GEOGRAFSKI OBZORNIK darski problemi in druge aktualne teme. Vsa prob- lematika je prikazana zelo umirjeno in z neke spošt- ljive distance, ki učenca vzgaja in usmerja k strpno- sti in sožitju. Učenec izve relativno veliko o nacional- ni in kulturni sestavi evropskega prebivalstva, skrče- ni pa so različni faktografski podatki o industrijskih panogah, kmetijskih pridelkih in podobno. Skupaj z učbenikom je izšel tudi delovni zvezek. Sestavlja ga 78 različnih vaj. Srečamo se tako s klasičnimi nemimi zemljevidi, kot tudi s številnimi zabavnimi geografskimi igrami (križankami, rebusi in podobnim). Kljub vsej raznolikosti lahko v delov- nem zvezku izluščimo tudi nekatere stalnice. Na za- četku vsakega dela Evrope je vaja, ki zahteva poz- navanje imen držav in glavnih mest. Vsaka evrop- ska regija je predstavljena z reliefnim zemljevidom, na katerem mora učenec prepoznati samo tiste re- liefne enote, reke, jezera, morja in drugo, ki se ome- njajo tudi v učbeniku. Na koncu vsakega tematske- ga sklopa je vaja, ki je namenjena učenčevemu po- tovanju po obravnavanem delu Evrope. Učenec po- tuje s pomočjo zelo nazornih sličic, ki so razporeje- ne po nemem zemljevidu. Sestava vaj je nekoliko dru- gačna le pri prvem tematskem sklopu, ki obravnava planet Zemljo in orientacijo na njej. Število vaj je ne- koliko večje, saj prav orientacija zahteva od učen- ca in učitelja več praktičnega dela na terenu. Z novim učbenikom se letos seznanjajo številni slovenski šestošolci. Navdušeni so. Spoznajte ga še vi. P L A N I N S K I V O D N I K : Z A H O D N E JUL I JSKE ALPE M iha Pavšek Pri založbi SIDARTA je pred kratkim izšel še eden iz serije planinskih vodnikov, ki nas tokrat vodi po vršacih Zahodnih Julijskih Alp. Napisal ga je Andrej Mašera. Gre za prvi slovenski planinski vodnik, ki je namenjen izključno vzponom v tem gorstvu. S po- močjo vodnika lahko obiščemo nekatere naše obmej- ne in mejne vrhove, predvsem pa vršace onstran dr- žavne meje, ki so jih začeli slovenski gorniki »odkri- vati« šele pred okrog tridesetimi leti. V prvih deset- letjih po drugi svetovni vojni so bile te gore za Slo- vence predaleč, svoje pa sta pripomogli še držav- na meja in ukinitev železniške proge Jesen ice-Rate- če v začetku šestdesetih let. Za geografe je to območ- je, kjer se križajo slovanska, romanska, retoroman- ska in germanska kultura, že od nekdaj med bolj za- nimivimi. O prisotnosti Slovencev na tem prostoru pri- čajo tudi številna slovenska zemljepisna imena. Na- ši rojaki so bili namreč tisti, ki so nadeli mnogim do- linam, planinam, vrhovom in njihovim delom doma- ča imena in kot gorski vodniki vodili v te gore tudi druge obiskovalce. Med najbolj znanimi sta gotovo vodnik Anton Ojcinger iz Ovčje vasi v dolini Zajze- re in njegova redna stranka, dr. Julius Kugy. Kljub današnji sorazmerni bližini in odstranitvi nek- danjih ovir so te gore še vedno zapostavljene. Slo- venci se potikamo okrog Triglava, italijanski gorni- ki pa imajo svoja »svetišča« v Dolomitih in Central- nih Alpah, zato pomeni hoja po teh strminah še da- nes prvovrstno doživetje samote in neokrnjene nara- ve. Zato ne bo odveč, če si jih s pomočjo pričujoče knjižice, v kateri bomo našli tudi marsikatero geograf- sko drobtinico, ogledamo še od blizu. Vsebinska in oblikovna zasnova grafično bogato opremljenega pla- Zahodne Julijske Alpe 27 GEOGRAFSKI OBZORNIK ninskega vodnika je v celoti enaka prejšnjim tovrst- nim izdajam te založbe. Podobi vodnika se pozna, da je že nekaj časa »na delu« utečena izdajateljska ekipa, saj je razmerje med besedilom, fotografija- mi in risbami zelo uravnoteženo. To pa seveda ne pomeni, da ne bodo segli po vodniku tudi zahtev- nejši bralci, med katere sodite zagotovo tudi geograf- sko nekoliko bolje podkovani bralci naše revije. Mor- da bi se kdo raje povzpel na Poliški Spik ali Spik nad Policami namesto na Montaž, a koncept in obseg vod- nika zagotovo nista namenjena tovrstnim polemikam. Opisanih je 50 izbranih tur različne dolžine in te- žavnosti, ki so razvrščene v šest poglavij, ločenih po posameznih gorskih skupinah. Zaporedje opisov gre v smeri od juga proti severu, od Julijskih Predalp nad Furlansko nižino pa vse do grebena Naborjetskih gora nad Kanalsko dolino. Na začetku so zaradi pravil- nega razumevanja pojasnjene težavnostne oznake poti, najpomembnejša izhodišča ter tamkajšnje koče (risbe), zavetišča in bivaki. Za vsako turo so podani nadmorska višina cilja in izhodišča ter višinska raz- lika opravljenega vzpona. Sledi predstavitev gore, tej pa še opis izhodišča, vzpona in sestopa ter podatki o prehojenem času in težavnosti ture. Skratka: tu je vse najnujnejše, kar potrebuje vsak obiska teh vrša- cev željan bralec vodnika. Bolj zahtevni bodo pobr- skali še med dodatno vodniško literaturo, ki je nave- dena na koncu. Nekateri vrhovi so upodobljeni s skrbno izbranimi slikami priznanih avtorjev gorniš- ke fotografije ali z ličnimi risbami znanega alpinista Danila Cedilnika, na katerih je tudi skica poti. Naj na koncu povzamem uvodničarjeve besede: osnovni moto vodnika je vsekakor vabilo v gorniški paradiž Zahodnih Julijskih Alp. Vabilu bi se morali zato odzvati tudi geografsko usmerjeni planinci, saj so zaradi vsega navedenega te gore na nek način tudi »naše«. Temu v prid govori tudi njihova pokra- jinska oznaka, iz katere je razvidno, da gre za za- hodni podaljšek naše najobsežnejše alpske pokra- jine, Julijskih Alp. SREČANJE G E O G R A F O V - T U R I Z M O L O G O V V N O V E M S A D U Tomaž Podobnikar Inštitut za geografijo na Naravoslovno-matema- tični fakulteti novosadske univerze organizira vsako leto znanstveno srečanje na temo turizma kot svetov- nega procesa. Tovrstna druženja so začeli pred dve- ma letoma z naslovom Novi turistični prostori in na- daljevali lansko leto s srečanjem na temo Turistični proizvod: fizionomija in uveljavitev. Srečanje so pripravili tudi letos, in sicer 16. oktobra v prostorih novosadskega razstavišča pod naslovom Vpliv turiz- ma na transformacijo fizično-geografskih elementov prostora. Vsakokratno srečanje geografov-turizmolo- gov je vedno porodilo nove zanimive teme in tako že postaja tradicionalno. Za naslednje leto je pred- videno srečanje, ki se bo ukvarjalo s problematiko vplivov turizma na transformacijo družbenogeograf- skih elementov prostora. Tudi letos je bilo povabljenih mnogo gostov iz tu- jine, a je večina zaradi nevarnosti bombardiranja Na- tovih letal zadnji hip odpovedala prihod. Poleg tri- deseterice Jugoslovanov sta se srečanja udeležila le dva Romuna in dva Makedonca ter jaz kot predstav- nik Inštituta za prostorske študije na ZRC SAZU. Zbra- no in učinkovito delo je bilo praktično nemogoče gle- de na težavne razmere v državi, ki so takrat mejile na splošno paniko, zato so srečanje skrajšali od pred- videnih treh dni na en dan. Srečanje je odprl dekan Naravoslovno-matema- tične fakultete. Med najbolj izpostavljenim problemom, ki so jih obravnavali referati, je bila nepremišljena gradnja novih turističnih zmogljivosti v jugoslovan- skih hribih ter ob črnogorski obali. Zanimive so bile tudi bolj filozofske teme, kamor spadajo definicije fi- zičnega in duhovnega turizma, o zaznavanju, vsr- kavanju in dojemanju novih prostorov, ki se odpira- jo z oddaljevanjem turista od doma. Drugače pa smo se na srečanju ukvarjali z nekaterimi pomembnimi in tudi obrobnimi problemi, ki se nanašajo na turi- zem, med drugimi tudi s takimi, ki se nanašajo na jugoslovansko politiko; eden jo je parafiziral s stav- kom: »politiki so bolj ustni kot pismeni«. Predstavlje- ni so bili tudi posterji. Med njimi naj kot zanimivost omenim predstavitev diplomske naloge vojvodinke Lukrecije Deri z naslovom Vpliv turizma na celostni razvoj pokrajinskega parka Logarska dolina, ki jo je izdelala med bivanjem v Sloveniji. V nadaljevanju sem se 17. oktobra udeležil še enega podobnega srečanja, ki sicer ni bilo mišlje- no kot mednarodno, z naslovom Odkrivanje in va- lorizacija novih turističnih prostorov. Med bivanjem v Novem Sadu so mi gostitelji pri- pravili obisk Inštituta za geografijo, ki deluje v sklo- pu fakultete. Inštitut je bil ustanovljen leta 1962 in že nekaj let dela v sodobno opremljenih prostorih uni- verzitetnega kampusa. V njem je zaposlenih 25 Iju- 28