Izhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 lir 50 stot., za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številk* 20 stot. — Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecche žtv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. — Plača se --. . —— naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. — ------ lf Trstu, v petek 17. septembra 1920 v GliASmO Rešite čloueSko resnico s tem, da rešite In odkrijete Rusko, zavedajte se, da bodo prihodnja pokoljemo sodila poštenjake naše dote po tem, so se II dvignili o tem odločilnem trenotku, da zakličejo: tlel Henrv Barbusse SOCIfllJSTIČJlE ZVEZE julijski Benečiji Leto I. - Štev. 50. Proletarcem Julijske Benečije Že dve leti je odkar so okupirani naši kraji po italijanskih vojaških in civilnih obl as teh. In kai, to po meni vemo najboljše uri ki smo vso to silo občutili. Pomeni' dve leti molčanja in stradanja. Pomeni dve leti zapora vseh, ki so kaj bol;, glasno povedali, da niso zadovoljna z današnjim vojaškim režimom. Pomeni dve leti brez šol in brez vsakega pouka. Pomeni dve leti vlade karabinjerjev, policajev in voj,aikov, dve leti solz dn bojazni, da prideš v žele-zje in zapor ako se le malo pregrešiš ali ne delaš tako kot zahtevajo to razni gospodje. In nihče se ne zmeni zaikaj si se pregrešil in kdo bo redil' tvojo družino. Nihče ne oitare solz materi ki joče po sin«, nihče ženi in otrokom ki jočejo po očetu. Lahko preidejo meseci in celo leto predno se ijim zljubi sploh poizvedovati zbog česa so te zaprli. In ljudstvo tepi, in molči v obupni. Vse to se vrši v imenu vlad ki izjavlja;o, da so prinesle med nas, barbarsko ljudstvo, kulturo. Pravijo, da so nas odrešili izpod barbarskega suženstva stare Avstrije. Mi proletarci Julijske Benečije pa.vem/a, da so nam odvzeli še «10 malo svobode, katero smo imeli in ki smo si jo v boju priborili. In če smo se vedno borili proti nasilju ene ali pa druge kaptalistične •vflade, smo bili primorani tudi sedaj, iko smo videli, da vse prošnje in vsi protesti ne prinesejo zažedjenega ■uspeha, seči po skrajnem sredstvu, to je po isplošni stavki. Ta stavka pa ni bila, kakor ni nobena, po volji par voditeljev oziroma hujskačev, kakor nam to o-čata/jo vsi nasprotni elementa. Obratno smemo smelo trditi, da; je biia ta stavka odmev, odmev mišljenja .vsega proletarijata v zasedenem ozemlju. Dokaz za to je dovolj, dejstvo, da je izbruhnila stavka posamezno po raznih krajih. In to tedaj, ko je bilo nasilje že prekoračilo vse meje potrpljenja in zatajevanja. Prepričani pa smo bili vsi, da se pokaže v tem boju, ki se je bil za naše naijsvetejše pravice, najiepšia delavska solidarnost in medsebojna l ube-zen. Koloni 'm bajtarji socijalisti so pridno dajali živež delavcem in -užaljeni bi bili, a ko bi tudi oni ne mogli po. svo>ih močeh pomagati v tem boju. Niso pa gledali ne oni iz Furlanije ne oni iz Vrtojbe dn Šempasa kdoi bo vžival te njihove darove. Poznali 90 samo en cilj: ošvobditi se tega neznosnega' življenja. Delavci v tovarnah in na stavbah pa so si pomegali kakor so mogli in znali odločeni, da vztrajajo do zmage. In prvikrat v naših krajih sta si podaja kmečki in industrijelni proletriijat svoje rake. Po petih dneh stavke ie dala vlada garancije, da bo že v teku tega meseca udejstvila želje delavstva. Tedaj je vodstvo stavke naznanilo, da je stavka končana, oziroma, da je sklenjeno premirje, toliko časa dokler ne preteče določeni rok. Vlada je torej sama priznala, da so te razmere nevzdržljive dn, da je potrebno dati ljiudstvu več svobode. Toraj ,je vendar res izvojevan del zmage kljub temni, da enem in istem ozemlju. Ker se skriva za tem imenom egoizem kapitalističnega razreda ki obdol-žuje vsakogar za izdaijalcr domovine ako ne verjame, da bi bilo mogoče potom tega naoijonalizma odrešiti delavsko ljudstvo. Tudi socijalizem ljubi svoj narod a zato ne sovraži drugega. Ljubi pa onih 90% naroda, ki je lačen, raztrgan, bos, ki ne ve kaim bi položil sebe in svojo družino k počitku. In zato ga imenuje naeijonalizem izdajalca. In glej dolge veleizdajalske procese ki vsi končajo v sramoto vseh nacionalizmov. Slovenski naeijonalizem bi delali, ako bi se nahajal v enakem položaju ikakor italijanski', enako ali slabše. In koliko je sodrugOv v zasedenem ozemlju, ki je občutilo ta nacionalizem na svojem hrbtu. Koliko jih je bilo zaprtih in preganjanih zbog italijanofilstva v Jugoslaviji. Izdajalci so bili in to ime jim je dala jugoslovanska kapitalistična verižndška kasta,# samo zato ker so bili in so socijalisti. Za to ker so učili tam to kar učijo danes tukaj. Učili so, dai je kapitalistični laži-naciiOnalizem povsod enak in, da se mora tudi* proJetarijat mednarodno združiti ako si hoče priboriti vsaj nekaj poli- Poglejimo pa, kaj so delali z drugimi narodnostmi v Mariboru, Celju, Kočevju in tako dalje. Kaij so delali s socialisti v Velenju, Jesenicah v Ljubljani, da ne govorim v Hrvatski in drugod. Ali ni dr. Koroščeva vlada pretepala ljudi po starem receptu »dvade-set i pet« kakor to delajo karabinjerji tukaj, dokler je ljudstvo molčalo. In kadar je to ljudstvo zahtevalo svobodo ali ni odgovorila jugoslovanska vlada z zaporom, da so bili vsi prenapolnjeni kakor so tukaj Ali se ni pošiljalo na vse strani srb siko vojaštvo, ki je bilo pripravljeno streljati na ljudske miaise in to v imenu domovine in kralja Petra. Ali se ni isto zgodilo za časa stavke v Ljtubljani kakor se je zgodilo v Trstu. Aid ni vojaštvo pri tem kradlo kar mu ije prišlo pod reke. Ali ni ncipadalo deklet na cesti ter jih izrabilo do smrti! (Celje). Ali se ni pretepalo po gostilnah kakor se pretepa tukaj. Ali niso narodnjaki trdili, da je potrebno za vsako ceno obdržati obstoječi »mir in red«. Ali niso tudi slovenski narodnjaki podprsavala vojnega posojala, 'kakor so to delali italijanski. Čitam programe raznih novih patrijotičnih vlad ali niso vsi jednaki? Vsi pravijo, dnih. Drugi so že vsi doma. Ostalih trinajst bo izpuščenih danes ali jutri najkasneje. Odprava legalne ure. Ob polnoči med 18. in 19. dnem t. m. se mora potegniti kazala na urah za eno uro nazaj. S tem dnem pride iz veljave letini čas in stopi v veljavo zopet piravi čas. Prav nič ne bo nespametno ako se neha enkrat za vselej z legalnim urniiikom, ki škoduje vsem ne da bi komu koristil. Kdor želi v Rim. Ob priložnosti, avtomobilnega zborovanja in godbenega sestanka, ki se bo vršilo v Požar na angleškem parnika. — Včeraj zjutraj ob 9'40 je izbruhnil veliik požar na angleškem parniku »Elswich To\ver«, ‘ki je zasidran v prosti 'luki »Emanuele Filiberto«. V daljnih proslotrih pri kotlih je gorel raznovrsten les, sodi bencine, petroleja in parofi-na. Shrambe parnika so po večini uničene. Ko je nekaj ognjegascev pripravljalo brizg,alnice na mostiču, je nastala velika eksplozija in ognjegasci so bili naenkrat obkoljeni od plamena. Eksplodirali so sodi z bencino. Ognjegascem se je posrečilo ipo enournem del i pogasiti ogenj. Škoda je ogromna. Med eksplozijo so bili ranjeni sledeči ognjegasci: Ivan Suban, star 26 let, ožgan in ranjen na glavi; odpeljali! so ga v bolnišnico v X. oddelek; Karel S.pessot, star 33 let, ranjen v levo roko en ožgan po obrazu rin po rolkah; Josip Vecchiet, stanujoč pri Sv. M. M. zg. 762, Iti je bil ožgan na raznih 'kraljih telesa. Nesreča na parniku. Včeraj je ponesrečil na angleškemu parniku vLerrento« težak Marij Balvčer. Velik zaboj mu je padel na glavo in ga vrgel iz krova v pedkrov. Reveža so prepeljali v bolnišnico. Čuden srbski oiicir. Pri Čedazu so našli karabinjerji v četrteik ob 7 dopoldne srbskega oficirja v morju. Pri njem so dobili papir .z raznimi znamenji o aeroplanih, topništvu 'itd. Izgledalo je kakor da se je .hotel oficir vtopiti. Karabinjerji so ga rešili in prenesli v bolnišnico. Oblast poizveduje o tem čudnem dogodku. Oficir se imenuje Milan Romanovčč. Aretirani fašisti. Tako izgleda ika.kor, da je začela oblast resno in energično postopati proti fašistom. Po ovadbi se 'strani tržaškega škofa je bil aretiran fašist Reggio, ki j? streljal v cerkvi Sv. Antona preiti duhovniku Guštfau. Nadalje sta bila aretirana tudi fašista Dežman in De Luca, Prvi .je osumljen, da ie vrgel bombe proti inseralmemu uradu »Lavoratora« na borznem trgu. Radovedni smo ali bo šla res oblast nemoteno svojo pot dalje. Kmetijski pregled Kmetijska in vrtnarska Gospodarska Zadruga naznanja, da jo došla umetna gnojila. Kdor je naročil, naj se zglasi pri zadrugi, odnosno njenih podružnicah na Opčinah In Ocizla-Klanec. Kmetijska in vrtnarska gospodarska zadruga v Trstu ima v nedeljo, dne 19. t. m. v Dolini v gostilni gosp. Picige ob 4. popoldne sestanek. ______ Sladkor za zboljšanje vina in petjot se dobiva pri Kmetijski in vrtnarski gospodarski zadrugi in njenih podružnicah po L 13 kg. DOPiSS BOVEC. Že dve leti je minilo kar je prenehala vojna, a v naši kotlini ni bilo že tri leta nič vojnih dogodkov. Polje se je začelo zopet obraščevati in zelenet:! Človek bi mislil da ;'e varen življenja ali Bog obvari. Vsepovsod se dobi vse pclno granat in razstrelilnih snovi. — Pretečeni teden se je Jože Kenda s Pod-klcpci igral z .granato s tem, da je hotel odstraniti bakren obroč, a ;ko ije tolkel je ista eksplodiral®, mu precej razmesarila roko, in bil bi ves v ognju, da ga ni rešil njegov tovariš, ki se ?!e nahajal v bližini. Prepeljali so ga v bolnišnico v Gorco. V nedeljo 12. septembra t. 1. je Rot Jožef iz Žage št. 11, našel v potoku Šuseu drugo granato. Hotel je odstraniti, ž nje bakren obroč granata pa je počila. Odnesla imu ie roko do zapestja, ter eno nogo najef;mo na zdrave 'koren,jaške može, katerim pre sem zmeraj en&k, nekatere še slsbejši. Za zdravilc si naredim dz branečih jagod, aloje, sladkega jane-ža in grškega sena; :o .Viham in jemljem po vsaki jedi po tn požirek. In tuiiki kopel jemljem. ’> tedne, ali ne vem če jo piiv rabim, ker mi ?■> *«s; dc sedemkrat slabo pride, i-itdno se doidobn spotim. Slabo mr ra,jše pride, če imam želodec poln; če težko vzdignem, če mi je preveč vroče ali me zebe. Če tečem, se mi kar pred očmi stemni in padem dol; potem ne vem nič več, dokler me omotica ne pusti, in'takrat sem tako moker od potu, kakor bi iz vode prišel. (Član je star 27 let.) • * * To pismo me je napotilo1, da napišem par vrstic o omedlevici ali omotici'. Lahko pridenemio še drugo bolezen oziroma simptom — nezavest Prava omedlevica, ki bi ne bila zvezana z orga-ničnimi bolezni v raznih delih telesa, je redka.^ V ■starih romanih in povestih so gospe in 'gospodične omedlevale na levo n desno1, k.ir ne vidimo v življenju. Prava omedlevica v zdravniškem pomenu bi bila namreč bolezen, ki se loti človeka, 'kateri ima vse organe in dele telesne zdrave, kolikor se more dokazati, pač pa so možgani podvrženi tej napaki, da — omedli. Veliko slučajev nezavesti, katere smo včasih smatrali za omedlevico, prištevamo k drugim boleznim.,.. Dobimo na primer bolnike, ki trpe na božjasti (Epilepsij), pa imajo lahke napade, da bi človek kmalu rekel: slabo mu je prišlo ali omedlel je. Po bolj natančni preiskavi in po dal šem opazovanju bi diagnozirali pravo bolezen. Tipični slučaj omedlevice je, če oseba, ki je temu podvržena, clmedli recimo v zaduhli neprezračeni bi, ali če se silno prestraši. Velikokrat zdravniki vso razmesarila. Tvedita Palese je stavila ikoj avtomobil na - razpolago, da so ponesrečenca peljali v Kobarid. Tam, ga jp zdravnik obvezal, ter je izjavil da ni sposicben za nadal ni transport v Gcrico, ker je izglubil preveč 'krvi. Stanje nesečneža je nevarno! Obžalujemo nesrečo obeh mož, in piosebno družino zadnjega. Opozarjamici vse naše sodruge na ne-variroist 'granat in jih rotimo naj p.uste vse te stvari n,a miru kot pečeno jaijce! Kaj bo človeku zaslužek par lir, ki ga napravi z bakrom:, iko je v večni smrtni nevarnosti. Delavci in sodrtugi pustite pri miru te stvari. režemo majhno bulo, pa cimedle, kakor hitro vidi,o kri. Zanimivo je, da ženske .(vsaj v mloji izkušnji) v takem slučaju redkokdaj, izgubijo zavest. Zdravniško mnenje je, da pri tankih osebah udari kri dz 'glave v trebušne žile in možgani postanejo trenotno slabokrvni. Obraiz je bled, noge in roke mrzle, žila se komaj čuti, kakor bi srce prav slabo bilo. Imamo pa druge bolnike, ki ima'e slabo kri vsled počasnega ‘krvetoka ali' vsled kroničnih bolezni, pa ne o-medle. Bržkone se pri počasnem krvoteku ali pri kronični slabokrvnosti možgani navadijo in prilagodijo na slab odtok krvi. Imamo pa druge organi,čne vzroke za omedlevico, teh nevarnih Deset Mističn!!! zspiffl. I. Ne imej druzega gospodarja poleg mene. II. Ne vstvarjaj stranke ali za:lruge ali katere- sibodi druge organizacije, da bi si opomogel, ne smeš agitirati f-Ii sanjati o boljih časih, zakaj dal ti bodem jaz, tvoj gospodar, kar ti gre in jaz ne bom pustil, da se kdor-koii meša v moje pos!e. III. Ne govori nikdar nespoštljivo o svojem gospodarjuj; ?akaj jaz odpustim in postavim na črno listo vsakega, kdor to napravi. IV. Zapomni si, da moraš vsaki dan delati zame, kakor ti jaz ukažem in ne smeš živeti po svoji volji, zakaj ti pokažem, kako in I. je smeš zapraviti denar, a ti mi ne smeš prigovarjati, kakor tudi tvoja žena ne, ne tvoj in, ne tvoja hčerka, ne kdor-koii iz tvoje rodbine. V. Spoštuj svojega gospodarja in se vedno za njega vojskuj, kadar ti to ukaže; zakaj vsak oni, kdor se zoperstavlja mojim ukazom, je divjak in njega se mor.< ub ti. VI. Ne mislil VII. Ne čitaj drugega, nego to,, bar ti jaz re- čem in dovolim. VIII. Ne smeš niko-li ničesar prigovarjati. J? Ne poslušaj, kar ti govore delavski agita- častnikov pokradejo. To je dobrota vežbališča in to J P°Z'rai. edino ono duševno hrano, katera se nam je preskrbel naš župan. Gospod župan če ne nahaja V rnujem časopisju _ morete oboelafi polja, dajte Iga revežem/da ga ob- . *x. poželi mojega bogatstva, ne mojega -delajo s>3i ste narednja-k ;prv>e vrste, raz o |a, ne mojega avtomobila, ne moje palače, (Na našli Žr.gi 'mamo med našimi sodrugi in kmeti moje kočije, ničesar ne, kar je mojega, zakaj slaba bolezen. Sram nas izgovoriti o! Da enkrat mer sla! Zakaj se ne očisti okraj enkrat stvari. VLda je oddala vse železje v roke ene tvrdke, ki isto pobira in spravlja v Italijo, naij vlada: spravi vstran tudi polne granate in razstreljdve snovi. Dolžnost vlade je skrbeti za javni red .in z.a varnost državljanov. Zaikaj nam ista pošilja toliko vojaštva, ki ni skot v nadlego mašemlu ljudstvu? Zakaj pošflj.a vlada pomnoženo vojaštvo ravno v jeseni v naše kraje? Odgovorimo enostavno! Zato ker je vojaštvo laično in se ga hoče nasititi na račun naših ubogih in obubožanih kmetov. Če nimate hrane, pustite vojake domov! Ne da tu kradejo S‘£icre! Kje naj pa ^rancij.a vzame armado? Če bi hotela Amerika « George se bridko nasmehne. »Ah, Amerika! Ne bo nič. Wi'lsona ni več v Parizu. Lani je bilo lahko...« Ona premišljujeta dn bobnata s prsti .po mizi. Končno se zdrami Lloyd George in slovesno reče; »Ena pot .je še.« Miilerand veselo: »Katera pot? Daj, daj, govori, Gi egory! Ti še imaš glavo. Točajka, nalij šam-panca!« George: »Tukaj je pot.« Konferenca je bila 'končana in v Moskvo je bila poslana nota sledeče vsebine: »Dragi Lenin! Vaše zmage na vseh frontah so nas prepričale, da je Rusija nepremagljiva od zunaj. Kako je na znotraj, ne vemo. Naša želja je, da se Rusija sama premaga, ker je ne more nihče drugi. Ali bi ne bili Vi tako prijazni, da bi izdali' maredbo vsem civilnim) in vojaškim sovjetom, da se naj sami pekemoajo? In tko se po®trele vsi Vaši boljševiki, ali bi Vi ne bali tako dobri, da naposled tudi Vi izvršite samomor? Prosimo, storite to, kajti to je še edina pot, da se Vas iznebimiou • * * Wilson je odločno proti pripoznanju sovjetske miške republike. Ruski car Aleksander I. :e bdi tudi yroti pripcznaaijiu republičanske Amerike, toda Združene države se zaraditega niso podrle in še danes stoje. (»P.«} dostikrat tal simptom. Bolezni na obissiih so včasih glavni vzrck tej nadle.gi. Želodčne bolezni so redkokdaj zvezane ž njo. Vidimo pri pi,ancih in lahko-živcih, ki redkokdaj omadle, ps imajo lahko pokvarjen želodec 'in jetra. Leči ti pa mr ir smo emedlevico piosebno pri ženskah od histerične nezavesti, ki ni tako redka, ket si nekateri nesli jo. Pri histeriji traja zavest dlje časa, včasih cele ure, obraz ni bled in bolnik na pogled sam ni videti bolan. Med Slovenci še nisem naletel na histeričnega, fantai ali moža pač pa med Hrvati, ki so menda tej bolezni kot splch živčnim boleznim — bolj podvrženi. V splošnem lahko rečemo, da pri mladih ljudeh omedlevica ni: nevarno znamenje, pri starejši pa je velikokrat znak hujše organične bolezni. Nekatere družine in posamezniki so tej napaki že od rojstva podvrženi. Ko pridejo bolj v leta, ne omedlijo za vsak prazen nič. Kako zdraviti omedlevico? Če oseba omedli vsled prestrašena ali pa ker zagle da kri, naj se vleže ali na jo drugi' polože na tla ali na ležišče z glavo navzdol; včakih se omedlevica LISTNICA UREDNIŠTVA Amerikanec: Da; Etbin Kristan se je vrni! iz Amerike In se nahaja sedaj v Jugoslaviji. Stanuje v Ljubljani v hotelu ..Tivoli". Ponjevski: Iv. Štef. Mazepa je bil kozaški hetman. (1644-1709) - Najprej je bil paž na dvoru poljskega kralja Ivana Kazimira. Nek dvorjan, ki ga je zasledil, da je objemal njegovo ženo, ga je privezal na rep divje kobiie in dal poslednji prostost. Ta ga je prinesla v Ukrajino krjer so ga dobili kozaki. Postal je takoj tajnik hetmana Samojlovica. Pozneje je bil kot hetman proti Petru Velikemu in bil premagan. Po bitki pri Pultavi je ubežal v Bender, kjer se je zastrupil. Vloga, ki jo je igral proti Petru Velikemu, je bila skrajno nekavalirska. Radovednež: ,,Delo" ni še v stanu, da bi plačevalo kakor bi rado storilo, podlistke. Ne vemo kako je pri drugih slovenskih listih v zasedenem ozemlju. Italijanski listi plačujejo dobro, ako imajo s čim. Po pravici bi morali biti taki podlistki plačani, ker vsako delo je vredno plačila, tako še bolj. Adelsbersky: Priobčimo vse polagoma! Pišite in prevedite še kaj! ti ne zaslužiš takih stvari. Z K TISKOVNI SKLkFlD „DELA“ Sodrugi v Saležu (kakor priobčeno v zadnji številki).....................Lir 23. - Godbeno društvo v Idriii................n 72.10 Vrabec Ada'bert, Komen..................„ 58.— Kašča Franc, Tolmin.....................„ 5.20 Dosedaj nabranih........................ „ 316.90 Skupaj Lir 475.^0 ^saVP"lo^ico n^ših priddkov pod očmi j prepreči, če sklonite glavo med kolena, da pride devolj krvi- vanje. To bo navadno ipotmagalo, če-p.rav ne rabite venskega jesiha ali žganja. Dobro pa je bolnika drgniti in stiskati ob prsih, da pride prej [ k sapi. Pri histerični omedlevici, ki povzrciča navzočim skrbnim ženicam to.Kko skrbi in toliko nepotrebnega dela in drgnenja, največ pomaga samota. Čim več ljudi okoli histeričnega človek®, tem slabše; tak bolnik podzavestno želi, da kolikor mogoče veliko sočustvu.jcičjh in usmiljenih/ 'ljurif, petsebno žensk (pri fa-n^h), okoli njega. En čuvaj je dovolj, sicer pa naj bo soba temna in zaprta. Krik in jok navzočih znancev in sorodnikov samo podaljša napad. Starejši ljudje pa, če so podvrženi omedlevici, morajo bit naienčno preiskani cd zdravnika, da’ se Izdaja za socijalistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za urednfštvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu. se more kaj tacega zgoditi med ubogim Irudstvol, dal si samo kožo 'dere! To je namreč vohunstvo in izdajstvo! Sramota velika, dia se še delavci med seboj izdajajo. Delavci, proletalrci poskrbite s primernimi ukrepi da se to zlo odpravi, našo občino pa prcsimtoi, da po- j stavi kakšen ergisins, da se pri nas ne bode toliko k-adilioi. Delavci nelpravite salmi red, če 'ga noče ge spioda, brezbrižna in pirešem&l HBBBBsaBBaassrasiiaBnacsBaiBs&igisEBBEsagi §§ iProEefi&rcS cieiei §f zdraeiife sež BB e ea BBBBBBBBBBBBBBBaEBZZBnBBBBBBBBaBBBBaS Stavka pekarjev v Gorici. Iz Gorice brzojav-Ijajo dne 15. t. m.: Pred nekoliko dnevi so-pe-ksrji goriški predložili svojim delodajalcem spomenico, zahtevajoč mezdno poboljšanje, ki je vse drugo nego pretirano z oz rom na današnje okol-ščine in na življenske stroške Potem, ko so se delodajalci tej spomenici dolgo izogibali, so se pričeli zoperstavljati upravičenim zahtevam delavcev. Vsled tegi so pekarji danes proglasili stavko, ki je. že v svojem začetku energična in sklenjena fako, da se more misliti o gotovi zmagi pekovskih delavcev. ZDRAVNIK F. J .KERN. Omedlevica - nezavest Od nekega člana sem prejel sledeče pismo: Cenjeni g. zdravnik: — Bolan sem na želodcu že precej dolgo, ne pa tako, da bi bil doma od dela za-držsin; vendar težkega dela ne morem vzdržati, vročine tudi ne, mraza še manj. Pa nai še tako hitro delam, se ne ogrejem; če se pa silim z delom, mi pa slabo pride, padem na tla v nezavest. Apetita' do jedi nimam nobenega, pa na.j sem še dlje brez jedi; 'lačen nisem nič, samo slab, in ker vem, da če ne bom nič ;edel, da bom še slatejšii, pa posili jem. Par minut po jedi je želodec težak kot svinec, ,in počutim se kot napol mrtev; vsak najmanjši udarec ali sunek me pripravi v nezavest,. Čez ne dajem nikoli:, trpim na zapeki in tedaj sem slabši. Dobil sem v roke »Domačega zdravnika« in čital o vseh različnih želodčnih ‘bolezn:h in o različnih načinih zdravljenja in sem razmišljal, katero je slično moji bolezni. Zdravnikov sem že dosti imel, pa niso pomagali. Zdsj se zciravm z vodo in domačimi rož? mi; lo mi je malo pomag? o, ali zdaj par mesecev morda dožene njen pravi vzrok. Treba je preiskati srce, če pu&ča ali .je razširjen; zmeriti je treba pritisk krvi ■rrvncitako, analizirati seadno vodo (urine) za občstne bolezni; pregledati! bi bilo dobro kri, če je normalna po številu 'krvnih telesc in drugih snoveh; preiskati je treba vse dostcple dele telesa. Navadno se potem lahko ugane vzrok omedlevici — dostikrat je pa navzlic temu še vedno u-gibrnje. Zdraviti moramo prvotno bolezen, pa bo omedlevica 'izginila — morda. .(»P.«). Jem IJiiishii Knjižnica u Nabrežini priredi v nec8©Uo 26. t m. iavno tombole s plesom Začsfek tombole ob točno ob 17 K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. PO SVETO Roberto Ardig6 umrl. Brof. Roberto Ardig6, slavni filo of in ital. senator, o katerem smo pred (edni poročal, da je poskušal samomor, je dne 15. t. m. zjutraj umrl v Mantovi. • • Tu res ni treba „tehnikov“ in profesorjev. Resnično, ni jih treba, da nam oni raztolmačijo in “pojasnijo* sledeče številke, ki so posledica itali janske „intervencijonistične vojne" v Ital ji sami. Bratski wAvantiu prinaša sledečo sliko: Zgube na človeškem življenju: 650.000 mrtvih, 21.220 pri Sv. Rrižu pri Trstu toči izborno belo in črno domače vino in ima na razpolago vedno gorke in mrzle jedi. Postrežba točna. FEDOR DOSTOJEVSKI: Zapiski iz Podpolja »Čemu? Odgovori, odgovori, odgovoril vzklikam neprestano, »Reči ti hočem sedaj, čemu. Ti -si prišla k meni, keir sd' čula takrat »tožne besede >cd mene. Te besede ti ugal,ale in takih bi še rada slišala. Tedaj ti rečem, da sem se takrat norčeval s teboj. Zdaj te zasmehujem. Zakaj vendar dregečeš? Da, norčeval sem se. .Malo prej so me na nekem/ dineju s tovariši razžalili. To s1® bili oni' gospodje, ki so prišli pred mano v vašo h'išo>. Jaz sem prišel pravzaprav, da pretepem! ©nega izmed njih, nekdga častnika. Ali odšel je že. In vendar sem se moral maščevati radi razžalitve nad neikiffn. Teda.j si vstopila ti, in jae sem spustil svojo jezico nad tabo. in sem te zasmehoval. Ponižali 90 mene — in hotel sem ponižati tebe; pokazali so moč rižd mano, in hotel sem pokazati svojo moč nad tabo... Tako ,je bite, itn ti si menila, da sem prišel, da rešim1 tvojio' dušo. Da,