Kazalo Spremna beseda Slovenska planinska pot • Kaj moramo vedeti o Slovenski planinski poti? • Kaj moramo vedeti o drugem delu Slovenske planinske poti? 1. Iz Mojstrane v Vrata 2. Iz Vrat pod Triglav 3. Triglav 4. Čez Bovški Gamsovec na Kriške pode 5. Razor in Prisojnik 6. Pod Mojstrovkami 7. Jalovec 8. Do izvira Soče 9. Ob Soči 10. Skozi Zadnjico na Prehodavce 11. Dolina Triglavskih jezer 12. S Triglavskih jezer na Komno 13. S Komne do Krnskih jezer 14. Krn 15. S Krna na planino Razor 16. Bohinjsko-Tolminski greben 17. S Črne prsti na Petrovo Brdo Kontrolne točke SPP OPOZORILO Čeprav je eden osnovnih ciljev planinskih vodnikov povečati varnost obiskovalcev gora, pa avtor in založba ne moreta sprejeti odgovornosti za morebitno nesrečo ali škodo, ki bi jo utrpel uporabnik vodnika. Na nevarnosti opozarjamo pri vsakem opisu, vendar je vsak opis vedno subjektiven, poleg tega pa se razmere na terenu lahko spremenijo celo iz ure v uro. Uporabnik se za turo odloči sam in tudi tvega sam. Na zelo zahtevnih poteh je obvezno samovarovanje. Manj veščim svetujemo spremstvo vodnika. Spremna beseda Slovenska planinska pot je najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji, pa tudi najstarejša v Evropi in na svetu. Bila je povod za nastanek mnogih evropskih veznih poti, ki so danes gotovo bolj znane in tudi bolj obiskane. Začelo se je leta 1953, ko je PZS na pobudo zagnanega mariborskega ljubitelja gora Ivana Šumljaka odprla »Slovensko planinsko transverzalo št. 1.«, ki je bila l. 1991 preimenovana v Slovensko planinsko pot. Kar nekaj vodnikov z opisi te poti je že izšlo, a v pričujoči obliki še ne. Opis poti je namreč razdeljen na odseke oziroma etape na način, ki je novost na našem tržišču. Pohodniki lahko sledijo etapi za etapo po celotni poti ali pa etape poljubno izbirajo, razdelijo ali spojijo glede na želje, čas in vremenske razmere. Celotna pot je smiselno razdeljena na tri dele, prav tako tudi vodnik, saj je tako bolj pregleden. Trije različni avtorji opisujejo vsak del v svoji knjigi. V prvem delu nas Gorazd Gorišek vodi iz Maribora čez Pohorje, Uršljo goro in večino Kamniško-Savinjskih Alp. Nato na Begunjščici preskoči na Karavanke ter nas ob severni meji v Mojstrani prepusti avtorici drugega dela. Mojca Stritar Kučuk nas v drugem delu vodi čez Julijske Alpe na Triglav, Razor, Prisojnik in z Vršiča na Jalovec. Nato skozi Trento obiščemo Dolino Triglavskih jezer, s Komne se povzpnemo še na Krn in se preko Bohinjsko-Tolminskega grebena spustimo na Petrovo Brdo, kjer Julijske Alpe zapustimo. V tretjem delu nas Andraž Poljanec vodi čez Porezen in Idrijsko hribovje, na kraške planote Trnovskega gozda, Hrušice in Nanosa ter preko primorskega krasa vse do Jadranskega morja. Avtorji vodnika po Slovenski planinski poti so v opise vložili vse svoje znanje in izkušnje. Vsi trije so priznani pisci gorniške literature, z bogatimi izkušnjami v gorah, ki imajo za seboj že izjemno literarno in gorniško kilometrino. Vseeno so še enkrat prehodili oziroma preplezali celotno pot in jo na novo opisali. Marsikje so naleteli na novosti in spremembe, od katerih je največja ta, da sedaj pot ne vodi le do Ankarana, ampak do konca Debelega rtiča. Avtorji so ugotovili, da se številke uradnih in njihovih dolžin poti in višinskih razlik ne ujemajo, in povzročili, da smo urednik in pristojni na PZS te podatke še enkrat natančno preverili. Tako smo prišli do dejstva, da je pot sedaj nekoliko daljša kot nekoč. Treba je poudariti, da podani podatki veljajo za dolžino po poti in ne tlorisno dolžino. Pri višinskih razlikah je podatek le približen, saj na poti lahko hitro naberemo nekaj deset metrov več ali manj. Vsak od treh delov vodnika ima najprej uvodni del, kjer so zapisane nekatere splošne informacije o poti, etapah, izhodiščih, opremi in varnosti na poti, podani so tudi seznami priporočljivih zemljevidov in druga literatura, v kateri je SPP opisana. Sledijo opisi posameznih etap. Navdušuje predvsem pristop predstavitev etap, ki so prilagojene potrebam in željam uporabnikov. Kratkemu uvodnemu opisu sledita slika profila poti in zemljevid, ob strani so podatki o dolžini poti in višinah ter časi hoje. Ob robu so izpostavljeni tudi možni vzponi na vrhove, zanimivosti ob poti in sestopi v dolino oziroma do urbanega okolja. Dobrodošle bodo informacije o kočah, kjer je kot novost dodana še QR-koda - za vešče uporabe pametnih telefonov. Vse skupaj nadgrajujejo zanimive večje fotografije, ki motivacijsko delujejo na potencialne udeležence te poti. Vodnik po Slovenski planinski poti je natančen in zanesljiv vir podatkov, potrebnih za gorniške podvige vseh, ki boste želeli v celoti spoznati to pot. V zadnjem času je v Evropi in po svetu vse bolj priljubljeno gorsko pohodništvo po veznih poteh. Razveseljuje podatek, da je, poleg pohodnikov v zrelih letih, vse več tovrstnega zanimanja tudi med mladimi. Prepričan sem, da bo ta vodnik pripomogel, da bo tudi pri nas tako. Pa srečno! Jože Drab Slovenska planinska pot KAJ MORAMO VEDETI O SLOVENSKI PLANINSKI POTI? • Slovenska planinska pot (SPP) je najstarejša vezna pot pri nas in v Evropi sploh. Odprta je bila leta 1953 v počastitev 60-letnice organiziranega planinstva v Sloveniji. • Idejni oče SPP je Ivan Šumljak (1899–1984), profesor zemljepisa, kronist, vsestranski planinec in aktivni markacist Planinskega društva Maribor. Med počitkom na Črnem vrhu na Pohorju se mu je ob razgledu na precejšen del slovenskih gora utrnila ideja: »Kaj če bi vse te kraje zvezali z eno samo markirano potjo, ki bi šla kar dalje, prek vsega slovenskega ozemlja!« • Vodi od severovzhoda do jugozahoda Slovenije po večini gorskega sveta – od Maribora do Debelega rtiča pri Ankaranu ob Jadranskem morju. • Označena je s številko ena ob rdeče-beli Knafelčevi markaciji. • Ima 80 kontrolnih točk. • Povezuje 55 planinskih koč in en bivak, vsaj 35 vrhov, 5 slovenskih mest (Maribor, Slovenj Gradec, Tržič, Idrija in Ankaran) in 5 večjih krajev (Jezersko, Mojstrana, Col, Senožeče, Škofije) ter številne vasi in zaselke. • Sestavlja jo 43 etap, ki so razdeljene v tri sklope: prvi (severni), drugi (osrednji) in tretji (južni) del. • Čas, v katerem je treba prehoditi SPP, ni omejen. Če se je povprečen hodec loti v enem zamahu, potrebuje okoli 252 ur hoje oziroma vsaj 37 dni. Rekord iz leta 2015 pa je 7 dni, 8 ur in 10 minut! • Do danes je SPP prehodilo več kot 10.000 ljudi, na leto med 100 in 200. • Slovenska planinska transverzala je bila leta 1991 preimenovana v Slovensko planinsko pot, a se je še danes drži pogovorno ime transverzala. SPP V ŠTEVILKAH • Dolžina: 617,4 km • Višinska razlika: 37.300 m vzpona, 37.600 m spusta • Trajanje: 252 ur oz. 37 dni KAJ MORAMO VEDETI O DRUGEM DELU SLOVENSKE PLANINSKE POTI? DRUGI DEL SPP V ŠTEVILKAH • Dolžina: 151,8 km • Višinska razlika: 11.200 m vzpona, 11.000 m spusta • Število etap: 17 • Število kontrolnih točk: 23 • Število obiskanih vrhov: vsaj 10 • Število koč na poti: 20 • Trajanje: 76 ur oz. 13–17 dni ETAPE Drugi del SPP ima 17 etap, ki se praviloma začnejo in končajo pri planinski koči. Ker so nekatere krajše, jih lahko združimo in v enem dnevu prehodimo dve. V preglednici na strani 11 je predlog za združevanje etap; dejanska izvedba je odvisna od pogojev na poti, naše fizične pripravljenosti in prenočitvenih možnosti. Ta del SPP brez naprezanja prehodimo v 13 dneh. Če si želimo vmes privoščiti dan počitka, to najlažje storimo po 5. etapi oz. dnevu (s prelaza Vršič ni daleč do turistično udobne Kranjske Gore) ali po 9. etapi oz. 7. dnevu, ko se lahko ustavimo v vasici Na Logu na primorski strani Vršiča. V spodnji tabeli so predstavljene vse etape drugega dela SPP po dnevih, kontrolne točke pri posameznih etapah ter zahtevnost in predvideni čas. Modra barva pomeni lahko, rdeča zahtevno in črna zelo zahtevno pot. Na zelo zahtevnih poteh je priporočljivo samovarovanje - Prednje Prisojnikovo okno Dan Etape Kontrolne točke Zahtevnost in čas hoje 1. dan 1. Iz Mojstrane v Vrata 1. Slovenski planinski muzej 2. Aljažev dom 3 h 2. dan 2. Iz Vrat pod Triglav 3. Staničev dom 4. Triglavski dom/ 6 h 3. dan 3. Triglav Dom Planika/Koča na Doliču 5. Triglav 4–5.30 h 6 h 4. dan 4. Čez Bovški Gamsovec na Kriške pode 6. Pogačnikov dom 6 h 5. dan 5. Razor in Prisojnik 7. Razor 8. Prisojnik 9. Poštarski dom/Tičarjev dom/Erjavčeva koča 10.30–11 h 6. dan 6. Pod Mojstrovkami 10. Zavetišče pod Špičkom 3.30–4 h 7. Jalovec 11. Jalovec 4.30–5 h 7. dan 8. Do izvira Soče 12. Koča pri izviru Soče 3–3.30 h 9. Ob Soči 13. Kugyjev spomenik 14. informacijski center TNP na Logu 2 h 8. dan 10. Skozi Zadnjico na Prehodavce 15. Zasavska koča 4–4.30 h 9. dan 11. Dolina Triglavskih jezer 16. Koča pri Triglavskih jezerih 2 h 12. S Triglavskih jezer na Komno 17. Dom na Komni/ 2.30 h 10. dan 13. S Komne do Krnskih jezer Koča pod Bogatinom 18. Dom pri Krnskih jezerih 2.30 h 14. Krn 19. Gomiškovo zavetišče 3 h 11. dan 15. S Krna na planino Razor 20. Koča na planini Razor 8 h 12. dan 16. Bohinjsko-Tolminski greben 21. Vogel 22. Rodica 23. Dom Zorka Jelinčiča 8 h 13. dan 17. S Črne prsti na Petrovo Brdo 3.30 h IZHODIŠČE Izhodišče je Mojstrana v Zgornjesavski dolini. V vasi je precej gostinske in namestitvene ponudbe, trgovina in Slovenski planinski muzej. Ker se ta del SPP konča na oddaljenem Petrovem Brdu na drugi strani Julijskih Alp, je v Mojstrani nesmiselno pustiti osebno vozilo. Najbližja železniška postaja so precej prometne Jesenice (vlaki iz smeri Ljubljane, Nove Gorice ali avstrijskega Beljaka). Od tja je do Mojstrane 10 km, pri čemer nam pomaga taksi ali kateri koli avtobus z Jesenic proti Kranjski Gori, Ratečam oz. Bovcu. Večina avtobusov ustavi na postaji Mojstrana - Dovje na glavni cesti po dolini, pri spomeniku Jakobu Aljažu. Od tam moramo levo, navzdol čez Savo Dolinko in slab kilometer peš do središča vasi (med tednom nekaj avtobusov zapelje tudi v središče). V Mojstrano lahko z Jesenic tudi pripešačimo. Asfaltirana kolesarska steza in stare ceste na (orografsko) desnem bregu Save so prijetnejša možnost od zelo prometne glavne ceste po dolini brez pločnika. CILJ Na prelazu Petrovo Brdo je poleg planinske koče nekaj gostinske ponudbe, ni pa drugega mestnega udobja ali rednih povezav z javnim prevozom. Najbližji večji kraj je Podbrdo v Baški grapi, kamor lahko sestopimo peš (2,5 km). V Podbrdu so gostilne, trgovine in železniška postaja na progi Nova Gorica–Jesenice. Vozni redi vlakov in avtobusov v drugem delu SPP: www.cipra.org/sl/cipra/slovenija/aktivnosti-v-teku/vozni-redi-v-alpah-2018 POTI IN VARNOST Slovenska planinska pot je označena s Knafelčevo markacijo (rdeče-bel krog), ki ji je dopisana številka ena (1). Na pomembnejših razpotjih so rdeče smerne table ali rdeči napisi na tleh. Planinska zveza Slovenije razvršča planinske poti v tri skupine glede na tehnično zahtevnost (lahke oz. nezahtevne, zahtevne in zelo zahtevne). Zahtevne poti so na kažipotih označene s trikotnikom, zelo zahtevne s klicajem v trikotniku, medtem ko lahke nimajo posebnih oznak. Kljub rednemu vzdrževanju se lahko zgodi, da je pot poškodovana; v tem primeru ustrezno prilagodimo načrte. SPP lahko prehodimo tudi v obratni smeri od opisane ali ločeno po posameznih etapah. Knafelčeva markacija z enko Aktualni podatki o stanju planinskih poti o objavljeni na spletni strani: www.stanje-poti.pzs.si/ Večina etap je lahkih, v začetnem delu od Vrat prek Triglava do Vršiča pa zelo zahtevnih. Na teh odsekih jeklenice, skobe in klini omogočajo varovanje ali napredovanje. Zato je osrednji del SPP primeren za izkušene planince, ki zmorejo hoditi povprečno šest ur na dan, niso vrtoglavi in obvladajo gibanje po zavarovanih poteh. Priporočljiva je uporaba samovarovalnega kompleta, čelada je obvezna. Še nekaj priporočil za varnejšo hojo: • V gore pojdimo zdravi in z dobro kondicijo. • Pot skrbno načrtujmo, upoštevajmo vremensko napoved in trenutne razmere. • Uporabljajmo ustrezno opremo in pazimo, da nahrbtnik ni pretežek. • Če se izgubimo, se vrnimo do markacij, sicer pa raje pokličimo gorske reševalce, kot da brezglavo rinemo v neznan teren. • Hodimo z zanesljivim korakom, da se izognemo padcem in zdrsom. V primeru nesreče obvestimo reševalce na klicno številko 112 (Center za obveščanje), ki deluje v vseh mobilnih omrežjih, če je le signal. Če ga ni, mora pisno sporočilo o nesreči prispeti do obveščevalne točke (planinske koče, bližnje kmetije ali policijske postaje v dolini), od koder bodo klic na pomoč posredovali gorskim reševalcem. KONTROLNE TOČKE Vsak dan gremo mimo ene ali več kontrolnih točk, ki so v kočah ali na vrhovih. V opisih so označene z znakom . Večina je obveznih, pri nekaterih pa lahko izbiramo med več možnostmi. Na kontrolnih točkah lahko v Dnevnik s Slovenske planinske poti odtisnemo žig SPP in pripišemo datum, poleg žiga v kočah se podpiše še oskrbnik koče. Če žiga na kontrolni točki ni, šteje tudi fotografija, podpis planinskega vodnika ali druge priče. Ko zberemo dokaze, da smo obiskali vse kontrolne točke, dnevnik pošljemo na Planinsko zvezo Slovenije in dobimo značko – častni znak SPP. SEZONA IN VREME Osrednji del SPP čez Julijske Alpe je primeren v kopni visokogorski sezoni. Začne se junija, vendar so takrat visoko v gorah še snežišča, posebej na severnih straneh. Julij in avgust sta vroča meseca s popoldanskimi nevihtami in množicami ljudi. Najprijetnejša sta september in začetek oktobra, ko pa so koče že zaprte in je dan krajši. Kopno obdobje se zaključi s snegom oktobra ali novembra. Najnovejši vremenski podatki in napovedi so na voljo na straneh: www.vreme.si in www.arso.gov.si/ OPREMA • pohodniški čevlji z dobro narebrenim podplatom • topla oblačila (pulover ali jopica, kapa, rokavice) • vetrovka • zaščita pred soncem (sončna očala, krema, pokrivalo) • čelada • čelna svetilka • čutara za vodo • prigrizki • komplet prve pomoči • prenosni telefon s polnilnikom • osebni dokument in veljavna članska izkaznica PZS • zemljevidi in ostali pripomočki za orientiranje DODATNA OPREMA • Dnevnik s Slovenske planinske poti • zložljive pohodniške palice • samovarovalni komplet • cepin in dereze (v zimski sezoni in do zgodnjega poletja) • dvostranska metalizirana folija • vžigalice ali vžigalnik • žepni nož • rezervno perilo • blazinica za žige • komplet za osebno higieno • zamaški za ušesa • fotoaparat • straniščni papir • planinska spalna rjuha PLANINSKE KOČE Razen v kampih je spanje v šotoru in na prostem v TNP prepovedano, zato moramo prenočevati v planinskih kočah. Planinska društva jih oskrbujejo od junija do konca septembra ali sredine oktobra, le redke pa vse leto (Triglavski dom na Kredarici, Dom na Komni, Erjavčeva koča in Koča na Petrovem Brdu). V kočah ni hotelskega udobja. V jedilnici, kjer igrata osrednjo vlogo točilni pult in krušna peč, lahko kupimo hrano in pijačo ali jemo svojo malico. Ponekod se lahko odločimo za polpenzion. Koče nimajo posebnega prostora, kjer bi obiskovalci kuhali lastno hrano. Pri prenočevanju v planinskih kočah imajo člani PZS in člani planinskih organizacij, s katerimi ima PZS sklenjen sporazum o reciprociteti ali bilateralne sporazume, popust. Za uveljavitev popusta potrebujemo veljavno planinsko izkaznico (z nalepko za tekoče leto). Spimo lahko na skupnih ležiščih ali v sobah s posteljami ali pogradi. Spalne vreče ne potrebujemo, saj so na ležiščih odeje. S seboj imejmo planinsko spalno rjuho, sicer moramo doplačati. V spalne prostore ne smemo vstopiti s čevlji. Pustimo jih v veži, kjer si lahko izposodimo copate. Ob desetih zvečer mora biti v koči mir. Če ima koča električni generator, se takrat ugasne. Spanje je pametno rezervirati po telefonu, da se izognemo prenočevanju na leseni klopi v jedilnici, če so vsa ležišča zasedena. Topla voda v umivalnici ni vedno samoumevna, ponekod je tuširanje plačljivo (nekaj evrov). Ko so koče zaprte, lahko ponekod brezplačno uporabljamo bolj ali manj urejene zimske sobe. Pri opisu vsake etape so podani kontaktni podatki o planinskih kočah, mimo katerih vodi SPP. Več podatkov o kočah lahko najdemo tudi na: www.pzs.si/koce.php OKVIRNE CENE V KOČAH • Nočitev na skupnih ležiščih: 21/10,5* EUR • Nočitev v sobi: 27/19* EUR • Polpenzion z nočitvijo na skupnih ležiščih: 29/23* EUR • Polpenzion z nočitvijo v sobi: 37/30* EUR • Enolončnica: 6,5 EUR • Skodelica čaja: 2 EUR • Voda, 1,5 l: 4,5 EUR * Popust velja za člane PZS in člane planinskih organizacij, s katerimi ima PZS sklenjen sporazum o reciprociteti ali bilateralne sporazume. HRANA IN PIJAČA V kočah lahko kupimo prigrizke (čokolada ipd.) in preproste jedi (juhe, enolončnice, klobase in sladice, kot so štruklji, jabolčni zavitek in palačinke). Zaradi racionalizacije teže v nahrbtniku in stroškov je najbolje načrtovati tako, da zajtrk in večerjo kupimo v koči, hrano za čez dan pa nosimo s seboj iz doline. Po poti lahko dopolnimo zaloge v trgovinah v naslednjih krajih: • Mojstrana (pred 1. etapo) • Vršič (po 5. etapi, manjše trgovinice s spominki in prigrizki) • Kranjska Gora (po 5. etapi), 12 km z Vršiča (avtobus, peš, na štop) • Na Logu v Trenti (po 7. etapi) • Podbrdo (po koncu osrednjega dela) V slovenskem visokogorju je malo tekoče vode, ker na apnenčasti podlagi večinoma ponikne. Visokogorski izviri in potoki so običajno primerni za pitje, če le ni nad njimi pašnikov z živino. Na zemljevidih so izviri označeni, a v sušnem vremenu lahko presahnejo, zato je pomembno, da imamo v nahrbtniku dovolj tekočine. V kočah lahko kupimo vodo v plastenkah in drugo pijačo. Cene so visoke, ker jo dostavljajo s helikopterjem. Voda iz pipe v kočah pogosto ni pitna, saj gre za deževnico. TRIGLAVSKI NARODNI PARK Drugi, osrednji del SPP poteka skozi edini slovenski narodni park, Triglavski narodni park (TNP). V njem upoštevajmo pravila ravnanja: • Spoštujmo navade in način življenja domačinov. • Bodimo tihi, da ne vznemirjamo živali. • V TNP ne puščajmo ničesar (smeti odnesimo s seboj) in ne odnašajmo ničesar razen spominov in fotografij. • Pse vodimo na vrvici. • Sledimo oznakam in markiranim potem. • Prenočevanje na prostem, v avtomobilu ali v šotoru izven kampov ni dovoljeno. Triglavski narodni park: www.tnp.si/sl/ ZEMLJEVIDI Osnovni zemljevidi posameznih etap v različnih merilih so pri vsakem opisu v tej knjižici, za širšo orientacijo pa uporabimo planinske zemljevide, na katerih je potek SPP posebej označen s številko 1. Zemljevidi v merilu 1 : 50.000 pokrivajo širše območje, tisti v dvakrat natančnejšem merilu 1 : 25.000 pa zanimivejše, predvsem visokogorske etape prikažejo bolj natančno. Osrednji del SPP pokrivajo naslednji zemljevidi PZS: • Triglavski narodni park, 1 : 50.000 (najuniverzalnejši, pokrije celotno traso) • Bohinj, 1 : 25.000 • Jalovec in Mangart, 1 : 25.000 • Krnsko pogorje, 1 : 25.000 • Triglav, 1 : 25.000 OZNAKE ZAHTEVNOSTI POTI NA ZEMLJEVIDIH lahka pot zahtevna pot zelo zahtevna pot zelo zahtevna pot OBVESTILO UPORABNIKOM PLANINSKIH POTI Uporabnikom planinskih poti priporočamo, da se na spletni strani http://stanje-poti.pzs.si/, v bližnji planinski koči ali pri lokalnem planinskem društvu predhodno informirajo o dejanskem stanju planinskih poti. Če opazite poškodbe planinskih poti ali njihovo neustrezno urejenost (poškodbe varoval, podori, zelo obledele markacije, močno zaraščene poti ipd.), prosimo, da na naslov: Planinska zveza Slovenije, Ob železnici 30a, 1000 Ljubljana ali poskodbe.poti@pzs.si pošljete sporočilo, v katerem navedite, na kateri planinski poti ste opazili pomanjkljivost, jo opišite in, če je mogoče, dodajte tudi fotografijo. OPOZORILO Uporabniki uporabljajo planinske poti na lastno odgovornost. Uporabniki planinskih poti morajo pri uporabi planinskih poti ravnati samoodgovorno in odgovorno do drugih tako, da ne ogrožajo ali poškodujejo sebe ali drugega. Uporabnik je dolžan planinsko pot uporabljati tako, da se po njej ter na in ob zemljišču, čez katerega poteka in na drugih nepremičninah ter favni in flori ob njej ne dela škoda. Prepovedano je omejevati dostop na planinske poti ter poškodovati, odstranjevati ali uničevati markacije, usmerjevalne table, skrinjice in varovalno opremo in druge oznake ali uporabljati neoznačene bližnjice. Gibanje po neoznačenih poteh ali brezpotju in gibanje v zimskih razmerah odsvetujemo vsem, ki niso dobri poznavalci terena oziroma zelo izkušeni in dobro opremljeni planinci. DODATNA LITERATURA • Dnevnik s Slovenske planinske poti. Ljubljana, PZS, 2018. • Andraž Poljanec, Milenko Arnejšek - Prle: Slovenska planinska pot. Ljubljana, PZS, 2012. • Jože Drab: Julijske Alpe: Skupini Mangarta in Jalovca. Ljubljana, PZS, 2015. • Andraž Poljanec: Julijske Alpe: Južni del. Ljubljana, PZS, 2016. • Gorazd Gorišek: Razširjena slovenska planinska pot. Ljubljana, PZS, 2014. Razor in Spodnje Kriško jezero Iz Mojstrane v Vrata DOLŽINA 10,3 km VIŠINSKA RAZLIKA 360 m vzpona IZHODIŠČE Mojstrana (652 m) CILJ Aljažev dom (1015 m) NAJVIŠJA TOČKA Aljažev dom (1015 m) ČAS HOJE Skupaj: 3–3.30 h ZAHTEVNOST lahka pot Dolina vrat, levo Triglav, desno Stenar Položna dolinska etapa je pravšnja za ogrevanje, če je za nami že prvi del SPP, pa jo lahko združimo s potjo od Koče na Golici do Mojstrane. Nenaporna hoja po senčnem gozdu in ob kristalni Triglavski Bistrici se konča v najzahodnejši od treh triglavskih dolin, Vratih. Večinoma hodimo po kolovozih ali širokih poteh, žal pa nekaj časa tudi po glavni (sicer makadamski) in dokaj prometni cesti. Seveda je ogled Slovenskega planinskega muzeja obvezen! OPIS: Iz Mojstrane gremo po glavni asfaltni cesti proti Vratom, mimo Slovenskega planinskega muzeja do zadnjega zaselka, Pri Rosu. Tam se začne Pot Triglavske Bistrice, označena s stebrički Triglavskega narodnega parka. Kmalu zapustimo cesto in čez most prečkamo Triglavsko Bistrico, nato pa hodimo po našem levem bregu. Po slabi uri gremo spet čez reko in do parkirišča pod pravljičnim slapom Peričnik s Kočo pri Peričniku (750 m). V nadaljevanju ostajamo na našem desnem bregu reke. Pod cesto, ki pelje v Vrata, hodimo mimo previsne stene, imenovane Galerije, prek nekaj rovtov oz. večjih travnikov, nekaj časa pa tudi po cesti. Na prostranem Anceljnovem rovtu se razgledi odprejo in v kratkem dosežemo veliko plačljivo parkirišče, nato pa še Aljažev dom. ZANIMIVOSTI OB POTI • Slovenski planinski muzej v Mojstrani • Triglavska Bistrica • slap Peričnik (Spodnji in Zgornji slap) • Galerije v Vratih (Lope, konglomeratni spodmoli) DRUGE MOŽNOSTI • Do Aljaževega doma pripelje dobra makadamska cesta; 10 km iz Mojstrane. Aljažev dom v Vratih KOČI IN MUZEJ • Aljažev dom v Vratih (1015 m) 100 ležišč +386 31 384 011, +386 31 221 012 www.planinske-koce.si/aljazev_dom_v_vratih Slovenski planinski muzej v Mojstrani • Koča pri Peričniku (750 m) +386 4 589 12 61 +386 40 263 504 • Slovenski planinski muzej (641 m) +386 8 380 67 30 www.planinskimuzej.si Slap Periènik Iz Vrat pod Triglav DOLŽINA 7,4 km VIŠINSKA RAZLIKA 1500 m vzpona IZHODIŠČE Aljažev dom (1015 m) CILJ Triglavski dom na Kredarici (2515 m) NAJVIŠJA TOČKA Kredarica (2541 m) ČAS HOJE • Aljažev dom–stik poti pod Begunjskim studencem 3.30–4 h • Stik poti–Staničev dom 1 h • Staničev dom–Kredarica 1 h Skupaj: 5.30-6 h Triglavska severna stena iz Vrat Zaradi velike višinske razlike in mogočnega okolja najvišjih Julijcev bomo ostali brez sape. Pot vodi samo navzgor. Ob veličastni, 3 km široki in 1 km visoki Triglavski severni steni se med zvezdniškimi razgledi prelisičimo v kraško puščavo pod Triglavom. Pred vzponom na vrh prespimo v eni od dveh koč. Manjši Staničev dom je intimnejši, najvišja slovenska koča Triglavski dom pa nam skrajša vzpon naslednji dan. OPIS: Od Aljaževega doma gremo po gozdni cesti proti zatrepu doline in mimo spomenika padlim partizanom - gornikom v obliki klina z vponko. Tu imamo dve možnosti: Originalna SPP sledi lažji, a daljši poti čez Prag. Še naprej gremo po dolini, na razcepih se držimo levo. Prečkamo rosno mlado Triglavsko Bistrico in se ob klinih dvignemo čez krajši Spodnji Prag. Pod Triglavsko steno se usmerimo levo, nato pa splezamo čez najbolj zračno zavarovano stopnjo (Medvedova skala). Obrnemo se desno čez grušč in preplezamo še najvišji skok, Zgornji Prag, nato pa po levi strani melišča pridemo do stika s Tominškovo potjo. Tominškova pot je krajša in zahtevnejša. Pri spomeniku gremo levo čez suho strugo in se dvigujemo skozi gozd. Višje se s pomočjo varoval vzpenjamo prek skal, grap in izpostavljenih mest, nato pa čez trave do stika s potjo čez Prag. Malo nad stikom obeh poti gremo mimo Begunjskega studenca (voda), nato pa čez grušč do razcepa v Kotlu. Tu lahko pridemo desno čez kraški teren naravnost na Kredarico, SPP pa nas pelje levo čez pode do Staničevega doma. Od Staničevega doma gremo proti jugu, proti Rži. Na njeni severni strani nam pomaga nekaj varoval, nato pa pridemo na greben in čez široki vrh Kredarice (2541 m) do Triglavskega doma. ZAHTEVNOST zelo zahtevna pot • izpostavljena zavarovana pot (čelada, samovarovalni komplet) • snežišča na Tominškovi poti v zgodnjem poletju (dereze, cepin) • previdno v megli na podih pod Kredarico MOŽNI VZPONI NA VRHOVE • Begunjski vrh, 2461 m (30 min, lahka pot) • Cmir, 2393 m (2 h, zahtevna pot) • Visoka Vrbanova špica, 2408 m (30 min, lahka pot) • Rjavina, 2532 m (2 h, zahtevna pot) • Rž, 2538 m (15 min, lahka neoznačena pot) ZANIMIVOSTI OB POTI • Triglavska severna stena • spomenik padlim partizanom gornikom (vponka s klinom) • kraški podi pod Kredarico OPOMBA • Obvezna je rezervacija prenočevanja v kočah. MOŽNI SESTOPI V DOLINO • od Staničevega doma skozi Kot v Mojstrano (4 h, zahtevna pot) • do Kovinarske koče v Krmi (3.30 h, lahka pot) • s Kredarice v Staro Fužino v Bohinju (4 h, lahka pot) ali na Rudno polje na Pokljuki, (3 h, lahka pot) Dom Valentina Staniča pod Triglavom KOČI • Dom Valentina Staniča pod Triglavom (2332 m) 101 ležišče +386 51 614 772 www.planinske-koce.si/dom_valentina_stanica_pod_triglavom Triglavski dom na Kredarici • Triglavski dom na Kredarici (2515 m) 341 ležišč +386 4 531 28 64, +386 40 620 781 www.planinske-koce.si/triglavski_dom_na_kredarici Triglav DOLŽINA 5,5 km VIŠINSKA RAZLIKA 440 m vzpona, 800 m spusta IZHODIŠČE Triglavski dom na Kredarici (2515 m) CILJ Koča na Doliču (2151 m) NAJVIŠJA TOČKA Triglav (2864 m) ČAS HOJE • Kredarica–Triglav 1.15–2 h • Triglav–Planika 1.15–2 h • Planika–Dolič 1.30 h Skupaj: 4–5.30 h Triglav Eden od vrhuncev SPP! Dobesedno, saj splezamo na najvišjo slovensko goro. Čeprav naj bi vsak »pravi Slovenec« vsaj enkrat stal na vrhu Triglava, to še ne pomeni, da je lahko dostopen. Nasprotno, plezanje na vršno glavo in ozki greben med Malim Triglavom in vrhom sta nagnala strah v kosti prvopristopnikom ob koncu 18. stoletja, današnja zavarovana pot pa tudi ni čisto nedolžna, predvsem zaradi zlizanih skal, izpostavljenosti in gneče. Na vrhu je pri Aljaževem stolpu običajen »krst«: nekaj udarcev z vrvjo po zadnjici. Sestop do koče Planika ni dosti lažji, nato pa nas čaka še popotovanje čez visokogorski kras. OPIS: Od Kredarice se malo spustimo do vznožja vršne gmote Triglava, kjer se začnejo varovala. Po zglajenih skalah splezamo na Mali Triglav (2725 m, stik s potjo s Planike). Jeklenice nam pomagajo na ozkem, izpostavljenem grebenu na vrh Triglava. Po smeri vzpona sestopimo na Mali Triglav, kjer izberemo desno možnost. Po nekoliko lažji, a še vedno zahtevni in delno zavarovani poti se spustimo do Doma Planika. S Planike po markirani poti sestopimo proti Doliču. Pri obkroženju Rjavca (2570 m) nam pomaga jeklenica, nato pa pod Šmarjetno glavo (2358 m) prečkamo puščobno Zahodno triglavsko planoto do prevala Dolič (2164 m), kjer na stiku poti zavijemo desno in v 5 min dosežemo kočo. ZAHTEVNOST zelo zahtevna pot • izpostavljena zavarovana pot (čelada, samovarovalni komplet), zlizane skale • poletne nevihte – na vrh le v zanesljivem vremenu • gneča in težave pri srečevanju na vršnem grebenu MOŽNI VZPONI NA VRHOVE • Kanjavec, 2568 m (2 h, lahka ali zahtevna pot) ZANIMIVOSTI OB POTI • izginjajoči Triglavski ledenik (Zeleni sneg) • Staničevo zavetišče (luknja pod vrhom) • Aljažev stolp na vrhu MOŽNI SESTOPI V DOLINO • s Planike do Kovinarske koče v Krmi (3 h, lahka pot), v Staro Fužino v Bohinju (4 h, lahka pot) ali na Rudno polje na Pokljuki (3 h, lahka pot) • z Doliča skozi Zadnjico v Trento (3 h, lahka pot) OPOMBA • Obvezna je rezervacija prenočevanja v kočah. DRUGE MOŽNOSTI • S Triglava lahko sestopimo čez Triglavsko škrbino direktno na Dolič. • Namesto s Kredarice lahko splezamo na vrh po poti s Planike, kar je lažje, a malo dlje. Dom Planika pod Triglavom KOČE • Dom Planika pod Triglavom (2401 m) 143 ležišč +386 51 614 773 www.planinske-koce.si/dom_planika_pod_triglavom Koča na Doliču • Koča na Doliču (2151 m) 80 ležišč +386 51 614 780 www.planinske-koce.si/koca_na_dolicu Gneča na vršnem grebenu Triglava Aljažev stolp na vrhu Triglava Čez Bovški Gamsovec na Kriške pode DOLŽINA 9,0 km VIŠINSKA RAZLIKA 1000 m vzpona, 1100 m spusta IZHODIŠČE Koča na Doliču (2151 m) CILJ Pogačnikov dom na Kriških podih (2050 m) NAJVIŠJA TOČKA Bovški Gamsovec (2392 m) ČAS HOJE • Dolič–razcep pod Luknjo 1.30 h • Razcep–Luknja 1 h • Luknja–Bovški Gamsovec 2 h • Bovški Gamsovec– Dovška vrata 45 min • Dovška vrata– Pogačnikov dom 40 min Skupaj: 5.30–6 h Planja in Razor nad Kriškimi podi Po mojstrsko zgrajeni in slikovito speljani italijanski vojaški poti iz časov med obema svetovnima vojnama se udobno spustimo nad globoko dolino Zadnjice. Na sedlu Luknja spet pogledamo v dolino Vrat in na Triglavsko steno. Zahtevno prečkanje travnato-skalnatega Bovškega Gamsovca pa nas pripelje v apnenčasti kotel Kriških podov s štirimi jezerci pod vencem dvatisočakov. Zgornje Kriško jezero (2160 m) je najvišje ležeče jezero v Sloveniji. OPIS: Od Koče na Doliču se spustimo po široki, v ključih speljani poti proti Zadnjici (vnemar pustimo več odcepov). Nižje pazimo, da ne hodimo po bližnjicah, saj lahko zgrešimo križišče proti Luknji in se spustimo prenizko v dolino. Na stiku z mulatjero, ki privede iz Zadnjice, se usmerimo desno, severno in se nad globoko grapo Korita udobno dvignemo na sedlo Luknja (1758 m). Z Luknje se zahtevno vzpnemo v zagruščeno konto pod Bovškim Gamsovcem. Vzpon nanj je strmejši, izpostavljen in ponekod zavarovan. Sestop z vrha po ozkem severnem grebenu in policah pod njim je še nekoliko zahtevnejši, a dobro zavarovan s klini in jeklenicami. Na širokem sedlu Dovška vratca (2180 m) med Kriškimi podi in dolino Vrat je težav konec. Na razcepu zavijemo levo in se po kraškem svetu med Spodnjim in Srednjim Kriškim jezerom spustimo do Pogačnikovega doma. ZAHTEVNOST zelo zahtevna pot • izpostavljena, delno zavarovana pot čez Bovški Gamsovec (čelada) • previdno v megli na Kriških podih MOŽNI VZPONI NA VRHOVE • Stenar, 2501 m (1 h, lahka pot) • Križ, 2410 m, (1 h, zahtevna pot) • Pihavec, 2419 m (1.15 h, zahtevna pot) ZANIMIVOSTI OB POTI • vojaški ostanki iz časov med obema vojnama • kozorogi na Luknji • Kriška jezera (kopanje je prepovedano) MOŽNI SESTOPI V DOLINO • z Luknje v Vrata (1 h, lahka pot) ali skozi Zadnjico v Trento (2 h, lahka pot) • s Kriških podov v Zadnjico in Trento (3 h, lahka pot) • z Dovških vratc v Vrata (3 h, zahtevna pot) DRUGE MOŽNOSTI • Z Doliča lahko gremo naravnost na Prehodavce (cilj 10. etape, 2.30 h) po lahki poti čez Hribarice ali po zelo zahtevni poti po Kanjavčevih policah (izpostavljeno, snežišča v zgodnjem poletju). Pogačnikov dom na Kriških podih KOČA • Pogačnikov dom na Kriških podih (2050 m) 79 ležišč +386 51 221 319 www.planinske-koce.si/pogacnikov_dom_na_kriskih_podih Gamsovec (levo) in Pihavec (desno) Razor in Prisojnik DOLŽINA 13,8 km VIŠINSKA RAZLIKA 1500 m vzpona, 1940 m spusta IZHODIŠČE Pogačnikov dom na Kriških podih (2050 m) CILJ Tičarjev dom na Vršiču (1620 m) NAJVIŠJA TOČKA Razor (2601 m) ČAS HOJE • Pogačnikov dom–sedlo Planja 1 h • Sedlo Planja–Razor– sedlo Planja 1.30 h • Sedlo Planja–Mlinarica 1 h • Mlinarica–Prisojnik 4 h • Prisojnik–Vršič 3 h Skupaj: 10.30-11 h Prisojnik z Vršiča Na zelo naporni in dolgi, veličastno visokogorski poti obiščemo dva zahtevna vrhova. Nad sedlom Planja nas dokončno predrami Razor, ki je od blizu zaradi krušljivosti precej manj mikaven kot od daleč. Na vrh splezamo po novi, zelo zahtevni poti – stara se je meni nič, tebi nič podrla. Po sitnem spustu v romantično dolino Mlinarice nas čaka še drugi vrhunec, vzpon po najlažji poti na plečati in dobro obiskani Prisojnik oz. Prisank. Dolgi dan zaključimo na najvišjem slovenskem cestnem prelazu Vršiču, kjer prvič na tem delu SPP pridemo v stik s cesto. OPIS: Od Pogačnikovega doma se spustimo do bližnjega razcepa, od koder se čez grušč in skale vzpnemo na sedlo Planja (2349 m). Od tam po zelo zahtevni poti splezamo na Razor in se na sedlo vrnemo po isti smeri. S sedla Planja sestopimo proti severu v zatrep doline Mlinarica, teren je izpostavljen in krušljiv, v spodnjem delu pa nam čez skalnat prag pomaga nekaj varoval. Pri velikem balvanu se desno odcepi Jubilejna pot na Prisojnik, mi pa gremo levo dol (voda). Dolgo prečimo čez grape in trave, nad ostanki Kranjske planine pa na prvem križišču zavijemo desno navzgor, na Prisojnik (levo Vršič). Ko dosežemo prečno Južno pot, spet zavijemo desno, kmalu pa levo (desna varianta pelje okrog Zvonikov). S pomočjo nekaj varoval se dvigamo do stika z Jubilejno potjo, kjer zavijemo levo, čez 15 min pa desno in na vrh. S Prisojnika sestopimo do prvega razcepa, nato pa sledimo desni, izpostavljeni Grebenski poti skoraj brez varoval do mogočnega Prednjega okna. Tu se spustimo levo (Gladki rob) prek skrotja in trav. Nižje zavijemo desno do stičišča s potjo na Vršič. Še zadnjič se kratko dvignemo na Sovno glavo (1750 m) in sestopimo do ceste nad prelazom. Desno smo v 5 min pri Poštarskem, levo pa v 10 min pri Tičarjevem domu. Nekoliko nižje na severni strani prelaza je še Erjavčeva koča. ZAHTEVNOST zelo zahtevna pot • več izpostavljenih, zavarovanih plezalnih mest (čelada, samovarovalni komplet) • krušljivo, posebej Razor • snežišča nad Mlinarico v zgodnjem poletju (cepin, dereze) • soncu izpostavljeno prečenje pod Prisojnikom • poletne nevihte – na oba vrhova le v zanesljivem vremenu MOŽNI VZPONI NA VRHOVE • Planja, 2453 m (15 min, zahtevna pot) ZANIMIVOSTI OB POTI • Utrujeni stolp pod Planjo • zeleni zatrep Mlinarice • Prednje Prisojnikovo okno • kozorogi na Prisojniku • prelaz Vršič (1611 m) MOŽNI SESTOPI V DOLINO • z Vršiča z avtobusom, na štop ali peš v Kranjsko Goro (2 h, lahka pot) ali Trento (1.30 h, lahka pot) DRUGE MOŽNOSTI • Iz Mlinarice lahko zahtevneje, a bolj slikovito splezamo na vrh Prisojnika po zavarovani in zračni Jubilejni poti skozi Zadnje okno. Poštarski dom na Vršiču KOČE • Poštarski dom na Vršiču (1688 m) 66 ležišč +386 41 610 029 www.planinske-koce.si/postarski_dom_na_vrsicu Tičarjev dom na Vršiču • Tičarjev dom na Vršiču (1620 m) 60 ležišč +386 51 634 571 www.planinske-koce.si/ticarjev_dom_na_vrsicu Erjavčeva koča na Vršiču • Erjavčeva koča na Vršiču (1525 m) 99 ležišč +386 51 399 226 www.planinske-koce.si/erjavceva_koca_na_vrsicu Pod Mojstrovkami DOLŽINA 7,3 km VIŠINSKA RAZLIKA 650 m vzpona, 200 m spusta IZHODIŠČE Tičarjev dom na Vršiču (1620 m) CILJ Zavetišče pod Špičkom (2064 m) NAJVIŠJA TOČKA Zavetišče pod Špičkom (2064 m) ČAS HOJE Skupaj: 3.30–4 h ZAHTEVNOST lahka pot • pot je izpostavljena soncu Od leve proti desni: Špiček, Vrh Zelenic, Veliki Ozebnik in Jalovec Na udobni poti, ki nas vodi nad dolino Zadnje Trente in pod pustinjo Mojstrovk, se naužijemo primorskih razgledov pred vzponom na menda najlepši vrh v Julijskih Alpah. Cilj etape je skromno, prijazno zavetišče pod skalno špico Špiček. Ker je koča razmeroma majhna, etapa pa kratka in nenaporna, jo je smiselno združiti z vzponom na Jalovec. V tem primeru je obvezen zgodnji začetek ture. OPIS: Na južni strani prelaza Vršič se za prodajalno spominkov pot razcepi. Po levem kraku gremo pro-ti Jalovcu. Najprej se malo spustimo in dvignemo ob nekaj nezahtevnih jeklenicah, nato pa večinoma prečimo pobočja. Na razcepih sledimo kažipotom za Zavetišče pod Špičkom in Jalovec. Proti koncu se pot dviguje, zadnja ura vzpona prek kraškega sveta in grušča do Zavetišča pod Špičkom je spet strmejša. Zavetišče pod Špičkom KOČA • Zavetišče pod Špičkom (2064 m) 26 ležišč +386 41 543 039 www.planinske-koce.si/zavetisce_pod_spickom OPOMBA • Obvezna je rezervacija prenočevanja v zavetišču. Pelc nad Klonicami (v sredini) in Špiček (desno) Jalovec DOLŽINA 4,6 km VIŠINSKA RAZLIKA 650 m vzpona, 650 m spusta IZHODIŠČE Zavetišče pod Špičkom (2064 m) CILJ Zavetišče pod Špičkom (2064 m) NAJVIŠJA TOČKA Jalovec (2645 m) ČAS HOJE • Zavetišče pod Špičkom–Jalovec 2.30 h • Jalovec–Zavetišče pod Špičkom 2 h Skupaj: 4.30-5 h Jalovec in Veliki Ozebnik s Pelca nad Klonicami Jalovec je ikona – tako visok in lep, da je njegova značilna trikotna podoba nad dolino Tamar celo v znaku Planinske zveze Slovenije. Nanj vodijo markirane poti s treh strani, to pa še zdaleč ne pomeni, da je primeren za vsakogar. Prav vse poti so v vršnem delu izpostavljene in zahtevajo plezanje, lahkega sestopa pa ni. OPIS: Na razcepu pod kočo se usmerimo severovzhodno proti Jalovcu in splezamo okrog Velikega Ozebnika (2480 m) do zagruščene kotanje Jezerca, od koder se na zahod spušča strašljivi Loški žleb. Na križišču se držimo levo. Ob južnem grebenu plezamo proti vrhu. 5 min pod njim se z leve priključi še pot s Kotovega sedla. Do Zavetišča pod Špičkom sestopimo po poti vzpona. ZAHTEVNOST zelo zahtevna pot • izpostavljena zavarovana pot (čelada, samovarovalni komplet) • možna snežišča v zgodnjem poletju (dereze, cepin) • poletne nevihte – na vrh le v zanesljivem vremenu • obvezna je rezervacija prenočišča MOŽNI SESTOPI • z Jalovca čez Kotovo sedlo v Tamar in Planico (4–5 h, zelo zahtevna pot) ali Koritnico (4–5 h, zelo zahtevna pot) KOČA • Zavetišče pod Špičkom (2064 m) 26 ležišč +386 41 543 039 www.planinske-koce.si/zavetisce_pod_spickom OPOMBI • Profil in zemljevid poti sta na strani 46. • Obvezna je rezervacija prenočevanja v kočah Do izvira Soče DOLŽINA 5,5 km VIŠINSKA RAZLIKA 1180 m spusta IZHODIŠČE Zavetišče pod Špičkom (2064 m) CILJ Koča pri izviru Soče (886 m) NAJVIŠJA TOČKA Zavetišče pod Špičkom (2064 m) ČAS HOJE • Zavetišče pod Špičkom– Flori v Zadnji Trenti 2.30–3 h • Flori–Koča pri izviru Soče 30 min Skupaj: 3–3.30 h ZAHTEVNOST lahka pot Zadnja Trenta S sestopom, med katerim utrudimo kolena in se napojimo zelenja, lahko smiselno zaključimo 7. etapo (Jalovec), lahko pa ga nadaljujemo ob Soči še do Trente (9. etapa). Izpod Jalovca se spustimo v idilično dolino Zadnja Trenta, ki ji gospoduje Bavški Grintavec, branijo pa jo divji vrhovi brez markiranih poti. Do konca etape, Koče pri izviru Soče, se sprehodimo po ravnem, ogleda skrivnostnega izvira hladne rečne lepotice pa nikar ne izpustimo. OPIS: Od Zavetišča pod Špičkom sestopamo po stezi, po kateri smo se vzpeli, do križišča na ok. 1800 m, kjer zapustimo pot proti Vršiču in se usmerimo v dolino. Na razcepih sledimo tablam za Zadnjo Trento. Skozi ruševje in gozd se spustimo do nekdanje domačije Flori (962 m) v Zadnji Trenti, kamor pripelje makadamska cesta. Po njej se večinoma skozi gozd sprehodimo do Koče pri izviru Soče. ZANIMIVOSTI OB POTI • Zapotoški slapovi v Zadnji Trenti • izvir Soče (varovala) DRUGE MOŽNOSTI • cesta od domačije Flori mimo Koče pri izviru Soče do vasi Na Logu, kjer je cilj 9. etape (možnost štopanja) Koča pri izviru Soče KOČA • Koča pri izviru Soče (886 m) 18 ležišč +386 41 603 190 www.planinske-koce.si/koca_pri_izviru_soce Ob Soči DOLŽINA 5,1 km VIŠINSKA RAZLIKA 100 m vzpona, 360 m spusta IZHODIŠČE Koča pri izviru Soče (886 m) CILJ Informacijski center TNP (626 m) NAJVIŠJA TOČKA Koča pri izviru Soče (886 m) ČAS HOJE • Koča pri izviru Soče– Kugyjev spomenik 45 min • Kugyjev spomenik– Na Logu 1.15 h Skupaj: 2 h ZAHTEVNOST lahka pot Soška pot Na kratkem, hladnem in zelenem sprehodu ob najlepši slovenski reki Soči se nadihamo, spočijemo in naužijemo naravnih znamenitosti. V vasi Na Logu nas čaka nekaj civilizacijskega udobja, preden se spet podamo v višave. OPIS: Od koče gremo 5 min po cesti, nato pa zavijemo desno na Soško pot ob Soči. Spet na cesti zavijemo levo in do 49. ovinka vršiške ceste. Po njej gremo 300 m navzgor do 48. ovinka, kjer zavijemo desno h Kugyjevemu spomeniku. Od tam se spustimo do razcepa (levo korita Mlinarice) in desno čez brv spet dosežemo cesto. Po 200 m se Soška pot poslovi od nje in ostane na desnem bregu reke (če gremo po cesti, pridemo do botaničnega vrta Alpinum Juliana in se Soški poti priključimo kasneje). Za kratkim vzponom se globoko spustimo k Soči, zavijemo čez brv in pridemo do vasi Na Logu. V nezgrešljivem Domu Trenta je tudi informacijsko središče TNP. ZANIMIVOSTI OB POTI • reka Soča • spomenik raziskovalcu Julijskih Alp Juliusu Kugyju • korita Mlinarice z 8-metrskim slapom • alpski botanični vrt Alpinum Juliana • muzej Triglavskega narodnega parka v vasi Na Logu DRUGE MOŽNOSTI Lahko se peljemo celo etapo (avtoštop). KOČA IN KAMPI • Informacijski center TNP Dom Trenta 34 ležišč (apartmaji) + 386 5 388 93 30, www.tnp.si/sl/obiscite/o-parku/info-mesta/ • Kampi in zasebni apartmaji v dolini Soče Informacijski center TNP Dom Trenta Izvir Soče OPOMBA Profil in zemljevid poti sta na strani 52 in 53. Kugyjev spomenik v Trenti, zadaj Jalovec Skozi Zadnjico na Prehodavce DOLŽINA 10,4 km VIŠINSKA RAZLIKA 1450 m vzpona IZHODIŠČE Informacijski center TNP (626 m) CILJ Zasavska koča na Prehodavcih (2071 m) NAJVIŠJA TOČKA Zasavska koča na Prehodavcih (2071 m) ČAS HOJE • Na Logu–začetek mulatjere v Zadnjici 1 h • Začetek mulatjere– Čez dol 2 h • Čez dol–Prehodavci 1–1.15 h Skupaj: 4–4.30 h ZAHTEVNOST lahka pot Prehodavci, v ozadju Jalovec Slikovita in naporna vrnitev v višave! Vzpona je veliko, hoja pa se nekoliko vleče: po cesti v dolino Zadnjice, po mulatjeri na sedlo Čez dol in naprej do Prehodavcev. Za trud smo poplačani s prizori iz ene slikovitejših alpskih dolin in z vstopom v kraljestvo Triglavskih jezer. OPIS: Iz vasi Na Logu gremo po asfaltni cesti proti Vršiču do 50. ovinka, kjer se odcepi makadamska cesta desno v Zadnjico. Po njej hodimo mimo parkirišča in zapornice (Na placu, 721 m, levo Kriški podi) vse do razpotja (997 m), kjer zavijemo desno proti Prehodavcem (levo Luknja in Dolič). Skozi dolino Zadnjiški dol se mimo izvira (1229 m) položno dvignemo na preval Čez dol (1632 m). Tu gremo levo čez strmejše mesto in po široki mulatjeri do koče na Prehodavcih. MOŽNI VZPONI NA VRHOVE • Zadnjiški Ozebnik, 2084 m (1.15 h, lahka neoznačena pot) • Vršac, 2194 m (1 h, zahtevna neoznačena pot) • Kanjavec, 2568 m (2 h, lahka pot) • Veliko Špičje, 2398 m (2.30 h, zelo zahtevna pot) ZANIMIVOSTI OB POTI • stene Zadnjiškega Ozebnika • alpska dolina Zadnjica Zasavska koča na Prehodavcih KOČA • Zasavska koča na Prehodavcih (2071 m) 55 ležišč +386 51 614 781 www.planinske-koce.si/zasavska_koca_na_prehodavcih Kanjavec in Poprovec nad Prehodavci Dolina Triglavskih jezer DOLŽINA 5,4 km VIŠINSKA RAZLIKA 30 m vzpona, 420 m spusta IZHODIŠČE Zasavska koča na Prehodavcih (2071 m) CILJ Koča pri Triglavskih jezerih (1685 m) NAJVIŠJA TOČKA Zasavska koča na Prehodavcih (2071 m) ČAS HOJE Skupaj: 2 h ZAHTEVNOST lahka pot Velika Tičarica nad dolino Triglavskih jezer Najslavnejša slovenska visokogorska dolina se baha s številnimi jezeri – bilo naj bi jih sedem, odvisno od razmer pa lahko naštejemo tudi katerega več ali manj. Prvo, a ne najvišje v nizu, Jezero pod Vršacem (1993 m), leži 15 minut vstran od SPP, medtem ko so ostala večinoma ob poti. Med zložnim sestopom po dolini nas čakajo še gneča, svizci in z rožami požlahtnjena kraška puščava, za katero je, kot pravi bajka, odgovorna jeza kozla Zlatoroga. Za lepše razglede, a manj stika s samo dolino priporočamo varianto čez Veliko Špičje na zahodni ali greben Zelnaric in Tičaric na vzhodni strani doline. OPIS: S Prehodavcev se spustimo po markirani poti (levo odcep za Triglav, desno za Veliko Špičje) nad Rjavim jezerom (2009 m) do Zelenega jezera (1988 m). Skoraj vodoravno nadaljujemo po levi strani doline mimo prvih dreves pri Velikem jezeru oz. Ledvički (1830 m). Zložno sestopamo po sredini doline do umetnega jezerca Močivec, nato pa čez jez in mostiček pridemo h Koči pri Triglavskih jezerih poleg Dvojnega jezera (1685 m). MOŽNI VZPONI NA VRHOVE • Veliko Špičje, 2398 m (2.30 h, zelo zahtevna pot) • Mala Zelnarica, 2310 m (1.30 h, zahtevna pot) • Mala Tičarica, 2071 m (3 h, zahtevna pot) ZANIMIVOSTI OB POTI • Sedmera Triglavska jezera (kopanje je prepovedano) • bogato rastlinstvo MOŽNI SESTOPI V DOLINO • čez Štapce na planino Blato (2.30 h, zahtevna pot) ali v Staro Fužino v Bohinju (3.30 h, lahka pot) • čez Komarčo k slapu Savica v Bohinju (2.30 h, zahtevna pot) OPOMBA • Obvezna je rezervacija prenočevanja v koči. TRIGLAVSKA JEZERA 1. Jezero pod Vršacem (1993 m) 2. Rjavo jezero (2009 m) 3. Zeleno jezero (1988 m) 4. Veliko jezero ali Jezero v Ledvicah (1830 m) 5. in 6. Dvojno jezero (1685 m) 7. Črno jezero (1319 m) Koča pri Triglavskih jezerih KOČA • Koča pri Triglavskih jezerih (1685 m) 218 ležišč +386 40 620 783 www.planinske-koce.si/koca_pri_triglavskih_jezerih S Triglavskih jezer na Komno DOLŽINA 7,5 km VIŠINSKA RAZLIKA 300 m vzpona, 460 m spusta IZHODIŠČE Koča pri Triglavskih jezerih (1685 m) CILJ Dom na Komni (1520 m) NAJVIŠJA TOČKA nad Kočo pri Triglavskih jezerih (1711 m) ČAS HOJE Skupaj: 2.30 h ZAHTEVNOST lahka pot • previdno v megli ali snegu Dvojno jezero, v ozadju Veliko špičje Razdrapana, z rušjem prerasla planota Komne je varljiva. V lepem vremenu ni kratki, nenaporni pohod prek kraškega sveta, na katerem nas grobo usmerjajo tudi drogovi – zimske markacije, nobena težava. V megli pa moramo biti posebej previdni, saj se je tod izgubil že prenekateri planinec. Prenočimo lahko v velikem Domu na Komni na robu planote ali v manjši Koči pod Bogatinom na Planini na Kraju. OPIS: Od Koče pri Triglavskih jezerih gremo po zahodni strani Dvojnega jezera. V dolgem loku se dvignemo proti desni in spet nazaj ter se prevalimo do razpotja v Lopučniški dolini. Tu gremo levo proti Komni. Zložno se dvignemo do mlak na planini Na Kalu (1636 m). Lahka pot nas nato vodi čez zamotan kraški svet. Za ostanki planine pridemo do razpotja, kjer se odločimo za Dom na Komni ali Kočo pod Bogatinom. Zaradi pogleda na Bohinjsko jezero z roba planote priporočamo stezo mimo Doma na Komni, zato se usmerimo levo. Spustimo in spet dvignemo se do razpotja pod nezgrešljivo kočo, do katere pridemo desno in malo navzgor. ZANIMIVOSTI OB POTI • kraški svet MOŽNI SESTOPI V DOLINO • s Komne k slapu Savica v Bohinju (1.30 h, lahka pot) DRUGE MOŽNOSTI • Do Komne lahko pridemo tudi mimo Črnega jezera (1319 m), kar podaljša pot za 30 min. Dom na Komni KOČI • Dom na Komni (1520 m) 108 ležišč +386 40 620 784, www.planinske-koce.si/dom_na_komni Planina na Kraju Koča pod Bogatinom • Koča pod Bogatinom (1513 m) 55 ležišč +386 40 645 865, www.planinske-koce.si/koca_pod_bogatinom OPOMBA Profil in zemljevid poti sta na strani 64. S Komne do Krnskih jezer DOLŽINA 8,8 km VIŠINSKA RAZLIKA 360 m vzpona, 500 m spusta IZHODIŠČE Dom na Komni (1520 m) CILJ Planinski dom pri Krnskih jezerih (1385 m) NAJVIŠJA TOČKA Bogatinsko sedlo oz. Vratca (1804 m) ČAS HOJE • Dom na Komni–Koča pod Bogatinom 15 min • Koča pod Bogatinom– Bogatinsko sedlo 1 h • Bogatinsko sedlo–Dom pri Krnskih jezerih 1 h Skupaj: 2.30 h Dupeljsko jezero in Koča pri Krnskih jezerih Spet se usmerimo na zahod in z ruševnate gorenjske pridemo na romantično primorsko stran. Kratki vzpon na Bogatinsko sedlo lahko popestrimo z obiskom katerega od bližnjih vrhov, potem pa se spustimo do prijetne koče v hladnem gozdu, pri kateri imenu navkljub ne slutimo nobenega jezera. Do velikega Krnskega jezera se moramo še nekoliko sprehoditi. OPIS: Pri Domu na Komni pomahamo Bohinjskemu jezeru in gremo v nasprotno smer, mimo depandanse skoraj vodoravno do bližnje kotanje Planine na Kraju. Pri Koči pod Bogatinom se usmerimo zahodno nad dolino Gracije in se po njej zložno dvignemo do Bogatinskega sedla oz. Vratc (1804 m), kjer je vzpona konec. S sedla se spustimo za markacijami do ravnice Za Lepočami (1621 m) z ostanki prve svetovne vojne, nato pa skozi dolino Doliči zložno sestopimo (na razcepih se držimo desno) do še žive planine Duplje (1371 m). Tu zavijemo desno do koče sredi gozdiča. ZAHTEVNOST lahka pot • pot je ponekod slabše označena • previdno v megli, posebej pri sestopu z Bogatinskega sedla MOŽNI VZPONI NA VRHOVE • Bogatin, 1977 m (30 min, lahka pot) • Mahavšček, 2005 m (1 h, lahka pot) • Vrh nad Gracijo, 1917 m (30 min, lahka pot) • Lanževica, 2003 m (1 h, lahka pot) ZANIMIVOSTI OB POTI • Planina na Kraju • ostanki prve svetovne vojne • planina Duplje • veliko Krnsko in manjše Dupeljsko jezero MOŽNI SESTOPI V DOLINO • od ravnice Za Lepočami čez Prehodce do planine Polog v dolini Tolminke (2 h, lahka pot) • od Koče pri Krnskih jezerih v Lepeno (1–1.30 h, lahka pot) DRUGE MOŽNOSTI • S Komne lahko gremo čez Škrbino direktno na planino Razor (5 h), pri čemer izpustimo Krn oz. 14. in 15. etapo Planinski dom pri Krnskih jezerih KOČA • Planinski dom pri Krnskih jezerih (1385 m) 164 ležišč +386 51 328 928, www.planinske-koce.si/planinski_dom_pri_krnskih_jezerih Ruševine za Lepočami Krn DOLŽINA 5,6 km VIŠINSKA RAZLIKA 870 m vzpona, 70 m spusta IZHODIŠČE Planinski dom pri Krnskih jezerih (1385 m) CILJ Gomiščkovo zavetišče na Krnu (2182 m) NAJVIŠJA TOČKA Krn (2244 m) ČAS HOJE • Dom pri Krnskih jezerih–Krnsko jezero 15 min • Krnsko jezero–Krnska škrbina 2.30 h • Krnska škrbina–Krn 30 min Skupaj: 3 h Krnsko jezero in Krn Krn je po višini razmeroma skromen, po prepoznavnosti pa pomemben dvatisočak s posebej izrazito jugozahodno podobo. Nanj se vzpnemo mimo zadnjega jezera na poti, spokojnega Krnskega jezera, čez Krnsko škrbino in ob razglednem travnatem grebenu. Koča tik pod vrhom obljublja orlovsko prenočevanje! OPIS: Po ravnem gremo skozi gozd do planine Duplje (1371 m), tam pa naprej po glavni dolini do Krnskega jezera (1390 m). Obidemo ga po levi in se dvignemo na planino Na Polju z lovsko kočo (1530 m, občasno voda). Vzpenjamo se skozi široko kraško dolino, višje pa se obrnemo desno in po široki poti strmeje pridemo na Krnsko škrbino (2058 m). Tu se usmerimo desno, proti Krnu, in malo višje izberemo desno varianto naravnost na vrh po vzhodnem grebenu. Nižja, leva možnost gre najprej do Gomiščkovega zavetišča nekaj minut pod vrhom. ZAHTEVNOST lahka pot • Kraški svet • izpostavljena stopnja pod Krnsko škrbino • trave na vrhu, previdno v mokrem • zlizane in naložene skale na vrhu MOŽNI VZPONI NA VRHOVE • Veliki Šmohor, 1939 m (1.30 h, lahka neoznačena pot in brezpotje) ZANIMIVOSTI OB POTI • Krnsko jezero (kopanje je prepovedano) • ostanki prve svetovne vojne MOŽNI SESTOPI V DOLINO • s Krnske škrbine ali od Gomiščkovega zavetišča na planino Kuhinjo (2 h, lahka pot) Krn z Batognice Gomiščkovo zavetišče na Krnu KOČA • Gomiščkovo zavetišče na Krnu (2182 m) 48 ležišč +386 5 997 45 24, www.planinske-koce.si/gomisckovo_zavetisce_na_krnu OPOMBA Profil in zemljevid poti sta na strani 72 in 73. S Krna na planino Razor DOLŽINA 20,4 km VIŠINSKA RAZLIKA 500 m vzpona, 1370 m spusta IZHODIŠČE Gomiščkovo zavetišče na Krnu (2182 m) CILJ Koča na planini Razor (1315 m) NAJVIŠJA TOČKA Gomiščkovo zavetišče (2182 m) ČAS HOJE • Krn–Prag 1.30 h • Prag–Prehodci 1-1.30 h • Prehodci–Na Kalu 3 h • Na Kalu–Razor 1.30 h Skupaj: 7–8 h ZAHTEVNOST lahka pot • nekaj kratkih, zavarovanih mest (pred planino Dobrenjščica) • previdno pri ogledovanju ostankov prve svetovne vojne (svetilka!) Batognica in Vrh nad Peski Po razdalji najdaljša etapa tega dela SPP je kot nalašč za ljubitelje starih vojaških mulatjer, zgodovine in razgledov. Od prve svetovne vojne preluknjana Batognica je zadnji dvatisočak na poti. Prek kraškega sveta se spustimo do prevala Prehodci, od koder nas čaka dolgo potovanje nad dolino Tolminke do prijetne planine Razor, kjer se prileže pogled na listnat gozd. OPIS: S Krna se spustimo na Krnsko škrbino. Levo gre pot navzdol h Krnskemu jezeru, desno strmo navzgor po izpostavljenih stopnicah na Batognico, naša pot pa vodi naravnost. Prečimo severna pobočja Batognice in dosežemo široko Batogniško sedlo ali Prag (2068 m), kjer krenemo levo po mulatjeri pod Vrhom nad Peski do vojaškega spomenika Piramida na Peskih (1975 m). Od tam se čez kraški svet spustimo na široko sedlo Prehodci (1635 m) nad dolino Tolminke. Na razcepu sledimo oznakam za planino Razor in se držimo mulatjere, ki se vije prek strmih južnih pobočij Mahavščka do planine Dobrenjščice. Čisto do planine ne pripelje, temveč se malo nad njo v nekaj serpentinah spet dvigne in preči strma pobočja Tolminskega Kuka okrog naslednjega roba do planine Na Kalu (1490 m). Tu SPP izbere zgornjo pot, ki vodi poševno navzdol pod Tolminskim Migovcem. Na vseh razcepih nas usmerjajo rdeče table za planino Razor. Po krajšem strmejšem spustu gre mulatjera celo rahlo navzgor pod slikovitimi stenami in skozi gozd, nato pa prek pašnikov planine Razor do koče, postavljene na vzpetini med bukvami. MOŽNI VZPONI NA VRHOVE • Batognica 2164 m (20 min, lahka, mestoma izpostavljena pot) • Vrh nad Peski, 2176 m (15 min, lahka neoznačena pot) • Tolminski Migovec, 1882 m (1.30 h, lahka pot) • Vrh nad Škrbino, 2054 m (2.30 h, lahka ali zelo zahtevna pot) ZANIMIVOSTI OB POTI • ostanki prve svetovne vojne (Batognica) • Jezero v Lužnici • slikovite planine (Dobrenjščica, Kal, Razor) • dolina Tolminke • cvetlično bogastvo MOŽNI SESTOPI V DOLINO • s Praga mimo jezera Lužnica na planino Kuhinja (1.30 h, lahka pot) • s Prehodcev v dolino Tolminke (2 h, lahka pot) • s planine Na Kalu v Tolminske Ravne (1 h, lahka pot) • s planine Razor v Tolminske Ravne (1 h, lahka ali zahtevna pot) Koča na planini Razor KOČA • Koča na planini Razor (1315 m) 100 ležišč +386 51 632 720, www.planinske-koce.si/koca_na_planini_razor Bohinjsko-Tolminski greben DOLŽINA 14,9 km VIŠINSKA RAZLIKA 1300 m vzpona, 780 m spusta IZHODIŠČE Koča na planini Razor (1315 m) CILJ Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti (1835 m) NAJVIŠJA TOČKA Rodica (1966 m) ČAS HOJE • Planina Razor–Vogel 2 h • Vogel–Rodica 3 h • Rodica–Črna prst 3 h Skupaj: 8 h ZAHTEVNOST zahtevna pot • pot je ponekod izpostavljena, z nekaj zavarovanimi mesti • v mokrem nevarno za zdrs, na grebenu je tudi nevarnost strele Sestop z Vogla Na zadnji »veliki« etapi drugega dela SPP prehodimo enega najlepših grebenov v slovenskih gorah, Bohinjsko-Tolminski greben. Po lahkotnem vzponu na Vogel prečimo nad istoimenskim smučiščem, sledi pa zračno uživanje prek Rodice vse do Črne prsti. Čeprav se pot drži grebena, večinoma ne vodi prav po njem. Razgledi na Triglav in osrednje Julijce so v lepem vremenu zagotovljeni, sredi poletja pa tudi neverjetno planinsko cvetje. OPIS: Za dobro jutro se vzpnemo na Vogel (1922 m). Pot prek nekaj vrtač pelje na stranski greben, tam pa levo (desno Žabiški Kuk) po travnatem grebenu na vrh. Tu smo pozorni, da se z vrha spustimo levo, proti zahodu. Od sedla med Voglom in Vrhom Krnic (1896 m) prečimo severna pobočja Vogla proti vzhodu do razcepa na sedlu (1688 m), nato pa še prečimo v isti smeri in se malo pod vrhom Šije nad zgornjo postaje sedežnice srečamo s potjo, ki pripelje s smučišča. Nadaljujemo pod grebenom oz. po njem do širokega sedla Čez Suho (1773 m), od koder se udobno dvignemo na Rodico. V nadaljevanju se držimo grebena ali njegove južne strani. Pot je vedno bolj izpostavljena in nas prek škrbine Vrata (1721 m) privede do koče na Črni prsti. MOŽNI VZPONI NA VRHOVE • Žabiški Kuk, 1881 m (30 min, lahka pot) • Šija, 1880 m (10 min, lahka neoznačena pot) • Veliki Raskovec, 1967 m (15 min, lahka neoznačena pot) • Matajurski vrh, 1936 m (15 min, lahka neoznačena pot) • Poljanski vrh, 1897 m (15 min, lahka neoznačena pot) ZANIMIVOSTI OB POTI • smučišče Vogel • bogato rastlinstvo MOŽNI SESTOPI V DOLINO • s smučišča Vogel z žičnico ali peš v Ukanc (2 h, lahka pot) ali Ribčev Laz v Bohinju (2.30 h, lahka pot) • s sedla Čez Suho v Ribčev Laz v Bohinju (2 h, lahka pot) • z Rodice v Grant (2 h, lahka pot) Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti KOČA • Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti (1835 m) 38 ležišč +386 1 296 05 49, www.planinske-koce.si/dom_zorka_jelincica_na_crni_prsti Triglav z Rodice S Črne prsti na Petrovo Brdo DOLŽINA 10,3 km VIŠINSKA RAZLIKA 200 m vzpona, 1230 m spusta IZHODIŠČE Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti (1835 m) CILJ Koča na Petrovem Brdu (804 m) NAJVIŠJA TOČKA Črna prst (1835 m) ČAS HOJE • Črna prst–Kobla 2 h • Kobla–Petrovo Brdo 1.30 h Skupaj: 3.30 h ZAHTEVNOST lahka pot • ponekod je pot izpostavljena oz. drseča, previdno v mokrem • pozorni bodimo na številnih razcepih Črna prst Za slovo od osrednjega dela SPP se iz botaničnega paradiža Črne prsti spuščamo v vedno bolj poraščen svet. Poti so vedno širše, na prelazu Petrovo Brdo pa dosežemo glavno cesto Podbrdo–Škofja Loka. Udobja civilizacije tu ni, zato je najbolje, da sestopimo še do Podbrda na primorski strani. Če pohod s tem zaključujemo, je od tam najbolje organiziran javni prevoz, če pa bomo hojo nadaljevali proti Poreznu in naprej, si osvežimo zaloge hrane. OPIS: S Črne prsti sestopimo proti vzhodu na preval Čez Suho (1761 m). Tu pazimo, da ne zavijemo desno, na južna pobočja gore, pač pa levo in kmalu zatem desno (na razpotjih se držimo oznak proti Petrovemu Brdu oz. Poreznu). Dvignemo se do sedelca in se v okljukih spustimo po drseči poti skozi Žrelo. Prečimo po severni strani pod grebenom, nad planino Za Črno goro (1362 m) do vrhov Krevla (1515 m) in Koble (1493 m) nad nekdanjim smučiščem. Po grebenu in skozi gozd gremo dol do gozdne ceste na prevalu Vrh Bače (1273 m). Kažipotom nato sledimo na južna pobočja Slatnika in Lajnarja. Mimo ruševin kasarne in lovskega bivaka na jasi Kovce se po vedno širši poti oz. cesti spustimo do Petrovega Brda. Planinski dom je spodaj levo ob glavni cesti, s tem pa tudi konec tega dela SPP. MOŽNI VZPONI NA VRHOVE • Šavnik, 1574 m (45 min, lahka pot) • Možic, 1603 (1 h, lahka pot) • Slatnik, 1599 m (1 h, lahka pot) • Lajnar, 1549 m (1.30 h, lahka pot) ZANIMIVOSTI OB POTI • bogato rastlinstvo • vojaški ostanki iz časov med obema vojnama MOŽNI SESTOPI V DOLINO • s Črne prsti v Bohinjsko Bistrico (2.30 h, lahka pot) ali Podbrdo (2 h, lahka pot) • z Baškega sedla v Podbrdo (1.30 h, lahka pot) Koča na Petrovem Brdu KOČA • Koča na Petrovem Brdu (804 m) 16 ležišč +386 41 320 966, www.planinske-koce.si/koca_na_petrovem_brdu Kontrolne točke SPP (TOČKE, OPISANE V TEM VODNIKU, SO V POUDARJENEM TISKU) 1. Spodnje Radvanje, 279 m 2. Mariborska koča, 1068 m 3. Ruška koča, 1256 m 4. Klopni vrh, 1340 m 5. Koča na Pesku, 1386 m 6. Ribniška koča, 1507 m 7. Grmovškov dom pod Veliko Kopo, 1377 m Koča Planinc, 1010 m 8. Koča pod Kremžarjevim vrhom, 1102 m 9. Poštarski dom pod Plešivcem, 805 m 10. Dom na Uršlji gori, 1680 m 11. Andrejev dom na Slemenu, 1096 m 12. Dom na Smrekovcu, 1377 m 13. Koča na Travniku, 1548 m 14. Koča na Loki pod Raduho, 1534 m 15. Velika Raduha, 2062 m 16. Koča v Grohotu pod Raduho, 1460 m 17. Kocbekov dom na Korošici, 1808 m 18. Ojstrica, 2350 m 19. Kamniška koča na Kamniškem sedlu, 1864 m 20. Frischaufov dom na Okrešlju, 1396 m 21. Kranjska koča na Ledinah, 1700 m 22. Križ (Koroška Rinka), 2433 m 23. Skuta, 2532 m 24. Cojzova koča na Kokrskem sedlu, 1793 m 25. Grintovec, 2558 m 26. Jezerska Kočna, 2540 m 27. Češka koča na Spodnjih Ravneh, 1542 m 28. Planinski dom na Kališču, 1534 m 29. Storžič, 2132 m 30. Dom pod Storžičem, 1123 m 31. Koča na Kriški gori, 1471 m 32. Koča na Dobrči, 1478 m 33. Begunjščica – Veliki vrh, 2060 m 34. Roblekov dom na Begunjščici, 1657 m 35. Planinski dom na Zelenici, 1536 m 36. Prešernova koča na Stolu, 2174 m 37. Golica, 1835 m 38. Mojstrana – Slovenski planinski muzej, 641 m 39. Aljažev dom v Vratih, 1015 m 40. Dom Valentina Staniča pod Triglavom, 2332 m 41. Triglavski dom na Kredarici, 2515 m MOJCA STRITAR KUČUK Slovenska planinska pot – II. del UREDNIK Jože Drab UREDNIK PLANINSKE ZALOŽBE Vladimir Habjan LEKTORIRANJE Vera Šeško TEHNIČNI UREDNIK Emil Pevec ZEMLJEVIDI IN PROFILI Geodetska družba d. o. o. UREDNIK KARTOGRAFIJE Andrej Stritar OBLIKOVNA ZASNOVA VODNIKA Grupa Ee OBLIKOVANJE IN PRELOM Meta Žebre IZDALA IN ZALOŽILA Planinska zveza Slovenije Ob železnici 30a, SI-1000 Ljubljana www.pzs.si info@pzs.si Ljubljana, 2021 ELEKTRONSKA IZDAJA Dostopno na: www.biblos.si EVIDENČNA ŠTEVILKA ZALOŽBE 491 ZA PLANINSKO ZVEZO SLOVENIJE Jože Rovan AVTORJI FOTOGRAFIJ Cukut, Jovan: str. 62-63, 78-79, Drab, Jože: str. 9, 13, 39, 44-45, Gorišek, Gorazd: str. 25, 48-49, 54-55, 58-59, 61, 70-71, 85, 92, Horvat, Franci: str. 20-21, 24, 26-27, 40-41, 50-51, 56 (zg), 57, 76-77, Marolt, Tomaž: str. 66-67, Naglost, Oton: str. 10, 30-31, 34-35, 56 (sp), Ramovš, Lidija: str. 73, Strgar, Peter: str. 19, 36-37, 47, 68-69, 74-75, 82-83, 86-87, Tomšič Drab, Andreja: naslovnica, str. 33. AVTORJI PERORISB Tone Rojc, Jadran Lasnibat, Špela Oblak Brez pisnega dovoljenja Planinske zveze Slovenije so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 60180995 ISBN 978-961-6870-64-1 (ePUB)