9. številka. Ljubljana, vtorek 13. januarja. Vil. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. [shaja vsak dan, izvzemši ponedeljku in dneve po pravnikih, ter veja po pošti prejeman, za av8tro-oger8ke dežele za celo leto 16 gotd . za pol leta 8 flAŠ, /i i ni leta 4 golil. — Za Ljubljano brez pošiljanja na eha v h« lah. l'a razen dobrih plač bi so skthcti moglo šo na drugem potu za zboljšanje učiteljskih razmer, namreč po dobrodelnih ustanovah, vzajcmuih zavarovalnicah, in morebiti bi hc dobil tudi kak delež iz državno loterije. Predlog dr. Razlaga ho izroči šolskemu odseku. Poročovalec Muru i k picdluga za deželni odbor, naj so deželno hiše vrt hranilnici ntoprv potem odda, kad;O0O0 do 200000 gl. To bi bilo dovolj. Mora se pomisliti, da realka uij uuivcrza, no politehnika. V njo pridejo otroci od 10 do 17 let. Za te nij bilo treba monumentalno stavbe, da bi bil skoraj vos reservni fond porabljen, temuč treba je bilo lo primeruoga zidanja. — Drugič je bilo prej zmirtni brati, da se zida realka ua korist dežele iu ljubljanskega mesta. Zdaj pa hranilnica ueče nobeno garancijo dati, da bo poslopje le korist dežele in mesta. Ako se reče, da mora reservefond varen biti , da zavoljo kredita mora hranilnica pravico do poslopja obdržati, odgovarjam, da ima hrauiluica po de- zeli dovolj 7. a upanj a brez vsega reservefonda. Tretjič je cela komisija izrekla, da deželni vrt ne dela realki nobene Škode. Ako se izgovarjate na olepšan jo mesta, moram reči, da za to olepšanje Se nij čas prišel. Pisalo se bo prej 1(J50 predno bo ljubljanski magistrat tako daleč prišel, da bo mogel za olep-Sanj« mesta hiše podirati. Meni se zdi, da za vsem tem nekaj druzega tiči. Vprašam samo, kaj bi brez garancije storila hranilnica, ko bi enkrat realka postala slovenska. Pl. Langer vpraša, zakaj se nij tudi tačas, ko se je šola v Šneperku snovala, ta-cih garancij iskalo kot zdaj? — Poudarja, da se je ljubljanska hranilnica povsod do-brotnico izkazala, kjer koli je šlo za Šolstvo, torej se jej tudi tu sme brez garancij zaupati. Dr. Costa odgovarja, da Sueperska Šola je le provizoricna, deželni vrt se pa ne more le provizorično odstopiti. Ko je še poročevalec Murnik govoril in iz lnanilničiiih pisem do deželnega odbora dokazal, da je prej hranilnica obetala, da bosta dežela in mesto imela vedno korist (fortvvahrenden Nutzen) od tega poslopja, zdaj pa na enkrat terja vrt od dežele in si Se hoče pravico pridržati, da prekliče svoj dar. Preide se k specijalni debati. De/.man poprime besedo in kaže, kako se je naredila šola na Slapu, ki bo veljala v 30 letih čez 50.000 gld., a se ne ve, če bo kaj dobrih rcsultntov imela. Pomišljaji proti hranilnici so neopravičeni. Dozdanja realka je v slabih prostorih, ki so zaduhli iu zdravju mladine škodljivi. Realka Se nij v novem poslopji, pa uže se bojite, da bi ven ne prišla. Dežnianu Re zdi, da bi vseh pre-niiš'jajev ne bilo, ko bi zapisano stalo nad vrati namestu „realschulc" morda „rcalka". (Klici od desne: res je!) Ako se vam denarja za napravo orodja škoda zdi, varova j te ga drugje, ne meČite tisočev za brez-nam> nne slovenske gramatike ven! (Viharni „ohou-klici na deBui in na galeriji; predsednik opominja galerijo.) Dožraan koncem stavi predlog, uaj se vrt prepusti s tem pogojem, da ga mesto zopet tacega nazaj da deželi, ako bi v poslopji več realke ne bilo. Costa replicira. Na Slapu je tudi vse intabulirano za 30 let in dež. odbor nij prej za Solo nič izdal. Ako D. govori o tesnobi v realki, naj pogleda rajši, kako tesno sede otroci v ljubljanski mestni šoli. Koncem pravi, da bode dežela primerno realko sama zidala, ako te ne dobi. Zavinšek nasvetu jo posredovanje mec obema st ankama tako, da se sicer guran cija izreče, a ne terja od hranilnice vknji ženja v gruntoe bukve. Horak sc sklada s tem predlogom, pa nasvetuje, naj se seja za deset minut pre neha, da se poslanci pobogajo in z lepo do govore o tej sitni stvari. Kaltenegger tudi pomirljivo govori Cm>ta ne -pusti, da bi se seja za 10 minut pretrgala, nasvetuje o tem glasovanje in z enim glasom večine se pameten, ker pomirljiv predlog Horakov zavrže. Dr. Razlagu se stvar, odstop 150 kvadi atu«b sežnjev premalostna Adi, da bi se hranilnici , ki poklanja poBlopje vredno 400.000 gld., stavili taki pogoji. Ti sestavijo lehko kasneje pri drugi priliki. — Tudi on priporoča posredovalen nasvet, kateri pa v zbornici ne najde dovolj podpore. Ko je še poročevalec govoril, sprejme se predlog d. odbora s 14 glasi proti 13, Horak nij glasoval. Poročilo gospodarskega odseka o peticiji za podporo za kočevsko - črnomeljsko cesto, se izroči v poročanje deželnemo odboru. Poročilo gospodarskega odseka o peticiji »bčinc Stara-Loka zarad dovozne ceste k železnici, tudi dež. odboru. Poročilo gospodarskega odseka o peticiji več občin zarad vredjenja grabnov na desni strani ljubljanskega močvirja, se izroči deželnemu odboru, da v prihodnjem zasedanji o tem poroča. Poročilo zdravstvenega odseka o peticiji društva zdravnikov na Kranjskem za vredbo plač okrajnih ranoc^lnikov, se izroči deželnemu odboru, da v prihodnjem zasedanji, kadar pride uravnava sanitarne policije na vrsto, o njej poroča. Za uda deželne komisije za uredjenje | besede do besede zemljiškega davka se voli euoglasno baron Wurzbach-Tannenburg, predsednik kmetijske družbe. Za namestnika se voli enoglasno poslanec Kotnik. Predlog poslanca Kramariča, da se stroš- „ Times" iz Madrida prav optimistično piše ; menda ga cenzura tako sili. On pravi, da so Alfonisisti zelo pobiti; da je ljudstvo zelo zadovoljno, da so v kabinet radikalni poklicani, in da Serrano ne bo Alfonza podpiral. V i»'Hii'.7iM državnem zboru bodo imele liberalne stranke naraščaj kakih petindvajsetih udov, med katerimi bo precej naprednjakov. Tudi ultramontanci iu parti-kular'sti bodo icneli več sedežev, konservativci pa bodo skoraj popolno zginili iz političnega življenja. — Led«- rhow.sk i seje pokazal v pravi jezuvitovski luči. V dveh strašno prilizncuih pismih je namreč nem-škemu cesarju in cesarjeviču za uovo leto gratuliral. Ne ve se, ali je na svoje rafinirano zasramovanje dobil kaj odgovora ali ne. Povabljen je na 14. t. m. pred sodbo, ako ne pride, ga bodo šiloma pritirali. — Klerikalci so eksistenco papeževe konstitucije, s katero papež samovoljno preuareja pravico, ki je veljavna za volitev papeža, tajili. Koln. Ztg." pa prinaša zdaj to pismo od Dopisi. Iz Zttfprelm 10. jan. [Izvirni dop.] Zakoni o kodificiranji naredeb, izdani za upravo prejšnje vojn. krajin«, o odknpu Politični razgled. Notranje dežele V Ljubljani 12. januarja. Na Češkem so bile 10. volitve v dr- ki za ukvartiranje vojakov, v tistih občinah I javnih težakov (deželne tlake), iu o vseuči-ki imajo vojake zarad straže za živinsko kugo j lisci so zadobili previšnje kraljevo potrjenje. smislu postave zaradi živinske kuge, povr- Za oživotvorenje vseučilišča sestavilo se je nejo z državnega zaklada se sprejme. I posebno poverjonstvo, katero je svoje delo- Prcdlog poslanca dr. vitez Z\vinška, dal vanjo tudi užo začelo. Ako bog da, se bodo se uloži proSnja državnemu zboru, da se cena 1 uže t. 1. prvi učil i Srni tečaji odprli. — Naš Boli pomanjSa, se odobri. I sabor bo še do 16. t. m. zboroval. Do tega Prihodnja, predzadnja seja v pondeljek I dne bo tudi še razpravo o zakonskej osnovi b 10 uri. I o zadrugah dokončati mogel, katero mu je njegov zakonodalni odbor izdelal in tudi uže predložil. V tej zakonskej osnovi so izrečena sledeča vodilna načela: Nove zadruge 8e v prihodnje ne smejo več stvariti. Uže obstoječim zadrugam se pa no brani tudi v prihodnje svoje združno življenje nadaljevati, žavni zbor namestu onih dcklarantov, ki so|če vgj zadružani željo in zahtev izrečejo, da bili y8led nevstopa mandat izgubili Voljeni Lg. zadr(lžno premožeilje mcd soboj raz-so starocehi. Izmed „mladih" je voljen samo I . „* .. . . r , .. r* j * Sladkovski. — Ker je bilo med mladimi dellt,» Jim J° to dovoljeno. Zadružno pre-n starimi edino razporno to, ali udeležiti moženje ima se po famdijah (ložah) razdeliti, se deželnega zbora ali ne, —videti je iz I ki naj se nazaj do leta 183G. zasledujejo, teh volitev, da seje pasivni upor v čeSki žene imajo pravico na isti del zadružnega narod res vživel. Kak bo vspeh? o tem nas prcm0ŽCDja kakor raožki. Privatnim nagod-uči prihodnjost. Bog daj, da dober! f , ' Vl , ~ ... , Ustavovernim listom veliko strahu pri- bflm 3° razdelitev prepovedana. Delitev pred-zadeva govorica, da je vlada v tirolskem I vzima občinsko poglavarstvo pod nadgledom šolskem vprašanji nekoliko koncesij naredila I okrajne politične oblasti. To so, kakor sem tirolski ultramontanski zborovi večini. I rekel, vodilna načela za naB tako važnega Viitliij«' države. I zakona o zadrugah. Sme se reči, da se Htmapartisti so 9. januarja praz-Nenes dobre dve tretjini našega naroda v novali obletnico za Napoleonom, ki se je na-1 komunističnih zadrugah živiti. Na Hrvat-redila za politično manifestacijo. Primaši je|8brj bo zadruge manjSe, po Slavoniji in v bil prino Napoleon v črnem plašči, in veliko delavcev je bilo zraven njega. Ko je bila maša končana, je pred cerkvijo kakih 2000 kričalo: Vive P empereur! Rouher je moral ljudstvu priporočiti, naj spoštuje javni red Izmed vseh francoskih škofov je samo oni v Troves prepovedal obhajanje obletnice. — Nekateri zmerni politiki bi radi ministerstvo Broglie vrgli, in tudi Broglie sam če odstopiti. Mac-Mahon je prosil Goularda, naj z Dčcazcsom naredi novo ministerstvo. Goulard če, da bi tudi nekaj republikancev bilo v kabinetu, Mac-Mahon pa želi, da bi prišli v kabinet nekateri strokovnjaki, ki nijso udje parlamenta bivšoj vojn. krajini pa sploh razmerno večje, sicer se pa tudi na Hrvatskem najdejo zadruge, ki broje črez 100 zadružanov in pridelajo na leto do dve tisoč veder vina. Zadružno Življenje našega naroda nij bilo nikoli po pozitivnih zakonih uredjAno. Zadruge so obstajale zgolj na temelji vtrjenih starih običajev, katere je rod rodu izporočeval. Čudno je, da se v celej našej žurnalistiki uiti en glas v obrambo naših zadrug do sedaj nij pojavil. Ce tudi v saboru ne bo nobeden zastopnikov besedo v obrambo te Špfinj&ki Alfonsisti so imeli v Pa- naše starodnovuc socijalne forme spregovoril, rizu več sej. V eni teh sej so se brala I je dosta žalostno. Etnografi pravijo, da nij pisma Serrana in Espartera, ki čestitata samo jezik kriterium narodnosti, nego tudi kraljuj Izabeli, da se je politično stanje v obi£aj: . bHk 80Cljal življenja. V Madridu spremenilo. Sklenilo se je, papeža | "T* , . , . J, , . . J pridušiti, da škofu izllrgcla in drugim prela- naSlh z*drugah leži en del, in sicer ne mah tom prepove, hoditi za Don Karlosom in j dcl> našega hrrvatstva, našega slovanstva. njegovo stvar poBpeSevati. Korespondentl Z razrušenjem naših zadrug, razrušil se bo ludi dober del našega bitja, naše narodnosti. Ona ideja, za katero se moderni socijalizem o/.e leta in leta poteguje, za katero se je nže toliko krvi prelilo, nže toliko žrtev palo, in za katero bo v prihodnje še veliko in trdega boja, namreč vstvarjenje komunistične občine — in to so naše zadruge v malem — ta stvoritev se pri nas z zakonsko osuovo o zadrugah lahkomiselno in kratkovidno umi. Zadrnžno ognjišče in zadružna miza ste nas do sedaj branili kmečkega proletarijata in kmečkega pauperizma, katera vidimo v zapadnej Evropi v tako strašnih formah. Mesto da bi se naše zadruge čuvale in zakonski vredile, razdevajo se, kakor nekdaj zidine Jeruzalema. Kdo se ne hi razplakal! Sicer bo še 100 in 200 let preteklo, prcdno se bo zadnja naša zadrugu razdelila, pa kolikor jih bo še v prihodnja obstajalo, nad vsemi bo sekira v obliki zadružnega zakona vzdignena stala. Mi iu Magja'i unio na glasu kot dobri juristi, pa vsa veština naših juristov in zakouodal-cev je do sedaj samo v tem se urila, kako forme zapadno-evropskcga državnega iu so-cijalnega življenja pri nas uvesti, ali naši zakoni so, z drugo besedo, kakor Nemec pravi „abklatsch" zapadno-evropsklh roroan-sko-german8kih. Slovanskega značaja nema nobeden naših zakonov na sebi. Časi, v katerih bo naš narod proti tem njegovo bitje ubijajočim zakonom reagiral, ne bodo izostali. Priroda svoj zakon o borbi za eksistenca še zmerom nij suspendovala, pa ga bo tudi v našem narodu zasvedočila. las JttllfltUl-Pc&te 0. jan. |lzv. dop.j Z novim letom so začeli pri nas trije novi politični Časopisi v magjarskem jeziku izhajati, in sicer „llunniau kot organ skrajne levice, „Baloldal" kot organ Csavolskvjeve frakcije, in „Kozzepait" kot organ nove središnje stranke pod vodstvom Ghyzcyja. Opozicija je tedaj z novim letom na enkrat tri nove organe stvorila, vladajoča Deakova stranka pa ne enega. To je znamenje, da se naša opozicija vtrjeva in raste. To je povod, da so strankarske razmere spet predmet javne diskusije postale. — V borbi za državno samostalnost precenjivali so Magjari zmerom svoje fizične, moralične in gospodarstvene sile, in zato bo v odločnih krizah zmerom kapitulirati morali. Katastrofi pri Mohaču in pri Vilagošu ste bili sad precen-jivanja lastnih sil. Vse na to kaže, da Magjarov tudi v denašnjej krizi neslavna kapitulacija čaka. Možje leta 1848. in 1867. so bili dobri govorniki, pa prav slabi politiki. Podvzeli so, kar nijso izvesti mogli, da! kar je izvesti za magjarski narod nemogoče. — Ministerska kriza je sicer za silo premagana, za stalno odstranjena pa nij, ravno kakor tudi strankarska, finančna in državna kriza ne. Szlavy je nominclno fi-naneminister, faktično pa upravlja z našimi financijami odbor cnodvajsetih, katerega je naš sabor v ta namen izbral, da prouči naše finančno stanje, ter da svoje nasvete v poboljšanje našega državnega gospodarstva saboru predloži. Bilanca med našimi državnimi dohodki in stroški se da samo odstranjenjem celo odvisnih in nerazmerno dragih honvedov doseči. To je tudi Weningcr kot pogoj za sprejetje njemu ponujene listnice finančnega ministerstva postavil. Naši šovinisti pa o tem niti besedice nečejo. Ilonved-stvo jim je dražje nego bog ve kaj. Odprav- 1 j en je honvedov bi bilo za nje drugi Mohač in drugi Vilagoš. Nazadnje pa vendar ne bo drugače mogoče bilance v našem državnem gospodarstvu doseči. Mollinary, komisar za razvojničeno hrv. slav. vojno krajino, je bil več dni j v Budim-Pešti, ter se posvetoval s kraljem in z našimi ministri o tem, kako se naj prejšnja vojn. krajina sedanjega provizorija iznebi in pod upravo banske vlade v Zagrebu postavi, kar hi se še tekočega leta izvesti imelo. Kakor Čujem, je bil vspeh tega posvetovanja pozitivno sporazumljenje med kraljem, našo vlado in Mollinaryjem. Sedaj bo Mollinarv posvetovanje še z banom Mažnraničem v Zagrebu nadaljeval. Suha in umiljata zima našim zimskim setvam nij ugodna. Ce ne dobimo snega iu ostrejega mraza, se je bati, da sc poljske miši bodo preveč razplodile. V Slavoniji in v uekib županijah med Douavo in Ti«o so VBejauo seme do zadnjega zrnca pojele, tako da so morali gospodarji na uovo orati in na novo sejati, kar prihodnjo žetev uže zdaj draži. Če bo letošnje leto tako slabo plenilo, kakor lansko, ne vem kaj bo! Domače stvari. — (V včerajšnjem deželnem zboru) je novi poslance g. Obreza obljubo storil. Poročilo o tej seji prinesemo prihodnjič. — (Pravda fajmnštra Jarca proti „Tagblattu") je trajala štiri dni pred deželno sodnijo. Obravnavalo so je v Četrtek, petek in soboto. Včeraj v pondeljek je pa sodnija izrekla, da nema pravice 'kom petentnosti) v tej stvari razsoditi, ker cela stvar spada pred porotnike. Malo čudno je, da sodnija nij tega prej vedela. Kaj m oster Jarec pak je obsojen, da plača stroške obravnavanja, ki utegnejo znašati od 600 do 700 gold. — (Iz Maribora) se „N. Fr. Pr." br-zojavlja, da vlada in štajerski deželni odbor prenarejata politično razdelitev slovenskega Stajerja. » — (0 „Preširn oveni albumu"), ki ga izda slov. pisateljsko društvo, piše, kakor vidimo, dobro podučen ljubljanski dopisnik v g>riško „Sočo" tako-le: ..Večkrat se poprašuje, kaj je s Preširnovem spomenikom, katerega je slovensko pisateljsko društvo v svojem občnem zboru lansko leto na svitlo dati sklenilo. Kakor mi je dobro znano, se Preširnov albnm v narodni tiskarni uže stavi. Da pa nij zagledal belega dne, ima svoj uzrok v tem, ker je bil prvič sklep, da se knjiga izda v enem letu, prenagljen, kajti takega obširnega dela v enem letu in poleg tega še tako v nemirnem letu, kakor je bilo preteklo, nij mogoče dovršiti j — in drugič zadržuje knjigo tudi to, ker najvažnejši, najpotiebnejši spis za album še nij gotov. — G. Levstik je namreč prevzel nalogo, naslikati vse literarno gibauje v Pre-širnovi dobi; to delo bi bil tudi do pravega časa izvršil, a našel je v tem, ko je sestavek pisal, v licealni biblijoteki mnogo, do sedaj še nigder porabljenih in nikomur znanih Prcširnovih pisem, in pisem Preširnovih prijateljev, kakor: Andreja Smoleta, graš-čaka Rudeža, Matije Čopa in drugih. Poleg tega je tudi g. Dežman, custos ljubljanskega muzeja, g. Levstiku blagodušno prepustil vso bogato PreSirnovo zapnščino, kar je muzej hrani, da jo pri svojem spisu porabi. Tako se je g. Levstiku nabralo mnogo materijala iz katerega nam bode brez dvombe ustvaril imenitno mojstersko literarno in kulturhiBto-rično studijo o Prcširnovi dobi. Vsako veliko delo potrebuje dobrega časa. Vendar čujem, da g. Levstik v 4—6 tednih svoj spis dovrši. Potem se začne pridno tiskati albnm, ki bode gotovo monumentalno literarno delo. Nadejam se, da He bode i pisateljsko društvo po tem, ko izda to imenitno knjigo, spet obnovilo in oživilo. — (SI o v en s k o učiteljsko društvo) to je dotični odbor se v zadnjem nTov." izgovarja, zakaj nij bilo v minulih počitnicah občnega zbora. Namesto tega nepotrebnega izgovora hi bilo nato ljubše kakovo poročilo o odborovi Reji, katere nže menda leto dnij nij bilo. — Kaj, ko bi Vi, g. Močnik, kot tajnik učit. društva, raj.še tu zbore in seje arauži.ali, nego pri katoliškem pol. društvu. U. — (G. Lapanje v Ljutomeru) nam piše sledečo, da objavimo: Mnogi slovenski učitelji me poprašnjejo, če se bodem za daljo časa odtegnil javnemu delovanju na koriHt občnemu slovenskemu šolstvu, kar bi oni obžalovali. Tega ne bodem storil. Ako mi neugodne okolščine izdavanja šolskega lista ne bodo dopnščale, izdaval bodem razne šolske spise v mesečnih zvezkih, o čemer bodem o svojem čhhu potrebno oznanil. Razne vesti. * (Zakaj se železniČni vlak sme ustaviti.) Da velik sneg ali strašan vihar železuične vlake lahko vstavi, to je znano, da pa more majhna trobentica temu uzrok biti, bi ne verjel vsakdo. Te dni se poštni vlak vstavi vsredi polja med Muto in Hohen-mavtom kar na enkrat. Ker se zdaj vedno nesreče gode, mislili so nže oni, ki so se peljali, da se je zopet kaj zgodilo, in začno poprašovati kondukterja, kaj seje zgodilo. Ta pa jih pomiruje : „Nikar se ne bojte, višjemu kondukterju je trompetica na tla padla, pa je rekel ustaviti, da jo je šel pobrat. Se ve da , trompetica je majhna reč, imeti se pa le mora; da se lahko signal da. * (Predrzeu potepuh.) 5. t. m. so sc v Pragi v sodnijški dvorani brale obsodbe. Od čede potepuhov, ki je štela deset udov, je bilo šest obsojenih, štirje pa ne. Neki mladenič, ki jc bil na 7 let težke ječe obsojen, skoči na žensko, ki je bila naj bolj uzrok, da je bil on obsojen, jo trga in suje semtrtje ter jo davi na vso moč. Gledalci so ostrašeni bežali. Sodniki in časniški poročevalci so mu zastonj branili. Se le, ko je prišel vodja zapora z več stražniki, je bilo mogoče hudobneža ukrotiti. Ženska jc hudo poškodovana. * (Strašen mraz.) V petek po novem letu je bilo v Sibiuji 20° mraza. Neki stražnik je zmrznil, predno je drug prišel. Volkovi so proti mestu pribežali in celo noč po predmestjih tulili. *(V ognjeniku Vezuvu) zopet strašno vrč in šumi. Včasi je slišati zamolklo grmenje. Neki učenjak, profeBor Palmieri, ki je na opazovahšči blizu Vezuva, pravi, da bo gora kmalu zopet začela ogenj iz sebe metati. Narodno-gospodarske stvari. Živinska kuga. Le malo okrajev slovenske zemlje jc živinski strah — kuga v teku minologa leta, prezrl, druge pa onesrečil, ter marsikateremu posestniku z grozovito žrtostjo hleve izpraznil. — Nadejali smo s<% da bode nastop zime okužen zrak sčistil, a nij se zgodilo. Se dan-denes so celjski, konjiški, mariborski iu slo-▼enjegraš.'d okraji kuge na sumu. Nasveto-vale se uže sicer marsikatera sreditva zoper trajajočo gobčno parklenico , a le malokje je dobrodejuo zdravje goved f-.iviuorejca zopet oveselilo. Naj se se nekaj o tej zadevi posestnikom v porabo priporoča, da se uže prvo uro iu ne po dragem načinu tej pošasti v okom pride! — Da se hlev goved snažen, suh in primerno topel dr/i, da se Ji vina skrbno čisti in z njo U toliko dela, da se ne poti; da se večkrat v tednu vejica brinja v hlevu sežge in klaja gostoma prezrača, jo hvalevredno opravilo skrbnih poslov. — Vsled tega pa, ako se živinČo klavrno-držeče zapazi , naj se nekoliko galuna (Alauu) na prah zdrobi ter v vodi raztopi. Toj tekočini se prida še toliko vode, da ne peče, temuč le ostro griz-ljivi okus na jeziku iuia. Z mehkimi ščetinami se bolan gobec večkrat na dan z omenjeno vodo premaže in gnoj odpravi; živinčetu pa le kuhano repo in koronjo z otrobi zmešano v živež poda. Čisteje kot se gobec spira, tem hitreje je zdravja upati. — Zoper razsajajočo kužno bulezcu sc še nadalje tudi to priporoča: hrastova skorja sc naj v lonci, ki 4 bokale drži, močno skuha in dve polni peščici sivega vitriola prida. Ako se ta stopi, so nuj z mlačno vodo gobec in noge večkrat na dausperejo; živinče pa kolikor le mogoče na suhem kraji drži. — Varčen in za gospodarstvo vnet živinorejec bodo se gotovo rad vsakega sredstva poslužil, da temu neljubemu in neprijetnemu gostu pot zastavi. V. C. JPOMlttllU. Vsem bolnim mor in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalescičre du Barry Odkar je Nj. sv. papež po rabi izvrstno Heva-lesciere du Barry srečno zopet ozdravel in jo mnogo zdravnikov in bolnišnic njeni ućinek pripoznalo, no bo nikdo več nad močjo te drage zdravilne hrano dvomil in navedemo sledeče bolezni katere brez porabe zdravila in brez stroškov odstrani: bolezni v želodci, v živcih, na prsah, pljučali, jetnih, na žlezah, na sli/ni koži, v duanjaku, v mehurji iu na ledvici, tuberkole, susico, naduho, kaSelj, neprebavljivosr, zapor, dri.slu, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bljevanje tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenju, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so sc vsem zdravilam zoperstavljalo: Spričevalo St. 78.877. 589, "VVienerthorgasse, Ofen. 38, februarja 1872. Samo 2 dni sem užival Kevalesciere. To izvrstno zdravilo jo pri meni, v mojem obupnem položaji čudeže storilo, zaradi česar ti zdravilno sredstvo smelo drugo razodetje za trpeče človečanstvo imenujem. Izvrstna Kevalesciere me je od nevarnega katara na pljučah in v dušnjaku, od vrtoglavice in tiš-čanja v prsih odrešila, katere so vsem lekom kljubovalo. To čudežno zdravilo zasluži torej največo hvalo in se moro trpečemu človečanstvo najboljše priporočiti. Fhirijan Kol l e r, c. k. vojaški upravnik v pokoji. Tecnejfti kot meso, prihrani Kevalesciere pti odraficonih in pri otrocih f>0krat svojo ceno za zdravila. V plehastih pušicab po pol funta l gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., S funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Rovalesciere-Biscuiten v puSicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — lievalesciere-Chocolatčo v prahu in v ploščicah za 12 t .is 1 gold. 50 kr., 24 taB 2 golu. 50 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 un 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold, — Prodajo: B»rryduKarry & Comp. na Du> uajl, WalItlHeliKMMHe št. 8, v IJ ubijani Ed. Mahr, v Uradvl hratjo O bo ran zrn o y r, v Iuh-brakn DioehtI 4 Frank, v CVlovvl P. Biru bacher, v l-omi Ludvig Mulin-, v Mariboru F. Kolctnik & M. Morič, v llleranu J. B Stockhauson, kakor v VBeh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Umrli v riiit»l|t»iil od 6. do 8. januarja. Jan. Peklan, gostilničar. 55 I., vsled poškodovanja. - Arcangelo Viculis, dninar, 2H i., na krči. — Mat. Tepina, prebivalsk sin, 21 l„ na »slabljenji. — Jan. .Miks, kroj««, kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 74 „ 40 „ 1860 drž. posojilo.....105 „ — n Akeije narodne banke . . 1026 „ — „ Kreditne ak rije ... . 240 „ 75 London........113 B 75 Napol..........9 n • „ 0. k. cekini.......— n — « Srebro.........106 „ 75 Marzeljsko žolco, najboljše, hitrejše in cenejše sredstvo za vinsko čistenje in zboljšanje (velja za vedro po iijeiicj moči, 2 do 2 7a kr.) z navodom kako se rabi, priporoča Jan. Alf. Hartmann (346—3) v Ljubljani. J*isarna V (žrunuiikovi hiši. Za ugoden uspeli sc garantira. I.\ originali. kor« <«|.....il< n« ,i «lr. 1 < H« riniJ« k. ladjinega zilravnika prviga reda v Ankoni. Kako se je 1'oppova anatherinova ustna voda v skorbutu pri mornarjih kot izvi wtno zdravilo izkazala. Ankona, 3 febr. 1872. Vsled meglenega in mrzlega vrsmsns skozi 6 mesecev se je skorbut jako moeno pri naših mornarjih prikazal, in bila je ta bolezen letnboj sumnjiva, ker tukajsna naša sudstva v veliko slučajih ne pomagajo. Gospod dr. Beitel iz dunajskega vseučilišča, zdaj tukaj v llnlbl kot ladjini zifravnik, meje opozoril ua zdravilnost PopptVC aiiathcriuove ustno vmlo v skorbutu, iu v mučnem poožji, v kojem sem bil, tui je bilo najnujnejšo, da sem dal iz Trsta deset skleiiie poslati. Javno priznam tedaj, da sem gosp. dr. lin i t hi za poročilo in gosp. J. (i. Popnu, c. k. dvornemu zobnemu zdravniku na Dunaji, mesto, Bngiiergasso 2, jako hvaležen. Anatherinova ustna voda ju svojo zdravilnost proti skorbutu sijajno dokazala; izmed 'M bolnih jih jo 21 ozdravelo. Zalibog, da Poppova anatherniovS ii.ttna voda zar.uli visoke ceno no dopusti dispen/irati nas, vendar sem jo v poročilu na zdravstveno ravnateljstvo v omenjenej bole/.ni km zelo zdravilni) pohvalil. 1 «»H«'i*ini. k. ladjini zdravnik prvega reda. B« dobivai (8—i) \ I.iii■»I)tiiii pri Petričič in Pirkor-ji — Jo s. K ar i n g c r - j i — A. K r i s p e r - j I — Eduard Mabr-u — 1*' e r. M e 1 b. S c h m i t t-u — E. Birscbitz- u, lok ar j i; — v Kranj i pri L< Kri spor-j i — Sob. Schaunig-u, lok ar j i; — v Pliberg-u pri llorbst-u, lokarji;— v Varaždinu pri llaltcr-ji, lekarji; — v Ktulolfovem pri Dr. Hizzoli-ji, lekarji — J o s o f B e r g in a n - u; — v Krškem pri F o d. Bbinchos-u, lok.; —v Kamniku pri J a h n-u, lekarji; v Gorici pri Pont oni-j i, lekarji — J. Kollor-ji; — v VVartoiiberg-u pri F. Gadlor-jij — v Vipavi pri A n t o n. 1) op o-ris-u, lek.; —^Postojni pri Kupfe rse hmidt-u lokarji; — vŠkofjiloki pri U. Fabiani-ji, lekarji; — v Kočevji pri J. Brauno-tu, lekarji; — v lilriji, c. k. rudarska lokarnica; — v Litiji pri K. MUhl wonzel-ji, lokarji; — v Ka- doljiei pri Zatukar-jovi vdovi. (312—12) Lastuiua m tisk „Narodne tiskarne". I.uterijue m » < !.«• : V Gradci 10. jan.: 43. 51. 2. Na Dunaji 10. jan.: G4. 72. 8G. 14. 18, 23. 24 Zima priđe, zima pride, zima je že tu! Dobra, grejoca zimska obleka; Komašnje za gospode varajo pred prehlajonjem, ki jo r.ačotek VBuko bolezni. iz najtanjšega aukna, podloiono, r. Ie]ilmi u u mliii ii 11 prešito 6 gl. Zdravilna podtelesca. Tu bo iz najfinejšo Meriiio-«iilnv, uiMini grejd o In in jo vurujo prod pro-mrazenjom. I ihin vrsto, bolo 1 gl. 1» n pisano 1 gl. 1 uajllucjo volno 2 gl. 1 „ pitano 2 g'- 1 zgorna srajca iz najftnojoga li.irvuin-u.i tliitiola aivilonimi uli Ml.i -miimi |imi in laplmj načrti vro&ita __6 gl._ Šali za gospode Koiua.šii je i/. |ir.ivi«i niHlO'w;i uanja z varnostnimi) ■notnimi, vurujo lilačo iiopolnom pri i.l.i bom vremenu. 1 pur najtunjiih 6 gl. vhoIi Imrv ix ii.iiiim m- volno kUI. i. .h. Potni .šali voliki, kot ogrinjalo 'i «1. iu Ti «1. Mips za gospode in gospe ix niijtunJBu volno a mvUii protkano 60 kr. in 1 Kl Ogrinjala za gospe iu deklice h U Muria Antoiimtto, rtnioča, modra, lii-l.i, vijolinta. 8o iz iiiijtiinjio liiirliimku volno tkana, pltUBS, Urratno gri'ji'» in M najlapia in najnorajia v tem ouhu. 1 7.;i otroko 00 kr. 1 „ Uoklico, nnjtiuijiio 1 in 2 RJ, 1 n goapo, zolo tunjko 2—B gl. Koinašiije ia najtanjšo liurviiiin Imrlinako volno plot,'110 1 za otroko r>0 kr. 1 ., doklico 1 gl. 1 n Ko»l>0> najtanjšo 9 gl. Dolgo iu kratke nogovice najbolju vrate. 1 par dolgih za deklico 60 kr. 1 „ „ , goapo, najtanjše r>0 kr, 1 gl. 1 .. flanolnih kratkih 50 kr. 1 „ iz 11.ill.ilil.-.,' VllltlO |i 11 ■ I. - 11111 1 gl. I 1 , lovskih najtanjših 2 hI. Posebno lepo jo nositi znlo titnjka prava turška svilenu l'iiuhunc/.-ugrinjii]ii M SOfpoAfl l"1 1 '•' ■'-' in B nI. Mufi za gospo in otroke. t za doklico ali otroke 1 gl. t Ovratnik za to mi kr., 1 hI. 1 za doklico 2 in f> gl. 1 popolni l.,ii, , ovratnik in muf doluodlu- gl. 1 viseča za predsobo ull delavnico r>0 kr., 1 do 2 gl. t salonska viseča s škripci 5 gl. taisto Itiksnrijoznoje za I, 2, A dražje. 1 svutilničria podloga iz Angoru-volno 60 kr. .v-iuio kol blisk! 1 pur za K"«l>odu r,u kr. iu 1 gl. Najprijetnejša zabava po zimi jo 1 „ „ 9 podloženo 1 in 3 gl. drsanje, toda k temu jo neogibno troba 1 „ „ gospo iu deklico Mi kr. in 1 gl.; dobrih, vuruih drkulio. 1 n n n n n podloženo 1 gl. I \hv