: k 1364, k 1365. zPz HAzU Dubrovnik = Zavod za povijesne znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti u Dubrovniku – arhiv petar nisiteo: svezak Xv. Literatura andrejka, rudolf: vrhovni predstavniki državne uprave na kranjskem od 1747 do 1941. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo XXiv (1943), str. 103–111. buchberger, milovan: Petar Nisiteo (1774.–1866.): povodom 200. godišnjice govora pri otvaranju Liceja u Gorici. zagreb: [m. buchberger], 2011. buttolo, Franciška: Fanny haussman (1818–1853) – biografija prve slovenske pesnice v luci njenega domnevno spornega avtorstva. Slavisticna revija 58 (2010), št. 4, str. 465–474. Cavazza, silvano – porcedda, donatella: manoscritti ed edizioni dell´istoria della contea di gorizia. v: Cavazza, silvano (ur.) et. al: Studi e documenti su Carlo Morelli e l´Istoria della Contea di Gorizia (istoria della Contea di gorizia di Carlo morelli. volume quinto. studi e documenti). mariano del Friuli: edizioni della laguna, 2003, str. 89–99. Crnivec, Živka (ur.): Ljubljanski klasiki 1563–1965. ljubljana: maturanti klasicne gimnazije (1941–1958), 1999. documenti e testimonianze sull´ istoria. v: Cavazza, silvano (ur.) et. al: Studi e documenti su Carlo Morelli e l´Istoria della Contea di Gorizia (istoria della Contea di gorizia di Carlo morelli. volume VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 quinto. studi e documenti). mariano del Friuli: edizioni della laguna, 2003, str. 100–302. Fabjancic, vladislav: Knjiga ljubljanskih hiš in njih prebivalcev. II. del. Novi trg. ljubljana, 1944 (tipkopis v zgodovinskem arhivu ljubljana). Frank, karl Friedrich von: Standeserhebungen und Gnadenakte für das Deutsche Reich und die Österreichischen Erblande bis 1806 sowie kaiserlich österreichische bis 1823 mit einigen Nachträgen zum »AltÖsterreichischen AdelsLexikon « 1823–1918. 3. Band. K–N. schloss senftenegg: selbstverlag, 1972. golec, boris: neznano in presenetljivo o življenju, družini, smrti, grobu in zapušcini janeza vajkarda valvasorja. Zgodovinski casopis 61 (2007), št. 3–4, str. 303–364. großmann, karl: megiser, Christalnick und die annales Carinthiae. Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung lvii (1949), heft 3–4, str. 359–373. kidric, France: erberg jožef kalasanc. Slovenski biografski leksikon. Knjiga prva. Abraham–Lužar. ljubljana: zadružna gospodarska banka, 1925– 1932, str. 162–166. neumann, Wilhelm: Michael Gothard Christalnick: Kärntens Beitrag zur Geschichtsschreibung des Humanismus. klagenfurt: landesmuseum, 1956 (kärntner museumsschriften 13). petravic, ante: Studije i portreti. zagreb: antun scholz, 1905. plancic, stijepo: Inventar arhiva profesora Petra Nisitea (Centar za zaštitu kulturne baštine. svezak 25 – arhivska grada 5). stari grad: Centar za zaštitu kulturne baštine, 1986. popelka, Fritz: Geschichte der Stadt Graz. II. Band mit dem Häuserund Gassenbuch der Vorstädte am rechten Murufer von Hans Pirchegger. graz–Wien– köln: styria, 1960. porcedda, donatella: una vita per lo stato e per l´istoria della Contea di gorizia. v: Cavazza, silvano (ur.) et. al: Studi e documenti su Carlo Morelli e l´Istoria della Contea di Gorizia (istoria della Contea di gorizia di Carlo morelli. volume quinto. studi e documenti). mariano del Friuli: edizioni della laguna, 2003, str. 19–47. porcedda-mitidieri, donatella: starejši fond goriških deželnih stanov. Arhivi XXi (1998), str. 51–55. pusikan [göschen, oskar]: Die Kaiserstein. Geschichte des Hauses. Wien: Wilhelm braumüller, 1872. radics, p.[eter] von: domherr Franz josef Freiherr von valvasor. Laibacher Zeitung 118 (1899), nr. 212, 16. 9. 1899, str. 1677–1678. radics, p. [eter] von: Johann Weikhard Freiherr von Valvasor (geb. 1641, gest. 1693). Mit 5 Porträts und 15 anderen Abbildungen; samt Anhang, Nachtrag und der Genealogie der Familie Valvasor. laibach: krainische sparkasse, 1910. radics, p. [eter] pl.: valvazorjev rod na spodnjem Štajerskem. Narodni ilustrovani koledar 11 (1899). ljubljana: dragotin hribar, [1899], str. 103–114. reisp, branko: novejša spoznanja o valvasorju. Glasnik Slovenske matice XXiX/XXXi (2005/2007), št. 1–3, str. 10–19. reisp, branko, valvasor (vavas(s)or, vavis(s)or ipd.). Slovenski biografski leksikon. Cetrta knjiga. Táborska–Žvanut. ljubljana: slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980–1991, str. 344–345. savorgnan di brazzŕ, Fabiana: Scrittura al feminile nel Friuli dal cinquecento al settecento. udine: paolo gaspari editore, 2011. schiviz von schivizhoffen, ludwig: Der Adel in den Matriken der Grafschaft Görz und Gradisca. gorz: selbstverlag, 1904. schiviz von schivizhoffen, ludwig: Der Adel in den Matriken der Stadt Graz. graz: lydia schiviz von schivizhoffen, 1909. schiviz von schivizhoffen, ludwig: Der Adel in den Matriken des Herzogtums Krain. görz: selbstverlag, 1905. suhadolnik, jože – anžic, sonja: Mestni trg z okolico in CirilMetodov trg. Arhitekturni in zgodovinski oris predela med grajskim hribom, Cankarjevim nabrežjem, Tranco, Stritarjevo ulico in podgrajskega dela Ciril–Metodovega trga ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana. ljubljana: zgodovinski arhiv, 2000. suhadolnik, jože – anžic, sonja: Novi trg z okolico. Arhitekturni in zgodovinski oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana. ljubljana: zgodovinski arhiv, 2006. Štih, peter: morelli di schönfeld Carlo. Primorski slovenski biografski leksikon. II. knjiga. Kacin– Pirjevec. gorica: goriška mohorjeva družba, 1982–1985, str. 461–462. Šumrada, janez: državnopravni status ilirskih provinc s kratkim pregledom upravne ureditve. v: rajšp, vincenc – bruckmüller, ernst (ur.): Vilfanov zbornik. Pravo–zgodovina–narod. Recht– Geschichte–Nation. ljubljana: založba zrC (zrC sazu), 1999, str. 375–390. Šumrada, janez (ur.) – kopitar, adrijan: Nastajanje Napoleonove Kranjske: korespondenca FrançoisaMarie Farguesa, francoskega intendanta za Kranjsko in Gorenjsko, 18091810 = Avčnement de la Carniole Napoléonienne: correspondance de FrançoisMarie Fargues, intendant français de Carniole et HauteCarniole, 1809–1810. ljubljana: arhiv republike slovenije, 2004. VSE ZA ZGODOVINO Boris Golec, »KONtESA« FANNy – SKIcA pOZABljENE rOmANOpISKE ZGODOVINA ZA VSE tominšek, jos.[ip]: ante petravic. studije i portreti. zagreb. 1905. Ljubljanski zvon 26 (1906), št. 2, str. 120–121. valvasor, johann Weichard: Die Ehre deß Hertzogthums Crain, IX. laybach, 1689. Wiesflecker, peter: im alten und im neuen Österreich. notizen zur geschichte der Familie stürgkh. v: riegler, josef (hg.): Bauern, Bürger, hohe Herren (veröffentlichungen des steiermärkischen landesarchivs, band 34). graz: steiermärkisches landesarchiv, 2005, str. 105–134. Witting, joh.[ann] bapt.[ist]: beiträge zur genealogie des krainischen adels. Jahrbuch der K. K. Heraldischen Gesellschaft »Adler«. neue Folge iv (1894), str. 89–146. Wurzbach, Constant v.[on]: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich, enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche von 1750 bis 1850 im Kaiserstaate und in seinen Kronländern gelebt haben. Zweiter Theil (Bnionsky– Coirdova). Wien: verlag der typographischliterarisch- artistischen anstalt, 1857. Wurzbach, Constant von: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt haben. Neunzehnter Theil. Mall–Mysliveczek. Wien: k. k. hof- und staatsdruckerei, 1868. Wurzbach, Constant von: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt haben. Sechzigster Theil. Zichy–Žyka. Wien: k. k. hof- und staatsdruckerei, 1891. Casopisni viri il giornale della letteratura straniera. venezia: dai torchi di andrea santini, 1805. num. 1 (gen. 1805) – num. 6 (giu. 1805). Elektronski viri http://de.wikipedia.org/wiki/liste_der_kaiserlichen_ generale_der_Fr%C3%bChen_neuzeit/b. http://en.wikipedia.org/wiki/jane_austen#early_ novels http://pl.wikipedia.org/wiki/tadeusz_ stanis%C5%82aw_grabowski http://regiowiki.pnp.de/index.php/karl_kajetan_ graf_von_gaisruck http://www.burgen-austria.com/archive.php?id=1132) http://www.treccani.it/enciclopedia/carlo-morelli_ res-720ef544-9476-11e1-9b2f-d5ce3506d72e_ (dizionario-biografico)/ http://www.treccani.it/enciclopedia/lavinia-florio_ (dizionario_biografico)/ http://www.treccani.it/enciclopedia/melchiorrecesarotti_( dizionario-biografico)/ Zusammenfasung „CONTESSA FANNy“ – SKIzzE üBEr EINE VErGESSENE rOMANAUTOrIN „Nomen est omen“: geborene Baronin Valvasor, Tochter der Gräfin Christalnigg, Ehefrau von Carlo Morelli, Lebensgefährtin von Petar Nisiteo lange war Franciška (Franziska) – Fanny morelli (1761, klagenfurt/Celovec – 1829, padua), geborene baronin valvasor, ein vergessener name einer schriftstellerin vom rande des slowenischen gebietes. sie wurde als posthume tochter des letzten mannes aus dem geschlecht der barone valvasor geboren, sodass nach ihrer geburt dieses geschlecht von männlicher seite unwiderruflich zum aussterben verurteilt war. interessant ist, dass Fanny mit drei führenden älteren historikern verwandt war, die – jeder in seinem jahrhundert – eine geschichte ihres landes, nämlich kärnten, krain und görz, verfassten. sie wurde als großnichte des krainer polyhistors janez vajkard (johann Weichard) valvasor (1641–1693) geboren; stammte mütterlicherseits aus dem geschlecht des kärntner historikers michael gothard Christalnigg (1530/40–1595) und heiratete Carlo morelli (1730–1792), den autor eines umfassenden geschichtswerkes über görz. im alter von 17 jahren vermählte sie sich mit dem drei jahrzehnte älteren morelli und lebte in harmonischer ehe in der stadt görz (gorizia/ gorica), wo sie sich jedoch nicht wohl fühlte. daher verbrachte sie nach dem tod ihres ehemannes die meiste zeit zwischen triest, venedig, padua und stari grad auf der dalmatinischen insel hvar. den Wunsch ihres ehemannes nach herausgabe seines Werkes, der geschichte von görz, konnte sie leider nicht erfüllen, obwohl dieses bereits im jahr 1796 in der druckerei war. erst knapp vor ihrem tod sorgte sie dafür, dass es 1828 in die richtigen hände kam, doch musste es noch bis in die fünfziger jahre des 19. jahrhunderts auf sein erscheinen warten. Fannys große liebe war die literatur. an der Wende vom 18. zum 19. jahrhundert galten ihr die sympathien der liebhaber der schönen künste insbesondere zwischen görz, padua und venedig, wo sie, zusammen mit ihrem neuen lebensgefährten, für kürzere zeit (1805) VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 eine der ausländischen literatur gewidmete literaturzeitung herausgab. selber schrieb sie vor allem prosawerke, wobei ihr unveröffentlichter roman in französischer sprache heute als verschollen gilt, ebenso wie ihr gesamter literarischer nachlass mit ausnahme einiger briefe. als Witwe lebte sie mit dem deutlich jüngeren dalmatinischen Wissenschaftler petar nisiteo (1774–1866) zusammen, in dessen nachlass ihr roman bis zum beginn des 20. jahrhunderts erhalten worden war. unvergleichlich besser ist sie aus ihrer korrespondenz bekannt, besonders aus den briefen, die ihr melchiorre Cesarotti (1730–1808), einer der führenden italienischen dichter seiner zeit, in den jahren 1800–1808 schrieb. einer dieser briefe, der bereits 1813 veröffentlicht wurde, enthüllt, dass die hauptfigur ihres romans eine Frau war. Fanny morelli, die vergessene romanautorin vom rande des slowenischen gebietes, verstieß mit ihrer lebensweise gegen die gesellschaftsnormen der damaligen zeit und war in mancher hinsicht eine „vorläuferin von george sand“. noch mehr gemeinsame züge ließen sich mit ihrer zeitgenossin madame de staël finden, mit der sie angeblich in briefkontakt stand. an den slowenischen raum ist Fanny neben ihren Wurzeln und ihrem leben an dessen nördlichen und westlichen rändern auch anderweitig gebunden. sie verbrachte eine zeitlang in morellis schloss im unteren Wippachtal (vipavska dolina) in ozeljan, das ihr bedeutend mehr am herzen lag als görz, und hatte auch kontakte mit krain, unter anderem mit jožef kalasanc (josef kalasanz) baron erberg (1771–1843), einem kulturhistoriker, mäzen sowie kunst- und antiquitätensammler. die darstellung ihres lebens und Wirkens kann im moment nur bruchstückhaft sein, eine skizze, mit deren hilfe vielleicht einmal ein porträt gestaltet wird. mit ausnahme eines kurzen genealogischen abrisses, einer knappen darstellung ihrer jugend und zweier briefe, die Fanny im jahr 1808 an erberg schrieb, basiert der beitrag nämlich nur auf der literatur, den nachlassschriften sowie den veröffentlichten briefen und regesten der archivquellen. Schlagwörter: Frauenliteratur, roman, valvasor, morelli, Cesarotti, politeo-nisiteo, erberg, Celovec/ klagenfurt, gorica/görz, ozeljan, stari grad auf der insel hvar VSE ZA ZGODOVINO Mateja Ratej »Proklete babe, zakaj ne grejo prej zdravnika iskat« Kazenska zadeva ginekologa Benjamina Ipavca leta 1929 rATEj Mateja, dr., znanstvena sodelavka, inštitut za kulturno zgodovino zrC sazu, novi trg 1, 1000 ljubljana 618.1:929Ipavec B 343.621:929Ipavec B. »PrOKLETE BABE, zAKAj NE GrEjO PrEj zDrAVNIKA ISKAT« Kazenska zadeva ginekologa Benjamina Ipavca leta 1929 avtorica se v kulturnozgodovinski razpravi ukvarja z ustavljenim kazenskim procesom, ki je leta 1929 potekal pred mariborskim okrožnim sodišcem zoper uglednega mariborskega ginekologa benjamina ipavca zaradi suma opravljanja nedovoljenih abortusov. ipavcev kazenski spis, ki ga hrani pokrajinski arhiv maribor, ilustrira stisko žensk, ki so bile v primeru neželenih nosecnosti prepušcene lastni iznajdljivosti. splav je bil v prvi jugoslovanski državi zakonsko prepovedan, konec tridesetih let 20. stoletja je v slovenski ljudski stranki potekala izjemna politizacija nizke rodnosti, ki je padanje rojstev oznacevala kot moralno bolezen naroda, abortus kot belo kugo, zdravnike, ki so ga izvajali, pa kot morilce in najostudnejše škodljivce naroda. Kljucne besede: kraljevina shs/jugoslavija, benjamin ipavec, abortus, zgodovina spolov, biografije rATEj, Mateja, phd, research Fellow, institute of Cultural history, research Centre of the slovenian academy of sciences and arts, novi trg 1, 1000 ljubljana 618.1:929Ipavec B 343.621:929Ipavec B. “DArN WOMEN, WHy DON’T THEy GO SEE A DOCTOr EArLIEr?” Gynecologist Benjamin Ipavec’s criminal case from 1929 This cultural history paper focuses on a suspended criminal case that took place before the maribor district Court in 1929 against a respected maribor gynecologist, benjamin ipavec, on account of the suspicion that he was carrying out illegal abortions. ipavec’s court file, which is held by the regional archives maribor, illustrates the plight of women who had to rely on their own resourcefulness in case of unwanted pregnancy. abortion was initially illegal in the state of yugoslavia. in the late 1930s, low birthrates became a highly politicized issue within the slovenian people’s party. The party referred to the decreasing birth rates as a moral disease of the nation, abortion became the white plague, and the doctors who performed it, murderers and the most abhorrent plague upon the nation. Key words: kingdom of serbs, Croats and slovenes (shs)/ yugoslavia, benjamin ipavec, abortion, gender history, biographies VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 Cetudi je v zacetku leta 1929 po nastopu šestojanuarske diktature na celo jugoslovanske vlade stopil general, se državljani kraljevine srbov, hrvatov in slovencev vsaj v prvih mesecih bržkone niso veliko ukvarjali s posledicami spremembe režima. preskrbo, komunikacije in promet v državi je hromila izjemno huda zima z obilico snega in s temperaturami globoko pod nic stopinj Celzija.1 z najnižjo izmerjeno temperaturo -26 stopinj Celzija je bila tudi mariborska mestna oblast v polni pripravljenosti na vremensko katastrofo. Župan alojzij juvan je pozival prebivalstvo k strpnosti in medsebojni pomoci, hkrati s tem je obcinska oblast poskrbela za odprtje javne okrepcevalnice in ogrevanega prostora, kjer so se lahko premraženci za kratek cas ogreli; na vec mestih je bilo moc dobiti brezplacen vroc caj.2 zaradi primanjkovanja premoga so bile najprej deloma, nato pa z mestnim odlokom v celoti zaprte osnovne in srednje šole ter nekateri javni uradi; prekinjene so bile železniške povezave, zaprta pa je bila tudi mestna tržnica. grozilo je, da bo preskrba prebivalstva s hrano v mestu povsem zastala.3 v takšnih razmerah so postali mestni heroji okoliški trgovci z mesom, špeharji, ki so sredi februarja kljub snežnim zametom v mesto pripeljali meso po obicajnih cenah; okrog šestdeset mož je na otovorjenih saneh prispelo v maribor s skoraj dvesto zaklanimi svinjami. Casopisni komentar je medtem slikovito opisal stisko mariborcanov, ki so stali v vrsti za prgišce premoga: »Kakor tobak za nosljanje delijo trgovci dragoceni crn dijamant strankam, ki se nastavljajo kot svojecasno za kruh in mleko. Kako dolgo še?«4 zaloge premoga so bile skorajda v celoti namenjene železnici, gospodinjstva pa so se morala znajti po svoje. pomanjkanje, ki je preseglo celo razmere med prvo svetovno vojno, je prebivalce mesta nagnalo v gozdove bližnje mariborske okolice, kjer so nabirali suhljad za kurjavo.5 zamrznjene vodovodne cevi, prazni mestni trgi in lacne divje zveri, ki so silile v obljudena obmocja, so prebivalcem zbujale misli o apokalipsi.6 morebiti je kdo razloge za hudo zimo na tihem povezal s politicnimi razmerami v državi, javno in na glas kaj takega ni bilo mogoce. 1 S proglasom se veljavnost obstojece ustave SHS ukinja, Slovenec, 6. 1. 1929, 1; Zima in mraz unicujeta neusmiljeno dalje, Mariborski vecernik Jutra, 13. 2. 1929, 1. 2 Mariborski dnevni drobiž, Mariborski vecernik Jutra, 18. 2. 1929, 2; Zahvala mariborskemu prebivalstvu, Mariborski vecernik Jutra, 1. 3. 1929, 2. 3 Mariborski dnevni drobiž, Mariborski vecernik Jutra, 16. 2. 1929, 2. 4 Najmrzlejši dan v Mariboru, Mariborski vecernik Jutra, 11. 2. 1929, 2. 5 Pomanjkanje premoga v Mariboru, Mariborski vecernik Jutra, 12. 2. 1929, 2. 6 Veliki beli molk, Mariborski vecernik Jutra, 13. 2. 1929, 2. svetovna gospodarska kriza je leta 1930 z velikimi koraki vstopila tudi v kraljevino jugoslavijo, kakor se je od zacetka oktobra 1929 z upravno razdelitvijo na banovine imenovala prva jugoslovanska država. z gospodarsko krizo so postali vsakdanji pojmi politicnega (kot javnega) govora: revšcina, varcevanje, brezposelnost. v letih gospodarske krize sta bili zaradi pomanjkljive prehrane in slabih stanovanjskih in socialnih razmer znacilni manjše število rojstev in visoka umrljivost dojenckov, preživeli in odrašcajoci otroci pa so bili telesno šibki in slabo razviti. povecala se je obolevnost prebivalstva, pogoste so bile zlasti tuberkuloza, revmatizem in nalezljive bolezni. povecalo se je število socialno- patoloških dejanj, tako kršitev javnega reda in miru kot prestopkov zoper nedotakljivost lastnine in telesa.7 huda zima v marsicem prelomnega leta 1929 je bila za mariborskega zasebnega ginekologa benjamina ipavca (1878–1962) dodatno naporna. njegov blešcec poklicni vzpon je bil bržkone trn v peti tistim, ki so proti zdravniku sprožili policijsko preiskavo, s pomocjo katere je državno tožilstvo v zacetku leta zaradi suma opravljanja nezakonitih abortusov zbiralo dokaze za sestavitev obtožnice.8 kazenska zadeva je s kulturnozgodovinskega gledišca dragocena odstrnitev zamolcevanih usod žensk, ki so se med obema vojnama odlocale za prekinitve neželenih nosecnosti. pred drugo svetovno vojno je bil abortus na slovenskem socialno nesprejemljiv in kazensko preganjan. jugoslovanski kazenski zakonik iz leta 1929 je v svojem 170. in 173. clenu dolocal zaporno kazen do treh let za žensko, ki bi umetno prekinila nosecnost in zaporno kazen do petih let za osebo (zdravnika, lekarnarja ali babico), ki bi abortus opravila.9 v tem duhu je v tesni navezavi na katoliške vrednote konec tridesetih let prejšnjega stoletja v slovenski ljudski stranki kot najvplivnejši slovenski politicni stranki potekala izjemna politizacija nizke rodnosti. ban dravske banovine marko natlacen in clan omenjene stranke je sredi februarja 1940 v banskem svetu prebral porocilo o gibanju prebivalstva na slovenskem. porazno porocilo, kot se je izrazil komentator Slovenca in nadaljeval, da se slovenskemu narodu ni treba bati tujih osvajalcev, ker se bo sam iztrebil. ban natlacen je povedal, da je naravni prirastek na slovenskem še po koncu svetovne vojne veliko obetal, a je zacel v tridesetih letih strmo padati. »Socialna bolezen padanja rojstev je mocno zajela naše mešcanstvo, globoko se je vgnezdila med delavstvom in sega v mnogih krajih tudi že po kmetu,« je ban natlacen vlekel meje med ra7 Lazarevic, Velika gospodarska kriza, 473–479. 8 SI_PAM/0645 Okrožno sodišce Maribor 1898–1941, (dalje: SI_ PAM/0645), Vr IX 168/29. 9 Iz novega kazenskega zakonika, Slovenec, 1. 2. 1929, 1. VSE ZA ZGODOVINO mateja ratej, »prOKlEtE BABE, ZAKAj NE GrEjO prEj ZDrAVNIKA ISKAt« zredi in nazadnje svarece zažugal: padanje rojstev ni le socialna, tudi moralna bolezen je! ban dravske banovine je meril na abortus. imenoval ga je bela kuga, zdravnike, ki so ga izvajali, pa morilci in najostudnejši škodljivci naroda.10 benjamin ipavec je bil deveti od desetih otrok zdravnika in skladatelja iz znamenite šentjurske družine gustava ipavca in njegove žene karoline. po opravljeni maturi na celjski gimnaziji je študiral v gradcu, kjer je bil leta 1905 promoviran za doktorja medicine. vrnil se je v Šentjur, kjer je opravljal zdravniško službo, leta 1907 pa se je preselil v ljubljano, kjer se je izpopolnjeval v ginekologiji pri tedanjih vrhunskih slovenskih strokovnjakih. v letih 1914–1916 je bil polkovni zdravnik 26. avstrijskega pešpolka v ljubljani, v letih 1917–1918 pa zdravnik operater pri profesorju dr. ernstu Wertheimu na ii. ginekološko-porodniški kliniki na dunaju. leta 1919 se je vrnil v ljubljano, od koder ga je zdravstveni odsek za slovenijo in istro poslal v dobrno, da bi od nemcev prevzel zdravilišce za ženske bolezni. Še pred izvedbo koroškega plebiscita leta 1920 je ponovno po dekretu omenjenega zdravstvenega odseka potoval v pliberk, kjer je osnoval ginekološko-porodniški oddelek, nato pa se je še istega leta naselil v mariboru kot zasebni ginekolog.11 osebnostno radoživ, duhovit in novostim dobe, ki jo je živel, naklonjen zdravnik športne postave in nacina življenja, ki se je že leta 1914 ponašal z lastnim avtomobilom, se je kot glasbenik rad udeleževal kulturnega utripa v mestu. kmalu po prihodu v maribor je podprl predlog uspešnega zdravniškega kolege dr. mirka Cernica o ustanovitvi sanatorija za zahtevnejše kirurške posege, ki ga je imel nato v zakupu v letih 1925–1927. leta 1929 je v tomšicevem drevoredu odprl svoj zasebni (ginekološki in porodniški) sanatorij, 10 Nazadujemo!, Slovenec, 16. 2. 1940, 1. 11 SI_PAM/1763 Eman Pertl, 53/3, Ob 80letnici nestorja slovenskih ginekologov dr. Benjamina Ipavca. Dr. Benjamin Ipavec (Zdravniški vestnik, št. 3/2009) ZGODOVINA ZA VSE ki je deloval do konca druge svetovne vojne. po njej je do upokojitve deloval kot ginekolog pri zavodu za socialno zavarovanje maribor.12 za ginekologa ipavca so se leta 1929 zacele težave, ko je državni tožilec v mariboru ob koncu februarja podal predlog preiskovalnemu sodniku o sodni obdukciji trupla osemindvajsetletne marije rožmarin iz sv. marka pri ptuju, ki je kot tuberkulozna bolnica umrla potem, ko je ipavec iz zdravstvenih razlogov umetno prekinil njeno nosecnost. zaradi suma, da je šlo za nezakonit splav, je bila sprožena preiskava.13 Še istega dne zgodaj popoldne sta v mrtvašnici pobreškega pokopališca zdravnika ivan jurecko in ivan zorjan opravila raztelešenje trupla marije rožmarin. mlada ženska srednje rasti je bila visoka 161 cm, zdravnika pa po opravljeni obdukciji in natancnem opisu zunanjih delov telesa in notranjih organov nista mogla podati koncnega mne nja, ki ga je potrebovalo državno tožilstvo – zanj sta potrebovala mikroskopsko obravnavo vsebine maternice umrle, ki bi pokazala, ali so v njej po splavu ostali deli placente. pri obdukciji prisoten benjamin ipavec je bil redkobeseden. 14 toliko bolj jasna sta bila zorjan in jurecko dva meseca kasneje po opravljeni mikroskopski analizi maternice, ko sta zapisala, da je bila krvna gmota v njej slabo odstranjena placenta. abortus, ki ga je ipavec opravil mariji v cetrtem mesecu nosecnosti, je njeno od tuberkuloze oslabljeno telo obremenil do tolikšne mere, da je bolnica nekaj ur zatem umrla.15 benjamin ipavec je svojo plat resnice predstavil dan poprej v dopisu mestnemu fizikatu. marija rožmarin je prišla k njemu konec 12 Prav tam; Pertl, Razvoj zdravstva v Mariboru, 77; Borko itd., Ob 130letnici rojstva dr. Benjamina Ipavca, 145–149. 13 SI_PAM/0645, Vr IX 168/29, Uradni zaznamek, predlog preiskovalnemu sodniku, 27. 2. 1929. 14 SI_PAM/0645, Vr IX 168/29, Ogled in zaslišanje izvedencev, 27. 2. 1929. 15 SI_PAM/0645, Vr IX 168/29, nadaljevanje ogleda, 29.4.1929. Dr. Ivan jurecko (Pokrajinski arhiv Maribor, fond: Eman pertl) VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 Šentjur v tridesetih letih 20. stoletja, tedaj Sveti jurij ob južni železnici (Pokrajinski arhiv Maribor, Zbirka fotografij in razglednic, inv. 1368) januarja 1929, ker jo je h ginekologu napotil zdravnik aleksej novoselky iz sv. marjete pri ptuju, ki je ocenil, da je bolnici potrebno opraviti splav zaradi napredujoce tuberkuloze. ipavec je poseg sprva odklonil, saj je upal na izboljšanje marijinega zdravstvenega stanja, do cesar pa ni prišlo, zato je opoldne 25. januarja 1929 opravil splav. marija je bila po posegu mirna in ni posebno krvavela, le težko dihanje in smrtna bledica njenega obraza sta izdajali, da je hudo bolna. zvecer je umrla na domu marije lešnik, ki je v mariboru opravljala babiško službo.16 jurecko in zorjan sta v zacetku maja 1929 na prošnjo državnega tožilstva dopolnila svoje zdravniško mnenje. zapisala sta, da zdravnik ne bi smel opraviti abortusa, ce bi ocenil, da bo s tem skrajšal bolnicino življenje. Cetudi sta izrazila prepricanje, da bi marija rožmarin brez posega umrla zaradi tuberkuloze že v nosecnosti, pa sta hkrati zapisala, da je abortus brez dvoma pospešil njeno smrt.17 kazalo je, da bo mnenje sodnega izvedenca dr. ivana jurecka, ki je pogosto odlocalo o usodi cloveka, 16 SI_PAM/0645, Vr IX 168/29, dopis Benjamina Ipavca Mestnemu fizikatu v Mariboru, 26. 2. 1929. 17 SI_PAM/0645, Vr IX 168/29, zdravniško mnenje dr. Jurecko in dr. Zorjan, 3. 5. 1929. tokrat pokopalo zdravniškega kolega, vendar se jureckova naloga v zvezi z zadevo ipavec s tem ni koncala. sredi junija 1929 sta zdravnika ponovno pricala na okrožnem sodišcu in tokrat nedvoumno podprla ravnanje ipavca: »zagovoru dr. Ipavca se mora pripisovati polna verodostojnost, /…/ tudi se ne da z nicesar posneti, da bi dr. Ipavic opustil kake potrebne mere v svrho rešitve življenja, /…/ kar se tice metode same, je bila ista v tem štadiju nosecnosti odgovarjajoca in pravilna, kakih drugih komplikacij /…/ pa nikakor ni mogel in jih tudi ni moral predvideti.«18 od kod nenaden preobrat v zadevi ipavec? je za ginekologa, ki je kot kaže poleg nujnih opravljal tudi nedovoljene abortuse, posredoval njegov mlajši brat in mariborski srezki poglavar (srez, politicni okraj) dr. marko ipavec (1880–1937)? ali pa sta zorko in jurecko ocenila, da zaradi smrti kmecke ženske, ki je bila tako ali drugace zapisana smrti, ni vredno ogroziti vzpenjajoce se zdravniške kariere ginekologa ipavca? dobro situiran neporocen zdravnik z visokimi dohodki se je polno posvecal karieri.19 18 SI_PAM/0645, Vr IX 168/29, Ogled in zaslišanje izvedencev, 15. 6. 1929. 19 SI_PAM/0645, Vr IX 168/29, Pismo o glasu – Benjamin Ipavec, 4. 6. 1929. VSE ZA ZGODOVINO mateja ratej, »prOKlEtE BABE, ZAKAj NE GrEjO prEj ZDrAVNIKA ISKAt« ZGODOVINA ZA VSE obdolženec se je pred sodnikom zagovarjal že konec maja 1929, kjer je sam nakazal izhodišca, ki sta jih jurecko in zorjan kasneje potrdila. povedal je, da je smrt marije rožmarin povzrocila gripa kot nepricakovan zaplet, ki ga operater ni mogel predvideti. splav je bil potreben tudi zaradi marijinega odlocnega vztrajanja in bojazni, da zaradi slabega pocutja ne bo vzdržala no- secnosti, saj je v štirih mesecih izgubila pet kilogramov telesne teže. ginekolog je zacel s pripravami na splav že 21. februarja 1929, ko je marija ležala pri babici lešnik. tri dni je dobivala zdravila za spodbujanje popadkov, nato pa je babica obvestila ginekologa, da ima marija vrocino, bljuva gnoj in mocno kašlja. ipavec je zato operacijo odložil na naslednji dan. sodniku je izrazil prepricanje, da ostanki placente v maternici niso mogli kljucno poslabšati zdravstvenega stanja pacientke, kakor tudi ni marijina tuberkuloza vplivala na zaplet pri splavu. ker je bil prisoten pri obdukciji, je lahko zagotovil, da je bil koncni vzrok smrti marije rožmarin respiratorno obolenje.20 Še preden sta ipavcu stopila v bran zorjan in jurecko, ga je na zaslišanju podprla sedemintridesetletna babica marija lešnik, ko je sodniku prepricano povedala: »Po mojem mnenju je Rožmarinova umrla pod znaki pljucnega edema, ne pa vsled operacije.« nosecnica rožmarin je prišla k njej sredi februarja 1929. ker je mocno kašljala, ji je babica pripravila lipov caj z medom. morda je bila noseca marija bolj kot kaj drugega žrtev hude zime februarja 1929, saj je babici povedala, da je cakala na vlak iz ptuja v nezakurjeni cakalnici. ko je slednjic pripeljal s peturno zamudo, je bila že na robu moci. tudi babici je zatrjevala, da ne zdrži nosecnosti. njeno telo je bilo rumenkaste barve, jezik pa mocno obložen, imela je osušene ustnice, zato ji je babica na njeno željo pripravila brizganec (mešanica vina in mineralne vode), ki ga je bila marija ocitno vajena zdoma. zaradi hudega kašlja je bil marijin trebuh napihnjen, srce pa komaj slišno.21 neposredno po smrti marije rožmarin je babica lešnik prosila svojo sestro, da odda na pošti brzojavko za marijinega soproga. ker se ivan rožmarin tudi naslednji dan ni oglasil, je benjamin ipavec odredil prevoz trupla v mrtvašnico. ko je babica ugotovila, da je bila brzojavka napacno poslana v sv. martin pri ptuju namesto na marijin dom pri sv. marku, je poslala svojega moža z avtom na ivanov in marijin dom.22 enaintridesetletni kmecki posestnik in gostilnicar, ki se je od konca marca 1929 kazenske zadeve udeleževal kot zasebni udeleže 20 SI_PAM/0645, Vr IX 168/29, Zaslišanje obdolženca, 27.5.1929. 21 SI_PAM/0645, Vr IX 168/29, Zaslišba price, 7.6.1929. 22 SI_PAM/0645, Vr IX 168/29, Zapisnik – Marija Lešnik, 28.2.1929. nec z odškodninskim zahtevkom,23 je sredi julija 1929 na sodišcu povedal, da sta se z marijo porocila junija 1926. njegova nevesta je bila tedaj povsem zdrava. Že naslednje leto jo je pricelo zbadati v pljucih, zaradi cesar je bila veckrat pri zdravniku, jeseni 1928 tudi v gradcu, kjer pa zdravnik ni ugotovil vecjih poškodb pljuc. po zanositvi se je marija pocutila cedalje slabše, strah jo je bilo, da bo na porodu umrla kot toliko njenih sodobnic, zato je želela prekiniti nosecnost, še posebej, ker je bil temu naklonjen tudi njen ptujski zdravnik novoselsky. z ivanom sta se odpravila v maribor, kjer sta obiskala benjamina ipavca. tudi on se je po tretjem obisku odlocil za abortus. po zdravnikovem zagotovilu, da bo z ženo vse v redu, se je ivan pomirjen vrnil domov. ni pomislil, da je peturno cakanje na vlak v nezakurjeni cakalnici ptujske železniške postaje ženino življenje približalo smrti.24 slabe higienske razmere in nepoucenost nosecnic/ porodnic o delovanju lastnega telesa so bili tudi v zacetku tridesetih let 20. stoletja zlasti na slovenskem podeželju pogost razlog za smrt porodnic in novorojenckov.25 kazenske zadeve babic iz mariborske okolice, ki so jim v okolišcinah nesnažnosti zaradi sepse umrle porodnice, so se zato v obravnavanem casu najveckrat zakljucile z opustitvijo pregona ali oprostilnimi sodbami.26 prav tako kazenski spisi mariborskega okrožnega sodišca dokazujejo, da so v mariborski okolici konec dvajsetih let 20. stoletja delovali mazaci oz. mazacice, ki so opravljali nelegalne abortuse in so se ti vcasih koncali s smrtjo nosecnic.27 po ugotovitvah ane Cergol paradiž je mariborsko okrožno sodišce v obdobju med leti 1919 in 1929 dosojalo strožje kazni za vpletene v nezakonito izvajanje abortusa kot celjsko okrožno sodišce, cetudi za celotno obdobje med obema vojnama poroca o manj kot petnajstih obsodbah mariborskega okrožnega sodišca zaradi nezakonitih prekinitev nosecnosti; izrecene zaporne kazni so bile v vecini primerov nekajmesecne.28 kljub podpori zdravniških kolegov in sodelavcev kazenska zadeva za benjamina ipavca ni tekla brez za 23 SI_PAM/0645, Vr IX 168/29, dopis Ivana Rožmarina Okrožnemu sodišcu Maribor, 29. 3. 1929. 24 SI_PAM/0645, Vr IX 168/29, Zaslišba price – Ivan Rožmarin, 17. 7. 1929. 25 Rija Podkrajšek, V vašo korist in za zdravje vaših otrok, Žena in dom, 1. 8. 1931, 315. 26 SI_PAM/0645, fond: Okrožno sodišce Maribor 1898–1941, spis Vr IX 230/1928, Lozej Marija – smrt porodnice zaradi opustitve potrebnih babiških ukrepov – ustavitev zadeve; spis VIII 569/1928, Vracko Marija, Napast Terezija – babici; tri mesece zapora in oprostitev zaradi smrti porodnice; spis Vr X 30/1929, Bahc Evge nija – opustitev nujnih ukrepov pri porodnici – ustavitev zadeve. 27 SI_PAM/0645, Okrožno sodišce Maribor 1898–1941, spis Vr VII 811/1928, Woller Marija – nelegalno opravljanje splavov, smrt dveh nosecnic – 11 mesecev težke jece. 28 Cergol Paradiž, Ženske reproduktivne pravice, 241. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 pletov. državno tožilstvo je intenzivno iskalo dokaze proti njemu in konec maja 1929 koncno naložilo policiji poizvedbo v zvezi z abortusom, ki ga je v zacetku februarja 1929 opravil benjamin ipavec »gospodicni« danici borko, knjigovodkinji pri trgovskem podjetju v murski soboti, na domu danicinih staršev na meljskem hribu v mariboru.29 sredi junija 1929 je policija že razpolagala z nekaj informacijami, katerih glavni vir je bil nadzornik železniške proge Ciril dobovišek. zaupno je povedal policistu, da je v zacetku februarja 1929 videl soseda stanka hittija, zarocenca danicine sestre elvire, nesti zdravniško torbo in aparat za klistiranje. hitec mimo doboviška, mu je stanko v naglici navrgel: »Proklete babe, zakaj ne grejo prej zdravnika iskat.« v spravljivejšem tonu je dodal, da danica hudo krvavi.30 uradnik pri mariborski zavarovalnici (kreditni zadrugi) vardar stanko hitti na policijskem zaslišanju v mariboru ni skrival, da je postala danica, ki je bila zadnji dve leti zaposlena kot »kontoristinja« (knjigovodkinja) pri murskosoboškem veletrgovcu karolu Šiftarju, kmalu po nastopu službe šefova ljubica. to je bilo zanjo usodno, saj se je od karola okužila s spolno boleznijo. sredi oktobra 1928 je zanosila, v zacetku februarja 1929 pa je zacela mocno krvaveti. na domu njenih staršev jo je obiskal ginekolog ipavec, ki se je po pregledu odlocil za splav iz zdravstvenih razlogov. vmesna policijska preiskava se je zakljucila z domnevo, da je danica borko neustavljivo krvavela ne zaradi spolne bolezni, kakor je zatrjevala tudi njena mati marija, temvec zaradi poskusa abortusa ob nestrokovni pomoci že pred prihodom zdravnika, ki je nato samo dokoncal delo in ji s tem rešil življenje.31 Štiriindvajsetletna danica borko je bila medtem zaslišana v murski soboti, s svakom hittijem pa se ocitno nista uspela uskladiti v pripovedi, saj ni bila niti pol toliko zgovorna kot mariborski sorodnik. zanikala je tako krvavitev kot nosecnost. res je bila v zacetku februarja 1929 zaradi bolezni na dopustu pri starših v mariboru, domnevala je, da preboleva gripo. koncno je predlagala, da se policija o njenem zdravstvenem stanju pozanima pri dr. ipavcu, »ker jaz sploh ne vem, kaj mi je bilo.«32 a danicina izpoved je bila julija 1929 pred mariborskim okrožnim sodišcem iskrenejša in kompleksnejša. ko je poleti 1927 prišla v službo k Šiftarju, je ta že naslednji dan prišel v njeno sobo. ni ovinkaril z dvorjenjem, tem 29 SI_PAM/0645, Vr IX 168/29, dopis državnega pravdnika Žandar merijski stanici, 29. 5. 1929. 30 SI_PAM/0645, Vr IX 168/29, dopis Žandarmerijske stanice Ma ribor državnemu tožilstvu, 17. 6. 1929. 31 SI_PAM/0645, Vr IX 168/29, dopis žandarmerijske stanice Ma ribor državnemu tožilstvu v Mariboru, 22. 6. 1929. 32 SI_PAM/0645, Vr IX 168/29, dopis Žandarmerijske stanice Mur ska Sobota državnemu tožilstvu v Mariboru, 20. 6. 1929. mariborcanka na fotografiji brzoslikaca, med obema vojnama (Pokrajinski arhiv Maribor, Zbirka fotografij in razglednic, inv. 12549) vec ji je takoj povedal, da pricakuje od nje spolne usluge. danica je pristala, ker se je bala za službo: »Od tega casa je Šiftar izkoristil vsako priliko, ki se mu je nudila in ko sem jaz bila sama, da je z menoj obceval.«33 dejstvo, da je danica pristajala na spolno kupcijo, nam razkriva nianse odnosa do ženskega spola, ki so ga pred drugo svetovno vojno sprejemale tudi ženske. kot je slikovito ilustriral vzklik danicinega svaka – »proklete babe«, ki ocitno ni potreboval širokih pojasnil, so ženske krivdo za neželeno nosecnost nosile same. nikoli ne bomo vedeli, kako zavrženo in ponižano se je pocutila ženska, ko je morala proti svoji volji pred sodišcem govoriti o najintimnejših in najmracnejših podrobnostih svoje zasebnosti. danica je že januarja 1928 v spolovilu zacutila spremembe, a je šele na pobudo Šiftarja obiskala zdravnika, ki ji je diagnosticiral sifilis, dva meseca kasneje pa ma 33 SI_PAM/0645, Vr IX 168/29, Zaslišba obdolženca – Danica Borko, 10. 7. 1929. VSE ZA ZGODOVINO mateja ratej, »prOKlEtE BABE, ZAKAj NE GrEjO prEj ZDrAVNIKA ISKAt« ZGODOVINA ZA VSE riborska zdravnica še »triper« (gonorejo). zdravniškim navodilom ni sledila, deloma zaradi službe, deloma zaradi pomanjkanja denarja. do jeseni 1928 Šiftar vendarle ni silil vanjo, sredi oktobra 1928 pa se je v pisarni spet polastil njenega telesa. da se mu je kljub slabemu pocutju »udala«, je pred sodišcem skušala upraviciti z besedami: »Vsakokrat namrec, ko sem spolno obcevanje odklonila, me je pricel sekirati.«34 kmalu po tem je postalo danicino mesecno perilo neredno, cemur pa ni posvecala pozornosti, dokler je ni mocna krvavitev konec januarja 1929 položila v posteljo. takrat je bila na domu svojih staršev, ker je želela zvecer na planinski ples. iz murske sobote si je prav v ta namen pripeljala vecerno toaleto.35 ginekolog ipavec je danici po obisku v ordinaciji povedal, da ima splav, predpisal ji je pocitek in obljubil, da se bo naslednji dan oglasil na domu. ker so imeli narocen obisk, si je danica izprosila dodaten dan, na kar je dr. ipavec pristal, a vendarle poslal babico, da je preverila bolnico in danicini materi narocila, kako naj skrbi za hcer, da ne bo izkrvavela. ko je prišel ginekolog, da bi dokoncal abortus, je bila danica na pol nezavestna, zato sodišcu ni mogla opisati, kaj je zdravnik pocel, vendar se je njeno zdravstveno stanje po tem naglo izboljševalo. svoji službi pa se kljub boleci izkušnji ni nameravala odpovedati. sredi februarja 1929 je ponovno odpotovala v mursko soboto, kjer je sprva delala le nekaj ur dnevno. v naslednjih mesecih je jemala zdravila po navodilu benjamina ipavca.36 danica je ostro zanikala, da bi skušala sama odpraviti nosecnost, temvec je vztrajala: »Da sem bila v drugem stanu, sem zvedela šele od dr. Ipavca. /…/ Radi tega nisem zapocela nicesar, da bi plod odpravila.« sporni predmet med njenimi osebnimi potrebšcinami je bil irigator, ki ga je uporabljala za izpiranje nožnice pri zdravljenju gonoreje, ženske pa so dolg gumijast nastavek ocitno uporabljale tudi kot pripomocek za umetno prekinitev nosecnosti.37 elvira borko je bila leto dni mlajša od danice; sestri sta bili hcerki železniškega uradnika, zato je bila starejša rojena na tirolskem, mlajša pa v grobelnem. elvira je bila po poklicu uciteljica, ki je šolske pocitnice obicajno preživljala na domu svojih staršev. na zaslišanju v zvezi z abortusom sestre se je elvira zavila v molk, medtem ko je bil njen zarocenec stanko hitti zgovornejši, a neprepricljiv v izjavah. v drugi polovici leta 1928 je 34 Prav tam. 35 Prav tam. 36 Prav tam. 37 SI_PAM/0645, Vr IX 168/29, Zaslišba obdolženca – Danica Borko, 10. 7. 1929 in 16. 7. 1929. bil zaposlen pri murskosoboški izpostavi mariborske zavarovalnice, zato je imel priložnost pogosteje videti danico. ob novembrskem srecanju se mu je zdela žalostna, na njegovo skrb pa se je dekle hitro odprlo in svaku povedalo za svojo nesreco. ne pa tudi za nosecnost, je stanko zagotavljal v tokratnem zaslišanju. zanjo je družina izvedela hkrati z danico po obisku benjamina ipavca, ki mu je hitti po opravljenem abortusu odnesel zdravniško torbo v ordinacijo.38 da bi oprali danicino ime, so družinski clani z izpovedmi prihajali v vse vecja neskladja. Ce se že zdi možno, da bi bila danica zaupnejša z bodocim svakom kot z lastno sestro, pa je malo verjetno, da hitti o temacnostih, ki jih je izvedel od danice, ne bi govoril z zarocenko. tudi elvirina in danicina mati, šestinštiridesetletna marija borko, je na zaslišanju trdila, da z danico ni govorila o neprijetnih straneh hcerine službe, dokler se ji ni konec januarja 1931 zaradi mocne krvavitve vendarle zaupala. da ji v murski soboti ni lahko, pa je vedela že prej, saj ji je zet hitti jeseni 1928 povedal za hcerino spolno bolezen.39 kolikšna je bila cena, ki jo je povzrocal molk na polju spolnosti v slovenskih družinah, daje slutiti tudi marijino pojasnilo za lastno pasivnost: »Ker je polnoletna in me je ženiralo (biti v zadregi, sramovati se, op. p.) govoriti žnjo take stvari, ji nisem glede tega nicesar omenila. /…/ Kako je izvršil dr. Ipavec operacijo, meni ni znano, ker se nisem pokazala. Zato tudi žnjim sploh nisem govorila.«40 kljub zapovedim dobe (ali ravno zaradi njih) pa so, kot je razvidno tudi iz danega primera, družine v primerih neželenih nosecnosti presegle predsodke, strnile vrste in storile vse za zašcito družinskega imena. dvainštiridesetletna babica dragica nežic je bila rojena tržacanka, v mariboru pa je delala kot zasebna babica, velikokrat v sodelovanju z benjaminom ipavcem. s svojo izpovedjo je vrgla dolgo senco dvoma na trditve danicine družinske clane, ki so skupaj z njo trdili, da niso vedeli za nosecnost. v zacetku februarja 1929 je v casu nedeljskega kosila na dragicina vrata potrkala služkinja dr. ipavca z narocilom, naj se babica kar se da hitro oglasi v zdravnikovi ordinaciji. tam je našla danico, ki je mocno krvavela, zato je ipavec babici narocil, da jo pospremi do doma. dekletu pa tak nacin razkritja nikakor ni bil všec, odklonila je spremstvo s pojasnilom, da domaci ne vedo nicesar o njeni nosecnosti. ko se je popoldne oglasila pri borkovih, so bili domaci že seznanjeni s danicinim stanjem, medtem 38 SI_PAM/0645, Vr IX 168/29, Zaslišba price – Elvira Borko, 11. 7. 1929 in Stanko Hitti, 19. 7. 1929. 39 SI_PAM/0645, Vr IX 168/29, Zaslišba price – Marija Borko, 17. 7. 1929. 40 Prav tam. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 ko je dekle tresla mrzlica. dragica se je po ipavcevem narocilu prepricala, da je stanovanje primerno za operacijo, naslednje jutro pa je prinesla še zdravniško torbo z instrumenti. ker je nekaj casa ostala pri danici, sta imeli priložnost za pogovor, ki se ga danica ni branila. nasprotno, babici je postregla z nadvse slikovito podobo življenja v murski soboti.41 preseneca sprošcenost, s katero je danica babici pripovedovala o svojem ljubezenskem razmerju s šefom, nato pa zakljucila, »da je v Murski Soboti mladina precej pokvarjena in da tudi gospe zelo pogosto abortirajo«. tam je to »nekaj navadnega«, je še pripomnila. babici se je sprico dekletovega samozavestnega nastopa in pozornosti vredne poucenosti o splavu zdelo samoumevno, da je danica vedela za svojo nosecnost, zato je o tem ni izrecno spraševala. nasprotno, sumila je, da je danica sama poskušala odpraviti plod že v murski soboti, ker pa se krvavitev ni ustavila, je poiskala zdravniško pomoc v mariboru. ko je dr. ipavec izpraskal plod iz maternice, je bil ta že mrtev.42 v drugi polovici julija 1929 je bil tako benjamin ipavec zaslišan še v zadevi domnevno nezakonitega abortusa danice borko. potem ko je zavrnil svojo krivdo, je tudi on postavil na laž danicino trditev, da ni sama storila nicesar za pospešitev splava. kajti navzlic temu, da je bila noseca že nekaj mesecev, ni pri dokoncanju splava našel »niti kaplje plodne vode«, ki bi je moralo biti vsaj liter.43 disciplinsko sodišce zdravniške zbornice v ljubljani je maja 1930 sporocilo okrožnemu sodišcu v mariboru, da zaradi pomanjkanja dokazov ne bo uvedlo postopka zoper benjamina ipavca.44 Cetudi se je mogel ginekolog v mariboru svojega casa kadarkoli opreti na trdno socialno zaledje, ki ga je poleg brata marka sestavljal vsaj še dr. mirko Cernic, z vsakim dnem vplivnejša zdravniška avtoriteta v mestu, se zdi ipavceva vloga v primeru abortusa danice borko cista, celo odrešilna. v okolišcinah casa, ki je ženske v primeru neželenih nosecnosti prepušcal lastni iznajdljivosti, je dekletu rešil življenje, družini pa cast. konec julija 1929 je našla novo službo v slovenski bistrici.45 toliko manj odgovorov je ponujala zdravnikova vloga v primeru smrti marije rožmarin v 41 SI_PAM/0645, Vr IX 168/29, Zaslišba price – Dragica Nežic, 16. 7. 1929. 42 Prav tam. 43 SI_PAM/0645, Vr IX 168/29, Zaslišba obtoženca – Benjamin Ipavec, 19. 7. 1929. 44 SI_PAM/0645, Vr IX 168/29, dopis Disciplinskega sodišca Zdrav niške zbornice v Ljubljani Okrožnemu sodišcu v Mariboru, pri spelo 9. 5. 1930. 45 SI_PAM/0645, Vr IX 168/29, Pismo o glasu – Borko Danica, 27. 7. 1929. tisti hudi zimi leta 1929. pušcala je neprijeten madež ne le na integriteti ginekologa, temvec tudi na družbi neenakosti, ki je neusmiljeno, neopazno in nekaznovano mlela svoje podrejene dele. Viri in literatura Arhivski viri Pokrajinski arhiv Maribor si_pam/0645, okrožno sodišce maribor 1898–1941, spisi vr iX 168/29, vr iX 230/1928, vr viii 569/1928, vr X 30/1929, vr vii 811/1928. si_pam/1763, eman pertl. Casopisni viri Slovenec, 1929, 1940. Mariborski vecernik Jutra, 1929. Žena in dom, 1931. Clanki in monografije borko, elko itd.: ob 130-letnici rojstva dr. benjamina ipavca, ginekologa in prvega predstojnika rentgenološkega zavoda sbm. Zdravniški vestnik, št. 3/2009. lazarevic, Žarko: velika gospodarska kriza. Slovenska novejša zgodovina; od programa zedinjene Slovenije do mednarodnega priznanja. ljubljana itd.: inz za mladinska knjiga, 2006. paradiž Cergol ana: Ženske reproduktivne pravice – pravna regulacija abortusa. Dolga pot pravic žensk: pravna in politicna zgodovina žensk na Slovenskem. ljubljana: FF in studia humanitatis, 2013. pertl, eman: razvoj zdravstva v mariboru. Casopis za zgodovino in narodopisje, št. 1/1986. Zusammenfasung „VErDAMMTE WEIBEr, WArUM SUCHEN SIE SICH NICHT FrüHEr EINEN ArzT“ Die Strafsache gegen den Gynäkologen Benjamin Ipavec im Jahr 1929 die Weltwirtschaftskrise erreichte im jahr 1930 auch das königreich jugoslawien, wie der erste jugoslawische staat mit der verwaltungsaufteilung in banschaften seit oktober 1929 genannt wurde. begriffe der politischen (als öffentlichen) rede wurden mit der wirtschaftlichen krise alltäglich: armut, sparen, arbeitslosigkeit. Für die krisenjahre waren aufgrund von mangelernährung und schlechten Wohn- und sozialverhältnissen eine VSE ZA ZGODOVINO mateja ratej, »prOKlEtE BABE, ZAKAj NE GrEjO prEj ZDrAVNIKA ISKAt« ZGODOVINA ZA VSE geringere geburtenrate und eine höhere säuglingssterblichkeit charakteristisch; die überlebenden und heranwachsenden kinder waren schwach und körperlich unterentwickelt. die häufigkeit von erkrankungen in der bevölkerung stieg, wobei vor allem tuberkulose, rheumatismus und ansteckende krankheiten zunahmen. auch die zahl sozialpathologischer taten stieg an, sowohl von störungen der öffentlichen ruhe und ordnung als auch von vergehen gegen die unantastbarkeit von eigentum und leib und leben. der strenge Winter des in vielerlei hinsicht als umbruchsjahr zu bezeichnenden jahres 1929 war für den marburger privatgynäkologen benjamin ipavec (1878–1962) noch besonders beschwerlich, da gegen ihn aufgrund des verdachtes von illegalen abtreibungen polizeilich ermittelt wurde. diese strafsache ist vom kulturhistorischen blickpunkt eine wertvolle enthüllung der verschwiegenen schicksale von Frauen, die sich zwischen den beiden Weltkriegen für eine unterbrechung einer ungewollten schwangerschaft entschieden. vor dem zweiten Weltkrieg war die abtreibung in slowenien sozial inakzeptabel und strafrechtlich geahndet. das jugoslawische strafgesetzbuch aus dem jahr 1929 bestimmte in seinen paragraphen 170 und 173 haftstrafen von bis zu drei jahren für die Frau, die ihre schwangerschaft künstlich abbrach, sowie von bis zu fünf jahren für die person (arzt, apotheker oder hebamme), die den abortus vornahm. in diesem geist und in enger anbindung an die Werte des katholizismus kam es in den dreißiger jahren innerhalb der einflussreichsten slowenischen politischen partei slovenska ljudska stranka (slowenische volkspartei) zu einer starken politisierung der niedrigen geburtenrate. mitte Februar 1940 bezeichnete der banus der draubanschaft, marko natlacen, im banschaftsrat den abortus als weiße pest und die ärzte, die eine abtreibung durchführten, als mörder und abscheulichste schädlinge des volkes. das disziplinargericht der ärztekammer in ljubljana teilte im mai 1930 dem kreisgericht in maribor mit, dass es wegen mangel an beweisen kein verfahren gegen den gynäkologen benjamin ipavec einleiten wird. dazu trug vielleicht auch die rolle von marko ipavec, dem bruder des arztes, bei, der damals vorstand des marburger kreises war. dennoch blieben viele Fragen offen, besonders in bezug auf den tod von benjamin ipavec’ patientin marija rožmarin. Schlagwörter: königreich shs/jugoslawien, benjamin ipavec, abortus, geschlechtergeschichte, biografien VSE ZA ZGODOVINO Marina Vrhovac »Nova ženska – skrbna mati, žena in gospodinja, zraven pa še veliko vec – zaposlena, izobražena in politicno dejavna.« Vida Tomšic in žensko vprašanje VrHOVAC Marina, univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja, srednja ul. 7, si-2312 orehova vas 305-055.2 »NOVA žENSKA – SKrBNA MATI, žENA IN GOSPODINjA, zrAVEN PA ŠE VELIKO VEc – zAPOSLENA, IzOBrAžENA IN POLITIcNO DEjAVNA.« Vida Tomšic in žensko vprašanje prispevek se ukvarja s prezentacijo vide tomšic in njenega boja za enakopravnost spolov, ki je bil strnjen v tako imenovano žensko vprašanje. slednjega so komunisti izoblikovali na podlagi marksisticne teorije, po kateri bi naj enakopravnost žensk avtomaticno izhajala iz njihove popolne ekonomske osamosvojitve. Žensko vprašanje so vkljucili v revolucionarni program delavstva in se tako distancirali od feminizma. Ceprav je obdobje socializma na slovenskem doprineslo veliko socialnih pravic, je ženske tudi dodatno obremenilo. poleg vlog matere, žene in gospodinje so postale pomembne tudi vloge izobražene in zaposlene ženske ter ženske, ki je politicno dejavna. naloga, ki je nastala na podlagi metode analize in interpretacije primarnih ter sekundarnih virov, predstavi delo in miselnost ene najvplivnejših politicark prejšnjega socialisticnega sistema. VrHOVAC Marina, ba ethnology and Cultural anthropology, srednja ul. 7, si-2312 orehova vas 305-055.2 “NEW WOMAN – A CArING MOTHEr, WIFE AND HOUSEWIFE AND MUCH MOrE – EMPLOyED, EDUCATED AND POLITICALLy ACTIVE.” Vida Tomšic and the Woman Question The article deals with vida tomšic and her struggle for gender equality, which became synonymous with “the woman question”. The Communists derived the latter from marxist theory, according to which full economic independence of women would automatically result in their equality. The woman question was included in the working class revolutionary program, thus distancing it from feminism. although socialism in slovenia yielded more social rights, it placed new burdens on women’s shoulders. in addition to being a mother, wife and housewife, the new proclaimed role was that of an educated, employed and politically active woman. The article is based on an analysis and interpretation of primary and secondary sources and presents the work and mentality of one of the most influential female politicians in the former socialist system. Kljucne besede: vida tomšic, žensko vprašanje, socia-Key words: vida tomšic, the Woman Question, socialism lizem VSE ZA ZGODOVINO marina Vrhovac, »NOVA žENSKA – SKrBNA mAtI, žENA IN GOSpODINjA, …« ZGODOVINA ZA VSE Uvod Žensko vprašanje1 je bilo v komunisticni percepciji predvsem del vprašanja proletarske revolucije, kar pa še ni impliciralo domnevne neobcutljivosti komunistov za dejanski položaj žensk. vida tomšic je na 5. državni konferenci kpj2 izrecno poudarila, da komunisti obravnavajo žensko problematiko kot posebno vprašanje prav zato, ker ti problemi dejansko obstajajo in zahtevajo rešitve.3 popolno emancipacijo žensk je vida tomšic videla le ob emancipaciji vseh ljudi. vedno je opozarjala, da ne gre za enakopravnost ženske v odnosu do moškega. Ce bi ostali samo pri tem, bi ostali na polovici poti, ker bi to bila le polovicna enakopravnost ali pa vzrok nove neenakopravnosti obeh – moškega in ženske. dodala je še: »v tem velikem boju, ki pretresa svet in ki piše novo poglavje zgodovine cloveštva, postavljamo nove temelje enakopravnosti vseh ljudi ne glede na spol, barvo kože, vero, narodnost itd. to je nov položaj cloveka v družbi, tak družbenoekonomski položaj, ki mu bo omogocil, da bo kot subjekt zagospodaril nad celotno družbo«.4 socialisticni režim je prinesel dolocene pravice žensk in jih uredil na zakonodajni ravni. to so bile (med drugimi) predvsem socialne pravice, enakopravnost v zasebni sferi si je pa vsaka posameznica morala izboriti sama. lahko bi tudi rekli, da je enakopravnost prinesla ženskam nove obveznosti, saj je postala dvojno obremenjena kot delavka in kot mati ter gospodinja. Feministicna kritika socialisticne ureditve spolov je napadala dejstvo, da so pravice žensk v socializmu ostale omejene na socialne pravice in ženskam niso zagotavljale politicne moci.5 aktivistke antifašisticne fronte žensk so že v letu 1948 v ospredje postavljale problematiko usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, kar lahko opazimo tudi v reviji Naša žena iz tistega casa.6 v vzpostavljanju sistema otroškega varstva in porodnicarstva so aktivistke videle rešitev, kako doseci žensko enakopravnost. prvotne akcije politicnega dela med ženskami, kot npr. izobraževanje o pomenu vkljucevanja v politiko, o zakonih, ustavi in gospodarstvu, pa so bile postavljene v ozadje.7 patriarhalni odnosi so tako na družinski kakor na širši družbenoekonomski ravni v okviru socializma ostali nerevidirani. 1 Deželak Baric, Uresnicevanje ženske enakopravnosti, 254. 2 5. državna konferenca Komunisticne partije Jugoslavije, ki je potekala od 19. do 23. oktobra 1940 na Dubravi pri Zagrebu. 3 Deželak Baric, Uresnicevanje ženske enakopravnosti, 254. 4 Šetinc v: Tomšic, Ženska, delo, družina, družba, 5. 5 Kobolt, Nezadovoljna bela ženska, 20. 6 Vrecko, Podobe in vloge žensk, 19. 7 Ibid. Kratek življenjepis za vido tomšic lahko trdimo, da je bila ena najvidnejših politicark nekdanje jugoslavije in ena od vodilnih bork za enakopravnost spolov že v casu narodnoosvobodilnega gibanja in po njem. rodila se je 26. junija 1913 v ljubljani kot hci ucitelja in gospodinje. po koncani osnovni šoli in gimnaziji v ljubljani se je leta 1931 vpisala na Filozofsko fakulteto, kjer je študirala zemljepis in zgodovino. leta 1936 se je vpisala na pravno fakulteto in študij zakljucila spomladi leta 1941. Že v študentskih casih je bila politicno aktivna in kriticna do takratne družbene ureditve ter diskriminiranega položaja žensk. zanimanje za žensko vprašanje je vzpodbudila prav njena mati. kot je dejala v enem izmed intervjujev,8 do ženskega vprašanja ni prišla preko prebiranja knjig, ampak veliko bolj prakticno. mati ji je namrec veckrat pripovedovala življenjsko zgodbo brez otroštva, ko si je morala kot osemletna pestrna služiti kruh, pozneje pa je z drugimi ženskami delila usodo nezakonske matere.9 pridružila se je razlicnim študentskim in ženskim društvom, leta 1934 pa se je vclanila v tedaj prepovedano komunisticno partijo jugoslavije (kpj). z besedami, »da bo svet lepši in boljši za vse ljudi «, opiše pobude, ki so jo pripeljale v revolucionarno gibanje, kateremu je posvetila svojo življenjsko energijo in mu ostala zvesta do konca.10 leta 1937 se je porocila s tonetom tomšicem, enim od vodilnih slovenskih komunisticnih revolucionarjev. po napadu na jugoslavijo 6. aprila 1941 in okupaciji sta živela v ilega li. tone je organiziral delo osvobodilne fronte (oF) v okupirani ljubljani, vida pa je sodelovala pri izdajanju revije Naša žena. 10. avgusta 1941 je v sanatoriju emona rodila sina mihaela, ki sta ga morala skrivati v decjem domu,11 pri prijateljih in njeni materi, saj mu nista mogla nuditi varnosti. decembra 1941 sta bila vida in tone aretirana s strani nemške in italijanske tajne policije. pred italijanskim vojaškim sodišcem je bil tone obsojen na smrt, vida pa na 25 let zaporne kazni. kot je zapisala mateja jeraj,12 je 8 Rožman, Vida Tomšic, 125. 9 Ibid. 10 Ibid. 11 Nekdaj ustanova za varstvo in vzgojo zapušcenih in osirotelih otrok ter otrok iz revnih družin, ki živijo v nevzdržnih razmerah. 12 Jeraj, Vida Tomšic (19131998), 519. portret Vide tomšic, avtor Slavko pengov, 1945-1980 (Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana) VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 vida prisotne osupnila z izjavo, naj ubijejo tudi njo, saj se ne cuti nic manj kriva od nega. v pismu možu 20. maja 1942, dan preden so ga ustrelili, je takole razmišljala: »zelo rada gledam križ – meni se zdi to važno potrdilo, da ima clovek samo enkrat zacrtano pot v življenju in da mora ispricati svoje hotenje in mišljenje magari s smrtjo in le to je – clovek.« s smrtjo ljubljenega cloveka se je težko sprijaznila.13 da bi ubežala svoji bolecini, si je želela, do bo v prihodnosti cim bolj zaposlena s svojim sinom in delom. tako je po osvoboditvi slovenije leta 1945 postala sama del oblasti. prepricana je bila, da brez stroge discipline ni mogoce uresniciti nobene zamisli, kaj šele revolucije, in da se mora vsak, ki politicno deluje, sprijazniti z vsemi posledicami svojih odlocitev.14 tako je bila uspešna politicarka, ki se je zavzemala za socialni razvoj in pravice žensk in otrok. v prizadevanjih za vecjo socialno pravicnost in boljši položaj žensk in otrok je našla skupni jezik tudi z drugace mislecimi, z ženama nekdanjih ameriških predsednikov, eleonor roosevelt in barbaro bush.15 nekaj let po drugi svetovni vojni se je porocila s Francem novakom in imela dva otroka, Živo in branka. Franc novak je bil zdravnik ginekolog in pozneje profesor na medicinski fakulteti. z njim je tesno sodelovala na podrocju nacrtovanja družine. zavzemala se je za svobodno odlocitev o rojstvu otroka, dostopnost kontracepcijskih sredstev in uvedbo spolne vzgoje v sestavni del šolskega pouka. leta 1978 je bila habilitirana za redno profesorico pravne fakultete v ljubljani za podrocje družinskih odnosov, 12. decembra 1979 pa ji je tedanja univerza edvarda kardelja podelila castni doktorat. upokojila se je leta 1984, vendar je še naprej ostala aktivna v raznih organizacijah. z nastankom nove države republike slovenije je izgubila svoj politicni vpliv. kot je zapisala mateja jeraj,16 je država, ki jo je sooblikovala, razpadla, stranke, ki ji je pripadala vec kot petdeset let, ni bilo vec in z grenkobo je priznavala, da so bile ideje, v katere je verjela od mladosti do pozne starosti, utopicne, neuresnicljive. umrla je 10. decembra 1998 v ljubljani. Zacetki in ideje vida tomšic je na 5. državni konferenci kpj leta 1940 v svojem referatu z naslovom Naloge KP pri delu med ženskami predstavila in opredelila odnos kpj do 13 Ibid. 14 Ibid. 15 Ibid., 521. 16 Ibid., 522. ženskega vprašanja. v svojem referatu je predstavila štiri skupne zahteve, katere mora revolucionarni proletariat uvrstiti v svoj program: 1. zahteve, ki zadevajo materinstvo: popolna zašcita mater pred porodom in po njem; domovi za matere in nosecnice, porodnišnice, bolnišnice, babiška in zdravniška pomoc, jasli, otroški domovi, zakonska zašcita otrok, odprava razlik med nezakonskimi in zakonskimi otroki; dovolitev splava, kjer niso dani vsi pogoji, da mati lahko skrbi za otroka; 2. zahteve, ki zadevajo dvojno moralo v našem javnem in zasebnem življenju: popolna enakopravnost žensk pred zakonom; ucinkovit boj proti prostituciji z zaposlovanjem žensk in kaznovanjem zvodnikov in kupcev; konec dvojne morale v pravu in javnem življenju, ki kaznuje žensko za isto dejanje, za katero moški ne trpi posledic ali si celo pridobi ugled (prostitucija, nezakonski otroci, prepoved iskanja oceta itd.); uvedba civilne poroke in možnost razveze zakona; 3. zahteve gospodarske narave: enaka placa za enako delo, konec razlikam pri placi in zaposlitvi med porocenimi in neporocenimi ženskami, odprava nocnega dela za ženske, dolocen delovni cas za hišne pomocnice; zašcita delavk pred posledicami dela in pred spolnim nadlegovanjem; placan porodniški dopust z zakonskim jamstvom, da bodo po tem dopustu sprejete nazaj na delo; placan cas za dojenje, otroške jasli; dostop do vseh poklicev in šol; 4. politicne zahteve: priznanje vseh politicnih pravic s popolno aktivno in pasivno volilno pravico.17 ta referat lahko oznacimo kot zacetek poglobljenega dela na podrocju ženskega vprašanja in enakopravnosti spolov. Žensko vprašanje je vida tomšic opredelila kot posebno družbeno vprašanje, ki se je pojavilo z nastankom zasebne lastnine. moški si je potomstvo zagotovil tako, da je žena pripadala samo njemu in rodila naslednike njegovega imetja. skrb za ohranitev zasebne lastnine je izoblikovala rodbinske odnose in pripeljala do tega, da je žena izgubila vso svobodo in enakopravnost, da je bila potisnjena v podrejen položaj, v katerem je še danes. v kapitalizmu se je žensko vprašanje še posebej zaostrilo, saj je potegnil množico žensk iz ozkega družinskega kroga v družbeno proizvodnjo. v kapitalisticni družbi bi naj nosile izkorišcane ženske vsa bremena kot delavke, gospodinje, matere, pravnih pravic pa naj ne bi imele nobenih.18 v svojem referatu se je tudi veckrat oslonila na lenina. izpostavila je prepricanje, da ce se 17 Tomšic, Ženska, delo, družina, družba, 2122. 18 Ibid., 1920. VSE ZA ZGODOVINO marina Vrhovac, »NOVA žENSKA – SKrBNA mAtI, žENA IN GOSpODINjA, …« ZGODOVINA ZA VSE hocejo ženske bojevati proti položaju, v katerem so, morajo nujno povezati svoj boj z bojem proletariata.19 opredelila se je tudi proti feminizmu, ki je bil kljub mnogim medvojnim feministkam in njihovi podpori v casu partijske ilegale uradno razglašen za desnicarsko oportunisticno silo, ki ima namen pridobiti monopol nad vsemi ženskami. zapisala je, da morajo izpostaviti vpliv feminizma v svojem delu med ženskami in opozoriti tudi na razne »leve« napake pri tem delu: »Feminizem postavlja skupne zahteve žensk vseh slojev loceno od zahtev delovnega ljudstva. s poudarjanjem skupnih ženskih zahtev v nasprotju in v boju proti moškim skriva feminizem razredni temelj ženskega vprašanja ter s tem odvraca množico žensk od boja proti kapitalizmu kakor tudi proti razredni družbi sploh. kakor jasneje in odlocneje postavlja naša partija žensko vprašanje, tem bolj izgublja feminizem svojo upravicenost. /…/ Feminizem v naših vrstah je treba oznaciti kot desnicarsko oportunisticno pomoc me- šcanskemu ženskemu gibanju pri širjenju iluzij, da se da žensko vprašanje rešiti v okviru razredne družbe s pomocjo nekakšnih reform.«20 v referatu je podala tudi predloge, kakšno mora biti njihovo delo med ženskami, da jih pod vodstvom kp vkljucijo v delovanje. izpostavila je obsežno propagandisticno izobraževanje žensk, da se bodo zavedle svojega položaja v kapitalizmu, kakor tudi svojega mesta v boju delovnega ljudstva; agitacijo za razlicne akcije; protivojno propagando, kjer je bil kljucnega pomena za mir sporazum s sovjetsko zvezo itd. oblike partijskega dela med ženskami pa bi zajemale legalne ženske organizacije v mestih in na vasi, tisk casopisov, sestanke, razne akcije proti vojni in draginji itd. leta 1941 je zacela izhajati revija Naša žena,21 pri izdajanju katere je sodelovala vida tomšic. diskurz revije med drugo svetovno vojno je bil ideološko komunisticno obarvan. tako je ženske družbeno in politicno izobraževala ter jih pozivala v skupen boj proti okupatorjem, saj naj bi le tako dosegle enakopraven položaj v družbi. v uvodniku prve številke Naše žene januarja 1941 je vida tomšic pozvala vse delovne žene naj ustvarjajo svoje gibanje na temelju svojih potreb in zahtev: »v prvi vrsti so to splošne potrebe vsega ljudstva, ki dela. Cene, mezde, place, dolgovi, vojna nevarnost itd., to so vprašanja, ki težijo prav tako delavko, kmetico, na 19 Ibid. 20 Tomšic, Ženska, delo, družina, družba, 2729. 21 Revija posebne komisije za delo med ženskami, iz katere je leta 1943 nastala Slovenska protifašisticna ženska zveza (SPŽZ). mešcenko, uradnico, študentko, služkinjo, gospodinjo, kakor delovne može. le, da vse te splošne ljudske težave delovna žena cesto še v hujši meri obcuti.«22 opozorila je še na zapostavljenost žensk kot mater ter na zgrešenost feministicnega gibanja mešcanskih žena. v enem izmed intervjujev je povedala, kako se je pred vojno zacela politicno angažirati: »jaz sama sem v revolucionarne vrste prišla tudi zaradi diskriminacije žensk pred vojno in zaradi spoznanja, da ženske same te diskriminacije ne moremo odpraviti, ampak da je treba spremeniti družbene odnose. Ce naj se ženska uveljavi kot samostojna osebnost in ne kot privesek moža, oceta, brata mora torej imeti možnost, da se uveljavi po svojem delu, in potem je pac pot do tega ista kot pri celotnem delavskem razredu: ker že delajo – gre za veljavo dela v družbi in za premagovanje konflikta, ki nastaja med tradicionalno in biološko vlogo ženske in med njeno polno udeležbo v združenem delu.«23 ob koncu vojne, ko sta centralni komite kps in izvršni odbor oF pripravljala kadrovsko sestavo narodne vlade slovenije, so dolocili vido tomšic za ministrico za socialno politiko. tako je postala sama del najvišje oblasti in je sodelovala pri sestavi ustave ter zakonov. Položaj žensk na prehodu v socializem na Slovenskem druga svetovna vojna je bistveno posegla v tradicionalne spolne vloge na slovenskem. pod vplivom dramaticnih razmer, ki jih je ustvarila okupacija in delovanja ideoloških mehanizmov, so ženske tedaj dejansko z velikim korakom stopile v javni prostor, ki ga je do tedaj skoraj izkljucno upravljala moška polovica družbe. emancipacijski procesi so v sloveniji potekali predvsem v okviru spodbud in usmeritev partizanskega, tj. odporniškega in revolucionarnega tabora. glede na koncni razplet vojne in z njim povezan prevzem oblasti s strani odporniško-revolucionarnih politicnih sil pa so tozadevni procesi iz casa vojne v marsicem dolocili položaj ženske tudi v povojnem obdobju in vplivali na modernizacijo dotedanje patriarhalne družbe. vendar spreminjanje družbenih vlog niti med vojno niti po njej ni potekalo gladko in premocrtno, temvec se je soocalo s tradicijo in predsodki v družbi kot celoti, torej tudi znotraj same ženske populacije.24 22 Tomšic v Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, 26. 23 Tomšic, Vloga žensk, 1544. 24 Deželak Baric, Uresnicevanje ženske enakopravnosti, 253. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 oba tabora, protirevolucionarni tabor (protikomunisticni) in revolucionarni (partizanski) tabor, sta dolocila družbene vloge žensk. protirevolucija in kolaboracija je ohranjala tradicionalni pogled na žensko in njeno vlogo videla predvsem kot steber vsake vzorne katoliške družine. v tem ideološko-politicnem izhodišcu ženske niso imele vidnejše vloge. niso spodbujali avtonomnega ženskega delovanja in protirevolucija je bila ves cas vojne zadeva moških. družina in morala sta se pogosto eksplicitno utemeljevali na katolištvu in se kot taki zoperstavljali nevarnostim, ki naj bi jih družini in morali, s tem pa celotnemu narodu, prinaša komunisticna revolucija, ki so jo enacili z oF.25 nasprotno pa je oF v odpor skušala zajeti cim vec moških in žensk. kot primer poglejmo propagandni letak Ck kps, 8. marca 194126 »DELAVKE, KMETICE, DELOVNE žENE SLOVENIjE! 8. marca, na mednarodni ženski dan združite svoje vrste, prikljucite se armadi delovnega ljudstva, ki se pod vodstvom Komunisticne partije jugoslavije bori: – proti imperialisticni vojni, – proti draginji, pomanjkanju in špekulaciji, – proti terorju in koncentracijskim taborišcem, – za zašcito mater in otrok, – za enako placo za enako delo, – za popolno politicno in socialno enakopravnost žene, – za mir in naslonitev na Sovjetsko zvezo, – za ljudsko vlado, vlado delavcev in kmetov. Ve žene, ki dajete življenje, uprite se strašnemu pokolju, ki zajema že ves svet, uprite se izgladovanju vaših otrok, uprite se nasilju, ki ovira napredek in blagostanje cloveštva. žIVELA BOrBA zA POPOLNO OSVOBODITEV žENE! žIVELA BOrBA zA MIr IN NASLONITEV NA SOVjETSKO zVEzO! žIVELA BOrBA zA LjUDSKO VLADO! žIVELA KOMUNISTIcNA PArTIjA jUGOSLAVIjE! žIVEL 8. MArEC!« Centralni komite Komunisticne partije Slovenije splošna podrejenost žensk jih je spodbujala, da so se zacele bojevati za spreminjanje takratnih razmer. v 25 Deželak Baric, Politizacija ženske na Slovenskem, 318. 26 Slovenke v narodnoosvobodilnem boju, 28. jugoslovanski družbi je treba med pomembne temelje uvrstiti prizadevanja revolucionarnega delavskega gibanja med vojnama, zlasti nedvoumna stališca kpj, ki so bila plod množicnih bojev žensk za svoje pravice, proti izkorišcanju, in marksisticnih teoreticnih spoznanj o virih neenakosti ter o možnostih za odpravljanje razrednih neenakosti in tudi drugih oblik podrejenosti ljudi. med te spada prav gotovo tudi podrejenost po spolu.27 kpj je vse od ustanovitve naprej namenjala veliko pozornosti ženskemu vprašanju. ko je morala delovati v ilegali, se je prek razlicnih legalnih organizacij (na primer zveza delavskih žena in deklet, aliansa ženskih pokretov, dom visokošolk v ljubljani) in društev bojevala za osvoboditev žensk, ki jo je vselej razumela kot nelocljivo sestavino boja proti izkorišcanju in neenakopravnosti ter za odpravo razredne družbe.28 kpj naceloma ni dopušcala samostojnih ženskih organizacij znotraj stranke, ceš da je žensko vprašanje le del boja delavskega razreda in bo rešeno šele s proletarsko revolucijo. Ženskam, ki so si hotele izboljšati dotedanji položaj v družbi, naj torej ne bi preostalo drugega kot prikljuciti se boju proletariata, ki se »dosledno bojuje za odpravo lastnine, za brezrazredno družbo …«.29 vendar je bila potreba, da se tudi ženske aktivno vkljucijo v osvobodilno gibanje, zato je bila leta 1942 v bosanskem petrovcu ustanovljena antifašisticna fronta žensk (aFŽ) jugoslavije, ki naj bi združila ženske jugoslavije vseh narodnosti in ver. Širili so propagando, da naj se ženske v okviru narodnoosvobodilnega gibanja bojujejo proti fašizmu in nacizmu ter za neodvisnost svojih narodov. tako se je zacelo politicno prebujanje žensk. na slovenskem prostoru je bila leta 1943 ustanovljena slovenska protifašisticna ženska zveza (spŽz), ki je bila vkljucena tako v oF kot v aFŽ. maja 1942 je vodstvo oF v Odloku o postavitvi narodne oblasti na osvobojenem slovenskem ozemlju priznalo volilno pravico tudi ženskam. odlok je imel v danih razmerah predvsem politicnopropagandni pomen, ki pa je nedvoumno sporocal, kakšna bo zakonska ureditev tega vprašanja po vojni. z uveljavitvijo aktivne in pasivne volilne pravice žensk pri volitvah oblastnih organov na partizanskem ozemlju leta 1942 so bile izpolnjene zahteve vseh tistih, ki so si med obema svetovnima vojnama in že prej prizadevali za uvedbo ženske volilne pravice, saj je le-ta v bistvu predstavljala pomemben predpogoj za uresnicevanje ženske enakopravnosti v praksi na politicnem in s tem tudi na širšem družbenem obmo 27 Jogan, Ženske na poti, 2021. 28 Ibid., 21. 29 Jeraj Komunisticna partija, 161. VSE ZA ZGODOVINO marina Vrhovac, »NOVA žENSKA – SKrBNA mAtI, žENA IN GOSpODINjA, …« ZGODOVINA ZA VSE cju.30 vendar pa je vstop žensk v javno sfero ter osvajanje politicnih funkcij sprožilo odkrito zavracanje javnega udejstvovanja žensk tudi med samimi pripadniki oF. bili so primeri, ko so moški, sicer podporniki oF, jasno izražali svoje negativno mnenje glede ženske volilne pravice. to lahko pripišemo tradicionalnim predstavam o vlogi žensk in podcenjevanju njihovih sposobnosti. aFŽ pa je imela podporo tita, ki je na prvi konferenci aFŽ jugoslavije decembra 1942 v bosanskem petrovcu povedal: »glavni namen antifašisticne fronte žensk, ki se ji je posrecilo združiti ženske za velike cilje boja, za zmago nad okupatorjem in njegovimi hlapci, je, da se ženske dokoncno osvobodijo, da izbojujejo svojo državljansko in družbeno enakopravnost.«31 precej protislovno glede na deklarirano žensko enakopravnost je dejstvo, da v izvršnem odboru oF (iooF) kot izvršnemu organu oF slovenskega naroda v njeni politicni in hkrati oblastni funkciji do jeseni 1944 ni bilo nobene ženske. Šele z razširitvijo iooF septembra 1944 z dotedanjih 11 na 27 clanov dobijo v njem mesto tudi ženske, a tudi tokrat eno samo (3,7 odstotka); pripadlo je predsednici slovenske protifašisticne zveze ter clanici Ck kps angelci ocepek. na tej ravni je bil torej odnos do vprašanja ženske participacije v politiki in oblasti še vedno izrazito konservativen, pri tem pa se tudi kps ni obcutno razlikovala od preostalih politicnih subjektov.32 v revolucionarnem taboru se je zgodil temeljni premik v odnosu do ženske, saj so uvedli splošne volilne pravice, pripustili ženske k upravljanju in reševanju politicnih ter oblastnih vprašanj, vendar pa so vodilni položaji še vedno pripadali moškim. le redkim ženskam se je uspelo prebiti v vrh politicnega odlocanja. najvecji prodor33 je gotovo uspel dvema clanicama centralnega komiteja kps, vidi tomšic in lidiji Šentjurc. glede na nakazano stanje zato ni presenetljiv zaplet, ki se je dogodil tik pred koncem vojne, ko sta centralni komite kps in izvršni odbor oF pripravljala kadrovsko sestavo narodne vlade slovenije. zanjo nista predvidela nobene ženske in šele na intervencijo edvarda kardelja iz beograda, ceš da je nemogoce imeti vlado brez ženske, so koncno dolocili vido tomšic za ministrico za socialno politiko.34 Vstop v politiko v narodni vladi slovenije, ustanovljeni 5. maja 1945, je postala vida tomšic ministrica za socialno politiko 30 Deželak Baric, Uresnicevanje ženske enakopravnosti, 256. 31 Deželak Baric, Politizacija ženske na Slovenskem, 321. 32 Deželak Baric, Vloga in položaj žensk na Slovenskem, 32. 33 Deželak Baric, Uresnicevanje ženske enakopravnosti, 260. 34 Ibid. (1945-1946). ostale pomembnejše funkcije so bile: sekretarka skupšcine Flrj (1948-1952), clanica izvršnega sveta skupšcine lrs (1952-1953 in 1958-1962), predsednica skupšcine lrs (1962-1963), predsednica zbora narodov zvezne skupšcine sFrj (1967-1969), clanica sveta federacije (1967-1974 in 1982-1990), clanica zvezne in republiške ustavne komisije za pripravo ustave sFrj in srs, clanica predsedstva srs (1974-1982), predsednica republiškega družbenega sveta za mednarodne odnose (1974-1984), clanica vodstvenih organov oF, szdl in zveze borcev, predsednica Centralnega odbora aFŽ jugoslavije (1948-1952), organizacijska sekretarka Ck zks (1952-1958), predsednica komisije za razvoj družbeno politicnih skupnosti in mednarodne odnose v Ck zkj (1962-1972), clanica predsedstva zvezne konference szdl jugoslavije, predsednica zveznega sveta za nacrtovanje družine jugoslavije (1971-1978).35 delovala je na podrocju enakopravnosti žensk, in med drugim pisala in objavljala clanke, predavanja s konferenc in seminarjev. v novi jugoslaviji je postala enakopravnost žensk ustavna pravica, zato se je pojavilo vprašanje, kako to enakopravnost uresniciti, katere politicne in druge razmere je potrebno ustvariti. eden izmed faktorjev pocasnega napredovanja enakopravnosti v družbi je zagotovo tudi število žensk na politicnih funkcijah. ker je bilo število žensk v slovenski skupšcini premajhno, da bi lahko imele kakšno pomembnejšo besedo v politicnem življenju, se je nacelo enakopravnosti spolov v praksi pocasi uveljavljalo. ekonomska neodvisnost žensk je bila kljucnega pomena za osvoboditev podrejenosti moškim, zato so ženske iskale zaposlitev zaradi ekonomskih razlogov, pa tudi zaradi drugih ugodnosti, ki jih je nudila (zavarovanje, ponos, obcutek, da nekaj prispevajo k družbi itd.). Delegacija AFž jugoslavije pri tovarišu titu leta 1953. Z leve proti desni: ljubovka tomic, Vida tomšic, tito, Blaženka mimica in mara radic (V. Tomšic: KPJ v boju za emancipacijo žensk, 1978, str.79.) 35 Rožman, Vida Tomšic, 130. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 Z leve: miloš ledinek, Franc leskošek-luka, pavle žaucer in Vida tomšic ob 20-letnici vstaje v Slovenj Gradcu. Avtor Danilo Škofic, 1. 10. 1961 (Arhiv casopisne hiše Vecer) nova oblast, kljub vojnemu revolucionarnemu preboju, ni ovrgla tradicionalne delitve spolov. Že res, da je politicno vodstvo spodbujalo politicno udejstvovanje žensk, vendar se ni nameravalo odpovedati tradicionalnemu ženskemu poslanstvu, materinstvu in vsem družbenim vlogam povezanih z njim (vzgoja, nega, varstvo itd. otrok). te družbene vloge naj bi še naprej pripadale predvsem ženskam. dedišcina tradicije je bila brez dvoma obremenjujoca, še posebej na kmetih. povojne demografske razmere, proces pridobivanja konsenza širših ljudskih množic in zakoreninjenost katolicizma so pristavili svoje. toda vsi ti razlogi ne upravicujejo potenciranja lika matere v povojnem imaginariju in ne pojasnijo, zakaj so lik matere pogosto interpretirali kot trpec in submisiven. verjetno zato, ker trpece in submisivne ženske s svojo ponižnostjo niso ogrožale ne v politiki angažiranih moških niti tistih, ki so ostajali zunaj politike, so pa oblast podpirali.36 vida tomšic je bila mnenja, da lahko ženske dosežejo svoje pravice le v okviru skupnega prizadevanja za pravice vsega cloveštva. zato se je po vojni zavzela za ukinitev vseh predvojnih ženskih društev, v letu 1953 pa še za ukinitev aFŽ. bila je mnenja, da mora država 36 Verginella, Naše žene volijo, 78. z ustrezno zakonodajo zagotoviti ženskam enakopravnost. ravno ukinitev ženskih društev in negativen odnos kpj do feminizma je povzrocilo, da so bile ženske premalo zastopane v oblastnih in politicnih organih, v poklicnem življenju pa so se težje uveljavljale kot moški. temu so pripomogli tudi zakoreninjeni tradicionalni pogledi na vlogo ženske kot matere in gospodinje, ki je po novem tudi delavka. leta 1961 so ustanovili konferenco za družbeno aktivnost žensk, ki je združevala delo vseh prejšnjih ženskih društev in organizacij. v sistemu konferenc37 za družbeno aktivnost žensk ni bilo vec individualnega clanstva, ampak so bili vanje vkljuceni predstavniki razlicnih družbenopoliticnih organizacij in drugih institucij. po novem statutu szdl38 jugoslavije iz leta 1961 so imele konference oziroma sveti za vprašanja družbenega, ekonomskega in politicnega položaja žensk status posebnih oblik delovanja organov socialisticne zveze.39 zaposlitev s polnim delovnim casom za nedolocen cas je ženskam prinesla osnovno ekonomsko neodvisnost in je posledicno bistveno pripomogla k spremembi 37 Tomšic, Samoupravljanje, 65. 38 SZDL: Socialisticna zveza delovnega ljudstva 39 Tomšic, Samoupravljanje, 65. VSE ZA ZGODOVINO marina Vrhovac, »NOVA žENSKA – SKrBNA mAtI, žENA IN GOSpODINjA, …« ZGODOVINA ZA VSE njihove vloge in izboljšanju položaja tako v družini kot v širši družbi. tovrstno vstopanje žensk na trg dela pa ne bi bilo mogoce brez istocasne ustanovitve razvejane mreže javno dostopnih socialnih servisov. v ta namen so bili ustanovljeni otroške jasli in vrtci, podaljšano varstvo, otroške kolonije in domovi, sprva tudi še mlecne in pozneje šolske kuhinje, organizirana skrb za starejše in bolne, pa tudi delavske kuhinje in menze, ki naj bi ženske razbremenile gospodinjskih opravil in celodnevne skrbi za otroke, za starejše obolele ali pomoci potrebne sorodnike in za druge družinske clane.40 zaradi vseh teh sprememb na zakonodajni ravni so se pojavila razpravljanja o redefiniranju družine. vida tomšic je bila prepricana, »da moramo, ko zavestno spreminjamo državo in privatno lastnino, spreminjati tudi družino.«41 napisala je, da »materinstvo zadržuje doma veliko žensk in jih družbeno pasivizira, to pa povzroca nihanje, ki je bilo glede zaposlitve žensk prisotno vse povojno obdobje: kadar je nastala potreba po zaposlitvi vec žensk, smo bili za otroške ustanove, ko pa smo imeli prevec delovne sile – ob raznih reformah – je bilo tudi mnogo vec clankov in govorjenja o tem, kako nujno in celo nenadomestljivo je, da je mati samo doma pri otrocih.«42 tako je razložila dejstvo, da je koncept varstvenih ustanov za otroke, vezan samo na zaposlenost žensk, nihal in bil podvržen predsodkom o vlogi žensk. uresnicevanje enakih pravic žensk pri delu in v dužbi pa so oteževale (otežujejo) tudi neenake življenjske razmere v družini, stara delitev dela in stare obveznosti v gospodinjstvu.43 rešitev konflikta med tema sferama bi naj bila možna le delno z enakomerno delitvijo dela med vse družinske clane v individualnem gospodinjstvu.44 veliko se je ukvarjala s problematiko zakonske zveze in nacrtovanja družine. zavzemala se je za svobodno odlocitev o rojstvih otrok kakor tudi za uvedbo predzakonskega svetovanja, ki je omogocil, da so ženske stopale v zakonsko zvezo svobodno in oba partnerja sta bila poucena o pravicah in dolžnostih, ki izhajajo iz zakonske zveze. omenila je, da v preteklosti ni bila prikrajšana le ženska za svoj delež v družbi, ampak tudi moški za svoj delež v družini, v odnosih z otroci.45 Spremembe na zakonodajni ravni leta 1946 so bili sprejeti ustava Flrj in zakoni o zakonski zvezi, odnosih med starši in otroki, skrbništvu 40 Burcar, Od socialisticne, 304. 41 Tomšic, Vloga žensk, 1553. 42 Ibid. 43 Tomšic, Samoupravljanje, 60. 44 Ibid. 45 Tomšic, Izbrani teksti, 17. in posvojitvi, ki so postavili družinske odnose na nove, enotne temelje. uzakonjeno je bilo nacelo locitve cerkve od države, kakor tudi monogamija (prej je bilo pripadnikom islamske veroizpovedi dovoljeno mnogoženstvo). Ženska in moški sta bila po ustavi enakopravna tudi v zakonskih in družinskih odnosih in sta imela enake pravice ter dolžnosti do skupnih otrok. temeljna nacela o položaju ženske v socialisticni jugoslaviji so bila dolocena v ustavi z dne 31. januarja 1946. ta je po vzoru sovjetske ustave iz leta 1936 zagotovila ženskam enakopravnost »na vseh podrocjih državnega, gospodarskega in družbenopoliticnega življenja« (24. clen). Ženske so dobile volilno pravico (23. clen), pravico do enakega placila za enako delo, do posebne zašcite v delovnem odnosu (24. clen), dostop do vseh javnih služb (33. clen) in enakopraven položaj v izobraževalnem sistemu (38. clen).46 v skladu s socialisticno politiko, ki je že v osnovi spodbujala splošno zaposlenost in je dajala poseben poudarek ženski emancipaciji, so ženske prvic za vse vrste poklicev pridobile pravico do zaposlitve za nedolocen cas s polnim delovnim casom, iz cesar so izhajale pomembne individualne pravice do socialnega, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja. prav tako so dobile pravico do porodniškega dopusta pred porodom in po njem, ki je bil placan enako kot redni delovni cas s stalnimi dodatki. v veljavo je stopila prepoved odpovedi delovnega razmerja vsem nosecnicam in dojecim materam; zakonodaja pa je materam zagotavljala socialno varnost in ekonomsko neodvisnost tudi s posebno dolocbo, ki je ženski omogocila, da se po preteku porodniškega dopusta vrne nazaj na isto delovno mesto s polnim delovnim casom, ki ga je zapustila ob nastopu porodniškega dopusta. Ženske so kot polno zaposlene delavke in matere postale upravicene do razlicnih socialnih transferjev, pomoci in olajšav na individualni osnovi in ne vec v odvisnosti od zaposlenega moškega.47 razvoj družbenoekonomskih odnosov je rešil številna socialna vprašanja, odprl pa je tudi nova. dosledna uporaba nacela enakopravnosti v praksi je za nove življenjske in pravne dileme zahtevala nove pravne rešitve. o njih je tekla razprava pri sprejemanju mnogih zakonov, ki na prvi pogled niso imeli neposredne zveze s tematiko, na primer okoli legalizacije abortusa (pri sprejemanju kazenskega zakona); nadalje pri zakonu o imenih (sprejeta je bila svobodna izbira družinskega imena zakoncev); ali zakona o osebni legitimaciji (v kateri ni vec podatka o ocetovem imenu, da bi se poleg 46 Jeraj, Slovenke, 92. 47 Burcar, Od socialisticne, 303. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 drugega izognili tudi nadaljevanju tradicionalne diskriminacije nezakonskega otroka) in podobno.48 v casu socializma se je tudi ustava Flrj spreminjala in dopolnjevala. po spremembah iz leta 1971 in iz leta 1974 so sprejemale republike in pokrajini za podrocje zakonske in družinske zakonodaje svoje zakone. s tem je bila dana možnost, da se je ta zakonodaja v nekaterih elementih bolj prilagodila konkretnim razmeram v posameznih republikah. tako na primer ustava Flrj iz leta 1946 pravi: »zakonska zveza je kot osnova družine pod zašcito države.« ustava sFrj iz leta 1974 pa pra vi: »družina uživa dužbeno varstvo. zakonsko zvezo in pravna razmerja v zakonski zvezi in družini ureja zakon. zakonska zveza se veljavno sklepa s svobodno privolitvijo oseb, ki jo sklepata pred pristojnim organom. /…/ starši imajo pravico in dolžnost skrbeti za vzrejo in vzgojo svojih otrok. otroci so dolžni skrbeti za svoje starše, ki jim je potrebna pomoc. /…/ otroci, rojeni izven zakonske zveze, imajo enake pravice in dolžnosti kot otroci, rojeni v zakonski zvezi.« (188. clen).49 ustava sFrj iz leta 1974 še doloca, da je pomen zakonske zveze za družbo v zasnovanju družine. v okviru ustave sFrj iz leta 1974 je v poglavju o svobošcinah, pravicah in dolžnostih cloveka in obcana zapisana »pravica cloveka, da svobodno odloca o rojstvu svojih otrok. ta pravica se lahko omeji samo iz zdravstvenih razlogov.« (191. clen). ta clovekova pravica je bila zapisana tudi v vseh republiških in pokrajinskih ustavah ter v ustreznih zakonih. povsod je bil splav možen na zahtevo nosecnice, vendar samo do desetih tednov nosecnosti. po desetih tednih pa je bil predpisan poseben postopek. dve republiki (slovenija in hrvaška) sta uredili poleg tega tudi dostopnost kontracepcije, sterilizacijo, zdravljenje neplodnosti in umetno oploditev.50 toda, kakor se je pokazalo že v sovjetski zvezi, crka zakona je žensko enakopravnost le omogocala, uresniciti je ni mogla. v enopartijski državi, kjer je kp vodila vse politicno in ekonomsko dogajanje, je povsem razumljivo, da je partijsko vodstvo skušalo vplivati tudi na nacin uresnicevanja enakopravnosti žensk. Ceprav je bila ženska enakopravnost nelocljiv sestavni del vseh na marksizmu in leninizmu temeljecih gibanj in jo je tudi kpj že kmalu po ustanovitvi zapisala v svoj program, pa je po koncani vojni tako jugoslovansko kot slovensko politicno vodstvo neutrudno izjavljalo, da so ženske dobile enakopravnost zato, ker so si jo zaslužile s sodelovanjem v narodnoosvobodilnem boju in revoluciji. v državi, v kateri ženske niso dobile enakopravnosti po 48 Tomšic v GecKorošec, Družinsko pravo, 6. 49 Ibid., 67. 50 Ibid., 12. parlamentarni poti, ampak z revolucijo, pa se je zlahka uveljavilo mnenje, da morajo ženske vedno znova dokazovati, da si doloceno pravico zares zaslužijo. po nacelu, da iz pravic izhajajo tudi obveznosti, so politicni voditelji ženske vedno znova opozarjali, da izbojevana enakopravnost nalaga velike dolžnosti. dolžnosti je seveda dolocalo partijsko vodstvo v skladu s trenutnimi potrebami notranje in zunanje politike. kljub temu da so bile enkrat bolj poudarjene ene, drugic pa druge naloge, so vse vodile k istemu cilju – k oblikovanju »nove ženske«, ki naj bi bila vse tisto, kar se je od nje obicajno pricakovalo – skrbna mati, žena in gospodinja, zraven pa še veliko vec – zaposlena, izobražena in politicno dejavna.51 Boj za enakopravnost spolov na mednarodni ravni (OZN) vida tomšic se je kot borka za enakopravnost spolov udejstvovala tudi na mednarodni ravni. kot clanica razlicnih parlamentarnih delegacij je opravila veliko število obiskov v tujini – obisk anglije in Francije leta 1951; misija dobre volje v indiji od decembra 1952 do januarja 1953; obisk bolgarije leta 1956, mehike in venezuele leta 1960; obisk Šrilanke in indije leta 1974 – ter se udeležila številnih kongresov in konferenc.52 udeležba na pomembnejših kongresih in konferencah vkljucuje plenum mednarodne demokraticne federacije žensk v moskvi (leta 1946) in rimu (leta 1948). kot predsednica Centralnega odbora aFŽ jugoslavije je bila predstavnica organizacije mednarodne demokraticne federacije žensk (mdFŽ) do leta 1949. vodila je delegacijo zveze ženskih društev jugoslavije v sovjetski zvezi (leta 1956) in delegacijo zveze komunistov jugoslavije na iii. nacionalni konferenci žensk – komunistk kp italije v rimu (leta 1962). udeležila se je regionalnega kongresa mednarodne zveze za nacrtovano starševstvo in obiskala ženske organizacije v maliju, gvineji in senegalu (leta 1967). bila je vodja delegacije jugoslovanskega koordinacijskega odbora za pomoc vietnamu na mednarodni konferenci o vietnamu v stockholmu (leta 1969); sodelovala je na 20. plenarni konferenci mednarodnega sveta žensk na dunaju (leta 1973).53 pomembna zapušcina je njeno delovanje v okviru organizacije združenih narodov (ozn), kjer je bila aktivna clanica in predstavnica v razlicnih organih in komisijah. ozn je prvic obiskala leta 1954 kot clanica jugoslovanske delegacije. zasedala je nekatera pomembna vodstvena mesta. med letoma 1952 in 1979 je bila organizacija najbolj dejavna, takrat so sprejeli vse 51 Jeraj, Slovenke, 9394. 52 Rožman, Vida Tomšic, 134135. 53 Ibid. VSE ZA ZGODOVINO marina Vrhovac, »NOVA žENSKA – SKrBNA mAtI, žENA IN GOSpODINjA, …« ZGODOVINA ZA VSE Zakljucno plenarno zasedanje 5. kongresa SZDl Slovenije. Na sliki: 2. z leve Boris Kraigher, ob njem desno je Franc leskošekluka in Vida tomšic. Avtor jože Gal, 9. 3. 1961 (Arhiv casopisne hiše Vecer) konvencije, ki se nanašajo na pravice žensk: konvencija o politicnih pravicah ženske leta 1952; konvencija o privolitvi k sklenitvi zakonske zveze, minimalni starosti za sklenitev zakonske zveze in registraciji zakonske zveze leta 1957; deklaracija o odpravi diskriminacije žensk leta 1967; konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk leta 1979 (nadgradnja iz leta 1967). ozn je v mednarodnem letu žensk leta 1975 in v dekadi žensk (1976-1985) zapisala v svoje dokumente, da je izboljšanje položaja žensk integralno strateško vprašanje razvoja, ki pomeni ne samo ekonomsko rast, temvec tak razvoj, ki naj mobilizira vse materialne in cloveške moci vsake dežele in mednarodne skupnosti. tako lahko omogoci polno udeležbo žensk kot tudi moških v družbenoekonomskem življenju in udeležbo najširših slojev prebivalstva v uživanju plodov razvoja, v upravljanju in v politicnem odlocanju.54 medtem ko je vec ali manj vecina držav sprejela pravne enakosti obeh spolov v nacionalne zakonodaje, se je moralo vse ostreje postaviti vprašanje, zakaj se te spremembe v vsakdanjem življenju tako pocasi uresnicujejo. zaradi tega je bila naloga akcije ozn v mednarodnem letu žensk, da se preide od priznavanja enakopravnosti žensk de iure na de facto uresnicevanje te enakopravnosti.55 54 Tomšic, O globalnem, 1358. 55 Ibid. vida tomšic je posebno pozornost namenjala vprašanju nacrtovanja družine, ki pa je sprožilo razlicne odzive. izhajala je iz nacela, da mora clovek postati gospodar svoje usode, da bi morala znanost posebej omogociti ženi zdravo in srecno materinstvo, rojstvo otrok, ki bodo zaželeni in ljubljeni.56 predstavniki nordijskih držav, s Švedsko na celu, so veckrat poskušali doseci, da bi nacrtovanje družine postala politika zn kot ena izmed pomoci nerazvitim deželam. pri tem je glede omejevanja rojstev prišlo do nesoglasja – nekatere države so ga imele za najzanesljivejšo pot za reševanje socialnih vprašanj manj razvitih držav, druge so se uporabi kakršnih koli sredstev za omejevanje rojstev mocno upirale. predlog je doživel odpor pri izrazito katoliško usmerjenih državah južne amerike, z argentino na celu.57 jugoslovanska delegacija je nato predlagala, da naj bi ozn in njene agencije posvetile izrecno pozornost temu problemu, kjer se ženske množicno zatekajo k splavom, namesto da bi jim dajali zdravstvene nasvete in preventivna sredstva. tako so zbudili zanimanje in akcijo mednarodne zdravstvene organizacije.58 svoje aktivno delo na tem podrocju je nadaljevala. kot je sama zapisala: »nemara se bo zdel npr. poziv vseh 56 Rožman, Vida Tomšic, 136. 57 Ibid. 58 Ibid., 137. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 teh konferenc, naj moški doma vec delajo, komu naiven. vendar takšno stališce nima samo svojih vzrokov, ampak bo imelo tudi globje posledice. tako naj vpliva npr. na pripravo na zakon, ki naj bi že v šoli zacela odpravljati dosedanje stereotipe z vzgojo k razdelitvi tistega dela, ki se še opravlja v družini in gospodinjstvu. /…/ položaj žensk in moških je torej treba korenito spremeniti – spremembe pa so mogoce le v gibanju naprej, ko se hkrati z življenjem ljudi mora spremeniti tudi njihova miselnost, zavest.«59 zadnja konferenca ozn o ženskah katere se je udeležila je bila v nairobiju leta 1985. Zakljucek vida tomšic je pripadala komunisticni partiji, ki je izhajala iz temeljnih spoznanj marksisticne teorije o družbi. vse politicne stranke,60 ki so temeljile na idejah marxa in engelsa ter na beblovi interpretaciji teh idej, so predvidele tudi spremenjen položaj žensk v novem družbenem redu. komunisticna partija jugoslavije, ki se je zgledovala tudi po izkušnjah prve socialisticne države sovjetske zveze, je prizadevanja za enakopravnost žensk vkljucila v svoj program že leta 1920, na 2. državnem partijskem kongresu v vukovarju.61 boj za enakopravnost spolov je vida tomšic strnila v žensko vprašanje, ki se je pred nastankom Flrj dotikal pravnega izenacenja in formalne enakopravnosti obeh spolov. v novi jugoslaviji pa je postala vsaka oblika diskriminacije glede na spol protiustavno dejanje, zato je žensko vprašanje zavzemalo stališce boja za nove pravice, za spremembo odnosov med ljudmi, za novo vlogo delavstva. menila je, da lahko ženske dosežejo svoje pravice samo v okviru skupnega prizadevanja za pravice vsega cloveštva. razcistila je v cem je žensko vprašanje družbeno. trdila je, da se mora spremeniti cela družba za novo opredelitev položaja in vloge vseh družinskih clanov: »tu ne gre le za splošna merila o standardu, gre za bistvo odnosov. saj je danes že ocitno, da lahko v tovarnah v raznih deželah ljudje delajo z enakimi stroji – toda njihov položaj, vloga in miselnost in njihove možnosti, da vplivajo in odlocajo o odnosih pri delu in o svojem življenju izven delovnega procesa, so razlicni – in v tem se razlikuje samoupravljalski socializem od drugih sistemov. zato bi po mojem mnenju morali ugotoviti, da je žensko vprašanje družbeno zato, ker je njegova dokoncna razrešitev povezana z daljnosežnimi spremembami, 59 Tomšic, K vprašanjem, 402403. 60 Jeraj, Komunisticna partija, 161. 61 Ibid. s prestrukturiranjem celotne družbe v smislu novih odnosov med ljudmi pri delu in v družini.«62 ker je bilo število žensk v skupšcini lrs (srs) premajhno, da bi lahko imele pomembnejšo besedo v politicnem življenju, je bil boj vide tomšic težji. sodelovala je pri oblikovanju zakonskih predpisov za zašcito ženske in matere na delovnem mestu, v casu nosecnosti, poroda in nege otrok.63 nove priborjene pravice so se v praksi pocasi uveljavljale, pa vendar so obrodile sadove. uvedli so ustanove, kot so otroške jasli, vrtec, kolonije, gospodinjski servisi, šolske in delavske menze itd. splav so legalizirali, kontracepcijska sredstva so postala splošno dostopna, v šolski pouk so uvedli spolno vzgojo. veliko se je delalo na podrocju vzgoje za aktivno odgovorno starševstvo, ljubec odnos med družinskimi clani, vzajemno pomoc pri gospodinjskih opravilih in vzgoji otrok, saj v preteklosti ni bila prikrajšana le ženska za svoj delež v družbi, ampak tudi moški za svoj delež v družini, v odnosih z otroci. vida tomšic je svoje aktivno delo na podrocju ženskega vprašanja opravljala tudi na mednarodnem prizorišcu. nastope v ozn je izkoristila za promocijo politicnega sistema socialisticnega samoupravljanja in za prizadevanje za pravice žensk v skladu s cilji evropske socialne demokracije.64 ko se je republika slovenija osamosvojila in je nastopil drugi politicni sistem, je ugotavljala, da je zastopanost žensk v oblastnih organih manjša kot prej. brezposelnost je marsikdaj najbolj prizadela ženske, ki zaradi materinske funkcije težje dobijo delo. ugotovila je tudi, da število nasprotnikov ženske enakopravnosti narašca, pa vendar je upala, da ženske v sloveniji nikoli ne bodo dovolile, da bi jim kdo vzel pravice, ki so jih že pridobile.65 Viri in literatura burcar, lilijana: od socialisticne k (neoliberalni) kapitalisticni družbenoekonomski ureditvi: redefinicija državljanstva žensk. Borec: revija za zgodovino, literaturo in antropologijo, 61, 2009, št. 657/661, str. 296-331. deželak baric, vida: vloga in položaj žensk na slovenskem v narodnoosvobodilnem boju in revoluciji 1941-1945. Naše žene volijo (ur. milica antic gaber). ljubljana: urad za žensko politiko, 1999, str. 21-42. deželak baric, vida: politizacija ženske na slovenskem v casu druge svetovne vojne. Ženske 62 Tomšic, Na rob, 12. 63 Rožman, Vida Tomšic, 134. 64 Jeraj, Vida Tomšic (19131998), 520. 65 Ibid. VSE ZA ZGODOVINO marina Vrhovac, »NOVA žENSKA – SKrBNA mAtI, žENA IN GOSpODINjA, …« ZGODOVINA ZA VSE skozi zgodovino: zbornik referatov 32. zborovanja slovenskih zgodovinarjev (ur. a. Žižek). ljubljana: zveza zgodovinskih društev slovenije, 2004, str. 317-322. deželak baric, vida: uresnicevanje ženske enakopravnosti na slovenskem med drugo svetovno vojno in po njej. Borec: revija za zgodovino, literaturo in antropologijo, 61, 2009, št. 657/661, str. 236-268. gec-korošec, miroslava: Družinsko pravo SFRJ: 1. del: Pravna ureditev zakonske zveze in izvenzakonske skupnosti. ljubljana: Center za samoupravno normativno dejavnost, 1981. jeraj, mateja: komunisticna partija, antifašisticna fronta žensk in uresnicevanje ženske enakopravnosti v sloveniji (1943-1953). Arhivi, 26, 2003, št. 1, str. 161-178. jeraj, mateja: Slovenke na prehodu v socializem: (vloga in položaj ženske v Sloveniji 19451953). ljubljana: arhiv republike slovenije, 2005. jeraj, mateja: vida tomšic (1913-1998). Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem (ur. alenka Šelih et al.). ljubljana: tuma: sazu, 2007, str. 518-522. jogan, maca: Ženske na poti od delne družinske do celostne družbene uveljavitve. Ženske in diskriminacija (ur. maca jogan). ljubljana: delavska enotnost, 1986, str. 9-58. kobolt, katja: nezadovoljna bela ženska od dvojne k trojni obremenjenosti ali ujetnica dialektike vica. Feminizam – politika jednakosti za sve. Pro Femina: casopis za žensku književnost i kulturu Beograd, zima/prolece 2011, specijalni broj (ur. j. petrovic in d. arsenijevic). beograd: Fond b92, 2011, str. 19-26. rožman, sara: vida tomšic in njeno delovanje v okvirih socialisticne ženske politike. Ženske na robovih politike (ur. milica antic gaber). ljubljana: sophia, 2011, str. 125-142. Slovenke v narodnoosvobodilnem boju: zbornik dokumentov, clankov in spominov. 1. zvezek. ljubljana: zavod borec, 1970. tomšic, vida: vloga žensk v gospodarskem in družbenem razvoju pri nas in v svetu. Teorija in praksa, 9, 1972, št. 11-12, str. 1537-1557. tomšic, vida: k vprašanjem o položaju žensk v sodobnem svetu. Teorija in praksa, 13, 1976, št. 5-6, str. 394-411. tomšic, vida: Ženska, delo, družina, družba. ljubljana: komunist, 1978(1). tomšic, vida: na rob novih zakonov. Teorija in praksa, 15, 1978(2), št. 1-2, str. 10-22. tomšic, vida: o globalnem, svetovnem pomenu boja za enakopravnost žensk. Teorija in praksa, 15, 1978(3), št. 11-12, str. 1357-1371. tomšic, vida: Izbrani teksti / Vida Tomšic. 2 zvezka, izbor tekstov pripravila renata mejak. ljubljana: zavod sr slovenije za šolstvo, 1980. tomšic, vida: Samoupravljanje in udeležba žensk v razvoju. ljubljana: univerzum, 1983. verginella, marta: naše žene volijo. Naše žene volijo. (ur. milica antic gaber). ljubljana: urad za žensko politiko, 1999, str. 71-84. vrecko, lea, hana habjan in lea zupanc: Podobe in vloge žensk v ženskem revijalnem tisku v casu socializma in na prehodu v demokracijo: Pregled Naše žene in Jane. delovni zvezki iCk – nacionalni razred, 5, št. 1. ljubljana: inštitut za civilizacijo in kulturo, 2009. Zusammenfasung „DIE NEUE FrAU – EINE TrEUSOrGENDE MUTTEr, EHEFrAU UND HAUSFrAU, UND AUSSErDEM NOCH VIEL MEHr – BErUFSTäTIG, GEBILDET UND POLITISCH AKTIV.“ Vida Tomšic und die Frauenfrage vida tomšic war eine bedeutende politikerin und die erste Frau in der slowenischen nationalregierung des ehemaligen jugoslawien. im rahmen der kommunistischen vorstellung, die die geschlechteremanzipation mit der klassenemanzipation gleichsetzte, trat sie für die gleichberechtigung der geschlechter sowie für soziale entwicklungsmöglichkeiten für alle Frauen und kinder ein. der Feminismus wurde im sozialismus als eine rechte opportunistische kraft angesehen, die die Frauen vom gemeinsamen kampf abwendet, und war daher unerwünscht. auch Frauenvereine und -gruppen waren verboten, mit ausnahme der antifaschistischen Frauenfront aFŽ, die im jahr 1953 aufgelöst wurde. die zu einem teil der proletarischen revolution gewordene Frauenfrage setzte sich durch. vida tomšic war der meinung, dass Frauen ihre rechte nur im rahmen des gemeinsamen bemühens um die rechte der gesamten menschheit erlangen können. deshalb wurden Frauen in der kommunistischen partei gesellschaftlich und politisch ausgebildet und zum gemeinsamen kampf gegen die besatzer aufgerufen, da sie, so die überzeugung, nur auf diesem Weg eine gleichberechtigte stellung in der gesellschaft erlangen konnten. vida tomšic war ministerin für sozialpolitik und wirkte als teil der höchsten staatsgewalt bei der ausarbeitung der verfassung und der gesetzgebung mit. sie erklärte, dass Frauen sich formal-juristische rechte und die wirtschaftliche selbständigkeit erkämpfen müssen, VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 wenn sie gleichberechtigt sein wollen, daher förderte sie die weibliche berufstätigkeit. als angehörige der legislative bemühte sie sich um die einführung von gesetzen, die die stellung der Frauen verbessern sollten. die grundprinzipien über die stellung der Frau im sozialistischen jugoslawien waren bereits in der verfassung von 1946 festgelegt worden. diese garantierte den Frauen gleichberechtigung auf allen gebieten des staatlichen, wirtschaftlichen und gesellschaftspolitischen lebens, das Wahlrecht und das recht auf gleichen lohn für gleiche arbeit, den zugang zu allen öffentlichen ämtern sowie die gleichberechtigte stellung im bildungssystem. unter anderem bekamen Frauen zum ersten mal für eine reihe von berufen das recht auf unbefristete vollzeitarbeit, woraus wichtige individualrechte in bezug auf die sozial-, kranken- und pensionsversicherung hervorgingen, außerdem das recht auf einen mutterschaftsurlaub vor und nach der geburt, der wie die reguläre arbeitszeit einschließlich fester zulagen bezahlt wurde. im laufe der zeit wurde die verfassung verändert und ergänzt. im rahmen der jugoslawischen verfassung von 1974 war erstmals das recht des menschen verankert, frei über die geburt der eigenen kinder zu entscheiden. dies bedeutete die legalisierung der abtreibung, die freie Wahl des Familiennamens der eheleute, den zugang zu verhütungsmitteln, die möglichkeit der sterilisation, der behandlung von unfruchtbarkeit und der künstlichen befruchtung und ähnliches mehr. das sozialistische regime brachte bestimmte soziale rechte für Frauen und verankerte sie auf der ebene der gesetzgebung. doch konnte der buchstabe des gesetzes die gleichberechtigung der Frauen nur ermöglichen, nicht aber verwirklichen. die Frau bekam neue gesellschaftliche rollen, sie war nicht nur mutter, hausfrau und erzieherin, sondern auch arbeiterin und politisch aktiv. im einparteienstaat, in dem die kommunistische partei das gesamte politische und wirtschaftliche geschehen lenkte, versuchte die parteiführung auch auf die art und Weise der verwirklichung der gleichberechtigung einfluss zu nehmen. der eintritt der Frauen in die öffentliche sphäre war von der missbilligung von menschen aus allen reihen begleitet. es war für Frauen schwierig, gleichberechtigt in der politik mitzuwirken und wichtige positionen zu besetzen. die feministische kritik der sozialistischen geschlechterordnung richtete sich gegen die tatsache, dass die rechte der Frauen im sozialismus auf soziale rechte beschränkt blieben und Frauen keine politische macht sicherten. gefangen in den traditionellen ansichten über die geschlechterrollen musste sich jede einzelne Frau ihre gleichberechtigung in der privatsphäre alleine erkämpfen. langsam aber doch begann sich aber auch die patriarchale aufteilung der rollen in der Familie aufzuweichen. Schlagwörter: vida tomšic, Frauenfrage, sozialismus VSE ZA ZGODOVINO Polona Sitar »Tist obcutek, ko dobiš prvo placo – zdej si boš lahka pa sama kej kupla« Podobe vsakdanjega življenja slovenskih žensk po letu 1945 skozi vidike zaposlitve in potrošnje SITAr Polona, mlada raziskovalka, inštitut za kulturne in spominske študije, zrC sazu, novi trg 4, 1000 ljubljana 305-055.2"1945/..." 347.962.7-055.2"1945/..." »TIST OBcUTEK, KO DOBIŠ PrVO PLAcO – zDEj SI BOŠ LAHKA PA SAMA KEj KUPLA« Podobe vsakdanjega življenja slovenskih žensk po letu 1945 skozi vidike zaposlitve in potrošnje prispevek se osredotoca na razumevanje sprememb, ki jih ženskam prinese zaposlitev za polni delovni cas v obdobju socializma na slovenskem. nova identiteta zaposlenih žensk se je navzven manifestirala tudi v drugacni, bolj urejeni zunanji podobi, financna neodvisnost pa je botrovala temu, da so ženske iskale raznolike prostocasne aktivnosti tudi izven doma in nacine kultiviranja ženskosti skozi potrošnjo. v prispevku bomo poskusili razumeti, kaj je ženskam pomenil lastni zaslužek, kako so z njim upravljale in kako se je njihova zunanja podoba spremenila z zaposlitvijo. prispevek temelji na analizi terenskega dela in intervjujev z upokojenimi sogovornicami, ki so svoje aktivno življenje preživele v obdobju socializma, s cimer želi prispevati dodaten diskurz k že obstojecemu politicnemu in ekonomskemu uradnemu zgodovinskemu diskurzu. Kljucne besede: zaposlitev žensk, socializem, potrošne prakse, podjetje slovenija sadje SITAr Polona, young researcher, institute of Culture and memory studies, research Centre of the slovenian academy of sciences and arts, novi trg 4, si-1000 ljubljana 305-055.2"1945/..." 347.962.7-055.2"1945/..." “THAT FEELIN’ WHEN yOU HAVE GOTTEN yOUr FIrST SALAry – NOW yOU CAN FINALLy BUy SOMETHING FOr yOUrSELF” Images of everyday life for Slovenian women after 1945, from the perspective of employment and consumption The article focuses on comprehension of the changes that came with full-time jobs for women during the era of socialism in slovenia. We will try to understand what the money earned by women themselves meant to them and how they managed it. We will investigate how they spent it and how their external appearance changed after they got a job, and how much it mattered to them. The pressure from working full-time, while caring for children and the household was one aspect of life under socialism—however, not the only one. The new identity of a working woman manifested itself on the outside in a new, tidier appearance, and financial independence induced them to start engaging in diverse leisure time activities outside their homes, while cultivating their womanhood through consumerism. Key words: paid work, consumption practices, slovenija sadje enterprise, socialism VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 Uvod »Tist obcutek, ko dobiš prvo placo … To je pa tak ponos! Zdej pa le ne bo treba tulk šparat, si boš lahka sama kej kupla. To je blo tok luštn!« tako je meta, rojena leta 1928 v domžalah, ki je danes upokojena, opisala svoje obcutke, ko je prejela svojo prvo placo v tovarni helios (tovarna barv, lakov in umetnih smol marx-engels kolicevo) v domžalah. meta pripada generaciji žensk, ki se je prva množicno zaposlila. »Veljalo je, da so ženske isto kot moški in se lahko zaposlijo,« se je spominjala. v obdobju socializma je bila zaposlitev za polni delovni cas kljucen razlog za vstop žensk v javno sfero. mocno je preoblikovala javne in zasebne sfere življenja, razumevanja moškosti in ženskosti ter družbena pricakovanja do žensk v gospodinjstvu in zakonu. v tem prispevku bomo skozi metino zgodbo, njene izbire, odlocitve in strategije, poskusili razumeti, kakšne spremembe je ženskam prinesla zaposlitev v socializmu in kako je vplivala na njihov družbenoekonomski položaj, pri cemer pa bomo vkljucili tudi pripovedi drugih sogovornic. meto smo izbrali za osrednjo sogovornico, ker je bila zaposlena v podjetju slovenija sadje, v enem najpomembnejših slovenskih podjetij v jugoslaviji, med katere je spadalo tudi podjetje slovenija vino. v obeh podjetjih je bilo zaposlenih nekaj mojih sogovornic, zato so metine izkušnje skupne tudi drugim ženskam. poskusili bomo razumeti, kje so se ženske v socializmu zaposlovale, kaj jim je pomenil lastni zaslužek in kako so z njim upravljale. zanimalo nas bo tudi, kako se je njihova zunanja podoba spremenila z zaposlitvijo in kakšen pomen so ji pripisovale. z meto sva se srecevali v kavarni atrija v enem izmed domov starejših v ljubljani. obicajno je pila kratko kavo, v katero je stresla paket sladkorja in pri tem z žlico mešala tako trdo, kot da bi želela z njo izdolbsti dno skodelice. »Zdej opažam, da ce pijem kavo, se zacnem trest, potem mi pa srce tako mocno poje.« bila je ena izmed tistih sogovornic, pri katerih si iz obrazne mimike takoj razbral razpoloženje. njen izraz se je lahko v trenutku iz strogega in resnega prelevil v mehkega in nežnega. »Takrat, ko se smejem, sem luštna, ko se pa grdo držim, pa deset let gor!« meta se je rodila materi gospodinji, ki je doma skrbela za velik vrt. Ceprav njena mati ni študirala, se je skupaj z metinim ocetom zavzemala za šolanje svojih petih otrok. leta 1945 je bila meta sprejeta v skoj, leta 1947 pa v komunisticno partijo. njeno šolanje je prekinila 2. svetovna vojna, zato je morala po njej opravljati dopolnilne izpite. »Ampak naš oce je reko: ‘Ne bo tega, nobene potuhe! To je treba narest, pa fertik’.« koncala je nemško mešcansko srednjo šolo v domžalah in na spodbudo oceta nadaljevala šolanje na gimnaziji ledina v ljubljani. izkušnje življenja v obdobju socializma se razlikujejo glede na posamezne sogovornice zaradi razlik v družbenem razredu, spolu, izobrazbi, poklicu … z raziskovanjem ambivalentnosti in dvoumnosti življenjskih svetov sogovornic lahko ustvarimo nove nacine konceptualizacije in pisanja o spolu, ki ga dojemamo ne le kot ustvarjeno identiteto, ampak tudi kot utelešeno uprizarjanje. s preucevanjem navideznih fiksnih kategorij, kot sta materinstvo in ženskost, je potrebno opozoriti na njihovo kulturno konstrukcijo, predvsem na to, kako sogovornice razumejo, izpogajajo in utelešajo ideje ter prakse. na takšen nacin se lahko izognemo poenostavljenemu pisanju o njihovi družbeni podrejenosti in patriarhatu.1 socialisticna politika je z opredeljevanjem ženskega spola promovirala množicno industrializacijo in strankarsko zvestobo, spol pa je bil tudi prizma, skozi katero so ljudje interpretirali, se pogajali, upirali in vcasih popolnoma ignorirali državne diskurze.2 v raziskavi se bomo poslužili metode ustne zgodovine (angl. oral history), ki temelji na zbiranju govorjenih in zapisanih spominov vsakdanjega življenja, ki evidentirajo pretekle dogodke zgodovinskega pomena in odnos posameznikov do njih. v ustni zgodovini je najpogostejša življenjska zgodba, pripoved o izkušnjah življenja posameznika, ki vkljucuje pomembne življenjske dogodke, pravi mojca ramšak.3 Življenjsko zgodbo kot kategorijo je sredi 80. let prejšnjega stoletja na slovenskem prva uvedla marija makarovic. kot opozarjata marija makarovic in marta košuta,4 najdemo v enciklopedijah biografske podatke o znamenitih osebnostih, pomembnih za zgodovino cloveštva ali posameznega naroda, zaradi junaških dejanj, znanstvenih odkritij in drugih zaslug, ne najdemo pa nicesar o »nepregledni množici tistih, ki so temelj žitja in bitja vsakega naroda«. raziskovalci, ki se poslužujejo pristopa ‘ustne zgodovine’, pravijo, da je ta metoda uporabna za zbiranje subjetkivnih, ne objektivnih informacij.5 kot pravi paul Thompson, intervjuji ustne zgodovine priskrbijo pogled na prenos vrednot skozi generacije in podajo boljši vpo 1 Glej: AbuLughod, The romance of resistance; Gal in Kligman, The Politics of Gender After Socialism; Patico in Caldwell, Consumers Exiting Socialism. 2 Massion, Workers under Construction, str. 14–5. 3 Ramšak, Portret glasov, str. 16. 4 Makarovic in Košuta, Ena duša in ena pamet, str. 7–8. 5 Glej: Oakley, Interviewing Women; Thompson, The Voice of the Past; Riessman, When Gender is not Enough; Ritchie, Doing Oral History; Stanley, The auto/biographical I. VSE ZA ZGODOVINO polona Sitar, »tISt OBcutEK, KO DOBIŠ prVO plAcO …« ZGODOVINA ZA VSE gled v kulturne vzorce ter obcutke posameznika.6 usten dokaz zvira iz neposredne osebne izkušnje, zato ne more biti potrjen, lahko pa je ovrednoten z umestitvijo v širši kontekst. kot opozarja mojca ramšak, so življenjske zgodbe predmet raziskave, ne le metoda.7 Življenjepisno gradivo se v ‘ustni zgodovini’ uporablja kot primarni vir, druga literatura pa služi kot podpora temu gradivu, pri cemer pa je potrebna ustrezna kritika virov in ureditev gradiva za analizo. Vkljucevanje žensk na trg dela delo je bilo v socialisticni jugoslaviji proglašeno za najvišjo vrednoto. skladno z marksisticno-leninisticno doktrino so bili delavci dojeti kot najbolj progresivni družbeni razred. temeljne družbene vezi v socializmu so temeljile na delavski solidarnosti in ponosu; biti delavec je predstavljalo družbeni status in temeljni nacin socializacije. veljalo je, da bodo jugoslovani lahko razvili socialisticno zavest šele ob vzpostavljenem materialnem temelju industrijske družbe, zato se je takoj po vojni v jugoslaviji stremelo h gospodarski obnovi države. v povojnem obdobju se je število zaposlenih žensk v jugoslaviji povecalo za približno devetkrat.8 stopnja ekonomske osamosvojitve in osvoboditve žensk je bila v jugoslovanski družbi razmeroma visoka, v slovenski družbi pa zelo, saj je bilo v 80. letih zaposlenih skoraj 45 % žensk.9 Ženske naj bi v socializmu dobivale za enako delo enako placilo, vendar so obstajale razlike glede na spol, saj so bile zaposlene pretežno v »nizko akumulativnih dejavnostih«, kot so: tekstilna, kovinska, usnjarska, predelovalna in tobacna industrija. osebni dohodki žensk so bili povprecno za 20 % nižji od moških, predvsem zaradi višje šolske in strokovne izobrazbe moških, njihove daljše delovne dobe in zaradi zaposlovanja v »ženskih panogah«, kot so cišcenje, skrb, vzgoja, ki so iz zasebne sfere pronicale v javno.10 iz preu 6 Thompson, The Voice of the Past, str. 296, 301. 7 Ramšak, Portret glasov, str. 14. 8 Udeležba žensk v placanem delu, ki je bila visoka že pred 2. sve tovno vojno, je po njej narašcala. Leta 1952 je znašala 33,3 %, leta 1970 41,2 %, leta 1980 44,2 % in leta 1990 46,8 %. V 90. letih in kasneje se ta delež ni bistveno spreminjal (Jogan, Slovenska (postmoderna) družba in spolna neenakost, str. 370). Zaposlovanje žensk v Jugoslaviji je narašcalo hitreje kakor skupna zaposlenost. V obdobju 1954–1974 je bila povprecna letna stopnja rasti zaposlovanja žensk 6 %, stopnja rasti zaposlovanja moških pa 3,8 % (Tomšic, Ženska v razvoju socialisticne samoupravne Jugoslavije, str. 89–90). 9 Jogan, Emancipacija žensk kot sestavina množicne zavesti, str. 25–6. 10 Cepic, Zvišanje življenjske ravni, str. 1088. Zaradi težnje po pospeševanju industrijskega razvoja v socialisticni Jugoslaviji po vojni se je povecalo število žensk, zaposlenih v proizvodnji. Najvec delavk je bilo zaposlenih v tekstilni in kovinski industriji, v rudarstvu in crni metalurgiji. Naraslo je tudi število delavk v lesni, usnjarski in cevanja zaposlitvene strukture v jugoslovanski industriji je razvidno, da je bilo vec žensk zaposlenih v panogah in dejavnostih, v katerih je bil osebni dohodek nižji, prav tako so ženskam z enakimi kvalifikacijami težje zaupali zahtevnejša in bolje placana dela.11 iz delavskega statusa so izhajale tudi ostale socialne pravice, kot so pravica do socialnega zavarovanja, po rodniškega dopusta, ugodnosti pri oskrbi z živili in in dustrijskimi izdelki. sogovornice so dejale, da so imele zaposlene ženske v družbi drugacen status od tistih, ki so bile doma. zaposlitev je ženskam omogocila kreacijo alternativnih identitet delavk, poleg tistih, ki so jih imele v družini, kar je vplivalo na to, kako so razumele svoje vloge kot žene, matere in državljanke. sogovornicam je lastni zaslužek pomenil temelj enakopravnosti med spo loma. meta se je spominjala, da je mama, ki je doma go spodinjila, njej in njenim sestram veckrat dejala: »Pejte v službo, da ne bote za vsak dinarcke mogle prosit oceta«. v tem smislu meta danes opaža spremembo na bolje, saj se ženske po njenem mnenju danes ne podrejajo vec toliko tudi zato, ker so zaposlene. »Upa si, ni vec sužnja moškemu. Pa tut nimajo vec tok otrok.« placano delo je ženskam prinašalo obcutek lastne vrednosti in samostojnosti. albert, mož sogovornice sonje, rojene leta 1928 v naselju ljubljana polje, je bil po poklicu oficir. zaradi njegove službe sta se selila po celotni bivši jugoslaviji in v tem casu sonja ni bila v službi, saj je pazila na otroke. v obdobju, ko ni imela lastnega zaslužka, se je pocutila slabo, ker ga je morala prositi za denar, saj je poznala obcutek ekonomske neodvisnosti: »Se tok spomnem enih sandalov … In jih gledam … Jao, sem ga mogla prost! Men je blo tok poniževalno. Sem bla prej v službi. K sem prišla v Slovenijo, sem cist takoj službo iskala. Sem misla: ‘Koncno! Js morem it v službo. Ne bom te vec prosila. Da bom spet samostojna’.« meta se je prvic zaposlila v podjetju helios in po enem letu službovanja vložila odpoved: »Tam je hoto direktor, da bi bla tajnica njegova, js sem si pa mislala: ‘Tajnica pa res ne bom, to je pa tko, k ena dekla’.« pot jo je vodila v kemicno industrijo ljubljana, kjer je najprej delala v skladišcnem knjigovodstvu. tam se je naucila blagovnega, financnega knjigovodstva in izplacil. sprva je delala kot devizna obracunska referentka, nato pa je postala v. d. knjigovodje. »Potem je pa pršla ena baba, a veš, zarad nje sn šla. Pa ne sam šla, dobila živcni napad, gumarski industriji ter v gradbeništvu, kjer jih pred vojno skoraj ni bilo. Zaposlovale so se tudi v živilski, tobacni, graficni industriji ter v kulturnosocialnih dejavnostih. Leta 1931 je bilo v industriji in obrti zaposlenih 23,2 % žensk, leta 1948 pa je odstotek narasel na 31,7 % (Jeraj, Slovenske na prehodu v socializem, str. 287). 11 Tomšic, Ženska v razvoju socialisticne samoupravne Jugoslavije, str. 91–2. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 ampak ga je mela tut una. Sn laži z moškim delala, kt pa z ženskam.« meta je potem, ko je zaradi slabih odnosov v pisarni dala odpoved v kemicni industriji ljubljana, odšla nazaj v helios, ki ga je leta 1956 ponovno zapustila. potožila mi je, da vzdušje v pisarni podjetja helios ni bilo najboljše: »Bla je ena racunovodja pa ena financna. Sta ble zmeri skup zarad tega, k sta ble … Mislim, verne pa take, a veš kako, midve z Veroniko pa nisva ble, pa še, men niso dal tisto delo, k so mi ga obljubil!« poleg tega se je navelicala živeti v domžalah: »Sn rekla, naenkrat se bom mogla osvobodit, pa jt nekam ven.« Želela si je živeti v vecjem mestu, da bi si lahko razširila svoje socialno in kulturno obzorje, saj je bila njena služba v heliosu vezana na pretežno vaško naselje. prav tako si je želela delati v vecjem podjetju, zato se je leta 1956 zaposlila v izvozno-uvoznem podjetju slovenija sadje v ljubljani, kjer je službovala 29 let, vse do svoje upokojitve leta 1985. ko je direktorju heliosa omenila, da bo dala od poved, je bil jezen nanjo. delovno mesto v slovenija sadju jo je cakalo, saj je šla že eno leto prej na razgovor k direktorju tega podjetja: »Sn rekla: ‘Tovariš direktor, tole pa ne bo šlo. Direktor Heliosa mi bo tok zamiro, pa v isti celici v Zvezi komunistov sva, ne bo šlo.’ ‘No,’ je reko, ‘bo.’ Pol sn pa enkrat stala pred drogerijo na Copovi, pa me nekdo cez hrbet prime. Js se obrnem, je bil pa on, je pa reko: ‘Meta, zdej je pa konc, povejte, ce boste pršla’. Sn rekla: ‘Bom, bom, še enkrat bom pršla na razgovor’.« navkljub neodobravanju s strani direktorja heliosa je meta sledila svoji želji in se zaposlila v podjetju slovenija sadje. Podjetje Slovenija sadje podjetje slovenija sadje je bilo ustanovljeno 13. januarja 1948 v ljubljani z namenom izvažanja in uvažanja svežega sadja, sadnih polizdelkov in koncnih izdelkov ter zelenjave. avgusta 1948 sta bili registrirani tudi njegovi ekspozituri v mariboru in Šempetru pri gorici.12 v prvih mesecih leta 1946 so v jugoslaviji še delovale delniške veletrgovske družbe z vecinoma mešanim kapitalom, med drugim gosad, sadje, vino itd., še istega leta pa so bila ta podjetja iz delniških preoblikovana v državna.13 podjetje slovenija sadje je izvažalo cešnje, borovnice, breskve, marelice in jabolka v avstrijo, nemcijo, Švedsko, anglijo, Švico, belgijo in Francijo,14 v porocilu o izvozu iz leta 1954 pa lahko preberemo, da je izvoz 12 SI AS 241, 4, Ministrstvo za izvoz in uvoz LRS 19451951, št. 320/3 in št. 317/4. 13 Himmelreich, Pike, špekulanti in Trumanova jajca, str. 92–3. 14 SI AS 241, 5, Ministrstvo za izvoz in uvoz LRS 19451951, št. 366/5 in št. 367/5. plakat podjetja Slovenija sadje za izvoz cešenj v tujino. (Kartografska in slikovna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice. Avtor: Janez Trpin, 1949). segal tudi na dansko, italijo, brazilijo, nizozemsko, norveško, grcijo in Ceško, pri cemer je podjetje najvec izvažalo v avstrijo, nemcijo in Švico. poleg tega je izvoz potekal tudi po celotni jugoslaviji, kjer je imelo podjetje slovenija sadje namešcene svoje hladilnice, v 80. letih pa tudi v irak.15 meta se je spominjala, da je imelo podjetje slovenija sadje precej dobicka s svežim sadjem in z izvažanjem posušenih gob. odkupi sadja in gob so potekali na odkupnih postajah po vsej jugoslaviji, pri cemer so bili ljudje o odkupu obvešceni preko plakatov, kot ga vidimo spodaj. delovanje podjetja so najbolj ogrožali zakasnitveni roki dostave blaga v tujini. prav tako vcasih ni bilo mogoce doseci nacrtovanih kolicin izvoza zaradi slabih letin, katerih vzrok sta bili toca ali suša, razlicnih bolezni in zaradi slabe razporeditve delovne sile, zato so sadje 15 SI_ZAL/0733, 94, Razširjen komercialni sestanek, leto 1983. Poleg sadja je podjetje Slovenija sadje leta 1952 trgovalo tudi z zelenjavo, z živino in živilskimi izdelki (krma), s cvetjem in okrasnim listjem, z brezalkoholnimi pijacami (sadni sokovi), z živili in gospodinjski mi potrebšcinami (med in zacimbe) in z gozdni plodovi ter sadeži. VSE ZA ZGODOVINO polona Sitar, »tISt OBcutEK, KO DOBIŠ prVO plAcO …« ZGODOVINA ZA VSE plakat podjetja Slovenija sadje za izvoz jabolk v tujino. (Kartografska in slikovna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice. Avtor: Janez Trpin, 1949). vcasih namesto v izvoz namenili v domaco potrošnjo in industrijsko predelavo.16 ko je meta prišla v pisarno podjetja slovenija sadje iz heliosa, je bila sprva razocarana: »Kako sem mela gor v Heliosu luštno pisarno, k sem pršla ke notr, so ble pa stare mize, peresnik pa crnilo.” Sem rekla: ‘S tem bom js pisala’? « meta je v podjetju slovenija sadje delala v racunovodstvu kot samostojna obracunska devizna referentka, kjer so zaposlovali ljudi, ki so bili po izobrazbi nižji financni revizorji, knjigovodje in komercialni pripravniki s koncano srednjo šolo.17 njeno delo je zajemalo pisanje dopisov v nemšcini, akreditivov, vodenje evidenc, faktur, kreditov in pisanje porocil za beograd. meta je tekoce govorila nemško, zato je lahko svoje znanje uporabila pri delu z ljudmi iz nemško govorecih držav, z ostalimi pa se je sporazumevala v anglešcini. njena osrednja naloga je bila pisanje obracunov za izvoženo blago in koncnih obracunov, v katerih je racunala mesecne stroške in dobicek od prodaje, izracune 16 SI AS 241, 5, Ministrstvo za izvoz in uvoz LRS 19451951, št. 320/3. 17 SI AS 241, 4, Ministrstvo za izvoz in uvoz LRS 19451951, št. 316/4. plakat podjetja Slovenija sadje za odkup sadja in gozdnih sadežev v kmetijskih zadrugah. (Kartografska in slikovna zbirka Narodne in univerzitetne knjižnice. Avtor: Janez Trpin, 1960). pa je posredovala v knjigovodstvo. »Potem smo že takrat ugotavlal, al mamo zgubo, al dobicek. Js sem kalkulacijo prvic dobila v roke, pa sn rekla: ‘Tovariš direktor, a veste kaj, take kalkulacije, k sem jo pa ta mesec nardila, je pa še nkol nisem, ker mamo dobicek!’ Je reko: ‘Js sn to vedo!’ Veš, so vedl, ker oni nardijo tut kalkulacijo. Js sn bla takrat najbl vesela, kadar sem mela dobicek. Takrat, k sem mela pa zgubo, sem pa rekla: ‘Joj, pa spet mamo zgubo’.« to je meta dejala v zelo žalostnem tonu, ki je razkrival, da se je mocno identificirala z uspehom podjetja ter obcutila ponos v njegovi stabilni rasti. ko sva se z meto pogovarjali o njenih kariernih ambicijah, mi je dejala, da je imela v kemicni industriji ljubljana možnost službenega napredovanja, kjer bi lahko nadomestila mesto racunovodje, vendar ga je zavrnila: »Iz Kemicne direkcije so rekl, da nimam nobene ambicije. Veš, js nisn hotla prevzet, zato ker ženska racunovodja bit je težko. Ne vem … Sn rekla: ‘Tega nikdar’. Sem za uno slišala, kako je žleht, pa sn rekla, da lahko js tut taka žleht postanem.« po vecletnem clanstvu ji je okrajni komite zveze komunistov ponudil študij novinarstva v beogradu, ki pa ga je zavrnila: »To pa ne bi šla. Pa tut oce mi je zabrano, je reko: ‘Ti si bolj tak švoh zdravja, pa VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 ne vem, kako bo tole. Tle maš mamo, pa ti postreže.’« vera, ekonomistka, rojena leta 1928 v mariboru, sicer šefica izvoza v podjetju slovenija vino, ki je službeno hodila v beograd na sejem v zunanjetrgovinsko zbornico, se je spominjala, da so se morale ženske na visokih položajih ves cas dokazovati moškim. »Bilo nas je trinajst izvoznikov vina, jaz sem bla edina ženska. In jaz pridem v Beograd prvic, mamo konferenco, pa en moški pravi: ‘Pa šta ce ovo žensko?’ Pa sem rekla: ‘Može, može!’ Pa me gledajo vsi: ‘Šta je ovo?’ Sem rekla: ‘Ja mogu, da udarim po mizi ako mislite, da je to potrebno.’ Potem pa so zacel ploskat in je blo konc te psihoze.« na delo v socializmu skozi perspektivo vsakdanjega življenja žensk lahko pogledamo tudi skozi perspektivno emancipacije, saj so ženske z legitimiranjem sebe kot družbenih subjektov in z doseganjem dolocene avtonomije izzivale tradicionalno vlogo žensk, spodkopavale hierarhije med spoloma in vcasih prekršile patriarhalne norme. Ceprav je država vzpostavila, celo institucionalizirala prostore za ustvarjanje spolnih identitet in ohranjala vloge med spoloma s strogo delitvijo dela, so ženske izpodbijale podrejenost svojih interesov. skozi analizo vsakodnevnih praks in diskurzov sogovornic lahko opazimo, da so konstruirale svojo identiteto kot ženske in delavke na razlicne nacine; tudi tako, da so izražale nasprotne hegemonske pozicije, ki so nasprotovale dominantnim diskurzom in reprezentacijam o njih.18 meta mi je ponosno povedala, da je svoje delo v službi zmeraj opravila prva in da so ji nadrejeni zaupali, prav tako pa se je bila pripravljena dodatno uciti. spominjala se je, da so v knjigovodstvu najprej seštevali rocno, sredi 50-ih let pa so se zaceli pojavljati prvi racunalniški stroji in mlincki. »Smo sešteval, nastavl, pol pa vrtel. To je tko fajn zracunal, js sn skos delala na tist. Je pršo k men direktor racunovodstva, pa prav: ‘Ti, Meta, veš, ti pa te stvari ne boš mogla delat tko rocno, se boš mogla teh strojev navadit.’ Pol sem pa pocas zacela. Ampak naše so ble take, da so rekle: ‘Ah, ce sn cel življenje, bom pa še to!’ Js sem si pa popoldne, ko sem bla sama, hitr to ogledala, pa sem zacela racunat.« meti je njena zaposlitev predstavljala tudi intelektualni izziv, saj se je morala spoprijemati z novimi nalogami, da bi osvojila potrebna znanja. kot je opozorila vida tomšic, zaposlenost ne daje ženski 18 Glej: Hofman, When We Were Walking Down the Road and Singing; van Hoven, Women at Work. uslužbenci podjetja Slovenija sadje na ogledu hladilnice v mariboru. (Vir: Osebni arhiv sogovornice.) samo ekonomske samostojnosti, ampak ji pomeni tudi uresnicevanje potrebe, da se kot osebnost potrdi z delom in razvija svojo ustvarjalnost.19 samoupravno podjetje slovenija sadje je v prvem petletnem nacrtu delovalo po socialisticnih nacelih liberalizacije dela in neposredne demokracije delavcev, ki so imeli organiziran in izvoljen reprezentativni odbor.20 delavci sami naj bi v podjetju nadzirali vire in proizvodnjo, dolocali višino plac in razpolagali z denarjem, namenjenim za dopust in stanovanja, prav tako naj bi dolocili tudi svojega direktorja. meta se je spominjala, da je imel direktor samo dva do trikrat višjo placo od zaposlenih delavcev, kar je bil pogost argument mojih sogovornic in sogovornikov za dojemanje socializma kot pravicnega.21 »Nadur nismo mel nc placanih. Ce bi še enkrat pršla, ne bi šla nikdar k Slovenija sadju v službo!« meta danes ocenjuje, da ni imela dobre place za tiste case in ceprav ji je direktor dejal, da bi si zaradi pridnosti zaslužila 19 Tomšic, Ženska v razvoju socialisticne samoupravne Jugoslavije, str. 90. 20 Samoupravljanje predpostavlja socialisticni sistem lastnine, v katerem sredstva proizvodnje, javnega prevoza in stanovanja niso v zasebnem lastništvu, niti ne v lasti države, ampak v lasti vseh ljudi v družbi. Po letu je bila 1948 Jugoslavija izkljucena iz Kominforma, zato so sledile reforme, ki so nadomestile sovjetski model državnega socializma z novim samoupravljalnim socialisticnim sistemom in z njegovim osrednjim sloganom: “Tovarne delavcem!” Reforme so vkljucevale model družbene lastnine in nadomestile državno (Klemencic in Žagar, The Former Yugoslavia’s Diverse Peoples, str. 203). 21 Povprecna bruto placa desetih odstotkov zaposlenih z najnižjimi placami je bila v razmerju ena proti tri z najvišjimi bruto placami zgornje desetine zaposlenih. VSE ZA ZGODOVINO polona Sitar, »tISt OBcutEK, KO DOBIŠ prVO plAcO …« ZGODOVINA ZA VSE povišico, je zaradi solidarnosti do drugih in ohranjanja dobrih medsebojnih odnosov ni sprejela. »Sodelavke res da so ble na nižjih delovnih mestih, ampak js sn hotla, da dobimo vsi povišico, drgac bi me pa vsi grdo gledal. Favšarija je dons, zmeri je bla. Js sem bla pa taka trapa! Ce je clovk predober, je oslu podoben. Js sem se vlekla za cel naš oddelek, place pa nisem dobila vecje.« poleg place je meta kot uslužbenka podjetja slovenija sadje enkrat letno prejela bon v višini 1.000 dinarjev kot darilo za dan žena, njene sodelavke, ki so bile matere, so prejele bon v višini 1.000,00 dinarjev na otroka v starosti do deset let, prav tako so uslužbenci prejeli nagrado ob delovnih jubilejih.22 po enem letu službovanja v slovenija sadju je pri svojih 27 letih meta zbolela za tuberkolozo in se pet mesecev zdravila v zdravilišcu na pohorju, istocasno pa je zbolel tudi njen oce. v teh težkih casih so njej in družini pomagali sodelavci podjetja: »Je bla pa taka dobra njihova gesta, k sn js pršla iz Pohorja z vlakam. So me pricakal na postaji in je ena od sindikata prnesla 12.000 dinarjev. Sn dobila to kot eno darilo od sindikata, ker takrat je blo pr nas kr težko. To je blo zame takrat veš kolk vredno! Takrat je blo hudo. Denarja ni blo.« meta mi je veckrat dejala, da ji je danes žal, da je v podjetju slovenija sadje ostala vse do upokojitve. menila je, da je bila premalo placana, glede na to, da je bilo slovenija sadje sezonsko podjetje in je morala v službi pogosto ostajati do vecera. poleg tega si je želela delati še v kakšnem drugem podjetju, in ceprav je imela možnost delat drugje, se je cutila dolžno, da ostane, predvsem zaradi pomoci sodelavcev, ko je bila bolna. ne samo da so ji denarno pomagali, prav tako so jo obiskovali v zdravilišcu in ji varovali delovno mesto, dokler ni ozdravela. »Vse tri mesce so me cakal, obiskval me gor. Js nisem nobenmu povedala, pol je pa direktor reko: ‘Meta, mi dobr vemo, kaj maš ti, pa ne sekiri se zarad tega. Ti boš mela vse, ko boš pršla nazaj.’ In js sn se pol bala: ‘Kaj pa, ce še enkrat zbolim?’ Zato nisn dala odpovedi.« placano delo je vplivalo tudi na vecjo družbeno integracijo žensk. s službovanjem v podjetju slovenija sadje je meta pridobila tudi nove prijateljice in s tem razširila svojo socialno mrežo. »Smo se zastople fajn,« 22 SI_ZAL/0733, 94, Razni zapiski, leto 1984. je opisala vzdušje v pisarni. meti je bilo tovarištvo med sodelavkami v službi izjemno pomembno. to je bil tudi eden izmed razlogov, zakaj je zapustila delovno mesto v heliosu in odšla v podjetje slovenija sadje. tukaj je našla nekaj prijateljic, s katerimi je še danes v stiku. »Js sn cist na konc sedela pa kadila. Pol je bla pa ena, je bla dost mlajša, je že umrla, od enga zdravnika hcirka. Je bla pa tak humorist. Pol je vcas pršla k men tko viza vi: ‘Metica, a boš kej kadila? A kej pogrešaš cigaretke?’« ko je meta zacela delati v podjetju slovenija sadje, se je navadila tudi na prej neznane družabne navade, kot je pitje kave in kajenje, ki so sodelavke med seboj še bolj povezale. »Sem rekla: ‘Js kave ne pijem.’ Sem jo poskusla, mi je bla pa všec, pa sem jo vsak dan pila, dve al pa tri. To je sama razvada. Kot cigarete. Pa smo tut kadile, vse.« kot delavka v podjetju slovenija sadje je bila meta del širšega kolektiva, ki je bil pomemben del njenega družabnega življenja zaradi tovarištva in medsebojne podpore, kar je pozitivno vplivalo na kvaliteto njenega življenja. meta s sodelavkami podjetja Slovenija sadje. (Vir: Osebni arhiv sogovornice.) leta 1956, ko je bilo meti 38 let, se je preselila iz rodnih domžal v ljubljano, natancneje v moste. »Direktor je reko: ‘Meta, ce hoceš dobit stanvanje, dej si prošnjo napiš, dokler sn še js v tem svetu pa v upravnem odboru podjetja.’ Sodelavka je pa prošnjo napisala, zarad tega, ker men ni blo do tega, da bi js starše pustila.« meta, ki je bila kot delavka upravicena do najema stanovanja, se je spominjala, da so imela v njeni stolpnici stanovanja razlicna podjetja, ki so jih oddajala uslužbencem. svojo garsonjero je odkupila po osamosvojitvi slovenije, kar ji je omogocil jazbinškov zakon, ki je stopil v veljavo v zacetku 90-ih let, na podlagi katerega so lahko najemniki družbena stanovanja odkupili pod ugodnimi pogoji. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 podjetje slovenija sadje je prišlo pod okrilje mercator mednarodne trgovine in bilo preimenovano v mercator slovenija sadje, ko je bila ustanovljena temeljna organizacija zunanja trgovina 1. januarja 1981 v okviru mercator mednarodne trgovine z namenom opravljanja zunanjetrgovinske dejavnosti s podrocja agroživilstva. podjetje je poslovalo uspešno in število zaposlenih se je hitro višalo. leta 1981 je bilo zaposlenih 93 delavcev, leta 1988 pa že 233.23 to je bila ena najvecjih uvozno-izvoznih družb v celotni jugoslaviji, ki je ustvarila temelje za razvoj današnje mercatorjeve mednarodne trgovine.24 le nekaj let po združitvi je meta zacela razmišljati o upokojitvi. tako kot ostalim slovencem, je tudi njej pripadala državna pokojnina do smrti. Ceprav jo je direktor prosil, naj podaljša službovanje, se je zaradi zdravstvenih težav leta 1985 upokojila. »Sej so rekl: ‘Meta, ostan še, bo odprto še izvoznouvozno podjetje mesa, bo treba tut obracunska devizna sredstva izracunat, na uvozu boš tut pomagala.’ ‘Ah’, sem rekla, ‘ne maram’.« »Js sem pa tulk delala, da nobenmu cloveku ne morem povedat, kulk,« je meta veckrat dejala. meta je, tako kot vecina jugoslovanov in jugoslovank, delala tudi udarniško, pogosto ob nedeljah, ki so sledile delovnim sobotam in s ponosom se je spominjala, kako veliko se je po vojni gradilo v jugoslaviji: »Ceprav pravjo, da nismo nc naredl, js pa vem, da smo velik delal. Pa vse zastonj! Nam ni blo težko nadure delat. A smo kdaj za nadure hotl, da se placajo? To je bla cist druga mentaliteta.« danes so sogovorniki ponosni na to, da so s svojimi rokami izgradili domovino in na skupne dosežke mladinskih delovnih akcij. materialno žrtvovanje in težko delo dojemajo skozi prizmo socialisticne ideologije, ki jim je porajala obcutek, da delajo za višje dobro svojega naroda in cloveštva. navkljub težkemu delu se sogovorniki in sogovornice udarniškega dela spominjajo kot lepega obdobja, saj so se zvecer pogosto zabavali in družili med petjem in plesom. metini spomini na delo v socializmu razkrivajo raznolike diskurze. na eni strani je obcutila delo kot izcrpujoco stresno dejavnost, ki ji je vzela ogromno prostega casa, saj je veckrat potožila, da je delala vse do vecera. delo je zato doživljala tudi kot neizpopolnjujoco dejavnost, ki jo je silila v odrekanje, za katerega ni nikoli prejela zadostne zahvale in nagrade v obliki placila. glede na osebne izkušnje mojih sogovornikov in sogovornic je delo v socializmu, tako placano, kot tudi udarniško, predstavljalo obvezo, trud in breme, ki je lahko vodilo v izcrpanost. 23 SI_ZAL/0733, 95, Poslovno porocilo MMT TOZD SS, Zunanja trgovina, leto 1986. 24 Interni casopis Mercator, str. 18. po drugi strani pa je meti zaposlitev predstavljala tudi kreativni izziv in ji nudila možnost samoizpolnitve, predstavljala vir moci in osebne potrditve, neodvisnosti, vrednosti in casti, ki ji je osmišljala življenje.25 ponosno se je spominjala direktorjevih besed: »Js brez Mete ne bi mogo nc. Njene stvari bi najdo ob polnoci vse tko pošlihtan, edina.« sogovornice so se s ponosom spominjale svoje marljivosti v službi. v zahvalo za trdo delo in nadure so uživale tudi v materialnih in simbolnih nagradah. lastni zaslužek je ženskam, kot je meta, omogocil oblikovanje novih socialnih mrež in selitev v vecje mesto, kjer je lahko uživala vecjo svobodo. s tem se je delno osvobodila vpliva patriarhalne družine in omejujocega življenja na vasi. meta je od doma odšla pri svojih 38 letih, kar je bilo za tiste case izjemno pozno. dejala mi je, da je bila zelo navezana na svoj kraj, predvsem je uživala v pogledu na alpe, prav tako ji je, dokler je še živela doma, kosilo in vecerjo skuhala mama, kar je bilo zanjo udobno. njena želja po migraciji iz ruralne skupnosti v vecje mesto ni izvirala samo iz potrebe po preživetju, ampak tudi iz želje po pustolovšcini, svobodi in spremembi nacina življenja. s selitvijo je dobila nov nacin zamišljanja svojega življenja in preživljanja prostega casa. z razširitvijo svojih obzorij in z življenjem vecjem mestu se je povecal tudi izbor njenih življenjskih alternativ, kar je pomembno vplivalo na potek njenega življenja. Vpliv zaposlitve žensk na njihove potrošne prakse meta je za eno izmed prireditev, ki se je odvijala v domu starejših, želela obleci majico z izrezom, vendar ni bila prepricana, ce je zaradi njene starosti primerna zanjo. »Pa saj smo stari in gube so tu, s tem se je pac treba sprijaznit!« toda bolj kot sem meto spoznavala, bolj mi je postajalo jasno, da se s staranjem ne bo nikoli zares sprijaznila. ko mi je pripovedovala o bivši sodelavki v službi v podjetju slovenija sadje, ki je bila deset let mlajša od nje, je dejala: »Je bla tako luštna, zdej je pa prov … Stara.« med nanosom šminke na ustnice me je meta vprašala, ce se barva dovolj vidi: »A je premocno, al lahk še mal bl?« dejala je, da ji vcasih uspe, vcasih pa se cisto mimo namaže. v znak razumevanja sem ji samo pokimala in vedela je, da jo razumem. »Še zmeri je svetla, a ne? Nimam šmink, vse so tok mastne …« se je kriticno opazovala v ogledalu in medtem nejevoljno odkimavala. »Takrat sem se pa že kr ornk šminkala, ko sem pr Slovenija sadju delala.« licila je kupila na poti v službo ali iz nje v drogeriji na miklošicevi ulici. podjetje slovenija 25 Glej: Koleva, My life has mostly been spent working. VSE ZA ZGODOVINO polona Sitar, »tISt OBcutEK, KO DOBIŠ prVO plAcO …« ZGODOVINA ZA VSE sadje je obiskalo ogromno poslovnih partnerjev iz tujine, ki so tamkajšnjim uslužbenkam in uslužbencem pogosto prinesli kakšna darila: »Veš, k so pršli od uzuni, so nam zmeri kej prnesl. Ene dobre ženske cigarete, al pa kakšne šminke. Takrat, ko še ni blo tolk. Na izvozu smo me kr velik dobile.« v tem podpoglavju si bomo podrobneje pogledali, kako so meta in ostale sogovornice upravljale z lastnim zaslužkom, predvsem kaj so si zanj kupile ter kako se je njihova zunanja podoba spremenila z zaposlitvijo. v obdobju po koncu 2. svetovne vojne je v revijah in casopisih prevladovala podoba žensk kot mater, heroinj, delavk in soprog. upodobljena je bila socialisticna superženska in delavka, ki je zaradi svoje delovne vneme in predaje socialisticni ideji presegala kvote in hkrati ohranila »tradicionalne ženske kvalitete«, kot je žrtvovanje in predanost za druge. od 50-ih let dalje je v ospredje prihajal lik žene, matere in gospodinje, pri cemer se je lik mladih neustrašnih partizank, ostarelih kmetic in tovarniških delavk deloma še ohranil, ob njih pa so se vse pogosteje pojavljale urejene in modno oblecene ženske. jill massion pravi, da je prišlo do obrata v vizualni reprezentaciji delavk kot preprosto oblecenih traktoristk in tekstilnih delavk, ki so jih nadomestile glamurozne in lepe delavke. ta obrat je naznanjal novo dobo socializma, in sicer napredek brez žrtvovanja.26 kljucna sprememba, ki jo lahko opazimo v tem obdobju je, da bralkam ženske revije pomagajo izboljšati kvaliteto njihovih življenj. obremenitve, ki jih je ženskam prinesel polni delovni cas, skrb za otroke in gospodinjstvo, so bile en vidik življenja v socializmu, ki pa ni bil edini. zaposlene ženske so bile financno neodvisne, kar je botrovalo temu, da so iskale raznolike prostocasne aktivnosti tudi izven doma in nacine kultiviranja svoje ženskosti skozi potrošnjo. jugoslovanski socialisticni sistem je ženske vse bolj spodbujal k užitkom nakupovanja v prostem casu. kot navaja sharon zukin, je skladno s socialisticno ideologijo delavec delal za dobro ljudi in sistema, ne pa za lasten materialni interes, toda jugoslavija je bila prva socialisticna država, ki je eksplicitno dolocila, da je legitimno delati za zvišanje življenjskega standarda posameznikov.27 potrošništvo v socialisticni sloveniji in jugoslaviji se je precej razlikovalo od socialisticnih držav t. i. vzhodnega bloka, predvsem zaradi titovega spora s stalinom, po katerem je jugoslavija dobro desetletje kasneje postala clanica neuvršcenih in se zaradi odmika od sovjetske zveze v petdesetih letih zbližala z zahodom, s cimer je 26 Massion, Workers under Construction, str. 19. 27 Zukin, Beyond Marx and Tito, str. 61. bila jugoslovanska družba kulturno bliže kapitalisticnim državam. politicna orientacija po letu 1965 je bila naklonjena potrošnji, a mocnejša orientacija k potrošni družbi se je pojavila v kasnejših desetletij socializma, saj so takrat bolj sistematicno in nacrtno pristopali k ustvarjanju želja potrošnikov.28 s svojo prvo placo, ki je ženskam ponudila vecjo svobodo pri nacinu potrošnje, si je meta kupila obleko. sogovornice so si za svoj prvi zaslužek pogosto kupile cevlje, obleko, najlonke … te dobrine so jim služile kot vizualni opomniki za njihove delovne dosežke. alenka, tekstilna delavka, rojena leta 1935 v ponikvi pri Šentjurju, se je spominjala: »Za prvo placo sem si kupila cevlje, ene lepe salonarje. Crne, s peto. Želela sem biti tako lepo oblecena, kot drugi.« miranda, rojena v mostu na soci leta 1941, ki je kot gospodinja delala v sosednji italiji, se je spominjala, da so bile zaposlene ženske lepše oblecene od nezaposlenih: »Tistkrat smo pa bli lepo obleceni. Sn bla nobl, bolj k te, k niso hodile delat. Se je zlo poznalo.« danica, uciteljica, rojena leta 1927 mostu na soci, se je spominjala, da je zaposlitev žensk iz podeželja pozitivno vplivala tudi na njihov nacin oblacenja. »Tolmin je vecji kraj, je pa kup enih vasi zravn. Ob nedeljah, to je blo okol oseminštiridesetga leta, smo hodil k maš. So pršle ženske peš od vsepovsod. Lepo oblecene, ampak ce je pršla pa iz ene vasi, Svet križ al pa kej, si pa prav vido, da so kmecki. Ne da jih ponižuješ, ampak niso mel smisla. Ko so pa kmetje zacel delat v industriji, se je pa vse skupej spremenilo na dobro.« sogovornice so si pogosto prenehale barvati lase, ko niso vec hodile v službo ali pa so bile premešcene na oddelek, kjer niso vec imele opravka s strankami. sonja, trgovka, rojena leta 1928 v naselju ljubljana polje, ki je delala v podjetju elektro, se je spominjala: »K nam so pršli od povsod, iz Vojvodine, iz Srbije, Hrvaške in vedno smo morale bit lepo urejene. Od frizure do … Dokler sem hodila v službo, sem se barvala, potem sem pa opustila.« nova identiteta zaposlenih žensk se je navzven manifestirala tudi v drugacni, bolj urejeni zunanji podobi in nacinu oblacenja. identitete nastajajo diskurzivno, skozi pripovedovanje o sebi, v odnosu do družbeno pomembnih drugih in se izražajo skozi odnose z ljudmi, prostori in z materialnimi dobrinami.29 Ženska tako postane aktivna tvorka svojega življenjskega stila, ki z izbiro dobrin tvori svojo individualnost oziroma ‘izdeluje ženskost’30 skozi nakupovanje, saj ‘ženskost’ ni naravno dana, ampak je izdelana, tudi z nakupom dobrin. pri 28 Erdei, Odrastanje u poznom socijalizmu, str. 233–4. 29 Miller et. al., Shoping, place and identity, str. 24. 30 Winship v Lury, Consumer Culture, str. 134. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 tem pa velja opozoriti, da je bila potrošnja vedno odvisna od ženskega družbenega statusa in njenih sredstev. urejenost žensk ni bila nujno povezana z licili in modnimi oblekami, ampak predvsem s cistoco oblacil in teles, ki so jih dojemale kot pozitivno vrednoto, ki so jo matere skušale privzgojiti tudi hceram. marica, vzgojiteljica iz okolice Celja, rojena leta 1944, se je spominjala, da ji je mama govorila: »Veš, ženska mora vedno gledat na to, da je urejena. Tut, ko se enkrat poroci, ko ma družino. Ne sme mislit, da je pol za njo vse dobro. Veš, pol pa ni cudno, da moški po drugih gledajo, ce ma doma tako strašilo. Ceprav je bla preprosta ženska, je pac mela to v sebi in tak me je vedno na to navajala.« kot ugotavlja daniel miller, obstaja tesen odnos med posedovanjem dobrin in konstrukcijo identitete, prav pa tako ljudje z nakupovanjem dobrin izražajo temeljne družbene vrednote.31 dobrine postanejo tudi osnovna oblika, skozi katero ljudje te vrednote razumejo in prepoznajo. urejenost žensk je bila ena izmed najbolj pomembnih vrednot, še posebno na delovnem mestu. »Ce ste bli v eni taki službi, ste moral bit tut urejen tak, k je treba« mi je pojasnila meta. v novejših raziskavah o potrošni kulturi velja potrošnja za kljucno sfero ustvarjanja statusa in identitete posameznikov, potrošniške dobrine pa predstavljajo sredstva za ustvarjanje družbenega videza, življenjskega stila in vrednot.32 s tem, ko se je meta zaposlila, se je spremenil tudi njen zunanji videz, saj je kot zaposlena uslužbenka morala v službo prihajati bolj urejena. za razliko od zaposlenih žensk so se tiste, ki niso bile zaposlene, s svojo zunanjo podobo ukvarjale manj. josipa, rojena leta 1930 v Cakovcu, ki se je leta 1956 priselila v maribor in je doma gospodinjila, je dejala: »Jaz v službo nisem hodla. Ce si v službi, vec rabiš. Se moraš preoblaciti. Ne moreš it vedno v enem. Sem bla vedno doma. Komu se bom rihtala – vrtu?« pierre bourdieu je v svojem delu Razlikovanje33 podrobno raziskal zamisel, da so vse potrošniške prakse kulturni, ne samo ekonomski fenomen, saj vsaka potrošnja blaga, ki ga kupimo, vedno vkljucuje sodbe o nas samih in sodbe o okusu drugih ljudi, zato je zanj potrošnja tako ekonomska kot tudi družbena aktivnost. potrošniki z izbiranjem med razlicnimi vrstami dobrin izbirajo med zanje dosegljivimi položaji v družbi. kot pravita mary douglas in baron isherwood, postane z uporabo potrošnih dobrin viden dolocen niz sodb v 31 Miller, Modernity. 32 Glej: Slater, Consumer Culture and Modernity; du Gay in Hall et. al., Proizvodnja pomena v potrošnji. 33 Bourdieu, Distinction. procesu klasifikacije oseb in dogodkov, zato je potrošnja proces, v katerem so vse socialne kategorije nenehno na novo opredeljene.34 metino pripovedovanje o njenih oblacilih razkriva custven odnos, ki ga je vzpostavila do teh predmetov: »Ta kostimcek je bil pa tok luštn! Tega sn mela pa tko rada, da ti ne morem povedat!« ponosno se je spominjala, da so njenega spremljevalca v ljubljani njuni znanci veckrat spraševali, kje meta kupuje tako lepa oblacila. zarotniško mi je povedala, da ji jih je šivala šivilja iz Crnuc. »Takrat je blo velik trgovin z blagom, konfekcije ni blo, smo bl kupval blago. Franciškanska pa to, to so ble same trgovine z blagom. Tam so mel kakšne fajn ostanke.« s sodelavkami so si ogledovale kroje za obleke v slovenskih ženskih revijah, kot sta Jana in Naša žena, prav tako pa tudi v tujih, kot sta Neue mode in Burda. Ženske so, kot ugotavlja djurdja bartlett, postale glavne prejemnice novega oblacilnega okusa, preko katerega se je kanaliziral socialisticen »civilizacijski proces«.35 Ženske revije in casopisi so igrali pomembno vlogo, ker so se ženske v njih srecevale z reprezentacijami »nove ženskosti«. meta je imela znance v ameriškem Clevelandu, od katerih je vcasih dobila kakšno pošiljko oblacil, vendar je ameriška moda ni pretirano navdušila: »Amerikanci niso bli nkol lepo oblecen, niso mel modo. Tut k so hodil potem tle na pocitnce, pa po morju, so ble ženske tko cudn oblecene, da js ne bi bla nkol taka.« kljub takšnemu odnosu do ameriške mode pa ji je bilo zelo všec, da so jo ljudje primerjali z jacqueline kennedy, ženo ameriškega predsednika johna F. kennedyja, ki je veljala za eno najlepših žensk. ob gledanju fotografij iz svoje mladosti se je meta spominjala: »Vsi so mi rekli, da sem cist podobna Jacqueline Kennedy in so me klical Džeklinka.« smeje se je spominjala, da so jo kdaj tudi prosili, ce jo lahko fotografirajo: »So rekl: ‘Bomo Žeklinko slikal!’« s svojo prvo placo je meta financno pomagala mlajši sestri in poravnala dolg svojih staršev. »Nisem si mogla ne vem kaj kupt, sem mogla takrat dost pomagat, da je najmlajša sestra sploh nardila srednjo ekonomsko šolo.« meta je do svojega 38. leta živela doma pri starših in financno ves cas pomagala svoji družini, kar danes obžaluje in meni, da bi se morala že prej odseliti na svoje. veckrat je pripomnila, da tisti, ki se odselijo od doma, živijo bolje od tistih, ki ostanejo doma: »Oni so si iz svojih plac lahko neki ustvarjal, js sem mogla pa doma pomagat.« 34 Douglas in Isherwood, The World of Goods, str. 45. 35 Bartlett, FashionEast, str. 189. VSE ZA ZGODOVINO polona Sitar, »tISt OBcutEK, KO DOBIŠ prVO plAcO …« ZGODOVINA ZA VSE Obleka za v službo. (Vir: Osebni arhiv sogovornice.) Obleka za prosti cas. (Vir: Osebni arhiv arhiv sogovornice.) petletni gospodarski plan ljudske republike slovenije v letih 1947–1951 je predvideval izboljšanje življenjskega standarda državljanov s predmeti široke potrošnje, predvsem z živili, obutvijo, oblacili, ne le kolicinsko, ampak tudi kakovostno. leta 1952 se je v jugoslaviji povišala možnost nakupa industrijskih proizvodov z uvajanjem posojil zanje. v sloveniji je vecino kreditov odobrila narodna banka, najvec za pohištvo in radijske aparate. v zacetku je vladal tog birokratski sistem odobravanja kreditov, saj je moral potrošnik izpolniti množico obrazcev, dobiti dva poroka, odbijajoca sta bila tudi pogoja o zastavni pravici na kupljeno blago in takojšnje placilo do 30 % vrednosti blaga, zato so po nekaj mesecih postopek poenostavili.36 prvi kredit je meta najela za nakup posteljnine, ki bi jo, ce bi se porocila, imela za doto. »Na konc je pa rekla prodajalka: ‘Zdej pa še tolk ostane’. Js sem pa že prej naracunala za butare za kurjavo. Sem rekla: ‘Ce ste tok ljubeznivi, ce mi lahko daste denar nazaj od kredita.’ Sem mela tam eno poznano gospo, ker to se ni smelo delat.« za najem kredita sta morali jamciti dve prici s podpisom, da bo kreditojemalec lahko kredit vrnil. meta se je spominjala, da je ena podpisnica podvomila, da bo sposobna odplacati kredit: »’Joj, da si Meta upa vzet tak kredit!’ Je pa ta druga rekla, k je tut podpisala: ‘Bo že placala, za Meto se pa ni treba bat’.« meta se je spominjala, da so s sodelavkami med službenim odmorom tekle v tkanino in si izbrale blago, za katerega so najele trimesecni kredit brez obresti, saj jim je redna zaposlitev, kot mnogim drugim slovenkam, to omogocala. meta je najela kredit tudi za barvno televizijo in pohištvo. ko je prva kolegica kupila barvni televizor, je menila: »Oh, tega dnarja js ne bom mela nikol, ker je predrago. Dnarja ni blo. Potem sem pa kupila uno barvno.« ker je morala odplacevati dva kredita, se je vcasih financno komaj prebila skozi mesec, zato si je denar obcasno sposodila. »Vcasih mi je zmanjkal, ker sem mogla kredite odplacvat. Sem mela tam eno sosedo, k je bla deset let mlajša, pa je mela že vse. Mi je dostkrat posodla denar, da sem shajala. Zato sem pa hodla v delavsko menzo.« kot zaposlena v slovenija sadju je imela možnost, da si v posebnem fondu izposodi denar, kar pa se v praksi, kot se je spominjala, ni vedno obneslo. »Js sn enkrat prosila, da bi si sposodila, pa ni blo. Mi je soseda posodila. Sem izstopila iz tistga. Sn rekla: ‘K pa rabim, pa ni!’« iz pripovedi sogovornic, ki temeljijo na njihovih spominih o nakupovanju, je mogoce razbrati, da so izbirale preudarno, racionalno in predvsem varcno. angela, direktorica name, rojena leta 1921 v ljubljani, se je 36 Himmelreich, Pike, špekulanti in Trumanova jajca, str. 152–4. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 spominjala: »Vedno sem vse na razprodaji kupila. Spomlad po novem letu, od petnajstega, dvajsetga januarja smo mel v Nami zimsko razprodajo, kasno v jeseni, k se je že šola zacela, smo mel poletno razprodajo v septembru. Js sem vedno morala šparat.« v praksi sogovornice nakupovanja niso dojemale kot zapravljanje, ampak predvsem kot varcevanje.37 lasten zaslužek je ženskam, kot je meta, omogocil nakupovanje dobrin, s katerimi so izražale lastno identiteto in kreativnost, pri tem pa so morale spretno upravljati z denarjem, da so skozi mesec ne samo preživele, ampak si tudi kaj kupile. preden se je meta zaposlila in imela svoj zaslužek, na morje ni hodila, sedaj pa je lahko svoj denar porabila tudi za letovanje na morju. »Tja sn šla s svojim dnarjem, sn bla že v službi,« mi je ponosno dejala, ko je pripovedovala o svojem prvem dopustu na bracu. kot placana delavka je bila upravicena do vseh koristi placanega dela: place in pokojnine, dostopa do osebnih kreditov, placanih pocitnic, dostopa do hotelov in kampov, ki so bili v lasti njihovega podjetja. »Ampak naš oce takrat … Kaj se je krego, da ne bom šla na Brac, pa sem rekla: ‘Bom šla, sej grem s svojim dnarjem, zdej sn samostojna’. ‘Figo si ti samostojna,’ je reko, ‘doma maš vse narjen’. ‘Js sn bla samostojna šele takrat, k sn bla stara 39 let, k sn šla od doma, prej sn bla pa za njih, posebno za oceta, še zmer njegov otrok.’« Ceprav se je meta s prejemanjem zaslužka pocutila samostojno, se je v oceh svojega oceta zares osamosvojila šele s selitvijo na svoje in ne z lastnim zaslužkom, brez katerega pa seveda tudi selitev ni bila mogoca. lastni zaslužek je bil temelj ženske emancipacije, ker jim je omogocil vecjo avtonomijo pri izbiri moža in življenjskega prostora. z zaposlitvijo v socialisticni jugoslaviji so se ženske, kot so mi dejale sogovornice, »postavile na lastne noge«. lahko se strinjamo z marino blagaic in renato jambrešic kirin, ki pravita, da je takšna politika zaposlovanja precej vec prispevala k emancipaciji žensk, kot obicajna retorika o enakosti spolov.38 Ce se navežemo na susan gal in gail kligman, so ženske z lastnim zaslužkom pridobile obcutek zadovoljstva in vecje samozavesti.39 delna odsotnost žensk od doma in njihov prispevek v družinski proracun, prav tako pa tudi ugled in nova znanja, so spremenila njihov položaj v družini, v kateri so bile v bolj enakopravnem odnosu z moškimi,40 prav tako pa jih je placano delo navdajalo z obcutkom zadovoljstva, moci in vecje lastne vrednost. 37 Prim. Miller, A Theory of Shopping, str. 7. 38 Blagaic in Kirin, The Ambivalence of Socialist Working Women’s Heritage, str. 50. 39 Gal in Kligman, The Politics of Gender After Socialism, str. 53. 40 Tomšic, Ženska v razvoju socialisticne samoupravne Jugoslavije, str. 129. Viri in literatura Arhivsko gradivo Arhiv Republike Slovenije si as 241 ministrstvo za izvoz in uvoz ljudske republike slovenije (1945–1951) – pravila o organizaciji in nacinu poslovanja državnega gospodarskega podjetja republiškega pomena slovenija sadje – št. 316/4; št. 317/4; št. 320/3; št. 366/5; št. 367/5 – porocilo o izvozu iz leta 1952, št. 979/52. Zgodovinski arhiv Ljubljana si_zal/0733 mercator ljubljana – razni zapiski, leto 1984. – razširjen komercialni sestanek, leto 1983. – poslovno porocilo mmt tozd ss, zunanja trgovina, leto 1986. Osebni intervjuji alenka (roj. 1935), Šentjur, 2013. angela (roj. 1921), ljubljana, 2014. danica (roj. 1927), ljubljana, 2014–2015. josipa (roj. 1930), maribor, 2014. marica (roj. 1944), Celje, 2013. meta (roj. 1928), ljubljana, 2013–2015. miranda (roj. 1941), most na soci, 2014. sonja (roj. 1928), ljubljana, 2013–2015. vera (roj. 1928), ljubljana, 2013. casopisje vse najboljše že 60 let. Casomer: Interni casopis Mercator, d.d., jubilejna izdaja 2009. Literatura abu-lughod, lila: The romance of resistance: tracing transformations of power through bedouin women. American Ethnologist, 17, 1990, št. 1, str. 41–55. bartlett, djurdja: FashionEast: The spectre that haunted socialism. Cambridge, massachusetts in london: The mitt press, 2010. blagaic, marina in renata jambrešic kirin: The ambivalence of socialist Working Women’s heritage: a Case study of the jugoplastika Factory.’ Narodna umjetnost 50, 2013, št. 1, str. 40–73. bourdieu, pierre: Distinction: A Social Critique of the Judgement of Taste. Cambridge (massachusetts): harvard university press, 2002. Cepic, zdenko: zvišanje življenjske ravni. Slovenska novejša zgodovina: Od programa Zedinjena VSE ZA ZGODOVINO polona Sitar, »tISt OBcutEK, KO DOBIŠ prVO plAcO …« ZGODOVINA ZA VSE Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–1992 (ur. borak neven in jasna Fischer). ljubljana: mladinska knjiga, 2005, str. 1087–1093. douglas, mary in baron isherwood, The World of Goods: Towards an Anthropology of Consumption. london in new york: routledge, 1996. erdei, ildiko: odrastanje u poznom socijalizmu – od “pionira malenih” do “vojske potrošaca.” Devijacije i promašaji: Etnografija domaceg socijalizma. (ur. lada Cale Feldman in ines pirca). zagreb: biblioteka nova etnografija, 2006, str. 205–40. gay, paul du, stuart hall, linda janes, hugh mackay in keith negus: proizvodnja pomena v potrošnji. primer sonyjevega Walkmana. Teorija in praksa, 34, 1997, št. 4, str. 709–25. gal, susan in gail kligman: The Politics of Gender After Socialism: A Comparative – Historical Essay. princeton in new jersey: princeton university press, 2000. himmelreich, bojan: Pike, špekulanti in Trumanova jajca. Celje: zgodovinski arhiv Celje, 2008. hofman, ana: When We Were Walking down the road and singing: rural Women’s memories of socialism in serbia. Gender Politics and Everyday Life in State Socialist Eastern and Central Europe (ur. shana penn in jill massino). new york: palgrave macmillan, 2009, str. 185–917. hoven van, bettina: Women at Work: experiences and identity in rural east germany. Area 33, 2001, št. 1, str. 38–46. jeraj, mateja: Slovenske na prehodu v socializem: Vloga in položaj ženske v Sloveniji 1945–1953. ljubljana: arhiv republike slovenije, 2005. jogan, maca: slovenska (postmoderna) družba in spolna neenakost. Teorija in praksa 41, 2004, št. 1–2, str. 361–76. jogan, maca: emancipacija žensk kot sestavina množicne zavesti. Ženske in diskriminacija (ur. maca jogan). ljubljana: delavska enotnost, 1986, str. 67–83. klemencic, matjaž in mitja Žagar: The Former Yugoslavia’s Diverse Peoples: A reference Sourcebook. santa barbara, denver in oxford: abC-Clio, 2004. koleva, daniela: “my life has mostly been spent working”: notions and patterns of Work in socialist bulgaria. Anthropological Notebooks, 14, 2008, št. 1, str. 27–48. lury, Celia: Consumer Culture. Cambridge in oxford: polity press, 1996. makarovic, marija in marta košuta: Ena duša in ena pamet: Življenske pripovedi iz Škednja pri Trstu. Škedenj: slovensko kulturno društvo ivan grbec, 2008. massion, jill: Workers under Construction: gender, identity, and Women’s experiences of Work in state socialist romania. Gender Politics and Everyday Life in State Socialist Eastern and Central Europe (ur. shana penn in jill massino). new york: palgrave macmillan, 2009, str. 13–31. miller, daniel: Modernity: An Etnographic Approach: Dualism and Mass Consumption in Trinidad. oxford in new york: berg, 1997. miller, daniel, peter jackson, nigel Thrift, beverley holbrook in michael rowlands: Shoping, place and identity. london: routledge, 1998. miller, daniel: A Theory of Shopping. Cambridge: polity press, 1999. oakley, ann: interviewing Women: a Contradiction in terms. Turning Points in Qualitative Research: Tying Knots in a Handkerchief (ur. yvonna s. lincoln in norman k. denzin). oxford: altamira press, 2003, str. 243–264. patico, jennifer in melissa l. Caldwell: Consumers exiting socialism: ethnographic perspectives on daily life in post-Communist europe. Ethnos, 67, 2002, št. 3, str. 285–94. ramšak, mojca: Portret glasov: Raziskave življenjskih zgodb v etnologiji – na primeru koroških Slovencev. ljubljana: društvo za proucevanje zgodovine, antropologije in književnosti, 2003. riessman, Catherine kohler: When gender is not enough: Women interviewing Women. Gender & Society, 2, 1987, št. 1, str. 172–207. ritchie, donald a. Doing Oral History. new york: twayne publishers, 1995. slater, don: Consumer Culture and Modernity. Cambridge: polity press, 1997. stanley, liz. The auto/biographical I. oxford, new york: manchester university press, 1992. Thompson, paul: The Voice of the Past: Oral History. oxford in new york: oxford university press, 2000. tomšic, vida: Ženska v razvoju socialisticne samoupravne Jugoslavije. ljubljana: delavska enotnost in naša žena, 1980. zukin, sharon: Beyond Marx and Tito: Theory and Practice in Yugoslav Socialism. Cambridge, new york in new delhi: Cambridge university press, 2008. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 Zusammenfasung „DIESES GEFüHL, WENN DU DAS ErSTE GEHALT BEKOMMST – jETzT KANNST DIr jA SELBEr WAS KAUFEN“ Bilder des täglichen Lebens slowenischer Frauen nach dem Jahr 1945 aus dem Blickwinkel der Berufstätigkeit und des Konsums in der periode des sozialistischen jugoslawien war die vollzeitbeschäftigung ein wesentlicher grund für den eintritt von Frauen in die öffentliche sphäre. gleichzeitig veränderte sie die öffentlichen und privaten bereiche des lebens, das verständnis von männlichkeit und Weiblichkeit und die gesellschaftlichen erwartungen gegenüber Frauen wesentlich. durch die erforschung der alltäglichen lebenserfahrungen von Frauen im sozialistischen slowenien und ihres verhältnisses zur erwerbsarbeit versucht der beitrag die veränderungen zu erklären, die die berufstätigkeit im sozialismus den Frauen brachte und die damit verbundenen auswirkungen auf ihre gesellschaftliche und ökonomische stellung. der beitrag basiert auf der methode der oral history, die erzählte erinnerungen an das tägliche leben analysiert, wie sie von gesprächspartnerinnen und gesprächspartnern geschildert werden, die über vergangene ereignisse von historischer bedeutung und ihre einstellungen dazu berichten. arbeit wurde im sozialistischen jugoslawien zum höchsten Wert erklärt, arbeiter zu sein bedeutete gesellschaftlichen status und war die primäre art der sozialisation. in der nachkriegszeit wuchs die zahl der berufstätigen Frauen in jugoslawien ungefähr um das neunfache an. der eigene verdienst war eine grundlage der emanzipation der Frauen, weil er ihnen eine größere autonomie bei der Wahl des ehemannes und des lebensortes ermöglichte und ihnen das gefühl von zufriedenheit, moralischer überlegenheit und macht im haushalt sowie eigenwert gab. der beitrag umreißt, wo Frauen im sozialismus beschäftigt waren und welche positionen sie einnahmen; was ihnen der eigene verdienst bedeutete und wie sie ihn verwalteten; wie sich durch die berufstätigkeit ihre äußere erscheinung veränderte und welche bedeutung sie dem beimaßen. die arbeit im sozialismus kann auch durch die perspektive der emanzipation betrachtet werden, denn durch die legitimierung ihrer selbst als gesellschaftliche subjekte und die erlangung einer gewissen autonomie forderten Frauen die traditionellen rollen heraus, untergruben die hierarchie der geschlechter und handelten manchmal gegen die patriarchalen normen – und das obwohl der staat mit einer strengen arbeitsteilung die rollenaufteilung zwischen den geschlechtern bewahrte. durch die analyse der täglichen praxen und diskurse der gesprächspartnerinnen zeigt sich, dass sie ihre identität als Frau und arbeiterin auf unterschiedliche arten konstruierten, darunter auch in der Form, dass sie gegen die dominanten diskurse gerichtete hegemoniale positionen ausdrückten. laut den persönlichen erfahrungen der gesprächspartnerinnen und gesprächspartner war arbeit im sozialismus eine verpflichtung, eine mühe und last, die zur erschöpfung führen konnte. einige erlebten sie als tätigkeit, die keine erfüllung brachte, die sie zum verzicht zwang, für die sie nie ausreichend dank und belohnung in Form von bezahlung bekamen. auf der anderen seite bedeutete die berufstätigkeit auch eine kreative herausforderung und möglichkeit der selbstverwirklichung, eine Quelle der kraft, der persönlichen bestätigung, der unabhängigkeit, des Wertes und der ehre. als lohn für die harte arbeit genossen die gesprächspartnerinnen die materiellen und symbolischen belohnungen. der eigene verdienst ermöglichte den Frauen das knüpfen neuer sozialer netze und die übersiedlung in größere städte, damit verbunden auch neue lebenskonzepte und arten der Freizeitgestaltung. die belastungen der Frauen durch vollzeitbeschäftigung und versorgung von kindern und haushalt waren ein aspekt des lebens im sozialismus, aber nicht der einzige. die berufstätige Frau war finanziell unabhängig, was dazu führte, dass sie auch außerhalb des hauses verschiedenartige Freizeitaktivitäten und Wege der kultivierung ihrer Weiblichkeit durch den konsum suchte. häufig kauften sich die gesprächspartnerinnen von ihrem ersten verdienst schuhe, kleider, nylonstrümpfe etc. diese güter dienten ihnen als visuelle erinnerung an ihre arbeitsleistungen. die neue identität berufstätiger Frauen zeigte sich auch äußerlich in einer anderen, gepflegteren erscheinung. eine gepflegte erscheinung war einer der wichtigsten Werte, insbesondere am arbeitsplatz. den erzählungen der gesprächspartnerinnen, die auf ihren erinnerungen an das einkaufen basieren, ist zu entnehmen, dass sie ihre Wahl umsichtig, rational und vor allem sparsam trafen. der eigene verdienst ermöglichte den Frauen den kauf von konsumgütern, durch die sie ihre identität und kreativität ausdrückten, gleichzeitig aber mussten sie mit ihrem geld umsichtig wirtschaften, damit sie einerseits durch den monat kamen und sich andererseits auch etwas gönnen konnten. Schlagwörter: bezahlte arbeit, konsumpraxen, das unternehmen slovenija sadje, sozialismus VSE ZA ZGODOVINO S KNjIžNE pOlIcE ZGODOVINA ZA VSE Krmarjenjerazmajaneavstrijske barke Cvirn, janez: Dunajski državni zbor in Slovenci (18481918). Celje: zgodovinsko društvo Celje, ljubljana: znanstvena založba Filozofske fakultete, 2015, 280 strani. (zgodovini.ce 15) posthumno izdana monografija janeza Cvirna, ki razširja in dopolnjuje njegov univerzitetni ucbenik Razvoj ustavnosti in parlamentarizma v Habsburški monarhiji: Dunajski državni zbor in Slovenci (1848 – 1918), vsekakor ni obicajno delo politicne zgodovine. gre za zgodovino politike oziroma bolje, zgodovino parlamentarizma, dela poslancev, poslanskih skupin in vlad, razvoja ustavnih ter clovekovih pravic, politicnih kupckanj in bojev. avtor zacenja knjigo z razvojem idej o ustavi, kako so te prišle do monarhije in kaj so si ljudje pod tem pojmom predstavljali. uvodnemu delu knjige sledi temeljit pregled procesa pisanja ustav, prikazani so vsi procesi, ki so vplivali na njihovo sprejemanje in ukinjanje ter zakaj je prišlo do ponovne vzpostavitve absolutizma. drugi del pa predstavlja zgodovino avstrijskega parlamenta po obnovi ustavnosti. poleg kriticnega pretresa ustavnih listin in zakonov, avtor obravnava tudi vlade in delovanje državnega zbora. kot omeni urednik izdaje jure gašparic v predgovoru, je avtor knjige dobro prikazal, kako za razpad monarhije ni kriva prepocasna, oziroma nezadostna demokratizacija, ampak pomanjkanje konsenza o njeni ureditvi. najhujši politicni boji so se po obnovi ustavnega življenja od šestdesetih let 19. stoletja dalje, najveckrat bili za »pravicnejšo« (seveda je bil pojem »pravicno« z vidika razlicnih poslanskih skupin razumljen popolnoma drugace) ureditev države v nacionalnem smislu. država je imela relativno moderno ureditev, ceprav je bila demokratizacija veckrat prej posledica drugih interesov, kot idejnega prepricanja. grof taaffe je na primer z znižanjem pogojnega davcnega cenzusa leta 1882 razširil volilno pravico, da bi oslabil nemške liberalce. v uvodnem clanku pa je Slovenski narod oktobra 1890 zapisal, da bi splošna volilna pravica pozitivno vplivala na zastopanost slovanov v parlamentu in hkrati zamejila radikalno socialisticno gibanje, zaradi cesar jo je potrebno podpreti. iz podobnega razloga pa so dobrih deset let kasneje enaki (a ne splošni) volilni pravici naj bolj nasprotovale nemške (liberalne) stranke, saj so se bale izgube števila mandatov. kljub demokratizaciji pa je vseskozi obstajalo vladno »reguliranje« izvolitve poslancev. prvotno so za to skrbele kurije s favoriziranjem bogatejših slojev, mest pred podeželjem in posledicno »zgodovinskih« narodov pred »nezgodovinskimi«. nato pa se je vmešala z razporeditvijo volilnih okrajev, pri oblikovanju katerih je bila v ozadju vseskozi dolocena politicna agenda. v slovenskem zgodovinopisju je najbolj znan primer trgovanja z mandati pri uvajanju splošne in enake volilne pravice. ivan Šusteršic je dosegel oblikovanje okrajev na kranjskem tako, da je 10 od 11 mandatov pripadlo sls in le en nns. Ceprav so bili slovenci procentualno gledano relativno realno zastopani, je bila zastopanost po deželah zelo neenakomerna. zaradi »izgubljenega« mandata na koroškem in Štajerskem se je na Šusteršica vlil val kritik. obratno pa je sls krivca videla v miroslavu ploju, poslancu nns, ki je sodeloval v volilnem odboru. dodatni Štajerski mandat je bil v zameno za kocevskega naknadno sicer izposlovan, a koroška je ostala z enim samim slovenskim mandatom. avtor seveda ne sodi o vzrokih demokratizacije, a pronicljivo prikaže njene procese in ozadja. podrobneje je predstavljeno tudi delo slovenskih poslancev na dunaju. ti so od zacetka pa vse do leta VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 1879 delovali dokaj neenotno. locevali so se predvsem po politicno-ideoloških in stanovskih prepricanjih, kot tudi po osebnih interesih. v okviru hohenwartovega kluba desnega centra, ki je bil del vladi naklonjenih strank, so slovenski poslanci nastopali zelo disciplinirano. v obdobju zmernih narodnih zahtev, v t.i. obdobju pobiranja drobtinic, so slovenski poslanci delovali še najbolj enotno, kar je trajalo vse do padca taaffejeve vlade. postopna strankarska locitev na zacetku devetdesetih na kranjskem ni pretirano vplivala na poslance državnega zbora vse do leta 1900. po tem se je, kljub obcasnemu skupnemu delovanju, politicni prepir prenesel tudi na dunaj. a bolj kot vsa politicna prekucavanja slovenskih poslancev je pomemben pregled njihovega dela, njegov odmev v javnosti, boj nekaterih za lastne koristi in zanimivosti, kot je prezgodnja smrt poslanca zaradi dobljenega mandata. ocene njihovega dela so seveda odvisne od tistega, ki oceno podaja, a najlažje je splošno (ne)zadovoljstvo spremljati skozi casopisje. a ker so publicisticni teksti že po svoji naravi izrazito casovno zaznamovani in jim tako manjka distance do obravnavanih tematik, je njihov pogled na delo poslancev lahko tudi v nasprotju z ocenami zapisanimi v kasnejših casopisnih delih ali spominih sodobnikov. nekoc tako kritizirano politiko drobtinic leta 1913 pogreša pri takratnih zastopnikih ljudskih interesov aleš ušenicnik, ki meni, da poslanci igrajo (pre)velikopotezno igro. knjiga pa z velikim naborom razlicnih virov kot tudi literature omogoca bralcem najboljši vpogled v parlamentarno dogajanje. zgodovina ustavnosti se je v habsburški monarhiji zacela z bojem ljudstva za ustavo, koncala pa s padcem monarhije, prežete z nacionalnimi boji. »razmajanje avstrijske barke« je bilo v najvecji meri posledica notranjih bojev glede nacionalnih, deželnih, strankarskih in osebnih interesov. a to ne pomeni, da je zgodovina dunajskega državnega zbora le skupek nenehnih kriz, merjenj moci, politicnih mahinacij ter intrig, kar avtor v svoji študiji nazorno prikaže. vlade in poslanci so v celotni zgodovini parlamenta sprejeli ogromno zakonov, aktov in pravilnikov, potrebnih za delovanje države. zagotovo pa je potrebno tudi obcudovati njihovo vztrajnost. pogoste tehnicne obstrukcije so pokazale marsikatero njihovo spretnost. ob zahtevi po italijanski pravni fakulteti v trstu (julija 1910) so s tehnicno obstrukcijo zaceli slovenski poslanci, ki so v proracunskem odboru pred zacetkom razprave vložili kar 150 resolucij in predlogov (pripravljenih pa so jih imeli kar 1600). zaradi ohlapnega poslovnika, ki je poslancem težko odvzel besedo, pa je tehnicna obstrukcija potekala tudi z dolgimi govori poslancev. svojevrsten rekord je postavil brnski poslanec dr. otto lecher, ki je konec leta 1897 govoril vec kot 12 ur nepretrgoma. konec leta 1909 je sprememba poslovnika, na predlog janeza evangelista kreka in karla kramara, tehnicno obstrukcijo v državnem zboru otežila. posebna pozornost gre tudi koncu knjige – preredko obravnavanem delovanju državnega zbora med 1. svetovno vojno in dodatku. zadnje poglavje se ukvarja s ponovno vzpostavitvijo parlamentarnega življenja med vojno in njegovim delom do propada monarhije. po presoji urednika in sodelavcev je bil naknadno v knjigo vkljucenih še nekaj tematskih poglavij (Ženska volilna pravica, poslanske place, poslanska imuniteta, jezik obravnav), ki jih Cvirn najverjetneje ne bi uvrstil v delo, pa vendar odlicno nadgrajujejo preostanek knjige. glede na specificno situacijo je imelo uredništvo veliko odgovornejšo nalogo, kot jo ima sicer, zaradi cesar si zasluži posebno omembo. Ceprav je knjigo uredilo uredništvo, dvomim, da bi avtor sam storil to dosti drugace. monografija Dunajski državni zbor in Slovenci (18481918) je poklon delu in spomin na prezgodaj umrlega velikega zgodovinarja. v obsežno zgodovinopisno zapušcino janeza Cvirna je tako dodano še temeljno delo o avstrijskem parlamentarizmu. z njegovo zadnjo študijo pa se kot kaže zakljucuje tudi zbirka Zgodovini.ce, katere pobudnik je bil prav Cvirn. Neja Blaj Hribar VSE ZA ZGODOVINO S KNjIžNE pOlIcE ZGODOVINA ZA VSE Hitlerjevmenedžer smrti sachsenlehner, johannes: Zwei Millionen ham’ma erledigt: Odilo Globocnik – Hitlers Manager des Todes. Wien: styria, 2014. 367 strani. (styria premium) zacnimo oceno knjige, ki bi se v prevodu glasila Dva milijona smo jih posprav’l. Odilo Globocnik, Hitlerjev menedžer smrti s citatom iz uvodnih strani (str. 11.): »zgodba odila globocnika je zgodba mladega avstrijca, ki nikakor ni hotel biti avstrijec. avstrija, tako je menil mladenic, rojen v trstu in ki je odrašcal na koroškem, naj bi bila napacna domovina; njegova prava domovina je nemcija. za dosego tega cilja je postal veleizdajalec ter pomagac nacisticnega režima, postal izvrševalec milijonskega umora. odilo globocnik je bil mož povelja, pravi pravcati stroj povelja. izpolnjeval je povelja in poveljeval, da, njegova strast je bilo povelje. Ce povelje ni bilo jasno, se je pocutil negotovega in je svoje predpostavljene prosil za pojasnilo…« rod osrednjega lika knjige izvira iz tržica, ki je bil po avtorjevem mnenju nekoc nemški jezikovni otok na gorenjskem. praded je bil rochus (rok) globotschnig, zdravnik v tržicu, ki je kot ranocelnik leta 1809 sodeloloval v avstrijskih bojih proti napoleonu. Že kot veteran je leta 1825 dobil sina Franca jožefa, ki je postal profesor na realni gimnaziji v ljubljani. slednjemu se je leta 1870 rodil sin Franc, zdaj že s priimkom globocnik, ki je postal castnik v avstro-ogrski vojski. ko pa se je v vršcu (banat) kot nadporocnik porocil, je moral iz aktivne vojaške službe izstopiti, saj ni mogel placati predpisane kavcije (kot dokaz, da bo zmogel družini zagotoviti stanu primerno življenje). iz nadporocnika je postal poštni uradnik ter se z mlado ženo naselil v trstu. no, in tu se je po dveh deklicah leta 1904 rodil decek, ki je bil kršcen z imenom “odilo lothar ludovicus”. starša, Franz in anna globocnik sta ocitno bila predana staronemško- germanski mistiki: neki bavarski vojvoda iz rodu agilofingovcev se je imenoval odilo; rod je obstajal že pred letom 700. toliko o rodu in razlicicah pisanja priimka ter casu, ko je bil trst »avstrijsko okno v svet«. leta 1913 je Franz globocnik v poštni službi napredoval, postal Postoberoffizial (višji poštni oficial), v priimku opustil strešico ter postal globocnik. ob zacetku prve svetovne vojne je bil vpoklican in je hitro napredoval. sina odila je leta 1915 poslal na vojaško nižjo realno šolo v st. pölten. bil je dober ucenec, v šolski matriki je priimek zapisan kot globocnik. a z zlomom monarhije leta 1918 je zamisel o castniški karieri ugasnila. družina se je iz trsta preselila na koroško in najstnik odilo se je vpisal na strojni oddelek obrtne šole v Celovcu. v casu plebiscitnih bojev je zajadral v avstrijske »nemško-nacionalne « vode, se spoznal z eno leto mlajšim Friedrichom rainerjem (poznejšim koroškim gauleterjem), s katerim sta (p)ostala prijatelja do smrti. potem, ko je globocnik uspešno delal pri raznih koroških podjetjih, se je zacel vse bolj navduševati za nacizem in v zacetku 1931 vstopil v nacisticno stranko. slednja je bila v avstriji kmalu prepovedana ter razpušcena, a odilo je svoje delo v prid nacizma nadaljeval ilegalno. avstrijska policija ga je sicer veckrat zaprla, a vsakokrat je bil kmalu izpušcen. ocitno je bil uspešen ilegalec in že sredi 1934 je vstopil v ss. kot ilegalec je pogosto potoval in zanimivo je, da se je, ko je prenoceval v hotelih, na Meldezettel (prijavni list, str. 30) podpisoval s strešico, kot globocnik. v nacisticni avstrijski ilegalni hierarhiji – kjer so ga »po domace« poimenovali z vzdevkom Globus – je napredoval hitro. neznansko zanimivo je branje na str. 49-51, kako sta se poleti 1936 globocnik in rainer peš, cez zeleno mejo, odpravila na obersalzberg. namesto prijazne dobrodošlice ju je hitler sprejel VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 kar trdo, kritiziral samovoljo avstrijskih nacistov ter zahteval popolno poslušnost. ko sta se tako – precej potrta – spet peš vracala domov v avstrijo, je rainer svojemu prijatelju povedal tole: »dragi globus, položaj je preprost. Ce bova naredila napako, naju bo Führer poslal v koncentracijsko taborišce. Ce pa bova zadevo opravila prav, bova pa Führerju lahko pomagala.« Že prej je bilo dogovorjeno, da ju bo zastopstvo koroškega gaua (Gauleitung) cakalo v anifu in tu sta porocala o svoji dogodivšcini na obersalzbergu ter predvsem o hitlerjevi zaželeni strategiji. tako so se zedinili, da bodo sledili hitlerjevim navodilom ter zaceli sodelovati z avstrijsko Domovinsko fronto (vaterländische Front). na tem mestu moram seveda preskociti številne nadrobnosti, zaradi katerih si je globocnik nabral številne zasluge in takoj po Anschlussu postal Gauleiter na dunaju. a tu je ravnal – ce prav razumem, predvsem financno – tako samovoljno, da je bilo prevec celo za nacisticno hierarhijo. po hudih spopadih z financno inšpekcijo je bil globocnik koncno kot Gauleiter razrešen ter v oktobru 1939 poslan v zasedeno poljsko v lublin. tedaj ni bil le poveljnik ss, temvec tudi celotne policije: gestapa, varnostne policije (Sicherheitsdienst, SD), redne policije, mestne policije in žandarmerije. njegova naloga je bila iztrebljanje judov, unicenje poljske inteligence, dobava prisilnih delavcev za industrijo ter izseljevanje poljakov, germanizacija ter naseljevanje ukrajincev. mimogrede je omenjeno tudi naseljevanje koroških slovencev, pregnanih iz koroške, a tega nacrta globocniku ni uspelo uresniciti. sicer pa se zdi, da je bil prav globocnik tisti, ki je bistveno prispeval k izgradnji plinskih celic v koncentracijskih taborišcih. a vse to je bilo – ce bi kdo takrat zmogel gledati in videti objektivno – pravzaprav kontraproduktivno: koncni rezultat je bil vse mocnejši partizanski odpor. v opisu teh krutih dogajanj je nekaj nekako komicnih vložkov, ki pa zaradi svoje protislovnosti zvenijo groteskno. namrec, globocnik je bil ves ta cas samski, po arijskih rasnih nacelih pa bi moral biti že zdavnaj porocen in moral bi imeti množico rasno cistih otrok. ker pa je bil vseskozi prav v vrhu ss, je v vseh globocnikovih porocno-zakonskih zadevah nastopal tudi njegov šef, heinrich himmler. razdrta zaroka ter zadevna astronomska odškodnina, nacisticna »ljubezen« ter ravnanje po kodeksu casti ss je izvrstno opisano v posebnem poglavju na str. 144-157. v septembru 1943 je himmler globocnika prestavil v trst, ki je postal glavno mesto operacijske cone jadransko primorje (Operationszone Adriatisches Küstenland). v poglavju Ein Duo infernale – mit Friedrich Rainer in Triest (peklenski duo – s Frierichom rainerjem v trstu) je opisano, kako sta si zdaj – oba še vedno tesna prijatelja – razdelila civilno in policijsko oblast. slednja je lokalno delovala predvsem v tržaški rižarni, akcijsko pa po vsej primorski (str. 316-327) ter v sodelovanju z nemško vojsko ter s slovenskimi domobranci, srbskimi cetniki in ukrajinskimi vlasovci (str. 324) preganjala partizane (prim. str. 321 z znano fotografijo: general kübler, gauleiter rainer in ss-gruppenführer globocnik). nekako mimogrede – ne da bi himmler kakor koli nasprotoval – se je globocnik dne 22. okobra 1944 v Celovcu vendarle porocil in ena od porocnih pric je bil Friedrich rainer. oba, rainer in globocnik sta se za nacisticno stvar borila neomajno, prav do konca. Šele 30. aprila 1945, po hitlerjevem samomoru, sta se odpravila iz trsta ter se v koloni tovornjakov prebila prek karnijskih alp na koroško, kamor sta prispela 4. maja. ko je dva dni pozneje rainer oblast predal, je tudi globocnik slekel uniformo ss. o svoji usodi si ni delal nobenih utvar. nekemu znancu je povedal tole (str. 342): »dva milijona smo jih posprav’l. verjetno bom zdaj za to moral placati.« tako se je globocnik z rainerjem ter skupino castnikov ss umaknil na planino mösslacher alm. tam jih je (seveda zaradi izdaje) dne 29. maja aretirala skupina angleških vojakov. a še preden so angleži vse ujetnike identificirali, je globocnik storil samomor s ciankalijem. knjiga, ki je dobro dokumentirana, je težko, a izvrstno branje. sicer ne razloži, pa vendar dobro opiše miselnost cloveka, ki mu je politicni sistem postal nadomestilo za vero. globocnik je v svojega boga nasilja, hitlerja, verovale brezpogojno. ko se je institucionalizirano nasilje zrušilo, tudi življenje zanj ocitno ni imelo nobenega smisla vec … Marjan Kordaš VSE ZA ZGODOVINO S KNjIžNE pOlIcE ZGODOVINA ZA VSE Vojna je hudic keith lowe: podivjana celina. Evropa po drugi svetovni vojni. ljubljana: modrijan, 2014. 470 strani. vsake toliko kakšno povsem resno znanstveno delo dvigne tak oblak prahu, kot ga ponavadi pripisujemo popularno-plažnim mojstrovinam v slogu harryja potterja ali petdesetih odtenkov sive. to ni slabo, saj po taki knjigi nato posežejo tudi ljudje, ki sicer ostajajo zvesti lahkotnejšemu literarnemu razvedrilu. glede na angažma založbe ob izidu slovenskega prevoda ter nedeljenemu zanimanju bralstva zanj, je bilo tako tudi s pricujoco lowejevo knjigo. podivjana celina namrec pritegne. s svojo slikovitostjo ter šokantnim zaporedjem pretresljivih pricevanj neposrednih sodobnikov tistega apokalipticnega casa poleti 1945. dogaja pa se nam natancno tako, kot se je tistim, ki so med begom v boljše življenje zgroženi opazovali ostanke pravkar koncane morije – prvo truplo (pricevanje) nas pretrese, presune, nato pa je vsega preprosto prevec. zasujejo nas zgodbe groze, ki so jo doživljali ljudje med atlantikom in uralom, med baltikom in sredozemljem. zato se je treba zbrati in slediti pripovedi ter se prebiti skozi labirint, ki ga je skušal razrešiti keith lowe. svojo knjigo je namrec skrbno strukturiral in tako tudi laicnemu bralcu omogocil relativno udobno seznanitev s sicer zapleteno in vecplastno tematiko. knjiga je razdeljena na štiri vecje vsebinske sklope – zapušcina vojne, mašcevanje, etnicno cišcenje ter državljanska vojna, sklopi pa se navzdol delijo na poglavja, ki natancneje opisujejo posamezne segmente sklopov (stvarno razdejanje, praznina, razseljenost, stradež, moralni razkroj, upanje, pokrajina kaosa….), najnižji sestavni deli teksta pa so ozko zasnovana podpoglavja, ki obravnavajo konkretne primere (mašcevanje prisilnih delavcev, vojne ujetnike pod americani, nemce na Ceškoslovaškem, striženje žensk). lowe bralca s prepricljivim in plasticnim opisom »materialne zapušcine« ter statistiko žrtev pravkar koncane 2. svetovne vojne polagoma pripravi na tisto, kar je le-ta pustila v zavesti in srcih preživelih, in kar je bilo – kot se izkaže kasneje – še veliko hujše in dolgotrajnejše, kakor unicenje evropske materialne civilizacije. preživeli so se namrec soocili s pomanjkanjem, stradežem, brezdomstvom ter moralnim razkrojem, ki se je manifestiral tako skozi dejanja zmagovalcev (posiljevanje »premaganih«), kakor tudi dejanja poražencev (kraje, nasilje, prostituiranje). kljub vsemu je konec vojne prinesel predvsem upanje – upanje na nov zacetek, ki so ga ljudje, razocarani nad nesposobnostjo mešcanske politike, videli tudi v komunisticnih idejah (bratstvo in enotnost, delavsko soupravljanje, agrarne reforme), ki so imele gorece podpornike tako na zahodu, kakor na vzhodu evrope. za zametke »komunisticne družbe« pa so poskrbele kar vojne okolišcine same (racionirana preskrba, splošna vojaška obveznost), ki so spodkopavale vec kot stoletje star družbeni red in sistem vrednot. olajšanju ob spoznanju, da so preživeli, je pri precejšnjem delu evropejcev – zlasti pri tistih, ki so v vojni najbolj trpeli (judje, slovani, taborišcniki, prisilni delavci) sledilo iskanje »krivcev« in mašcevanje, ki je ponekod dobilo celo razsežnosti etnicnega cišcenja. do mašcevanja je sicer prihajalo povsod, je pa prihajalo do razlik v obsegu in ostrini. poleg nemcev, ki so v evropi obveljali za kolektivne krivce pravkar minule vojne, in so bili vsepovsod deležni hujšega ali blažjega »mašcevanja«, so ponekod dali duška lokalnim nasprotjem (srbi-hrvati, ukrajinci-poljaki, slovaki-madžari) ali mašcevanju rojakom, ki so jim ocitali medvojno kolaboracijo – tovrstni konflikti pa so bili praviloma še okrutnejši od mašcevanja nemcem. mašcevanje so do dolocene mere dopušcali vsi povojni sistemi (z zavezniškimi silami vred!), ker so se zavedali, da bi lahko VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 petletne frustracije brez tovrstne »katarze« eksplodirale kot pokvarjen lonec na pritisk in odnesle komaj dosežen mir ter obete normalnega povojnega življenja. verjetno so jo pri tem bolje odnesli na zahodu, kjer so zavezniki poskrbeli vsaj za navidezno legitimnost in delovanje osnovnih sodnih in upravnih struktur ter že s samo navzocnostjo brzdali pretirano žejo po ma- šcevanju, ki so ga skušali usmeriti na dejanske storilce in iz mašcevanja izvzeti vsaj ženske in otroke (ceprav jim to ni povsem uspelo – striženje nemških priležnic, šikaniranje »okupatorskih« otrok). na vzhodu pa je že vojna potekala malo drugace – manj »viteško«… vse to (vseobsežnost in razširjenost mašcevanja po vsem evropskem prostoru) je dandanes namerno prezrto, in medtem ko imamo nemce še vedno za nesporne krivce za vojno in storilce najhujših vojnih hudodelstev, se je uspelo njihovim kolaborantom preleviti v žrtve in »zmagati« za nazaj. to seveda ni nikakršen slovenski unikum. prvi žrtvi nacizma sta že zdavnaj postali italija in avstrija, države nove evrope pa s travmami svoje petdesetletne komunisticne preteklosti s polno paro obracunavajo zadnjih dvajset let. kolaborantski režimi in vojske dobivajo vlogo žrtev oziroma legitimnih bojevnikov proti rdeci diktaturi, povojni obracuni pa so napihnjeni do te mere, da ob njih zbledi štiriletno nasilje okupatorjev in njihovih pomagacev. lowejevo sporocilo tovrstnim kreativnežem (politikom in zgodovinarjem) je jasno in na mestu: kolaboracijo je sicer treba razumeti, vendar ne tudi odobravati, povojne poboje pa moramo presojati s takratno optiko in pri tem izhajati iz tedanjih razmer (str. 180), doda pa še citat anthonyja edena, ki je dejal, da se, »kdor ni doživel grozote okupacije, nima pravice izrekati o tem, kaj neka dežela pocne!« (str. 189). Žal je nekaj »vsevedne vzvišenosti« najti tudi v lowejevi knjigi, ki se nekajkrat obregne ob »balkansko nasilje«, krutost in podivjanost, potem ko se je moral nekaj strani prej spopasti z vsekakor necastno vlogo angležev pri vracanju jugoslovanskih kvizlinških enot in civilistov cez karavanke. tako pri okupatorjih, kakor kasneje pri zahodnih in vzhodnih zaveznikih je bila v odnosu do okupiranih ozemelj oziroma »interesnih sfer« namrec prisotna politika »deli in vladaj« – najprej okupatorji, kasneje pa zavezniki so poskrbeli, da so imeli njihovi podporniki (in s tem posledicno tudi njihovi sovražniki) dovolj opravka drug z drugim in tako manj motiva za razmišljanje in boj z njimi. nemci so brenkali na strune rasizma, zgodovinskih mednacionalnih nasprotij ter strahu pred komunizmom, povojni zavezniki pa so stavili na razredni boj, solidarnost proletariata (rusi) oziroma na strah pred kolektivizacijo, razlastitvami ter prihodom komunisticne diktature (americani, britanci). manjši, »nezgodovinski« narodi so se – tako kot vedno – znašli med kladivom in nakovalom, sprti in razdeljeni za tuje interese, ujeti v vecdesetletno spiralo sovraštva, ki vsake toliko dobi nov zagon. s tega stališca je zelo povedno, da je lowe svojo knjigo »podaljšal« do 50. in 60. let preteklega stoletja in jo zakljucil s poglavjem državljanska vojna, v katerem najprej obravnava politicno nasilje v Franciji in italiji, kjer se je zahod obranil nevarnosti komunisticnega prevzema oblasti v okviru demokraticnega sistema, kasneje pa se posveti grški državljanski vojni, kjer je bilo treba za zmago prozahodnih »demokraticnih« sil poseci po bolj prepricljivih sredstvih. nasprotni primer predstavlja romunija, kjer je komunistom posrecilo prevzeti oblast v popolnem nasprotju z medvojnimi delitvami interesnih sfer velikih. zelo podrobno je lowe opisal nekatere prime- re partizanskega boja proti ruski nadoblasti v baltskih državah, ki so v sodobnem casu služili kot motivacijski in identifikacijski element pri ustanavljanju mladih držav, ceprav je bilo v tem partizanstvu kdaj tudi kancek (zamolcanega?) kolaborantstva iz medvojnega obdobja. jugoslavija ima v knjigi posebno poglavje – zaradi svoje vecnacionalne sestave, zgodovinskih mednacionalnih in medverskih nasprotij ter hkratne izvedbe narodnoosvobodilnega boja (proti okupatorjem in njihovim pomagacem) ter socialisticne revolucije, si je avtor zanjo vzel nekaj vec prostora. izhajal je iz dejstva, da je bralcu treba predstaviti tudi predzgodovino konfliktov v jugoslaviji, ga seznaniti z glavnimi protagonisti ter nenazadnje s tujimi vplivi na to, da je bila vojna v jugoslaviji tako krvava in dolgotrajna. jugoslavija ga je pritegnila tudi kot ozemlje, kjer se je v povojno dogajanje (»mašcevanje«) vpletla sama država in ga izvajala kot svoj program – ceprav je bilo podobno na Ceškem in poljskem. mogoce ga tu in tam zanese le prevelika zaupljivost do virov – prevedena literatura, ki mu je bila na voljo, je precej polarizirana in za vrvohodstvo med informacijami (zlasti) srbskih in hrvaških avtorjev je treba precej zdrave distance in kriticnosti, za katero pa je kljub vsemu nujno še bolj poglobljeno poznavanje zgodovinskega ozadja jugoslovanskega vprašanja. sicer pa je dejstvo, da keith lowe izhaja iz drugega okolja, precejšnja prednost. lahko si privošci malo potrebne vzvišenosti in odmaknjenosti od predmeta svoje raziskave. za slovence je brez dvoma pomembno, da knjige ni napisal slovenski avtor, ker bi v hipu dobila politicen predznak in izgubila veljavo vsaj za polovico narodovega telesa, tako pa utegne vzeti malo vetra iz jader onim, ki kujejo politicne tocke na racun povojnih pobojev, upravicenosti kolaboracije in podžiganja polstoletnih delitev, ki niti ne zadevajo celotnega slovenskega naroda. Ce je kdo morda mislil, da se je s koncem osemdesetih let preteklega stoletja z govorjenjem o spravi, z »odkrivanjem« množicnih grobišc in težnjami po »objektivnejšem« prikazovanju medvojnega dogajanja v sloveniji zgodil nekakšen velepomemben prelom – edinstven v evropskem in svetovnem merilu, VSE ZA ZGODOVINO S KNjIžNE pOlIcE ZGODOVINA ZA VSE potem ga lahko podivjana celina argumentirano postavi na realna tla. (zelo pozno) se je zgodilo (enako kot drugod v vzhodni evropi) zgolj to, da je do besede prišel tudi »zamolcani del« slovencev. tisti, ki so svojo usodo zvezali s premagano stranjo in oni, ki sta jih (po krivici) na to stran pahnila preganjavica ali mašcevalnost zmagovalcev. dobili so priložnost, da povedo svojo zgodbo, mi pa priložnost, da spoznamo to temno stran meseca in se sprijaznimo z njo. Ce bi ostalo pri tem, bi lahko na vse skupaj gledali kot na veliko in moralno dejanje, vredno zrelega naroda, tako pa nam brezplodno, amatersko in politikantsko kupckanje trupel kaže pot natancno tja, kamor nas vodijo naše elite – v preteklost, med zagrenjene spomine in travme izumirajocih generacij. Brat brata mikola, milko: Revolucionarno nasilje na Štajerskem 19411945. Celje: Celjska mohorjeva družba, ljubljana: inštitut karantanija, 2014. 199 strani. druga svetovna vojna je bila najobsežnejši oborožen spopad v zgodovini cloveštva, ki je divjal po vsem svetu kar šest let. zahtevala je približno 60 milijonov žrtev, med katerimi je bil visok delež civilnega prebivalstva. vojna se je na obmocju današnje republike slovenije pricela leta 1941 in je s svojo krutostjo dodobra zaznamovala življenje civilnega prebivalstva in tudi narodno zavest. leta 2014 je izšla študija milka mikole, ki predstavlja nadaljevanje študij o medvojnem revolucionarnem nasilju na slovenskem, ki jih izdaja Študijski center za narodno spravo. Študija temelji na arhivskih dokumentih partizanskega odporniškega gibanja, partizanski literaturi in nenazadnje na ustnih virih. avtor v knjigi okvirno prikaže posamezne oblike nasilja na Štajerskem, ki ga je med vojno nad civilnim prebivastvom izvajalo partizansko odporniško gibanje. izraz revolucionarno nasilje, predstavlja nasilje, povezano z izvajanjem komunisticne revolucije. kot žrtve revolucionarnega nasilja obravnava tiste, ki so bili usmrceni iz politicnih in ideoloških razlogov, ker je oblast v njih videla nasprotnike komunisticne revolucije in ne tiste žrtve, ki so bile usmrcene zaradi sodelovanja z okupatorjem. mikola že v predgovoru poudari, da namen te študije ni valjenje krivde za zlocine na celotno partizansko odporniško gibanje, ampak je odgovornost za revolucionarno nasilje potrebno pripisati komunisticni partiji slovenije. ta je spretno manipulirala s patriotizmom vojne namrec pušcajo žrtve, ustvarjajo krivice, krivice pa podžigajo mašcevalnost. po vojni je treba pokopati mrtve in živeti naprej. pokopati pomeni pokopati in se jih spominjati, kakor se spominjamo drugih mrtvih – s sveco, šopkom, molitvijo, ne pa jih glede na politicni veter in bližino volitev vedno znova vlaciti na plano in jih tako vedno znova ubijati. a druga svetovna vojna in odnos do nje med slovenci seveda spet nista vprašanje zgodovinopisja, ampak ponovno politike in zato nam ne more pomagati še tako dobra in nazorna knjiga. Aleksander Žižek slovencev za dosego svojega cilja, ki je bil izvedba revolucije in prevzem oblasti. Študija je razdeljena na štiri poglavja, ki jih sestavljajo podpoglavja. na koncu knjige so priloženi seznami civilnih žrtev, faksimili arhivskih dokumentov in pricevanja svojcev žrtev. prvo poglavje kratko in jasno oriše upravne in politicne razmere, v katerih so se znašli slovenci ob prihodu okupatorja ter okupatorjeve raznarodovalne ukrepe. nato v drugem poglavju avtor VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 predstavi, kdo so bili izvajalci usmrtitev in pod cigavim okriljem (partizanske enote, varnostno-obvešcevalna služba, ozna,…) so izvajali okrutnosti. tretje poglavje se osredotoca na vzpostavitev in poslovanje partizanskih vojaških sodišc v obravnavanem casu in prostoru ter na predpise, na podlagi katerih so bila ustanovljena. v zadnjem – cetrtem, poglavju pa so s konkretnimi primeri podkrepljene nekatere druge oblike revolucionarnega nasilja. knjigo dopolnjujejo objave zanimivih arhivskih dokumentov in bogato slikovno gradivo. veliko težo obravnavani temi dajo tudi seznami žrtev revolucionarnega nasilja, ki so loceni glede na to ali so bili civilisti usmrceni z ali brez sodnega postopka. vkljucen je tudi seznam identificiranih žrtev »pohorske afere«. avtor ugotavlja, da z revolucionarnim nasiljem ni bilo prizanešeno nikomur. pred strelom, ropom, posil- Laško bere Premišljena hiša z veliko domišljije. Zbornik ob 40letnici rednega delovanja Knjižnice Laško. ur. metka kovacic in matej jazbinšek. laško: knjižnica, 2014. 202 strani. po nakljucju je ta zbornik z manjšo zamudo izšel ob zamenjavi direktorske funkcije, ki jo je do sredine julija 2014 skoraj 40 let v sedanji knjižnici laško opravljala prva profesionalna knjižnicarka metka kovacic, dalje pa jo vodi matej jesenšek. v uvodnih besedah je prvi pozitivno ovrednotil dosedanje delo knjižnice in na kratko predstavil tudi program nadaljnjega dela. bivša direktorica pa je deloma na podlagi clanka, objavljenega v laškem zborniku 2007, orisala delo knjižnice laško v casu od 1974 do 2014. seveda je omenila tudi dve znameniti knjižnici z laškega obmocja. prva je knjižnica kartuzije v jurkloštru. ta samostan je obstajal od zacetka 13. stoletja do leta 1595. vsaj iz zadnjih let je izprican obstojknjižnice, iz katere so se ohranile le tri knjige. Škoda je sicer, da se jih ni ohranilo vec, z vidika knjižnicarstva pa to ni pomembno, ker menihi kartuzijanskega reda sploh niso smeli imeti nikakršnega stika s svojim okoljem. iz preteklosti pa je znana tudi barocna cerkvena knjižnica v laškem, ki dolga desetletja ni bila dostopna, zdaj pa jo urejajo. laška nadžupnija oz. dekanija je bila v preteklosti sila ugledna in pomembna. imela je svoj ognjevarni arhiv in se je zato najbrž spodobilo, da je imela tudi svojo knjižnico. slednja, razen redkih izjem, ni bila namenjena javnosti. njen knjižni fond pa bo verjetno prej zanimiv za cerkvene in literarne zgodovinarje ter teologe, kot za stvom niso bili varni niti otroci, ženske in tudi partizan- ski borci sami ne. Žrtve so pripadale vsem družbenim slojem, od vec kakor petsto usmrcenih nasprotnikov komunisticne revolucije, je bilo le šestdesetim bilo sojeno. v sloveniji še vedno radi pogrevamo takšne in drugacne teme iz obravnavanega obdobja in nam tega poglavja naše zgodovine nikakor ne uspe dokoncno zapreti. kljub temu, da je vecina evropskih države to že zdavnaj storila, se moramo zavedati, da so se takšne grozote dogajale tudi drugod po svetu in da slovenija ni osamljen primer. vsekakor je ta študija, ki je ob strokovni podlagi tudi lahko berljiva, dober korak k temu, da bolje razumemo in sprejmemo svojo zgodovino in jo »pustimo preteklosti«. Anja Prša obicajne krajane. vec je znanega o delovanju Citalnice v laškem na prehodu iz šestdesetih v sedemdeseta leta 19. stoletja. obiskovalci te citalnice pa niso prihajali vanjo kot v splošno knjižnico, ampak kot v citalnico slovenskega revijalnega tiska in slovenskih knjig. s tem so namrec kazali svojo opredelitev za slovenstvo in ga seveda tudi utrjevali v mocno nemškem okolju, kakršno je bilo tedaj v laškem trgu. prvo izposojo knjig namenjeno širšemu krogu lašcanov in okolicanov je omogocilo »bralno društvo za laški trg in okolico«, ki je v laškem neprekinjeno delovalo od leta 1893 do prve svetovne vojne. od zacetka delovanja tega društva do leta 2013 je preteklo torej 120 let. leta 1924 na vidov dan je bila v laški osnovni šoli ustanovljena javna knjižnica, prva prava predhodnica sedanje knjižnice. od tedaj je do leta VSE ZA ZGODOVINO S KNjIžNE pOlIcE ZGODOVINA ZA VSE 2014 minilo tudi že okroglih 90 let. delovanje te knjižnice je bilo z nemško okupacijo seveda prekinjeno. nemške oblasti so v okviru predvidene germanizacije tukajšnjega prebivalstva ustanovile v laškem v okviru »heimatbunda « svojo knjižnico v bastovi hiši na glavnem trgu, kjer je bila prej podergajsova gostilna. tam je knjižnicarka redkim obiskovalcem ponujala dela štajerskega nemško nacionalisticno usmerjenega pisatelja petra roseggerja. po koncu druge svetovne vojne knjižnica veckrat tudi po nekaj let ni delovala. nazadnje je prenehala delovati leta 1971. ponovno so jo odprli leta 1974 na drugi lokaciji z dvema ljubiteljskima knjižnicarkama, ki pa sta knjižnico po dveh letih predali prvi redno zaposleni profesionalni knjižnicarki. tako je sedanja knjižnica v letu 2014 praznovala 40 let neprekinjenega delovanja. v knjigi bralstvo nagovorita tudi laški in radeški župan. radeški zato, ker laška knjižnica tudi po izstopu radeškega obmocja iz laške obcine ohranja v radecah svojo knjižnicno izpostavo. po nagovorih sledijo poglavja: 40 let splošnih knjižnic v obcinah laško in radece (str. 15-30), naše knjižnice sedaj (str. 31-46), knjižnica je premišljena hiša z veliko domišljije (str. 47-120), pogoji za delovanje knjižnic (str. 121-140), iz zgodovine arhivskih in aktualnih dokumentov (str. 141- 150), spomini in paberki (str. 151-182) in zadnje poglavje rekli so o knjižnici in branju (str. 183-201). knjigo so seveda s prispevki obogatili predvsem poklicni knjižnicarji. nekaj osebnih utrinkov o knjižnici pa so na koncu prispevali njeni dolgoletni obiskovalci in prijatelji. poleg orisa zgodovine knjižnic, ki smo ga v prejšnjih vrsticah že prikazali in spominskega obeležja o štiridesetletnem delu sedanje laške knjižnice, ki ga bomo na kratko še predstavili, ima knjiga vsaj nekoliko, najbrž tudi namenoma, še vzporedno funkcijo krajšega kompendija o knjižnicarskem izrazju in o poslovanju knjižnice, oboje za bralce, cesar pa v tem prikazu, ki je bolj zgodovinarsko usmerjen, ne kaže obravnavati. laška knjižnica je pred štiridesetimi leti imela dokaj skromen knjižni fond, bila pa je vendarle najvecja v laški obcini in je bila zato v sedemdesetih letih 20. stoletja dolocena za maticno knjižnico v laški obcini. svoje prostore je imela v domu dušana poženela, sedanjem kulturnem centru. leta 1974 so zanjo odkupili prostore v delu sedanje banke na valvasorjevem trgu. v letih 1998 do 2000 je postopoma pridobila vse prostore v Weichselbergerjevem dvorcu. ta dvorec je poleg grašcine ob savinji najbolj imenitna stavba v laškem, kjer je knjižnica še zdaj. vendar ji že primanjkuje prostora in si prizadeva za razširitev na sedanjem mestu. kot maticna knjižnica je postopoma organizirala knjižnici v radecah in rimskih toplicah ter izposojevališci v Šentrupertu in v zidanem mostu. kako je laška knjižnica zlasti v prvih dveh desetletjih pogosto romala iz pristojnosti enih oblastnih organov v druge, ne kaže opisovati. ocitno pa je bila pri tem prehajanju iz enih rok v druge, in pri neprestanem utemeljevanju potrebnosti svojega obstoja in delovanja, uspešna. skratka, dobro se je znašla, kar je razvidno iz vseh kazalcev poslovanja, predvsem pa v terenskem širjenju podružnic in izposojevališc, vecanju prostorov, narašcanju zaposlenega strokovnega osebja, vecanju knjižnih fondov in seveda v služenju prebivalcem. posebej pomembno je bilo profesionalno osebje, s katerim je bilo mogoce knjižnicno poslovanje in izposojo tako modernizirati, da je zdaj na ravni najboljših knjižnic v državi. izjemno uspešno delovanje knjižnice kot svojega javnega zavoda je ovrednotila obcina laško s priznanjem »2. julij« v letu 1994 in jubilejno listino ob 30-letnici njenega delovanja. vodji knjižnice metki kovacic pa je stanovsko slovensko društvo leta 1996 podelilo Copovo diplomo, najvišje priznanje za prispevek k razvoju slovenske bibliotekarske stroke. za njeno zavzeto in uspešno delo ji je tudi lokalna oblast podelila dve priznanji, leta 1996 aškercevo priznanje obcine laško in leta 2014 srebrni grb obcine laško. rezultati knjižnicnega dela so presenetljivo dobri. leta 1974 je imela knjižnica dokaj skromni knjižni fond, okoli 6.000 knjig, leta 2013 pa 59.375 enot knjižnega gradiva, od leta 1995 do 2013 je število clanov v knjižnicah njenega obmocja poraslo od 2.816 na 5.000, število obiskovalcev knjižnice od 38.272 na 92.772 in izposoja od 74.978 na 255.479 knjižnicnih enot. knjižnica ima poseben oddelek za otroke in mladino ter casopisno citalnico ter oddelek za odrasle. knjižnica organizira tudi razne prireditve, kjer mladi udeleženci aktivno sodelujejo. zgolj za orientacijo: v letih 1993 do 2013 je knjižnica v laškem organizirala 21 vecjih prireditev, med njimi precej zelo modernih »delavnic«, razne kvize in med drugim za izžrebance kviza priredila izleta na koroško in dolenjsko. knjižnica se je skrbno založila tudi z najsodobnejšo racunalniško literaturo in s tem privablja dijake in študente pa tudi odrasle v knjižnico, da se ucijo racunalniških tehnik. dobro je založena tudi z univerzitetnimi ucbeniki, vsaj za bolj razširjene humanisticne discipline, tako da lahko študentje prihajajo študirat kar v knjižnico ali pa si gradivo izposojajo. najvecja je seveda ponudba knjig za odrasle. knjižnic v radecah in rimskih toplicah ter izposojevališc v Šentrupertu in v zidanem mostu ter njihove dejavnosti tukaj ne moremo opisovati, so pa seveda bled odsev delovanja maticne knjižnice v laškem. knjižnica se je že od prvih let naprej štela za kulturno ustanovo v najširšem smislu in je zacela širiti razne kulturne dejavnosti kot svoje »stransko poslanstvo«. ko so se prostorske razmere toliko izboljšale, da je bilo VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 mogoce v lastno dvorano spraviti nekaj desetin obiskovalcev, so v knjižnici zaceli z raznimi prireditvami. zelo pogosti so bili literarni veceri ali srecanja s pesniki, pisatelji, potopisci, literarnimi in umetnostnimi zgodovinarji in drugimi kulturniki. nekajkrat so bile v knjižnici kar obsežne slikarske razstave dobrih, toda še manj znanih slikarjev, tudi domacina iz rimskih toplic, ki živi sicer v združenih državah amerike. precejkrat so bili izvedeni samostojni koncerti domacih glasbenikov in pevcev, zelo pogoste pa so bile glasbene spremljave drugih prireditev, predvsem slovesnosti ob martinovanju, ob proslavah in ob raznih bolj zanimivih predavanjih. precej predavanj je bilo iz naravoslovnih in tehniških disciplin, celo iz elektronike, ter drugih aplikativnih strok. vseh opisanih prireditev je bilo v knjižnici od leta 1977 do 2013 okoli 390. scasoma se je pokazalo posebno zanimanje za lokalno zgodovino oz. za domoznanstvo. temu je bila namenjena kar dolga serija predavanj. izvedene so bile tiskovne konference ob vseh knjigah, ki so se kakorkoli Koncizen uvod v postkolonialneštudije loomba, ania: Kolonializem in neokolonializem. ljubljana: orbis, 2009. 284 strani. v medijskih in akademskih diskusijah o vzrokih bratomorne vojne, ki je še nedavno divjala na vzhodu ukrajine, je bilo mogoce pogosto slišati že nekoliko zaprašeno izjavo sedanjega ruskega predsednika vladimirja putina, da je bil razpad sovjetske zveze, za številne raziskovalce zadnjega vecnacionalnega imperija v evropi, najvecja geostrateška zabloda 20. stoletja. ob ponovni oživitvi zanimanja za zgodovino kolonialnih imperijev je še toliko bolj razveseljivo, da smo že pred dobrega pol desetletja v slovenskem prevodu dobili monografijo anie loomba, sicer profesorice na pensilvanijski univerzi, z naslovom Kolonializem in neokolonializem, ki pa je žal v slovenskem akademskem polju ostala bolj ali manj prezrta. pri tem je zanimivo, da loombova (str. 8) v njej poda eno najbolj preprostih, a hkrati konciznih definicij kolo nanašale na laško. v ta namen je knjižnica ustanovila svet za domoznanstvo, ki naj bi nekako usmerjal to novo dejavnost. v tem okviru je knjižnica izdala dva kar obsežna laška zbornika z letnicama 2002 in 2007. sicer kot individualna avtorska dela so v okviru knjižnice izšli razni naslovi: prevod iz nemškega v slovenski jezik pomembne zgodovine laške dekanije, laškega rojaka, lavantinskega stolnega prošta, ignacija orožna, nadalje zgodovina Župnije sv. rupert nad laškim ob njeni 250 letnici, vrh nad laškim skozi stoletja in prva dokaj obsežna zgodovina laškega z okolico z naslovom laško skozi stoletja. v letu 2015 bo izšel prevod iz nemškega v slovenski jezik širše zanimive ripšlove kronike župnije sv. miklavž nad laškim. upraviceno torej lahko povzamemo, da je laška knjižnica prizadevno izvedeno stransko kulturno poslanstvo v obravnavanem obdobju zelo dobro opravila. Jože Macek nializma, ko zapiše: »kolonializem lahko torej opredelimo kot osvajanje in nadzorovanje ozemlja in dobrin drugih ljudi.« poleg tega avtorica, ceprav rojena v nekdanji VSE ZA ZGODOVINO S KNjIžNE pOlIcE ZGODOVINA ZA VSE britanski koloniji indiji, kjer je preživela tudi najmanj dve desetletji svojega življenja, skozi celotno besedilo izrecno podcrtuje in natancno razclenjuje primere kompleksnega razmerja med kolonizatorji in koloniziranimi ter tako preseže manihejske reprezentacije obeh kategorij kot odnosa med rabljem in žrtvijo, ki jih je s svojim Orientalizmom (1998) (ne)hote zakrivil edward said (str. 55) in jim še dandanes tako radi podležejo teoretiki postkolonialne misli na tej strani alp. tako v poglavju o hibridnosti med drugim zapiše (str. 180): »kolonialne identitete so na obeh straneh delitve nestabilne, v ostrem medsebojnem spopadu in se nenehno spreminjajo.« zavoljo prepletenih odnosov med kolonizatorji in koloniziranimi niti dedišcin kolonializma ni mogoce zreducirati na »terorizem, kulturno in rasno nestrpnost, genocide, verske vojne«, kot bralca na hrbtni strani monografije prepricuje njen slovenski založnik. nasprotno, kot rezonira loombova (str. 23–4), so kolonialne dedišcine, ki so praviloma najizrazitejše v prehranjevalnih navadah, glasbi, jeziku, arhitekturi itn., vecplastne, prežete s prvinami kultur iz predkolonialnega obdobja. monografija je razdeljena na tri sklope, in sicer je v prvem poudarek na opredelitvi kolonialnih in postkolonialnih študij, osrednji zavzema razpravo o kolonialnih in postkolonialnih identitetah, ki ji za konec sledi analiza razlicnih kritik kolonializma. izjemnost anie loomba v primerjavi s prenekaterim od njenih akademskih kolegov, ki prisegajo na ideje postkolonialnih študij, se zrcali v njenem nenehnem poudarjanju interakcije med kolonizatorji in koloniziranimi, pri cemer še dodatno izpostavlja razmišljanja tistih raziskovalcev, ki ne zanikajo precejšnje heterogenosti obeh skupin (str. 93–4). Ceprav imamo mogoce marsikdaj obcutek, da v postkolonialnih študijah še vedno prevladuje iz klasicnega marksizma izvirajoca percepcija kolonializma, ki ga razume kot »integralni del kapitalisticnega razvoja« (str. 27), zato številne razprave (pre)pogosto izpostavljajo domnevno vsiljevanje zahodnjaških idej, ideologij, tehnik, tehnologij itn., ki naj bi ga zavojevalci zagrešili nad neomadeževanimi staroselci, avtorica sodi, »da pri kolonialnem proizvajanju znanja nikakor ni šlo za enoznacen proces«, saj so bila kolonialna znanja »ustvarjena tudi v procesu dogovarjanja in soocanja z idejami domorodcev« (str. 73). Že v zacetnem stadiju odkrivanja njim neznanih teritorijev na oddaljenih celinah so bili namrec evropski konkvistadorji odvisni od staroselskega prebivalstva, ko so se vecinoma soocali z docela tujo floro in favno, da neobstoja zemljevidov in sodobnih navigacijskih pripomockov niti ne omenjamo. lokalno znanje je bilo nepogrešljivo tudi v kasnejšem obdobju, ko so se kolonizatorji v nekaterih delih imperialne periferije lotevali zahtevnejših gradbenih podvigov. omenjenemu navkljub precej koloniziranih v razlicnih delih sveta nikoli ni prišlo v neposreden stik s prišleki iz evrope (str. 75), saj so se skoraj vse imperialne metropole soocale s pomanjkanjem tistih, ki so bili na takšen ali drugacen nacin pripravljeni prevzeti vlogo imperialnega agenta. ne smemo namrec pozabiti, da je na prelomu iz 19. v 20. stoletje evropa štela približno dvakrat manj prebivalcev kot danes, in sicer okoli 400 milijonov. v osrednjem delu monografije je nekaj prostora namenjenega tudi kronološkemu pregledu konstrukcije rasnih in kulturnih razlik v evropskih kolonialnih metropolah. pri tem se loombova, samoumevno, ne more izogniti zahodnjaškim stereotipom o »muslimanskem drugem« (str. 113), kar je ob recentni krepitvi protiislamskega razpoloženja v nekaterih državah evropske unije precej poucno branje, saj bralce opominja na dejstvo, da je negativna retorika do (dela) muslimanov dokaj podobna že vse od srednjega veka dalje, razlicni so le obrazi, ki jo razpihujejo. kot dodaja v nadaljevanju, je bilo konstruiranje rasnih razlik med kolonizatorji in koloniziranimi »povezano z naravo družb, v katere so vdirali evropejci, z družbenimi razredi, ki so jim pripadali ljudje, ki so jih opazovali, pa tudi z vprašanjem o tem, ali je evropejce v konkretnem primeru bolj zanimalo trgovanje s to družbo ali naselitev v njej« (str. 117). kljub temu so hierarhicna družbena razmerja med »nami« in »njimi«, ki so praviloma zagovarjala vecvrednost evropskih zavojevalcev, predvsem v afriki in amerikah služila kot pretveza za ekonomsko eksploatacijo staroselskih ljudstev in obmocij, kjer so živela, saj so »divjake« v imaginarijih evropskih kolonialnih metropol cesto prikazovali kot (mentalno) inertne in zavoljo tega nezmožne prepoznati financne priložnosti izkorišcanja naravnih bogastev, ki jim jih ponuja njihova rodna gruda (str. 133–4). a po drugi strani niso bili redki tisti kolonizatorji, ki so še vecji prezir kot do koloniziranih v oddaljenih provincah imperija cutili do pripadnikov nižjih družbenih slojev doma … hvalevrednemu izpostavljanju primerov metodološkega preloma z enoznacnimi reprezentacijami odnosa med kolonizatorji in koloniziranimi navkljub ima pricujoca monografija tudi nekaj šibkih tock. mednje nedvomno sodi pretirana osredotocenost loombove na razprave anglofonih avtorjev – z izjemo pešcice, kot sta na primer Franz Fanon in michel Foucault –, ko razcljenjuje podobe koloniziranih v književnosti, a tudi širše. z drugimi besedami, avtorica pretežno navaja tiste primere reprezentacij »koloniziranih drugih«, ki primarno predstavljajo del britanskega literarnega kanona (npr. sheakespearjeva Othello in Vihar, Conradovo Srce teme, kiplingov Kim itn.) in se posledicno nanašajo izkljucno na tiste imperialne podložnike, ki so pripadali britanskemu imperiju, cesar se nekako zaveda tudi sama (str. 99, 102, 252), a spektra proucevane literature VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXII, 2015, št. 1 vendarle ne razširi. seveda je nemogoce zanikati dejstvo, da so se lahko angleški kralji in kraljice v omejenem zgodovinskem obdobju – najvecji obseg je britanski imperij dosegel med obema svetovnima vojnama – bahavo hvalisali, kako v njihovi domeni sonce pravzaprav nikoli ne zaide. vendar ne smemo pozabiti, da je bilo v evropi 19. in 20. stoletja še kar nekaj imperialnih velesil, pri cemer nam verjetno najprej pridejo na misel Francija, nemcija, rusija, avstro-ogrska ali pa osmanska država. razumljivo je, da bi bila vkljucitev cvetobera neangleških literatov, ki so ustvarjali v poznem kolonialnem obdobju, precej zahtevna naloga, a razširjen komparativni pristop bi bralcem omogocal primerjavo razlicnih reprezentacij koloniziranih, s cimer bi se lahko sami prepricali o kompleksnosti evropskih podob azijcev, africanov, staroselskih americanov in drugih. tako loombova (ne)hote marginalizira številne kolonizatorje in kolonizirane ter jim s tem odreka možnost (samo) reprezentacije, kar je sicer eden od glavnih ocitkov, ki jih postkolonialne študije namenjajo orientalisticnim diskurzom. nadalje se ob pozornem branju Kolonializma in neokolonializma bralcem porodi obcutek, da je prevod, sicer delo jane s. rošker in nine kozinc, nekoliko (jezikovno) hibav. tako na strani 22 preberemo: »kot smo že prej omenili, je bilo v tridesetih letih dvajsetega stoletja koloniziranih vec kot 84,6 % celotnega zemeljskega ozemlja «, vendar se bralci slovenske izdaje s tem podatkom srecajo prvic, ceprav ga je avtorica vkljucila tako v uvod izvirnika iz leta 1998 kot tudi dopolnjene izdaje (2005), a ga slovenski prevod zacuda ne vsebuje. nadalje bode v oci togo slovenjenje nekaterih že uveljavljenih terminov: v pretežnem delu monogafije se pojavlja neologizem koloniziranci (inter alia str. 9), ki izpodriva uveljavljeno rabo kolonizirani, spet drugje zasledimo Oksident (str. 22) namesto Okcidenta, proizvajalna sredstva postanejo proizvodna sredstva (str. 32), obarvane ženske (str. 168) bi bilo verjetno modreje prevajati kot temnopolte ženske itn. nekonsistentnost je ocitna že pri domacenju samega naslova knjige, saj je postcolonialism iz originala v slovenskem prevodu zamenjal izraz neokolonializem, dasiravno bi bila verjetno najprimernejša slovenska ustreznica pokolonializem. ali je ideja zrasla na zelniku založnika ali prevajalk, niti ni bistvenega pomena, zdi pa se, da je delno predrugacenje originalnega naslova, medtem ko podnaslovi ohranjajo pridevnik postkolonialen, marketinški trik, s katerim je nekdo najverjetneje želel pritegniti zanimanje tistega dela potencialnih bralcev, ki v svojo (politicno) retoriko tako vehementno vkljucujejo domnevne »antiimperialisticne nazore«. kljub njegovi uporabi v samem naslovu monografije loombova (str. 13–4) poudarja, da je izraz postkolonialen tako v ideološkem kot casovnem smislu problematicen. izpostavlja namrec, da nekatere neenakosti (npr. gospodarske, politicne itn.) med nekdanjimi kolonijami in metropolami persistirajo še dandanes, hkrati pa je bila formalna dekolonizacija vecstoleten proces, kar po njenem mnenju dokazuje, »da postkolonializem nima zgolj enega samega zacetka, temvec se je zacel veckrat v razlicnih delih sveta ter v razlicnih obdobjih«. posledicno so imeli protikolonialni upori »v zgodovini veliko oblik in crpali so iz zelo razlicnih virov« (str. 188). zavoljo tega tudi postkolonialnih izkušenj razlicnih držav in ljudstev ni mogoce zvesti na skupni imenovalec. Ceprav lahko v delu zasledimo nekaj manjših pomanjkljivosti, je Kolonializem in neokolonializem nedvomno priporocljivo branje za vsakogar, ki si želi poglobljeno razumeti raznolike antagonizme in pisane podobe sodobnega sveta v 21. stoletju. Klemen Senica VSE ZA ZGODOVINO Narocilnica DA, narocam(o): izvod(ov) [Zgodovini.ce 15]: Janez Cvirn Dunajski državni zbor in Slovenci (1848–1918) (19 EUR) izvod(ov) [Zgodovini.ce 14]: Rolanda Fugger Germadnik GROFJE CELJSKI MED ZGODOVINO IN MITOM (16 EUR) izvod(ov) [Zgodovini.ce 13]: Marija Pocivavšek EN GROS & EN DETAIL (19 EUR) izvod(ov) [Zgodovini.ce 12]: OROŽNOV ZBORNIK (12 EUR) izvod(ov) [Zgodovini.ce 11]: Andrej Pancur Judovska skupnost v Sloveniji na predvecer holokavsta (16 EUR) izvod(ov) [Zgodovini.ce 10]: Tatjana Rozman POJOCI KASTRATI – (ZLO)RABLJENO TELO NA ODRU (16 EUR) izvod(ov) [Zgodovini.ce 9]: Andrej Studen PIJANE ZVERINE (16 EUR) izvod(ov) [Zgodovini.ce 8]: Janez Polajnar »PFUJ! TO JE GERDO!« (16 EUR) izvod(ov) [Zgodovini.ce 7]: Filip Cucek USPEHI SPODNJEŠTAJERSKIH SLOVENCEV V TAAFFEJEVI DOBI (16 EUR) izvod(ov) [Zgodovini.ce 6]: Tone Kregar MED TATRAMI IN TRIGLAVOM (16 EUR) izvod(ov) [Zgodovini.ce 5]: Marija Mojca Peternel CILLIER WOCHENBLATT (ZEITUNG) (16 EUR) izvod(ov) [Zgodovini.ce 4]: ŠTEFAN KOCEVAR – RODOLJUB SLOVENSKI (16 EUR) izvod(ov) [Zgodovini.ce 3]: Branko Goropevšek ŠTAJERSKI SLOVENCI , KAJ HOCEMO! (16 EUR) izvod(ov) [Zgodovini.ce 2]: Aleksander Žižek NAŠIM ZVESTIM, LJUBIM CELJSKIM MEŠCANOM (16 EUR) izvod(ov) [Zgodovini.ce 1]: Andrej Pancur V PRICAKOV ANJU STABILNEGA DENARNEGA SISTEMA (16 EUR) Stroški pošiljanja niso všteti. Podatki o narocniku: FIZICNA – PRAVNA OSEBA (ustrezno oznacite) Ime in priimek / Naziv podjetja: Ulica, hišna številka: Poštna številka, kraj: Davcna številka: Davcni zavezanec: DA NE (ustrezno oznacite) Nacin placila (ustrezno oznacite): po predracunu (za pravne osebe) po povzetju (za fizicne osebe) Narocilnica obvezuje Zgodovinsko društvo Celje in narocnika. Zgodovinsko društvo Celje ni zavezanec za DDV (1. odstavek 94. clena ZDDV-1). Datum: Podpis (žig): Narocilnico pošljite na naslov: Zgodovinsko društvo Celje, Prešernova ulica 17, SI-3000 Celje tel.: 03/42 86 412; faks: 03/42 86 411; info@zdc.si www.zdc.si zGODOVINA zA VSE izdalo in založilo: zgodovinsko društvo Celje© prešernova ulica 17, si-3000 Celje, tel. 03 42 86 412, www.zdc.si uredniški odbor: borut batagelj, bojan Cvelfar, dragica Cec, jure gašparic, tone kregar, jurij perovšek, marija pocivavšek, ludwig steindorff, mario strecha, andrej studen, aleksander Žižek urednik: borut batagelj racunalniška priprava stavka: andrej mohoric prevod v anglešcino: simon zupan prevod v nemšcino: tina bahovec univerzalna decimalna klasifikacija prispevkov: osrednja knjižnica Celje, domoznanski oddelek tisk: grafika gracer za znanstveno vsebino clankov odgovarjajo avtorji. sliki na ovitku: prednja: plakat podjetja slovenija sadje za izvoz cešenj v tujino. (kartografska in slikovna zbirka narodne in univerzitetne knjižnice. avtor: janez trpin, 1949). zadnja: mariborcanka na fotografiji brzoslikaca, med obema vojnama. (pokrajinski arhiv maribor, zbirka fotografij in razglednic, inv. 12549) revija izhaja v dveh številkah letno naklada: 300 izvodov Financna podpora za natis revije: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Mestna obcina Celje issn 1318–2498 revija je uvršcena v podatkovni bazi ebsCohost in proQuest. The journal is listed in the databases ebsCohost and proQuest. povzetki razprav so objavljeni in indeksirani v publikacijah Historical Abstracts in America: History and Life. articles appearing in this journal are abstracted and indexed in Historical Abstracts and America: History and Life. letna narocnina: za posameznike in ustanove 19 €, za študente 13 €. Cena številke v prosti prodaji je 11 €. narocila: info@zdc.si ZGODOVINA ZA VSE, leto XXII, št. 1, 2015 Boris Golec Mateja Ratej Marina Vrhovac Polona Sitar Maria Papathanass iou CENA: 11 €