PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovim /-«	, A
Abb. postale 1 gruppo	-	40 IlT
Leto XIX. St. 247 (5622)
TRST, petek 18. oktobra 1963
TITOV NEURADEN OBISK V ZDA
Neuradni razgovori Tito-Kennedy in svečano kosilo v Beli hiši
Tito je poudaril razvoj dobrih medsebojnih odnosov in ohranitev ter utrditev miru na svetu
a ^^ASHINGTON, 17. — Predsednik ZDA Kennedy je danes na raaicionalen način in s ceremonialom, ki je predpisan za državne poglavarje, sprejel pred Belo hišo v Washingtonu predsednika republike maršala Tita, ki je prispel včeraj z letalom iz •Mehike na neuraden obisk v ZDA. V pozdrav predsedniku Titu so v trenutku, ko je stopil iz helikopterja, ki se je spustil v park Pred Belo hišo, zadonele fanfare z balkona predsednika Kenne-Qy.ia, zatem pa topovske salve.
Od helikopterja do vhoda v Be- -10 hišo se je maršal Tito s so-Pr?go in ostalim spremstvom Pripeljal z avtomobilom. Tu mu ie prišel naproti predsednik Kennedy v spremstvu šefa protokola.
Sledilo je medsebojno predstavljanje in spoznavanje obeh Predsednikov, zatem pa ostalih udeležencev na sprejemu sestre Predsednika Kennedyja gospe Schreiner, ki zastopa Kennedyje-,Vo soprogo, ki je na oddihu v inozemstvu, zunanjega ministra Ruska in drugih osebnosti s so-Progo predsednika Tita in z naj-Phžjimi sodelavci predsednika Titu. Mij alkom Todorovičem, Ko-Popovičem in veleposlanikom Mičunovičem. Zatem sta predsednika v navzočnosti številnih udeležencev sprejema, med hji-Uii številnih novinarjev, fotoreporterjev in kinosnemalcev, ob-sja častni odred ameriške vojske, mornarice in letalstva.
P° državnih himnah je predsed-Kennedy pred mikrofonom ameriškega radia izrekel. dobrodoš-uco maršalu Titu in izrazil upa-*Ue, da mu bo med obiskom v A-JUenki vrnil vsaj nekaj gostoljub-bosti, hi so jo bili deležni v Ju-|oslayiji člani ameriške vlade in “jneriškega kongresa, in da mu bo “jsk omogočil, da bolje spozna Politiko, smotre in pomen ZDA. redsednik Kennedy je nadalje iz-?ZU upanje, da bodo kot rezultat «i ..a odnosi med ZDA in Jugo-lavijo postali še tesnejši.
' ^a>*šal Tito se je v svojem odgovoru zahvalili za prijateljski .Pr®jem in ljubeznivo vabilo ter 'tazil zadovoljstvo^jda bo » -K«tv ooyjem lahko izmenjal misli o KlUalnem mednarodnem položaju .o vprašanjih, ki zanimajo obe , fvi, ter se seznanil vsaj z ne-*t«ri«ni velikimi pridobitvami narijivega ameriškega ljudstva.
•Narodi Jugoslavije in ZDA, je ,.ejal Tito, so bili v raznih obdob-
sl, sy°je zgodovine povezani .auPnimi stremljenji, posebno ® * * * * v obeh svetovnih vojnah, ««u tj.,?® skupno borili za uresničenje i ,tlh idealov človeštva, ki so bili ,a 1945 formulirani v listini Zdru.
"nun
"iitiiumiii,umi,umih,
Longaronu se ob začetku dru-nari* !edna P° katastrofi življenje normalizira, čeprav Se edno nadaljujejo iskanje trupel, rijs? Jib včeraj našli še 21. Vče-'J Je bil prvi dan šole, in podžu-i ,n. Je podpisal prvo izredno dovi 1ìei!za prodajo živil. Izredni adni komisar pa je včeraj pri-Pei -n jtìma v Belluno, kjer je Si. . eci°vaI na prefekturi prvemu Stanku vseh odgovornih za po-ti.rf^*eno področje. Nadaljuje se stv po vsej Ital'jl ter v inozem-vu. nabiranje pomoči za pone-8recence.
/,y®eraj je tudi generalna skup-. na OZN odobrila resolucijo, ki sm. Predvčerajšnjim soglasno rj eJ°t politični odbor, in v kate-n„s.e Pozivajo vse države, naj ne (irci,avljai° v tir okoli Zemlje je-*1-,_eBa orožja in orožja za mno-tn° uničevanje.
Aižirsko-maroška pogajanja so aij.^^ktično prenehala, ker se je i»i„ delegacija, ki se je poga-i: a v Marakešu z maroškim kra-JLj? Hasanom, vrnila v Alžir. Na “J* med obema državama pa so « .VCeraj zjutraj znova začeli bo-*n alžirske čete so kljub majh-številu odbile vse maroške Pa<«e. Alžirska vlada je pozvala ni-.ra?*u opornike iz Kabilije, naj j,k®n®hajo z neposlušnostjo, ter v»rf 1 sporočila, da se vsak dan vi-!!?0 večje število upornikov aca v redno vojsko. Za preki-žavV sovražnosti med obema dr-ntH?*** je včeraj posredoval tudi Kal Ct*n‘k iraške republike, v kJ1Vu pa se bo sestal zaradi tega vet Arabske lige. Tudi U Tant se jel Sp,?Pad ranima ; včeraj je sprest. a‘?*rskega in maroškega pred-Slavnika pri OZN.
km?s svetovni tisk je s poudar-rai*1 z.aheIežil novico, da je vče-Vv. pFisP' l na neuraden obisk v n.!! i nffton k predsedniku Ken-Tit JU Pre<lsednik SFRJ maršal <ln° *er *mel dopoldne in popolare V Bel* hiši neuradne razgori.^ Londonu pa bo verjetno že nov* sngleška kraljica določila ki k a Ministrskega predsednika, „ .,P verjetno Butler, ki bo na-dil obolelega Mac Miliana.
Bonnu je začela delo nova ciftohristjansko - liberalna koali-JSka vlada pod predsedstvom v„?fBa Kanclerja Erharda. Naj-v„.aa Povest v njegovi vladi je j/ "p vanjo liberalnega voditelja hik e^a’ ki je postal podpredsednik vlade in minister za vsenem-Kmj z“deve. Ministrstvo za gozdarstvo pa je prevzel Kurt nmuecker, za katerega je zna-{jj’. da se strinja z Erhardovimi ®jami o gospodarstvu.
Ženih narodov. Jugoslovanska vlada ie vedno hotela dobre in prijateljske odnose z ZDA. Veseli me, da ste tudi vi, gospod predsednil* tega prepričanja. Verujem, da bodo naši razgovori prispevali k razvoju dobrih, trdnih odnosov in v obojestransko korist in da se bodo pokazali v skupni zainteresiranosti za ohranitev in utrditev miru na svetu.»
Po tem prijetnem uradnem ceremonialu sta predsednika odšla v delovne prostore predsednika
Kennedyja, kjer so se začeli neuradni ameriško-jugoslovanski razgovori na najvišji stopnji. Pri raz. govorih sta bila z ameriške strani navzoča zunanji minister Rusk in pomočnik državnega tajnika William Tyller, z jugoslovanske strani pa Mijalko Todorovič, Koča Po. povič in veleposlanik Mičunovič. Razgovori so se nadaljevali popoldne.
Po prvih razgovorih je predsednik Kennedy priredil v Beli hiši kosilo v čast predsedniku Titu in njegovi soprogi. Na kosilu so bili vsi člani spremstva predsednika Tita, z ameriške strani pa Rusk s soprogo, finančni minister, trgovinski minister,- minister za delo, predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve, vodja republikanske manjšine, brat predsednika Kennedyja Edward, številni člani parlamenta, bivša ameriška poslanika v Jugoslaviji George Alan in George Kennan s soprogama in druge ugledne osebnosti.
Po kosilu je predsednik republike maršal Tito obiskal jugoslovansko veleposlaništvo, kjer se je sestal z osebjem poslaništva in s člani njihovih družin.
Po razgovorih s Kennedyjem, o katerih bo objavljeno posebno sporočilo, se bo maršal Tito vrnil v zgodovinsko mestece Williams-bourg, kjer je prebil včerajšnji večer v krogu svojih bližjih sodelavcev in ameriških osebnosti, ki so ga pozdravile pri prihodu iz Mehike.
Tudi skupščina OZN izglasovala resolucijo proti jedrskemu orožju
NEW YORK, 17. — Danes je tu-di glavna skupščina odobrila resolucijo, ki poziva vse države, naj ne postavljajo na tir okoli Zemlje ali na nebesna telesa jedrskega orožja in orožja za množično uničevanje.
Pred glasovanjem so govorili predstavniki SZ, ZDA in Mehike.
V kratkem bo glavna skupščina razpravljala o ukrepih za pomoč Kubi, Haitiju, Jamajki, Trinidadu in Tobagu za škodo, ki jo je povzročil ciklon «Flora». Predlog v tem smislu je sporočil Čilski predstavnik številnim delegacijam. Podobno resolucijo je skupščina odobrila v ponedeljek glede pomoči Jugoslaviji zaradi potresa v Skopju.
Skupščina je danes nadaljevala razpravo o kitajskem predstavništvu v OZN.
Včeraj prvi dan šole v Longaronu Izredni komisar prispel v Belluno
Uradni podatki omenjajo 2117 mrtvih - Še vedno prihaja pomoč iz vse Italije in iz tujine
BELLUNO, 17. — Danes so objavili nekaj novih uradnih podatkov glede števila žrtev pri katastrofi pri Valontu. V Longaronu Je ostalo živih 611 ljudi, v Mudi 54, v Fae 100, v Igne 886, v Sofrancu 160, v Dogni 189, v Provagni 228, v Fortogni 599; skupno 2827 ljudi. 31. avgusta letos je bilo vpisanih v anagrafskem uradu 4636 prebivalcev v občini Longarone. življenje je torej zgubilo 1809 ljudi. Tem Je treba dodati 108 mrtvih iz občine
Castellavazzo in približno 200 mrtvih iz Erta in Cassa, tako da znaša skupno število mrtvih 2117, V tem številu niso všteti tisti, ki so bili na prehodu v teh krajih in katerih število Je neznano.
Danes so našli drugih 21 trupel. Skupno so do sedaj našli pod ruševinami in pod prodom ob reki Piavi 1341 trupel. Tem je treba dodati še trupla, ki so jih našli na področju Erto in'Casso.
Izredni vladni komisar za področje Vaiont Giacomo Sedati je prispel danes ob 13.50 v Belluno, kjer je popoldne predsedoval na prefekturi sestanku, katerega so se udeležili razen obeh podkomisar-jev tudi prefekta iz Vidma in Bel-luna, pokrajinski zdravnik iz Vidma, poveljnik karabinjerjev v Vidmu, pokrajinski zdravnik iz Bel-luna, prefektov komisar za pomoč v Longaronu, glavni inšpektor gasilcev, major karabinjerjev iz Bel-luna, dva inženirja tehničnega urada iz Belluna in Vidma ter nekateri tehniki. Razpravljali so o vseh problemih, ki so povezani z akcijo, ki je potrebna po katastrofi, jutri zjutraj bo Sedati odšel v
Longarone, kjer si bo ogledal prizadete kraje. Popoldne bo s helikopterjem letel nad jezom in u-metnim jezerom ter si ogledal položaj v Ertu in Cassu in v drugih krajih, kamor prihajajo begunci. Zatem bo ostal še nekaj dni na tem področju skupno s svojima sodelavcema.
Tiskovni urad četrtega armadne, ga zbora javlja, da so tudi danes nadaljevali iskanje žrtev, odstranjevanje ruševin in dezinfekcijo vsega področja. Začeli so tudi napeljevati žičnico, ki bo povezovala oba brega umetnega jezera, da r.e bo potrebno več uporabljati helikopterjev. V Codissagu so začeli postavljati nov most čez reko. Izboljšali so cesto, ki pelje do Piraga. Prav tako nadaljujejo helikopterji prevažanje ljudi, materiala in živil. Nadaljuje sé čiščenje struge reke Piave ter urejanje ceste med Longaronom in Ponte nelle Alpi.
Na kraju, kjer je bil hotel «Posta», so tudi danes našli šest trupel. Ni znano, ali gre za osebje hòtela ali pa za goste.
V Longaronu je bil danes prvi dan šole po katastrofi. Toda preživeli učenci so samo počastili spomin svojih mrtvih tovarišev in vseh ostalih žrtev. Jutri se bo za-
iHimHmHHmHUHHit,iiMM,HiHHMHm,,HHtMM,MHiiiHHHHuiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,iiiiiiiiiiiiiiiiii,,iii,niiiiiitii,,iiiiiiii,,iiiiiiiiii,iiiiii,i,iii,ii«*iiiiii***'MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiii,
Brezuspešni dosedanji razgovori v Marakešu za rešitev maroško-alžirskega spora
Tudi včeraj so se boji nadaljevali - Ben Barka napoveduje upor proti kralju Hasanu - U Tantova posvetovanja : Poziv Nkrumaha in Arefa
ALŽIR, 17. — Alžirska delegacija, ki se je pogajala v Marakešu s kraljem Hasanom In s člani maroške vlade, se je danes popoldne vrnila v Alžir. Voditelj delegacije Mohamed Jazid je izjavil: «Žal mi je, da moram povedati, da nismo mogli določiti zadostnih pogojev za rešitev. Imeli smo za potrebno, vrniti se v Alžir, da poročamo naravnost pjjefisedniku». Jazid je dodal, da je bila naloga delegacije začeti med Marokom in Alžirijo razgovor za prenehanje bojev.
Se pfed odhodom iz Marakeša je Jazid izjavil, da ne ve, ali se bo vrnil v Marakeš. Voditelj maroške delegacije Guedira pa je izjavil, da se še upa v mirno rešitev, ker ni še prišlo «do razbitja».
Alžirski radio je danes ostro napadel kralja Hasana in je med drugim izjavil, da «maroška monarhija nima več mesta med afriškimi narodi». Iz vse Alžirije pošiljajo ojačenja v Colomb Bechar. V Beidi in Tinžunu so se davi znova začeli boji. Alžirska tiskovna agencija je nocoj javila, da so alžirske čete, katerih število znaša sedaj deset tisoč, Izvedle danes več bombardiranj, da pa so alžirske čete, kljub temu, da so v manjšem številu in da razpolagajo z manjšo količino materiala, odbile vse napade. Agen-cija javlja tudi, da je med boji padel francoski častnik, ki je imel
pri sebi dokumente maroškega notranjega ministrstva. Francosko poslaništvo v Alžiru pa Je to zanikalo trdeč, da gre za civilista, ki je bivši podčastnik ln ki je v maroški vojski izvrševal izključno upravne posle.
Predsednik Ben Bela je danes ponovno pozval vse Alžirce, naj ostanejo na svojih delovnih mestih. V
vsej Alžiriji so določili poldnevno žalovanje ob pogrebu alžirskih vojakov, ki so padli med operacijami v Kabillji ln na alžirsko-maroški fronti. Alžirska vlada Je pozvala po radiu upornike lz Kabilije, naj prenehajo svojo neposlušnost. Vlada je tudi javila, da se je sto uporniških vojakov že vrnilo v ljudsko vojsko. Kakor poroča radio, se vsak dan vedno večje število upornikov vrača v redno vojsko. Alžirsko poslaništvo v Parizu javlja, da se je na stotine Alžircev, ki živijo v Franciji, prijavilo, da bi odšli v Alžirijo kot prostovoljci.
Voidltelj «zveze maroških ljudskih sil» in tajnik koordinacijskega odbora za afriško-azijsko solidarnostno gibanje Ben Barka je sinoči v Kairu izjavil, da predvideva, da bo alžirsko-maroški spor «strašen». Dodal je, da se bodo maroške množice uprle proti kralju Hasanu, in da se v bližnji prihodnosti predvideva važen razvoj ter sprememba položaja v Severni Afriki.
Pred svojim odhodom v Libanon je Ben Barka Izdal poziv na maroško ljudstvo, arabske narode ter afriško-azljske narode. V pozivu ostro napada maroško monarhijo, «ki vodi v imperialistične namene napadalno vojno proti alžirski ré-
iiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimMmiiiiMiiiiiimiiiiimiiiHiiiiiMiiiiiiiiiftliiiiiMuifiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiMiniiiiiiiniKiuiiiitiiiiiMi
Nekatere novosti v vladi novega kanclerja Erharda
Liberalec Mende je podkancler in minister za vsenemske zadeve • Komentarji tiska • Čestitke Hrustova
BONN, 17. — Novo zahodnonem-ško vlado sestavlja, prav tako kakor Adenauerjevo, dvanajst krščanskih demokratov, štirje bavarski krščanski demokrati in pet liberalcev. Predsednik vlade je Ludwig Erhard. Podpredsednik in minister za vsenemške zadeve je liberalni voditelj Erich Mende. Zunanji minister je ostal demokristjan Gerhard Schroeder, minister za obrambo je ostal von Hassel,
Glavna novost v novi vladi je, da je vanjo vstopil liberalni voditelj Mende, ki je podkancler in minister za zadeve nemške enotnosti,
Gospodarske zadeve je prevzel predsednik gospodarske komisije v poslanski zbornici K. Schmue-cker. Iz vlade je izstopil Barzel, ministrstvo za begunce pa je namesto liberalca Mischnicka prevzel demokristjan Krueger,
Mende vstopa prvikrat v zahod-nonemško vlado, medtem ko je že v prejšnji Adenauerjevi vladi bilo pet liberalcev. Leta 1961 je Mende odločno odklonil vstop v vlado iz politično-taktičnih razlogov, ker je bila njegova stranka vodila volilno kampanjo pod geslom, da ne bo sodelovala v koaliciji pod Adenauerjevim predsedstvom. Pozneje pa so liberalci stopili v to koalicijo.
Erhard je imel precej težav za sestavo vlade. Dosedanji minister za nemško enotnpst Barzel ni hotel namreč prepustiti svojega mesta liberalcu Mendeju ter se je trmasto upiral in mobiliziral vse tvoje prijatelje, predvsem pa svo-
jega zaščitnika Kroneja, ki je naj. ožji sodelavec Adenauerja. V znak protesta ni hotel sprejeti ministrstva za begunce, ki mu ga je Erhard ponudil.
Ministrstvo za nemško enotnost je eno tistih ministrstev, katerim pripisuje demokristjanska stranka veliko važnost, ker razpolaga s propagandnimi sredstvi ter nadzoruje ta sredstva in taktiko do Vzhodne Nemčije. V zvezi s politiko do Vzhodne Nemčije, glede katere kaže liberalna stranka večjo prožnost kakor demokristjani, bi moglo to ministrstvo vplivati na splošno orientiranje vladne zunanje politike.
Liberalci pa so v zameno žrtvovali svojega ministra Mischnicka. ki je kot minister za begunce pokazal precej tolerantnosti. Nekatere skrajno desničarske begunske organizacije so ga večkrat napadale, češ da «ni dovolj odločno nastopil v korist beguncev». Njegovo mesto je prevzel demokristjan Krueger, ki je predsednik organizacije beguncev in ki je zvest privrženec Adenauerjeve politike.
Kar se tiče novega ministra za gospodarstvo, je znano, da se strinja z Erhardovimi idejami o gospodarstvu in da je njegova stranka podpirala njegovo kandidaturo.
V bonskih političnih krogih vlada veliko pričakovanja za pro-gramjki , govor Erharda, od katerega pričakujejo nadaljevanje A-denauerjeve politike, toda z vsem novim stilom in z odtenki, ki se
bodo čutili predvsem v politični taktiki na mednarodnem področju. Opazovalci so mnenja, da bo to pripeljalo do boljše koordinacije nemške politike z ZDA in z atlantskim zavezništvom na splošno in do povečanja naporov za izvedbo zahodnoevropske integracije ter da bo pustila v senci tesno sodelovanje z de Gaullovo Francijo.
Zahodnonemški tisk piše, da bo treba počakati nekaj časa, preden se bodo lahko jasno videli obrisi politike nove vlade.
Kar se tiče Erhardovega stila in njegovega nagnjenja, da sprejema kolegialne odločitve, Je zahodno-nemski tisk mnenja, da bodo prišle
v ospredje še druge osebnosti vlade In strank. V prvi vrsti se omenjajo zunanji minister Schroeder, novi podkancler Mende, podpredsednik demekristjanske stranke Dufhues In seveda tudi predstavnika Adenauerjevega krila von Brentano ln Strauss.
Levičarski liberalni list «Frankfurter Rundschau» piše s tem v zvezi, da «skupina Erhard-Schroeder-Mende» nudi element ravnotežja tistim politikom, ki se borijo za Izvajanje idej bivšega kanclerja, ki nasprotujejo vsaki koncesiji ln ki na splošno nasprotujejo pomirjenju.
Agencija Tass javlja, da Je Hru-ščov poslal Erhardu brzojavko s čestitkami. Hruščov Izraža upanje, da se bodo odnosi med SZ in Zahodno Nemčijo razvijali v duhu dobrega sosedstva in da bodo prispevali k zmanjšanju mednarodne napetosti in k okrepitvi miru.
publiki». Poziv s^laja: «Roke, ki so se polastile oblasti v Maroku, ob-orožujejo, finansirajo in vodijo sami imperialisti.» Poziv dodaja, da so ti imperialisti Francozi.
V	Kairu so napovedali sestanek sveta Arabske lige, ki bo razpravljal o alžirsko maroškem sjporu. V Marakešu Je maroški zunanji minister sporočil, da prihaja ganski zunanji minister danes v Maroko s posredovalnim pismom Nkrumaha kralju Hasanu. Minister je izjavil, da je Nkrumah poslal pismo tudi Ben Beli. V Marakeš je prišel danes na uraden obisk tudi etiopski cesar Haile Selasi. Ni izključeno, da bo tudi on posredoval za rešitev spora.
Predsednik Iraške republike maršal Aref je poslal kralju Hasanu ln Ben Bell pismo, s katerim ju poziva, naj takoj ustavita sovražnosti. Pismi bo izročila iraška delegacija, ki ima nalogo ponuditi posredovanje. Delegacijo vodi minister za prosveto, in je odpotovala davi iz Bagdada. Iz Damaska Javljajo, da je šesti kongres stranke «Bas» poslal političnemu uradu FLN spodbudno poslanico. «Sesti kongres stranke «Bas», pravi poslanica, pozdravlja alžirsko arabsko revolucijo in častno borbo, ki jo vodi za demokratično socialistično obnovo ter obsoja reakcionarni in Imperialistični napad, ki ga je pripravila reakcija, ki vlada v Maroku.»
Iz New Yorka poročalo, da Je tajnik OZN U Tant sprejel danes stai-bega alžirskega delegata, s katerim se Je razgovarjal o sporu v Maroku. U Tant je sprejel tudi stalnega maroškega predstavnika. U Tant skuša dobiti podrobne podatke » vzrokih spora, da ugotovi, ali bo lahko ponudil svoje dobre usluge.
V	članku posvečenem alžirsko-maroškemu sporu piše današnja «Pravda», da naj bodo vzroki, ki so pripravili maroško vlado, da Je prijela za orožje, kakršni koli, se že sedaj lahko predvideva, da poslabšanje alžirsko-maroških odnosov ne obeta nič dobrega za maroško ljudstvo in Je v korist imperialističnih sil, ki bi hotele vzpostaviti svoj vpliv na tem področju.
«Kolonialisti, nadaljuje «Pravda», so zapustili mladim afriškim državam veliko število nerešenih obmejnih problemov, da bi postavili te države druge proti drugim, da bi ustvarili spore med njimi in da se lahko vmešavajo v njihove notranje zadeve. Velika napaka bi bila za obe severnoafriški državi, omogočiti imperialistom in kolonialistom, da bi izkoristili obmejni spor na saharskem pesku za izvedbo njihovih temnih načrtov.»
«Pravda» dodaja, da bi spor u-tegnil pripraviti Američane do tega, da ostanejo v svojih maroških oporiščih več časa, medtem ko bi se morala ta oporišča izprazniti v bližnji prihodnosti.
Tiskovna konferenca Dušana Blagojevica
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Novi načelnik tiskovnega urada državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Bla-gojevič je na svoji današnji prvi konferenci ocenil skupno jugoslo-vansko-mehiško izjavo, objavljeno v Acapulcu pred odhodom predsednika republike maršala Tita v ZDA, kot važen dokument v korist svetovnega miru in nadaljnjega Jugoslovansko - mehiškega sodelovanja. «Skupna izjava, je poudaril Blago-Jevič, vsebuje tudi nekatere nove ideje, ki bi, kolikor bi jih sprejeli člani mednarodne skupnosti, dale važen prispevek k mirnemu mednarodnemu sodelovanju med državami. To se nanaša predvsem na priporočilo OZN, da se proučijo
ukrepi za splošen sporazum o ne-vmesavanju, in da pospešijo popolnejše formuliranje načel mednarodnega prava, ki se tičejo prijateljskih odnosov in sodelovanja med narodi.»
Soglasno sprejeta -tesoluclja o pomoči ln za obnovitev Skopja je po besedah zastopnika tajništva za zunanje zadeve na viden način potrdila visoko stopnjo solidarnosti in željo mednarodne skupnosti, da ublaži posledice katastrofalnega potresa. Blagojevič Je v imenu Jugo-slovanske vlade izrekel priznanje pobudnikom in predlagateljem resolucije in izrazil zadovoljstvo, da ie OZN sprejela resolucijo o Skopju soglasno.
čel reden pouk. Učenci se bodo vrnili v šolske sobe, ki »o jih zanje pripravili in ki imajo vse klopi nove. Sobe so v zadnjem nadstropju šole, ki je bila samo poškodovana. Od 590 študentov raznih stopenj jih je ostalo pri življenju samo 160. Med učenci o-snovne šole, ki jih je bilo 220l jih je ostalo živih samo 40. Ostali, ki obiskujejo srednje šole (120 od skupnih 370). bodo hodili za sedaj v bližnje šole v Castellavazzu in v Ponte nelle Alpi. V kratkem bodo tudi zanje postavili v Longaronu montažne šole.
Podžupan v Longaronu je danes podpisal prvo izredno dovoljenje za prodajanje živil. Delegat prefekture je do nocoj razdelil nad štiri milijone in pol lir pomoči. Razdelili so tudi oblačila, obutev in perilo, ki so prišli iz vseh Krajev sveta
V Clautu se je davi prvikrat po nesreči sestal občinski svet Erta. Sklenili so, da bodo zahtevali obnovo Erta na kraju, ki bi bil kolikor mogoče blizu sedanjemu Ertu. Preteklo noč je ostalo v Ertu samo kakih deset gasilcev, ki skup. no z drugimi še vedno iščejo mrliče.
Iz majhnega jezera, ki je še ostalo, odteka skozi majhno zaporo, ki je blato ni zadelalo, približno 150 1 vode na dan. Zaradi tega se je gladina vode znižala za 80 metrov pod maksimum.
Nadaljujejo se po vsej Italiji pobude za pomoč ponesrečencem. Prav tako še vedno prihaja pomoč iz tujine. Tirolska deželna vlada je sklenila poslati italijanskemu generalnemu konzulatu v Innsbrucku sto tisoč šilingov (dva milijona in pol lir). Tirolski guverner je poslal belunskemu prefektu sožaino brzojavko. Predsednik vlade na Malti je izročil v imenu vlade italijanskemu konzulu ček za tisoč šterlingov za pomoč ponesrečencem pri Vaiontu.
Morda danes imenovan Mac Millanov naslednik
LONDON, 17. — Danes so se ves dan vrstili obiski voditeljev angleške konservativne stranke pri Mac Millanu v bolnišnici. Posvetovali so se o Mac Millanovem nasledniku. Zdi se skoraj gotovo, da bo kraljica sprejela že jutri novega ministrskega predsednika. Se vedno je glavni favorit Butler; sledijo mu lord Hailsham, Maudling, lord Home In drugi.
Pozno zvečer pa se je razširila govorica, da bo Mac Millanov na-slednik verjetno lord Home.
Danes so se pri Mac Millanu zvrstili skoraj vsi glavni konservativni voditelji in mu poročali o rezultatu svojih posvetovanj s poslanci in z organizacijami stranke. Prevladuje mnenje, da je bil sprejet
V zvezi z dogodki na alžirsko- dokončen sklep, ki pa bo verjetno
to posledica njegovih dolgotrajnih razgovorov s političnimi voditelji v zadnjih dneh.
Tajna satelita izstreljena v ZDA
CAPE CANAVERAL, 17. — Sinoči so iz Cape Canaverala izstrelili z raketo «Atlas-Agena» dva satelita, katerih raloga bo, registrirati morebitne jedrske eksplozije v vesolju Vsak satelit tehta 200 kilogramov in ima aparate, ki bodo registrirali žarčenje, ki bi nastalo v vesolju zaradi jedrske eksplozije.
Satelita krožita zelo visoko po tiru nad Van Allenovimi pasovi. Satelita so izstrelili v največji tajnosti. Prvikrat, odkar izstreljujejo satelite, niso obvestili časnikarjev. Tir so določili nad Van Allenovimi pasovi, da preprečijo, da bi žarčenje teh pasov «dezorientira-lo» aparate. Tudi končna pozicija satelitov je preračunana tako, da se prepreči, da bi žarčenje, ki nastaja zaradi eksplozij na Soncu, motilo aparate. Podatke,, ki jih bo registriral en satelit in iih bo oddajal po radiu, bodo vsakikrat primerjali s podatki, ki jih bo registriral in oddajal drugi satelit.
V Cape Canaveralu izjavljajo, da je izstrelitev popolnoma uspela. Raketa «Atlas-Agena» je dobro delovala ter je s svojima dvema stopnjama potisnila satelita do določenega tira približno 80.000 kilometrov nad Zemljo.
Nobelova nagrada za medicino
STOCKHOLM. 17. — Nobelova nagrada za medicino za leto 1963 je bila dodeljena Johnu Carewu Ecclesu iz Canberre, Alanu Lloy-du Hodgkinu iz Cambridgea in Andrewu Fieldingu Huxieyju i University College v Londonu. Ti trije zdravniki so s svojimi raziskovanji omogočili boljše razumevanje mehanizma nekaterih živčnih bolezni. Nagrada znaša 265.000 švedskih kron (32 milijonov lir). Znesek se bo razdelil v enakih delih med tri nagrajence; izročil jim ga bo švedski kralj Gustav Adolf na slovesnosti, ki bo 10. decembra v Stockholmu.
Sir John Carew Eccles je profesor psihologije na univerzi v Canberri in bivši pred crimk avstralske akademije znanosti. Rodil se je leta 1903. Leta 1927 je prišel v Evropo, kjer je nadaljeval študije o psihologiji na oxfordski univerzi. Pred povratkom v Avstralijo je nekaj let poučeval na univerzah v Exetri in Magda’em. Med zadnjo vojno je poučeval na univerzi v Otagi na Novi Zelandiji. Je poročen in ima devet otrok.
Alan Lloyd Hodgkin je od leta 1952 profesor na univerzi v Cambridgeu. Rodil se je leta 1914 Med vojno je bil uslužben kot specialist pri radarskih raziskovanjih. Je poročen in ima štiri otroke.
Andrew Fielding Huxley je od leta 1960 profesor na londonski univerzi. Rodil se je leta 1917. Študiral je v Londonu in v Cambridgeu. Je poročen in ima štiri otroke.
.................................................................
E0NELLA IN SCALFAR0 AGITIRATA ZA «PROSTE STRELCE»
Zakonski predlog poslancev KPI o radikalni reformi bolniške oskrbe
Ko dopolnilo te reforme bodo predložili še zakon o nacionalizaciji proizvodnje antibiotikov, sulfamidov in vitaminov ■ Razgovor Salizzoni Pieraccini
maroški meji je zastopnik državnega tajništva izjavil, da se Jugoslavija pridru'.uje pobudam prijateljskih držav, ki predlagajo, naj se takdj prenehajo spopadi, naj se čete umaknejo na prvotne položaje in naj se nadaljujejo pogajanja -za mirno rešitev spora.
Jugoslavija pozdravlja hkrati pobudo predsednika ZAR Naserja in predsednice vlade Cejlona Banda-ranajke za sklicanje nove konference nevezanih držav. B. B.
objavljen šele jutri. Domnevajo namreč, da bo Mac Millan poslal jutri kraljici pismo o svoji ostavki, in da bo kraljica takoj sprejela njegovega naslednika in mu poverila mandat za sestavo vlade. Na vsak način pa se ne popolnoma izključuje možnost, da se mandat za sestavo vlade poveri finančnemu ministru Maudlingu, vendar pa je glavni favorit Butler.
Zdravniki so danes izjavili, da je
Mac Millan zelo truden in da je
RIM, 17. — Demokristjanski poslanci so danes zaključili razpravo o gospodarsko-političnem položaju; v teku je glasovanje o resolucijah, ki se bo zaključilo jutri ob 14. uri, da bi mogli oddati svoj glas ljudi tisti poslanci, ki so bili danes odsotni zaradi dela v poslanski zbornici. Do sedaj je glasovalo 152 poslancev, od katerih je 130 glasovalo za resolucijo večine, 20 jih je glasovalo proti, dva pa sta se vzdržala 2e iz teh prvih podatkov izhaja, da bodo demokristjanski poslanci odobrili z ogromno ve-
čino resolucijo večine, ki pooblašča političnega tajnika KD Mora, da nadaljuje s politiko levega centra in sestavi novo vlado, v kateri bodo sodelovali tudi socialisti.
Toda novost v tej diskusiji ni v tem, da so se nekateri poslanci izrekli proti politiki levega centra, ali bolje proti sodelovanju s socialisti, če PSI ne tu pristal na nekatere zahteve, kajti v nasprotnem primeru bodo ti poslanci glasovali proti novi vladi levega centra. To sta zelo jasno izjavila predvsem Scalfaro in Gonella. Scalfaro je dejal med drugim: «Ne postavljam pogojev PSI, toda postavljam en sam pogoj za ostvari-tev te politične operacije: da PSI sodeluje, brez dvoumnosti in dokončno, v borbi proti največji nevarnost; za demokracijo v 'Italiji (notranja politika) in v svetu (zunanja politika): «komunizmu... Ce bi se predstavila v parlamentu vlada s PSI, ne da bi ta stranka zavzela jasno stališče borbe proti komunizmu, je moja dolžnost reči, da bi mi ne preostalo nič drugega, kot zavzeti beleče, a dosledno in dolžnostno stališče:	glasovati
proti». Gonella pa je dejal med drugim: «Potrebno je govoriti jasno, odkrito in -pravočasno ter pribiti že sedaj, ila nam doslednost z dolžnostmi krščanske vesti in z obvezami, ki smo jih prevzeli pred volivci, preprečuje, da bi prevzeli nase odgovornost za zaup-
nico vladi, ki bi vključevala sile, ki se ne bi izrecno obvezala, da se bodo borile proti komunizmu, in ki ne bi pristale na načela, ki se jim ni moč odpovedati». Ta «načela» pa so: borba proti komunizmu; lojalen pristanek na atlantski pakt in odklonitev nevtraliz-ma; pristanek na socialna načela KD, ki priznavajo nezamenljivo vlogo zasebne pobude, ki naj jo primerno dopolni, a ne zaduši, poseg države. «Mi - je zaključil Gonella odklanjamo tezó Lombardija, da obstajata le dve poti: ali individualistični kapitalizem, ali socialistični kolektivizem. Poleg teh dveh rešitev postaja tretja pot, ki je tako proti zasebni sebičnosti, kot proti javnemu nasilju, ki duši svobodo. In to je pot krščanskega socialnega nauka, od katerega se KD nikakor ne sme oddaljiti».
Spričo teh izjav je poslanec Marchiani, v imenu številnih demo-kristjanskih poslancev, zahteval od Mora in Zaccagntnija, da dasta točna zagotovila glede enotne disciplinske obveze demokristjanskih poslancev.
Jutri ali pojutrišnjem bo minister za industrijo in trgovino To-gni doštavil poslanski zbornici ^n senatu prepis poročila preiskovalne komisije za CNEN. Kot smo poročali včeraj, je minister dostavil to poročilo sodišču, ker iz nje-ga izhajajo «posebno resni elementi» v poslovanju glavnega tajnika te ustanove prof. Ippolita, ki ga je bil minister pred nedavnim suspendiral.
V	zvezi z obnovo pogajanj za sestavo nove vlade levega centra po kongresu PSI, je namestnik tajnika KD Saiizzoni imel dane* razgovor na Montecitoriu z glavnim urednikom glasila PSI «Avan-til», poslancem Pieraccinijem.
Komunistična poslanca Longo in Scarpa sta danes obrazložila zakonski predlog, ki predvideva popolno reformo bolniške oskrbe z združitvijo vseh zdravstvenih u-stanov v okviru dežel, vštevši tudi umobolnice in dobrodelne ustanove. Zakon predvideva zgraditev bolnišnic z 221.000 posteljami, kar bi stalo 1.300 milijard Senator Montagnani pa je dodal' da bodo komunisti predložili zakonski predlog o nacionalizaciji proizvodnje temeljnih zdravil (kot npr. antibiotikov, sulfamidov, vitaminov), da bi tako kontrolirali i kakovost zdravila i njegovo ceno, ker se prav glede teh elementov uveljavlja v največji meri špekulacija farmacevtskih monopolov.
V	poslanski zbornici so odobrili proračun ministrstva za pošte in telekomunikacije po govoru ministra Russa, ki je sporočil med drugim, da so v glavnem že premostili tehnične težkoče glede barvne televizije in da so izkušnje pokazale, da bodo tudi normalni televizorji mogli sprejemati barvne televizijske oddaje in obratno. Sedaj gre še za to, da se doseže sporazum z drugimi evropskimi državami. Nato so nadaljevali razpravo o proračunu ministrstva za promet.
V	senatu pa so po govoru ministra Jervolina odobrili proračun ministrstva za zdravstvo, pred tem pa so začeli razpravo o proračunu ministratva za trgovsko mornarico, ki- ga je poslanska zbornica že odobrila. Razpravo bodo nadaljevali jutri popoldne, dopoldne pa bo na vrsti proračun ministrstva za delo.
Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 16.2, najnižja 9,3, ob 19. url 13,2 stopinje. Zračni tlak 1021,2 stanovi/t, vlaga 72-odst., veter 3 km na uro, zahodnik, nebo jasno, morje mimo, temperatura 18,2 stop.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 18. oktobra Luka
Sonce vzide ob 6.24 In zatone ob 17.16. Dolžina dneva 10.52. Luna vzide ob 6.59 in zatone ob 18.05.
Jutri, SOBOTA, 19. oktobra
Etbtn
ODLOČEN PROTEST DELAVCEV PROTI RAVNANJU INTERSINDA
Danes stavka delavcev in uradnikov v CRDA, arzenalu in v železarni
V železarni bo stavka ves dan, v ostalih tovarnah pa od poldne dalje ■ Ob 13. uri skupščina F10M
Zveza kovinarjev FIOM-CGIL je I dejansko podpirajo politiko IBI napovedala protestno stavko delav-1 in jo usvajajo za državne udelež-
cev in uradnikov vseh podjetij IBI, to je ladjedelnic in Tovarne strojev CRDA, železarne Italsider v Skednju, Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Roka v Miljah. V vseh obratih bodo delavci stavkali od poldne do jutri zjutraj, le v železarni v Skednju bodo stavkali ves dan, to je od danes ob šestih do jutri ob šestih. Ob 13. uri pa bo skupščina delavcev FIOM na sedežu v Ul. Pondares št. 8. Medtem je sindikat kovinarjev Delavske zbornice iz Ul. Duca d’Aosta napovedal 24-umo stavko za delavce vseh obratov.
S stavko protestirajo delavci proti splošni politiki IRI, to je ' Fin-cantieri in Finsider ter s sindikalne plati proti ravnanju Intersinda, to je združenja podjetij IRI (z državno udeležbo). V podjetjih IRI postaja namreč položaj vedno bolj nevzdržljiv.
Po eni strani vodijo politiko krčenja proizvodnjih zmogljivosti italijanskih ladjedelnic. Ravno zaradi te politike ni nobenega načrta za obnovitev in moderniziranje ladjedelnice Sv. Marka, se potihoma krči število zaposlenih delavcev ter so prisilno premestili 300 tržiških delavcev v Trst. Zagotovila senatorja Gatta nimajo nobene veljave, ker je minister Bo po razpravi o bilanci ministrstva državnih udeležb samo dejal, da ni načrta za krčenje ladjedelnice Sv. Marka. To potrjuje, da ni nobenega načrta za modernizacijo ladjedelnice, zaradi česar ne bo mogla vzdržati mednarodne konkurence in bo morala shirati.
Po drugi strani pa vodijo politiko, s katero ne spoštujejo pogodb in sindikalnih sporazumov, ki jih v najboljšem primeru uresničujejo z zoževalnimi kriteriji in z večmesečno zamudo. Iz tega nastajajo posamezni in skupinski spori, saj Intersind in v njem včlanjena podjetja namerno ignorirajo črko m duha znane okrožnice ministra Bcja. Zato še niso razpravljali o uveljavljenju novega delovnega urnika za delavce CRDA, Tržaškega arzenala in ladjedelnice Sv. Roka. Zato še ni bilo mogoče razpravljati o preureditvi akordov ter vključitvi novih prejemkov, ki jih določa pogodba od 20. novembra 1962 v plačilne kuverte delavcev IRI. Zato delavci v železarni Italsider še vedno čakajo, kdaj se bo začelo razpravljanje o vprašanju električnih varilcev, o delovnih staležih, o stimulativnih prejemkih, o menzi itd. Zato tudi vodstvo CR DA «ne ve», kdaj bodo delili delavcem in uradnikom tudi drugi obrok hrane v menzi, čeprav so se glede tega sporazumeli že pred petimi meseci:
Toda to še ni dovolj. Ravnateljstvo CRDA je odvzelo delavcem, ki jih je premestilo iz Tržiča v Trst, dnevnice, zaradi česar so izgubili 16.000 lir na mesec. Višek pa je doseglo s tem, da je izvedlo represalije proti šestim delavcem v Tovarni strojev, ki opravljajo uradniško službo ter so se obrnili na sindikat, da bi uredil njihov položaj.
Za vse to so odgovorni voditelji IRI, ravnateljstva podjetij in Intersind. Odgovorni pa so tudi pristojni ministri in podtajniki, ki se ne zmenijo za proteste iz tovarn,
be ter dopuščajo voditeljem podjetij Intersinda takšno dejavnost, ki je v nasprotju z interesi samih podjetij ter napadalna proti delavcem.
Iz vsega tega je razvidno, da gre za politiko, ki po eni strani teži,po skrčenju proizvodnih zmogljivosti naših podjetij in po skrčenju števila delavcev, po drugi pa skuša omejiti sindikalne pravice in onemogočiti razčlenjena pogajanja, ki jih določa nova delovna pogodba. Zaradi tega poziva FIOM-CGIL delavce, naj se strnjeno udeležijo protestne stavke, da bi se položaj spremenil, da bi rešili ladjedelsko industrijo in z njo ladjedelnici Sv. Marka in Sv. Roka, da bi končno docela uveljavili pogodbe in sindikalne sporazume ter da bi dosegli spoštovanje delavskih pravic.
FIOM sporoča, da se kljub svojim naporom ni mogla sporazumeti z drugo sindikalno organizacijo, da bi prišlo do skupnega nastopa. FIOM je predložila drugemu sindikatu v ta namen popolno svobodo akcije za vsak sindikat, z ločenima sporočiloma o različnih stališčih, ki naj bi. jih odkrito obrazložili delavcem na skupnem zborovanju. Toda omenjeni sindikat je zavrnil ta predlog FIOM ter ni pristal niti na skupno zborovanje. Spričo tega je FIOM skli. cala skupščino stavkajočih delavcev, na kateri jim bo njen tajnik Burlo orisal položaj v podjetjih IRI.
* * •
Delavci iz Tržiča, ki so jih premestili v tržaške ladjedelnice, so tudi včeraj kot vsak dan stavkali zadnjo uro dela, nato pa so odšli protestirat pred ravnateljstvo CR DA in od tam v povorki po mestu.
SEJA PREDSEDSTVA SKGZ
Izčrpna razprava o slovenskem šolstvu
Ogorčenje zaradi fašističnih protislovenskih demonstracij po mestu - Za okrepitev nabiralne akcije za prebivalstvo v Longaronu
Sinoči je predsedstvo .Slovenske kulturno gospodarske zveze raz-pravljalp o položaju slovenske šole zlasti iz vidika letošnjih vpisov v osnovne, nižje in višje srednje šole na tržaškem ir. goriškem področju, kot tudi o vpisu otrok iz Beneške Slovenije na slovenske učne zavode v Trstu in v Gorici.
Okvirno poročilo je podal načelnik komisije za šolstvo, ki je ugotovil, da se je po dolgo vrsto let trajajočem upadanju vpis-v slovenske šole ustalil, odnosno da imamo opravka celo z rahlim napredkom, če upoštevamo nagel demografski padec števila prebivalstva.
V vseh osnovnih šolah na Tržaškem in Goriškem se je letos vjji-salo 1449 učencev, medtem ko je bilo iani vpisanih 1470 učencev. Najbolj značilen pa je podatek o vpisu v prve razrede osnovnih šol, kjer je na Tržaškem in Goriškem letos vpisanih 297 učencev, medtem ko je bilo lani 289 učencev. Zanimivo je, da se je znatno znižalo število učencev v nekaterih
iiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiitiiiiif
ŠTIRJE TRŽAČANI IZGUBILI ŽIVLJENJE PRI KATASTROFI V VflJONTU
Razbit avtomobil s tržaško tablico pod ruševinami hotela v Longaronu
Lastnik avtomobila je 65-letni Giovanni Smilovich, toda z avtom je bil njegov sin Stelio Smiiovich v družbi s Teom Galanijem in dvema dekletoma, o katerih ni nobenega sledu
Iz Longarona je včeraj prišla vest, da so pri čiščenju ruševin tamkajšnjega hotela, ki je bil popolnoma uničen, našli razbite o-stanke avtomobila znamke Giulietta z evidenčno tablico TS 56049. V avtu ni bilo trupel, pač pa so našli nekaj kino snemalnih kamer in daljnogledov, ki so se-
PRISPEVKI ZA PONESREČENCE V VAIONTU
Prispevke sprejemajo: uredništvo Primorskega dnevnika, Tržaška knjigama v Ul. sv. Frančiška, na sedežu SKGZ v Ul. Geppa 9.
Družina Perco 3.000, družina Kapun 1.000, Magister Andrej Bolko 8.000,'Milan Jereb 1.000, Rhddlf' Jenko 2.000, družina Race 8.000 lir.
Skupaj danes Včeraj
Skupaj
23.000
250.350
273.350
ZA ŽRTVE PRI VAIONTU
Do včeraj zbranih nad 37 milijonov
Zbiranje prispevkov za pomoč prebivalstvu na področju Vaionta se nadaljuje. Tržaški radio je doslej zbral za 37.610.000 Ur prispevkov, medtem ko so mu najavili za nadaljnjih 4.376.000 Ur prispevkov.
V Kopru pa je prevozniško podjetje Intereuropa prispevalo za žrtve katastrofe 1 mUijon dinarjev. •luiiiiiiuiinuiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiitiMiminiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiifiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiHiii
NOCOJ NA SEDEŽU V UL. MAZZINI
.7. pokrajinski kongres tržaške federacije PSI
Današnje zasedanje bo posvečeno prvenstveno poročilu tajnika tržaške federacije Pittonija
veda vsi pokvarjeni.
Na podlagi številke evidenčne tablice, se je izvedelo, da je omenjeni avto registriran na ime 65-letnega Giovannija Smilovicha iz Ulice Lorenzetti 28, toda vozil ga je njegov 29-letni sin Stelio Smilovich,
Stelio Smilovich je že dva meseca odsoten od doma in njegov oče je ves zaskrbljen, ker ne dobi nobene vesti o njem. Tudi te dni se ni oglasil. Nihče še ne ve, kaj se mu je zgodilo, po najdbi razbitega avtomobila pod blatom in ruševinami hotela v Longaronu pa bi se dalo sklepati, da je tisto usodno noč prenočeval v tamkajšnjem hotelu. Z njim je odpotoval iz Trsta tudi 40-letni Teo Caiani iz Ulice Sette Fontane 5, spremljali pa sta ju tudi dve dekleti, in sicer neka Silvana s Scale San-*t^*in njena prijateljica, za katere ime pa se še ne ve. Tudi Teo, Silvana in njena prijateljica niso te dni sporočili svojih novic. Iz vseea tega bi se dalo sklepati, da je voda v Longaronu odnesla vse štiri. / ,
O Steliu Smilovichu je bilo precej govora leta 1960 v zvezi z zagonetno in tragično smrtjo 2o-let-ne Claudie Favento iz Ulice Buonarroti 72, ki so jo 22. septembra istega leta našli mrtvo v globokem prepadu ob morju pri Broj-nici Kakor je znano, so tedaj Smilovicha osumili, da je sokriv umora mladega dekleta, kakor ga je obtoževala Norma Cecchi. Med preiskavo pa so Smilovicha izpustili, ker so preiskovalni organi verjeli njegovemu alibiju. Toda Smilovich je imel še opravka s policijo in je bil zdaj na začasni svobodi, ker je bil prijavljen sodišču zaradi tatvine. Morda bomo te dni izvedeli za bolj točne podatke o dveh dekletih, ki sta spremljali Stella in Tea in po kakšnih poslih je četvorica odšla v te kraje. Pravijo, da se je Smilovich ukvarjal s trgovino in da je imel za svoj delokrog Belluno in njegovo okolico.
Drevi ob 20. uri se bo na sedežu v Ulici Mazzini 32 začel sedmi pokrajinski kongres tržaške federacije PSI. Kongresa se bo udeležilo 47 delegatov, ki bodo zastopali devet sekcij. 32 delegatov bo zastopalo avtonomistično strujo, ki je dobila na predkongresnih skupščinah 66,95 odstotka glasov, 13 delegatov bo zastopalo levičarsko strujo (28,28 odst.), 2 delegata pa bosta zastopala Pertinijevo resolucijo (4,47 odst.). Kongres se bo nadaljeval v soboto In nedeljo in se bo zaključil z izvolitvijo delegatov za vsedržavni kongres stranke in novih vodilnih organov federacije.
Na današnje zasedanje kongresa, ki bo posvečeno izključno poročilu federalnega tajnika Amalda Pittonija in obrazložitvi resolucij, ki so bile sprejete v vsedržavnem okviru, so bili povabljeni tudi zastopniki KPI, KD. PSDI In PRI.
Federacija PSI sporoča, da bosta še posebno važna govora senatorja Bonacine, ki bo govoril v imenu avtonomistične večine, ter poročilo dosedanjega federalnega tajnika Pittonija, ki bo gotovo poudaril nedavne dogodke v pokrajinskem in občinskem svetu ter obrazložil stališče, ki ga bo PSI zavzela na razgovorih za sestavo levega centra, ki se bodo začeli takoj po končanem kongresu.
Fant in dekle padla z motorjem
Sinoči okoli 23. ure sta se Barkovljah laže ponesrečila in dekle, ki sta se vračala iz kovelj v mesto. Peljala sta se motorjem ter sta se iz neznani) razlogov prevrnila kakih 200 m( trov od bara Marinella v smeri proti mestu,
25-letni Aldo Mazzer iz Ul. p. Zenone 17 in 18-letna Mariuccia Borroni iz Ul. Crispi 8 sta se kaj časa zadrževala v baru Marinella ter se potem odpeljala db-mov. Pri padcu sta se oba pobil|a. Dekle so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK. Zdravniki so ji ugotovili razne poškodbe na
čelu in na desnem stegnu. Mladeniča pa je prepeljal v bolnišnico neki avtomobilist. Pobil se je po levi čelni kosti ter ranil levi uhelj. Ozdravel bo v 8 dneh.
Bencin v steklenici se je vnel v avtobusu
Na dermatološki oddelek so sinoči sprejeli 19-letnega Maria Niko-lausiča, ki biva v begunskem taborišču na Padričah in se bo moral zdraviti 8 dni. Fant je sedel v avtobusu pred avtobusno postajo na Trgu Stare mitnice, da bi se odpeljal na Padriče. V torbi, ki jo je imel med nogami, Je bil tudi liter bencina v steklenici. Neki potnik, ki je prišel v avtobus, je prižgal cigareto in odvrgel žeplenko, ki je padla prav v torbo. Steklenica je bila verjetno mokra, bencin se je vnel in plamen je povzročil fantu opekline I. In II. stopnje po stegnih.
Poleg tega je pokrajinski upravni odbor odobril sklep pokrajinske uprave za nakup razne opreme za skupno 89 milijonov lir.
Oddana dela na cesti med Bajto in križiščem
Na deželnem skrbništvu javnih del je bila 17. t.m. zasebna dražba za popravilo jn preureditev tako imenovane «komenske» ceste na odseku med Bajto in križiščem pri Sempolaju (kjer se cepijo ceste za Sempolaj, Prečnik, Tr-novco in Komen. Dela bo opravilo podjetje CESIA iz Trsta za 41.390.000 lir.
Stavka uslužbencev finančnega ministrstva
Včeraj se je začela dvodnevna stavka funkcionarjev in uslužbencev, ki spadajo pod finančno ministrstvo. Do stavke je prišlo, ker niso osebju raznih glavnih ravnateljstev izenačili prejemkov z o-sebjem osrednjih ustanov. Ce ne pride do sporazuma, se bo pričela 21. t.m. nova petdnevna stavka, po 28. oktobru pa stavka na nedoločen čas.
* * •
Na stavko se pripravljajo tudi državni uradniki, ker niso zadovoljni s polovičnimi ukrepi vlade za izboljšanje njihovih prejemkov. Stavka bo 29. in 30 oktobra.
V pristanišču si je zlomila nogo
Včeraj popoldne ob 15.45 so prepeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice 63-letno Mario Donati por. Ipavec iz Miramarskega drevoreda 29, ki se je ponesrečila v bližini skladišča št. 4 v pristanišču. Malo prej je ženska šla obiskat znance, ki prebivajo v pristanišču. Po nesreči ji je spodrsnilo ter je nerodno padla. Takoj e v so jo z rešilnim avtom RK prepe-fanlt ljall v splošno bolnišnico, kjer so Ba*- ji ugotovili zlom desne stegnenice. Ce bo šlo vse po sreči, bo ozdravela v 90 dneh.
Giuseppe Semi, star 79 let iz Na-brežine-Postaja št. 1, je bil včeraj popoldne na domačem vrtu. Po nesreči se je spotaknil ob neki predmet ter je nerodno padel na tla. Pri padcu si je verjetno zlomil desno ramo. Takoj so ga prepeljali z rešilnim avtom RK v splošno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku do 40 dni.
Preklicana stavka gradbenih delavcev
Včeraj so se v Rimu sestali sindikati gradbenih delavcev CGIL, CISL in UIL in sklenili napovedati stavko 22. in 23. oktobra. Kasneje je minister za delo Delie Fave ločeno sprejel predstavnike delavcev in delodajalcev, ki so mu pojasnili svoja stališča glede pogajanj. Po teh razgovorih je minister sklenil, da bo poklical obe stranki v ponedeljek ob 17.30, da bi s svojim posredovanjem pripomogel k rešitvi spora, čeprav sta si stališči delodajalcev in delavcev še močno vsaksebi. Spričo tega so sindikalne organizacije preklicale stavko.
Seja pokrajinskega upravnega odbora
Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji odobril nekaj sklepov tržaških krajevnih ustanov. Med drugim je odbor odobril tri sklepe tržaške občinske uprave, ki se nanašajo na nakup strojev za mehanizacijo občinskega računo-vodskega oddelka za sknpno vrednost 12 milijonov Ur, na nekatera dela na stadionu pri Sv. Soboti za 1,5 milijona lir vrednosti In na kanalizacijska dela na Reški cesti za 11 milijonov lir stroškov.
ZBOROVANJA KPI
Danes ob 11. url bo v Ul. Cristo-foro Belli javno zborovanje KPI o temi «Komunisti in levi center v Trstu». Govorila bo Jole Burlo.
slovenskih vaseh, kjer italijanske šole ni in gre torej za padec izključno demografskega značaja, ki pa ga je nadoknadil povečan vpis v drugih vaseh in v Trstu. Izredno kritično pa je stanje osnovnih slovenskih šol v mestu Gorici.
Na vse nižje slovenske srednje šole na Tržaškem in Goriškem ja vpisanih 1064 dijakov (lani 1187) in na višje srednje zavode 405 (lani 419).
Predsedstvo je ugotovilo, da je konsolidacija vpisa odvisna od vrste objektivnih okoliščin, da pa so bistveno prispevali napori šolskih odborov in številnih požrtvovalnih ljudi, ki so se od človeka do človeka trudili, da pride resnično vsak slovenski otrok v slovensko šolo. Te napore je treba še okrepiti in to zlasti tam, kjer niso bili dovolj uspešni. V tej zvtzi kot tudi glede ostalih perečih šolskih vprašanj, je predsedstvo sprejelo razne sklepe :n med drugim, da se v okviru zveze priredi predavanje, na katero se povabijo vsi, ki jih zanimajo šolska vprašanja.
Z ogorčenjem je predsedstvo u-gotovilo, da že štiri dni peščica fašističnih pobalinov kroži po tržaških ulicah in kriči protislovenska gesla ter grobo žali slovensko prebivalstvo z vzkliki «A morte i sciavi», «Fora i sciavi» in podobnim. Ti pobalini so že dvakrat skušati napasti slovensko knjigarno v središču mesta. Organi javne varnosti so po zakonu dolžni skrbeti za red in preprečiti tako ravnanje. Zato SKGZ odločno zahteva, da se uvede javni red.
Predsedstvo je nato razpravljalo
poteku nabiralne akcije za pomoč prizadetemu prebivalstvu v Longaronu in sprejelo nekaj pobud, da se nabiralna akcija okrepi. Danes bo izročen na jugoslovanskem generalnem konzulatu zadnji znesek 10.550 lir prispevkov za ponesrečence v Skopju.
< sr
Ze četrti dan...
Tudi včeraj se je po tržaških ulicah nadaljevalo razsajanje fašističnih pobalinov. Pobalini so se zbrali v središču mesta okrog 18. ure in so skraja nemoteno krožili ter vpili po ulicah. Poleg klicev «fora i sciavi», žaljivega refrena proti maršalu Titu, smo tudi včeraj slišali fašistični pozdrav «A noi» in revanši-stične parole o Istri, Reki in Dalmaciji. Razgrajači so med demon, stracijo hoteli priti tudi do Tržaške knjigarne v Ulici sv. Frančiška z očitnim-namenom,- da bi jo razbili, kot so Jo pred leti. Policija jim je to preprečila in jih je odvrnila. Pri tem je neznani razgrajač verjetno s kamnom ali kakšnim drugim trdim predmetom od zadaj udaril 38-letnega agenta javne varnosti Pasquala Esposita, ki so ga sprejeli na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti 6 dni. Neznanec je policaja udaril po levem delu čela, tako da je po udarcu za nekaj časa izgubil zavest in je dobil živčni pretres. Napadalec se Je pomešal v gneči in ga niso našli. Zaradi tega napada in včerajšnjih demonstracij pa policija ni priprla nobenega demonstranta.
ŠOLA GLASBENE MATICE TRST
Danes 18. oktobra bo pričel z vajami otroški pevski zbor. Vaje bodo vsak petek od 18. do 19. ure v Ul. R. Manna 29 in jih lahko posečajo tudi otroci, ki niso gojenci glasbene šole.
Ravnateljstvo
PD Igo Gruden
v Nabrežini
priredi v soboto, 19. t. m. od 20. do 22. ure ter v nedeljo, 20. t. m. od 11. do 12- in od 15. do 17. ure
razstavo
slovenske
knjige
Vljudno vabljeni !
20. oktobra 1963
Mladinski dan
na stadionu «Prvi maj» od 16.30 dalje.
Vabljeni vsi mladinci !
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
V SOBOTO, 19. oktobra 1963 ob 21. uri premiera
v dvorani na STADIONU «PRVI MAJ», Vrdelska cesta št, 7 ob 400-letnici rojstva WILLIAMA SHAKESPEARA William Shakespeare — Jože Javoršek
Iz take smo snovi kot sanje
(Koncertna uprizoritev)
Nastopajo:
VERA PEROVA, članica Mestnega gledališča iz Ljubljane, JOŽKO LUKEŠ, STANE STAREŠINIČ
Režija BRANKO GOMBAČ
Prodaja vstopnic od petka 18. t. m. dalje v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane.
V NEDELJO, 20. t.m. ob 17.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH William S hakespcare
«OTHELLO»
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo (Slavko Škamperle» bo imelo 24. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih redni letni občni zbor. Vabljeni vsi člani k polnoštevilni udeležbi.
Prevod OTON ZUPANČIČ
Režija BRANKO GOMBAČ
Slovensko gledališče opozarja, da zaradi preobsežne scene ne bo moglo uprizoriti Othella na Kontovelu. Zato vabi prebivalstvo Kontovela in sosednjih vasi, da si ogledajo predstavo na Opčinah.
Tržaški filatelistični klub «Lovrenc Košir» prireja
FILATELISTIČNO RAZSTAVO
ob 10-letnici svojega obstoja pod častnim pokroviteljstvom dr. Andreja Budala.
Razstava bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9, za javnost pa bo odprta v soboto, 26. tt m. od 16. do 22. ure in v nedeljo 27. t. m. od 9. do 21. ure.
V	pristanišču razkladajo 160.000 vreč kave
V	tržaškem pristanišču razkladajo dve ladji, ki sta pripeljali 160.000 vreč kave za stalno skladišče kave brazilskega zavoda za kavo v tržaškem pristanišču.
To stalno skladišče brazilske ka-ve se '-vedno bolj širi ln je sedaj postalo največje te vrste v Italiji. Medtem ko so leta 1962 pripeljali v tržaško pristanišče na račun brazilskega zavoda za kavo 390.000 stotov kave, so od 1. januarja letos do sedaj pripeljali že 511.000 stotov.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul. Roma 16; Manzoni,
Ul. Settefontane 2; All'Angelo d'orci,
Trg Goldoni 8; Dr. Hossettl, Ul. Com- in Ugasila plamen na plinskem ku bi 19; De Colle, Ul. P. Revoltella 42. j halniku.
Zastrupitev s plinom
Na II. medicinski oddelek so sinoči sprejeli s pridržano prognozo 60-letno Ano Jurgola por. Tessarin iz Ul. Foscolo 39, ki se je po nesreči zastrupila s plinom. Nezavestno na tleh v kuhinji jo je našel njen mož, ki je takoj poklical rešilni avto. da so jo odpeljali v bolnišnico. Zenska je pripravljala večerjo, pa je iz lonca skipela voda
Dolinski župan pri dr. Mazzi
Včeraj je bil dolinski župan Dušan Lovriha na razgovoru pri vladnem generalnem komisarju, kateremu je obrazložil najbolj pereča vprašanja dolinske občine. Govora je bilo o primanjkljaju uprave občinskega vodovoda, o cestah in poteh, ki jih je zelo poškodovala huda povodenj, o stanovanjski krizi in o drugih vprašanjih, za rešitev katerih je potrebna pomoč višje oblasti.
m........................................................
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Pijanost izdala tri mladeniče Ki so vdrli v vilo na Opčinah
Dva člana kriminalne Irojke bosta skupno sedela nad 6 let, tretji pa bo moral v poboljševalnico - Sodni epilog napada v gostilni
Gianfranco B. je star komaj 17 let toda v zadnjih letih se je že večkrat pregrešil proti kazenskemu zakonu. Bil je že v poboljševalnim v Benetkah in prav sedaj pričakuje, da bo skupaj z nekimi, drugimi mladeniči prišel pred porotno sodišče, jim bo sodilo zaradi nekega ropa.	'
Kljub temu, da je imel za seboj že precej burno preteklost, ki mu ni obetala nič dobrega v življenju, je v septembru letos spet zašel na stranpot ter skupaj z dvema drugima mladeničema kradel v neki vili na Konkonelu. Prav zaradi tega ih drugih prekrškov se je moral zagovarjati včeraj skupaj s svojima prijateljema na kazenskem sodišču (predsednik D'Amato, tožilec Corsi, zapisnikar Strippoli, obramba Carici in R. Bologna).
14. septembra letos se je Gianfranco potikal po ljudskem vrtu, kjer je srečal svojega prijatelja 21-letnega Silvana Tinta iz Ulice Martiri della libertà 13. Skupaj sta odšla proti Opčinam, a po poti sta srečala še 25-letnega Vittoria Zanina iz Ul. Martiri della libertà, ki se jima je pridružil. Pozneje so vsi trije izjavili, da so šli na Opčine na neki ples. Mogoče to drži do neke mere, toda sodniki niso izključili možnosti, da so se že vnaprej dogovorili, da bodo obiskali vilo na Konkonelu 65. ki 3e last Pro*. Raffaela Cam-posa. Pozno v noč so popivali, potem pa so se odpravili proti vili. Preplezali so železna vrata, izruvali železen zaščitni drog pri nekem oknu, razbili šipo in od znotraj odprli okno, Ker v vili ni bilo nikogar, so brezskrbno šarili po sobah ter si nabrali precej plena. S seboj so odnesli razna oblačila, radijski sprejemnik, barometer, budilko, hranilno knjižico, ki se je glasila na ime Leo Campos, nekaj posode ter razne okrasne predmete. Vse to so spravili v dve torbi ter izginili brez sledu.
Zelo verjetno bi se policijskim organom ne posrečilo izslediti v kratkem času storilcev, če bi jim ne pomagalo naključje in predvsem dejstvo, da so bili mlade-
niči precej vinjeni. V zgodnjih jutranjih urah 15. septembra je neka karabinjerska patrulja pregledovala vse področje na Trste-niku ter po Ul. Scala santa. Ze precej visoko so karabinjerji srečali tri mladeniče, ki so sedeli pri nekem vodnjaku. Kar je posebno vzbudilo zanimanje policistov, pa je bilo dejstvo, da je bil eden izmed njih precej krvav po obrazu. Slo je za Zanina. ki je malo prej padel na tla, ker je bil vinjen. Poleg mladeničev pa so karabinjerji našli tudi dve precej veliki torbi. Vprašali so jih, kje so ju dobili, a prizadeti so odgovorili, da so ju našli pri vodnjaku.
Na zaslišanju so mladeniči priznali, da so kradli v vili. Nikoli pa niso priznali, da so hoteli ukrasti «Bianchino». Gianfranco in Za-nin sta pripovedovala, da sta bila zaradi vinjenosti zelo trudna ter sta se hotela odpočiti v avtu. Nista pa vedela povedati, kako sta odprla vrata.
Nato so vsi trije nadaljevali pot po Ul. Scala santa, dokler se niso ustavili pri vodnjaku, kjer so jih našli karabinjerji.
Po preiskavi so vse tri prijavili sodišču zaradi sodelovanja pri tatvini v vili ter kraje avtomobila. Zanina so že posebej obtožili treh prekrškov cestnega zakona: pijanosti, šofiranja avta brez vozni-škega dovoljenja in šofiranja v vinjenem stanju.
Včeraj so kazenski sodniki spoznali vse tri za krive ter so obsodili Zanina na 3 leta in dva meseca zapora, 1$0.00() lir globe, 4 mesece pripora in 50.000 lir denarne kazni, Tinto na 2 leti in 10 mesecev zapora ter 130.000 lir globe, a Gianfranca na 1 leto in 6 mesecev zapora ter 70.000 lir globe. Za tega je kazen pogojna ter ga bodo izpustili na svobodo. Ven. dar pa bo moral za določen čas v poboljševalnico. Tinta in Zariin pa bosta po prestani kazni najmanj eno leto pod policijskim nadzorstvom,
. . .
Pred istimi sodniki sta se morala zagovarjati tudi 29-letni Ennio Bortoluzzi iz Ul. Scalinata 9 ter 44-letni Emilio Hrovat iz Ul,
Baiamonti 17.
Dogodek, ki je oba pripeljal pred sodnike, se je odigral v gostilni «Mondo nuovo» v Ul. del Pozzo pri Sv. Jakobu, ki je last Hrovatove žene. Okoli 22,15 je bilo v lokalu več gostov, a med njimi tudi Romano Pecchiari. Nenadoma so se odprla vrata in v gostilno je stopil Bortoluzzi. Ko je zagledal Pecchiarija se je zapodil vanj ter ga skušal zgrabiti Baje pa se ga je Pecchiari otresel ter ušel v stranišče. Ko se je nekaj časa potem vrnil v lokal, ga je Bortoluzzi spet napadel, toda to pot z majhnim bodalom ter mu prizadejal lažjo rano na prsih
Medtem je nekdo telefoniral' na karabinjersko postajo. Ko pa so agenti prišli v ' lokal, so vsi prisotni dejali, da se ni nič hudega zgodilo. Nenadoma pa je prišel spet v lokal Bortoluzzi, ki je povedal za kaj je šlo. Rekel je, da se je sprl s Pecchiarijem, ker je ta baje obrekoval njegovo ženo.
Sodišču so razen Bortoluzzija prijavili tudi gostilničarkinega mo ža, ker ni povedal, da je v lokalu prišlo do napada z nožem.
Včeraj so sodniki obsodili Bortoluzzija na 2 meseca zapora ter 20.000 lir globe, Hrovata pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov
Gledališča
VERDI
Blagajna gledališča sprejema rezervacije za abonmaje za prihodnjo o-perno sezono. Stari abonenti lahko dobijo svoje dosedanje prostore do 20. t.m. Po tem roku bodo razpoložljivi prostori na razpolago novim prosilcem.
Operna sezona se bo začela v četrtek 7. nov. z nastopom baletnega zbora milanske «Scale».
Nazionale 16.00 «Dagli Zar alla bandiera rossa».
Arcobaleno 16.00 «Brigata di fuoco». Victor Mature, Lee Marvin.
Excelsior 16.00-22,00 «I figli del capitano Grant». Technicolor. Maurice Chevalier, George Sanders.
Fenice 15.30 «Le città proibite». (Un mondo si rivela). Eastmancolor. Prepovedano mladini.
Grattacielo 16.00 «Il successo». Vittorio Gassman, Anouk Almee.
Supercinema 16.00 «Obiettivo ragazze» technicolor. Walter Chiari.
Alabarda 16.00 «Caterina di Russia». Technicolor. Sergio Fantonl. ZadnJ1 dan.
Filodrammatico 16.30 «11 segreto del narciso d’oro». Sabina Sesselma». Prepovedano mladini.
Aurora 16.30-22.00 «Una fidanzata Per papà».
Cristallo 16.30 «L’ape regina». Ugo Tognazzl, Marina Vlady. Prepovedano mladini.
Capitol 16.00 «Oro per 1 Cesari» technicolor. Milene Demongeot, JeffW Hunter.
Garibaldi 16.00 «Delitto In pieno s0‘ le». Technicolor. Alain Delon. Pre’ povedano mladini. Zadnji dan.
Massimo 15.30 «Taras il magnifico* technicolor. Yul Brynner, T. CurtiS.
Impero 16,30 «Gli imbroglioni».
Moderno 16.30-19.15-22.00 «West Side story». Technicolor. Natalie Wood. Prepovedano mladini.
Astoria 16.30 «Un amore a Parigi* technicolor. Romy Schnelder.
Astra 16.00 «20 chilogrammi di guai»-
Vittorio Veneto 16.00 «Il diavolo»-Alberto Sordi.
Abbazia 16.00 «Tutto l’oro del mondo»-
Marconi 16.00 «La valle del dispe" rati». Scopecolor. Guy Madison, r*" tricia Medina.
Ideale 16.00 «Il fiume Rosso». „
Skedenj 16.00 «El Old» technicolor. L. Heston, Sophia Loren.
nìmnaOncù^
777Ihr
predvaja danes 18. t.m. ob 18. uri Eastman - Dyaliscope film:
«H sangue e la sfida»
(Kri in izziv)
Igrajo: GERARD LANDRY, JOSE GRECI, ANDREA BOSIC, ROSALBA NERI In drugi
KINO <R0SANDRA> B0LJUNEC
predvaja danes 18. t. m. ob 19.30 uri film:
«MARE CALDO»
(Toplo morje)
Igrajo: CLARK GABLE, BURT LANCASTER, JACK WARDEN in BRAD DEXTER
Darovi in prispevki
V počastitev spomina očeta gojenca Jureta darujejo gojenci Dijaškega doma 2.650 lir za Dijaško Matico. Rozalija in Stefan Leban iz SUvnega 10 darujeta 1.000 lir za Dijaško Matico.
Včeraj-danes
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 17. oktobra 1963 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
Umrli so: 79-letni Edoardo Speroni. 67-letna Filomena Dascotl por. Uva, 82-letnl Leopoldo Lasctafare, 53-letni Federico Schubert, 65-letna Anna Sabucovltz por. Ban. 78-letni Luigi Macovezzl, 64-letni Attillo Damia-
SPDT priredi tudi ldtos prve novembra dvodnevni turistični ^ in sicer tokrat na Dolenjsko 10 Posavje. Izlet bo 3. tn 4. novem»’?’ Prvi dan skozi Ljubljano Po aV cesti do Novega mesta, na ogled si rlh gradov in samostanov v njevici in Pleterjlh. Drugo Jutr0 gled muzeja v zgodovinskih Bre:. cah ln povratek čez Bizeljske t0T ce, Radeče, Hrastnik in Zagorje Ljubljano.
Mali oglasi
TELEVIZORJI RABLJENI v pe
nem stanju z Jamstvom. Dobava j* kojšnja fco dom kjerkoli v Ju*0:..
rfekt'
""SBJMr	ni, 80-letni Carmelo Manzi«.	| Trieste, Corso Garibaldi 4, tei,
	m ii|b nini			limi	m
Trst, Ul. Cicerone 4, tel. 29243“	Za vedno nas je zapustila naša draga
obvešča, da Ima na sporedu naslednje izlete:	ANITA BAN
V soboto, 26. oktobra (popoldne) in nedeljo. 27. oktobra izlet v PTUJ ln MARIBOR. Vpi sovanje do sobote, 19. oktobra **• Od 22. decembra 1963 do 6. januarja 1964 križarjenje z motorno ladjo «Jedinstvo»:	Dal- macija, Libanon, Sirija, Egipt, Izrael, Italija. — Izredno ugodne cene!	Žalostno vest sporočajo mož MARIJAN, sestre, brat, otroka: MARA in MARIJAN ter vnuki. Pogreb nepozabne pokojnice bo danes 18. t. m. ob 15.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na domače pokopališče na Proseku. Žalujoče družine: BAN, ZABUKOVITZ, FERLUGA in ostali sorodniki Prosek, 18.10.1963.
RAZVOJNI PROCES NOVOOSVOBOJENIH DEŽEL'
ŽIVAHNO NOTRANJE DOGAJANJE V JEMENSKI REPUBLIKI
V Sani je na programu vrsta političnih sestankov - Ozadje septembrske konference v Amra-nu - Zahteve po spremembi državnega sistema
mm
Po vrnitvi predsednika Salala s tromesečnega zdravljenja in potem, ko so bile opravljene pro-slave v zvezi prve obletnice jemenske revolucije, se je v Sani začela vrsta političnih sestankov, ki imajo za cilj postavitev splošno sprejemljive osnove za reševanje več glavnih vprašanj, kakršna so npr. eliminacija monarhističnega upora na severu, organiziranje oblasti in vojske, načrtna organizacija dela na vseh področjih itd.
V ozadju takšne dejavnosti pa se malone vselej riše septembrska konferenca v Amranu (nekaj desetin kilometrov severozahodno od Sane), kateri vsi prisojajo določen pomen, različno pa ocenjujejo njeno vsebino in sklepe. Bila je Salalova vlada, ki je preteklo poletje svetovala, naj bi se organiziralo množično ljudsko zborovanje, kjer bi se razpravljalo o najvažnejših vprašanjih ter poiskale dolgoročne rešitve najbolj perečih jemenskih vprašanj. Toda nekateri so iz nerazumljivih razlogov nasprotovali, da bi konferenca bila v Sani, tako da je ta morala biti prenesena v Amran. Za to desetdnevno zborovanje pa ni moč reči, da je potekalo pod pokroviteljstvom vlade, oziroma, da je imelo uraden značaj, navzlic temu, da sta ga vodila član predsedniškega sveta Jemena, El Zo-bejri, in novi podpredsednik (ki je obenem tudi predsednik izvršnega sveta), El Iriani.
Med 27 sklepi so na prvem mestu oni, ki zagotavljajo pomoč in podporo republiki in revoluciji, in ki vsebujejo obsodbo bri-tansko-saudskega napada ter bivšega jemenskega podpredsednika El Bajdanija. Amransko zborovanje je tudi, sicer samo posredno obsodilo bivšega kralja El Ba-dra in ga imenovalo «ljudskega sovražnika», obenem pa pozvalo zapeljane pripadnike severnih plemen, naj se odločijo za republiko, zagotavljajoč jim popolno varnost. Eden od sklepov vsebuje nadalje priznanje Združeni arabski republiki za vse, kar je ta storila v obrambo republi-
velike žrtve, ki jih prenaša ZAR, in podčrtal izredno nujnost vse tesnejših in bratskih odnosov med obema deželama.
Na tej osnovi so se v Sani začeli razgovori, ki so se jih, po potrebi, udeležili tudi nekateri vidnejši predstavniki ZAR (katere vojaške enote varujejo meje Jemena,) maršal Amer in član predsedniškega sveta El Sadat. Sprejeti so bili tudi prvi sklepi, ki kažejo težnjo po določeni kompromisni rešitvi. Predsedniški ter izvršni svet pa nista bila zamenjana z «čvrsto vlado», pač pa sta bila postavljena dva nova podpredsednika, od katerih eden je El Iriani, vplivna osebnost s konference v Amranu, kateri je bil postavljen tudi za predsednika izvršnega sveta. Drugi podpredsednik bo vodil gospodarske in socialne zadeve dežele. Na o-snovi postavljene kompromisne linije je bilo tudi dogovorjeno, da bodo trije podpredsedniki republike tudi člani posebnega komiteja, ki bo proučeval ostale
amranske zahteve ter ocenil njihovo sprejemljivost. Eden od teh predlogov zadeva ustanovitev ljudske armade. Gledano skozi prizmo amranskih sklepov, bi ta očitno morala biti sestavljena pretežno s plemenskimi elementi, kar bi pomenilo, da bi bila odvisna od plemenskih šejkov, a s tem bi se še isti trenutek postavilo vprašanje osrednjega poveljstva, splošne vojaške discipline, predanosti itd. Po drugi strani pa ta armada predpostavlja tudi razpustitev nacionalne garde, ustanovljene preteklo leto. In, končno, bi njena ustanovitev o-težkočila sestavo redne vojske, ki je Jemenu tako potrebna.
Notranje dogajanje v Jemenu je zelo burno, tembolj, ker na severu napad še vedno traja. Vendar. če upoštevamo neizmerno zaostalost, ki tu še vlada, je po-vsem razumljivo, da ves proces stabilizacije traja pač nekoliko dlje, ne da bi zaradi tega morali samo situacijo dramatizirati.
P. D.
Sloviti sovjetski mojster narodnih plesov Mojsijev si je ogledal sardinske narodne plese. Na sliki ga vidimo v družbi s sardinskim slikarjem Sassujem in njegovo ženo
ZA ALI PROTI VOJAŠKI UNIFORMI
Francozu izbira dovoljena Italijanu pa ne
V vsej dobi po drugi svetovni vojni imamo od časa do časa o-pravka z ljudmi, ki si nočejo nadeti vojaške obleke, ker jim teg* ne dopušča njihova vest. In ko je nekdo od teh «goden» za «vojaški stan», nastanejo zanj težave, ker je vojaška služba obvezna za vse državljane. Zadeva je zelo zanimiva in aktualna, kar dokazuje tudi dejstvo, da smo pred nedavnim dobili o tem tudi zelo zanimiv in dober film, ki so ga napravili Francozi.
Francozi, ki jim vest ne dopušča, da bi oblekli vojaško uniformo in vzeli v roke «moriino orožje», imajo od včeraj zakon, ki jih ščiti. Po zelo dolgem parlamentarnem razpletu in enako dolgi ter bučni polemiki v javnosti je državni svet včeraj po drugem branju sprejel zakonski predlog, ki ga je bil senat pred časom odklonil, in ki tem ljudem zagotavlja zakonsko zaščito.
Ne bomo naštevali vse dolge zgodovine, kako je do sprejetja tega zakona prišlo, povedali bomo le to, da sta bila prvi zakonski osnutek in nato predlog močno spremenjena. Ko je bil prvič predložen parlamentu, je zakonski
...........................IIMIMII........m..
KAJ JE VAŽNEJŠE; POLET NA LUNO ALI ZMAGA NAD RAKOM?
Na vprašanje odgovarjajo nekateri vidni predstavniki
Danes je še precej ljudi, ki menijo, da bi se ogromne vsote, ki se porabljajo za vesoljske polete, posebno na Luno, lahko koristneje uporabile. Na Zemlji je še toliko problemov, zatem bolezni in lakote, da se postavlja vprašanje, čemu bi pravzaprav morali leteti na Luno. Tako mislijo predvsem preprosti ljudje, ki ne morejo biti kdo ve kako navdušeni nad takšnimi izjemnimi podvigi, dokler ne bodo rešena njihova najosnovnejša življenjska vprašanja na Zemlji. Toda, tudi med osebami, ki niso tako preproste, so takšni, ki od-
kanskega Jemena.
Aawawsko zborovanje je dpj*»r: -'tontoMZlsviTajo, da ne odobrava-afe*» »ravzaprav postavilo zahtevo po spremembi državnega' šm‘ sterna, ki velja šele od pretekle Pomladi. Namesto izvršnega in Predsednibkega sveta, bi morala biti postavljena vlada, ki bi imela polno oblast, vtem ko bi kompetence predsednika republike morale biti omejene.
Smatrajoč se za najvišjo instanco. je konferenca postavila zahtevo, da se v njenem okviru (namesto obstoječega sveta) izvoli (bdi posvetovalna jemenska skup-ščina, oziroma začasni parlament.
Vojaška oblast pa bi marala bitij tam kjer hi več vojaških operacij. odpravljena in obenem omejena samo na vojaške posle. Zelo ostro je bila obsojena samovoljnost nekaterih častnikov in °benem postavljena je zahteva,
^a se «ponovno prouče» vojaški «■m. ki so svoj čas bili'dani nekaterim osebam. Vojaško sodišče v Sani je bilo spremenjeno v ^erijatsko (vsi pravosodni ukre-P' so versko barvani), ustanovljena je bila «ljudska vojska», sestavljena od 28.000 borcev, pla-če oficirjev in nameščencev pa zmanjšane tako, da bi najvišja Pl®ča zdaj znašala okrog 200 ria-l°v (200 dolarjev).
Končno je bila El Zobeiriju za-dana naloga, da imenuje novo vlado. Amransko zborovanje je ‘udi zavzelo stališče, naj bi vlada zadostila njegovim zahtevam ter jih uresničila.
Tisti, ki zagovarjajo amransko zborovanje, trdijo, da je le-to v odnosu na Jemen kot celoto bilo zelo reprezentativno. Drugi, nasprotno, pa smatrajo, da so se na. njem zbrali predvsem plenien-ski poglavarji, oziroma šejki. To
'. seveda, pomenilo, da je zborovanje predstavljalo samo tretji-ho prebivalstva, in sicer, kolikor ga Predstavljajo severna plemena, vendar brez ustreznega predstav-n'stva znatno razvitega, poljedelskega in republikanskega juga. Odločni ton zahtev, in sicer v Prvi vrsti kar zadeva spremeni-ev državnega sistema, za tem Nekatere druge manj vidne tendence in, končno, premalo pojas-n.leno vprašanje, kdo vse je stal Za amranskim zborovanjem, vse 0 Pa je vsebovano v ostalih po-® avjih kritičnega stališča do am-ranskega zborovanja.
Te zahteve so bile postavljene P° Salatovi ■ vrnitvi, vendar je '1° jasno, da je ni vlade, ki bi mogla pristati na tako ultima->vno postavljene zahteve. Eno ?d teh pa je bilo že vnaprej spre-5fto ~ v Kairu je bil namreč po-a avljen pred preiskovalno komi-■jo bivši podpredsednik Jemena, 1 Baidani, ki se je bil kom-Promitiral s svojo dejavnostjo v denu. Salai je takoj po svo-Pf'hodu dal razumeti, da mo-r® biti vsak ukrep, ki je sprejet, tzraz vsega ljudstva in v korist ega kot celote, ne pa v prid sano enega njegovega dela. Stri-Jajoč se s potrebo po nekaterih spremembah in odpravi nekatero napak, je pa Salai obenem udi obsodil ostrino tona in zahte-6 pmranskega zborovanja. Konč-n° je še prav posebno poudaril
šel na Luno; navzlic uspehu bo pred njim še vse brezmejno vesolje, ki ga nikoli ne bo mogel obvladati. S pomočjo pogonskih sredstev, ki človek z njimi danes razpolaga, si nekaterih stvari sploh ni moč zamisliti.
To pa, kar se dogaja danes, ni nič drugega kot povsem navadna vojaška in politična tekma, in že zaradi tega bi se s poletom na Luno ne mogli strinjati. Na koncu pravi Saragat: «Ko čujem govoriti o vesoljskih poletih, se takoj spomnim uničevalne lakote, proti kateri doslej še ni bilo dovolj storjenega, se proti njej tudi v bodoče ne bo mnogo storilo, če bomo še naprej hodili po isti poti.»
Zelo trezno in pametno je o tem vprašanju spregovoril znani italijanski pesnik, Giuseppe Ungaretti. Ko so ga bili postavili pred vprašanje -- polet na Mesec ali borba proti raku? — je nanj odgovoril: «Ni lahko odgovoriti na to vprašanje. Kako moremo biti razsodniki o poteh, k; jih človeštvo izbira za uresničevanje svojega napredka? Staviti na razpolago več sredstev za borbo proti raku, tej strašni bolezni, ki se iz dneva v dan
čedalje bolj širi med ljudmi, je nedvomno nadvse potrebno. Toda, vprašujem se, ali je res potrebno to storiti na škodo vesoljskih poletov, od katerih bo nekoč človek imel koristi, ki si jih danes ni moč niti zamisliti. Mnenja sem, da je potreuno posvetiti se tako enemu .kot drugemu, vesoljskim poletom in borbi proti raku. Ta možnost obstaja, dovolj je, če pomislimo na velikanske vsote, ki jih države, majhne in velike, trošijo za svojo oborožitev. Razorožitev, Vi-
jo lždktketv za podobne podvige,
Ser, Bi “še “žanje narneiijčna* šred-' štva mogla koristneje uporabiti n. pr. za borbo proti raku, temu strašnemu zlu, ki vsako leto pomori tolikšno število ljudi. Tudi mnogi znanstveniki, ki vsekakor ne podcenjujejo važnosti. vesoljskih poletov, se med Luno, oziroma vesoljskimi poleti na eni in borbo proti raku na drugi strani, postavljajo na stran borbe proti pravkar omenjeni bolezni.
Linus Pauling, po vsem svetu znani ameriški kemik in imetnik Nobelove nagrade, pravi;
«Mislim, da bi sredstva, ki jih trošimo v nekoristni dirki za osvojitev Lune, morali raje izkoristiti za raziskovanja na medicinskem področju in pa za dvig žjvljehjske ravni prebivalcev Zemlje. In zagotovo je napačen pomen, ki ga pripisujemo dejstvu, da bomo skupaj z Rusi v teku naslednjih desetih let porabili 50 milijard dolarjev, da bi prišli na Luno. S to vsoto bj mogli odpraviti, oziroma uničiti številne povzročitelje človeškega trpljenja. A obenem menim, da bi vprašanja raka nikakor ne smeli izločiti iz takšnega našega programa.»
Laburistični voditelj in bivši britanski premier, lord Atlee, brez omahovanja pravi, da daje prednost borbi proti raku, ker je to' važnejše.
Slavni francoski književnik in član Akademije znaoti, Andre Maurois: «Menim, da bi raziskovanje o raku moralo imeti prednost. Trpljenje žrtev raka je takšno, da je potrebno v prvi vrsti in z vsemi sredstvi zmagati na tem področju.»
Takisto se med nasprotnike vesoljskih poletov, oziroma one, bolje rečeno, ki dajejo prednost reševanju raznih temeljnih vprašanj na našem planetu, uvršča Giuseppe Saragat, voditelj socialdemokratske stranke. On povsem odklanja zamisel osvajanja vesolja, a še posebej polete na Luno. Po njegovem mnenju človek tako ne bo nikoli mogel doseči zvezd, marveč bo primoran, da se z velikimi napori in žrtvami venomer giblje samo v okviru sterilnih planetov našega cončnega sistema. Vzemimo primer, da bi človek vendarle pri-
HMimiiiimiiiiiitiiiiHimiiuilliniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliliiiiiillliiliiiMiiii'iiuiiuiniiiiiiiiiil|iiiiiiiiil|||„„,l,„nil,„ll„„ll„l||iii
javno-kulturnega življenja sveta
Nobelovec Linus Pauling daje prednost borbi proti raku - Prav tako bivši britanski premier, lord Atlee - Član francoske Akademije znanosti Maurois: «Raziskovanje raka mora imeti prednost» - Pesnik Ungaretti je mnenja, da je potrebno tako eno kot drugo, uspeh pa lahko zagotovi samo razorožitev - Kočergin, pomočnik sovjetskega ministra za zdrav-
stvo: «Znanost se je vedno vzporedno razvijala , na vseh področjih»
iiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiioiiiiiirrsiii
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
STRACCA V ROSSONIJEVI
V tem mesecu, redno vsako leto, ima Guglielmo Strdcca v Ros-sonijevi galeriji svojo osebno razstavo olj. Pregled Straccove ustvarjalnosti se povraia s točnostjo letnih časov in kol ti ostaja vedno nespremenjeno spoznaven po načinu podajanja, barvah in večini motivov prikazanih del. Kdor namrei sledi slikarskemu popotovanju tega nenavadnega slikarja, ugotavlja, da njegova pot nima vmesnih postajališč, na katerih bi se ukvarjal mojster miniature z eksperimentiranjem tega, kar se v umetnosti poraja norega. Ostal je od vseh početkov vedno zvest svojemu nagnjenju, ki se izraža v romantičnem, do malih podrobnosti točnem posredovanju tihih naravnih lepot.
Občinstvo se je privadilo njegovi stalnosti in jo pričelo ceniti z uvaževanjem njegove dejavnosti tako, da že prve dni razstave zmanjka z nje prenekatera odkupljena slika.
To seveda oteikoča jasnejše spoznavanje najnovejše Straccove ustvarjalnosti v celoti. Čeprav mojster oddane podobe nadomesti z novimi, ki jo morda tudi boljše, a enako lahko tudi slabše, odstranjenih slik pa ne moremo več videti. Sicer pa je značaj Rossonijeve galerije, ki je čisto obdana od raznih trgovin, Pač prvenstveno trgovski. Ne glede na omenjeno, so pa tam .gotovo še najboljša dela. Menimo zlasti obe podobi nadiških kmetij ob rodi, kakršnih Stracca do sedaj še ni pokazal in se v njih torej ne ponavlja, kot ga k temu žene povpraševanje občinstva, zaljubljenega v kak njegov posebno uspel motiv. Stracca je izrazit slikar rastlinstva. Ljubi bujno vegetacijo in se izmika širokim pogledom narave. Zato se drži mehkih gričev Brd in senčnatih gozdov Karnije. Velika slikd gorskega orjaka Cimon della Palla pa je tu le bolj zaradi potrebnega kontrasta skalnatih površin, prav tako kot služijo podobe širnih morskih gladin in razpeta jadra ladij ravnotežju razgibanosti drevja v večini ostalih slik. Te so tokrat bolj polne vlažnega zelenja in -edkejši so barviti poudarki cvetja. Na vsaki Straccovi razstavi ne manjka kaka posebnost. Sedaj so to tri podobe cretlic tako spretno podane, da se zde kot kitajske vezenine na starinski svili.
MILKO BAMBIČ
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pričakujte neke nove nepredvidene pogoje, ki bodo za vas zelo pozitivni. Izredno prijeten večer med prijatelji.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaše nove odgovornosti zahtevajo tudi povsem nov način dela. Skušajte se ogniti neki situaciji, ki bi vas zelo onerazpoložila.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.8.) Cimprej in kar najbolj natančno skušajte določiti svoj novi načrt dela. Zaradi družinskih razlogov boste odložili izpolnitev neke svoje obveznosti.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Odlične poklicne perspektive in možnost napredovanja. Imeli boste prav do-bro zamisel, ki bo v korist vaših osebnih1 interesov.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Skušajte
prehiteti nekatera pojasnila. Nagnjeni ste k razburljivosti.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Postavite se po robu lahkomiselnosti svojih kolegov. Nekateri člani dru. žine so zelo potrebni vašega razumevanja.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne bodite preveč strogi glede uresničitve načrta, ki je na njem inte-resiranih več oseb. Večer bo spokojen in pomirjajoč.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Ne bodite prenagli in prisluhnite pridržkom nekaterih svojih sode-
lavcev. Predhodna vznemirjenost.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) V teku dneva bodo nekateri pogoji nerazčiščeni, vendar ne odlašajte z uresničitvijo načrta, ki vam je pri srcu. Sicer mirno vzdušje, bo prežeto z nekaterimi zaskrbljujočimi dogodki.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaša intuicija vam bo v precejšnjo oporo pri vašem raziskovalnem delu. Srečen večer z ljubljeno osebo.
VODNAR (pd 21.1. do 19.2). V teku jutra vam bo omogočenih nekaj dobrih uspehov. Primerno vzdušje za razčistitev nekaterih družinskih zadev.
RIBÌ (od 20.2. do 20.3) Bodite previdni, zakaj obstaja nevarnost, da bo v teku dneva prišlo do nekaterih nejasnih situacij. Ne bodite preveč optimistični.
dite, predstavlja edini stvaren način varčevanja s sredstvi, ki bi le-ta zagotovil v prid znanstvenih in miroljubnih namenov.»
Torej to so mnenja, ki so jih o tem vprašanju bili izrekli nekateri zahodni predstavniki znanstvenega, kulturnega in javnega življenja. Kako sodijo o tem njihovi vzhodni kolegi?
Ivan Kočergin, pomočnik ministra za zdravstvo SZ; «Od dne, ko je bil v vesolje iztreljen prvi sovjetski sputnik, se zanimanje sovjetske javnosti za znanstvene uspehe na tem področju stalno dviga. To je povsem razumljivo, zakaj v nobenem primeru ni moč izpodbiti dejstva, da med vprašanji, ki stoje danes pred človeštvom, tako znanstvenimi kot tehničnimi, ni moč zlahka najti takega, ki bi družbi moglo zagotoviti večje koristi. Dalje, pri reševanju te znanstveno-teh-nične naloge orjaških dimenzij, ki ni lahko rešljiva, sta trenutno udeleženi samo dve sili, Sovjetska zveza in ZDA. Glede na to, da je proizvodnja ustreznih sredstev za proučevanje'in osvajanje vesolja zelo zapletena zadeva, pa pomanjkanje stikov in koordinacije nujno vodi v tem proučevanju do dvojnega dela in do dvojnih izdatkov za iste namene, čemur bi se povsem lahko ognili. Ce bi na tem področju prišlo do uresničitve mednarodnega sodelovanja, bi uspehi bili večji, hitrejši in cenejši. Kar pa zadeva borbo proti raku, ne bom povedal nič novega, če trdim, da gre za morda najvažnejši znanstveni problem, kar jih trenutno obstaja. Mislim, da je SZ potrošila več sredstev kot katera koli druga dežela za izgraditev onkoloških inštitutov in posebno opremo v njih. V Moskvi obstajata dva, tretji je v Leningradu. Enega gradijo zdaj v Kijevu, zatem v Uzbekistanu, Kazahstanu, Kirgiziji in drugih republikah. Sovjetska zveza ne varčuje s sredstvi, ko gre za raka. Težkoče pa izhajajo iz vprašanja samega, iz biokemične narave bolezni. Tudi če bi podvojili in popetorili izdatke ter personal, bi to samo po sebi še ne pospešilo rešitve vprašanja raka, ki je tako težavno in zagonetno. Napori, da se odkrije virus, ki deluje na patološko rast celic, ter proučevanje Kan-ceroznih substanc v okolju, ki v njem živi človek, pa so vendarle bili kronani z določenimi uspehi. Toda potrebnega bo še mnogo dela. Mislim tudi, da bi morebitno prenehanje z napori za osvajanje vesolja v namenu, da bi se ti raje osredotočili na borbo proti raku, bilo napačno. Znanost se je od vselej razvijala vzporedno na različnih področjih in v različnih smereh.»
Tudi veliki ameriški književnik in nobelovec, John Steinbeck, je proti poletom na Mesec. Pravi, da ne gre samo za raka, marveč še za številne druge življenjsko važne probleme, ki terjajo nujne rešitve.
■■■■■■■■■
J Li
Radio Trst A
7.00:	Koledar; 7.30:	Jutranja
glasba; 11.30: Šopek slov. pesmi; 11.45r Ital. akvarel; 12.15: Pomenek s poslušalkami; 12.30: Iz glasbenih sporedov; 13.30; Solisti z orkestri; 17.00: Ansambel Franco Russo; 17.20: Pesem in ples; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Pianistka Roberta Lantieri; 18.50:	Jazz	orkestri;
19.15: Leonida Rosino: «Ustroj in velikost Rimske ceste»; 19.30: Harmonija zvokov in glasov; 20.00: Sport; 20.30: Gospodarstvo in delo; 20.45: Pesmi brez besed; 21.00:	Koncert operne glasbe;
22.20: Od mazurke do bosse nove.
Trst
12.00:	Plošče; 12.25:	Tretja
stran 14;15: Orkester tedna; 13.40: Beseda in glasba; 13.55: Koncert; '4.30: Stoletnica društva «Ginnastica Triestina»; 14.55: Jazz.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL: 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40: V domačem tonu; 14.00: Orkester Pourcel; 14.30: Melodije; 15.30: Dalmatinske popevke; 15.45: Prenos RL; 16.15: Za vas pojo: 16.30: Današnje teme; 16.40: 150-letnica rojstva Giuseppa Verdija; 17.40: Glasba; 18.00: Prenos RL; 19.00: Ritmična glasba; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkestralna glasba; 22.40: Slavenski: Kvartet za godala. opus 11; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Naš jutranji pozdrav; 8.50: Strani iz albuma; 9.15; Pesmi: 10.00: Operna antologija; 10.30: Literarna oddaja; 11.00: Sprehod skozi čas; 11.15: Koncert; 13.25;
PETEK, 18. OKTOBRA 1963
Mikrofon za dva; 14.55: Vreme na ital. morjih; 16.15: Filmske in gledališke novosti; 15.30: Glasbeni karnet; 15.45: Glasba in turizem; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Glasba Ottocenta; 17.25: Komična opera; 18.00: Vatikanski koncil; 18.10; Lahka glasba; 19.10: Oddaja za delavce; 20.25: F. M. Dostojevski - Mattolini, Pezzati: «Il romanzo del giocatore»; 21.00. Simfonični koncert; 22.25; Plesna glasba.
II.	program
8.00: Jutranja glasba; 8.35: Poje Mario Abbate; 8.50: Po en inštrument na dan; 9.15: Ritem in fantazija; 9.35: Pisan program; 10.35: Nove ital. pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Zvočni trak; 14.00: Pevci; 14.45: Za prijatelje plošč; 15.00: Pesmi in plesi: 15.15: Plošče; 15.35; Koncert v miniaturi; 16.00: Rapsodija; 16.35:	Album
pesmi; 17.35: Mala enciklopedija: 17.45: Th. Hardy:' — E. Vaime-«Le spose scambiate»; 18.35: Vaši izbranci; 21.35: Znanstvena oddaja; 22.00: Festival pesmi.
III.	program
18.30:	Gospodarska rubrika;
18.40: Ital. periodični tisk; 19.00; G. F. Malipiero: Fantazija za godala; 19.15: Likovna umetnost; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30; Revija revij; 20.40: Milhaud in Hindemith; 21.20:	Buechner -
Spaini: «Dentonova smrt».
Slovenija
5.00: Dobro jutro: 8.00; Poročila; 8.05: Narodne pesmi; 8.35: Ve-»SL z?.okJ' 855: Pionirski tednik; 9.25: Med vzporedniki jn poldnevniki; 10.15: Massenet: Seminarska scena iz opere «Manon»; 10.35: Novost na knjižni polici; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05:
predlog doživel neuspeh, ker so se proti njemu postavili predstavniki tudi tistih stTank, ki niso bile nad to «novostjo» navdušene. Toda uprli so se proti temu predlogu zato, ker je preveč omejeval svobodo onih, ki so proti vojaščini, proti temu, da bi oblekli vojaško uniformo in vzeli v roke orožje. Neki poslanec je v parlamentu prvi popravljeni zakonski predlog takole ocenil: «To je karikatura statuta. Vi bi hoteli te ljudi zapreti v nekak geto».
Ob takem stanju je razumljivo, da je bil zakonski predlog tedaj v parlamentu odbit. Pozneje je bil zakonski predlog odbit tudi v senatu. Zato je šel ponovno v obdelavo in sedaj je prišel spet na vrsto v nekoliko omiljeni obliki in je bil sprejet.
Novi zakon, ki je dejansko 1« statut, kako naj se ravna z ljudmi, ki nočejo služiti vojaškega roka, ker jim tega ne dopušča vest, predvideva ali bolje določa, da bodo ti ljudje služili v nevojaških, torej civilnih službahj ki pa bo obvezna in hkrati da bodo morali služiti v teh «civilnih službah» tri leta, to se pravi dvakrat več, kot če bi služili v vojaških enotah.
Rekli smo že, da je ta zakon takoj veljaven. Vendar pa bodo morale biti prej urejene nekatere druge formalnosti in sicer bodo morali določiti, v katere službe nevojaškega značaja bodo mogli vključiti vse one francoske državljanje, ki ne bodo hoteli v vojsko.
Hkrati ko prihaja gornja rest iz Pariza, prihaja iz Firenc vest, ki dokazuje, da so italijanske sodne oblasti povsem drugač. nega mnenja.
Predsinočnjim je florentinsko prizivno sodišče obsodilo patra Balduccija in dr. Pinzautija in to prvega na osem, drugega na šest mesecev zapora zaradi poveličevanja onih, k' jim vest ne dopušča, da bi služili vojsko in nosili orožje in ki jim v Italiji pravijo «obiettori di coscienza».
Omenjena obsojenca sta bila pred sodiščem prve instance opro, ščena, toda vojaške oblasti s tem niso soglašale. Njuna zadeva se je začela zapletati pred časom, ko sta pater Balducci in dr. Pin. zauti na neki tiskovni konferenci branila nekoga, ki ga je vojaško sodišče obsodilo, ker ni hotel obleči uniforme. Tedaj sta bila prijavljena sddišču, ki pa ju je oprostilo. Toda s tem pravdore-kom nekateri niso soglašali in predvčerajšnjim se je njuna zadeva ponovno obravnavala pred prizivnim sodiščem, ki ju je obsodilo. Takoj po izrečeni obsodbi je njun branilec odv. Guido Carli vložil prziv.
Zanimivo bo ob tem omeniti, kaj je glede tega rekel florentinski župan La Pira, ki se je javil k besedi na sprejemu, ki so ga priredili v knjigarni «Paesi Nuovi», kjer so povabljenim gostom predstavili knjigo «Cristianesimo e cristianità», ki vsebuje spise patra Balduccija in patra Scolopia, Florentinski župan je najprej govoril o delu samem, nato pa tudi o pravdoreku florentinskega prizivnega sodišča, o katerem smo pravkar pisali. Glede tega je La Pira rekel: «Ibant gaudentes a concilio quoniam dipni habiti sunt prò nomine Je-su pati», kar bi po naše pomenilo: Iz sodišča so prišli veseli, ker so bili smatrani za vredne, trpeti za Jezusa».
Zupan La Pira torej nikakor ne soglaša s pravdorekom florentinskega prizivnega sodišča.

Zabavna glasba; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Petnajst minut z «Veselimi hribovci»; 12.40: Lepe melodije; 13.30: Skladbice; 14.05: Radijska šola; 14.35: Ljubiteljem domače glasbe; 15.15: Napotki za turiste; 15.20: Zabavna glasba; 15.45: Jezikovni pogovori; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Pri Lud-wigu van Beethovnu: 18.0fl: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10; Amaterski zbori; 18.30: Pripoveduje Bojan Adamič: 18.45: Iz naših kolektivov; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Revijska glasba; 20.15: Zunanje politični pregled; 20.30: Slov. violinska literatura; 21.00:	Hammond orgle;
21.15: Oddaja o morju; 22.10: Sestanek plesnih orkestrov; 23.05: Prijetne melodije.
Ital. televizija
8.55 do 11.50: Sola; 16.45: Nova srednja šola; 18.0Q: Program
m isnai“ ^še;^ lfl'00: Dnevnik; 19.15: Simfonični koncert; 19.55:
™<ma£Ski k,onSl1; 2(U5: Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05: A. Conti in G. /orzi: «L’immagine»: 22.45-fnr‘nski mednarodni salon obla-cil; 23.15: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05; Dnevnik; 21.15: TV priredba: «Omertà»; 22.00: Festival pesmi, ob koncu šport.
Jug. televizija
17.30: Ruščina na TV 18.00: Poročila; 18.05: Češki lutkovni in risani filmi; 18.30: Popotni vtisi iz Zahodne Afrike: 19.00: TV obzornik; 19.30: «Štiristo let slovenske glasbe» — I. del; 20.00: TV dnevnik: 20.30: Propagandna oddaja; 20.45: «Ekran na ekranu» — filmski mozaik: 22.00: Miroslav Krleža: «Balade Petriče Kerempuha»; 22.30: Poročila.
OBLASTI NAJ POSREDUJEJO V RIMU
Delegacija delavcev iz Tržiča pri predsedniku pokrajinske uprave
Tudi bolniki sanatorija INPS so bili pri goriškem prefektu in dr. Chien-taroliju * Zaradi položaja v CRDA je nujna ponovna intervencija v Rimu
Včeraj točno opoldne je sprejel predsednik pokrajinske uprave dr. Chientaroli tričlansko delegacijo predstavnico 330 delavcev CR DA iz Tržiča, ki sta jo spremljala tudi pokrajinske svetovalca Marija Selli (KPI^ in Ivo Marinčič (PSI).
Predstavniki delavcev so pred-očili predsedniku potrebo, da bi sprejel vodstvo posebne delegacije. ki naj bi ponovno šla v Rim do ministra Boja, do predsednika IRI Petrillija in do Tupinija ter jim še enkrat obrazložila nujnost, da se na primeren način uredi zadeva 330 v Trst premeščenih de. lavcev CRDA, ki so jim v zadnjem času odvzeli tudi posebno doklado, katero so prej prejemali. Obenem naj bi razpravljali o položaju ladjedelnice v Tržiču na splošno ter predočili pristojnim organom v Rimu slabe izglede za delo v tem podjetju v bližnji bodočnosti. Predvsem se delavstvo zgraža, ker se stalno zmanjšuje število zaposlenih v CRDA istočasno pa dajejo dela zasebnim podjetjem, ki čestokrat niso niti iz naše dežele.
Delegacija je omenila, da je tudi tržiški župan Romani načelno pristal na ponovno intervencijo v Ri. mu, pod pogojem, da bo poleg tudi predsednik pokrajinske u-prave.
Dr. Chientaroli je bil mnenja, da bi ponovno pošiljanje številne delegacije v Rim v sedanjem trenutku ne prineslo zaželenega u-speha in da bi morale sindikalne in druge organizacije ter ustanove intervenirati vsaka zase na pristojnih mestih. S svoj« strani je obljubil, da bo šel po drugih opravkih prihodnji teden v Rim in da bi lahko ponovno interveniral glede CRDA. Povedal je tudi. da je prejšnji dan pisal ministru Boju pismo, v katerem mu je omenil tudi ta problem.
Ker pa je delegacija vztrajala na svojem stališču, da je nujno potrebno novo potovanje v Rim in intervencija skupaj s poslanci naše dežele, je predsednik obljubil, da bo še enkrat proučil zadevo in jim v prihodnjih dneh dal odgovor.
Včeraj je prišlo do ponovne *avke bolnikov po sanatorijih za etične, ki so se je udeležili tudi
miimmnHiiiiiHUMiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiunnii
Kino ~
VERDI. 17.00:	«Gangster contro
gangster», J. Chandler in K Dou bleday. Ameriški čmobell film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22.
'ORSO. 17.00: «Il buio oltre la siepe», G. Peck in Badtham. Ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 17.30: «Totò e Cleopatra», M. Noel in Toth. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.15:	«Teaur, il re
della forza brutta», J. Robinson in D. Cortez. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Raštel št. 28, tel. 33-49.
bolniki sanatorija v Gorici. V dopoldanskih urah je šla delegacija bolnikov v spremstvu sindikalnih predstavnikov do goriškega prefekta, kateremu je izročila spomenico, v kateri so navedene za-
PRISPEVKI ZA PONESREČENCE V VAIONTU
Prispevke sprejema uredništvo «Primorskega dnevnika» v Gorici, Ul. S. Pellico l/II.
Podporno društvo za Goriško 15.000 lir, Marija Bogataj 2.000 lir in Miroslav Skerk 1.000 lir.
Danes nabrano 18.000 lir. V celoti smo doslej nabrali 32.000 lir.
hteve bolnikov, ki že nekaj let zaman čakajo, da bi uredili njihov položaj. Prepis take spomenice so malo pozneje predložili tudi predsedniku pokrajinske uprave dr. Chientaroliju. Tako prefekt kot dr. Chientaroli sta obljubila, da bosta podprla njihove zahteve v okviru svojih možnosti.
Plačevanje trošarine
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici obvešča vse prizadete, da je treba eventualne odpovedi letnega plačevanja trošarine, za katere je zadnji rok do 20. t. m., napraviti na kolkovanem papirju za 200 lir, ker jih v nasprotnem primeru pristojni urad ne bo vzel v poštev.
Z OKRAJNEGA SODIŠČA V GORICI
Slaba kri med sosedoma zaradi kokošjih zadev
Sedem mesecev zapora, ker je osleparil dva mladeniča
Paola Laurenti, stara 43 let, bivajoča v Ulici Chinotto štev. 20, ima v svojem kurniku lepo število kokoši. Lanskega septembra, ko so se svobodno pasle nekaj metrov od ograje, se je pripeljal mimo avtomobilist in jih splašil. Ena izmed njih se je zatekla na dvorišče njenega soseda Egidia Fonde, starega 65 let. Po Lauren-tijinih izjavah naj bi Fonda z metlo skoraj pobil preplašeno žival. To je žensko tako razjezilo, da se je obrnila proti njemu in zagrozila: «Za prvega piščanca, ki ga boste ubili, si boste zaslužili strel iz pištole.» Fonda ji ni ostal dolžan. Zagotovil ji je, da bo pobil vse piščance, ki se bodo zatekli na njegovo dvorišče. Tej Fondovi trditvi je sledila grožnja Laurentijeve s pištolo, zaradi katere je bila včeraj pred sodiščem. Sodnik dr. Fabiani jo je spoznal za krivo in jo obsodil zaradi grožnje na 8.000 lir globe, zaradi ža-
iifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiJiiiiMiiiii
PO PODRAŽITVI MLEKA ZA 10 LIR
Višja cena mleka naj prinese koristi tudi proizvajalcem
Ceno določa osnovni zakon povpraševanja in ponudbe ■ CIP se v zadevo ne more vtikati
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 18,2 stopinje ob 18. url, najnižjo 2,6 stopinje ob 4.50. Povprečne dnevne vlage Je bilo 47 odstotkov.
Pred dnevi so mlekarji že navsezgodaj prinesli odjemalcem nič kaj razveseljivo novico. Vlili so jim mleko v posodo rekoč: «Od jutri dalje bo mleko Po 90 lir.»
Gospodinje so podražitev sprejele z upravičenim nezadovoljstvom, zakaj vse se draži z neverjetno naglico. Vsak dan se kakšen predmet podraži, denar pa zmanjka še pred koncem meseca, tako malo je vreden.
Podražitev mleka pa ne zadeva samo potrošnike, ampak tudi proizvajalce. Bila je predmet obravnave že pred nekaj meseci, ko so kmetovalci iz Brd z enotno akcijo dosegli, delno zvišanje prodajne cene. Ž novo podražitvijo mleka so v tesni zvezi tudi interesi proizvajalcev. Tudi njim, in morda še prav posebno njim pripada več. ji delež zaslužka pri tem blagu, zakaj kdo je tisti, ki ima s pridelovanjem mleka največ stroškov, če ne ravno živinorejci. Nanje pada tudi vse breme tveganja. Lansko leto, na primer, je bilo izredno suho in živinorejci so se znašli v hudih težavah, kar se tiče prehrane živali. S hudimi napori so uspeli prebroditi krizo, cena mleka, ki se je nekoliko dvignila, pa jim prav gotovo ni poplačala vseh stroškov.
Zadnja podražitev mleka bo sicer prinesla nekaj zaslužka prodajalcem na debelo in na drobno, koristi od nove cene pa morajo nujno imeti tudi proizvajalci. Ce tako ne bo, tedaj se bo zgodilo, da bodo kmetovalci pridelovali mleko pod ceno, se pravi z zgubo. V takšnem primeru se bo živinoreja še bolj skrčila, kmetje bodo prodali živali, ker jim ne bodo prinašale dostojnega zaslužka, ter se oprijeli drugih dejavnosti.
Kolikor poznamo razmere na tržišču z mlekom, bi morali kme-tovalci zaščititi svoje interese z enotno politiko v tem vprašanju. Ustvariti bi morali neke vrste zve. zo, ki bi diktirala ceno mleka pri
proizvajalcu. Takšna zveza pa se ne bi smela omejiti samo na go-riško pokrajino, ampak bi morala zajeti tudi videmsko. Tako široko zasnovana akcija te kategorije je nujna zaradi tega, ker bi prodajalci mleka nujno kupovali blago v videmski pokrajini, če bi se glede cene dogovorili samo kmetovalci goriške pokrajine.
Podražitev mleka je upravičeno razburila potrošnike, vendar razmere na tržišču niso tako alarmantne, da bi bilo potrebno posredovanje višjih oblasti, na primer odbora za cene. V pogojih proste trgovine je namreč cena proizvod ponudbe in povpraševanja^ In dokler bodo veljala tà načela tudi v trgovini s takšnim blagom kot je mleko, tedaj ne mo-remo pričakovati posredovanja CIP niti kakšnega drugega organa.
Uslužbenci podjetja ATA bodo ponovno stavkali
Ker so se prekinila pogajanja na pokrajinskem uradu za delo glede sklenitve sporazuma med delavci in vodstvom avtobusnega podjetja ATA in ker po dveurni stavki, ki so jo uslužbenci tega podjetja proglasili, niso dosegli svojih zahtev, so sindikalni predstavniki pri vodstvu podjetja ponovno poskusili doseči kompromisni sporazum, ki bi upošteval koristi delojemalcev in delodajalca, ki pa ni uspel. Zato so se uslužbenci podjetja zbrali na zborovanju in poverili sindikalnim organizacijam nalogo, da organizirajo ponovno stavkovno gibanje. Sindikalne organizacije so sprejele zahtevo in bodo v prihodnjih dneh določile dan in uro te stavke.
Uslužbenci zahtevajo med drugim povečanje nagrade za omejitev nesreč od 2.000 na 6.000 lir, zvišanje božične nagrade od 5.000 na 20.000 lir in plačilo prejemkov vsakega 15. in 30. v mesecu itd.
Uspel izlet SPD v Istro
Člani in prijatelji SPD iz Gorice, ki so se morali prejšnjo nedeljo odpovedati izletu na Slavnik in v dolino Rižane v Slovenski Istri, so prišli zadnjo nedeljo v polni meri na svoj račun, saj so izlet ponovili ob naj lepšem vremenu.
Najprej so se ustavili vrhu Slavnika, kjer so poleg lepega razgleda bili deležni tudi dobrega kosila v tamkajšnji restavraciji. Nato so si ogledali še grad Socerb ter krenili še v dolino Rižane, ki je vse za-divila s svojimi naravnimi lepotami. Tu so si ogledali ribogojnico in živalski vrt, kjer imajo med drugim planinskega orla in več srn in srnjakov. Ustavili so se tudi v restavraciji ob izviru Rižane. Pod gradom Socerb pa so imeli priliko pri neki kmetiji prisostvovati kuhanju žganja, kar je bilo za mnoge no. vost, saj pri nas ni dovoljena kuha žganja izven pooblaščenih žganjam.
V dolini Rižane je bilo v nedeljo tudi precej domačih lovcev, pa tudi lovcev iz inozemstva, ki so prišli poskušat svojo srečo na to precej bogato lovišče.
Izletniki so se vrnili zvečer ob najlepšem razpoloženju zopet domov in tako se je zaključil zadnji letošnji družinski izlet SPD, če izvzamemo še martinovanje, ki bo prihodnji mesec in za katerega je društveni odbor že na delu s potrebnimi pripravami.
litev pa ji niso sodili. Branil jo je odvetnik Bernot.
• * *
Ker ni šel k naboru, so včeraj sodili 32-letnemu Antoniu Ciara-belliniju iz Gradeža. K naboru so ga poklicali leta 1949 in 1950. Od leta 1951 do 1956 je bil v zaporu zaradi raznih prekrškov, po prestani kazni pa je odšel v Nemčijo in se vrnil v domovino naslednje leto. Ko je zvedel, da mora prestati kazen, ker ni šel k naboru, se je Ciarabellini prijavil vojaškim oblastem, ki so ga poslale na odsluženje vojaškega roka. Vse to pa ga ni rešilo kazni, ki mu jo je včeraj prisodil okrajni sodnik: odsedeti bo moral 3 mesece zapora. Branil ga je odv. Turel.
Delavec Cleo Famic iz Marian-* je marca letos srečal v Gorici dva 20 let stara jugoslovanska državljana, ki sta pri St. Petru stopila na italijansko ozemlje. Od njiju je prejel 16.000 dinarjev, da bi jih zamenjal v lire. Z denarjem pa se ni več vrnil v gostilno «Alla Pesa» v Ulici Randaccio, kjer sta ga mladeniča čakala. Dogodek sta opisala policiji, ki je Fanica kmalu izsledila. Ze takrat pa tudi na današnji razpravi je Famic zanikal, da bi od njiju prejel denar. Sodniki so ga navzlic temu obsodili na 7 mesecev zapora in 30.000 lir globe. Branil ga je odvetnik Portelli.
Včeraj v Gorici 2,6 stopinje nad ničlo
Vreme nam je še kar naklonjeno, čeprav smo že v drugi polonici oktobra. Sonca He manjka in tudi toplo je še kar dovolj, toda samo čez dan, ko se srebro v toplomeru povzpne do 18 stopinj in čez. Ponoči nas že preseneča z neverjetno nizkimi temperaturami, Včeraj, na primer, je toplomer zabeležil komaj 2,6 stopinje nad ničlo, To ni le najnižja temperatura, ki smo jo zabeležili v letošnji jeseni, ampak je obenem neke vrste znanilec bližajoče se zime. Se en takšen padec, kot smo ga doživeli v zadnjih dveh dneh, in led bo tu. V Moskvi je zapadel prvi sneg, bliže nas, v Kanalski dolini, "pa je te dni že zmrznila Voda. Hladni val, ki je zajel naše kraje, bo na mah spremenil naš način oblačenja. Zadišalo bo po naftalinu, pojavili pa se bodo tudi prvi prehladi, nahodi in vse, kar je s tem v zvezi.
Dela na pokopališčih krminske občine
2upan iz Krmina je izdal odlok, s katerim določa, da je zadnji rok do katerega lahko svojci uredijo grobove na pokopališčih te občine, do ponedeljka 28. t. m. Po tem datumu bodo vsa potrebna dela opra-vili samo občinski uslužbenci, čuvaji pokopališč in mestni stražniki imajo nalog, da skrbijo za točno izvedbo tega predpisa.
Danes ob 12.30 so v civilni bolnišnici v Ulici Vittorio Veneto pri. držali za 20 dni na zdravljenju 61-letnega Ivana Maleja iz Ulice già Impero 130 v Sovodnjah. Zlomil si je levo stopalo pri padcu v jamo na lastnem dvorišču.
§
Tudi
Gasilci
poraženi
Odbojkarji Bora v finalu turnirja za pokal Treh Benečij
če je moška odbojkarska šesto rka Bora do danes zadovoljila, je včeraj v zadnji kvalifikacijski tekmi za vstop v finale turnirja za pokal Treh Benečij dobesedno navdušila. Ob koncu včerajšnje tekme so številni navijači športnega združenja obkolili in stisnili izmučene in prepotene igralce v plavih dresih v radosten objem. Popolnoma zasluženp: borovci so namreč v tekmi, ki bo težko šla v pozabo, prisilili do danes nepremaglji-
vo moštvo prvoligaških gasilcev na kolena. Izid dvoboja je dovolj zgovoren:
Bor • Gasilci 2:1 (14:16, 15:7, 15:7).
Za vstop v finale, ki bo 27. t. m. v Pordenonu, Boru ni bila potrebna zmaga. Igralci športnega združenja so si že lzvojevali to pravico. Zato so borovci šli na igrišče z mimo vestjo, a z namenom, da pokažejo domačim in tujim gledalcem česa so zmožni. In res so pokazali izredno znanje, popolno obvladanje žoge, izredno borbenost in lahko bi tudi rekli neverjetno vztrajnost v napadu.
Gasilci, pa čeprav brez dveh ali treh standardnih igralcev (tudi Bor je nastopil brez igralca kova Fran-
gi Z BOR
ATLETIKA
Na deželnem prvenstvu za mlajše mladince (allievi) bodo nastopili naslednji atleti: PE-TAROS Vladimir, STAREC Ra-dojko, GOMBAČ Boris, FAB-JAN Boris, RAPOTEC Boris, KOSMAČ Stanko, MAAR Dušan, PETAROS Igor, KRASNA Stanislav, PETAROS Stojan, 2ERJAL Edvin, BOGATEČ Lucijan, SANCIN Stojan, SPACAL Borut, SANCIN Stojan II., HREŠČAK Marko in FUČ-KA Radovan.
Tekmovalci naj se zberejo v nedeljo, 20. t, m. na občinskem stadionu Vaimaura ob 8.30.
POTRJENO IZ MILANA
V Trstu Juve-Beograd
MILAN, 17. — Podpredsednik Ju-ventusa Giordanetti, ki je včera) prisostvoval nogometni tekmi Milan - Santos, je izjavil, da bo tretja tekma za pokal sejemskih mest med Juventusom in Beogradom v Trstu.	*	• *
BEOGRAD, 17. — Včeraj je bilo med moštvoma Juventusa in Beograda dogovorjeno, da bo tretja odločilna tekma med obema kluboma 6. ali 13. novembra v Trstu.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiitiii
OD 26. T. M. DO 4. NOVEMBRA
Razpored slovenskega športnega tedna
OTVORITEV RAZ-
RAZPORED TEDNA Sobota, 26. t. m. — OTVORITEV TEDNA,
STAV, NAMIZNI TENIS Nedelja. 27. t. m. - ODMOR Ponedeljek, 28. t. m. — ODBO IKA Torek, 29. t. m. - STRELJAN IE Sreda, 30. t. m. - STRELJANJE četrtek, 31. t. m. — ODBOJKA
Petek, 1. novembra — MED D V EMA OGNJEMA, TELOVADBA, PLANINSKO — ORIENTACIJSKI POHOD, SAH Sobota, 2. nov. - ODBOJKA
Nedelja, 3. nov. — ATLETIKA, GIMKANA, KOŠARKA Ponedeljek, 4. nov. — KOSAR iA, ODBOJKA, ZAKLJUČEK TEDNA IN NAGRAJEVANJE
ka Drasiča), so si osvojili samo prvi set. In še tega z veliko muko ir. tudi s pomočjo sodnika. V drugem setu pa je sodnik ponovil napake, tokrat v škodo gasilcev, a tudi brez teh bi borovci zmagali, kot
so zmagali v zadnjem nizu. Njihova tehnika je bila boljša, njihova borbenost brez meje, da ne govorimo o želji, ki so jo dolgo zasledovali. Končno so dosegli cilj. In za zaključek vesel večer ob kozarcu (za igralce samo Coca cola) pri «Jadranu».
V nedeljo bodo dekleta vrnila obisk goriški AGI, 27. t. m. pa z avtobusom v Pordenone, kjer bodo finalne borbe. Z udeležbo moške in tudi ženske šestorke Bora. * * 3 4 * 6 7
iiiiimiiiiiiiiniimmim m n immillimi n hi tiiMiiiiiiiiiiitiiviiiJiimmiiiiiimmiiiMmiiiriiiimiiiiMiiiiiiiiiit
ZA LETOŠNJO SMUČARSKO SEZONO
Pester spored nastopov na snegu
BERN, 17. — Mednarodna smučarska zveza je danes objavila razpored tekmovanj, ki bodo v letošnji sezoni. Dokončni spored bo FIS objavila v novembru. Do danes so določena naslednja tekmo-
vanja:
ALPSKE PANOGE Decembra
12.-15. Kriterium prvega snega v Val d’Isere (Fr.)
Januarja
2.	-3. Za ženski pokal v Oberstau-
fenu (Nem.)
5.-6. Adelboden (Sv.)
5.	-6. Slalom in veleslalom v Hin-
delangu (Nem.)
7.-10.2ensko tekmovanje v Grin-delwaldu (Sv.)
11.-12. Lauberhorn (Sv.)
10.	-12. Velika nagrada Morzine (Fr.) 15.-16. Za srebrno vazo v Badgastei-
nu (Nem.)
17.	-19. Hahnenkamm KitzbUhel (Av.)
18.	-19. Pokal Ilio Colli - Cortina (It.) 18.-19. Trofeja du Mont Lachaux
Crans, Montana (Sv.)
22.	-24. «3 Tre», Madonna di Campi-
glio (It.)
23.	-25. Zenski nastopi v Saint Ger-
vaisu (Fr.)
24.	-26. Coupé Emile Allais, Megeve
(Fr.)
22.-26. Memorial Toni Mark, Saal-bah . Zeli am See (Av.)
25.	-26. VN de Morgins (Sv.)
29.-9.2. Zimske olimpijske igre v
Innsbrucku
Februar
11.	-17. Zimske univerzitetne igre,
Spindlermuhle
14.-16. Alberg - Kandahar, Garmisch (Nem.)
22.-23. Pokal «Tre funivie», Sestriere (It.)
22.-23. VN Sportinia (It.)
22.-23. Pokal Bruschik, Mitterbach (Nem.)
25.-1.3. Mednarodno vojaško prvenstvo, Are (Norv.)
25.-1.3. Pokal Grischa, Davos - Len-zerhelbe (Sv.)
27.	-29. Velika nagrada Chamonixa
(Fr.)
28.	-1.3. Kranjska gora (Jug.)
28.	-1.3. Pokal Foemina, Abetone (It.)
29.	-1.3. Kandahar - Mont Tremblant,
Quebec (Kan.)
Marec
3.	-4. Peteroboj za obmejne straže
6.	-7. Oberwiesenthal (Av.)
11.	-12. La Clusaz (Fr.)
12.	-15. Visoke Tatre (CSSR)
13.	-15. Nevacerrada (Sp.)
13.-15. VN Maurianne - La Tuossui-re (Fr.)
13.-15 Derby Gonergrata, Zermatt (Sv.)
13.-15. Hollmenkollen - Kandahar. Oslo (Norv.)
13.	-15. Stove (ZDA)
14.	-15. Za nemški pokal, Lenggries
(Nem.)
17.-19. Memorial Marusarz, Zakopa-
ne (Polj.)
20.-22. Tre cime, Arosa (Sv.)
20.-22. Are (Norv.)
20.-22. VN Meribel Les Allues (Fr.)
20.	-22. Etna (It.)
21.	-22. Kleinwassertal (Av.)
27.	-29. Hemsedal (Norv.)
28.	-30. Kuusamo (Fin.)
29.	-31. Pokal Aleka, Sofija (Bolg.)
29.-30. III. VN Innsbrucka (Av.)
30 .-5.4. Teden v Valseu (Sv.)
April
3.	-4. Zlati pokal Cervinie (It.) 11.-12. Memorial Linher, Cuers (Av.)
NORDIJSKE PANOGE December
26.-27. Smučarski skoki v St. Moritzu in Davosu (Sv.)
29.-6.1. Avstrijsko - nemški teden smučarskih skokov
Januar
4.	-5. Smučarski teki v Mojstrani
(Jug.)
6. Skoki v Ljubljani (Jug.)
4.-12. Skoki v ČSSR
18.	-19. Teki v Le Brassus (Sv.)
19.	Skoki v Cortini (It.)
29.-9.2. Zimske olimpijske igre V
Innsbrucku (Av.)
Februar
2.	Skoki v St. Moritzu (Sv.)
11.	-17. Univerzitetne igre, Špindler-
muehle
14.	-16. Skoki v Oberstdorfu (Nem.) 23. Skoki v Langenbrucku (Sv.)
22.	-1.3. Mednarodno vojaško prven-
stvo v Oestersundu 28.-1.3. Igre Miysame, Sapporo (Japonska)
28.	-2.3. Teki v Haračevu (ČSSR)
29.	-1.3. Igre Puijo, Kuopio
29.1.3. Pokal Kurikkala - Morbier (Fr.)
Marec
1. Pokal Kongsberg, Chamonix (Fr.)
3.	-4. Peteroboj za obmejne straže,
Megeve (Sv.)
6.	-8. Tekmovanje v Lahtiju (Fin.)
7.	-8. Pokal Berauer, Wormenstei-
nach (Nem.)
12.	-15. Teki v Holmenkollenu, Oslo
(Norv.)
15.	Smučarski poleti v Planici (Jug.)
21.-22 Memorial Marusarz, ZakopB-ne (Polj.)
21.	-22. Igre Ounasvaare, Rovanieml
(Fin.)
22.	Skoki v Feldbergu 28.-30. Igre Ruke, Kuusamo 29.30. Igre d’Alatomia
29 Skoki v Oberwiesenthalu
30.	Memorial Aleko, Sofia (Bolg.) April
3.-5. Švedske igre v Kirunl
Agatha Christie: DESET
ZAMORČKOV ŠLO JE
11.
■ ■■
navadno in važno dejstvo.»
Pogledal je naokoli In rekel:
«Mislim da je zdaj že čas, da zberemo vse podatke. Najbolje bo, da vsak izmed nas pove vse, kar ve o lastniku
te niše.»
Ustavi) se Je za nekaj časa in nato Je nadaljeval:
«Mi vsi smo njegovi gostje. Mislim, da bo zelo koristno, če vsakdo izmed nas pove, kako je prišlo do tega.»
Nekaj trenutkov je vladala v sobi popolna tišina, nato je spregovorila Emilija Brent z odločnim glasom.
«Vsa ta zadeva Je zelo čudna. Prejela sem pismo s podpisom, ki ga je bilo težko razbrati. Oseba, ki mi je pisala to pismo, trdi, da je tista gospa, ki sem se spoznala z njo pred dvema ali tremi leti. Zdelo se mi je, da je podpisano ime Ogden ali Oliver. Poznam neko gospo Oliver in tudi neko gospodično Ogden, nikoli pa še nisem srečala nikogar, ki bi se imenoval Owen.»
Gcspod sodnik Wargrave je rekel:
«Ali imate še to pismo, gospodična Brent?»
«Da, zgoraj. Takoj grem ponj.»
Sla je iz sobe in se vrnila čez dobro minuto s pismom . Sodnik ga Je prebral in rekel:
«Sedaj mi postaja že bolj jasno... Gospodična Claythorne?»
Vera je povedala, kako so jo najeli za tajnico.
Nato je prišla vrsta na Marstona.
«Moj stari znanec Badger Berkeley mi Je telegrafiral. To me je nekoliko prenesetilo, ker sem bil prepričan, da je Badger na Norveškem. Povabil me je, naj. pridem sem.»
Wargrave Je prikimal. Nato je rekel:
«Doktor Armstrong?»
«Mene so povabili kot zdravnika.»
«Razumen. Prej sploh niste poznali te družine?»
«Ne. V pismu so omenili tudi nekega mojega kolega.»
«Da bi se zdelo verjetneje,» je pripomnil sodnik. «No. In ta kolega Je bil seveda trenutno tako daleč, da niste mogli stopiti z njim v stik.»
«Da... tako je.»
Tedaj se Je nenadoma oglasil Lombard, ki je ves čas strmel v Blora:
«Pravkar sem se nečesa domislil —»
Sodnik je dvignil roko ln rekel:
«Potrpite malo —»
«Toda Jaz —»
«Pojdimo lepo po vrsti, gospod Lombard. Sedaj Iščemo vzroke, ki so nas dovedli do tega, da smo danes tukaj zbrani. General Macarthur?»
General sl Je pogladil Drke 'i dejal s tihim glasom: «Prejel sem pismo — podpisan je bil ta Owen — omenil je, da pride sem tudi nekaj mojih starih znancev — oprostim na’ da me vabi kar z navadnim pismom. Pismo sem žal vrgel proč.»
Wargrave Je rekel: «Gospod Lombard?»
Lombard je nekaj živahno razmišljal. AH naj vse odkrito pove, ali ne? Nazadnje se je odločil
«Podobno Je bilo z menoj,» je rekel. «Prejel sem povabilo s pripombo, da pride tudi nekaj skupnih prijateljev — in tako sem nasedel. Pismo sem raztrgal »
Gospod sodnik Wargrave je oDmil zdaj svojo pozornost na Blora. Rekel je z glasom, ki je bil kar nevarno vljuden: «Danes smo doživeli nekaj zelo vznemirljivega. Tuj glas — iz gramofona — nas Je nagovoril vse po imenu in izrekel nekaj j anni h obtožb proti nam. S temi obtožbami se bomo
takoj začeli baviti. V tem trenutku pa me zanima nekaj manj važnega. Med drugimi imeni je izrekel glas tudi ime Viljem Henrik Blore. Toda, kolikor je nam znano, se nihče izmed nas ne imenuje Blore. Imena Davis glas sploh ni omenil. Ali nam lahko to pojasnite, gospod Davis?»
«že vidim, da moram z resnico na dan,» je rekel Blore s čemernim glasom. «Mislim, da bo najbolje, če priznam, da se ne imenujem Davis.»
«Vi ste torej Viljem Henrik Blore?»
«Da, tako je.»
«Nekaj bi rad pripomnil,» je rekel Lombard. «Vi niste tu samo pod lažnim imenom, temveč ste še povrhu velik lažnivec, kakor sem opazil nocoj. Trdili ste, da ste prišli iz Natala v Južni Afriki. Južno Afriko in Natal zelo dobro poznam in prisegel bi, da še nikoli niste bili tam.»
Pogledi vseh prisotnih so bili uprti v Blora. Pogledi, polni jeze in sumničenja. Anton Marston je stopil k njemu in stisnil pesti.
«No, lopov,» je rekel, «na dan s pojasnili, če jih Je kaj.»
«Popolnoma napačno mnenje imate o meni, gospodje,» je rekel Blore. «Moji papirji so v redu in vam jih lahko pokažem. Prej nekoč sem bil v policijski službi, zdaj pa vo dim detektivsko agencijo v Plymouthu. Na ta otok sem ri-šel, ker so me najeli.»
«Kdo vas je najel?» je vprašal gospod sodnik Wargrave.
«Ta Owen. Pismu je priložil ček na lepo vsoto denarja za stroške in mi dal navodila, kaj naj delam tu. Pridružil naj bi se povabljeni družbi in se delal, kakor da sem navaden gost. Dobil sem spisek vseh vaših imen in bi moral paziti na vas.»
«Ali Je navedel kak vzrok?»
«Da, nakit gospe Owenove.» Je rekel Blore s trpkim glasom. «Gospa Owen — ne verjamem, da obstaja kje kaka oseba s tem imenom.»
Gospod sodnik Wargrave je zadovoljno prikimal in rekel:
«Mislim, da so vaši zaključki pravilni. Ulick Norman Owenl V pismu gospodične Brentove je priimek v podpisu
nečitljiv, krstni imeni pa sta dovolj razločno napisani — Una Nancy — v obeh slučajih gre, kakor vidite, za isti začetnici. Ulick Norman Owen — Una Nancy Owen — to se pravi U. N. Owen Z malo domišljije lahko preberemo kar po angleško UNKNOWN — to pomeni: nepoznan!»
«Toda to je fantastično — blazno!» je vzkliknila Vera.
Sodnik je prijazno pokimal. Rekel je:
«Da, da — in prepričan sem, da nas je sem povabil blaznež — najbrž nevaren norec z morilskimi nagnjenji.»
ČETRTO POGLAVJE
i.
Nekaj trenutkov so vsi molčali, osupli in prepadeni. Potem je spet spregovoril sodnik s svojim jasnim glasom.
«Preidimo k naslednji točki našg preiskave! Prej pa dovolite, da povem tudi jaz, kar vem o tej zadevi.»
Potegnil je iz žepa pismo in ga vrgel na mizo.
«To pismo naj bi mi pisala moja prijateljica, lady Konstanca Culmington. Videl je nisem že več let. Odpotovala J* namreč nekam daleč na vzhod Njena pisma so bila vedno tako nejasna kakor '•He nismo / katerem me prosi, naj pridem ; njej na ta otok, pri tem pa govori o gostiteljih kar se da na splošno. Kakor vidite, gre tudi v tem primeru za isti postopek. Na podlagi vsega tega pridemo do zanimivega zaključka Kdorkoli nas je že zvabil sem, je gotovo vedel. ali pa se je potrudil, da je izvedel mnogo stvari o nas vseh Ta človek, naj bo že kdorkoli, ve, da sem v prijateljskih odnosih z lady Konstanco in pozna njen način pisanja pisem. Marsikaj mu je znanega o kolegih doktorja Armstronga in o tem, kje so sedaj. Potem ve, kakšen vzdevek so dali prijatelju gospoda Marstona ln kakšne brzojavke pošilja. Znano mu je tudi, kje je bila gospodična Brent pred dvema letoma na počitnicah in kakšne ljudi je tam spoznala. Vse mu je znano o starih znancih generala Macarthurja.»
t Nadaljevanje sledi)
Ulti-DN181 VCh TRST - UL MONTECOHl b U TELEFON Wi-xil» IN 94 «3» - Poštni predal 55» - POliRUZNUiš (iOKIC.A: Ulica S Pellico lil T«!	- UPRAVA:	TRSI - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Tel St 47 338	- NAROČNINA: mesena 65 ln - Vnaprej: Četrt-
letna 1800 Ur * polletna 8500 Ur, celoletna «400 lir - SFRJ: v tednu 20 dni, mesečno 420 din - Nedeljska, possmezna 40 din letno 1920 din, polletno »60 din Četrtletno 480 din - Poétni tekoči raCun: Založništvo tri iškega tisk Trst 11 5374 - Za SFRJ: ADII. DZS, Ljubljana, «tari trn ét’ev s I nadstroDle tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 60014 603-86 - OUI.ASI: t^-ne oglasov Za vsak mm * širini enega stolpca: trgovski 130, flnančno-upravni 200, osmrtnice 150 Ur — Mali oglasi 40 lir beseda. — Vsi oglu,s- se naročale pri upravL -Stari trgatev. J 1 naostropje,	Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tlaka. Trat