Leto LXXIII, st. 4 PoSfnfaa plačani v gotovini m DU Porfgebfllr 6ar BeiaUt Preis • Cena L 2 OrsdnUtv« > npravai LJubljana, Kopitarjev« I. Tolefon tt«l—JSM. lleaaiiu naročnin« O IU. n Oefc. rad. Lijubljms 1U.M0 m narofinlno ln 10-394 u Inserat«. ItkljuAno ta-■toputvo ca otrlase (i Italije ls Inozematvai OP] B. A. M liano, • • UlilUA STahlrelGlie Ortschaften in lothringen und im Elsass befreit Front zvvischen Saargemiind nnd dem Rhein in Bevvegung — Dcutschc Truppen dringen in den Vogesen vor — Schvvere Kampfe nordvvestlich Ravenna — Schlacht um Budapest geht weiter — Starke sovvjetische Angriffe zuriickgeschlagen DNB. Aus dem FBhrerhauptquartier, 5. Januar. Das Oberkommando der Wehr-mach gib t bekannt; Die Schlacht in den nordlichen Ar-d e n n e n hat sich gestern noch ge-steigert. Im zusammengelassten Feuer aller Waflen lielen sich die erneut zum Durclibruch ansetzenden amerikanischen Divisionen schon nach geringer Anfangs-erfolgen wieder lest. Im Raum von Bastogne halten unsere Panzerverbande ihren starken Druck auirecht. Feindliche Angriiie scheiterten. Die Front zvvischen Saargemiind nnd dam Rhein ist in Bevvegung. Trotz der Gegenangriffe der inzvvischen heran-geftthrten feindlichen Verbande sind un-sere Truppen, besonders in den unteren Vogesen, vveiter im Vordringen. Neben zahlreichen Orten in Lothrin-g c n vvurde die Stadt W e i s s e n -b u r g im Elsass von Feind beircit, die L a u t e r nach Siiden iiberschritten. 76 Panzer und Panzerfahrzeuge vvurden gestern im Wes!en erbeutet oder vernichtet, auch zahlreiche Geschiitze und Kricrfsjerat aller Art iielen in unsere Hand. In Mittelitalien dauern die schvveren Abwehrkample an. Im Raum nordlich F a e n z a behauptetcn unsere Truppen das Fcld gegen die fcindlichen Durchrubchsversuche Nordvvestlich Ravenna stehen sie in schvveren Kamp- ien gegen vorgestossene feindliche Verbande. Die Schlacht tim Budapest geht vveiter. Die deutschen und ungarischen Verteidiger sehlugen auch gestern starke feindliche Angriffe am Ostiand der Stadt zuriick. Uin einzelne Einbruchsstellen vvird noch erbittert gekampft. Den zwi-schen dem G r a n und Gross-Stel-f e 1 s d o r f angreifenden Bolschevvisten blieben nennensvvcrte Erlolge versagt. Eine bolschevvistische Kampfgruppe, die in unsere Stellungen eingebroehen vvar, vvurde im Gegenangriff durch unsere panzer abgeschnitten und vernichtet. Starke Verbande deutscher Schlachtflieger untcrstiitzten auch gestern die Kampie des Hceres in Ungarn und seizten 18 Panzer ausser Gelecht. 30 sovvjetische Flugzeuge vvurden vernichtet, davon 26 in Luitkampien durch unsere Jager und Schlachtllieger. In Kurland scheiterten s&dlich Frauenburg mehrere ortliche Angriiie der Bolschcvvisten. Am gesfrigen Tage vvaren iiber dem Reichsgcbiet nur kleinere Verbande feindlicher Tiefilieger. In den Abendstunden, und ura Mltternacht grii-Icn schnelle britisehe Kamplllugzeuge erneut die Reichshauptstadt an. Das Feuer unserer Vcrgeltungsvvalicn aui London vvurde verstarkt. Boji na ia&rskcsn in na Balkanu Berlin 5. jan. Težišče bojev na Madžarskem je bilo pri Budimpešti in v južnoslovaškem mejnem ozemlju. Po poslednjih poročilih iz madžarskega glavnega mesta so pričeli boljševiki brezobzirno bombardirati notranje mesto. Tako je bilo več krasnih zgradb v mestni četrti ob kraljevskem gradu težko poškodovanih ali uničenih. Ko 60 se krvavo izjalovili sovjetski napadi z zapadne strani, je preložil sovražnik težišče svojega navala na vzhodni rob nemško-modžarskega obrambnega obroča. Zapadno mostišče pa napada sovražnik s krajevno omejenimi sunki samo še s severa in juga. Branilci pa so tudi v sredo odbili vse napade. Močno so jih razbremenili nemški borbeni letalci. Razen v vojnem poročilu omenjenih 34 sovjetskih oklepnikov in preko 500 vozil, ki so jih uničili nemški borbeni letalci, so razbili še 17 topov ter uničili 9 protiletalskih postojank. Posebno uspešno je napadal nadporočnik Hanneinann, ki je uničil 6 sovjetskih oklepnikov, medtem ko je razbila neka druga jata borbenih letal nadaljnjih 13 sovražnih oklepnikov. Ob južni slovaški meji so boljševiki na široki bojni črti pritiskali proti severu. Ko so se njihovi prvi nočni probojni poskusi izjalovili, so nekoliko časa mirovali ter so nadaljevali s svojimi napadi šele popoldne ter izvedli krajevne sunke med Granom in Iti-mavsko Soboto. Toda tudi ti sunki so bili brezuspešni. Dalje vzhodno od tod so izvedli nemški gorski lovci uspešne protinapade pri Kalosi, grenadirji pa so očistili južno od ceste Užhorod-Ko-šice neko nadaljnje sovražno vdorno mesto. Ti menjajoči se boji na Madžarskem so nastali zaradi trajnih visokih sovjetskih izgub. V decembrskih dneh so izgubili Sovjeti na tem področju po doslej še nepopolnih podatkih več kot 530 oklepnikov, 600 topov, 1200 mino-metalcev, strojnic in oklepniških pušk ter preko 2800 ujetnikov, preko 14.000 mrtvih in približno trikrat toliko ra njenih. Na Balkanu je prišlo zaradi velike ga snega samo do brezpomembnih spo patlov samo v Slavoniji, kjer so se utrdile močnejše tolovajske skupine ob južnem obrežju Drave. Pri Virovi-tici so nadaljevali kozaški oddelki ruske osvobodilne armade skupno s hrvaškimi četami svoje očiščevalne nastope. Razbili so v njihovih postojankah žilavo se braneče tolpe ter zaplenili številno orožje in velike količine vojnega gradiva in zalog. Budimpešta se lo upirala do skrajnosti Berlin 5. jan. Mednarodni poročevalski urad poroča iz Budimpešte: Kljub temu, da so postali boljševiški napadi proti vzhodnim zunanjim okrajem madžarske prestolnice silo-vitejši, je ostal položaj isti kot prejšnje dni. Širok obrambni pas se drži kljub vsem bombardiranjem kot mogočen zid proti boljševiški poplavi. Nikjer niso mogli oblegovalci predreti obrambnega pasu. Skupine hiš, ki^ so bile po popolnem uničenju za prište-denje sil in osredotočenje obrambe doslej izpraznjene, ležijo daleč od glavne odporniške cone, pred katero se nahaja gosto omrežje globoko razčlenjenih in dobro zavarovanih oporišč. Notranje mesto je trpelo samo zaradi sovjetskega topniškega ognja ter letalskih napadov. Kljub temu, da imajo boljševiki iz pogozdenih gor zapadno od Budimpešte pogled na vse notranje mesto, so usmerili svoje težke tojiove' na same reprezentativne mestne četrti ter razbijajo ne le trgovske predele, marveč uničujejo tudi nenadomestljive kulturne dobrine. To so sami objekti, ki nimajo z vojnim vodstvom ničesar skupnega. Tako so zadele sovjetske granate razen mestne hiše tudi znamenito glavno župnijsko cerkev. Prav tako sta pod ognjem sovjetskega topništva tudi ribiški predel ter poslaniška četrt. Po novejših poročilih je bil kraljevski grad poškodovan z granatnimi drobci le na zadnji strani. Ob dobri vidljivosti so vrgli sovjetski borbeni letalci bombe tudi na idiličen Margaretin otok ter na zgradbo parlamenta. V zunanjih okrajih na zapadnem obrežju Donave so utrpeli boljševiki zaradi križnega ognja nemškega orožja tako visoke izgube, da včeraj nikjer več niso napadli z večjimi oddelki. Nemška in madžarska pehota pa je s podporo oklepnikov in napadalnih topov navalila na nekatere predele v predmestju, kjer jo prišla neka boljševiška skupina preblizu obrambnega obroča. Z ročnimi granatami je bilo odstranjenih več odpornih gnezd. Izredno trdi so bili boji podnevi in ponoči ob vzhodnem robu mesta, kjer iT Lotaringiji in Alzaciji osvobojeni mmgi kraji Premikalna vojna mod Saargemiindom in Renom — Nemške čete prodirajo v Vogezih — Težki boji severnoznhodno od Ravcnne — Bitka za Budimpešto traja dalje — Močni sovjetski napadi odbiti Fiihrerjev glavni stan, 5. L DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih 6il javlja: Bitka ▼ severnih Ardenih se je včeraj ie stopnjevala. Ameriške divizije, ki so ponovno hotele izsiliti prodor, so že po majhnih pričetnih uspehih obležale v osredotočenem ognju vsega orožja. Na področju Bastogne naši oklepniški odddelki nadalje "močno pritiskajo. Sovražni napadi so se izjalovili. Na bojišču med Saargemundom in Renom vlada premikalna vojna. Kljub protinapadom medtem dovedenih sovražnih oddelkov naše čete nadalje prodirajo, predvsem v spodnjih Vogezih. Razen Ucvilnih kraiev ▼ Lolaringiji smo osvobodili mesto Weissenburi< ▼ Alzaciji ter prekoračili L a u t e r proti jugu. Včeraj smo zaplenili ali uničili na zapadu 76 oklepnikov in oklepnikih verz ter razen tegn zaplenili številne topove in vsakovrstno vojno gradivo, V srednji Italiji se nadaljujejo težki obrambni boji. Na področju severno od F a e n z e so obdržale naše čete položaje vkljub sovražnim probojnim poskusom. Severnozapadno od Ravenne so v tež- kih bojih s prodirajočimi sovražnimi oddelki. Bitka za Budimpešto traja dalje. Nemiki in madžarski branilci so odbili tudi včeraj močne sovražne napade ob vzhodnem robu mesta. Za posamezna vdorna mesta se še ogorčeno borimo. Med Granom in Rimavsko Sobo-t o napadajoči boljševiki niso dosegli omembe vrednih uspehov. Neko boljševi-šlio bojno skupino, ki je vdrla v naše postojanke, smo s protinapadom naših oklepnikov odrezali ter uničili. Močni oddelki nemških borbenih letalcev so tudi včeraj podpirali boje vojske na Madžarskem ter uničili 18 oklepnikov. Uničili smo 30 sovjetskih letal. 26 od teh so jih uničili v letalskih bojih naši lovci in borbeni letalci. V Kurlandiji se je južno od S a I-d u s a izjalovilo več krajevnih boljševiških napadov. Včeraj so bili rad Nemčijo le manjši oddelki sovražnih nizko letečih letalcev. V večernih urah ter o polnoči so hitra britanska bojna letala ponovno napadla Berlin. Ojačili smo ogenj našega povračilnega orožja na London. »Ukaz ure« Prvi letošnji članek dr. CedSsbelsa v »Raichu« Berlin, 5. jan. Minister dr. Gobbels se bavi v svojem članku v prvi letošnji številki tednika »Das Reich« z razvojem v poslednjih mesecih ter pripisuje ugoden preobrat položaja moči in uvidevnosti nemškega naroda. Nemčija je doživela, tako izvaja minister med ostalim, v treh preteklih mesecih svoj ponoven vzpon. Svet ugotavlja to danes deloma z občudovanjem, deloma pa tudi s strmečim ogorčenjem. Če raziskujemo razloge, ki so dovedli do spremembe vojnega položaja v poletju in jeseni preteklega leta, potem jih najdemo predvsem na področju nemške vojne morale. Ona je bila pogoj vseh tehničnih in organizatoričnih korakov, ki so dovedli že do gotovega uspeha in ki bodo dovedli tudi do končnega uspeha. V uri največje preizkušnie je imela Nemčija vodjo, ki je zvesto in neomajno vztrajal v svojem zgodovinskem cilju, ki ga je tudi v največji sili smatral kot od Previdnosti podeljen nalog, ki ga mora neovirano od glasnega kričanja sovražnega tabora izpolniti in ki mu jc posvetil vso svojo salo, svojo voljo, svojo fantazijo in evoj genij. Njemu ob strani so stali sodelavci, ki so prisegli na njegovo osebo in njegovo delo in ki so bili pripravljeni ustvariti potrebne predpogoje. Toda samo to ne bi zadostovalo. Za Fiihrerjem je korakal narod, ki je pokazal v tednih krize, da zna obvladati zgodovinski položaj. S kljubovalnim fanatizmom je vzdržal vse, tudi najtežje udarce sovražnikove materialne in človeške nadmoči. Svoje imetje lahko izgubimo, mordi tuanjo.< 0 komunistični mobilizaciji dolenjskih žen Je pisal tudi Kidrlfi t »Slovenskem poročevalcu«. V članku »Aktivizirajmo ženel« piše: »Zadnje tedne ponovno in ponovno naglašamo, da je mobilizacija vseh za vojsko sposobnih moških sil naša osrednja naloga. Z redkimi, samo najnujnejšimi in v naprej točno določenimi izjemami mobiliziramo tudi politične delavce civilnega terena. Ko moški odhajajo v vojsko, moramo hkrati nameniti svoje sile z aktivizacijo deklet in žena. Dekleta in žene so danes dolžne, da moške takoj nadomestijo.« Tako hočejo komunisti sedaj prisiliti dolenjske žene, da bi namesto terencev opravljale vohunsko službo za komunistične zločince. Kakor se je komunistom še vsaka mobilizacija ponetsrečlla, se jiin bo ponesrečila tudi ta. Slovenski domobranci ne bodo nikdar dopustili, da bi njihov matere in sestra služile zločincem. Domobranci bodo branili svoje drage. Slovenske žene in dekleta ne bodo nikdar služile največjim sovražnikom našega naroda. Slovenski narod bo v tem "letu še podvojil svoje sile v boju proti komunističnim tolp«m, da bodo uničene in se bodo od komunistov zatirane slovenske družine lahko v miru zbrale okrog 6vojega ognjišča. Gorenjskim komunistom trda prede Komunistom gre vedno močnejša rast gorenjskega domobranstva za nohte. Skušajo ga ovirati na vse mogoče načine, predvsem pa z raznimi krilaticami. Ljudje imajo posebno veselje poslušati nekatere komunistične somišljenike, ki se prav nerodno in očitno trudijo, da bi čim več takih »neugodnih« vesti spravili med domobrance in njihove družine ter med njimi povzročili razkroj. Prav v zadnjem času so začeli komunisti navijati novo melodijo. Prikrita terenka je prišla k ženi nekega domobranca. Razgovor je potekal čisto »nevtralno«. Kmalu pride na dan Gospodarsko Zopet govorice o sestanku treh Stockholm. Po posebni vesti »Svenska Morgonbladeta« iz Londoaa zboruje trenutno v Kairu »pripravljalna konferenca« za pričakovani sestanek Stalin -Churchill - Roosevelt Na konferenci so baje Anglija, Združ. države in Francija predložile skupno nekatere predloge za spremembo meja v Sredozemlju. Vendar bodo te predloge dokončno obravnavali šele na konferenci med Stalinom, Rooseveltom in Churchillom. Polemika med Anglijo in Ameriko Bern. Pod naslovom »Angleški bobneči ogenj proti Ameriki« piše »Basler National Zeitung«: Zaradi trdih bojev na zapadu, nove nemške ofenzive ter »e trajajoče grške in nove {»oljske krizei je razpoloženje v Angliji zaradi angleško-ameriških sporov, ki so prišli za široko javnost povsem nepričakovano, se bolj pobito. Prebivalstvo se no znajde, ker ameriške kritike angleške politike ni je- malo resno, medtem ko sedaj vidi, da to neprijazno ameriško razpoloženje po Rooseveltovl izvolitvi narašča. Angleški časnikarski bobneči ogenj, ki obravnava to stanje, je izredno agresiven ter očita Amerikaneem celo vrsto grehov. To polemiko vodijo predvsem oni ljudje, ki so doslej najostreje napadali britansko zunanjo politiko, posebno v poslednji fazi krize.« Novi švicarski ministri Bern, Na četrtkovi itji švicarskega evezneg« »veta ao takole raadelili razna ministrstva: Zunanjega Je prevzel rrtenl svetnik Petitpierre, notranjega rverai svetnik Etter, gospodarskega zvezni sveta* Stampfli, pravosodnega zvenu 'predsednik vom Steiger, policijskega zvezni svetnik Nobs, postnega in železniškega pa zvezni svetnik Celio. Delegacijo za zuna-nie zadeve tvorijo zveeni predsednik von Steiger in zvezna svetnika Petitpierre in Etter. Delegacijo za finance in narodno gospodarstvo pa evezni svetniki Stamptli, Bobs in Petitpierre. Ustanovitev Revizijske zveze kmetijskih zadrug Šef pokrajinske uprave je Izdal naredbo o ustanovitvi Revizijske zveee Kmetijskih zadrug. Na naredbo se še povrnemo. Cene govejega mesa Komisar za cene je odobril Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu ▼ Ljubljani tele najvišje cene ra goveje meso! Cena za Prevod: 1 kg 35 lir (trideaetpet). Četa za koasumenti 1 kg 40 lir (štirideset). • V Ameriki računajo na dolgo vojno, »Morali bomo zgraditi za pol mdijarde dolarjev novih tovarn za strelivo in se sedaj nikakor ne moremo bavitl t mi- slijo na preosnovo na mirovno proizvodnjo,« je ugotovil predsednik vojnopro-izvajalnih oblasti fcrug v nekem intervjuju, objavljenem v dnevniku »Washing-ton Post«. Načrte za preoanovo večjega obsega je žal najnovejši razvoj na evropskem bojišču prevrnil. Na vprašanje, ali je pod temi pogoji možno računati na preosnovo na mirnodobske razmere, je odgovoril Krug, da ne bo možna pre-osnovna predpriprava ca mirovno proizvodnjo, če se bo vojna v Evropi v tem tempu nadaljevala. Nove in nepričakovane potrebe vojskujočih vodijo do takih potreb vseh razpoložljivih reeerv, da jih nI prav ni£ mogoče odstopiti zasebni industriji. Sam načrt, da bi se v majhnem obsegu dalo kaj surovin zasebni industriji na razpolago, je bilo pred tremi meseci treba preložiti na poznejši čas. Obvestila prehranjevalnega zavoda v LJubljani »Aleazarski junaki« v Ribnici Ribnica, januarja. Za božične praznike in Novo leto so ribniški domobranci uprizorili igro: »Aleazarski junaki«. Ze dolgo pred božičem se ie po vsej ribniški dolini raznesla vest, da pripravljajo domobranci igro. Zanimanje je zelo naraščalo, saj je bda to prva kulturna prireditev po skoraj štirihMetih kulturnega molka. Igra je bila za Ribmco, zlasti pa ta njeno okolico, velik dogodek, vreden božičnih praznikov. Vsa teža prireditve je ležala na ramah g. poročnika Pajniča, ki je igro predelal tako, da je kolikor mogoče odpravil do ge dialoge, igro skrajšal, vendar ne toliko, da bi s tem vsebina kaj trpela. Prevzel je tudi režijo igre, ki m bila ravno lahka, 'saj ni imel na razpolago izvežbanih igralcev. Domobranci so pod niegovim vod-stvom pripravili dvorano p» P°dbo)U, U (T rkt-rtn »« '»V?* Prvič so nastopili domobranci z igro na sveti večer. Bila je zaključena predstava za domobrance in goste. Ob napovedani uri so najprej vsi domobrancizapeli domobransko himno. Nato sta spregovorila oba, poveljnika, nadporočnik Martine in stotnik Weiss. Oba sta želela domobrancem vesele praznike z željo, da bi prihodnji Božič praznovali ne več odtrgani od domačih, temveč v krogu svojih družin. Preden se ie zastor dvignil, je domobranec na kratko podal zgodovinsko ozadje španske revolucije ln primerjavo tednanjih razmer z današnjimi. Glavna teža igre je ležala na gosp Češarku Nandetu občinskemu tajniku, v vlogi de Sota. Podal je verno sliko poveljnika rdeče vojske v Toledu. Izrazit je bil njegov nastop v drugem delanju, dočim je bil v tretjem nekoliko preveč glasen. Njegov nastop je večkrat zbudil med občinstvom ogorčenje, nad krutostjo španskih komunistov, kar dokazuje, da je podajal vlogo zelo dobro. Najmarkantnejša oseba Igre je polkovnik don Moscardo, ki ga je verno podal g. poročnik Pajntč Jože. Siguren nastop/ jasno izražanje in nepnsiljenost dokazuje, da imamo na odru že rutinirane-g«^ igral ca. Jezuit Pola Benito | narednika Viktorja Zanoškarja je bil duhovnik, ki je ves prežet z upanjem v zmago Boga in njegove Španije. Ce bi njegova m -ska podala nekoliko starejšega duhovnika, U bila ta vloga še bolje podan*. Zla- sti močan vtis Je naredil njegov umirjen nastop z rdečim krvolokom De Sotoro. Rdečega častnika de Roja ie prav dobro podal domobranec Lesar Franc, Njegovo sarkastično izražanje v drugem dejanju je nazorno pokazalo na v mladosti zapeljanega moža. V tretjem dejanju pa jo motilo prepogosto sprehanjanje po 0drVlogi stotnikov kadetske šole v Toledu, sta opravila domobranec Pavlin Jože in pripravnik Policijskega zbora, g. Jelene, Odločen nastop in navdušenje ea sveto stvar se je obema prav prilegalo. Luisa, Moscardovega starejšega sina je igral domobranec Turk Franc, Prikupil se je zlasti a svojo odločno besedo. Mo-rella, drugega Moscardovega sina pa je abiturfent Lovšin Frančišek, ki bi pri^večji'zbranosti privabil še marsikateri gledalki solze v oči. Vse je pa najbolj pripravil t /dobro voljo nastop brkatega miličnika, ki ga je igral podnarednik Lavrih. Za občinstvo sta bili določeni pred stavi na Boži« dn Štefanovo. Zanimanje pa je bilo tako veliko, da se je predstava ponavljala še na SUvestrovo in na Novo leto. Dvorana je bila vedno nabito polna. , Gledalci so Izvajanjem na odru pozorno sledili, kar priča, da je igra dosegla namen, — utrditi močno protikomunistično miselnost. Vse štiri predstave je obiskalo okrog 1400 ljudi. Zato seveda materialni uspeh nI izostal. Cisti dobiček in prostovoljni prispevki znašajo 15.000 lir. Te so ribniški domobranci namenili, za ranjene domobrance, kt leže po ljubljanskih bolnišnicah. Velika udeležba pri igri in živo zanimanje pri predstavi sami sta ponovno pokazali, da je ribniška dolina zavedna, protikomunistična, »SLOVENEC« dnovnik — mesečno 32 lir »SLOVENEC« nedeljski Izvodi — mesečno 8 lir »Slovenski dom« mesečno 8 lir »RAST« četrtletno 25 Ur Delitev mleka za mladino letnikov 1928—29 Mladina letnikov 1938 ln 1929 sačne dobivati mlsko v čredo, IS. it. m., v pristojnih mlekarnah, kjer ga ta dobiva mladina od 1«. do 14. lota. Kdor nakazila ie nima. nai ga dvigne med uradnimi urami od 7.10 do 11.M v Maistrovi uliol 10 proti predloiltvt krstnega lista ln živilske nakaznice *a Jan. Razdeljevanje krompirja Potrošniki v mesta LJubljani dobijo po 1 kg krompirja na odrezek 8t. 52 nakaznic« za krompir pri naslednjih tvrdkah: Kmetijska družba, Novi trg 8, in »Ekonom«, Kolodvorska nI., I. Delavsko konzumno društvo p* bo delilo krompir od torka, 9. t. m. dalje. Krompir Je treba dvigniti do 1». t. m. — Potrošnike opozarjamo, da j« krompir namrznjen, zato se mora do potroSnje hraniti na mrzlem prostoru tako, da ostane vos S as zmrznjen. Sele pred uporabo ae naj namoči v mrzlo vodo in nato skuha. Prodaja žganja za zamudnike Vsi zamudniki, kateri ie niso dvignili žganja na ustrezno odrezke, naj ga dvignejo pri tvrdkl Jeras in drug, Ciril Metodova 33. Prodaja ae zaključi 10. jannarJa zvečer in po tom roku odrezkl zapadejo. Petrolej za jannar Mestni preskrbovalnl urad bo delil nakaznice za petrolej za meseo januar od 8. do 20. januarja v desnem magistratnem poslopju, kjer je v pritličju prodajalna mest-_ ne elektrarne, na Mostnem trgu St. 2, I. nadstropje, soba št. 87, na desnem bodnlku, toda toda samo na podlagi družinskih nakaznic serije A, B, C, izdanih za meseo januar, februar in mareo t. t., ki naj jo vsajdo prinese s aeboj, tako da pridejo na vrsto v ponedeljek, 8. Januarja, upravičenci i zafletnioaml priimka A do 0. ▼ torek, I, Januarja, i začetnicami D do O, v srsdo, 10, t m, i začetnicami H do J, v četrtek, II. t m., samo i začetnico K, v petok, 12. t. m., a začotnloama L ln M, ▼ soboto, 18. L m., z začotnleama N ln O, v ponedeljek, 15. t. m., samo z začetnico P, r torek, lt. t, m., i začetnicami K do S, T sredo, 17. t m., s začetnicami T do V, ▼ četrtek, 18. t. m., pn z začetnicama Z in 2, a v potek la soboto, 19. in 20. L m., bodo priill na vrsto ie morebitni zamudniki. Upravičeno« opozarjamo, da bo urad zaradi reda ln preprečen Ja navala nakaznloe za petrolej delil izključno po tem razporedu vsak dan samo dopoldno od 8 do 12. V primeru zaprek prld&Jo upravičenci naslednji dan na vrsto. Nakaznloe za petrolsj dob« le oni upravičenci, ki v svojih stanovanjih nimajo električne napeljavo ali razsvetljavo na osnovi to predloženih potrdil mestne elektrarne. Nori upravičenci, H so so solili v sta novanje brez električne napeljave ali raz svotljavo, morajo predložiti potrdilo mestne elektrarne, da v svojih stanovanjih nimajo električne razsvetljave. Upravičenci dobe taka potrdila v poslovnih prostorih mestne elektrarne v I. nadstropju Mahrove hlSe na Krekovem trgu it. 10, kamor mora vsakdo prinesti potrdilo hlSnega gospodarja ali najemodajalca, da najemnik res tam stanuje in v svojem stanovanju nima električne razsvotljave. Upravičenci morajo petrolej kupiti pri določenih trgovcih najkasneje teden dni po sprejemu nakazila, ker v nasprotnem primeru nakaznica za petrolej zapade. kkkkkkkkkkkkkkk Najmlajši in nastarejši olimpijski zmagovalci Naj naplSemo nekaj zanimivih vrstic o najmlajših in najstarejših olimpijskih zmagovalcih. Japoneo Kutsno Kltamura, ki je leta 193i v Los Angelesu zmagal v plavanju na 1500 m, je bil tisti čas star 14 let. — Nor-veianka Sonja Uenle Je bila sitara komaj 15 lat, pa je že postala lota 1928 v St. Mo. rltzu olimpijska zmagovalka v umotnom drsanju. — Najmlajša nagrajenka na olimpijskih Igrah v Berlinu leta 1936 pa je bila takrat Selo 12 let stara Danka Inge SOren-senova. Tedaj Je zmagala v plavanju na 200 m prano. — Z 11 leti je bila Japonka Etsuko Inada ne le najmlajša udeleženka zimskih olimpijskih Iger v Ga-Pa, temveč vseh dosedanjih olimpijskih Iger sploh, V nasprotju a temi najmlajšimi olimpijskimi zmagovalci pa J« Šved O. O, Swahn, ki Jo s 60 leti postal olimpijski prvak v streljanju. Lota 1912 v 8tockholmn, tedaj je bil star že 64 let, Je bil Swahn spet član tokmovalne ekipe ter »1 v Anversl kot 72. lotnl tekmovalec osvojil Se trotjo, tokrat srebrno kolajno. Tekmoval je torej lota 1908, 1912 ln 1920. Boril ae jo torej na treh olim-pijadah in vsakokrat uspešno. Dve zlati ona srebrna kolajna to je velik Športni uspeh, posebno pa So za tekmovalo* tako starosti, < kkkkkkkk kkktkkk Nov Športni Mlm. Te dni" jo bil Izdelan v Nemčiji nov iportnl film z naslovom: Mojstri telovadci — pod povečevalnim steklom. FIlm spremlja predavanje strokovnjaka Vletza. V filmu nastopajo najbolj znani nemški telovadci, člani olimpijske vrste, ki si je priborila na zadnjih olimpijskih Igrah v Berlinu prvo meeto. Novi film Je že po prvih predstavah vzbudil splošno pozornost. Follki Llnnemann, ki g a Je Imenoval leta 1983 nemški Športni vodja von Tsoham-mer und Osten za vodjo nemškega nogometa, Je bil zdaj Imenovan za vladnega ln kriminalnega ravnatelja. Nogomet v Argentini. V tekmovanju za argentinsko nogometno prvenstvo Je ponovno zmagalo moštvo »Boca Junlor«. Ta klub Je že dolga leta najboljši argentinski nogometni predstavnik tor daje stalno največ z bolečino. »Gospa, hudi časi so prišli, kaj nc?« začne pripovedovati in milo tožiti. »Kako je to hudo, da morajo naši fantje umirati na italijanski fronti I« — »Kje morajo umirati?« vpraša domobraučeva žena. — »Ali res še ne veste? No, saj tudi se ne morete vedeti, ker se ie stvar dogodila šele pred nekaj dnevi. Kako je to hudol Nekaj domobranskih udarnih bataljonov iz Ljubljane je prav pred kratkim odSlo na fronto. To pa samo zato, ker so tako divji. Veste, jaz vsak dan samo to Boga hvalim, da imam sama dekleta, fant je pa še premlad za vojsko. Za vas, gospa, pa mora biti res težko; moža in brata imate pri domobrancih, doma pa dva otroka. No, pa jaz pravim, bo že kako, ampak liudo je pa res. Seveda, domobranci so divji, škoda bi bilo vašega Tinetal« Lepe lamentacije, kaj ne? Čeprav so smešne, vendar so resnične in od ki^nmističnejja vodstva naročene. Vse tuice in podobne poskuse moramo gledati pod vidikom naročila, ki ga je dalo komunistično vodstvo svoiim ljudem v Navodilih št. 4: »Velike važnosti« — tako piše — »so osebni stiki, obiski in razgovori aktivistov s svojci domobrancev.« Gotovo bodo poskusili še več in morda vedno več takih kampanj; čim večji bodo vojaški porazi forenjskih gošarskih skupin, tedno olj bo partija pritiskala na one komunistične tolovaje, ki zaenkrat žive šo v ljudski skupnosti, da ti rešijo položaj s pomočio ustvarjanja razkroja med domobranci. Sicer je pa tudi način dela teh ljudi tako smešen, da lahko iz primera ugotovimo, da je komunistična propaganda »na psu«. Navodila št. 4 na str. 12 priporočajo nekaj načinov, kako naj terena spravijo agitacijski material med ljudi ter med prvim priporoča tole: »Tako je n. pr. nfck naš propa-gandist pritrdil letak ali časopis psu na vrat.« Ta je dobro zadel, ker je vedel, kam taka agitacija spadal Italijanski komunistični tolovaji pomagajo drugim tolovajem pod Gorjanci V zadnjih dneh decembra se je pojavila pod Gorjanci neka italijanska komunistična brigada. Očividno je prišla našim komunistom, ki jih gro v zadnjih časih tako slabo, na pomoč. Kakšna pa bo ta pomoč, eo dolenjski kmetje ža okusili. Laški komunisti, ki so strašno sestradani, da jedo kar surovo korenje, so se takoj epravlii nad dolenjske, od komunistov že tolikokrat izropane kmetija. Sestradani komunisti so kmetom pobrali vse, kar so našli. V bojih se ta italijanska komunistična brigada še ni Izkazala, kar menda tudi naši komunisti ne pričakujejo. Ko so na primer v zadnjih dneh decembra ti italijanski komunisti ropali v vaseh pod Gorjanci, jih je pri zločinu presenetila majhna domobranska zaseda. Dva italijanska komunistična »bataljona«, ki 6ta ropala, sta se je tako strašila, da sta takoj pričela bežati. Krogle so dohitele le politkomisarja, ki je obležal mrtev. Taiki junaki so ti komunisti. Kljub temu pa bodo dobri, da bodo pomagali Kidriču in njegovim tolovajem strahovati dolenjske kmete s podvojenimi ropi. Tako se torei Kidričevi komunistični zločinci boriio za svobodo slovenskega naroda. (Po »Za blagor očetnjave.) Preglejte omare in skrinje. Gotovo boste našli stare oblačilne predmete, na katere ste morda že pozabili Prodajte jih nakupovalnici Socialne po-močL Igralcev v državno nogometno predstavništvo. nokej na SlovaSkem. Velika senzacija v slovaškem prvonstvu v hokeju na ledu je bil poraz vodilne Bratislave, ki jo je premagal 8K Zilina z rezultatom 2:4. V drugI tekmi je zmagalo moitvo HO Bratislave nad Neutro s Gil. Ervln Temke, ki Je leta »42 preplaval 200 m prsno v Izvrstnem času 2:47,4 min. ter si priboril nemško vojno prvenstvo, Je bil na vzhodnem bojišču težko ranjen. Izgubil je eno uogo. Temke js bil stalni berlinski okrožni prvak. AH že imate januarsko številko novega verskega lista RAST U Prav bi bilo da bi ta list prihajal tudi v vašo družino. Verska izobrazba v da-našnlih časih notaUna. Dolžnost vsakega izmed nas Je, da svoje verske* zadeve 'spozna do vseh podrobnostih in od vseh ,^»Slov9Seiegako! list stane za eno četrtletja 26 lir in Je t skan v vel ik! obliki »Slovetičevega ledarja. — Naročite se nanjl liani so nam vzroki Titovih »pozivov« Z zunanjo reklamo hočejo zakriti trhlost komunističnih tolp Dobiček od Cerkve 2e lansko leto sredi decembra smo objavili zanimivo ugotovitev, zakaj je Tito sedaj že tretjič poslal domobrancem poziv za prestop v komunistične zločinske tolpe, čeprav je vsakokrat sveto zatrjeval, da pošilja zadnji poziv domobrancem. Tako je bilo 30. julija, tako 15. septembra in tako tudi 15. januarja, samo da se sedaj Titovim pozivom že vsi posmehujejo. Titovi »zadnji« pozivi so namreč bolj namenjeni komunističnim tolovajem samim kakor pa domobrancem. Kako to? , S temi pozivi hočejo namreč komunistični kolovodje odvrniti prestrašene oči svojih, pred domobranci kar naprej be-žečih tolovajev od razpadanja komunističnih tolp. Da je to resnica, smo že takrat navedli celo vrsto primerov. Da je to resnica, nam komunistični zločinci kar naorej potrjujejo v svojih dejanjih, časopisih in okrožnicah. Kako je 15. september vplival na domobrance Kakšen uspeh je imela komunistična agitacija za 15. september, so celo komunisti v vseh svojih časopisih priznali. Naj navedenem le dva primera: »Naša , žena«, najnaivnejši komunistični lažnivi J list, je po 15. septembru objavil članek z naslovom »Kaj pa sedaj?«. V njem se pritožuje, da se domobranci prav nič niso zmenili za Titove pozive ob 15. sep-, tembru. Seveda je to za komunistični list vsekakor hudo priznanje. Da pa je bilo priznanje lažje, se ta list, poln naivnosti in smešnosti, to'aži s tem, da je domobrancem za vselej oklenkalo, ker niso hoteli poslušati vsemogočnega Tita. Takole piše: »Rok, ki je vsem domobrancem dajal priliko, da bi si svojo sramoto oprali v vrstah Titove vojske, je sicer potekel. Potekel |e s 15. septembrom, ker je tako dejal maršal Tito, katerega beseda je še vedno veljala in bo tudi sedaj.« Koliko velja beseda zločinca Tita, ni treba posebej ugotavljati, če se spomnimo, da je pred nami nov »zadnji« poziv za 15. januar. Drugo izjavo o 15. septembru pa je podal glavni komunistični igralec burke pozivov in pisem domobrancem, znani človek brez hrbtenice Tone Fajfar, ki je zapisal v »Slovenskem poročevalcu« v, stilu, ki kaže nepričakovan veliko žalost nad neuspelimi komunističnimi nakanami naslednje besede: »Domobranstvo v Ljubljanski pokrajini je ostalo zvesto svoji prisegi.« Ko se je vse to zgodilo že 15. sep- Obsojeni jkatoSsški komunisti' Tudi pri nas smo do nedavna imeli ljudi, ki so se ponašali, češ da so »katoliški komunistu. Bili so zvečine zmešane duše, ki so nekateri osebno sicer živeli življenje dobrih katoličanov, ki pa so trdih butic in zmedenih poimov trdili, da se katoličanstvo in komunizem dasta lepo uskladiti, Tj btln doba. ko je pri nas v enem delu vernega delavstva imel besedo takoimenovani »krščanski socializem« z vsemi svojimi pridevki in priveski. Tiste čase je med priveske tega zmešanega gibanja spadal tudi del spačene inteligence, ki je deloma docela zlohotno in namerno to gibanje podpirala in utrjevala, češ da jo to moderno in v skladu z novo pojmo-vanim krščanstvom. Med to inteligenco so bili tiste Čase tudi taki, o katerih dandanes z gotovostjo lahko rečemo, da so bili od komunistične internacionale poslani v ta tabor, da bi dobre katoličane v njem zmedli in naravnali na svoja zla pota. Resnici na ljubo je treba naglasiti, da je sprva med to strujo bilo kar dosti resnih mož, ki pa so se od tega gibanja takoj odmaknili, kakor hitro je Cerkev razglasila, da nihče ne more biti dober marksist in dober katoličan hkrati. Docela pa je vernim katoličanom razjasnila poime papeške okrožnice »Quadrage-enio anno«, ki je ob 40-letnici Leonove delavske okrožnice katoličanom podala nove socialne smernice, ki se mora po njih ravnati vsak katoličan. Od tistega časa je tako imenovano »krščansko socialistično gibanje« pri nas le bolj životarilo ter se omejevalo na sprejemanje nezadovoljnih in zmedenih elementov, ki so pod vodstvom od Moskve dirigiranih inteligentov in polinteligentov skrbeli, da bi se komunistična miselnost kljub Cerkvi in papežu med katoličane čim bolj zajedla. Prvi početki OF pri nas nam dokazujejo, da njihova prizadevanja niso bila docela brezuspešna, da pa med množico katoliških vernikov vendarle niso mogli ustvariti tiste komunistične miselnosti, ki so si .jo bili že-leži. Od tedaj je postalo marsikaj jasno, zlasti, ker je OF sama prezgodaj razgalila svoje prave namere in pa, ker je naša Cerkev po svojih predstavnikih jasno povedala svoje stališče. Danes je med nami le še malo takih, ki bi si upali trditi, da je kak »katoliški komunizem« sploh mogoč. Niso pa pojmi bili tako jasni po drugih deželah. V Italiji na primer so zadnjega pol leta na ves glas šarili nekaki ^katoliški komunisti«, prav tako so hoteli trapiti katoličane po drugih katoliških deželah. Ko pa je cerkvena oblast dala spoznati, da takega gibanja ne priznava in ne trpi med katoličani, so brž šli in se prelevili v »krščansko levico«. Kot taki so "dnje mesece rovarili naprej in dokazovali, da bodo komunizem naravnali na versko plat in branili Cerkev itd., kakor smo bili vajeni te vrste zmedo poslušati pri nas že 10 let poprej. Tako se je pri nas zgodilo, da razen prepričanih komunistov, ki so namerno prišli v katoliške vrste (Kocbek in tovariši), ni bilo nikogar več, ki bi bil hotel uganjati idejne norčije, če izvzamemo morebiti pomilovanja vrednega dr. Mikuža in nekaj podobnih ljudi. Celo komunisti, ki so spočetka radovoljno šli med nje v hribe, pa niso bili komunisti, so tam spoznali, da med komunizmom in katoličanostvom ne more biti nobene zveze in nobenega idejnega po-mirjenja .Ti so v dejanju videli, kar bi bili kot šolani katoličani lahko s svojo pametjo že davno zajeli, ko bi bili pravočasno poslušali svojo Cerkev, nezmotljivo učiteljico božje resnice. Vendar bodi Bog zahvaljen, da so vsaj zdaj, tako-rekoč na robu prepada spoznali svojo zmoto. Tako sodimo, da danes med nami ni katoličanov, ki bi še drli r& OF. Če pa so, so pač udarjeni s tisto slepoto, ki jo Bog dopušča, go svoji krivdi drve x pogubo, V tem pogledu zdaj ne more biti najmanjšega dvoma več, ko je uradno vatikansko glasilo »Osservatore Romano« vnovič in z vso jasnostjo izjavilo, »da so temelji in smernice krščanskega levičarskega pokreta nezdružljivi z nauki Cerkve«. Ista izjava je dodala, da »je krščanska levica do zadnjega se imenovala katoliški komunistični pokret«, ki ga je papež obsodil in »da vodilni mož,je krščanske levice nimajo nikake pravice govoriti kot razlagalci kr ščanske misli ter nabirati med katoličani svojih pristašev«. Odločnemu stališču, ki ga tudi sedanji sv. oče v enaki meri, kakor njegov prednik, zavzema zoper nekrščanski komunizem, je sledil iz Moskve pravi moskovski odgovor: Srdit napad na papeža in Cerkev. Sicer pa nam katoličanom niti ni trpba moskovskih potrdil, saj na svoji zemlji že dve leti in več v dejanju okušamo, kako satanski je komunizem v vsem svojem dejanju in kako sovraži vse, ki hočejo ostati zvesti božji Cerkvi. Umor belgrajskega nadškofa dr. ■ Ujčiča je sicer strahoten, ni pa v bistvu nič drugega kakor nadaljevanje tisočerih umorov, ki jih je v svoji zverinski sli ta nauk po svojih pristaših že zagrešil pri nas in drugod. Vendar Cerkev ne bo odnehala. Morebiti bo kdo odpadel iz strahu za 6voje življenje, Cerkev pa se ne bo umaknila im bo še naprej klicala svoj nepogrešljivi »anatema« na ta zločesti in peklenski nauk, hkrati pa molila, da bi za-slepljenci spregledali. Cerkev ne bo odnehala, kakor ni nikdar v zgodovini odnehala, kadar je bilo treba braniti čistost božje vere in resnice. Nobenega dvoma nimamo, da v tem boju tudi zdaj ne bi zmagala, najsi bi jo ta boj veljal nove milijone mučemiških žrtev. Toda gre nam tudi za obstanek našega naroda, ki bi utegnil izginiti, če bi ta satanska sila med nami zmagala. Zato bomo katoliški Slovenci po tej novi cerkveni izjavi z novo odločnostjo trebili iz svojih vrst vse zaplodke satanskega nauka, ki ga pri nas se je komunizem z besedo iin zlim dejanjem. Tako zvesti Bogu in Njegovi Cerkvi nas ne bo strah prenesti vse, kar morebiti še pride, ker vemo, da bo Bog nam ostal zvest, če bomo mi Njemu zvesti! tembra, zakaj komunisti postavljajo sedaj »zadnji« poziv na 15. januar. To nam dovolj jasno kaže, da so ti pozivi predvsem namenjeni nepoučenim in zaslepljenim komunističnim tolovajem, da so jih komunistični komisarji še naprej mogli obdržati v svojih razkrajajočih se tolpah. Pozivi pa so namenjeni predvsem tolovajem Resnica o 15. septembru je ta, da so domobranci zvedeli za Titova pozivanja šele iz naših časopisov. Slovenski časopisi so prinesli to Titovo novost kot nov dokument komunističnih krink, nihče pa ni vzel teh pozivov resno, zato se tudi domobranci v postojankah na deželi niso zmenili, ko so nekateri od njih dobili pisma, v katerih so jih komunistični tolovaji pozivali k predaji. Vse drugače pa je bilo pri komunističnih tolovajih. Ti nesrečni nevedneži so kar naprej komaj čakali, kdaj se bodo predali domobranski udarni bataljoni, kdaj bo konec neprestanih begov pred domobranskimi četami. Tako so mislili 15. septembra, zaradi lažnjive komunistične propagande, mislijo tako tudi, ko se sedaj bliža 15. januar. V dokaz za to naj navedemo primer iz Suhe Krajine: Pred božičem je prišla v neko vas v Suhi Krajini komunistična izvidnica in obiskala skoro vsako hišo, da bi dobila kaj hrane. Poleg živeža so se ti tolovaji najbolj zanimali, koliko domobrancev se je zaradi Titovega »zadnjega« poziva že firodali, kdaj se mislijo predati tudi osta-i. Ljudje, ki vidijo skoraj vsak dan korakati po cesti domobranske bojne skupine, ki hite v boj proti komunističnim tolpam, so se tem komunističnim naivnostim le smejali. Nazadnje pa se je neki starček ojunačil in tolovajem povedal, da se domobranci ne bodo nikdar predali Resnica prodira Morda bo koga začudilo, pa je vendar je resničnol V komunistične tolpe prodira resnica. V komunističnih tolpah skoro ni več mobiliziranega Dolenica. Vsi so že kot prisilni mobiliziranci zbežali iz komunističnih tolp in se priključili domobrancem. Sedaj se za komuniste bore samo še zapeljani Štajerci in Primorci. Komunistični komisarji pa se tudi za te boje. Zato pa jim ne puste brati nobenega slovenskega časopisa, ki ga ljudje dobivajo iz Ljubljane. Vendar nič ne more ustaviti resnice, da ne bi enkrat prodrla tudi v tolovajske vrste. Nevedni mobiliziranci spoznavajo, da so jih komunisti kruto zapeljali Da prodira resnica tudi v ostale komunistične vrste nam posredno govori tudi okrožnica centralnega komiteta KPS komunistični ženski zvezi. Okrožnica pod točko 3. piše: »Ob stalni nevarnosti, da se nam mladinske in ženske množične organizacije razvijalo v smeri odvajanja od OF, je treba ravno v tej kon-grensi kampaniji mobilizirati vse partijske organizacije, ne samo Skojevce in žene iz Partije, ampak popolnoma vse člane Partije. Samo tako bo mogoče doseči resnični uspeh kongresnih kam-panij in samo tako bo mogoče zasigurati, da se nam ravno v tej kampanji ne razvijejo še večje separatistične tcndence v teh množičnih organizacijah. Takšen je položaj v komunističnih brigadah, takšen je položaj v komunističnih organizacijah. Med komuniste prodirata dva največja sovražnika: resnica in naveličanost. Komunistični komisarji hočejo odvrniti tolovajske oči od teh sovražnikov. Ker pa doživljajo v boju z domobranci poraze, jim ne preostane drugo sredstvo, kakor »zadnji« pozivi. To so vzroki, da so komunisti »zadnjikrat« pozivali domobrance k predaji 30. julija, iz istih vzrokov 15. septembra, prav zaradi tega tudi 15. januarja. Razkroj ir. neznosno stanje v komunističnih »brigadah« je tolikšen, da mora Broz-Tito z reklamnimi pozivi domobrancem odvračati pozornost tolovajev od nevarnosti lastnega bližnjega in ne-izogibega popolnega razsula. Še v mirnih časih je bilo. Slišal si, da sta se dva znanca razgovar-jala o nedeljski maši. »Ali hodiš v cerkev?« Drugi mu je odgovarjal: »Čemu? Kaj mi pa dajo?« Groba beseda iz grobih ust. Kaj mi daš? Mar ni bila to Judeževa beseda, ko sc je pogajal o izdajstvu svojega Učeni-ka. Pričakoval je Judež, da se bo okoristil z noVim Učenikom, pozneje je uvidel, da ne bo prejel časnih koristi, pa ga je zavrgel. Sel je k njegovim nasprotnikom in vprašal, kaj mu dajo. Grobi življenjski materialist pričakuje kpristi vsepovsod. Ko bi v cerkvi delili obleko, hrano, no, potem bi tudi on hodil v cerkev. Ni to rečeno pretirano. Morda res ni upal, da bo v cerkvi dobil hrano in obleko, a je vendar hodil v ccrkev .iz teh namenov Hotel je biti v prijateljstvu z župnikom, da bi mu pre-skrbel službo, podporo. Hodil je v cerkev, da bi ga v stranki ne gledali postrani. Hodil je v ccrkev, da nc bi odbil svojih volivcev. Kdo upa reči, da niso mnogi hodili v cerkev s takšnimi nameni. Zgodilo se je, da so drugi videli korist v komunizmu, pa so nehali hoditi v cerkev. Ce bo hodil v cerkev, ga bodo somišljeniki gledali postrani. Torej proč s cerkvijo! Bil je za komuniste, ker je upal, da bodo delili cerkveno in samostansko lastnino. Nič ga ni motilo, da je sam imel lepša in bogatejša posestva. Kje mi bodo dali več, je pomislil, in tja je šel z vozom, da bi takoj nakladal. Na žalost smo bili priče takim dogodkom v naših časih. Revnejši so prišli z vozički, bogatejši z vozom, vsi pa, da bodo dobili del cerkvene ali samostanske lastnine. Čudimo se, da nas Bog tepe. Mislimo, da sami nismo nič zakrivili, Bog pa pozna misli ljudi in ve, da so hudobne. Cerkev ni dobrodelna ustanova, da bi se vsi z njo okoriščevali. Dela dobra dela in jih bo vedno delala, ni pa skrili vir koristi za revne in bogate. Cerkev je zato, da nas vodi k Bogu, nas uči krščanskega življenja. Uči nas izpolnjevati svoje dolžnosti do Boga. Kliče nas k božji službi zato, da damo čast Bogu. Čaščenje, zahvala in sprava so naše dolžnosti in ko smo tem dolžnostim zadostili, smo vredni, da prejmemo nove božje darove. Sest dni v tednu nam Bog deli svoje darove, sedmi dan pa zahteva, da mu tudi — mi sami prinesemo svoje srce. Veliki namen nedelje in božje službe je v tem, da damo Bogu hvalo. Prvo je češčenje Boga. Pred to dolžnostjo morajo kloniti naše osebne zadeve. Dajmo Bogu, kar je božjega. Pričakujemo, da nam bo Bog dal to, kar je božjega. Vse drugo bomo prejeli poVrhu. Bogokletno je mišljenje, da nam jc Cerkev uslužna dekla. Kristus jo jc ustanovil zaradi večnega življenja in ne zaradi naših časnih koristi. Pokaii so tiste, ki jih »res ni bilo škoda« Že večkrat smo poročali o zadnji na silni komunistični mobilizaciji vseh dolenjskih mož do 50 leta. Poročali smo o silnem strahu, ki je zaje! dolenjske družine, ko so jim komunistični zločinci hoteli iztrgali že starajoče se očete. Množice od neprestanega dela že trudnih mož so bežale pred komunističnimi nasil-niki v varstvo domobrancev. Poročali pa smo tudi, da so komunisti brce ozira jia njihove »zasluge« mobilizirali tudi te-rence, ki so se doslej skrbno varovali, da niso prišli v brigade. Sedaj pa smo prestregli okrožnico o mobilizaciji, ki jo je izdal centralni komite! KPS. Okrožnica pravi: »V skladu z odlokom Predsedstva AVNOJ-a je predsedstvo SNOS razširilo 'mobilizacijo na moške od 45. do 50. leta. V zvezi s tem je izdana okrožnica, ki zahteva takojšnjo mobilizacijo omenjenih letnikov. Istočasno je predsedstvo SNOS sklenilo mobilizirati tudi vse politične aktiviste, vse odbornike Krajevnih in Okrajnih Narodno Osvobodilnih Odborov, ki so vojni obvezniki. Izvzeti so izključno samo člani Izvršnih, Okrožno Narodno Osvobodilnih odborov, tajništev OF in Okrožnih Ko-mitetov Partije. 1.) V zvezi s tem je osnovna naloga vseh partijskih organizacij, da z največjo brzino ievrše mobilizacijo. Mobilizirati jc treba brezpogojno vse in paziti, da sc ne bodo posamezniki skušali pod kakršnimi koli izgovori izogniti mobilizaciji,« Kakor prihajajo poročila t Dolenjskega, pa so v tem trenutku vsi prej zaradi varovanja lastne kože tako zvesti komunistični podložniki odpovedali. V tem trenutku, ko gre komunističnim tolpam res za obstoj, se je pokazalo, koliko so ti komunistični zločinci res pripravljeni boriti se iza komunizem. Komunistični komisarji so morali napeti vse sile, da so jih prignali v brigade, kjer bodo sedaj morali ravno tako stradati kakor drugi nasilno mobilizirani nedolžni možje. Da je to resnica, nam potrjuje zaplenjeno komunistično navodilo za mobilizacijo vseh pravih komunistov. OKROŽNI IZVRŠNI ODBOR ZA NOTRANJSKO-RIBNIšKO OKROŽJE dne 13. decembra 1944. Stev. 777/44. Vsem okrajnim 10 in OF odborom! Od Glavnega štaba NOV im POS smo prejeli odredbo z dne 10. dec. 1944, št. 36, ki se glasi: »V zvezi z mobilizacijo terenskega aktiva v vojsko, najstrožje naročamo, da se vsi mobiliziranci javijo na odrejenih mestih z vsem svojim orožjem, municijo in vso vojaiko opremo.« Naročamo Vam, da se strogo ravnate po zgornji odredbi. Za OIO: Predsednik: Jože Klarič Takšna je torej usoda vseh onih, ki so podlo služili komunistom, ker so mislili, da se bodo tako prikupili komunističnim zločincem. Sedaj pa, ko sc tem zločincem in narodnim sovražnikom bliža pravičen konec, so komunistični komisarji pobrali v svoje tolpe vse terence in partije«, ki jih »res ni škoda«. Novosti Novost! Za stoletnico rojstva goriškega slavčka Simon Gregorčič: Jeremijeve žalostinke Uredil dr. Debeljak. Uvod napisal dr. M. Slavič. Z opombami V. Beleta. G!! str. 45 L LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLANI Varujte z elektrike! KULTURNI OBZORNIK Za lepo, domačo besedo! Tako je naslov eno polo obsegajoče-mu »dodatku«, prav za prav »prilogi«, ki jo je prelat Janez Kalan dodal popravljenemu prevodu »Lurških čudežev«, ki je izšel sedaj pod naslovom »Jasen odgovor«. O knjigi sami bomo še govorili, danes naj naznanimo samo ta dodatek, ki ni v knjigo uvezan, temveč samo dodan. Pisatelj se taikoj v prvem odstavku opravičuje, da jezikovno razpravico dodaja knjižnim prevodom, pa se sklicuje pri tem na Skrabčeve platnice. Da bi razpravica izšla v kakšnem časniku, se mu zdi premalo trajne vrednostL Zdi se pa nam prav tako važno, da v časniku opozorimo bravce nanjo, ker načenja, vrsto splošnih napak, ki jih uradniška slovenščina in deloma tudi časnikarji porabljamo v vsakdanjem življenju, pa bi bilo potrebno, da se jih pišoči ljudje ogibajo in odvajajo. Pisec ne piše tega sestavka kot jezikoslovec, temveč kot človek s posluhom in ljubeznijo za domače zvenenje slovenske besede. Sicer prelat Kalan ne pove kaj izredno novega, temveč z novo besedo in na nov način hoče najnaivadnejše napake slovenskega pisanja le še bolj jx>udariti, (la bi se nho beročega navadilo nanjo in bi jih pero več ne ponavljalo. Tako postavlja proti danaSnji afekti-ranosti, načičkanosti, spačenosti ter ba-han.ju s tujkami nekaj načel, ki nnj slovenščino zopet približa ljudskemu izražanju. Zato kliče: »Pišimo in govorimo naravno, neprisiljeno, pošteno, domače, slovensko, ne na pol tuje, zumetničeno in zmaličeno. Preprosto je najlepše! Proč s tujkami, z nepotrebnim lepotičenjem, s »časnikarsko« slovenščino, s tujim du- hom v pisanju! Povrnimo se k izviru jezika: k ljudstvu!« Iz teh načel navaja nekaj otipljivih zgledov iz raznih področij slovnice, ne da bi hotel sistematično spravljati jezik v red. Tako navaja nekaj zgledov nepotrebnega tujčenja v splošnem govorjenju, nekaj zgledov novega pisanega tujčenja, predvsem latinskega, ki prihaja že v neuka kmečka ušesa; nastopa proti pečenju slovenskih imen (Josip), zavzema se z» sklanjatev Matija, Matija, Matiju..., za uvedbo »vojske« za »vojno« itd., za novo pomembnost glagola, za pravilno zamikava-nje, za novo veljavo pogojnika v preteklem času, za pravilno postavljanje vejic; navaja nekaj očitnik napak1 (jiolovična vožnja, itd.), glas dviga proti pisanju narazen takih zloženk, kakor so pravzaprav, kakorkoli, v kratke m itd, češ: kar je en jKijem je ena beseda! Zavzema 6e za rabo »bi ne«, proti »ne bi« ter nastopa proti novemu naglaševanju »bil6, bilžt, nihčč« itd. V splošnem sodi prelat Kalan sedai-njo pisavo s stališča stare Marnove šole^ ki je imela dober posluh za pristnost jezika in je s preprostimi besedami še v celoti lahko izražala problematiko dobe. Danes je to težje. V splošnem načelu, da naj izreka vodi pero, in ne morda zgolj etimologija, da naj se vrnemo k narodnemu izražanju itd. ter tudi v posameznih zgledih mu moramo pritrditi, četudi nastopa proti sedaj veljavnemu pravopisu (na pr. sklanjatev Matija, skupno pisanje zloženk, ki pomenijo en pojem. Sv. Duh in podobno), dasi se v glavnem z njim strinja (pisava vejic pred in, da, kakor). Slabše stoji v območju n.-vlaševanja, ker se nam zde prav naglasi ''teg^, Vteza, bilžt itd., bližja staremu izražanju kakor novejša bfla itd. Z marsičem se sodobni jezikoslovec morebiti ne bo strinjal, na kar bo seveda odgovoril, priznati pa moramo, da prelat Kalan dobro čuti, kam drvi naše pisanje, ter je pravilno opozoril na potrebo: več slovenskega duha v pisanje časnikov ter manj očitnih napak, ki se ponavljajo iz dneva v dan! Le da se s takim člankom zopet spodmika veljavnost in zakono-dajnost Pravopisa, ki smo je tudi potrebni. Sicer pa ti razločki niso veliki. 0 njih naj povedo svoje mnenje naši jezikoslovci. Zdaj čutimo živo hrepenenje po besedi našega pokojnega. Breznika! td Živa molitev Namesto Glasnika Presvetegn Srca Jezusovega, ki so ga izdajali dolga leta slovenski jezuiti v Ljubljani,_ so zdaj jezuiti sklenili od časa do časa pošiljati svojim zvestim naročnikom manjše enotno urejene brošurice, dn vzdržujejo duhovni stik s svojimi naročniki in čestilci Presvetih Src. tako so za.božič izdali na 6+ straneh knjižico: Živa molitev v lepi Gujškovi opremi. Uvnd v brošurico predstavlja pesem M. Elizabete: Blažena noč. Nato pa sledi članek »Pozdruvljeno bo/.je Dete!« v katerem p. Žibcrt, urednik Glasnika, tolmači pomembnost božičnega časa. Ravnatelj prof. dr. Jože Pogačnik je napisni lepo premišljevanje ob jaslicah pod naslovom: Glej, prihajam... »Glej, priluijnm, dn izvršim o Bog, Tvojo voljo!« (Hcbr. 10, 5—7) je bila molitev Jezusova ob njegovem rojstvu, kakor poroča sv. Pavel. In na to navezuje pisatelj svoje božične misli. Narodna z Gorenjskega lepo dviga božično razpoloženje.- Prof. dr. Peter Kovačič razlaga v sestavku. Kako častimo božje dete Jezusa, zgodovino bo- žičnih praznikov ter običaje ob njih vse do sv. Treh kraljev. Narodna »Sveti Jožef dela zibelko« je izredno lepa narodna božična pesem, ki jo z velikim užitkom prebere tudi sodobni človek. »Vsakdanjemu darovunju Apo-stolstva molitve« je posvečen članek p. Ziberta, niiknr sledi namen AM za jnnuur, ter za februar, ki ga spremlja člnnck kanonika Korctičn: »Sv. Duh — luč narodom in voditeljem«. J. Lavra D. J. je podal moderno razlngo sv. maše v sestavku »Stopil bom k božjemu oltarju«, da verniki dobe zopet živ stik s sveto daritvijo. To so članki te božične knjižice, ki naj vzdržuje tradicijo z Glasnikom, ter je tudi bogato ilustrirana. Cena 5 lir. »Princeska in zmaj« v Operi Za letošnje božične praznike je operna upruva jiostuvila na oder Golovin-Gregorčevo otroško bajko »Princeska in zmaj«, ki je že pri lanskih uprizoritvah razveseljevala otroke in odrasle. Dejanje so poživili nekateri, božičnemu času primerni vložki in jirizori. V splošnem je bilo igranje pruv dobro, saj je režirala Maša Slavčeva, ki dobro ve, na kak način je mogoče najbolj zadovoljiti bujno otroško domišljijo. Pri izvedbi sta sodelovala tudi oba avtorja: P. Golovin kot koreograf, J. Gre-gorc kot dirigent. Nastopili so: Ma-renk, Knčičeva, Jomec, Jemfeva, Piu-neeki, Rnkovec, Bobnar, Muravsova, Ponikvarjcva, Intiharjeva, Humer, Go-lieva, Jelnikar, Urbnnčičevn in M. Sancin; kot soloplesalkn pa T. Rcmšknr-jeva ter baletni zbor. Tudi številna bitja iz živalskega sveta, ki jih otrok na odru nerad pogreša, so pestrost predstave povzdignila. i M. T. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Kratke sličice z živilskega trga Prva tržna sobota v novem letu n45 je bila ob zmernem, že 16 dni trajajočem mruzu. JS'a trgu se je zanimanje in povpruševanje premnogih aodinj, ko je bilo prejšnji dan ob-jeno, da pride zu zadnje božične praznike sv. Tri kralje, 20 dkg govejega mesa na osebo, osredotočile na razne dodatke k juhi, posebno bo gospodinje iskale po trgu zeleni peter-šilj. Prenekatera je potarnala: »Vsaj en peteršiljček bi radaU Kar je bilo peteršilja ua trgu, je bil hitro na mah pokupljen. Rdeči korenček, ki je najboljši za juho in prav okusen kot pri-kuha, je bil tudi naprodaj v nekam sedanjim časom primerno večji množini kot drugekrati. Nek prodajalec ga je prodajal po 12 lir kg. Pri njem ie bila dolga vrsta. Ta je imel tudi nekaj vreč pese. Ker vlada mraz, bra-njevke, zlasti pa trnovske in krakovske prodajalke prinašajo vse blago na trg skrbno odeto in zavito v krpe in vreče. Mesto solate — kislo zelje in repa Živahno zanimanje pri gospodinjah je bilo za rdeči radič, ki ga sedaj mnoge okoliške kmetice goje po hlevih, kjer imajo za to primerno urejene prostore. V dolge, stare ženske rute in plahte jc bil zavit rdeči radič, ki ga je prinesla neka kmetica. Okoli nje se je že poprej zbralo veliko gospodinj. Vsaka je hotelu saj kilogram-ček rudiču, ali pa le polovico. Na trgu je kmetica, odnosno neka njena zastopnica prodala rndič v hitrem tempu. Mnoge ženske nočejo poznati reda in se smatrajo za neko višje osebje, ko nočejo lepo vstopati v vrsto, marveč se štulijo v ospredje. Za te je pač potrebna krepka roka policijskega struž-nikal t-- 1 .wMiuigABu.'ijuwma. JM a Kov čas zatemnitve za teden, ki se začne 8. I. 1945 in traja do vštetega 14. I. 1945, jc od j 17.38 da 7.29 Vpoklicankam v delovno službo Vse ženske delovne moči, ki so vpoklicane v delovno službo in so morajo javiti v šentjakobski šoli, ostanejo zaposlene v Ljubljani in v njeni najbližji okolici, tako, da bodo vsak dan v mraku žo doma. Zato naj se za odložitev in oprostitev javijo na Delovnem uradu le zares teiko bolne in za delo nesposobne ion-gko. Delovni urad. Važno za kadilce Opozarjamo vse potrošnike tobačnih izdelkov, da se takoj ko prejiiiejo tobačno karto prijavijo pri svojem dosedanjem trafikantu, da ga vpiie v seznam ter na izkaznico vpiše tekočo številko. Zadnji dan prijav za kadilce je v to-rek 9. januarja; zato naj nihče ne računa na 10. januarja, ker na ta dan morajo trafikanti sezname že oddati mestnemu preskrbovalneniu uradu. Poznejša prijava je mogoča le na posebna potrdila mestnega preskrbovalnega urada, katera se pa izda le ako obstajajo zato upravičeni razlogi. Prosimo pa vse potrošnike tobaka, da ne ovirajo z nepotrebnim delom mestnega preskrbovalnega urada, ter izgubljajo časa z dolgim čakanjem, temveč naj se v rednem roku, ki je zato določen, prijavijo. Prve dni po oddaji seznama pa vpis sploh ne bo mogoč, ker se bodo seznami nahajali v kontroli. Združenje trafikantov. Lastnike motornih vozil opozarjamo, da s 15 januarjem nehajo veljati vsa dovolila za vožnje z motornimi vozili. Za nova prometna dovolila je treba zaprositi pri uradu za civilno moto-rizacijo. Lep zgled Sredi živilskega otoka so prodajali branjevci na odrezke uvoženo italijansko čebulo. Tum je bil mir in ne poseben drenj. Precej gospodinj pa je stalo na spodnjem koncu 1. živilskega otoka, kjer so na štirih klopeh prodajali kislo zelje in kislo repo, ki jo sedaj ljudje močno kupujejo, ko primanjkuje zimske solate, ki je sploh že nekaj tednov ni na trgu. Trg je bil okoli 10 dopoldne že prazen in mrtev. Tatvina gonilnih jermen Policijska kronika je zadnje mesece zaznamovala več tatvin gonilnih jermenov, pa tudi na sodišču pred kazenskimi sodniki je že bilo nekaj razprav proti obtožencem, ki so bili med drugim obtoženi zaradi tatvine, gonilnih jermenov, ki jih mnogi uporabljajo za napravo nove obutve. Zato je med vc-rižniiki veliko povpraševanje po tej vrsti usnja. V decembru so neznani tatovi odnesli iz papirnice v Vevčah gonilni jermen, dolg nad 9 m, širok 150 mm in debel do 7 mm. Jermen je bil vreden najmanj 3.500 lir. Razne nesreče in poškodbe V Zalokarjevi ulici št. 11 bivajoča zasebnica Violeta Staretova je bila prepeljana v splošno bolnišnico na kirurgični oddelek zaradi naloma hrbtenice. — Iz raznih podeželskih krajev so bili pripeljani nekateri ponesrečenci. — Tako je v Logatcu mali triletni posestnikov sin Pavel Mihevc padel s klopi in si zlomil levo roko. — V Trebeljevem si je pri padcu na dvorišču zlomil desno nogo 13-letui posestnikov sin Ivan Gostinčar. ROV! GROBOVI + Marijan Pcstotnik. Na oltar domovine je daroval svoje mlado življenje 20 letni Marijan Pertotnik, dijak domobranec. Njegovo truplo bodo položili k večnemu počitku v soboto 6. t. m. ob treh popoldne iz kapele sv. Cirila in Metoda na Žalah. ■J- Martin Dizjak. Po hudem trpljenju je izdihnil v 59. letu starosti gospod Martin Bizjak, glavni blagajnik Pokrajinske uprave. Do nedelje ob enajstih dopoldne leži v svojem domu v Zarnikovi ulici 7, nakar ga bodo spremili k poslednjemu počitku v ponedeljek 8. t. m. ob devetih dopoldne. + Frančiška Fajfar. V Ljubljani je umrla gospa Frančiška Fajfar. Blago mater bodo položili k zadnjemu počitku v ponedeljek 8. t. m. ob pol devetih dopoldne iz kapele sv. Jakoba na Žalah. Ivan Pate. Po dolgotrajnem trpljenju je v Bogu zaspal gospod Ivan Pat^ Pokojnika bodo njegovi dragi spremili na pokopališče v nedeljo 7. t. m. ob tričetrt na devet dopoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. J Vida Goslar. Dotrpela je gospa Vi-oslar, roj. Savnik, soproga državnega tožilca in učiteljica v pokoju. Blago mater bodo spremili k sv. Križu v nedeljo 7. t. m. ob desetih dopoldne iz kapele sv. Petra na Žalah. -f- Jožef Jager. V visoki starosti 93 let je umrl v Ljubljani goepod Jožef Jager, posestnik v Podmolniku. K večnemu počitku ga bodo spremili v soboto 6. t. m. ob pol štirih popoldne iz hiše žalosti v Podmolniku št. 12 na farno pokopališču v Sostrem. Naj rajni počivajo v mira, vsem njihovim dragim naše iskreno sožaljcl Dobrota Je tisto, kar najbolj približuje Bogu, in tisto, kar ljudi najbolj razoroži. (Fenelon). Koledart Sobota, I. prosinca: Sv. Trije kralji; Bazglašenje Gospodovo; Makra, devlea in mučeniea. Berilo; Iz 00, 1—6. Evangelij- M t i. 1-12. Lunina sprememba: zadnji krajec ob 13.47. Nedelja. 7. prosinca: 1. nedelja po raz-glašenju Gospodovem; Sv. Družina: Valentin, Skof Berilo Ko 1. 3. 12-17. Evan- gelij: Lk 2, 42-52. Ponedeljek, 8. prosinca: Severln, opat; Apolinar, škof; Teofil, muč.; Erhard, fik. Operno gledališče« O p e r a t Sobota: »Prlneeska ln zmaj«. Is. Ob 15.S0. Nedelja: Jenufa«. Izven. Ob 18. Drama: Sobota: »Poslednji mož«. Izven. Ob 18. Nedelja: »Matiček so ženi«. Izv. Ob 15. Kino Matica i »Bembrandt« ob 14. 16 in 18. Kino Uniom »Pustolovščina se nadaljuje« ob 14, 16, 18. Ki o Sloga: »Lažna grofica« ob 14, 16 ln 18. Lekarniška služba: Notno s 1 a ž b o Imajo lekarnes v soboto ln nodeljo: mr. Leustek. Res- ljeva cesta 1; mr. Bnlioveo, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vift, Tržaška cesta; v ponedeljek: dr. Pieooll, Dunajskn o. 6; mr. lločovar, Celovška o. 62; mr. Garlus, Moste, Zaloška cesta. Zdravniška služba: Praznino dežurno slnžbo bo opravljal mestni zdravnik dr. Orel Vladimir, Gra-aelijova 18, tel 24-15 (Ravnikar, Linhartova). — Neilellskn zdravniško službo pn mestni zdravnik dr. Vlz.ink Frane, Tržaška cesta 42. tel. 20 81 (Inž. Sraniel). fiovice OSEBNE NOVICE Odvetniški izpit sla položila notarski pripravnik Orel Dušan in odvetniški pripravnik Ilija Alojzij, oba iz Ljubljane. Čestitamo. Promocija. Na univerzi v Padovi je dne 15. decembra 1044. promoviral za doktorja vsega zdravilstva g. Ueniic Miloš iz Ljubljane. Čestitamo. Poroka. Danes se poročita ▼ cerkvi Božjega groba v Stopanji vasi pesnik in picatelj g. Mnuser Karel, urednik >Slo-venčeve knjižnice« z gospodično Mimico Ilabjnnovo, uradnico tvrdke Sarabon. Mladima zakoncema mnogo božiega blo-goslova in veliko sreče na življenjski potil Postsnife narcčiiSic »Slovenčeve knjižnice«! Omislite »i srvojo družinsko knjižnico, ki vam bo krajšala dolge zimske večere 1 POIZVEDOVANJA Damo, kt Je našla temnomodro rokavico v nodeljo, II. decembra, pri 9. maši pri frančiškanih, prosim, da jo vrne proti nagradi na Poljanskem nasipu 12-11 pri A. Klomenčiču. ' Varčujte z elektriko! Dobrovoljcem, ki se na naših tleh pripravljajo na praznovanje praznika ljubezni in miru naše prisrčne čaetitke in najlepše želje. Sv, nia»a ob priliki pollotnloe smrti g. Jožeta Koščaka se bo brala v torek, R. t. m., ob 8.30 v stolni cerkvi pri oltarju Marije Pomočnice. Vljudno vabimo vso prijatelje in znance. Mohorjeve knjige zaradi tehničnih ovir šo niso mogle iziti. Upamo pa, da bodo izšle proti koncu tega meseoa. Uednl pouk ua srednjih ln ostalih šolah uspeSno dopolnjujejo tukajšnjo odlično organizirana specialne Instrukoljo vseh predmetov ln tujih jezikov za nižje- ln višjo-šolce. Zakurjene učilnice. Vpisovanje do 10-januarja. Informacije, prospekti: Speeiulne lnstrukclje. Kongresni trg 2, Sprejemamo rodne dljnke tn prlvatlste k dnevnemu pouku; ob sodolovanju učencev uspeh siguren. Informacije dnovno. »Kore-petltorlj«, Mestni trg 17-1. Srednješolce-ke, ki se želijo lzvežbatl v strojepisju, opozarjamo na nove tečaje, ki se pričenjajo 8„ 9., 10. in 11. januarja. — Praktično zuanje, vsakomur koristno. — Učno ure dogovorno po želji. — Informacijo dnovno, prospekti: Trgovsko učillšče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. Novi strojepisni tečaji pričenjajo dne 8., 9., 10. In 11. januarja. — Pruktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodočo Možje in fantje Ljubljane! Da je bilo nam doslej tnko priza-neSeno, je tudi pomagala vera mož in fantov, ki so že na osemnajstih mesečnih duhovnih obnovah javno izpovedali svojo vero v Boga Vsemogočnega. Da bomo še v tem letu deležni Njegovega varstva, pridimo zopet v nedeljo, 7 t. m., ob 16.30 in v ponedeljek, 8. t. m. ob 6 zjutraj ▼ cerkev sv. Jožefa, da obnovimo svojo nekdanjo otroško vero v Boga, molitev in božjo previdnost. Otroci najbolj verujejo in oni so Gospodu Bogu najbolj všeč, njihova vera, cjih zaupanje nas gane pa tudi samega Boga. Pridite; bodimo tudi mi kakor otroci, da bomo Bogu všeč. Pridiga nas bo poučila, kako naj molimo, da bomo znali prav reči: Oče naš... Spored pobožnosti: v nedeljo, dne 7. januarja 1945: ob 16.30 sveti rožni venec; ob 16.43 govori g. duh, svetnik Košmerlj; ob 17.15 litanije in blagoslov. — V ponedeljek, dne 8. januarja 1945: ob 6 kratek obhajilni nagovor; ob 6.15 sv. maša. Petje vodi g. kanonik dr. Kimo-vec. Pod njegovim vodstvom bo zapela vsa cerkev za blagoslov še enkrat ono prelepo božično: »Glej zvezdice božje migljajo lepo...« po lita-nijah pa ono staro: »Poslušajte vsi ljudje, sveti Jožef v mesto gre...« Vsi možje in fantje vljudno in iskreno vabljeni. V svoji socialni uvidevnosti je podal ponovno lep vzgled odbor Društva za zgradbo delavskih hiš s tem, da je za mesec januar 1945 oprostil plačila najemnine vse svoje najemnike v delavskih hišah ob Hranilniški cesti. Uglednemu odboru imenovanega društva, katerega cilji so zaobseženi v naslovu samem, se za ta ponovni lepi ukrep socialne uvidevnosti vsi prizadeti najtopleje zahvaljujemo. Eden v imenu vseh Peti simfonični koncert radia Ljubljane Vsem ljubiteljem simfonične glasbe sporočamo, da bo V. Simfonični koncert Radia Ljubljane v ponedeljek, 15. t. m. ob 18. uri v veliki unicnski dvorani. Pred-prodaja vstopnic se bo pričela v sredo, 10. t. m. v knjigarni »Glasbene Matice«. O programu bomo še podrobneje poročali Rdeči križ poroča Paketi. Slovenski Bdeči križ sporoča, da prične • ponedeljkom, dne 8. t. m., zopot sprejemati pakete. Z ozirom na začasno prekinitev in da ne bo nihče prikrajšan, jo določen za čas od 8. do vštetega 12 t. m. sledeči vrstni red in sicer: v ponedeljek, dne 8. t. m., črke A, B, C, (J, D, E, F, O ln H; v torek, dne 9. t. m., črke I, J, L ln K: v sredo, dne 10. t. m., črke M, N, O ln E; r četrtek, dne 11. t. m.. Črki P in S; v petek, dne 12. t. m., črko S, T, U, V, Z ln Ž. Sprejemanje paketov se vrši v tem tednu dopoldne od 8 do 11 tn popoldne od i do 'A5. — S 15. januarjem t. 1. ee pa zopet "»rične običajni abecodni vrstni red, ki bo, kakor vedno, pravočasno objavljen y časopisih. Zahvala. Ga. dr. Lunaček Slava, Ljubljana, Ulic* s. mnjn 4, Je poklonila Slov. Rdečemu križu "00 "lir v počastitev spomina pok. g. vlad. svetnika S"mor Jurija. Prisrčna hvalal Zaključujemo novoletne obiske po ljubljanskih farah . i željo, da bi matrike v novem letu dale Ljubljani še lepše spričevalo. Župnija sv. Antona Padov. na Viču v letu 1944 Kljub težkim časom so se Vičani kar pridno ženili. 60 parov je zamenjalo samski stan z zakonskim; kar 19 več kot lani. Razen štirih so vsi drugi sklenili dosmrtno zvezo pred domačim oltaTjem. Oklicanih pa je bilo 79 parov, 22 več kot prejšnje leto. Od 92 olrok jih je bilo samo 10 rojenih doma. Od prejšnjega leta je 11 rojstev manj. Štirim otrokom ve rojstna knjiga povedati samo za mater, za očeta pa ne. Zanimivo je, da je bilo lani 3 os ti manj deklic (30) kakor dečkov (65) in je kronista že skrbelo, da bo na Viču zmanjkalo nevest. Leto 1944. je to izravnalo, ker je prišlo na svet 30 dečkov in 53 deklic. Mrličev je bilo to leto 92, prejšnje pa 103. Umrlo je 45 moških in 47 žensk. Z doma se je preselilo v večnost 53 fara-nov. Pokojni so dosegli precej visoko starost; 12 jih je bilo že preko 80 let, trije pa čez 90. Versko življenje v župniji se je razvijalo v znamenju pobožnosti prvih petkov in prvih sobot ter posvečenju družin, Brezmadežnemu Marijinemu Srcu s_e je posvetilo nad polovico družin v fari, t. j. 800. Obhajil je bilo 87.000. Ker je župnija po mestnem zapornem pasu razdeljena na dva dela, se je za farane onstran tf.ga pasu vršila nedeljska služba božja v Vidičevi opekarni. Delavci vsakokrat primerno pripravijo in o-krase prostor, kjer se vrši sv. maša. Župnijska kronika sv. Frančiška v Spodnji Šiški Porok je bilo 59 (1. 1943. 52), od teh doma 50, drugje pa 3. Najstarejši ženin je bil ob poroki že v 83. letu, najstarejša nevesta v 40. letu. Nevesta, ki ee je poročila z 18 leti, je bila v fari to leto najmlajša. liojetcv je biilo vpinaniih v kroniko 133; [ 70 dečkov in 63 deklic. Samo 10 novo-E roj en cev je bilo dojenih doma, 38 v Slaj-I marjevem domu, 85 v bolnišnici. Leto H 1944. je dalo življenje 36 ot-rokom več kot V SiSki je umirlo 96 ljudi (L 1943. le 82). 42 fairanov je zatiisnilo oči doma, drugi v splošni bolnišnici. Smrt je izbrala 52 moških in 44 žensk. Med pokojnimi je hiila najstarejša 87 letna ženska. Versko življenje te fare je lepo. Letos je bilo 92.000 obliajii. Okrog 300 družin je biJo posvečenih Brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Iz življenja najmlajše ljubi j. fare sv. Reka v Zgor. Šiški Župnija sv. Roka v Zgornji Šiški je v resnici najmlajša ljubljanska fa-ra, ker jo je rodila potreba vojnih razmer. V to faro so vključeni vsi kraji in vasi, ki so pred 1. 1941 spadali v župnijo St. Vid nad Lj., pa so bili tega leta od nje ločeni. Uradno je bila ta župnija ustanovljena 25. okt. 1941 kot župnija Zg. Šiška. Vanjo je sedaj vključenih 10 krajev in vasi, s skupno 6500 dušami. Zupnn cerkev za to faro je draveljska cerkev sv. Roka. Zupni upravitelj je g. Bartol Mirko. Porok je bilo doma 25, drugod pa 7, iskupno torej 32 (1. 1943 samo 25). Oklicanih je bilo 55 novoporočencev. Naraščaja jo fara dobila kar precej. Večjidel so mali farani prišli na svet v bolnišnici (57), manj doma (37). Od vseh 94 lanskih dojenčkov je 57 fantkov in 37 deklic. Za dvanajst otrok je bilo v 1. 1944 prirastka več kot prejšnje leto. S sveta se je poslovilo 69 faranov, 36 moških ter 33 ženskih oseb. V domači fari je izdihnilo 42 faranov, drugod pa 27. Kot najstarejši pokojnik je v kroniki zapisana 86 letna ženska, kot najmlajši za dve uri staro dete. Iz knjig urada, ki vpisuje samo rojstva in smrti Duhovni urad Splošne bolnišnice dejansko ni fara, vendar ima v svoji kroniki zajetega toliko življenja, kolikor le malokatera župnija v Ljubljani. Pred to vojno je kronist navadno ta urad imenoval »največjo faro« pri nas. Ta naslov mn kljub omejitvam še vedno lahko pustimo, ker ima razmeram primemo še vedno dovolj »laranovc. Danes se v bolnišnici rode in umirajo predvsem Ljubljančani, že iz podatkov drugih ljubljanskih župnij za gibanje prebivalstva x L 1944 je mogoče ugotoviti, da je velik odstotek vseh, v minulem letu rojenih otrok, prišel na svet v porodnišnici. Kar 1238 otrok je bilo tukaj rojenih. Tega leta 18 več kot prejšnje. Dečkom je narava naklonila več sreče kot deklicam, ker jih je 95 več. Dve tretjini vseh teh novorojenčkov pripada ljubljanskim staršem, drugi pa družinam iz okolice Ljubljane in iz Notranjske. Zadnji čas, odkar se je odprla kočevska proga, prihaja vedno več mater tudi iz tega predela Dolenjske v porodnišnico. Iz bolnišnice so v minulem letu odnesli na pokopališče 885 ljudi; prejšnje leto je bila la številka za 85 ljudi manjša. Med umrlimi je bilo 467 moških ter 418 žensk. Vendar vsi pokojni niso bili iz Ljubliane, ker je bilo med njimi 280 tujcev. Da se je število mrličev to pot dvignilo, je precej pripomogla umobolnica, v kateri je v tem razdobju umrlo 94 njenih bolnikov. Poleg drugih vzrokov smrti so bile precej pogoste vojne poškodbe. Kratek račun o vseh župnijah Kljub temu, da so notranje, mestne fare Ljubljane v letu 1944 morale zapisati več smrli kot rojstev, je vsako mesto umrlega zavzel en novorojenček, zraven vsega pa je bilo le še 114 rojstev več kot smrti. V vseh ljubljanskih farah je bilo v I. 1944 652 porok. Kolikor se je dalo dognati, je bil najstarejši ženin star 83 let, čast najmlajše neveste pa moramo Eriznati kar dvema nevestama s 17 leti, ast nasprotno skrajnosti pri starosti pa tudi dvema nevestama s 54 leti. Rojenice so se v Ljubljani 1. 1914 ustavile ob 1218. novorojencih. Narava sama je poskrbela, da dečkov ne zmanjka. Dečkov je bilo 658, deklic pa 560, torej kair za 98 razlike. V Ljubljani je bilo v istem času treba izkopati 1104 grobove. Če so imeli moški pri Rojenicah srečo, so jim prizanesle tudi Sojenice, Več kakor moških, je namreč v Ljubljani umrlo žensk. Verjetno bo držala ugotovitev, da je najstarejši človek med pokojnimi Ljubljančani uinrl s 94 leli, kolikor se je moglo j razbrati iz delnih podatkov, ki so jih dale nekatere fare. ; Tak je račun ljubljanskih fara o dušah, življenju ter smrti svojih faranov za 1. 1944. v zasebnom ali javnem poklicu. — Učne ure dogovorno po žoljl obiskorulcev. — Vpisovanje dnevno. Informaoije. prospekti: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni savod«. Domobranska 15. Shod krlžanske moške kongregaclje za meseo januar bo jutri, v nedoljo, 7. jan., ob troh popoldne. Pobožnosti pričnemo s četrturno adoraeijo, nato litanije M. b. In govor. Vljudno vabljeni vsi. V primeru alarma pričetek ob V416. Formlcol pasttte za daslitfekdjo uai in srna dobite v lekarnah II. vnanja Marijina kongregaelja pri nršulinkah v Ljubljani Ima jutri, 7. t. m., popoldno ob pol 3 redni mesečni 6hod. — Voditelj. Javljam, da sem otvorHa galanterijsko trgovino na Miklošičevi oesti flt. 4/II. — Vljudno se priporočam Saks Slava. Zlatorog je najnovejši goronjskl Ilustrirani časopis. Dobite ga v vsukl večji trafiki. Stane 2 liri. Peki, pozor! V nedoljo, dne 7. januarja 1945, dopoldne od 8 do 12 pridite po nakazila za moko v našo pisarno, kjer hkrati tudi 'plačate. Prosimo Vas, da zaradi alarma pridete v zgodnjih jutranjih urah. — Nabavna ln prodajna zudruga pekovskih mojstrov v Ljubljani, z. z o. J. Dotični, ki je v četrtek zvečer zamenjal ročni voziček (dirco) ob 6. uri zvečer pred glavnim kolodvorom, naj pride po svoj pravi voz v upravo »Slovenca« I. nadstropje. Višje državno tožilstvo se jo s 1. janu-arjom 1945 preselilo iz sodno palače v po-slopjo Mestne hranilnice v Prešernovi ulici 8t. 8/III v prostore bivšega Vrhovnega sodišča. lierlte gorenjski Ilustrirani časopis Zlatorog. Dobile ga v vsaki veujl trafiki. Stane 2 liri. Važno opozorilo za hišne lastnike! Vsi oni lastniki hiš, ki so imeli iz katerega koli vžroka prazna stdnovnnja ali lokalo nn dan 1. januarja 1945, so opozarjajo, da prijavijo v smislu čl. 40. zakona o neposrednih davkih prazno stanje najkaRneje do 14. januarja 1945, Kdor no vloži prijave v tem roku, bo Izvršen odpis zgrndarino zaradi praznega stanja iele od dneva, ko bo davčni urad prejel prijavo. Prijavo, spisano na taksnem papirju po 6 lir, je oddali pri davčnem uradu. Opozorite na nakupovalnico Socialne pomoči tudi druge. Vsi poslodajalel, ki zaposlujojo hišno služahništvo, služkinje, stalne postrežkinje, se opozarjajo, da si nabavijo do konca mo-soca januarja 1945 predpisano davčno karto za hišno služinčad. Davčna karta z občinsko takso stane 31 lir. Karte prodaja davčna uprava mesto. Vodnikov trg št. 5/II, soba št. 13. Poslodavec, ki davčne karte ne nabavi ali je ne nabavi pravočasno, plača kot kazen po 5kratno vrednost dnvč. karte. Prijateljem Jaslic! Na novoletni poziv se je oglasilo že doslej dokaj naiUh jasli-čarjev. Vsi po vrsti pa žele, da bi jili osebno obiskal. To mi bo komaj mogo<' e. Pač pa ponavljam svoj prvotni poziv: Zasebnike, ki so si postavili lepe jaslice, umetnike, pa tudi vsa predstojništva cerkvi ter javnih in zasobnlh kapel vljudno prosim, naj dado letos fotografirati svoje jaslice. Prav posebno naj store tako naši deželanl s svojimi kmečkimi jaslicami, četudi so šo tako preprostel Vse skupaj naprošam, naj ml odstopijo (ev. proti povračilu stroškov) po eno sliko v znanstveno uporabo! Pripominjam pa, da fotografiranja sam ne morem oskrbeti, kakor nekateri žele. — Rok za dostavo slik ni določen, priporočam pa se zanje vsaj do konea januarja 1945. — Prof. Miklavž Kuret, Zarnlkova 16. Ljubl.-ana. Miha Zalokar Danes je došl'a iz Radovljice žalostna vest, da je dne 4. januarja zvečer umrl g. Miha Zalokar, dimnikarski mojster za gornjo Gorenjsko. Njegova prerana smrt bo v dno srca pretresla mnogoštevilne njegove prijatelje in znance. V najboljši moški dobi, star 53 let, nas je zapustil on, ki je bil po telesu cel orjak, ki mu je iz oči in lica sevalo samo zdravje in moč, umska razboritost in srčna dobrota — pa skriti pljučni rak mu je pregrizel življenjske niti, g. Mihe ni večl Vemo, kako neutešljivo plaka njegova ljubljena gospa soproga Marica in še nebogljena hčerka edinka Marija, kako bridko joka tolikrat preizkušena še živeča mati in še edini brat g. Ciril s štirimi sestrami, svaki, svakinjami ter taščo go. Avguštinovo. Pa ne samo ti, vsa Radovljica britko občuti, da je s pokojnim izgubila enega najbolj uglednih in delavnih mož. Ze kot mlad fant se je g. Miha udejstvoval pri domačih prosvetnih in telovadnih organizacijah ter bil večkrat njih predsednik in načelnik. Kot mož pa je bil izvoljen v razne odbore pri občini, mestni hranilnici, kmetijski za^fugi, obrtnem društvu, ljudski stranki ter povsod deloval kot najbolj viden član. Vsa gornja Gorenjska ga pozna kot odličnega dimnikarskega mojstra, naslednika svojemu tudi markantnemu očetu v isti stroki. Po pet pomočnikov in več vajencev je vzdrževal za svoj čas ogromno obrtniško delo, pa tudi sam se ni sramoval črne metle, saj je tudi izgledal kot general v svoji dimnikarski uniformi. Življenje pokojnika ni biio samo z rožicami postlano, marsikako grenko kapljo je moral zavžiti, a najbolj grenka je bila izguba brata Lojza, sodnega predstojnika v Vel. Laščah, ki je padel 1. 1943 kot žrtev kočevskega procesa. Težka je bila ta ločitev dveh z ljubeznijo po-veznnih bratov, a tem veselejša je njuna združitev tam gori nad zvezdami, saj sta oba to zaslužila s svojim katoliškim mišljenjem in življenjem, — Dragi g. Miha, počivaj v miru Gospodo verni KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO javlja žalostno vest, da je umrl član njegovega nadzorstvenega sveta, gospod mag. nadsvetnik v pok. Zaslužnem« blagopokojniku bomo ohranili časten in kva ležcn spomin. Ljnbljana, 5. januarja 1945. javljamo prebridko vest, [e 4. januarja umrl nai nadvse jeni soprog, skrbni oče, predobri I, brat, avak in stric, gos|HKl • dimnikarski mojster » 13. letu svoje starosti. Pogreb se vrši na Sv. Tri kralje v Radovljici. ia ljubljansko sorodstvo bo zadujnica 16. januarja v stolnici pri brezjan. »kem oltarju oh pol S. Radovljica, Ljubljana, \ jan. 19«. Marija, mati; Marica roj. Avguštin, soproga; Marija, hčerka in oetoJo sorodstvo. Kaj je novega pri naših sosedih? Iz Trata Umetn&ka razstava, V umetniški galeriji Michelazzi v ulici sv. Nikolaja razstavlja svoja dela slikar Ramiro Meng. Poleg velikih akvarelnih slik razstavlja tudi olja in risbe, tako da je razstavljenih skupno 64 del. Novoletna maša v zaklonišču. Na novoletni dan ob enajstih dopoldne je v zakloniSčni galeriji ulice Monfort daroval sv. mašo župnik iz cerkve sv. Antona. Sveti daritvi so prisostvovali verniki, stanujoči v bližini, ki se v zaklonišče zatekajo. Iz gledališča. Zadnja predstave Rossi-nijevega »Seviljskega brivca« je bila v sredo 3. t. m. Dirigiral je Nino Verchi, glavne vloge po so igrali Gino Vanelli, Silva Paliaga, Marij Karlin, Andrej Mon-galli. V četrtek pa je bila predstava Verdijeve opere »Moč usode«. Izpred sodišča. Na cesti med Ravnico in Osojami se je pred časom prevrnil tovorni avtomobil, na katerem je stalo šest delavcev in bilo natovorjeno razno blago. Delavec, ki je sedel poleg vozača v kabini, j« skušal odpreti vrata, kar pa mu ni uspelo in ga je voz tako pod seboj zmečkal, da je obležal na mestu mrtev. Po sodni preiskavi je bilo domnevati, da je nesrečo cakrivil šofer Franc Lepre iz Tolmina, ki se ni točno ravnal po pravilih vožnje z avtomobili. Obsojen je bil na devet raeaecev zapora, pa j« vložil priziv. Razprava proti vozaču Francu Lepre je bik ponovljena in ja na tej raz- pravi bil oproščen zaradi pomanjkanje dokazov. Umrli so: Elz« Morpurgo roj. Tome, Fontenger Justina roj. Lovrenčič, Evari-sto Fornasin, Alojzij Levak, Emilija Al-bertani roj. Saviik, Ana Kip roj. Mazar, Josip Mandel, Ivan Bogataj, Adolorata Mersnik, Anton Zorzin, Josipina Dekleva. S Spodnje Štajerskega Zabavni večer za otroke. V Rnz-gorjah pri Laporju so te dni priredili zabavni večer za otroke, ki jih je on-dotno ženstvo bogato obdarovalo. Prireditve se je udeležil tudi razgorski župan. Na zahodnem bojišču je padel nail-desetnik Ivan Uršič iz Gradca. V Gradcu sta umrla vpokojeni železniški uradnik Ivan lakopič in vpokojeni nadzornik Karel Kočnik. S Koroškega 1574 kilogramov medu so za bolnišnice darovali čebelarji krajevne skupine v Paternionu na Koroškem. Žrtev letalskega napada je postal vojaški nameščenec Edvard Kovač in je bil pokopan v Wolfsbergu. V Svečah je umrl desetnik Ivan Beguš zaradi ran, ki*jih je dobil na bojišču. Umrln je 6t letna Antonija Lepu-šič na Suhi, okraj Libeliče, in je sledila v grob 6vojeiau sinu Petru, ki je v marcu 1943 padel na bojišču. Na bojišču so tudi še njeni trije živi sinovi. Smrt zaslužnega Korošca. Nedavno so v Bischofshofenu, okraj Millstatt, pokopali zaslužnega moža Aleksandra Lipeja, ki je več ko 30 let bival v tem kraju. Več ko 50 let jo bil član gasilskega društva. Smrtna kosa. V Beljaku je padel kot žrtev letalskega napada 63 letni v|K>kojeni železničar Ignacij Ambruš. — V Celovcu je zaradi terorističnega napada preminula zasebnica Marija Glančnik in je nenadoma umrl 43 letni Oskar Robin, nadzornik celovške elektrarne. Ob novem letu ne pozabite na »Slovenčevo knjižnico« ki vaui nudi za skromen denar lepo branje, mnogo razvedrila in vam omogoča, da ustvarite svojo družinsko knjižnico; Naznanila liubliansklh prireditev Operno gledališče Operat Sobota, f. Januarja, ob 19.30: »Princeska In zmaj«. Mladinska predstava. Obisk Bo-ilčka. Izven. Cene od SO lir navzdol. Nedelja. 7. januarja, ob 18: »Jenufa«. Izven. Ccae od CO lir navzdol. D ra m a i Sobota, I. januarja, ob 18: »Poslednji mol«. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Nedelja. 7. januarja, ob 15: »Matiček ie leni«. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Ponedeljek, 8. januarja, ob 16.30: »Poslednji mož«. Red A, •Ofiaainlliia umna Sednitln priaerti* R A D i O LJUBLJANA Dne.nl spored la I, Januar! 7 Porodila v nemSčlnl — 7.10 Jutranji konoert — » Anton Bruokaer: Maia v K-molu. Izvaja zbor in orkeater hamburške drl. opero — 8.30 PoroSila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 9.13 PrazulSna idastm — 10 Sodobna glasba, sodelujejo: J. ,El K S NO »SLOG/U "4' Zabavna filmska komedija »POLETJE, SONCE, DEKLE« Karin llardt, Paul Klinger in drogi. Predstave ob 14, 1» la IS ,EL KUNO »VMON* Sijajna komedija »PUSTOLOVŠČINA SE NADALJUJE« z odličnimi komiki: Tbeo I.ingen, Paul Kemp, R. Roirmnowsky itd. Predstave ob <4, li in 18 ,iL KINO »H4TIC4« Filmsko volodelo »REMBRANDT« Evrald Bnlser Gisela Uhten Predstave v soboto in nedeljo ob 14, It ln 18 KINO »KOBELJEVO« Telefon 21 91 Zabavna komedija »LAŽNA GROFICA« Marta Harel, Wolf Albach Rcty, Paul Hlirbinger Predstave oh 14, lt In 18 Anica se je zvonko zasmejala. Nato pa je dejala v zadregi: »Ker baroničino srce trpi zaradi nesrečne ljubezni.« »Res?,.,« je zelo začudeno in nekoliko neverno vzkliknil dr. Sterner->AH veste to zagotovo?« Ta neverni prizvok v ^losu je bil trnek, na katerega se je vjelo Aničino samoljubje. Nekoliko razdraženo je odvrnila: »Brez dvoma vem. Bila sem večkrat zaupnica nesrečne baronice — in sem šo zdaj, čeprav sem le preprosta sobarica. A tudi jaz imam boljše zveze...« Dr. Sterner ni imel nikakega povoda, da bi dvomil o tem. Zamišljeno je glodal predse. Anici se je zdelo, da je opazila na njegovem obrazu izraz razočaranja, kar ji je bilo v veliko veselje. Saj jo je tudi on razočaral. Kajti kaj je deset frankov za pokopane upe? Z žensko zlobo je skušala njegovo bolest še povečati. Morda pa jo Je njena nečimurnost vzpodbujalo da so je ponašala z baroničino zaupljivostjo. Saj ji ni bilo treba povedati, da je od baronice same prav malo zvedela, pač pa, da je mnogo več izvohala, prisluškovala in tudi sama dodala. Sicer pa je bila tudi upravičena, da se maščuje nad tekmico, ki ji bo brez dvoma prevzela tega ljubeznivega gospoda!... . »Mlad grof je še pred kratkim bival tu s svojo sestro. Bif je nenavadno lep in bržkone tudi zelo bogat. Ker je bil bolan, mu je bil mnogo ljubši mir v parku kot vesela družba. Njegova očarljiva sestra se je vozila vsaki dan v igralnice v Monte Carlo ali odhajala na izlete s celo družbo oboževalcev. Njene obleke so,bile pravljično lepe. Vsak teden ie dobivala iz Pariza nove pošiljke oblek in čevljev. Baronica Mirjam Therhalten in njena mati sta so skušali za vsako ceno sprijazniti z njo. Ona pa je imela dovolj drugega posla Jn je niti malo ni mikalo, da bi hodila na sprehod s skromno Nemko. Mati in hči sta tedaj pustili posrodo- Sporočamo prežaloetno vest, da je v 20. letu starosti daroval svojo mlado življenjo na oltar domovine naš ljubljeni edini sin in brat Marijan Pesfotnih dijak-domobranco Pogreb nepozabenga bo v soboto 6. t. m. ob 3 pop. z Zal, kapela sv. Cirila in Metoda, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 5. januarja 1045. Globoko žalujoči: Janko, oče; Poldi, mati; Sonja in Marjetka, sestri — in ostalo sorodstvo. Baukart-Btrle sopran, Jelka Stani« violina, DuAan Pertot bariton in Marijan LipovSek klavir — 11 Dobra volja — 11.30 Slov. ljud. oddaja — IS Napovod sporeda, nato: Opoldanski konoert — 12.30 Poročila v nemščini, poročilo o položaju In poročila v slovenščini — 12.45 Zvoki iz operot. Izvaja radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijonea. sodelu jotm sopranlstka Dragica Sokova in tenorist Janoz LipušSek — 14 Poročila v nemščini - 14.10 Vaška godba in brala Petrov, čič, apremljatn: na hurmonikl A. Slntiko. n« kitari Fr. Stani« — 15 Pr nos otr. nemSkega sporeda (glasba) — 17 Poročila v nemščini ln slovenščini — 17.15 Prenos osr. nomškega sporeda — 18.110 Trlo »Trnovo« — 19 Fantje na vasi — 19.30 Poročila v slovenšfllni — 19.45 AVtuadno predavanje, govori Hans Fritzseho — 20 Poročila v nemščini — 10.15 Vrnitev, zvoSna drama. Igrajo Slani ljubljansko Drijmo pod vodstvom inž. I. 1'on-gova — 22 1'oročlla v nomščlpl ln napoved sporeda — 22.13 Glasba za konec tedna. Dnevni spored za 7. Januar: T Porodila v nemščini — 7.10 Veseli ivokl za nedeljsko jutro 8 Orgelska (rlasba — 8.15 Versko predavanje — 830 Praznična glasba — 8 30 Poročila v slovenščini — 9 Nemški spored — 10 Poročila v nomSčini t- 10.15 Naša zakladnica — 11 Nemški spored — 11.30 Slovenska ljudska oddaja — 13 Napoved sporeda, natoi Opoldanska konoert — 12.80 Poročila v nemščini ln »lovenMinl — 12.40 Nemški ljudski koncert — 14 PoroSila v nomSčini — 14.10 »Pozdrave lz domovino« izvaja radijski orkostor ln komornj zbor pod vod. stvom D. M. Sijanca — 15 Mali konoert izvaja Jelka StaniS (violina) in M. LipovSek (klavir) — 15.45 15 minut za podeželje: lnš. Viktor Bepanšek: 1'raktiSna navodila kmo-tovaleem za Januar — 16 Koucert za vojake, vmes: 17 Poročila v nemSčini in slovenščini — 18 Nesmrtna glasba nemških skladateljev — 1» Mali koncert — 19.80 Poročila v slo-venščlni - 19.45 Kaj prinaša prihodnji te-don — 10 Poročila v nemščini — 20.15 Nem. ški spored — 22 Poročila v nomSčini In na- Soved sporeda — 22.15 Plesni orkester vodi 1. Vodoplveo — 23 Glasba pred polnočjo. Dnevni spored zn 8. Januari 7 Poročila v nemščini — 7.10 Jutranji koncert: vmes: 7.30 Poročila v slovenščini — 9 Poročila v nemščini — 13 Napoved sporeda, nato: Opoldanski konoert — 12.30 Poročila v nomščlnl, poročilo o položaju in poročila v slovenščini — 12.45 Salonski orkestor pod vodstvom A. DermeUa — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 15 Nemški spored — 17 Poročila v nemščini in slovenščini — 17.15 To in ono vara za šalo — 18.35 Glasbena medigra — 18.45 »Vesola muza« (govori Lojze Zupane) — 10 Isra šramel »Štirje fantje« — 19.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Predavanje lz držav. sporoda — 20 PoroSila v nemščini — 20.15 Iz opornega sveta. Izbor Iz opere »Orfej in Evrl-dika« (igra radijski orkester oh sodelovanju solistov Ksoniie Vidalijeve, Franjo Golobov« in Janje BauksrtfStrletove — 21.80 Drobne melodije — 32 PoroSila v nemščini in napoved sporoda — 23.15 Glaebono potovanje — 33 Glasba pred polnočjo. Zahvala Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega ljubljenega, nepozabnega očeta, starega očeta in tasta, gospoda Jakoba KSarega izrekamo prisrčno zahvalo za izraženo sožalje, preč. duhovščini za častno spremstvo in vsem onim, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti, Bog plačaj I Maša zadušili ca bo brana v ponedeljek 8. jamuaTja ob pol 7 zjutraj v cerkvi sv. Družine. Ljubljana, 6. januarja 1945. Žalujoči ostali. Upravni »vet Stavbno družba d. d. v Ljubljani javlja, da Je uinrl njen dolgoletni in zaslužni predsednik, gospod Joniio BIMs-Trstenshi višji magistratni svetnik v pok. Odličnega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu. N. P. V M. Ljubljana, 5. januarja 1045. UPRAVNI SVET STAVBNE DRUŽBE D. D. valko in se obrnili naravnost na tistega, do katerega sta želeli priti, do Aniceta de Chilonin. Mirjam se skoraj ni več ganila od njega. Pisala je koprneče pesmice in mu jih skrivaj vtikala v njegove knjige...« Dr. Sterner se je zasmejal. »Kako neki veste vse to, gospodična? Ste bili mar tudi njegova zaupnica?« Anica je molče skomignila z rameni in naredila skrivnosten obraz. Njena usta so za hip molčala, oči pa so govorile: In če bi res bila?... Njen zvonki smeh pa je še bojj jasno govoril: Saj je grofu bila ljubša družba živahne parižanke kot sentimentalne Nemke! »Ali je bila baronica zelo nesrečna?« je hotel vedeti dr. Sterner. »Brez dvoma. Grof je bil res vedno prijazen in ljubezniv z njo, vendar pa se ni zmenil za njene hrepeneče izlive. Čeprav si je tako prizadevala, ga ni mogla pridobiti. Če kdo noče, pač noče. Tudi stara baronica se je zelo trudila, da bi hčerki pomagala...« »No, in kako se je vsa zgodba končala? Sta obe baronici končno le prenehali s svojim prizadevanjem?« »Brez dvoma bi še dolgo ne prenehali ... Toda brat in sestra sta nenadoma odpotovala. Zakaj sta izginila tako nenadoma, Tega ne vem natančno. Domnevam pa. da je grofica zaigrala ves denar aH vsnj zelo mnogo. Nekega popoldne jo prihitela vsa pre- V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem, da je dolrpels nala Ijubljeua »ena, mamica, ličtrka, in msua, go*pu Goslar Vida roj. Snvnik soproga dri. tožilca in učiteljica v p. Iilagopokojnica leži na Žalah, v kapelici sv. Petra, odkoder jo »ureinimo k večnemu počitku v nedeljo, dne 7. januarja t. I., ob 10 dopoldne, k sv. Križu. LJubljana, dne 4. januarja I94'. Globoko žalujoči: Branko, soprog; Miran In Son|a, olro. kn: Angelo iu /olija Snvnik, roditelja; prof. dr. Romun Snvnik, brat in ostalo sorodstvo. Potrti naznanjamo, da je lepo pripravljena zaspala v Bogu naša dobra mati, stara mati in tašča, gosjia | Franšiška Fajfar Pogreb drage rajnice bo v ponedeljek 8. t. m. ob pol 9 dop. x 2al, kapela sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Dražgoše, dne 5. januarja 1045. Žalujoča družina FAJFAR. V neizmerni žalosti sporočamo vsem eoroduikom in znancem, da je danes po hudem trpljenju, v 59. lotu starosti, umrl moj ljubljeni in nenadomestljivi soprog, gospod Bszfak Martin glavni blagajnik Pokr. uprnve Blagopokojni leži v svojem domu, Zarnikova ulica št. 7, do nedelje 7. t. m. do 11 dop. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek 8. t. m. ob 9 dop. z Zal, kapela sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Vence hvaležno odklanjamo v dobrodelne namene. Ljubljana, 5. januarja 1945. Globoko žalujoča žena Marija roj. Klcmenflč in sorodstvo. + Javljamo žalostno vest. da urni jo za vedno zB|>u.stll v visoki starosti 93 lot naš prcilobri oče, stur' oče, ded in stric, guspod JQ*EF JAGER posestnik Truplo dragoga imki.jniku položimo k večnemu počitku v soboto, due 6 I. m . ob '-il Iz hiše žalosti v Podmotniku St. 12 nn farno pokopališče v Sostrein. Podmolnlk, dno 4 januarja 1945. Žalujoči ostali. bffiMMH&OkMU Zapustil nas je za vedno naš ljubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod PATE IVAN ki je po dolgotrajnem trpljenju dne 4. t. m. mirno v Gospodu zaspal. - Pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v nedeljo 7. t. m. ob »/<9 dop. z Zal, kapelica sv. Andreja, na pokopnlišče k Sv. Križu. Ljubljana, 4. januarja 1945. Žalujoči: Neža, žena; dr. p. Rudolf. D. J., Joie, sinova; Stoika, snaha; Nada, Slavka, vnukinji — in ostalo sorodstvo. .jadena v hotel in stekla v svojo sobo. Jaz sera ravno pospravljala. Vrgla se ie v naslanjač in rekla: ,Kje je moj brat? Pokličite ga takoj!" Kaj sta imela med seboj, ne vem. Brez dvoma pa je njun razgovor moral biti zelo važen in razburljiv. Drugo jutro sta že navsezgodaj odpotovala.« »Ne da bi navedla kak vzrok?« »Grofica je rekla ravnatelju, da je govorila z bratovim zdravnikom, ki ji je podal zelo slabo poročilo o bratovem zdravstvenem stanju. Njen brat ne prenese tukajšnjega podnebja in da je treba, da so nemudoma preseli v Davos. Seveda tega nihče ni verjel. Saj je grofica naredila toliko načrtov za bližnjo l>odočno«t. Jaz sem to dobro vedela... Obleka za prihodnjo .veselico je že dospela, locfn odpotovala sta kar takoj. Sicer pa. kdo se zmeni za to, kar se je zgodilo? Nemajhen hotelski račun sta točno plačala...« »A baronica?« Aničine ustnice je obkrožil škodoželjen nasmeh. , »Baronica se dela nesrečno... Niti poslovil se ni od nje!« Iz njenih ust jc zvenelo zadoščenje in slabo prikrito zmagoslavje. Vsa zadovoljna je nadaljevala: »Zdaj je zelo žalostna. Prve dni je mnogo jokala. Brez dvoma jo pričakovala njegovo pismo, ki naj bi vse pojasnilo. Seveda je čakala zaman. Sicer pa pride redkokdaj ona sama OKRAJNI CESTNI ODBOR LJUBLJANA javlja žalo«tno vest, da je umrl njegov dolgoletni člain, gospod i IIV A N FRANC Uradništvo bo ohranilo svojega priljubljenega predstojnika v trajnem spominu. Ljubljana, 5. januarja 1915. p nesreča. Nekaj dni pozneje smo imeli v hotelu velik škancial. Grofici je bila ukradenu dragoceno ogrlica iz rubinov, kl jo je imela zaklenjeno v posebni .skrinjici v svoji sobi. Bil je menda ilt k družinski dragulj...« l)r. Sternerju so se oči nenavadno zožile, če je slišal nekaj, kar ga je zanimalo in je na to osredotočil svoje misli, »Silno zanimivo,« je pripomnil, »Ste poznali to ogrlico?« »Seveda. Mnogi v hotelu so jo po-nekai nenavadnega. No samo da so bili rubini nenavadno veliki in lepi, tudi izdelava je bila nekaj či6to posebnega.« »Kaj pa tat?« »O njem ni nikakega sledu. Sicer pn je baronica v glavnem sama kriva, cclo je ni mogla povedati natančno, kdaj ji je znali. Bila je nekaj nenavadnega da so bila poizvedovanja brezuspešna. Le redkokdaj ie nosila ogrlico in zato bila ukradena. Ko je tatvino opazila, bržkone ogrlice že cel teden ni bilo več v skrinjici. Bila je preveč zaposlena s svojo nesrečno ljubeznijo.« »Vidim, di mi ne preostane drugega, kot da skušam potolažiti zapuščeno. Prosim vas, gospodična, da mi pri tem pomagatel« Je bilo to samo šala ali je govoril resno? Anica tega ni vedela. Jasno je bilo le, da je razgovora konec. Z nejasnimi, mešanimi čustvi se je poslovila. Križanka Vodoravno: 1. obrtnik, S, turško imo zn Carigrad, 13. kraj na Gorenjskom, 18. egipčansko božanstvo, 19. mednarodni izraz za smuči, 20. državni zaklad, 21. umetniški izdelek, 23. nordijsko božanstvo, 24. urejenost, 23. Odisejeva domovina, 28. okrajšava za glagol, 29. oblika vrste zelenjave, 32. del sobe, 33. površinska mera, 34. arabsko mo-Sko ime, 35. vrsta zemlje, 38. veznik, 87. lo. poslovna oblika, 39. začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja, 40. rimska boginja, 43. reka v Turkcatanu, 44. član Izumrlega naroda, 4t>. dete (dvojina), 47. grška boginja, 48. ime in priimek slovenskega pesnika, SO. del strehe, 51. predlog, 52. industrijska rastlina. 53. sanje, 54. geometrijsko število, 55. osebni zaimek, 57. dve črki iz napisa na križu, 58. glasbilo, 59. osebni zaimek, 60. del kolesa, 62. prltrdilnica, 63. čud, 65. danes zjutraj, 66. drag kamen, 69. navdušenje, 72. član izumrlega naroda, 74. arabsko oblačilo, 76. odpadniki (tujka), 79. znesek (tujka). 80, časovni voznik, 82. gozdni sadež, 84. oblika pomožnega glagola, 85. imo apostola, 87. kratica za toga mosoca, 88. dva, 90. sirota, 91. morilo, 93. mesto na Bavarskem, 94. vodna naprava, 95. okrajšnno moško Ime, 97. italijanska nota, 98. vrsta skladbe, 100. dva enaka soglasnika, 101. del glave, 102. špansko mesto v pokrajini Ma-loga, 103. bajeslovno bitjo, 104. dišeča pijača, 105. Ime junaka Gogoljovega romana. Navpično: 1. puščavska spremljava, 2. glasbeno delo, 3. moške Ime, 4. Igralna karta, 5. prvi letalec, 6. sebi, 7. kazalnl zaimek, 8. Jazonova ladja, 9. majhna, 10. kemični znak za brom, U. učenje, 12. italijansko plačilno sredstvo (množina), 14. egipčansko božanstvo, 15. konica, 16. obvodna ptica, 17. mesto na otoku Canri, 19. prodnjalco starin, 22. kraj na Primorskem, 25. naziv, 26. ozlral-nl zaimek, 27. vrsta granatnega kamna, 29. kraj na Gorenjskem, 30. kazalnl zaimek, 31. veznik, 34. osebni zaimek, 38. plač, 41. arabski konj, 42. vzklik, 43. mrčes, 44. njega, 45. romanski spolnik, 46. sibirska reka, 48. štajersko mesto, 49. pristen, 52. kovinski delavec, 53. kratico za sveti, 56. omot, 58. rimski domnčt bog, 64. olektrična mera (fon.), 65. država v Sevorni Ameriki, 67. Abrahamova domovina, 68. siromaščina, 70. hlapljiva tekočina, 71. osebni zaimek, 73. imo egipčan-skoga faraona, «75. svetopisemsko ime, 77. vrsta plemenitega lesa, 78. hrib, 79. dalmatinsko mesto, 81. starogrško plačilno sredstvo, 83. skrajšano žensko ime, 86. zgodon, 87. tmlna, 89. češka prltrdilnica, 91. glasbeni izraz, 92. oče, 94. kor (srbohrvaško), 96. kemični znak za kovinski element, 98, oblika pomožnega glagola, 99. medmet bolečine, 101. kazalni zaimek. Raznaialko za Rožno dolino in Vič sprejme uprava »SLOVENCA v Ljubljani. Srečno novo leto želi Dvan Semik izdelovanje rolet LJUBLJANA, Linhartova ulica 5tev. 8 Jjte6u>- novo lato želi SCHMEIDER & VEROVŠEK trgovina z železnino L]UBLJRNR Srečno novo leto želi Ivan Zupančič izdelovanje metel LJUBLJANA Kersnikova 3 Jaičmo novo leto mojim cenjenim odjemalcem in prijateljem IVRM ypj\m barve in laki LJUBLJANA, Bleiweisova cesta 14 SREČNO IN USPESNO NOVO LETO želi vsem cenjenim odjemalcem PETRONAFTA mineralna oila ln Kemični proizvodi A. HMELAR LJUBLJANA, Ciril-Metodova cesta št. 35a (prej Tyrševa) Vso srečo v novem letu 1945 Vam želi tvrdka ta tu last. J. Marinko LJUBLJANA - Metelkova št. 13 Srečno novo leto želi mm -1 su stroji za obdelavo lesa LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 3 Več steče v novem letu želi felezssšisa SeRatfnik Mmsfta cesta 19 Srečno novo leto želi Fr« F, izprašan optik in urar LJUBLJANA, Stritarjeva ulica štev. 6 (pri Frančiškanskem mostu) J jleato noyx> tate* želi vsem svojim cenjenim gostom MALI OGLASI I Službe I | dobe M TRGOVSKO POMOČNICO gpecerijo, mlajšo moč, sprejmem lakoj. Nuslov v upravi »SI.« |hk1 št. 126. ŽENSKI ki bi mi spredla tekaj volne pri meni, dam oventuelno tnuii hrano polog plačila. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra predica«- 72. (b KUHARICA skromna gospodinjo, ki vse delu, starejša se sprejme k vdovcu. **onudbe na upravo Slov.« pod »Pošlemu 101. (h Stanovanja B oritiaro B sono s kuhinjo oddam. Ponudbe nu upravo »Slovcnca« pod »Prosto«-57. (č sobo in KUHINJO zamenjam za kakršnokoli stanovanje in kjerkoli, najraje v bližini tramvaja. Janševa šl. 13. | Posestva | ZEMLJIŠČE 2—3000 ma kupim na ioriferi.il Ljubljano. Ponudbe nn upravo »Slov.« pod »Večja obrt« 11282. (p f Poizvedbej[ "rožni venec- sem zgubila nu Sveti večer pri frančiškanski ali pa v nunski cerkvi ozir. na potu proti domu skozi Nunsko ulico. Pošten najditelj naj ga odda pri upravi »Sl.c proli dobri nagradi, ker mi je nadvse drug spomin. Kupimo j Prodamo OTKOSKE ČEVLJE močne, z dvujuimi podplati, rjave, št. 26, dam zu protivrednost. Manfreda, Skotju 6._(1 BLAGO za damski plašč iz čiste volne s kompletno podlogo — proda lliuko Privšek, Gradišče 7. ŽENSKE ŠKORNJE št. 39, črne — proda llinko Privšek, Grudi-ščo 7. POSTELJNE VLOŽKE žičnate, posteljne omurice in železne lioslelje prodn llinko Privšok. Gradišče 7. ~ škornje St. 42, prodnm. Naslov v upravi »Slovcnca« pod 11459. JEDILNI PRIBOR alpuka srebro »llern-(Inrfc 40 kom. v etuiiu proda llinko Privšek, Gradišče 7. MOŠKI ČEVLJI rjavi šl. 42 in »eu'kt semiš čevlji št. .36 naprodaj, Nuslov v npr. »slov.« pod št. 11192. ZIMSKE SUKNJE moške »1'almnslon« t najboljšem stanju — prodn llinko Privšek, Gradišče 7. ovčjo volno za piojo, belo, vofi kilogrnmov kupim Ponudbo jo poslati na upruvo »Slovenca« pod »Dola volna«-59 (k PERJE uh — kupim 2—3 kg. ,'aslov: Dravska ulica št. 3 (Bežigrad). POZOHI Knpnlem vreče In vie tekstilne odpadke lei olačuui po najvišji ceni GHtBENC Alojzij, Gallusovo nabrežje 39, l.tublisnsL. k RJUHE, KAPNE blazine, brisnče in drugo perilo k u p i llinko Privšek, Gradišče 7. KUPIM sobno preprogo, velikost 3.75 krat 4, novo nli malo rabljeno. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod Šifro »Adria 11482«. ELEK. LIKALNIK dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Dohro ohranjen« 11290. (k PREPROGO pirotsko, sarnlrvsko ali drugačno Kupim. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod »Pre-proga«_73. (k OBLEKE suknje, plašče, perilo, obutev, klobuke, čepice, rjuhe, odejo in vsa druga oblačila kupuje po dnevnih cenah Nn-kupovalnica Socialne pomoči v Ljubljani — Gradišče št. 2 (naspr. Drame). RABLJENE DII.E ali deske in vsako količino mavca ali ginsa kupim. Jakovac, Ce-ginarjeva 4. DRSALKE sanke, snežke, galoše in vsakovrstna zimska oblačila kupi itn plnča dobro ter prevzema v komisijsko prodajo Hinko Priv-šek,_Gradišče 7. NOVE GOJZERICE št. 42 in pol, krasna oblika, zamenjam. -11. m.. Čopova l-III. VINSKE SERVISE proda llinko Privšek, Gradišče 7. MIŠI. PODGANE in ščurke zanesljivo pokončate s sirupom, ki ga dobite v dro-geriji Anion KANC, Židovska ulica 1. FOTO APARAT Foth-Flcx 2/2. proda llinko Privšek, Gradišče 7. DALJNOGLED kompas, metrsko mero, jekleno, proda Hinko Privšek, Grndišče 7. KOČEVSKO BLAGO za moške obleke ali damski kostim zelo ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 123. OBI.EKO novo, najfinejšo, prodam ali deloma zamenjam. Dunujska ccsta 02/1.,' desno. MOŠKE ŠKORNJE in težke čevlje proda Hinko Privšek, Gradišče 7. GOJZERJE St. 43 in moško kolo prodam ali dolno znme_ njnm. Krnkovski nasip št. 26, priti., levo. POSTELJO hrastovo z mrežo in nočno omnrico prodam. Noslov v npravi »Slov.« pod šl. 127. ČAJNE IN KAVINE SERVISE proda Hinko Privšek, Gradiščo 7. KRZNENE PLAŠČE rjavi »Berbant«. čnnn mačka in astrnlinn — prodn llinko Privšek, Gradišče 7. Bosanske PREPROGE v raznih velikostih -proda Hinko Privšek Gradišče 7. NARODNO NOŠO s pečo, šivalni stroj in fino črno moško suknjo prodnm. Naslov v uprnvi >S1.« pod štev, 103. Srečno novo leto želim vsem svojim cenj. odjemalcem in prijateljem Svetek Jože mehanična delavnica Ljubljana, Litijska cesta 8 Srečno in zadovoljno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem, znancem in prijateljem Franjo Martine specerijska trgovina in bufet Ljubljana, Dunajska cesta 17 j Pohištvo S patentna posteljn, mreže, otomune. moderne kauče ln fotelje uudi solidno ln pe nizki ceul RUD2I.F RAD0VAN tapeti.ik LJUBLJANA Mestni trg šlev. 18 Sobe PRAZNO SOBO išče uradnica. Naslov: Gnllusovo 41-1. Denar i flB^Bnnism^Err i Vse deDarne in trgovske posle izvršim DUM. ločne solidno Priporoča ir KUDOLF ZORb Ljuhljnna Gledališka nt 12 leL 18-10. GHCBrJB.iOBS.tr:.!.' |__Živali 3 OPREMLJENO SOBO ali prnzno iščem. — Pismene ponudbe no ujiravo »Slov.« pod »Prazno soba«. It(91- iščem sono prazno ali delno o-proml.leno s pečjo ali souporabo Štedilnika za 1. februar. Plačam točno. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Z lastnim pcrilom«-37. I IZJAVA! Nisem plačnik za dolgove, katere bi kdorkoli napravil na »on moje ime odnosno nn ime poprnvil hiše v Novem mesfu. Glavni Irg št. R. Frnnc Kri. štof, Ljubljana, pp. 79. SVINJSKI GNOJ znmemjam zn svinjsko krmo. Grabljevičcva št. 26. VETRNI JOPIČ nov in nepremočljiv dežni plašč, moški — proda Hinko Privšek, Gradišče 7. SANKE in pugnlne konjičke -prodn Hinko Privšek, Grndišče 7. KNJIGE slovenske in nemške ter Ljubljanski zvon in Dom iu svet kupuje knjigarna žužek, pre. hod nebotičnika. LEPOSLOVJE slovensko in tuje let ostale izvirne knjige in prevode kupnje Jane« Dolžan, knjigarna — Stritarjevo ulica. KNJIGE Knjigarna Klcinmayct & Batnbcrg, Miklošičeva 16 kupuje: Dunajski Zvon IV. letnik, l jubljanski Zvon 1911, 1916 in 1884, Kos: Gradivo L, Saltykov: Patološka anatomijo, Mc-lik: Slovenija, Pletcrš. nik: Slovcnsko-neiuški slovar in Valvasor, slovenske in nemške znanstvene in pripovedne, najnovejše dobe, samo dobro ohra-njene. C Kolesa J MOŠKO KOLO dobro obronjeno z dobrimi plašči kupim. Ponudbe na upr. »SI.« pod »Lepo kolo« 102. MOŠKO KOLO za 14 letnega, proda lliuko Privšek, Gradi, šče 7. PLEMENSKO SVINtO sturo 7 mesecev, pro. dnm alt znmcnjnm. It o/na dolina c. X/28, Kumar. krasno tele — teličk« slmendol ka oil dobro mleka l ice jo za pleme nn prodaj. — Vrtačnl' Vrano — Ljubljana, Tržaška 175. ti BREJO KOZO prodam nli zetne-njnm zn kolo. Vodnikova 99. (j) Pou!< RDEČO PESO sladko, prodom aH zamenjam. Noslov v npr. »Slov.« pod št. 10269. Strajl STRUŽNICO za struženje, še v dobrem stanju, 1 m dolgo, kupim ali dam v zameno za elektro motor - 8 KS. Turk Ja-nez, Kožarje 142. k 2 VRTALNA STROJA popolnoma nova in 1 stružnica ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. NEMSfINO in druge jezike poučujem posameznik c (-ce) nli manjše skupine. Istotam pouk vseli srednjeSolskih predmetov. Vrlioveeva 12, visoko pritličje, levo, križišče Jegliteve. šiv, stroji 1 ŠIVALNI STROJ »Jax«, rabljen, ' pogrezljiv, pripraven za domačo uporabo ugodno naprodaj. Pred škofijo 19. Julka. ŠIVALNI STROJ dober, okrogel čolni-ček, prodam ali zamenjam pa protivrednost. Naslov v upravi >S1. pod št. 109. ŠIVALNI STROJ rabljen — za domaČo uporabo zamenjam za moško ali žensko kolo. Pred škofijo 19. Julka. GSasfea GRAMOFONE v najboljšem stanju . proda llinko Privšek, Gradišče. 7 - ■ ■ LASTNIKI GLASOVIRJEVt Poslužujte »e telefon, ske številke 39-23, ki pokliče specialno tvrn-ko za uglaševanje let oopravilo glasovlrjei ln harmonijev |ar6iek, Žrinjskeee cesta 7/IL Ljubljana NOV RADIO krasen, 5 cevni, zelo ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6. RADIO 5 cevni nov, naprodaj. Koblarjeva ul. 7. RADIO APARATE razne nove znamke proda Hinko Privšek, Gradišče 7. AVTOMATIČNI BUFET BlEJEC ENA Ljubljana — šelenburgova ulica PO VAŠI ŽELJI VAM IZDELA v svoji frtalnlci rožne poslovne knjige, ako niso že v zalogi. Istotako Izvrši tudi vsa druga knjigo-veška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošaili oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje domskih torbic, šolskih torbic in sličnih, pasov, denarnic, kovčegov ln drugega galanterijskega blago KOPITARJEVA 6/II Va« nudi fe predmete vedno v lepih, okusnih in modernih oblikah vsak čas. CENE SO SKRAJNO NIZKE! P0SLUŽITE SE JIH! Ftti »Ljudsko tiskarna« - Za Ljudsko Uak»rnoi lože Kram&rič — Herausg eber, izdajatelji Jožko Kroželi - Schrlltleltei, uredniki Janke Batne«