3 nč.
14. številka.
Izdanje za soboto X. februvarja 1896
(v Trstu, v soboto zjutraj dne 1 februvarja 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
iihaja po trikrat na teden v Šestih is* danjih ob torkih, četrtkih in kobotah« Zjutranje izdanje iz* haja ob 6, uri zjutraj, Tečemo pa ob 7. ari rečer. — Obojno izdanje atane : sa jeden meses . f, 1.—, izven Avstrije f. 1.50 ii tri mosec , . . S.— , „ .4,60 u pol let« . . . 6,— . , ■ ».— M vse tato . . „ 12.— , n „1H —
Naročnino je plačevati naprej n« naročba brez priložena naročnina to uprava no ozira.
Posamične številke »e dobivajo v pro-dajalnicah tobaka » Irntu po S nvč.. izven Trata po S nv|.
EDINOST
Oglasi se rakune po tarifa v petitu; i* naslove i debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vratlc.
PoHlana. OHncrtnice in javne zahvale, do* nači oglasi itd, a« računajo po pogodbi,
Vai dopisi naj ae pošiljajo uredništvu: utiea Caserma it. 18. Vsako pismo nora biti frankovano, ker nefrankovana ae ne aprejamajo. Rokopisi ae ni vračaj*.
Naročnino, reklamacijo in oglase sprejema npr nvniitvo ulio« Molino piv rolo hit. II. nadut. Naročnino ia oglase je plačevati locs Trat. Odprte reklama rije so proste psitnine,
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
,r »MmmtH >• m»f<
—iw..
Deželni zbor istrski.
VI. tja. dne 23. januvarja 1896.
(Koneo.)
Po prečitanju prošnje mesta puljskega za pripomoć 4000 gld. oglaša se za besedo poslanec dr. Laginja: Prosim za besedo. Visoka zbornica 1 Ne vem, da bi se mesto puljsko moglo nahajati v takih okolnostih, da bi bilo potrebno take male pomoči. Jaz nečem preiskovati, da-li so njega financije take, da potrebuje take pomoči, jaz nočem preiskovati, da-li se isto nahaja na vrhuncu svoje zadrege. Za nas na tej strani ni odločilno vprašanje, ali se inestu puljskemu dovoli ta podpora ali ne. Nam je dano na svobodno voljo, ali glasujemo za ali proti. Jaz se svoje strani mislim, da sem tolmač menenja na tej strani, ako izjavim, da bodem glasoval za to, da se usliSi prošnja občine puljske, ker je to priznala država in je ona nakazala tej občini svoto 4000 gold. Ako glasujem za, tedaj glasujem iz razloga, ker vem, da moram priznati, da ta občina dtge razmerno ▼•č doklad nego vse pokrajine. Ob tej priliki polagam na srce načelniku mesta puljskega, na katerega poslednjega poštenju in plemenitih nazorih nočem sumiti, da naj ne pozabi, da se je za občino puljsko pobirala užitnina tudi po selih »padajočih pod to občino. Zatem je govoril posl. R i z z i, da priporoči prošnjo za podporo bolnici v Pulji in za vodovod.
Za Rizzijem S p i n č i d : Prosim za besedo. Visoka zbornica! Takoj v začetku, dobivši besedo, izjavljam v svojem in svojih tovarišev imenu, da hočemo glasovati za predlog posl. Rizzija, a ne morda iz onih vzrokov, koje je navajal on na koncu svojega govora, ampak iz čutstva človekoljubnosti in humanitete, ker vem, da se treba brigati za bolnike, koji ne morejo skrbeti za-se sami, ker vem, da moramo skrbeti za umobolne, za koje nima prostora naša pokrajina in se radi tega pošiljajo v Italijo. Glasovati hočemo tudi iz človekoljubnosti in humanitete za to, da se prouči to vprašanje in da se sčasoma da podpora mestu pulj*kemu v to, da si bode mogla nabaviti zdrave
podlistek; T"
Obnarodimo še nekaj.
KončavŠi vrgel se je volk na tla, in glej! Druga k m sna Lena je stala pred kraljevičem. Kraljevič je šel zdaj z volkom, v kralj co spremenjenim, h kralju, Leni svoji pa je rekel, naj ga počaka pred mestom. H kralju prišedši izročil mu je kraljico, in kralj je je bil vesel. Odpustil je kraljeviču in podaril mu še zlatogrivea, kterega je brž zavsedel in odjezdil pred mesto. Tu ga je uže čakala krasna Lena; vzel jo je k sebi na konja, in odjezdila sta, knkor bi pihnil.
Spremenjeni volk je bil tri dni uže v kraljevi hiši. Četrtega se je izmislil in rekel kralju : »Pusti me venkaj, da vidim, kako je kaj tu ; ne poznam še nič tega kraja.* »Le idi, krasna moja; dovoljujem ti vse, kar želiš, srce moje", djal je kralj vesel, in zapovedal dvorkinjam, naj spremljajo kraljico.
Kraljevič je čisto pozabil na volka medpo-toma. Pa se ga je vendar spomnil in vskliknil je: .Oh, kje je volk, moj volk?!-1 in ko bi trenil, bil je volk pred njim. .Zavsedi me zopet, Helena
vode, ker vem, da je zdrava voda med najbistve-nejimi podlagami, da si človek ohrani zdravje. Pri tej priliki naj mi dovoli gospoda, da priporočim deželnemu odboru tudi druge predele v pokrajini, da se uveri tudi drugod, kjer nimajo zdrave vode in da se dotičnim krajem da ista podpora, ki je potrebna, da bode možno preskrbeti pitne in zdrave vode. Ali naj ne stori tako, kakor je delal dose-saj s prošnjami, ki bi se bile lahko naglo rešile, a jih je pošiljal od Petra do Puvla, konečno pa ni nič dal. Od samih v to proračunjenih denarjev o-staja mnogo, a občine morajo stradati zdrave vode in ljudje obolevajo na mrzlici. Blatno in nezdravo vodo kuhajo in pijejo v mestu Poreč — vsaki človek se lahko prepriča o tem sleherni dan — in ako je tako v mestu, kako je še le po deželi I Treba le videti ljudi po leti, ko bolehajo na mrzlici, a to v glavnem le radi tega, ker nimajo zdrave pitne vode. Gosp6da, jaz nočem govoriti na dolgo, ampak ponavljam, da bodem glasoval za predlog posl. Rizzija in dodajem temu predlogu še ta-Ie: Pozivlje se »lavni deželni odbor, da pregleda tudi ostale predele naše pokrajine in da ukrene po mo-gočosti čim preje, da se pribavi zdrave pitne vode raznim krajem.
Predlog Rizzijev sti vsprejeli potem večina in manjšina. Po glasovanju se je oglasil posl. Man-d i d za besedo. Predsednik mu ne dopušča govoriti. Oglaša se posl. Laginja: Prosim za besedo. Visoka zbornica 1 To je gotovo tako va*na stvar in poaeza toli globoko v notranje življenje naše pokrajine, da vsaki poslanec in ne le člen deželnega odbora, ima pravico in dolžnost, da se točno obvesti ob vsem tem uprašanju, da more istega temeljito preučiti in potem glasovati. Med poročili, priobčenimi nam od strani predsedništva, nisem našel tiskanega ravnokar prečitanega poročila. Da veste, gospod predsednik in slavna večina, da ste pozabili na SToje parlamentarne dolžnosti in ozire nasproti manjšini. Vi ste v tem pogledu pottali unikum-zbor v vsej Avstriji. (Posl. S p i 11 č i i: Take zbornice ni nikjer na svetu!) Ni je nikjer deželnozborske manjšine, ki bi bila v tolikom razmerju
pa jezdi naj zlatogrivea*, djal je in kraljevič ga je slušal, in Šli so h kralju, čigar je bil zlato-peri tič.
Ko so bili uže blizo mesta, djal je kraljevič volku: .Predragi moj dobrotnik, toliko si mi že storil, prosim te, pomozi mi še zdaj! Glej, zlato-grivec se mi tako dopada, za tega del bi ga rad. Spremeni se vanj, kakor si se v Heleno in po-jezdim te kralju in pustim njemu. Saj jo lahko zopet zviješ,- pa bo dobro !* Volk se ni branil in obotavljal, ampak vrgel se je na tla in iskri zla-togrivec je skočil po konci. Kraljevič ga je zavsedel in jezdil h kralju. Kralj ga je videl uže od deleč. Šel mu je naproti, in ko sta ho sestala, gorko je objel in poljubil kraljeviča — vesel, da je dobil zlatogrivea, kterega je želel uže tako dolgo in tako gorko. Samega veselja ni vedel, kaj bi. Napravil je gostijo in vsi v palači, dragi mogočni podložniki in služabniki, so se veselili s kraljem vred lepega konja, pa hvalili kraljeviča, kteri je sedel pri mizi — kralju na strani. Dva dneva so gostovali, tretji dan pa je dal kralj tiča s tičnico vred kruljeviču in kralieviČ se je vrnil k Heleni in h konju, na katerem je s kraljico vred odjaiial proti douiu urno kot blisk.
nasproti večini in tako ovirana v svojem delovanju, kakor je naša. Jaz kakor zastopnik na tej strani izjavljam, da nam je pravica in ne samo dolžnost, da se natanko obvestimo ob tem vprašanju, a ker ga nismo dobili tiskanega, stavim formalnij predlog, naj se pozove deželni odbor, da čirn preje di tiskati to poročilo, in je d& potem komisiji in razdeli potem med nas. (Manjšina : Živio!)
Na to se je čitala neka interpelacija posl. M a n d i č a v italijanskem prevodu. Po prečitanju se je dvignil poslanec Man d i č: Pred licem zastopnika vlade izjavljam, da to ni moja interpelacija. Moja interpelacija je bila sestavljena v hrvatskem jeziku. (Predsednik kriči in mu ne dovoljuje govoriti.) M a n d i ć : T o j e t i r a n s t v o J (Mandič in tovariš so interpelovali radi dejstva, da je deželno sodišče dunajsko zapisalo v informacijsko tabelo neke obtoženke r Z u s t a n -digkeits gemeinde Pisino, ItalienM)
Po tein pristnem označenju postopanja večiae zaključil je predsednik sejo
DOPISI.
Iz Brega, dne 29. januvarja (Izv. dop.) Kako je vendar zvit dopisnik S .Krasa* ali bolje iz
B.....ca v 12. št. „Edinosti* zjut. izdanje.
V svoj dolg ali puhli dopia-odgovor stlačil je odgovor na dopis iz Brega in poslano g. Ivana San-•ina. Ce tudi sprejmem tendecijozni odgovor na dopis, dvomim pa, da se zadovolji tudi g. Sancin s takim odgovorom na svoje »poslano*. Poslano se loči od navadnega dopisa bistveuo — tam kaže mož svoje čisto lice s tem, da se je podpisal. Nasprotniki pa se svojim odgovorom niso pokazali svojega lica, ker skrivajo svoje ime še vedno „pod polovnik"; s svojim zadnjim dopisom se niso oprali, ampak so še vedno to, kar jih nazivlje g. Sancin v sklepu svojega poslanega.
Ne ponašajte se, da ste dregnili v osinjak se svojem (prvim) dopisom: Pozvali ste nas, da navedemo dokaze za to, kar predbacivamo v prvem dopisu iz Brega vašim ,uzor*-možem.
Drugi dan je kralj osedlal konja zlatogri-vega, pa jezdil na plan. Al ko ga je požgačkal z ostrogama, poskočil je, vrgel kralja raz sebe, spremenil se zopet v volka in udri za kraljevičem in kraljico. Došedši ju, djal je: .Kraljevič, razsedi konja, pusti ga Heleni in zavsedi mene'. Kraljevič ga je slušal in jezdil s kraljico kraj sebe. Na mesto, kjer je raztrgal volk; konja, prišedši, djal je volk: .Zdaj me razsedi; tu sem ti raztrgal konja, zato pa potlej mnogo pomogel, zavsedi konja in jezdita, kamor hočeta, jaz sem te doslužil".
Volk je zdaj stekel in k malo zgubil se v grmovje, kraljevič pa je britko jokal, ker mu je bilo žal za dobrotnikom, jezdil ves potrtim srcem naprej.
Dolgo sta jezdila. Prijezdila sta na lepo ravnino. Ondi sta obstala, razsedla zlatogrivea in ga pustila da se je pasel, kraljevič pa so je vlegel, del tiča zraven sebe, in Lena je sedla zraven.
Tu sta zaspala oba. Brata kraljeviča sta prehodila mnogo sveta iskaje tiča, pa ga nista dobila nikjer, in ravno sta se vračala domu po tej poti. Prišedši do brata in do kraljice, precej sta njega spoznala. Videla sta konja in tiča. Silna želja se je zbudila v njuuih srcih in srd, ker je
G. Kraljić bi moral biti do sedaj z nami jako zadovoljen ter se še posebno zahvaliti gosp. uredniku, ki črta in krči naše dopise !
No, na to opazite zopet gotovo, da sumničimo. Ne, na naši strani je sveta resnica in pravica f Le še malo potrpite in ne repenčite se! Predsednik kmetijske zadruge : „Sancin-KraljiČ" ! Ne, to je prehudo! Ta dva inoža sta si tako različna kot dan in noč.
Nič ni hudobnega, ako se očita g. Kraljiču, da si je kot zadružni predsednik (morda po tarifi dopisnikovi) prav dobro /aračunil pota in to še celo, ko je šel k odborovi seji t Klane, dočim so drugi odborniki to storili brezplačno.
Kako je g. Sancin požrtvovalen, kaže to, da si ni š« nijedno pot vračunal na račun zadruge !
G. dopisnik hoče tajiti celo, da ni vzel g. Slavca v svojo obrambo, kar znači, da ne v6 danes, kar je včeraj pisal. Naši napadi, kakor jih nazivlja, so utemeljeni in podprti z dejstvi. Pa saj to sami dobro veste, ko zaključujete to stvar jednostavno: „naj g. Slavec sain obračuni z vami'.
Kar se tiče .Zajca", omenjenega v dopisu s Krasa, bržkone g* je g. Kraljic sam prinesel na mizo g. dopisniku, za kar pa nism* mi najmanje odgovorni. Vso to stvar prepuščamo g. dopisniku ali pa „Zajcu" samemu.
Tudi dne 27. dec. (v Ospu namreč) ni bilo agitacijskega shoda, ampak naša narodna stranka se je sešla in to edinikrat, da se sporazumi, kako ima nadalje postopati v blagor občine. Naše može ni vleklo tja ne rujno vino ne pečeno tele, ampak zavest, da vrš<§ svojo dolžnost. Časi, ko je jed in pijača odločevala pri volitvah usodo našega naroda, so minoli.
Kdo je preprečil, da nista volila dva občinska odbornika vaše (?) stranke ? — Smešno in hudobno ! Eden onih dveh, ki je baje obljubil glasovati za vašega »Pepeta*. je tudi nepresiljetio v pričo petih veljavnih mož dal trdno besedo glasovati za g. Sancina. Da se ne zameri ni jedni ni drugi stranki, — je molčal in po njegovem vzgledu hotel je ravnati drugi, kakor je zatrdil že dne 27. decembra v Ospu; ob enem pa je odločno se izrazil, da ne d& nikdar svojega glasu Kraljiču ! Tako je, dragi moj dopisnice 1
Zadevo o žuganju z bolniškimi stroški, posojenim denarjem, smo omenili kot dejstva, koja se lahko dokažejo. Skrbeli pa bodemo za dokaz, da se je ponujalo od vaše strani 300 litrov vina; in potem bomo videli, ako boste toliko moški, da darujete to množino vina družbi sv. Cirila in Metoda.
Gledč opazke, kdo je bil izvoljen v I. razredu, izjavljamo zopet, da sta bila faktično izvoljena gg, Benkovifi in Jereb obč. odbornikoma. G. Sancin je bil res tudi navzoč, toda ne k o t u d komisije, ampak kot povabljeni zapisnikar po dobroti. Povzdignil je pač svoj glas, ali pri taki ▼zor-komisiji zastonj! V tolažbo g. dopisniku pa povem, da je isti z drugovi storil tudi pozneje svojo dolžnost. Tudi o tem se prepričate kmalu, prosimo le malo potrpljenja.
Sancin bo imel v tej zadevi gotovo svoj delež (a ne levov), temveč časten!
brat tako srečen; in kaj sta storila?! Umorila sta spečega brata. Kraljica zbudivši se prestrašila se je in britko jokala, ker je videla kraljeviča umorjenega. UpraŠal jo je starši kraljevič: .Deva, od kodi si iu kako ti je ime?* in povedala mu je rada ali nerada, pa očitala smrt kraljičevo.
Srdit je potegnil meč iz mečuice in nastavil joj na prsi: .Poslušaj ! Ti si zdaj v najinih rokah. Pojdeš z nama, popeljeva te k najinemu očetu, pa mu boš morala reči, da sva midva pridobila tebe
in tiča, pa zlatogrivca, — smrt--smrt —
--pa zamolči, povedi in obljubi. Če boš, če
ne, prebodem te pri priči do gorčega irca, da izdihneš dušo svojo poleg mrtvega ljubljenca."
Kraljica se je prestrašila. Zavdale so jej besede kraljevićeve neznansko grozo. Obljubila je, da mu spolni željo, kakor zahteva. Zdaj se je vnel pa prepir med kraljevičema za-njo, za konja in za tiča. Da bi se sporazumela, vadljala sta, in kraljico je dobil srednji, konja in tiča pa starši kraljevič. Pustila sta brata na mestu, odpeljala .krasuo Leno" m odnesla tiča.
Volk dobrotnik se je bil zatekel v tisti kraj in prišel do mrtvega kraljeviča, kterega je precej
Grd madež pa ostane na obrazu komisije, ker so pravično stvar teptali z nogami s tem, da so že izvoljenim odbornikom črtali glasove! Ta čin poleg družili podpira še največ vse naše trditve, pri kojih ostanemo, ne da bi še nadalje odgovarjali na vaše — in to ponavljamo — puhle dopise, s kojimi se nikakor ne operete, temveč ostauete to, kar vas je imenoval g. Sancin v svojem poslanem. Punktum !
Političke vesti.
▼ TRSTU, dne 81. janurarja. 189«.
Deželni zbori. Tržaški. O štirih točkah navidezno nikakoršne bistvene važnosti, imel bi bil razpravljati naš deželni zbor v poslednji svoji seji. Toda namesto tega dogodilo se je nekaj, kar nikakor ne more presenečiti človeka, poznajočega tržaške odnošaje : poslanci S p a d o n i, Edgard Rascovich, Ca m bon, Venezian in drugovi prinesli so v razpravo po načelu „C h i coni a n d a q u i P": .Italijo v Afilkl", Baratierija z vsemi njegovimi »junaki" v Eritreji in pa oni ve-leslavni ,XX Settembre", ki jim vedno še roji po glavi. Da je bilo o tej namerovani komediji v naprej obveščeno običajno .občinstvo" na galeriji, dokazalo je dejstvo, da je bila galerija tem povodom tako natlačena, kakor redkokedaj. In ta galerija storila je, kakor običajno, svojo .dolžnost" v občo zadevoljnost gospode poslancev, ki so nastopili v tej, vse drugo nego — lojalni „seji". Gledalcev — ne, poslancev iz .liberalnega" in .konservativnega" taborja zbralo se je tem povodom tudi prilično število; bilo jih je 41. Takoj, ko je bila godba odigrala preludij — ne; oprostite, ako si skromni poročevalec misli, da je bil v gledališču ; treba reči: takoj ko so odobrili zapisnik II. seje, pokazal se je med splošno pozornostjo na pozorisču onorevole Spadoni. Izpovedal je kar na kratko, da nikakor ni treba misliti, da je on s svojimi somišljeniki v poslednji seji osta-vil zbor na cedilu radi tega, ker je hotel demon-strovati proti deželnemu glavarju. Nikakor ne! Pač pa je hotel s teiu zaprečiti, da ne bi bila iata seja zajedno zadnja seja, ampak da se je morala sezvati še jedna, v kateri naj se razpravljajo nekateri predlogi, ki niso došli še v razpravo. In vrli .onorevole" Spadoni šel je kar naravnost na svoj cilj: vprašal je deželnega glavarja, kaj je s predlogom, glasom katerega naj bi deželni zbor izrekel svoje simpatije Gallianu, Baratieriju in vsej tslavni" italijanski vojski v Eritreji, dodavši željo, da ista čim prej premaga in potoIČe vse svoje sovražnike. (Gledalci na galeriji podkrepili so ta .patrijotiški' in plemeniti predlog z burnim ploskanjem in viharnimi ,bravo '."-klici). Deželni glavar je v odgovor nekako ginjeu naglasil, da tudi on (deželni glavar dr. Pitteri) občuduje junake v Afriki, kakor jih občuduje ves svet (?), junake, ki se borijo v Afriki za civilizacijo (? ?) (Ta izjava je se*eda vzbudila navdušenje gledalcev na galeriji, toda lovor-venec ni padel nobeden). Sitno je le to, da je neki §. 48. poslovnega reda, ki brani deželnemu zboru razpravljati o predmetih, ki ne spadajo v njegov delokrog.
spoznal. Smilil se mu je, rad bi mu bil pomogel pa ni vedel kako. Žalov^je poleg njega zapazil je
v višini starega krokarja in njegove mladiče. Plavali so v zraku nad mrtvim in hoteli ravno se spustiti nanj. Volk se je skril brž za grm, in ko so bili krokarji uže na truplu in hoteli ga trgati, skočil je izza grma in zgrabil mladega krokarja. Uže ga je hotel raztrgati, pa stari krokar je zakrokal in spregovoril: „Usmiljeni volk ! Nikar, nikar, oj nikar ga ne mori; saj ti ni storil nič žalega." — .Nič žalega ne storim mladiču", zavrnil je volk, ,ako uslišiš mojo prošnjo. Preleti trikrat devet dežela in trikrat deset kraljevin in poišči pa meni prinesi take vod«, s ktero oživim mrtvo to truplo," — .Prinesem ti je, le spusti mladega". Zdaj je spustil volk krokarja in stari je odletel. Za tri dni je priletel nazaj in prinesel vode. Poškropil je volk ž njo mrtvega in vstal je kraljevič živ in zdrav, kakorsen seje bil vlegel.
.0, kaj sem tako dolgo spal 1" začudil se je, ko je vstal; pa prestrašil se je, ker ni bilo ne kraljice, ne tiča, ne konja nikjer. Zagledavši pa volka, razveselil se je zopet in uprašal dobrotnika, če ve, kje je Helena, kje tič, kje kouj.
.Onoi". Spadoni je izjavil na kratko iu okroglo, da obžaluje, da obstoji tak pa-g r a f (!!) in zanirmljal je še nekaj, kar je vzbudilo zopet splošno navdušenje galerije. S tem je končal prei prizor.
Drutji prizor: Deželni glavar je priobčil, da mu je došel predlog poslanca dr. C a m b o n a gledć vporabe slovenskega jezika pri z e m -ljiščnih knjigah. Ta predlog (resolucija) zahteva, da naj se izroči ministru pravosodja spomenica, s prošnjo, naj bi minister izdal začasno naredbo, (dokler namreč dež. zbor tržaški na bi skoval zakona po želji dr. Cambona), glasom katere naj bi se takoj odpravil sedanji .red*, pol katerem trpć zemljške knjige tržaške. A gospod dr. C a m b o n zahteval je tudi, da se ta njegov .nujni" predlog reši takoj. (Glej v prvem prizoru izjavo Spadonijevo! Poročevalec.) In dr. Cambon je utemeljeval svoj .nujni" predlog tako temeljito, da je v svojemu govoru napadel ministerskega predsednika grofa Badenija, češ, da se isti bavi najrajše z Galicijo. Posledica temu bila je : ukor od strani vladnega zastopnika dr. Conrada, ki je zavrnil onorevol Cambona, da ministerskemu predsedniku ni treba pouka Cambonovega, kako n^j izpolnjuje svoje dolžnosti, da-si res ne more isti teroe^ito poznati vseh krajev monarhij«. (Trsta njegova ekscelenca ne more poznati „temeljito", ker je naše mesto piedaleč od Dunaja. Poročevalec). Gospodje so se £e nekoliko prepirali o Cambonovem predlogu, no sklenili so konečno, da ga izročć deželnemu odboru v proučenje in poročilo.
Tretji prizor: Čitanje zakonskega načrta o gasilnem redu. Vse hladno.
Četrti prizor: Deželni odbor je stavil v razpravo svoj predlog gledć nove železniške zveze Trsta z avstrijsko monarhijo (z Italijo imamo tako že preveč zvez). Burgstaller je proti temu predlagal : kakoršna-koli železniška zveza, samo ne zveza „Divača-Loka". (Ploskanje na galeriji). Poslanca Benussi in Venezian pobijala sta ta predlog (Zopet ploskanje). Obveljal je predlog deželnega odbora.
Peti prizor (najlepši!): Z ozirom na dogodke na predvečer .XX settembre" prečital je posl. dr. Venezian predlog dr. Cambona gled£ »osobne svobode". Istega večera je namreč .ponesrečilo" ve5 oieb, ki so bile potem ali zaprte, ali kaznovane z globo. Predlog je zahteval, da naj se potegne dež. odbor v mejah svojega delokroga za varstvo .osebne svobode". V tem prizoru moramo prisoditi lovor-venec onor. E. Rascovichu, ki je v veliko veselje in navdušenje galerije napadal vlado, policijo, sodišča itd. A tudi ne smemo pozabiti poro č e v a 1 c a dr. Veneziana, ki je po vsej moči .podpiral" svojega milega tovariša E. Raseovicha, .mučenika" izza ,XX settembre". No, razgretega govornika je večkrat zavrnil in pobil vladni zastopnik. Cambonov „svobodoljubni" predlog izročili so doželuemu odboru v poročilo.
Sedaj je bil menda konec določenemu .programu" Spadoni-Camjion-Kascovich-Venezian, kajti cela tolpa „onorevolov" — pobegnila je iz dvorane. Deželni glavar dr. Pitteri prosil je sicer b gune,
„Dragi moj, kaj ne veš, da sta te umorila brata. Vzela sta ti vse, pa šla domu. Zato pa hiti : brat tvoj vzame „krasno Heleno" za soprogo, ženitoval bo uže jutri. Da pa prej prideš domu, zavsedi me."
Zavsedel je kraljevič zopet dobrotljivega volka in kmalu sta bila pred mestom. Tu sta se poslovila; volk se je vrnil, kraljevič pa je šel v mesto. Prišedši v palačo, videl je veliko zbranih mogočuikov, očeta, brata in kraljico ž njim. Ravno so se pripravljali k poroki. Približal se je kraljici, ona ga je pa spoznala in uskliknila: .Ta je moj pravi--moj —--1" Vsa vesela je planila k njemu, objela ga in ovila mu roke okoli vratu.
Kraljevi v. "h" uf ni se je prestrašil; sam ni vedel, kaj ui zi-čt-i. Kraljica je zdaj vse povedala, kaj in kako. Kralj »t je razsrdil nad sinoma in del vječiti ju, mlajši sin ■ i y v sel krasno kraljico in veselo žive! u <t ro kraljevaje po očetovej smrti.
(Daije prih.)
da naj potrpe še par minut — zaman! Šli so. (Ploskanje.)
Šesti in zadnji prizor: Ker je deželni glavar sprevidel, da je ostalo na pozorišču premajhno število „onorevolov", izjavil je, da mora zaključiti sedanje zasedanje deželnega zbora zaradi nesklepčnosti, dasi bi imela zbornica razpravljati še nekaj. S tradicijo-naluini trikratnim „Evviva* na Nj. Vel. koučalo je to — epohalno .zasedanje" deželnega zbora tržaškega.
V	deželnem zboru češkem niso Nemci nič kaj zadovoljni. Sosebno jih je razburilo, da vlada ni poslala svojega zastopnika v zadnjo sejo odseka, ki naj bi se posvetoval o predlogu Nemcev za osnovanje narodnih kurij. Na predlog poročevalca dr. Ru«a so sklenili povabiti vlado, naj označi svoje stališče nasproti temu predlogu Nemcev. Iz postopanja vlade je sklepati, da ni ravno navdušena za to željo Nemcev.
Deželni zbor moravski je sklenil zasnovati hiralnico za 300 oseb v proslavo 50letnega jubileja cesarjevega.
V	deželnem zboru tirolskem so predlagali posl. Hiru in tovariši, uaj se na vseh tirol-sko-nemških gimnazijah uvede obvezni pouk v italijanskem jeziku.
Atentat v Lizboni. Dne 29. t. m. je vrgel neki anarbistiški delavec kamenja v voz, v katerem se je vozil kralj se jpvojim adjutantom. Kamenje je ranilo le adjutanta. Storilca so zaprli. Isti je kričal: Živela socialna revolucija.
Židov v Avstriji je 1,141.715: v Dolnji Avstriji z (Duiajem), 128.784, v Gornji Avstriji 1078, na Soinograjskem 89, na Štajerskem 1979, na Koroškem 164, na Kranjskem 89, v Primorju 6268, na Tirolskem 737, ua Češkem 94,479 na Moravskem 45,324, v Sileziji 10.042, v Galiciji 770.468, v Bukovini 82.717, v Dalmaciji 329.
L. 1894. bilo je v uredništvih Dunajskih listov 107 Židov in sicer pri „Neue freie Presse" 18, „Neues Wiener Tagblat" 20, .Presse" 15, „Vorstadt - Zeitung" 6, ,Wiener Tagblatt" 12, , Fremdenblatt" 14, „Illustr. Extrablatt" 16, „Deutsee Zeitung", predno so jo kupili antisemiti 6. In iz takih virov zajemajo kristjaui tudi pri nas mnogokrat vso svojo modrost.
Listina deželnih šolskih sovetnikov v Pešti obsega 12 imen, a med temi samo jednajst Židov t
Rusija. Ruska akademija znanosti izvolila je v slovesni seji 11. t. m. pod predsedništvom velkega kueza Konstantina papeža Leona XIII. svojim častnim članom.
V	Petrogradu se ustanovi poseben tiskarski urad za zastopuike časopisov, ki bodo poročali o slavnosti ob carjevem kronanju. Zunanjim zastopnikom priskrbi poslanstva izkaznice.
Veliki knez Mihael Nikolajevič bil je potrjen v predsednika državnega zbora za 1896.
V	Varšavi osnoval se je poseben komitet, ki hoče skrbeti za odpoailjatev velike udanostie deputacije poljskih plemeuitašinj k carici povodom nje kronanja.
Ruski budgetni proračun za 1896. kaže dohodkov iu troškov po 1.361.547.994 rubl. - Dohodki : redni 1.239,471.695 rub., izredni: večne vloge državne banke 2,200.000 rub., razpoložnina drž. rente 119,867.299 rub. Troški redni : 1.231,088.414 rub., izredni za zgradbo železnic 130,459.580 rub.
V	primeri z 1895. proročunjenimi je več dohodkov za 106,114.382 rub., največ od dohodkov železnic; a tudi od monopola na žganje, od carine itd.
Car namerja uvesti na Kavkazu popolne pre-osnove. Na čelo te uprave postavljen bo Aleks. Petrovič Oldenburški, ki dobi mnogo obširneje polnomočje, nego so je imeli dosedanji upravitelji na Kavkazu.
Petrograjski „Kraj" piše o poljskih izseljencih v Ameriko, katere ceni ua 2 milijona, poleg jednega milijona Židov, ki so se preselili s Poljaki. Poe-lednji se od vseh izseljencev najbolj držć katol. duhovnikov.	„SI. Svet".
Italija v Afriki. Včerajšnja službena, iz Rima došla poročila javljajo, da je podpolkovnik Galliano s svojo četo dospel živ in zdrav v Ba-ratierijev tabor. Galliana je spremljal kot vodja jeden Makonenovih podnačeluikov. Vsled te Me-nelikove velikodušnosti zavladalo je po vsej Italiji splošno veselje.
Nadalje pravijo, da je Baratieri premaknil svoje straže nekoliko proti bližajoči se vojski Me- • nelikovi, t. j. do Ainbe Sion, nekoliko južno od j Adigrata. V kratkem da mora priti do bitke. Ako j dospe general Da Bormida v kratkem v Adigrat, bode imel Baratieri 28.000 mož na razpoloženje, ' Menelikovo vojsko po sodijo sedaj h krati samo ! na 70.000 mož, bržkone, ker hočejo z vedno padajočo cenitvijo slepiti same sebe.
Različne vesti.
Potrjen (zakon. Nj. Vel. cesar potrdil je zakonski načrt, ki ga je bil sklenil deželni zbor istrski glede razdelitve krajevne občine Lovrana v dve novi krajevni občini: Lovrana in Moščenice.
Železniški načrt Trebnje-Mokronog. Odvetnik dr. Arnold Beck na Dunaju in posestnika grofa Barbo in Ljudevit baron Berg v Mokronogu dobili so za leto dnij koncesijo za tehniška pripravljavna dela za zgradbo normalne železnice ali pa železnice na ozki tir od Trebnjega ob dolenjski železnici pa do Mokronoga.
Ples društva tržaških veteranov. Društvo tržaških veteranov vabi svoje Člane in prijatelje društva na običajni, vsakoletni ples, ki ga priredi nocoj v gledališču „Armonia". Začetek ob 9. uri. Vstopnina za gospode 1 gld., za gospice 50 uč. Vsakemu gospodu pa je dovoljeno dovesti s seboj jedne danio, za kojo ni plačati vstopnine.
S Prošeka nam pišejo koncem januvarja 1896: Kdo bi li rekel, kdo, da so pri nas ugodna tla za zalego ali „Lego- ? Ali bi pa kdo kedaj rekel, da je mogoče pri nas osnavati .Lego" ? Kratek od- ! govor: „Ne" ! Tudi jaz dal bi vprašalcu sličen j odgovor, in še zraven dostavil: .Nikoli" ! Vseka- j kor pa bi se varal. — V nedeljo vlačila se je I neka zalega po naši vasi ter nastavljala limanice; i ker pa je bilo vreme dokaj mrzlo ni bilo takili j ptičev, da bi se vjeli; le nekaj „čukov" je obse- j delo na liraanicah. Te uboge nevedne živalicespra- j vili so v kletko „generalska". Ali kaj se je zgo- j dilo, ko so se živalice naživile in okrepčala: frk skozi vratca. — Čuk je pozabil zapreti kletko. Kam sem vendar zašel? Saj vendar nimam namena, da bi opisoval tičji k v.
Take je o pustnem času: človeku rojijo po glavi vsakovrstne misli; tu ples, tam veselica, tu „vetyon", tam zopet .kason"; in če človek nima denarja, mora čepeti doma v svojem I. ali V. nadstropju.
Ni pa prijetno čepeti doma v času razveseljevala. Ne, idimo, da le denarja dobimo 1 ali kam ? — Propagando širiti za „Lego" v okolici! gospoda od „Lege" že plačajo! — in to naravnost na Prosek!
In res prišlo je v nedeljo neko človeče na Prosek, katero je pa najbrže pozabilo, da je s Prošeka doma. Revše, kaj ravno na Prosek si prišlo ? Tu ne bode kruha, ker te poznamo, kaj si in kaj znaš. Tako poznamo tudi tvojo družbo. Zakaj nisi rajše pričelo kje drugje, kjer te ne poznajo ? Utegnilo bi jim ti utepsti marsikaj v glavo, pri nas pa, „očjo, fiasco!"
Ta hrabri „Baratieri" zbral je svojo trumo, med to tudi adjutanta, na posvetovanje. Posvetovanje vršilo se je tajno v adjutantovem taboru pri lesenih mizah in lončenih vrčib. Kadar so se čutili dovolj ohrabrene s „ta črnim", dvignili so se in hajd na lov na Šoauce! Ujeli so jih nekaj ter spravili v svoj tabor. Naučili so jih tudi nekaj postav, ali ubogi Šoatici razumeli niso niti besedice, le toliko «0 vedeli, da so pili.
Ko je pa glavar „lovcev" izustil v klasični italijanščini: .Adešo giumaiemo par la lega", pogledali so se ubogi srpo, kajti pomena teh besedij niso razumeli ter se kar tresli pred to komando.
Na to vzel je hrabri Baratieri krožnik ter začel nabirati „velikodušne" darove; kompanija pokladala je tresočo roko darove na altar boga Perima, tudi Š«anci morali so »polniti svojo dolžnost. Nabrali so nekaj kufra, nikla ni bilo, kron pa še trnjevih ne. Kislim obrazom spravil je glavar .radodarne" doneske, zdelo se mu je najbrže premalo, kajti kufer ne izda veliko.
Tako se je vršila prva ponesrečena poskušnja. Čudno, kaj menite gospod urednik; kaj ne, da se jim je pamet zmešata? Jaz ponavljam, da proseška tla so pretrda za .Lego", zrak je prerezek, osobito pa če je ustala burja, — ajaj zalega je končana!
(Je bi se pa kljubu temu ujelo v to mrežo nekaj zaslepljencev, gotovo ne ostanejo dolgo ujeti, kajti „Lega" hoče, da se jo podpira, ujeti ptički pa sami ne bi imeli konopelj, da bi jih zobali.— Vi pa, ki ste zavedni, toliko Prosečani kolikor Kontoveljci, nikar ne pustite, da vam bodo hodili taki „antikristi" oznanjevat novo vero; povejte jim, da ne potrebujete njihovih nasvetov, ker sami ste bolje poučeni nego so oni, ter pokažite jim pot, po kateri so prišli.
Največa sramota bila bi za vsakega, ki bi se dal pregovoriti od takih izdajalcev ter podpirati svojega največega nasprotnika. Vedite, da „Lega" lioče imeti le denarja in nič drugega, od tega pa, kar bi kdo uplačal, ne bode imel nikoli najmanjšega dobička.
Največi bedak bil bi tak, ki bi svoji družini trgal ter metal svoj krvavo zasluženi deuar v žrelo zmaju. S tem bi izdajal svojo domovino. Za take bi res veljal izrek:
Strelu udri iz višim Izdajalca domovine!
Dostojno pa so proseški rodoljubi proslavili snovanje „Lege" s tem, da so nabrali za našo družbo sv. Cirila in Metoda okroglih 50 Ikpoiu
Živeli, hvala in čast jim!
Pazite na otroke! Kolikokrat smo morali že ponavljati ta vsklik v svarilo brezbrižnim starišem, ttda žal, prepogostoma se vedno še ponavljajo slučaji, da puščajo stariši svoje otroke brez nadzorstva in posledice so — prepozno kesanje in pa trpljenje, katero mora prestajati ubogi otrok zaradi brezbrižnosti svojih roditeljev. A večkrat celo mora uboge dete umreti, ker je ponesrečilo na ta ali oni način. Predvčerajšjem dogodil se je tak slučaj pri sv. Alojziju. Šestletno Marijo Furlan ostavila je mati samo v kuhinji. Na ognjišču bil je ogenj. Otrok se je spravil k ognju, obleka se mu je nnela in sreča je še, da je na kričanje otrokovo prihitela mati iu zadušila ogenj. Dekle je sedaj v bolnišnici. Opečeno je posebno na licu tako hudo, da bode imelo obraz popačen svoj živi dan.
Koledar. Danes (1. februvarja): Ognjeslav ! (Ignacij), škof, muč. — Jutri (2.): I. predpelnična nedelja. Svečnica. (Darovanje Gospoda). — V ponedeljek (3.) : Blaž, škof; Oskar, škof. — Polna luna. — Solnce izide ob 7, uri 31 min, zatoni ob 5. uri. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 4 stop. ob 2 pop. 9.5 stop. C.
0 slovenskem leposlovju.
<D*Uo).
V krvi.
i.
K odvetnika dru. K. Pajku, oženjenemu možu, kateremu že „sive nitke" po redko prepredajo .do sredi prsi segajočo brado", prihaja njegova ljubimka, „vitka, dražastno lepa, modrooka plavo-laska", povedat mu, da je nepopisno srečna „v tej grešni ljubavi", a mirna ni, ker je bila že tolikokrat v nevarnosti, „da zapazi milostljiva to početje. Prišla ga je opomnit prisege, ker.,..
II.
Dvainpetdesetletni „mali, sloki, skoro popolnoma plešasti" Vrhnik je bil diurnist pri dru. Pajku. Mož je bil silno naiven (uaj rabim to besedo v širšem pomenu, da mi ne bo treba Vrhnika še nadalje opieovati). „Njegova jedra in zala žena Urška" je imela triintrideset let, „ko se je zgodilo tisto čudo".... „Vrhnik in Vrhnikovka sta se bila vzela že pred dvanajstimi leti. Otrok nista imela. Tudi pričakovala jih nista več". „Včasih si jih je Vrhnik nepopisno želel". — „Po dvanajstih letih eo mu zamrle vse sladke nade". — „In vendar se zgodilo to, Česar je se Vrhnik ni več nadejal*.
.Čudo, čudo! so sikali porogljivo zlobni jeziki. Vse predmestje se je smejalo ter zbijalo naj-»trupenejše in najpodlejše dovtipe".
.Vrhnikovka je prodajala po mestu loterijske srečke". Hodila je ob vsakem vremenu po mestu, ,od gostilnice do gostilnice, od kavarne do kavarne", ter je morala prenesti marsikatero žalitev. „Na vse prostaščine je smela odgovarjati le z ljubeznivimi, uslužnimi nasmehi in s prijaznimi besedami. Pri tem ji je lice, mleko in kri, s pe-četka pač čestokrat pobledalo od ogorčenosti, ustnice so ji pač premnogokrat od bolesti vstre-petale, in njena ponosna, krasna postava je zadr-getala včasih kakor pod silnim neuaduim udareem
biča, ko je videla, da si z nesramnim licem svoji vsakdo pravico, ravnati z njo pregrešno, ako je le kupil majhen listek od nje*. — „S časoma pa se je privadila vsema. Otrpela je. Propadala je in — propadla*.
„Na podle dovtipe mladih starcev, na frivolna vprašanja visokorodnih pijancev in drzne dejanske napade mlečnozobih mladičev je odgovarjala poslej z gromkim, pohotnim krohotom, žarkimi izzivajočimi pogledi in — s še podlejšimi Šalami".
In potem ? „Kdo bi si mislil, da morejo loterijske srečke prinesti v hišo razen novcev tudi tak božji blagoslov!', rekalisososedie.
„Diurnist pa je plaval v morju blaženosti". Namišljeno očetovstvo ga je kar opojilo. Blaženi čuti so mu prevzemali dušo, da je pozabil svojega dela, in to mu je pri neslo marsikak ukor.
,V istem času pa je hodila uiegova Urška, jezna in namrščenega čela, po hodniku finančnega ravnateljstva". — „Pet goldinarjev mesečno in niti vinarja manj", — „če pa ne, hm, pa povem Vse njegovi blagorodni milostljivi«.--
,In ko je za nekaj časa zapuščala ravnatelj-itvo, se ji je svetilo od zadovoljstva tolsto lice".
„To sem ga 1 — Ha, ha 1*
.Potem pa se je ustavila sredi ceste, si potrkala s kazalcem sredi čela ter se glasno za-krohotala".
,Ta bebec! — Ha, ha! Ta stari, slepi bebec 1' —
* •
Neko nedelo proti večeru so pri Vrhnikovib potrebovali babice. Prišla je Kocmurka ter pred presrečnega Vrhnika položila — dekletce in fantiča. Dva dni za tein so imeli krst in botrinjo. Navzoča je bila babica Kocmurka, žena .ogromnega životnega obsega, zabuhlega, rdečega obraza in velikega višnjevega nosu, kateremu so na koncu cvetle tri bradavico«. .Babica si je že pred začetkom pojedine prilastila skrivoma skoro celo pogačo, nekaj jajec in klobas, pa četrt lonca masla". Boter „Kovač č, mnjhen, zavaljen možiček, čigar levo oko se je neprestano solzilo, je bil hud mnogojedec. V kratkem času je popil tri litre vina. pojedo! pol plečeta, osem ocvrtih jajec, dve klobasi, skoro četrt pogače ter izpraznil še pol buteljke*. Botra j«' bila Kovačičeva žena, .dolga, suha ženska, zoperno se križevajočih očij in velikih ust, iz katerih so ji gledali dolgi, rumeni zobje zgornje čeljusti*.
„V treh urah so bile vse sklede in steklenice prazne", in razšla se je izbrana ta družba.
To je površno vsebina povesti .V k r v i", kolikor je je v prvi štefilki .Zvonovi". Ali naj jo analizujem z ozimni na .Zvonov" program f Preveč bi mi naraste I spis! Nalašč sem koj v začetku navedel najmarkantnejše odstavke iz programa, da cenjeni čitatelji lahko primerjajo program .v teoriji in ▼ praksi". Zato zadostuj le nekoliko opomenj 1	* *
Leposloven upis naj poučuje ali razveseljuje in razvedruje, ali — najbolje — oboje skupaj; vttckakor pa mora biti njegov vpliv blaiilen.
.V krvi" nam g. pisatelj omeni — na ne prav dvanajstih straneh (toliko je namreč te povesti v prvi številki) — nič manj nego tri osebe, ki so prelomile zakon (Vrhniko.vka, ,nekdo" pri finančnem ravnateljstvu, dr. Pajk), druge osebe, kar nam jih je natančneje predstavil g. pisatelj, so toli neprijetne vnanjosti in takih lastnostij, da Človeku kar mrzč (Kocmurka, Kovačič in njegova žena). Ko je človek prečital ta spis, je v nekako takem duševnem položenju, v kakoršnem je telo po .prekrokani" n>či, — .mačka" ima. (Naj se mi blagohotno oprosti ta primera!) Dvomim, da bi oče, kateremu je resno na skrbi prava vzgoja otrok, dal v roke sinu ali hčeri takega beriva, in dvomim, da bi bil<» soprogu ljubo, če bi mu soproga hlepela po taki duševni hrani. Zdi se mi, da je ta povest spisana kot uzor, kako pisatelj ne sme pisati, če se hoče držati .Zvonovega" programa. Skoraj dvanajst strani beriva, pa srečavaš same propadle in grde osebe, niti enega značaja, liti enega lepega prizora ne najdeš I
Morda pa moja sodba ni pravična ? Morda se nisem še iznebil „tiste šablonske starokopitno-sti in malomeščanske ozkosrčnosti ?u Mogoče ! Toda ne morem se iznebiti misli, da čitamo v ta nainen,
da se poučujemo in razvedrujemo. Le tedaj se bom dobro počutil, kadar ine berivo zadovolji, kadar mi pusti blagih spominov. Če pa bom po prečitanju kakega leposlovnega spisa čutil v sebi duševno praznoto ali neprijetno razburjenoit, tedaj spis ni dosegel svojega namena ; Če ga je pa dosegel, tedaj pa njegov namen ni bil pravi.
»Ali prijatelj*, mi poreče morda kdo, .ti ne umeš rejalistike ! Takč je rejalistično in rejalistično je moderno !*
Naj si dovolim opomnjo, da si rejalistiko, kakoršne zahteva leposlovje, mislim nekoliko drugačno, zdravo. Odkrito priznavam, da mi je stari .izvoženi tir našega pripovednega slovstva* mnogo ljubši nego nova smčr. Tolik napredek se mi zdi „prevelik" za slovensko leposlovje.
Ako bom hotel komu pokazati svojo lepo domovino, njene gore, doline, ravni, vode, gozde polja itd., menda ga ne bom vodil le okrog mlak ■* mu tam kazal razno golazen, ne bom mu razkazoval pustinj, ne bom ga vodil po zahodih, ne bova iskala skrivišč podganam in drugi taki nesnagi. In če bi se to zgodilo, zavrnil bi me: .Prijatelj, lepota tvoje domovine se v tem, kar sva videla, morda kaže tebi, jaz se nikakor ne želim take. Bodi zdrav, gledat pojdem druge dežele 1" .Ali oprostite, gospod, iz tega, kar sva videla, lahko sklepate, kako ravno nasprotno, prekrasno je ono, česar nisva videla 1*
Če bo mož toliko takten, da me ne bode hotel žaliti, poslovi se molčć.
Pri koncu smo, ob zaključku nam je podati še nastopno izjavo:
Tega spisa nismo priobčili iz kakoršnihsibodi namer, neprijaznih .Ljubljanskemu Zvonu*, marveč ravno iz naklonjenosti temu listu. Ves čas njegovega obstanka sino pazno zasledovali njega delovanje in vpliv na našem slovstvenem polju, in žal bi nam Lilo, če bi bilo tako eminentno kulturno podvzetje kakorkoli ovirano. .Nova smčr* pa nas je napotila, da smo objavili ta spis, kajti zdi se nam, da bi ravno te vrste leposlovni spisi, ka-koršen je ,V krvi", utegnili postati .Zvonu" oni sovražnik, ki mu odtuji prijateljev, nikar pa da bi mu pridobil novih.	—U—.
B. Literarno pismo.
„ljubljanski Zvon* je postal sčasoma list, ki je na čast narodu. Tu so se zbrale zdrave, čile, večinoma mlade moči, da jih je človek lahko vesel. Tudi — in to je posebno vesela pri-kazeu — ženske moči! Tako je prav; brez žen-stva ni pravega življenja, tudi v slovstvu ne. Hvale vredno je tudi to, da se naši pisatelji in pisateljice uče tu od n a t u r a 1 i s t o v, da od n j i h j e m I j o, k a r j e dobrega in zdravega na njih, nesnago pa puščajo, kjer je.' Te znamenite besede čitam v prvi številki .Ij. Z v." t. I. izpod peresa našega prezaslužnega leposlovca in estetika, g. prof. Jos. Stritarja. Malokdo — če ne nibče? — Slovencev se je toliko in tako tako temeljito pečal vse svoje življenje do sive starosti s svetovno literaturo, malokdo nas si je mogel zato pridobiti toli razčiščenega ukusa ia toli ob,ektivne sodbe nego g. Stritar. Vesel mora biti torej vsak rodoljub, da je mogel naš strogi in ostri kritik Boris Miran pisati o .Lj. Zvonu* tako laskavo in nadebudno. Če že ne napredujemo nikjer zadostno, ponosni siuemo biti vsaj na pro-cvit in napredek v našem slovstvu lu le to je veliko!
Naše leposlovje, ki je dolgo vrsto let hiralo v bolehnem bledem svetobolji, katero so dušili romanticizeni, osladen (ne pravi!) idejalizem in klerikalizem, naše leposlovje, koje je zastopala jedva pičla četica starih, često prekouservativnih, zato premnogokrat tudi uajivnih „priviligirancev", ki niso nikakor radi sprejemali v svojo „nesmrtno akademijo" kak mlajši talent, — to leposb»v|e so osvojile nakrat, čez noč nekako, mlade, zdrave, čile moči, ki so zanesle vanj nov duh, nove aiu6ri, nove ideje in sižeje. „V poslednji Zvonovi številki se neki kosi bero kakor pravi Zola — dobro tako", piše g Stritar. Večje hvale si ne morem misliti in z menoj vsakdo, ki pozna in vč ceniti dela na vsej božji zemlji, od severnega do južnega tečaja slavlieuega, ženijalnega, skoro nedosežnega rejalista Emila Zole! Da, zdrava sapa je začela pihati i pri nas, sapa, ki nam prinaša pristni vonj gorskega rododendrona, ki pa odpihava zajedno vse kužne, smradne bacile, tako, da se nam pač še <l«lgo ni bati časov, ko bi tre-
balo radi našega lepoalovja kakemu slovenskemu Ciceronu javkati: „O tempora ! O moreš!" —Ke-jalizem „Zvonovcov" je sličen gorenjski burji, ki je zjasnila oblačno nebo in prepodila vse umazane megle, da poslej tem lepše sije milo solnčiče na bujno rodovitno polje in bohotno cvetno trato------(Konec prih).
Poslano.*)
V	odgovor na vest, priobčeno v večernem izdanju .Edinosti* št. 13 pod naslovom „V pojasnilo",
—	v koji vesti se navaja vzrok, zakaj njegova rksce-lenra namestnik vitez R naldini ni prišel letos na veliki plen mDd. podp. društva' — izjavljam v svojem in odbornika Krašne imenu, da sva bila v sredo dne 22 t. m. ob 11 V« uri predpoludne v namestniki palači i namenom, da se v imenu omenjenega društva pokloniva njegovi ekscelenci in mu izročiva vabilo na plea.
Ker pa nama je sluga, ki se navadno nahaja v predsobi njegove ekscelence, naznanil, da je gospod namestnik zadržan, ker se udeležuje neke seje, izročila sva povabilo slugi s prošnjo, naj je izroči njegovi ekscelenci. To «va menila, da imeva storiti brez pomisleka, z ozirom na dejstvo, da se je intotako zgodilo vsa tri zadnja leta.
V	dokaz pa, da je njegova ekscelenca res dobil povabilo, nam je pismo, datovano od dne 25. januvarja 1896, katerega dne se je vršil ples, in s kojim pismom je njegova ekscelenca poslal .Delal, podpor, društvu" svoto 15 gld.
Naglasiti moram tudi, da smo z gotovostjo pričakovali njegove ekscelence in je ves odbor bil zbran v atriju gledališča, da vsprejme gospoda namestnika, ali pa eventuvalno njegovega zastopnika, isto dostojan-stvenostjo, kakoršno smo dolžni zastopniku cesarja in cesarske vlade. Odredili smo tuđi pri kapelniku, da naj bode pripravljen, da glasba, na dano jej znamenje, zasvira cesarsko pesem.
Da sem pa jaz vodil deputacijo in ne predsednik gosp. prof. Matho Mandid, je bil vzrok ta, ker istega ni bilo v Trstu radi zasedanja deželnega zbora istrskega.
V	TRSTU, dne 31. januvarja 1896.
Jakob Perhavc,
podpredsednik „Del. pođp. drufitva".
♦) Za »tvari pod tem naslovom uredništvo odgovarja le taliko, kolikor mu zakon veleva-
Najnovejde veatl.
Dunaj 31. Princ Ferdinand Koburski odpeljal se je danes zjutraj v Sredec.
Carjigrad 31. Bolgarski eksarh se si odpotoval v Sredec, ker pričakuje službenega poziva.
Cetinje 31. Avstr.-ogerski ministerski rezident na Črni Gori dobil je povelje, da sporoči Nj. Vel. cesarju Franu Josipu, kak6 se počuti knez N kola. (Knez Nikola je obolel, toda obrnilo se mu že na bolje. Uredn.) Tudi turški sultan je ukazal svojemu diplomatiškemu zastopniku na Črni Gori, da mu vsak dan brzojavno sporoči o zdravstvenem stanju kneza Nikole.
■*+*• -.icjioMV!*'	"""""
■Mirorišta. Piermr« .. je«an 7.19—7.20 »ni«* ju •pomlad 1S96 7 00 ><•■ 7.0'. Oves ca »pomlad rt.05~fl.0S
—	ea spomlad rt.40—6.41 Koruza au oktober .— tnaj-juni 1898 4.31 4.37
''fconica nova <»> i k . f. 7"05 —7-15 oil 79 k<! f 710- 7,20.. od 80 kil 1. 7.15—7 25 od Sl.i	7 0»
7 35. <\ 82 kil. for 7.S5-7.40. - lećm* 5-40-7.80
prm 6 00—«40.
Pfonioa stalna; prodaja 20.000 mt. it. 3 n5. draije. Rrž 5 ni. dražje. Vrome: lepo.
Nitratom trn -i nlkor f. 16.20. —.—., za maj 15.47. Oktober-december 14.15. Silno rastoče !
Hrajta. Ceutritugai novi, postavljen IVst <4
carino vi-uil mlpoAiljatfv pr<teej f, S2'--32.25 Conoaaaa
SS.--33-25 Četforni --3425. V glavah (o . liti) 84.'5
14.50 jako stalno
•-.. »v**« Hauto "m.-i *»pr«;{< za februvar 83'2 >, »a juni 79 25 jako mlačno
H« "urt?, rtjkiuon	< a«* jaaavar —.— ta
anara < 5.50 za maj 84.50. (J n* padajočo!
O ii >mt|uKH tlOP Irt. 31.	j anuvarj ca	
		
	danas	vAeraj
Državni dolg v papirjj , . .	. 100.75	100.75
n n * arnbrn	. 101.10	1 1 tO
Avstrijska renta v slaiu	. 122.50	12-2.50
„ v kr»'inl> . .	. »00.70	100 65
&i'e<ittnt» ukoije . ,	. 372.-	37 50
Loniinu 10 Lst. , . .	. 121.2.-i	1 1 25
M*liolHoui ... ■ .	9.62	62
tO mark . .	. 11.85	11.85
l "0 t.«lj. Ur	44.15	4 15
<
i i
s t i
i «
i
i i i 4 4 i
4
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST
vla Caseraa štev. 16 uhod piazza della Cuaerma.
(naproti wl»M vojalnieii,
prodaja po neverojetnili nizkih cenak vsak>ivr*tuu a»gl«ška
KOLESA (bicykle)
Za»topntvo koles „Paleigh" ii tovarne „Raleitrh Cjele C* L.td. JTnttii uham Angleško" in koles ,Adler" iz tovurne H. Klejer Frankfurt.
Koleia „Raloigh" in Adler ao svetovno 7»:uia, posle Inja rabijo se v nt-miki vnuki.
Kolina pošilja ao na deželo in na v«t» kraje brea veh »trofikov.
Sprejema ie poprava vaakovintnih novih in starih koles in šivalnih atrojer.
V zalogi nahaja;o se vsakovrstna orodja in priprave ca kolesa.
Zahtevajo nuj se oonikl t
Lastnik politično društvo .Ediiooti*. izdava tali in od;„n m "i urednik: July Mikota. — lY«karna Dolenc v Trstu.