UVODNIK
Za mejci kot folklorna posebnost?
Ko sem pred kakima dvema letoma ¡x>s(ušala predavanje Pavleta Merkiija ii živi isti ljudskega izročila Slovencev v Italiji, mi je kot opomnik i islala pi nI ki >ži > zadrta I ist. če nt-kar harpuna. njegovega retoričnega vprašanja o tem, kdo je bolj zamejski, torej za-mejo; slovent :. ki jim je samtlumev no. da imajo inlrastnikuiro javnih izolira zev, t Iriih in kultu mil I ustanov, ali Slovenci za-mejo, ki z velikimi napori v zdržujejo in krpajo mrežo, s katero skrbijo za ohranitev in razvoj slovenske kulture in jezika. Zalo se je rodila ideja Oizanmskl številki Glasnika Slíl V Kljub .itevihiim pisnim in usttilm vabilom, ki lih je poslalo uredništvo t ilasnika, so pi ispeh ie jirisjxíi ki s koroško tematiko. Tako koroSki etnól<>Ski utrinki vsebujejo prispet ke, ki in formi ra jt i o delu etnološke in sorodnih dej.n nosti na Koroškem
Na Ki moškem se trenutno z etnologijo ukvarjata tl\ e organizaciji, ■ ki se trudila nadoknaditi lisio, česar šola, tudi dvojezična, ne utegne naučiti Pod svojim okriljem pomagata številnim društvOril, ki svoje kulturne in indi domoznanske dejavnosti sama ne bi mogla izpeljati, pohvalila pa se lahko tudi s kakovostno založniško dejavnostjo. Žal pa zaradi iracionalne ideološke ločnice le malo sodelujeta, kar ni v prid niti Slovencem niti njima, pa ludi ne strokovnim prizadevanjem Prva od otnenjenih je organizacij je Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, ki meti drugim pospešile zbiranje in publiciranjc crin »loškega gradiv a z. namenom, da bi postavila regionalni etnološki muzej na dvojezičnem ozemlju Druga je Krščanska kulturna zveza. pia\ tako iz (iclovca, Znotraj katere deluje Slovenski narodopisni inštitut 11rba 11 finiik, ki ¡irav lakti zbira gradivo in z neverjetno na-
Priprava Glasnika ni mačji kašelj
Rbi je razvidno i/ kazala, je zadnja letošnja Številka Glasnika zelo jX'stra. tako kol sdpestre etnološke dej.iv nosti na tej in oni strani meje. kar nas lahko sanio navdušuje. Priprava Glasnika se niti ne začne niti ne konča na uredništvu, temveč je v prti trsti odvisna od vaših ¡nis-jievki n Pri tetin bi rad ponov no opozoril na nekaj Stvari; ki bi. če bi jih pisci besedil ujxiSíévali. urednikom bistveno olajšale delo
Naj na kratko opišeiii posiojiek jirlprave Glasnika, da pojasnim nekatere napake, do katerih m in lam še zmeraj prihaja, čeprav se zares irudimo, tla bi jih bilo čim manj Hesedila, ki prihajajo na naš naslov, so napisana v najrazličnejših fonVBttlh, če avtor uporablja računalnik in v najrazličnejših oblikah, pri čemer so največje razlike Pri pripravi opomb in navedb Potem ko urednika dobiva mnenje oz recenzijo kvalillt'ifanlh strokovnjakov < > [Kisa me z ne m besedilu oz ko se se z besedilom seznanijo člani uredniškega odbora (torej ob prižgani zeleni luči za objavo), se začne tehnični del priprave t'esecilla za objavo.
besedilo najprej posredujemo lektorici (ta svoje delo. tako kot vsi drugi sodelavci Glasnika, opravlja zastonj, za kar se ji seveda za-hvaljujtjfn). ki ima praviloma z. njimi kar precej opravka, saj so redka, preredka lista besedila, ki zadoščajo minimalnim jezikovnim stan-dan ioni za objavo, t't' je besedilo napisano na pisalnem strt »ju, ga je jxitrebno pieiipkati (pri tem in pri v naša n ju lektorskih popravkov 'lam je lanskt i leto pomagala študentka etnologije Mateja Kabine, 2:1 kar se ji iskreno zahvaljujem) Če je napisano v tujem jeziku, ga je Potrebno prevesil
Pisci besedil najpogosteje poSiljajo besedila t zadnjem trenutku, '-'ko da pozabijo pripraviti čim bolj obširne povzetke, s katerimi I-1 liki t svoje delo predstavi ji i tudi medna roti ni javnosti Prevajalci, ' ■ svojega tlela neojirav ljajo zastonj, zalt i moramo bil i jiri t ilasniku relativno skromni jiri prevodih Preden posredujemo besedilo v Popravi) za tisk, motamo prijiraviti še tehnično in uredniško retl.ik t ij( ' besedil, kar pomeni najprej poenotenje Šumnikov in temeljnega 'unaia besedil t Wordu ler [Poenotenje pisanja črk t naslovili in 11" t'u:iKl( ivjli Poleg tega je ju itrebno uretlili in pt ien< itili Ititli na v a Hrije v hov in načine navanjá virov v ojximliah, k.u seveda jkičnet a
glito izdaja knjige o življenju koroških Slovencev \ preteklosu in tlo neke mere tudi V sedanjosti
\li-d nekaterimi koroškimi Sloveilt i se vse bolj uveliavlja zavest o nujnem sožitju med dvema narodoma, vendar ne za ceno jiozalie lastnih korenin ali izgube jezika Tako stanje m kar kliče etnologe k raziskovanju ne samo podeželskega obrobja pač pa ludi mestnega okolja in z njim povez:mih sodobnih telil, množične kulture "ntive generacije koroških Slovencev in podobnih tem. Glede na dejstvo, tla koroške Slovence etnološko raziskujemo v glavnem "uvoženi etnologi in etnokiginje z južne strani Karat ank in glede na to. tla je med n|imi Vedno več mladih, je moč pi ičakot au, da bodo v kratkem ugriznili tudi v ta zalogaj Se posebej zato, ket slovenski jezik na Koroškem močno nazaduje in ga v medsebojni komunikaciji Uporabljajo bolj starejSi kot mlajši Ali z besedami Florjana Lipuša: "Moj so.sctl g< ivori slovensko samo ši s kravajnfli, ko jih zvečer pokliče s paSe. otroke nagovarja le nemško Slovenska govorica se umika t zakotne zaselke t grapah in na samotne hribovske kmetije, slovenski šolarji se med seboj pogovarjajo nemško in tudi vsi slovenski otroci niso prijavljeni k dvojezičnemu pouku. Ali tako stanje pomeni, tla bodo Slovenci čez pol stoletja le Še folklorna posebnost' Ob tem se prav gotovo hudobno zahehljajo avstrijski nacionalso-ci a listič ni imlitiki, kaj |ia lahko storimo etnologi?
Zdajšnji jirisjx-vki ze nakaz,vije|o nekaj jioii in morda ludi nudijo kakšen odgovor
Mojca Rainšak
sama s souretlnico
liistveni del tehnične priprave besedil zadev a njihovo pripravo za tisk Ker vlada na računalniškem tržišču nepregleden kaos (kljub \elikemu vzponu Mit n isofta in njegovih < )ken), je le malo besedil kompaiibilnili Z zahtevami urejevalnika besedil (Ve nt ura), t kate rem priprav Ijamo besedila za objavo Prva težav a je raba slovenskih Šumnikov (in drugih eksotičnih znakov) Sedanji program pri pripravi za lisk je najbolj zadovoljen z. besedili v Wordu za \Vintlows z nabori im znakov SI, Dutcll Ce na domačem računalniku uporabljate Šumnike in lahko vidite tudi druge eksotične znake (njir poljske), še nikakor ni rečeno, da j(ll bo "prepoznala' tudi Ventura. Enako velja za opombe ¡vod črto Ventura namreč oimrnli v Wordu sploh ne "bere" Zato smo pripravili podprogram, ki opombe iz enega urejevalnika besedil "prevede" \ drugega, vendar pa .stvar ni povsem zanesljiva, saj m In tam pošteno zameša določene dele besedil. Upamo, d,i bo tovrstnih težav vedno manj, saj se na dosedanjih ftapakah dokaj usjiešnp učimo, pa vendarle Računalniški škrati so najbolj razširjena vrsta sodobnih nepridipravov!
Po računalniški olnJela vi gradiva in umestitvi določenih skic ali fotografij v glavno besedilo je glavno delo končano in so na vrsti korekture I rednika opraviva najmanj tu. včasili ludi Štiri tlo pet korektur, pa vseeno ostane Se kakšna spregledana zadeva (naj večkrat seveda spregledamo velike stvari, ki jih imamo dobesedno jired nosotnl.
Ko pregledamo še jiive poskusne odtise Glasnika, damo zeleno luč za tisk "si treba < n Menjati, da na koncu sami tla jemo Glasnik * kuverte, ga (rankiramo in odnesemo na poŠto. Zalo poskušajte sprejeti linirebitne težave čim bolj dobrohotno I )a bi nam i ilajšaii delo, [ia vas vendarle jirosim. tla pri pripravi besedil najprej jiokukate v zadnjo štev ilki i < Uasnika in pripravite besedilo pd vzt iru objav Ijenih I lesetlil. s tem nam boste prihranili veliko dela in bistveno /manjšali možitiisti,da se I" i v vaše besedilo prikradla kakšna neljuba napaka
Hu jk o Muršič
GLASNIK SED 36/1 996, št. A