PLANINSTVO
PLANINSKIVeStnik
plovbo, in se čudila, kako drugače je videti trave, veje dreves in grmovja, sušila in njivske brazde, če so pomaknjene tik pod vodno gladino. Bela pokrajina je umirjala in bila obenem kot privid - vsemu navkljub, koliko je vseeno življenja in prostora v njem, da si kar naprej na izhodišču in obenem v središču novega dogajanja! Samo na pot je treba, ponavadi nikamor daleč in brez prvenstvenega namena iskati tujerodno eksotiko ...
Tako se je začela približevati noč, edino merilo in omejitev, ki sva jo sprejemala. Čoln sva povlekla na mesto, kjer sva si ga bila izposodila - le narobe sva ga obrnila, da ne bi z dreves teklo vanj. Tudi če bo lastnik kdaj vedel, kaj se je tega dne godilo z njegovim plovilom, nikoli ne bo izvedel, kaj nama je bil ponudil in kako sva midva ponujeno izkoristila. Anonimnemu sva iskreno zaželela vse najboljše.
Se skozi gozd in čez nekaj ograj, po gruščnati poti nazaj do vasi in asfalta. Sneg se je dvigal na obrobja in v raztrganini oblakov se je prikazal košček jasnine. Jezero je molčalo tudi tam, kjer se je premikalo. Midva pa sva spet dobro vedela, kje sva bila in kakšno bo tisto ostalo, naj je bilo z večanjem razdalje vse skupaj videti čedalje manj resnično. Sicer pa: kaj je res resnično?
Tišina 2
Maja Zorman
zabrundam si pesem v mislih da ne zmotim tišine gora mi vrne odmev
30