DOMOLJUB. Slovenskemu Ijudsivu v poduk in zabavo. p*ob*]*)o po dogovoru. ki 11 V Ljubljani, 3. junija 1896. Ii«tHlk IX. Škofova beseda. Pokazali »mo zadnjič dragim bralcem, kako daje sv Duh pO svoji cerkvi prmovil obraz zemlje. I»a, moč krščanstva in wrkve no upliva samo na posamičnega človeka, ampak na celi svet, katoliška cerkev ne upliva *amo na zasebno, ampak tudi na javno življenje. In ravno t.ga upliva ae nasprotniki najbolj boje. Mogočneži tega »vela lov«' ljudi v zanj ko, katvre ao spletene iz Ti-bra in zlata, in jih vabijo v druščine, kjer človek laliko streže svojfmti srcu, kakor se mu zljubi. I Javno eerkev pa pridigujc zdržnost v vaom. v bogastvu in v uživanju. To pa bogatinom in takim, ki imajo kaj za-|">vnlovati, ni všrč iz dv< h vzrokov: Prvič zato nc, ker "e jim vzbuja vest, ki jim marsikaj krivega očita; a drugič ho ti ljudje toliko pametni, da sprevidijo, da ne bodo mogli Ijudij več loviti v svoje zanjke, da jih nc bodo mogli več odirati, da jim nc bodo več služili, če bodo ubotrali cerkev in duhovnike To je jasno ko beli dan. Kako bi pač marsikdo tuko hitro obogatel, ako bi ne dobil Ijudij. katero spravi do tega. da začno igrati ao /. denarjem iz zgolj lakomnosti, da bi voč imeli. Kaj je |>ač takim mar, čo ljudje molijo ali ne, če hodijo k »povodi ali ne. n na tem jim jo, da no ugasne v njih ogenj poželjenja in strastij. Zato sc razlega vedni in redni krik: »Duhovni proč od politiko«, zato hujskanje po časopisih zoper Skolc in duhovnike. I'a kako zlobni »o ti ljudje! Ker vidijo, da »c tudi z golim obrekovanjem ne opravi nič, pa pišejo tako o raznih Skolih, kakor bi bili nasprotni med seboj in bi jedon drugače učil ko drugi, potem pa hvalijo le jednega, druzega pa grajajo. Tako jc dalj časa neki slovenski list, »Soča« namreč, ki izhaja na Goriškom. delal razno zmede s tem, da je grdil na vso moč prevzv. škofa ljubljanskega in pisal, kakor bi bil nadškof goriški popolno druzega mnenja. Kes, dobili so so kalini, ki »o sedli na te linianice in hodili ho za liberalci v zabavljanji proti kranjski du- hovščini in nje višjemu pastirju. Iver »o na tak način ruši cerkvena jedinost, zato so goriški nadškof poslali pismo goriškim duhovnikom, v katerem jim pojasnijo spletko in zvijačo nasprotnikov ter jih opominjajo k j edinost i Podamo tu dragim bralcem nadškofa pismo bolj po pomenu in nc toliko po besedah. Najprej pokažejo nadškof, da je cerkev res jedina. To jedino cerkev pa vladajo škofje, ki »o pastirji svojih ovčic. S tem da verniki niso v nasprotji n svojimi Akoli, so ob jednem tudi v jedinosti z najvišjim škofom, Kristusovim namestnikom, rimskim papežem. Ta zložna in jedina eerkev pa je pravi strah vsem njenim nasprotnikom; zato so so le-ti vedno mnogo prizadjali, da bi raztrgali vez med verniki in pastirji. Poprej so lc napadali bolj papeža in skušali narode od njega odtrgati. A ni šlo. Zato pa sedanji čas napenja vse moči, da bi ljudstvo odvrnil od škofov, pravih pastirjev. Zato sc jc bati najhujšega, ker kdor ni s škofom, ni s cerkvijo, ni z vero, ni z Bogom. Ta boj zoper škofe in njih veljavo pa so vrši posebno po listih, ki so plačani za to, da širijo med ljudi zaničevanje duhovnikov in škofov. Rujejo zoper škofe, katere jc sam sv. Duh nastavil za pastirje, in s tem škodujejo tudi državi, ker če ljudje nc bodo več spoštovali duhovne oblasti, gotovo tudi posvetne več no bodo. Dalje omenijo nadškof, da so že 1. 1887. obsodili take časnike in prepovedali njih podpiranje- Toda, kor ti opomini niso izdali, troba jo, da sc jedenkrat pokaže preteča nevarnost. Potem pokažojo delovanje lista »Soča« in pravijo: »Ta žo dalj časa tako predrzno presoja škofe in duhovnike in tako uporno piše proti učeči cerkvi, da sc jo pri naB zelo bati za cerkveni red. Hujše je, da ta list skuša Bvoje delovanje, ki so mora obsojati, skrivati s »katoliškim« imenom in se celo no straši n ivajati mojega imona, h katerim so izgovarja, kot bi bil jnz njegovo stranke ali kot bi se z mojim dovoljenjem ono pisalo. In mvno ta slepotna barva ka« tnliikega imena goljufa mnoga neprevidna sna, mej tem ko nasprotniki vai vodo. da pijejo oni časopis neverci.« Dalje pravijo: »Najbritkojc me jc pa užalilo, da so imenovan časopis dr/no mene utavljati v nanprotje z ljubljanskim knezom in ikofom, kot bi jaz soglaial a trditvami liberalne stranko, obsojal njegove apostolske namene in čudovito modrost v delovanju, vzlasti pa, da no bi soglašal 2 njim glede političnih vprašanj Jaz td in te vrste očitanja s tem iz cclega srca aavra-čam in hočem, naj vsi naSi duhovniki in verniki v« d<>. da sem s prevzvišenim ljubljanskim škofom popolnoma jedno misli in da tudi gledi* na cerkveno-politične zadeve ne učim druzega evangelija nego on.« Tako ao goriški nadškof strgali liberalcem krinko z obraza in nič več se ti ne bodo mogli sklicevati nanj. Posebno je to za liberalce hud udarec zato. ker so nad ikof pod smrtnim grehom prepovedali brati in podpirati »Sočo« in še neki drugi italijanski list, ki tudi tako piše proti ikofom in duhovnikom. Scve«la nase liberalce amrtri greh prav nič ne briga, toda gotovo se bodo ie našli ljudje, ki se bodo zdaj. ko vedo. kje je resntra. vendar le ogibali listov, in a tem izgube liberalci nekaj pristale*. Ta beseda Škofova je velicega pomena; to čutijo liberalci in zato tako grdo zabavljajo, da se mora po-Jtenemu človeku kar gnjusiti. Pravijo med druirim tudi. da ftkofje nimajo pravice vtikati sc v politične stvari. Mi pa pravimo: To ni res. Škofje so v svojih ikolijith pastirji pa ne samo v dušnih stvareh, ampak tudi v basnih, v kolikor so združene z dušnimi Da. celo dolžnost školov j«, vmešavati se v politiko, kajti, kakor smo že čest<• povdarjali, vera in nje zapovedi veljajo tudi v politiki, v javnem življenju; varuhi prave vere s., pa škofje in zato je njih dolžnost, voditi ovčice tudi po pravili političnih potili. To naj si liberalci zapišejo za ušesa in potem ne bodo tako neumne uganili, kakor so to zadnjič storili. Dejali so namreč, da bodo vso stvar poslali pa pežu Leonu XIII. v Klin, da razsodi o tem. Oe bode papež ugodno se izrekel za nje, [Kitem bodo ubogali; če pa njegova sodba liberalcem ne bo všeč, tedaj ne bodo ubogali. Le dvoje moramo k temu brezumnemu počenjanju liberalcev omeniti. Prvič: naj si le prihranijo pot in pošiljanje v Kim; kajti škof vseh škofov, riinski papež ne bo drugače eodil ko noši školjc. Le poslušajte, kako je pisal Leon XIII avstrijskim škofom I. 1H91.: Prav bi bilo, da bi bil vsak časopis v svojem kraju tako uravnan, da bi ao akladal s svojim škofom v vseh stvareh in bi nobenega razpora ne bilo med njima « Mar mislijo naši liberalci, da bode papež njim na ljubo spremenil avojo dosedanjo postopanje? Ne. Pa Ae lepi« pride. Liberalci kriče, da se bodo pritožili na papeža, a v isti sapi govore tudi, da, če jim njegova sodba ne bo vieč, ga ne bodo ubogali. Hinavci! Vedo kakšna bo sodba papeževa in tu ni nič pomiiljati. Ako ai katoličan, potem ae drži škofa, ali pa niai in potem nimil nobeno pra- vice vtikati se v katoliike stvari in pred pisav ali, kako ae obnašaj škof ali du. ii o v n i k Kaj jc novega po svetu? Cesarsko bilo zadela je zopet nova izgubi. Cesarjev brat nadvojvoda Karol l.udovik je 19 minulega meseca umrl. liil je nedavno poprej na potovanju v sveti deželi, koder se je prehladil. Prehlajen je pr.ael domu na Dunaj, pa ni pazil na svojo bolezen. Kmalu se je ulegel in vkljub najboljfti postrežbi moral je umreti Cesar je celo zadnjo noč prečul pri bolniku, dokler ni izdihnil svoje du*e Pokojni nadvojvoda je bil najmlajli brat natega cesarja, Kojea jc bil .'VI juli)i Kil je poletn delj časa namestnik v Galiciji in di Tirolskem in je bil povaodi zelo priljubljon. živo se je zan mal za obrt io kupčijo in zdatno podpiral umeta ke liil je Husiji zelo naklonjen in bi bil moral tudi sedaj pri kronanju ruskega carja zastopati natega ceaarja v Moskvi. A Uog je botsl drugače iu ga je poklical k Sebi Bil je trikrat ožeajen. V zasebnem živlienji bil je jako dober in v njegovi hi«i je vladala sploftna zadovoljnost Da je bil dober kalolitan, kaže že to, da je potoval v sveto deželo in je ondi jako vspodbudno obiskal one kra^e, kjer je na* Gospod živel, trpel in umrl. '/.t cesarja je ta izguba jako britka, nič manj pa ne za celo Av-striio. ker je vedno le sku*al v tujini povzdigniti nato državo. Naj v miru počiva. Dunajsko rpraAanje je vendsr že jedenkrat refteno. 19. maja te novoizvoljeni župan Strobah prisegel in kmalu na to ga je cesar vsprejel v avdijenci. Vladar je aprejel novega župana jako milostno. Zupan se je v toplih besodah zahvalil cesarju za potrditev. Cesar prsvi, da ga veaeli, da bode občinska uprava zopet v redu in on izreka nado, da bode novi župan delal v prid mesta, kar ta tudi obljubi. Tudi pri drugih visokih gospodih so Strobaha prav prijaano sprejeli in to stra*no grize liberalce in jude, ker vidijo, da j« njih veljava pri kraju. Dunsjsko prebivslatvo pa se voseli zmuge, ki j« stala toliko truda. Mestna uprava je v dobrih, krščanskih rokah in Dunaj s« bo povzdignil, da bo veselje. Liberalcem ae pa le vedno toži po prejlnjib časih, ko ao oni in pa judovaki mogočneži zvonec noaili. Je že ven, zdaj ae ja zaaukalo in židje ao apodaj a kristijani zgoraj. Ti bodo delali pravično, a no kot bi se jim zljubilo, kot ja bilo v prejtajib časih. Mi ac veselimo uspeha dunajskih kristijanov, katerih hude borbe smo vedno prav pazno aledili. Uog daj 1«, da bi tudi pri nas kmalu pometli z liberalizmom. A pri nas se ga krčevito drže, med tem ko ao ga na Dunaju vrgli med ataro isro. Nam ae zdi t« jgrae. z liberalizmom, ki je pa zelo nevarna, tako, kakor če je pri kaki hiii več otrok msgar. kakor .orgelce.. Ko ao najatarejiemu fanlu hlače premajhne, jih pa drugi naprej noii itd., dokler hlač ni več ko aamo cunje. Taka je z liberalizmom. Zgled dunajskih kriaiijanov pa ao začeli posnemati na Ce&kem. V Pragi ustanovili ao prepotrebno katoliško ljudsko društvo. Borilo se bo to društvo za pravice češkega naroda ter se ustavljalo uplivu liberalcev in Židov. Prvega »hoda udeležila se je nebrojna množica ljudij iz vaeh stanov, po»cbno pa delavci. Vsi govorniki ao povdarjali, da naj Pražani posnemajo Dunaj-čane in potem bo tudi tam zmagal križ. Da je bilo to društvo rea potrebno, kaže nam to, da je v Pragi mnogo »trank, ki ao vae prej ko katoliške, in te imajo mnogo pristašev. Poaebno aocijalisti ae kaj na široko šopirijo. — Ravno tako ae gibljejo katoličani na Morav«kem. Omovali so domoljubni poslanci novo katoliSko-čežko »tranko. Seveda ao liberalni listi vsi po konci in vpijejo nat' njimi, da so izdajalci naroda in domovine. Kakor pri naa' Nas ti pojavi med brati Čehi zelo veselč, ker ludi tam »e »vitajo katoličanstvu boljši časi in liberalizmu primi>njkujc sape. Predno »topimo izven Avstrije, poglejmo še malo na Ogrsko Banli.u se maje miniateraki atol. Ta zvili mož ni plesal tako, kakor »o mu godli ograki prostozidarji in ac ni potegnil pri pogodbi z Avstrijo za to, da bi Mažari še menj plačevali za državne atroške kot »o doslej. Tudi več drugih lepih atvarij mu očitajo. Ua bo rea kmalu sapu vzela. Prav. — Z ogrsko slavnostno razstavo »o »e Mažari »dno opekli. Strašno malo je obiskovalcev, če jib prav Ogri z lepa in iz grdo pode v Budimpešto na razstavo. Ljudem ni nič mari, kaj da um vidijo, in to zelo grize Mažare. Poleg tega pa bodo imeli ludi denarno zgubo, ker »o več denarja vtaknili v razstavo, kakor ga bodo nazaj dobili. So se pač ušteli. Pretekle dni »e je ves svet obračal v Moskvo. • mater rusko« kakor Husi imenujejo starodavno prestolnico ruskih carjev. Poalanci iz vaeh delov »veta, iz vseli dežel in vseh držav so bili navzoči, ko si je ru»ki car na glavo posadil carsko krono. Tudi domačega ljudstva je bilo od aile. Carja in carino so navdušeno pozdravljali, koder sta »e prikazala. Car je pri tej priliki mnoge jetnike pomiloaiil in uatanovil več dobrodelnih zavodov. — Pri teh slavno»lih bil je ludi navzoč papežev odposlanec nadškof Agliardi. Ta je prvi kronanega carja nagovoril in »icer v latinskem jeziku. Njemu in njegovim apremUevalcem na čaat je car ludi priredil velik obed. Upamo, da delovanje Agliardijevo ne bo brez dobrih posledic za ruake katolike, ker novi car je ljudomil in le njegovi uradniki ga čeato goljufajo. Bog daj katoliški cerkvi na Ruakem lepih dnij in potem ae hitro ulegne uresničiti Leonova srčna želja: Zjedi-njanje razkolnikov. Kakor je dragim čitateljem brez dvojbe >"»• * Francija in Ruaija zelo prijatli. To »e je videlo tud. sedaj pri carjevem kronanju. Na dan kronanja so imeli francoski vojaki prosto in Se večjo mero vina, ko po navadi »o dobili. V Parizu »o po gledališčih napravljali »lovesns predstave in ljudstvo je bilo zelo naudušeno. - Ha ludi katoliško življenje vkljub vsemu pritiskanja prostozidarjev še bujno cvete. Tam oni dan praznovali so Francozi spominski dan device Orleanske, ki je pred več sto leti rešila franco»ko državo gotove pogube. Ta dan podala »e je valika množica ljudij pred kip device Orleanske in neki govornik je vneto razlagal veliki pomen tega praznika. Prostozidarjem to praznovanje ni vSeč, ker je bila devica Orleanska vneta in zvesta katoličanka. A lem bo|j jo spoštuje verni francoski narod. Množica podala »e je pred palačo židovskega milijonarja RotSilda, kjer jo je policija razgnala. Dalje ao Sli v cerkev in tu je izvrsten govornik navduševal pričujoče, naj se tudi tako goreče bojujejo zoper brezverske šole. — 8icer židovski, liberalni in prostozidarski Usti hudo udri-hsjo po katoličanih, a to kaže le, da ao prizadeti in da se tudi na Francoskem vzdiguje megla brezverstva. Lahi ao se naveličali vojske v Abesiniji in so poklicali vojake domov. Jetnike so odkupili in vojaka jo • čaitno« končana. Ves »ves »e »meje tej komediji laški, ki je požrla nekaj milijonov, pa »torila, da bodo nekateri židje dobivali mastne obresti. Bo|j pametne pa »ploh Lahi niso mogli uganiti, kakor da ao lepo kopita pobrali in Sli domov. — Le Baratieriju se sedaj slaba godi. Moža so posadili na zatožno klop in so mu že našleli celo vrsto paragrafov in poatav, po katerih ga lahko obsodijo. Pa možu ae hlače prav oič ne tresejo, ker znašla »e je zvita buča, ki je dejala, da je Barati-eri preveč udan pijači, in kader ae ga nacuka, pa mu ne gre vojaka od rok. Čemu se jc pa ta dobri Baratieri tako privadil kapljice? S:cor pa to si noben izgovor, to bi lahko kak SuSmar dejal. Seveda ae a tem malo zliža, pa kazni vreden je vsejedno. Mislimo, da bomo s koncem te pravde dobili le nov dokaz za resnico, da velike lumpe spuščajo, male pa obeSajo. Na Kreti že zopet vre. Turki še vedno etiskajo kriatijane, ki so pred par leli dobiti nekaj malo pravic. Turkom je pa zato žal in bi jim radi tiste pravice vzeli. Seveda kristijani ne puste tega in potem pride do upora. Umorjenih je do zdaj 25 kristijanov io veliko ranjenih. Ljudstvo se ne upa is svojih atanovanj in ves promet je ustavljen. Nekatere drtave ao že poslale vojne ladije na obretje kretanako, to bo pa tudi vse, kar bodo »torile. V Aleksandri ji, kjer tivi tudi precej Slovencev, razsaja huda kolera. Vsaki dan jih aboli do 60 in kakih 20 umrje. Bolezen »e naglo liri, ker so Araboi od sile nemarni in leni in brezbritni; v bolezni ne pokličejo sdravnika, hodijo krog bolnika, kakor bi bolezen ne bila nalezljiva, in zato se bolezen Uko hitro aaneae. Bog nas varuj te sibel Kaj je novega po Slovenskem t Kranjsko. Č. g. Anton Medved je postal župnijski upravitelj v Mirni Teči. — Razpisan je Cemažarjev ka-nomkal pri stolni eerkvi ljubljanski, nadalje so razpisane nastopne Župnije: Mirna Peč, Lozice, Stara Loka, Železniki in Retečo v loSki dekaniji, St. Jakob na Savi in Ribnica. — Preč. g. stolni kanonik Ceno baron Cir-heimb je nevarno bolan. Priporoča se v molitev. — Temeljni kamen za kranjebo g mnazijo so dne 18. maja vložili. — V cerkvi na Rožn.ku pri Ljubljani bodo mil. knezoSkof dne 2. julija blagoslovili nove oltarje. — Solo v Radečah, ki je bda radi nalezljivih boieznij delj časa zaprta, so zopet odprli. Tu bodo napravili v kratkem tehtnico za vozove, kar je za trg velika potreba. — V ČeSnjici, občina KrSko, je 14. maja pogorelo poslopje Josipa Mirta. Škode je 1100 gl. Zažgala je 4 letna hči posestnikova. —• Tombolo je dovolilo ministerstvo gasilnemu društvu na Breznic1, okraj radovljiški. — 17. maja je »kmetijska podružniča v (iorenji vam za poljansko dolino napravila ondi veselico. Podučljiv govor imel je ravnatelj Pire, ki je med drugim svaril tudi pred žganjepitjem. Jako obilno ljudstva iz okolice se je bilo potem udeležilo tombole in igre. — V Leskovici nad Poljanami bila je konkurenčna obravnava radi po potresu poškodovanega cerkvenega poslopja; trpela sta največ veliki oltar in pa sprednji obok. — 21. maja je razsajala popoldne okrog Cerknega huda nevihta. Treskalo je in sivi oblaki so se valili proti Poreznu, kjer je bilo zvečer videti sve belo od toče, kakor bi bil sneg pobelil. — V Šenčur»ki občini pri Kranji so se vršile dnč 21. in 22. maja občinske volitve in sicer že v drugič, ker prvič so bile ovržene. Senčurska občina je, kakor znano, velika. Pri volitvi odbornikov sta se pokazali dve stranki, severna in južna. Borba je bila huda. Zmagala je v vsih razredih severna stranka. Izvoljenih je 26 odbornikov, ki bodo akoraj jednoglasno volili dosedanjega župana g. Mat. Barlcta iz Luž, kateri že 13 let županuje. — Birmaacev je bilo letos v Ljubljani binkoStne praznike 2402, in aicer v nedeljo 2045, v ponedeljek 357. — Presv. cesar jc potrdil zakon o stavbinem redu za ljubljansko mesto. — Podpora, katero je vlada se dovolila, vsled lanskega potresa deželi Kranjski in mestu ljubljanskemu ni tako zdatna, kakor je bilo pričakovati. Ker ima dežela pri evojih poslopjih Škode 711 MJ3 gld., upali je bilo, da država tudi deželi dA nekaj tisočakov nepovračljive podpore. Toda motili smo se. Dežela bo dobila samo posojilo v znesku 550.000 gld., od katerega bo treba plačevati 3% obresti ter je v 20 letih državi vrniti. — Za zadolženo in preobloženo deželo je to pač neznatna pomoč. Zopet bo tedaj treba zviSati deželne pri klade, ki so žo sedaj visoke. — Posestniki v Ljubljani in deželi dobd Se 450.000 gld. 3% posojila. — V Kne-žaku je 29. maja umrl ondotni č. g. župnik Janez Fv. Strnad. Pokojnik je bil rojen I. 1850. v Dobrcpoljah, v masnika posvečen leta 1884. Bil jo vesten in goreč duhovnik, tako da ga je vse ljubilo in spoštovalo, kjerkoli je služboval. 1'mrl je za dolgotrajno, zelo mufno čre- vesno boloinijo, katero jc prenašal kot pravi Job, Naj v miru počiva! štajersko Postni oskrbnik g. Kd. Strukel v Ptuju je imenovan postnim nadkontrolorjem v Mariboru. — Zdravnik dr. Fridricb je imenovan občinskim zdravnikom v Loki pri Zidanem mostu. Ondi se bode tudi v kratkem ustanovila brzojavna postaja, ter bodo po postnem aelu dobili dvojno zvezo z Zidanim mostom. —Cesarje potrdil izvolitev gg. Ivana Kukovec a kot načelnika in Ivana Skuhala za podnačelnika okrajnega zastopa ljutomerskega. — Štiri deklice porodila je v Cabrolah pri Pnhevi na Štajerskem mlinarca Koza (ioričan. Mati io četvoričke so primeroma zdrave. — V župniji St. Jurij na Ščavnici, v vasi Kraljevci postavijo slovenski domoljubi spominsko ploSčo na domu umrlega slavnega zgodovinarja in jezikoalovca Davorina Trslenjaka. O tej priliki se priredi velika narodna slavnost. — Okrožnega sodišča v Mariboru baje ne dobe. Krivi temu so zagrizeni »Nemci«, ki sedaj tak Sum ženo po časopitih zaradi tega, ker je priSel Slovenec dr. Firba« kol notar v Maribor. — Državni poslanec dr. Cregorec je sklical 25, maja ob treh popoludne shod volilcev pri Podgor-ftak-u na Ponikvi ob južni železn ci. — Kot naduCiteij k Sv. Kungoti na Pohorju pride Adolf Pachcr, dosedaj učitelj pri Sv. I pošiljajo gospodu Smrekarju, naj se blagovoljno omeni, so li namenjeni za Salezijanco sploh ali pa za domačo napravo v Ljubljani. V prvem slučaju se denar odpošlje v Turin. Naj bi se verni Slovenci v svojih oporokah pa tudi pri drugih priložnostih spominjali domačih salezijanskih naprav, da sc prav kmalu omogoči prihod slovenskih Salezijancev na Kranjsko! Prostega razgovora o organizaciji salezijanskih sotrudnikov so se udeležili p. n. gg.: kanonik S u š n i k, prof. dr. J a n e žič, stolna vikarja Birk in Mrak, katehet Oswald itd. — Sklenilo se je, naj se naprosita uredništvi »Zgodnje Danice« in »Domoljuba«, da bi vsprejcmala podučne sestavke o delovanju Salezijancev, o namenu njihovih Botrudnikov itd. — Ljudstvo se bode po teh spisih gotovo vnelo za novo družbo, katera mu je sedaj skoraj popolnoma neznana. Kdor hoče k družbi pristopiti, naj osebno ali pismeno obrne do č. g. Jan. Smreka rja, katclieta v Ljubljani. Listek. Francin. Slika m kmetsktga titljenja. Spisal Toae. Konec. Minulo je nekaj let, Tonetu ae je godilo alabse in alabte, a se ni opustil zsprsvljivega življenja. Polje je kljubu Francetovi pridnosti prinašalo le pičel sad, zadnji rep je izginil is hleva, da ao se zamaiile najbolj potrebne luknje. »Slabo je, prav slabo je na svetu!« začne tožiti Tone Francetu, ko ao mu začeli upniki žugali s tožbami. »Lahko bi ti bilo boljše, Tone, če bi le hotel!« odvrne mu France. »Sam ne morem več pomagali, daj li, France, dsy, da ne pridem po zlu!« »Jaz delam, kolikor morem • »Samo ti me Se lahko režiš, France, če le hočeš!« »Rad, samo če je v moji moči.« »O, kaj pa da je! Ti si vender zlata duša, ljubi moj France t Nisem se zaman zanaSal na tel Glej, denarja mi je treba, da si nakupim kaj živine in da lahko pričnem vspesno gospodariti; brez živine je kmetija jalova krava. A ne dobim toliko denarja na posodo, dokler si ti vknjižen ns posestvo. Daj se izbrisati, ljubi brat! Stori mi se to, France, v dveh ali treh letih povrnem ti tistih pet stotakov!« »Če ti se to dam, dal sem ti vse. Ali bojim se, da . . .« »0, ne boj se France! Žalostne izkušnje so me izmodrile, delal bom, saj tudi moram. Sliši«, kako kričita in jočeta moja paglavčka, France?" »Ce se res misliš predrugačiti in pridno delati, naj bo se to! Ali glej, Tone!« Nekaj Caaa je bilo boljše pri Tončkovih. Toda Tone jo saCel kmalu znova popivati, pomagala mu je tudi Tonca. Mesto da bi tri hišne vogle podpirala, podirala je se četrtega. France ni dobival jedi, zaman je prosil Tonco, nej mu pokrpa raztrgano obleko, Tonetu pa je tudi vselej denarja manjkalo, kader mu je France rekel, da potrebuje obleke. Nekaj let je France tlačanil pri bratu, a ker ata Ao slabše t njim ravnata, kakor a hlapcem, očitala mu vsak grizljaj, začel je drugam hoditi na delo, da se je mogel polteno prežiriti, bratu je delal, kader je vtegnil. Ljudje ao ga nagovarjali, naj toli nehvaležnega brata in mu odvzame posestvo. A France jim ja odgovarjal: »Kaj bom totl revež«, kole sam ne more iiveti, jaz pa le fivotarim za silo.« •Jaa bi dal zaprvti tega Črnega nehvaletneža, pi jaaca, zapravljive«, sleparja!« dejal mu je ta in oni. •Kaj ae Ce, vsak ima svoje slabosti, na drugem jih vidi, na sebi pa ne,« zagovarjal je France brata. Zaslutil je marsikak goldinar, ker je bil priden dolavec, a Tone je znal spraviti iz brata vsak krajcar, da je bilo k«j za vedno žejno grlo. Tonca pa je postajala Čedalje bolj Čemerna, ni mogla več hoditi od plesilča do plesišča, tudi novih oblek ji niso več hoteli dajati na upanje. Vso svojo ne-voljo je stresala na ubozega Franceta. Zdaj je vpila nad njim, Ce se jc predrznil skuhati si lonček močnika pri njenem ognju, zdaj ga je gonila iz hile, čel da je Se za nje družino premalo prostora v nji. France je mok'č po«luftal uekaj časa strupeno ženo, a ko se le Tone ni upal postaviti sanj, zvezal je svoje malenkosti v culico in rekel odbajaje bratu: »No morem več bivati s tvojo ženo pod jedno streho. C« me bol kaj potreboval pri delu, kar pokliči me!« llekii je zapuetil rojstno bilo in se začel potikati od bile do hiie. Kjer je delal, dali so mu hrane, letiiče in kaj malega v denarju, saj Francin je bil zadovoljen z malim. Nekaj let se je preživljal s težkim delom, a testi križ na ramab ga je potlačil, revež je onomogel. Kopal je pesek in sejal, tolkel kamenje ob cesti, brin nabiral po gozdu, mravljinčja jajca prodajal; ti gospodinji je nanoail vode, oni drv, da je dobil kaj gorkega za ko-ailo, temu gospodarju je nabral kol atelje, da je luhko prenočeval v njegovem hlevu, onemu je popravil orodje, da se je hodil gret sa njegovo ogojitče. Tako je živel več let, a Ho j« naglo navzdol, ker ni imel nikakortne postrežbe. Ono zimo so mu začele noge otekati, in naduha ga je trla. Dokler je le lahko taval, prejel je večkrat sv. zakramente, ko so mu je stanje shujtalo, se je napotil k bratu, da bi doma za-tisnil oči in da ne bi^bil tujim ljudem v nadlego. A hudobna Tonca ga je odgnala a psovanjem iz bile. Potrt se je odpravil v Štefko v hlev, kamor je zahajal spat, in legel v kot. Ker se ja vidno slablal, vsmiUli ao se ga Stefkovi in mu pripravili postelj v izbi, da ao mogli poklicati gospoda k bolniku. Ko so gospod odtli, je želel z gospodarjem govoriti. •Ze vem, kaj bi rad,« prične gospodar (lalpcr. — •Ne muči ae, ko te kalelj duli. Ni ae ti treba nič zahvaljevati, kaj čel, atorili amo, kar amo mogli, saj te imamo vai radi I Ali naj grem po brata ?« »Čakaj, poprej ti le izročim nekaj densrja,« pravi bolnik s slabotnim glasom. »Nekaj čez dvesto je, v hlačah so vliti. Plačaj sa pogreb, vzemi ai za postrežbo, kolikor si prieediJ ...« •O zase pa no vzamem nič! Kar sem storil, storil som tako.« • No, če res ne vzame! nič, Bog ti povrni, Gaiper Druge denarje shrani za Tonetova otroka. Ko odraseta, daj vsacemu polovico, da ne bodeta mislila, da je bil stric res taksen, kakorsnega jima slika mati, Bogjiod-pusti! Dal bi jib Tonetu, a Tone je preotročji, denarja ne sme videti. 8aj mi le stori« lo dobroto, Cialper?« • Rad, prav rad! Zdaj grem po Toneta, da se l« kaj pomenita.« A Toneta ni bilo blizo, slaba vest ga je tako pekla, da bi ne mogel blazeg3 brata pogledati v I ce. Tone si je iskal hladila v vinu, brat pa mu je zdiboval v smrtnem boju: »Kako lahko bi umrl, če bi bil Tone srečen! No, pa je že tako boljle, več mu bom pomagal na onem svetu, kakor bi mu na tem « Tisti večer je izdihnJ. Ko je Tone zvedel za Francetovo oporoko, preklinjal je umrlega brata, ker ni njemu zapustil denarja . . . Kdo se ne doursli one lepe basni o nehvaležnem jezu, ki je pregnal svojo dobrotnico, lisico, iz nje do-movja? — Kaj bočemo, na svetu je dobrota sirota, in vender je tako boljle, kakor Ce bi Ze tu prejemali plačilo za vsako dobro delo, kje bi pa imeli zaklade, ki jih rija ne sne in molj ne pokonča? ti • • • _ • >1 I S I j O II I. Pregnanec. (Konec ) Toda oče (8 vojnim ministrom ter je vpeljal občno vojno dolžnost, preosnoval vojaftke šole, generalni štab itd. I,eU 1869 je bil imenovan tajnim evetmkom, 1873 feldcajgmajstrom, 1h*2 poveljnikom tretjega kora, dne 16 julija 1988 je bil začasno vpokojen. Baron Kuhn je v vojaških krogih veljal kot .poveljnik prihodnje vojske,* ker je bil jeden najboljših, sedaj živečih generalov. — Bil je dober kristijan, skrben družinski oče, kot človek odkritosrčen brez bojazni, včasih celo drzen. Kot vojak pa ostane v vednem spominu v zgodovini avstrijske vojske. Naj v miru počiva! (Od Sv. Gregorja. Od 18.-26. majmka so obhajali pri nu misijoo Lazaristi iz Ljubljane. Domači in sosedni farani ao se ga vdeleiili v tolikem številu, da je bilo nad 1700 obhajancev. Misijonarjem in domačemu velč. gospodu župniku naj dobrotljivi Bog obilno poplača ves trud, nam pa naj dodeli milost stanovitnosti do konca I (Porotne sodbe so se v Ljubljani pričele 26 maja. Prvi je bil aojen Franc Lenarčič, doma is Podgorice, župnije Sv. Jakob ob Savi. Dne 27. decembra 1895 je a kamni napadel mizarja J. Gorjanca, očeta treh ne-preakrbljenih otrok, in ga Uko nesrečno zadel na glavo, da je umrl za ranami dne 15. marca letošnjega leU. Prisodili so mu 7 let jeCe. — Mizarski pomočnik Peter Hrovat iz Zgornje Dobrave je bil tožen radi uboja, ker je z nožem aunil hlapca Janeza ZbonUrja. Dobil je 6 let ječe. — Janez Bergant iz Most je bil zaradi uboj« obsojen na pet let v jedo, ker je z nožem smrtno ranil Miha Lužarja. — Kovač Matej Šolar, katerega ao dol-žili, da je budo telesno poškodoval voznika Franca 8i-lerja iz Krope, je bil oproščen. — Metljar Al. Berti, ki je 1. maja lOkrat z nožem ranil deklo Alojzijo Žagar zaradi ljuboaumnosti, je bil obsojen na H in pol leta hude ječe — Dninarica Marija Kržen iz Zirov, ki je našla hranilno knjižico Jos. čadeža in denar deloma za-ne porabila, je bila obsojena na šest mesecev. (Ii Šent Jerneja) Ustrelil sejednč 18 t m. Jernej Cvelbar. 21 let star fant iz Imenij. Isti dan zjutraj je bil šc v St. Jerneji, na žrebalisči ter je smodko kadil. Potem se je pritoževal, da mu je strašno dolg čas in ob pol štirih se je vstrelil v glavo a samokresom Vzrok samomora je bil baje strah pred kaznijo, /.sgovarjati bi sc moral dni 23 t. m. pred sodiščem radi goljufije in poboja Obnašanje ojegovo je bilo že dlje čaaa čudno. Bog mu bodi miloatljiv! lil Strng) 19. maja ae je II letn> Karol Pugclj v tukajšnem parnem mlinu ponearečil. Vzrok smrti je bil kaj majheo. Kupil jc prejšni večer pipček za 4 vinarje Kje bi ga nabruail? Ze vem. v parnem mlinu je brus ki ga goni par, ne bo treba vrtiti, samo videti me ne ame nobeden Opoludne, ko je iel mlinar jest m je vrata zaklenil, zleze Karol akosi okno ali kako drugo luknjo akrivaj v mlin, pride prebliso vretena, katero ga zagrabi, mu roko odtrga, vrti io buta ob zid, da je vea zmhnčen Kmalu potem pride mlinar, odpre vrata, vidi nesrečo in zapovt ustaviti stroj. Deček kmalu umrje, ko mu je gospod župnik podelil sv. posl olje in papežev blagoslov. Neskuienim in otrokom n*j bi l> la ta nesreča v svarilo, ne bližati se nevarnim strojem! (Ii Adleiiči 19. maja. Nove orgije, i Minulo ni deljo ol>li.ij.vli smo pri nas nenavadno svečanost. Ta dan *>■ bile namreč blagoslovljene in so prvikrat zapele pri »v. masi nove orgije, katero smo si omislili za nai farno cerkev, Izdelala sta jih gg. br.iU Zupana iz Kamne Gorico in eiccr v splošno /ndovoljno*t To jc že njino 57. delo od I. 1880. Zc t • število orjHj v Uk ■ malo letih »pričuje zadostno, da je njino delo v r snici mojsteruko. Pripovedujejo, da »o *odnj nale orgije najlepše v Beli Krajini, vsaj ao pa tudi sosUvljcne po najnovejših iznajdlinh. SUlo so 12tK) gld (Grezna nesreča v Moskvi.) Sredi največjega veselja povodom kronanja ruskega carja se je minulo soboto v Moskvi pripetila grozna nesreča, ki je v obilni meri užaloatila carja in vso Busijo. Ob 5 uri zjutraj se je imela pričeti razdelitev jedi in pijače med na 700.000 broječo množico. Tu pa je nastala taka gnječa, da je bilo v malo trenutkih do amrti zmečkanih blizu 20M ljudi in blizo 500 nevarno ranjenih. Car, obveščen o tem žaloatnem dogodku, je Ukoj zapovedul, da se U* plača rodbini vsacega ponesrečenega 1000 rubljev. (Goljufija) Kiparski pomočnik Cajhen je opeharil celjsko pošto za 200 gld. Poslal je iz Laškega trga po nakaznici na avoje ime v Celje 1 gld Po tej nakaznici pa je ponaredil drugo z vsemi pečatnimi odtiski glaaečo B« nu 200 gld., katero mu je uradnik tudi izp]aCal 2en-darmenja je ptiča ujela v Ljubečnem ter ga izročila okrožnemu sodišču; porabil je bil dele 4 gld. (Prašičja kupu ne je pokazala v podgrajski župniji Hrvatje ao tako dolgo svinje utihotapljali, da so bolezen zanesli tudi na Dolenjsko. Najbolj Čudno pa je, da so zbolele svinje, ki so bile zasačene, potem tri tedne v opazovanju in na javni dražbi kupljene. Kakor se vidi se ta bolezen ne pozna prej, dokler žival živa ne začne smrdeti. (V petdesetih minutah okolu ztalje.) Na električni razstavi * New-Yorku so preteklo soboto odposlali nastopno brzojavko okolu zemlje: .Bog |e vstvsril zaklade narave ia vednost rabi električno silo v slavo narodov in pomirieuje sveta." Na jedni strani brzojavne mize je sedel razstavni predsednik Gaodler, ns drugi slavnotnani Eiison. Prvi je brxota»ko oddal okolo iveta — drugi jo je imel v*prej*ti. Ob 8. uri 34 m. oddala se je brzojavka ter je okolu zemlje prišla v 50 miofy~ Tako hitro le ni nobena brzoiavka prišla okolu sveU. Stroški bo insšali 152 dolarjev. 11H let — p« nrdslžarm v ječi.) Pred 18 leti ata bila v Zagrebu v dosmrtno ječo oloojt-na kovač Anton Griinik in kmet Andrej < elko, kt-r sta po takratnih poizvedbah oropala in umorila poštnega hlapea Petra Marvina. Sedaj so se našli pravi morilci. — Anton Grišmk je mej tem ž« nmrl v ječi. Andrej Čelko. ki je doživel dan. ko se je skazala njegova nedolžnost, je bil seveda takoj izpuščen. — Kedo ubogima, po nedolžnem olttojemma povrne razrušeno srečo V Iz Senate^I 18. maja: (.'bogi kmetič. tudi majeva pomlad, katere se vai stanovi sveta vesele, tebi ne pri-zancae: 91 ovac je včeraj na pašniku »Gabrk« poginilo. Vsako leto ženejo ob tem čaau ovčjerejci iz podgraj-skega. deloma tudi iz aežanskega, postojinskega in bistriškega okraja avoje ovce na pašo in atanarijo na Nano« skozi Senožeče. - Mej drugimi ao gnnli iz okolice Kovčice, Slivje in Pregarje. podgrajakega okraja 40U glav ovac v soboto od doma. prišli ao včeraj okolu 8. ure zjutraj na -Gabrk«, dež in škrofec a aodro in mraaje ostrižene, utrujene, menda tudi lačne ovce tako prijel, da »o jele kar cepati, do Gabrč, '/. ure od 8e" nožeč, jih jc 91, poginilo. Danes vozi konjač nesreč, ubozega kmeta na svoj dom. Ta nesreča je za prizadete toliko bolj občutljiva, ker ao jedni gospodarji ob vac svoje ovce prišli. (Letala! stroj ) Iz New-Yorka poročajo, da je pro-feaor Langlev v Washingtonu izumil letalni stroj, katerega sam .Aerodrom, imenuje. Stroj je jeklen; letalno ailo daje par Stroj so spustil, v zrak, ter je v je nt uri preletel 20 angle.kih milj. Stroj se gib e takor velikanski ptič. Ko je parna sila ponehala, padel J« -Aerodrom« rahlo na zemljo. ... lUbori gostilničar) Neki Slezij.k. gostilničar je rabd kakih uidesft maselcev za pivo, ki so bdi narejen- na V10 litra, a so bili v resnici večji. Gostita^ » » * vade., in je toči. svojim gostom vedno polno m** veda v avojo »kodo. NakOČ pa je pob* pn P™«kavi posode našla, da so ti maselci preveliki. Za'o jih je gostilničarju pobrala ter mu se naložila denarno kazen zato, ker je gostom točil večjo mero p:va, kakor je bil dolžan. — Človek res ne ve, kako se zaplete v kazen. (Vinski bratec) »Vefl, draga ženica, kamela je taka žival, da cel teden brez pijače dela.. »To ni nič posebnega, dragi mož«, odgovori žena, .jaz poznam kamelo, katera brez dela cel teden pije.« (Čuden lovec) Soseda: »Zakaj ne gre tvoj mož nič več na lov?« Odgovor: »Prepovedala sem mu, ker je zajce lovil, kosle streljal in »mačka« domu nosil.« (Premeten Kibničaa) je priSel k zdravniku iskat dobrega aveta v bolezni. Ko ga zdravnik natanko preišče, mu pomoli malo stekleničico pod noa, rekoč: »Očka, poduhajte« Kibničan duha. »Dobro«, pravi zdravnik, »sedaj ste ozdravljeni«. »Koliko sem dolžan ?« »Deset goldinarjev!« Ribničan mirno poišče desetak ter ga pomoli zdravniku pod nos: »Duhajte — Nu sedaj ste pa vi plačani!« ter odide z desetakom iz aobe. Prihodnja številka .DOMOLJUBA' Izide dnš 18 junija 1896 zvečer. Lotet-IJ •tke arečke. Dunaj. 30 maja: 36. 9, 68. 47. 42. Gradee, 30. maj«: »9, 7. 75 81. 8. Line, 23. maja: 66 71 16. 77 88. Trst, 23 maja: 87 8*. 62. 90 41. Tržne cene v Ljubljani. 30. maja. Plenica m. st. Bel, » Ječmen, » Oves. » Ajda* » Proao, » Koruu, » Krompir, Leta Grah. » Pilo). » Maslo kgr. Mast, Špeb, iv«! » bkU. PE5i 7| 90 6 80 •I- 7 ad 6 SO 6 50 3 11 10 10 I- F Speh, povojen, kgr. Borovo masla » Jajc«, jedi J . . . Mleko, liter . . . Goveje meso kgr. Telečje » » . Svinjsko » » . Kottrunovo» » . Pitanec..... Golob..... Seno, 100 kfr. . . Slama., » ► . . Drvstrds.4kub.mtr. » mehka . . . M 1 I- iT IX. zvezek: OVE ST1 —--Andrej Kalan izAel je ravnokar ter ae dobiva komad 20 kr., po poŠt! 23 kr. v KatollSkl Bukvami in TIskarni v Ljabllanl. Tadi ffl., IV., V., VI., VII. in VIII. zveaek so še v zalogi. Kolarski pomočnik — tudi dva — dnlii t.iknj delo pri kolarskem mojstru Tinetu LoČniikar. na Sori it. S7 2—2 poJta Medvode na Gorenjskem. Mlsl ■<•«» Liniment. Capsici comp. 18- 12 a lekarna Blohtsr-Jsv« ▼ Pra*l pritD»n iz vratno bolečine olajšujoče mazilo djlmi i*«to4iia p» 40 kr.. 7" kr in 1 khI. » >«fti lekarnah. Ztkbn naj »e to »ploh priljubljeno domače zdravilo kar kisik« kot 7*i Richter-jev liniment s .sidro4 ler »presne u pre»idno»ti le > »trk.din »b i .nan« vartlveoo niaiko Mdra" kol pritla« Richter jera lekarna pri zlatem levu v Pravi. 1 •v' - pjLtentcvano -ovo milo )e oajoolj&e ia perilo iu poljubuo domačo porabo; tKdiniuje najlepli čistilni uspeh t naj-v»č|o miloho gledl onranieuia blaga ; provzroči u »iči-tejAo brloto, ne da.e perilu neprijetnega duba; jeosobito priporočljivo za pranje volnine. Tudi je izvrstno snalilno »red »t« o pri umi-vaoju in kopanin ia odratl* in otroke. Poskušnje ne bode nikdo obžaloval Dohlva ae skoro v vseh prodajalnicah na drokso. 35 a v a na dobri vodi. poleg železnice, v uajboli&em stauin. »edUu poiuo d-la. oe «iu za več let v na mu ali tudi proda, e« -e želi tudi z u-kivi teml|i*če. — Pu*ve »« pri * A. Kaliiu v Ljubljani Prešernov trg ho 2-1 Pri niski oeni. «w 1 Največja /.aluira potrebščin za krojače in šivilje in najmanj za , ceneje k«.t drugod pri Ign. 2arglju »Ljubljani. S». Petri cesta it. B. * •jneo |J|«io fj* — Caaltl franka — — |w«|tn i»iOi A — f Karamosl iz Hamburga. kava v |". fli. Saocktf daj t klfl netto . .. 5 75 I Wi,a | •■ainibe m ranit* proalo ILudv. C- Srh m Id t liaailMirs II . vtai. UR ^ V I. a« & prime« k hvhovi kavi edino zdrava k a v i n a pijača. Dobi h poeaod. pol kila ea ft kr Sr urila' Zar«1l m'ai.j«iih lad.lkof )• u»l a paaivt na lariraa tavaj« • Imanoin Kathreiner C * T i -a naznanjam p. n. občinstvu da preselim s dnem 20 maja t 1. MOD o abecedi. Velja vezana gl 180. a pošto 10 kr. več. • ti • n • -n • 11 4» • -n- • n • -rr- • •rr • n • n • Q I'r>ti vplačilu U-/a ux«ka poiljemo poštnine prosto. Tu kuliiir>ku knjiga je pi> vseli slovenskih krajih Jokaj ra/iirjana in jo povsod zelo priljubljena. .kuharica' j«-p<» vseh im-stih. kakor po deželi praktiena pomoč v vsaki hisi. Posebno opozorimo oa določitev v Jedilnih listih na primer o zlati ni al I, oh umeSeenJl (InSta-laeljh, o postnih dneh in mnogih drugih prilikah. K tema trenjema pomnoženemu natisa Je kazalo po abeoed-nem reda priloženo, da ae vsako Jedilo hitro poliče Bogata vsebina -Slovenske Kuharice- ja navod k pripravljanju za navadna in imenitna jedila. V narocbo se priporoča ei 3-1 Katoliška bukvama v Ljubljani, stolni trg it. O. Zanesljivo pristno Istrijnnako vino belo črno in rudeče je v večiih množinah — od 56 litrov in vitje — na prodaj. Priporočam je zlasti prečast. dnhovsčiui za uporabo pri presv. daritvi 47 8-2 Anton Kunstek, trgovec v At. Vidu pri ZatUInl. Ne N»jvi»j« povelj« Nj. e. io kr. »pouolakega »ellčanatva. Uovaio oekrbljeae, po t. kr. ravnateljalTu lolarijikih dohodkov Mjamveoa ii 6—4 XVIII. državna loterija ia »kupne vojaške dobrodelne namene. 3186 dobitkov v akapnem lneikn 170.000 gld. io •leer. I glavni dat itak l 60.000 |M. z dvema preddabitkaaia la dvema padabilkaaM 1600 gld., I glavni dabilak t SO 000 fM.. z I praddablikam la I pedobilkam pa >50 fld.. t dabitka p« 10 000 H • 'O dobitkov po 1000 gld.. 16 dobitkov po 600 gld., 100 dobitkov po 100 gld . napotlad aerijaki dobitki v akupnem ineaku 80 000 zid. — Žrebanja t« b« vriilo napraklieno dni 25 junija 1600 - Sraika lian« t gld avatr. valj Podrobnejša določila ima igralni aadrt. ki m dobiva brei-plauoo ■ areC-kami pri oddelku ta drtavne loterij« Dnnaj. I., ItieniergaaM 7, II. Stock. im J.koberhofa. kakor tudi po mnogih prod«i*lnitab. — Srešk« M peMjaje peštame prest«. Na Dunaja, v a»erou 188. 37 6—i C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov, oddalak dr lavna loterij«. Največ" ijoor. /-v — " \ c ? i' r ./ > \ 5 / / i - ?'"rbn° v. ' ij i .. A^1 • v t ž&v ' / «<*', v*. «' r' / " \ sii&o afriufpN v, 2.' 0 I*" 1 »i«l>no pn slabotalk otroolk po»p«ujf|o narajanj« kosttj Trna ateklralrl J« 1 (Id. 24 kr.. po polti JU kr. let aa taiIJanjr, 20-12 ^variln ' Siarimo pird po- o*arno. D,r,dbanu. ki pojavlja o pod jednakimi ali podob-aiaii ini» ii, a ao vendar posvoji sestavi La avojam nAlnkn po poloama ratliin* od Bai*fta »rijri aalnrga 26 Ul ob»tojf4»»'» pod-fosfornaato klal »ga apnano-t«l«an«ga slrapa. Zabija oaj u ur«] vaaUj tirata« ■«rbabny-J«v apnaao- Aoloaal ■trap. Pati naj ao tadi aa ta, da Jo aravta stojo&a •klaitria« protokollrana rantrtaa —ti aa vsaki sta klani«! id proam«. ao daj ta ao aapaljatl alti a «1 tj6 hm, alti a Araalal pr«tv«saatl. Aa bi knplll kako pon*ro«b«l 27 20-2V Dunaj, lekarna „zur Barmherzlgkeft" Vil 1, Kalaeratraaao 78 ia 76. Zaloga tadi akoro v vsok l«karnah. Nj. svetost papež Leo XIII, sporočili so po svojem zdravniku prof. dr, I ai j ij »on i-ju g lekarnarju G. Pieeoli ju v Ljubljani prisrčno sa hvalo «» dop Ljubljani na Dunajski cesti. Cena jedni steklenici io kr. * * ■ . a v I' b» 2 R. Miklauc v Ijubljani nnznaiijii, (lit •«» l>o | prtmlil z dxxem 28« maja v svojo barako za Škofijo, za vodo, kjer prodajajo moko in je primoran radi majhnega prostora nrojo zalogo zmanjkati. Prodajal bode najraznovr8tnej.se inanufakturno in kraiuarnko blago do preklioa •T po tovamllki eesi "M Za poletje je dobil v »a k o v r 81 n o novo b I a tf o: posebno lepo blago z* ffvante, židane rute, oajg za hlafte. lep kambrik in »atin. Na izbiro ima tudi tiitahe, antle in razne brUalke; svetuje torej vsakomur, komur je ležeče KT tln po oeiti kupi naj ne za- mudi te res izredno ugodne prilike. \ * l«/Uiai*l): Dr. Ivaa Jaaailt. •Mirovoroj »tednik Ivaa Rakav M Tiaka .Katalikka Tiakaraa •