Štev, 252. Trst, v ponedeljek 9. septembra 1912 Tesiaj IZHAJA VSAK DAN rj i; cb nedeljah in praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. T'«> .-.iinlene štev. se prodajajo po 3 nvć. <6 stot.) v mnogih tobakrtmah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, ŠL Petni, p; -lojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-Jćini, Dornbergu itd. Zastarele fitev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v žirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nkdaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-Er.s.:ij pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost*' za Primorsko. „V edinosti je moč!H NAROČNINA ZNAŠA za cei'j leto 24 K, pol ieu* IU K, '.i mesece 6 K; oa n»- ročbe br. z doposiaae naročnine, se uprava ne ozira Saročntoa n» nedeljsko ls=» »ned poljsko ljudsko - knont.no moral kaDinft ukloniti ^elji 1 bolgarskega velika, stranko. ISenavistno sovraštvo, ki postoji - , ^ . . „ J « 1-: .„i: naroda m odstopiti, v t^m slučaiu m iz- Prestolonaslednik pri vojaških vajah. DUNAJ, 8. (FCor.) Prestolonaslednik pino poljskih konservativcev ter podol- ! Berchtoldova akcija, skimi veleposestniki na drugi strani ne j PEIROGRAD, 8, (Izv.) .Birževiia obeta nič dobrega za ugodno rešitev polj- j Vjedomosti" izjavlja, da se velevlasti stri-sko maloruskega spravnega vprašanja. ■ s prediogom grofa Berchtolda, toda s Gališko in češko spravno vprašanje Dndržk0m, da ne vplivajo na turško vl*do oo torej glavni predmet referata, ki ga ySe velevlasti skupno, temveč da se to poda grof Sturgkh cesarju. Ne bo pa prepusti samo eni in' pa da se reformna imel najbrž sreče, di bi mogel poročati o akcija ne omeji samo na Albanij0t temveč dobrih uspehih, kajti v Lvovu m Pragi se raztegne na vse ostale provincije evroa-presoia položaj skrajno pesimistično. Zla- ske Turčije, zlasti pa na Macedoniio. Ob? sti pa je v Pragi nesrečni Hochenbur- ta pred!oga je grof Berchtold baie že gerjev jezikovni ukaz Še znatno poslabšal sprcjei polc^aj. Poleg deželnih zborov se snidete pri- Poljsko maloruska siravna pogajanja. kodnji teden tudi dtlegac ji, da rešite LVOV, 8. (Izv.) Ves prihodnji teden skupni državni proračun za leto 1912. se bodo nadaljevala poijsko-maloruika 00 Eventualno bodete delegaciji sklicani tudi gajanja. Ce pride do združenja, bo gališki še meseca oktobra in jima skupna vlada deželni zbor sklican proti koncu meseca predloži proračun za ltto 1913. Ogrska septembra, da odobri deželnozborsko vo-opoz cija nastopi v delegacijah z ostro lilno reformo. Takoi nato bo deželni zbor akcijo ; morda samo z dolgimi govori, razpuŠČen in se razpišejo volitve po no-mogoče pa je tudi, da s silo. Mogoče je, vem deželnozborskem volilnem redu. Sneg. LUZERN (Švica), 8. (Izv.) Danes ponoči je zapadel tu močan sneg. Podkupi Iv policijski uradnik. BEROLIN, 8. (Izv) Uradnika tukajšnjega policijskega ravnateljstva Biauti-gama so aretirali, ker so mu priSli na sled, da je že dolga leta za denar uničeval policijske kazenske akte. Ogen] v dunajski brzojavni centrali. DUNAJ, 8. (Izv.) V pritličju velikega poslopja dunajske brzojavne in telefonske centrale, kjer je nameščenih nad 1000 oseb, je nastal danes zjutraj ob poli 6 ogenj. Požarna bramba je prihitela na lice mesta s petimi avtomobilnimi brizgalnicami in je v pol ure ukrotila ogenj. Skoda, ki jo je PODLISTEK nadvojvoda Franc Ferdinand se je danes zvečer odpeljal k vojaškim vajam na južnem Ogrskem. Atentat na dvorni vlak. VARŠAVA, 8. (Izv.) Uradno se poroča, da je lokomotiva dvornega vlaka, s katerim se je vozil veliki knez Mihatl Aleksandrovič k slavnostim v Borodino. skočila s tira in se razbila. Privatno pa poročajo iz Moskve, da je posebni vlak, s katerim se je vozilo šest ruskih ministrov iz Petrograda v Borodino. skočil s tira, ko je vozil preko mosta čez reko Moskvo. Vlak je imel dve lokomotivi. Prva loko motiva je skočila s tira in se pj strmem železniškem nasipu zvalila v globino, do-čim pa je strojevodja druge lokomotive z nadčloveškim naporom ustavil vlak. Zaradi prehitega zavretja so bili poškodovani vs;. vozovi. Preiskava še ni dognala pravega vzroka, zakaj je vlak skočil s tira. Šolstvo na slovenskem RoroSkem nezakonito! 11. Toda, ne samo členu 19. državnega temeljnega zakona, temveč tudi nekaterim paragrafom in določbam državnega ljud-skošolskega zakona z dne 14. maja 1869 stoji zistem utrakvističnih šol v direktnem nasprostvu. § 1 tega zakona se glasi: Ljudska šola ima namen otroke nravnoversko vzgajati, njih duševno delavnost razvijati, jih opremiti za nadaljno izobrazbo in za življenje s potrebnimi znanostmi in ročnostmi in jim ustvarjati temelj za vzgojo dobrih ljudi in članov države ! * Če analiziramo ta paragraf, vidimo, da ima utrakvistična šola ravno nasprotne namene. Imamo neštevilno slučajev, da so otroci, ki pohajajo v utrakvistične in nemčurske šole, nravno skrajno pokvarjeni in da jih naravnost ščuvajo in pripravljajo Ina razna nepoštena dejanja, kakor na pr, * na napadanje slovenskih učencev, hiš, po-! bijanje šip itd. Utrakvistična šola pač ni-»kjer in na noben način ni pripravna za I to, da bi razvijala duševno delavnost i otrok. Dela pač ravno nasprotno. Otroci, ki obiskujejo te šole, zaostajajo, kakor smo že rekli, duševno v vsakem oziru. Veselje do dela, ki jim je neumljivo, ■ se sploh ne more obuditi in palica v roki j učitelja napravlja otroka le plaŠljivega, ne pa duševno delavnega. Utrakvistične Šole glavni in edini namen je: da otroke ponemčuje, jim vceplja nemško mišljenje, jih navaja k nemškemu govoru in nemški misli. Po tem, namreč po znanju nemškega jezika, kla-sifikujejo vsi okrajni šolski nadzorniki učitelje. Da bi torej utrakvistična šola podeljevala znanosti in ročnosti ali sposobnosti, ki so nujne za nadaljno izobrazbo in za življenje, o tem ne more biti govora. ! Temelja za vzgojo dobrih ljudi in čla-! nov države utrakvistična šola tudi ne polaga, kajti nestrpni renegati, izdajice last-' nega rodu in materinega jezika, niso in „Vračiva fcdacjska za potreboču mužev i siromakov horvatskega orsaga.* Potem sem kupil „Podučavanja vu najpoglavitešeh vere istinah" škcfa Vrhovca in še „Pomočnik beteguječeh i vumirajučeh" ? — Ecce dileete amfce — to ti Je tvoja hrvatska literatura! Ivan je same jeze onemel prvi trenotek in Muževič bi bil lahko govoril Še dolgo. Toda, ko je Muževič omenil neka|, da morajo izobraženi sloji na Hrvatskem gojiti samo tuji jezik, tedaj je vzplamtel in začel braniti lepoto in dovršenost materinščine. In da dokaže svojo trditev, je vzel v roke Ka-čiča in začel glasno čitati. Muževfč se je delal te začetka, kakor da posluša le posili, in ci nehal hoditi po sobi gorindol, toda mila in dražestna beseda Kačičeva ga je osvajala vedno bolj In pa je pazil na to, da bi si ne pok vat H fri-—— zure in si ne zgubal visoke kravate škot- skega vzorca. — Včeraj mi je pisal iz Pešte moj naj-OVIL« boljši prijatelj Luka Klinčić, ki |e tam gori v Slike iz tridesetih let. teologiji. Izvrsten dijak. Poslal mi je slo- , . . , „ , _ _ vaaskih knjig za svoje tovariše v črni šol/. Spisal Keaver Sandor Gjalskl. — Prevel A. E. »« , ', ,, . , ... , , ==J= Meram torej tjakaj, da tudi tamkaj povem, kako so se prebudile slovanske vile in kako je dolžnost vsakega rodoljuba, da budi narod Drugačen pa {e bii krojač. Ta je ži- in širi slovanske misli, vahno ploskal z rokami in vedno ponavljal — Na kaj ti vse misliš ! — mu je od-besede: tako }e prav, lako je prav! Ivana \rnii Avrel leno ia pol prezirljivo. — Čemu je prvi trenotek nekoliko neprijetno zadelo vse te neumnosti? to svobodno fcrojačevo ponašanje. Kar ostr- — Ti imenuješ to neumnosti! AvreS — «iei je, da se je ta človek, krojaški mojster, Avrel! predrznil v njegovi na\zočnosti ploskati z — A!i mcrda H tako? Ne zamerjam, rokami, toda bj!o ga je takoj sram takega če želite, da se domača beseda goji neko-niišijenja in sam sebe je pokaral zaradi ta- liko bolj. Kdo bi bil proti temu?! Toda,; bol', in obstal je poleg pisalne mize ter e kega mračnjaštva. oprosti — ali ni pretirano, če hočemo imeti j rasionivŠi se na njeno galerijo začel poslu — Kaj pa da je tako veselo pri tebi! neko posebno književnost, nekako slovansko j sati pozorno in z vso pazljivostjo. — se je ogiasti v tem pri odprtih vratih bratstvo?! Ali bomo mi razmišljali o lite-j — Torej, kaj praviš temu? — se [e Avrel Muževič Bil je, kdkor vedno, oble- raturi, ki imrmo samo Tomaža Mikioušiča j prekinil v čitanju Ivan, kateremu so cči 4en zelo elegantno, v popolnoma novem in potem nekoliko prigodnih pesmic pokoj-; plamte'e navdušenja in mu je odseval z kaku in hlačah angleškega kroja. Svetli ci- nega propaleža, barona Pcharnika ; — ?a!1 obraza blažen izraz. linder je obdržal na glavi in obstal na si ga vendar poznal! Zbirati smo morali za| — No, da — no, da! — je odvrnil pragu. — Prišel sem pote, da greva v po- njegov pogreb. Ah — to so neumnosti. A«i, Muževič. — Toda priznati moraš,.-da to ni sete najprej k brigadirjeSimšenovi, a bi bilo lepo, da pridem v salon h grcficijv našem jeziku, kakor ga na primer govo-potem te povedem h krasni doktorici Lu- Draškovičevi ali banovki ali Erdodovki — 1 rimo ti in jaz in ta kmet. benčičevi. Tudi Tivadar bo tamkaj — je na- pa da začnem pogovor v našem jeziku! In i — Naš jezik je to, naš jezik. Tu pri daHeval Muževič madjarskf, o*rsi se na'potem namesto da bi se pogovarjali o i nas seje pokvaril, toda Kačič je slišal v kmeta in krojača. Byronu, o Wieiandu — o Schiilerju — pa l Bosni, kako se govori prav. Ali nisi morda — Jaz ne dospem — mu je odvrnil da raipredemo pogovor o M*kloušičevi j razumel vsega? Ali moreš trditi to? — in ban hrvatski. — Moram v „črno šolo". j „Huti pri Savi", ali o njegovem „Ljubomi-' nadaljeval je s čitanjem. Toda Muževfču se — A kaj imaš tamkaj — per amorem iroviču". Nehajte! — in mladi elegantnik je I je že mudilo zaradi obiska. Poslušal je sedaj C&risti! — je vzkliknil elegantni gospodič, j prezirljivo mahnil z roko po zraku. — Saj le še na pol ušesa. zamahnivši z glavo vznak, in se sli, dajtudl jaz kupujem te niše kajJge. Včeraj mi — Torej, dobro je, dobro — tudi ti pokaže v svojem licu začuden izraz. Vendar je moral poslati Župan Ivana Lalangua: imaš prav, samo preobleči se za posete. — Sij sem ti vendar rekei, da ne gie — je odvrnil Ivan ne3trpao. — Ali, prosim te, pojdi z menoj — v semenišče greš lahko tudi popolJ e. Stdaj imajo tamkaj itak učne ure. To je bil povod, da je Ivan ubogal Muževlča. Avrel mu je sam pomagal pri izbiranju toalete. — Napraviti se moraš kar najlepše — pri doktorici bo večja družba — |e pripovedoval Muževič, prebhajoč Ivanove atia-sove telovnike. Po svoji navadi je začel Muževič žvižgati neki vesel napev, medtem pa se je Ivan oblačil s pomočjo inoša Ferka, sina starega Imbre. — No, si gotov ? — je vpraSal Muie-vić nestrpno nekolifcokrat Ivana in povedal, da se boji, da pride prepozno k brigadir-jevki, ki |e redkokedaj doma, ker vedno dela obiske. Ivan ni hitel. Naenkrat se je namreč spomnil, da bi mog> l naleteti na Madlt oo. Bal se je tega že vse dni. Dasi Je žele 1 v svoji duši, da se snfde žnjo in se opra ;či pred njo, vendar pa mu je biia naravnost grozna misel, da mora stopiti prednjo Muževičem sta bi a sicer res tovariša znanca od mladih nog, ali vendar ni rr govoriti žnjim tako, kakor bi se m: posvetovati s Cerovlčem o tej stvaii. 1 si je tudi domislil potem, ko je bil že £ s toaleto, da ne gre nikamor. Toda žc t^ri prvi besedi ga je prekinil Muževič i i se mu je na svoj odločni način svetskega cio-veka narogal zaradi njegove plahosti, ga posili prijel ped pazduho ter ga od ved. 1 iz sobe. (Pricie še > Z in e! el :o StTRTt IT. .EDINOST1' št. 252 V Trstn, due eeptembra 1912. ne bodo nikjer dobri ljudje in člani države. Ta kratka analiza § i državnega Ijud-skošolskega zakona nam zopet pravi, da je utrakvistična šola protizakonita. Pomuditi se nam je treba samo še nekoliko pri § 71 odloka ces. kr. ministrstva za uk in bogoČastje od 29. septembra 1905 št. 13200, da izprevidimo, v kakšnem kričečem nasprotstvu se nahaja utrakvistična šola z omenjenim ministrskim odlokom. § 71 se glasi: Vzgajanje v šoli zasleduje po § 1 drž. ljua. šolskega zakona v splošnem nalogo, da ustvarja po začrtani zvezi s poukom in s sodelovanjem staršev širok in močan temelj za vzgojo dobrih ljudi in članov države. Otroci naj se potemtakem v šoli vzgajajo versko-nravno. Šola jih bo v prvi vrsti navajala, da postanejo bogaboječi, spoštujejo cesarja in najvišjo cesarsko hišo, da spoštujejo zakone in državni red, da ljubijo svoj narod, in skupno očetnjavo, da postanejo v verskem in narodnem oziru strpljivi; ob enem pa je njena naloga, da budi v mladini, ki je njej izročena, človekoljubnost, ljubezen do bližnjega in čut za splošnost. Lepa, takorekoč idealna so navodila, ki jih vsebuje ta §. Pa utrakvistične šole so menda tukaj izvzete. Utrakvistične šole ne delujejo nikjer v zvezi s starši, one ugrabljajo mladino zaslepljenim Staršem, odtujujejo mladino staršem! Saj imamo na Koroškem stotine izgledov, ki nam kažejo, da so starši Slovenci, otroci pa nestrpni Nemci, ali da je en otrok Nemec, drugi Slovenec i. t. d. Utrakvistična šola dela pač tudi tukaj, kakor povsod, ravno nasprotno od tega, kar ukazuje zakon. Omenjeni § pravi, da naj šola navaja otroke, da ljubijo narod, h kateremu pripadajo. S to določbo stoji utrakvistična šola v diametralnem nasprotstvu. Le vprašajmo učitelje, kako se ravnajo po tem naroČilu zakona! ? Učitelji na utrakvističnih šolah so zagrizeni nemčurji, ali pa sploh trdi Nemci. Od trdega Nemca ali pa nemčurja, plačanega od Schulve-reina in Siidmarke, pač ne moremo pričakovati, da bi slovenske otroke v nemškem jeziku vzgajal k ljubezni do slovenskega ljudstva!! Utrakvistične šole so vendar v glavnem za to, da ponem-čujejo; potem takem pač ne morejo pod nobenim pogojem vzgajati slovenskih otrok k ljubezni do slovenskega rodu. Tukaj vidimo uprav gorostasno protizakonitost teh brezumnih utrakvistični šol! In čudno je, da jih tako čuvajo na visokih mestih, kjer naj bi prvi čuvali in varovali veljavo in ugled zakona! To je nečuveno, da na Koroškem silijo učitelje, da poučujejo na protizakonit, način v protizakonitih šolah!I Koroški Slovenci kličemo še enkrat vse slovenske poslance na pomoč. Naše šolsko vprašanje je naše življensko vprašanje. Naš narodni boj je šolski boj. Ako tukaj ne pridemo na drugo pot, smo izgubljeni. Majhen narod smo Slovenci. Ce se nam je izgubil le en sam človek, pomenja pri nas toliko, kakor da se je 50 Nemcev potuj čilo. Zato glejmo na slehernega! V šolah se nam potujčuje dan na dan nad 18.000 slovenskih otrok. Mi vidimo to in to nas boli, ali pomagati si ne moremo. Zato prosimo slovenske poslance, da povzdignejo na merodajnem mestu svoj glas in nas rešijo pogube. Vrzite nesmiselni protizakoniti šolski sistem in pomagajte nam, da dobimo šole, ki bodo odgovarjale človeški pameti! Proslava slovenske pesmi. Petindvajsetletnica pevskega društva „Hajdriha" na Prošeku. „Kaj meni svet brez petja mar !" Četrt stoletja ! Danes, v naših časih ko svet Živi skoraj življenje enodnevnice, pač dolga, dolga doba, a tem daljša pri nas ob obali sinjega Jadranskega morja, kajti tu doli na naših vročih vulkanskih tleh pomenja ta doba petindvajsetih let nedoštevno vrsto bojev, zmag in porazov ter porazov in zmag, nedoumljivih za vsa kogar, ki ne pozna našega žitja in bitja, našega dejanja in nehanja, našega snovanja in kovanja, da si sesnujemo in skujemo, ne nam, temveč našemu narodu tisto zorno bodočnost, ki mu gre po vseh božjih in človeških pravicah. Četrt stoletja ! Koliko je danes med nami tistih, ki so tedaj, ko se je komaj dobro začela buditi narodna zavest na Tržaškem, delovali tu med našim narodom ? Koliko jih je še, ki se tedaj nisc ustrašili ne truda, ne znoja, ne boja, tem-vo č so neustrašeno pohajali med narod, oznanjevat mu vstajenje iz stoletnega mrt vila? Vprašajte tiste in povedo vam, kaj je v tistih časih pomenjala slovenska pesem na Tržaškem, kake čudeže je delala, kako je oživljala, vzdramljevala, prohujala, okrepljevala in navduševala. V tistih časih se je ustanovilo na na- PODLISTEK. Slovensko gledališče v Trstu. Pred začetkom sezone. Piše Leon Dragutinovi č. Od Frarcozev smo vzeli v letošnji repertoar tudi le to, kar je dobro in priznano veljavno. Francoski klasik Moliere pride v letošnji sezoni z eno svojih najbolj veselih iger, z »Umišljenim bolnikom«. To je ostra satira na zdravnike in zdravništvo XVII. stoletja. Za njim takoj pride Emile Ztla z „Uoijalcem", dramo polno pretresljivih prizorov delavske bede. V njej nam slavni avtor prikazuje enega izmed največjih socijalnih sovragov »Demona alkohola«. To delo kaže, kam more privesti alkohol pošteno delavsko rod-1 ino. Alfons Daudet s svojo »Lepo Arle-/anko«, Henry de Rotschild z »Rampo«, Pierre Weber in Gosse z „Razposajenko*. Sla vni Victorien Sardou se tudi prvič predstavi na našem odru. Dosedaj ni bilo možno postaviti na naš oder niti ene njegove igre v letošnji sezoni. Sedaj pa pride gotovo na vrsto ena izmed njegovih naj-boljših iger. »Dobri prijatelji« so remek-delo gledališke tehnike, fina ironija o dobrih prijateljih. Kaj takega je mogel napisati edino Sardou. Edini on razpolaga s Šem Prošeku pevsko društvo „Hajdrih". ki gleda danes s ponosom nazaj na svoje petindvajsetletno delovanje, ovenčano z neoporekljivimi uspehi vztrajnega, požrtvovalnega, smotrenega delavca za narodovo blaginjo. In včeraj je praznovalo pevsko društvo „Hajdrih" petindvajsetletnico svojega dela. Prosek se je odel v praznično obleko. Ni je bilo skoraj hiše, s katere bi se ne vila naša trobojnica, in glavna cesta je bila preprežena z zastavicami v narodnih barvah. Tam pri vhodu pa je pozdravlja! goste umetniško zgrajen slavolok, ves v zelenju, z napisom: „Kaj meni svet brez petja mar" in na sredi z začetnicama imena, ki ga z vsem ponosom lahko nosi društvo, imena svojega duševnega očeta — Antona Hajdriha. Že na predvečer slavnosti je vladalo na Prošeku praznično razpoloženje, ki ga je še povzdignila serenada, ki jo je priredilo društvo ob sodelovanju domače pro-^eške godbe. Zjutraj ob 6 je zopet oznanjala budnica, da je napočil dan 3lavnosti, dan radosti in veselja. Dopoldne je prispel narodnemu Prošeku in njegovemu „Hajdrihu" preljubi toliko ironije. V gledališki literaturi veljajo »Dobri prijatelji« kakor vzor veseloigre. Flers in Caillvetova veseloigra »Ljubezen bdi«, je tudi veseloigra, ki prekaša vse v tem žanru pisane igre. Tudt Cavaultova „Mala čokoladarica" je prav nežna in spretno napisana veseloigra. Bis-sonova „Neznanka" je senzacionalna drama, ki pokazuje Aleksandra Bissona kakor enega najboljših komediografov in kakor dobrega pisatelja resnih iger. Bis-son je našemu občinstvu Že znan. V lanski sezoni smo uprizorili dve njegovi igri in sicer »Kontrolorja spalnih vozov« in „Ma-dame Bonivard"1. U »Neznanki« se nam kaže Bisson v popolnoma novi luči. Od italijanskih avtorjev imamo na letošnjem repertoarju tri pisatelje raznih smeri. Slavni Gabriele D'Annunzio, Testoni in Ro-vetta imajo vsak zase svoje lastnosti. Pri D'Annunziju jezik in forma, pri Testoniju fantazija in tehnika in pri Rovetti dovršen realizem. »Gioconda« je umotvor trajne vrednosti. Krasota in melodija jezika te sicer, žalibog, v prevodu malo izgubljata ; toda ostala Dam je vendarle večna lepota in klasična forma, s katero je pisana »Gioconda«. Rovetta je tudi Že znan našemu občinstvu. V lanski sezoni je splošno ugajala njegova drama „Papa ecce-lenza*1. Tudi v »Nepoštenem«, ki ne zaostaja za omenjeno dramo, je jak, zdrav realizem. Testonijevo »Ženitovanjsko po-J to vanje« se giblje med realizmom in ro manticizmom. Tudi ta drama je imela po- D b sb: 9 A. BnmMč (prej Jakob Bambič) Trst, mm mm 9. SCGT* Zaloga vsakovrstnega blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobovf koruze in moke ter različnih jestvin. Se priporoča udana . damri<* Svoji k svojim ! A XI - D IB O - = K poštni paket 3 kg netto ■ 1 pristnega, naravnega pošilja franko po vsej monarhiji <5. PICCOLI lekarnar v Ljubljani proti pouzefju K 5'GO. Pošilja se tudi v sodčkih in steriliziranih steklenicah. prva in edina pisarna — v vojaški stvari — (konoosijonlr&na »d o. k. namestnlitva) Trst, ulica della Caserma 5, IL n. Daja nasvete in informacije o vsem. kar pe tiče novačenja in vojaške 9lužbe. Iz del nje in odpošilja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščenje od vaj, enoletno pro-stovolgstvo, 'ieiiitve, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe, vsprejetja v vojaške o>le iti — Pooblaščena je zastopati stranke pred oblastnijami.— ReSevenja hitro in točno. — ITrmdae are-. Ob delavnikih od 9. Ob nedeljah 111. — I BUUv uiv i v« " predpolndne do 7. popoludoe in praznikih od 10. do 12. opold. ZALOGA TOVARNIŠKEGA POHIŠTVA R. BLAHA- TRST ULICA CASERMA ŠT. 4. TELEFON 16-31. PREJ „MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU" POPOLNE UREDBE ZA HOTELE, PENZIJE, GOSTILNE IN KAVARNE. POHIŠTVO PO VSAKOVRSTNIH CENAH. SPECIJALITETA : DIV ANO POSTELJA („SPAVAJ PATENT") OD GLASOVITE - TVORNICE JACKEL Z DUNAJA. - Moja stara izkušnja je in ostane, da je za odpravo poleta ih mehurčkov kakor tudi v svrho doaege in ohranitve nežne, mehke kože in bele polti najboljše svetovno znano milo Iz lllijlvega mleka 8teckenpfordf znamke „Steckenpferd", Bergmann Sl Co., DeŠin (Tetachen) na Labi. Komad po 80 vin se dobiva v lekarnah, mirodilnicah, peifemerijah in drugih trgovinah. Ravno tako se je obnesla Bergmannova lili-jina krema „Manera" za ohranitev nežnih belih damskih rok; v tubah po 70 vin. se dobiva povsod. UMETNI ZOBJE Plombiranj« zodov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine ~ Dr. J. Čer mak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tcbnft TRST — ufloa della Caserma štev. 13, II. n. PEKARNA Ivan Kocjan Trst - Vrdela-Školj št. 317 ima dvakrat na dan svež kruh na raz-"n , ^•fcfc^^jtffc V — Sprejema tudi naročila za ItrOn f^^Jflfi!! postrežbo na dom. Sprejema v petivo vsakovrstne testenine. Cene zmerne. Soags zajamčena. AUTOMOBILI FCHD !9!1 Največja itvarns sveta. Izdetavame letne 40*000 v«= solnega tipa CKASSIS 20 HP šest raznih tipov k«6/. ILo£!ja ,.FOED" Je najpopolnejša, najhitrejša in najeeonotKlJcajl? kfti jih obstoji. - O^NEKALNI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Gcidon! 10—11, Tel 1734 Vallka oantralaa caraga, ulica dal Bschl 16, vogal ulloa BotohtK. TELEFON 2247. - 8TOCK PNEUM GOODRICH (aiaeriksunka) Automobili na posodo po šmarni ceni, Va:i.TO,ln Tadrteranje avtomobilov, — — Solidna j>oatr*ar» Poskusite FI- Coluiin" ki ie nai" GOVO KAVO L1I1 fjnejši in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se vs veh boljših prodajalnič&h. ^ Prodajalnica ur in dragocenosti im. Bucher (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst Corso 1136. Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. ^DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.^ UP 3E Uelikanska zaloga pohištva in fapecarij :: Paolo 6astwirtb TRST, oL Stadion ft. 6 - Telefon 22-85 M JledalKta Penite) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Koiossini izbtr. i®JT Ei ti H Ei H Telefon štev. 1974. Via Econoiro št. 10. K. Gašper^ui, Trst speci i. 1 Prevozno podjetje Sprejema razcarinjanje vsakegakoii blaga iz mitnic, dostavlja na dom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE, Zastopstvo tvrdke „Cement1 E9 H ii H g§« PRi Ksi Tovarna cementa ..Pcrtland-1 v Spljetn. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. V Trstu, Hajdrihovc predsednik, g. Goriup. Po prisrčni zahvali „Slavčevega" predsednika g". Dražila je odkorakala vsa družba na Prošek, od lam pa po kratkem odpočinku v spremstvu mnogoštevilne množice v jamo v Briščikih, da si ogleda tudi podzemsko krasoto našega kršnega Krasa. Popoldne je sprejel »Hajdrih« na kolodvoru odposlanstvo „Glasbene Matice4* s koncertnim mojstrom g. Matejem Huba dom na čelu in pevce »Ljubljanskega Zvona«. Nato so začela prihajati kraška društva, ki so bila vsa prisrčno sprejeta, kmalu nato pa v ogromnih masah Trža-čani. Ob 3 popoldne se je razvil od tam doli od spodnjega konca vasi slavnostni sprevod. Na čelu kolesarji »Balkanovi«, za njimi godba NDO in potem vse depu tacije in društva, vseh skupaj 48. Zastav je bilo v sprevodu sedem. (Nekatera društva, ki so prijavila svojo udeležbo z zastavami, so se najbrž zbala slabega vremena.) Sprevod se je ustavil pred slavolokom, s katerega so obsipale vrle Prosečanke. vse v narodnih ncšah, prišlece s pravca tim dežjem pestrega cvetja. Res diven je bil pogled na vso to ogromno množico, ki se je ustavila pred slavolokom, a vsem je zasijal iz oči Žarek radostnega presenečenja, ko se je oglasil dol s slavoloka srebrnočist dekliški glas, kličoč množici prisrčen pozdrav. V krasni vezani besedi je pozdravila gospica G o -r i u p o v a ,.Hajdrihove" goste, opozarjajoč jih na vzvišeno nalogo pevskih dru štev, da s svojim petjem služijo domovini, in vabeč jih, da puščajo ob strani vse, kar loči razcepljene sinove iste matere, in združijo vse svoje moči v dosego enega skupnega cilja — srečnejše bodočnosti našega milega naroda. Ko je v to ime zazvenel doli k nam njen tako vzpodbud-ljivi „Na zdar'f tedaj je zakipelo v tiso čeroglavi množici navdušenja in radostnih vzklikov ni bilo ne konca ne kraja. — Nagovor priobčimo jutri v celoti. Sprevod je nato krenil na veselični pro stor. Lepšega kraja si pač ni mogoče misliti, kakor je bil ta gaj, kjer se je vršila veselica. Tu sredi krašfcih skal zelena ledina pod košatimi hrasti, z divnim pogledom na — Jadransko morje: tujci se niso mogli dovolj načuditi krasoti, ki se je odpirala njihovemu očesr. Na pevskem odru, vsem v zelenju, je bila nameščena slika Antona Hajdriha ; saj se je v njegovem duhu v proslavo njegovega dela vršila vsa slavnost. Pred odrom se je razvrstila vsa množica, bro-ječa gotovo nad štiritisoč ljudi. In potem so začela nastopati pevska društva. Prvi je nastopil „Hajdrih" s slavnostnim zborom Adamičevim „Ecce dolor", zloženim na Gestrinove besede za to slavnost. Komoozicija je izredno težka, a priznati moramo mešanemu zboru »Hajdrih-ovemu", da je rešil svojo nalogo kar naj-častnejše. Vse priznanje zboru in njegovemu vrlemu pevovodju g. Karlu Cibicu Pesem in izvajanje ste bili vredni slavnostnega dneva. Po odpeti pesmi je izročil ob burnem odobravanju občinstva g. koncertni mojster Hubad v imenu pevskega zbora „Glasbene Matice" društvu krasen lovorov venec s slovenskimi trakovi. Ne da bi hoteli podajati strokovno kritiko o nastopih ostalih pevskih društev, moramo priznati prvenstvo moškemu oktetu „Ljubljanskega zvona", ki je s svojim preciznim in fino niansiranjem izvajanjem Haj-drihove „V sladkih sanjah" — bila je to edina Hajdrihova — dosegel višek. Dodati je moral dr. J03. Ipavčevo »Imel sem ljubi dve«. Ljubljanski „Slavec" ni bil preveč srečen. V „Gorskem kraju" je zašel nekoliko previsoko, v „Pobratimiji" pa iz harmo nije. Čast tržaških društev sta rešila ške-denjska „Velesila" s svojim moškim zborom in „Trst" (pevovodja g. Polič) s svojim mešanim, ki je nastopil z nad 60 pevskimi močmi, a vredno se jim je priključila rojanska „Zarja" (pev. gosp. Mirk). Resnica je, da se ostala društva : ric-manjski „Slavec", pevski odsek komen skega „Sokola", „Draga" iz Svetega „Dom" iz Repnega, kontoveljska „Danica" in svetokriška „Skala" ne morejo meriti s prej imenovanimi, toda s tem ni rečeno da je morda njihova zasluga manjša gledt na vzvišeni smoter, kateremu služijo naša narodna društva sploh. Misijo, ki so jo izpolnjevala in jo še izpolnujejo ta društva v narodnem pogledu, morda ali pa gotovo popolnoma nadomestuje večjo uglajenost v petju pri onih društvih, ki imajo časa in vsega drugega dovolj na razpolago, česar pa ni na deželi. Nekaj pa n^j pograjamo pri vseh nastopih : discipline na odru je bilo zelo. ?elo malo, tupatam celo nič. D/e društvi niste nastopili, ker pevci niso bili zbrani. Nerednost pri nastopu je znak nerednosti in nediscipliniranosti pri vajah, a posledica je — neuspeh, fiasko! Po pevskem sporedu se je ob plesu, zažiganju umetalnega ognja in drugih takih priredbah razvila najživahnejša in rtaj-nepriiiljenejša zabava, ki je potrajala pozno v noč. Preskrbljeno je bilo za vse kar najboljše, in prepričani smo, da ga ni bilo udeležnika na slavnosti, ki bi se ne bil vračal domov v zavesti, da je preživel pod okriljem „Hajdrihovem" lep, srečen dan. Ko zaključujemo to poročilo, moremo le iskreno čestitati „Hajdr.hu" na tako krasno uspeli slavnosti, z najprisrčnejšo željo, da bi Še nadalje procvital, goječ našo milo slovensko pesem in ž njo kre-peč narodno zavest in moč, sebi v čast in slavo, našemu narodu pa v srečo in blagor ! vsod lep uspeh. Od angleških pisateljev uprizorimo Shakespearejevo „Romeo in Julija". To delo je bilo že lansko leto na repertoarju, toda zaradi nedostatka v osobju ni moglo priti na oder. Brez vsaj enega Shakespearjeva dela bi ne smela biti niti ena gledališka sezona. Somerset-Manham je nov pisatelj in je imel takoj s svojim prvim delom »Kraljevska visokost« lep uspeh. Ibsenove »Strahove« smo tudi že lansko leto hoteli uprizoriti, toda zopet je bilo isto: nedostajalo nam je igralcev Ibsena se sploh brez Specijalnih moči ne more uprizarjati in „Strahovi" so — da-si morda scenično najlažji — vendar najtežji v igralskem oziru. »Zveza mladine« je v tem oziru lažja in je komedija tud bolj privlačna. Od nordakih avtorjev nam še pride letos Bjornson s svojim „Banke rotom". Vsakemu, ki se bavi z literaturo, bo znano ime tega Ibsenovega tekmovalca. On ima čisto svoje samostojne nazore in v „Bankerotu" razpravlja eno iz med najvažnejših vprašanj trgovskega stanu: vprašanje o poštenosti trgovca. Svoj čas je bil uspeh te drame senzacionalen in je Bjornson z »Bankerotom« dosegel velikanski uspeh. Ostanejo nam še nemški pisatelji, ki so tudi izbrani in — kakor sem že omenil — vzelo se je le to, kar je bilo najboljšega. Od nemških klasikov nahajamo na prvem mestu „Raz bojnike". Vsakdo, ki je obiskoval gimnazijo, ve ceniti kaj pomenja to delo v klasični literaturi, in ni potrebno zgubljati besed o tem. (Pride Še ) Domade vesti. Izjava. Z ozirom na govorice, ki so se raznašale na Prošeku in v Trstu, izjavljajo pevci „Ljubljanskega Zvona", ki so se udeležili pevske slavnosti na Prošeku, da je „Ljubljanski Zvon" bil in bo vedno na-rodno-napredno društvo. Pevci „Ljubljanskega Zvona". Enodružinske žeiezničarske hiše Društvo za zgradbo enodružmskin hiš za železničarje, podružnica Trst, sklicuje danes, v ponedeljek, dne 9. septembra, ob 8 zvečer zelo važno sejo v gostilni „Alla Grotta" pri južnem kolodvoru. Te seje se smejo udeležiti le člani, ki se lahko legitimirajo s člansko knjiž co. V otroški vrtec na Vrdelci se prične vpisovanje otrok dae 14. ia 15. tega meseca od 9 do 12 dopoldne v prostorih otroškega vrtca. S seboj je treba prinesti Krstni list, spričevalo o cepljenju kožic in izkaz, da so otroci zdravih oči. del. organizacija. — Skupina NDO „mestna plinarna sklicuje za danes, v ponedeljek, ob 6 zvečer važno odborovo sejo v društvenih prostor h pri Sv. Jakobu, v bivšem šolskem poslopju, blizu „Jadrana". Vesti iz Goriške. Volčja draga pri Gorici. Po dolgoletnih prošnjah, raznem prerekanju, po večkratnih kaznih, katere je železniška uprava naložila pasantotn. ki so si hoteli skrajšati pot, prekoračivši železniški tir, je letos ta uprava zadovoljila vse prebivalce, ki st poslužujejo te postaje, sezidavši lep, žele čen most preko tira. Vse potujoče občinstvo je upravi za to napravo hvaležno. Takrat se obračamo do žel. uprave državnih železnic z novo prošnjo kot dodatek k temu mostu. Žel. uprava poreče mprda, ^a nismo nikoli zadovoljni. A ta prošnja je tako malenkostna, da smo prepričani, da nam uprava ugodi takoj, ko dozna za ta dopis. IstopivŠi iz vlaka vidiš mrgoleti številne luči in lučice na vseh koncih in krajih. Zastonj pa iščeš razsvetljave pri i'.hodu. Koliko bi pa stala upravo ena petrolejska svetilka tudi na tem mestu, vsaj v temnih nočeh. In pri mostu po eno, na vsaki strani istotako, ker v temi, dasi je most veličasten, se ga ne vidi. Vzdrževanje še teh treh petrolejskih svetilk na naši postaji — vsaj v temnih nečeh, pa bi ne ooremenjalo iste uprave Bog ve kako. Piičakujemo, da se ugodi tej prošnji, ki je tako malenkostna, ker sramujemo se obrniti se v takej zadevi do naših drž. poslancev, da bi v parlamentu osmešili u pravo z interpelacijo — za tri petrolejske svetilke na postaji v Volčji dragi. Telefon 17-66. Ttlefon 17-66. PjSARNA Dr. Ferdinanda Čeme-tai> Dr. Jospa jKtanSič-a preselila se je ¥ ulico Caserma štev. 8, I« nad. jamci za Izvrstno kakovost po 5 vin. za najfirejSe guveje juhe. Le-te so najboljše! Blagovolite to upoštevati pri kupovanju. Opravilna številka C VI 433/12 2 OKLIC. Zoper Frana Grlica in Josipino Grlica katerih bivališče je neznano, se je podala pri c. kr. okrajni sodniii v Trstu po Matiji Mahne tožba zaradi K 260"—. V obrambo pravic tožencema se postavlja za skrbnika gospoda dr. Cerneta odvetnika v Trstu. Ta skrbnik bo zastopal Frana in Josipino Grlica v oznamenjeni pravni stvari na njih nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi pri sodniji ali ne imenuje pooblaščenca. C, kr. ono sodišče za do. stvari Via Sanita 19 oddelek VI, V Trstu, dne 27. 8. 1912. Izjava. Podpisana Ivanka Cibic iz Prošeka štev. 87 obžaluje javno, da je razžalila ml. Marijo Guštin od Andreja iz Prošeka št. 97 s tem, da jo je obdolžila nenravnega dejanja, ter izjavlja, da smatra ml. Marijo Guštin za popolnoma neomadeže ano deklico. Ob enem pooblašča Andreja Guštin, da publicira to izjavo na njene stroške v eni prihodnjih številk „Edinosti^. Ivanka Cibic. Kupujte „Narodni kolek!" Zastopnike izvežbane v občevanju s klijentelo, na dobrem glasu, išče mana banka za občo prodajo srečk in obligacij. — Z malo pridnosti se more zaslužiti 500 do 1000 K mesečno. Ponudbe pod „S al en dehodek" na Inse-rstni oddelek „Edinosti" ODVETNIŠKA PISARNA Dr. Fr. BrnčiN In Dr. M. Pretner-la v Trstu, ulica Nuova št. 13, IL sprejme takoj spretnega odvetniškega uradnika veščega slovensko-italljanskega jezika in ob jednem strojepisja. Plača po pogodbi in praksi. Ces. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta v TRSTU ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognjm, streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih tabel proti razbitja. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacij ah. Delniška glavnica tn rezerve dne 31. decembra 1911. Delniška glavnica (pop. vplačana) K 10.000.00— Statutarični rezervni zakladi . . „ 5 000.000.— Posebna rezerva dobička . . . . , 2.000 000"— Razpoložljiva rezerva....... 3.000.000 — Izredna rezerva za škodo . . . . „ 1.000000*— Pomožna premijska rezerva . . . „ 2.000.000-— Rezeicve kurznih izpreminjevanj . „ 1.472.022 6* Premijske rezerve m prenosi živ- ljenskih zavvrovanj....... 128.397.5390» Premijska rezerva zavarovanj proti elementarnim nezgodam . . . n 11 411.560.17 Rezerve za videčo škodo . . . . r 4.713.482.61 Skupaj . . K 168.994.604.« Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 1-. 1911) K 503.251.645.75, Odkar obstoja družba je bilo v v!-eh branšah izplačano na škodah K 726.197 869-34. ZailcpđTva v »seh deželnih g'avnih mestih In tažaejtih kraj h A-st-o-Ogrske monar Ijo MSfl PMElliiSKEM VIHTI (lastni pridelek Iz Jesenic pri OmiSu) W Filip Ivanišsvić - Tr«t ulica Valdlrivo št. 17. — Telefon št. 14-05 . Prodaja na drobno in na debelo.-- CJOSTILtfE: ,AirAdrla\ ulica Nuova St. 11 U .Al fratell: dalmati, ulica Zudecche »t. 8, v kaUrifc toči svoja vina L VTste. ■ Zahtevajte »Kolinsko cikorijo«! Mehanična delavnica F. Miheučič & : F. Venutti : Trst, Via Tiziano Vecellio 4. Popravlja in postavlja stroje In parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. - Industrijalne instalacije vsake vrste: mline, stiskalnice in Čistilnice. - Specijaliteta žag za kamnje, stiskalnice za grozdje; stroji za obdelovanje lesa - Izdelovanje - - oblik in ozorcev za testenine in biSkote. - -Zaloga novih In starih motorjev, brizgalnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletje kave, - - - - drož in drugih tehničnih predmetov. - - - - Stran IV. EDINOST" gt. 252. V Tratu, dne 9. septembra 1912. D^e novi knjigi Tiskarna „Eđincst" Je izdala dve novi knjigi in sicer: 1) „JUG* Vistcrfčn! roman. snisć-l Prokop Chochok-o-gek. Drevel H. V. Cena K 3 —. 2) „VITEZ IZ RDEČE HIŠE" (Le chevaHer de maison rouge). Roman ?z časov francoske revolucije. Spisal Aleksander Dumas star., prevel Ferdo Perhavec. Cena K 2.50. Obe knjigi se dobivata v vseh slovan-*V*b knjigarnah in v tiskarni „Edinost11 v Trstu. Po pošti st:re vsaka knjiga 20 vi narjev več.__ Književnost In umetnost. Prepovedane predstave cirkusa Za-vatta Italijanski listi poročajo, da je na-mestnlŠtvo znanemu cirkusu Zavatta prepovedalo prirejanje predstav v Puli. Družba sme prirejati predstave po vsej Istri samo ne v Puli. Iz Dekanov. Na predlog Avguština Mah-rlča se je nabralo o priliki pogreba Marije Peca iz Dekanov-Rfžana med sorodniki in pogrebci 5 K 5 stot. za podružnico družbe Sv, Cirila ir Me'oda v Dekanih. Razne vesti, Napoleonova sodobnica. Na magi stratu v Moskvi se je oglasila 106Ietn? starka, Golubkovka, ki je rojena v tulski guberniji in ki živi že 40 let v Moskvi. Starka Je prosila, naj jo sprejmejo v listo še živečih sodobnic Napoleonovih vojn Dokazala je vse svoje trditve z uradnimi dokumenti. Gospa Golubovka je imela 11 ctrok, Cd katerih še živi en sin, ki je že 70 let star. Starka je še zelo trdna, ima izvrsten spomin, vidi brez očal, vendar pa je skoro popolnoma gluha. Cena premogu se zviša. S 1. septembrom povišajo premogokopi ceno premogu, ki ga rabfjo rodbine, na Dunaju za 6, v ostali Avstriji pa za 7 vin. pri 100 Kg. Cen tvorrrškega premoga ne nameravajo povišati. Udarjen bo torej zopet mal! mož 1 Povišanje ni čisto nič utemeljeno In ni drugega povoda zanj, kakor da hočejo bogataši zopet delati večje dobičke. šE! HALI OGLASI HE MALI OGLASI se računajo po 4 1 stot. besedo. Mastno tiskane be- j sede se računajo enkrat veE.Naj- j manja pristojbina znaia 40 stot J Plača se takoj Inser. oddelku. | V Ofžrir- V nSUPVTl ali Proda Be krčma z igra UMUd V IICMCIII lišČem za kroglje in plesno dvorsno. NsbIov pove Ins. od Edinosti. ' 1900 Odda v najem ali proda se ta\arnn s piodajo pi\e v sodčkih in z biljardom. Nsf-lov pove Ins od. Edfnosti. 1899 Soba meblovans s proaiim uhodom Be odda v ulici Crociferi 1, II, vrata 9. 1905 O t) letni trgovski sotrudnik išče službo v me £U"lt3i||i etu ali na dtžth. Govori slovenek-nemjko in za silo laško. - Andr. Melichen, Skedenj itv. 79 1902 Sandalo?9/£3 izzrjena r prodaji ženske l I uua(cirsa konfekcije in zmožna popolnoma italijjnščtne ae »prejme takoj. Po-eodbe pod .,lJrra moču ležeče Trst. 1856 I _ j Vsak dan sveže goveje maslo 9 kg po 'tU * posti K 9-— franko po povzetju pošilja U a trat Arming, Budapest, Rombach-ut. 0. 1809 llAitoli podučuje glasovir in gosli, tudi v Ut/E lOIJ nemškem in laškem jeziku, po zmernih •enah. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 1911 Uirmflnintn v dobrim stanuje na prodaj rldl ifiuiltUali ulica Belvedere 57, II. 1912 j^icnirin nov črn Prav dober se proda ulica 1 Idili IS U Belvedere 57, II.J 1913 P0Z0E! Svoji k svojim 1 VINKO TERČON priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto peksirno v Trstu, ulica del Bosco 18 (prej F. PIRMAN) Prodaja se svež kruh 3-4 krat na dan raznih sladčic, biškotov in liherjev id - najfinejše moke •§ t. d. — r UOVO ff ofst provtncialc (Novi deželni h6tel) Trst, »u go Santorio 4 (Farneto). 40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne. ALOJZIJ SKERL. \\\\\\\\\\\\\\\\.N - V—-• ~r - I- ■ ■ ■-!--i-g.v-TfrT^^^TT'*1 ^2S2SOOOOOC>=1COCOCOOOOOO ~ 2 £ £ £ £ c -ccoocoooocccocc - C C C O © O OOOCOOOOC-OOOOOOO I PRIPOROČENE Tl/RDKE I O Q C O C O C O C.OCCOOCOOOOO-->OOC.' O O O O O C C - COOOOCOOOOOĆOOC P—.o. c o o c. Krojači: FRAN RUPfcIK, 3BE 1 TRATTORIA ff JUT flntlto Pompel" i 1 Trst Piazza Carlo Goldoni 4 Priporoča m ■Uvn«nn oMInitro. - Toči m lrmtno rtno: Uru, Utnko, furlansko in belo. Stelnfoldjko pjTo. Dosute koMoJa ■ mniOiTrtnlml mrsllml In žarkimi lodlll. — Za obilen oblak i« toplo„priporoča FRANJO MARLNŠBK. a .Cflffe Goldoni' R J Trst, Piazza Carlo 3o(dool it 2. Pilate naravne in prve Trste. Časopisi U ilustracij«. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se naj topleje prlporote FSANJO MARTHŠEK. f — Ako hočete imeti - zdrave in močne otroke, dojite jih same in uporabljajte za zbolj sanje in pomnoženje lastnega mleka zelo okusen izdelek, priporočen in predpisan od mnogih zdravnikov. Ta izdelek odpravlja vsled svoje izborne hranilne moči bolezni, ki so jim podvržene matere, ki same dojijo^ namreč vrtenje in bolečine v glavi, v hrbtu itd. Številna zdravniška spričevala. Prodaja se v vseh lekarnah. Glavna zaloga : lekarna „6ALEN0", VIA 8. CILJNO - TRST. Slovenci! Slovani! edino slovenske ararne In zlatarne ? Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popr«v§ jamči se za 2 leti, istotako tudi vsafce naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji Si svojimi UdanJ ALOJZU POVH. ** Zakaj naj rabimo samo „Osramove" svetilke? 1. „Osramove" svetilke posedujejo potegnjeno svetilno žico, imajo zato več odporne sile kotjsve-tilke s kovinasto žico z zastarelo brizgano svetilno žico. 2. „Osrmove" svetilke prihranijo v nezmaanjšani meri 70 % toka. 3. „Osramova" svetilka daja čudežno belo in prijetno .svetlobo. 4. Vsaka pristna „Osramova" svetilka mora nositi napis „Os-ram". Kdor skrbno pazi na to, se obvaruje izdelkov, ki nimajo ničesar opraviti z „Osramomu. Dobiva se povsod! Družba Osramovih svetilk z o. z Dunaj. Y€ Odprla se je čevljarska delavnica Izdelujejo se vsake vrste čevlji; poprave se izvršujejo hitro. Cene zmerne. Izdelujejo se tudi gornji deli za čevljarje na ducat in po meri. — Udano se priporoča Mihael Hučič Trst, Šalita del Promontorio 3. trgovec z vinom in gostilničar v Trstu Priporoča slav. občinstvu svojo zalogo vina (istrsko, vipavske , dalmatinski opolo in kraški teran na drobno in na debelo v ulici della Zoata Št. 5. kakor tudi svojo gostilno „Al gallo" na trgu pred vojašnico Piazza Caserzna štev. 5, kjer iica na razpolago poleg omenjenih vin, tudi vedno B^eže pivo in gorka in mrzla jedila. Cene zmerne avstrijska paroplom Ael. dražba ..Dalmatia" vzdržuje od 1. maja 1912, sledeče glavne proge: Trst-Metkovlć A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povrat ek vsako soboto ob 6 15 uri zjutraj. Trst-Metković B. (poštna}. O dhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v sredo ob 6'15 uri zjutraj. frst-Metković C. (poštna). Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne Povratek v četrtek ob 6*15 uri zjutraj. rrst-Korčula (poštna). Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6'15 uri zjutraj. rst-Šiben'k (poštna). Odhod iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. rrst-Makaraka (trgovska). Odhod iz Trsta vsako sredo ob 6. uri popoldne Povratek vsaki ponedeljek ob 1*15 uri pop. Trat-Vis (trgovska). Odhod iz Trsta v soboto ob 7. uri popoldne. Povratek vsaki četrtek ob T 15 uri popoldne Veliko presenečenje! Nikoli več v življenju taka pril ke! 600 komadov za samo 3 K 80 v. Krasna pozlačena prec. ura na fidro z verižico, natančno idoča s triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za gOBp-de, 3 komadi fiuih žepnih rut, 1 kras. gosp. prstan, s ponar. kamnom, 1 krasna eleg. damska garnitura, obstoječa iz krasnega ko-Ijeja iz orient. biserov, mod. damski okrasek s patentno zapono, 2 eleg. damski zapestnici, 1 par uhanov, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 usnjat2 denarn ca, 1 par manšetnih gumbov, 3 stop. double. s pat. zapono, 1 eleg. album za razglednice, najlepše na svetu, 3 šaljivi predmeti, velika veselost za stare in mlade, 1 Ijubimski spisovnik za gospode in dame, 20 kom. korespondenčnih predmetov in še 500 rabljivib, potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro vred, kije sama toliko vredna, stane 3 krene 80 vin. Pošilja proti povzetju dunajska razpošilj alna tvrdka Ch Jungwirth. Krakovo št. 47 NB, Pri naročbi dveh zavojev se priloži angleška brivna britev prve vrste. Za neugajajoče se vrne denar. Zaloga usnja za Čevljarje A. D0NDA TRST ■ Via deli Rivo št. 42. • TRST izbor zgornjih del za čeulje (lomni). BV Primerne cene In eolldna postrežba. tržaška posojilnica In hranilnica krojaški mojster, Trst ulica Geppa St, 10, L n. T lastni MSI. registrovana zadrog« 2 I Telef(m g^ 952. :: omejenim poroštvom s |_ Trst, Piazza Cnserma 2,1, n, (nliod po glBonia stopnicah). So B»/«•/• ta B* UBortluolJo s& dalj-o dobo po flOgOTOru OOOO Hranilna vlog« sprejema od vsakega, če tudi nI ud Je mM A 1| 01 jih obrestuj« |4 |0 Kentnl davek od hranilnih vlog pladnje uvod sem. Vlaga m lahko po eno krono. Po&oJU* daj* n& vknjilbo po dogovoru Na menjioe po 6*/* na w»Uti (__ lat lajBoderu]« ertjene varnostno eelloo n »hrasto vrtonu*. papirjev, Ustle Itt. kakor tudi hraaUae pailee, e katerimi ae najuspešneje navaja Stediti tvojo deco. Uradne nre: od 9.—12. ure dopoludne in od 8.—6. popoludne. Zspia&nje se vsaki daa ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Poitno - branllnlftal račun 816a004. Mesarji: M- - O Si D ALOJZU (I uigi) DOLENZ. — Ir6t, toMll uiic* Belvedere St. 2. Odhajanje In prihajanje j od 1. maja naprej. Časi za prihod, oziroma odhod so naza ,-sjecl po srednje-evropskem času. C. kr. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marzio). 5.00 B Herpelje, (Rovinj), Pula. 5.22 M do Poreča in medpostaje. 5.55 O do Gorice (in Ajdovščine). 7.30 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Belj.- i. Celovec, Linec, Praga, Draždane, Bero! n 7.37 O Herpelje, Divača, Ljubljana,^Dunaj. 8.30 B Gorica. Jesenice, Trbiž, Ljubljana, B-eljak Dunaj. 9.05 O Opčina, Jesenice, Celovec, Dunaj, Prag 9.10 O Herpelje, Rovinj, Pula. 9.15 M Koper le do Buj. 11.00 B Gorica, Jesenice, Celovec, Monakov... 12.48 0 Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Lgub.jan' Celovec. S.40 M Koper, Buje, Poreč. 4.15 O Gorica, Trbiž, Beljak, Celovec 4.42 O Herpelje, (Divača, Dunaj, Rovinj;. Pula 6.00 E Gorica, Beljak, Monakovo, Pariz. 7.35 M Koper, Buje. 7.40 O Opčina, Gorica. Ajdovščina. 8.22 B Herpelje. Divača, Dunaj, Pula. 8 40 B Gorica, Jesenice, Beljak, Celovec, Linec. Praga, Dunaj, Monakovo. 10 39 O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomo^V Monakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 2.14 O Herpelje-Divača. 2.20 O v Gorico. 5.00 O v Koper-Izolo-Portorose. Prihod v Trst. 5.47 O Iz Dunaja, Solnograda, Celovca. M-^ao kova, Inomosta, Bolcana, Beljak*, Ijaae, Jesenic, Gorica. 7.04 ll Iz Dunaja (čez Divačo—HerpeljV 7.25 0 Iz Gorice (AjdovSčine). 8.25 M Iz Buj (in m«*dpostaj). 9.00 S Iz Beroiina, Ora2dan, Prage, Linca Dt* n&ja, Celovca, Beljaka, Jesenio, Citr!&n (in Ajdovščine). 9 35 0 Iz Pula (is Rovinja). 10 17 0 Iz Jesenic, Gorice in medposft&j. 11.29 E iz Pariza, Monakova, Beljaka, Gorica 12 43 M Iz Poreča in medpostaj. 2 00 0 Iz Celovca, T.-biia, Ljubljane, Gor rs (AjuovSČine) Berlina, Braždan Pr«. e Dunaja. 07 0 Iz Pule, Herpelj in mo ipostaj. 4 32 M Iz Buj in medpostaj. 3 3« B 12 Dunaja, Celovca, Gorice 7 00 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža. L; ;b ljane, Jesenic, Gorice. 7.05 0 Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Duu a, 7 3« B Iz Beroiina, Draždan, Prage, Linca. . ' naj a, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jeni-nic, Gorice (AjdovSčine). 8.14 B Iz Berlina, Monakova. DunajB, Jesenic, G rice lOOO M iz Poreča, Buj, Kopra. 10.23 0 I* Pale (Rovinja) Dunaja (čez Divai -11.15 0 2z Dutaja, Celovca, Beljaka, Goric« Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 9.30 O iz Portorose, Kopra. 9.37 O^iz Gorice. 9 41 O iz Divače, Herpelj. Južna železniea. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazicc* 42 B preko Cervinjana v Benetke, v Rim, M ca, Videm Pontebo, Čedad in B do Kori * ^a (Ccrmoc?) preko Nabrežine. 6.20 O do Gorice preko Nsbreline, 8 00 E v Kormin, Videm, Benetke. Milan, Pariz London. 8.10 B v Ljubljano, Dnnsj, Reko, Zagreb, Bul a-pe5to. S.20 B preko Nabrsfine v Kormin, Videm, Mila* Rim. 9 00 O preKO Iforrrina v Videm in dalje a O preko Tržiča v Cervinjan. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budim; «->• 1 i.10 O v Kor-nin in Videui. I2.f>0 O preko Ćervinjana v Benetke—Milan. 145 0 v Ljubljano, Celje, (Zagreb). I.IO O v Kormin (ae zvezo v Ajdovščino) VliUm Milan itd. tf.lO O v Ljubljano, Dunaj, Reko. tt.85 3 v Ljubljano, Dunaj, Oatende, Reko. ti.50 preko Cervinjana v Benetke, Milan, Hice preko K OJl mina v 2Videm. 8 05 B v Kormui iu Italijo. ».42 B v Ljabijano, Dunaj, Z&greb, Uuditn; lic- ».20 O v Kormin (se zvezo v ^ervinjan) 11.40 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb. Budim, cito Prihod v Trst. 6.10 O z Dunaja, Budlmpefile. 0 30 B z Dunaja, Ljub jace, Oatendo in Loc nt. 7.40 O iz Kormina ia Cervinjan-i preko Bivia H.50 B iz Italije preko Kormina In Nabreftne. 9 15 3 z Dunaja, Ljubijane, Zagreba, BudimpM*.* Rekt lj.25 O z Dunaja, Ljubljane in ReZe It) 50 B iz Kormina pieko Bivia tu B iz I'.a t preKo Cervinjana. 12.13 0 iz Italije preko Kormina in Nabreiinc, a.07 O iz Italije preko Cervinjana in Bivia 2.17 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, ifeus I.IO O iz Vidma, j reko Kormina in Bivia. 5.35 O 2 Dunaja, BudimpeSte, Reke, Zagreba. 6 55 O iz Itaiaiije preko Cervinjana in Nabre.'.ta 7.:to o i« Italije prežo Konmna m Nabreiin«, »'30 3 iz Italije preko Kormina in NabreiliM 8.51 B z DuLa a in Budimpe&te. 9.00 E iz Londona, Pariza, Hilana, Ben«\»* Vidma m Kormina. 11 (13 0 iz Vidma preko ivoroiins in Bivia in iz Itajje prako Ćervinjant OPAZKE. Mastne številke značijo popoldne, O — ostbni vlak, B == brzo vlak, M msiaaeo.