Delavska GLASILO GLAVNEGA ODBORA ENOTNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Poštnina plačana v gotovini. Vpis ljudskega posojila petletnega plana naj bo krepka manifestacija ljubezni in predanosti vseh delavcev pri socialistični izgradnji naše domovine. Leto IV. Štev. 25. Ljubljana, 18. junija 1948. Cena 3 din Ljudsko posojilo postaja mogočna manifestacija jugoslovanskega patriotizma Vedno večja zavest, da s svojimi Ustnimi silami krepimo moč svoje države, vzpodbuja vsak dan več delovnih ljudi k novim junaškim storitvam vsepovsod, kjer naš človek živi, misli in dela. Naši udarniki, naša delovna mladina, naše delovne žene in naši delovni kmetje utirajo pot socializmu bolj in bolj in marsikomu, ki je pod težo dediščine kapitalistične miselnosti ohromel, da ni mogel takoj z nami, postaja v tej Gigantski bitki za boljšo bodočnost Meh delovnih ljudi, vedno bolj veder *n samozavesten in že poskuša stopiti 0 tok naših zmagovitih korakov. In vsakega z veseljem sprejmemo med-Se, ker postajamo z vsakim dnem borbe bolj čisti in zreli, bolj krepki in ponosni, samozavestni, junaški in drzni. Naš delovni človek je vedno ljubil tvojo domovino, le da s to ljubeznijo hi smel ničesar početi, ker se je v to njegovo ljubezen vsesala jata vampirjev kapitalizma, ki so mu s ječami, rubečem in škapulirji vezali lastne sile v okove ter mu ukazovali ljubiti domovino tako, da je ta ljubezen le njim koristila; delovnemu človeku pa ni mogla ničesar dati, ker so jo izropali ti vampirji, ki so mu sedeli srcu. Zdaj je vse to za nami. — 'Zelja, graditi domovino z lastnimi močmi y svobodi in jo dvigniti do ponosa in tlave v skupen dom osvobojenih ljudi, se je uresničila. Zato smp dali domovini svojo kri, svoja najdražja življenja, podeseterjene napore svojih rok in svojega uma in dajemo ji z da. se bodo izkoriščevalski poskusi ameriških imperialistov razbili ob fronti, socializma in demokracije, ki postaja vsak dan močnejša. Naloge III. plenuma Glavnega odbora ES Slovenije V dneh 26. in 27. junija se bo vršil v Ljubljani III. plenum Glavnega odbora Enotnih sindikatov Slovenije. Temu plenumu dajeta v primeru s prvima dvema posebno obeležje, zlasti dve okolnosti. Prva od teh je da se IH. plenum vrši v drugem letu Titove petletke, ki je prelomno leto v našem gospodarstvu im druga, da se ta plenum vrši prav in neposredno v času. ko se vršijo priprave za V. kongres KP Jugoslavije. Posebno zadnja okolnost, da se danes Komunistična partija Jugoslavije ob tolikem delovnem poletu pripravlja na svoj V. kongres, kaže, da je ta Partija ki se je ojeklenila v borbi z okupatorjem in domačimi pomagači, bila sposobna, da je po uspešno zaključeni borbi nad njimi ustvarila enotnost delavskega razreda ter enotnost in bratstvo jugoslovanskih narodov. Rezultati, katere so dosegli jugoslovanski narodi v narodnoosvobodilni borbi in ljudsko demokratični revoluciji, so danes ljudska država in ljudska oblast ki predstavljata osnovo našemu planu, osnovo za izgradnjo socializma v naši državi. Prav tako, kakor so ljudske množice v najtežjih dneh borbe proti nasilju okupatorja gledale v Komunistični partiji Jugoslavije tisto silo, ki edina lahko popelje jugoslovanske narode do zmage in prav tako. kakor so takrat z zaupanjem podprle njeno borbo, ker so spoznale, da je njena borba, borba za interese delovnega človeka, prav tako prav te delovne množice, ko naša ljudska oblast gradi socializem na čelu s Komunistično partijo gledajo z enakim zaupanjem na njo in še z večjo vero v zmago za zgraditev socializma pomagajo graditi svojo . lastno državo; zato se zbirajo okrog Partije, zato so nosilci ljudske oblasti, zato sodelujejo delovni kolektivi ter kažejo danes prav tako. kakor takrat enako pripravljenost za vse žrtve, ki so in bodo potrebne za uresničenje tudi te naše zjmage. Obveze, katere sprejemajo delovni kolektivi pred Titom im. Partijo v predkongresnem tekmovanju so eden izmed številnih izrazov zaupanja v naše partijsko vodstvo in pravilnosti poti v socializem. Vse te obveze so na drugi strani dokaz, da je naše delovno ljudstvo svesto si svojih moči in da pristopa k izvajanju planskih nalog z jasno zavestjo, da je nova Jugoslavija država delovnih množic, ki se borijo proti vojno hujskaškim imperialističnim silam v svetu. Te sile, ki jim gospodarska in politična samostojnost nove Jugoslavije ni po volji, si na v o moč prizadevajo, da bi z najrazličnejšimi sovražnimi dejanji, sabotažami in diverzijami odvrnile ter porušile to zaupanje naših delovnih množic do Partije. Toda naše delovno ljudstvo danes ve, da je plan edina pravilna gospodarska politika, ki edina lahko obvaruje, jugoslovanske narode pred imperialističnim zasužnjen jem. Plan je prodrl že tako globoko v zavest delovnih ljudi Titove Jugoslavije, da bi danes vsako dokazovanje proti našemu planu naletelo na odpor delovnih množic. Vendar pa še kljub temu poskušajo hlapci ameriških imperialistov ustvarjati nezadovoljstvo in prikazujejo ljudem, da bi vsega lahko imeli že danes več. če bi planske naloge izvrševali počasneje. Toda, prav zato. ker hočemo, da bi imeli vsega čim več in čim-prej, zato so potrebni ti napori in vsa ta prizadevanja. Tem krivim prerokom s takšnimi in podobnimi niamigavamji pa velja na vse to odgovor: če so ameriški bankirji res tako človekoljubni in jim je res tako hudo, da moramo s tolikšnimi napori izpolnjevati plan, potem naj bi nam vsaj za naše zlato, ki ga imajo v ZDA in si ga neupravičeno lastijo, poslali nekaj pšenice. Toda, mi vemo, zakaj nam tega ne dajo in zakaj nam ne vrnejo niti tega. kar je naše. V svojem govoru o proračunski razpravi je predsednik gospodarskega sveto pri Zvezni vladi tovariš Kidrič jasno postavil, kakšne naloge nas čakajo v tem letu in zakaj je to leto prelomno leto. Letošnji plan je v primeri z lanskim letom znatno večji, zlasti v proizvodnji premoga, jekla in cementa, pa tudi v drugih gospodarskih panogah. Zato bomo morali letos izkoristiti vso proizvodno zmogljivost in vse do sedaj še ne odkrite rezerve, s tem v zvezi pa bomo morali izpolniti tudi nalogo glede znižanja proizvodnih stroškov. Ta naloga bo torej letos glavna in osrednja naloga vseh naših sindikalnih organizacij. Le na to način, da bomo vsestransko š te drli s surovinami, s kurivom, mazivom in električno energijo, bomo lahko dosegli plan znižanja proizvodnih stroškov. To pa bomo dosegli, če bomo izvedli najbol jšo organizacijo dela po vseh naših podjetjih, obratih in ustanovah, če bomo izkoristili vse najbolj neznatne no-vatorske in racionalizatorske iznajdbe ter jih uvajali v naša podjetja. V tem bodo morale sindikalne organizacije videti jedro vsega problema in v tem je tudi ključ za izpolnitev te naloge. Poleg Mednje, čuvanja strojnih naprav. uvajanja realnih norm in pravilnega razmeščanja delovne sile, pa bomo morali posvetiti odslej še več pozornosti kvalitetnim normam, to se pravi, da bo vsak posamezni delovni človek, vsak delavec kjer koli se nahaja, moral razumeti vsebino naše štednije, ki bo usmerjena k izboljšanju kakovosti naših proizvodov. Zaradi tega bo pojasnjevanje, zakaj je borba za kvaliteto tako važna, ena tistih nalog, na katerih bodo morale odslej sindikalne organizacije storiti še več, kakor so storile doslej. Delovna disciplina bo morala postati zavestna, borbo za njo bomo morali pri teh nalogah zaostriti še boli. kajti brez te zmage, kakor je povdaril predsednik gospodarskega sveto tovariš Boris Kidrič, v tej borbi nišo mogoče droge gospodarske zmage. Uvajanje enotnih norm in tarif, postavljanje notranjih planov in tekmovanje ne le med kolektivi in posameznimi oddelki, ampak tekmovanje posameznika s posameznikom, ko bomo dvigali zavest in ideološko raven vsakega posameznika s kulturno-prosvetnim delom, katero naj spremlja nazorna agitacija z diagrami in stenčasi, ki bodo služili kot orientacija in dajali vzpodbudo za še večji elan pri odpravljanju napak in slabosti v naših podjetjih, z vsem tem pa pravilna in pravočasna preskrba delovnih ljudi, vsestranska zaščito delu in pravilno izvajanje socialnega zavarovanja — tistim, ki so pomoči potrebni, vso pomoč, vsem sirnu-lantom in delomrznežem pa najostrejšo borbo — to so haloge sindikalnih organizacij v drugem planskem letu. Iz vsega tega, sledi ira lahko vidimo, pred kako velikimi nalogami stojijo letos sindikalne organizacije in zakaj je letošnje leto prelomno leto prve petletke. Zato, ker narekuje to leto vsem sindikalnim organizacijam potrebo po mobilizaciji vsakega posameznika, zato, ker bomo morali v letošnjem letu še prav posebno utrjevati in krepiti naše osnovne sindikalne organizacije, ki so z izvolitvijo novih sindikalnih funkcionarjev dobile nove ljudi. To pa je tudi vsa osnovna vsebina in naloga lil. plenuma, ki bo moral rešiti to vprašanja, jih temeljito obdelati ter nakazati smernice, da bodo te naloge utelešene v naših podjetjih, da bodo dobite konkretno obliko in postale last vsakega posameznika in vseh naših delovnih ljudi, ki so se. kakor le rekel maršal Tito »zlili v ogromen kolektiv, v eno samo močno pest, krepak kolektiv enotne misli in akci je <. Socialno zavarovance na Prav te dni se pripravljajo in deloma tudi te izvajajo vatne spremembe v socialnem zavarovanju. — Nagel razvoj našega gospodarstva zahteva, da se Zakon o socialnem zavarovanju, čeprav še ni star niti dve leti, v mnogih ozirih spremeni in dopolni. — Socialno zavarovanje je imelo doslej lastno zdravstveno službo, to se pravi lastne bolnice, poliklinike, ambulante, okrevališča, zdravilišča in lasten zdravstveni kader. Ker je imelo ministrstvo za ljudsko zdravstvo prav tako lastno zdravstveno službo, razčlenjeno navzdol na okraje in kraje, smo imeli v zdravstvu dejansko dve liniji: splošno in linijo socialnega zavarovanja. Tega sedaj ne bo več. Ministrstvo za ljudsko zdravstvo pravkar prevzema zdravstvene ustanove soc. zavarovanja in ves njegov zdravstveni kader (zdravnike, bolničarje itd.). Ker ostanejo vse zdravstvene ustanove (bolnišnice, ambulante itd.), ki so doslej služile zavarovancem, tudi odslej rezervirane samo za njih, je vsaka bojazen, da bi zavarovanci zaradi tega utrpeli kakšno škodo, nepotrebna. Pač pa smemo od enotne linije zdravstvenega skrbstva opravičeno pričakovati številnih prednosti. Šele sedaj bo mogoče načrtno izkoriščati obstoječi strokovni kader in planirati potrebe po novem; odslej se ne bo več dogajalo, da bo v istem kraju socialno zavarovanje gradilo svojo, splošno zdravstveno skrbstvo pa svojo ustanovo, če bo z manjšimi stroški mogoče zgraditi eno, v kateri bo zadoščeno vsem potrebam kraja in kjer bo zdravstveni kader mnogo bolj ekonomično uporabljen; socialno zavarovanje si ne bo moglo zakrivati oči pred potrebami splošnega zdravstva, češ saj se me ne tičejo, pa tudi splošno zdravstvo bo moralo bolj kot doslej upoštevati potrebe socialnega zavarovanja. Od mnogih koristi naj omenim še eno. Za strokovni dvig medicinskih kadrov socialno zavarovanje doslej ni veliko storilo. V spremenjenih razmerah se bo ta napaka gotovo popravila, Z ustanavljanjem okrajnih ekspozitur se socialno zavarovanje š: olj pri- bližuje zavarovancem S tem, da Ministrstvo za ljudsko zdravstvo v celoti prevzame zdravstveno službo socialnega zavarovanja (razen zdravstvene službe profesionalne filiale železničarjev), pa se izvrši šele prva etapa predvidenih sprememb. Kasneje bo namreč ministrstvo zadržalo zase vodstvene posle, dočim bodo vsi ostali prešli na okraje in kraje. To je v skladu s splošno zahtevo, da se socialno zavarovanje čim bolj približa zavarovancem. Z enakim namenom se snujejo nove okrajne ekspoziture z razširjenimi pravicami, enak smoter zasledujejo obratne ekspoziture po večjih podjetjih. Zavarovanec bo le še izjemoma prihajal na centralo v Ljubljano in bo večino svojih poslov, ki se tičejo zavarovanja, opravil v kraju svojega bivanja ali celo kar v podjetju, kjer je zaposlen. S kasnejšim prenosom poslov okrajnih ekspozitur na okrajne uprave socialnega zavarovanja bo postalo socialno zavarovanje stvar ljudskih oblasti Omenjene okrajne ekspoziture bodo kasneje spremenjene v. okrajne uprave socialnega zavarovanja in bodo kot take prešle v sklop okrajnih ljudskih odborov. S tem postane zavarovanje stvar ljudskih oblasti. Jasno je, da prevzamejo s tem ljudski odbori nase ogromno odgovornost in nove naloge, prav tako pa je jasno, da tako važna stvar, kot je socialno zavarovanje, od čigar pravilnega funkcioniranja je v znatni meri odvisen naš plan, ni mogla za trajno ostati le stvar nekega zavoda za socialno zavarovanje, pa čeprav je bil ta zavod državni, temveč je prej ali slej morala preiti na neposredno skrb in odgovornost ljudsit oblasti. Premajhno zanimanje, ki so ga doslej kazali ljudski odbori za probleme socialnega zavarovanja, se bo sedaj ne koliko maščevalo nad njimii, Morali bodo zamujeno nadoknaditi in se hitro usposobiti za prevzem socialnega zavarovanja, Isto velja za uprave podjetij in sindikalne forume. Napačno je namreč mišljenje, da so problemi socialnega zavarovanja zadeva, ki se tiče le državnega zavoda ter njegovih ekspozitur in zdravnikov. Samo tista oblika organizacije socialnega zavarovanja, ki bo znala zajeti v nedeljivo odgovornost organe zavarovanja, zdravstveno službo, ljudske odbore, sindikalne forume in uprave podjetij, bo uspešno rešila probleme, ki se vsak dan znova postavljajo pred zavarovanje. In prav taka organizacija se sedaj ustvarja. Zdravnike bomo razbremenili, če bomo odpravili vse, kar jih doslej še ovira pri delu Ni nobena tajnost, da prav bolniška panoga zavarovanja najmanj zadovoljuje, in to zlasti v Sloveniji Izpad delovnih sil iz produkcije zaradi resničnih, preti-ravanih in fingirani-h bolezni je tolik, da prizadeva produkciji resno škodo. Že zgolj to dejstvo obvezuje vse zgoraj naštete činitelje, da vsak zase in vsi skupaj složno in načrtno napravijo vse, da se položaj zboljša. Nikamor ne pridemo, če samo drug na drugega kažemo s prstom in se skušamo znebiti odgovornosti, Kljub temu, da je zdravnikov premalo in so zato preobremenjeni, ne moremo preko dejstva, da je število zavarovancev, ki zaradi bolezni ne hodijo na delo in uživajo hranarino, odvisno predvsem in bistveno od strokovnega znanja in vestnosti zdravnikov. Tej ugotovitvi pa mora takoj služiti druga, nič manj važna; pri še takem znanju in še taki vestnosti zdravniki sami vprašanja visokega procenta hranarinarjev ne bodo rešili. Razbremeniti zdravnike e tem, da bi pomnožili njihove vrste z novimi zdravniki, vsaj še nekaj let ne moremo. Torej jih moramo razbremeniti s tem, da odstranimo vse, kar jih pri delu ovira. Ovirajo jih slabo opremljeni ordinacijski prostori, torej jih moramo boljše opremiti. Ovira jih komplicirana administracija. Torej jo moramo poenostaviti odnosno nastaviti administratorke Marsikatero delo bi namesto njih mogle opraviti medicinske sestre in bolničarke, torej dajmo ga njim. Ovira jih premagovanje razdalj pri izvrševanju obiskov Torej jim dajmo vozila. Ne zadošča namreč suha ugotovitev, da so zdravniki preobremenjeni in premalo vestni. Naredimo vse, kar zdravnikom dolgujemo, dvigajmo njihovo strokovno sposobnost in vzporedno s tem udarjajmo po nevestnosti, kjer koli nanjo naletimo. Vse sile za izpolnitev polletnega plana Tekmovanje v počastitev V. kongresa Komunistične partije Jugoslavije, ki je zajelo največje število delovnih kolektivov naše države, je dalo nove vzpodbude za izpolnitev proizvodnih nalog, postavljenih v tem letu. Precejšnje število podjetij iz raznih proizvodnih panog je izkoristilo izkušnje iz prejšnjega leta in pravočasno ukrenilo vse potrebno v pogledu uvedbe nove organizacije dela, novega načina dela, boljšega izkoriščanja delovne sile, izboljšanja delovne discipline itd. in ustvarilo pogoje, da svoje proizvodne naloge zares izvrši stoodstotno- Sedaj, ko se prvo polletje drugega planskega leta nagiba h koncu, je treba posebno posvetiti pozornost tistim podjetjem, ki so v pogledu izvrševanja plana prvega polletja na slabem. Plan prvega polletja drugega planskega leta mora biti izpolnjen. Glede na veliki pomen izpolnitve plana v tem letu za uspešno izpolnitev celotnega petletnega plana, moramo doseči ravnotežje v izpolnjevanju letošnjega plana. To pomeni, da morajo _ vsi delovni kolektivi popolnoma izpolniti tiste planske naloge, ki so jim postavljene za prvo polletje. Če ne bi izvršili nalog prvega polletja, bi se lahko zgodilo, da bi posamezna podjetja v drugem polletju zašla v Še težji položaj v borbi za izpolnitev letnega plana. Po podatkih, s katerimi do sedaj razpolagamo, je izpolnitev polletnega plana v nekaterih proizvodnih pano: gah v nevarnosti. Najteže je v gozdni industriji. Zaradi počasnega ustvarjanja pogojev za uvedbo novih načinov dela v naših gozdnih podjetjih, kakor je uvedba brigadnega načina dela in drobne mehanizacije in pa zaradi nezadostne skrbi za delavce v pogledu preskrbe in stanovanj, kakor tudi zaradi tega, ker niso hitro podvzeli učin- kovitih ukrepov za izboljšanje delovne discipline, se sedaj podjetja nase gozdne industrije borijo z velikimi težavami, da bi izpolnila svoj polletni plan. Prav tako tudi v proizvodnji motorjev, poljedelskih strojev in še v nekaterih podjetjih drugih proizvodnih panog odstotek izpolnitve polletnega plana trenutno ni takšen, da bi v zadostni meri jamčil, da bo njihov polletni plan popolnoma izvršen. Poudariti moramo še eno dejstvo, namreč, da so v pogledu izpolnitve polletnega plana podjetja zveznega značaja veliko na boljšem, kakor podjetja republiškega. Vzroke za neizpolnjevanje proizvodnih planov je treba iskati predvsem v slabi organizaciji dela in v pomanjkanju delovne discipline. Tako znašajo n. pr. v ljudski republiki Hr-va-tski izostanki od dela povprečno 20% od skupnega števila delavcev. Nič boljše ni to stanje tudi v drugih republikah. Dejstva govorijo, da v številnih podjetjih uprave podjetja in vodstva sindikalnih podružnic niso razvile borbe za plan tako, kakor bi bilo treba. Znano je, da je vodstvo železarne na Jesenicah poudarjalo problem delovne sile v svojem podjetju, dočim je sedaj ugotovilo, da ima jeseniška železarna 800 delavcev več, kakor pa jih dejansko potrebuje. Dejstvo, da so samo v prvem letošnjem četrtletju v našem železniškem prometu napravili vlaki 300.000 ur zamud. dokazuje, da si niso dovolj prizadevali. da bi izpolnili mesečne plane, na drugi strani pa, da niso dovolj hitro podvzeli učinkovitih ukrepov, da bi zamude vlakov povsem odpravili. Nekatera podjetja, ki proizvajajo poljedelsko sfroie. so imela te stroje v svojih skladiščih, čeprav je veliko povpraševanje po teh strojih in na ta način niso v celoti izpolnjevala svojega plana. Ker so proizvodni plani naših podjetij vseh gospodarskih panog postavljeni na povsem realno podlago, so dani vsi pogoji za izpolnitev polletnega plana tega leta. Zato je treba mobilizirati delovne kolektive vseh naših podjetij ne glede, če izpolnjujejo plan ali ne, da bi se z boljšo organizacijo dela in prizadevanjem delovnih kolektivov zagotovila izpolnitev polletnega plana. Tista podjetja, ki že vedo, da bodo svoj polletni plan izpolnila, si morajo že sedaj prizadevati, da bodo presegla svoj plan. Na ta_ način bo po njihovi zaslugi v celoti izpolnjen plan do-tične gospodarske panoge. V kolikor gre za boljšo organizacijo deld, imajo vodstva podjetij široke možnosti, da dosežejo nove uspehe. Predvsem je treba posvetiti pozornost povečanju efektivnega delovnega časa. Najboljši primer za to imamo v rudnikih, kjer se to povečanje dosega z izmenjavo na delovnem ^ mestu. V številnih podjetjih so možnosti za uvedbo novih izmen, bodisi da ali celo podjetje ali posamezni oddelki uvedejo namesto ene izmene dve ali tri. Razumljivo je, da bo to prispevalo k večjemu izkoriščanju proizvodne zmogljivosti in ustvarilo možnosti za izvršitev plana. V gozdni industriji bi lahko nudile veliko pomoč za izpolnitev plana frontovske organizacije. V tem pogledu je treba izkoristiti izkušnje frontovskih organizacij v Srbiji, katere so nudile izdatno pomoč pri delu v gozdni industriji. Uprave podjetij lahko skupno s sindikalnimi upravami in v zvezi z organizacijami Ljudske fronte organizirajo takšne akcije, v katerih bodo množice fronto vcev pomagale podjetjem pri izpolnjevanju njihovih nalog. Za primer lahko služi V borbi proti visokemu odstotku hranarinarjev še nismo storili vsega, da bi odpravili vse objektivne vzroke Verno, da za visok procent hranarinarjev obstojajo tudi objektivni vzroki Ljudje so po dolgotrajni vojni res manj odporni in »ato več in večkrat bolni; naraščajoče potrebe narekujejo oster tempo dela in dotok novega, neizvežba-nega delavstva, največkrat polproletar-cev, ki ee doma izčrpavajo s poljskimi deli, še po svoje povečuje izpad delovnih sil. Higiensko in tehnično slabo opremljene tovarne, ki smo jih kot dediščino prevzeli od kapitalističnih gospodarjev, pomnožujejo število bolezni in nezgod. Težave s prehrano in delavskimi stanovanji so tolikšne, da jih v borbi proti visokemu odstotku hranarinarjev ne smemo podcenjevati akcija Fronte v pomoči aleksinskim rudnikom, kjer nad 4000 fronto vcev pomaga rudarjem, da bi pravočasno izpolnili svoj plan. Da bi dosegli čim boljše uspehe v borbi za izpolnitev petletnega plana, ne bomo smeli izgubiti niti ene minute, ampak moramo mobilizirati ves sindikalni aktiv, celotne delovne kolektive v podjetjih, kakor tudi frontovske organizacije za izpolnitev polletnega plana proizvodnje. Čeprav nas še 15 dni loči od 1. julija, ko poteče rok prvega polletja tega planskega leta, bodo delovni kolektivi dokazali, da se plan prvega polletja more in mora izpolniti, kakor so do sedaj z neštetimi delovnimi podvigi dokazali svojo trdno pripravi jendost, da izpolnijo petletni plan in zgradijo socializem v naši državi. Izpolnitev polletnega plana proizvodnje naj bo glavna obveza vseh delovnih kolektivov v okviru tekmovanj v počastitev V. kongresa Komunistične partije Jugoslavije! (Po »Radu«) novih potih Mislim, da nismo storili vsega, da bi zmanjšali naštete objektivne vzroke. Nismo storili vsega, da bi delovno silo pravilni' izkoristili. Cesto najdemo slabotne ljudi pri težkih delih in obratno krepke ljudi pri lahkih. Nismo storili vsega „ naglo dviganje strokovne usposobljenosti delavstva, s čimer bi brez najemanja novih sil in brez nadur po^ večali storilnost in obenem znatno zmanjšali število obratnih nezgod Nismo še izčrpali vseh sredstev, ki so nam na razpolago, da bi odstranili iz tovarn vsaj glavne higienske in tehnične pomanjkljivosti, zavarovali stroje in ustvarili ugodne delovne pogoje. Tudi mnoge težave s prehrano so takšne, da jih je že danes mogoče premagati. Zboljšanje obratnih menz in ustanavljanje novih, zboljšanje delavske prehrane s pomočjo zadrug, aktivizacija sindikalnih organov za preskrbo itd, so same izvedljive naloge. Celo pri najtežjem problemu, to so stanovanja, ne smemo biti pasivni in se zanašati le n* stanovanjske urade in novogradnje. Prenekateremu poedincu, čigar delovni učinek pada zaradi slabih stanovanjskih razmer, bi mogli pomagati, če bi se tisti, ki se jih stvar ti "e — in teh ni malo — zanjo resno zavzeli. Ustanovitev obratnih ambulant je zahteva proizvodnje. S pomočjo obratnih ambulant bomo vzpostavili sodelovanje med upravo podjetja in sindikalno podružnico ter zdravnikom in zavarovanci Praksa je pokazala, da je procent delavcev, ki zaradi bolezni izostajajo od dela, znatna padel povsod tam, kjer so podjetja ustvarila lastne obratne ambulante, Posebno je treba pozdraviti chr time ambulante, 1 ' imajo oddelek s posteljami za opazovanje in deloma tudi za zdravljenje bolnikov. Nekatera podjetja so stvar pravilno razumela, druga pa se izgovarjajo la vse mogoče načine: da nimajo predvidenih denarnih sredstev, da n' a ostora, da bodo obratne ambulante uvedla kdaj pozneje itd. Za vsa podjetja z nad 500 delavcev, pa tudi za manjša podjetja, ki so zelo oddaljena od rajonske ambulante, je ustanovitev obratne ambulante ne le dolžnost, ki jo nalaga uredba, temveč zahteva, ki jo diktira produkcija. Zato tu ne more biti izgovorov. Ena glavnih prednosti obratne ambulante je okolnost, da imajo delavci in nameščenci istega podjetja stalno istega zdravnika, ki jih vse pozna, se seznani z njihovih delovnimi pogoji in se sčasoma sam zraste s podjetjem. Uprava podjetja in sindikalna podružnica je Z njim v stalnem kontaktu, drug drugemu pomaga. Zato podjetjem, ki še nekaj časa zaradi opravičljivih tehničnih ovir ne bodo imela obratne ambulante, ter vsem podjetjem, ki Imajo več kot 100 in manj kot 500 delavcev, priporočamo, da se e svojim delavstvom sporazumejo za enega zdravnika, obvezno obračajo le nanj in z njim navežejo najožje stike. Tovariška pomoč je tisti način, s katerim sindikalna podružnica najlaže manifestira svojo tovariško zavednost Komisije za socialno zavarovanje in oddih pri sindikalnih podružnicah morajo zaživeti polno življenje. Zlasti tovariška pomoč in kontrola ne smeta več ostati na papirju. Velika večina našega delavstva je poštena in ji še na misel ne pride, da bi zlorabljal? socialno zavarovanje. Vemo pa. da bolnemu delavcu niti po oblastni niti po liniji zavarovanja še ne moremo dat1 vsega, kar potrebuje. Zato je prav tovariška pomoč tista oblika izražanja globoke delavske povezanosti, kjer sindikalna podružnica najlaže manifestira svojo tovariško zavednost, za tiste maloštevilne pa, ki se še danes skrivajo za raznimi izmišljenimi in namišljenimi boleznimi in ki svoje tovariše silijo — medtem ko sami lenarijo ali se ukvarjajo s privatnimi posli — da opravljajo svoje m njihovo delo, je tovariška kontrola tako zelo potrebna, da se nrav nobenemu zavednemu delavcu ni treba sramovati, kadar jo izvaja. Taki laži-b obliki so najmanj brezvestni sebičneži, ako ne celo saboterji in jih ie treba, če tovariška beseda in opomin ne zaležeta, neusmiljeno razkrinkati in v težkih primerih kaznovati. Nakazal sera le nekaj nalog, ki so povezane s problematiko zdravstvene službe zavarovancev. Že to dokazuje utemeljenost zgoraj izrečene trditve, da bomo želi uspehe le, če bomo znali povezati organe zavarovanja, organe zdravstvene službe, ljudske odbore, uprave podjetij in sindikate v močno fronto, ki se bo s težavami uporno in načrtno borila. Dr. T. R. Alf je to poslovanje ljudske knjižnice? V soboto 5, t. m. je bila Ljudska knjižnica, edina v Krškem, zaprta, na vratih pa napis: Zaradi pregleda krom-oirjevih nasadov knjižnica ne poslnje! Knjižnica je odprta samo vsako soboto po eno uro od 17 do 18. •■■MEiaueaeeBeMaiaeBUEeeeeeMSBeeeeae l VPISOVANJEM POSOJILA krepimo moč naše države, pomagamo in pospešujem® izvršitev petletnega plana, ter izgradnjo socializma v naši državi. Štev. Stran 3. Kultura in m' o s v e t a bi li- lo a- 10 E >' iz ? ie ij i- l- koliko medla intonacija!) oštnih uslužbencev zlasti R Tekma pevskih zborov v Ljubljani nii 1 j 1voraz?1 Slovenske filharmo- družnica ECŽ in AFŽ »Vida Pregare«), ];1'1P,y <*n1e/l1 15- ln, l,4- junija t. 1. tekmo Pomemben umetniški uspeli v obliko-banskih pevskih zborov. Nastopilo vanju muzikalno-ideološkega izraza so o. mešanih, 7 moških in 4 ženski dosegli poleg Sind. podružnice Store p1' KUD »Tineta Rožanca« (mestoma ne- v, .jo dveh uspešnih kulturno-umetni- ’ revi%h> ki.So ju priredili Enotni ndikati_ Slovenije v letošnji koncertih! ,fezoni in na katerih so nastopili ^uiturno-umetniški aktivi iz vse Slovenije je zadnja tekma znova pomno-■ la izkušnje v pogledu organizacije in , abredka te oblike dviganja ljudske Wnure in Prosvete. Pomen vsakega Hturnega tekmovanja je seveda •^Dogostranski: prosvetna vzgoja, mo-Utzacija delovnih kadrov, dviganje ‘bjenjskega optimizma in delovnega 'ana ljudskih množice itd. To je mo-soce doseči na razne načine, kar je ’fei>a upoštevati pri oceni dela in navedka posameznega kulturno-prosvet-aktiva. Vendar pa je temelj traj-n®ga uspešnega napredka pri pevskih Oborih mogoče doseči predvsem s stal-Uim dviganjem pevske kvalitete posameznega zbora in s stalnim večanjem roga poslušalcev, ki mu je pevska u“*etn°st namenjena. Pri ocenjevanju g.Predka in kvalitete pevske umetno-nn .»?*ih zborov pa moramo upoštevati ^■fsirše vidike, ki bodo vključevali delovne možnosti in pogoje* Osnova vsakega uspešnega kulturnega dela in tudi petja je temeljito strokovno znanje in delovne izkušnje. ri glasbi izhaja to iz obvladanja glasbene tehnike: ritma in agogike, intonacije in glasovne izdelanosti dinamike, frazi ran ja itd., kar vse je obsedeno v interpretaciji skladbe po muzi-^nlno-tehničnih vidikih. Vendar bi izključno posvečanje poze?1108^ temu strokovnemu delu dalo omejene rezultate pri napredku -•.bh zborov, če pomislimo, da sloni in KUD . ŠPZ ljubljanske univerze (pozor na dinamiko!), dočim jie izborni KSS Ivan Cankar premalo odtehtal vse zmožnosti in številčnost zbora pri izbiri sporeda (dve zgolj čustveni pesmi 1). Mladinska mešana zbora KUD »Jože Moškrič« in MKUD »Kajuh« se nista mogla zaradi mladostnih glasov primerno vključiti v to tekmovanje. Vendar je KUD Jože Moškrič uspešen mobilizacijski zbor, dočim se je skušal MKUD »Kajuh« vključiti v okvir te tekme z neideo-loškim iskanjem efektov zlasti v koroški »Nmaii čez izaro«, ki je bila tudi slabo ritmizirano podana. V celoti je to tekmovanje pokazalo pomemben napredek. Organizacija prireditve je bila vzorna in odziv poslušalcev odličen. Zlasti pa je treba ugotoviti, da Ima Ljubl jana že večje število dobrih zborov, ki postajajo resen konkurent naših predvojnih pevskih aktivov. Izčistilo se je muzikalno-ideološko postavljanje razvoja naše pevske kulture. Tako se bodo mogli naši zbori pravilno Vključevati v socialistično izgradnjo naše kulture v petletnem načrtu. Dr. R. H. Posnemanja vreden primer Danes, ko se vse naše delovno ljudstvo trudi, da bi čimprej izgradilo socializem in ko si vsi delovni ljudje po podjetjih in ustanovah prizadevajo, da bi znižali proizvodne stroške ter usposobili čim več strokovnih kadrov, je tudi sindikalna podružnica Narodne banke, filiala v Novem mestu, čeprav iz neproduktivne panoge, znala vendar pristopiti k zniževanju svojih stroškov s tem, da je z boljšo organizacijo dela in s koordinacijo med posameznimi svojimi oddelki dosegla, da je sedaj vse delo izvršeno v rednem delovnem času. Medtem ko so morali poprej z vsem osebjem delati po več ur preko delovnega časa — čestokrat tudi pozno v noč — so sedaj lahko zmanjšali celo število svojih uslužbencev ter odstopili štiri moči drugim filialam. S tem, da so prišli s svojim delom na tekoče, pa so bili ustvarjeni pogoji, da je ta kolektiv sporazume z Okrajno poslovno zvezo lahko prevzel obveznost, da bo uredil knjigovodstvo v 15 kmetijskih zadrugah v novomeškem okraju, V skupinah po trije člani tega kolektiva obiskujejo ob popoldnevih posamezne zadruge in knjigovodjem, ki so prišli iz tečajev, pomagajo pri urejevanju zadružnega knjigovodstva. Na ta način člani tega kolektiva ustvarjajo pogoje, da bo tudi poslovanje kmetijskih zadrug postavljeno na trdno podlago, lcar bo služilo, da bodo s točnim 'pregledom o stanju posameznih zadrug lahko pristopili k nadaljnjemu znižanju režijskih stroškov za koristi delovnega ljudstva. PRED »TEDNOM MATERE IN OTROKA« SODELOVANJE RDEČEGA KRIŽA V SKRBSTVU ZA OTROKA Jugoslovanski Rdeči križ je takoj po svoji ustanovitvi med osvobodilno borbo, poleg osnovne naloge, to je pomoči in sodelovanja z NOV in JA, prevzel nase tudi nalogo, skrbeti za varstvo otrok in mater. Delo Rdečega križa je po osvoboditvi zavzelo še večji obseg. Pomoč, ki jo je nudil otroku in materi v dobi od svoje ustanovitve pa vse do danes, je bila v glavnem materialna pomoč. Vendar jugoslovanski Rdeči križ kot množična ljudska organizacija ne more ostati samo pri izpolnjevanju te naloge. ^ Že dejstvo, da je Rdeči križ v FLRJ množična ljudska organizacija, ki uravnava svoje delovanje v tesni povezavi z organizacijami Fronte, nalaga tudi v vprašanjih mladinskega skrbstva JR K posebne, velike naloge. Zn razmere, v katerih živimo, je značilno, da so sorazmerno najteže rešljiva vprašanja mladinskega skrb- stva za otroke v predšolski dobi. Tako je dolžnost JRK, da z vsemi močmi pomaga pri ustanavljanju, vzdrževanju, opremi in sploh v pomoči otroškim jaslim, domovom igre in dela in mladinskim domovom. Potreba po dečjih domovih je velika. Dokler ne bo zgrajenih dovolj novih domov, bo ministrstvo za ljudsko zdravstvo rešilo pereče vprašanje na ta način, da bo pripravilo kolonije za otroke v zdravih vaseh. Naloga RK je, da pomaga pri ustanavljanju takih kolonij, da nudi strokovno pomoč in nasvete in končno, da tudi materialno pomaga oskrbovancem in skrbnikom. Vsa organizacija RK mora z vsemi sredstvi in na vse načine sodelovati z ljudsko oblastjo v njenem prizadevanju, da otroku in mladincu zagotovi zdrav razvoj in da vega, delavoljne-ga veka. ga vzgoji v zdra-in zmožnega člo-L.K. Nepravilen odnos do mladine v Strnišeu pri Ptuju brigadi na objektu elektrolize, da jih S. A. Kovpak: Od Pntivlja do Karpatov njihovo udejstvovanje na - ^ delu amaterjev in prostovolj- diletantov- c^cev. Izredno pomembna pa je pred-ideološka interpretacija izvaja-da skladb. Ta se kaže v izbiri spore-, ’ v interpretaciji teksta, v pravilnem . Porabljanju glasbenih sredstev itd., Je obseženo v pravilnem pojmovale skladbe. tel, ■? boljše izoblikovanje muzikalno i gojenih sredstev v ustrezajoči ideo-oski interpretaciji, more dati osnovo 'O splošno umetniško oceno. Pri tem Se kaže upoštevanje danih sredstev v Pogledu glasovnega materiala, stopnja ^rokovne izobrazbe in sposobnosti zborovodje pri izbiri sporeda v odnosu do dejanske izvedbe skladbe. , Tekma je pokazala različne stopnje napredka kakor tudi deloma po-^nnjkljivo in enostransko pojmovanje aktVvEan'iu kvalitete raznih zborovskih v n °v. Pomembno razvojno stopnjo p>-o!0y.edu muzikalno-tehnične inter-IrnJ i i® so pokazali zlasti: ŠPZ Ijub-Fnrs e univerze, Glasbena Matica, t„UD »Jože Moškrič«, KSS »Ivan Can-delavski pevski aktiv KUD pošt--p . uslužbencev, Sin. podružnica Štora. oinične tovarne, Sind- podružnica »ubačne tovarne, Sind. podružničen -Medicinske fakultete. KUD »Jože Ma-vjjvec«, KPD OF »Hinko Smrekar«, jsoko stopnjo strokovnega znanja zbor Glasbene Matice, ki pa je 'lal pomanjkljivo muzikalno-ideolo-K° interpretacijo v Vrabčevem »Udar jia. udar«, kar je ideološko bolje za-'a Sind. podružnica oblačilne za-j^Jge. Ideološko zadovoljivo so pojili tudi OF Ježica, Slavec, KUD Mazovec, Invalidski pevski zbor urmije in Sind. podružnica Plete-sLtla- Splošno na škodo kvalitetne pev-6 umetnosti je preobsežno zboro- ,l|»eiiiiiiiiiiiin Pravkar je izšla iz tiska knjiga »Od Putivlja do Karpatov«, ki jo je spisal S. A, Kovpak. A kdo je ta Kovpak? Med udeleženci slovanskega kongresa, ki so obiskali tudi Slovenijo, je vzbujala posebno pozornost drobna postava sovjetskega generala z zašiljeno sivo bradico. Ril je to slavni partizanski voditelj Sldor Artemovič Kovpak iz Putivlja. Junaška dejanja putiveljekih partizanov je opisal Kovpak sam v knjigi »Od Putivlja do Karpatov«. Opis teh velikih junaških dejanj je preprost, jedrnat, sočen in tako ljudsko prisrčen, da je postala ta knjigia ena najbolj priljubljenih knjig sovjetskega človeka. Iz vsakega stavita v0je silna ljubezen do domovine, do Partije, do Stalina. Ko so začeli nemški fašistični razbojniki prodirati z ogromno vojaško silo na sovjetsko ozemlje, so sovjetske oblasti pripravile vse potrebno za partizanski boj za sovražnikovim hrbtom. Tako je partijska organizacija v Putivlju, kjer je delal Kovpak pred vojno, pripravila že v začetku julija 1941 vse za partizansko borbo, čeprav so hitlerjevske tolpe prodrle do tega mesta daleč za Dnjeprom šele v septembru 1941. Ko so Nemci vkorakali v Putivlj, je zbral Kovpak takoj svoj partizanski oddelek v spadčanskem gozdu na severu od Putivlja. Začel se je junaški boj majhnih partizanskih sil proti ogromnemu hitlerjevskemu vojaškemu stroju. Ko je tov. Stalin pozval vse partizanske vodje na posvet v Moskvo, je nakazal Kovpaku vse možnosti, da prične akcije tudi daleč proč od rodnega mesta. Da bi partizanski oddelki Kovpaka lahko izpolnili vehiko novo nalogo, so dobili z letali vsa potrebna sredstva: puške, strojnice, topove, municijo, obleko, škornje, hrano, zdravila in drugo. Začel se je velik . pohod ali »partizanski rejd« preko Dnjepra, Pripeta, Dnjestra v Karpate, Na tej dolgi poti je partizanski oddelek, ki je štel že nekaj tisoč mož, uničeval fašističnemu osvajalcu železnice, križišča, skladišča, vlake, rečno mornarico itd., dokler ni v Drohobiču uničil večji del industrijskih naprav za pridobivanje nafte. Tako so sovjetski partizani ostvar-jali v letih 1941 do 1944 tisto resnično drugo fronto, ki so jo zapadni zavezniki sicer dolgo obljubljali, uresničili pa šele v letu 1944. Zlasti pa je knjiga zlata vredna zaradi svoje prepričevailnosti, čeprav je ni napisal umetnik. Čista, do legendarne samopozabe velika domovinska ljubezen sovjetskega človeka, priča, kako je treba ljubiti svojo domovino, kako je treba sovražiti in uničevati vse ohole predrz-neže, ki so se trpali napasti Partijo in socializem, ki ga je s Partijo na čelu zgradil sovjetski človek. Knjiga obsega 163 strani in je ilustrirana. Broširana stane 40, vezana 50 din. Naroča se: Sindikalna založba »Delavske enotnosti«, Ljubljana, Miklošičeva Na gradilišču »Gradis-a« Strnišče pri Ptuju, kjer se gradi velika tovarna aluminija dela tudi mnogo mladincev in mladink ,jx> večini doma iz Prekmurja im Med jim ur ja. Med njimi je veliko takšnih, kateri hočejo organizirati soc- tekmovanje im sploh soc. način dela. Toda na žalost ne najdejo pravega razumevanja pri gotovih vodjih stavbišč, niti pri upravnem odboru sindikalne podružnice- Na pobudo članov mladinskega aktiva so organizirali prvo mladinsko brigado, katera je začela kopati temelje za objekt elektrolize in že pokazala prav lepe uspehe- Ko so hoteli organizirati še več brigad, v katerih hi bilo vključenih večina mladincev in mladink, ki so hoteli delati po normali in brigad« ein sistemu, je prišlo do tega, česar si' niso želeli. Tako se je zgodilo nekega dne, ko so mladinci prišli na delo, da se vključijo k že osnovani bjektu elektrolize, da tin je tov. ing. Podlesnik, vodja stavbi-šča kratko mailo odslovil z izjavo, d-a se z mladinci in otroki ne da delati. Potrebno bi bilo, da bi si omenjeni tov. inženir ogledal tista že izvršena dela, ki jih je naša mladina v neverjetno kratkem čaisu izvršila kot soi mladinska proga Brčko—Banoviči, Ša« mac—Sarajevo in na raznih dnu gradiljščih, ko prav ta mladina, s tero inž- Podlesnik ne more delati vlaga vse napore za izgradnjo sociai lizina. Ta sovražen odnos do mladine prav gotovo ni’ v skladu s proglasom Centralnega odbora ES Jugoslavije, ki je pozval vse člane sindikatov na vztrajno borbo za znižan je proizvodnih stroškov, ltair bomo lahko uresničili le z boljšo organizacijo dela, uvedbo norm in brigadn.im sistemom dela- Budina Anton { F I Z K U LTU R A| Naloge sindikalne podružniee za razvoj splošne telesne vzgoje o. 22. ........................ BBH«nilBW«l|mflHBllnillllllttliBIIIIIIIiwMHIIiimiffi^^ Pred kratkim je bila ustanovljena Telovadna zveza Slovenije in sedaj stojimo tik pred ustanovnimi skupščinami društev za splošno telesno vzgojo. Sindikalne organizacije bodo odigrale pri ustanavljanju telovadnih društev veliko vlogo, ker bodo vključile v fizkulturno delo delavce in nameščence in s tem množično krepile fizkulturo v mestu in na vasi. Danes postavljamo fizkulturno delo na nove temelje in jo bomo gojili izključno na teritorialni osnovi; tako, da bo delavstvo vključeno v društvo za splošno telesno vzgojo na tistem rajonu, kjer stanuje. Poudariti pa moramo, da se delavci in nameščenci lahko včlanijo v telovadno društvo tudi na ozemlju, kjer je njihovo podjetje oziroma ustanova. Skratka vsak delavec in nameščenec bo včlanjen v tisto telovadno društvo, kjer bo najlaže aktivno sodeloval in prisostvoval uram splošne telesne vzgoje. V primeru, da v sindikalni podružnici šteje skupina fizkulturnikov 30—40 delavcev in nameščencev, bo lizkulturni referent sporazumno z upravnim odborom telovadnega društva uredil, da se bodo za njihovo skupino vršile posebne vadbene ure v času, ko delavstvo ni zaposleno. Dolžnost sindikalne organizacije v podjetju je, da izkoristi vsa propagandna sredstva za mobilizacijo svojih članov v delo telovadnega društva. Pri tem pa je važna tudi evidenca Da M sindikalna organizacija imela točno evidenco vključenih članov v telovadno društvo in šte- ttIJ/. ix______ x__t___•___«__* _ •. .. _ splošne telesne vzgoje, mora formirat) komisijo za fizkulturo in šport. Člani ti komisije so tovariši iz društev, v kateri! ima podružnica svoje člane. Preko te komisije bi imel upravni odbor podružnici točen pregled o fizkultumem delovanji! v podružnici in bi na podlagi poročil' ki bi jih dajala komisija, storil potrebni ukrepe na sestankih podružnice, skupit itd. za mobilizacijo, večje vključevanje tovarišev v delo telovadnega društva ia redno prihajanje na vadbene ure. Poleg tega pa se bodo formirale v podjetjih in ustanovah samostojne športne skupine, katere pa ne bodo registrirane pri odgovarjajočih športnih društvih. Skupine bodo lahko tekmovale v okviru podjetja ali pa s skupinami drugih pod-jetij.Kvalitetni športniki iz take skupine pa se bodo registrirali pri športnih društvih. Na tekmovanjih pa bodo lahko zastopali svojo skupino. Dosedanji aktivi športnega značaja, ki so kvalitetno kakor organizacijsko na športni višini in imajo množično podlago od svojega članstva za bodoči razvoj, se lahko formirajo športna društva po pravilih FZJ Da bomo razvili kar najbolj fizkul-turo med delavstvom, bomo najtesneje sodelovali s telovadnimi društvi, družinami strelcev in planinskimi društvi, ki so postavljena kot osnova našega fiz-kulturnega gibanja. Naloge, ki jih je postavil pred nas VI. plenum CO ESJ, moramo izvajati vsi člani sindikata, a najodgovornejše delo leži na fizkulturnih referentih pri sindikalnih svetih in podružnicah, iiiiiiiiiimiiiEiiii vilo tovarišev, kateri prisostvujejo uram k Stemnilo se je že. Visok sneg je po- viinial hrib in doL 0kr°9 voglov je žc-hba burja in piskala skozi špranje v stisi kier se i® okr°(! žlezne peU v kotu biti,0 in ogrevalo premrle ude troje ca t Svetel, bel plamen, ki je skozi vrat-luri-či odseval m tleh in v siju drhtel hti -na stropu, je bil tem trem ljudem 171 toplota v tej ozki in temni tebi. inipi n*®hedrava stola, kratka klop, ki je in }e še tri noge, na pol irviva omara tnetlhna polica,'na kateri je bežalo raz-piSr°nib nekaj knjig, zvezkov in_ iaso-Stor’ ie bito vse bogastvo v tej kod. n ni ^jJ^ena kmellca peč, ki je če zdav-in1 £ ,M&'to, je bila od starosti zgrbljena ležite*~ Služila je le še za skromno e Zdenki in njeni materi. bllfdfnka je bila kurirka. Pri njej je s kjer so se ustavljali kurirji biln Tsfce stanice T- v-24- Zdenka je komai šestnajstletno mlado in Je dekletce. Vse kurirje s T. V. 24 dila*n.a’ sai ie vsaka njihova pot voli p-™1™0 yene k°če. Vsak drugi dan Tu vetrnem mraku s0 prihajali... boji ,Je odP?čil.\. dolgi in naporni jene ! ,So odložili svoje težko natovor- literatul„fnike’ vjcntfrik ™ prenašali sfce „1,,.°’. In 80 oddajah pošto za teren-so kZ,xVlate.' .*!». 80 si utešili žejo in tu 80- vmz^^no dobili poročila o ra*nih patrulj. . In ■ tod žejo in gibanju ,c° 3e. legla naokoli noč, so se od hren,, „.8 svojim spremstvom 6v bjjrumsivom po naprej v dolino preko wv m polj do glavne cede in čez Tičar Lev: KURIRKA Zdenka Savinjo in železniško progo na Kozjansko. Zdenkina borna domačija je ležala nad vasjo. Osamljeno bajto, z majhnim hlevom, v katerem je bilo prostora le za dvoje koz, in zapuščen čebelnjak ob koči, je zakrivalo drevje. Med tem drevjem pa je imela Zdenka lep razgled na Savinjo in progo... To pa je bilo poglavitno! Od tod je Zdenka ves dan opazovala prav vse, kar se je dogajalo naokrog. Od tod je vsak dan znova opazovala, kdaj in v katero smer in kako daleč po progi se je kre-tala švabska patrulja, kdaj se je zopet vračala in koliko mož je štela. Od tod je Zdenka opazovala, če so se Švabi pripravili in proti večeru utrdili ob progi, da je o teh pripravah obvestila kurirje, jih opozorila na nevarnost in jim nakazala smer, kje in kako naj se izognejo zasedi. Lajež domačega Kastorja je vznemiril trojico ob peči. Prisluhnili so in čakali m tesno jim je postalo. »Kdo neki je P« je vprašal in dvignil glavo eden izmed njih. Vsi trije so se spogledali. _ _ \okai minut zatem je Kastor utihnil. Ob hiši so se začuti koraki... S praga so v vežo votlo odmevali udarci. Nekdo je s čevljev otepaval sneg. V polmračno sob je stopila Zdenka. Na široko je odprla vrata. S krepkimi koraki je vstopila in jih trdo zaprla Srčnd je pozdravila tovariše, ki so jo že nestrpno pričakovali. »No, kako? Je šlo to pot vse v redu in brez praskP« je vprašal nekdo iz kota. Potem se je počasi zravnal, in se dvignil s klopi, na kateri je doslej ležal ves log Zastonj so nam pripravili nocoj zasedo,« je odvrnila Zdenka. Živahno se je prestopala po sobi, si mela roke ter jih od časa do časa ogrevala pri pečici. »Prekleto mrzlo je danes. Pa še globok sneg povrhu! Toda nas ne ustavi ne mraz, ne sneg in ne švabiU Z glave je potegnila ruto, stresla svojo kuštravo glavo in se prešerno in zmagoslavno zasmejala. Vsa je žarela, ko je pripovedovala. Potem je zlezla na rob kmečke peči in živo ter z navdušenjem pravila, kako so — sama spredaj, kurirji pa nekaj korakov za njo — lezli v snegu po bregu previdno navzdol, kako jih je izza ovinka prav tedaj, ko so hoteli prečkati glavno cesto, iznenadil švabski tovorni avtomobil in kako so se visoko, visoko gori od običajnega prehoda, kjer je bila danes pripravljena zaseda, spustili k Savinji. Shih od pričakovanja. n! Vse gre, če hočeš! Švabi »Kaj ne se mislili, « bodo ms pa smo mi Švabe. Čez reko »Še sedaj me je groza, če se spomnim današnje mrzle Savinje, ko so kurirji stopili, vanjo in jo začeli bresti. Počasi, drug za drugim, so se uporno upirali deročemu Inku. Počasi so izginjale izpred mojih oči črne postave... Prisluhnila sem... Srce mi je kar tolklo od nemira... In ko so se v temi izgubili poslednji obrisi postav, šem vedela, da so prekoračili. naši, tudi progo. Nihče jih ni opazil. Nihče jih ni motil. Brez strela in regljanja, brzostrelk je šlo. Pripravljeni pa smo bili tudi m to. Nič zato, če ste nocoj zaradi zasede morali odložiti svojo pot. Danes se boste odpočili, jutri zvečer pa naprej! Vi, potem še sto in slo drugih, ki bodo tod mimo hodili na Kozjansko in nazaj vse dotlej, dokler ne bo več zased. Oh, tedaj bodo povsod svobodne poti!« Ogenj v peči je počasi ugašal... Legli so in izbo sta objela tema in mir... V dneh, ko ni bilo neposredne veze s kurirji, je hodila Zdenka skoraj uro daleč na drugo stran Savinje po partizansko pošto. Vselej pa se je morala vračati preko mostu, ob katerem je bila švabska postojanka, in na mostu straža. Toda Zdenke to ni motih. Sredi popoldneva, ko se je vračala s kozjanske javke in ko je nosila s seboj partizansko pošto, jo je ustavil stražar... Srce ji je zastalo. Pomislila je na dragoceno pošto, ki jo je nosila pri sebi. Vse je zadrgetalo v njej. Le kaj storiti? Kot bliski so se ji utrinjale drzne misli. Toda na zunaj tega vznemirjenja ni pokazala. Nasprotno. Ostala je mirna. Naglo je sprevidela, da je treba, izkoristiti slabost. švabskega stražarja. Še preden je stražar zahteval, da se legitimira, je potegnila iz žepa legitimacijo in mu jo pomolila pod nos, v istem hipu pa odgrnila košaro, v kateri so bila jabolka. Sestradanemu švabskemu zelencu so se v obraz zasmejala debela in rdeča jabolka. Poželjivo jih je pogledal. V tem trenutku je popustila službena strogost, s katero je zaustavil Zdenko. Njegov poprej tako togi obraz se je zmehčal kakor maslo na soncu in pogled njegov je izbiral jabolka. Zdenka se je znašla. Požrešnemu volku, ki jo je hotel napasti, je vrgla kost. Naglo je segla v košaro in mu porinila v roko. nekaj jabolk. Nerodno in naglo je pričel stražar tlačili jabolka v žep, da ga ne bi videl kdo višjih. Pozabil je na Zdenko Zdenka pa meni nič, tebi nič — po mostu čez Savinjo in svojo pot. Zdenka je zmagala... Ukanila je švabskega stražarja in rešila dragoceno partizansko pošlo, Nešteto takšnih in temu podobnih podvigov je izpeljala mlada Zdenka. Z vsakim dnem se je vedno znova in vedno bolj z ljubeznijo oklepala našega gibanja. Vsak nov podvig in uspeh jo je dvigal k še večji vztrajnosti. Nobene noči ji ni bilo žal, če jo je žrtvovala za stvar naše skupne zmage. Na tisoče pisem je šlo skozi njene roke, na stotine aktivistov in borcev je vodila preko glavne ceste do Savinje in nazaj do javke, m stotine partizanov je našlo v njeni hiši zavetje, ko so čakali na vezo ali kadar so počivali, nešteto pušk, orožja in municije je spravila iz doline v roke partizanov. In koliko volje, vztrajnosti in upornosti in koliko požrtvovalnosti se je skrivalo v tem njenem šibkem telesu! Kurirka Zdenka je svojo nalogo častno izpolnila, doprinesla je svoj delež naši zmagi in se v času okupacije s svojim sodelovanjem v narodnoosvobodilni borbi uvrstila v vrsto aktivnih borcev. Danes, če jo srečaš, pa na njenih prsih še ne vidiš vsaj tistega skromnega priznanja ki si ga je kurirka Zdenka nedvomno zaslužila znaka Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne. Njena domačija, ki je bila v dneh narodnoosvobodilne borbe kurirsko postajališče in stalno obljudeno s partizani, danes, kakor nekoč, spet sameva med drevjem nad vasjo... Streha njene koče, skozi katero je že takrat silil dež in sneg, se danes šibi še pod bolj perelimi oporniki m vsa, podrtija in revščina leze na kup. Takrat ves čas tako odporni Zdenki, pa so danes popustili živci in boleha... Tisti, v čigar sredini danes živi, so pozabili nanjo. Toda prej ali slej se bodo le spomnili nanjo, kajti kurirke Zdenke, ki je s tolikšno skrbjo vedno uspešno vodila m dajala zavetja številnim partizanom in partizankam, pa ne bodo nikdar pozabili vsi tisti, ki so se srečavali z njo na lej partizanski poti, četudi so danes raztreseni na novih dolžnostih kjer koli po naši srečni in svobodni domovinit za katero je tudi kurirka Zdenka prispevala velik delež. Pod geslom »TEKMUJEMO" gr® tidemska Celuloza skozi drugo plansko leto Prav sredi sočnega Krškega polja, na vznožju vinorodnih goric in temnih gozdov se beli tovarna Celuloza, ki jo je postavil bivši lastnik še v stari Jugoslaviji, ker je vedel, da bo prav v tej okolici dobil zadostno in ceneno delovno silo. Vendar je le kratek čas izrabljal delavce, tovarna je bila dograjena tik 'red vojno — po osvoboditvi je postalo gospodar tovarne delovno ljudstvo. Že sam napis »Tekmujemo« na pročelju videmske Celuloze dovolj jasno označuje, pod kakšnim geslom in v kakšnem duhu se razvija delo v tej tovarni. »Tekmujemo«, »Najboljšemu oddelku«, »Najboljšemu delavcu!« Ta gesla sprejmejo vsakogar, ki gre v Celulozo. Na eni strani vhoda se rdečijo prehodne zastavice, ponos delovnega kolektiva, na drugi strani pa je črna deska, ki je včasih še popisana z imeni »tplavih« — neupravičenih izostankar-jev. Plan, doseči plan, je osnovna naloga, kakor vsake tovarne, tudi Celuloze. Stroji pojo enakomerno pesem, človeške roke jim strežejo in jih uravnavajo. In kako je s planom? Imajo li tudi svoj notranji plan, postavljen na podlagi: največje zmogljivosti strojev, pravilne razvrsttitve delovne sile, največje porabe surovin in štednje z materialom? Kako ga izpolnjujejo? — Osnovni plan izpolnjujejo in tudi notranji plan so si postavili. Razumljivo, težave imajo in to zaradi že obrabljenih strojev, največ preglavic pa jim povzroča piritna peč; zaradi slabega pirita se jim pri mešanju gorečega pirita čestokrat polomijo točice. Vendar so uradni plan kljub tem in drugim težavam izpolnili v marcu s 130%, notranji pl an s 110% : april a so izpolnili osnovni plan z 98%, notranji plan z 92%, v maju pa so dosegli osnovni plan s 115%, notranji pa s 107%. Važen činitel j pri izpolnjevanju plana je tudi točna evidenca, ki je na marsikaterem delovnem mestu ni. 'Pri Velikanske kadi za žvepleno kisline v Celulozi merjenju lesa na primer nameri merilec po čiščenju več, kot pa je nameril merilec neočiščenega lesa. Tudi stroj za grče ni povsem izkoriščen, ker jih ne morejo sproti dovolj namleti. Delo bi bilo zelo olajšano, če bi tovarna dobivala že zmlete grče. Delavci Celuloze se zavedajo, da ni zodostno samo proizvajati, ampak je važna tudi kakovost izdelkov, na katere vpliva predvsem les, ki je cesto zelo slab-Tako imenovane vrtače smrek povzročajo veliko izmečka in iz njih lahko izdelujejo le drugovrstno celulozo, potreba pa je predvsem po prvovrstni. Udarniško delo je v Celulozi premalo razvito »Mižigoj Darko« je napisano na eni izmed zastavic ,ki so pri vhodu. Vendar bi morale biji vse te zastavice tam, kjer njih lastniki delajo. Strah, da bi prehodne zastavice, ki sicer krasijo vhod v tovarno, kdo ukradel, če bi jih prenesli na delovišča, je prazen. In če bi se to res zgodilo, bi na ta način laže odkrili političnega sovražnika, sovražnika plana, udarnikov, socializma. Udarnik Mižigoj bi moral imeti prehodno zastavico v mehanični delavnici. Kako je postal tov. Mižigoj udarnik? Dosledno izrablja ves delovni čas in skrbi, da so vodne instalacije vedno v redu, (Ja zaradi vode v tovarni ni zastojev. V tovarniških stanovanjskih prostorih pa je namestil vodne naprave že v 14 dneh, namesto v enem me- Pri izbiri udarnikov odloča sicer ves delovni kolektiv, vendar je udarni štvo še vse preveč zapostavljeno. Takšen kolektiv bi prav gotovo lahko imel več kot 5 udarnikov in zakaj ne poskrbijo za sklad vodstva za nagrajevanje udarnikov! Kje so vzroki, da udarniki, ki so si enkrat pridobili ta naslov, niso tudi nadalje udarniki in zakaj prav v Celulozi ne more biti udarna cela skupina delavcev, če ima pogoje za to. Proti temu, kakor tudi proti izpadom proti udarnikom, češ, kar delajte, če imate kaj od tega — morata zavzeti uprava in sindikat odločnejše stplišče. Za ustanovitev delovnih brigad še tudi niso ničesar ukrenili. Cilj vsega delovnega kolektiva je čim prejšnja, čim cenejša in boljša izpolnitev plana Pereče vprašanje za izvedbo plana v Celulozi je tudi voda, ki je slaba in je primanjkuje. Letos so začeli vrtati za nove vodnjake pod vodstvom strokovnjaka inž. Zuberja, ki je s pomočjo petih ljudi raziskoval ozemlje ob Savi In po tritedenskem delu izjavil, da je teren neprimeren, da ne prepušča vode. Delo, ki stane tovarno precejšnjo vsoto, še sedaj ni končano. Ko pa je tovarna začela sama kopati, so ugotovili prav nasprotno. Zemeljska plast v globini je propustna za vodo, vodnjak, ki ga res z veseljem gradijo, bo kmalu lahko zalagal tovarno z dobro vodo-Sedaj je vprašanje samo cevi, po kateri bo pritekala voda v tovarno, za kar bo morala poskrbeti glavna direkcija. V tem drugem planskem in za celoten plan odločilnem letu izpolnjuje Celuloza osnovni in svoj notranji plan. Pri tem se bori za čim večje znižanje proizvodnih stroškov; polno lastno ceno bodo znižali za 7.11%. Prihranili bodo na premogu, kloru, piritu, mazivih, predvsem pa na lesu, ki bo najbolj pocenil proizvodnjo, posebno še, če bodo odpadle dobave lesa iz Bosne. Doslej je šlo precej premoga v izgubo, v bodoče pa bodo poskrbeli, da bodo dobavljali premog iz čim bližjih krajev in ga pravilno sortirali, da bo maksimalno izgoreval. Ogromno bodo prihranili tudi, če ne bodo z odpadno vodo odtekala v Savo tudi vlakna in če ne bo več šlo 4% klora zaradi pokvarjene črpalke v izgubo. Ogromne količine piritnih izgorkov je treba pregledati in ugotoviti odstotek železa ter material prodati kateri koli železarni. Električno silo, ki jo proizvajajo v lastni kalorični centrali, pogosto po nepotrebnem trošijo. V brnsilnici bi n. pr. lahko prihranili polovico elektrike ,ki jo dobivajo od zunaj, če bi lastno električno silo pravilno izrabili in če bi imeli evidenco, koliko električne sile prav za prav porabijo. — Marsikatera pomanjkljivost bi odpadla, č<* bi imelo podjetje več povezave s sorodnimi strokami. »Disciplina je slaba,« se pritožujejo v tovarni. Toda kaj so storili za to, da bi delavce gospodarsko bolj priklenili na tovarno? Imajo sicer svoj industrijski magazin, pa pravijo delavci, da nima niti izbire, niti ne dobiva pravočasno in dovolj potrebnega blaga. V menzi se je hrana sicer podražila, če se je pa j: tudi izboljšala, je drugo vprašanje! Če dobivajo || delavci za kosilo juho, za " prikuho pa zopet juho, je razumljivo, da ob takšni hrani pač težko zdržijo pri tako napornem delu. Pri znižanju proizvodnih stroškov bo igrala veliko vlogo tudi pravilna razmestitev delovne sile in nadzorstvo nad delom posameznika, ko sedaj včasih za marsikoga sploh ne vedo, kakšno je njegovo delo. Znižanje proizvodnih stroškov pa ni samo stvar računskih nameščencev. Dolžnost sindikata je, da s pomočjo uprave ustanovi komisijo za znižanje proizvodnih stroškov, za vsako delovno mesto posebej. S prepričevanjem na sestankih bodo dosegli, da bo odpadlo vsako stremljenje po zvišanju delovne sile, pač pa bodo vestno izbirali predloge udarnikov in racionalizatorjev in jih, Če bodo primerni, uresničili in kar najbolj znižali polno lastno ceno, za kar bo ves delovni kolektiv zastavil vse sile, da bo plan s čim manjšimi stroški izpolnjen — dokaz, da niso zaman napisali na svojo tovarno geslo; »Tekmujemo«. Ni dovolj, ee so otroci oblečeni in nahranjeni itd., za nas je tudi važno, da bodo otroci vzgojeni v duhu nove Jugo- slavije. — Tito. Tudi w llubliessi im slekla ssienirsta eresa Zadonela jb nova pesem »Zaboravit nečemu poionirsku pragu...« in stekla je nova, pionirska proga! Delovne brigade so 18. junija slavile svojo veliko zmago: pionirska proga, ki jo je hotel v nedeljo videti sleherni ljubljanski pionirček, je dograjena in izročena našim podjetnim pionirjem, ki jo bodo sami upravljali. To so ob otvoritvi tudi dokazali, ko so v modrih uniformah z vso resnostjo zavzeli svoje službene položaje, ko je pionirski vlak z ličnimi rdeČe-helo pleskanimi vagončki ponos im sreča naših malih, hkrati pa tudi odprl promet na pionirski progi, ki je kovačnica mladih železničarskih kadrov. Prvi potniki vstopajo v pionirski vlak PROGRAM RAMO InJBBIMAMA V tednu od 18. do 25. junija 1948 boste l našem radiu lahko poslušali tele važnejše oddaje; V PETEK, 18. VI. ob 13.30 kulturni pre' gled, ob 20 prenos akademije ob kongresu Zveze borcev NOV. V SOBOTO, 19. VI. ob 14 je na sporedu gospodarska oddaja, ob 18 pil bo Igral na bar' moniko partizanske pesmi Janez Kuhar. UD 19 poslušajte tedenski politični pregled, o” 29.30 nastop pevskega zbora »Cankar« po» vodstvom Krista Perka in ob 21 posebno partizansko oddajo v zvezi s I. kongresom Zveze borcev NOV; Partizanski miting! V NEDELJO, 20. VI. jo ob 9 na sporedu nastop elanov recitacijskega tečaja 5IO Or, ob 11.15 pa bo pel invalidski pevski zbor pod vodstvom Franceta Marolta : V PONEDELJEK, 21, VI. poslušajte oB 13.38 iizkulturni pregled, ob 18.30 gospodarsko predavanje, ob 20 šahovsko uro in oB 21 literarno ura: Iz srbske književnosti. V TOREK, 22. VI. ob 13.39 bo na sporedu Kulturni pregled, ob 29 Jezikovni pogovori, ob 29.10 pa bo pel Slovenski vokalni kvintet. V SREDO, 23. VI. ob 18.38 bo fizkulturno predavanje, ob 20.30 pa literarna oddaja. < kateri boste slišali odlomek iz romana »Vihar«, ki ga je napisal Ilija Ehrenburg. V ČETRTEK, 24. VI. ob 13 bo pel Slovenski sindikalni kvintet, ob 14 poslušajte gospodarski pregled, ob 18.30 bo zdravstveno predavanje. Stolic* JmliHEE in tlainicf znižujejo proste straši Borbena tradicija, ki odlikuje kolektiv »Predilnice in Tkalnice« v Mariboru, je znana že širom naše domovine. Občudovanja vredni eo bili napori, ki so jih vložili delovni ljudje iz tega kolektiva v prvem času po osvoboditvi za čim hitrejšo obnovo njihove po ameriških bombah skoraj do tal porušene tovarne. Poziv KPJ in CO ESJ našim delovnimi ljudem v borbo za znižanje proizvodnih stroškov, za kolektiv Predilnice in Tkalnice ni bil nepričakovan. S tem v zvezi so se že vršile politične in tehnične priprave. Zato je bil ta kolektiv spet prvi, ki je v svojem navdušenju, ko je izvedel za sklep CK KPJ, da se skliče V. kongres naše slavne Komunistične partije, napovedal vsem tekstilnim kolektivom v LRS predkongresno tekmovanje za znižanje polne lastne cene. Naši »predi kočar ji in tkalniearjk se pa tudi zavedajo, da so obveznosti, ki so participira naj izkušenejša in najmarljivejša delavka pri plači s 100%, dočim je delež novinke le 85%. Ostale pa se kretajo med 85 in 100%. Delavke sio zadovoljne s tem načinom plačevanja, ki je tudi pobuda za novinke in manj sposobne, da se čim hitreje usposobijo pri svojem delu, ker le tako se bo zvišal njihov delež 'od kolektivnega zaslužka. Kako brigade tekmujejo med seboj, smo v našem časopisu že pisali. Kajuhova, ki je bila prva ustanovljena, prednjači. Prenašati svoje znanje in izkušnje na ostale, manj izkušene tovariše, je dolžnost slehernega zavednega in poštenega delavca in nameščenca v naši svobodni domovini. Tega se zavedajo udarnice v Predilnici in Tkalnici. Tov. Vidovič Pavla, izkušena tkalka, dvakratna udarnica, hodi od stroja do stroja, od tkalke do tkalke in uči, kako jih dali Titu in Partiji, zanje na j večje je treba delati, da ne bo napak v blagu. svetinje. Borili se bodo, da bodo te obveznosti stoodstotno izpolnjene in še prekoračene. Tajnica sindikata tov. Mimika neumorno hodi po obratu in pomaga pri organizaciji in evidenci tekmovanja. Uspehi niso izostali. Pokazalo se je, da je v tovarni ogromno odvečne delovne sile. Delavci in delavke, ki so prešli na brigadni sistem dela, sami ugotavljajo, da so tisti izostanfcarji, ki eo balast za naša podjetja in proizvodnjo, odveč in da lahko delajo brez njih, ne da bi pri tem trpela proizvodnja. Tako je brigada Gradišnik v predilnici, ki je štela v začetku tega meseca 26 članov, izločila iz svoje srede 9 pomagalk, v glavnem nedisciplinirane in manj vestne pri delu, tako da opravlja isto delo, ki ga je opravljalo prej 26 delavk, sedaj le 15. Brigada Pmtar je znižala število članov od 20 na 14, brigada Vučko pa od 5 na 3 itd. Na ta način je bilo sedaj že sproščenih 90 ljudi, ki bodo nameščeni tam, kjer bodo nujno potrebni. Zanimiva je razdelitev plače z ozirom na- to, da je norma v brigadi kolektivna. Uporablja se ključ razdelitve, po katerem je slehernemu članu brigade zagotovljena plača po socialističnih principih nagrajevanja : Vsakomur po njegovi sposobnosti in vsakomur po njegovi storitvi. Tako Uči, kako se štedi dragoceni material in surovine, kako se štedi z gibi in časom pri delu. Tov. Vidovič pa ni sama pri tem požrtvovalnem in častnem delu; tu eo še udarnice Vervega Štefka, Toplak Hedvika. V predilniškem oddelku pa opravljajo to delo na fleyerjih udarnice Slokar Marija, Marvič Fani, Belak Marija in tov. Novakova. Na prstemčevih strojih pa učijo in pomagajo udarnice Belak Marija, Kostevc Štefka, Grbenc Gerta in Kae Regina. Udarnica Vake Marija pa je postala stalna inštruktorica; pomaga povsod, kjer delo šepa. Vršil ee je tudi sestanek udarnic, na katerem se je pretresal plan znižanja polne lastne cene. Udarnica Slokar Marija je apelirala, da je nujno treba, varčevati z materialom na debelo krilatih vretenih ter poudarjala, da pri svojem osemurnem delu nima več odpadkov kot 0,50 kg, do-čim imajo ostale manj vestne in manj varčne delavke 3—5 kg odpakov v istem času in pri istem delu. Predlagala je, da se vodi' o odpadkih temnejša evidenca in kontrola. Udarnica Novak Slavka pravi, da ima malomarno delo na raztezalkah za posledico enojne niti, kar daje ogromen odstotek odpadkov na krilatih vretenih itd. Iz diskusije in predlogov je bilo videti, kako visoko je razvita socialistična zavest naših udarnikov. Veliki plakati po oddelkih oznanjajo, da je uprava podjetja razpisala nagrad6 v skupnem znesku 25.000 dinarjev za najboljše predloge s strani delavcev in nameščencev, kako dvigniti proizvodnjo. Trikratna udarnica Tenko Slavica je dala n. pr. predlog, kako uvesti kontrolo pri cevkah in blagu, da se na ta način znižajo proizvodni stroški in zboljša kako-; vost blaga. Zanimiv je predlog tkalke Pirih Marije, kako preprečiti tatvine blaga s strojev, oziroma s celih kosov. »Preprosta stvar, pravo Kolumbovo jajce,« pravi tov. direktor Cere, »vendar pa se še do danes od nas ni na to nihče spomnil.« Nepravilno pa pojmuje novatorstvo tov. inž. Sezonov Sergej, ki je iznašel nadomestek za loj, ki je potreben za škrobljenje osnov in ki ga pri nas tako zelo primanjkuje, vendar pa noče izdati recepta, misleč, da bo s svojim skrivanjem recepta lahko izsilil od naše ljuč ske skupnosti čim višjo nagrado. Z direktorjem na čelu, "ki se stalno posvetuje s sindikalnim odborom, je tako ta kolektiv pravilno započel bitko za znižanje proizvodnih stroškov. Obljube in obveznosti, ki jih je dal Partiji in Titu, častno izpolnjuje. Plevnik Ml lahko v IHiski predilnici znižal® proizvodne stroške Naša podjetja so se z vso resnostjo lotila velike naloge — znižanja proizvodnih stroškov. V sleherni tovarni se lahko najde način "in sredstvo, s katerim bomo prihranili tisoče in milijone. Na čem bi lahko prihranili v litijski predilnici? Možnosti je nič koliko. Ko odhajajo delavke z dela, si seveda umivajo roke in pri izbiranju sredstva za brisanje so neverjetno iznajdljive: enostavno raztrgajo votek s prejo in brisača je tu! Pri tem pa ne pomislijo, koliko kilometrov niti, ki so proizvodi njihovih lastnih rok, bi šlo v izgubo, če bi tako delale vse pre-dilke- To se pravi, za prazen nič trošiti toliko in toliko preje, to se pravi toliko in toliko metrov blaga manj. Zavržena preja mora še enkrat v predelavo in delo ne napreduje, kakor bi moralo, učinka dela ni in finančni plan gre kvišku. Sindikalna podruž- nica in uprava bosta morali temu uničevanju napraviti konec, ljudi s prepričevanjem in stvarnim prikazom škode pa prepričati, koliko izgube ima naša skupnost zaradi takega ravnanja. Prav s pravilnim ravnanjem z materialom in surovinami je možno prihraniti ogromne vsote in če bodo ljudje to upoštevali, ne bo imel ob ra to-vodja Štros nobenega povoda, da bi tako zelo dvomil, da se bodo proizvodni stroški lahko zelo znižali, če bodo zmanjšali odpadke. — To je samo en primer za znižanje proizvodnih stroškov, Znižanje odpadkov, štednja z dragocenimi surovinami, pomeni znižanje proizvodnih stroškov, je korak bliže k izpolnitvi plana in dvigu življenjske ravni delovnih ljiudi. To mora imet: ves delovni kolektiv pred očmi in se brez omahovanja vreči na delo za izpolnitev te velike naloge. Učenci v gospodarstvu — skrb m bodočnost naše ljudske države Letošnji 15. junij je bil dan učencev v gospodarstvu. Kaj naj to pomeni? To pomeni, d« je naša ljudska oblast posvetila učencem v gospodarstvu poseben, dela prost, toda plačan dan, da bi tega dne pregledali učne uspehe učeče se mladine v naši republiki- Že sam dan učencev v gospodarstvu dokazuje, kako naša skupnost skrbi za vzgojo in napredek naše domovine, ki predstavlja naše jutrišnje kvalificirane kadre, kako skrbi za izboljšanje strokovnega in vzgojnopolj-tičnega dela, da bi se dvignila razredna in politična zavest naših učencev. ’ Skrb za strokovno usposabljanje se odraža na tem, da je na podlagi potrebnih pogojev 111 učencev kovinarske šole v Ljubljani v enem letu izdelalo 2 razreda. Iz tega pa diha tudi tista velika ljubezen naše mladine do ljudske oblasti, do naših voditeljev, do naše domovine. Mladina se zaveda, da je njena naloga velika in težka, da mora in bo morala premagovati težave, kajti izgradnja socializma zahteva predanosti in požrtvovalnosti. Učenci., zlasti najboljši, so dolžni pomagati slabšim, saj stremimo za tem. da vzgojimo novega človeka, ki ne bo gledal na lastne, temveč na korist’ skupnosti. * Ministrstvo za delo je 15. junija povabilo v Ljubljano nad 100 najboljših učencev v gospodarstvu iz vse Slove- j tu je in jih na prisrčni slovesnosti nagradilo s knjigami. Za to veliko skrb ”1 ljubezen so se učenci zahvalili in obljubili, da bodo to cenili in se oddolžili z učenjem in delom. S Sedale materiala znižujem® proizvedite stroške Vprašanje znižanja proizvodnih stroškov je v drugem planskem letu naše petletke osrednja in glavna naloga vseh sindikalnih podružnic^ To nalogo bodo sindikalne organizacije lahko v celoti izpolnile le ob sodelovanju vsa- --------„—„— v. r kega posameznika. Če bo vsak član nega človeka. Na nacm pa, kakor ga delovnega kolektiva na svojem delov- prikazuje slika, stroškov ne bomo nem mestu izkoristil vsak še tako ne- znižali! znaten kos materiala, ga koristno uporabil in če bomo uporabljali material z razumevanjem in ga ne bomo brezvestno uničevali, bomo lahko znižali cene svojim proizvodom in dvignili s tem življenjsko raven našega delov- TEMELJE NOVE GORICE so postavili prostovobni delavci Prišlo naročilo (Iz »Komsomolskaja pravda«.) ... »No, konec koncev boin iz bruna vendarle napravil vžigalico! ,v. In sedaj lahko tudi prižgem.« Na okrašenem gra-dilišču Nove Gorke je bilo v nedeljo živahno vrvenje. Slovesno so namreč z množičnim prostovoljnim delom postavili temelje novega mesta. Iz najoddaljenejših krajev goriiškega okraja eo že v _ jutranjih urah prihajale ljudske množice na okrašenih vlakih, kamionih, vozovih in celo peš. Iz anhovske cementarne je prišlo na delo nad 400 ljudi. Izpred Kulturnega doma jugoslovanskega dela Gorice se je razvil dolg sprevod z jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami. Z godbo in borbeno pesmijo so prišli prostovoljni delavci na delovišče. Med 77 delovnimi brigadami z več tisoč delavci se je razvilo tekmovanje za čim boljše delovne uspehe. Zmagala je Pripravljalna dela za Rievo Gorico brigada s Cola, ki je prejela tudi pre* hodno zastavico. Lepe uspehe pa s,° dosegle še dornberška brigada in bri' gada iz IV. rajona Nove Gorice, Vi; pave, Solkana, Krasa in Brd. Najbolj delavni posamezniki pa so prejeli sp°' minske znake.