Poštnina plačana v gotovini Maribor, četrtek 4. februarja 1937 Štev. 27. Leto X!. OTU.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in oprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2453 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA iflsjisški • - imrnmšm, . $|*j Jutri v petek zapušča Jugoslavijo starosta Slovanske Sokolske zveze in češko slovaškega Sokolstva br. dr. Bukovsky. V tek!! svojega večdnevnega bivanja v Jugoslaviji se je bil prepričal o neumornem, uspešnem delu, ki ga v prid narodu >h državi vrši jugoslovansko Sokolstvo. SckcJska Ljubljana mu je priredila uprav trmjuk~len sprejem. Sokolski Maribor pa naJ se jutri popoldne ob prihodu popol-> dapkega brzovlaka ob 15.52 čim števil* neIe zgrne k pozdravu in slovesu brata dr. Bakovskega, ki nadaljuje vožnjo ob 16.15. Članstvo in naraščaj mariborskih sokolskih društev pa se naj polnoštevilno odzove pozivu uprave Sokolske župe v Mariboru In meddruštvenega odbora, da se zbere članstvo na kolodvoru že cb 15.30 k sprejemu br. dr. Bukovskega in £!eer v civilu z znakom, ter s tem pripravi br. starosti čim dostojnejši sprejem. Prenr.čani pa smo, da se bo našim vrHm Sokolom priključilo tudi vse zavedno nacionalno ter Sokolstvu naklonjeno Občinstvo. Ob postanku v našem mestu kličemo Sličnemu gostu v imenu našega nacio-( uainega in sokolskega Maribora prisrčni:1 Zdravo. Na zdar! Preko Sofije zbližanje med Beogradom in Rimom PRAGA, 4. februarja.V tukajšnjih političnih krogih posvečajo veliko pozornost milanskemu sestanku med italijanskim zunanjim ministrom groiom C>a-nom in turškim zunanjim ministrom Ruždi Arasom, ki sta ugotovila, da ni med Italijo in Turčijo nikakšnih spornih vprašanj, in to tembolj, ker se je Ruždi Aras po milanskem sestanku takoj odpeljal v Beograd, kjer se bo sestal z jugoslovenskim zunanjim ministrom. Doznava se, da je nastala v odmošajih med Beogradom in Rimom po italijansko angleškem sporazumu in po zboljšanju jugoslovensko madjarskih odnošajev ter sklenitvi pakta večnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo povsem nova situacija, ki v znatni meri o-inogoča sporazum med Jugoslavijo in Italijo, saj je znano, da se je Italija v Srednji Evropi in na Balkanu postavila na stališče, da se želi sporazumeti z vsako balkansko državo, da na ta način ublaži atmosfero dosedanje napetosti. Pri tej veliki akciji, ki naj zbliža Beograd in Rim, naj bi prevzela posredovalno vlogo Bolgarija, ki je dinastično vezana z Rimom. Zdi se, da je na drugi str a ni pridržana pomembna vloga posredovanja turškemu zunanjemu ministru Ruždi Arasu, ki hoče ustvariti jasen položaj in ki je izdatno sodeloval že pr! sklenitvi jugoslovansko bolgarskega prijateljskega pakta. To je v zvezi s tre-notno funkcijo, ki mu gre kot predsedniku Balkanske zveze, v katerem svoj-stvu si prizadeva, da bi v interesu miru razčistil položaj med balkanskimi državami na eni in Italijo na drugi strani. Spričo dejstva, da vsebolj izginjajo razlike v stališčih med poedinimi balkanskimi državami in da daje tudi Bolgarija prednost sredstvu direktnega sporazumevanja pred taktiko grožnje in nasilne revizije pogodb, zbuja njegovo poslanstvo mnogo nade na uspeli. Potemtakem se napoveduje kot novi važen dogodek prijateljska pogodba med Rimom in Beogradom ,ki naj bi se izvedla v velikem stilu, saj niso bila nasprotja med Beogradom in Solijo prav nič manjša, kakor so med Beogradom in Rimom. V nadaljevanju te nove politike pa naj M Beogradu pripadla po sklenitvi takšnega sporazuma z Rimom važna naloga, da približa tudi Italiji Romunijo do katere so se italijanski odnošaji v zadnjem času sicer izboljšali, vendar pa ne v toliki meri, kakor z Jugoslavijo, ker so na potu do sporazuma še težka vprašanja, med njimi zlasti vprašanje madjarskega revizionizma. ^urno zborovanje mariborskih gasilcev Sinoči se jo vršil v dvorani Gasilskega doma na Koroški cesti 66. rediti letni ob-^n't zbor Mariborske prostovoljne gasil- j '■■or še ni sprejel, zato tudi ne moreta kandidirati. Naposled je prišla druga lista vendarle na glasovanje in je bilo za njo oddanih 27 glasov, 7 Klasov je bilo proti, 7 po praznili. Ko je g. Kramberger objavil rezultate volitev, je potegnil iz žepa pismo v katerem sporoča g. ravnatelj Pogačnik, da pod nobenim pogojem ne sprejme več mesto predsednika. Ob tej priliki so nekateri navzoči člani zahtevali pojasnila, kedaj je g. Pogačnik poslal pismo glede odklonitve kandidature in da na članskem sestanku, ki se je vršil pred dnevi ni bilo o odstopu g. ravnatelja Pogačnika nikakšnega govora. G. Kramberger je pojasnil, da je pismo datirano sicer s 23. februarjem, da ga je pa sprejel šele včeraj zjutraj. Radi tega je nastalo zopet vznemirjenje in se je zborovanje moralo zopet prekiniti, da se člani posvetujejo glede pred sednika. Predlagali so se za predsednika med drugim gg. Jerebič, dr. Kovačec, dr. Lutman, dr. Bedjanič. Glede g. Jerebiča se je kandidatura od strani g. Krambergerja odrekla, češ da na član, dr. Kovačec ni maral o tem ničesar slišati, prav tako tudi ostali ne. Naposled so predlagali za predsednika g. dr. A. Wankmiil-lerja, ki je kandidaturo sprejel. Ko pa je predsedujoči g. Kramberger vprašal posamezne odbornike, če sprejmejo kandidaturo v odbor, se je izkazalo, da se nekateri ne strinjajo s tem in zopet se je moralo za nje poiskati nadomestilo, tako da se je končno sestavil naslednji odbor, ki je končno tudi izvoljen, in sicer: predsednik dr. Alfonz Wankmiiller, poveljnik Anton Benedičič, podpoveljnik Ivan Kc-klec, tajnik Branko Volčič, blagajnik Fr. Ratej, oroijar Josip Černy, šefzdravnik dr, Velker, načelnik kulturnega odseka Boštjan Wigele, oddelili vodje: Herc- manski, Janžek. Krajnc, Zupanek. Nadzorni odbor: dr. Sekula, dr. Kreuciger, Kriger, dr. Lutman in Handl. Ko so predlagali razne odbornike, se ie slišala marsikatera pikra beseda na račun predsedujočega, ki je med debato tudi dejal, da je volitev novega odbora »namen za gotove ljudi«. Na dnevnem redu včerajšnjega občnega zbora je bilo tudi sklepanje o pritožbah izključenih članov. G. Krambergerje poročal o izključitvi g. Hmeline ter navajal tehtne vzroke. G. Hmelina pa je 0-čitke g. Krambergerja spodbijal, nakar je g. Kramberger g- Hmelini dejal, naj takoj zapusti zborovanje. Tudi o tej stvari se je vodila precej živahna debata, ker mnenja glede izključitve niso bila enaka. Naposled pa je vendarle skupščina potrdila izključitev. Zammivo je, da ni g. Kramberger po izvolitvi novega preds. hotel predati predsedništva dr. Wankmiil-lerju, kar pa je končno storil, toda šele na energično urgenco članstva in po zelo živahni zadevni debati, v teku katere je predsedujoči g. Kramberger zatrjeval, da za dnevni red odgovarja stara uprava, ki ga je določila, nakar so drugi izrekli svoje mnenje, da je stara uprava sicer odgovorna za dnevni red, toda samo, dokler njena funkcija obstoja, to je do volitev, ob katerih pa je ugasnila. Tudi ni mogel občni zbor sklepati o novem proračunu, ker je zadevni prediog ob priliki eksodusa odnesel neizvoljeni g. Jovčič. Vsekakor je žalostno, da se kar ne more mariborska gasilska četa konsolidirati in se k stvari še povrnemo. Mesto napovedane složnosti in sporazumnosti se je vselila še hujša razcepljenost ter bi bilo zanimivo ugotoviti, kdo so oni dejanski činitelji, ki že več let sem ne dopuščajo možnosti pri ustvarjanju enotnosti in gasilskega tovarištva, ki naj bi bil primeren ekvivalent strokovni izvežbanosti in struninostl mariborskega gasilstva. Kakor so Mariborčani lahko ponosni radi od ličnega slovesa, ki ga uživajo vsepovsod naši gasilci, tako ne morejo sinočni dogodki v Gasilskem domu zbujati prevelikega zadovoljstva z razmerami, ki so se v zadnjem času pojavile v vrstah mariborskega gasilstva. Stran 2. Mariborski »Ve čer n i6« Jutra V Mariboru, dne 4. II. 1937 ' ■ •: Tako naj bi po načrtu izgledalo novo mariborsko bogoslovje mdaeske Beležite mmunrnammmaKMmmmmmmmmmmBOBm Tujj kapital v Bolgariji. Ugotovitve o investicijah tujega industrijskega kapitala v Bolgariji kažejo, da se v zadnjih letih ta kapital polagoma umika iz Bolgarije. Dočim so znašale inozemske investicije v bolgarski industriji 1. 1932. še 1,68 milijarde levov, so se v I. 1933. zmanjšale na 1,61 milijarde, v 1. 1934. na 1,6, koncem 1. 1935. pa na 1,5 milijarde. Izgleda, da tudi lani to nazadovanje ni preneha- lo. Bolgarija predstavlja z relativno visokim diskontom 6% dovolj hvaležno polje za udejstvovanje tujega kapitala. Vzrok, da se ta polagoma umika, je iskati v vedno bolj razvijajoči se domač? industriji. Največje investicije, in to posebno v cementni industriji, imajo s 496 milijoni levov Švicarji, za njimi pa so Belgijci s 467 milijoni, ki so investirani v elektrotehnični, vžigalčni in tekstilni industriji. Svetovna produkcija in trgovina s koruzo. Mednarodni poljedelski institut v Rimu je pravkar objavil obširno studijo o produkciji in trgovini s koruzo na svetu. Lanskoletna celotna produkcija koruze je bila zelo slaba, zlasti v Združenih državah ameriških. Od evropskih držav je bila produkcija koruze v Romuniji srednja, zelo dobra pa v Jugoslaviji, Bolgariji in Madjarski. Celokupna letina koruze v letu 1936 je za 23 do 24% manjši od letine v letu 1935. Računajo, da je znašala produkcija v preteklem letu 230 milijonov kvintalov. Za izvoz iz posameznih držav je bilo na razpolago 92 milijonov kvintalov koruze. Od omenjpne ko ličiti e je bilo doslej izvoženih 74 milijonov kvintalov, tako da preostaja za izvoz samo še 18 milijonov kvintalov, to pa ni tako velika količina, da bi mogla vplivati na padec cen koruzi. Uuluikat/e JunuitA »Putnikov« koledar za avtokarske izlete 1937: 6. do 7. februar: Ribnica na Pohorju (planinska maske rada na Seniorjevem domu). Prijave najpozneje do petka opoldne, Din 45. — 7. februar: Celovec (meddržavne tekmg v smuških skokih) Din 120. — 11. februar: Graz (družabni izlet) Din 100. — 13.—15. februar: Waen (svetovno prvenstvo v umetnem drsanju, hokej itd.) Din 240. — 28. februar do 7. marca: Leipzig, Praga, Wien (obisk velikih mednarodnih velesejmov) Din 1000. — 13. do 14. marec: Planica (dan smuških poletov), prenoč. na Bledu, Din 250. — 25. marec do 3. aprHa: Velika noč v Rimu (obisk večnega mesta preko Trsta, Benetk, Rimini, Pisa, Firenoo, Padova, Bologna itd.) Din 2400. — 27. do 30. marca: Velika noč v Benetkah Din 900. — 10. do 21. aprila: Italijanska in francoska Riviera (Venezia, Milano, Genova, Monte Carlo, San Remo, Mo-naco, Nice, Lago di Garda. Verona. Bolzano, Gortina d’Ampezzo, Dolomiti itd.) Din 2800. — 27. aprila do 11. maja: Pariš na svetovno razstavo (preko Trieste, Padova, Milano, Genua, San Remo, Monte Carlo, Nice, Toulou, Marseille, Lyon, nazaj preko Strassbourg, Basel, Zurich, Konstanz, Innsbruck, Brenner, Dolomiti itd.) Din :?900. Cena je upoštevana z aranžmanom. Vsa potovanja se izvedejo v modernih, udobnih in hitrih (v zimskem času kurjenih avtokarjih. Sedeži so nu- merirani. Vse informacije in prijave pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22. Zasigurajte si mesta čimpreje! Smuške skakalne tekme v Celovcu. Dne 7. februarja izvede Smučarski klub »Kla-genrurt« na veliki skakalnici Satnitz mednarodne tekme v smuških skokih, na katerih sodelujejo kompletne nacionalne ekipe Jugoslavije, Nemčije in Avstrije. Da omogoči tudi Mariborčanom ogled tega krasnega tekmovanja, prireja Putnik enodnevni izlet z luksuznim, udobnim in kurjenim avtokarom v Celovec. Odhod iz Maribora izpred hotela Orel ob 6. uri zjutraj, povratek v Maribor ob 23. uri. Cena z vizumom vred le Din 120.—. Prijave pri »Putniku«, Maribor. P/tu* putfi t*/sd fiiit/i P. K., Slov. gorice: Zanimivo gradivo nam je dobro znano. Svoječasno ga bomo izčrpno uporabili. Sedaj pa nam ni mogoče. R. Z., Posavje: Ste se zmotili. V Mariboru se je sicer pred nedavnim mudil tvorec Masarykovih domov pri Pragi dr. P. Zenkl. Ni nam pa prav nič znano, da bi se naj zgradila takšna stavba v Mariboru za vsoto okoli 10 milijonov dinarjev. Pač pa se namerava zgraditi novo bogoslovje za znesek 10 milijonov din. P. H., Ptuj: Vašega sicer zanimivega poročila zaenkrat ne moremo priobčiti. HoMSceudu kotiček Martelanc o travništvu. Ugotovili so, da je kmetijska nadaljevalna šola zelo potrebna v našem obmejnem trgu. Rešilni avto. Na zadnji seji novoizvoljenega odbora RK se je resno vzelo v pretres vprašanje nabave rešilnega avtomobila. Sklenilo se je, da se prične takoj z akcijo, da se ta načrt čimpreje realizira. UuUteske tmUe A. R., Murska Sobota: V kratkem pridemo. Pripravite, da bo čim več tovarišev navzočih. R. V., Celje: Samo sporoči kedaj, pa prispejo mariborski delegati. K. L., Mežica: Vaš slučaj je zelo zanimiv. Se bomo posvetovali s svojim pravnim zastopnikom. Mlečna akcija. S prvim februarjem se je pričela ta tukajšnji šoli mlečna akcija za revno in bolehno deco. Akcijo bo vodil šolski upravitelj g. Tomažič, ki je že zbral potrebna sredstva. Krajevni šolski odbor je prispeval 900 Din, RK 500 Din, Protrtuberkulozna liga 500 Din. Otroci, ki jih bo določil banov. Zdravnik, bodo dobivali v šoli v velikem odmoru K 1 mleka ter žemljo. Predavanje o travništvu. V nedeljo je predaval sreski kmetijski referent g. Zbor gasilcev. V soboto 23. t. m. je imela naša gasilska četa občni zbor, ki ga je vodil predsednik g. Mravljak Peter. Iz raznih poročil funkcionarjev je bilo rabvidno, da je četa zelo agilna in dobro pripravljena, da v nevarnosti takoj prir skoči bližnjemu na pomoč. Redne vaje so pokazale discipliniranost in strokovno izvežbanost moštva. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Mravljak Peter, poveljnik Zgerm Rudolf, namestnik Sevšek Franc, četnik Kristan Konrad, tajnica Konrad Vikica, blagajnik Kralj Anton. Odbornika: Minafik Pavel in Kristan Karol. Ustanovni občni zbor selekcijskega društva za belo slovensko govedo je bil 24. t. m. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: načelnik inž. Pahernik Franjo, namestnik Mravljak Viktor, tajnik Mravljak Ivan. Odborniki: Kralj Anton, Kristan Karel, Kristan Konrad, Kanop Miha in Kovač Kristan. Iz obč:ne. Na zadnji občinski seji, ki se je vršila v novih občinskih prostorih pri Kovačevih, je bil sprejet novi občinski proračun, ki obsega 75.300 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Kot kritje se bo pobirala 74% doklada na davke. Te doklade so se znižale za 26%, kar bo mnogo koristilo našim kmetom. ifetjikdfA Drevi nas bosta zabavala z duhovitimi dovtipi dr. Zbadač in dr. Pikač. — Prihodnji četrtek 11. t. m. pa predava glavni urednik »Večernika« dr. Fran Vatovec o ozadju španske revolucije ter o drugih izrednih zanimivostih španskega življenja. Slike! Lani pasiralo postajališče 120.000 pot-nikov. Potrebo tezenskega postajališča nazorno dokazujejo številke potnikov, ki so v minulem letu pasirali postajališče. Pri blagajni je bilo odpremljenih skoraj 60.000, izstopilo pa 59.000 potnikov, kar ZllilŠtl Hn'a avstrijska oblastva izgnala. Ko so ga Privedli na predstojništvo mestne policije. so ugotovili, da je za Sokotičem bila *eta 1928 izdana tiralica radi tatvine in težke telesne poškodbe. Sokotič Je bil "amreč lota 1928 zaposlen pri lesnem trgovcu Ivanu Žuraju v Slov. Bistrici in Je ukradel svojemu gospodarju za okoli 15-000 dinarjev raznega lesa. Ko je tatvina prišla na dan, je pobegnil, in sicer z llekim drugim hlapcem, ki je bil pri Žuraju zaposlen. Pred pobegom pa je v ne-*i bistriški gostilni zabodel z nožem nekega posestniškega sina. Zbežal je nato v Avstrijo, kjer se je preživljal na razne načine, dokler ga niso sedaj avstrijska j^lastva izgnala. Pri policiji je svoje gre-l,e skesano priznal ter so ga izročili v '•apore mariborskega okrožnega sodišča, ^iegov pajdaš, neki Ivan Žigart; pa se nahaja v Avstriji. Glas prič. Prejeli smo s prošnjo za °bjavo: »Bili smo priča dogodkov, ko ^ bila iz tukajšnjega kontumačnega oddelka odstranjena starka, ki je morala Hornov in je dan pozneje umrla. Kaj pra vite k temu. g. urednik?« — Sledijo ^clpisi. »Pohorska politika«, šaljiv planinski l,st samo za Din 2.— na osmih straneh s karikaturami se že prodaja v nekaterih 'Mariborskih trafikah. Kupite jo sebi v razvcdrilo, a SPD v prid. Proračunska seja mestnega sveta je sklicana za četrtek, dne 11. II. 1937 ob 18. uri v mestno posvetovalnico. Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo finančnega odseka: a) Proračun mestne občine za leto 1937-38. b) Pretlakovanje ramp na državnem mostu, c) Upravitelji in upraviteljice drž. meščanskih šol, prošnja za stanarino. 3. Poročila Mestnih podjetij: a) Prepis hišice Roze Čretnik v Delavski koloniji na hčerke, b) Prepis hišice Franca Repoluska v del. koloniji na polovico na ime žene Roze. — Seja finančnega odseka se vrši v sredo, dne 10. II. 1937 ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Odkriti vrelci mineralne vode. Pri Zbe lovem pri Poljčanah so odkrili izvirke mineralne vode, ki izvirajo na precej močvirnatem travniku nekega tamošnje-ga posestnika. Do zadnjega časa so za to vedeli pastirji, ker je voda precej slana in je zato živina ob vsaki priliki vhaialajo pit. Voda, ki je bila sedaj poslana Higienskemu zavodu v Ljubljani v svrlio analize, vsebuje precej železa, amonjaka, klora in joda. iKo so izvirek izkopali, so naleteli v globini kakšnih 1 in pol m na defcel hrastov obok z lesenimi obroči, ki pa je bil že strohnel, ki pa dokazuje, da so že v davnini to vodo poznali in tamkaj zgradili studenec. Mesto na vešala v — svobodo. Danes je bilo iz tukajšnje moške kaznilnice pogojno izpuščenih 12 kaznencev, ki so jih na predstojništvu mestne policije daktilo-‘ikopirali ter nato odpremilj v njih domovinske občine. Med pogojno odpuščenimi kaznjenci, ki so bili vsi obsojeni radi težke telesne poškodbe, so tudi trije, morilci, od katerih je bil, eden svojčas obsojen na smrt. pa se mu je pri reviziji kazen znižala na 15 let. Dinar dobil, tristo ukradel. V pisarno zavarovalne družbe »Slavija« na Aleksau drovi cesti 6 je prišel včeraj neki berač, ki je dobil od šefa dinar miloščine. V pisarni sta bili dve stranki in je ležalo na mizi 300 dinarjev. Ko je berač odšel, je šef opazil, da je denar iz mize izginil. Za tatinskim beračem poizveduje sedaj policija. 14:33. V mesecu januarju je bilo v Mariboru na novo izdanih J ( obrtnih pravic, izbrisanih pa 33. Putnik sporoča: Od 13. do 16. februarja t. 1. se vrši v Sarajevu >Prvj izlet smučarjev Kraljevine Jugoslavije«. Za to zimsko športno prireditev, ki bo prva večja manifestacija našega jugosl. smuškega športa, vlada po vsej državi največji interes1. Program obsega razna tekmovanja v vseh zimsko-sportnih panogah, ki se bodo ocenjevala kot državna prvenstva, dalje tekmovanje naše vojske. ki bo nastopila z rekordnim številom tekmovalcev. Za časa izleta bodo v Sarajevu zimsko-sportni kongresi ter se bo na svečan način proslavila 151etnica Jugoslovenskega zimsko-sportnega sa-veza. Ker se pričakuje rekordna udeležba, je pripravljalni odbor v Sarajevu uredil vse potrebno, da bodo obiskovalci tega izleta uživali kar največjo udobnost. Za aktivne smučarje, ki se bodo udeležili tega zleta, je odobrena -četrtinska vožnja na železnici, vsem ostalini udeležencem Pa polovična. Vsa podrobna organizacija potovanja je poverjena Putniku. Radi te-Ka opozarjamo vse interesente tega izle- ,naj" takoj rezervirajo sobe oz. prenočišča ter naj si nabavijo izletniške legitimacije pri Putniku Maribor. Aleksandrova c. 35. tel. 21-22. Redko ugodna prilika se nudi trgovcem, obrtnikom in ostalim interesentom za cenen obisk svetovnih velesejmov v Leipzigu, Pragi in Dunaju. Putnik prireja izlet v vsa navedena mesta z luksuznim, udobnim in kurjenim avtokarom. Odhod iz Maribora dne 28. februarja ob 6. uri izpred hotela »Orel«, povratek v Maribor pa dne 7. marca ob ca. 21. uri. Cena vožnje za osebo le Din 1000.—. Takojšne prijave pri Putniku, Maribor. Leipzig, Prago in Dunaj ter svetovne velesejme v navedenih mestih obiščete lahko ob priliki »Putnikovega« izleta z luksuznim avtokarom. Odhod iz Maribora dne 28. februarja, povratek dno 7. marca 1937. Cena vožnje le Din 1000 za osebo. Pohitite s prijavami. Vse podrobne informacije pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35. telefon 21-22. i. Ka mostu Kazalec električne ure na Glavnem trgu se pomika proti osmi. Tla so opolzka. treba je stopati previdno, sicer ti zmanjkajo pod nogami tla. Stopam mimo Velike kavarne proti državnemu mostu. Malo nas gre isto pot — na desni breg. Nad koritom Drave brije, na mostu zbada. Vendar se mi ne mudi in skoro pozabim nase. Zazrem se v val na nasprotni strani... Nepretrgana procesija .. . Dan na dan ista. Ista množica se ob isti minuti sestane na trgu Kralja Petra. Prihaja iz Studencev, Radvanj, Tezna... In še daljša je nie-ia pot. Mehanično se. zibajo od najmlajšrh navzgor. Dan na dan so ob istem času pokoncu — najtežja vež-ba, zlasti v zimskem času —. ob istem časovnem drobcu zajtrk, pot: isto število korakov, skoro eno in isto miselno razpredanje. V procesiji naukriljuje mladina, drobna in bolj cdrastla. debro in slabo oblečena, rdečih in upadlih lic, premražena in ško-ro bosa. Še več bi bilo takih, če bi jih od konca božičnih počitnic dalje ne ogrevala nova meščanka!... Oj, poln težav je in britkosti že sam začetek učenosti! Te res, danes celo in v tem tednu pa prekomerno. Semester je, profesorji beležijo, snovi polno. Hitijo težkih ugibanj v razrede. Pojde ali ne? Doma je že napetost ... Državni most — most vzdihljajev, izprašanja vesti, upanja, tolažbe. Bo že kako, mladina se hitro uravnovesi... Id sem si mislil: Veliko vas je nadebudnih, v stotine greste in -leto za letom vse več in več. Je-li tako prav? Težka stvar! Pojav dobi svoj odgovor v razvoju stvari same. Mi le rečemo: Tako je in ne moreš drugače. Starši so prisiljeni, da dado otroke v tako ali tako šolo. Stane, seveda. Prav ti, ki merijo to pot z desnega brega, poznajo te račune, ki redčijo njihovim staršem življenjske sokove. Pa pomagaj se kako drugače, če znaš!... Učilnice so polne in zavodi si morajo izposojati prostore. Vse sama vprašanja, k; udarjajo na nas kot težka kladiva. In ne vem, če sodim in gledam prav, a zdi se ko 'da bi se-ti udarci poznali na licu mladostnikov ... kot da bi nosili pečat prezgodnjih življenjskih izkušenj. Recite kar hočete, a ta mlada rast se človeku zasmili: že ob prvem soncu je oropana edinega prijetnega trenotka — mladosti. Vsaki deseti, petnajsti v procesiji koraka umerjeno, zatopljen sam vase, resnobnih črt na licu. Tudi so vsak dan ob isti minuti na mostu, Glavnem trgu, v — uradu. Ni jim treba ure, niti opozorila; že leta in leta jih pirepaja čut dolžnosti, nad. njimi bdi ono strogo oko. Mogoče je brezosebno, a je vedno in vedno. Ves organizem si je podredilo, da deluje kot navita ura in vršijo njih količine svoje dnevno opravilo celo ob možganski izpraznitvi ... Dolžnost! Še drugi so v tej množici, ki jih kliče dolžnost, ostra in težka. Na Glavnem trgu se razidejo na vse strani ne meneč se drug za drugega: tvoroica, delavnica, kramp in metla na ulici... jim prožijo suho drobtino, da se prerijejo v naslednji dan. Nezaposleni pa bežijo po Stolni in Gledališki, da bi ne bili med zadnjimi na — borzi dela. Tukaj se reže kruli z nožem iz moderne dobe, 'iz poslednjih dni »napredka«, »razvoja« in — socialnega razkroja. Ob pešpoti brzijo vozički, vozovi iz bližnje okolice, mesarji s svojini tako izrazitim tempom. Nekje izpod Pohorja pa drsata oče in sin na pohabljenih in nerodnih sankah 40—50 smolnikov. Šele ko bosta prodala prve snopiče, bo oče stopil k peku po kos kruha za — zajtrk. Iz vsega tega vrveža zveni vedno isti refren: Kruh! V vsakem gibu je vklesan boj za obstanek. Največja je armada onih, ki jih je usoda sunila v obupno borbo; mnogi so in njih število še raste. Kdaj se bo njih število zredčilo in se bodo menjavali z brega na bp3g boljše volje? Eno pa je le večna resnica: Naj se človeštvo kakorkoli bori med seboj, one povezanosti, utemeljene in zapisane v naravnem zakonu kot nepremična nujnost in osnova zgodovinskemu razvoju, ne more pretrgati. Po eni strani se med seboj borimo, po drugi'pa podpiramo, čeravno često v zelo velikem in zato manj vidnem loku. Talko gre v nekem stalnem dopolnjevanju po zakonu vzajemnosti. Neprestano smo na mostu, ki veže dva bregova. Utrujene množice bežijo proti mostu, ki naj spaja tako usodno razdvojene ljudske sile. Tako govori tudi naš most. —an. MARIBORSKO GLEDALIŠČE: Četrtek, 4. februarja ob 20. uri: »Visoko«*? pleše«. Red C. Znižane cene. Petek, 5. februarja: Zaprto. Sobota, 6. februarja ob 20. uri: »DR*. -Red A. Nedelja, 7. februarja ob 15. uri: .OR«. — Ob 20. uri: »Baron Trenk«. Gostuje primadona zagrebške opere Ančka Mitrovičeva. Pii nocojšnji uprizoritvi metodične o-perete »Visokost pleše« nastopi v ulogi dvorne dame pl. Rožencvet namesto o-bolele M. Zakrajškove Elvira Kraljeva. »DR« — popoldanska predstava. V nedelo popoldne ob 15. uri uprizore naj-uspelejšo letošnjo dramsko predstavo. Nuši če vo komedijo »DR« prvič kot popol dansko predstavo. Na to predstavo smeha in zabave opozarjamo vse okoliško občinstvo. Zagrebška primadona Ančiea Mitrovičeva gostuje v nedeljo zvečer kot Lidija v opereti »Baron Trenk«. Gostovanje tako odlične pevke — pela je po svojem odhodu iz mariborske opere z največjimi uspehi po nemških operah, a sedaj je primadona zagrebške opere — pomeni za Maribor vsekakor umetniški dogodek in je pričakovati, da bo v nedeljo zvečer gledališče polno. (Uka Kino Union. Do vključno petka sdjašna dunajska veseloigra »Kdo je nor?« Hans Moser, Paul Horbiger, Trude Mairien. Jtrnue POKROVITELJSTVO SMUČARSfcttf TEKEM SKJ je blagovolil prevzeti Nj. Vel. kralj Peter II. Tekme bodo v Bohinju od 13. do >5. februarja. BANSKA BYSTRICA. Pri včerajšnjih slalomskih tekmah si je priboril prvo mesto Čeh Hromatka. Tretje'in četrto mesto pa Jugoslovena Ciril Praček in Hubert Heim. V SEJI NARODNE SKUPŠČINE je izjavil včeraj poslanec Voja Lazič, da se s preveč kompliciranim zakonskim načrtom o novem trgovskem zakonu forši-rajo karteli, velike trgovske družbe ter veliki kapital. Poslanec Paštrovič pa je opozarjal, da ie dvorana skoro prazna. DVE NOVI PROGI V SLOVENIJI in sicer St. Janž - Sevnica in Črnomelj -Vrbovško je na včerajšnji seji finančnega odbora ob priliki sprejetja proračuna prometnega ministrstva obljubil prometni minister dr. .Spaho. Skupni priniankljaj vsega prometnega resora znaša 91.370.000 Din. X Himen! V cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju so se poročili: Ignac Novak, posestniški sin, Mestni vrh, in Roza Vidovič pos. hči, istotam, Konrad Rap, poljedelec iz Brega in Al. Mandelc iz Podvine, Janez Golob, kmetski sin iz Dornave in Ivana Polanc, želarska hči v Dor novi, Peteršič Alojzij, kroj. mojster, in Neža Kaučevič, oba iz Dornave, Franc Ficjan, želar in Marija Lah oba iz Kicarja, Novak Alojz zasebnik in Marija Duh iz Kicarja, Franc Kozel, poljedelec iz Brega in Marjeta Lajli poljedelka iz Dornave in Janez Osvald iz Dornave ter Marija Bratuša, posestnica iz Dornave. Bilo srečno!, Smrtna kosa, V starosti 86 let je uinrl v Ptuju zasebnik Emeršič Jožef. V starosti 30 let pa je umrla Friderika Dolinšek, hčerka šefa delavnice drž. žel. v Ptuju. Blag jima spomin! Kino. V sredo 3. II. in v četrtek 4. t. m. obakrat ob 20. uri se predvaja film »Ptičar«. V soboto 6. II. ob 20. uri in v nedeljo 7. II. t. 1. ob pol 19. in pol 21. uri pa je na vrsti film »Ljubezen maharadže«. Mestno gledališče v Ptuju uprizori v petek, dne 5. II. t. 1. burko v treh dejanjih »Odgodena noč«. Režija Špat Avg. Stran 4. Mariborski »Ve 5er nik« Jutra vF Mariboru, dne 4. II. 1937. HIMl'1 Hf7~l TT1Hi1» iadnje ieiefonune vesti Alarmantne vesti iz Rusije: Vorošilov zapira organe GPU — Stalin čisti stranko sklenii novo temeljito čiščenje stranke, V poštev pridejo vsi oni, ki so se na katerikoli način eksponirali proti režimu, oziroma Stalinu. Med njimi se nahaja tudi zunanji komisar Litvinov, ki je osumljen, da je v Ženevi imel tajna posvetovanja s Trockijevimi emisarji. Soproga Litvinova je obdolžena, da je tajno sodelovala z Radekom in Sokolniko-vom. Litvinov se je po vrnitvi iz Ženeve takoj podal v Kremi, kjer se je Stalinu stavil na razpolago. O teh razgovorih še niso znane nikakšne podrobnosti. MOSKVA, 4. februarja. Soproga So-kolnikova je bila radi trockističnih podvigov za 10 let izgnana v Sibirijo. 18-letno Radekovo hčerko, slušateljico univerze Marusjo Radek-Sobolsonovo, je GPU aretirala, ker je na univerzi javno kritizirala sodbo vojaškega tribunala. RIGA. 4. februarja. Po najnovejših poročilih iz Moskve se je konflikt med Čeko, oziroma GPU in rdečo vojsko izredno poostril. Na grožnjo komisarja za notranje zadeve Ježeva, oziroma na pretnje GPU, da se bodo vsi nezanesljivi častniki sovjetske vojske aretirali ter izročili vojnemu sodišču, je vojni komisar Vorošilov prešel v ofenzivo proti Stalinu. Vorošilov je odposlal močne od delke vojske na razne strani in je odredil veliko število aretacij v vodstvu GPU. Stalin je vzel to vojno napoved vojnega komisarja na znanje in si tudi s svoje strani prizadeva, da uniči »trockistično hidro«. Stalin je v teku treh dni zahteval predložitev seznama vseh onih častnikov rdeče vojske, ki so nezanesljivi. Centralni izvršni odbor komunistične stranke, ki slepo izvaja Stalinove odredbe, je na diktatorjevo iniciativo 12.000 španskih sirot... PARIZ, 4. februarja. Valencijska vlada se je obrnila na razne države, med drugim na Francijo in Anglijo s prošnjo, da sprejmeta 12.000 sirot v provizorično o- skrbo, ki so v državljanski vojni izgubili očete in matere. 888 otrok se je že odpeljalo na brodu sovjetskega parnika proti Črnemu morju. Neurath vrača Dunaju obisk DUNAJ, 4. februarja. Doznava se, da bi nemški zunanji minister vop Neurath sredi februarja posetil Dunaj in s tem vrni! svoječasni obisk avstrijskega državnega tajnika dr. Gvida Schmidta v Berlinu. Na Dunaju se za sprejem že vršijo potrebne priprave. Ob tej priliki se bodo nadaljevala pogajanja v svrho poglobitve nemško avstrijskih odnošajev. PARIZ, 4. februarja. Po vesteh iz Londona se potrjuje, da bo Ribbentrop takoj, čim prispe v London, sporočil Edenu nemške kolonialne zahteve. »Figaro« doznava, iz angleških vladnih krogov, da bo britanska vlada proučila nemške pred loge. da pa absolutno odklanja nemško stališče, da je varnostno vprašanje tesno povezano s sedanjim evropskim položaja Jtituinov ...? VARŠAVA, 4. februarja. Tukaj se širijo razne alarmantne vesti, da je tudi Litvinov zaprt v svojem stanovanju in dat ne sme zapustiti hiše. Potrjuje se vest, da sc rdeči maršal Tukaševski nahaja v ječi v Kremlu. Komisariat za vojsko in mornarico naj bi prevzel vrhovni povelj- jern in da poteka kolonialno vprašanje iz versejske pogodbe. LONDON, 4. februarja. Tukaj se z velikim zanimanjem pričakuje konferenca med Edenom in Ribbentropom. Angleška vlada bo takoj, čim dozna za nemške že lje, stopila v stik z vsemi prizadetimi državami. Ta pogajanja bodo predvidoma trajala delj časa. nik sibirske armade maršal Bliicher in se čujejo tudi alarmantne vesti, da je nastal med Stalinom in Vorošilovom hud spor. Pri tretjem procesu bodo po informacijah stali na zatožni klopi Buharin, Rykov, Beloborodov, Rakovsky in morda celo Litvinov. Ha oSeU sUanek nove ofenzive PARIZ, 4. februarja. Radijska agentura poroča, da so Francove čete pričele nepričakovano z ofenzivo proti Malagi. — 30.000 dobro oboroženih vojakov je pričelo z ofenzivo od Granade do morske obale. Obroč okoli Malage postaja vse ožji MADRID, 4. februarja. Vladne čete so potisnile pri Aranjuezu in Valdemoru Francove čete na zelo razsežni fronti na- zaj. Republikanske čete so umikajoče se Fraucovce brezobzirno zasledovale in neprestano napadale. PARIZ, 4. februarja. Valencijska vlada jo preko neke francoske banke izplačala norveški vladi 300.000 frankov na račun odškodnine za norveško ladjo, ki so jo nedavno pomotoma potopile valencijske vojne ladje. Huinikove Movice Leipzig, Prago in Dunaj in istočasno tam se vršeče velike mednarodne velesejme si morete obiskati za le 1.000.- Din ob priliki Putnikovega avtokarskega izleta. Odhod iz Maribora dne 28. februarja ob 6.00 izpred hotela »Orel«, povratek v Maribor dne 7. marca okrog 23.00 ure. Na razpolago je le še par mest, zato pohitite s prijavami. Vse vožnje se izvedejo z luksuznimi, udobnimi in kurjenimi avtokari. Takojšne prijave sprejema Put nik, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22 kjer se dobijo ostale informacije. Na pragu Orienta, v divnem Sarajevu se vrši v dnevih od 13. do 16. februarja 1937 velik kongres smučarjev kraljevine Jugoslavije. Za udeležence je odobren 75% popust na železnici. Interesenti dobijo vse potrebne informacije pri »Potniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22. Izkoristite redko priliko! Poleg ogleda velezanimivega Sarajeva, nudijo prekrasni smuški tereni v okolici mesta smučarjem tudi uživanje športa. Velika noč v Rimu. V »večno mesto ob Tiberi« vas popelje »Putnikov« avto-kar za Velikonočne praznike. Odhod iz Maribora dne 25. marca, povratek pa dne 3. aprila 1937. Cena vštevši prvovrstno preskrbo, vodiče po Rimu itd. le Din 2400 za osebo. Potovanje se izvede v luksuznem, udobnem in hitrem avto-karu. Prijave in informacije na »Putnik«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22. Benetke vas vabijo. Za Veliko noč prireja »Putnik« 4dnevni izlet z luksuznim, udobnim in hitrim avtokarom v mesto lagun »Benetke«. Cena vključno obskrba le Din 900 za osebo. Odhod iz Maribora 27. marca, povratek 30. marca. Vse informacije in prijave pri »Putniku«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, telefon 21-22. Studenške novice 2700 Din, je izginilo iz studenške občinske pisarne. Poizvedbe se nadaljujejo. Časniške geedite NIČ DOBREGA IN ŠE — ORIENT. V tuk. »Slov. gospodarju« z dne 3. tm. čitamo pod »Črensovci«: »Pred enim tednom se je nastanila na občinski zemlji pri- cerkvi neka potujoča družba. Ljudje so rekli, komedijaši so prišli k nam. Nekateri so pravili, da je cirkus, drugi, da je kino. Na nedeljo 24. januarja pa si je podjetnik to-le izmislil: Postavil jo svoje kmc-slike, izmed katerih je bilo nekaj nedostojnih, pred cerkev, da bi več ljudi privabil na svojo popoldansko predstavo v Naš dom. Ko je g. župnik zvedel za slike, jih je dal odstraniti. Udeležba pri predstavi v Našem domu je bila bolj slaba, pa še ti niso bili po večini zadovoljni. ker niso nič lepega videli. — Oblast naj ne dovoli takim družbam prirejati predstave po deželi, ker ne nudijo ljudstvu nič dobrega.« Pod »Gornja Lendava« pa: »...Pa še nekaj čudnega se nam obeta: Jadranska straža priredi »Orientalsko noč«. Kaj naj bi to bilo, ne verno. Bojimo se samo, da ne bi prišli k nam kaki orientalski ljudje, ko pa še domačini, ne vemo kam.« —-> Brez komentarja. Lovska. Prvi lovec: Lani si trdil, da si predlanskim ustrelil deset zajcev, letos pa že trdiš, da jih je bilo dvajset Drugi lovec: Kaj hočeš! Zajci se naglo — množijo... * Zdravnik: Iztegnite jezik! Urška iztegne jezik. Zdravnik: Kar celega pokažite! Urška: Ne morem, je na hrbtu privezan. Razno SPREJMEM ABONENTE na domačo hrano. Ob ž2lez-nici 6._________________55i ZA SLABOTNO DECO IN BOLNIKE samo Robausov zdravilni prepečenec. 184 Kupim KUPIM »DIESEL« TOVORNI AVTO 2—3 tonski, malo rabljen. — Simon Weiss, Sombor. 553 Prodam KLAVIR na prodal. Tržaška cesta 2. Pobrežje. 563 Prodam ceneno GLASOV1R krasen zvok, železna konstrukcija. Tattcnbachova 21. 558 Sobo išče OPREMLJENO SOBO bližini broda, s posebnim vhodom ter celotno oskrbo iššče gospodična. Naslov na upravo pod »Snažno«. 554 Službo išče POŠTENO DEKLE iz dežela išče službo pri dobri obitelji. Naslov v upravi. 556 Kupujte svoje po* trobilne pri nailh inserentih i FOTO AMATERJIli PEM Vljudno Vns vabimo k foto* predavanju, kjer bo strokovnjak tvornice Gcvaert Photo Producten N, V. Oudegod poročal o narodnem življenju in o običajih v Jugoslaviji Okoli 100 diapozitivov bo tolmačilo to Drcdavanjc. Predavanje bo dne 5. februarja, to je v petek zvečer v dvorani Zadružne gospodarske banke. Začetek točno ob 20. uri. Prosta vstopnina! Vabila v vseh foto trgov nah ! 560 Restavtacii& „Jfydatnm" V soboto, nedeljo in na pustni torek pustna zabava s koncertom 557 Se priporoča S T I B I, E ^ IIOJV 23 Ni pa pripovedoval ta St. Rene gospodični Hcrmioui samo o svojih dogodivščinah v Parizu ob Trocadorit, Invalidnem domu 'ter v Marseju, ampak tudi o drugih neštetih pustolovščinah, ki si jih je bil privoščil ne samo v krasnem velemestu Parizu, ampak tudi na Dunaju, Budimpešti in drugih evropskih mestih. IV. Medtem, ko sc je družba, zbrana pri večerji, razgovarjala o tem in onem, pa ' sta obe dami, gospa Rancova in gospa Andrikosova, ostali sami v kajuti gospe Rancove ob slabotni leščerbi luči. Ka-tinka je bila slekla svojo prijateljico brez vsakršne pomoči na krovu nahajajoče se sobarice in je sedela ob robu postelje, preko katere se je hudo razburjena in vznemirjena razleknila gospa Vera, ki je držala Katinkino roko, kakor da bi ji hotela nekaj priznati. Toda Katinka ni čakala, da bi se go- spa Rancova razodela, marveč jo je prehitela s pripovedovanjem o svojih doživljajih: »Ti veš,« je dejala gospa Katinka, »kako sem Mia sprejeta v plemenitaški internat v Odesi, kjer si tudi ti končala ter spopolnila svojo vzgojo in izobrazbo. Neki vplivni prijatelj mojih pokojnih staršev me je, grško sirotko, hčerko obubo-ženega trgovca, spravil v tisti internat za odgojo plemenitih ženskih čednosti. Nisem se mnogo naučila. Ti dobro veš, kako je bilo z menoj. Samo za glasbo sem kazala posebno nadarjenost. Ostanek mojega bornega premoženja je šel za to, da ini poleg splošne vzgoje, ki je lmlj klaverno izpadla, preskrbijo tudi umetniško vzgojo, ki se je boljo iztekla. V Moskvi sem uživala dovelj spodbudnega pouka in moji učitelji so zelo cenili fan'a stične in viharne momente v moji klavirski igri. Jaz pa šem, draga Vera, ena izmed onih žeria, pri katerih razne gracioznosti odpovejo. Mar moreš slutiti, koliko tragike je v teh besedah, kako naj bi umela to ti, ki si lopa in ki nosiš v svoji rasti in vsem pojavu pečat prave, neskaljene in pristne ženskosti?! Če bi bila grda, če bi mi bil dan čar ljubkega smehljanja in plastičnega gibanja, potem bi se bili pač poslušalci moje igre nemara navdušili za to ženo pri klavirju, četudi bi jim umetnica radi svojega grdega obraza ne bila morda simpatična. Masivni, temni žem-možu z ostro čeljustjo, razbrazdanim čelom, katere ostre, nagle kretnje so zasmehovale vsa osnovna pravila nežne ženskosti, so Mie že vnaprej postavljene ovire v hladnosti občinstva, ki ga je virtuozinja premagala samo z naporom vso svoje umetniške igre. Na svojih potovanjih po daljni Rusiji sem obiskala skoro vsa večja mesta in sama koncertirala. Oh, kako svež je v meni spomin na to mistiko ruskih mest. V Moskvi sem bila in Klcvu, Petrogradu in Odesi, Harkovu in Voronešu, Arhangelsku in Kazanu, Nižnij Novgorodu in Srnolensku. Toda kmalu sem opazila, da ne cenijo prav visoko moji poslušalci klasične mirnosti in plemenito dostojnega, zadržanja v igri — ideal, ki so mi £a začrtali moji učitelji s poukom in primerom. Morala sem ob klavirju besneti se posluževati vseh onih tempov, ki p H* našajo efekte, da sem lahko navduševala te svoje zaspane in efekta željne P0" shišalce. Da pa razženem gnus in stud> ki sem ga začutila ob tem ponižavani11 umetnosti ob tem zločinstvu nad klasi®10 igro, sem skušala .samo sebe otopevah s — penečim sc šampanjcem. Preda0 sem na koncertih nastopila, sem sc napila živce razburjajočega nektarja, da sem potem lahko z bliskajočimi se očim z drzno švigajočimi in krepko udarjaj0' čimi prsti lahko potegnila za seboj občim1, stvo z viharnimi pasažami in divjo tehniko. Ko je bilo koncerta konec, pa se me i° lotila strahovita utrujenost in naslednje' ga dne sem brez vneme in navdušeni1 nadaljevala svoje priprave za dalnja P°' tovanja in koncerte. Bila sem sama s v o) lastni impresario ter sem si kmalu P11 dobila sloves in •— denar. ____ Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru. d.,