itev. 300.
O ljubilo nI, g ponedeljek, dne 30. decembra 1901.
Leto mu.
Velja po poJtl:
ui cclo leto naprej	K 26'—
u pol leta „	„ 13'—
ta četrt leta „	„ 6-50
m cn mesec „	„ 2*20
V upravništvu:
ia celo leto naprej K 20'—
za pol leta „	„ 10'—
t» četrt leta „	„ 51—
u en mesec „	„ 1*70
Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 H.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat. . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta D 26 h. Pri večkratnem ot»-javijenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. i (vhod let
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi s*
ne Vrafejo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. U pravniškega telefona Stev. 188.

Današnja številka obsega 6 strani.
Širite, naročajte ..Slovenca"! Liberalnemu učiteljstvu.
Včeraj je v Ljubljani v »Narodnem domu« zborovalo »Deželno učiteljsko društvo«. Po-ročevavci so zopet tožili, da se učiteljstvu še vedno niso izboljšale plače. Pričakovati bi bilo, da bodo gospodje radi tega postali vsaj ob dvanajsti uri razsodni. Mesto tega smo doživeli nasprotno, nekaj, kar ne žali edinole verskega čustvovanja skoroda vsega prebivalstva dežele — tega smo navajeni — am-pak celo najpreprostejši takt.
Vstal je neki možakar, učitelj Pesek iz Štajerske — in je dejal, da hoče po programu predavati o »izobrazbi«. Izobrazbo si on tako-le predstavlja:
»Jaz sem nepripravljen, kajti sem bolan. Vendar pa hočem izbrano znanstveno snov vsaj v glavnih potezah zarisati. Kaj je socializem? To .ie stremljenje človeku zagotoviti življenje, ki je človeka dostojno. Toda na naš narod je prišla velika nesreča, nemško-kleri-kalna groza. Grajščak in duhovnik sta žrla po samostanih in sc s purmani mastila, kmet pa ie stradal. Vsled tega je nastal kmečki punt. To ie bil socialni punt. Takrat je klerikalizem bil grajski, potem .ie postal »blirgerlich«, zdaj ie pa kmečki. To pa ni odkritosrčno, klerikalizem obrača plašč proti vetru, kmetu se samo hlini, da bi si tako zagotovil trajno nikdarsito gospodstvo. Naš kmet živi dandanašnji slabši kot pes. Kaj moremo storiti proti temu ? Naše orožje je izobrazba. Te izobrazbe je zmožen edinole učitelj. Zato ustanovimo »Narodno-socialno zvezo«. Klerikalci so mojstri organizacije. Imajo »Krščanskosocialno zvezo,« ki narod goljufa in slepi. N.ien namen je ljudstvo peneumniti, da bo bralo samo klerikalne bukve in časopise. Proti K. S. Z. moramo učitelji ustanoviti »Narodnosocialno organizacijo«. Jaz sem obljubil pravila te zveze izdelati, pa sem jih doma pozabil. Poživljam učitelje, da se zdaj energično lotijo dela in agitirajo med ljudstvom, da »Izobraževalna društva« ne bodo pristopila »Krščansko-socialni zvezi«, temveč »Narodno-socialni«. Ce ne bodo Slovence zagrnili črni oblaki in velika nesreča bo nastala. To dokazuje katoliški shod na Dunaju. Tam so klerikalci, zmage pijani izdali svoje namene. Dr. Lueger je gospodar Dunaja, dr. Weisskirchner predsednik zbornice, Fbenhoch in Gessmann sta ministra in tudi Šusteršič bi lad minister ratal. Krščanski učitelji imajo na Nižjem Avstrijskem ljudstvo za seboj. Dunajsko ljudstvo je svobodomiselne učitelje vrglo črez prag. Da se to ne zgodi tudi pri nas, zato
moramo imeti ljudstvo za seboj. Gorje nam, če bi ljudstva ne pridobili na svojo stran. Zato snujmo hitro narodno-socialne odseke, da ne bomo osamljeni«------
Kaj naj na to poreče razsoden človek? To kvantanje je samonasebi zabavno. Mož, ki se obreguje ob dr. Weisskirchnerja, ki stoji visoko nad enodnevnimi politiškimi boji in kateremu se celo najhujši svobodomisleci poverili svoje zaupanje, da predseduje parlamentu, tak mož pač ali ni premislil, kar je govoril, ali pa ni zmožen premisliti. To je »Philosophie des Unbewussten«. Toda nekaj druzega je, kar mi nikakor ne bomo ravnodušno kvitirali. To je dvoje: da je »predavatelj« žel za svoja izvajanja aplavz navzočega učiteljstva in drugič, da hočejo ti ljudie naše ljudstvo »izobraževati«. Prvo dejstvo je sicer še kolikortoliko umljivo, vsaj v naših razmerah. Ce sedijo v taki družbi možje, ki so pravzaprav nošteni, kakor n. pr. Dimnik in Režek, je to dokaz, da je terorizem učiteljskih voditeljev tako silen in elementaren kakor kak na-torni zakon, in take razmere sc bodo izpre-menile le, ako se korenito izpremene njihovi življenjski in družabni pogoji. Ti gospodje bodo morali posili v retorto, da se bodo dodobra prekuhali. Gre se sedaj samo za to, da se postavi liberalno učiteljstvo pod kvaranteno. Na tem nič ne izpremeni dejstvo, da večina nc ve, kaj dela.
Govorimo odkrito. Učiteljstvo je res poklicano poleg drugih faktorjev ljudstvo izobraževati. Dobro učiteljstvo je za narod pravi blagoslov. Elementi pa, ki hočejo s tem ljudstvo izobraziti, da mu vcepljajo sirovest, sovraštvo do duhovščine in ga hočejo ponižati pod nivo mile živine, so za ljudstvo res hujša nesreča kot vse uime. »Narodnosocialna organizacija« učiteljev jc postranska stvar. Sami vedo, da je to slabo iznošeno dete, že v kali od podedovanih očetnih grehov zamorjeno. I&j proti K- S. Z. je otroška križarska vojska. Tu bodo liberalni učitelji kmalu lahko zabeležili v kroniko svoje veleblaznosti svoj Sedan. Gre se tu samo za praktično stran — izboljšanje gmotnega položaja učiteljstva, ki ga liberalni »vzgojcvalci« ljudstva hočejo doseči s takim hujskanjem. Bodi vam jasno povedano — škodljivcem ljudstva ne bomo po-stlali mehke postelje!
Naše ljudstvo ima zdaj hvaležno nalogo. Boj proti liberalnemu učiteljstvu sc mora nesti v zadnjo pogorsko vas, v najmanjši upravni zastop. Ljudstvo bo, kakor na Nižjem AvsfVij-skem, tudi pri nas, vzelo v roke veliko metlo. Dobri učitelj bo ljudstvu najboljši prijatelj, ki bo užival njegovo največje spoštovanje, liberalne zagrizence pa bomo pognali tjakaj, kjer je jok in škripanje z zobmi. To ie odgovor nepristranske razsodnosti ua strankarsko zaslepljenost. Tu l'as voulu, Georges Dandin! Sam hotel, sam poginil. Vzlic temu pa nas nič ne more omajati v trdni veri, da bodo boljši elementi med liberalnim učiteljstvom sami ob pravem času izprevideli, da tudi za pošteno svobodomiselstvo ni pravo mesto ob praznem hujskanju.
AVSTRO-OGRSKA.
Deželnozborske volitve.
Gališke stranke so iznenadene po razpisu deželnozborskih volitev. Priprave za volitve morajo zato stranke zelo pospešiti. Sodijo, da ostane še v večini konservativna poljska stranka, dasi ne ostane več tako močna, kakor prej. Stranki ostane 44 veleposestniških mandatov, v kuriji mest in trgovskih zbornic se zniža število njenih poslancev od 11 na 5, izmed 31, v kmečki kuriji, ki šteje 74 poslancev, jih dobi kakih 16 manj, kakor prej. Izmed 12 virilistov jih je 9 konservativnih. Stranka dobi v najslabšem slučaju 82 med 161 poslanci gališkega deželnega zbora. Voditelji »Poljske ljudske stranke« sodijo, da pribore 27, demokrati pa 25 poslancev. Poviša se tudi najbrže število rusinskih poslancev.
»Zeit« glasilo nemškega bloka.
Dunajski list »Die Zcit« je kupil konsor-cij, ki mu načeljujeta ministra Gessmann in Fbenhoch. List se preseli v prostore, kjer je izhajala »Deutsche Zeitung«. Nekaj urednikov so obdržali, večini so pa odpovedali. »Zeit« postane glasilo bloka, ki ga ustanove krščanski socialci in nemški nacionalci.
Ceško-nemška sprava.
Načelnik nemško-narodne zveze dr. Chi-ari izjavlja glede na narodno spravo, da ni misliti na to, da se vsak avstrijski narod razvija kot samostojna narodno-politična celota. Reši se vprašanje tako, da sc omeji narodno in kulturno življenje posameznih narodnosti na krog sorojakov. Narodno federalistično, državno centralistično se mora postopati. Poslovni jezik osrednjega vodstva mora biti nemščina, ki je edini svetovni prometni jezik v Avstriji. Nemški posredovalni jezik ni pred-pravica Nemcev, marveč praktična potreba. Tudi napredek. Ni še dolgo, ko so zahtevali Nemci le trdovratno nemščino za državni jezik. -— Herold je izdelal poleg spomenice o jezikovnem vprašanju tudi predlogo o češkem deželnem redu, ki ga ima že Beck v rokah.
Bojkot pruskega blaga v Galiciji.
Gališka liga za pospeševanje obrti ima v kratkem v Lvovu sejo o organizaciji sistematičnega bojkota pruskih tvrdk. Sklepalo se bo o shodu zastopnikov narodnih, družabnih, kulturnih in stanovskih društev, zvez, zavodov, časopisja glede na enotno postopanje v bojkotu. Dodela sc seznam iz Prusije tivaža-nega blaga in kako ga nadomestiti v Avstriji, na Francoskem, Angleškem, Švici, Belgiji itd. Stik z organizacijami odbornikov na Dunaju, v Budimpešti, Pragi in po drugih krajih glede na bojkot. Agitacija v Galiciji po shodih. Vplivanje na šolsko mladino. Objavijo se tvrdke, ki so prekinile stik s Prusijo.
t Dr. Dunajevvskl umrl.
Bivši avstrijski finančni minister dr. Du-najewski je umrl dne 28. decembra po noči v Krakovu, kjer ie bil tudi rojen leta 1822. Posvetil se je profesuri in jc učil na vseučiliščih
v Požunu, Lvovu in Krakovu. Od leta 1873 do 1891 je bil državni poslanec. Grof Taafe ga jc pozval v ministrstvo 26. junija 1880 za finančnega ministra iu jc opravljal to mesto do 2. februarja 1891. Njegova zasluga je, da jc odpravil trajni primanjkljaj v avstrijskem proračunu, ki so ga uvedli nemški liberalci.
Povišanje častniških plač.
Vojni minister je doposlal glede na povišanje častniških plač predloge obema vladama. Vojni minister predloži januarja predlog delegacijam. Avstrijska delegacija mu gotovo pritrdi.
Bjornson zopet proti Mažarom.
Slavni norveški pisatelj je zopet izjavil: Kar počno Madžari z narodnostmi, je sramotno. Pišem daljšo študijo o narodnem vprašanju na Ogrskem, ki jo objavim v najkrajšem času. — Pečal se bo z rumunskim vprašanjem na Ogrskem.
Zborovanje hrvaške narodne stranke.
Bivši minister Tomašič je sklical 28. tega ltics. na zborovanje v Zagrebu shod narodne, takozvane mažaronske stranke. Shod je bil dobro obiskan. Shoda se niso udeležili Rau-chovi in dr. Šumanovičevi somišljeniki. Zborovanju otvori dr. Tomašič, ki pravi, da je ob zadnjih volitvah podlegla stranka pritisku iz Budimpešte iu pritisku od spodaj. Koalicija jc zavzela njeno mesto. Ne očita ji, da je ravnala nepatriotično. Manjkalo ii je pa politične šole in znanja državnopravnih postav. Koalicija nas ie povedla v popolno zmešnjavo. Narodna stranka odločno obsoja vstfk poizkus, da se uvede mažarščina kot uradni jezik v skupne urade na Hrvaškem, kakor tudi vsako enostransko izpremembo pogodbe. To niso hrvaški kraljevini podeljene pravice, marveč jc to zgodovinska posest, priznana v pogodbi. Narodna stranka ne stremi, da postane vladajoča, udeleži se pa volitev, ker hoče zbrati konservativne življe okoli sebe, da dobi pot iz sedanjega nevzdržljivega stanja. Ban Rakodczay je na to obrazvil svoj program. Naglaša, da stoji glede na železniško pragmatiko na stališču pogodbe, člena I. iz leta 1868. To postavo hoče popolnoma izvesti in varovati hrvaški jezik v postavnem okviru. Regnikolarne dcputacije so poklicane, da odločujejo pri neenakem tolmačenju posameznih določil na Ogrskem in na Hrvaškem. Dokler ni odločeno vprašanje, je-li so uastavljenči ogrskih državnih železnic vladni organi, toliko časa morajo vsi uslužbenci na Hrvaškem in v Slavoniji občevati z občinstvom in s hrvaško-slavonskimi uradi hrvaško in se morajo nastavljati le take osebe, ki so zmožne v pisavi in v besedi hrvaščine. Glede na notranje-uradni jezik mora sklepati regnikolarna deputacija. Da se zviša število hrvaških železničarjev, se sistemizira v Budimpešti 30 ustanov. Skupni uradi dobe sa-mohrvaške napise. V ogrskem poljedelskem ministrstvu se ustanovi hrvaški oddelek. Višji urad z večjo ingerenco se nastavi pri hrvaškem oddelku v finančnem ministrstvu. Skup-
LIKCK.
Kaninu.
Feliks Brendel ni vedel za to. Nobeden ni vedel. Posrečilo se je Karlini dve leti prikrivati pred celim svetom. Radi njega, samo radi svojega moža. Kakor huda vest, jo je mučila bojazen, da se ne bi njenemu veselemu, kot otrok tja v en dan živečemu umetniku porodila v duši slutnja o njeni mučni bolezni.
O, kako je ljubila svojega Feliksa! Ni ji glodala srce misel na bližajočo se težko smrt, ampak skrb za Feliksa, ki bo obupaval in se brezuspešno jezil na neizprosno usodo. Kadar je o tem premišljevala in čim bolj je premišljevala, je vstala v njeni duši otroško neumna samozavest. Tako veliko bol bi mu napravila! Njemu, ki mu je bila ona edina sreča, kar ji je vsak dan znova dokazal, studenec njegove fantazije, iz katerega je črpal moč za vstrajno delovanje.
Karlina se ni domislila, da je bila ravno ona, ki je morala biti darovana. Nikdar ni pomislila: Ko bi ostal Feliks v moji domovini, v zeleni Italiji, v solnčnem Neapolju, ko bi se oziral na moje nežno zdravje in me ne odpeljal v te mrzle, puste pokrajine, gotovo nc bi nikdar zbolela.
In ko bi se ji predrznil kdo reči: Ko ne bi bila prisiljena v to žalostno, bedno življenje, ko bi vzela moža, ki bi lahko skrbel zanjo, kot je njegova dolžnost — potem bi bila še danes srečna, vesela žena — ga bi jezno pogledala bolnica, prezgodaj darovana smrti in mu odgovorila: »Feliks jc storil vse, noč in dan se je trudil zame; on je najboljši, najple-menitejši in najhrabrejši človek — z nikomur ne bi bila tako srečna, kot sem ž njim!«
Toda ni bilo nikogar, ki bi ji kaj očital. Nikdo ni vedel za njeno tajno skrb, kajti ni-kdo se ni brigal za zaljubljen par, ki jc skozi dve leti sam zase živel prav gori v podstrešju, za njune naivne sanje o sreči in slavi; sama sta delala in stradala.
Ko sta dostikrat zrla prazen nič pred seboj, je sprva mislil Feliks potrkati ponižno na srca bogatih dobrotnikov in mecenov. S težkim srcem je to poskusil, kajti zanašal se ie na svoj izreden talent, upiraval se mu ic tudi njegov moški ponos. Takrat pa je nastopila Karlina z vso strastjo ljubeče žene proti takemu poniževanju samega sebe; pokazala je na krasne slike, ki so dičilc stene, na umetne proizvode njegove bujne domišljije.
In na tak čuden način sta se potem vedno navduševala, njuni duši sta koprneli v bla-ženstvu iu tihi sreči, telesi pa sta hirali.
Žalostna sta bila Ic, kadar jc moral Feliks izpostaviti svoj umotvor za pregrešno nizko ceno v izložbi kje na Starem trgu ali ga v srečnejših slučajih prodati kakemu lodolju-
bu. Takrat ie Karlina vsak dan pogledovala s solznimi, skoro jokajočimi očmi na prazne stene, kot da bi bila slika najmanj kak podedovani Rafael, od katerega sc je morala v stiski ločiti.
Danes pa se je porodila v Feliksu ideja, silna, krasna kot še nikdar ... Ko se je začel svitati dan, jc nenadoma skočil iz postelje, oblekel sc na pol, vzel čopič in se vstopil pred platno, ki jc že par tednov mirno čakalo nanj.
»Jo že imam! Jo že imam! jc vskliknil ves iz sebe.
»Vendar enkrat! — To bo veliko to bo silno — to me bo proslavilo!«
In z izurjeno roko jc potegoval z mrzlično hitrostjo po beli površini, brez prenehanja, neumorno, kot bi ga navdahnila neka višja, neznana moč.
Nič ni zapazil, da mu ie stopila za hrbet Karlina in popolnoma presenečena sledila vsaki potezi. On pa je kakor Bog. osrečen vsled nežne živahnosti svojega dela, zaklical:
»To bo življenje, carissima! V žamet in svilo te oblečeni! Konec je najine bede!
Mirno, z bolnimi očmi, ga jc gledala mlada žena. Križema jc pritisnila roki na prsa, in mrtve ustnice, nekdaj rdeče kot ita-lijskc črešnje, so šepetale tiho vročo molitev.
»Mogočni Bog! Ic toliko časa me še ne pokliči k sebi, dokler ni končana slednja poteza.
Ko preminem, potem — potem ne napravi nič več.«
In razgrnilo sc je pred njeno dušo celo življenje, kakor dolga vrsta pisanih listov. Zdelo se ii je, da lista v albumu. Hitro je obračala prve strani. Njena ljubezen se nc dotika več teh prvih, mladostni srečnih let. Potem pa je stopil prvič pred njo njeni ljubljeni soprog. In zatopila se je v sladke sanje, v brezmejno hrepenenje . . .
O, ona zlata doba! Oni srečni dnevi, ki so kakor bogato drevje, polno sočnatega sadja, razprostirali nad njo košate veje. Oni dnevi. ki so jo omamili s sladkim vonjem, kakor rožnate gredicc! Oni lep: dnevi, ki so jo okrepčali, kakor mrzel studenec in .io navdušili, kot vino 7. Vezuva!
Kam — kam? —
Kai ji jc rekel zdravnik, ki ga je posetila skrivoma oni dan? Tam daleč v predmestju, v žalostnem, sivem poslopju, kamor hodijo samo revni ljudje? Bila jc cclo tako previdna, da je povedala napačno ime, da na noben način ne bi zvedel Feliks (♦tem. — V navzočnosti mladih zdravnikov in dijakov jc morala razkriti prsa in hrbet. V tej grozni uri je zvedela prvič, kako sc občuti beda kot sramota, kot nekaj poniževalnega, kot nekaj, kar onečasti. In hladni mož, z zlatim šči-palnikom in ledenimi rokami jc govoril brezobzirno pred vsemi drugimi o njeni smrtno-nevarni bolezni. Njegove zadnje besede so bile. »Nič več ne pomaga!« —
ni uradi s sedežem na Ogrskem, kakor najvišji računski dvor, dobe primerno število hrvaških uradnikov. Zagrebška gozdna akademija postane enakovredna z ogrsko. Zgra-de se železnice iz Ogulina čez Otočac na dalmatinsko mejo, iz Karlovca v Metliko in sekundarne proge iz Iloka v Mitrovico, iz Vu-kovara v Raco, iz Slanega kamna v Indijo. Skupna vlada uredi Savo, Dravo in Kulpo. Odpravijo se mitnice v nekdanji vojaški gra-nici. Hrvaška postane glede na tarifno politiko enakovredna z Ogrsko. Primerno.se upošteva v bodoče Hrvaška pri obrtnih in industrijskih investicijah. Vlada hoče izvesti osuševalna dela na močvirjih ob Savi pri Mitro-vicali in konečno dokončati osuševalna dela na Lonjskcm polili. Urediti se morajo plače učiteljstvu iu urediti avancement avtonomnih uradnikov. Vlada predloži zakonski načrt za upravno sodišče in za splošno volivno pravico. Govorili so še župnika Harvat in Vukma-nič, dr. Neubauer, dr. Spevec in bivši minister Josipovič. Nato so izvolili odbor, ki se posvetuj o banovem programu in ga predloži stranki. V odboru so: dr. Tomasič, Vaso Gjurgjevič, grof Erd<idy, grof Jankovič, pl. Havrah, dr. Spevec. dr. Sclnvarz, Kovačevič, dr. Rorauer, msgr. Radičevič, Miletič, dr. Neubauer, Popovič in Sipus.
NAČRTI BELGIJSKEGA KRALJA.
Belgijski kralj je naprosil francoskega finančnega ministra za pooblastilo, da ustanovi anonimno družbo, kateri bi oddal svoja posestva. Polovico dohodkov bi se porabilo za sanatorij častnikov Kongo države, druga polovica pa oseba, ki jo še ni imenoval. Minister je odklonil kraljev načrt.
FRANCOSKI VOJAŠKI BEGUNCI.
V	Hamburg so došli trije francoski vojaški begunci, katere so zaprli. V Rotterdam je pa došlo 16 dezerterjev, pričakujejo jih pa še 24.
VELIK ŠKANDAL V ŠPANSKI ZBORNICI.
Velika poneverjenja so zasledili v španski zbornici. Dognali so, da so Člani poslanci notranje upravne komisije poneverili 50.000 peset. Nadalje so zlorabljali poslanci svojo pravico glede na brezplačno odpo-šiljatev pisem in poštnih zavojev. Sporazumeli so se s tvrdkami, ki so odpošiljale svoja pisma in zavoje po zbornični pošti. Dobiček so delili poslanci in tvrdke. V enem mesecu so odposlali na ime nekega poslanca 20.000 pisem. Država je izgubila zadnji čas dva milijona peset.
BOLGARSKO SOBRANJE
je odobrilo trgovinsko pogodbo z Rumunijo. Podaljšali so zasedanje do 23 decembra po pravoslavnem koledarju.
KULTURNI BOJ NA FRANCOSKEM.
V	Avignonu so znamenito škofijsko palačo nadškofovo porabili za pošto. Palača ima dragocene lesorezbe, ki jih odstranijo in najbrže prodajo, če jih prej ne spravi kak pošten framason v Ameriko ali pa na Angleško. V Nancyju pa nameravajo škofovo palačo porabiti za koncertno dvorano. Škofovo opravo so prodali na javni dražbi, dasi so med njo stvari, ki imaio veliko zgodovinsko in umetniško urednost Na dražbi je bila oprava prodana tako nizko, da niso pokrili niti dražbenih stroškov. Opravo iz časa Ludo-vika XV., ki jo je ta osebno podaril lorenške-lnu vojvodi, so prodali za 800 frankov. Dobička seveda ne bo imela država in ne umetnost, marveč kak pariški ali pa frankobrodski iud.
RUSIJA
Duma je dovolila 15,182.000 rubljev za prebivalstvo, ki strada. — V sodni razpravi proti poslancem, ki so podpisali znani wyborski oklic, je rt kel socialist Isevski: Podpisal sem oklic, da vržem iskro upora med ljudstvo. Vzeli so mu besedo, ko ie
In odšla jc. Dobro sc spominja, kako se je vračala. Kakor otrok, ki ga pošlje mama v prodajalno, jc zopet in zopet ponavljala: Feliks nc sme zvedeti Feliks ne sme zvedeti! -
»Ljubi Bog. še toliko počakaj, da bo delo končano!« —
Feliks se je obrnil hitro kakor misel.
»Karlina!« . . .
Nagnil se je k ljubljeni iu jo vzdignil izmučeno, umirajočo. Bleda glava je zdrsnila z njegove rame, temnoplavi. dolgi lasje so sc vsuli po tleh. Iz ust je kapliala vroča srčna kri . . .
»Karlina! Za božjo voljo! Karlina!«
Lahno jo je položil na posteljo, zgrudil se pred njo na kolena in stiskal ledenomrzlo roko, skoči! zopet pokonci, poljubljal jo na mrzlo čelo in se vtapljal v njene osteklenele oči, begal zopet kot obnorel po sobi, vrnil se in jo objemal, kot bi jo hotel vzbuditi . . Ko jo je zopet položil na mehko vzglavje, je odprla zadnjič oči in ga boječe, zmedeno pogledala. Spoznala ga je še enkrat in njen pogled jc za-žarel, kot zažari plamen, predno umre. Krog usten, trepetajočih, pa se jc videlo, da joka ...
Zbralrfje zadnje moči, blodila je z rokami, kot bi nekaj iskala, potem pa se jc obrnila proti onemu, radi katerega bi še tako rada živela.
»Odpusti — !«
Šc globok vzdihljai, združen z ledenim dihom smrti . . .
rekel sodnikom, da so ljudski sovražniki. Kavkazec Ranušii je očital vladi, da ni držala besede. Pripovedoval je o trpljenju v ječi. Ker je omedlel, so prekinili sejo za tri ure. Nemški kolonist Dietz je opisaval trpljenje nemških naseljencev. Knez Boratov je rekel: Pride čas, ko bodo sedeli današnji sodniid na zatožni klopi.
FRANCOSKO
Senat je dokončal glavno razpravo o vojnem proračunu in pričel podrobno razpravo. Clčmenceau izjavlja, da ni bilo med vlado in generalom Drudejem nikakih ne-sporazumljenj. General se povrne na Francosko zato, ker je bolan.
RUSKI CAR IN ITALIJA.
„Giornale d' Italia" poroča, da se pogajajo glede na carjev obisk Italije. Rusija želi, da se snideta italijanski kralj in ruski car v Neapelju na morju, italijanska vlada pa želi, da se sestaneta vladarja v Rimu.
Ndlnoučjfo
Herold o češko-neinški spravi.
P r a g a , 30. decembra. Herold objavlja v svojem »Vinohradskcm Listu« o nameravanih češko-nemških spravnih pogajanjih. Delna rešitev češkega vprašanja se mora izvesti pod pritiskom sedanjih nevzdržljivih razmer. Nasproti nemškim zahtevam morajo postaviti Cehi trden, pozitiven program. Ne smejo zavzeti nikalnega stališča. Trden temelj za tako vodilno delovanje čeških poslancev je izprememba deželnega reda in načrt samostojne češke deželne ustave. V prihodnjem češkem deželnem zboru morajo nastopiti češki poslanci s konkretnim programom in prisiliti vlado, da zavzame stališče. Vsako razniotrivanje o kakršnokolili punktacijah ni primerno času. Edino češki deželni zbor je upravičen, da reši vprašanje. Med njegovimi najvažnejšimi nalogami jc češko vprašanje. Čehi morajo prevzeti vodilno vlogo. Pokazati morajo svetu, da se nc gre za izpolnitev čeških zahtev, marveč da sc gre za pogodbo s češkim ljudstvom. — »Narodni Listy« in »Narodna Politika« zahtevata v svojih uvodnikih, da se naj češki poslanci že zdaj sporazumejo o trdnem programu glede na češko-nemško spravo.
t Dr. Dunajevvski.
Krakov, 30. decembra. Pogreb bivšega finančnega ministra dr. Dunaje\vskega je napovedan v torek ob treh pojjoldne. Vlado zastopata pri pogrebu poljski minister krajan vitez Abrahamovicz in finančni minister dr. pl. Koryto\vski. Došlo je več sto brzojavnih sožalk. med njimi Beckova, Fiedlerjeva, Pacakova in od drugih poljskih plemičev in poslancev raznih strank. Pogreb bo impozan-ten. Z Dunaja, iz Prage in vseh galiških mest kakor tudi deputaciie iz Prusko-Poljskcga in iz Rusko-Poljske. Ob pogrebu govori v imenu »Poljskega kola« načelnik profesor dr. Glabinski.
Turčija in Bolgarija.
Carigrad, 30. decembra. Bolgari smatrajo za dobre znamenje, ker so na sultanovem liceiu sprejeli zastonj sedem Bolgarov. Tudi izid preiskave o obmejnih sporih in o dobri volji Turčije glede na prepoved o uvozu živine smatrajo za dobro znamenje.
Turčija proti nemškim kolonistom.
Berolin, 30. decembra. V Betlahmu in v Unmielamedu, kjer so nakupili nemški kolonisti iz Hajfe zemljišča, nočejo dovoliti turške oblasti prepis zemljišča. Za Ummelamed je to postopanje upravičeno, ker obstoje omejevalna določila za proda io zemljišč ob Hed-.iaški železnici tako za Turke kakor tudi za tujce. V Betlahmu dozdaj niso motili nemških kolonistov. V Betlahmu puste nemške koloniste na miru. V Ummelamedu je na povelje turške vlade zabranil svoj čas bejrutski vali delati na nemških zemljiščih turškim delavcem. zdaj ie pa prepovedal tudi nemškim lastnikom obdelovanje zemljišč. Posredovanje nemške vlade ie Turčija odklonila. Nemški generalni konzul v Bejrutu, dr. Schroeder, jc odpotoval v Ummelamed.
Maroko.
O rem, 30. decembra. Bourbonski princ Jaime je prosi! dovoljenja, da se sme kot zastopnik ruske vlade udeležiti operacij francoske armade proti rodi Beni Snasen. Prošnjo so odklonili.
Lalla Marnia, 30. decembra. Ker trajno dežuje, plačujejo Beni Snasi neredno prisoieno iiin odškodnino.
Casablanca, 30. decembra. Potrjuje se poročilo, da odkorakajo francoski vojaki proti Kasbi Mcduini.
Španski senat.
M a d r i d , 30. decembra. Senat jc odobril proračun delavskega ministrstva.
Zbirke za izdajatelje wyborškega oklica.
M o s k v a . 30. decembra. Moskovski napredni krogi so nabrali eden in pol milijona rubljcv za izdajatelje \vyborškega oklica, ki sc porabijo za njihovo oprostitev, ako bodo obsojeni.
V ruski armadi še vedno uporni duh.
P e t e r b u r g , 30. decembra. Zaprli so 60 vojakov pri 13. pehotnem divizijskem |k»I-ku v tavrijski guberniji. Odstavljen jc zaradi malomarnosti poveljnik 2. turkestanskega armadnega zbora, general Kartsov. V železniškem bataljonu v Ashabadu se je pripetilo več slučajev nepokorščine in jc bilo tudi več izgredov.
Moltke-Harden.
M o n a k o v o , 30. dec. Na gradu Schwanek je zaslišavala komisija 28. t. m. Scinveningerja in njegovo ženo do pozne noči Zaslišavanje so nadaljevali in končali 29. t. m. Izid se naznani šele pri razpravi. Razsodbo o razpravi Moltke-Harden pričakujejo 2. januarja 1908 Še vedno računajo na poravnavo, po kateri bi plačal Harden le denarno globo.
Novi italijanski vojni minister civilist.
Rim, 30. dec. Na mesto odstopivšega vojnega ministra Vigano je poklican v kabinet za njegovega naslednika civilist, inženir in finančnik, senator Severino Casana, bivši župan turinski. Listi sodijo, da bo odpravil v armadi nedostatke nedemokratiškega režima. Baje odstopi tudi mornariški minister Mira-bello.
Dnevne novice.
-t- Deželnozborske volitve. Vodstvo S. L. S. je imelo včeraj sejo in se je osnovalo kot Osrednji volivni odbor. S. L. S. postavi svoje kandidate v vseh kmečkih in mestnih okrajih. Od dosedanjih deželnih i^oslancev so doslej napovedali svojo zopetno kandidaturo ^g.: dr. Šusteršič, Povše, Demšar, Jaklič in Žitnik, in sicer prvi štirje v dosedanjih okrajih, msgr. dr. Žitnik pa za notranjske kmečke občine (Postojna-Logatec). — V vseh kandidaturah se bodo pred vsem imeli izreči krajevni zaupniki. — Deželni glavar g. Oton pl. Detela ie v posebnem pismu izjavil, da odklanja zopetno kandidaturo, sklicujoč se na to, da si je s tridesetletnim napornim delom v javnem življenju pridobil pravico, umakniti se k počitku. Osrednji volivni odbor je to izjavo, ujioštevajoč navedene tehtne vzroke, vzel obžalovaje na vednost in soglasno sklenil, izreči g deželnemu glavarju iskreno zalivalo stranke za mnogoletno, trudapolno, dosledno in vseskozi rodoljubno delo za občni blagor. —
+ Osebne vesti. C. kr. okrajni tajnik g. Jakob Draksler je na lastno prošnjo umirov-Ijcn. - Za višjega stavbinskega komisarja pri pošti je imenovan stavbinski komisar g. Gustav Stedry v Ljubljani.
+ Novo društvo. Ustanovilo se je v Loškem |X)toku izobraževalno društvo »Tabor«. Vlada je pravila potrdila.
+ Dva shoda priredi »Kmečka zveza za vipavski sodni okraj in sicer prihodnjo nedeljo, 5. jan. popoldne v Budanjah, drugi dan, 6. jan. |jo|X)Idne ob 3. uri v dvorani g. Prhavca v Vipavi. Na^obeh shodih bode poročal drž. jicslanec dr. Žitnik. Na oba shoda se vabijo volivci.
+ Občinski odbor na Jesenicah razpu-
ščen. Občinski odbor na Jesenicah je dež. vlada sporazumno z deželnim odborom razpustila. Za komisarja je imenovan gospod J. Klinar, svetovalca sta gospoda dr. Kogoj in gospod Pongratz.
—	Predavanje v Naklem. Bralno društvo je imelo pretekli mesec sledeča poučna predavanja: G. nadučitelj Fr. Petrič: „0 najpotrebnejšem znanju iz zemljepisja", g. prof. Evg. Jarc: ..Kako si naj kmetje sami pomagajo?", g. Fr. Pavšič: „0 pomenu domačih hranilnic in posojilnic na narodno gospodarstvo". — Na sveti večer je priredilo božičnico s prav zanimivim vsporedom.
—	Perotninarstvo. Po lepo uspelem prvem vseslovenskem shodu perotninarjev, ki se je pred kratkim vršil v Mestnem domu v Ljubljani, so se pogosto izražale želje, da se „1. slovensko društvo perotninarjev in rejcev vseh malih domačih živali v Tržiču" preseli v Ljubljano, od koder bo utegnilo razviti na širši podlagi še bolj izdatno delavnost za povzdigo naše male živinoreje. Občni zbor tega društva, ki se bo vršil že meseca januarja 1908, se bo pečal s tem vprašanjem in bo sklepal v tem smislu. Upati je na izdatno podporo s strani vlade, deželnega odbora in Kmetijske družbe, to pa tem bolj, ker so zastopniki teh korporacij na omenjenem shodu to slovesno obljubili
—	Ogenj v dobrovski šoli. Dobrova, 28. decembra 1907. Danes zjutraj ob poli uri se je užgalo v podstrešju naše šole. Pregorel je bil že precejšnji kos strehe ko so zapazili domači ljudje ogenj in so začeli klicati na pomoč. Ko bi ne imel g. nadučitelj ravno gotovega opravka, bi ne bil ogenj še o pravem času opažen; pogorela bi bila lahko vsa šolska hiša, in življenje vse nad učiteljeve družine bi bilo v največji nevarnosti. Na klic in bitje „plat zvona" prihitelo je takoj iz vasi zadostno število ljudi, ki so že sicer močni ogenj mogli s snegom in vodo pogasiti, da se je preprečila še večja škoda.
—	Notranjski hribi in lovci. Pretekli četrtek je po notranjskih hribih nametalo nad 20 cm. snega. V dolini ga je manj. Vsled mraza in snega je pribežalo več gozdnih ptic, pa tudi divjačina blizu človeških stanovanj. Lovci se vsled tega močno pripravljajo na plen. Srn in zajcev pa jerebic se v tej sezoni ne manjka.
—	Nove jubilejne poštne znamke pridejo jutri v promet. Na znamkah po 3 vin. je slika Jožefa U., na znamkah po 5, 10, 25, 35 vin. doprsna podoba cesarja Franc Jožefa I., na znamkah po 20 vin. je podoba cesarja Ferdinanda l., po 12 vin. podoba
j cesarja Franca I, po 2 vin. podoba cesarice ; Marije Terezije, po 1 vin. podoba Karla VI., po 6 vin, podoba Leopolda II., po 30 vin. mladostna podoba Franca Jožefa l., po 60 v.
podoba cesarja Franca Jožefa 1. v generalski uniformi, in po 1 K podoba cesarja Franca Jožefa v kraljevskem ornatu.
—	Promet tujcev je bil letos na Kranjskem povprečno slabši od lani. Gorenjska letovišča so bila — po došiih izkazih - dobro zasedena, zlasti močno ob progi in obližju bohinjske železnice, notranjski kraji pa so bili — vsled razupitega postojnskega legarja -- na slabšem. Slaba, nezdrava pitna voda pa — tifus, to je za tujca strašilo nič manje nego kolera. — V Ljubljani se je nastanilo od 2 dni do enega meseca v tem letu z letovičarji vred 42.000, v Novemmestu 3200, v Kranju 4000, v Kamniku 5300, v Škofji Loki 3300, na Bledu 14.200, v Postojni 4400, v Planini 320, v Bohinjski Bistrici, na Jesenicah, v Radovljici in Tržiču 3800, v Litiji 280, v Cerknici 110, v Logatcu 130. Na Gorenjskem so hvalili tujci zmerne cene za stanovanja in hrano, zdrav zrak, uljudno in točno po strežbo, ter zadovoljivo zabavo. Najslabše spričevalo v tem so pa izdali tujci glede tega o Notranjski in ljubljanskem mestu. Tujec plača pošteno, a je razvajen, vender prizanesljiv. Toda: odirati in dolgočasiti ga ne smeš 1
—	Vič - Glince (Predavanje.) Prošlo nedeljo je v slov. kat. izobraž. društvu na Viču predaval preč. g. p. Regalat. Lepo je razvijal, kaka bodi naša mladina, namreč delavna, varčna, značajna, vestna in naj ne pozabi na Boga v molitvi. Občinstva je bila natlačeno polna društvena soba. Koncem govora je živahno ploskalo govorniku. Prihodnjo nedeljo bo ravno tam predaval preč. g. profesor bogoslovja dr. Gruden po popoldanski božji službi o razvoju kme-tiškega stanu.
Narodna čitalnica v Novem mestu priredi v soboto, dne 11. januarja 1908, ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih svoj redni, letni občni zbor s sledečim sporedom: 1. Poročilo odbora o delovanju čitalnice v letu 1907. —
2.	Volitev novega odbora po novih pravilih. —
3.	Razni predlogi in nasveti. — 4. Raznoterosti.
—	Smrtna kosa. V Gorici so pokopali privat. uradnika gosp. Fr. Beslana, ki je umrl v goriški bolnišnici po operaciji, kateri se je bil podvrgel ! V Rihembergu je umrla komaj 24 let stara gospa Antonija Plesničar, soproga tamkajšnjega nadučitelja. — Te dni so položili k večnemu počitku v Srpenici gospo Marijo Trebše, roj. Kranjec, soprogo tamkajšnjega nadučitelja.
—	Za častnike. Cesar je pristal na to, da se častnikom iravodom njegovega jubileja eno leto službe uračuna za dve leti.
V Trzinu so na Sv. Štefana dan izvolili za predsednika krajnega šolskega sveta gospoda Matevža Hočevarja, posestnika in zidarskega mojstra.
—	Kresnica o Božiču. Sin g. Jarca, stanujoč v stari kresiji v Novem mestu je na božični večer našel kresnico, ki je prav lepo svetila pri jaslicah.
—	Nov slovanski dnevnik. V Splitu bo pričel z novim letom izdajati dr. Trumbič nov hrvaški dnevnik »Vclcbit« na programu »Hrvatske stranke«.
—	Na sveti večer se je smrtnonevarno opekla na Veliki Bukovici pri Ilirski Bistrici 131etna Katarina Boštjančič. Zadremala je na klopi ob ognju in sc speča prebrnila v žrja-vico. Mati njena, ki je hotela pogasiti obleko, ki se ic vnela, se je tudi hudo opekla po rokah. Umrla je dva dni pozneje.
—	Vodovod v Kranju. Z današnjim dnevom sc razpisujejo dela in dobave kranjskega vodovoda, ki so proračunjena na 620.000 K potom javne konkurence. Ponudbe so vložiti do 1. marca 1908, 12. ure opoldne pri deželnem odboru kranjskem in morajo biti koleko-vane z 1 K kolkom ter imeti nadpis: »Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Kranj in okolico«, ter se mora v njih navesti izjavo, da so ponudniku znani vsi gradbeni pogoji ter da sc istim tudi popolnoma podvrže. Pridjati jim je 5% vadij v gotovini ali v pupilaričnih vrednostnih papirjih. Deželni odbor kranjski si pridržuje izrečno pravico, da odda dela, ne glede na vrednosti ponudenih cen, ter razpiše eventualno tudi novo ponudbo Načrti, proračuni iu pogoji sc lahko vpogledajo vsak dan v navadnili uradnih urah v dež. stavbenem uradu v Ljubljani.
—	Detomorilka. Tržaško sodišče je sklenilo naprositi graško vseučiliško medicinsko stolico, da izreče svoje mnenje o umskem stanju dekle Emilije Furlan, ki je 20. oktobra t. I. svoje devetmesečno dete vrgla v vodnjak. Sodnijska izvedenca glede na to vprašanje nista bila edina.
Naučni minister dr. Marchet jc obiskai brionske otoke pri Pulju.
—	Štirje Slovenci v Ameriki ubiti. Iz Chlieftona, W. Va., v Ameriki poročajo: Poročali ste že o velikanski nesreči v rudniku v Monongah. \V. Va. Sporočam še, da so bili pri tej razstrelbi ubiti trije Slovenci, in sicer: Ivan Valenčič, doma iz Podgraja pri Ilirski Bistrici na Notranjskem; drugi je Anton Udo-vič, doma iz Primorskega; potem jc bil ubit tudi Anton Hrvatin, dotna iz Staroda ua Primorskem. Mrtve ljudi šc vedno prinašajo na dan. Vseli skupaj jih bode okolu 600. — Iz Fleminga v Kansasu pa poročajo, da je bil ondi v rudniku ubit Slovenec Fran Grošelj, doma z Bleda.
Občni zbor kranjskogorske podružnice »Slovenskega planinskega društva«. Občni zbor se bo vršil v nedeljo, dne 12. januarja 1908., po|X)lduc ob pol 3. uri na Hrušici v gostilni gosp. NVergleza. Na dnevnem redu je:
Poročila načelnika, tajnika, blagajnika, računskih pregledovalcev; volitev podružničnega odbora; slučajnosti.
—	V Kopru se je ustanovilo dramatično društvo »Istra«, kateremu je namen prirejati dramatične predstave po zapadni Istri
—	Novoletna voščila za jutrišnjo številko prosimo najkasneje do jutri opoldne.
LiuhllansKe noulce.
lj P. Rosler je v soboto pred mnogoštevilnim ženskim občinstvom predaval v veliki dvorani »Uniona« o berivu. Čemu, kaj in kako beremo? Namen beriva je povzdiga duha in oplemenitenje srca. Izključno branje romanov je temu nasprotno. Ne samo. da prenapno domišljijo in ženske napravijo nesposobne za urnevanje realnega življenja, ampak jo celo posirovijo. Tri knjige so, iz katerih naj žene bero: narava, zgodovina in razodetje. Natora uči človeka spoznavati modro smotrnost stvarstva, zgodovina, zlasti življenjepisi duhovitih žena, bodrijo žene, da vravnajo svoje delovanje po trdnih vzgledih, knjiga razodetja pa jim kaže pot do resničnih vzorov mesto meglenih, zračnih gradov razbrzdane domišljije. Na vseh teh poljih imamo katoličani literaturo neprecenljive vrednosti. Sicer naj izobraženi katoličan sprejme tudi tisto, kar je na naših nasprotnikih dobro, zato naj pa ne zameta zakladov svoje literature.
lj Vlomilcev pri Jebačinu niso prijeli! V svojem poročilu o vesteh, da je v Pragi prijet vlomilec pri Jebačinu smo bili jako previdni. Postavili smo za naslov velik vprašaj. In imeli smo prav! Vesti, da bi bil v Pragi prijeti Adamski priznal vlom pri Jebačinu v Ljubljani, niso resnične. Vlom pri Jebačinu ne spada med dejanja Adamskega in njeeovih tovarišev. Vlomilec pri Jebačinu menda ni tako daleč, in so trditve, da bi bif Adamski pri Jebačinu vlomil Ic sposobne preiskavo v zadevi vloma pri Jebačinu speljati na napačno pot. Z ozirom na razna časniška poročila smo se obrnili naravnost na sodnijskega tajnika g. Mikyso, ki vodi v Pragi preiskavo proti Adamskemu in vprašali, ako je Adamski res priznal vlom pri Jebačinu. Dobili srno odgovor, da Adamski tega ni priznal, da ni povoda preiskavo proti Adamskemu voditi v tej smeri. Isto se nam potrjuje s praškega policijskega ravnateljstva. Dne 21. t. m. je bil Adamski šc v Kamenici. Mednarodna družba vlomilcev, v kateri so bili Adamski, Koloman Dressler, Edmund Wasinski in Jachym Schwarzer, nima z vlomom pri Jebačinu nič skupnega. Predvčerajšnjim je Adamski povedal. da je jetniškega paznika Kautskega ustrelil Wasinski, ki je s svojo priležnico, neko Poljakinjo, pobegnil iz Prage.
lj Kdo je »nedolžna morilka«, ki je o praznikih sleparila Ljubljančane. O sleparici Mariji Bauer smo poizvedeli, da jc to jako nevarna ženska. Marija Bauer jc bila 24. novembra leta 1906 obsojena v Novem mestu zaradi mnogih tatvin, izvršenih v družbi z Biegelbauerjein Francom. Prišla sta baje iz Zagreba, romala po Hrvaškem, Slavoniji, Kranjskem in Istri ter Primorskem od avgusta do aretacije 11. oktobra leta 1906; potoma je Bauer pohajala hiše in prijelo se je, kar je bilo mogoče, denar, ure, obleka. To je sod-nija dognala na Kranjskem, za druge dežele se menda ni preiskovalo. Obsojena sta bila, ona. na 13 mesecev in on na 8 mesecev, za ujo je sodišče izreklo tudi pripustnost, da se odda v prisilno delavnico. Ona je priznala vse, Biegelbauer je zatrjeval svojo nedolžnost, češ, da ni vedel, da one po hišah krade; bil obsojen zaradi udeleženja pri dobičku. Dne 24. decembra t. 1. je v Begunjah dostala kazen, ker politična oblast tekom 12 mesecev ni mogla dognati njene pristojnosti, je bila izpuščena po naredbi okrajnega glavarstva prosta. Rojena jc baje v Odenburgu 22. januarja 1876. in pristojna v Budimpešto, a listin ni imela nobenih. Magistrat v Budimpešti je ni hotel priznati. Po naši misli politična oblast ni ravnala pravilno, da ji jc omogočila prost delokrog po Kranjskem. Morala bi biti »častno spremljana« do ogrske meje. nc pa biti prosta; vsaj ljubljanski škandal bi bil izostal. Sicer pa je naše mnenje, da je Bauer potovala »ineognito«. Ta ženska mora imeti precej bujno preteklost za seboj, zato je listine raje uničila in si pridejala ime Bauer, ker ji je bil tovariš Biegel-Bauer. Tako se večkrat zgodi. Cc je eno ime že preveč umazano, treba privzeti drugo, šc neomadeževano ime. Odhajajoča iz Begunj je rekla, da gre na Brezje, potem pa v Ljubljano in na Reko. Potoma sc je oglasila tudi pri radovljiškem okrajnem zdravniku, proseč spričevala, da bi mogla v bolnišnico. Seveda ga ni dobila, ker je po-popolnoma zdrava. Zanimivo bi bilo poizve-deti, kje je bila takrat, ko se je izvršil umor v Puntigamu, ker se na dan umora tako dobro spominja.
Ij Ljubljana po potresu. Glasom uradnih podatkov je štela Ljubljana 1.1895. ob času potresa 1373 hiš. Novozgrajenih je bilo v tej dobi (1895 - 1907) 392 hiš; vsled inkorporacije jednega dela Vodmata je prirastio mestu 106 hiš. Ljubljana se je torej povečala v tem času skup za 408 hiš, od teh je bilo demoliranih 150, ostane uporabnih 338. Vseh hiš je zdaj v Ljubljani vštevši 14 letošnjih dograjenih — 1726. Po posameznih letih razdeljeno imamo sledeči pregled o stavbah: Leta 1895.; 5 novih stavb, 236 prezidav, 35 prizidav; 1. 1896. 10 novih stavb, 37 prezidav, 21 prizidav; I. 1897.: 52 novih zgradb, 18 prezidav, 9 prizidav; I. 1898: 48 novih stav, 20 prezidav, 7 prizidav; 1. 1899. : 68 novih stavb, 33 prezidav, 12 prizidav; 1. 1900.: 29 novih stavb, 32 prezidav, 19 prizidav: I. 1901.: 18 novih
stav, 28 prezidav, 13 prizidav; I. 1902.: 12 novih stavb,32 prezidav, 33 prizidav; 1.1903.: 22 novih stavb, 36 prezidav, 22 prizidav ; I. 1904.: 42 novih stavb, 29 prezidav, 27 prizidav ; I 1905.: 32 novih stavb, 35 prezidav, 31 prizidav; I. 1906.: 23 novih stavb, 30 prezidav, 28 prizidav; 1.1907.: 31 novih stavb, 28 prezidav in 21 prizidav. Troški teh stavbenih del so znašati okroglo 31,038.300 K. Razen teh se je popravilo vseh pet župnih cerkev in pri Sv. Jakobu, ter v Ti novem zgradili novi zvoniki. Za stavbne stroške je država izplačala cerkvenim predstojništvom nevračljive podpore ob potresu 220.000 K.
Ij Umrl je mesarski mojster, posestnik in ljubljanski meščan g. Ivan Čeme, star 62 let. Naj v miru počiva!
Ij Silvestrov večer v veliki dvorani hotela „Union" bode jutri zvečer ob 8. uri. Kakor je sklepati po programu, bode večer zelo zanimiv in zabaven. G Jasterzebski poje nekaj krasnih opernih arij, g. karakterkomik Steiner pa nastopi v humorističnih točkah med katerimi je posebno omeniti: ,.Štiri letni časi", velika karakteristična slika. Vojaška godba iz Pulja ima za ta večer lep program.
lj Utonil je sinoči v Ljubljanici 34letni zelo pijači vdani delavec Josip Čelešnik vulgo Florjan, rodom iz Ljubljane. Ljudje so ga malo pred sedmo uro videli pijanega ležati pod Virantovem vrtom. Iz vode so ga potegnili v bližini Marijnega kopališča. Poklicani policijski zdravnik gosp. dr. lllner je konstatoval smrt in so truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
Ij Iz Amerike se je včeraj pripeljalo na južni kolodvor 150 Hrvatov, 30 Mace-doncev in 64 Slovencev.
Ij Mrtvega so našli včeraj zjutraj v hlevu na Krakovskem nasipu 66letnega vdov-Ijenega drvarja Jožefa Dežmana, rodom iz Dul pri Grosupljem. Zadela ga je kap. Na lice mesta došia policijska komisija je odredila, da so truplo prepeljali v mrtvašnico pri sv. Krištofu.
lj Božično drevesce — Prešernu. Nekdo jc prinesel na Prešernov spomenik božično drevesce ter drevesce okrasil s trobojnim trakom.
lj Umrl je bivši sluga filharmoničnega društva g. Malič, član prostovoljnega gasilnega društva. Pogreb je bil danes popoldan.
lj Pevsko društvo »Slovan« se je ustanovilo v Trnovem.
lj Razpis službe veroučitelja. Na mestnih nemških ljudskih šolah v Ljubljani je stalno izpopolniti izpraznjeno mesto veroučitelja s plačilnimi prejemki II. plačilnega razreda. Pravilno opremljene prošnje je predlagati c. kr. mestnemu šolskemu svetu v Ljubljani najkasneje do 21. januarja 1908.
lj Slovensko izobraževalno društvo v Vodmatu v Ljubljani vabi na Silvestrov večer, ki se vrši v torek, dne 31. decembra v gostilni g. Jeleniča »pri Majarončku«. Spored: Godba, petje, šaljivi prizori, srečolov, slovo staremu letu itd. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstop prost. Ker bo zabava izborna, pridite vsi, kateri se hočete dobro zabavati. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor. • Prostovoljni darovi in dobitki za srečolov naj sc blagovolijo poslati k »Majarončku« v društvene prostore, kjer se hvaležno sprejemajo. Čisti dohodek jc namenjen za nabavo društvene knjižnice.
Umrli so v Ljubljani. Anton Podlesnik. posestnik, 77 let, Stari trg 18. — Marija Lu-kančič. Prečne ulice. — Jera Trampuž, gostija, stara 80 let, Radeckega cesta. — V bolnici so umrli: Fran Škufca, lajnar, 65 let. Fran Zgožen, trgovčev sin, 2 leti. — Fran Skoflck, delavec, 53 let. Marija Flore, gostija, 70 let.
Štajerske norice.
š Sv. Križ tik Slatine. Shod dr. Korošcev. Sedai ko je izposloval dr. Korošec za rogaški okraj veliko podporo zaradi uim, hočejo liberalci spraviti tudi dr. Ploia zraven ter odjesti zasluge dr. Korošcu. Ali zna Ploj za te zahrbtne spletke ali ne, se ne ve. Dr. Korošec je pohitel zadnjo nedeljo, dne 29. decembra, med svoje volivce ter priredil zborovanje pri Sv. Križu tik Slatine. Razkril ie vse podle spletke, ki jih uprizarjajo vsi različni njegovi nasprotniki ter govoril obširno o nagodbi. Volivci so navdušeni za svojega poslanca ter sklenili naslednjo resolucijo: »Resolucija na shodu pri Sv. Križu tik Slatine. Volivci, zbrani na shodu pri Sv. Križu tik Slatine dne 29. decembra 1907., odobravajo postopanje »Slovenskega kluba« v državnem zboru, izrekajo popolno zaupanje svojemu državnemu poslancu, g. dr. A. Korošcu in najudanejšo zahvalo za ves njegov veliki trud, da jc dosegel letos za rogaški okraj dvojno izdatno državno podporo ter pomilujejo vse sedmere občinske zastope rogaškega okraja, ki so izrekli zahvalo gosp. dvornemu svetniku dr. M. Ploju, ki takrat za podporo ničesar ni storil. Tudi slovesno obljubijo vsi zbrani volivci, da bodo na vso moč delovali za prospeh »Slovenske kmečke zveze«.
š Šoštanj. (Naskok na posojilnico.) Dne 27. in 29. decembra naskočili so mali vložniki posojilnico in zahtevali izplačilo vloženih hranil. Posojilnica poslužila sc je pravilnih pravic ter zahtevala odpoved, male vloge pa takoj izplačala. Ta naskok jc posledica neresničnega razširjenja vesti, da je g. Ivan Vošnjak napovedal konkurz iu da bode vsled tega tudi posojilnica morala vstaviti izplačila vlog. Hudobnost naših narodnih nasprotnikov ic znana, vendar take hudobnosti nismo od njih priča-
kovali, ker smo bili uverjeni, da se potapljajoči ne bodo poslužili sredstva, da odvrnejo pozornost od sebe. Naj bode za sedaj le ta opazka — podrobnosti slede. Razumno je, da denarni zavodi nimajo vložene hranilne svote v blagajnah nakopičene, marveč jih izposoju-jejo, in tako je tudi pri šoštanjski posojilnici, in ta ima nad 300.000 kron pri kmetih v okraju izposojenih.
Na vsak način hoče umreti. — Ob-strelil se je kakor smo poročali v Loprčicah pri Ormožu posestnik Rakuša. Krogla mu je šla skozi prsi pri rami ven. Težko ranjeni Rakuša zavrača vsako zdravniško pomoč in hoče na vsak način umreti. Vzrok saino-umora je neznan.
k Oornji Grad. Božična veselica bralnega društva je nepričakovano lepo uspela. Ljudstva se je kar trlo. Je pa tudi naša mladina nastopila samozavestno iu pogumno, kakor bi ne nastopili prvikrat, ampak že bogvekoliko-krat. Mladenki Zofka Tolstovršnik in Franica Matjaž ste s čutom in ljubko deklamirali pesmi o Jezusovem rojstvu, fant Franc Jošt ie pa govoril, da jc bilo veselje poslušati. Na podlagi reka: »Vse za vero, dom, cesarja« jc narisal nalogo in delokrog slov. mladine v društvu in doma. Navdušeno mu jc vse ploskalo, ko je sklenil govor z Gregorčičevo pesmijo: »Življenje ni praznik«. Mešani zbor jc divno in izvežbano zapel šest pesmij. Kratek nagovor tajnika in načelnika je zaključil veselico. Dasi jc bila vstopnina samo 20 vin., vendar je blagajna precej narastla. — Kmalu napravimo vesclico v velikem obsegu. Mi mladi, mi gremo naprej!
š Umrl je v Gradcu c. kr. generalnoštabni zdravnik v pokoju, g. dr. Julij Klemenčič.
KmM noulce.
k Otvoritev postajic Kotmaraves in Št. Janž v Rožni dolini. Dne 15. decembra 1907 ste se med postajama Vetrinj in Žih-polje v km. 23 045 črte Št Vid nad G.-Trst c. kr. drž. železnice ležeča poslajica Kotmaraves in med postajama Svetnaves in Bistrica v Rožu v km. 32 729 črte Št. Vid na G. - Trst c. kr. drž. železnice ležeča postajica Št. Janž v Rožni dolini za osebni in prtljažni promet otvorili.
Razne styarl.
O praškem umoru na Sveti večer.
Praga, 30. dec. Včeraj popoldne so pokopali ob velikanski udeležbi jetniškega paznika Kautskega, katerega je kakor znano ustrelil na Sveti večer vlomilec NVasinski. Dozdaj še nimajo sledu o pobeglem morilcu in njegovih sokrivcih.
P a r d u b ic e , 30. dcc. Včeraj ponoči sta bili tu prijeti dve osebi iz Rusije, ki sta govorili poljski. Sumili so namreč, da sta udeleženi ob Kautskevem umoru. Dognali so pa, da sta prijeti osebi nedolžni in so ju zato izpustili.
Umori v tržaški okolici.
Trst, 30. dec. V bližini Povira so našli v soboto mrtvo truplo nekega berača, ki ie prodajal jagode. Dognali so, da je umrl na srčni napaki in da ni bil umorjen, kar se je splošno trdilo. Glede na to, da so v veliki sežanski okolici le 4 orožniki in en postajena-čclnik nastavljeni, zahteva prebivalstvo odločno, da naj store oblasti svojo dolžnost glede na varnost voznikov in prebivalstva
Umor pruskega majorja Schonebecka. Umora je sumljiv stotnik Goeben.
Berolin, 30. dec. Zaprli so stotnika 73. artilerijskega polka Goebena, o katerem sumijo, da ie umoril v Allensteinu majorja Schonebecka. Stotnika Goebena so zaprli na povelje vojaške oblasti in siccr v zapor 37. divizije v Allensteinu. Stotnik Goeben se šc ni udal, da ie kriv. Ko so ga zaslišali prvič, ie stotnik trdil, da ni bil v majorjevi vili ono usodno noč, ko .ie bil major ustreljen. Neki allensteinški meščan je izpovedal pri sodišču, da je videl med 11. in 1. uro ponoči v Schorie-beekovi vili luč. Goeben je postal stotnik 27. januarja 1905. Znan je kot izborcn sabljač in strclec s samokresom. Zena umorjenega majorja se je preselila s svojima dvema otrokoma k neki častniški rodbini. Ustreljenega majorja so pokopali v nedeljo popoldne.
Stavka mornarjev.
B u e n o s A i r e s . 30. dec. Več tisoč mornarjev iu kurjačev stavka. Došla .ie nemška križarica »Bremen«.
Tekmovanj tenoristov Iz New Yorka
poročajo: Laški tenorist Constantine je pozval tenorista Caruso na tekmovanje. Vsak izmed tekmecev naj bi deponiral 10.000 dolarjev. Caruso na ta poziv še ni odgovoril.
Mažari ropočejo. V Budimpešti je veliko vpitje med Mažari. Celih 40 let niso skrivali pred javnostjo, da hočejo pomažariti vse, kar je na Ogrskem nemažarskega. Ma-žarizacija in to neusmiljena, surova mažari-zacija se vidi v vsem javnem življenju na Ogrskem; more se zapaziti v vseh najnovejših šolskih postavah, mažarizuje se z vsemi sredstvi državnih uradov, mažarski jezik se že celo vsiljuje v cerkve; tisočletna imena vasi in krajev se odstranjujejo ter zamenjavajo za mažarska. Vsak novi ministrski predsednik, ki se zbornici predstavi, obljublja ustanovljati mažarsko enotno narodno državo (to je mažarizovati z ognjem in mečem) In ko končno cela stvar pride pred ves omikan svet, Mažari igrajo ulogo razžaljenega in obrekovanega jagnjeta. Že nekoliko dni mažarski listi ropočejo radi avstrijske državne zbornice. „Budapesti Hir-lap" na primer v smešni pozi deklamira: „Doslej smo morali braniti proti cesarskemu vojaštvu, diplomatom in politikom svojo gospodarsko in politično neodvisnost, ustavo, mažarsko narodnost, enotno sv. štefanske krone; in sedaj bodemo morali isto braniti proti avstrijskim narodom. Mažarski narod bodemo morali braniti proti avstrijskim narodom. Nimamo kaj izgubiti razun življenje."
Pametna žival. Pri vožnji iz Butovic v Bilovec se je zlomilo kolo poštnega voza in daleč na okrog ni bilo živega krsta. Poštni voznik si je pomagal iz zadrege na ta način, da je izpregel enega konja, napisal je listek, na katerem je skratkimi besedami opisal svojo nesrečo ter je listek privezal konju na komat. Potem je pognal konja in ljubi konjiček je capljal domu! V eni uri je že bil zopet nazaj in sicer zopet sam pa z drugim poštnim vozom.
Ko ima tat smolo. Komična nesreča se je pripetila neznanemu ljubitelju tujih gosi v Hradku pri Libercu na Češkem. Tamošnji pek je pital dve gosi za božične praznike. Ko je njegova žena prišla te dni zjutraj v hlev, je zapazila, v svoje veliko presenečenje da sta obe goski proč. Še ni bila s svojim tarnanjem pri kraju, ko je ne daleč zapazila ležati denarnico, v kateri je našla 42 kron. Pek sedaj čaka, ali tat pride po izgubljen denar
Poseben pojav. Iz Hodonina na Mo-ravskem se poroča, da tam v zadnjem času veliko ljudij umira vsled kapi. V kratkem času je kap zadela 6 oseb, ki so bile še precej mlade in so zmerno živele. V občinstvu radi tega vlada velik strah.
Čuden kočijaž. V mestu Bleakvodu v Mi-nesotti se jc pred kratkim odigral zelo čudovit, a popolnoma resničen slučaj. Več let jc že tu bival neki kovač po imenu Porter, ki ie nekega dne obolel in kmalu nato umrl. Pred hišo .ie čakalo mnogo ljudi, da ga spremijo k večnemu počitku. Ko se jc začel žc sprevod pomikati, je naenkrat pridrdral mimo avtomobil, katerega so se konji tako prestrašili, da so se splašili ter da je padel vsled tega tudi kočijaž z voza. Konji so dirjali s krsto proti pokopališču, a blizu njega so zavili na drugo stran ter tako izginili ljudem izpred oči. Ker so pogrcbci uvideli, da iih ni mogoče ujeti, so sc vrnili domov. Na veliko začudenje vsega prebivalstva je po preteku par ur došel isti mrtvaški voz v mesto in na koči-jaževem mestu ni sedel nihče drugi kakor mrtvi Porter. Po daljšem času sc jc namreč voz prekucnil v neki jarek in konja sta obstala kakor bi bila zakopana. Vsled silneea sunka sc je navidezno mrtev Porter zbudil ter se ne malo začudil, ko je zapazil, da sc nahaja v krsti. Toda kmalu je spoznal situacijo, spravil ic voz iu konje v red ter sc vrnil v mesto.
Buren shod jc imela 24. decembra ponoči dunajska zadruga izvoščekov, ki se je pečala z obligatorično uvedbo taksametra. Opozicija jc zapustila shod.
Čuden samoumor. V Rovcrcdu jc izvršil dimnikarski pomočnik Silbcrti samoumor s tem, da ie splezal po noči na električne žicc. Zjutraj so ga našli mrtvega viseti na žicah.
KrtfansKo-sactalna nedelja u Varšavi.
Nedeljski počitek v New Yorku. Od nedelje naprej so v Ne\v Yorku zaprta vsa gledališča, vršiti sc nc sme noben koncert, nobeno zborovanje, da cclo godba v restavran-tih iu hotelih je prepovedana. Policija ho prepovedala zabave po klubih in društvih, kakor tudi. da bodo zaprte vse gostilne, to pa najsi bode v Nc\v Yorku kakor tudi v Brooklynu.
Oče ustrelil sina na lovu. Blizu Castlc Ročk, Wash, v Ameriki, sta dva dečka zasledila medveda. Poklicala sta svoega očeta, da bi ga ustrelil. Res so šc našli medveda na mestu. Mlajši sin se napoti proti medvedu, med tem pa oče ustreli, vendar mesto zadeti medveda, ic zadel sina. Ko .ic oče priskočil k sinu, mu jc slednji rekel: »Oče, mene si zadel, pa nisi nič kriv !•< Ko so obstreljenega prinesli domov, jc umrl.
Dimitrij Slavljanski slavi tekoči mesec 501etni jubilej svojega delovanja. Tem povodom gre s 50 svojimi pevci na zadnje svoie umetniško potovanje po Balkanu in Avstro-Ogrski
V zadnjem pismu sem vam naštel glavne voditelje krščansko-socialnega gibanja na Rusko-Poljskem. Zdaj vam bom pa povedal, koj smo delali zadnjo nedeljo.
Ob enajstih .ic vsako nedeljo kurz za agitatorje. Vsako društvo ima pravico poslati na kurz po dva člana, toda nekatera društva jih pošiljajo po več, iz druzih pa tudi včasih nc pride nobeden. Kurze sta vodila poprej gospod dr. Matulevič, duhovnik in tajnik krščan-sko-socialne zveze, ter inženir Piotrovski. Toda letošnjo jesen jc bil dr. Matulevič poklican v Peterburg za profesorja sociologije na tamošnji duhovni akademiji, torej jc vodil kurze nekaj časa g. Piotrovski sam. On je vodil sicer iako spretno in z navdušenjem, vendar so želeli delavci imeti duhovnika v svoji sredi. Slednjič se jim jc želja izpolnila in bili so očividno razveseljeni, ko jim je prelat Go-dlcvski predstavil novega duhovnika.
Kurzi trajajo dve uri, od enajstih do ene. Delavci iu delavke slede predavanju vedno z velikim zanimanjem in potem se razvije vsakokrat živahen lazgovur.
Popoldne je bil še shod krščansko-so-cialnega ženskega društva »Džwignia«. Ve-lika soba v šoli g. Rontalerja je bila popolnoma polna. Sai pa šteje društvo že nad 400 članic, dasiravno obstoji šele eno leto. Danes je bil letni občni zbor. Moških ni bilo navzočih skoraj nobenih.
»Džvvignia« (Hebel) je izobraževalno in podporno društvo katoliških delavk. Tiskano letno poročilo, katero so nam razdelili v dvorani, priča, da je društvo v prvem letu svojega obstoja res veliko storilo. Članic šte.ie do 400. Priredilo se je nedeljske kurze v šoli Rontalerja, kjer se predava veronauk, zgodovina, zemljepisje, prirodoslovje, sociologija, poljski jezik in računstvo. Poslednja dva predmeta se poučujeta v treh oddelkih. Predavanja posluša redno čez sto oseb. Poleg tega se je ustanovil v društvu »krožek samoiz-obrazbe«. Tudi se ie organizoval poduk v petju in godbi.
Poleg tega se je ustanovila knjižnica in izposojevalnica knjig. Knjižnica šteje čez 400 del, med njimi nekaj dragocenih toda žalibog imajo resnejše knjige malo »malo amatosek«, pravi poročilo. Političnih in socialnih listov navaja z imenom osem in pristavi, da so šc drugi, glasilo delavcev »Poljski delavec« se naroča v sto izvodih.
Tudi za strokovno izobrazbo je društvo po moči skrbelo. Priredilo je kurze risanja in kroja. Letos se je zapisalo v začetku leta v šolo risanja 40 učenk, do konca leta jih je na vztrajalo 15; za prihodnje leto je najelo društvo večjo, lepo dvorano, kjer bo prostora za 50 učenk. V šolo kroja se je zapisalo tudi 40 učenk, eno šolo je dovršilo 14, drugo pa 11 učenk.
Dalje je odprlo društvo urad za posredovanje dela. Našlo ie dela za 124 oseb, za delo je prosilo 134 oseb.
Trije zdravniki so brezplačno zdravili bolne članice in nek advokat daje brezplačno pravno pomoč. Za zdravila članicam je plačalo 19 rubljev 76 kopeik.
Nek dober gospod je podaril društvu posestvo, kjer misli društvo prirediti letovišče za bolne članice. Dokler poslopje ni dozidano, je našlo društvo drugje zavetišče 16 članicam, ki so najbolj potrebovale zdravja na deželi. Da ima društvo tudi svojo dvorano, seveda v najemu, se razume.
Razume se, da je društvo priredilo tudi več zabavnih večerov, izletov itd., ki so se vsi izborno obnesli.
Duša tega društva je gdčna. Irena Kos-morska, jako sposobna oseba in navdušena krščanska demokratka, ki je neumorno delavna v raznih društvih in odborih. Njen oče dr. Viktor pl. Kosmorski je po poklicu zdravnik in premožen meščan varšavski, ki sc peča zlasti tudi z denarno organizacijo. On je ustanovil v Varšavi neko hranilnico in posojilnico, ki ima v kratkem času že čez tri milijonov rubljev (do sedem milijonov kron) prometa.
Storila se je že noč, predno se je zaključilo zborovanje v »Džvigni«. Toda ne mislite, da sem s tem že zaključil svoj dan. Zvečer ie še posvečenje delavske dvorane na Pugi. Torej se odpravim še tje.
Danes so ulice izvanredno našpikane z bajoneti in videti ie med policijo neka posebna gorečnost. Ne vem, kaj je temu vzrok? Pred nekaj urami je na cesti, zvani »Novi svet«, ki je najbolj oživljena prometna žila Varšave in v središču mesta, nek mlad človek pri belem dnevu ustrelil na cesti nekega gosposko oblečenega do 601etnega moža. Zločinec je, kot po navadi, zbežal in vzrok zločina je neznan. Sicer se pa taki slučaij pri nas vsak dan in navadno še po večkrat zgode. Mimogrede sem tudi izvedel, da je bilo danes popoldne na ulici Krohmalni veliko streljanje. Krohmalna se imenuje ozka, umazana ulica v starem mestu. Opoldne se je postavil na voglu ulice policijski agent z dvema vojakoma in zahteval od vsakega, kdor je šel mimo, potnega lista. Kar pride mimo sedem mladih moških, spredaj trije skupaj, za njimi pa štirje skupaj. Agent zahteva, naj pokažejo potne liste. prvi seže v žep, kot bi hotel izvleči potni list. a potegne revolver in ustreli agenta. Vojak strelja na tujca, a ga ne zadene, tujec strelja nato na vojaka, a ga tudi zgreši. Nato zbeži vseh sedem moških v neko v bližini stoječo hišo, vojaki inr' policija pa za njimi. Prvi neznancev se je na pragu še obrnil in ustrelil enega vojaka v trebuh, da se je zvrnil, potem ie pa pognal sam sebi krogljo v glavo, da se je mrtev zvrnil na pragu. Potem se je pričelo iz cele hiše streljanje na vojake in na policijo. Vojaki so dve uri obstreljevali hišo, potem pa splezali na streho in od tam udrli v poslopje. Hiša je vsa razstreljena. do 40 oseb ubitih ali težko ranjenih, 120 so jih pa potem vojaki prijeli. Poizvedoval sem, kaj bi bilo vzrok temu dogodku in zvedel, da ni imela zadeva nobenega političnega značaja. Dotični ljudje so bili navadni roparji, ki so imeli v oni hiši svoje gnezdo. Morda je bila zaradi tega dogodka policija bolj oživljena in več patrolj razpostavljenih, ali pa je bil še kakšen drug vzrok.
Praga je varšavsko predmestje, kjer se nahaja največ tovarn in dclavcev. Tu je revo-lucijsko gibanje najsilnejše, tla so najbolj vul-kanična, dogaja se največ umorov in ropov.
Ker je bilo že pozno, sem vzel izvoščeka. Ko me je pripeljal že daleč, daleč iz središča mesta in vozil nekaj časa po pustem polju, |)otem zopet med tovarnami in revnimi delavskimi hišami, obstoji pred našim delavskim domom. Jaz skočim iz voza in podam izvo-ščeku predpisano takso. A on — imel je jako icsimpatično, judovsko fizijonomijo — prične ■eričati, da je premalo iu mu moram dati naj-nanj pol rublja. — »Tako ic taksa,« odvrnem. — »Kai me taksa briga, čemu smo pa prire-lili štrajk?« odvrne mi on. — »Kaj pa mene /aš štraik briga!« — K sreči se je zborovanje
že davilo pričelo, dvorana je bila polna ljudstva, delavci so stali že nabiti po stopnjicah in pred hišo so bile cele gruče. Nekaj delavcev se vrže hitro na juda-izvoščeka, drugi mi pa narede špalir in puste v dvorano.
Obred posvečevanja dvorane je bil že končan, prelat Godlevski je ravno za zabavo pokazoval skioptične slike. Ugaja mi, da se tukai pri podobnih slovesnostih nikjer ne pozna alkoholnih zabav. Ko me gospod prelat zagleda, me predstavi občinstvu in pove na kratko, odkod da sem in kdo da so Slovenci. Delavci me pozdravijo z gromovitim »živio!« Nato se jim zahvalim v kratkih besedah. V skrajnem kotu me pretrga nek močan delavski glas: »Živio svobodni narodi!« in vsa dvorana zagrmi: »Zivio svobodni narodi!« — Meni je postalo toplo, ker je izgledalo vse, kot politična demonstracija. Toda prišlo je tako nepričakovano in neprisiljeno, da ni bilo mogoče tega preprečiti.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 30. decembra.
Pšenica za april.......1318
Pšenica za oktober......10-91
Rž za april.........11 80
Koruza za maj........7 27
Oves za april........8*38
Efektiv: 5 nižje.
80T Ali ste že ponovili naročnino na „Slovenca"? Blagovolite to takoj storiti, da se Vam list redno dopošilja.
Telefonske ln DrzolBonn poročite.
OBČINSKE VOLITVE V ZAGREBU.
Pri volitvah druzega razreda na dopolnilnih občinskih volitvah v Zagrebu je bil izvoljen član hrvaško-srbske koalicije Holjac s 391 glasovi, Starčevičanec Hagenauer je dobil 375 glasov.
DEZELNOZBORSKA VOLITEV NA SPODNJEM ŠTAJERSKEM.
Celje, 30. dec. Na shodu »Kmečke zveze« .ie bil proglašen za kandidata za deželni zbor kmetovalec Alojzij Terglav.
DEŽELNOZBORSKE VOLITVE NA GORIŠKEM.
Gorica, 30. dec. Volitve v goriški deželni zbor se vrše: v splošni kuri ji (6 poslancev), dne 2. marca, v kmečkih občinah (10 poslancev), dne 4 marca, v mestih, trgih, trg. zbornici (7 poslancev), dne 6. marca, in v ve-leposetvu (6 poslancev), dne 7. marca.
ZBOROVANJE HRVAŠKE NARODNE STRANKE.
Zagreb, 30. dec. Včeraj popoldne je hrvaška narodna stranka svoje zborovanje nadaljevala. Sklenilo sc je, da se stranka zbere zopet v Zagrebu dne 3. januarja. Do takrat odbor pregleda program. Tudi popoldne se je sestanka udeležil ban, ki se pa ni nič oglasil.
PREKINJENE OPERACIJE V MAROKU.
Pariz, 30. dec. General Liautey brzojav-Ija, da vsled dežja vojakom ni mogoče marši-rati. Položaj pa ni opasen. Vojaki so dobro razpoloženi.
NESREČA V GLEDALIŠČU.
Pariz, .30. dec. V Valence je nekdo v gledališču pri kinematografovi predstavi zakli-cal: »Ogenj!« Nastala je strašna panika. Ena deklica je bila v gnječi usinrtena, 12 otrok je težko, mnogo lahko ranjenih.
NOVO MESTO NA MARTINEKU.
Pariz, 30. dec. Na Martinčku pod Mont Pelejem, na mestu razrušenega St. Pierre, nameravajo zgraditi novo mesto. Oblasti na Martinčku so dobile od vlade tozadevna vprašanja.
BIVŠA FRANCOSKA CESARICA V INDIJI.
Pariz, 30. dec. Bivša francoska cesarica Evgenija se 8. jan. vkrca v Marzilji in se odpelje v Indijo.
SKRIVNOSTNI MAJORJEV UMOR.
Berolin, 30. dec. Dognali so, da je major Schonebeck umorjen. Sodijo, da je zapletena v umor tudi niajorjeva žena. Schonebeck je bil priljubljen med častniki, a rodbinske razmere niso bile najboljše.
J*" Za kabaretni večer »Ljubljane« so v predprodaji vstopnice v »Unlonovi« trafiki in v traiiki g. Šoukala pred škofijo. Za vse one, ki kupijo vstopnice v predprodaji, bodo rezervirane mize in so mize zaznamovane na vstopnicah. Vstopnice so po 1 K.
MOHORJAlil!
Spominjajte se „Narodne šole" v
Št. Jakobu v Rožu! Parov* »pflom« upravnlilito »Slovenca.4
Učenca
iS£e večja trgovina na Dolenjskem. — Ponudbe pod »Dolenjsko IOO« na upravništvo ..Slovenca". '«2» io ■->
Somišljeniki, preskr-bite, da pride »Slovenec" z novim letom v vse gostilne, v katere zahajate!
2958
f
Zadruga mesarjev in sušil-
cev naznanja vest, da ji je
Ivan Černe
podnačelnik
prominul dne 29. t. m. ob 10 uri zvečer,
Pogreb pokojnika bode dnč 31. t. m ob 3 uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta 29., k Sv. Križu
Ljubljana, dne 30 dec 1907.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nepozabni soprog, oziroma oče. stari oče in stric, gospod
Ivan Černe
vulgo Škerjan
mesar, posestnik in meščan ljubljanski
včeraj, dne 29. decembra, ob 10. url zvečer, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 62. letu starosti izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb dragega rajnika bode v torek, dne 31 decembra, ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 29.
Sv. maše zadušnlce se bodo brale v raznih cerkvah.
Blagega rajnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, 30. dec. 1907.
Žalujoča rodbina.
m
v^ prija
Usem cenj. gostom, odjemalcem prijateljem in jnancem kot vsem bivšim naklonjenim posetnikom letovišča Grand hotela „7riglav" v tjohinju kUčeva hvaležni in prisrčni
prosit nov o leto',
proseč blagohotne naklonjenosti udana	2970 3—1
?old/t<* in	2a/ec
restavracija prI „2ajcu"
Ljubljana, Sodnijske ulice 6.
Veselo in srečno
novo leto
želim vsem svojim cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem in se priporočam za enako zaupanje i v bodoče. Velespoštovanjem 2971 2—1
Anton Breskvar ključavničarski mojster Florjanske ulice 9 Ljubljana.
Dva mizarska pomočnika
in enega vajenca
sprejme takoj v trajno delo Frano Babnik, Studenec št. 9. Posta Dev. Mar. V Polju.	2972 3-1
Ravnokar {e izšel
priljubljeni in koristni
KOLEDAR
za	3799 10-9
kmetovalca
1908
Uredil dež nadzornik J. L e g v a r t. III. zelo
popolnejši letnik z vsebino: Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila o živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev.
Razno perotninarstvo, mlekarstvo, preiskovanje mleko, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Sadjereja,
naprava sadovnjaka. Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmetišld zakoni Hmeljarstvo. Merjenje lesa, prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in
še mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cena ■ poAto K 1*80
Naroča se pri
luanu Bonoču o Liubllanl.
Vsled prihranitve dragega povzetja se naj
znesek naprej dopošlje. Noben vesten gospodar naj ne bo brez tega potrebnega koledarja.
■■■■■■■■■■■■■H

C. kr. oblastveno potrjeno 2010,9 ucilišče za Krojno risanje>
branja desifi
Uufiljans, Stori tri St.28.
e Dobi se tudi kroj po žiuotnl meri. tit
Oprava
za trgovino z mešanim blagom.
že rabljena, se želi kupiti. — Ponudbe na upravo lista.	2960 2-2
Gostilna „pri Slonu"
(Žumru) v Kranju
se odda s I. majem 1908 v
=najem.
Več se izve pri lastnici Tereziji Gogala v Kranju.	2984 2—i
Ivan Bulz, gostilničar in mesar Mirna, Dolenjsko sprejme takoj v pouk 15 letnega	2981 3—1
fanta v pouk
zmožnega pisanja in računstva, pod ugodnimi pogoji. Sprejmo se tudi taki, ki so se že nekaj časa vadili te obrti.
Sprejme se za takoj ve&
mizarskih in ključavnic carskih pomočnikov
v tovarni za hifino orodje (Haus-gerathe - Manufaktur) barona Roth-schfltza v Viftnjigori. 2978 2—i
Kolodvorska restavracija
(Josip Sohrey).
V torek dne 31. decembra
velik Silvestrov koncert.
Sodeluje si. godba pešpolka kralj Belgijcev.
Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 60 vin.
K obilnemu obisku vabi velespoštovanjem 29 5 i-i	Josip Schrey, restavrater.

Koncert pevske zveze iravsklh uflteljeu.
vršil se ie včeraj v veliki dvorani »Uniona« z resnično sijajnim uspehom. Petdeset pevcev z izvežbanimi grli, kompaktnimi glasovi, krasno discipliniranih, očaralo nas je, očaralo pravim, z idealno dovršenim prednašanjem pesmi, ki nudijo vse težkoče, kar si je misliti mogoče v moškem zboru. Vse .ie šlo tako gladko, neprisiljeno, z občudovanja vredno lahkoto, da človek ni utegnil in ni mogel se odtegniti neodoljivi sili efekta celokupnosti posamnih skladb in zasledovati detajle kompozicij. Mogočni ff do najmilejšega pp je v vseh glasovih jednakomerno opiljen, kar oinogočuje dirigentu popolno obvladanje pevskega materijala ua eni in na drugi strani pevcem, da točno slede intencijam dirigentovim. In v osebi g. prof. Vacha imajo ti idealni pevci voditelja, na ko-jem moramo občudovati način dirigiranja, glo-bokouinno pojmovanje in interpretiranje kompozicij, koje je originalno. Pred leti smo culi Križkovskcga »Utopljenko«, izvajano od »Smetane« iz Plzna, včeraj od »Zveze« in tu je bila prilika opazovati različno nterpretacijo in jo primerjati. Vsekakor je bilo včerajšnje prednašanje originainejše in izrazitejše. Ta »ah« mi ostane večno v spominu, strese dušo in srce ... In to je prof. Vacha »ah«. Dalje bi v zboru »Ti samostanski zvonovi« končni pp, posnemajoč pojernanje zvonov ne mogel biti boljši in dovršenejši kot je bil sinoči. Mojstrski, z absolutno točnostjo bil je izvajan zbor »Dar za ljubezen«. Primanjkovalo bi mi prostora, ko bi se hotel baviti s podrobnostmi, saj bi težko kje zasledil točko, o kateri bi se mogel drugače izraziti kakor ugodno. Z jedno besedo, imeli smo po dolgem času zopet v Ljubljani odličen pevski zbor; oko se jc rado-valo ob taki lepi disciplini, vsak je bil na svojem mestu in vselej se je zopet povrnil na isto in med izvajanjem je vse s skrajno napetostjo opazovalo migljaje in geste dirigenta. Uho se je divilo krasoti glasov in kompozicij ter izvirnemu pojmovanju in prednašanju. Hvaležni pevcem in njih dirigentu, častitamo iz srca bratskemu narodu češkemu za ta zbor z željo, da bi se kmalu zopet videli. »Zveza slovenskih učiteljev« poklonila je zboru lepo diplomo. Izročil jo je prof. Vachu predsednik g. Luka Jelene in ma zašepetal nekaj na uho, česar ni bilo razumeti. Obisk je bil prav dober in vendar smo pogrešali ljudij, ki bi bili lahko še zasedli ostale, čeravno ne številne prazne stole. Sosebno umestno bi bilo, če bi se bila koncerta udeležila korporativno naša pevska društva, da bi čula, kaj je petje in da bi jim ti pevci povedali, koliko časa so se vstrajno in požrtvovalno urili predno so nastopili zmago-nosno pot po svetu. Aplavz očaranega občinstva je bil ogromen. Toliko resnične navdušenosti je malokedaj opaziti. Češki učitelji so se zahvalili občinstvu s tem, da so dodali
moravsko himno »Moravenko, jak si krasna!« • • •
Po koncertu se je vršil v veliki dvorani »Uniona« komers, pri katerem je svirala društvena godba. Naval občinstva je bil veli-kansk. Navdušeno je pozdravljal češke pevce učitelje g. profesor Štritof, povdarjajoč, da so s svojo disciplino vzor slovenskim pevcem. V slavnostno razpoloženje je zanesel politiko ljubljanski župan Ivan Hribar. Gospod Hribar je najprej ocenjeval lepo petje zbora moravskih učiteljev, harmonično zborovo celoto in se spominjal prav po nepotrebnem pohodov Žižkovih Husitov, ki so po Hribarjevem mnenju ponosno peli »Kde domov moj«. Gospod Hribar je pravil, da ie med češkimi poslanci mnogo nians — kakor so v zboru pevcev razni glasovi — a kakor se v zboru izlivajo posamezni glasovi v lepo celoto, tako poslanci češkega naroda skupno pojo češko politično narodno pesem. Napil je Cehom — učiteljem Slovencev. Gospod Hribar se je tako zopet pokazal kot netaktnega župana. Kaj so neki poslanci imeli opraviti z moravskimi učitelji in njihovim koncertom. Gospod Hribar bi bil lahko pustil vsiljivo svojo politiko ob strani, in to tembolj, ker so v zboru moravskih učiteljev zastopane razne struje in ne samo Hribarjeva husitska vojska. Gospod župan si jc deruto v češkem taboru upal Ljubljančanom predstavljati za harmonično celoto ter je izražal željo po politični skupnosti slovenski. Take besede se čudno slišijo od moža, ki nosi krivdo, da je bil nekaterim ljudem radi njihovega političnega prepričanja odvzet kruh! Tak mož naj bo o skupnosti tiho! Z neodkritosrčnimi ljudmi ni mogoče nobene skupnosti. Tudi ranjki Žižka se je ogibal neodkritosrčnih ljudij. Hribar bi pri skupni slovenski pesmi k večjemu prav nemuzikalično zagrešil disakorde. Ljubljanskim Slovencem sc je zahvaljeval na sprejemu in velikem obisku koncerta predsednik pevske zveze moravskih učiteljev gospod Dovertel, ki je izjavljal: Polet v Ljubljano je naša tretja umetniška pot. Prva pot nas je vodila v širno nemško državo, obiskali smo Lipsko, Draždanc, Berolin, Norimberk. Na drugi poti smo zopet bili poklicani v najbolj muzikalično mesto, v Lipsko. Sedaj pa smo pohiteli na jug k bratom Slovencem in Hrvatom. Ze naprej smo sc veselili dohoda med vas, a bratski sprejem jc nadkrilil vsa
naša pričakovanja. Slovani slove po svojem srcu, po svojih idealih, a vse presega slovanska pesem. Gospod župan je omenil harmonijo. Da bi bila harmonija vsaj med slovanskimi narodi, da bi dosegli vsaj to harmonijo, da se slovanski narodi med seboj sprijaznijo. Govornik je zahvaljeval vse faktorje, ki so pripomogli k uspehu koncerta, v prvi vrsti se je spominjal zaslug gospoda Pavla Gorjupa, ki je bil z moravskimi učitelji v pismeni zvezi.
Ob himni »Naprej zastave slave«, katero je svirala društvena godba, so češki učitelji vstali in tako pokazali Ljubljančanom, kako se časti narodna himna.
Kvartet »Glasbene Matice« je zapel par pesmi, ko je pa «apel kvartet čeških učiteljev, je vse občinstvo imelo en občutek: da smo Slovenci v pevskem prednašanju še jako zadaj.
* * *
Danes zjutraj so se češki učitelji odpeljali v Trst. Koncert v »Unionu« je tudi v ma-terijelnem oziru izborno vspel. Dohodka je bilo nad 2000 K. Češki pevci so jako hvalili akustiko »Unionove« dvorane. O Veliki noči potuje »Pevska zveza moravskih učiteljev« v Pariš, Marziljo in Nico. Na potovanju bo tri tedne. Zbor ima naučenih 50 zborov in ima vsakih 14dni skupno skušnjo.
ZBOROVANJE UČITELJEV.
DRUŠTVO ZA ZGRADBO UČITELJSKEGA KONVIKTA
šteje, kakor je na včerajšnjem občnem zboru tega društva poročal tajnik, 48 pokroviteljev, 389 rednih in 250 podpornih članov. Število slednjih se je skrčilo, deloma iz nasprotstva do učiteljske organizacije. Blagajnik g. Dimnik poroča: Lani je društvo zaključilo s premoženjem 43.513 K 15 v. Letos znašajo obresti lastnina društvenikov in darovi dobrotnikov 5.326 K 40 v., zapuščina Travnova 10.379 K 92 v. Po odbitih izdatkih ostane okroglo 15.000 kron, čista gotovina znaša torej, če se prišteje lansko premoženje, 58.500 K 58 v. C. F. J. I. ustanova se je izplačala Mariji Osana. Glavnica te ustanove znaša letos vsega skup 6.835 K-lz tega se bodo letos razpisali dve ustanovi po 80 K. Največ dobička nesejo Janka Zirovnika »Narodne pesmi za šolsko mladino«. (Natisnilo se jih je 20.000 komadov). Dobiček teče že od 12. decembra t. 1. G. Dimnik nato z ozirom na napade na društvo, češ, da je ves denar založilo v »Učiteljsko tiskarno«, pove, kje je denar naložen in pokaže hranilnične knjige, torej so tozadevni napadi na društvo ueosno-vani. Vsled tega predlaga Kebej odboru zaupnico. Sprejeto. Izvoli se stari odbor: Jakob Furlan, predsednik; Luka Jelene, I. podpredsednik; Ignac Križman, II. podpredsednik; Jurij Režek, tajnik; Jakob Dimnik, blagajnik; odborniki: Gartuer, Gangl, Schecha,rk, Šija-nec. Na vrsto pridejo predlogi. Gre se za sklep odborov, da naj se zgradbo »Učiteljskega konvikta«, katerega sta obljubili podpirati ljubljanska mestna občina in dežela, počaka, dokler se zgradbeni kapital izdatno poveča. G. Križman želi, da bi se z zgradbo takoj pričelo in tako najlepše proslavil 60-letni vladarski jubilej cesarjev in bi se v novem poslopju lahko praznovala 50-letnica »Zaveze«. G. Dimnik jc iz finančnih pomislekov nasproten. G. Gangl predlaga, da naj se jamejo za konvikt nabirati na deželi prostovoljni doneski, vsak mesec n. pr. po 2 K. Tako bi lahko v treh letih s 144.000 kronami lahko že zgradili svoj »Učiteljski dom«. Drugi dvomijo, da bi šlo s prostovoljnimi doneski. Konečno se na predlog g. Dimnika sklene stvar prepustiti odboru, da o njej razmišlja iu svoie-časno poroča.
DEŽELNO SLOVENSKO UČITELJSKO DRUŠTVO
v Ljubljani je. včeraj zborovalo v »Narodnem domu«. Poročilo predsednikovo (g. Režek) je bilo zelo kratko in klavrno, ravnotako g. Fur-lanovo. Glede na izboljšanje učiteljskih plač se namreč ni ničesar doseglo, ker deželni zbor nc posluje. Na predlog /irovnikov se bodo vršili skupno z učiteljiščniki 4. letnika učiteljski večeri. G. Šega nato pravi, da učiteljstvo visi med Scillo in Karibdo. Napade od svojih starih, odkritih nasprotnikov lahko mirno vtaknemo v žep, drugače pa je, če napadi pridejo iz naše srede same. Nekdo — najbrž g.
Kraševec — je v »Slovenskem Narodu« napadel »Učiteljsko tiskarno« in »Učiteljskega Tovariša«. Pravi, da smo pudclni iu vladni hlapci. To pa ni res, kajti svetovnoznano dejstvo je, da kranjski učitelji stojijo na vrhu odločnosti. Da pa »Učiteljski Tovariš« hodi prava pota, to nam izpričuje njega elegantna pisava in g. Gangl, ki nam je za to najboljši porok. Kraševec, ako te je kaj moža, oglas se tu med nami! Na poročilo blagajnikovo pripomni g. Likar, da je iz tega razvidno, da društvo nima najmanjšega premoženja. Niti 10 vinarjev ud-nine nihče nc plača. Nato predava g. učitelj Pesek iz Štajerskega. O njegovem hujskoval-netn govoru poročamo na drugem mestu. Gg. Maganje in Kaboj menita, da bo »Narodno-socialna zveza« lahka stvar. G. Pesek obljubi, da prihodnjič prinese seboj pravila za to izobraževalno zvezo. Nato se izvoli sledeči odbor: Režek. Jelene, Furlan, Rape, Škulj, Likar, Gregori."., Likozar.
»ZVEZA SLOV. PEVSKIH DRUŠTEV.«
je imela včeraj ob 10. uri dopoldne v dvorani »Glasbene Matice« v Ljubljani svojo V. redno skupščino. Otvori jo podpredsednik dr. Rav-nihar, ki upraviči odbor, zakaj da se ni skupščina vršila v Trstu. Predseduje pa skupščini, ker sc je odpovedal predsedništvu profesor Štritof, ker je bil preobložen z drugimi posli. Tajnik Dragotin Sebenik obširno poroča o društvenem delovanju. Sej je bilo deset. Poklonilo se jc društveno odposlanstvo 19. majnika 1906 pesniku in pisatelju Stritarju, sprejelo 24. junija 1906 koroške Slovence, udeležilo se odkritja Vilharjevega spomenika dne 12. avgusta 1906. Zanimivo je predaval društveni pevovodja g. M. Hubad o izboljšanju petja z ozirom na izgovarjanje. Počastilo jc društvo 19. decembra 1907 velezaslužnega skladatelja Antona Foerster.ia s podoknico, drugi dan mu je pa poklonila društvena deputacija1 srebrni venec. Tajnik naglaša, da v društvih ni dovolj discipline. Ostro graja brezbrižnost društev. Blagajnik Dražil poroča, da je imelo društvo 567 K 67 h dohodkov, 508 K 65 h stroškov, članarine so plačala društva 321 K 20 h, premoženje znaša zdaj 868 K 91 h. Blagajnik naglaša, da so društva glede na vplačevanje jako malomarna. Izmed 41 pevskih društev, ki so v »Zvezi«, je plačalo članarino samo 17 društev. Nanovo sta pristopili dve društvi. O stanju, delovanju in o potrebah posameznih društev poroča upravitelj evidence Slavoj Lebar. Več pevskih zborov ni podalo poročil. V zvezi jc 895 pevcev. — Po kratki debati, ki se je udeleže Rus iz Kranja, dr. Tuma, profesor Štritof in pevovodja Hubad se sklene, da se poročaj o delovanju pevskih društev od 15. septembra do 14. septembra. O ustanovitvi pevskih šol poroča Rus iz Kranja. Predlaga, naj bi sc ustanavljale pevske šole po onih krajih, kjer so na Slovenskem srednje šole, in sicer v Trstu, Idriji, Kranju, Novem mestu, Celju in Mariboru. Bile bi naj te šole_ podružnice »Glasbene Matice«. Profesor Štritof pravi, da se je proučavalo to vprašanje že v »Glasbeni Matici«. Tudi ministrstvo želi, da bi sc to izpeljalo. Zvezin pevovodja Hubad: Vprašanje sega globoko v temelj pevske organizacije. Res, da se uče v takih šolah otroci, a iz njih postanejo izurjeni pevci in pevke. Ta organizacija je tako potrebna, da se tekom deset letij raztegne prav do juga Dalmacije. V Gorici krasno in z lepim uspehom dela šola. V Novem mestu je prav dobro uspevala šola. Prekiniti je morala vsled obstrukcije v deželnem zboru. Spomladi se vr-še posvetovanja glede na to, da se zopet otvori. V Kranju jc stvar precej lahka. Rus je prav dober pevovodja. Prevzel bi pouk v teoriji, gospa profesorjeva Pirnatova za gla-sovir in za solo-petje. Tudi v Idriji so ugodna tla. V Celju je zbrala učiteljica Moosova nad 40 deklic in dečkov, kjer jih v »Narodnem domu« že drugo leto poučuje brezplačno. Na Primorskem nam ie upoštevati Trst. V »Narodnem domu« bi se že dobil prostor za šolo. Tudi moči so na razpolago. Poučeval bi teorijo in petje učitelj Engelmann, glasovi r Šincelj, ki je popolnoma usposobljen. Mladina bo gotovo rada sodelovala. I jubljan-cani že radi plačajo članarino, blizu pa ne prihajajo radi, čc ni ravno kakega pretepa ali prepira. Zato so tudi občni zbori »Glasbene Matice« slabo obiskavani. Sporazumno z
»Glasbeno Matico« naj bi priredba »Zveza« tečaj za pevovodje. Dobro bi bilo, da bi se udeležili tudi mladi gospodje takih tečajev. Predavalo naj bi se več dni, in sicer o metodiki pouka, o glasbeni teoriji, metodika začetnega pouka v petju. Pravilno izgovarjanje slovenskega jezika in deklamacija. Študije slovenske glasbene literature. Predavanje o harmoniji in kontrapunktičnih skladb. Najmanj en teden bi bil potreben. Pevska društva naj goje petje. Manj je takih pevskih društev, ki zamenjavajo pevsko s pivsko. Ce jili je še kaj, je boljše, da se napravi ž njimi konec. Sklene se, da podpiraj »Zveza« »Glasbeno Matico« pri ustanovitvi pevskih podružnic in razmišljaj in sklepaj o ustanovitvi tečajev za pevovodje. Določitev časa in kraja za prihodnjo redno skupščino se prepušča »Zvezi-nemu« odboru. S 6 proti 12 glasovom se odkloni predlog predsednika »Zvona« Zirkel-bacha, da bi se priredila skupščina ob razvitju »Zvonovega« praporja 29. junija. Rezko je ugovarjal dr. Tuma: Naš prapor mora biti delo v šoli za povzdigo slovenske pesmi. Ne smemo združevati veselic, ki so namenjene širokim masam, s kulturnim delom. Zaman je ugovarjal »Zvonov« predsednik ljubljanski občinski svetnik Zirkelbach, češ, da se »Zvonov« prapor razvije 28., skupščina bi naj pa bila 29. junija. Sklene sc, da ostane letni prispevek neizpremenjen. Prične se volitev predsednika. Ker izjavi profesor Štritof, da nikakor ne sprejme predsedništva, se preloži skupščina na popoldne ob treh. Popoldne se konstatira, da je zastopanih na zborovanju 16 društev. Po daljši debati, v kateri ostro biča dr. Tuma po nemškem liberalizmu običajni sofizem, da se vsak boji dela, ki je za ljudstvo, ki vleče plačo na mesec. Obžaluje, da pridejo glede na predsedstvo samo Štritof, dr. Ravnihar in Dražil. Nato obdela vsakega posebej in naglaša, koliko dela da ima. Odločno se brani prof. Štritof. Predsednik je Glasb. Matice« in piše učno knjigo. Dr. Ravnihar pravi, da je v štirih odborih, kjer ga potrebujejo. Tudi Dražil se brani. Kot blagajnik »Zveze« veselo deluje. Dr. Tuma apelira na dr. Ravniharja in pravi med drugim: Odvetnik dobi časa kolikor hoče. — Dr. Ravnihar izjavi, da se klanja apelu dr. Turne. Ploskanje. Ostale volitve se hitro izvrše. Pevovodja Hubad, namestnik Pahor, osem je ljubljanskih odbornikov, in sicer: Šibenik, Rape, Dražil, Novak, Lebar, Šturm, Zirkelbach; iz-venljubljanski odborniki so: dr. Tuma za Goriško, Caherl za Štajersko, Cotič za Trst, Stangi za Koroško, Rus za Kranjsko, pregle-dovalca računov pa Knific in Golob. Nato se na predlog pevovodje Hubada izvoli za častnega člana »Zveze« ob njegovi 701etnici gospod Anton Foerster. Zirkelbach pravi, da je bil zjutraj pravzaprav odklonjen njegov predlog s 7 proti 9 glasovom. Dvignili so proti roke tudi, ki niso imeli pravice, da glasujejo. Predsednik dr. Ravnihar: Pravico glasovanja imajo tudi odborniki. Dr. Tuma: Predlog jc bil odklonjen. Naj se torej popravi v zapisniku številka 12 z 9. Pridejo časi, ko se sploh ne bodo stavljali taki predlogi. Šturm predlaga. naj dobe pevci, ki delujejo deset let, srebrni, oni pa, ki delujejo petnajst let, zlat znak, kar imajo hrvaška in češka pevska društva. Dr. Tuma: Take premije so znak nazadn.iaštva. Največje darilo pevcu je, da nastopi pri prireditvi. Danes je faktično tako, da je sram akademično izobraženih mož, da bi peli poleg priprostega moža, ko prilezejo v IX. razred. V VII. razredu nimamo nobenega, da bi pel. Z zlatimi križci ne privabimo nobenega hofrata v naš krog. Ce imamo mladino, pustimo starino. Feldstein nekaj zago-drnja v ozadju. Ne čuje se, kaj da govori. Samo to je razumeti, da pripoveduje nekaj od vun metanja v »Unionu«. Dr. Ravnihar in Hubad: To ne spada sem. O tem se ne govori tu. Feldstein umolkne in lepo molči do konca. Šturm umakne svoj nujni predlog in želi, da sklepa o njem odbor. Šturm umakne tudi drugi svoj predlog, da naj bi izposlovala »Zveza« pri vojnem ministrstvu, da sodelujejo vojaške godbe pri prireditvah društev po nekaterih stvarnih pojasnilih »Zvezinega« pevovodje Hubada. Ker je dnevni red izčrpan zaključi predsednik dr. Ravnihar skupščino.


C. kr. privileg. občna
ASSICURAZIONI
zavarovalnica v Trstu
GENERALI
ustanovljena leta 1831, se priporoča za zavarovanja proti
Istlill« Ia 4- III VB irl oiii gK
blagajn, zalog blaga, pohištva ter sploh vseh vrednosti. fežsss®^?
Zavarovanih je pri tej družbi proti tatinskemu vlomu nad 2500 najodliCnejših denarnih zavodov monarhije, mod temi nad 150 hranilnic, posojilnic, javnih uradov ter bank na Kranjskem.	2884 4- 3
$3T Glavni zastop v Ljubljani, Sv. Petra oesta štev. 2, v lastni hiši. 1»
Podružnica i v Spljetu. i	Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 priporoča promese na kreditne srečke ... k K 18*—, žreb. 2. jan., glavni dobitek K 300.000 ,, „ srečke reg. Donave k K 10'—-, , 2. jan., , „ K 140.000 „ „ zem. kredit, srečke k K 5-50 , 7. jan., „ „ K 100*000 Vse tri promese skupaj samo 32 kron. Obrestuje vloge na knjižioe in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 4i/2°/o. vloge na tekoči račun proti SOdnevnfi odpovedi po 5°/o-	Podružnica i v Celovcu* s
Delniška glavnioet i i 81 2.000.000. o i		s Rezervni fond i t 1 ! K »00=000. ! ! !
Razpis cerkvene zgradbe.
Razpisuj* se
zmanjševalna dražba za zgradbo nove župnijske cerkve v Dola pri Hrastnika
na dan 8. prosinca 1908, in sicer ob 9. uri dopoldne v župni&ču v Dolu.
Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na ogled v župnijski pisarni v Dolu od dne 23. decembra 1007 nadalje.
Oddala se bodo le posamezna dela, ako bodo okoliščine le količkaj ugodne, in sicer so proračunjena:
1.	Dninarska in zidarska dela na....................70847 51	K
2.	Tesarska dela na............................652474	.
3.	Krovska dela na....................1000 —	,
4.	Kamnoseška dela na..........................5864 —	„
5.	Kleparska dela na . . .......................2145 64	„
6.	Podobarska dela na..........................2460 —	.
7.	Strelovodi na................................450 —	„
8.	Mizarska, ključavničarska, steklarska in barvarska dela na	8363 —	„ 0. Tlakarska dela na .... '........ .	3836" —	,
Skupaj . . 101490 89 K
Cerkveno-stavbeni odbor v Dolu,
dne 23. decembra 1907.
Anton lfeternik
2944 3—3	župnik in načelnik stavbenega odbora.
ie©©©©©©©©©©©©©e©©©Mis«9®©©©©©©©
Rod! Inventure
se prodaja vse vrste blaga globoko pod nabavno oono.
Posebno še:	2943 6-4
Kožuhov, jopioe za dame in koijerji, S kakor tudi kožuhov, sako za go- 9 spode, kožuhi za mesto in potovanje. 5 Angle&ko skladift&e oblek 9
O. Bernatovič
LJubljana, Glavni trg 5.
»aaaaaaccccccccccicccccccccccccc«
Miiiiiini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiitiitii*«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit)iiii(iiiiiiitiiiiiaiiiiiii*iiiii*iiiiiiiiiiiitiiiiiiii*iiitiiiitiiiiiiaiiiuiiiiiiii»'«
Oglarji,
ki znajo kdpe delati, dobe takoj trajno službo.	2926 3-4
Vprašanja naj se naslove na g o z d n o oskrbnifttvo barona Lanna,
Granau, Almtal, Gorenje Avstrijsko.
Prima trboveljski in dolenjski "£S
Kosovni premog Srednokosni premog Orehovni premog Grui&ni premog
po najnižjih cenah — na cele vagone po premogo-kopnih cenah — priporoča lastnik premogokopov J. PAULIN, glavna zaloga premoga v Ljubljani, Nova ulica St. 3.	2737 6
mm
ssssamsi
Ivan KM
Mur ii izdelovntelj cerkvenega! m orodja ln posode
•• priporoča velačast. cerkvenim pradttejniltvaM v obilna naroČila ter ti moji naznaniti, da se nahaja njtfova
delavnica
odslej n«
CHzabefnl cesti
oo. Jezuitov in )«!«il»ama. seg s
SISB88SSSS89

Popolna oprema za novorojence, otroško perilo
za vsako starost v zalogi priporoča znana trgovina perila
C. J.Hamann, Ljubljana.
Parilo lastnega izdelka. ^ 1870 ustanovljeno 1670. ^
Sprejmem takoj bolj priletno
I^cljapico
katera je zmožna samostojnega gospo- ' dinjstva.	2y53 3—3
J. Kraftovio,trgovec,Jesenice,Gorenjsko, i
C. ln kr. dvorni založnik In papeiev dvorni založnik
lekarnar Plccofti, Ljnbljaiii
,	Dunajska ceata (lekarna pri angelja)
r ii i n	epctovMo odRkovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke: =====
Salmijakove pastUe.gghHl
pavost in kašelj, razkrajajo sliz.
1 S k a t J j i c a stane 20 h, 11 škatljic stane 2 kroni.
■^olovnotn ,7)«« vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede In slabotne
lieieZDttiU VII1U otroke< |ahko prebavljiv železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni. Poštni zavoj s 3 steklenicami K 06) franko zaboj in poštnina.
TiMlrtnra vn. »olnrlpr ic »e'0*1« krepllno, tek vzbujajofie, prebavo in odprtje
AinKl»Ura r.n Žfiuum telesa pospešujoče sredstvo. 1 steklenica 20 vin.
—— Naroi io so točno IzvrAe proti povzetju. ————
„Antirrheumon" ns:ičbe0,^;dbstS,noPrgoti
trganju In podobnim revmatičnim bolečinam. 1 steklenica stane 50 h.
j/atoltiRo
l\ v Ljul
Mama
i= 1 š
r
| =
S
IJ 11
i i ii
s i I
Ljubljani.
ZA BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA
najprimernejše knjige leposlovne, umetniške in druge vsebine ima v zalogi »Katoliška Bukvama" v Ljubljani. Zaloga je tako izbrana in mnogovrstna, da bo ustreženo vsem potrebam; tudi za mladino je preskrbljeno v vsakem oziru.
Poleg knjig imamo veliko izbiro
umetniških slik z okvirjem In brez okvirja;
slike so deloma razstavljene v velikem prodajalniškem in pisarniškem lokalu poleg stolne cerkve.
Oileda si jih lahko vsakdo brez vsake obveznosti;
na zahtevo se razkažejo tudi slike, hranjene v skladišču.
Istodobno priporočamo novosti domače zaloge:
Malo življenje. Povest. Spisal dr. Franc Detela. (Ljudska knjižnica IV. zvezek.) K 1—, vez. K 1 90. —- Reči smemo, da ni kmalu kaka slovenska povest vzbudila toliko zanimanja kakor ravno ta; izobraženec jo bo čital z istim zanimanjem kakor priprosto ijudstvo. — Opozarjamo samo na ocene slovenskega časopisja.
Knjigovodstvo. I. del. Spisal Ivan Podlesnik. Cena lično vezani knjigi K 3'20. Knjiga obsega vse potrebne vzorce in tabele, ter odgovarja popolnoma današnjim zahtevam. 1. del je tudi sam zase celota in se deli v štiri pododdelke: „Knjigovodstvo za društva", knjigovodstvo za »Čebelice", »knjigovodstvo za mladeniče" in »knjigovodstvo za gospodarje". Za društva, trgovce, obrtnike, sploh za vse tiste, ki imajo samostojno gospodarstvo, dalje za one, ki se hočejo hitro in temeljito priučiti knjigovodstva, je knjiga neobhodno potrebna.
Kobzar. »Leposlovne knjižnice". V. zvezek. Izbrane pesmi Tarasa Sevčenka z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. ,'revel Jos. Abram. Cena vezane knjige K 3 60. Taras Sevčenko je največji maloruski pesnik. Ker je živel s svojim narodom, * je tako spoznaval in spoznal njegovo dušo popolnoma. Zato pa veje skozi vse Sevčenkove pesmi pristni narodov duh, katerega je znal pisatelj spojiti mojstrski z umetnim pesnjevanjem. Ta knjiga — nekaka antologija Tarasa Sevčenka — je ena najboljših slov. knjig kar jih je izšlo v zadnjem času v tem okviru in je želeti, da si jo omislijo najširši krogi slov. občinstva, kajti po njej bodo se približali našemu bratskemu maloruskemu, do sedaj večini še zelo maloznanemu narodu.
Društvenim In dragim zborom
za uporabo pri zabavnih večerih in drugih prilikah priporočamo dva nova venčka narodnih pesmi; kot prvega navajamo:
Meftani in mo&ki zbori I. zvezek. Uglasbil Jakob Aljaž Cena 60 v. Gotovo bo ta zbirka našega najbolj priljubljenega ljudskega skladatelja vsem krogom in za vse prilike dobrodošla. Obsegala bo v celoti 9 moških in 9 mešanih zborov; škoda le, da moremo to leto izdati vsled preobilega dela v tiskarni samo šest zborov in sicer tri mešane in tri moške. Drugi zvezek te zbirke bomo izdali kakor hitro nam bo mogoče. Zbori so deloma na novo uglasbeni, deloma so pa drugi natis že več let razprodanih „14 zborov", ki so našli vsestransko pripoznanje.
Venček narodnih pesmi za me&an zbor. Uglasbil Alojzij Mihelčič. II. zvezek. Cena 50 v. Založila »Katoliška Bukvama" v Ljubljani. — Tudi to zbirko bodo naši zbori s prav dobrim uspehom porabili. Skladatelj pozna pravi ljudski posluh in ima v tem pogledu veliko zaslugo; upamo, da nam poda v svoji marljivosti še marsikaj porabnega. — Dobi se tudi še „Prvi venček" te zbirke za isto ceno 50 v.
Spillmanove povesti. XIII. zvezek. »Boj in zmaga". Kdor ima kake prejšne zvezke te priljubljene pripovedne zbirke, bo rad sprejel tudi to novo povest. Poleg Krištof Šmidovih spisov je to najboljša mladinska pripovedna zbirka v slovenskem jeziku. Cena XIII. zvezku je 60 v, vez. 80 v.
Cerkvenim zborom priporočamo:
»Litanije presvetega sroa Jezusovega«. Za ljudsko petje zlozil Anton Foester. Op. 73. Tretji po cerkvenem molitveniku popravljeni natis. 40 v in pa: Lavretanske litanije Matere Božje. Za ljudsko petje zložil Anton Foester. Op. 17. Tretji po cerkvenem molitveniku popravljeni natis 40 v. Oba zvezka sta porabna za mešane, kakor tudi samo za ženske in samo za moške zbore. Rodila jih je živa potreba, ker nimamo Slovenci še nobenih litanij zloženih po novem cerkvenem besedilu. Poje jih lahko vsak tudi manj izvežban zbor; da so pa kljub svoji lahkoti in priprostosti pravi umotvor, nam jamči ime velezaslužnega gospoda skladatelja.
Znani slovenski skladatelj č. g. Klmovec piiei NI ml treba zgubljati besedi o vrednosti teh — sicer preprostih, pa umetniiko zamišljenih skladeb. — Le na lepo gradacijo v harmoniji In napevu pa tudi v besedilu naj opozorim.
Katoliftka Bukvama v Ljubljani.
miitititisiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiintti: )>i>iiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiisiiiiiiiiiiiitniinitiiiiiitsi(fmmiifi
š i
s
s i
lj Š