posebej Cerkve, vendar ni videti, da bi to ganilo eno ali drugo ministrstvo. Ti »služabniki skrivnosti« (to pomeni beseda minister) radi delijo »srčke« (in še kaj...) za Valentinovo, da bi prosvetljevali slovenski mladi svet in dvigali vrhunsko kulturo. Radi »uvažamo« šaro zahodnega porabništva, zavračamo pa domače zlato. Velik dogodek beatifikacije Antona Martina Slomška in v službi tega enkratnega dogodka obisk sv. očeta je za naš narod in Cerkev neponovljivo dejanje. Odpira nam povsem nova obzorja. DOMAČEZLATO Ko pišem tele vrstice, se ■ med drugim - srečujem tudi s sobrati, ki bodo v naslednjih dneh posvečeni v diakone ali duhovnike. Petega junija smo se spominjali duhovniškega posvečenja sv. Janeza Boska. Sam nisem vedel, kako sem tistega dne vzkliknil: kako »usoden« dan zanj, kako »usoden« dan za toliko mladih! Kaj vse je zrastlo iz njegovega duhovništva! SREČANJE DVEH PREROKOV KRŠČANSKEVZGOJE Anton Martin Slomšek je ne le sodobnik sv. Janeza Boska, ampak je skupaj z njim zaslutil, da je v našem času vzgoja edina pot evangelizacije in edina pot prihodnosti naroda. Zato smemo in moramo govoriti o preroškem svetništvu enega in drugega. Kar tudi pomeni, da nam je Bog v Antonu Martinu Slomšku dal kot narodu posebno In če mi je dovoljeno usmeriti pogled še na letošnji 19. september: kaj vse je za naš narod in za našo Cerkev prineslo duhovniško poslanstvo škofa Antona Martina Slomška? Duhovništvo domovina, tolike in tako odlične rodovitnosti. In vendar, danes v naših očeh skorajda zatemnjeno ali celo porinjeno na rob. Kaj vse je storil škof Anton Martin Slomšek za obstoj našega naroda, kulture, splošne omike in še 4* 1999 julij-avgust preroka krščanske vzgoje znamenje in zagotovilo: pristno krščanstvo daje moč In luč za ohranitev in razvoj celotnega naroda. Zato je v celotni salezijanski družini velika želja, da bi se svetnika Anton Martin Slomšek in Janez Bosko ob obisku sv. očeta dejansko srečala in si dala sveti poljub kot preroka krščanske vzgoje. Srečala v smislu dejanske ustanovitve don Boskovega centra v Mariboru. Prepričan sem, da člani salezljanske družine v ta namen molimo in - upam si reči še kaj več. OBISK DONBOSKOVEGA NASLEDNIKA Meseca novembra, prav na dan prihoda prvih don Boskovih učencev v Slovenijo, bo med nami osmi don Boskov naslednik (vrhovni predstojnik) s svojimi ožjimi sodelavci. Cel teden se bo srečeval z inšpektorialnimi sveti Češke, Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Slovenije; v nedeljo 28. novembra pav Marijinem svetišču na Rakovniku v Ljubljani zbral ob Mariji Pomočnici vso salezijansko družino ter mnoge mlade animatorje in sodelavce. Kako bi bili veseli, če bi mogel blagosloviti tudi temeljni kamen nove noviciatske hiše v Rudniku v Ljubljani, ki bo posvečena dogodku Jezusove spremenitve na gori. Don Boskovi sinovi smo namreč povabljeni, da bi mladim izžarevali moč vstalega Gospoda, ki edini lahko prežah človekovo osebo in jo napravi resnično novo. To je naš najlepši prispevek sinode Cerkve na Slovenskem. Spoštovane bralke in dragi bralci te jubilejne (slavnostne) številke Salezijanskega vestnika, načrt nikakor ni majhen in naša pričakovanja so dejansko velika. S skupnimi močmi zmoremo vse, mar ne? Poln zaupanja v vašo molitev in sodelovanje vas hvaležno pozdravljam. Stanislav Hočevar inšpektor Bog je naš Oče, Oče vseh ljudi, zato smo mi vsi njegovi otroci, ljubimo se med seboj. StaniskvHo&rar KAJ RESNIČNO ŠTEJE 2 Carno jezero 1999 V OČETOVEM NAROČJU 4 IvanTurk PEDAGOGIKA DUHOVNIH POKLICEV 10 PosvetitcvJezusovemuinMarijinemusrai NIHČE NIMA VEČJE LJUBEZNI 12 MonikaPajk BOG ME LJUBI PO OČKU 14 Skala SREDIŠČNI POMEN VZGOJE 18 DražmaBizovičar MARIJO NOSIJO 20 s. Ljudmila Anžič ROKE, SKLENJENE PRED ČELOM 22 Priloga jubilejne številke ZA VAS ŽIVIM V ... I XVI Naslov: SALEZIJANSKI VESTNIK RAKOVNIŠKA 6 p.p.2404 1001 LJUBLJANA telefon: 061/127 30 28 «dvomesečnik 4/1999, letnik 72 (štev. 500) Glasilo za salezijansko družino Izdaja Salezijanski inšpektorat v Ljubljani Ureja uredniški odbor Glavni urednik: Janez Potočnik Grafična priprava: Založba Salve, Ljubljana Lektorira: Stanislav Duh Tisk: Tiskarna Ljubljana, d.d. ISSN 0353-0477 Na podlagi 25. čle3na Zakona o DDV se za tisk" revij obračunava n plačuje DDV po stopnji 8%. ; : 4* 1999 julij-avgust DOMA IN PO SVETU 5. junija letos je bilo na Rakovniku že osmo leto zapored veličastno praznovanje otrok, t. i. Čarno jezero. V letu Boga Očeta je imelo letošnje praznovanje naslov V Očetovem naročju: Bog nas gotovo vedno znova sprejema v svoje naročje - in to je tudi vabilo zemeljskim očetom, da bi odgovorno in z ljubeznijo živeli svoj poklic očeta svojih otrok. Letos seje zbralo kakih 1300 otrok s svojimi voditelji, dogajanje na "otokih" pa je pripravilo 18 skupin animator-jev iz raznih župnij oz. skupin. Otroke, ki so prihajali, je pozdravljal glas harmonike, v ljubki hišici pa jih sprejela in pozdravila družina Krnčevih. In potem se je začelo: z otoka na otok. Letos so na posameznih otokih dobivali koščke sestavljanke ('puzzle") s simbolom letošnjega Carnegajezera (glej sliko). Večina je obiskala tudi molitveni otok, kjer so pisali svoje prošnje nebeškemu Očetu: 1/3 otrok za družinske zadeve, 1/3 za mir na Balkanu, 1/3zasvo-je osebne zadeve. V akciji "Otroci Čarnega jezera za otroke Balkana" so zbrali 70.000 SIT. Opoldne so ob molitvi angelovega češče-nja (in pozneje še pri maši) otroci prebrali posebno pismo svojim očetom in jim ga pozneje tudi odnesli domov (glejte v nadaljevanju) . Pri sv. maši je o ljubezni zemeljskega in nebeškega očeta spregovoril voditelj SMC iz Maribora Viktor Gane. Janez P. ■ 4» 1999 julij-avgust _ 1111 IfAffAfJ Dragiookai Danes se imams uper! Spetsem na Čamem j ezeru.tako kot lani.Tisplohne veš, kakojelepolPrehodilsemc.elftakovnik.Iz labirintasploh nisem našelpoti.Tebise to gotovo nebizgodilo.Pa kolikose nas j espravilo v en copatlln rekliso, daj e copattvoj. Potemsmodelaličistomajhnec-opatke.intozate.Tiga prinesem... Joj, koliko tiimamše povedati! A boš imel kaj časa, da me boš poslušal? Zelo lepo nam j e, kadarsmoskupaj insepogovarj am o. Veselbibil, ko bib/ladaneszmanotuditiinmami.Kako lepo mije takrat, kadarseigrašzmanolf o bise moralo večkrat zgoditi. Vem, da imaš veliko dela, ampak včasih bisi lahko vz el kak prost dan .T ako bimi lahko več pomagal pri nalogah.Finobibilo.dabiz menoj igralkosarko,nogomet, med dvema ogr\j ema.. .Potem te ne bitako pogrešal. Lahkobišliskupauzmaminasprehod.Medpotjobise pogovarjali,lovili,smejaliinpeli.KobiprSlidomov,biskupaj jedli.Predjecy obitudizmolili.scj drugače vedno pozabimo.Potembitiinjazpomagalamamic-ipo5praviti kuhinjo. HVem,dameimašrad.f udijaz teimamzelo.zelo rad. Veselsem,dasi ravno timoj očka. Prosim te, dabibilpr(j azen inse nebiprepiralzmamico. Dober očkaj e ravno prav strogin držiobU ubo. Želimsi,dabibiltudijaztako dober.kotsiti. K» Radteimam! Tvoj otrok OTROK PIŠE SVOJEMU OČETU m;f4aH1HH \lMMm • MARIJA »OBISKALA« ZAVOD Zadnjo soboto in nedeljo v maju je bil vVeržeju romarski shod ob prazniku Marije Pomočnice. Letos se je prvič po vojni zgodilo, da smo kip Marije Pomočnice v soboto zvečer v slovesni procesiji prenesli v zavod (kjer je domoval vsa leta do 2. svetovne vojne), tam ob njem molili pozno v noč in ga v nedeljo vrnili v cerkev. V soboto zvečer je vodil sv. mašo prodekan salezijanec Anton Hribernik, v nedeljo pa romarsko bogoslužje dekan Martin Zver iz G. Radgone. Že leta 1912 so salezijanci prišli v Ver-žej. Leta 1921 je takratni ravna- telj dr. Franc Volčič sprejel v upravo tudi veržejsko župnijo, kot prvo salezijansko župnijo v severovzhodni Evropi. Po 2. svetovni vojni je bilo delo sale-zijancev nasilno onemogočeno, v zavodu so se najprej naselili mladi iz neurejenih družin, od leta 1992-1997 pa je bil zavod »nadomestni dom« za begunce iz Bosne in Hercegovine. Septembra 1998 pa so se prvi salezijanci spet naselili v svoj častitljivi dom - Marijanišče. S to stavbo želimo služiti današnji mladini in družinam na področju vzgoje in izobraževanja. MINISTRANTI: KOŠARKA in KVIZ Že četrto leto zapored se je na belo soboto 17. aprila zgodila t.i. »ulična košarka« za ministrante do 8. razreda. Tudi tokrat so tako kot lani tekmovali v želi -meljski športni dvorani. Zbralo se je rekordno število skupin, kar 52, po 26 skupin v mlajši in starejši kategoriji. Srečanje smo začeli z iskreno molitvijo v cerkvi in ga nadaljevali pod šestimi koši. Med mlajšimi (do 6. razreda) so prvo in drugo mesto dosegli ministranti iz Polzele, med starejšimi (do 8. razreda) pa ministranti iz Domžal. Tri tedne pozneje, v soboto 8. maja, pa je bil na Rakovniku ob prazniku zavetnika ministrantov sv. Dominika Savia tradicionalni ministrantski kviz. Zbralo se je blizu 200 ministrantov iz 20 župnij ljubljanskega arhi-diakonata. Ob začetku je bil z njimi tudi ljubljanski škof Alojz Uran, ki je vodil slovesno mašo in jim med pridigo tudi prisrčno spregovoril o svojem odločanju za duhovniški poklic. Sledilo je tekmovanje v dveh starostnih skupinah (do 7. razreda in od 8. razreda naprej). Med starejšimi so zmagali ministranti iz Bežigrada, med mlajšimi pa presenetljivo ministranti z Iga. Kljub zmagi v starejši skupini so morali Bežigrajčani pokal Dominika Savia predati v roke ministrantom iz župnije Ljubljana Polje. Po napetem tekmovanju v kvizu je sledil bolj vesel del - srečolov, kjer je zadela skoraj vsaka srečka. Tako so lahko vsi odhajali domov z nasmehom na obrazu. Janez DOŽIVELI SMO - DUHOVNE VAJE NA BLEDU 12. februarja smo se s katehistinjo odpravile novim spoznanjem naproti. Za duhovne vaje nas je navdušila prav ona. Najbolj navdušene smo se odločile za novo izkušnjo. Po dveh urah vožnje smo že zagledale čudovit otoček sredi jezera. Bled. V svoji hiši so nas vesele in nasmejane že čakale sestre hčere Marije Pomočnice. Vse dni jih je bil en sam smeh. Z nami so bila tudi dekleta iz Škofje Loke. Naučile smo se igro o A. M. Slomšku. Bilo je zelo zabavno, a boljše od s. Mojce bilo ni nobene. Tudi s hrano so nas razvajale ... in kar prehitro je prišla nedelja, ko je bil čas za pakiranje in slovo. Lahko si mislite, kako nam je bilo težko in hudo. Po poti domov smo se ustavile še ne Brezjah. Polona Jerman 4* 1999 julij-avgust [REPNJE skupno molitvijo, potem predavanje za starše v dvorani (letos je predaval p. Christian Gosteč-nik) in pogovor v skupinah, vzporedno pa programi za otroke za različne starostne kategorije. Med preprostim »piknik kosilom« je bila priložnost za povsem sproščen pogovor in medsebojno spoznavanje. Sledilo je družabno srečanje v dvorani: v prvi skupini se je predstavila »pojoča« družina Sečnik, v drugi pa so program pripravili otroci sami. Sledila je sv. maša, pri kateri smo se Gospodu zahvalili za lep dan, za življenje in drug za drugega. Janez SEMINAR O DRUŽBENEM OBVEŠČANJU Od 6. do 9. maja je bil pri sestrah v Repnjah seminar o družbenem obveščanju, ki gaje organiziral svetovalec vrhovnega predstojnika za to področje Antonio Martinelll, na strani Inšpektorije gostiteljice pa je seminar pripravljal in zelo dobro organiziral mag. Branko Balažic. Udeležili smo se ga sobratje salezijanci iz Slovaške, Češke, Hrvaške in Slovenije. Ob kvalitetnih predavanjih smo razmišljali o oznanjevanju evangelija v novi kulturi, o odnosu med družbenim obvešča- njem in salezijansko vzgojno navzočnostjo ter o animaciji in koordinaciji dela na področju družbenega obveščanja. Ti pogovori so želeli dati nove iztočnice za stvarno razmišljanje in obnavljanje salezljanskih založb in drugih struktur. Tudi vidik bratskega srečevanja - skupna molitev, nacionalno obarvana ev-harlstija, večerni govori, neformalna srečevanja ob večerih - je pokazal, kako naše delo določajo »odnosi« med ljudmi. Povzeto po poročilu Branka Balažica MIR TEBI, BALKAN! Naša pobuda se nadaljuje. Iz srca hvala vsem, ki ste molitveno ali kakorkoli podprli to pobudo, ki je v drugih salezijanskih inšpekto-rijah dobila precejšen odmev. Inšpektor Velike Britanije mi zagotavlja, da skupnost vsak dan skupaj moli molitevzamirna Balkanu. Zdaj bi posebej potrebovali velikodušne misijonarje in prostovoljce, ki bi biii pripravljeni delati na Kosovu in v Črni Gon. Ljudje se vračajo na porušene domove. Treba je zdraviti tolikere človeške stiske In vzgajati mladi rod za nove čase. Dragi bralci Vestnika. ste pozorni na besedo: vzgajati za nove čase. OTROCI SO OGLEDALO STARŠEV IN ZAKONA Prvo nedeljo v maju in drugo v juniju je bilo v Želimljem spet vsem znanosrečanje družin. V obeh skupinah se je zbralo skupaj blizu 600 udeležencev. In večina med njimi so bili otroci. Ni 4* 1999julij-avgust manjkalo družin s 4, 5 in več otroki. Ob pogledu na to mladost slovenskega naroda postaja jasno, da so lahko pravzaprav samo zavzeti kristjani zagotovilo preživetja slovenskega naroda. Srečanji sta potekali po običajnem sporedu: začetek s Kličejo me iz tolikih krajev in prosijo za don Boskove učence, da bi skrbeli za albansko mladino. Prosim vas, bodimo združeni v molitvi, da bi odgovorili klicu Svetega Duha. Stanislav Hočevar, inšpektor S pomočjo sotrudnikov sem molitev "Mir tebi, Balkan!" prevedel tudi v madžarščino. Ljudje so jo z zadovoljstvom in navdušenjem sprejeli. Mislimo, da smo poslani, da tem ljudem, ne-glede na vero in narodnost, ki so skoraj vsi zelo preplašeni pred sedanjostjo, še bolj pa se bojijo negotove prihodnosti, rečemo s Kristusom: "Mir vam, ne bojte se. Jaz sem z vami do konca sveta." Ljudje zelo veliko molijo za mir in pravičnost. Naj bo kakorkoli -doslej sta nas ljubi Bog in Marija Pomočnica čuvala. Janez Jelen, Mužlja, 1. V. 1999 Na svojem nedavnem obisku na Poljskem je papež Janez Pavel II. razglasil 108 poljskih mu-čencev 2. svetovne vojne za blažene. Med njimi je tudi salezijan-ski duhovnik (inšpektorialni tajnik) Jožef Kovvalski skupaj s petimi mladimi fanti, ki so obiskovali salezijanski oratorij. Ljubeznivost je vsakdanja drža, ki ni sad samo človeške 1ju bez ni ni ti zgo Ij samo nadnaravne ljubezni. Izraža mnogovrstno stvarnost in vključuje razpoložljivost, zdrava merila in ustrezne drže. ♦ Ljubeznivost v vzgojiteljevem delu se kaže v osebi, ki se popolnoma posveča vzgajancem in je sredi med njimi, pripravljen sprejemati žrtve in napore pri opravljanju poslanstva. Vse to zahteva resnično odprtost, globoko čutenje z drugim in sposobnost za pogovor. Značilen In zgovoren je don Boskov izraz: »Tu med vami se počutim dobro; moje življenje je biti z vami.« In posrečeno razlaga: pomembno je ne samo, da so »mladi ljubljeni, temveč da vedo, da so ljubljenj«, ♦ Pravi vzgojitelj torej živi sredi življenja mladih, se zanima za njihove težave, skuša ugotoviti, kako oni gledajo na stvari, se udeležuje njihovih športnih in kulturnih dejavnosti, njihovih pogovorov. Kot zrel in odgovoren prijatelj usmerja na pot in k ciljem, ki vodijo k dobremu, pripravljen je poseči vmes, kadar je treba pojasnjevati probleme, nakazuje merila, modro In z ljubeznivo odločnostjo popravlja napačna vrednotenja in drže. V takem ozračju »vzgojne navzočnosti« vzgojitelj ni mišljen kot »predstojnik«, temveč kot »oče, brat in prijatelj«. ♦ Za take cilje je treba gojiti predvsem osebne odnose. Don Bosko rad uporablja izraz »družinski duh«, da bi nakazal pravilno razmerje med fanti in vzgojitelji. Dolga izkušnja pa mu je dala vedeti, da se ljubezni ne da živeti brez domačnosti in brezle-te ne more biti zaupljivosti, ki je nujen pogoj za uspeh vzgojnega dela. Cilji, kijih moramo doseči, metodološki program In priporočila postanejo učinkoviti le, če so prežeti s pristnim »družinskim duhom«, če živimo v ozračju vedrine, veselja in navdušenja. ♦ Glede tega moramo omeniti moč in pomen, ki gaje svetnik pripisoval odmoru, športu, glasbi, gledališču ali, kakor je rad govoril, dvorišču. Prav tam, sredi neprisiljenih, veselih odnosov, deluje bister vzgojitelj s preprostimi, a učinkovitimi besedami, zaradi njihove povezave z življenjem in prijateljskega ozračja, v katerem pridejo na dan ... Mladost ni le prehodno obdobje, temveč stvaren čas milosti za oblikovanje osebnosti. ♦ Sv, Janez Bosko je sodoben tudi zato, ker nas uči, kako naj povezujemo trajne vrednote izročil z »novimi rešitvami«, da se ustvarjalno spoprimemo z nastajajočimi vprašanji in problemi, papež Janez Pavel II., Pismo luvenum Patris, štev. 12-13 4* 1999 julij-avgust SALEZIJANSKA DRUŽINA Za binkoštni praznik 1998 seje v Rimu na trgu sv. Petra na porabilo papeža Janeza Pavla II. zbralo okrogpol milijona članov duhovnih gibanj in združenj iz vsega sveta. Samo srečanje je papež poimenoval "nove l/inkošti" in "pomlad Cerkve". Med udeleženci srečanja so bili tudi don Boskovi sotnidniki, ki so cerkveno laično združenje in se navdihujejo pri don Bosku in salezijanski duhovnosti. Sotnidniki živijo in delujejo tudi v Sloveniji. Zbirajo se v posameznih centrih. Danes vam predstavljamo center Emavs. ROJSTVO CENTRA EMAVS Center Emavs ima kratko zgodovino. Ko smo se mladi nekaj let srečevali na tednih sa-lezijanske mladinske duhovnosti, smo začutili potrebo, da bi se bolj zavestno vključili v vzgojno poslanstvo svetega Janeza Boska. Leta 1996 smo se začeli zbirati v majhni hišici za svetiščem Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani. IVemiš Ijevali smo, kako naj poimenujemo kraj naših srečevanj. Med mnogimi predlogi smo se odločili za ime Emavs. Obrazlo-4* 1999julij-avgust wmw žitev je bila: to, kar se je zgodilo učenccma na poti v Emavs, bodi cilj naših srečevanj. Srečanja naj nam pomagajo, da se nam odprejo oči, da ga spoznamo, da nam srce postanegoreče, da spoznamo svoje poslanstvo in to sporočimo mladim današnjega časa (prim. Lk 24, 31 si.). POSLANSTVO CENTRA EMAVS Združenje s centri, čc hoče preživeti in izpolniti svoje poslanstvo, mora skrbeti za formacijo svojih članov. Posebej je pomembno začetno obli kovanje, ko človek postavlj a temelje svoje duhovnosti in apostolskega delovanj a. Člani centra smo ob pomoči delegata za sotrudnike prehodili pot Emavsa od začetne negotovosti prek opogumljanja do odločitve, da bomo živeli in delali za mlade v duhu sv. Janeza Boska kot salezijanski sotnidniki. To smo potrdili tudi z obljubo. Sedaj mi pomagamo mlajšim prijateljem prehoditi to isto pot. Emavs je torej ccntcr, v katerem se zbirajo tisti, ki živijo v Ljubljani in okolici in jih privlači ka-rizma salezijanskega sotrudnika. Tukaj lahko zainteresirani dobijo vse potrebne informacije in možnost začetne formacije, Id traja navadno dve leti. NAMEN OBLIKOVANJA Poklic, daje kdo don Boskov so-trudnik, je povabilo iti na pot, da se postopoma razvija krstno življenje ob prizadevanju za uresničenje salezija n skega poklica in živ -Ijenja po don Boskovem duhu. NA RAKOVNIKU Identiteta sotrudmlia, njegova duhovnost in področja delovanja so podani v Pravilniku apostolskega življenja (PAZ-u). Oblikovanje ni najprej to, kar sepre jema od zunaj, temveč to, kar notranje zori in se notranje pridobi. Združenje salezijanskih so trudnikov pospešuje in vzdržuje osebno in skupinsko oblikovanje svojih članov po usposobljenih sotrudnikih in delegatih, ki delujejo v medsebojni soodgovornosti (PAŽ, 38). V bistvu pa je vsak sotrudnik sam prvi in glavni odgovorni za svoje oblikovanje. PESTROST DEJAVNOSTI Ker je večina sotrudnikov iz vrst študentov, so na prvem mestu študijske obveznosti. Drugo področje je skrb za formacijo na mesečnih srečanjih in vikendih. Potem pa pride na vrsto še veli- Sestra Mira je svoje prve redovne zaobljube naredila leta 1981 na Bledu. Novo službo inšpektorice za mandatno obdobje šestih let pa bo nastopila 24. avgusta letos. Novo imenovani želimo v njenem bodočem poslanstvu obilje Božjega blagoslova. s. BrigitaZelič inšpektorica HMP P.s. Voščilom se pridružuje tudi uredništvo in bralci Salezijanskega vestnika in želimo sestri Miri obilo Božjega blagoslova in varstva Marije Pomočnice. 4* 1999 julij-avgust . .m-...,^..;.. in osebne darove: sodelovanje pri projektu SKALA, animacija duhovnih vaj - posebej tednov salezijan-ske mladinske duhovnosti, pomoč pri projektu Carno jezero in pri izvedbi oratorijev na raznih krajih ter srečanjih družin v Zclimljem. Sotrudniki se dejavno vključujemo v mladinsko pa-storalo v svojih župnijah ... Zal so dnevi in tedni prekratki za vse, kar bi bilo potrebno še storiti. Ce se morda čutiš nagovorjenega in ti Bog podarja dar poklica salezijanskega sotrudnika, se nam lahko pridružiš. Bog potrebuje veliko velikodušnih sodelavcev. DBSEmavs Rakovniška 6 1000 Ljubljana Vrhovna predstojnica Družbe hčera Marije Pomočnice sestra Antonija Colombo je za novo predstojnico slovensko-hrvaške inšpektorije s sedežem v Ljubljani na Rakovniški 21 imenovala sestro Miro Peče. SRJH PROSIMO GOSPODA ŽETVE PEDAGOGIKA DUHOVNIH POKLICEV Dragi molivci za duhovne poklice! Posejano seme duhovnega poklica potrebuje koga, ki mu omogoča rast in zorenje. "Približal seje sam Jezus in hodil z njima" (Lk 24,15) Za opis pedagoških razsežnosti spremljanja, vzgajanja in oblikovanja je zelo primerna zgodba o dveh učencih na poti v Emavs (Lk 24, 13 - 35). Odlomek je pomenljiv, lcer nam, poleg vsebinske modrosti in Jezusove pedagoške metode, v dveh učencih razkriva podobo mnogih današnjih mladih, nekoliko žalostnih in nezaupljivih, ld so, kot se zdi, izgubili veselje do iskanja lastne poklicanosti. Pni korak ali prva oblika pozornosti na tej poti je postaviti se ob koga. Sejalec ali tisti, ld je v zbudil v mladem človeku zavest o semenu, zasejanem v njegovo srce, postane njegov spremljevalec v moči delovanja Svetega Duha. Vzgojno gledano je pot duhovnega poklica potovanje zreli veri naproti in je kot romanje k odrasli drži tistega, ki veruje in ki je poklican, da sam, svobodno in odgovorno odloča o svojem življenju, glede na resni -coskrivnostnega načrta, ki si ga je Bog zamislil zanj. Potovanje 4* 1999 julij-avgust ima več vmesnih ciljev in poteka ob spremstvu brata ali sestre, ki sta starejša v veri in učenju in ki poznata pot, glas in korake Boga. Tako pomagata spoznati Gospoda, ki kliče, in razločevati pot, po kateri priti do njega in mu odgovoriti. Pot duhovnega poklica je torej predvsem hoja z njim, samim Jezusom, ki se približa človelco- MOLITVENI NAMENI ♦ JULIJ Oče, daj nam danes naš vsakdanji kruh... Oče, pomagaj nam, da bi mi postajali kruh za druge in da bi znali dobrine tega sveta deliti z drugimi! ♦ AVGUST Oče, odpusti nam naše dolge. Oče, pomagaj nam, da bi tudi mi znali odpuščati vsem, ki so nam storili kakšno krivico! ♦ SEPTEMBER Oče, odpusti, kakor mi odpuščamo. Oče, pomagaj nam, da ne bomo s svojo zakrknjenostjo postavljali ovir tvojemu usmiljenju! vemu potovanju, prehodi isti del poti in vstopi v njegovo zgodbo. Iver pa ga telesne oči večkrat ne prepoznajo, se zdi, da je prva naloga spremljevalca duhovnih poklicev prav ta,da pokaže na navzočnost Drugega in da hkrati prizna relativnost svoje bližine in svojega spremljanja ter na ta način nastopi kot posrednik navzočnosti in kot pot k odkrivanju Boga, ki kliče in se približuje vsakemu človeku. Kakor učenca iz Emavsa ali kakor Samuel v noči tako mladi pogosto nimajo oči, da bi videli, in ušes, da bi slišali Njega, ki hodi ob vsakem in ki vztrajno in hkrati nežno izgovarja njihova imena. Brat spremljevalec je znamenje te vztrajnosti in nežnosti. Ima nalogo, da pomaga spoznati izvor skrivnostnega glasu. Služba spremljanja duhovnih poklicev je ponižna služba. To je tista umirjena in bistra ponižnost, ki prihaja iz svobode v Duhu in se izraža v "pogumu poslušanja, ljubezni in dialoga". Zaradi take svobode se sliši jasneje in močneje glas Njega, ki kliče. Mlad človek se tako znajde pred Bogom ter presenečen odkrije, da Večni že dalj časa hodi z njim in ga kliče k dokončni odločitvi. izkušnja vere in moč pričevanja Spremljati duhovni poklic pomeni predvsem deliti s kom kruh vere, izkušnjo Boga, trud iskanja, vse do poklicanosti. Jasno, ne zato, da bi jo vsilili, temveč, da bi izpovedali lepoto življenja, ki se uresničuje po Božjem načrtu. Spremljevalec duhovnih poklicev pričuje tudi o lastni izbiri, o tem, kako je bil od Boga izvoljen. Mladi se radi zanimajo za življenjska pričevanja oseb, ki so že na duhovni poti. Duhovniki, redovniki in redovnice morajo imeti pogum, da pokažejo oprijemljiva znamenja svoje duhovne poti. Radostno in verodostojno pričevanje ima svojo moč (prirn. Novi duhovni poklici za novo Evropo, št. 34). Dragi molivci! Vsi smo povabljeni, da prispevamo svoj delež na poti spremljanja duhovnih poklicev vsaj z molitvijo. Hvala vsem, ki ste se pridružili molitvenemu srečanj u na Rakovniku ob prazniku Marije Pomočnice. Hvala tudi vsem, ki ste bili z nami v duhu in molitvi. Vsem lep pozdrav Ivcm Turk, voditelj molivcev DUHOVNE VAJE ZA MOLiVCE ZA DUHOVNE POKLICE, ČLANE MAŠNE ZVEZE IN DRUGE ♦ VERŽEJ od 20. do 22. avgusta. Začetek v petek ob 18.00, sklep v nedeljo s kosilom. S seboj prinesite rjuhe in copate. Voditelj bo Ivan Turk, SDB. Prijave sprejemata Ivan Turk Rakovniška6 1108 Ljubljana, tel: 061/127-30-28 ali Franc Maršič, Marijanišče Veržej, tel. 069/87-871. Neskončno dobri Bog, svetemu duhovniku Jožefu Cafassu si podelil izredne darove ljubezni in modrosti, da je v šoli evangelija oblikoval služabnike Božje besede in odpuščanja. Na njegovo priprošnjo nam daj, da bomo usmiljeni do svojih bratov in bomo tako hodili v svetosti in pravičnosti vse dni življenja. Misai salezijanske družine, izglavne prošnje Sv. JOŽEF CAFASSO Rojen je bil v Castelnuovu d'Asti leta 1811. Študiral je v Chieriju in tam vstopil v semenišče. Kot duhovnik je bival v turinskem cerkvenem konviktu, kjer se je izpopolnjeval v študiju moralne teologije in hkrati katehiziral mlade zapornike. Ko je postal rektor konvikta, se je za vzgojo mladih duhovnikov zavzel posebej s proučevanjem moralne teologije. Janzenistični strogosti nasproti je postavljal vedrino sv. Frančiška Šaleškega in sv. Alfonza. Predstavil je pot svetosti, ki je uresničljiva v vsakdanjih dolžnostih, v duhu služenja, v molitvi in izročitvi Bogu. Ko je obiskoval jetnike in spremljal obsojene na smrt, jim je pomagal doživljati moč krščanskega upanja in zaupanja v Božje usmiljenje. Ob mnogih dobrodelnih pobudah je gmotno podpiral tudi delo sv. Janeza Boska. Več let je bil njegov spovednik in duhovni voditelj. Potrdil gaje v prepričanju, daje njegov poklic za mlade Božje delo. »Duhovnik jetnikov« in goreč dušni pastir je umrl 23. junija 1860. Za blaženega je bil razglašen leta 1925, za svetnika pa leta 1947. Pij XII gaje razglasil za priprošnjika zapornikov. Bogoslužno besedilo poveličuje neskončnost dobrega Boga zaradi izrednih darov ljubezni in modrosti, ki jih je Cafasso razodeval v življenju pri vodenju mnogih k pravičnosti in pri oblikovanju služabnikov Božje besede in odpuščanju v šoli evangelija. Njegov zgled in nauk sta za krščansko skupnost šola življenja. Njegov god obhajamo 23. junija. 4« 1999 julij-avgust 811 f 1999 - LETO BOGA OČETA Posvetitev Jezusovemu in Marijinemu brezmadežnemu Srcu jo v svojih župnijah in drugih skupnostih ter pri pripravi in izvedbi posvetitve pomagajo tistim, ld se bodo odločili za posvetitev.« Slovenski škofje na plenarnem zasedanju v Ljubljani, 17. novembra 1998 Pred slabim desetletjem je slovenski narod doživel tisočletni dogodek. Leta 1997je naše slovenske župnije s številnimi milostmi obdarilafatimska Marija romanca. Pred nami je razglasitev škofa Slomška za blaženega, pripravljamo se na vseslovensko sinodo, smo v velikem pričakovanju na veliki jubilej. Zdaj je ugoden čas, da se zavzamemo za duhovno in nravno prenovo slovenskega naroda, da bo mogel biti v srcu Evrope sol in luč. Zato je bila pred meseci predlagana posvetitev Jezusovemu in Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Kristusovem Srcu dobi človek zmožnost, da more ljubiti. »Bistvene prvine pobožnosti do Jezusovega Srca so stalno vključene v duhovnost Cerkve skozi vso njeno zgodovino. Od vsega začetka je Cerkev zazrta v prebodeno Srce križanega Kristusa, iz katerega sta pritekli kri in voda, simbola zakramentov, ki vzpostavljajo Cerkev!« (papež Janez Pavel II.) »Ko pa se je Kristus Gospod razodel Marjeti M. Alacoque, je hotel na prav poseben način ljudi opomniti, naj premišljujejo in častijo skrivnost usmiljenega Boga do človeškega rodu ... Ceščenje presvetega Srca Jezusovega nas želi privesti do najpopolnejše in najbolj dovršene ljubezni do Boga in do bližnjega!« (Papež Pij XII.). Oče liturgičnega češčenja Srca Jezusovega je - skupaj s čaščenjem Marijinega Srca - v 17. stoletju Janez Eudes. Po njegovem mnenju je širjenje tega češčenja najuspešnejše sredstvo za to, da bo Kristus močneje zavladal v dušah in praktičnem življenju kristj anov. Ceščenje se je zelo razširilo po Jezusovih prikazovanjih sv. MarjetiM. Alacoque v Paray-le-Monialu v Franciji. Od tedaj je v Cerkvi uveden praznik Srca Jezusovega, ld ga obhajamo osmi dan po prazniku sv. Rcšnjega telesa in krvi. Prav tako se je tedaj zelo uveljavila pobož- CESCENJE SRCA JEZUSOVEGA Apostol Janez je zapisal: »Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen. Božja ljubezen do nas pa se je razodcla v tem, da je Bog poslal v svet svojega edino-rojenega Sina, da bi živeli po njem. Ljubezen je v tem - ne v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe« (1 Jn4,8-10). Božji Sin nas je ljubil do te mere, da je za nas postal človek s človeškim srcem in je za nas umrl na križu. Njegova srčna rana je postala simbol našega odrešenja. Ljubiti in častiti Srce Jezusovo pomeni: ljubiti in častiti Jezusa na križu ter se mu dan za dnem zahvaljevati, da nas je odrešil. Kdor doume globino Kristusove ljubezni, bo tudi sam začel resnično ljubiti Kristusa. Dajal mu bo prednost pred vsem drugim. Postal bo nov človek. Poslušal ga bo in mu služil ter se odpovedoval vsemu, kar Jezusu ni po volji. Samo v VABILO SLOVENSKIH ŠKOFOV »V letu 1999 priporočamo ... bolj osebno in hkratno posvetitev Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Pri tej posvetitvi gre za posvetitev posameznikov in družin v okviru župnije, redovne skupnosti, krščanskega duhovnega gibanja ali drugih krščanskih občestev ... Župnike in druge predstojnike prosimo, naj posvetitev priporoČi- IMSl-1999 julij-avgust je zasebni pobožnosti do Marijinega Srca sredi 17. stoletja dal javni in liturgični značaj. Marijina prikazovanje sv. Katarini Labure leta 1830 so močno prispevala k razširitvi češčenja Marijinega Srca. Goreči častilciMarijincga brezmadežnega Srca so bile tudi bratovščina Marijinega Srca, pa škofje Slomšek, Baraga, Jeglič in Gnido-vec. Omenjeno češčenje pa je dobilo nov razmah z Marijinimi prikazovanji v Pati mi leta 1917. Zc od nekdaj je sobota Marijin dan. V zgodovini se jc uveljavilo opravljanje pobožnostiprvih sobot v mesecu, in sicer predvsem z naslednjimi nameni: dabizadoš-čevali za grehe človeštva, prejemali zadostilno sv. obhajilo, zadoščevali in molili za duhovne poklice ter za svetost duhovnikov. Mariji k Jezusu!« Bistvo posvetitve je v skladu s posvetilno molitvijo zavestna in popolna odpoved grehu, zapeljivosti zla in hudobnemu duhu ter nepreklicna podaritev Jezusovemu inMarijinemu Srcukot odgovor na njuno ljubezen. Po posvetitvi smo v njuni službi. Za pravo posvetitev je pomembno: zanjo se mora vsak posameznik prostovoljno odločiti, nanjo se je treba skrbno pripraviti (priporoča se predvsem molitev predNajsvetejšim ob četrtkih, obhajanjc prvih petkov in prvih sobot, nagovori ob nedeljskih mašah, devetdnevniea v neposredni pripravi, prejemanje zakramentov), seosebno posvetiti i nzavestno sprejeti obveznosti, ki so povezane s posvetitvijo. Pri posvetitvi Jezusovemu in Marijinemu Srcu se zavežemo, da bomo skrbeli za njune zadeve - da bomo živeli po evangeliju in skrbeli za zveličanje ljudi -,onadvapa se zavežeta, da bosta skrbela za naše zadeve. Gre za pravo prijateljsko zavezo. Gre za dogovor dveh ljubezni. Posvetitev nas usmeri v ljubezen do bližnjega, da bi se tudi on odločil za ljubezen do Jezusa in Marije. Naš apostolat jc najprej apostolat molitve in žrtve ter Zglednega krščanskega življenja. Pri posvetitvi ne gre lc za zunanjo enkratno slovesnost. Zato je pomembno, da posvetitev zavestno obnavljamo. Primerna vsakdanja molitev, ljubeč pogled na podobi Jezusovega in Marijinega Srca... S posvetitvijo se bo poglobila pripadnost posameznikov, skupin in družin Kristusu inMariji, kar je zelo pomembno prav ob vstopu v tretje tisočletje. Po knjižici Nihče nima večje ljubezni, Stična 1999, pripravil Janez Potočnik nostprvih petkov, ki nas vabi, da bi pogosto in dobro pripravljeni prejemali zakramente. CESCENJE MARIJINEGA BREZMADEŽNEGA SRCA Jezusovo inMarijino srce spadata skupaj. Obe srci pa sta bili že od začetka čudovito združeni. Marijino Srce jc prvo počastilo Jezusovo Srce in jc najgloblje doumelo globino njegove ljubezni. V Jezusovem Srcu odseva Srce njegove Matere. Tako se je tudi češčenje Marijinega Srca v Cerkvi razvijalo vzporedno s češčenjem Srca Jezusovega. Tudi zato danes praznujemo Marijino brezmadežno Srce takoj za praznikom Srca Jezusovega. Češčenje Marijinega Srca ima svoj izvor v Svetem pismu oz. v njenem življenju. Marija se je popolnoma posvetila svojemu sinu Jezusu: od spočetja pa vse do vznožja križa. Vse, kar je doživljala, je ohranjala in premišljevala v svojem srcu (prim. Lk2,19). Globina njenega Srca pa pride lepo do izraza v njenem odnosu do ljudi: na pomoč hiti k sorodnici Elizabeti, v Kani se zavzame pri Jezusu, da napravi čudež. Izrecno češčenje Marijinega Srca je obstajalo ysaj v 12. stoletju (sv. Bernard). Sv. Janez Eudes pa POSVETITEV JEZUSOVEMU IN MARIJINEMU SRCU Papež Leon XIII. je leta 1899 ves svet posvetil Jezusovemu pres-vetemu Srcu, papež Pij XII. pa leta 1942 ves svctMarijinemu brezmadežnemu Srcu. Torej naj bi se ob stoletnici posvetitve vsega sveta Srcu Jezusovemu znova posvetili Jezusovemu in Marijinemu Srcu. Jezus inMarijaspadataskupaj, zato je predlagana hkratna posvetitev obema. Pri zakramentu sv. krstasmo bili na poseben način »posvečeni« Gospodu. Pri vsem tem sami nismo ničesar storili. Potrebna pa je tudi naša osebna, zavestna odločitev za Jezusa, popolna podaritev njemu. To se na odličen način zgodi pri dobro pripravljeni posvetitvi. Posvetilna molitev je pri tem zunanji izraz te popolne in trajne pripadnosti in odgovor na Gospodovo popolno ljubezen do nas. In bolj ko smo povezani z Marijo, bolj bomo povezani tudi z Jezusom. Marija je sredni-ca in priprošnjica pri Jezusu. »Po 4* 1999 julij-avgust Oče sam NAS ima rad - C amo jezer stoji ob strani, ko ga potrebuje! »Moj mož in oče mojih otrok se bo moral še več ukvarjati z otrokom. Očetje, imejte radi svoje otroke!« Jure Bab/lik ]e bogoslovec. Ko bo velik, ne bo pravi oči. Kot salezijanec pa bo I moral biti oči mnogo mladim. »Moj oče je zelo dober. Naučil me je dobro delati. Tudi vi, dragi očetje, storite to in veliko se igrajte s svojimi otroki!« Klementina pa pravi: »Najlepše na mojem očetu je, da je ljubeč: še sedaj, ko sem odrasla, me vzame na kolena invocaría ... Pomembna je tudi njegova močna roka: opora in graja. Očetje, bodite bolj navzoči pri vzgoji otrok; več se zanimajte zanje; bodite ljubeči in bodite jim zgled!« Mlade»Vsevedke« iz Preserja pod Krimom obljubljajo bodočim možem oziroma očkom še več odgovornosti v družini. Najpomembnejše pajezaupanje med starši in otroki! Primož in Gašper iz Predoselj si želita postati dobra očeta; vzgajati otroke v veri I Ne želita, da bi se ponovila napaka očeta: »Ati nima za naju z mami nikoli časa...!« Zato. očetje: imejte radi otroke: bodite čimveč z njimi; pazite, da ne pridejo v slabo družbo1 Bodite ravno prav strogi, zanimajte se za družbo vaših otrok! Maja s Kodeljevega ima dobrega očeta. Najbolj si otrok zapomni očeta,če mu Očka iz Cerkelj na Gorenjskem pravi: »Meni sploh ni težko biti očka! Najtežje je utrgati si čas za otroke, najlepši pa so taki sprehodi! Naša odločitev je: še bomo imeli otroke!« Ob vhodu na otoke Čarnega jezera je letos stala čudovita hišica, v njej pa še bolj čudovita družina Krnc iz Pečic, župnija Gabrovka pri Litiji. Vse otroke so lepo sprejeli. Očka Krnc pa pravi: »Vsi se moramo truditi, da vlada ljubezen v družini!« Ključevškovoče s hčerkoTinoz Rakovnika pravi, da je najlepše imeti otroka. Tudi Tinini bratje se že učijo biti očiji pri svoji sestrici. Neodgovorjeno pa ostaja vprašanje, ki naj nas skrbi: ne vem, zakaj »ni moderno« imeti več otrok, saj je to najlepše! )če sam NAS ima rad - Čarno jezero 1999- V Očetovem naroc,u 1999 - V Očetovem naročju f puCI - UOBlf £t ( Urška iz Sevnice: »Moj očka je že umrl. Zelo sem ga Imela rada, ker se je veliko igral z menoj In risal. Sedaj me od daleč spremlja, kako živim. Imam pa še enega Očeta v nebesih, ki skrbi za hrano in druge stvari!« Očetje, bodite prijazni! Otroci z Gorenjskega (Rateče, Kranjska Gora, Podkoren, Martuljek) imajo očke. Monika ima rada očka, ker se igra njo, zanjo skrbi In skupaj gresta gledat tudi krave na planino Vaniše. Ana ga Ima rada, ker ji mnogo dovoli. Tatjana pa popravi, da morajo biti očki tudi malo strogi. Torej? Očetje! Preveč berete časopis, preveč gledate TV, formulo"!, preveč delate ...! Več bodite z otroki in se z njimi igrajte! MOJ OČI ■ MOJ ATEK „ Otroci o svojih očkih MOJ OČKA ■ MOJ ATI Otroci z Rakovnika se na Čarnem jezeru vedno počutijo kot doma. Le zakaj? 0 svojih očkih pa razmišljajo takole ... »Jaz bi imela malo drugačnega očka!« »Ampak, če bi bil druga-potem ne bi bil več tvoj pravi oči!« »Vendar ga tudi jaz lahko še kaj naučim in ne le on mene: naučim ga lahko risanja, odkritosti, molitve (tudi pred jedjo), da bi ne preklinjal, da ne kadil, da bi hodil z mano k maši...« Otroci iz Most-Lj se tudi znajo pogovarjati o očkih. Tina ima očka rada, ker ji pomaga pri nalogah, zvečer pa ji pove pravlji-Neki fant je vesel, ko gresta z očkom skupaj v gore. Sku-smo ugotovili, da je tudi Bog oče: Jezusov in tudi naš! To-Ima mnogo dela, saj mora poskrbeti za toliko otrok! Neki fantič je pametno ugotovil, da je Bog priskrbel vsakemu zemeljskega očeta, da zanj skrbi, tako Bog sam nimatoliko dela! Lepo je, ko greš od doma, pa te na Carnem jezeru spet sprejme DOM: krasna hiška, vesela harmonika, slane palčke in prijazen nasmeh nekega drugega očka in mame! »... Midva sva iz Predoselj in delava za najine očke čisto majhne copatke!« »...Sem David z Unca. Komaj čakam, da že sestavim iz mnogih koščkov podobo letošnjega Čarnega jezera! Mislim, da se bo pokazala ra-kovniška cerkev, pa dlan, ki pestuje otroka in še mnogo otrok!« »... Mi smo pa radovedne štorkljice iz daljnih krajev. Kar tri ure smo se vozili iz Murske Sobote, da smo prišli na Čarno jezero! Malico so nam pripravile mamice, očki pa so nas zgodaj zjutraj peljali na avtobus! Z nami je tudi očka za en dan - naš animator Jernej!« Lepo je po živ-žavu priti za trenutek v tišino molitvenega otoka, kjer se tudi v molitvi spomnimo svojih očkov. »... Nimamo časa za fotografiranje! Imamo toliko dela: pišemo na mreč časopis ČARNOPIS, ki bo imel vse polno novic o očkih .. Morda najdeš kakšno tudi o svojem!« v do Oboji imajo isto temeljno izobrazbo in vzgojiteljsko poslanstvo. Različno pa je njihovo področje dela. Prvi se v duhovniškem poklicu, drugi pa v drugih strokah posvečajo' katehezi in vzgoji predvsem revno mladine. Na Slovenskem delujejo od Icla 1 901 In odtod so se razširili v druge sosednje dežele. Povezani so v Inšpcktorijo sv. Cirila in Metoda (1 922) s središčem v Ljubljani. USTANOVITELJ Ime ustanovitelja je docela poslovenjeno: lanez Bosko. Rojen je v malem zaselku pri Castelnuovu d'Asti blizu Turina 1 f>. avg. leta 1815. Duhovnik poslane leta 1841 in svoje poslanstvo začne uresničevati med revno mladino. Vzgojno ozračje, ki ga ustvarja, poimenuje ORATORIJ, ki ima štiri temeljne prvine: je hkrati dvorišče za razvedrilo, dom za vzgajanje, šolaza izobraževanje in cerkev za duhovno spremljanje mladih. Te prvine so še danes nosilne ideje vsake njegove ustanove. Kmalu po njegovi smrti leta 1888 se začne postopek razglasitve za svetnika, ki je uspešno sklenjen za veliko noč 1 9 54. Ob stoletnici njegove smrti mu papež Janez Pavel II. podeli vzdevek: Oče In učitelj mladine. Njegov god obhajamo na spominski dan njegove smrti, 31. januarja. Janez Bosko je ustanovil Družbo svetega Frančiška Šaleškega, njeni člani pa se imenujejo don Boskovi salezijanci. To je skupnost redovnikov apostolskega življenja, uradno ustanovljena 18. decembra 1859, deset let pozneje pa jo potrdi tudi Sveti sedež. Njeni člani so DUHOVNIKI IN LAIKI. DUHOVNOST Salczijance navdihuje vera iz poglobljenega vodila svetega Janeza Boska: Daj mi duše, drugo vzemi (prlm. 1 Mz 14,21). Prevzema jih ljubeznivost in milina svetega Frančiška Šaleškega. Razsvetljuje jih uravnotežena razumnost ustanoviteljeve matere Marjete pri pomembnih življenjskih odločitvah. To so trije nosilni stebri PREVENTIVNEGA VZGOJNEGA SISTEMA, ki ga je začrtal ustanovitelj in je temeljno salezi jansko poslanstvo. Hkrati so to prvine nove šole duhovnosti in svetosti, v kateri je dozorel sv. Janez Bosko in jo je dal v dediščino p, svojim duhovnim sinovom in hčeram. Med prvimi je mladenič sv. Dominik Savio, njegov prvi naslednik bi. Mihael Rua, Božja služabnica mati Marjeta in mnogi drugi. DEJAVNOST Najširša salezijanska dejavnost pri nas, v zamejstvu, zdomstvu in diaspori je upravljanje nad trideset župnij kot pomoč delnim Cerkvam. Na vseh se salezijanci posebno posvečajo delu za mlade. ® Nekatere, z večjim številom mladih, pa omogočajo tudi druge dejavnosti. V Cerknici, Mariboru, Radencih, na Rakovniku in v Sevnici začenjajo delovati - poleg rednega pastoralnega dela -mladinski centri (s počitniškimi domovi), mladinska društva... L l^cll [¿CS[vCL'L[L I¿L-CSICl cLiUzLl IZZGODOVINE USTANOVE O duhovnem poklicu v svetu je razmišljal že don Bosko, zamislil pa gaje njegov 3. naslednik bi. Filip Rinaldi. Ustanovil je laiško ustanovo don Boskovih prostovoljk, ki razvija idejo o svetni posvečenosti žene v svetu. Leta 191 7 je začel stremi dekleti, leta 1919 pa je prvih sedem kandidatk v kapelici ob don Boskovem stanovanju izreklo prve zaobljube. Tedaj so se imenovale: Pobudn/ceMarije Pomočnice sv. Frančiška Šaleškega. Po letu 1 947, ko se je v Cerkvi začelo govoriti o svetnih ustanovah, je vrhovni svet salezijancev omenjeni ustanovi leta 1959 dal novo ime, ki naj bi bolj izražalo njeno laiškost: preimenovale so se v don Boskove prostovoljke. Prva Slovenka je naredila zaobljube v ustanovi don Boskovih prostovoljk leta 1982. Seme je vzklilo in vztrajno raslo. Danes imamo v Sloveniji 1 2 prostovoljk z zaobljubami, ena pa se na ta korak pripravlja. Povezane smo v dve skupini, delujemo pa v vseh treh škofijah. Dviga nas zavest, da pripadamo veliki salezijanski družini in da v svetu prek 1 300 don Boskovih prostovoljk z istimi cilji in istim hrepenenjem služi Bogu sredi sveta v don Boskovem duhu. TAJNOST IN SVETNOST VSALEZIJANSKEM DUHU Don Boskove prostovoljke odgovarjamo na poseben Božji klic: da v vsakem življenjskem položaju živimo dve razsežnosti: svetnost in posvečenost. Smo »posvečene laiki nje«. Gospod nas kliče in pošilja v svet, da bi ga od znotraj prekvasile s človeškimi in krščanskimi vrednotami. Ne toliko z besedo, ampak s tihim delovanjem, zgledom, dobroto in ljubeznijoželimoponesti Kristusa tja, kjerživimo in delamo. Prizadevamo si, da bi v našem okolju in na delovnih mestih bilo več poštenja in delavnosti, spoštovanja, ljubezni ter bratske pomoči. Že od začetka ustanove je bi. Filip Rinaldi priporočal kandidatkam ? tajnost in svetnost: »Naj nihče ne ve, kaj se prebuja v vaših srcih. Molčite, ne vabite nobene za seboj, dovolj je vaš zgled ... Svet naj v vas vidi urejeno dekle, ki je trdno in dostojanstveno, dokazujoč, da se da živeti v svetu, ne da bi se v njem izgubile.« Prostovoljke živimo zavzeto duhovno življenje, izpovemo zaobljube uboštva, čistosti in pokorščine, ter si prizadevamo, da bi dobro opravljale svojo službo, s posebno pozornostjo do mladih v don Boskovem duhu. BL. FILIP RINALDI (1856-1 931) Filip Rinaldi seje \ rodil v Lu Monferratu v severni Italiji. Na izrecno don Boskovo „ povabi lo se je v enaindvajsetem letu starosti odločil za salezijanski in duhovniški poklicj ter leta 1 922 postal vrhovni predstojnik salezijanske družbe. Ob 25-letnici prihoda salezijancev na Rakovnik je obiskal Slovenijo (1.1926). Njegovo bogato duhovnost označujejo očetovska dobrota, prizadevanje za poglobitev duhovnosti v salezijanski družini, neizmerno zaupanje v Marijo Pomočnico, posebej pa združenje z Bogom v posvečenem delu. Za blaženega ga je 29. aprila 1 990 razglasil papež Janez Pavel II. Njegov god pa obhajamo 5. decembra. DON boskove prostovoljke Dragonijeva6 rs«» ali 061 /127-3039 SV. DOMINIKSAVIO BL. LAVRAVICUNA (1842-1857) iz San Giovanni di Riva v severni Italiji je bil od 1854 (leto razglasitve verske resnice o Marijinem brezmadežnem spočetju) do svoje smrti don Boskov gojencc v Turinu. Med svojimi vrstniki je postal goreč apostol vesele svetosti, vzor prave pobožnosti, čistosti, natančnega spolnjevanja vsakdanjih dolžnosti ter globoko doživetega češčenja evharistije in Marije Brezmadežne. Bil jedo smrti zvest sklepu »Rajši umreti kakor grešiti«, ki ga je napravil na dan prvega obhajila v sedmem letu starosti. Papež Pij XII. gaje leta 1950 razglasil za blaženega, leta 1954 pa za svetnika. (1891-1 904) iz Santiaga (Čile) je bila po preselitvi družine v Argentino od leta 1900 gojenka sester hčera Marije Pomočnice in si goreče prizadevala za svetost po zgledu sv. Dominika Savia. Svoje življenje je komaj 11 -letna darovala Bogu še posebej za spreobrnjenje svoje matere. Bog je to njeno žrtev sprejel. Ob stoletnici smrti sv. Janeza Boska jo je I. 1 988 papež Janez Pavel II. proglasil za blaženo. Njen god obhajamo 22. januarja. V don Boskovi šoli svetosti so dosegli častoltarja kot sveti ali blaženi še naslednji: prva salezijanskamučenca (misijonarja na Kitajskem) škof Alojzij Versiglia in duhovnik Kalist Caravario, duhovnik Alojzij Orione (don Boskov gojenec), duhovnik Leonard Murialdo (don Boskov sodelavec), duhovnik Alojzij Guanel la (tri leta salezijanec), hčerka Marije Pomočnice s. Magdalena Morano, salezijanski duhovnik Joszef Kowalsky skupaj s petimi oratorijanci (mučenci 2. sv. vojne na Poljskem), za več deset posameznikov pa teče proces za razglasitev za blaženega (med njimi tudi za don Boskovo mater Marjeto). BL. MIHAEL RUA (1837- 1910)Mihael Ruaje bil rojenvTurinu in jev petnajstem letu starosti stopil v don Boskov oratorij (bi I je vrstnik sv. Dominika Savi a-skupaj z njim sta ustanovil t.i. Družbe Brezmadežne), postal duhovnik in prvi naslednik sv. Janeza Boska v vodstvu salezijanskedružbe. Za blaženega ga je 29. oktobra 1972 razglasil Pavel VI. in o njem dejal, da je "iz don Boskovega zgleda napravil šolo, iz njegovega pravila duha, iz njegove svetosti vzor." leta 1901 je poslal prve salezijance na Rakovnik (Ljubljana). Dvakrat jetudi obiskal Slovenijo (1904 - ob blagoslovitvi temeljnega kamna rakovniške cerkve in leta 1908). Nlie>anv and v nekdanjih gojencih in gojenkah ZDRUZENJE DON BOSKOVIH BIVŠIH GOJENCEV INGOJENK Don Boskovi bivši gojenci in gojenke so tisti, ki so obiskovali oratorij, šolo ali kakršno koli drugo salezijansko ustanovo in v njej prejeli pripravo za življenje po načelih don Boskovega preventivnega sistema. Resno živijo svoje obveznosti (katoličani svoje krstne in birmanske obljube) tako, da poudarjajo znači I no don Boskovo duhovnost in so posebej pozorni na vse, kar se tiče mladih ljudi. Splošni cilj združenja je, da člani poglabljajo in uresničujejo prejeta salezijanska vzgojna načela ter jih upoštevajo pri obveznostih v Svetovno združenje bivših gojenk in gojencev katoliških šol. Danes šteje 150 milijonov v 240 tisoč ustanovah. Združenje je prijavljeno na UNESC-u, pri UNICEF-u, pri FAO in pri Mednarodni organizaciji dela. Novi predsednik je portugalec, prof. Antonio Pires, bivši salezijanski gojenec. Res general velike vojske! družinskem, poklicnem in socialno-političnem življenju. Gibanje bivših gojencev ima svoje začetke že v času don Boskovega življenja, pravno-formalno pa jih je leta 1 909 ustanovil bi. Filip Rinaldi. Don Boskovi bivši gojenci/ke postanejo člani združenja tedaj, ko se zavestno vključijo vanj, se s tem oklenejo prejete vzgoje in duhatudi za naprej ter jo želijo deliti s širšimi množicami na organiziran način. Pri nas je v zadnjih letih prišlo do več srečanj predvojnih in povojnih generacij bivših gojencev (Križevci, Rakovnik, Kodeljevo, Želimlje...), sedaj pa se pripravlja uradna ustanovitev slovenskega združenja don Boskovih bivših gojencev in gojenk. MARSIC pi v ju i ' „ v FRANČEK MARSIC S.IN ENOTNOSTI VERŽEJ ZDRUZENJE NEKDANJIH GOJENK/GOJENCEV HČERA MARIJE POMOČNICE je bilo na pobudo bi. Filipa Rinaldija ustanovljeno leta 1 908. Mnoga dekleta, ki so bila deležna u ¡rt Marije Pomočnice, so tudi kasneje želela ostati povezana med seboj in s sestrami, se še naprej oblikovati in sodelovati pri vzgojnem delu sester. Združenje je organizirana laična skupina in je živ del salezijanske družine. Z enakimi pravicami in dolžnostmi je odprto nekdanjim gojenkam in gojencem HMP kakor tudi vsem tistim laikom, ki U sprejemajo salezijanske vrednote in življenjski slog terprosijoza sprejem v združenje. V duhu sv. Janeza Boska in sv. Marije Mazzarello so pozorni zlasti do mladih, in to najbolj ubogih. Zveza nekdanjih gojenk HMP v naši inšpektoriji (predsednica je ga. Lidija Drobnič) je vključena v svetovno zvezo. Vtem letu so začele izdajati svoje interno glasilo Glas, ki jih med seboj in s sestrami močno povezuje. Prijateljske vezi, ki jih pletejo v salezijanski družini, molitvena povezanost in duhovne spodbude, ki jih sprejemajo na srečanjih ali v pismih duhovne asistentke, jim pomagajo, da lahko vsaka v svoji družini in na delovnem mestu z upanjem v srcu seje seme ljubezni, veselja in dobrote, iz katerega že klije nova civilizacija ljubezni. zveza nekuaNJIH gojenk/cev S MARIJA A. SIMONCIC RAKOVNIŠKA 21 f ii i q i t A M A v dcLi LiusLuv SREDI VSAKDANA IZZGODOVINE USTANOVE Don Boskovi sotrudniki smo »salezijanci v svetu«, ki hočemo sredi svojih vsakdanjih dolžnosti (družina, šola, delovno mesto, župnija, kraj, prijatelji...)živeti evangelij v šoli sv. Janeza Boska, pri tem pa namenjamo prednostno pozornostmladim, zlasti najbolj potrebnim. Sotrudniki hočemo imeti vedno »mlad odgovor« v času in prostoru, kamor nasje postavil Bog! Prizadevamo si za življenje v notranjem ravnotežju in soglasju s svojim Bogom. Zato si prizadevamo za globljo osebno molitev, redno prejemanje zakramentov, udeležbo na duhovnih vajah in molitvenih srečanjih. Predvsem paželimo živeti v blagor mladine- pa najsi bo to prek molitve, finančne podpore, animiranja raznih mladinskih skupin, skrbi za salezijanske ustanove ipd. Že od prvih začetkov Oratorija so don Bosku pri vzgoji mladih pomagali ljudje raznih poklicev in starosti. Don Bosko sam pravi: »Naša družba mora biti povezana z dobrimi verniki, ki živijo v svetu, da bi skladno z njimi in z njihovo pomočjo opravljali dobra dela, medtem ko bi oni v polnosti živeli salezijanskegaduha.« Združenje je bilo ustanovljeno leta 1876, naslednje leto pa je izšel prvi Salezijanski vestnik kot glasilo, ki naj bi ohranjalo med člani salezijanske družbe trdno edinost v mišljenju in skladnost v delovanju za dosego skupnih namenov. Sotrudništvona Slovenskem je proti koncu 19. stoletja začel duhovnik ljubljanske škofije Lukajeran. Slovence je seznanil z don Boskom in njegovim delom. Z njim se je tudi osebno srečal. Novice o salezijanskem delu in o delovanju sotrudnikov je objavljal v Zgodnji danici. Zbiral je darove za gradnjo cerkve Srca Jezusovega v Rimu in za šolanje nekaterih slovenskih dijakov v Italiji. Jeranovo delo je nadaljeval katehet Janez Smrekar, ki je od Jerana prejel naročilo, naj na Slovensko pripelje salezijance. Smrekar si je zato zelo prizadeval, postal je prvi voditelj sotrudnikov na Slovenskem in KAMOR NAS JE POSTAVIL GOSPOD Don Boskovi sotrudniki živimo tam, kamor nasje poklical dobri Bog. In poskušamo prav tam storiti za mlade tisto, kar nam prišepetuje don Bosko. Pomembno je, da vzamemo življenje-svoje in življenje mladih, ki nas obdajajo - zelo zares. Zazdaj smo organizirani v naslednjih krajih po Sloveniji: Veržej, Rakovnik, Sodražica, i seL-iuiuftMi Šentjošt, Cerknica, Center Emavs - Rakovnik (predvsem mladi). Ponavadi se srečujemo enkratmesečno. In kaj počnemo? Štefka iz Sodražice je dala svojemu sinu ime Dominik (po don Boskovem gojencu Dominiku Saviu). Vid ¡maže »od vekomaj« v svoji mesnici sredi Ljubljane obešen križ in pobožne slike. Sotrudniki iz Veržeja so že večkrat nahranili mnogo ljudi (tudi mlade na oratoriju in silvestrovanju). Kavčičevi so zagovorniki življenja - imajo pet otrok. V Sentjoštu so organizirali dobrodelni koncert za gimnazijo Zelimlje in podpirajo projektSkala. Številni mladi sotrudniki, ki se zbirajo v centru Emavs na Rakovniku, ostajajo zvesti številnim nalogam, kijih imajo v svojih župnijah, ali pomagajo pri izvedbi salezijanskih projektov. Sotrudnice iz Sodražice so za otroke organizirale duhovni tabor, poletni oratorij in tudi šmarnice pod domačo streho za celo vas. V Mariboru pomagajo na »Vlaku veselja«, z molitvijo in konkretno pomočjo pa so podprli ljudski misijon... Če te privlači don Boskova duhovnost in četi ni vseeno za mladega človeka, potem pridi! Pot se vedno najde! tremi sinovi. Ni se ponovno poročila. Mnogo je pretrpela, da je svojemu sinu Janezu pomagala na poti do duhovništva. Ko je njen sin Janez kot duhovnik v Turinu našel prostore, kjer je lahko sprejel fante z ulice, se je velikodušno odzvala njegovemu vabilu, naj pride v oratorij, da bi bila mati njegovim fantom. V trenutku, ko je bilo zelo hudo (zaradi razigranih fantov), ji je sin Janez pokazal križ in mati Marjeta je razumela in do svoje smrti ostala med njimi. Fantje soji preprosto rekli »Našamama!« Ta svetniška mati je vzor mnogim, ki se kot sotrudniki trudijo za mlade. Tudi zanjo teče postopek za razglasitev za svetnico. Spominjamo se je 25. novembra. MATI MARJETA Zavetnik sotrudnikov je žena, ki izhaja iz sredine življenja. To je don Boskova mati Marjeta! Janez Bosko še ni bil star dve leti ko je družina ostala brez očeta. Mati Marjeta je ostala sama s DON boskovi SOTRUDNIKI Rakovniška6,p.p-24 LJUBLJANA • duhovne poklice, SalezijanskO družine molitveno združenje za: % mladino ŽETEV JE VELIKA, DELAVCEV PA MALO Prosite torej Gospoda žetve, naj pošlje delavcev! Vsak kristjan je odgovoren za življenje Cerkve. V duhu Jezusovega naročila vas vabimo, da se pridružite združenju molivcev, ki redno molijo za duhovniške, redovniške in misijonske poklice, za mladino in družine. ZGODOVINA Sv. lanez Bosko si je zelo prizadeval, da bi mladim pomagal k pravilni poklicni odločitvi. Posebno pozornost je namenjal tistim, za katere je slutil, da jih Gospod vabi v duhovni poklic. Njegovo delo nadaljujemo člani don Boskove družine. Ustanovitev Salezijanskega molitvenega združenja za duhovne poklice, mladino in družine (SMZ) sega v leto 1 975. Vanj se lahko včlanijo vsi od otrok in mladine do starejših in bolnih. DUHOVNA POVEZANOST Dnevna duhovna vez med člani združenja je molitev ANGLL GOSPODOV, ki nam nazorno prikazuje Božji klic, Marijin odgovor in sad te dvojne ljubezni. Lahko pa si tudi vsak sam izbere molitev, ki jo bo namenjal za duhovne poklice. Članstvo ni vezano na skupna srečanja, priporočamo pa: letni molitveni shod na Rakovniku zadnjo soboto v maju, mesečna molitvena srečanja vsako tretjo soboto na Kureščku, redne oblike molitvenih srečanj po župnijah (prvi četrtki in sobote ...) in drugo. Ljubezen ne pozna ovir. Na zunaj povezuje člane združenja revija Salezijasnki vestnik (SV), ki ga prejemajo brezplačno. Za vse molivce darujemo vsak zadnji dan v mesecu sv. mašo. Pokojne molivce prek SV priporočamo v molitev vsem članom združenja. Kot potrditev na vključenje v SMZ vam pošljemo posebno plaketo - potrdilo. Pridružite se molitvenemu združenju in povabite še druge. SALEZIJANCI, SMZ Rakovniška 6 NA DON BOSKOVO POBUDO Razlog za postavitev svetišča Marije Pomočnice v Turinu je bila don Boskova vera In zaupanje v Marijino vlogo v življenju Cerkve ter živa izkušnja o njenem sredništvu v življenju njegovih fantov. Sv. Janez Bosko je septembra 1864 ob zidavi svetišča Marije Pomočnice napisal svojim dobrotnikom okrožnico, v kateri med drugim pravi, da bo Marija vsakomur, ki daruje za gradnjo njenemafena/nehiše, zagoto v i I a lepo mesto v nebesih. Salezijancem je vztrajno ponavljal:Zaupa/fe v Marijo in boste izkusili, kaj so čudeži! OBGRADNJI RAKOVNIŠKEGA SVETIŠČA Prav to je bil razlog gradnje cerkve Marije Pomočnice na Rakovniku. 8. decembra 1902, dobro leto po prihodu salezljancev v Slovenijo, je bllaže ustanovljena Družba za zgradbo svetišča v čast Mariji Pomočnici kristjanov na Rakovniku v Ljubljani. Član Družbe je postal vsak, ki je prispeval vsaj skromen dar za svetišče. V zahvalo so bili dobrotniki vključeni v molitve In dobra dela salezijancev in gojencev po vseh zavodih, zanje so darovali po eno sveto mašo na mesec, vsako soboto pa so bili vključeni v molitveni spomin pri sv. maši. Od takrat torejobstajat.l.MAŠNA ZVEZA. Rakovniški kip Marije Pomočnice je bil blagoslovljen leta 1 903, temeljni kamen nove cerkve pa naslednje leto. Nova cerkev je bila posvečena na praznik Marijinega rojstva leta 1924. SE VEDNO ŽIVO ZDRUŽENJE MASNA ZVEZA je torej duhovno združenje dobrotnikov svetišča Marije Pomočnice na Rakovniku. Vsako soboto ob 7. uri darujemo po njihovem namenu sv. mašo, člani pa so deležni tudi drugih molitev in dobrih del, ki jih namenjamo drug za drugega. V MAŠNO ZVEZO se lahko vpiše vsak, ki nameni dar za cerkev Marije Pomočnice (vsaj v višini daru za sv. mašo), sporoči svoj naslov In zaprosi za vpis. Darje lahko enkraten ali ga občasno obnavljate. S smrtjo članstvo v mašni zvezi ne preneha, še več, vanjo je mogoče vključiti tudi rajne, saj sadove svetih maš še posebej namenjamo prav njim. Marsikomu je članstvo v MAŠNI ZVEZI najzanesljivejša podpora pri očiščevanju na poti v Očetovo hišo. Ob vpisu vsak član dobi vpisno izkaznico, lahko pa je vpistudl anonimen. Sredstva, kijih namenjate za MAŠNO ZVEZO, bodo uporabljena za dokončanje notranje ureditve cerkve Marije Pomočnice. Spomni se, Marija, da še ni bilo slišati, da bi ti koga zapustila, ki je tvoje pomoči prosil in se v svoji prošnji k tebi zatekel! salezijanski zavod Rakovni5ka6,p.p2t»4 MOLITEV KRAKOVNIŠKI MARIJI POMOČNICI M i arija, naša Mati in Pomočnica! Vedno znova nas sprejemaš s svojim ljubečim pogledom. Z zaupanjem se ti izročamo v varstvo. K tebi hitijo otroci, bodi jim mati in vzgojiteljica. K tebi prihajajo fantje in dekleta, spremljaj jih na poti mladosti. Nate se obračajo starši, pomagaj jim v službi življenja. Vate se ozirajo bolni in osamljeni, tolaži jih v njihovih stiskah. Marija Pomočnica, posreduj pri Bogu s svojo priprošnjo za najbolj preizkušane brate in sestre, ki iščejo smisel življenja. Daj Cerkvi na Slovenskem tiste rodovitnosti, da se bodo mnogi odzvali Božjemu klicu. Marija, stopi med nas na križpotja življenja. Spremljaj nas na poti k Bogu. Amen. VSAK DRUGI MESEC DON BOSKO PRI TEBI DOMA! Salezijanski vestnik podarjamo tistim, k! ga želijo. Leta 1877 gaje ustanovil sv.Janez Bosko, v slovenskem jeziku izhaja od leta 1904. Po don Boskovi zamisli je SV dar vsem (torej zastonj), ki s simpatijo spremljajo salezijansko delo med mladimi in v misijonih. Hvaležni pa smo za vsak dar, ki nam pomaga pri kritju stroškov. Ponudite ga svojim sorodnikom in prijateljem. Takoj nam sporočite spremembo naslova. Naslov SALEZIJANSKI VESTNIK Rakovniška 6 p.p. 2404 1001 LJUBLJANA tel. 061/127-3028 fax 061/127-3040 Don Bosko 1904-1906 Kmalu po prihodu salezijancev na Rakovnik leta 1901 je začel leta 1904 (julija) izhajati kot mesečnik listič Don Bosko, Izdajali in tiskali so ga v Ljubljani. Salezijanska poročila _____________________________________________J1907-1915 Leta 1907 se je Don Bosko preimenoval v Salezijanska poročila, ki so bila tiskana v Turinu. 1. številka (leta 1907) je izšla v 7.000 izvodih (leta 1912 pa že v 12.000 izvodih). Tedaj je Salezi-janski vestnik izhajal še v osmih drugih evropskih jezikih. Saleziianski vestnik 1916-1944 Med 1. sv. vojno zaradi težkih razmer Salezijanska poročila niso mogla več izhajati v Italiji, zato so v Sloveniji začeli tiskati Salezijanski vestnik. Po vojni ni spremenil imena, kmalu so ga začeli tiskati kar v tiskarni na Rakovniku, leta 1939 pa je spet postal mesečnik. 1945 -1968 Čas po 2. svetovni vojni. Živahno poslanstvo slovenskih salezijancev je bilo povsem zatrto. Za več kot 20 let je prenehalo izhajanje SV. Potem bilo treba začeti povsem na novo. Zvon Marije Pomočnice 1969 -1972 Novi začetki so vezani na rakovniško župnijsko glasilo Zvon Marije Pomočnice. Nekatere številke so bile povsem klasične, nekatere - ob salezijanskih praznikih - pa obširneje poročajo o delu slovenskih salezijancev. Torej letos obhajamo tudi 30-letnico ponovnega začetka izhajanja SV. 1973 - do danes Leta 1973 dobi Salezijanski vestnik spet svoje staro ime. Naklada se povečuje iz leta v leto (leta 1990 - 6.549 naročnikov, leta 1999 pa 11.000 naročnikov). Osemdeseta leta je po SV prišlo do oživitve Masne zveze, devetdeseta leta pa je SV stalno spremljal prenovo želimeljske ustanove. Zadnja leta je bralce seznanjal z novimi dejavnostmi in programi, ki so jih začenjali slovenski salezijanci. Sv. Janez Bosko ustanovi salezijansko družbo I. 1873, leta 1976 salezijanske sotrudnike, leta 1877 pa Salezijanski vestnik, da bi povezal salezijanske sotrudnike. Tedaj je don Bosko v 1. številki zapisal: »Glasilo naj bi vam prinašalo poročila o stvareh, ki smo jih že opravili ali bi jih še bilo treba narediti; kako doseči namen, ki smo ga začrtali. Podpirajmo se, da bi... vse naše skrbi mogli posvetiti samo eni skrbi in le enemu cilju: za Božjo čast in dobro človeštva!« VZGAJAJMO KOT DON BOSKO v v Ob zaključku mednarodnega seminarja Mladi - ulica - prihodnost: sodobne oblike revščine mladih, ki je v organizaciji Projekta Skala potekal v Ljubljani od 8. do 10. aprila 1999, naslavljamo sodelavci Projekta Skala na vse, ki se v naši domovini posvečajo vzgojnemu delu z mladimi, naslednjo izjavo: SREDISCNI POMEN VZGOJE 1. Credo vzgojiteljev Verjamemo v mlade! So upanje naše prihodnosti. V njih je ogromno življenjske moči. Sposobni so odgovorno sooblikovati svoje življenje in graditi nov svet. Tudi najbolj zavrženi mladi so poklicani, da postanejo protagonisti svoje prihodnosti; v vseh so semena dobrega. Verjamemo v vzgojo! Vzgoja je najpomembnejša naloga, do katere imajo mladi vso pravico. Razumemo jo kot načrtno dejavnost, ki želi dajati mladim oporo pri njihovi celostni osebnostni rasti in pri njihovem odgovornem vključevanju v družbo. Temeljni imperativ vzgoje je: biti z mladimi, darovati jim čas, ljubezen, pozornost in spoštovanje ter odkrivati v njihovem življenju meje zasvojenosti, da bi jih presegli, in obzorja svobode, da bi jo dosegli. Verjamemo v preventivo! Preventivo uresničujemo s spodbujanjem mladih k načrtovanju lastnega življenja, z vzgojo za vrednote, z odpiranjem ponudb in možnosti ter s širjenjem obzorij, ki dajejo mladostniku priložnost za boljšo izbiro in priložnost za uveljavljanje lastne osebnosti v služenju skupnemu dobremu. 2. Stanje v Sloveniji Ni vse zlato, kar se sveti Slovenska družba živi v mnogih notranjih nasprotjih. Opaziti je veliko tekmovalnost, nekritično posnemanje tujih vzorcev vedenja in tehnicistično naravnanost izobraževalnega sistema. V vzgojnih procesih je razvrednotena in pogosto onemogočena vloga staršev in družine. Priča smo okostenelosti vzgojnih in izobraževalnih ustanov. Vzgojna okolja in dejavnosti so marsikje prezirana in drugorazredna, zato pa tudi neuspešna. Žrtev vseh nedorečenosti so najpogosteje otroci in mladostniki. Nove oblike revščine mladih Danes je reven tisti, ki ima na različnih ravneh življenja manj možnosti. Najbolj revni so tisti mladi, ki so bili v svojem življenju prikrajšani za kakovostno navzočnost obeh staršev in odraslih vzgojiteljev, ki bi jim v bogastvo subjektivnega doživljanja sebe, drugih in sveta vnašali objektivne vrednote družbe, izročila in kulture. 3. Klic v sili Vse vladne in nevladne organizacije v naši družbi, ki posvečajo svojo prednostno skrb mladim, še posebej Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, pozivamo: • postavimo mladostnika v središče našega zanimanja, • naredimo vse, kar je v naših močeh, za promocijo vzgoje in njeno pozitivno uveljavitev, • prebujajmo v ljudeh veselje in voljo do vzgojnega dela, • omogočajmo družini, da bo lahko kar najbolje opravljala svoje vzgojno poslanstvo, • dajajmo pri svojem delu več poudarka celostnemu razvoju mladih, oblikujmo takšne strukture, ki bodo spodbujale in pospeševale osebnostno dozorevanje mladih, • naredimo kakovostni korak od izvajanja projektov k resničnim procesom vzgoje, • povezujmo se med seboj, delujmo po načelih teritorialne preventive. Vzgoja je stvar srca! Janez Bosko. ¡P 4* 1999julij-avgust Komentar k V sodobni slovenski družbi lahko opazimo neko novo občutljivost za vprašanja vzgoje. Raznim spoznanjem civilne družbe se ob bok postavljajo tudi spoznanja nosilcev Projekta Skala (animatorjev in zaposlenih), ki smo si jih pridobili v štirih letih vzgojnega dela. Izkušnja konkretnega dela, bogata vzgojna izkušnja don Boskovega preventivnega vzgojenega sistema, teoretično poglabljanje in študij, izmenjava z domačimi in tujimi strokovnjaki - vse to nas je spodbudilo, da smo ob letošnjem mednarodnem seminarju Mladi - ulica - prihodnost: sodobne oblike revščine mladih (Ljubljana, 8,10.4.; 15.5.) na slovensko javnost naslovili zgornjo izjavo za izavi javnost izražen že v samem naslovu: (ponovno) izpostaviti v slovenskem kulturnem in družbenem prostoru središčni pomen vzgoje, dati vzgoji tisto veljavo in tisto težo, ld ji (objektivno gledano) gre. Zalcričati na vse grlo, da je izobraževanje pomembno, vendar da ob tem ne smemo prezreti človeka; zakričati, daje pa-storala pomembna, vendar da tudi ob tem ne smemo prezreti človeka! Vzgoja pomeni namreč tisto rdečo nit, ki različne človekove izkušnje in spoznanja čustvene, razumske in duhovne narave, pravilne in napačne korake, vplive okolja in dedni zapis, posameznikove sanje in njegova razočaranja, vživljanje v svet odraslih in travme ob tem tke v eno samo zaključeno celoto. Vzgoja je tisto, kar pomaga mladostniku, da doseže celostnost, integriteto v osebnem, socialnem in duhovnem smislu. ¡P 4* 1999julij-avgust javnost z naslovom Središčni pomen vzgoje, ld jo v celoti objavljamo tudi na tej strani. • Izjava je namenjena vsem, ki se v slovenskem prostoru posvečajo vzgoji mladih. Izjava ima temeljno en sam cilj, ld je jasno • Izjava je sestavljena iz treh delov. V prvem je predstavljen čredo vzgojiteljev. Drugi del izjave spregovori kritično o razmerah v slovenski družbi, ki se najbolj zrcalijo namladih in na otrocih. V tretjem deluje klic, namenjen vsem ljudem dobre volje in vsem vladnim in nevladnim organizacijam, ki se posvečajo vzgoji mladih. Predstavljenih je sedem apelov, ld vsak na svoj način pozivajo h konkretnosti vzgojnega prizadevanja in k prizadevanju za izboljšanje le-tega. • Želeli bi, da bi postala izjava izhodišče za ploden dialog o vzgoji in vprašanjih, povezanih z vzgojo. Zato vas vabimo, da nam pišete, sporočate svoje predloge, mnenja, kritične pomisleke. Mogoče se nam bo v prihodnosti skupaj zapisala še kakšna izjava na to temo. Tudi takšni klici so namreč pomemben del prizadevanja za kvaliteto vzgoje. G. Raimundo Mes-quita, eden od predavateljev, je namreč rekel: "Ce v puščavi kriči en sam glas, puščava njegovo kričanje utiša. Ce pa zavpijejo mnogi, puščava sliši...!" Za vsako vašo misel vam bomo torej iskreno hvaležni! Martin Lisec PROJEKT v p.p. 2404,1001 Ljubljana e-pošta: skala@salve.si V Ljubljani, 15. maja ob svetovnem dnevu družine Bi se lahko na kratko predstavili bralcem SV Oče Alojzij: V naši župniji Lučine je kakih 600 župljanov, od tega pa kar lepo število veroučen-cev, kakih sto. Večina družin ima namreč tri ali več otrok. Tudi sam izhaj am iz številne druži ne: i m am namreč še pet bratov in eno sestro, ki je pri redovnicah na Brezjah. Čeprav smo doma nadeželi, nimamo kmetije. Zaposlen sem kot skladiščnik v Skofji Loki. Mama Ivanka: Tudi sama sem tako kot moj mož domačinka, torej iz župnije Lučine. Doma sem s kmetov, imam še eno sestro in enega brata. Sicer sem bilazapo-slena, zdaj pa sem brez redne službe, občasno tu pa tam kaj delam, v glavnem pa doma pogospodi-njim. saj pri treh odraščajočih otrocih in zaposlenem možu nikoli ne zmanjka dela. Viktor: Končal sem 8. razred, še kar uspeširo. Jeseni grem na srednjo lesno šolo v Skofjo Loko. Kake štiri leta sem bil tudi mini- strant, zdaj pa nisem več, ni dovolj velikih oblek za večje ministrante, pa tudi navade ni take v župniji, da bi m in isrrir.il i starejši fantje. Ko sem bil ministrant, sem šel k maši tudi večkrat med tednom, najraje kar s kolesom. Imam svoj motor, pred kratkim sem naredil tudi izpit zanj in si kupil čelado, vozim pa se ne kaj dosti... Marjeta:Med tremi otroki v družini sem jaz srednja, končala sem 7. razred in bom jeseni šla v osmega. Malo že razmišljam tudi za naprej, verjetno bom šla na šiviljsko srednjo šolo. Tako kot brat Viktor sem tudi jaz bila lani pri sv. birmi, bilo je zelo slovesno. Tudi pri verouku je zelo zanimivo, pa čeprav je g. župnik Valentin Bergant star že več kot 80 let. Maja smo imeli tudi šmarnice. Poslušali smo o škofu Gnidovcu, za spomin pa smo vsak dan prejemali listke in iz njega ob koncu sestavili plakat o škofu Slomšku. Kar veliko nas je hodilo k šmarnicam, skoraj 20 MLADE DRUŽINE Marijo nosijo Večina izmed bralcev Salezijanskega vestnika gotovo pozna priljubljeno procesije s kipom Marije Pomočnice ob pomladanskem romarskem shodu na Rakovniku. Tedaj smo predvsem »zagledani« v Marijin kip, nmlokdo pa pomisli na tiste, ki ta kip nosijo. Zc nad dvajset let v svojih narodnih nošah nosijo kip Marije Pomočnice trije bratje Bizovičar (Maks, Alojzij in Stane) iz župnije Lučine nad Gorcnjo vasjo. Obiskali smo enega od njih, Alojzija, ki sije ustvaril dom in družino s tremi otroki v prijetni vasici Pvclcsje. p«sisepB »redna dolžnost« ob prazniku Marije Pomočnice na Rakovniku. : Kako stepa sploh »zašli« na Rakovnik in zakaj tja tako redno romate ? Oče Alojzij: Že moja mama je zelo rada poromala na Rakovnik. Spomnim se, daje ob prazniku Marije Pomočnice vozil na Rakovnik romarje iz našega kraj a poseben avtobus, med njimi je bila tudi moja mama. Tako sem se tudi jaz nekoč, ko sem bil star kakih sedemnajst let, znašel na avtobusu i n kmalu po tistem je prišlo povabilo s strani g. Novaka. Pozneje sem mamo večkrat peljal tudi ob sobotah na molitveni dan za duhovne poklice in bil večkrat tudi pri sobotni večerni maši in procesiji z lučkami. Lurška votlina sama, ptičje petje, splošno ozračje - vse me zelo močno nagovarja in dviga k Bogu in Mariji. Mama Ivanka: Prvič sem poromala na Rakovnik, ko sva z Aloj -zom že hodila kot fant in dekle. Pa še tole: mož res vsako leto nosi Marijo, toda tega nikakor ne jemljemo kot »dolžnost«, leto za letom je potna Rakovnikza nas pravo romanje. Zato gremo navadno vedno vsi, z vsemi tremi otroki. Pa ne samo na Rakovnik, tudi drugam. Tudi meni se zdi sama lurška votlina zelo primeren kraj za molitev, vedno vidim veliko znanih obrazov, ki prihajajo vsako leto. Vselej so zelo zanimive tudi pridige, zelo sem si zapomnila pridigo g. Stcfa- vsak dan. S sestro Andrejo sva zbrali vse listke, za konec pa nas je g. župnik nagradil z lepimi Marijinimi obeski za okrog vratu. Andreja (ves čas prijazno nasmejana in prijetno zadržana): Končala sem 5. razred. Zelo rada se vozim s kolesom, ampak ne prehitro. Obe zMarjeto zbirava prtič-kc. Ko sem bila stara štiri leta, sem nekega dne plezala po drevesu, pa so me napadli klopi in takrat sem kar precej zbolela. Veliko sem morala hoditi okrog zdravnikov in biti v bolnici. Zdaj pa pravijo, da je že v redu. • GospodAlojzij, in kako ste prišli do tega, da zdaj že več kot 25 let vgorenjski narodni noši nosit kip Marije Pomočnice na Rakovniku ob pomladanskem romarskem shodu P Oče Alojzij: Ja, menda bo res že več kot 25 let. Ko sem bil pred toliko leti na tem romarskem shodu, oblečen v narodni noši skupaj s svojim bratom, naju je opazil g. Janko Novak. Tedaj sva bila še mlada fanta, nisem še bil poročen . Povabil naju je, da bi nosila kip. In bila sva takoj za. Od takrat dejansko vsako leto nosim kip Marije Pomočnice. Pozneje se jc pridružil še tretji brat. Kar ne morem si predstavljati praznika Marije Pomočnice, ne da bi poromal na Rakovnik. Od tistega prvega Novakovega vabila me pravzaprav niso več izrecno prosili, da bi nosil Marijin kip - to je postala kar moja na Zorka, trajalaje cclc 3/4 ure, pa se mi sploh ni zdela dolga. Vedno pa so mi najbolj všeč pete litanije Matere Božje - zdi se mi, da jih najlepše pojejo prav na Rakovniku. Nekaj pa mi le ni preveč všeč: da ljudje na koncu Marijo »oropajo« vsega cvetja. 9 Kaj pa vi, otroci,greste radi s svojimi starši P Včasih se kaki najstniki začno malo upirati in hočejo po kakih drugih potih P/ Otroci: Mi še vedno radi gremo skupaj s starši, se vsaj kaj zanimivega dogaja. V naši mali vasi se večinoma tako ne dogaja kaj posebnega. Pa tudi drugače gremo radi vsi skupaj: tudi k maši hodimo vedno skupaj: usedemo se v avto in gremo - vsako nedeljo, pa tudi ob praznikih med tednom. Pravprijetno smo kramljali vpozno noč. Bil je petek in naslednji dan ni bilo ne šole ne službe. Pregledali smo vse foto - albume. Ob tem je padla še kaka zanim iva besedica o vzgoji otrok - kje je prava meja popustljivosti in strogosti -, o Marjetinem dnevniku ipd. Tudi v Bizovičarjevi družini otroci odraščajo in začenjajo lepa in težka najstniška leta. Ljubezen in skrb staršev, zavzeta družinska molitev, medsebo jno zaupanje in iskren pogovorpa, upamo, so zagotovilo sreč-nepihodnostitiidinjihovimotmkmn. Za slovo sem očetu Alojziju rekel še tole: ••!/ tako zvesto nosite Alarijo,gotovo bo Marija vas z vso družino ponesla na svojih rarnenih v nebesa!« Na obiskuje bilJanez Potočnik Sestra Vida obnavlja bolnico, pa nestrpno čaka vrata in okna; s. Anki, ki se je vrnila iz Ruande in je sedaj na severu Burundija, pa sem moral obljubiti osem stolov. Danilo zida cerkev Marije Pomočnice in dela kar dobro napredujejo, je že nekaj metrov nad temelji in bo treba kar nekaj oken, tja do 3 m visoka in celo več, da ne rečem, koliko vrat in same opreme v Cerkvi. Torej, če hočem vse to narediti, bo preteklo kar nekaj mesecev, preden od leti m proti Sloveniji. Tudi g. Gusti, naš ekonom, o > > ne drži križem rok. Kar ni Jožeta Mlinarica, ki je doma na zdravljenju, ima podvojeno delo, mogoče se mu bo štelo kot dvojna leta. Vilko Po!jame k 30. maj 1999. Lepa hvala za čestitke, dobre želje in spodbudne besede. Lepo, da še vsaj kdo misli na nas, kako se imamo in kaj počnemo, da smo sploh še živi, da nas ni zajela vojna. Trenutno je stanje zadovoljivo, četudi včasih crkne elektrika. nikoli ne veš, kdaj in za koliko časa bo trajal mrk. Tukajšnja oblast si glede tega ne beli glave. Ob takšnih mrkih trpi delavnica. Res, da imam generator, na katerega lahko poženem 4 trifazne stroje. V takem primeru se delo zelo podraži, ker je nafta silno draga. V delavnici imam veliko dela, saj naročila kar dežujejo z vseh strani. Trenutno je v delu 10 omar 220em x 240cm z devetimi vrati ter 45 pultov (miz) z omaricami za sestre, ki smo jim že opremili kapelo. Tokrat me zelo skrbi, kako bom vse to skupaj spravil tja vse po kosih. ¡P 4* 1999julij-avgust Z Danilom bi rada napravila samo dve vožnji, ker je tako daleč, 200 km. 100 km je dokaj lepa asfaltna cesta, a naslednjih 100 km pa je takšna za vožnjo »spedway«, Celodnevna tura. Plesalci na našem dvorišču ob cer V kratkem pripisu hvali Danilo Lisjak Vilka kot »uradnega glasnika« njihovega misijona, Gusti Hrnvatpa vabi na birmo, ki jo bo prejelo kar 700 birmancev. POJDITE PO VSEM SVETU... Mizar Vilko ima dela čezglavo Sklenjene roke pred čelom Ljudje tukaj živijo zelo preprosto. Njihova lesena koča je na kolih, ker se pod njo ponavadi zbira umazana voda. V hiši samo spijo, saj kuhajo pred njo in v večini hiš ni ničesar drugega razen slamnate preproge, na kateri spijo. To je ubogi del dežele. Ce pa hodiš po večjih mestih, seveda vidiš tudi čudovite budistične templje in stare palače, pa čeprav morda v naslednji majhni ulici že mrgoli ljudi in smeti. Zdaj se tudi v meni rojeva vprašanje, kaj narediti za večino, ki je res uboga ... trenutno imamo v internatu 87 deklet, drugih 40 pajih prihaja všolo od doma. Učijo se šivanja, strojnega vezenja, in zelo veliko popularnost ima neke vrste hotelsko kuharski program. Poleg tega so vsak dan z nami še malčki v vrtcu in tako je vsak dan na kosilu en kup ljudi ... Odkar so se vrnila dekleta, je pri nas živ žav od jutra do večera in prav uživam v njem. V teh dneh pripravljamo praznile hvaležnosti in tako imamo kar naprej kakšne vaje od pesmi in igranja na inštrumente do raznih plesov. Deldeta so zares zelo odprta in moja žalost je le ta, da se zazdaj ne moremo pogovarjati že kaj več. Prve lekcije jezika sem sicer preživela in upam, da bo kar -m km, Sestra Ljudmila na obisku pri družini ene od gojenk šlo. Upam tudi, da pri vsem delu, ki me bo še doletelo, ne bom pozabila živeti samo za Boga. Če se tu, kjer je direktno oznanilo bolj nemogoče, odpoveš še pričevanju pravega krščanskega in redovnega življenja, potem pa res izgubi smisel moje bivanje tukaj ... Naj vam danes opišem, kako molimo v kapeli. Ko se pride v kapelo, se namesto pokleka prikloni z rokami, sklenjenimi pred čelom. To je pozdrav Bogu, medtem ko je pozdrav višjega od tebe poklon z rokami, združenimi pred usti. Med vsemi moli- Jozko Krmna r spet dorna V drugi polovici junija je s Papue Nove Gvineje prišel na oddih v domovino misijonar Jožko Kramar. V naslednji številki Vestnika se bomo z njim pogovarjali o njegovem misijonskem delu v zadnjem obdobju. Želimo mu prijetno bivanje med njemu tako dragim slovenskim ljudstvom. tvami se ves čas sedi na tleh. Ta-bernakelj je v obliki tipične hiše domačinov in to sc mi zdi čudovito: Bog želi prebivati med Kmeri, je nekdo, ki v polnosti deli življenje z njimi. Z,elim si, da bi počasi tudi jaz uspela vstopiti v kulturo ljudi in v resnici zaživela za tiste otroke, ki jih vsak dan gledam skozi okno in sc hodijo kopat v umazano mlako blizu naše hiše, ker doma nimajo vode. Želim se, da bi zaživela za dekleta, ki brez pomoči nimajo prihodnosti, saj smo prav v teh počitnicah skrili eno od deklet, ld jo je mama prišla iskat, ker se je že dogovorila, da jo bo prodala za prostitutko. To niso zgodbe, to je resničnost. S. Ljudmila Anzic Indijci cenijo Lndvikovo delo To pismo vam pišem iz Od-xcl, kjer so sezidali lepo in veliko bodočo inšpektorialno hišo. Sem so me povabili, da jo okrasim z raznimi lončnicami in parkom okrog hiše. Upam, da ho kmalu Goa postala samostojna inšpektorija in bom delo končal pred obiskom v Sloveniji. Po pošto bom pa še vedno hodil v Loutolim dobre pol ure z avtom ali malo več z avtobusom. Cc mi Bog nakloni moč in zdravje, vas prihodnje leto obiš-čem, ko bom z g. Okornom in drugimi praznoval 60 let zaobljub. Kako hitro je vse minilo. Sedaj samo še Čakam, čeprav imam polno dela, tisti božanski dan, ki ne bo imel zatona. Prav lepe pozdrave in voščila vsem sobratom v raznih zavodih, prisrčen pozdrav in spomin v molitvi. Vedno vaš hvaležni Ludvik Zahret. ¡P 4* 1999julij-avgust L. GLEJ, ODSLEJ ME BODO BLAGROVALI VSI RODOVIi POPOLN ZGLED LJUBEZNI DO BOGA IN DO BLIŽNJEGA MARIJA V DON BOSKOVEM ŽIVLJENJU Mati Marjeta je ob don Boskovem vstopu v semenišče dejala svojemu sinu: »Ko si prišel na svet, sem te izročila blaženi Devici, ko si začel svoje študije, sem ti priporočala pobožnost do te naše matere. Sedaj ti priporočam, da bodi ves njen.«: Komaj devetleten je imel Janez sanje, ki so zaznamovale vso njegovo prihodnost. V njih mu je Bog razodel njegovo življenjsko poslanstvo, čeprav Janez še ni bil sposoben dojeti njegovega pomena. »Kje in kako se bom mogel tega naučiti?« »Dal ti bom učiteljico, pod njenim vodstvom moreš postati moder ... Ob svojem času boš vse ra-žumel. Ob zatonu svojega življenja se don Bosko ozira nazaj in ganjen vzklikne: »Vse je storila Marija.« (Janez Bosko: Spomini) Otroci izžupnijskega vrtca LAVRA v Murski Soboti BOG V NEŽNI OTROŠKI DUŠI Bog je po krstu navzoč v življenju vsakega človeka, tudi majhnega otroka. Prav tako je v njem živa navzočnost Božje Matere. Mati in Sin ne čakata, da človek odraste in postane popolnoma zrel; delujeta že v nežnih otroških dušah. Zgodilo se je nekega februarskega popoldneva v župnijskem vrtcu LAVRA v Murski Soboti. Majhni otroci so pri popoldanskem počitku. Triletna Ana spre- n?'r' I iaP® ■Milili iti govori v polsnu: »Oče naš, ki si v nebesih ... Oče naš.« f S. Alojzija Domanjko pripoveduje: »Ko sem bila stara štiri leta, je morala mama zgodaj na njivo skupaj s sestricama in bratcem, mene pa je pustila spečo v posteljici. Zaklenila je vrata in zaprla lesene polknice ter odšla v upanju, da se pred njeno vrnitvijo ne bom zbudila, saj sem navadno spala mirno in dolgo. Toda takrat sem se kmalu prebudila. Ko sem videla, da sem sama v hiši, sem stekla k vratom, bila so zaklenjena. Skočila sem k oknu in zaklicala skozi zaprte polknice z vso vero in zaupanjem, kakor sem slišala mamo v težkih trenutkih: »Križana Mati, usmili se me!« Soseda je slišala moje otroško vpitje, prihitela, odprla polknice in me odnesla k mami na njivo. Ko sem zagledala mamo, sem stekla k njej in ji takoj povedala: »Križana Mati dobro sliši, samo nekajkrat sem zaklicala in že mi je poslala sosedovo tetko, da so me odnesli k vam .,.«., (Skrbeč F., Vrtnarica novega vrta, Ljubljana 1986 j Pripravila s. Marija Imperl LITANIJE IZ OTROŠKIH UST Sveta Marija Lepa Marija Jezusova podoba Najlepša luna Najlepša vrtnica Najlepša knjiga Najlepša Božja stvar Najlepša roža Najlepši sonček Najlepše srce Najlepša zvezdica Najbolj svetleča luč Najlepša sreča Marija - sončnica Marija Brezmadežna Marijino srce Jezusova mamica Naša mamica Moja mamica Najboljša prijateljica Naša Marija Naša nebeška mamica Moj angelček varuh Nova Marija Kraljica angelov Kraljica papežev Kraljica vseh mater Kraljica vrtcev Kraljica dreves Najlepša mamica KRONIKA ... PRIHOD SALEZIJANCEV NA RAKOVNIK Rakovnik leži ob Dolenjski cesti na južnem vznožju Golovca. Danes je že del mesta Ljubljana, v preteklosti pa je bil še na podeželju. Leta 1641 je ljubljanski odvetnik Ivan Bučar tu postavil svoj grad in začel ob raznih priložnostih vabiti vanj svoje prijatelje in znance. Po Bučarjevi smrti je grad prehajal iz rok v roke. Menjavali so se lastniki in namen. Tu so prebivale razne plemiške družine ... v krajših obdobjih pa je med zidovi rakovniškega gradu odmevala molitev, ker so se tu nastanile tudi razne redovne skupnosti (jezuiti). In prav ta kotiček kranjske zemlje je konec 19. stoletja ljubljanski katehet Janez Smre-kar kupil za salezijance. Le-ti so tako 23. novembra 1901 končno prišli na Rakovnik. Začeli so novo obdobje v zgodovini Družbe, hkrati pa so odprli novo poglavje tudi vzgodovini gradu in kraja Rakovnik. Ljubljane. Slovenije in sosednjih narodov. Tedanji vrhovni predstojnik salezijancev Mihael Rua je na Rakovnik poslal duhovnika Visinteinerja. klerika Perovška in Mezeta ter pomočnika Žigona (torej 3 Slovence, ki so že študirali vTurinu). V Ljubljano so ob spremstvu svojega inšpektorja Mojzesa Veronesija prispeli v mrzlem in pustem sobotnem popoldnevu. Na železniškem kolodvoru jih je pričakal katehet Janez Smrekar in jih takoj odjDeljal na Rakovnik. Prihod prvih pionirjev salezijanstva na Slovensko je bil ponižen. kakor sploh začetek salezijanske družbe. Časopisi niso pisali in le malo osebje vedelo za njihov prihod. Naslednji dan je bila nedelja 24. novembra in torej tudi sjjominski dan Marije Pomočnice. Naravo je pobelil prvi sneg. Inšpektor Veronesi je blagoslovil majhno sobo. ki je bila določena za kapelico in v kateri je bil pripravljen majhen ol-tarček s podobo lurške Matere Božje. Nato je bila v njej prva sv. maša. Prve dneve svojega bivanja so salezijanci urejali prostore v gradiču in opravili potrebne obiske pri uglednejših osebah. 26. novembra so se predstavili škofu Jegliču in namestniku ljubljanskega župana Ivanu Vončini. Istega dne je škof Jeglič tudi obiskal novo salezijansko hišo in jim podaril za kapelo svoj ciborij in dva mašna plašča. Prve dneve bivanja sta salezijancem velikodušno priskočili na pomoč dve dobri sotrudnici: gospa Bradaška (žena tajnika društva) in sestra kateheta Smrekarja gospa Nežka. Na praznik Brezmadežne so sklicali sestanek sotrudništva. ki je bil v katoliškem domu blizu Križank. Ko so se vrnili domov, so v gradiču našli prvega gojenca. Meze v svojih spominih takole opisuje ta dogodek: »Imam ga pred očrni, kakor daje bilo včeraj. Stal je v prednji sobi na desni. Zavit je bil v zelen ha-velok. Plašno je gledal svoje bodoče predstojnike in učitelje. Bilje to Maks Simončič. Vsi smo bili veseli, da smo tako kot don Bosko prav na Brezmadežno dobili prvega gojenca in videli smo v tem dogodku zagotovilo posebnega Marijinega varstva." Prim. Svetišče Marije Pomočnice na Rakovniku. Ljubljana 1984in Zgodovina salezijanskega Rakovnika (Fr. Mihelčič). Ljubljana 1951. ¡P 4* 1999julij-avgust EGIDIJ DOLINAR salezijanski duhovnik *5.6.1924Ljubljana tl6.4.1999Trstenik Rodil se je5. julija 1924vtedanjižup-niji Lj. - Trnovo, v letu, ko je bila 8. septembra posvečena rakovniška cerkve Marije Pomočnice. Po ustanovitvi župnije Lj.-Rakovnikje njegova rojstna hiša prešla v to župnijo. Leta 1939 je prejel zakrament sv. birme. Ko je bil star 13 let, mu je umrl oče. Po šestih letih klasične gimnazije v Ljubljani je leta 1943 odšel v noviciat v grad Skrljevo v župniji Šentrupert na Dolenjskem in tam 15. avgusta 1944 napravil prve redovne zaobljube. Tedaj se je dejansko živelo v ozračjupopolne podaritve in vpripravljenosti na mučeništvo. Dobro leto pred njegovim vstopom sta pogum-nodarovalasvoje življenje tamkajšnjadu-hovnika in istega leta v mesecu februarj u je bil tu pokopan Božji služabnik Lojze Grozde. Egidij je leta 1947 maturiral, potem opravljal vzgojno prakso vSkrlje-vem in leta 1948 začel študij bogoslovja. 21. januarja 1950je napravil večne zaobljube, 21. oktobra 1951-ob petdesetletnici prihoda salezijancev na Rakovnik -pa je bil posvečen vduhovnika, po končanem študiju pa odšel nasluženje vojaškegaroka. Njegova duhovniška pot: Trstenik (1953/54), nadaljuje kotkaplan vPredd-voru, potem dve leti na Dobrni, leta 1958 je imenovan za župnika v Boštanju. V tem obdobju postane zaželen in pričakovan pridigar ljudskih misijonov, nadaljuje kot župnik na Rakovniku do leta 1971, potem pa pristane na Igu in ostane tam župnik do leta 1984. Z Iga odide za deset let vžup-nijo Tomišelj. Zaradi bolezni se potem naseli vžupniščuLj. - Rudnik. Letošnjipostni čas jemoral preživljati vbolnišnicivLjubljani,pavskupnostina Trsteniku in na Golniku. Tuje 16. aprila, okrepčan s svetimizakramenti, ob navzočnosti sobratovizročilsvojodušo Bogu. Svojo duhovniško pot je končal tam, kjer jo je začel - naTrsteniku. Sobrat Egidij je hotel biti duhovnik vedno inpovsod. Kotžupnikje največsvoje pozornosti namenjal dobremu oznanjeva- ¡P 4* 1999julij-avgust nju (vse pridige si je pisal in posnel), kate-hezi in zakramentom. Njegovznačaj je izžareval dobrohotnost, vedrino in veselje. Njegova duhovnost se je izražala predvsem v trojem: v značilni gostoljubnosti, v velikem prizadevanju, da bi čimveč ljudi pritegnilkpastoralnemusodelovanjuinle-pem obhajanjubogoslužja, ter vposebnem navdušenju za oznanjevanje. Pogrebno slavje je ob navzočnosti številnih duhovnikov in vernikov vodil škof Jožef Kvas 22. aprila, sobrat Egidij paje pokopan na ljubljanskih Žalah Iskrena zahvala njegovi rodni sestri Mariji, kije zadnja leta tako ljubeče skrbela zanj. MIRKO ŽERJAV salezijasnki duhovnik * 8.7.1919Nova vas na Blokah t27.4.1999 Ljubljana i 5 SB Pogumna starša sta rajnemu Mirkotu podarjalaživljenjski pogum. Mati še posebej v času nosečnosti. GospodMirko v vsaki svoj i prošnj i j zazaobljubealisve-te redove poudarja, _ da ga je Marija posebej spremljala in da jo on želi otroško častiti. Ker je bil njegov oče žandarski narednik, seje družina večkrat selila. V rojstnem kraj u j e 16. maj a 1926 sprejel še sv. birmo, zatem pa se kmalu preselijo vpodročje sedanje rakovniške župnije, kjer rad obiskuje oratorij. Leta 1936se odloči, da vstopi kot as-pirantvsalezijansko skupnost v Veržej u. Po končanem 5. razredu realne gimnazije vstopi 31. julija 1938 v noviciat na Rad-ni in 27. julija naslednjega leta napravi prve redovne zaobljube. Študij srednje šole nadaljuje na Radni, javno maturo opravi vLjubljani leta 1942. Sledi bogata vzgojna praksa na SeluinnaKodelje-vem v Ljubljani, kjer prihaja vedno bolj do izraza njegov dar govorništva, rokohi-trstva in vsakršne spretnosti. To pa je tudi čas surovosti 2. svetovne vojne. Po posebnem Božjem posegu je leta 1945, ko je bilo kar 25 mladih salezijancev nasilno pokončanih, ohranil življenje. Leta 1946je napravil večne zaobljube, 4. julija 1948 pa je prejel duhovniško posveče-nje po rokah novoimenovanega ljubljanskega škofa Antona Vovka. Kot novoma-šnik dela v našem začasnem študentatu Lisično in že spomladi 1949 odhaja kot kaplan v Tržišče na Dolenjskem, z novim šolskim letom 1949 pa v isti župniji postane župnik in kljub zagrizenosti tajnih služb tistega časa na Kovačevem hribu postavi kapelo Marije Pomočnice. Leta 1956 odide v Škocjan pri Novem mestu. Soupravlja najprej tudi Bučko. Vžupni-jo vnese resnično pomlad. Za ljudi postane pojem župnika: začne z mladinskim veroukom, izvede ljudski misijon. Župnija seje dejansko zganila, ministranti so začutili moč duhovništva, prebuj al j e čut za duhovne poklice. Leta 1963 so ga predstojniki poslali na študij v Rim. Medtem se srečuje z vso razgibanostjo koncil-skega časa in s svojimi spretnostmi razveseli papeža Pavla VI. Po vrnitvi iz Rima pride za eno leto na Rakovnik, zatem pa se začenja čas njegovih ljudskih misijonov. Že tedaj biva v Rudniku, kjer leta 1973 nadomesti župnika Franca Stuhe-ca. Od takrat pa do smrti je zavzeto in skrbno vodil to župnijo. Ko je letos po veliki noči odšel po svojih opravkih v mesto, mu je še enkrat odpovedalo srce. Kljub hitri pomoči dobrih ljudi in policistov je 27. aprila zvečer izročil svojo dušo Bogu. Tako kot je želel in kot je zapisal sam: »Želim v Božji milosti živeti in umreti. Molim, da bi umrl nagle smrti in lepo pripravljen.« Gospod Mirko je živel zelo skromno osebno življenje, bil paje res »scela duhovnik«. Don Boskobi dejal: vedno in povsod samo duhovnik. Tudi zaradi tega je pogostoma potoval po Sloveniji, da je pomagal duhovnikom: nekaterim finančno, drugim v raznih zadregah, neuspehih, padcih, ali sporih... Enim z litur- i K Bogu so odšli po plačilo naročniki Salezijanskega vestnika, članiMašnezveze in molivciza duhovne poklice BlažičValerija, Plešivo Bratina Felicita. Piran Breznik Cecilija. Očeslavci Budin Franc, Celje, sotrudnik Ceglar Karel, salez. duhovnik Čož Frančiška, Šmartno pri Litiji DrofelnikTerezija. Šmartno/Paki Judež Cenko. Boštanj Juvančič Karolina. Zg. 1 lotič Palčnik Pepca. Razbor Roškar Jožefa. Kapela Srebot Frančiška. Studeno Šemrov Ivanka. Podbrezje Škvorc Julčka. Maribor Vidmar Fanči. Idrija Zupan Margareta. Velenje Zupančič Francka. Lj. Dobrunje s. Frančiška Mencin. HMP - o njej v prihodnji številki SV gičnimi oblačili, drugim s kleno oznanje-valno besedo in spet drugim pri mladinskih in družabnih srečanjih. Ni se sramoval oznanajti evangelija: ne naprižnici, ne na vlaku, ne v slovenskem parlamentu , ne vmedijih, ne vsvojihrokohitrskih predstavah na svetovni ravni in tudi_ne v hotelu Slon pri tako imenovanih Sti-hovih večerih. Z isto preprostostj oje dvakrat nagovoril vrhovni zbor salezijanske družbe vRimu. Ta energija evangelija je prebujala prijateljstvo in vedrino. Naljud-skih misijonih je mnogim prebudil dar duhovnega poklica! Ob pokojniku bi morali tudi mi dati obljubo: delali bomo za nove duhovne poklice. Pogrebnaslavjajevrudniški cerkvi in na pokopališču zadnjega aprila ob številnih duhovnikih in vernikih - zlasti župlja-nih rudniške župnije - vodil ljubljanski škof Alojz Uran. KAREL CEGLAR salezijanski izseljeniški duhovnik, biseromašnik, tudi državljan ZDA in član kanadske salezij. province. * 19.9.1912 Stična 113.6.1999 Ljubljana Rodil se je 19. 9. 1912 v zavetju samostana — opatije Stična. Že naslednji dan je prejel zakrament sv. krsta. Skrbna in verna starša sta sprej ela tri sinove, ki so vsi postali duhovniki, in dve hčeri. Oče je kmalu zapustil čevljarsko delo in prevzemal vedno večje odgovornosti na železnici. To je povzročilo tudi selitev cele družine v Metliko. Karel je tako začel osnovno šolo v Metliki. Kmalu zatem je v ta kraj prišla huda bolezen in pobrala veliko ljudi. Zboleli so tudi vsi očetovi sodelavci na železnici in vsi njegovi otroci z ženo vred. Tedaj je oče prosil Boga, naj ohrani mater z otroki in rajši vzame k sebi njega samega. In dejansko je oče umrl že 16. oktobra 1918. Tako seje mlada mati vdova s petimi otroki vrnila v Stično. Tu je Karel prejel prvo sveto obhajilo in že leta 1920 ga je mati poslala na Rakovnik k sa-lezijancem, kjer je nadaljeval osnovno šolanje; delno tudi na Radni. Rad se je spominjal leta 1924, ko so posvetili cerkev Marije Pomočnice in se je srečal s prvim salezijanskim kardinalom, misijonarjem Janezom Caglierom. Vnižjo gimnazijo je odšel v Veržej in se po 4. razredu odločil za noviciat, kjer se je srečal s poljskim kardinalom salezijancem Božjim služabnikom Avgustom Hlondom. Po noviciatu je sredi študija modroslovja in vzgojne prakse opravljal še državne izpite. Predstojniki so ga zato poslali študirat bogoslovje v Italijo, a se je moral zaradi slabotnega zdravja vrniti v domovino, kjer je 2. julija 1939 po rokah škofa Gregorija Rožmana prejel duhovniško posvečenje. Po novi maši vStičnije moral še na šestmesečno vojaško služenje, potem pa odšel za ekonoma na Radno. Ob začetku 2. svetovne voj ne se je z mladimi preselil v grad Skrljevo nad Sentru-pertom, potem pa odšel naSelo v Ljubljani za ekonoma. Zaradi političnih razmerje leta 1945 odšel na Koroško, leta 1949 pa bil povabljen v ZDA. Raj ni Karel se j e tudi v novi domovini hitro uveljavil. Kmalu so ga poslali v Kanado, da bi pomagal razvijati salezijanske ustanove. V Hamiltonu je zgradil izjemno lepo cerkev za svoje rojake in župnišče. V spomin na škofa Gregorija Rožmana, ki ga je posvetil v duhovnika, je dal cerkvi za zavetnika sv. Gregorija Velikega in s tem dal vedeti, da nekateri enostransko berejo in pišejo zgodovino. Ko so mu prišle na pomoč mlade moči iz Slovenije, seje še bolj posvetil zbiranju slovenske literature v izseljeništvu in še posebej zapuščini misijonarja Baraga. Začelje izdajatizbirko Baragiana, pisati življenjepise drugih slovenskih misijonarjev v severni Ameriki in zbirati muzejsko gradivo za Stično. Sredi tega dela ni nikdar pozabil domovine in svojih sobratov. Ohranjal je redne stike in od julija 1997 ostal vdomovi-ni, kjer je še do zadnjega dne s pravim ustvarjalnim nemirom snoval in pisal. V ne-deljoponoči seje slabo počutil. Ker se stanje čez dan ni izboljšalo, so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je med preiskavami 13 .junija okrog pete ure popoldne izročil svojo dušo Gospodu. Dobro pripravljen in okrepljen s svetimi zakramenti je stopil pred svojega Gospoda in Stvarnika ob spremstvu svojega sobrata. Pogreb pokoj nega sobrata je bil v sredo 16.junijanaZalah. Pogreba se je poleg njegovih sorodnikov udeležilo okrog 50 duhovnikov. Mašo zadušnico je vodil stiški opatdr, Anton Nadrah, obred pogreba pa salezijanski inšpektormag. Stanislav Hočevar. Posebno sožalno pismo je poslal tudi kanadski salezijanski pro-vincialRichard Othier, med drugim je zapisal: »... Gospod Karelje bil začetnik salezij anskega poslanstva v Kanadi, zato je opravil legendarno delo. Prav posebej smo mu hvaležni za tri velike projekte, ki jih je dokončal in ki so neprecenlj ive vrednosti, to so: Pavillon Don Bosco vSher-brooke-u, Kamp Dominic Savio v bližini Sherbrooke-a in župnija ter cerkev svetega Gregorja Velikega v Hamiltonu. Gospod Karelsejepovsodvpolnosti vsega daroval.« ŽELITE PODPRETI SALEZIJANSKO POSLANSTVO iN USTANOVE? Nekateri nas v svoji velikodušnosti in skrbi vprašujete, kako bi mogli podpreti Don Boskovo poslanstvo in njegove ustanove danes pri nas. Hvaležno vas obveščamo o nekaterih možnih oblikah: • nakažete denarna sredstva na naš žiro račun: 51800-620-336 05 1200119-15059 o nakazilu in namenu nas obvestite na naslov: Salezijanski inšpektorat Rakovniška 6, p.p. 2404 1001 Ljubljana • odstopite svoj certifikat ali delnice • zapustite s pravnoveljavno oporoko svoje nepremičnine in premičnine (oporoka - napisana lastnoročno ali overjena pri notarju) Svoje darove lahko namenite: • za pomoč dijakom na naših šolah • za novince in bogoslovce • za misijone (Kerečev sklad) • za maše (navadne in gregorijanske) • za Salezijanski vestnik • za izvedbe posameznih projektov • za vzdrževanje salezijanskih ustanov » in za novogradnje 0 vsem se lahko dogovorite s Slavkom Pajkom, inšpektorialnim ekonomom, tel. 061/127-41-50. Hvaležni smo vam za vsak dar, vsak dan molimo za dobrotnike in vsaj enkrat mesečno obhajamo evharistično daritev po namenih dobrotnikov. Don Boskovi salezijanci ¡P 4* 1999julij-avgust 19. september 99, Maribor je letos zapela že peta generacija maturantov Gimnazije Zelimlje. Vseh 46 dijakinj in dijakov je uspešno zaključilo štiriletno izobraževanje. Maturo so opravljali v mesecu juniju. Težko že pričakujejo konec meseca julija, ko bodo izvedeli za uspeh na maturi. Upamo, da bo takšen, da jim bo odprl pot na želene smeri univerzitetnega študija. PAPEŽ JANEZ PAVEL II. V SLOVENIJI 4" 1999 julij-avgust 3. in 12. september JESENSKI ROMARSKI SHOD OB PRAZNIKU MARIJINEGA ROJSTVA NA RAKOVNIKU 12. september ROMARSKI SHOD maše ob: 7, 8, 9.15, 10.30 in 14.30. Osrednja romarska slovesnost bo ob 14.30 s petimi litanijami Matere Božje in novomašnim blagoslovom. Popoldansko slovesnost bodo vodili letošnji salezijanski jubilanti in novomašniki. Posebej vabljeni člani salezijanske družine: sotrudniki, bivši gojenci, molivci za duhovne poklice, člani mašne zveze in drugi prijatelji sv. Janeza Boska ter častilci Marije Pomočnice. 8.september PRAZNIK MARIJINEGA ROJSTVA obletnica posvetitve svetišča, maše ob 7, 8, 9.15, 10.30, 18.30. Pri večerni sv. maši bo tudi slovesnost večnih zaobljub salezijanskega bogoslovca. JANEZ BOSKO ■ OČE SIROT w ekega večera v maju. Lilo je kakor iz škafa. Don Bosko in njegova mati sta komaj povečerjala, ko je nekdo potrkal na vrata. Bilje 15-leten fant ves premočen In premražen. - Sem sirota. Prihajam iz Valsesije. Zidar sem, nisem še našel dela. Zebe me, ne vem kaj naj grem... - Vstopi,- mu pravi Bon Bosko. - Stopi k ognju. Tako premočen se boš prehladil. Mati Marjeta mu je pripravila nekaj večerje. Potem ga je vprašala. - In zdaj, kam greš? - Ko sem prišel vTurin, sem imel tri lire, pa sem jih že porabil. - Tiho je zaihtel. - Prosim, ne pošiljajte me proč. Marjeta je pomislila na odeje, ki so dobile noge. - Lahko bi ostal, a kdo mi zagotavlja, da ne boš odnesel loncev? - O ne gospa. Reven sem, kradel pa nisem nikoli. Bon Bosko je medtem šel ven, nabral nekaj opek, jih prinesel v kuhinjo, z njimi sestavil štiri podstavke, položil nanje nekaj desk, čeznje pa slamo. - Tu boš spal, dragi. Ostal boš, dokler bo treba. Don Bosko te ne bo nikoli poslal stran. »Moja dobra mati gaje povabila k molitvi. - Ne znam molitev, - je odgovoril. - Izgovarjal jih boš z nama, - mu je odgovorila. Tako je bilo. Potem mu je popridlgala o neogibnosti dela, o zvestobi in o veri.« Salezljanci so v tej njeni pridlgici videli prvo »besedo za lahko noč« (kratek nagovor voditelja hiše), s katero se v salezijanskih domovih navadno končuje dan in ki ga je Bon Bosko imel za »ključ nravnosti, urejenega življenja in vzgojnega uspeha«. Mati Marjeta pa ni bila tako prepričana o učinkovitosti svojih besed, saj je don Bosko takoj dodal: »Da bi bilo vse zares varno, smo vrata zaklenili In jih nismo odprli več, dokler se ni zdanilo.« Bil je to prva sirota, ki je prišel v don Boskovo hišo. Do konca leta jih je bilo že sedem. Pozneje jih je bilo na tisoče. DrugI je bil dvanajstletni deček iz mestne družine. Don Bosko gaje srečal v drevoredu San Massimo (danes Corso Regina Margherita). Naslonjen na murvo se je jokal. Ni imel več očeta. Dan poprej mu je umrla mati. Hišni gospodar ga je spodil, pridržal pa si je pohištvo, da bi prišel do neplačane najemnine. Don Bosko gaje odpeljal k mami Marjeti, pozneje pa mu je našel delo prodajalca v neki trgovini. Fant se je postavil na noge in je za vedno postal prijatelj svojega dobrotnika. Tretji je bil Jožef Buzzetti, zidar. Don Bosko sam gaje povabil. Neke nedelje zvečer, medtem ko je pozdravljal druge, je njega zadržal za roko. - BI hotel ostati pri meni? - Rad. - Dobro. Pogovoril se bom s Karlom. - Njegov starejši brat, ki je že nekaj let obiskoval oratorij, je privolil. Jožef, star 15 let, je nadaljeval delo pri zidarjih v mestu, toda hiša mame Marjete je postala njegov dom. Teresio Bosco, Don Bosko, Ljubljana 1988, str. 147-148 Mladostna razmišljanja V zadnjih mesecih seje nabralo nekaj prispevkov mladih, ki niso toliko »odmev« na samo revijo Salezijanski vestnik ampak bolj odmev na življenje, ki ga živijo iti s katerim se srečujejo. Njihova razmišljanja naj pomagajo tudi tebi, ki prebiraš te vrstice, da bi ob zavesti: »še so plemeniti in dobri mladi ljudje na tem svetni« iz sebe še z večjim UdiUOll ZOVVZ^itC pogumom naredil kaj lepega zase, za ljudi in za Boga. Bilo je sredi tedna, ko sem zamišljeno stopala po eni izmed dobro obiskanih ljubljanskih ulic. Ze kar podzavestno sem se umikala nasproti hodečim insizočmi utirala pot naprej. Zdramil mc je šibek, a dovolj razločen glas: »Pomagajte mi, prosim. Pomagajte mi 1« Zagledala sem fanta, starega kakih petnajst ali šestnajst let. Ustavila sem se in ga vprašala, kaj je narobe. V nekaj stavkih mi je povedal svojo zgodbo: Doma je iz Bosne, Trenutno živi pri neki gospe v Ljubljani, a konec tedna bi se rad končno vrnil domov.Potre-bujc denar za vlak do Sarajeva. Izročila sem mu skromen dar in zaželela srečno pot. »Puno vam hvala!« se je poslovil in odšla sem naprej. Po nekaj korakih sem se še enkrat ozrla nazaj. Sedaj se mi je še bolj zasmilil. Stal je sredi ulice kot kakšna ovira, ki je vsem v napoto, a se nihče ne čuti odgovornega, da bi jo odstranil. Vsak jo opazi že nekaj metrov prej, ko pa pride do nje, pogleda v tla in se ji elegantno izogne. Vede se, kot da sploh ni nič opazil ... ^WsSt Sama sem imela občutek, da sem storila dobro dejanje. Panezato, ker sem mu dala denar, ampak ker sem bila pripravljena poslušati njegovo zgodbo, zato, ker sem se kljub močnemu toku ljudi, ki me je gnal naprej, uspela ustaviti in tudi jaz za nekaj časa postati ovira. Tudi mi v množici mladih, ki jih srečujemo, pogosto odkrivamo talce, ki se počutijo zavržene in pozabljene. Prisluhnimo jim in pomagajmo, da bi se čim manjkrat počutili ¡cotzoprne ovire sredi prometne ceste. Pri-našajmo jim Gospodovo sporočilo: »Tudi če so te vsi zavrgli, jaz te ne bom zavrgel!« ; : D. D. Bog in Božja ljubezen Ljubezen, ki prihaja od Boga, je neskončna, je najmočnejša vez, skupnost nas vseh bratov in sester. V tej navzočnosti spoznavamo in odkrivamo vse tisto, kar je lepega in koristnega. Tu je pravzaprav Vsa sedanjost, pa tudi prihodnost, le če vanj zaupamo, preprosto verjamemo. Božja ljubezen ne dela razlik, ne ocenjuje, ne prizadene, ampak želi, da bi ljudje odkrili in spoznali smisel življenja in poiskali pot, na katero vsakega izmed nas Gospod vedno znova kliče. Jezus nas vsak dan opominja, da bi bili vedno bolj njegovi, opominja nas na napake, želi, da s čistimi srci gradimo prijateljstvo in pomagamo tistim, ki trpijo. Branka Aloju beseda naj bo tvoja, moj Gospod! 11 loj smehljaj naj bo t\ >oj, moj Gospod! Moj korak na j bo ti>oj. moj Gospod! Kaj bo beseda namenjena komu, ki potrebu je mojo in tvojo besedo! Naj ne bodo vse moje besede le prazno blebetanje! Naj bo moj smehljaj namenjen komu, ki potrebuje moj in tvoj smehljaj! \'aj ne bo ta nasmeh prisiljen in hlin jen! Saj bo moj korak lahak, poln volje in poguma! J loj korak naj bo korak bliže k tebi, moj Bog. " Metka A. 22. - 28. november VRHOVNI PREDSTOJNIK SALEZIJANCEV NA OBISKU V SLOVENIJI 22,- 27. srečanje vrhovnega sveta z inšpektorialnimi sveti petih inšpektorij (Celje) 1. teden: 18.-24. julij: Uskovnica (zasedeno) 2. teden: 25.-31. julij: Uskovnica(zasedeno) 3. teden: 1.-7. avgust: Uskovnica (še prosto) Informacije in prijave: Jože Vidic, tel. 061/793-633 4' 1999 julij-avgList 28. romarski shod na Rakovniku ob 14.30 1. teden: 18.-24. julij: Koprivnik 2. teden: 25.-31. julij: Koprivnik 3. teden: 1.-7. avgust: Koprivnik Za mlade od 18 let naprej (končana srednja šola) Informacije In prijave: Martin Lisec, tel. 061/127-1419, 040/220-789 24. obisk Rakovnika in Želimelj, blagoslov želimeljske ustanove V pripravi na leto 2000 vabljeni k ADORACIJI vsak četrtek od 17.30 do 18.30 v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku. Salezijanci ŽELIMLJE, 3. september (petek): Zbiranje v Želimljem do 19. ure, sklep z mašo na Kureščku približno ob dveh ponoči. LJUBLJANA-RAKOVNIK, 25. september (sobota), od 10. do 15. Ure