2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 20. oktobra 2011  Leto XXI, št. 42 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 20. oktobra 2011 Porabje, 20. oktobra 2011 KAK ERBO NAM JE NJAU VEČNO VREJDNOST STR. 2 TAU DELO SEM SI VZELA KAK IZZIV STR. 4 Cankova svojemu rojaku Dr. AVGUST PAVEL – EVROPSKI ČLOVEK IN ZNANSTVENIK Pavlovo leto se izteka, zato lahko slovesnost, ki so jo pripravili na Cankovi, štejemo za osrednjo, posvečeno prvemu prekmurskemu znanstveniku. Toda dr. Avgust Pavel je bil več kot samo znanstvenik. Naj se bere še tako pretenciozno, je resnično, podkrepljeno s sadovi dela: bil je človek, ki je deloval v duhu sedanjega, v Evropi povezovalnega časa. Niso ga motile tri države, ne trije jeziki, ne tri kulture – vedel je, kako ta del Evrope prepletati s kulturo, literaturo, prevajanjem, raziskovanjem, z znanostjo in s prizadevanji za prijateljske odnose med ljudmi. In kar je zelo pomembno: nikoli ni pozabil poudariti, od kod prihaja, kje so njegove korenine, in kako važno se je tudi v znanosti zavzemati za slovenski jezik. Ker je hodil svoj življenjski krog vizionarsko, bo ostalo njegovo delo nepogrešljiv del slovenske preteklosti, in v čast si lahko štejemo, da so o njem spoštljivo govorili najuglednejši madžarski umetniki, znanstveniki in politiki. Cankovčani so se potrudili: proslava je izzvenela v spoz-nanju, kako pomemben je njihov, pred 125 leti rojeni Avgust Pavel. Slovesnosti ni zmotila niti senca, ki je padla na dogodek in ki je ni nihče omenjal, ker je nekaj kratkovidnih ljudi, ki bodo čez nekaj let od/padli v pozabo, preprečilo poimenovanje osnovne šole po slavnem rojaku. Župan Drago Vogrinčič, Pavlova hči Judita, Marija Kozar Mukič, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš, dr. Marko Jesenšek, recitatorji in pevci, so z odra kulturne dvorane pripovedovali o Avgustu Pavlu, znanstveniku, prevajalcu, pesniku, uredniku... Župan je ponosen na rojaka; minister želi, da se s Pavlovim delom seznani Slovenija, da njegov ustvarjalni duh prestopi lokalne meje; hči je poudarila, da se je znal dvigniti nad osebne in politične interese; Marija Kozar Mukič je prepričana, da imamo v tem prostoru usodo, ki povezuje Prekmurje, Slovence na Madžarskem in avstrijskem Štajerskem. Marko Jesenšek je napovedal uveljavitev Pavlovega dela v evropski jezikovni znanosti z natisom slovnice prekmurskega jezika do kulturnega praznika leta 2012. ERNEST RUŽIČ Pavlova hči Judita je Cankovčanom podarila fotografijoočetovedružineizleta1929.MarijaKozarMukič, tudi avtorica razstave o A. Pavlu, je predstavila Slovensko društvo Avgust Pavel v Sombotelu Bertalan Harangozó, dr. Marko Jesenšek, dr. Karel Gadányi, dr. István Konkoly in Judita Pavel na predstavitvi zbornika v Sombotelu Novi generalni konzul na obisku v Slovenski hiši »Kak erbo nam je njau večno vrejdnost« 7. oktobra se je dosta lidi zbralo v veukoj auli glavne zidine univerze v Somboteli (NyME-SEK), ka bi se v okviri jubilejnoga leta eške gnauk spominali na Avgusta Pavla. V etoj zidini je do leta 1946 bila Realna gimnazija Ferenca Faludina, v šteroj je včiu prekmurski čednjak tö. Na svetek sta prišla dva stariva dijaka te šaule, nek-dešnji sombotelski püšpek dr. István Konkoly pa nek-dešnji direktor županijske knjižnice Miklós Takács. Med gosti smo najšli politike, slaviste, urednike novin, direktore inštitucij pa (h)čer polihistra gospau Judito Pavel ranč tak. Svetek se je začno z reciteranjom edne britke Pavlove pesmi, štero sta v vogrskom pa slovenskom geziki preštela dva študenta slovenskoga gezika na sombotelskoj univerzi. Od Avgusta Pavla je za tem gučo predsednik inštitucije, namestnik rektora prof. dr. Karel Gadányi. Povödo je, ka je Avgust Pavel nej samo čednjak biu, liki škonik, vučitel tö. Dijaki so ga radi meli pa poštüvali, ka če rejsan je dosta proso, je dosta dau tö. Biu je človečka pelda za svoje vučenike. Biu je škonik vogrskoga pa latinskoga gezika, depa od daumi je prineso lübezen do slovenske rejči, pa kisnej do slavski gezikov ranč tak. Skrb je emo na bogastvo rojstne krajine pa vesi. Poštüvo je znanost pa svoj poklic, pa je »nam dau pa kak erbo njau večno vrejdnost«. Leta 1941 so bili žmetni časi v žitki Sombotelčanov, v živlenji Gimnazije Ferenca Faludina tö. V bojni cajtaj so se mogli dijaki včiti, škonicke – med njimi Avgust Pavel - pa prejkdati svojo znanje. Tisto leto so napravili edno zastalo gimnazije, štera je po drügoj bojni preminaula. Sodelavci premontrejske gimnazije so zastalo najšli na podi, zdaj so go nazaj na mesto obesili. Na steni so go blagoslovili nekdešnji škof dr. István Konkoly, šteri so začnili na tau šaulo ojti leta 1940. Poznali so Avgusta Pavla, »za šteroga so na gimnaziji pravli, ka je najbaukši škonik«. V svojom guči so püšpek eške povödali, ka je emo Pavel telko volé, ka je piso študije pa pesmi, depa je organizero literarno pa drüžbeno živlenje tö. Na konci svojoga guča so se eške zavalili Juditi Pavel, ka so rejšili Knjižnico svetoga Martina, pa univerzi za šaulanje cerkveni glasbenikov. Po blagoslovi sta se gos-paud püšpek z Miklósom Takácsom z vencom spominala na svoj nekdešnji »alma mater«, navzauči so z zvočnikov čüli staro dijačko pesem ‚Gaudeamus igitur’. Nekdešnji direktor knjižnice v Somboteli se je tak spomino na šaulska leta: »Leta 1945/46 sem biu dijak na Gimnaziji Ferenca Faludina, sledik so go zdrüžili s premontrejsko gimnazijo. Bila je bojna, včási smo se zrankoma, drgauč zadvečerka včili. Bojali smo se bombarderanja. V tistom ranjenom leti me je Avgust Pavel večkrat včiu. Dobro ponim, kak je gnauk prišo v klas, pa pito dijake z vesi, če vejo kakšo pripovejst o čalaricaj, čüdežni deklaj, ka so od svoji babic slišali. Z oprejtimi lampami smo poslüšali štorije o čüdežni konjaj pa vitezaj, šteri so preojdli svejt. Tak je eške na šauli zbéro etnološke informacije.« Za 125. oblejtnico rojstva Pavla so v Somboteli vödali edne knige, v šteraj so študije napisali raziskovalci z Madžarske, Slovenije pa Avstrije. Urednika knig (z naslovom Sporočilo iskrenega učitelja) sta bila predsednik dr. Karel Gadányi pa dekan Filozofske fakultete Unizerze v Maribori dr. Marko Jesenšek. V knigaj je 14 študij, má več kak 180 strani. Študije se spravlajo s prekmursko-porabskov domanjov rečjauv, s tem, kak je Pavel slovenske romane, pa rovačke in srbske pesmi dojobračo, depa najdemo pisanje o Pavlovoj rodbini ranč tak. »Steli smo pokazati tau, ka v etoj slovensko-madžarsko-nemškoj krajini se godi djenau tau, za koj je Avgust Pavel cejli žitek delo. Ka aj té trgé narodi vküper živejo. Inda so se med trejmi geziki, med lidami vlejkle grajnce, štere so bile krivične pa nej potrejbne. Gnes se je v Evropskoj uniji zgodilo tau, od koj je Pavel vsikdar senjo pa ka je včiu« - je o simbolnom pomeni zbornika povödo sourednik dr. Jesenšek. Z blagoslovitvijo zastale pa vödanjom knig so se prauti konci Pavlovoga jubilejnoga leta eške gnauk – pá malo ovak – spominali na prek-murskoga polihistra, šteri je biu kak most med lidami, šteri so bližanja žlata eden drügomi, če rejsan ovaške gezike gučijo. -dm- Novi generalni konzul v Monoštru gospod Dušan Snoj, ki je funkcijo nastopil 3. oktobra, je prejšnji teden opravil kar precej vljudnostnih obiskov po Porabju. Po pogovorih z monoštrskim županom je obiskal Slovenski kulturni in infomativni center, kjer se je pogovarjal s predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem Jožetom Hirnökom in urednico časopisa Porabje Marijano Sukič. (Pogovor z njim boste lahko prebrali v eni od naslednjih številk.) Avtorice študij listajo zbornik Stariva dijaka Miklós Takács in István Konkoly pod zastalov gimnazije Policajge Pismo iz Sobote Popis prebivalstva ali – na Madžarskem s(m)o vsi Madžari Popis prebivalstva 2011 na Madžarskem spet odpira številna vprašanja zaščite manjšin (ki – po madžarski ustavi – to več niso, ampak so narodnostne skupnosti) in kratenja pravice do rabe lastnega jezika pri izpolnjevanju popisnih vprašalnikov, pri veliko primerih pa tudi vprašanja (oziroma nenamerno ali namerno nerazumevanje popisovalcev) opredeljevanja, h kateri narodnosti se popisani prišteva. Ko mi je popisovalka prinesla ovojnico z vprašalnikoma (osebni in stanovanjski) in se želela dogovoriti za termin popisa, sem jo prosila, naj mi prinese vprašalnike v slovenskem jeziku. Popisovalka je bila presenečena, da kaj takega sploh obstaja, je pa obljubila, da se bo pozanimala. Sama sem namreč vprašalnike v slovenščini videla že na internetnih straneh madžarskega cent-ralnega statističnega urada, ki izvaja popis, in naivno verjela, da so ti vprašalniki v funkciji rabe. A kot se je izkazalo, so le razstavni eksponati. Ko je na dogovorjen dan in uro popisovalka prišla, mi je takoj rekla, da ni slovenskih vprašalnikov, popisovalci imajo torej samo madžarske, in popis je potrebno opraviti na le-teh. Kaj pa manjšinske pravice in obljube, da bodo vprašalniki tudi v manjšinskih jezikih? Oprostite, nič ne vem o tem… In sva se dogovorili, da bom izpolnila slovenske vprašalnike v elektronski obliki in jih oddala preko interneta. Moja naivnost je res brezmejna! Poglobila sem se v internetne strani statističnega urada, namenjene popisu. Prišla sem do vprašalnikov v številnih jezikih, tudi kitajskem, arabskem, ruskem in še kakšnem, a tam je bil tudi slovenski. Odprem, pogledam, toda – saj je to zgolj PDF-dokument, ki ga ne moreš elektronsko izpolnjevati!! Slovenski prevod (seveda ne le slovenski), ki ga je morala priskrbeti (in plačati) Državna slovenska samouprava, je le za gledanje. Potem sem odprla možnosti elektronskega izpolnjevanja. Vprašalniki so le v madžarskem in angleškem jeziku, in tisti, ki želi opraviti popisno dolžnost kakršnega koli madžarskega prebivalca, ima na voljo ti dve možnosti. Kar verjeti nisem mogla, kako je nekdo tam zgoraj spet pripeljal pripadnike manjšin žejne čez vodo. Morda pa česa ne vem? Mogoče je kaj, kar bi dokazalo, da nimam prav? Vprašanja so se kar vrstila, a ostala brez odgovorov. Besna in razočarana sem sedla k računalniku, natisnila slovenske vprašalnike za primer, če česa ne bi razumela, odprla madžarsko elektronsko verzijo in izpolnjevala. Prebila sem se v miru skozi splošna vprašanja, vse do tistih zadnjih, na katera sicer piše, da ni obvezno odgovarjati, a so zame bila zelo zanimiva. 34. vprašanje H kateri narodnosti pripadate? je že na prvi pogled zavajajoče, saj ponuja 18 možnosti. Na 1. mestu je madžarska, potem sledijo t. i. bivše avtohtone manjšine, tudi slovenska (ni jasno, po kakšnem ključu) in na koncu so še predvidoma večje skupnosti, kitajska, arabska… Za moje pojme, popolna zmeda. 35. vprašanje Spadate še h kateri izmed prej navedenih narodnosti? daje možnost izrekanja za dvojno identiteto. Toda – če pride popisovalec, in to se dogaja, ki pripadnika manjšine prepričuje, da mora pri prvem navedenem vprašanju označiti kot narodnost madžarska – saj vendar vsi živimo na Madžarskem in smo Madžari – potem z grozo ugotovimo, kaj tako napisana vprašanja in ponujene možnosti odgovorov pomenijo. Koliko Slovencev na Madžarskem se bo uspelo tem pastem izogniti? Koliko Slovencev na Madžarskem bo zdaj, ko biti Slovenec, ni več nekaj manjvrednega, ampak dodana vrednost – si upalo jasno in glasno zahtevati, da se označi njihova narodnostna pripadnost kot slovenska?? Okostnjaki iz omar, na žalost, še vedno padajo, še vedno veliko ljudi ne loči, kaj pomeni biti pripadnik nekega naroda in kaj državljan neke države. Slovenci na Madžarskem ste pripadniki slovenskega naroda, slovenska manjšina; ste pa lojalni državljani Republike Madžarske. To bi moralo biti jasno tako pripadnikom manjšin kot pripadnikom večinskega naroda! Zaključila sem popis, oddala svoj in sinov vprašalnik; je pa računalniško izpolnjevanje toliko boljše, da te sproti opozarja na morebitne napake ali nejasnosti, ob 34. vprašanju – če se izrečeš za slovensko narodnost – pa te pusti mirno dalje in ti ne javi, da si naredil napako… Strojem je torej jasno. Le kdaj bo ljudem?? VALERIJA PERGER Red mora biti! Red mujs mora biti! Če nega reda, leko spadnemo v anarhijo! Tau so stare istine, depa, preveč reda je tö nej dobro meti više sebe. Preveč reda leko pela nikan ta nut v diktaturo. Pa kak je poznano, neje dobra nej anrahija pa nej diktatura. Za tau, ka se red dela, pa mamo skur po cejlom svejti policaje. Policajge so možakarge za red delati. Na, uni skrb majo, ka red živé, ka takšen ostane, kak mora biti. Depa, kak povejdano, od preveč reda leko glava boli. Pri nas je zdaj tak gé, ka zvün glave eške žepka boli. Na, pravijo, ka tisto, ka nega, ne more boleti. Pa če je žepka prazna, dun ne boli. Žepke pa so vse bole prazne, ka so štrafi, ka je policajge berejo, vse bole velki pa vse bole na gausti mlatijo po žepki. Žepke pa so zavolo krize vse bole prazne pa vse vekše lüknje majo. Zdaj je pri nas že eden čas problem z alkoholom. Baug ne daj, ka te policajge zaodijo na poštiji ali pa pri poštiji, če si kaj spiu. Leko z avtonom, z biciklinom ali pa pejški, tau se ne šté. Tak včasin te štrafajo pa te eške odpelajo malo ta k njim, ka si spočineš. Tau je trno dragi hotel. Tak so gratali nauri na tau kak kakši vampirge, gda se vnoči naravnajo, ka do šli komi krv cecat. Od toga njihovoga dela smo v velke nevaule nut spadnoli. Mi smo v velki nevaulaj, reda pa nega kaj vekšoga na naši cestaj. Pravijo pa, ka je vse za nika dobro. Nam je tau dobro gé, ka se od toga na velki pogučavamo pa se korimo pa lagvo volau trausimo kaulakvrat. »Ge zdaj toga ne razmejm, rejsan ne razmejm!« je eto nej dugo nazaj gučo krčmar Laci. »Pomalek skur več nemo smeli nika alkohola piti. Vsikši na tau svejti pa vej, ka so gora na alkohol velke porcije spisane. Pa če zdaj več nemo smeli piti, od kejc naša lüba država pejneze vzeme? Aj mi na tau niške kaj nazaj povej! Vsikši den se na teveni djaučejo, kak nemamo pa nemamo pejnez, piti pa nam več ne dopistijo. Ja, od kejc pa po tejm pejneze vzemejo?« Trno lagvo se je trouso té naš krčmar Laci. Pa se je za njim trau-so eške naš domanji mesar Pišti. »Vej pa istino maš!« je kcuj djau. »Kak policajge te nauve štrafe berejo, lidge vse menje pejnez za mesau majo. Moj saused je eto plačo skur gezerko evronov, ka se je malo aumani z biciklinom pelo. Zdaj do tri mejsece doma samo kapüsto geli, ka prišparajo. Na, ge se ranč tak bit od tej štrafov pa samo kafej pigem.« Ge sam biu samo tiüma, nika sam nej škeu gučati od vsega toga. Rejsan bole, ka sam tiüma biu. Ka so tisti tam v krčmej nej vedli, kak sam eške ge obodo. Niške je nej vedo, zvün mene. Na, skur niške. Depa, mojoj tašči Regini, trno čednoj ženski, vse na vüje pride. Una je gé nikše fele civilni policaj. Vse zvejdi pa vse vej. »Na, kelko te je tisto koštalo, ka si nej na pravom mesti šou prejk poštije?« me je vcejlak na raji pitala. »Sam čüla, ka je nej malo bilau,« se je kcuj eške smedjala. »Vej ge tau nikomi ne povejm, če…« Ja, če! Nut v avto sam go sklau pa go pelo v varaš, aj si kaj küpi. Na, ka njoj ge küpim. Nej me je malo koštalo. Tak sam dvakrat štraf plačo. Prvič policajom v uniformaj, drugo paut pa mojomi domanjomi civilnomi policaji. Žepka je zdaj prazna. Tau pa vsikši vej, ka tisto, ka nega, ne boli. Miki Tau delo sem si vzela kak izziv Petanjci – Tišina OD SLOVENIJE… KDO JE - MOJ SOSED? »Na začetki me je biu malo straj, potem sem si pa tau delo vzela kak izziv (kihívás),« je povedala vzgojiteljica Andreja Ficko, gda sem go gorpoiskala v sakalovskom vrtci. V porabske vrtce že dugo lejt ojdijo vzojiteljice iz Slovenije, stere pomagajo mlajši vzojiteljicam, ka bi se kak največ navčili slovenski. Najprva je tak bilau, ka je ojdlo več vzgojiteljic iz Murske Sobote, dapa prišle so samo vsakši drugi keden na en den, pravzaprav za par vör. Pred dvöma lejtoma je mejla svetovalka za slovenski gezik Valerija Perger idejo, ka bi v Porabji mogli meti vzgojiteljico-asistentko, stera bi bila cejli keden v Porabji, vsakši den v drugom vrtci. Ešče sreča, ka v Porabji mamo ranč pet vrtcov, tak vzgojiteljica-asistentka za vsakši vrtec ma en cejli den. Ta ideja se je povidla Uradi za Slovence v zamejstvi tö, steri prejk Slovenske zveze plačüvle vse ceringe (stroške) vzgojiteljice. Tau delo je najprva opravlala Sanja Sinic, od septembra 2011 ga je pa prejk-vzela Andreja Ficko. Andreja je doma od Grada, tak do Porabja nejma daleč. Najdale se vozi v Števanovce, tisti den ma v eno smer malo več kak tresti kilometrov. Je diplomirana vzgojiteljica, včila se je v Maribori tri lejta, pa ešče eno leto je mejla za diplomsko nalogo napisati. Gda je šaulo končala, je slüžbo dobila v radenskom vrtci, eno leto je delala v vrtci na Kapeli. Potejm je vidla razpis za delo v Porabji, se je glasila, ka ji je bilo zanimivo. »Niti sem nej pričakovala, ka bom izbrana, ampak sem bila, pa sem zelo vesela, ka sem prišla,« je pravla Andreja, stera tak misli, ka je v Porabji malo nači (ovak) kak v Sloveniji, da pa tü tö majo vrtce fajn urejeno. Ka je menje dicé, zatok je bole mirno kak pri njij. »Je pa rejsan, ka bole malo gučijo deca slovensko, skoraj nika. Se pač trüdim, ka bi pomali osvojili besede. Ne hitimo nikam, večinoma poteka vse preko igre, pesmi, kakšne kratke zgodbice. Zdaj smo se pogovarjali o jesenskom sadji prejk slik,« je odgovorila, gda sem jo pitala, s kakšnimi metodami dela. Andreja »ma« kauli sedemdeset mlajšov v pet vasaj, v Števanovci 9, na Dolenjom Seniki 19, na Gorenjom Seniki 6, v Sakalauvci 13 pa v Varaši 25. Pravi, ka pri znanju gezika nega preveč razlike. Kak če bi na Gorenjom Seniki malo bole znali, ampak tam so že starejši pa se vidi, ka so že lani tö odli v vrtec. Drugje je pa dosta malih, steri pa rejsan bole malo znajo. Deca se mogoče največ navčijo pri dnevnih dejavnostih, gda se mujvajo, gda gejo ali gda dejo spat, jim Andreja podaja besede, stavke. Misli pa, ka bi domanje vzgojiteljice pa varuške tö mogle med dnevom več slovenski gučati z decov. Ona je v vsakšom vrtci samo po en den, zatok čüde ne more naredti. Ovak pa so jo vsepovsedik lepau sprejeli, tak deca kak vzgojiteljice so prijazne z njauv. Andreja je zaposlena na Osnovni šoli in vrtcu Kuzma, zato ji strokovno pomaga, da tanače vodja tistoga vrtca. Pravi, ka ji je tau delo všeč, zatok misli duže ostati. Mladi vzgojiteljici želejmo, naj se njeni mlajši vse več navčijo slovenski, ka de te ona tö ležej pa z vekšo volauv opravlala tau delo, stero je pravzaprav poslanstvo (küldetés). Marijana Sukič Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je skupaj z Zavodom za šolstvo R Slovenije, Območno enoto Murska Sobota, razpisala natečaj na temo Moj sosed in k sodelovanju povabila pomurske osnovne in srednje šole ter študente. Na natečaju je sodelovalo 6 osnovnih šol s 26 učenci, dve srednji šoli z enajstimi dijaki in en študent, skupaj 38 mladih, ki so opisali, kako vidijo svojo sosedo ali soseda. Po oceni predstojnice območne enote republiškega zavoda za šolstvo Irene Kumer in pobudnika lanskega in letošnjega natečaja, akademika dr. Antona Vratuše, so se mladi zelo potrudili in napisali zanimive tekste, v katerih opisujejo sosedstvo na podeželju, pogledali so tudi čez državno mejo s Hrvaško; opazovali opuščene kmetije pri sosedih, prihode novih prebivalcev in druga zapažanja v svoji okolici. Irena Kumer je tudi poudarila, da je bila večina besedil napisanih v živahnem stilu in v kakovostnem jeziku, avtorji so se zelo potrudili. Strokovna komisija se je odločila za enajst priznanj in pohval, ki jih je izročil častni gost in slavnostni govornik, dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport skupaj z Ireno Kumer in predsednikom Uprave Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije Ernestom Ebenšpangerjem. V priložnostnem govoru je vršilec dolžnosti ministra opozoril na pomen sosedstva, solidarnosti in tovarištva. Po njegovem živimo čas, ko stopajo v ospredje vrednote brez tradicije in dodal, da je naš sosed tudi vsa zgodovina in zapuščina predhodnih rodov. Pohvalil je dr. Antona Vratušo, pobudnika natečaja. Na slovesnosti so prebirali odlomke iz del, ki so dobila priznanja in pohvale, pel je mešani pevski zbor Mavrica iz osnovne šole Tišina, pri klavirju je bila Majda Bicskey, in violinistka Katja Vöröš. ER Interventnega zakona v tem mandatu ne bo Vlada, ki opravlja tekoče posle, je pripravila predlog interventnega zakona za leto 2012 in ga poslala v državni zbor. V njem je predvidela, da bi tudi v letu 2012 ostale zamrznjene plače v javnem sektorju, pokojnine in socialni transferi posameznikom in gospodinjstvom. Predlog je naletel na nasprotovanje tako socialnih partnerjev kot tudi poslanskih skupin. Državni zbor v tem mandatu o tem zakonu ne bo odločal, saj kolegij predsednika Ljuba Germiča ni potrdil vladnega predloga, da se predlog interventnega zakona obravnava po nujnem postopku. To pomeni, da se bodo pokojnine v prihodnjem letu dvignile za 102 milijona evrov, plače javnih uslužbencev za 120 milijonov evrov in transferi posameznikom za 75 milijonov evrov, kar je skupaj 297 milijonov evrov. Janković gre na volitve Ljubljanski župan Zoran Janković se je odločil, da bo aktivno sodeloval na skorajšnjih predčasnih parlamentarnih volitvah. Na volitve gre s stranko, ki bo programska stranka in ki bo odprta za vse, je dejal Janković. Do 9. novembra, do objave list, bodo po vseh slovenskih regijah iskali predloge kandidatov, ki jim ljudje zaupajo, in programov, ki bi lahko bili dobri za celo državo, je napovedal ljubljanski župan. Po Umarju napoved letošnje rasti znižala tudi Banka Slovenije Banka Slovenije je znižala napoved letošnje gospodarske rasti z 1,8 na 1,3 odstotka. V 2012 naj bi se rast pospešila na 1,7 odstotka in nad dva odstotka povzpela leta 2013. Že septembra je napoved gospodarske rasti v tem letu znižal tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), namreč z 2,2 na 1,5 odstotka. Leta 2010 je Slovenija zabeležila gospodarsko rast v višini 1,4 odstotka. Akademik dr. Anton Vratuša je izrazil zadovoljstvo, da se je toliko učencev in dijakov odločilo za sodelovanje v natečaju „Moj sosed“, in izrazil željo, da bi se prihodnja leta v večjem številu pridružili tudi študentke in študenti. … DO MADŽARSKE DÖDÖLIJADA V PUCONCIH Porabske penzionistke v Cankarjevom daumi Zveza drüštev penzionistov Slovenije je letos od 27. do 29. septembra pripravila že 11. Festival za tretje življenjsko obdobje v Cankarjevom daumi v Ljubljani. Té velki tradicionalni svetek penzionistov v Sloveniji je v tri dnevaj gora ziskalo 15.000 lüstva, med njimi predsednik RS dr. Danilo Türk, minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik pa eške par fejs priznani pa znani lidgé. Tau tü svedoči, ka penzionisti v Sloveniji majo bogate, dobro vözmišlene, vsefale prog-rame, tau so velki razstavni park, delavnice, predavanja, konference, oprejti odri pa kulturni program. V programaj so nota pokazane tašne aktivnosti, s sterimi si penzionisti svoj čas dobro leko vöponöjcajo, svojo zdravdje branijo, se nauvo (informatika) navčijo od mladi, svojo bogato znanje prejk dajo mlajšoj generaciji. Zvöjn domanji Slovencov so s svojim delom, kulturnim programom vcuj pomogli z Rovačkoga, Makedonije, Velike Britanije, s Talajnskoga, z Avstralije pa z Vogrskoga. Porabski Slovenci že tü štrto leto kažemo nota svojo bogastvo kulture pa stari meštrij. Na razstavi smo s pomočtjauv DU Puconci vöpostavili cejkare od Ane Ropoš z Gorenjoga Senika, papirnate rauže pa od Iluške Dončec iz Števanovec. Na programi Večer pesmi in plesa je letos bila pozvana Folklorna skupina penzionistk Slovenske zveze, za koj so se ženske fejs radüvale. V paudrügoj leti svojoga dela so zdaj mele priliko oprvin spoznati Cankarjev daum pa nota pokazati lejpi porabski splet pod vodstvom mentorice Dragice Kolarič pa s spremljavo na harmoniki Borisa Velnera. Ženske so eške na drügi den hvalili organizatorji. Tau njim zdaj prej pa dá velko volo! Porabske ljudske pevke so pa letos že o tretjin leko popejvale lejpe ljudske domanje naute. One so zvöjn lejpoga popejvanja pohvale vrejdne za tau tü, ka se dajo pozvati na koncerte slovenski pevski zborov, gde so furt samo one samé ljudske pevke. Tau buma nej vseeno, drügo je zborovsko popejvanje z velkimi zbori pa drügo ljudsko. Depa naše ženske so se s svojo mentoricov Marijo Rituper tak batrivno vöpostavile pa zaspejvale pesmi Črne oči, Po laug’ mi lejče pa Prejk Mure sem prihajo, ka so publiko eške v smej tü sprajle, na konci pa v velko ploskanje. Tak brodim, kakoli je velki trüd, douga paut za ženske, tau veseldje njim za eno leto pa da zavolé volo, mauč pa energijo, ka do Porabski Slovenci pa leko taum na Reviji zamejski zborov pa Srečanji pevski zborov drüštev penzionistov. Tašni velki program vküper napelati pa ga srečno vösprajti, svedoči, ka se mlajše generacije mamo ka včiti, prejk vzeti od starejši lidaj pa poštüvati tisto, ka mamo. Slovenska zveza pa Drüštvo porabski slovenski penzionistov se trno lepau zavalita za pozvanje organizatori, posaba gospej Emi Tibaut v Prekmurji, porabski ženskam z mentori pa za lepau pripravlan program. Klara Fodor Volilni koncept FIDESZ-a Po volilnem konceptu FIDESZ-a bo imel madžarski parlament 200 članov. 94 poslancev bo prišlo v parlament z državnih strankarskih list, 106 pa iz volilnih okrajev, katerih število se bo znižalo s 176 na 106. FIDESZ bi dal volilno pravico tudi tistim zamejskim Madžarom, ki so na podlagi zakona o dvojnem državljanstvu dobili madžarsko državljanstvo, toda nimajo stalnega madžarskega naslova. Za njih bi obstajal poseben volilni imenik, v katerega bi se lahko registrirali. Zamejski Madžari bi imeli le en glas, ki bi ga dali na državne strankarske liste. Poseben volilni imenik bi imeli tudi pripadniki manjšin, toda če bodo manjšinci glasovali za manjšinsko listo, ne bodo imeli pravice glasovati za državne strankarske liste. Svojo politično usmerjenost naj bi izražali pri izbiri poslanca v lastnem volilnem okraju. Vsaka državna manjšinska samouprava bi lahko sestavila po eno listo, za listo bi potrebovala 1500 podpornih izjav iz cele države. Izjave podpore za manjšinske liste bodo lahko podpisali le volivci, ki so registrirani v manjšinskem volilnem imeniku. Ostale stranke bodo imele pravico do državne liste, če bodo imele kandidate v najmanj 27 volilnih okrajih vsaj v 9 županijah in v Budimpešti. Na novo bi določili meje volilnih okrajev, pri tem bi upoštevali priporočila Beneške komisije, ki pravi, da razlika v številu volivcev za eno poslansko mesto ne sme biti večja od 10 odstotkov, nikakor pa ne sme presegati 15 odstotkov. Meje volilnih okrajev pa ne bi prestopale meja sedanjih županij. Parlamentarni prag bi ostal 5-odstotni, pri manjšinskih listah zaenkrat še konkretno ni določeno, koliko glasov bi potrebovale, da bi prišel vsaj en poslanski kandidat v parlament. Če določene manjšine – kljub ugodnostim – ne bi dobile svojega poslanca v parlamentu, bodo imele pravico do t. i. zagovornika, ki bi imel – razen glasovanja – vse poslanske pravice. Duo Fodor med küjari na 8. Dödölijadi v Puconcih v oranizaciji Kulturno turističnoga drüštva Puconci. Združene porabske ljudske pevke, stere vči pa vodi Marija Rituper Folklorna skupina penzionistk je ena najbola aktivna porabska skupina zveza.hu www.porabje.hu Mlajši se fejst brigajo zamé Zdaj nej davnik je dobila na Gorenjom Seniki Agneš Grebenar, po kuči Krpška spominsko listino s podpisom Viktora Orbána, predsednika vogrske vlade. Spominsko listino njim je prejkdau seniški župan. Tau listino so zato dobili, ka so devetdeset lejt stari gratali. Irena Barber je napisala edne knjige z naslovom »Življenje je kratko«. Če tak gledamo, je rejsan istino, dapa devetdeset lejt je zato devetdeset lejt. Tak mislim, ka dosta pa dosta dobroga ali lagvoga se leko dogaja te čas, pravim tau tak, ka ešče sploj nika ne vejm od te tetice. Dapa tau gvüšno, ka so preživeli drügo svetovno bojno, režima Rakošina pa Kádára pa spremembo sistema. Dapa ma se zgoditi, ka sploj nedo gučali od tauga, zato ka tej prausti lidgé v tej mali vasaj so zaprejti bilij, pa politika je sploj nej brigala, zvün tauga so meli oni nevaule zavolé. - Tetica, sami živete tü v taum rami? »Sama, zato ka mauž mi je že mrau. Mi smo se nej tü držali, tau je moj rodni daum. Tau je tak bilau, ka sestre pa bratje so nej steli sé priti, gda so stariške betežni gratali. Ge sem bila najstarejša, ge sem mogla sé priti je opravlat pa grünt delat. Gda so pomrli, potistim sem pa te že tü ostala. Zdaj že s toga grünta nika nejmamo, ka še mamo, tisto tü drügi delajo. Namé tau že dosta ne briga, zato ka sem že stara, devetdeset lejt stara. Zdaj dva kedna sem dobila od polgarmeštera (župana) eden taši papir, gde so mi gratulerali, pa dobila sem od njega še eden püšeu rauž tö. Pejnaze sem nej dobila, tau so prajli, ka od samouprave dobim, dapa tiste po pošti pošlejo. Vesela sem bila, ka so me tak fejst parštimali. Samo tau baja, ka niške nej napravo kejpe od tauga, ka bi drügim tö leko pokazala. Istino, name že nej vrejdno kejpati, zato ka sem stara pa vküperpotegnjena gé. Potistim so pa te mlajši pa vnuki tö prišli pozdravlat, sploj veselo pa lejpo je bilau tau zamé, od radosti sem eške djaukala tö. Nika lagvoga ne morem prajti na mlajše, samo je leko hvalim, kak namé skrb majo, pa se brigajo zamé. Sin, šteri na Rábagyarmata žive, vsikšo soboto pride pa me pogledne. Vse, ka mi trbej, tisto mi prinese, red napravi, pa vse tazapere. Sploj fejst se briga zamé, ranč ne vejm, ka bi delala brezi njega. Puni hladilnik mam, telko gesti mi nosi, samo ka aj delam, če ne morem gesti. Ranč tak spati tö ne morem pa slabo vidim, jaj, kak velki srmak sem gratala.« - Tetica Agneš, kelko sester pa bratov mate? »Nas je vsevküp deset bilau, ge sem bila najstarejša med njimi. S tauga je že sedem mrlau, že samo trgé smo. Ge sem šest mlajšov mejla pa s tauga so že štirge tö mrli, na mojo najvekšo žalost. Od tauga bola strašnoga ranč nega, gda mati tam pri dateta grobi stoji.« - Cejli den ste sami, kak tau leko vözdržite? »Nej fajn gé tau, ka sem cejli den sama. Vejte, ka že sam s seuv kaj ne vejm dostakrat, sploj pa tau, ka z nikin ne morem gučati, tau je najbola lagvo. Gda obed prinesejo ali gda ta socialna delavka pride, te kaj se pogučavam, ovak sem pa sama, « pravijo pa me pitajo, če mo pijo kaj, leko mi ponidi šör pa nika britkoga tö. Gda njim pravim, ka ne smejm, ka sem z avtonom, se zasmejejo pa pravijo, ka vejo, kak je tau, vej pa če sin ali vnük prideta z autonom, tö ne pijeta. Potejn so tetica nika začnili pripovejdati, nej sem razmo, od koga pa gda je tau moglo biti, dapa nej sem je stavo, samo aj gučijo. Te čas sem dja kauli pogledno malo v künji, pa na stejni, gde so kejpi bilij, dapa samo tak z očami. V kredenci puno kejpov bilau, vse barvni pa mladi so bili na njij, vnuki so mogli biti. Na stejni so vse stari kejpi bili, baug vej, gda so je delali. Na ednom so vejn ešče njini oča bili ali njini mauž z nekakim. Na drugom so tetica bili z možaum, gda so se zdavali. Gda človek gleda te stare kejpe, dosta ranč nej trbej spitavati od njij, zato ka kejpi tö pripovejdajo. Tetica Agneš v ednom malom rami živejo, sobo, künjo pa klejt majo, kak je tau prvin šagau melo biti. Če bi nej znau, nej bi pravo, ka tü edna devetdeset lejt stara tetica živejo, zato ka red majo kak v künji tak v sobi. Dvorišče je prazno, samo eden pes leži, šteri gnauk, gnauk kaj malo zlaja. Mislim, vejm, ka gnauksvejta je tau nej tak bilau. Štala, štera zdaj prazna, puno živine bila, na dvorišči so kokauši razkapale pa mački so se špilali. Zdaj je pa vse prazno, mirno, kak če bi vse spalo. Ranč tak baude tau s Porabjem, s Porabci, z nami tö za dvajsti, tresti lejt? Prvin kak bi odgovor daubo, se zbidim iz tauga drejmanja. Tetica so ranč od tauga začnili pripovejdati, ka mladina zdaj samo televizijo gleda pa je nutrik v ram zaprejta. V slüžbo odijo, dapa tau, ka bi drugomi pomagali, tašo nega. Rejdko, ka bi spejvali ali plesali, tak kak gnauksvejta je tau bilau. - Vi ste tö dosta plesali pa spejvali? »Gda sem eške mlada bila, te ja, te je sploj koražno bilau, samo sledkar več nej, zato ka sploj malo dobroga sem mejla ge v živlenji, te pa volé tö nejmaš. Zdaj včasin kaj malo spejvam, taše svete, štere sem eške nej pozabila.« - Kak vidite vi tej devetdeset lejt, ka ste preživeli? »Žmetno je bilau, dosta sem trpela pa se mantrala. Dobroga moža sem mejla, dosta je delo, samo doma sem itak ge mogla vse delati, da njega nej bilau. Mauž je naglo mrau, sama sem ostala z mlajši, tak ka nej je bilau léko. Zdaj gda že ne vidiš, nikoga ne spoznaš, ne moreš gesti, samo se mantraš, baukše, če bi me gospodni baug samo k sebi vzejo, zato ka ge bi že rada ta odišla. Dostakrat mi pravijo, aj tašo ne gučim, zato ka tü je eške niške nej austo. Tau je velka sreča, ka zato sama sebe pa ka mena trbej, tau vse tanapravim. Ogenj vužgém, nalagam pa tej si tö sküjem. Mena drügo tak nej trbej, samo tej, tej pa tej, grauzdjuvi. Molitve sem že tö dostavse pozabila, dapa eden slovenski gospaud so mi tau pravli, ka tau nej baja. Telko tö dojda, če samo tau mo spejvala ka: Oj Marija, Jezuš pomagaj...« Devetdeset lejt – devet križov, želejmo vam, ka bi dočakali ešče desetoga tö, steri naj bau léki... Karči Holec Hvala baugi se tetica Agneš še dobro držijo Tetica Agneš (po moži Küzmič Józsefné) s spominsko listino, stero je podpiso sam predsednik vlade (kormány) Viktor Orbán Srečanje mladih v Budimpešti MRAVLAK LEJKI OTROŠKI KOTIČEK V okviru slovenskega društva v Budimpešti že eno leto deluje Mladinska sekcija. Ustanovili smo jo preteklo leto, 4. septembra. Imeli smo lepe načrte, med temi se jih na žalost nekaj ni uresničilo. Bila sem pol leta v Bruslju na študijski izmenjavi in zaradi tega so se ostali težko organizirali in srečevali. Tako moramo letos začeti skoraj na novo. V preteklem letu smo imeli kljub temu nekaj aktivnosti in smo se večkrat srečali: - spoznali smo študente, ki študirajo slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Budimpešti, - štirje smo bili v Ljubljani na Poletni šoli slovenskega jezika, - julija smo se s člani društva odpeljali v Porabje, v Andovce, na Porabski dan in smo začeli spoznavati rojstne kraje staršev in starih staršev. Za en dan smo prestopili mejo in se peljali v Budince h Kulturno-umetniškemu društvu, kjer smo bili gostje. Slovensko društvo v Budimpešti je začelo sodelovanje s tem društvom. Udeleževali smo se prireditev, ki jih organizirata Slovensko društvo in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Budimpešti. Žal, nismo bili v Sloveniji na praznovanju 20. obletnice, praznovali smo doma. Na koncu septembra in v začetku oktobra smo bili na pevskem srečanju s Slovenskim društvom v Subotici (Szabadka) in Novem Sadu (Újvidék). Tudi tokrat je društvo začelo sodelovanje s Slovenskim društvom Triglav. Tudi v letu 2012 bi radi nadaljevali s podobnimi aktivnostmi, nadaljevali bi sodelovanje s študenti s Filozofske fakultete. Radi bi se spoznali z dijaki monoštrske gimnazije, ki se učijo slovenski jezik. S Slovenskim društvom bomo potovali v Slovenijo na romanje in spoz-navanje matične domovine. Nekateri pojemo tudi v pevskem zboru društva. Na prireditvah se bomo predstavili z recitali, ki jih bomo sestavili iz slovenskih pesmi in proze. Nekateri bi radi začeli z učenjem slovenskega jezika na slovenskem lektoratu. Upamo, da bomo naslednje leto uspešnejši in bomo uresničili več naših programov. Iris Babanič V velkom mravlinjeki je bilau dosta mravel. Depa, ednoj mravli je v tistom mravlinjeki nej dobro bilau. »Ge sam nej mravla! Ge sam moški! Ge sam mravla, nej pa mravla. Ge sam mravlak Lejki. Pa zato, ka neškem mravla ostanoti v etom mravlinjeki, dem ge po svejti vcejlak po svoje,« je strauso svojo mravlečo glavau. Pa je tak tö bilau. Mravlak Lejki je odišo na svoje. Žmeten Lejki Mravlak lejki se je nin zgübo. Na, mi vejmo, gde je un gé, depa, un ne vej, kama je zablaudo. Blaudo je po enoj velkoj njivi. Blaudo je pa li samo blaudo pa je nikak nej doj z nje mogo priti. »Zdaj pa rejsan ne vejm, kak je tau gé!« si je na velki zdejno. »Ali sam zablaudo ali pa je ta njiva tak nebesko velka, ka doj z nje ne morem priti,« se je paško tadale, ka kak najbole brž z nje pride. Depa, bole se je paško, bole je nej doj z nje prišo. Pa je daleč tö nej vido. Nej pa je vido zatoga volo, ka je na njivi bila cejla gauška velke pa visike kukarce. »Ta naura kukarca!« se je koriu. »Ta naura kukarca, ka gučati ne vej. Če bi vedla gučati, bi mi dun leko prajla, kama trbej titi, ka doj pridem. Rejsan naura pa glüpa kukarca!« Sto vej, kak dugo bi ške blaudo. Sto vej, kak dugo bi se ške koriu s kukarco. Če bi nej, če bi nej više njega začno lejtati eden trno velki djastrek. Djastrek pa trno dobro čüje. Pa so njegve tenke vüje tak mravlaka Lejkoga vpamet vzele. »Sto se kori tam spodkar? Sto se tak na velki tam spodkar nevauliva?« je pito pa se spüsto niže, vcelak do vreka kukarce. »Sto, sto sto?! Ge, ge sam v nevauli, ge, mravlak Lejki!« se je zglaso. »Ti pa trno máli moraš biti. Čüjem te, vidim pa nej,« je najbole kak je leko, napinjo oči djastrek. »Kak bi me pa vido, če pa je ta naura pa glüpa kukarca tak velka. Name vsikši vpamet vzeme, me vsikši vidi. Samo zdaj nej, ka sam nut v toj kukarci,« je gučo najbole na glas, kak je leko. Djastrek se je na eno spotrejto kukarco dole vseu. Gledo je pa li gledo, pa ga je nej vido. Zatoga volo je gučo, kak bi se sam s seuv zgučavo. »Leko, ka si mali, depa, nej si najbole čeden. Kukarca je nej naura, kukarca je nej glüpa, kukarca ti je nika nej kriva. Una samo tak taraste, ka jo lidge po tem doj poženjejo.« »Kak je nej naura? Kak je nej glüpa? Vej pa tau vsikši vej, ka stvar mora gučati, ka stvar mora čüti pa ka stvar mora razmeti. Ta pa ne guči, ne čüje pa sploj nika ne razmej,« se je mravlak lejki tadale koriu. »Kak si pravo, ka je tvoje menje?« je pito djastrek. »Sam ti pravo, ka Lejki, mravlak Lejki!« »Leko, ka si Lejki, depa si žmeten, ka te več ne morem poslüšati,« je pravo djastrek pa odleto tadale. Mravlak Lejki je samo fudno pa odišo tadale po svoje. Na, je tadale po svoje blodo po velki njivi s kukarco. Miki Roš Barve in radosti porabske jeseni Na prireditvi Zveze Slovencev na Madžarskem Barve in radosti porabske jeseni sta sodelovali obe dvojezični šoli. Vseskupaj se je prijavilo 11 otroških ekip, ki so doma in na šoli pripravile okraske, dekoracije iz sadeževe jeseni. (Več o prireditvi v naslednji številki.) MLAŠEČI KAUT URAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU PETEK, 21.10.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PRIHAJA NODI, RIS., 10.20 KRAVICA KATKA, RIS., 10.25 PALČEK SMUK V RIBNIKU, RIS., 10.35 BINE, LUTK. NAN., 10.50 PROFESOR PUSTOLOVEC, 11.10 ZDRUŽENA, KRATKI FILM, 11.25 PASJA PATRULJA, NIZOZ. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 ŠOA.TEŽA MOLKA, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ČRNO-BELI ČASI, 16.05 SLOVENSKI UTRINKI, 16.30 BABILON.TV: SVOBODA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.55 VRTIČKARJI: OTROK, 18.35 BALI, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB: SIVE CELICE, 0.10 GANDŽA, AM. NAD., 1.05 POSEBNA PONUDBA, 1.30 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.35 INFOKANAL PETEK, 21.10.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.45 DOBRO JUTRO, 13.30 VIDEOZID, 14.20 GLASNIK, 14.45 EVROPSKI MAGAZIN, 15.20 OSMI DAN, 15.50 FIRMA.TV, 16.25 MOSTOVI – HIDAK, 17.00 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 17.30 RAD IGRAM NOGOMET, 18.00 CIRCOM REGIONAL, 18.25 ČRNO-BELI ČASI, 18.40 KNJIGA MENE BRIGA, 19.05 VIDEOZID, 20.00 SVETI OGENJ, DOK. ODD., 20.55 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 21.45 KATIN, POLJSKI FILM, 23.40 ROMANTIČNO NASILJE - MADŽARSKI NACIONALNI ROCK, DOK. ODD., 0.55 VIDEOZID, 1.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 22.10.2011, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: SEJALCI SVETLOBE, 7.15 BINE: GRADBENIK, LUTK. NAN., 7.35 STUDIO KRIŠKRAŠ, 8.20 RIBIČ PEPE: PEPETOVO SLADKO ŽIVLJENJE, OTR. SER., 8.40 IZ POPOTNE TORBE: POTEP PO EGIPTU, 9.00 SMRKCI, RIS., 9.25 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.10 V DOTIKU Z VODO, AVSTR.-NEMŠ. NANIZANKA, 10.40 POLNOČNI KLUB: SIVE CELICE, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.25 ZVIJAČE, POLJSKI FILM, 16.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.20 NA VRTU, 17.00 POROČILA, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 17.25 PRENOVA DOMA, 17.30 KDO IMA PRAV?, 17.45 JERMANOVO OKO, 17:50 TRIJE NA DAMJANA, 18.30 OZARE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 KOMISAR REX, IT.-NEMŠ.-AVST. FILM, 21.30 PRAŠNA DEŽELA?, DOK. SER., 22.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, KULTURA, 22.40 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.25 DNEVNIK, 23.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.15 INFOKANAL SOBOTA, 22.10.2011, II. SPORED TVS 7.50 SKOZI ČAS, 8.00 POGLEDI SLOVENIJE, 9.35 ALPSKO SMUČANJE, SV. POKAL: VELESLALOM (Ž), 11.00 SLOVESNOST OB OBLETNICI ODHODA ZADNJEGA VOJAKA JA IZ SLOVENIJE, 12.00 POSEBNA PONUDBA, 12.35 ALPSKO SMUČANJE, SV. POKAL: VELESLALOM (Ž), 13.45 KNJIGA MENE BRIGA, 14.10 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 14.40 ŠPORTNI MAGAZIN, 15.10 ROKOMET (Ž), KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVENSTVO: ŠVEDSKA – SLOVENIJA, 16.35 KOMISAR LAURENTI, NEMŠ. FILM, 18.00 ALPSKO SMUČANJE, SV. POKAL, 18.55 LONDONSKI VRTILJAK, 19.25 ŠPORTNI IZZIV, 20.00 NOGOMET, PRVA LIGA: GORICA - DOMŽALE, 22.00 NA LEPŠE, 22.25 VIDEOZID, 23.10 , SOBOTNA GLASBENA NOČ: DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV, KONCERT, 0.40 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 23.10.2011, I. SPORED TVS 6.40 KULTURA, 7.00 ALEKS V VODI, RIS., 7.05 NINA NANA, RIS., 7.10 ŽELEJČKI, RIS., 7.15 ANČINE NOGICE, RIS., 7.25 PALČEK SMUK IN ZVEZDE, RIS., 7.30 MOJSTER MIHA, RIS., 7.40 PENELOPA, RIS., 7.45 PONIJI Z ZVEZDNEGA GRIČA, RIS., 8.00 TIMI GRE, RIS., 8.10 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 8.15 FRANČEK, 8.25 FIFI IN CVETLIČNIKI, 8.35 GREGOR IN DINOZAVRI, 8.45 MALA KRALJIČNA, RIS., 8.55 LUKA, REŠEVALNI ČOLN, 9.00 SMRKCI, 9.25 BALI, RIS., 9.40 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 9.45 ŽAMETEK., 10.15 ŽOGARIJA, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 NA ZDRAVJE!, 15.10 PRVI IN DRUGI, 15.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.05 DIVJE SRCE AFRIKE, DOK. SER., 17.00 POROČILA, 17.15 BELI PLANET, KAN. FILM, 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 MISIJA EVROVIZIJA, 22.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 22.55 POROČILA, 23.35 KIFELJC, FR. SER., 1.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, 1.35 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL NEDELJA, 23.10.2011, II. SPORED TVS 8.15 SKOZI ČAS, 8.25 GLOBUS, 8.55 31. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB, 9.35 ALPSKO SMUČANJE, SV. POKAL: VELESLALOM (M), 10.45 KLARA, ŠVED. FILM, 12.05 UNIVERZA, 12.35 ALPSKO SMUČANJE, SV. POKAL, 13.30 RAD IGRAM NOGOMET, 13.55 PLANET ŠPORT, 14.35 TURBULENCA, 15.20 ODBOJKA, LIGA PRVAKOV: TOURS VB - ACH VOLLEY LJUBLJANA, 16.50 ROKOMET (Ž), KVALIFIKACIJE ZA EVR. PRVENSTVO: SLOVENIJA – AVSTRIJA, 18.30 ALPSKO SMUČANJE, SV. POKAL, 19.45 ŽREBANJE LOTA, 20.00 PODELITEV BORŠTNIKOVEGA PRSTANA, 21.35 ROKOMET, LIGA PRVAKOV: CIMOS KOPER - HAMBURG, 23.00 ŽIVLJENJE UMETNIN, DOK. FELJTON, 23.30 IZDAJA, DOK. ODD., 0.50 FRAGMA: NEKAKŠEN SINDROM, KRATKA TV-DRAMA, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 24.10.2011, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ŽAMETEK, RIS., 10.30 BACEK JON, RIS., 10.35 IZ POPOTNE TORBE: POTEP PO EGIPTU, 11.00 ŽOGARIJA, 11.30 SPREHODI V NARAVO, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 14.00 NA LEPŠE, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 PRVI IN DRUGI, 16.00 DRUŽINSKE ZGODBE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 DUHOVNI UTRIP, 17.45 POGLED NA ...: URBANČEVO PALAČO V LJUBLJANI, DOK. ODD., 18.00 VRTIČKARJI: OSVAJANJE ZEMLJE, NAD., 18.35 POKEC: KDO KLIČE?, RIS., 18.40 KAJETAN IN PLAVI LISJAK, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE, 23.30 GLASBENI VEČER, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.35 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL PONEDELJEK, 24.10.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.15 DOBRO JUTRO, 14.00 VIDEOZID, 14.50 SVETI OGENJ, DOK. ODD., 15.45 SOBOTNO POPOLDNE, 17.00 MOJA DRUŽINA (X.), ANG. NAD., 17.30 ČRNO-BELI ČASI, 17.45 DOBER DAN, KOROŠKA, 18.20 FIRMA.TV, 19.00 ARITMIJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DOBRODELNI KONCERT PUSTIMO JIM SANJE, 21.30 NA UTRIP SRCA, 21.30 OB 100-LETNICI SMRTI GUSTAVA MAHLERJA, 21.50 VELIKI SKLADATELJI - GUSTAV MAHLER, DOK. FILM, 22.50 PUŠČAVSKI SVETNIKI, AM. FILM, 0.15 ARITMIJA, 1.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 25.10.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ROLI POLI OLI, RIS., 10.20 PUJSA PEPA, RIS., 10.25 ZAKAJ? ZATO!, RIS., 10.30 ANČINE NOGICE, RIS., 10.40 ŽELEJČKI, RIS., 10.45 STUDIO KRIŠKRAŠ, 11.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: IZ POPOTNE TORBE: ŠOLSKI DAN, 12.00 POROČILA, 12.05 PRVI IN DRUGI, 12.25 UMETNOST IGRE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 STUDIO CITY, 14.30 BABILON.TV: SVOBODA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KNJIGA MENE BRIGA, 16.00 ŠOA. TEŽA MOLKA, DOK. FILM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.00 VRTIČKARJI: ZVER Z BAJERJA, 18.30 MINUTE ZA JEZIK, 18.40 TIMI GRE, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.00 ENERGIJA PRIHODNOSTI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 GLOBUS, 23.30 BURNA LETA ŠANGHAJA, DOK. ODD., 0.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.35 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 0.55 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.55 INFOKANAL TOREK, 25.10.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 7.45 OTROŠKI INFOKANAL, 8.30 ZABAVNI INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 12.40 ARITMIJA, 13.30 BLEŠČICA, 14.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 15.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.30 SLOVENSKI VODNI KROG: ŠČAVNICA, 15.55 PRAŠNA DEŽELA?, DOK. SER., 16.25 NA VRTU, 16.50 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 GLASNIK, 17.55 NOGOMET, POKAL HERVIS: DRUGA TEKMA ČETRTFINALA, 20.00 ŽREBANJE ASTRA, 20.05 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: HAAG, DOK. SER., 20.30 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 21.00 GROZLJIVO SREČEN, DAN. FILM, 22.40 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.05 VIDEOZID, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 26.10.2011, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.35 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.45 RIBIČ PEPE: PEPETOVO SLADKO ŽIVLJENJE, OTR. SER., 11.05 ZLATKO ZAKLADKO: OD LIPE NA PECO, 11.25 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 12.00 POROČILA, 12.05 ENERGIJA PRIHODNOSTI, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 DUHOVNI UTRIP, 14.35 ČRNO-BELI ČASI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 UGRIZNIMO ZNANOST, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 GLOBUS, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.00 VRTIČKARJI: DELNIČARSKA DRUŽBA, 18.35 PENELOPA, RIS., 18.40 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 18.50 POKUKAJMO NA ZEMLJO: MALI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 LJUBEZEN IN LJUBOSUMJE, FIN. FILM, 21.40 IŽANSKA PRAVDA, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PRAVA IDEJA!, 23.30 TURBULENCA, 0.00 USODNA NESREČA, AM. NAD. 0.45 DNEVNIK, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL SREDA, 26.10.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.55 DOBRO JUTRO, 13.40 VIDEOZID, 14.30 VELIKI TEKTONSKI JAREK - DIVJE SRCE AFRIKE: OGENJ, DOK. SER., 15.20 PODELITEV BORŠTNIKOVEGA PRSTANA, 17.00 CITY FOLK - LJUDJE EVROPSKIH MEST: HAAG, DOK. SER., 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 ENERGIJA PRIHODNOSTI, 18.55 VIDEOZID, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.25 ODBOJKA, LIGA PRVAKOV: ACH VOLLEY LJUBLJANA - BUDVANSKA RIVIJERA, 22.30 LJUBLJANSKI MARATON, REPORTAŽA, 22.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 23.55 VIDEOZID, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 27.10.2011, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 DAJ, DOMEN, DAJ!, RIS., 10.20 LUKA, REŠEVALNI ČOLN, RIS., 10.25 ALEKS V ČUDEŽNEM VRTU, RIS., 10.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.15 MOJA SOSEDA, KRATKI FILM, 11.30 SLAVNA PETERICA: SKRIVNOST MORSKEGA AKVARIJA, RIS., 12.00 POROČILA, 12.10 SLOVENSKI VODNI KROG: ŠČAVNICA, 12.35 UGRIZNIMO ZNANOST, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TARČA, 14.25 ŽIVLJENJE UMETNIN, DOK., FELJTON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TURBULENCA, 16.15 PRAVA IDEJA!, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 BABILON.TV: TIŠINA, 17.50 MINUTE ZA JEZIK, 18.00 VRTIČKARJI: GOBE, 18.35 KARLI, RIS., 18.40 MALA KRALJIČNA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 MED VALOVI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.30 SVETO IN SVET: MISLI SO PROSTE CARIN, 0.20 DNEVNIK, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI 1.20 INFOKANAL ČETRTEK, 27.10.2011, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.30 DOBRO JUTRO, 13.15 VIDEOZID, 14.05 MISIJA EVROVIZIJA, 16.00 31. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB, 16.35 MOSTOVI – HIDAK, 17.05 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 17.50 EVROPSKI MAGAZIN, 18.25 UNIVERZA, 18.55 VIDEOZID, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 KRATEK POSTANEK V ŠVICI, ANG. FILM, 21.30 ZDRAVNIČIN DNEVNIK; MOŠKI SO NAJBOLJŠE ZDRAVILO, NEMŠ. NAD. 22.20 GEORGE GENTLY: GOREČI MOŽ, ANG. SER., 23.55 VIDEOZID, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL Javna razpisa za razpisno področje A v letu 2012: finančna podpora avtohtoni slovenski skupnosti v zamejstvu in za razpisno področje B v letu 2012: finančna pomoč Slovencem po svetu V Uradnem listu RS (UL št. 74/2011) sta bila 23. septembra 2011 objavljena razpisa Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za sofinanciranje rednih dejavnosti in projektov na področju Slovencev v zamejstvu (področje A) in Slovencev v izseljenstvu (področje B) v letu 2012. Namen razpisov je spodbujanje dejavnosti in projektov, ki utrjujejo narodno, jezikovno in kulturno identiteto ter spodbujajo znanstveno, gospodarsko in čezmejno povezovanje ter sodelovanje mladih. Rok za oddajo vlog je 28. oktober 2011. Besedilo razpisa in dokumentacijo najdete tudi na spletni strani www.uszs.gov.si ter na spletni strani www.slovenija-danes.slovenci.si. MUZEJ AVGUSTA PAVLA V MONOŠTRU vas čaka z novim prizidkom. Spet si lahko ogledate razstavo keramike in ogledni depo v kletnih prostorih s predmeti iz porabskih vasi. Muzej je odprt od torka do sobote med 11.00 in 15.00 uro. Staro stalno razstavo o Porabskih Slovencih si lahko ogledate doma na CD-ju (cena: 5 evrov). Nova razstava je v pripravi. Kontaktna oseba: Marijana Sukič 00-36-94-380-767 Vodstvo v slovenščini! Vstopnina: odrasli 1 evro, šolska mladina, študenti, upokojenci (nad 62 let) 50 centov.