166. itnllfa. IIMIIM. I PMMI*. a jlli]l HT7. ■^———— -------------------------- _________—_______,________________________________ [. iBlO. .Slovenski Narod* v«l|a p# pottl: za Avstro-Ogrsko: xlo leto skupaj naprcj . K 30*- X>1 leta „ „ . . . 15 - !ctrt leta „ „ . . . 7*50 ia mesec m „ . . . 2*50 | za Nemčijo: ćelo lcto naprcj . . . . K 34-— za Ameriko in vsc druge deieie: ćelo leto naprej . . . . K 40.— /praSanjcm glede inseratov se naj priloži ra odgovor dopisnica ali znam ka. JprarnUtro (spodaj, dvoriSče levo). Knaflora ulica it 3, ttUfon il 83. Iihal* viak 4a« ivaetr tivtttttl a« i »Ma 1« prat alka. Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer: 1 nm visok, ter 63 tnm ^irok prostor: eakrat po 8 viri., d/akrat po 7 vtn.. trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., Darte in zaivale (e.naic prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena naročita brez istotobns vpaslatve narofalnc se ne ozira. „Narodna tis*armM t«l«fon it. 83. Upravniltvu riaj se Smilja > nrj'iiis, rekli ničije, truerati i, t CL, to je administrativne stvarL .Slovenski Narod" velja v Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj : ćelo leto naprej . . . . K 28'— I pol leta....... U — I I Četrt leta „ . . • • . 7*— | na mesec „ . . . . 9 2*30 Pasanszna Stevilka velja 12 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. OrođaUtro: SaaUora ulica ŠL 5 (v pri ti ič ju levo), telefon ŠL 34. Jugoslovani in Čehi. Te dni se posvetujejo v Pragi najvišje češke politične instance o nadaljni politiki češkega naroda v dunajskem parlamentu. Odločilo se bo vprašanje, v kakšnem obsegu in pod katerimi pogoji naj sodeluje češka delegacija pri delu za revizijo ustave, ki naj zavzema v najbližnjem času prvo mesto v državni politiki. Gre za načelo in za taktiko bližnje češke politike. Praške konference so razvoj političnih dogodkov največje važnosti, tembolj, ker se jih udeležijo tuđi za-stopniki Jugoslovanov in Rusinov. Navzočnost jugoslovanskih in rusinskih delegatov nam je priča, da se Čehi v polnem obsegu zavedajo da-lekosežnosti enotnega posto-panja slovanskih delegacij v du-tiajskem parlamentu in da stremijo za tem spraviti svojo narodno politiko v sklad z narodno politiko ostalih slovanskih strank, ki so se enako kakor češka delegacija postavile na stališce popolne narodne emancipacije. Z zadoščenjem pozdravljamo, da se snidejo v Pragi zastopniki našega Jugoslovanskega kluba z zaup-niki češkega naroda k posvetovanju o nadaljnem trajnem vzajemnem po-stopanju. V važnih dobah naše novejše politične zgodovine so Jugoslovane in Čehe vedno spajale tesne vezi. Reci smemo, čim gorkejše je kedaj sijalo solnce narodne zavesti pri nas nas, tem toplejša in skrenejša je bila vzajemonst med Čehi in nami. D e -j a n s k e domovinske ljubezni smo se Jugoslovani učil! pri Čehih; oni so nam bili vzor v delu za narodno pre-bujenje, za ljudsko prosveto, za So-kolstvo, pri njih smo hodili v solo narodne značajnosti in samozavesti. V političnem oziru so se zlasti na dunajskih tleh češko-jugoslovan-ske zveze mnogokrat krhale, naša in češka delegacija ste hodili le preveč vsaka svojo pot: čim bolj pa ste se oddaljevali, tem bolje se je godilo skupnemu nasprotniku nemškemu centralizmu. In narobe, kadar so se našli Čehi in Jugoslovani h krepke-mu sodelovanju, vedno je bilo to enim in drugim v prospeh in češko-jugoslovanska vzajemnost je opetovano bila v strah nemškemu nad-vladju v državi; kadar pa so se okrog češko - jugoslovanskega zma zbrala še ostala slovanska zastopstva, se je potresel nemški centralizem. Ko se je ltos sestal avstrijski državni zbor in se je naša delegacija pripravljala, da iznese pred sve tovni forum velike težnje našega naroda, smo si bili svesti, da se bo morala boriti z ogromnim!, kakor se je zde-lo, nepremagljivimi težkočamj. Ves naš narod pa je bil zajedno prepričan, da bodo naši zastopniki le ta-krat v polni meri mogli zadostiti svoji velikanski nalogi, ako se trdno na-slonijo na krepkega naravnega svojega za veznika, češko delegacijo. Zveza med Jugoslovani in Čehi se nam je zdela v velik dobi, ko se pripravlja preustroj monarhije neob-hodni predpogoj vsakega večjega jugoslovanskega, v splošnem vsakega slovanskega uspeha v boju proti do-sedanjem nemškem značaju države. Dogrodki prvega državnozborskega cbdobja so to naziranje v polnem obsegu potrdili. Čehi in Jugoslovani so korakali skupno, postali so voditelji odpora proti nemškemu sistemu, rušili so udarec za udarcem temelje do-sedanjega režima. Narodni in demokratični uspehi prvih šestih tednov avstrijskega parlamenta so sad Ce-ško-jugoslovanske zveze. Sedaj prihaja še važnejša doba. Treba bo kreni« na pota pozitivnega dela za politiko naših deklaracij. Ali je mogoče, da se tu razidejo Cehi ia i Jugoslovani? Ali je dopustno, da kre-ricra naša in češka delegacija na pota, ki jih vodijo v razne, morda ćelo v nasprotne smeri? Ako se češki in naši zastopniki le trenutek zamislijo v konsekvence take možnosti, morajo odgovoriti - z najodločnejšim ne. Krhanje češko - jugoslovanske zveze bi lila po tolikih in tako dalekosežnih po-razih centralistične politike prva nemška z m a g :i. Le v ozki zvezi m tesni vzajem-nosti morejo Četii in Juposlovani na-daljevati svoje delo za narodno osvo-boditev. V Pragi naj naši in češki zastopniki iščejo poti, po kaieri bi se najbolje dala *a vzaiemnos* trajno zasigurati. Bilo bi zgođovinskccca po-mena, da se v Pragi proglasi med na-mi in Čehi princip: mi ne brez Če-hov, Čehi ne brez nas. Da je to načelo neobhodno potrebno, da je njega izvrsitev niogoča, o tem še spre^ovorimo. Praške konrerence pozdravljamo v imenu češko jugoslovartske vTzajemnosti, ki nam je porošrvo uspešne nanclne politire v velikih trenutkih sedanje dobe. Politični položaj. g D un a j, 21. juliia. Z baronom Bečkom so menili merodajni krogi najti tistega moža, ki bi bil med vsemi aktivnimi politiki še najbolje sposoben, da bi mogel biti kolikortoliko kos težavni nalogi, ki jo nalaga sedanja doba načelniku avstrijske vlade. Baron Beck je vskočil leta 1907., ko je bila težava največja in rešil perece vprašanje volilne reforme. Socijalni demokrati se imajo zahvaliti za sedanjo veljavo le takratnemu Beckovemu prizade-vanju. Zato bi jim Beck ne bil nesim-patičen. Dalje se šteje Bečku v veliko zaslugo, da je rešil tedaj državo iz velikih zagat z novo avstro - ogrsko nagodbo. Res je sicer, da je Ogrom silno veliko popustil ali dovolil, toda uspeh pa da je le imel. Mi mu šteje-mo ta čfn v zlo, drugi sodijo dru-gače. Baron Beck tuđi po odhodu iz ministrske^a predsedništva ni držal križem rok. Tuđi med vojno se je kazal jako delavnega pri raznih po-možnih akcijah. Zato ga smatrajo še za dosti čilega in sposobnega, da bi mogel voditi avstrijsko ladjo sredi sedanjih viharjev v pristanišče. Baron Beck je torej dobil nalo-go, naj poskuša, naj posreduje, naj se prepriča, iz katerih ele-mentov bi mogel sestavi-ti parlamentarno večino in vlado ter izvesti ustvne reforme. Nato je koj pričel in do danes si je mož menda že precej na čistem. S Čehi in Jugoslovani je križ, ker ti vztrajajo pri svojih deklaracija h. Tako stoji danes ta reč z baronom Bečkom in naŠimi programi. — Oficijoznim krogom se ta doslednost seveda ne dopada in prtožujejo se, da nočejo niti Čehi niti Jugoslovani nič popustiti. Internacije in koofinacOe. g Dunaj, 21. julija. Resolucije v poslanski zbornici so imele lep uspeh. Posebna perlustracijska komisija, na čelu njej ministerijalni svetnik Hans Swoboda, je preiskala na licu mesta vse internate in konfinate, iz-praševala posameznike itd. ter konč-no razsodila o njihovi usodl Velika večina je izpuščenih na svobodo, neznatno število je še konfiniranih. Med temi je največ žensk, ki so osamljene radi špijonaže ... Inrati io tasio^o wm\i Danes dopoldne se vrši -v Budimpešti plenarna seja hrvatske delegacije na skupnom budirnpeštaii-skem državnem zboru. Kakor se nam poroća iz Zagreba, se bo na tej seji raznravljalo o besanskem vprasanju in hrvatska delegaciji se bo jjosveto-vala o korakih, ki j;h naj napravi v Budimpešti v isti smeri, v kateri je deloval za bosansko stvar na Dunaju Jugoslovanski klub. Glasilo hrv. - srbske koalicije »Hrvatska Riječ« ofcjavlji povodom budimpeštanske konference veleDO-memben članek. v katerem pravi: Hrvatski sabor je v juniju 1015., v prvem svojem vojnem zasedanja, na usta svojega predsednika jasno inodlocno vimenu c e 1 e k a naroda na jugu monarhije izrazil željo po ujedinje-n j u. To je bila v začetku vojne prva beseda za narodno in teritorijalno jedinstvo. Pozneje je ponovil sabor to težnjo v vseh adresnih načrtih — složen v zathevi, da se razdvojeni, razkosa-ni Hrvati, Srbi in Slovenci združijo v eno državno ćelo t o. Zato je naravno in dosledno, da sedaj zastopniki Hrvatske n e 0 s t a n e j o s a m lKp ri izjavah in manifestacijah, temveč da 1 krepkejše z vso silo svojega poseb-nega položaja spravijo tolikrat naglašeno idejo v tek realnosti. Kakor izvemo, so odšli hrvatski delegati v Budimoešto, da se tam tuđi pri zajednički (ogrsko-hrvatski) vladi posvetujejo o tem, da se bos.-herc. sabor čim preje sestane in da more hrvatski in srbski narod po svojih reprezentantih reci svojo besedo o bodoči svoji .besedi. Hrvatski delegati potujejo v Budimpešte da se se-stanejo z grg. Dimovićem in drjem. Sunarićem, da izmenijo misli o bodoči skupni akciji v interesu Bosne, v interesu skupnih teženj vsega našega naroda. »Hrvatska Riječ« pozdravlja ta korak hrvatskih delegatov. Mi se temu pozdravu iz vsega srca pridružujemo. Naša stvar se pomiče na-prej in vedno jasnejsi postajaio obrisi naše velike nacijonalne politike. Hrvatski sabor. FinanČna nagodba podaljšana. — Protipredlog hrvatske stranke prava. Hrvatski sabor je v seji 18. t. m. nadalje razpravljal o podaljšanju fi-nančne nagodbe za štiri mesece. Stranka prava je podala protipredlog. da se finančna nagodba ne po-daljša, ker mora hrvatski sabor stati na stališču popolne finančne in gospodarske samostojnosti kraljevine Hrvatske. Dr. L o r k o v i Ć kot po-ročevalec izvaja, da konsekvenca nepodaljšanja finančne nagodbe bi bila samo ta, da glede kvote in tangente, to je našega prispevka za skupne izdatke odnosno onega dela naših dohodkov, ki se ima porabiti za pokritje avtonomnih svrh, ne bi ob-stajala nikaka zakonska baza. Dokler deluje regnikolarna deputacija, ki je poslana, da sklene novo nagodbo med Hrvatsko in Og^-sko, dokler je ta organ, preko katerega ima sabor napraviti novo nagodbo s kraljevino Ogrsko, dotlej treba kraljevini Hrvatski, da na zakoniti bazi obdrži svoj finančni odnošaj z Ogrsko. Dokler ne izreče deputacija, da ni mogla izvršiti tega posla, nimamo razloga, da kaj spremenimo na tem zakonitem stanju. Dr. Ivo F r a n k je zagovarjal protipredlog, očitajoč koaliciji, da se ne drži svoječasne obljube, da ne bo več podaljševala finančne nagodbe z Ogrske, zbog česar je bilo prišlo svoj čas do pakta med stranko prava in koalicijo. Kar je hrvatski narod prej odpustil, tega jej ne odpusti v letu 1917. Doktor Frank pravi, da on je edini narodni zastopnik na fronti, on jedini pozna razpoloženje hrvatskega vojaka na bojišču. Hrvatski vojaki, braneći hrvatsko domovino proti zunanjemu sovražniku, ne bodo scglašali s tem, da se v imenu hrvatskega naroda za njegovim! ledji podaljšuje njegova finančna in gospodarska sužnjost. Po vojni narod tega ne oprosti. Radić očita većini, da je prišla s predlogom o podaljšanju finančne nagodbe v časti, ko ves narod zahteva finančno \n cospodar-sko samostojnost in žigosa madžarski imperijalizem, ki je tako drzen in nasilen, da ne pozna zakona. Za primer navaja centralo drv, ko se je morala mobilizirati vsa javnost, da Madžari nišo iztrehili hrvatskih go-zdov. Podaljšanje finančne nagodbe vodi nas v madžarsko sužnjost. Ako bi prišlo do plebiscita, ves narod bi bil za samostalnost. Ko se vmeio vojaki domov, pokopljejo koalicijo. V seji 20. t. m. je dr P e t r i č i ć kritiziral Lorkovićev predlog za podaljšanje finančne nagodbe, trdeč, da ta predlog je v sedanji dobi najmanj aktualen. Vidi se, da večina nima smisla za to, da se odzove duha časa. Ves svet se menjava, prestoli se tresejo in države reorganizirajo, hrvatski sabor pa se trudi z vpraša-njem. ali ostane z Madžari v zajednici. Nikjer ni v većini prizadevanja, da se pridobijo narodu pogoji samo-odločevanja. Govornik poudarja, kako avstrijski klub Jugoslovanov apelira na avstrijskega cesarja za ujedinjenje, Poljaki so zahtevali ujedinjenje Poljske, zahtevajo to Čehi. Hrvati pa so se znali vedno bojevati za druge in služiti drugim ali nikdar sebi. Potem je nastalo v saboru veliko prerekanje in hrup. P e t r i č i ć je nadalje pozivljal ves narod hrvatski in srbski, da se združi v delu za vzpostavitev hrvatske države. Po pisanju »Hrvatske« bi se morali odreci Slovencev. Nato zopet hrup in prerekanje. Petričić opozarja na veliko slovansko borbo v Avstriji, ki ima biti vzor tuđi Hrvatom. In vse, kar se je storilo proti Slovanom, se je razbilo ob njihovi odločnosti. Z isto odločnostjo naj se borijo rudi Hrvat-je, zato pa sedaj ni čas, da se predla-j?ajo zakonski nacrti za podaljšanje finančne nagodbe. Glede na program banov pravi govornik, da je demokratizacija dandanašnii prazna fraza, kajti v okvirju nagodbe se ne more izvršiti nikaka demokratizacija. V času, ko ves svet išče svoje pravice, upa. da tuđi hrvatski nar^d doseže svoj cilj in se raziđe z^Madžari in v tem oziru naj gre narod preko posa-meznikov in strank, ki ovirajo njegovo samoodločevanje. Starčeviče-va stranka prava čestita govorniku, ki je govoril dve uri. V večerni seji je P a v u n i ć (hrvatska stranka prava) poudarjal, da Hrvatska brez finančne samostalnosti nima nikake moči. Ogrska v prometni politiki ob vsaki priliki izigrava Hrvatsko in Ogrska si dovo-ljuje, da razpolaga s hrvatsko zemljo poljubno. P e r š i ć je v svojem govoru očital levici, da je mnogo bolj prijateljica Madžarov kakor pa koalicija in Madžari so hrvatski ministri s privoljenjem opozicije. Peršić ome-nja med drugim še, da kadar se vr-nejo vojaki s fronte, ne bodo mirno gledali, kako so si nekateri v vojni pridobili avtomobile in palače, oni pa so izgubili vse. Po drugih govorih, prerekanjih in očitanjih poročevalec dr. Lorković priporoča večini sprejem podaljšanja finančne nagodbe. Nato večina sprejtne podaljšanje finančne nagodbe. V seji dne 21. julija je bilo spre-jeto podaljšanje finančne nagodbe ludi v tretjem čitanju in se predloži v sankcijo. Radić je nato začel čitati svojo interpelacijo o banovi izjavi. (Klici: Interpelacija za demonstracije! Komedija! Vi želite, da bi sabor ne deloval!) Radić pravi, da so njegove interpelacije koristne in da je že ban Skerlecz izjavil, da je našel v njegovih interpelacijah mnogo do^ brega materijala. Stjepan P a v u n i ć je interpeln ral vlado, ali jej je znano, da se pri rekvizicijah vporabljajo učitelji, vsled česar trpi ugled učiteljskega stanu in ljudskega poduka. Sekcijski šef R o j c je odgovoril, da je res, da se vporabljajo učitelji za rekvizicije /n misli, da učitelji to službo, čeprav je odijozna, opravljajo radi glede na skupne interese. Nihče ni tako pri-* meren za to kakor učitelji. Pavu-f n i ć ni zadovoljen z odgovorom. Prihodnja seja bo v torek 31. julija t. 1. Razmere v Primorju. Poslanec prof. S p i n Č i ć je vlo-žil v eni zadnjih sej državnega zbora! dve interpelaciji, ki prav karakteristično osvetljujejo razmere v našem Primorju. Prva interpelac:ja je naslovljena na trgovinskega ministra proti ita-< 1 i j a n s k e m u uradovanju pomor-* skih oblastnij. Na poslopju pristani-* ških uradov v Istri se šopirijo napisi: »Ufficio di porto e sanita« ali kratko: »Sanita«; uradni jezik povsod italijanščina; tiskovine po uradih in na Jadjah le italijanske; da, ćelo prisega, ki jo morajo položiti mornarji po skušnji za krat-> ko vožnjo, se mora izvršiti v italijan-skem jeziku, in to ćelo tedaj, ko pri-segalec ni zmožen italijanskega jezika ali le malo. Ko ss* je včasih kdo pritožil, je dobil od c. kr. pomorske oblasti v Trstu rešitev, da se sme-jo rabiti hrvatske tiskovine le v Dalmaciji. Z ozirom na hrvatsko večino v Istri, ki ima svete pravice na polno enakopravnost svojega jezika, vpra^ šajo interpelantje: Ali je Njegova Vzvišenost voljna odrediti, da morajo pomorske oblasti rabiti s hrvatskim i strankami v Istri le hrvatski jezik, da postavijo povsod hrvatske napise ter rabijo hrvatske tiskovine in pečate? Druga interpelacija pa uteme^ Ijuje potrebo hrvatske mornarske sole v Lošinju Malem. Uvod oma trdi, da so avtonomne in državne oblasti krive, ako je hrvatsko prebivalstvo v političnem okraju Lošinj Mali (otoki Lošinj, Cres, Sušak, Unije in Sv. Petar, Ilovik) po večini italijanskega mišljenja ali pa narodno nezavedno. Hr-< vatske sole ni ne v Malem ne v Veli-< kem Lošinju, ne v Cresu, pač pa sa imeli do vojne z Italijo v Lošinju Malem laško mornarsko Solo, ki hrvatskim sinovom ni pristopna, — ako pa je kateri prišel tja, se je vrnil zagrizen Lah in renegat. Vsi napori, da bi se ustanovile na tej soli vsaj hrvatske vsporednice, so bili zaman. — Zdaj pa, ko so vendarle odpravili laško navtično solo, priha-jajo glasovi, ki zahtevajo, da morajo biti odslej take sole — n e m š k e, ćeš, take sole morajo imeti značaj eele monarhije, kar se zgodi z nem-Sčino, — in dalje, da mora biti v z g o j a v strogo avstrijskem duhu, da Nemci morejo govoriti pri agentu* rah in na ladjah nemško — in kon-čno, da častništvo pri trgovski mornarici med vojno ni ustrezalo zahte-vam v marsikakem oziru. Ubogemu Primorcu zavidajo torej to malo kruha, ki ga je ta d o m a služil, dočim bi mu ga v notranjosti države ne dali. — Govoričenje o vzgoji v strogo avstrijskem duhu je le grdo obrekovanje. In končag agen- Stran 2. .SLOVENSKI NAROU*. dne 23 julija 1917, 166 &tev. ture in častništvo ni le za Nemce tu, trditev o nezadostnem izvrševanju službe med vojno je le obrekovanje. Najlepše je pa se to, da bi hoteli imeti na takih nemških šolah i t a 1 i j a n,-ščino, v Dalmaciji pa h r v a š č i -no za obvezni predmet. — V Istri torej bi se niti najmanj ne ozirali na većino prebivalstva. — Ali to se ne srne zgoditi! Hrvatska većina na kvarnerskih otokih in ob vzhodni obali mora iskati v mornarstvu kruha in zaslužka; in pravico imajo, da se morejo bolje izobraziti za svoj poklič, za kateri imajo več sposobnosti nego prebivalci v notranjosti države; dalje z ozirom na to, da bi bil ven-dar že zadnji čas, dokazati svetu, da južno in severno obrežje Jadranske-ga morja ni italijansko; in končno iz razloga, ker bi bila ponemčevalna stremljenja v teh ozirih krivična in nenaravna ter bi posledice ne bile dobre, vprašajo interpelantje: Ali ho-rče Nj. Vzvišenost nemudoma potrebno ukreniti, da se osnuje že s šolskim letom 1917/18 v Istri, če le mogoče v Lošinju Malem, mornarska Šola s hrvatskim učnim jezikom, na kateri bi bili obvezni predmeti tuđi drugi je-ziki, ki so pri naši mornarici potrebni. » ' — ■ i- Gosposka zbornica je v svoji sobotni seji spremenila od .poslanske zbornice že odobrena zakona o porotniških seznamih in o iz-jemni vojaški podsodnosti civilnih oseb. V prvem zakonu je crtala do-ločbo, da se morajo obsodbe izjem-nih kazenskih senatov, ako 7. julija se nišo bUe pravomoćne izvzmsi nne, ki se nanašajo na nepoliti^ne delikte, za katere je določena naj več 51etna jeca, vmiti preiskovalnemu sodniku. V zakonu o kampetenci vojaških so-đišč je crtala gosposka zbornica do-ločbo, da je ta zakon dopolnilo k cl. 11. državnega osnovnega zakona z dne 27. decembra 1867., kar bi naj preprečilo, da se v bodoče razširi :kompetenca vojaške jurisdikcije s priljubljeno cesarsko naredbo. Tretji justični zakon o reviziji sodb voja-ških poljskih in prekih sodisč je gosposka zbornica sicer odobrila, vendar pa je sprejela vsaj določbo, da se sme uveljaviti se le čim bodeta uveljavijena tuđi oba prva zgoraj navedena zakona. Vse tri predloge pri-dejo torej znova pred poslansko zbornico. Spor med gosposko zbornico in vlado radi vzdrževalnin je ^končan. Zbornica je odobrila za-.kon v besedilu gosposke zbornice in vlada je izjavila, da ga bo predložila cesarjevi sankciji. Zakon o oskrbi beguncev je gosposka zbornica vrnila odseku, da naj ga predela. Notranji minister je izjavil, da bo vlada najvažnejše do-jočbe izvzemši one § 9. uveljavila Čim 'preje administrativnim potom. Gosposka zbornica se je izrekla konečno za ustanovitev zđravstve-■uega centralnega urada, kateremu naj načeluje zdravnik. V debati je 'opozarjal predsednik Rdečega križa, ■kako strašno se širijo vojne bolezni. ' V armadi je bilo v prvi polovici 1915. med vsemi bolniki \2^r tuberkuloznih, v prvi polovici 1916. pa 63%! Prihodnja seja bo sklicana pismenim potom. Grobovi kraajskili ionako? na lafki znlli v visoii 2000 m. Konec je bilo živahne, vesele vojne, krasne majske ofenzive 1916 proti laškemu sovražniku. Rusija je uslišala slednjič Italijo, ,ki je neprestano klicala na pomoć, ter vrgla iz svojega skoro neizčrplji-vega ljudskega reservoarja silne množice proti nam. Tedaj je veljalo držati, kar smo priborili na žilavem pohodu, in vse svoje vroče želje smo morali preložiti na poznejŠi Čas. Da skrajšamo fronto, smo morali opustiti priborjeno ozemlje, ki je segalo globoko v sovrazno deželo in se umakniti iz gozdnega pasu v visoko pogone. To ni bil umik v navadnem smislu; kajti namena nam je bila več dni preje znana, mirno in temeljito smo se mogli na to pripraviti. Nobene patrone, nobene lopatice, niti koščka papirja nismo pustili tam, ćelo svoje iz brun zgrajene hiŠice smo podrli in porušili, z eno besedo: vse ozemlje je bilo »gladko pometeno«; Lan naj izprevidi, da on k našemu umiku ni prav nič prispeval. Kakor znano, je pa Lah vendar v svojih vojnih poročilih in Iistih izr koriščal in z izmišljenimi zmagami svoje ljudstvo razvnel do blaznega veselja. Kako slabo so pač že morale stati akcije v »cvetoči Italiji«! Naše umtkanje velja lahko za šolski zgled odličnega vodstva in iz-redne diiciplme &£ _ _ -, Lah niti vedel ni, đa smo se umaknili ter obstreljeval še pridno drugi dan naše prazne postojankc; moštvo se je pa tuđi kaj prizadjalo, da spelje podlega izdajalca pošteno na led. Slabe patrulje. ki smo jih pustili v postojankah, da varalo sovrainika, so streljale, Častniki so markirali z malo puškami običajni ogenj strojnic. Prevara se je obnesla še bolje, kakor smo pričakovali ter se je popol-noma posrećila. Posledica je bila, da nam je Lah sledil sele, ko smo že zasedli v pol-nem miru svoje že preje določene rostojanke in jih že tuđi za prvo silo uredili, in še tedaj le previdno s pa-truljami. Pri urejevanju postojank pa smo zadeli tu na precejšnje težkoče; kramp in lopata, ki sta nam sicer pri utrjevanju dobro služila, sta tu po-polnoma odpovedala. Golo skalovje smo si morali ukloniti z obsežnim obstreljevanjem. Silnega dela in truda je bilo treba, mnogo potu je teklo po Jelu teh pridnih delavcev, marsikatera roka je krvavela, opraskana od ostrega kr.menja; ampak vsi so vedeli. da odtehta vsaka kapljica potu kapljico njihove krvi, in radi tega izstreljevali noč in dan strelske in dohođne jarke, ki naj bi jim nudili varnost in kritje. Kmalu se je imelo pokazati, kako zelo se je izplačalo težko delo. Cadorna, vremenski prerok, se je v svoja lastna vojna poročila tako zaveroval. da je končno sam verjel, da je prišla ura, ko more premaga-nega nasprotnika kratkomalo krepko zasledovati. Avstrijci poskušajo samo še s slabimi zadnjimi stražami zadrževati njegov zmagroslavni pohod! Brez posebne artiljerijske priprave so sledili zdaj tu zdaj tam lokalni šunki, katere pa smo vselej gladko odbili; učinek je bil le ta, da je po vsakem takem šunku odšlo znatno število junakov gledat svoje sanje: »Trident«. S temi zadnjimi stražami torej ni bilo nič opraviti, so bile vendar moč-nejše, kakor običajno pri pobitem na-sprotniku; naj pomaga torej artiljerija. Mi smo čas dobro izrabili in tu-di naši strelci z daljnogledi na pu-škah so si izbrali ugodne točke. V prvih dneh julija je tak strelec Lahe nadlegoval. ko so ravno menažo de-lili in jih nekoliko postrelil. Lahko si mislimo, da Lahom ni bilo prijetno, da smo jih ravno pri jedi motili; vsi besni so poklicali svojo artiljerijo na pomoč. Kmalu nato so že žvižgale male granate iz njihovih >gorskih škropilnio. kakor imenujejo naši Ijudje te topove malega kalibra, v naše postojanke. Neki izstrelek je žalibog imel po nesrečnem slučaju uspeh. Strelec s pritrjenim daljnogledom na puški je zvabil, — ponosen na svoje delo — več tovarišev k sebi, da bi jim poka-zal uspeh svojih strelov. Stali so ravno skupaj, ko je prižvižgala granata in udarila v sredo med nje. Puška z daljnogledom je bila razbita, in žalovali smo za tremi mrliČi. To so bili prvi, ki so v novi postojanki žrtvovali svoje življenje. Nastalo je vprašanje, kje jih naj položimo k zadnjemu počitku? Ka-rnor šega oko, sama skala in kamen, nikjer drevesa, ne grma, ne zemlje. Končno se je odločil polkovni povelj-nik za majhno dolinico v blizini pol-kovnega poveljstva. Tuđi za to delo so zopet pritegnili naše marljive pi-jonirje, in za vsakega junaka so iz-strelili grob — pravo grobnico — v kamenita tla. Utrudijivo, zamudno delo, a šio je za mrtve tovariše. ki naj mirno počivajo v laški zemlji in zaradi tega ni bil noben trud pretežak. Skrbno so napravili in uredili vsako gomilo, od daleč prinesli ru-ševja in vžgali ime vsakega posa-meznika v leseni križ. Marsikateri junak je postal žrtev zavratne sovražne kroglie: položili smo ga poleg drugih tovarišev v iz-sekani grob; toda nihče ni pričako-val, da bo nekdaj število njih tako naraslo, da jih ne bo mogoče več pokopavati v posameznih grobovih! Sovražna artiljerija je že od začetka s posebno pazljivostjo obdela-vala oddelek II. bataljona. 8. julija pa je obsipavala s točo izstrelkov ta oddelek, in porušila na mnogih toč-kah prsobrane, zgrajene iz kamna in vreč napolnjenih s peskom. Brezšte-vilni drobei so leteli okrog in iskali svojih žrtev ter jih tu in tam tuđi našli. To je pač vsakdo vedel, da ta »nastavek« proti artiljeriji ne nudi zadostnega varstva, — da nasprotna učinek še poveća, — bil pa je potr eben, ker je varova! vsaj pred ognjem pehote in prikrivaj delavce, da so mogli neopaženo vrtati vedno globlje v skalo. Sele z mrakom je ponehal artiljerijski ogenj in lahko smo si ogledali nastalo škodo ter poskrbeli za ranjene in mrtve. (Dal> prthođnjie.). R&mtaHnfili D«Mi 21. julija. (Koresp. urad.) Uradno se razgl^ša. VZHODNO BOJlšćE. PH Novlci Inžno od Kaluša so avstro - ogrske in nemike čete faepo-polnlle svoje nedavno dosegle uspe-he z zavzetjem nadalnje visinske pozicije. Pri Babinu smo vrgli so* vražne oddelke čez dolenjo Lomni-co. Neposredno severno od Dnjestra so se ponesrečili ruski delni šunki. Protinapad, izvršen na obeta straneh železnice Lvov - Tarnopol pod poveljništvom generalfeldmar-sala princa Leopolda Bavarske ga gre uspešno naprei Avstro - ogrskl polkl so severo - vzhodno od Brzežanov /opet zavželi začetkom julija izgubljeno prvo crto. Proti Avgustovkl, Jezjerni in Nesterovcem prodirajoće nem^ke in avstro - ogrske ćete so prekoračile te kraje. Rusi se prodi-rajk>ćifn zaveznikom mestoma silno upirajo, z odločnim prijemom smo morali ta odpor zlomiti. Nasproti Italiji in Albaniji nobe-nih posebnih dogodkov. Sef generalnega štaba. • . • Dunaj, 2r. julija, (Koresp. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJIŠĆE. Boji v vzhodnii Galiciji dozore-vajo do močnega udarca proti ruskim armadam. Včeraj popoldne so sunili naši zavezniki do mostišča pri Tar-nopdu ob Seretu. Ponoći smo dospe-li na več točkah do železnice od Ko-zove v Tarnopol. Tuđi ruske rnase južno od Brzežanov se razkrajiajo. Iz Kozove zasledujemo. Mesto Tarnopol in mnogo krajtev vzhodno ob Seretu gori. V Jezjerni smo vplenili mnogo vojfriega orodja. §tevila vjet-nikov še ni bilo mogoče preceniti. Ob dolenjfl Narajovki je narasel včeraj topovski boj do velike sile. V K«r-patih |e prišlo mestoma do prask. ITALIJANSKO IN JUGOVZHODNO BO.IIŠCE. Poročati ni ničesar posebnega. Sef generalnega štaba. Ke A uradno porodio. Beroihi, 21. julija. (Kor. urad.) VVoIffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJISCE. Armadna skupina presto-lonaslednika Ruprehta, Na Flandrskem je divjai tuđi včeraj boj s topovi, dasiravno je ča-sih popuščal. V Artoisu se je stopnje-valo artiljerijsko delovanje dopoldne med kanalom La Bassće in Lensora, popoldne tuđi na obeta bregovita Scarpe. Kakor pre)šn]e dneve, so ostali šunki moćnih izvidnih oddei-kov proti več točkam naše fronte za sovražnika brez uspeh a. Armadna skupina nemške-ga p r e s t ol on a si e d n ika. Samo ob srednjem deiu Chemin des Damesa je bilo streljanje raočno. Francoskih napadov do sedaj ni bilo. Pač pa so vdrii zvečer de!i nekega vestfalskega pol ka v sovrazno pozicijo, premagali posadko ter se danes ziutraj vrnili s 100 Francozi polno-šrevilno z drznega nenadnega napada v naše pozicije. Tuđi pri fortu de !a Pompclle (jugo - vzfiodno od Reim-sa) na obeh bregovita Mose je pri-neslo izvidno delovanje z odločnim šunkom večje število vjetih. Armadna fronta general-feldmaršala vojvode Al- brehta WiirtemherHega. Nobenih posebnfta dogodkov. VZHODNO BOJISCE. Armadna fronta general-feldmaršala princa Leopolda Bavarskcgi Naše napadalno gibanje v vzhod-nfi Galiciji )e poteklo po našem na-menu. Za hitro se umikajočimi ru-sklmi sHami, od katerita so se do sedaj postavili samo deil v boju posled-njih čet, so naše čete v hitretn pritisku na širini 40 km prekoračile cesto Zločov - Tarnopol - Jezjerne. Kjer se Je sovražnik ustaviL, smo sa ▼ taitrem navalu vrsli nazal Kakor preBnla leta, kaiejo corefil kraji In silno opustošenle pot Rusov. Prlča-kujemo nadaljnjih bojev. Severno od Brzežanov so zopet zmvzele avstro - ogrske čete dne 1. JulHa izgubljene pozicije po taudem boju. Severo - vzhodno od Dnjestra so se ponesrečili šunki Rusov pred na-ifanl črtaml. Južno od reke smo vrgli sovražnHm Iz Babina. Pri Novlci so zmjutUšM scaikl bi avstro • ogrsU polU raste visinske pozicije kfjnb trdovratnemu odponi. Ob Sloboda do Vzhodaega morja se je na mnogih točkah streljanje ofačfio. Zlasti sočno je bĐo med Krjevom la Sarargonom ter pri £hr laska. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. V severnem delu Oozdnatih Karpatov je trajal živahni ogenj. Ob dolenjem Seretu so Rusi In Romuni boli delavni. kakor dosedaj. Armadna skupina general« feldmaršala von Mačken- s en a. Lasten sunek ob izlivu Rimnlcula nam je prinesel oO Romunov in vec strojnih pušk. MAKEDONSKO BO.H5CE. Položaj |e neizpremenjen. Prvi generalni kvartirni mojster v. L u d e n d o r f f. • • Đerolin, 22. julija. (Kor. urad.) Wolfov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJISCE. Armadna skupina prestol. Ruprehta Bavarskega. Sovrazno bojno delovanje je bilo včeraj slabotnejše kakor prejsnje dneve ter le v posameznih odseklh flandrske bojne fronte moćno. Danes se ie splošno zopet stopnjevalo. V Artoisu traja živahni ogenj od kana-la La Bassee do južno od Lensa. Armadna skupina nemške-ga prestolonaslednika. Ob Chemin des Damesu so Imeli pri Braveju in Cernyju vpadi v fran-coske poziciie popoln uspeh. Preiz-kušene westfalske In vzhodnopruske bojne čete so dvignile tam pri izvidnih pohodih in izboljšanju lastne Crte številne vjete iz sovražnih jarkov ter zavrnile silne protinapade. Armadna fronta general-feldmarJaia vojvode M-brehta W li r t e m b e r š k e gsu Izvidni boji v Sundgavu so prinesli uspehe na vjetih in plenu. VZHODNO BOJISCE. Armadna skupina general feldmaršala princa Leopolda Bavarskega« Armadna skupina general-obersta v. Bohm-ErmoUija. Dne 19. julija prlčeti orotinapad v vzhodnji Galiciji se je izrasei v uspeh nemškega in zavezniškega orožja. Glavni del XI. ruske annade je poražen. Kljub slabim potom pro-dirajo naše vrle čete neumorno na-prej. V mnogih ljutih bojih so povsod vrgle nazaj iznova se ustavljajoče ruske sile. Dospeli smo v pokrajino zapadno od Tarnopola in na več točkah do železnice Brzežanl - Tarnopol. Pri Brzežanlh se pričenja sedaj tud! ruska VTL armada pod naraščajoČIm pritiskom na njeno krilo umikatL Število vjetih bi plena je veliko. V Jezjerni smo vplenili bogate zaloge živfl, municije In vojnega materijala. Pri armadnl skupini general-obersta v. Woyrscha je bil ognjeni boj ob Ščari in ob Serveču živahen. Severno krilo je udeleženo na bojih, ki se pričenjajo pri armadni skupini generaJobersta v. Eichhorna. Med Krievom in Smorgonom so Rusi po večdnevnem artiljerijskem učinkova-nju včeraj zvečer napadi] z močnimi silami. Njih naskok se je z izgubami ziomil ob fronti nem$kih čet. Po ne-mirn! noč? so «e r?izvneH danes z}u-traj tam novi boji. Proti severn do Naro§ke?ra jezera ter med Trisvjat-?kim Jezerom In D vinskom te trajalo stopnievano streljanje. Večkrat smo razbili ruske Izvidne šunke. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. Ražen živahnega ognia v sever-nih Karpatih hi uspešnih bojev v predpolju med dolinama Caslnu in Stisito ničesar novega. Tudl pri armadni skupini gene-ralfeldmaršala v. Mackensena še nobenih večjih bojnih činov. MAKEDONSKO BO.HŠCE. Položal Ie nelzpremeafefl. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff. • « • NEMSKO VECERNO POROCILO. BeroUB;r-ževija Vjedomosti< poročajo, daje knez Lvov demisijoniral. Kerenjski je sedaj mini-strski predsednik in ostane obenem vojni mi niste r. C e r e t e 1 i j je notranji ininister ter cstane obenem minister za pošte in brzojave. Nekrasov je začasno prevzel justično ministrstvo. Petrograd, 21. julija. (Kor. urad.) Ministrski predsednik knez Lvov je izjavil v intervivu o vzrokih svojega odstopa: Mislim, da v tem trenutku ne morern sporočici vzrokov. ki so bili merodajni za moj odstop. Vlada še ni sestavljena in sele, ko bo vladna kriza rešena. bo ;nogoče govoriti o podrobnostih. Vsek'ikor ob-držim se vodstvo poslov tako dolgo, da nastopi moj naslednik, kateremu bom izročil svojo moč, kar se bo zgodilo morda najkasnejc v dveh dneh. Petrograd, 21. julija. (Kor. urad.) Glasom informaci] iz vladi blizu stojećih krogov je odstop ministrskega predseđnika kneza Lvova posledica nesporaznmljenj z većino članov vla- Kerenjskij. Amsterdam, 20. julija. Listi po-. ročajo iz Petrograda, da je položaj Rusije obupen. ako ga ne resi Kerenj-skij. Zmeda v deželi je popolna. V Petrogradu ni več nobane priznane avtoritete. Ententa more računati sedaj le še na tišti del Rusije, katerega glas se v Petrogradu skoraj nic več ne sliši. Narod gleda hrepeneče v Moskvo, kamor naj bi se vlada na njegovo željo umaknila. Petrograd, 20. julija. (Kcr. urad.) V Plocku je bilo na vojnega ministra Kerenjskega oddanih več strelov, ki ga pa nišo zadeli. Petrograd, 20. julija. (Kor. urad.) Vojni minister Kerenjskij se je včeraj vrnil sem. Delavci većine petrograd-skih tovaren in delavnic so se danes vmili na delo. RAZOROŽENJE MAKSIMALISTOV. Petrograd, 19. julija. (Kor. urad.) Petrcgradska brzojavna agentura poroča: Ko pošiijamo to brzojavko, spre* jeira na Nevskem prospektu množica 7 navdušenimi maiiifestacijami čete aktivne armade ki so dospele, da ojačijo garnizij<7 in napravijo zopet red. »Izvestja«, uradno glasilo delav-skega in vojaškega sovjeta, pozdrav-ljajo z navdušenimi besedami prihod revolucionarnih Čet, ki da so prežete čuta dolžnosti napram revoluciji. Od včeraj zvečer je bilo že opažati, da zmagujejo elementi reda nad maksi-malistično propagando. Polki, ki so se bili udelezili obo-rožene demonstracije, so dni£ za drugim izrazili svoje obžalovanje nad svojim nastopom. Tako je priko-rakal 176. rezervni polk pr^d štab vojaškega okraja, da pokaže svoje ' kesanje. Poik iz Moskve je oddal formalno obljubo, da bo stopil na cesto samo na ukaz Polovceva in vsled sklepa delavskega in vojaškega sovjeta. OdpGslanci prvega polka strojnih pušk so oddali ravnokar izjavo, da se pokoravajo ukazom delavskega in vojaškega sovjeta in so izjavili, da je bil polk zapeljan od neodgovornih elem-jntov. Niti med bataljoni grenadirjev, ki so *sled premešCenja polka na fronto zelo razDurjeni, ni imela propaganda kronštatsk'h po-morščakov uspeha. Vsa garnizija v Petrogradu je v rokah generala Polovceva. ki nasto-pa v vsem v ozkem stiku s provizo-rično vlado, pri čemer 'posreduje posebna komisija, v kateri so tuđi za-stopniki delavskega in vojaškrga urada. Zadnja dva dneva sta potekla razmeroma mirno. Vojastvo je raz-poslalo po mestu patrulje. ki so sistematično razorožale tako skupine oboroženih vojakov. kakor s strojni-mi puškami opremljene avtomobile. Oklopni avtomobili so se vozili dan in noč po cestah v zaščito tem na-truljam. Močne rezerve čet so bile zbra-ne na trgu pred zimsko palačo in pri sosednih hišah. Poraz maksimalistov je bil z vojaškega stališca hitro od-ločen. Danes so morali pristaši Lenina zapustiti svojo zadnjo trdniavo. hišo plesa Ike se zimska je ter Pe tropa v-lovsko trdnjavo, v katero so bili čez noč vdrli oddelki iz Kronštata. Ravno to uro so morali Leninovi pristaši zapustiti mnderni cirkus, kamor so se bili zatekli. Uradni razglas izjav-1 j a . da se je mir p o v r n i I. Glasom zadnjih poročil so pristaši Lenina razoroženi. Poraz maksimalistov ni samo vojaški. marveČ tuđi moraličen. Vse časopisje zahteva strogo preiskavo vzrokov nemirov in vzrokov komplota maksimalistov. Zadnje miganje maksimalistov je v očeh prehivalstva končni poraz poskusa razvneti državljansko vojno in kompromitirati revolucijo. Rotterdam, 21. julija. Iz Petrograda peročajo: Med revolucijonarji in provizorično vlado je bil sklenjen dogovor, da se v Petrogradu ustavijo stavke tako dolgo, da pade odlocitev o nadaljevanju ali prek*"n]enju ofenzive. KERENJSKI PROTI LENINOV-CEM. Petrograd, 21. julija. (Kor. urad.) Z ozirom na izdajalsko delovanje ne-katerih oseb je provizorična vlada odredila takojšnjo aretacijo kolovodij tega gibanja. Ministrski predsednik Kerenjskij je izdal to-le povelje: 1. Centralni komite baltiške^a brodovja se mora takoj razpustiti in izvoliti nov centralni komite. 2. Vsem oddcikom in strelcem baltiškega brodovja je sporočiti, da morajo nemudoma izlocitj iz svoje srede vse osebe, ki pozivljajo k nepr> korŠčini proti provizorični vladi ter ščuvajo proti ofenzivi. Te osebe je poslati v Petrograd. da se vrši proti njim preiskava in da se kaznujejo. 3. Kronstatskim nddelkom in linijskim ladjam »Petropavlnvsk«, »Republika« in »Slava«, katerih imena so omadeževana od dejanj, naper-jenih proti revoluciji, se ukazuje, da tekom 24 ur aretirajo kolovodje ter jih pošljejo v preiskavo in paznova-nje v Petr .rrad. Ob enem morajo ti oddelki izjaviti, da se popolnoma po-drejajo provizorični vladi. Kronstatskim oddelkom in posadkam onih Iadij se sporoča. da bodo, če tega povelja ne izvrše, proglašeni za izdajal-ce domovine in revolucije in da se bo proti njim postopalo kar najstrožje. Petrograd, 21. julija. (Kor. urad.) Vojni minister Kerenjskij* je poslal v Reval. Helsingfors in druga obrežna mesta tr>Ie brezzično brzojavko: Neoporečno je dognano, da so se izvršili nemiri v Pefrogradu s sodelo-vanjem agentov nemske vlade. Nemiri so sedaj popolnoma udušeni. Sedaj se vrše aretacije oseh onih, ki so se onečastili s krvjo svojih bratov inz zločinom proti domovini in revoluciji. Tuđi med pomoršćaki, ki so prelomili svoje državljanske in vojaške dolžnosti, se vrše aretacije. Apeliram na vse prave sinove demokracije, da naj se zbero okrog dosedanje vlade in demokratičnih organ izaći j vse Rusije, da branijo domovino in Revolucijo pred zunanjim sovražnikom in njegovim zaveznikom v notranjosti. ' de v bistvenih vprašanjih, katerih re- \ šitev naj bi ostala po naziranju kneza Lvova prihranjena ustavodajnemu • zboru. Knez Lvov je predlagal za svojega naslednika Kerenjskega, ki naj obdrži ob enem portfelj. Stockholm, 22. Julija. (Kor. ur.) Glasom sem dospelega petrograd-skega poročila je ministrska kriza rešena. Vsi ministri ostanejo. Lenin pobegniL Petrograd, 20. julija. (Kor. urad.) Reuter poroča iz Petrc>grada: Poroča se, da je Lenin, preoblečen v po-morščaka, odšcl v Kronštat. Lyon, 21. julija. (Kor. urad.) Listi poročajo iz Petrograda: Lenina in Kozlovskcga ni naiti. Domneva te, da sta zbežala na Finsko. Nadaljni nemiri. Petrograd, 20. julija. (Kor. urad.) Agentura poroea iz Tebrisa: Bivši generalni guverner AserbejJžana Serdar Rešid je bil, ko je bil iz Send-zana na poti v Hcrat, v trenotku, ko ]e zapustil hišo guverneri", s tremi streli ubit. Petrograd, 20. julija. (Kor. urad.) Agentura: Ker je vlada v sporazumu z izvršilnim odborom delavskega in vojaškega sveta odredila, da naj se izpraznita palača plesalke Kreščin-ske in de! Petropavlovske trdniave, kjer so se biii zbrali oboroženi upor-niki, so poslali tjakaj čete. Našle so pa palačo že izpraznjeno in v njej veliko množino orožja in eksplozivnih sr.ovi. V Petropavlovski trdnjavi zabarikadirani uporniki so se branili, a se udali, ko je vojastvo oddalo nekaj strelov v zrak. Kmalu nato so prišli v trdnjavo zastopniki upornikov, ki so imeli zasedeno predmestje Vasi-levski ostrov onstran Neve in izjavili, da se vladi udajo. Petrograd, 18. julija. O nemirih dne 17. t. m. poroča agentura še to-le: Ves dan so se vršila posvetova-nja minTstrske?ra predsednika in drugih ministrov ter Štaba vojašk. gii-bernatorja. Ćete iz okolice so bile poklicane v mesto. De! teh čet so poslali v Tavriško palačo, kjer je množica oblegala delavski in vojaški sovjet. Na poti tja so prišle čete v ogenj pušk in strojnih pušk ter imele precejšnje izgube. Artiljerija je nato oddala salvo ter raznala množico. Zivahen ogenj se je razvil v Ertelev-ski ulici in na Letenjem prospektu. Sele proti polnoči se je mesto pomirilo. V Milijona/ski ulici se je vršila prava bitka med vladi zvesto artiljerijo in Leninovimi prisfaši. Leninovi ljudje so bili poraženi. Kakih 200 zlo-čincev je bilo od upornikov izpušče-nih iz ječ ter so se jim pridružili. Mnogo privatnih stanovanj :n trgovin na Nevskem prospektu je bilo ople-njenih. tuđi glavna blagajna elektrar-ne je bila oropana. Med sejo izvršilnega odbora de-lavsk?ga sovjeta so prispeli uporniki iz Kron^tata ter zahtevali od ministra Černova. da jim govori. Po nje-govem govoru bi ga bili* uporniki skoraj ubili. Demisijo justičnega ministra Pe-reverceva smatrajo za koncesijo boljševikom. S Kerenjskim so prišle v Petrograd močne vladi vdane Čete. Baje se je udeležilo nemirov nad 10.000 pomorščakov iz Kronštata, ka ter im so se pridružili 3 polki s strojnim! pu.sknmi, en bataljon grena-diriev in oboroženi delavci. Stevilo ubitih in ranjenih civilistov je zelo veliko. Tuđi 50 kozakov je bilo ubitih. V stranki kadetov je prišlo do razdora. Manjina boce vstopit; v koalicijski kabinet. Amsterdam, 21. julija. »Da-Hv News« poročajo iz Petrograda: ?.e več dni sem so zveze s Krimom pre-trsrane. Tam je prišlo do vojaških nemirov. Podrobnosti ni. Po končanih nemirih. Iz Pctrogradn poročajo, da je provizorična vlada sklenila aretirati vse osebe, ki so z orožjem v roki na-stoni'e proti vladi. Enako bo aretirala vse one. ki so pozivljali k nemirom. Vse ti bodo obtožene izdajstva domovine in revolucije. Nadalje bo vlada dala aretirati tuđi vse osebe, ki so osum?jene,da stoje v kaznivih stikih z Nemčijo. Več takih oseb so vojaške oblasti že aretirale. Pri delavcih v predmestju Vi-borg so zaplenili 150.000 patron. Provizorična vlada je sklenila, da prideli vse vojaške enote, ki so se 16., 17. in 18. t. m. udeležile oborože-nega upora v Petrogradu in okclicl, zopet divizijam. Razne vojne vesti. ITALUANSKO URADNO POROClLO. 21. julija. Na trentinski in kar-niški fronti delovanje izvidnih oddelkov in obeh artiljerij. Nekaterih naših na-padalnib oddelkov so pognali v boj male sovražne straže pri Laghi, Posina, so razbili obrambne naprave pripeljali materijala in municije. V Vallarsi, pri Malgi Rudole, potok Maso, ob Tord di Lanza, Karnija, so bile zavrnjene sovražne patrulje, ki so se skušale bližati našim izpostavljenim pozicijam. Na julijski fronti posamezne artiljerijske akcije, Ijutejše od Vrtojbe do morja. Nad Opatjemselom je napadel jeden naših pogumnih letalcev skupino 5 sovražnih aparatov in sestrelil dva. Jeden izmed teh je padel v plamenu med naše crte. Prva ameriška armada. Washingtcnt 19. julija. (Kor. u.) Izbiranje 687.000 mož za prvo ar-mado se prične najbrže jutri. Izžre-banje se bo vršilo v Washingtonu. Painleve in Viviani oa fronti. Ženeva, 20. julija. »Progres^ poroča: Vojni minister Painlevć je ostal eno noč v prednjih strclskih jarkih. Tuđi Viviani hoče priti na fronto, da z govori pod?;ge čete. Organizacija grške vojske. Žeoeva, 20. iuHja. »Mtitin« poroča iz Aten: Francoski intendant L3onnier je kcnčal preddeia za organizacijo in oboroženje grške armade. Berolin, 20. julija. »Tagliclie Rundschau« poroča iz 2encve: »Temps« poroča. da je Venizelosova armacia na poti iz Soluna v Atene. ^Central Ne^'S« poročajo, da so za-čeli Rrško armado v Peloponezu že razpuščati. Grška dobi svole voine Iadle nazal. Atene, 20. julija. (Kor. u.) »Agen-co Havas«: Zavezniki so Grški uradno naznanili, da ji bodo vrnili njene lažje vojne Iadje. An^Icži na otoku Ta?os. Ženeva, 20. julija. »Matin- poroča: Anglcži bodo v kratkem zapustili grški otok Tasos. Pariška posvetovanja. Pariz, 21. julija. (Kor. urad.) Agence Havas. Pri konferenci, ki se je vršila meseca juni ja v Londonu, da se dožene stališče varstvenih držav z ozirom na Grško, je prišlo do sporazuma, da se vrši julija v Parizu konferenca, ki naj uredi vprašanje sestave posadke v Solunu in splošne balkanske politike. DoloČila se je ta konferenca na dan 25. julija. Oficijal-no bodo tuđi tu zastopane vse one države, ki se udeležujejo vojne na Balkanu, torej Francoska, Anglija. Italija, Rusija, Srbija. Romunska in Grška. Ker se hočejo zastopniki za-vezniških držav 25. jul. v Parizu se-stati ob enem tuđi z drugimi zasrop-niki, se bodo vršila ražen razgovo-rov o Balkanu še druga zelo važna posvetovanja. Nizozemska Drot! Angliji. Haag, 20. julija, (Kor. ur.) Zuna-nji minister razglaša: Nizozemska vlada je sporočila po svojem poslaniku v Londonu angleški vladi o na-stopu angleških vojnih Iadij, ki so prišle v nizozemske vode. da naj opo-zori na resnost tega dogodka, pri ka-terem se je izvršilo neoporečno kršenje nizozemske suverenitete. Po-leg tega se je poslaniku naročilo, da naj izreče upanje, da bo angleška vlada za te dogodke po mednarod-nem pravu, zlasti po členu pogodbe o pravicah in dolžnostih ne^ralnih držav v slučaju pomorske vojne dala popolno zadoščenje. Amsterdam, 20. julija. (Kor. ur.) »Allgemeen Handel$blad splošna konferenca v Stockholmu i 1. september. Politične vei€L = Cesar in municijsko dela -stvo. Cesar je nedavno sprejel z. stopnike delavstva municijskih tovar i v Wollersdoriu, ki so mu razloži' svoje težnje. Cesar je bil is delav izredno milostiv, pohvalil je patrijoti-zem delavstva ter izjavil, da se moia za municijsko delavstvo v aprovizačneni oziru vse storiti, kar je mogoČe. Na-ročil je nadalje, da naj se defavstvu za njega zadržanje sporoči njegovo priznanje in zahvalo. = Razmere v S. L. S. Sobotni »Slovenec« objavlja na čelu lista po-ročilo da je ljubljanski škof »v višje-pastirski skrbi za Cerkev in narod-sklical dne 17. t. m, shod dekanov, da pojasni navzočim svoje misli o sedanjih javnih razmerah in posebej o nesporazumljenju v stranki in da poskusi kot vrhovni pastir ublažiti in poravnati obstoječa na-sprotja med slovenskimi katoliškimi somišljeniki, ki so mu vsi enako ljubi in dragi.« Po razgovoru z duhovni »je p o o b 1 a s t i 1 p r e s v e 11 i« »Slovenca«, da objavi 4 resolucije, Prva poudarja. da duhovniki »odloČ-no hočejo. da se razpor poravna in stranka zopet zedini. Poravnavo naj vodi škof. — Druga reso-lucija pravi, da mora biti »Slovenec« neodvisen katoliški list na k a t o 1 i -škem programu določenem na ka-toliških shodih. Podpira in brani naj delovanje na katoliskem programu izvoljenih poslan-c e v, kar pa je s tem programom v nasprotstvu, naj pobija. »Slovenec« naj bo v bodoče dostojen in naj prizna va vse dobro, naj bo kjerkoli. Isto velja za »Domoljuba <. Uredništvo, y katerem naj bo dovolj spretnih moči, se mora ravnati po dogovoru z vo-dilnimi klerikalnimi političnimi krogi. — T r e t j a proglasa enakopravnost Zadružne Zveze in Zadružne centrale ter izraza željo po koncentraciji vsega »našega« (klerikalnega?) za-dmžništva na jugu. — Č e t r t a re-solucija priznava demokratično idejo le v obsegu enciklik papeža Leona XIII., zametava »ateistična in natnra-listična« načela, zlasti pa »nauk, da je edino upravičena vladavina repn-blikanska. da oblast ni od Boga, am-pak iz ljudstva in v ljudstvu in da je ljudska volja prvi in edfcm vir prava. Posebej izjavlja ta resolucija: »a) odobravamo upravičene režnje, da se prizna ljudstvu več besede, kadar gre za najusodnejsa vpraša-nja, ki v živo zadevajo vse ljudsko bitje (kakor na primer vprašanje o vojski in miru); prav tako odobravamo zahtevo, da se da narodom t i s t a svoboda in se jim prizna t i -sta pravica samoodločbe, ki jim je potrebna za uspešen in samostojen kulturni razvoj; sploh želimo, da se v vsem javnem življenju izvede tista prava kršćanska demokracija, ki resnično spoštuje svobodo in enakost vseh. ne da bi zanikavala pravičnost, avktoritetoin socijalno oblast; b) za vračamo pa vsako poveličevanje revolucije in vsakršne prevratne težnje, ki nišo v soglasju s krščan-skimi načeli o državi; obsojamo načelo, da je moč in sila pravica in dovršeno dejstvo pravni naslov pravice: obsojamo težnje tistih, ki s frazo o svobodi hočejo vzeti Cerkvi še ti-sto svobodo, ki jo ima (namreč z lai-zacijo šolstva. civilnim zakonom in razporoko. z moderno umevano lo-čitvijo Cerkve in države).« — S to višjepastirsko odločitvijo je torej spor v S. L. S. načeloma razrešen, ker se mora seveda stranka pokoriti pravoreku višje duhovniške oblasti. = Cheradamov članek o Avstri-ji. Kakor poroča »Reichspost«, piše Andre Cheradame v nekem članku o Avstriji med drugim: »Umevno. da so se zastopniki Čehov, Poljakov in Jugosiovanov vendar končno zedini-li, da se osvobode habsburškega jarma z ustanovitvijo neodvisnih držav. V Berlinu so jako v skrbeh radi slovanskega bloka, ki se je stvoril v srednji Evropi. Položaj v Avstro-Ogrski je za aliirance izredno ugo-den. Na eni strani je tri četrtine podjarmljenih narodov. ki so sovražniki prusaštva in zato zavezniki entente, na drugi strani stoji avstrijska država, katere uradniki in predvsem dinastija so sovražniki entente in opora pruskega militarizma. Uničenje Habsburžanov bi pomenilo za pruski militarizem smrtni udarec. Vzpodbu-jajmo torej brez obotavljanja isto-časno 42 milijonov Poljakov, Cehov in Jugosiovanov in ko tako delujemo, dodajemo vojaškemu pritisku, ki j-r izvajajo zavezniki proti vsenemstv mogočnega notranjega razkrojilnc sovražnika.« »Reichspost« dosta\-y-»Odmev govorov Straiiskega " ' • ■ * .SLOVENSKI NAROD', dne 23. julija 1917. 166. štev. «■« Sovrtžnl fitd v r*d«ke!f«h ogrskih listov. Ogrska vlada name-rava dovoliti redakcijam ogrskih Ustov, da si smejo naročati liste ii sovninih držav. a Balkaninst tut. Ka kor smo te poročali ustanavljajo na griški uni-verzi poseben „Balkan institut*. Iz znanstvenih krogov nam o tem pi-šejo: Pravi kurijozum je, da se je graška univerza sele v 333. letu svojega obstanka spomnila š peci je Ine svoje naloge, ki ji jo je določil ie njen fundator v ustanovni listini (1586). In kakSen bo ta Balkaninstitut! V pri-pravljalnem odboru sedi 6 možicev, ki znajo vsi skupaj ravno dva balkanska jezika (profesor Rhodokanalis: igrščino in arabsćinoi). Edinega ofiri-jelncga balkanologa — kolikor vem — nišo pritegnili, vsaj odločilne besjede ni ma, ker bi se pač ne iđentifi-eral s tekstom osrlasa, ki so ga pri- j nesli graški l^sti in stoji na neverjetno D!7kem nivoju, če ga primerjamo z debatami v nemškem državnem zboru ob točki „AuslandstudiumV Demonstrativno poudarjanje praktičnega pouka (lov pokroviteljev!) ka*et da hoće univerza vzgajati balkanske Cora-mis -vova^eurje (to je naloga trgovskih ! šol in ne znanstvene univerze, ki stopi v svet s svojim pompozno donečtm .institutom". Sicer pa se zdi, da hoće Crradec prehiteti Leipzig, kjer se snuje res znanstveni „Balkaninstitut11. Inici-jatorji so se že skraja izolirali: odklo-nili so sodelovanje teologov (unija!) in so s tem dali povod prof. bogo-slovja, znanemu fantasta Udeju, da je i Tainteresiral za enako bogoslovno pod-jetje Dunaj, kjer se pripravlja za predavanja o cericvenih razmerah na Balkanu in uživa stipendijo 8500 K. Svojo kvalifikacijo za Balkan je baje dokazal s slovensko pridigo v Mariboru. To se mi zdi manj verjetno, ker je baš Ude v začetku vojske, ko so zapirali mše duhovnike, inidjiral slovesno izjavo stkovsKe duhov*čine, s katero se je odrekla vsaki skupnosti s svo-;imi „lavantinskimi* brati. Ppzneje je moral seveda vse javno preklicati. Baš zato se mi ne zdi verjetno, da mu Maribor pomaga pri tej nameri. Mož je neizmeren fanatik (na vseh mogo-ćih poljih: monizem, alkoholizem, pro-siitucija, svetovni mir i. t. d,), ki je s tem svojim fanatizmom postal nadle-žen ćelo sekovskemu škofu in bogo-slovski fakulteti. Njegova predavanja so sistirana (formalno ima „dopust"). Pravi se, da je poseben ljub-ijenec kršćanskih socjalcev, ki imajo zanj baje že pripravljen škotovskž se-dež nekje na Balkanu. Svoj ćas je bil baje resen kompetent la Polo. Ambi-cijozen nad mero, je pokazal svoje pravo lice v začetku vojne in dokazal, kako šposoben je za pastirovanje na Balkanu. Treba bo paziti nanj. — Obsedno stanje na Portu-galskern. Iz Lugana poročajo, da so na Poriugalskem ustavne pravice za dobo enega meseca prekinjene. Vse brzojavke o dogodkih na Portugal-skem dne 12. t. m. zavira cenzura. — Nemiri v KataloniH. Iz Barcelone t oročajo 20. t. ni.: Na oglu ceste Conde in Asasto so uporniki zgrradili barikado. Ker so nastopile čete z oruij^m. so se hitro razpršili. Tuđi dragod ;e prišlo do nemirov. uporniki pa so bili povscd razgnani. Po noči je zavlada! zopet mir. Glasom poro-čii lvonskih listov z dne 21. L m. so liberalni poslanci in senatorji. ki so se udeležili katalonske konference v Barceloni, sooroćili kralju brzojavno svojo udanost ter zaprosili vlado, da naj ijedno sprejrne želje Kataloncev. Tuđi većina katalonskih trgovskih fcbornic je poslala kralju ndanostne izjave. Kakor poroča »Temps* se je udeležUa nekako šestina španskih parlamentarcev konference v Barceloni. feii \i mirtiS tat. Dožehia pomožna komlsSa ra Goriško - Gradišćansko je imela v Trstu seje dne 19. in 20. julija in se je b£vila naiprej z veliko akcijo do-šlih Drošenj za podporo. Rešenc so po većini z dovoljenjem posojll v vzdrževalne svrhe. Podrobneje se je razpravijalo o gospodarski v z p o s t a v i t v i goriško - gradiščanske đežele. Navzoč ie bil tud! profesor na tehnični visoki soli rra r>unaju arhitekt dr. Fabiani in refe-rentje narnestnistva in deželnega od-» bora. Frišio je do ugotovitve organt-^atoričrsga temelja za to akcijo; ustvari se đeželna centrala kot ekse-kuiivni orgran in deželna pomožna komisija \z zastopnikov avtonomne uprave in interesentov. Tuđi glede zagotovitve tehničnih in finančnih sicdstev za svojeeasni ttkojinj! priče tek vzpostavljcnja poda namestništvo konkretne, rt*-rneram na Goriškem primeme pred-loge. Friesovo germanizačao delor»-rtje v Istri. Puljski »Hrvatski List« poroča: »Izvedeli smo s kompetentne strani, da ostane naučni nacrt n« hrvatski gimnaziji v Pazinu netspre-meojtgi ia da bo tokpr od fnftifJMl hrvatski jezik naučni lewk Tako je izginila nevamost. da se ta naša edi- na gimnazija ponemči.« Ie te vesti se vidi jasno, da je obstojaU nevarnost, da bosta namestnik Pries - Skene in njegov §olski nadzornik Kauer o4-pravlia hrvatsko gimnazijo v Pazinu. Tako daleč je že segala genna-nizačna sila v Istri. K sreči pa ven-dar ni zasegla hrvatskega zavoda in ga ne srne zaseči nikdar. Taki Ijudje, ki delujejo proti kulturnemu dviganju domačega prebivalstva, pa ne tičejo na vodilna upravna mesta v deželi. Pries in Kauer morata skoro izginiti iz Primorja. V ru»Ham vjetnIStvu je umri Avgust Martelanec iz znane spo-štovane rodbine v Barkovljah pri Trstu. Pred odhodom v vojno je pokojnik dovrSil realko v Idriji. Umri je te 2. jan. 1916., ob vesti lo o smrti je došlo sele sedaj, dasi je bilo oddano v Ar-datovem 10. jan. 1916. 40 slučaje/ legarja je bilo v Trstu v času od 14. do 21. t. m. Um\m sađli io Aii. V več poljudnih predavanjih je deželni sadjarski nadzornik fe Hu-mek razložil našim gospodinjam po-men in način konserviranja sadja, Ki velja ravno tako tuđi za uruga živila, ki imajo mnogo vode in so malo trpežna. li obsimega predavanja g. sad-jarskesfa nadzornika izpuš^amo, kar za naše gospodinje ntma ^oliko po* merui, namr~C razlapo, /fikaj Ijiidje že od nckdaj konservirajo sadje, kakor tuđi raz'a^o. zakaj se ta živila nekonservirana tako hitro rokvarijo. Naše gospodinje vedo, da je treba s sadjem in drugim i živili ravnati na poseben način, sicer se pokvarijo. ter hočejo spoznati sredstva, kako obva-rovati ta živila pred pekvarjenj^m. Ob eriem pa je tuđi splošno znano, da ja nastala v sedanjih ćasih velika stiska za gotove predmete, ki so se rabili doslej v naših gospodinjstvih naj-več pri konservlraniu sadja. Tako primanflzuje sladkorja, primanjkuje pa tuđi posod, nasprotno ra pridobiva konserviranje sadja in zelenjadi za zimo in za še hujše čaše vedno več pomena, ker občutevamo vedno bolj pomanjkanje nekaterih tuđi zelo važnih živi!. Sredstva za konserviranje pa so: a) nizka toplina, b) odvzetje vode, c) sterilizacija in ob enem nc-produšno zaoiranje in d) vlaganje živii v ohranjujoče snovi. Sušenje $ađ)a. Najvažnejše in za na§e gospodi-nje najizdatnej^e, kaVor tuđi najce-nef^e sredstvo za kanserviranje sadja in ze!en]adi je s u § c n i e. Su?i se lahko v vsakem gospo dlnjstvu bođisi na solneu, bodisi v posebnih sušilnicah, v rrf^tu pa tuđi na šteditaiku in v pećici. Po vsakl kuhi ostane pri šteclilniku toliko to-plote, da lahko sudimo sadje ali »e-lenjad. Naju^rodnejsa toplota za sušenje pa je od 60 do 80° C. Tako to-ploto iniamo v pećici, pomniti pa je, da mora biti pećica med sušenjem odprta, da lahko pristopa svež zrak, sicer se sadje ne suši, marveč duši. Toplota nad 80° C pa bi bila sadju tuđi Škodljiva. Sadia, katero sušima nam ni treba pustiti v©s čas v pećici, marveč je ćelo dobro, da nasušeno sadje vzamemo iz pečice ter je na-prej sušimo natf Stedilnikcvo plo^čo ali na suhem zraku, tuđi na vrhu pećice. Nikakor ni treba, da bi posušili sadje tako, da je trdo kakor kamen, to škoduje okusu in se s^'e pozneje tuđi težko skuha. Sadje jo radosti usušeno, če je še voljno, a je vendar izgubilo toliko vode, da iz kosov ne iztisnemo nobene vode, če šc tako pritiskarno s prosto roko. Da se sadje pravilno in dobro suši, je treba nekaj priprav. ki si jih vsak lahko sam napravi \i tankih desk, ki se pa tuđi dobe v raznih velikostih v trgo-vinah. lo so lese, Jesene Skatlje brez pokrova in s prodrtim dnorn. Dno mora biti leseno, napravljeno iz vzporednih deščic aii pa tuđi iz kovi-naste mreže, pri čenter pa je pripom-niti, da poclnkane mre-?« provrroča-jo pri sadju zopern okus. Lese no na-pripravljene taka,da jih je mof oče postaviti več drugo vrh druge v želez-no sto jala, toda vedao tako, da ima med posamemimi lesami rrmk do-stop. Sušimo pa najbolje. £e ispostavimo narezano tadje takoj omenjeni visoki toplotl VoKć« se da vsako sadje suiiti, vendar je v navadi slasti sušenje ja-bolk, hni§kt čreSenj in čeipeli, atdje, kl nima »mesat, ne suSima Pred sušenjem sadje dobro utnijema Jabolka in hruike narežemo v krhlji x lupino vred, lahko Jih pa sadi oluplmo ter poberemo \i njih peSCicc. I-epii uspehi so se dosegli pri jabolkih • tem, da so se razresal! v več vpored-nih ploščlc po pol cm do 1 om 4eb* ic Važno je tuđi, da ohranijo Jabolka beio barvo ter imajo tako lepio zuna-njost, da jih oparimo, bodisi v pari, bodisi v vreli vodi. Za olupljenje ja-bolk se dobe prav pripravni mali stroji, ki obenem olupijo jabolko in odstranijo peSčl^će, vendar kaže v sedanjih ćasih naredati jabolka z lu-pinami in peščišči vred, ker grt sicer gotovo do 25% v nić, oziroma se mora porabiti v dru?e svrhe. Cešplje in drugo sadje, ki ima mnogo soka v sebi, sušimo na ta način, da sadti iztrgamo pecelj, da se napravi tam luknjica, skozi katero lahko voda med sušenjem izhlapeva. Takih sadov ne smemo takoj izpo-staviti vroćini 60° do 80° C, ker bi popokali, marveč jih moramo pola-goma segreti do one temperature. Tuđi traja sušenje takih sadov delj, navadno 24 ur, v katerem času me-njavamo sadje na lesah po štirikrat, da se ohladi in zopet segreie. Od 100 kilogramov svežih češpelj dobimo do J5 kg suhih češpelj. Shranjuje se pa sušeno sadje v vrečicah. ki se obešajo na hlađen, zračen prostor. Suho sadje, na ta način prirejeno in shranieno, se ne more pokvariti, pripravijo se ga lahko velike množine in je tako sadje boljše in prebavljiveiše, kakor surovo. Za mesta pridejo v prvi vrsti v poštev jabolka, katerth bo mogoče spraviti letos, ker je zelo dobro sad-no leto, kakih 100 vagonov v me-sto, morda ćelo do 200 vagonov. Dnevne vesti. — Odlikovanje. V tretjič odlikovan je četovodja Viktor W i 1 f a n, dodeljen nekemu telefonskemu od-delku na južnem bojišču, doma iz Bistrice pri Tržiču; sedaj ima srebrno hrabrostno kolajno I. in II. razreda in pa še bronasto. — Odlikovani slovenski vojakl. Z bronasto hrabrostno svetinjo so bili odlikovani v znak hrabrega in izbornega službovanja pred sovraž-nikom na primorski fronti sledeči slovenski vojaki: četovodja Peter Kuralt in infanteristi: Tran Bonano, i Lndovik Božič, Ivan Stefančič in Josip Bon. — Ponovni pohvalni dekret za zaslužno delovanje pred sovraž-nikom od armadnega poveljstva so-ske armađe so dobili sledeči Slovenci: Miro Luznar, Maks Kosir in Jožef Kumar. j — Iz seje masistrsuiena gremija dne 20. julija 1917. Prošnjo Marije Andlovčeve, mizarjeve žene na Bre-%u št. 20, za podelitev starinarske koncesije se odkloni. — Ivanki Jen-kovi, gostilničarki »Pri Draščku« v Bohoričevi ulici Št. 9, se dovoli raz-širjenje koncesije na točko f § J6. obrtnega reda, t. j. na pravico do točenja kave, čaja, čokolade. drugih gorkih pijač in osvežil. — Franji Gr-čarjevi, gostilničarki v Cerkveni ulici St. 9, se dovoli prenos koncesije v njeno hiso št. 219 v Gasilski ulici v Spodnji Siški. — Karlu Pollaku ml., tovamarju in posestniku, se dovoli stezo med njegovim, preje Mulačko-vim posestvom št. 81 in med Lavti-žarjevim, preje Počivalnikovim po sestvom št. 83 na Sv. Petra cesti, začasno proti vsakokratnemu pre-klicu s strani mestnega magistrata zapreti. —- Pod pogoji komisijonalnih zapisnikov se podeli stavbno dovo-Ijenje Ivanu Bizovičarju, trgovskemu vrtnarju in posestniku v Kolezijski ulici št. 16, za zgradbo mejneira zidu in dveh lo-p. Francu Golobu, posestniku na Rimski cesti št. 5, in Fran-ćiški Ahlinovi, posestnici na Privozu 5t. 28. za hišno kanalizacijo, Mariji Kasteličevi, posestnici na Karlovškl cesti st. 28, za napravo hišne kanalizacije in vodovoda ter za prezida-vo stranišča, Antonu Kob iju, trgovcu in posestniku na Karolinški zemlji ft. 22. za prezidavo šupe v dve sta-novanji, Josipu Zidarju, trgovcu in posestniku na Dunajski cesti 5t. 31, za prezidavo uličnfh vrat pri njego-vi, preje 2upnekovi hiSi št. 6 na Poljan-skem nasipu v okno in nadomestitev tramov ter ta! v sobah i novim i. — Naknadna stavbna in uporabna do-voljenja se podeli pod rjogoji komisi-jonalnih zapisnikov Janku Predovi-ču, trgovcu in posestniku, za leseno šupo za spravljMije sena na njego-vem posestvu ob Ižanski cesti, Antonu Steinerju, mestnemu tesarske-mu mojstm in posestniku v Jerano-vi ulici št 13, za pi«ami$ko poslopje na njegovem tesarskem prostoru, in strojilni tovarni Samsa fn Komp., kl ima za časa vojne v naiemu park etno ! žago Ivana šiSke v Metetkovi ulici i št. 4. za leseno lopo, kjer so provizorno «a dobo vojne postavljen? stro-\\ z& drobljenje in ta ekstrahiranje strojilnesra lesa. — Vportbno dovo-Ijenje se podet) pod poroji komisijo-nainera zapisnika Antonu Steinerjn za hlev, ki n je postavi! na blvlem Marenkovem semljilču ob Jeranovl ulici. — Stavbeniku In poaestnlku ; Valentina Sca^netHIu se POdaljSa stavbno dovoU«Qie ta zgrađbo nort daljnji dve leti, ker radi vojnih raz-mer še ni mogel z gradnjo pričeti. — Mcstni svet ob Poti v Rakovo jelšo, kainor se je odkladalo mestne smeti, se je razdelilo na dvanajst malih de-lov in jih dalo ravnotolikim strankam za letnih 5 K za vsak del v najem. - li c kr. mestnega šolskega sveta. O redni seji, ki se je vršila dne 11. julija 1917, smo prejeli to-le po-ročilo: Potem, ko otvori predsednik sejo in proglasi njeno sklepčnost, oglasi zapisnikar bistvenejŠe kuren-cije in pove, kako so bile rešene, kar se vzame na znanje. Odobri se zapisnik zadnje seje z dne 22. maja. Pri-poznata se petletnici in sicer učitelju Franu Gaertnerju VI. In učiteljici Ja-kobini Naglasovi V. Prošnje treh učiteljic za dovolitev daljših dopu-stov je c. kr. deželnemu šolskemu svetu priporočilno predložiti. Poro-čiio o uredbi posebnih ur mestnega učiteljstva se vzarne na znanje in predloži c. kr. deželnemu šolskemu sveto v odobrenje. Poročilo o poteku slovesnega praznovanja vladar-skega nastopa Njiju Veličanstva ce-sarja Karla I. in cesarice Zite na ljubljanskih ljudskih šolah se vzame 7. zadovoljstvom na znanje in je Šol-skim vodstvom na lepo in veličastno uspelem slavlju izreci pismeno priznanje. Poročilo se predloži c\ kr. deželnemu šolskemu predsećstvu s prošnjo, naj posreduje, da se »vda-nostne izjave« učiteljstva potom c. kr. deželnega predsedstva odpošljejo na Najvišje mesto. — Poročili o voj-no-pomožni akciji dobave cenejše in trpežne obutve in pa cenejšega me- | sa mestnemu učiteljstvu se vzameta i na znanje in se obenem sklene na to- ; zadevni naklonjenosti in uspešni po-moči izreci pismeno zahvalo £. deželnemu glavarju, deželnemu odboru in tvrdki K. PoIIakovi v Ljubljani. Na znanje se vzemo poročila o nad-zorovanju mestne nemške deške sole, zasebne deške štrirazrednice nemške.tra društva in zasebne deške in dekliške štirirazrednice ljubljan-skegra šolskega kuratorija v šolskem letu 1916/17, ki jih je predložiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Na znanje se vzame poročilo o že izvršenih pripravah za razširjenje pouka na javnih mestnih ljudskih šolah v Šolskem letu 1917/18 in se poveri podrobna izpeljava nastanitvenega nacrta vodstveni konferenci interesira-nih šol, ki naj jo potem c. kr. mestni šolski svet končno uveljavi. Prošnjo neke učiteljice za vštetje provizorne službene dobe na mestnem dnevnem zavetisču v učteljsko službeno dobo je c. kr. deželnemu šolskemu svetu predložiti priporočilno. Ko se pojasni še neko interno vprašanje, zaključi predsednik, ker se nihče več ne oglasi za besedo, sejo. — LJudskošolska vest. Učiteljski kandidat Ivan V a n i Č je name-ščen za suplenta na ljudski soli v Krškem. — Tč, vodja podružnice c. kr. priv. avstrfiskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljublfani nad-prokurist g. Rihard W i 1 k e je bil od upravnega odbora banke na Dunaju imenovan za namestnika dirigenta tukajšnje podružnice. — Oddaja letošnjega sena. Seno se sme prodajati Ie z dovoljenjem in posredovanjem Deželnega mesta za krmila, odđelek za seno in slamo. Vsaka oddaja sena mora iti skozi roke komisijonarja, oziroma župan-stva. Kdor oddaja seno na svojo roko, je kažnjiv in je take slucaje na-znaniti pri županstvu. Tuđi vojastvo se mora pri županstvu naznaniti in vica oddaje izključno v rokah Deželnega mesta za krmila. Zupanstvo naj v svojem interesu strogo gleda na to, da hodi kupčija s senom pravo pot, predpisano ji po zakonu. Vse le-tošnje seno, ki se je dosedaj oddalo, bodisi vojaštvu ali civilnim osebam, se mora pri županstvu naznanati in je navesti množino oddanega sena in prevzemnika ali kupca. Žensko truplo so potegnili iz vode pri papirnici v Vevčah. Znakov nasilstva truplo ne kaže. Identitete še ni bilo mogoče dognati. PrašičkL Posestnici Mariji Ole-nlč v Lukovici je izginil ponoči pra-šfček. Anton Škraba v Ižki je neko jutro zaman iskal enega prašička po hlevu, ker mu ga je ponoči odnesel tat. Drugo noč je zopet prišel tat po drugega prašička, ali ni imel sreče kakor prejšnjo noč, kajti Škraba je čuval prašičke in tatu pregnal. Stedfmo s kurivom! Letošnja rima je bila zaradi pomanjkanja ku-riva zelo občutna. Zato se skušajo mnogi že sedaj založiti s prepotreb-' nim kurivom- Mnogo jih pa Je, ki so navezani na najskromnejSo množino kurfva, ker nimajo sredstev za nabavo. Sila in potreba naučita marsikaj In ravno za časa vojne je pri§!a mar-sikatera dobra novost med ljudi. To, kar bodemo sedaj čuli, ni najnovejša novost, a za marsikoga bode pa Ie nova. Zaboji za kuhanje (Kochkisten) so v nekaterih gospodinjstvih vpelja-nf že dalje časa. Mene Je čudno na-klučje spravilo v tesno zvezo s to odsrar^ Tam x deisti Visokih Tim je bilo. Nekoč grem vprašat v tamošnje župnišče, če bi lahko prenočil tam felclkurat, kl se je napovedal za prihodnji dan. Ker je šla kuharica kli-cat župnika, sem ostal jiekaj časa sam v kuhinji. Kar začujem neka skrivnostno žuborenje. Zdelo se mi je, kakor da bi nekje nekaj vrelo, pa to se mi je zdelo čudno, ker ni bila na Štedilniku loncev in gorelo tuđi ni nikjer. V tem premišljevanju mi pade pogled na veliko poslikano krneč-ko škrinjo, ki je stala v kotu. Kar se mi je začelo zdeti, da brbra nekaj v, njcj. Stopim korak bliže in prepričan sem bil o istinitosti svoje sumnje. V tem priđe kuharica s poročilom na-zaj. Radovednost me je gnala in po-korajžil sem se in vprašal sem, kaj je v škrinji. Prijazna Stajerka mi je rekla to, kar bi se po domaće reklo »firbec« in dvignila je pokrov škrinje. Nato je dvignila še blazino, ki je zapirala pogled nadaljntm »skrivno-stini« v škrinji in v dobro stlačenem senu sem opazil 2 velika lonca. Dvignila je pokrova in v loncih se je kuhala repa in fižol. Hitro je zopet pokrila Ioru:a, položila na nju blazino, napolnjeno s senom in tesno zaprla pokrov škrinje in smeje mi je deja-la: »Na hobns gseh'n jetzs mei' Zau-berkostn!« Da! sem se natanko poučiti o tej stvari. Kuhalni zaboj ni to-rej nikaka umetnost in ne prozroča velikih stroškov. Zadostuje vsak zaboj, ki nima šprani. Ce so, zalepimo jih dobro večkrat s papirjem in ravno tako pokrov tahko oblepimo ves dobro s papirjem. V zaboj denemo dobro stlačenega sena, ali pa zmec-kanega časopisnega papina, ki naj obdaja od vseh strani lonec za ped Široko. Lonec spočetka večkrat v tej udrtini sem in tja zasukamo, da se dobro seno potlači in dodajamo toliko časa, dokler ni vse prav tesno, Lonec naj ima dobro se prilegajočo pokrovko, na katero položimo za ued debelo blazino z dobro na-. ! tlačenim senom, ali papirjem. Pokrov naj šega čez rob. kakor vidimo to navadno pri skrinjah in naj se tesno zapira. Jed, ki jo hoćemo kuhati v »zaboju za kuhanje* nalije-mo z vodo do 2/s ali V4 lonca in jo toliko segrejemo na štedilniku, da začne vreti. Ko voda enkrat vre, pokrijemo lonec in ga hitro postavimo v pripravljeni zaboj, ki ga zapremo in potem poslušamo, če je začelo vreti. če še ne vre, vzamemo lonec še enkrat iz zaboja in ga postavimo1 na štedilnik, da zavre. Med tem časom pa imamo zaboj zaprt. Ko je zavrelo, postavimo lonec hitro v zaboj in sedai bode sigurno vrelo. Za juho> fižol, repo, zelje itd. je ta priprava iz-. borna, ker omenjene stvari res dobro skuha, pa se ni treba bati, da bf se prismodilo ali prekipelo. Z enkrat-nim »predkuhanjem« vre od 2—4 ure. Po kuhanjil je treba zračiti zaboj. da ne začne plesneti in sesedlo se seno nadomeščati ozir. dodajati, da se tesno prilega loncu. Na ta način nam je mogoče prihraniti si mno« go kuriva in časa. Po parkratnem kuhanju se pa človek sam seznani še z raznimi malenkostmi in si uredi po svoje ves aparat. — Račić Bozo. Maribor. Pomanjkanje, da, beda v vsakdanjem življenju, postaja že ne-znosna. Danes ni dobiti že prav niče-sar več. Ni ne krompirja, ne moke in kruha in tuđi ne kuriva. Kompirju so določili ceno 46 kron za 100 kg, a nišo povedali, kje bi ga vzeli. Gospod okrajni glavar von Weiss sicer krpucari po ćeli okolici in mestu apro-vizacijske odbore in obeta modro z neba, a sadov tega njegovega „zaslu-ženega* dela ne vidimo in ne vidimo, dasi čakamo že tedne in mesece. Ne vemo, čemu si dela gospod toliko reklame, če ve, da ne zmpre, ali pa, da mu ni mogoče uresničiti obljub! Kot okrajni glavar bi bil on najmanj upravičen, javnost — milo rečeno —■ za nos voditi. Ker je vsak človek, ki misli z moždani, trdil, da bode letos radi suše trda in huda, je on obetal vagone krompirja in drugega, ki jih bodo preskrbeli — njegovi aprovizacni odbori. Razun par magnatov, ga danes ni človeka po celem mestu, ki bi ne godrnjal nad njim . .. Kakor pri nas, tako je po deželi: merica krompirja (maseljc) velja danes že 6 kron. Fižola skoro sploh ni dobiti. Kruh so skrčili na množino 6 v dnevno in težakom so odvzeli polovico, tako, da ga dobi danes težak dnevno za 10 v mesto za 20 vin. Da bi se dobilo ka* krsnokoli množino maščobe, na to še misliti ni; če pa jo slučajno dobiš pri kakšnem trgovcu, je neužitna. Žele-njava je že davno izginila iz prometa, in mleka ali iajc tuđi že ni več dobiti . . . 166. iter. •SLOVENSKI NAROD", dne 23. julija 1917. Stran 5« Maribor. (Kako se ravna s potujočim občinstvom.) oe treba peljati se v Gradec, moraš imeti potni list (kar je danes samo le brer-potrebna šikana), ki ga dobiš ali na policiji, če si pa oko ličan, pa na okr. glavarstvu. Kdor je na slednje navezan, mora hoditi pravcati križev pot: iz ene pisarne ga porivajo v drugo. Tu te odpravi kako nemško ali itali-jansko dekle, ki se more vse preje kot pritoževati, da ima preveč dela, tam te zopet odslovi kam drugam neki gospod (pravijo, da je komisar), ti pa smeš čakati od zjutraj 8. ure pa do 6. popoldne. Pri tem pridi kje z de-žele in izgubiš ves dan, ćelo noč, pa Še kopo denarja. Ker je vsak vlak vedno do zadnjega kotička zaseden, si vsakdo poskrbi vozni listek že do-stl preje, samo da bi mogel biti ob določeni uri v vlaku. Vsa previdnost je seveda brezuspešna: uniči jo ko-modnost urada za izdajanje potnih li-itov. Pri tem še pritoibe nič ne zale-žejo, kvečjemu, da dobiš par prav osornih ali zafrkljivih besed v obraz, kakor „windische Frechheit* ali pa kak milozvočni .ščavo". Vsi ti nedo-statki so znani — potom pritožb — tuđi našemu okrajnemu glavarju in to že več kot dve leti. Kljub vsemu pa še ni ukrenil potrebnega, da bi se priSlo temu v okom. Prošnje za potne liste v ožje vojno ozemlje leže Časih po teh pisarnah kar po ćele tedne. Ne moremo si misliti, da bi se sicer zgodilo, da oseba, ki je prosila za potni list, domu na Kranjsko, tega zadrževalo v Ljubljani tja do danes, ko je bila prošnja vložena že 13. ju-nija t. 1. Vojaške oblasti rešujejo take prošnje tekom 8 dni. Pa to ni po-edini slučaj. Tuđi tu bi bilo dobro napraviti skoro red. Smrtna nezgoda. Pod voz je prišel oletni rudarjev sin Edvard Smole v Zagorju. Kolesa so dečka tako pre-tisnila, da je na paškodbali drugi dan umri. Varaždinske toplice je posetilo do 26. julija 1999 kopaliških gostov. Nagrada v Živilih onemu, ki prinese nazaj zlato uro zapestnico, izgubljeno na poru do Božjega groba, ker ie za izgubitelja velike spominske vrednosti. Najditelj naj se javi pri trvdki P. Kozina na Bregu §t. 20. Aprovizacija. -r Iz sef© mestnega aprovizač-nega odseka dne 20. juliia 1917. Mest-na aprovizacija bo na predlog gospoda župana na trgu otvorila dve lastni prodajalnici za žele n j a v o. Branjevce in producente se bo prisililo, da oddajo aprovizaciji primerne množine zelenjave. Vsem pridelovalcem zelenjave bo strogo naročeno, da morajo pripeljati blago na trg in da je zakotna kupčija po domeh prepovedana. Namen vseh novrih odredb je, ojiraniti ljubljanske-mu trgu kolikor mogoče zelenjave in omejiti veliki eksport. — Pekovska zadruga naznanja, da pekarijam pri-mankuje d r va. Nekaj bc treba akreniti in se bo predmetno sklepalo v prihodnji odsekovi seji. — Prihod-nji krušni teden bo mestna aprovizacija razdeljevala na moćne karte po pol kilograma pšenične moke za kuho inV4kg koruznega zdroba. Cez 14 dni se razdelitev ponovi. — Aprovizacija je sklcnila z nekim dobaviteljem na fjorenjskem pogodbo, da preslcrbi Ijubljanskemu trgu večje množine Kumar in stroČjega fižola. Po OorenJ-skem so se pojavili že razni prekupcl z dežele same in izven nje, ki hocejo nakupiti velike množine kumar, fižola in Čebule in izvoziti blago iz dežele. Proti takemu špekulativnemu na-kupovanju bo mestna aprovizacija odlocno protestirala pri deželni vladi in obenem prosila, da dobi iz gotovih krajev izključno le aprovizacija transportno dovoljenje za prevoz ži-vjl. — Mestna aprovizacija bo nakupila velike množine s a d j a po de-želi. Za nakup sadjar so predpriprave že izvršene in je večje število doba-viteljev zagotovljenih, Sadje se bo sveže prodajalo in sušilo. Dvoje su-šilnic za sadje je pripravljenih. Pri deželni vladi se prosi, da dobe transportna dovoljenja za sadje samo oni, katere priporoči aprovizacija. Pre-prečiti se rnorajo vse špekulacije in strogo paziti na to, da ostane sadje v deželi in se ne navijajo cene. — Mestnemu magistratu se je nazna-nilo, da je centrala za preskrbo sadja in zelenjave na Dunaju dovolila velikim podjetjem izven Kranjske, da smejo kupovati sadje tuđi Pri nas. Eno samo pod je t je bi rabilo za preskrbo svojih uslužbencev lahko do 100 vagonov. Če se bo torej nakup po tujih rvrdkah izvršil, je vse sadje izgubljeno za Ljubljano. Mest-ni župan je energično protestira! pri deželni vladi, da bi dobila izven-kranjska podjetja transportna dovoljenja za sadje, predno je krita po-trehščina za deželo. 2e izdana dovo-lienja se morajo prekiicati. — Mestni župan je prosil deželno vlado, da se takoj jeseni, ko bp peri kiompi^ nakaze in dobavi aprovizaciji naj-rnanj 600 vagonov krompirja. Aprovizacija ne more čakati na poznejie dobave kot lansko leto, ko potem ni dobila krompirja. Krompir bo aprovizacija vskladiščila in razdeljevala prebivalstvu po potrebi. — Mesarju Kebru na Zaloški cesti se oddeli za Inadrobno prodajo vsakl teden gove-jo živino. Mestnemu prebivalstvu v vodmatskem okraju bo z otvorttvijo nove mesnice ustreženo, ker je okraj brez mesarja- — Kakor !e slišati, se namerava za državno uradni-š t v o v Ljubljani ustanoviti posebno aprovizacijo. Velika večina uradni-štva se brani pristopiti k novi aprovizaciji, ker govore izku§nje, da so podobna aprovizačna mesta vedno Islabša od mestne aprovizacfje. Konč-no če bo hotel vsak sloj v Ljubljani svojo aprovizacijo, potem je konec skupne aprovizacije, to je mestne aprovizacije. Aproviznčni odsek naj-odločnejše protestira proti ustanovit-vi katerihkoli malih aprovizacij po Ljubljani. — Odslej za naprej se prodaja v vseh prodaialnicah kruha s v e ž V r u h, ker pri sedanji kvaliteti moke in letnem času, kruh ne sme čakati. -f- Prodaj« moke za stranke. Za stranke se bode prodajala moka od srede, dne 25. julija do vStete srede, dne 2. avgusta t I. Na vsako izkaznico se dobi ■ 2 kg pšenične moke za kuho, kilogram po 66 vin. in ' 4 kg koruzne^a zdroba, kilogram po 90 v. -4- Razdelitev prekajenega mesa na rumene izkaznice D. Mestna aprovizacija Ijub anska bo razdeljevala v torek, dne 24. julija v cerkvi sv. Jožefa na rumene izkaznice označene s črko D prekajeno meso po K 640 za kilogram. Na vrsto pridejo od 2. do pol 3. ure štev. 1 do 160, od pol 3. ure štev. 161 do konca. Poleg rumene izkaznice D je prinesti s seboj tuđi izkaznico za meso. Pripraviti je drobiž. -1- Mlevske izkaznice. Vsled ra-joniranja kmečkih mlinov In vsled splošne vpeljave mlevskih izkaznic je dovoljeno oddajati žito v mletev le v gotove mline na podlagi mlevskih izkaznic, ki jih bo izdajal mestni magistrat, gospodarski urad. Ker na ozemlju, spadajočem pod mesto Ljubljana, ni mlinov, se bodo določili za meščane nekateri mlini v okolici. IVsi producenti mesta Ljubljane se zato vabijo, da se tekom prihodnjega tedna zglasijo na magistratu v go-spodarskem uradu in sporočijo, v ka-teri mlin želijo oddajati žito, da se more njih želje pri določitvi mlinov po možnosti upostevatl. — Kranjska dežela in inspektori! za preskrbo s premogom. Čim dalje traja vojska, tem večjo skrb povzro-Ča upravičeno centralni vladi pre-skrba s premogom. O vzrokih pomanjkanja ne borno govorili. Naj-mučnejša težava obstoja v tem, kako razdeliti razpoložljivi kvantum, ki je priznano znatno manjŠi od ugo-tovljene potrebščine, pravično med vse skupine interesentov. Tuđi v naši deželi provzroča poklicanim mo-Žem to vprašanje mnogo skrbi. Pri nas je vprašanje osobito perece, ker je ćela dežela ožje vojno ozemlje in namerja zagotovitev najpotrebnejših drv za civilni konsum na nepremost-ne težave ravno vsled trajno velikih vojaških potreb. Glede premoga se je v naši upravi zgodilo obilo nerodno-sti. Nad dve leti sta mogli poteci, da so odločitev o nakazovanju premoga dali v roko enemu mestu, c. kr. komisiji za premog na Dunaju. Prei je moral ubogi interesent tavati od Jač-nega sela do suhega brda in napo-sled še ni prejel odgovora, ker je po-gresil instanco. Označena komisija je pa po nekaj mesecih izprevidela, da centralni aparat na Dunaju ni kos rastočim nalogam. Segli so po decentralizaciji, potem ko so tej komisiji za premog sami dali postavno pod-lago s posebnim ukazom z dne II. maja 1917. Uvedli so novo institucijo, takozvane inspektor je za preskrbo s premogom. Njih delokrog je jako dalekosežen, njihova moč zelo velika. Treba le preči-tati §§ 2. in 3. ukaza z dne 11. maja 1917 drž. zak. št. 217 in št. 220. Poleg stare navade je naša dežela pri uvedbi teh inspektoratov zopet pri-krajšana. Kranjski deželi, ki je za vojske posebne važnosti tako za preskrbo kakor po svoji obrtnosti, nišo dali lastnega inspektorja, Sedež za Kranjsko pristolnega inspektorja je v Celju, poleg Južne Štajerske ima še ćelo Kranjsko in tuđi Istro. In vendar ima Kranjska svoj rudarski urad. Mož je seveda že imenovan, dvomimo, da bi poznal natančno na-šo deželo, kakor treba, ali zna slovensko, se v današnjih dneh komaj upamo vprašati. Počakajmo, da se v Gradcu otvori »Balkanski Institut«, tam bo vsak v cnem.letu znal vse jezike, ki se govore južno od Gradca. Pa končajmo z resnim apelom, da na-&i poslane?, deželni glavar in vsa druga poklicana mesta opozore vodjo mini-strstva za javna dela na storjeno krivico, kiže dva jDtseca fttka tuđi gospodarifcc rane i deželi. Vprašajte pri mestu Ijubljan-skem, čicar iupmn posveča temu vprašanju ves čas očetovsko pozornost, koliko premalo Je dobila Ljubljana na račun za julij določenega kontingenta. Dežela naj dobi svojega inspektorja, upajmo, da potem neha sramotno slaba preskrba naše dežele s premogom. Tuđi bi bilo dobro vprašati, ali je inspektor iz Celja že imel čas in priliko, preštudirati raz-mere v Št. Janžu in kaj je ukrenil, da se dvlgne produkcija v tem premogo-kopu. + Nezaslišane razmere pri ođ-dali mesa v Spodnjl Siiki. V Spod-nji Siški imamo dva mesarja. Ta dva mesarja dob i vata, v kolikor znano, za Šišensko prebivalstvo najmanj po dva teleta na teden. Moti se pa tistl, ki misli, da se to rneso pravično raz-deli med prebivalstvo. Dobi po 20 strank meso, potem ga pa kar zmanj-ka. -»Ga ni več, pa preje pridite!<- je posmehljiv odgovor mesarja, vkljub temu, da stranke po ćelo uro in več čakajo, da pridejo na vrsto. Nekatere odjemalke pa vendar najdejo še milost, da jim mesar naroči, rekoč: pridite popoldne pogledat, mogoče bo kaj!« Tišti pa, ki so rnesarju naj-dan dobe na dom dostavljeno alit,sV bolj pri srcu, pa seveda meso že prejšnji dan dobe na dom dostavljeno ali pa jim je rezervirano. Je več strank, ki telečje meso že dva mese-ca nišo dobile, vsled tako pristran-ske?a postopanja. Ce se je v Ljubljani lahko uredila pravična razdelitev telečjega mesa. mislimo, da bi se to tuđi v Siški lahko zgodilo v po-mirjenje obeinstva, ki se vsled tako samopašnega postopanja od strani mesari^* upravičeno razburja. Naj-lažje hi se temu opo-mogfo na ta način, da bi oba mesarja prodajala meso v svojih mesnicah. katere se naha-jajo v sredini Žiške in bi se tam nad-zorovalo. če tuđi vse za razdelitev jima dano meso tja pripeljeta. ne pa na domu, ki sta na koncu Šiške. da morajo ljudje še vrhu tega iz komod-nosti mesarjev tako daleč po meso hoditi in izgubljati sedaj tako drago-ceni čas. — Vedno večla dragfnia. Pišejo nam z Dolenjske^a: Zadeva je res-nejša kakor se zdi na prvi pogled. Ce je pristojna oblast uvidela resno be-do v Istri, zakaj prepušta saniranje te posameznikom in je sama ne vzame v roko, ko veniar ji za-sežba vseh živil ne more biti neznana. Kdo jamči za to, da bodo tu že do skrajne pičlosti odmerjena in last-nim ustom odtrgana živila dobili oni, ki res gladujejo? — Pri nas nudi in plačuje se za kilo moke z" veseljem in drage volje po 10 kron, za memik koruze, odnosno pšenice, če jo je sploh v taki količini še dobiti, kar po 30 do 50 kron in še več z izjava-mi: »Jaz vam plaćam več kot vi za-htevate. denarja imam dosti, prej bom dala svojo vilo, hišo in lep del premoženja. predno bom enkrat lač-na« in enako ter se nudijo v zamero razne reci. Vsled tega mora priti Člo-vek do čudnih sklepov, pred vsem pa do tega, da so te akcije udeleženi v prvi vrsti ljudje, ki imajo denarnih sredstev v izobilju na razpolago in se tako najbrže ne služi zmanjšanju bede rned istrskimi res stradajoči-mi trpini. Pomoći Jstranom so se oprijeli, kakor kažejo ti slučaji, ljudje, ki tako pod pokroviteljstvom pristojne oblasti naganjajo cene onim, ki so primorani le z vodo kuhati in skoraj brez maščob se preživljati, v nedosežne visine. V teh in enakih slučajih se za oblastvo ustanovljene najviŠje cene nihče ne zmeni. Cave-ant consules. -h Draglnja vina. Naprošeni smo objaviti sledeči odgovor na pojasnilo načelstva gostilničarske zadruge v Ljubljani z dne 17. julija 1917: V vojvodini Kranjski do sedaj še nimamo nikakega zakona, ki bi krčmarju ali natakarici dopuščal korisumentu iz kakoršnega si bodi vzroka manj na-takati kakor uradno poverjena cin-kasta mera pokaže. Običaj. — ali boljše povedano, razvada — da se nekateri krčmarji, oziroma natakari-ce na cimentne crte kar nič ne ozi-rajo z izgovorom, da imajo tuđi nekaj večjih steklenic, ni nikakor do-pustno. Da vino na več načinov ka-lira, predno priđe iz rok producen-tov v steklenico konsumenta, ni nič novega — to pa spada med režijske stroške, na katere krčmar pri dolo-čevanju cen menda ni pozabil. Imenovano načelstvo trdi, da je gostilni-čar zaslužil prejšnje čaše pri 80 vi-narjih prometa ravno tisto pri vinu, če ne §e več, kakor danes pri štirih kronah prometa, in da je procentu-valno za 40% na slabšem kakor ne-kdaj. Vprašamo: kako pa se sestav-lja tak odstotni ali procentni račun, da je njega konečni rezultat 40% zgube? Ali je morebrt! to tuđi trgov-sko - diskretna stvar? Zalibogr, da je res zaprtih veliko obrtov, med temi tuđi nekaj ffostilničarskih. to na vsled razmer, nastalih po vojni. Kdor ne verjame, kakšni reveži so nekateri gostilničarji, ta naj se poda v Jano zemUilto knjigo, tam najdei ' pri lepUi, dragih stavbah vknjižena lastninska imena, katerih nosilci so prišli še-ie pred nekaj leti semkaj. Mi pa, kt potrebujemo vino kakor vsakdanji kruh, prosimo mestno aprovizacijo, da nakupi in nam po primemi nizki ceni oddaja vino ter nas s tem resi različnih nadlog. — Več interesentov. + Izpred flilekarne. Prav pisano je življenje pred mlekamami. Cakajo večinoma otroci in starejše ženske, semtertja tuđi kaka brhka kuharica z modernim, belim predpasnikom in novejšo frizuro. Cas si krajšajo vsak po svoje. Mladina, ne zavedajoč se resnih časov, uganja svoje burke, ženice prineso s seboj stoičke in se-dč ugibajo, kedaj pridejo zopet bolj-ši čaši, »moderne« se pa le bolj ozi-rajo po mimoidočih vojakih. Opaziti je med čakajočimi ne-le domače, ampak tuđi zagorele obraze gori-ških pregnank, izmed katerih vzbuja pozornost posebno ena, pri kateri se v pravi luči zrcali pridnost goriških rok. Tuđi ta prinese s seboj svoj stol-ček, na katerega se vsede, a se ne ozira okoli, ne klepeČe in ne tarna: s seboj prinese slamnate šolne in jih — da ne izgublja dragega časa — šiva, dokler ne priđe na vrsto. Tako sedaj, pozimi ta »komoditeta« ne bo mogoča! Književnost. — „Slovenski Trgovski Vest-n*kM ima v svoji julijski številki sle-dečo vsebino: Dr. R. M.: Organizacija trgovstva za vojno in prehodno gospodarstvo. Stališče najvišjega sodišča glede dobavnih pogodb med vojno. H. Sevar: Iz blagovnega znanstva. (Dalje.) J. Piščanec: Carinstvo. (Dalje.) Raznoterosti: Prodaja bombažastega blaga in perilnih predmetov. — Poši-ljanje petroleja pod napačno napo-vedjo vsebine. — Prodaja platnenega blaga. — Optično orodje. — Name-ravano zvišanje železniških tarif. — Prepoved izvoza svile iz Švice. — Legitimna trgovina ter nabava in razdelitev blaga. — Garancijski rezervni fond posojilnic. — Znamenje miru? — Gospodarska vojna Amerike proti nevtralcem. — Davek na vojne do-bičke. Društvene vesti. XVI. redni občni zbor našega društva. Razne stvori* * Zvezo čeških bank ustanovijo v Pragi. Tuđi se bodo združila v posebno zvezo vsa češka podporna društva, ki jih je nad 1200. * Dr. Kramar v Libštatu. Dr. Kramar se je nastanil na svojem po-sestvu v Libštatu. Na vožnji z Du-naja so ga skoraj na vsaki češki postaji pozdravljale deputacije, na dom pa mu prihaja na tisoče pozdravnih dopisov in brzojavk. Tako poročajo češki listi. * Smrtna nezgoda. Iz Budimpešte poročajo, da je na letališču pri Steinamangerju neko letalo moralo nenadoma pristati. Pri tem pa je bil zadet tam se sprehajajoči umirovljeni general Szmrcesanyi in sicer tako močno, da je umri nad poškodbami. Szmrcesanyieva žena je dobila Ie lahke poškodbe. * Spekulacija s hišami v Zagrebu. Spekulacija s hišami in stavbišči v Zagrebu vedno bolj narasča. Hiše se prodajajo za naravnost eksorbitant-ne cene. V drugem četrtletju 1917. je bilo prodanih 170 hiš in stavbišč za 10 in pol milijona kron. Najdražja hiša je stala 700.000 kron. Kupil jo je mesar Schlesinger od mesarja in voj-nega liferanta Hafnerja- * Lazar Dunvtfersk!, nafbogate.^l trgovec z žitom v Cački. Umri je najbogatejši trgovec 1 žitom v Ra-čki na Ogrskem Lazar Dungjerski, star 82 let. Začetkom vojne se je razvila proti njemu veliki gonja, češ, da je poslal v Srbijo velike svote densr-ja. Sedaj so ga i»reganjali. češ. da je 7ataj \ velike zal ;?e žita. Sicer je bil že v visoki starosti, pa v glavnem so ga spravile grde madžarske gcn;e v *rob * MIsterijozna rZdisonova iz-najdba. Iz Washingtona poročajo, da je Edison izvršil i^najdbo. ki bo za vojevanje izredno važni. Izdelovanje pa se vrši tako tajno, da je nastanjenih tisoč delavcev, kolikor jih je treba, v posebno z^cajem tovarni in so se morali zavezati, d*: deset mesc< cev ne bodo govorili z nobenim drugim človekom kakor le sami med s?roj. Pa n! >ra biti res nekaj noseb-oega ta najnovejša ameriška iz-najaba. * Letalska nezgoda. Na voja-§kem letališču pri Aspernu se je pri-petila 16. t m. težka [etalska nezgoda. Poročnik Salinger je preskušaval aparate lastne konstrukcije. Konstruira! je aparat, ki je obetal lepe uspehe. Dvignil se je 16. t. m. skupno z izvežbanim pilotom oficirskim nadomestnikorn Jos. Mattlom. Pot na Aspern se je izvršil v redu. V Aspernu sta napravila vzlet pred komisijo, ki je imela odločiti usodo Sa-Hngedeve konstrukcije. Ali y viSini 150 m se je aparat prevrati in teleb« nil na tla. Oba letalca sta mrtva^ aparat razbit * »Vsenemci.. •« K 75. rojstne-* mu dnevu bivšega vsenemškega vo* ditelja Jurija Schonererja je izšel du-najski »Alldeutsches Tagblatt« y slavnostni oblikl. Na prvih straneh objavlja vdanostno adreso, na kateri so poleg drugih vsenemŠkih fanatik kov podpisani: NVaneck, Zajac, Sle-. pizka, Zuza, Horitzkv, Slaby, Zuzak, Rocek, Czuba, Drschkowitz, Juchel-ka, UstrnuI, Herschineg, Odstrzil, Sprusina, Koziel, Wolleschak, Chle-» bowsky, Morawetz in — Pochol-legg. * Alojz Jirasek, kandidat za Nobelovo nagrado. Društvo čeških pisateljev je sklenilo predlagati slav-nega češkega romanopisca Alojzija Jiraska za Nobelovo nagrado. Jirasek danes ni le najpopularnejŠI češki pisatelj, po svojih romanih iz slavne češke preteklosti pravi Sien-kiewicz, temveč je stopil tuđi politično v ospredje. On je inicijator zna-nega manifesta čeških književnikoV in umetnikov, ki je pred sestanikom državnega zbora tako mogočno po^-vdaril idejal češkega naroda. * Uboj radi krompirja na Mira-marski cesti v Zagrebu. Fran Skogla, lastnik hiše na Miramarski cesti y Zagrebu, je imel v blizini hiše zasa-jen krompir. Ponoči so mu neznani tatovi kradli krompir. Zato je sklenil, da bo po noči stražil krompir. To je storil v noči na nedeljo. Drugo jutro so ga našli na dvorišču hiše v krvi z grozno rano na levi strani prsi mrt-vega. Policija išče ubijaica. Sodi se, da je naletel ponoči na tatove kremi pirja, ki so ga napadli, ker jih je hotel prepoditi. Ko je šel domov ranjen, se je zgrudil na dvorišču in umri. Zaboden je bil z nožem. * Nepravi sin. Gozdni delavec Shovanek v Januskih je imel sina pri vojakih. Leta 1914. se je imel sin Pe-pik vrniti domov, ker bi bil odslužil tri leta, ali vzbruhnila je vojna in moral je služiti dalje. Sedaj pa v maju je prišel nenadoma domov na daljši dopust, živ in zdrav in lačen. Stari Shovankovi so bili veseli in kuhali so in pekli, da je Pepik jedel. Samo malo čuden se je zdel sin oče-tu, čisto izpremenjen se mu je zdel in počasi je začel dvomiti, ali je ta mla-denič res njegov Pepik. Čez čas pa dobi s fronte pismo svojega sina Pe-pika in tu so se mu odprle oči... Ta! nepravi Pepik je služfl s Shovanko-vim Pepikom, od katerega je izvedel vse podrobnosti doma, in ko je bil superarbitriran, je prišel na Pepikovi dom in tam dobro živel. Samo ne dolgo časa. Prijela ga je sodnija in razkrila za Josipa Zdvihala ter ob-sodila na štiri mesece ječe, da se ta čas privadi zopet svojega pravega priimka. Darila. Darilo. V počašćen je spornim svojega blagopokojnega soproga gospoda Avgusta Ag-nola, trgovca v Ljubljani, izročila je gospa Angela Agnola mestnemu magistratu v blagotvorne namene znesek K 1000 in sicer: za prehrano uboznih slojev ljubljanskih K 300, za vdove in sirote padlfa Ljubljančanov K 300, za dnevna zavetišča za revno Solsko mladino K 200 in za zavod ta v vojni oslepele vojake K 200. Mesto venca na krsto svojemu zaslužno mu odborniku gospodu Avgustu Agnoli poklonilo je Kreditno druStvo mestne hranilnice « ljubljanske K 40 za v vojni oslepelega krovca KriŽnarja. OdSkodnino za v vojne namene odda- ne kovine prepustili ste v korist vdovam in sirotam v vojni padlfh Ljubljančanov in sicer: ga. Marija Krehan, zasebnica v Ljubljani, K 6*40 in ga. M. Lamprct, gostilničarka ▼ Ljubljani K 370. FrostOTOlfnl prUp«rkl za Vdovskiin sirotinski sklad c. kr. črnovojniškega okrajnega poveljstva št. 27 v Ljubljani. Glasom poročila upravnega odbora dospeli so temu skladu sledeči denarni prispevki: XIII. izkaz: Občinska hranilnica, Postojna, 100 K- Ivan Orazietti, po-roČnik, 10 K. Josip Močan, poročnik, 10 K. Pisarniško osobje črnovoj. okr. poveljstva št. 27, Ljubljana, 6 K 50 v. Franc Ghermaz, poštnl poduradnik, Trst, 2 K. Gimnazijsko ravnateljstvo, Kočevje, 252 K 32 v. Dr. Miroslav Mari-nitseh, nadporočnik-auditor, 30 K. Karei Mauer, nadporočnik, 10 K. Fran Šaler, finančne straže respicijent. Metlika, 2 K. Dr. Guido Battigi, nadporočnik-auditor, 10 K. Rudolf baron Teuf« fenbach, nadporoćnik, 10 K. Josip Delpiero, nadporočnik, 10 K. Dr. Fran Kalan, nadporočnik-auditor, 30 K. Oton SevdI, zobotehnik, Ljubljana, 310 K. Fran Stupica, veletržec, Ljubljana, 100 K. Melhlor Stini, mesar, Kranjska gora, 10 K. Adolf Knebel, ČrnovojniSW narednik, 80 K. Umrli so v Ljubljani: Dne 19. julija: Anton Sever, delavcev jin, 7 let, Radeckega cesta 9. Dne 20. julija: Alojzij Venier, mestni delavec, 56 let, Grajska planota 1. — Marija Pompe, Sivilja, 28 let, Tesarska ulica 3. — Filipina Milavec, hči okrajnega narednika, 10 let, Dolenjska cesta 13. — Ana Linhart, urarjeva žena, 67 let, Marije Terezi je cesta 7. Dne 21. julija: Anton Simončič, krojafikl pomoćnik, 35 let, Radeckega cesta 9. Dne 22. julija: Evgen Sajovic, mizaijev sin, 31 mesecev, Skofja ulica 13. V deželni bolnišnici: Dne 16. julija: Stanko Cankar, delavcev sin, 13 let. Dne 17. julija: Valentin Kuga, hlapec, 54 let — Janez Cvetnič, polj. dninar, 51 Tet IzdaiateH la odgovora] uredalk: Valentin Kopitar. Stran & .SLOVENSKI NAROD«, dne 28. jttKja 1917, 166. štev. Nizarski pomoinik m takel tpniM« pri tvrtki J. PofaćnU, ifaMlas«, Marile T«r#si|* testa ftt 13. oSSSS. PIANINO aa takol *■#* — Ponudbe pod „Planino SSOO" na upravništvo »Slov. Naroda«. 2399 11***1« star 14 let s tremi razredi gimna-llPrPl zije, teli vstoaitl kot ućenoc v IIU Lb A spe ceri i tko trgovino v me-tu ali tuđi na ćežeii, kjer je trgovska šola. Laka Fogaćaik, Ćeinilca pri lelaznlkJh Q0" Ućam vofasćlne proatega IM korespondenta slovenskega in nemškega jezika, zanesljivo in sarnostojno moC, ki je tuđi v knjigovodstvu izurjena, eventualno sprejme ist^tako izurieno kontoristinio. — Frans Oset, vtletrgovee, Vranako pri Celja. 2409 Zajčjerejd pozor! ■ail oraaalltva aa taka! »roia Boterna tatefa rafa, kl aa ■afcija aa Trtaakl aaatl atv. 4, 4varataa. 2405 Crospod i sce leblnin in s klavirjem ali ptanino, če mogoče separat-nim uhodom sa ##1| •»•• iar takaj* — Pismene nonudbe pod Obarani dr. Faal Loewy I3f8 na uprav. »Slov. Naroda«. tščem službe. Mlad trgovski pomoćnik, voj, prost, mesa ne stroke, na deželi ali v mestu. — Pismene po-nudbe na upravništvo „Slovenskega Naroda* pod „Trgovskl poaiočrnlk 238SW. 2388 g^r- Proda ao ■•▼ ~9g klavir in pianino. Kje, pove upravniStvo »Slovenslc Naroda«. 2411 Prosfocsljna dražba. V srerfo, 25. julija ob 9. dop. in evenl tuđi naslednji dan se vrši v hiši št. 5, II. nadstr. na Turjaškem trgu prostovoljna dražba hišne in kuhinjske = oprave ter družiti predrnetov, = k kateri se kupci vabijo. 2389 St. 10.644. _______ 2414 V smislu razpisa c. kT. deželne vlade z dne 13. julija 1917, Št. 21.028, opozarja podpisani mestni magistrat ponovno na razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 2. decembra 1915, št. 33.667, s katerim se zaukazuje izključna raba metriške mere v lesni trgovini in zlasti tuđi v trgovini z lescm za k u rivo. Prodaja lesa na „klattre" je strogo prepovedana. Protiravnanje se bo najstrožje kaznovalo. Mestni magistrat ljubljanski, i . dne 19. julija 1917. Posojilnica v Mariboru (Narodni dom). raspisuje za šolsko leto 191718 ustanovo v znesku 400 K za obisk c. kr državne obrtne sole v Ljubljani. Prošnje, katerim se naj priloži domovnica ali krstni list ter ter zadnje Šolsko spričevalo, se morajo vložiti do 15. avgastA 1917 pri PotoJUsicl ¥ Maribora (Ifarodsl dom). Pri podelitvi ustanove se bode oziralo v prvi vrati na proš-njike iz mariborskega okraj a. 23or Ravnateljstvo. Podkovalne žeblje in žeblje za gorske čevlje ročno kovati« dobavlja eti gro*. V. S. Stein, tov. žetoljev, Priga Kral. Vinogradi t12O. Za slovensko-nemško korespon-denco se iSie kontorist i kontonsTinja aa tovarniški biro v Stubici, Hrvaško. Ponadbe v obeh jezikih s sliko, prepisi spričeval in plači!ni mi zahtevki je nasloviti na E. V. Feller, Zagreb Jurievtka 31—A. skladiščnica ta sa Badzerstva delavk v opn* Ijalnem oddelku nekega farmacevtiČ-ne^a podjetia v Stubici- Hrva-ko, aa lUa zanaalliva, marljiva dana z razloćno pisavo, ki je že opravilala slično služba 2497 Ponudbe s fotografijo, prepisi sprtčpval in zahtevki pla^e \e vposlati na E. V. Fellar}«, Zagreb, JTor-Jevaka 31 -A. 1 Zagotavljam Vas, da priporočam Vaš VUNOME creme vsem svojim znancem. Je to | Izvrstno sredstvo za ohianitev polti, i stoječe v vsakem oziru mnogo nad ; dragimi francoskimi proizvodi, kojih učinek ni niti od daleč takšen, kakor-: šen je creme »Vunome«, koji je kljub svoji izvrstni kakovosti zelo po ceni. Jlndra KonfcOTm 1 članica »Nar. gledal. v Pragi«. Izdeluje: Laboratorlt Hera, Fraga-1 Triorlce, HaUk. «L 45, taL M43. Veliki lonček 3 K, srednji K 150, za j poskušnjo 60 vin. — Pošilja se po i \ pošti proti vpostatvi zneska z dodat- j kom 60 vinarjev za porto. j l Zaloga v Ljub Ijani: fcakaraa | U PL Trakocsf. 2084- XII. VABILO na občni zbor Hranilnice in nosoillnice f Leieron. reg. zadr. z n. z. na dan 31. fnUfa 1917 ob 5. nii pop. ▼ nradnam praatom: 1. Otvcritcv. 2. Poročilo nacelstva. 3. Odobritev rač. zaključka za I. 1916. 4. Čitanje revizijskega zapisnika Zadružne Zveze v Celju ter sklepi vsled istega. i 5. Preraemba pravil § 27. 6. Volitev nacelstva, računskega pre-gledovalca in njegov, namestnika. 7. Slučajnosti. 24i2 Naielstvo. MbM niiia i£3& Skr knjigi in drugih notarskih del, tali aMata v kaki aalatikl ptoaraL - Vstop lahkn takoj. Pismene ponudbe pod „M. F./ aS./13#^M na upravni i tvo »Slov. Naroda.« perfektno "knjiiovodtolnja proti takojšnjem vstopu. Reflektira se le na pooolaaaia aaataatalao knfl0oro4»kino mtot. — Plafa do dogovoru. — Ponudbe je poslati na „Pottnl predal it. 14«.M 23S0 Prodajalna a oaravo vredv na iako prometnem kraju Kolodvorske ulice v Čmomlju, se Odtfl ■ 1. laaMrfeai 1918, odnosno s 1 nov. iLu aaiiao dobo ▼ natem. Natančnej§e senoi2ve pri lamtniku Jankotu Schwal-garju v CrnomljH kit. Itw. 193. 2411 —— Kapi sa takol —— velik pet-čuvaj Ponudbe na tovarno karv t Dola pri LJnallaaL 2393 MP*1 aolldaa gospod lsča ~W elegantno opremljeno sobo z električno razsvetljavo, v sredini mesta, s posebnim uhodom, sa tako|. Pismene ponudbe pod „Frlmsrli / 240Ou na uprav. »S'ovenskega Naroda«. 2400 Fran Marolt, Ljubljana, Slovenske 1085 voiie narodne psii za K 1*50 ali 1-80 se doba Se. Po pošti 20 v. vefc. Najlepse darilol ToVOrne VOŽnje za trgovce, agenture, ter selitve i. t. d. pre vjerna f9^ prevozniško podjetje Metelkova ulica štv. 13, Ljubljana. Po Najvišjem pooblaščenjn Njeg. «!& ces. in kralj. Apost Veličanstva. 32. c. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija ima 21146 dobltkov v goto-vem dasaija ¥ atnpaam ueskn 029.000 kron. Glavni dobitek maia 200.000 kl*Oll. Zrebanje bo javno na Dunaju dne 26. julija. 1917. Srečka stane 4 krone. Sreću« s« dobivalo pri ođdelkv za dobrodelne loterife na Danajn, m., Vor- dtre ZolUmtsatrasM 5, po loterijab, traHlialL, pri davčnlh, poitnlh, brzoj a ▼- Bih in tolesnlsklh uradili, pri menialnicah ltd. Igralnl nacrti xa kupce srečk sastonj. — Srećke se posllfalo poitnlne prosto. Od c. kr. generalnega ravnateljstva drž. loterij (oddelek za dobrodelne loterije). Graščina na prodaj. Velika bodočnost za kapitaliste in podvzetništva. V lepem, zdravera kraju, 10 minut od železniške postaje Gradac na Kranjskeni, na progi Karlovac-Metlika-Gradac-Ljubljana v izmeri 256 katastral. oralov, vse v enem kosu. Od tega je: približno 65 oralov plodnega polja, travnikov, vrtov itd. 20 » posekane šume za pretvorbo v polja 15 „ hrastovine, smrekovine, lipovine do 80 let, 156 . n ttd., 20 do 40 let. Lega: Ravnina, visina 130 do 150 metrov nad morjem, tla glinasta in ilovnata, za pšenico, koruzo, zelenjavo itd. Zemljišča leže pri 2 dobrih cestah. Velike zidane, zelo dobro vzdržane gospodarske zgradbe. Grad trden, enonadstropen, na štiri ogle zidan, 4 stolpe, preko 200 metrov obsega, 32 stanovanjskih pro-storov in poleg tega še mnogo piostorov, prikladnih za vsako podvzetje, ker je poleg grada mlin s 6 kolesi na stalni vodi, ki nikoli ne zmrzne; da se torej uvesti električen obrat za žago, opekarno, tvornico peči, lončarskih izdelkov in drugih podvzetij. Na zemljišču se dajo urediti apnenice, ker se dobi prve I vrste kristalizovani apnenec za izvrstno apno, ki ga je mogoče na stotine va-gonov za visoke cene prodajati. — Isto tako dovolj materijala za spomenike in za krasne podstavke kot: stebre, ploče itd., ker dobi po uglajenju izgled kot prima marmor. Graščinsko lovišče. Grajsk cerkev. Dolgov ni. 2379—1 Ponudbe na »Upravo fraićlne Kmpa, pošta Gradac, Bela Kranjska*. GLAVNO ZASTOPSTVO neke domaće velike llVlleajSke za¥arovalnlce se odda za Kranjsko. S to službo so združeni stalni dohodki ter je to mesto se zelo sposobno za nadaljttji razvoj. Popolno znanje siovensčine in nemščiae ter zadostna trgovska in splosna izobrazba je pogoj. Le odlični, kaveije zmožni gospodje se vabijo, da vposljejo svoje ponudbe do 30. tekočega meseca na upravn« .,Slov# Naroda4* pod „Prima reference 2338". Kupimo lake, olinate barve in firneže Kemiina tovarna barv I P«rchtekli«lorf pri Dunaju. 240* I Kupujem in proiajam: bodisi pOhUt¥O9 ftoklOIllBO, io« I losOp sbHoo9 porcoUn, oroiJOf I podobo, star doaary sploh no, I kav fo Balnuui| 90 lot gtaro. I Obenem kupim staro zobovje. I Posredujem za hiše, zemljišta itd. I Albert Derganc brlvec In konoeallonlrani starinar I Ljubljana, FranGškanska ulica 10. I li , ___ JADRANSKA BANKA ___ DelniŠka glavnica: K 12,000.000-—. PODRUŽNICA LJUBLJANA. Rezerve: okrog K 1,000.000—. SraEJSMA: TlOfO u ka^iloo in jih obrestoje po čistih 4%. i • Vlogo na tokoM bi Urm rmtmm proti Bajttfodnejšemn I obrestovanjn. Dviga se lahko vsak dan brei ozira aa mra- 1 torij. Rentni da?ek plača banka iz svojega« | KUPUJE Dl raODAJA: Devize, ?alttet nednostne papirje itd. ta srećke I c kr. razredne loterije. I Brzojavni naslovi JADRAMKJL BKOanBA: Meaice, devize, vrednostne papirje itd. IBMJAi Čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska raesta. •MUI PBDUOBi «a blage, leleče v javnih skladiščih. PBAfUMA: Borzsa naročila in jih izvršnje najkulantneje. 10 Telefon it. 257.