irikrainaierUn: tr ioreK,četrleIcf soboto.
Ihrečtimes 7:ues daij,7)mrjAajt/
GLASILO SLOVIHRIGA KATOLIŠKEGA DELAVSTV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO $TEV. (No.)	■ I ^
CHICAGO, ILL., TOREK, 31. JULIJA — TUESDAY, JULY, 31, 1923.
LETO (VOL.) JK,
Jugoslavija pred krahom.
AMERIŠKE VESTI.
BALKANSKA BANKA V BEOGRADU PROPADLA. — DENARNO KRIZO SO BAJE POVZROČILI HRVATJE, TAKO JIH DOLŽI BEOGRAJSKO POROČILO. — DRŽAVA SE NAHAJA PRED VELIKIMI PREOBRATI. — PASIČEVA VLADA KRIVA VSEGA.
Beograd. — Zadnji petek je propadel največji denarni zavod, ki ga je imela Jugoslavija pod imenom Balkanska banka. Vzrok bankrupcije se navaja špekulacijo s tujezemsko valuto.
Kot omenja poročilo, je banka šla na boben z velikansko odgovornostjo približno z 18 milijoni švicarskih frankov, kar bi v a-meriški valuti bilo nekako $3.-600,000.00. Ta denar je povečini pripadal drugim denarnim zavo= dom v deželi, ki so bili v zvezi z Balkansko banko, špekulacijo so vršili v glavnem s čeki na New York. Zadnje čase so pričeli špekulirati z švicarskimi franki in so bili vspešni toliko časa, pravi poročilo, dokler niso neke Štiri hrvatske banke orijentirale zgolj iz političnega stališča proti vladi svojo ost, ter so mobilizirale same kolikor največ mogoče tujezemskega denarja, ter so tako povzročile krizo v denarnem zavodu v Balkanski banki, ki je bila glavni kreditni vir za sedanjo vlado.
Tako tudi baje sama vlada v Beogradu dolži Hrvate, da so
ROPARJI UMORILI POLICAJA Y LA GRANGE.
Policija naročila krvne pse za zasledovanje roparjev. — Zločin se je izvršil, ko je policaj zalotil roparje na delu.
Chicago*. — Nekako ob 4. uri v nedeljo zjutraj je mestni policaj Bvron L. Porter zalotil več roparjev, ki so ravno vršili svoi posel v prestorih neke krojaške čistilnice v La Grange. Kot stražnik je mislil nastopiti in roparje pregnati. Poklical je na pomoč policijskega sarženta Sulli-vana. A predno je nastopil je padel od nekega roparja, ki je stal zunaj na straži in zadel policaja Porterja tako usedopelno, da je na mestu izdihnil. Saržent Sullivan je sicer pričel streljati, a ni zadel nobenega. Ostali roparji so hitro zbežali in se odpeljali z autojem predno je dospela na pomoč ostala policija iz
mestp I a Grange krivi te krize. Vlada je pri tem^ . ^ , .. , *	,
Avtomobil, v katerem so se od-
slučaju prvič pripoznala, da Hrvatje zedinjeni s Slovenci tvorijo resen blok, ki grozi skupni državni tvorbi.
Vlada baje namerava s silo za-treti vse odporne revolucionarne gibanja, tako se poroča direktno iz Beograda. Hrvatje s Slovenci so baje enako močni proti Srbom, če niso še močnejši pravi poročilo. Celo gibanje vodi jako spretno znani radikalni agrarec Radič, kateri kakor pravi poročilo ima tesne politične zveze s Slovenci. Bosanci in Mahomedanci, ki tudi agitirajo za popolno neodvisno autono-mijo. Mahomedanci pravijo, da se celo zavzemajo, da bi prišli nazaj pod Turčijo in da v ta namen že vodijo politične spletke.
Jugoslovanska država se na-haia pred največjim krahom v celi zgodovini svojega obstanka. Hrvatje in Slovenci so te dni pokazali, da se ne bodo uklonili šovinističnemu Pašiču, ki s svojo trdovratnostjo do Hrvatov in Slovencev peha državni obstoi v skrajno -nevarnost — znabiti v propad. Po dosedanji politiki Hrvatov in Slovencev se lahko spozna, da so slednja naroda storila vse. da bi se ohranilo narodno edinstvo troimene-ga naroda. Kot enakopravni bratje so pripravljeni delovati skupno, ne pa kot sužnji in hlapci veleserbijancev.
Pašič ubira pot pruskega lisjaka Bismarka. Ne zaveda se pa, da je svet "dandanes demokrati-**ran, da nismo več v suženjski dohi, kakoršna je bila za časa železnega Bismarka.. Svet ki ie ^nes že temeljito demokratizi-hoče še več demokraciie in slcraino nespametno ie misliti to, da se bodo dali Hrvatje in Slovenci, ki nadkriljujeio Srbe z velikimi procenti s svojo kulturo absorbirati velesrbijanstvu, s katerim je prežet stari Pašič v i Beogradu. Da, država jadra proti strminam in vsak čas zna počiti in vsa dosedanja stavba, ki jo je gradilo za pravo demokratično Jugoslavijo zna zdrseti v propad. Ta greh. ako pri-
peljali je bil ukraden nekemu fo-tografistu iz La Grange in je i-mel prenarejeno številko.
Policijski načelnik je naročil iz Monmouth, 111. krvne zasledovalne pse, s katerimi bodo zasledovali roparje.
-o-
I. W. W. AGITIRAJO Z RE-VOLVARJI.
Omaha, Nebr. — Wilev W. Jones železniški zavirač je v soboto pripovedoval zanimiv slučaj, na katerega je naletel na svoji poti iz Gretna, Nebr. v O-maho. Na tovornem vozu. v katerega sta se brezplačno vkrcala dva nepoznanca sta prijela njega, da mora postati član zloglasne organizacije I. W. \V. Ta se je branil in zgovarjal, da v tako razvpito radikalno organizacijo ne pristopi. Slednja sta mu nastavila na prsa samokres in silila, da mora pristopiti in plačati članarino. Jones je njima samokres odbil in naglo potegnil svojega in začelo se je med njimi streljanje. Radikalca sta pobegnila, zavirač Jones je lahko obstreljen in je odšel za par dni v bolnišnico.
lesrbijance, ki hočejo biti sami vse. a svojim bratom Hrvatom in Slovencem ne privoščijo tiste enakopravnosti, kakor jo hočejo sami vživati.
Pašič kot starega diplomata bi že bila morala srečati pamet, da ako po skoro petih letih se Hrvatje in Slovenci, kateri so bili najbolj navdušen? za pravo jugoslovansko Jugoslavijo, se ne dajo kar tako absorbirati, da je treba ubrati drugo pot, ki bo bolj koristna za državo. A Pašič je naj prvo samo Srb, zatem Vele-srbijanec. ki hoče napraviti iz Jugoslavije le Veliko Srbijo, a s to politiko pa odkrito povedano Velesrbijanec Pašič teše rake v za malo Jugoslavijo, ki je še le začela živeti in bi rada živela, a taki elementi kot je Pašič. ji iz-srkavajo najboljše življenske sile s svojo šovinistično politiko. Jugoslavija je država, ki bi rada živela, a lastni državniki ji
to tega, bo padel pa'na Ve- kopljejo prerani grob!
—	"Tretje stranke se ni bati," tako izjavlja senator La Follette, ako bodo republikanci in demokrati postavili priljubljene zmerne kandidate. Bati se je pa, ako bodo republikanci postavili za kandidata kakega reakcijonarja.
—	Mr. William J. Burns načelnik detektivskega departmen-ta v Washingtonu izjavlja, da so vesti, ki se jih je razneslo pred dobrim mesecom, da se namerava izvršiti napad na Hardingovo in sodnika Daughertyevo življenje neresnične. Temeljita preiskava je dokazala, da je vse le izmišljotina.
—	Na "County Fairu" okraja Lfike, ki se bo vršil prve dni v septembru v mestu Libertyville, 111. bodo govorili kot se poroča Guverner Small, senator La Follette in večm kandidat Bryan. Vsak izmed govornikov bo govoril v prilog njih političnih strank.
—	V New Yorku imajo kot se poroča najstarejšega uradnika v celi uniji. Neki John H. Voorhis ki je že 94 le tstar, a kljub svoji starosti drži urad načelnika mestnega odbora za volišča v New-yorškem mestu. Svojo službo o-pravlja še vedno vestno in točno.
—	Iz Seattle, Wash, poročajo, da je torpedni rušilec, ki je šel na pomožno spremstvo naproti predsednikovi ladiji, ki pelje nazaj Hardinga iz Alaske se zadel ob transportni parnik Henderson, na kateri se vozi predsednik. Vendar na nobenemu ni povzročene kake poškodbe.
—	Iz El Paso, Tex. se poroča, da so mehikanski banditi blizu Tularosa, N. Mex. umorili ameriškega rančmana Mr. Newma-na. Najprvo so zahtevali za njega odkupnino in ker nihče ni odkupnine - poslal, so ga umorili. Kake korake bo podvzela za ta slučaj naša vlada, še ni znano.
—	V- Tamms, 111. je hotela množica linčati dva kaznjenca, ki sta obdolžena, da sta napadla neko mlado dekle. Da so jih za-mogli odpeljati iz lokalne v o-krajno ječo, je mogel šerif poklicati vojaštvo na pomoč, sicer bi se bile cfogodile posledice.
—	Zadnji petek je odpeljal iz Chicago po progi Chicago Great Western prvi vlak, ki ga goni propelar. Propelar pa drvi gaso-^in in producira silno moč za 225 [konj. Vlak vozi do 80 milj na uro. Odpeljal je v mesto Oel-wein, Ia.
—	Časnike so radi naraščajoče draginje^ pričeli skoro povsod dražiti. V St. Louis sta se te dni podražila dva tamkajšna dnevnika. "The Post Dispatch" in "Globe Democrat" bosta odslej stala ob nedeljah ne več 5c. ampak ioc.
—	Iz Cardihgtona, Pa. poročajo, da je zadnio soboto nastala velika eksplozija v tovarni U. S. Fires Works Mfgr. pri čemer je zgubil življenje neki mladi fant, in trije delavci so jako nevarno poškodovani.
—	Senator Hiram Johnson iz Kalifornije, ki se je te dni vrniV iz Evrope, bo ostal par tednov po vzhodnih državah, kjer bo i-mel več političnih govorov proti vsakemu vmešavanju v evropej-ske zadeve od strani Amerike.
—- Western Telegraph Co. bo v kratkem pričela pokladati zasebni kabel do Italije. To zadevni načrti so že v rokah najizurje-nejsih inženirjev.
Glavni ideali dandanašnjih po-litikarjev je dolar. Iz ljubezni do tega se žrtvujejo in trudijo.
LA FOLLETTE IMENUJE HARDINGA REAKCIJONARJA.
Washington, D. C. — Senator La Follette je danes v svojem govoru se izrazil, da se je Har-dingova administracija skazala docela reakcijonarna. Značilno je zlasti to, da kaj takega izraža republikanski senator sam.
JUGOSLOVANSKE NOVICE
VLADA GROZI Z INTER - VENCIJO Y PREMO-GARSKI SPOR.
Zastopniki lastnikov antrancit-nega premogarskega polja zapustili konferenco. — Stavka se najbrže prične 1. septembra.
Washington, D. C. — Med lastniki polja trdega premoga in premogarji se vodi že dalj časa oster boj za končno preuredbo delovnega sistema na tem polju. Premogarji enostavno zahtevajo takojšno preuredbo glede zaprtih delavnic in vpostavitev tnkozva-nega "check-off" — odtegoval-nega sistema v vseh antracitnih premogorovih. Konferenca, ki je bila sklicana v ta namen v Atlantic City, N. J. se j? razbila, ker zastopniki lastnikov antra-citnega polja ne soglašajo s predlogi organiziranih premogar-jev. Lastniki nasprotujejo pa tudi v glavnem mezdnim propozi-jam zastopnikov organiziranih premogarjev. Mezdni predlogi so baje največ povzročili, da se je konferenca razbila.
Ako ne pride do kakega končnega sporazuma, ali ako ne bo pritisnila vlada vmes, tedaj zna nastati stavka in nova kriza je neizogibna v tem slučaju. Vlada sicer grozi, da bo posegla v konflikt in da bo pritisnila s svoiim vplivom na obe stranke, da na-rede spravo v splošno zadovolj-nost. Seveda vprašanje pa še vedno pride v koliko je vlada pripravljena poseči vmes. Pri zadnji stavki lansko leto je vl^-da tudi vedno govorila, a dejansko ni storila ničesar. Pri besedah bo najbrže ostala tudi to pot. Delavci, ki se borijo za svoje pravice bodo pa kot po navadi prepuščeni sami svoji usodi.
Mezdna pogodba antracitnih premogarjev poteče 1. septembra t. 1. Določiti je treba novo. a tej se umikajo lastniki. Lastniki seveda kajpada,v; kakor to vedno znajo zvračajo krivdo, da se je konferenca razbila na pre-mogarje. Ti so pač navajeni zavijati resnico proti delavstvu. A tudi delavci imajo izborne zagovornike. Predsednik združenih -premogarjev John L. Lewis je krepko odgovoril na zavijanja lastnikov. Povedal je, da premogarji na polju mehkega premoga imajo check-off sistem in drugo že do 25 let, kar se pa pre-mogarjem na trdem premogu krati.
Kot pokazuje dosedanji razvoj tega vprašanja se prava pogajanja še niso pričela. Obe stranki vstrajati na svojem stališču in nobenega znamenja ni, za kak kompromis.
—-o-
NAJVEČJI POMORSKI ZRAKOPLOV NA PRVEM POLETU.
London. — Anglija je zadnje čase podvojila izdelovanje zrakoplovov. Zadnji teden je bil do£otovljen največji pomorski zrakoplov na svetu. Nosi 7 o-seb in ima tri strojne -puške. Vozi s hitrostjo 110 milj na uro. Prvi polet je naredil okoli otoka Grain. Krstili so ga za "Fai-rey Britania."
200 milijonov v zlatu novega državnega dolga.
Dr. Dragoljub Novakovič, ki se je udeležil kot zastopnik naše državne konference v Inomo-stu, kjer so sklepali o razdelitvi predvojnih dolgov bivše monarhije na nasledstvene države, je izjavil po poročilu belgrajske "Pravde," da bo prevzela naša država od teh dolgov 200 milijonov v zlatu. Ta sklep konference v Inomostu mora še odobriti ministrski svet.
EKSPLOZIJA V RUDNIKU UBILA 21 RUDARJEV.
Sheffield, Anglija. — Brzojavno poročilo naznanja, da se j€ pripetila v tukajšnem Maltb/ j rudniku strašna eksplozija v soboto jutro, ki je povzročila smrt 21. rudarjem v bližini.
-o-
Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani.
Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani hoče Št. Jerneju prizadeti zopet hud udarec. Upeljati hoče s prihodnjim mesecem samo trikratno poštno vozno zvezo s Kostanjevico. Pred vojno med vojno in še po vojni smo i-meli redno poštno zvezo s Krškim in Novim mestom najmanj dvakrat na dan. Sedaj, ko so se poštne pristojbine tako zelo zvišale in je poštna uprava v Sloveniji aktivna, naj pa trpijo tako obljudeni kraji kakor je Št. Jernej z okolico, Udarjeni bi bili s tem občini Št. Jernej in Ore-hovica z nad 6000 prebivalci. V tem okolišu je en župni urad. dva občinska urada, tri šole, žandar-merijska postaja, oddelek finančne kontrole in številno obrtnikov. Ali misli poštna direkcija iz naših lepih slovenskih krajev napraviti drugo Macedonijo? Ali misli poštna uprava, da je tu ljudstvo radi pošte ali pošta radi ljudstva?
NEMČIJA Y VELIKIH FINANČNIH STISKAH.
Novi tržaški škof.
Za novega tržaškega škofa je rimski papež imenoval dona L. Fogarja iz Gorice.
Gibanje ljudstva v Mariboru in okolici.
V prvih šestih mesecih tega leta je bilo rojenih 479 otrok, u-mrlo pa je 396 oseb in sicer je bilo v tem času rojenih v stolni župniji 43 moških in 36 ženskih otrok, umrlo je pa 29 moških in 31 ženskih; porok je bilo 55; v slovenski župiji je bilo rojenih 64 moških in 54 ženskih otrok, umrlo je pa 59 moških in 41 ženskih oseb in poročilo se je 98. parov; v magdalenski župniji, kateri pripada tudi bolnica in pet občin, se je rodilo 157 moških, 125 ženskih; umrlo je 138 moških in 98 ženskih oseb; porok je bilo sklenjenih 66. — Gibanje je bilo precej ugodno, ker letos se je rodilo več moških otrok nego ženskih, ravno tako, kakor lansko leto; porok je bilo samo 219 zato, ker obstoja še vidno pomanjkanje stanovanj.
-o-
Za rektorja na zagrebški umetnostni akademiji za leti 1923.—24. in 1924.— 25. je bil zopet izvoljen Ivan Me-štrovič, za prorektorja pa dr. 3ranimir Šenoa.
-o-
Škoda po toči.
Po podatkih, ki jih je dobilo ministrstvo za poljedelstvo iz raznih krajev države, znaša škoda vsled toče okoli 300 milijonov dinarjev. Najbolj so prizadeti neki kraji v Srbiji, potem v Vojvodini in v Sloveniji.
—o-
Odvedeni otrok.
Ivana Kapelj, 38 let stara, srednje postave, kostanjevih las. zagorelega obraza je odpeljala iz Stražišča pri Kranju brez očetovega dovoljenja 12-letno Olgo Kovačič in odnesla dve, 800 K. vredni rjuhi.
Denar skoro brez vrednosti. —-
— Tujezemski uvozniki prenehali z uvozom živil vsled ničvrednosti 1	marke.
Berolin. — Nemška marka je skoro popolnoma na tleh. Za en ameriški dolar se danes lahko postane nemški milijonar. Marke se tiskajo noč in dan, katere proizvaja na stotine vladnih ia j drugih tiskarn. Ničvredne mar« |ke se prevaža kot listje po Be-rolinu in drugih mestih.
Najhujše za narod zlasti po mestih je to, ker so zadnje čase danski farmarji prenehali uvažati v Nemčijo žito vsled ničvrednosti nemške marke. Po mestih preti lakota in demonstranti napadajo trgovine in razna skladišča. Izgredi se z vsakim dnem večajo, in bati se je v par prihodnjih dneh splošne vstaje, ker ljudstvo je silno nezadovoljno. Socijalisti napadajo sedanjo Cuno-jevo vlado in zahtevajo njegove rezignacije v listih in z raznimi letaki.
Industrijalski magnat Thysseri je te dni poslal v Washington posebni apel, da naj bi Amerika poslala v Nemčijo zadostne množine žita> da se narod otme lakote, ki preti z vso resnostjo. Kaj bo v tem oziru odgovoril Washington se za enkrat ne ve
Predsednik nemške republiki Herr Ebert je v soboto priznal da je to finančno stisko povzro čila Francija, ki je Nemčiji vzela s svojo okupacijo srce nemške industrije.
Obenem se poroča, da so nemški farmarji sklenili obdržati ves živež doma, ker za marke ga nočejo prodati, ker so vsak da^ manj vredne. Vse kaže, da je fw nančni in državni polom v Nemčiji neizogiben.
V okupiranem ozemlju so zadnje dni Francozi prepovedali vse javne shode in francoske posadke so dobile zadnje dni ojače-nja. To baje iz vzroka, ker se boje neredov radi došlih agitatorjev, odkar je blokada odstranjena v Porurju.
-o-
Zapuščine v dobrodelne namene izvirajo večkrat iz sovraštva do sorodnikov, kakor pa iz usmiljenja do ubožcev.
DENARNE POSILJATYE.
Včerajfcie ceno so bile jngoaloraS« ikim dinarjem:
100 — Din........$ 1.40
500 — Din........ $ 6.10 i
1000 — Din........ $11.80 j
2500 — Din. ....... $29.50
5000 — Din........ $59.00
Za italijanske Ure:
50 — Lir ........ $ 2.75
100 — Lir ........ $ 5.25
500 — Lir ........ $24.00
1000 — Lir ........ $47.00
Pri večjih svotah, lci presegajo M tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo ie p*» sebni popust. Predno pošljete denaf area drage tvrdke se spomnite nM naše podjetje, ki bo Vam poslalo Val denar ▼ stari kraj ceneje in hi trejo* kakor kje drugje« Naše cene so no najnižje!
Vse pošiljatre naslavljajte na! BANČNI ODDELEK EDINOf z«49 W. sand, Bt, Chicago, t
EDINOST
(UNITY.)
Iihija vsak torek, Četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday.
PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
s>40 West sand Street, CHICAGO, ILL. __Telephone; Canal 0098.__
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
HAROCNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3-<x>
"	Za Združene Države za pol leta................................$x-50
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ....	$3-50
"	Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ....	$1.75
2UBSCRIBTION: For United States per year ............................$300
"	For United States for half year........................$1.50
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3-S<>
** _Chicago, Canada and Europe for half year..	$1.75
»TEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE __PLAČAN LIST._
Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879.
Protislovanska politika.
Lozanski mir je podpisan in komedija bližnjega vzhoda je končana. Niti Versaillski mir se ni vlekel toliko časa kot Lozanski.
Po grškem porazu v Mali Aziji je krvoloku Turku narast-la korajža. S puško je hotel nameriti celo na Angleža in Francoza. A slednja zvita kot lisjaka, sta se Turku lepo namuzala, češ: kaj se bomo tepli pojdimo rajši v Lozano in se bomo pogovorili. Turku je tu na novo zrastla korajža, videč, da se ga boje, je prišel v Lozano kot sitna kupčevalka, in dolgo časa ničesar kupil, a samo izbiral- Hotel je imeti vse in sedaj tudi sko-ro dobil vse.
\ Ko je Rusija pozimi šepetala Turčiji na uho, naj ne vrjame angleškim in francoskim obljubam, so zavezniki grozili z vojno. Enkrat je porožljal s sabljo Anglež, drugič Francoz. A vse to navidezno, da bi ostrašili Turke, da bi pristali na njih zahteve.
A Turki se niso udali. Vsaki pot so bolj odločno nastopili, dobro vedoč, da zavezniki jim sploh nimajo kaj vzeti. Turčija se je pričela nagibati na stran Rusije in zavezniki so se pričeli bati. Prvič ruska trgovina, ki jo zdaj še vse bojkotira bi dobila ugodna tla v Turčiji in na vsem bližnjem vzhodu. Zavezniki so to uvideli in so začeli na konferenci popuščati in popustili so jim skoro prav toliko, kolikor so Turki zahtevali od njih.
Popustili so jim vse iz strahu pred slovansko državo. Ta je njim nevarna. Naj rajši dobi vse krvoločni Turek, samo da se Slovana omeji, da se njega izolira.
Lozanski mir ima v glavnem obrnjen svojo politično ost proti Rusiji. Turčijo so zadovoljili samo iz tega stališča in nobenega drugega.
Anglež in Francoz bosta sedaj svoj operacijski nož nastavila na Rusijo. S tem, da sta se znebila nadležne Turčije bosta imela proste roke proti slovanski državi. Anglijo in Francijo ničesar bolj ne boli, kakor to, da se Rusija počasi a sigurno koplje iz nesreče, v katero jo je pahnila nesrečna revolucija. Obe vidite, da slovanski velikan vstaja, in da se bo v bližnji bodočnosti otresel sedanjih židovskih krvosesov. Postal bo samostojen. Ruske žitnice se bodo zopet napolnile. Njeno naravno bogastvo se bo odprlo in bodočnost in ruski vpliv bosta potegnila na sebe kot magnet vso centralno Evropo in vzhod. Te bodočnosti se pa Anglež in Francoz neizrecno bojita. Zato vsakemu vse kar hoče, samo Slovane k tlom, kolikor pač mogoče k tlom. To so principi Anglije in Francije.
Obe bosti iskali sedaj dlake v jajcu proti Rusiji. Če ne bo danih povodov za direktno, bodo to vršili indirektno. Francija je organizirala takozvano malo antanto iz vzroka proti Rusiji. Najžalostnejše za Slovanstvo je pa to dejstvo, da so se uvrstile v to protirusko antanto Slovanske hčerke, kot je Cehoslovaška. Poljska in Jugoslavija! Če je kaj, je to slovansko veleizdajstvot
-o--
Naša sveta dolžnost!
katoliški listi, močnejši bodo naše župnije, naša društva in Jed-note. Kdor podira prve, ta podira prosperiteto drugih. Pustite v naselbino, da se med vami razširi rdečo časopisje, pa boste imeli kmalu vso naselbino rdečo. To je neovrgljivo dejstvo in pri temu dejstvu prosimo: Katoliški Slovenci širite katoliško časopisje! V vašo lastno korist je, ako ga širite, in k0 to vemo, potem tudi vemo, da je širiti katoliško časopisje naša SVETA DOLŽNOST.
t IZ SLOVENSKIH NASELBIN. |
* : s^ssz^- *
Naša sveta dolžnost je v prvi vrsti skrbeti za svoje lastno blagostanje, za svojo lastno srečo in bodočnost. To je imperativna dolžnost vsakega človeka na zemeljski obli. Vaša sreča in bodočnost je pa tudi od okolščin, v katerih živite, in od katerih je sedaj in tudi bo v bodočnosti odvisna vaša sreča.
Kot državljani smo dolžni skrbeti in paziti, da volimo ob času volitev zanesljive uradnike v naše javne urade. Sicer volimo v svojo lastno škodo. Neznosni davki, ki pridejo potem na naša ramena in druge sitnosti so sadovi naše lastne politike. Volili smo tako, praktična krivda je naša in ceho moramo plačati sami.
Ameriški Slovenci v Ameriki imamo tudi svoje dolžnosti, Take dolžnosti vse, kot smo jih omenili. A poleg teh še druge. Zlasti moramo skrbeti vsi tisti, ki so nam naša narodna in verska načela pri srcu. Skrbeti moramo, da obdržimo in ohranimo med našim potomcem svoj lepi slovenski materinski jezik, kolikor najdalje pač mogoče. Drugič skrebti moramo, da med nami ne bo izginevalo versko prepričanje kot zadnja leta, ampak obratno, da se bo krepilo in jačilo vsepovsod, kjer biva slovenski rod.
Te naloge pa ne moremo in nismo v stanu vršiti brez dobrega časopisja. Dober časopis je v tem oziru največji božji apostol in največji pomočnik v vaši družini, vaših društvah in Jed-notah. Tiskana beseda seže v zadnjo' gozdno kempo, kamor pridigarji in drugi ne hodijo. Časopis pa pride med vse ljudi, jim tapi govori in seje seme dobrih naukov.
Zato je naša sveta dolžnost, da pridno naročamo ia širimo dobro katoliško časopisje. Katoliške liste v vsako naselbino in v naselbini v vsako hišo. To naj bo naše geslo!
Resnično povedano, katoliško časopisje je med nami merilo katoliškega prepričanja in zavesti. Kakor močno je naše katoliško časopisje, tako močni smo. Zato na delo za katoliško časopisje! Katoliški listi so najboljši agitatorji za naše slov. župnije, za naša katoliška društva in Jednoto. Močnejši bodo naši
Gilbert, Minn.
Zglasil sem se tudi v tej slovenski naselbini, kjer živi precej naših rojakov in kjer so naši listi precej dobro razširjeni. Naj-prvo sem obiskal našo zastopnico Mrs. Angelo Preglet, kjer sem bil od Mr. in Mrs. prav prijazno sprejet. Zdravje Mrs. Preglet se zboljšuje in upati je, da bo skoraj popolnoma ozdravila v najkrajšem času, kar ji vsakdo, ki jo pozna iz srca želi.
Mr. in Mrs. Preglet sta mi preskrbela pomoč pri agitaciji, ki je bila v osebi Mrs. Tanko, ki mi je pomagala pri oglasih in pri novih naročnikov. Zglasil sem se tudi pri Mr. Ulčarju, našemu tu-kajšnemu zastopniku. Mr. Ulčar mi je dal svojo hčerko, da mi je kazala pot do novih naročnikov, zakar se Mr. Ulčarju in njegovi hčerki prav iz srca zahvaljujem. Istotako iskrena hvala Mr. in Mrs. Preglet za gostoljubnost in Mrs. Tanko pa za pomoč. Zahvaljujem tudi vse naše naročnike ki so bili pri obnavljanju naročnine tako naklonjeni. Vsem lepa hvala in Bog plačaj! — Pozdrav!
Leo Mladich, pot. zastopnik.
-o-
So. Chicago.
V slovenski naselbini sv. Jurija se je lepo obhajal dan sv. Ane, zaščitnice in patrone krščanskih žena in mater. Na praznik sv. Ane smo se pripravljali z devetdnevnico. Vsaki dan po sv. maši se je v cerkvi javno in glasno opravila pobožnost na čast sv. materi Ani. Na predvečer praznika je dokaj lepo število zena in mater pristopilo k sv. spovedi in drugi dan je bilo skupno sv. obhajilo bratovščine krščanskih mater. Na praznik sv. Ane zvečer je bila ob! 7130 sklepna pobožnost. Najprej je bil običajni sv. rožni venec. Na to je sledil govor o sv. Ani. Potem so bile litanije z blagoslovom. Po končani pobožnosti je sledila v zakristiji, ker sm0 še brez lastne dvorane, seja društva krščanskih mater.
—	Dobri faran Joe Bučar na Ave L. je pretekli teden nenadoma nevarno obolel. Sedaj se mu zdravje vrača očividno. Mi mu želimo, da kmalu popolnoma ozdravi.
—- Čuje se, da prihodnji teden obišče našo naselbino Mr. Leo Mladič, navdušen razširjevalec katoliških listov. Na tem mestu bodi neustrašeni mož faranom toplo priporočen, kajti veliko dobrih, zares katoliških listov v naselbini izdatno zboljša razmere vsake naselbine.
—	Dne 18. julija je bil pokopan Mr. Anton Kužnik, ki je bil umrl v bolnišnici za umabolne. Pokojni je nad tri leta trpel na mučni živčni bolezni, ki ga je naposled smrtno stria. N. p. v miru!
—	12. julija se je vršila važna seja cerkvenega odbora, pri kateri se je odločilo kedaj pričnemo s slikanjem cerkve in kdo da bo prevzel dielo. Radovednim čitateljem hočemo o tej zadevi še več poročati in sicer pravočasno. Za enkrat naj se zadovolijo z novico, da cerkev bo preslikana za £0 smo vsi krepko na delu. Neka-temikom, neprijateljem cerkve izven slovenske naselbine morda ne bo prav.A mi gremo krepko naprej preko njih in mimo njih, za ciljem smotreno.
P..........
Willard, Wis. *
Zadnjič ste poročali o pikniku katerega so priredili naši North sidečanje in ste jih pohvalili. Sedaj pa smo imeli piknik mi na Gormanu, pa kar molčite Aha, saj vemo zakaj molčite, za-
to, ker držite z North sidečani in sedaj nočete povedati, da smo jih Gormančanje in Tiogarji bi-tali. Aha, mislili so, da nas bojo, pa nas ne bojo nikdar. Imamo sicer na Tiogi dosti protikatoli-škega hrena in pelina, tudi fali-rane salonarje imamo, pa to nas ne zavrne, da bi mi ostali ne bili fantje od fare. Da, fajn smo se poštavili na Gormansu 22. julija. Mr. Klančar je fest fant in je postavil novo "štalo" s prostornim podom. Toda predno izroči poslopje svojemu sebičnemu namenu, je mislil, da bi bilo prav, če bi ga posvetil preje Bogu, za božjo stvar, zato, da bi mu Bog dal več blagoslova pri kmetiji, zato je dovolil, da se je smel vršiti cerkveni piknik v poslopju. Mi tukaj na farmah nimamo kakih lepih dvoran. Za nas so "podi" prav tako dobri, kakor vam po mestah vaše "hale". In to je dobra misel, da bi vsak farmar na Willardu, ki si postavi novo ''štalo/' predno jo izroče gospodičnam kravam, dal tam piknik za cerkev. Kaj, farmarji, ali ni to dobra misel? Dobro! naj velja to za naprej. Na vsaki novi "štali" mora biti najprej piknik za cerkev in če se bo na vsakem naredilo kakor se je na Gor-mans. pa bo kmalu cerkven dolg izplačan. Do takrat bodo pa ravno vse "štale" sezidane, si bomo pa prav lahko postavili halo. AH rajt, korajža velja! Who will be next ? —
Kakor rečeno piknik se je dobro obnesel kakor še noben na Willardu ne. Nad $130.00 je čistega. Mr. in Mrs. Klančar sta prav dobro postregla gostom Mr. Lesar in Mr. Froncelj sta pridno namakala suha grla. Miss Murgel in Miss Klančar sta pridno prodajali lepega in prijaznega kozlička, dar Mr. Peta Zel la, ki se je v kotu tako prijazno smehljal vsakemu, da je moral kupiti in položiti v peharček mal dar. Dekleta so nanesle cel kup "basketov," kjer ni bil krompir ali repa, temveč same dobre in sladke stvari. V pritličju je bila cel popoldan živahna zabava, kjer so se možakarji bitali, kdo bo več zatrital, na podu je pa i-grala godba in se je mladina vr-tila, da so pod tako "zglancali," da ne bo treba prav nič hobliča.
— Da, prav luštno je blo! Le še večkrat, kaj takega. Sedaj u-pamo pa da se bo naš Fifth Road malo dvignil. Ali če se bodo pa tam dvignili, tam je pa Mrs. Seliškar, Mr. Podobnik in še več takih krepkih delavcev za cerkev, tam bodo pa oba dosedanja piknika "v žakelj dali."
Pa naj bo danes zadost.
Samo to še naj povem, da Chi-caška počitniška naselbina na Willardu hitro narašča. Nekaj smo jih že izgubili, so pa novi prišli. Tako sta odšla Rev. Kazimir Zakrajšek in Mr. Mihael Staniša, Prišla so pa Mrs. Anton Malesič in dva otro£iča, Mrs. Haffner, Mrs. Štefane. Sedaj pride še Mrs. Stare in -še dosti drugih. Chicažani, le pridite, pa dosti denarja seboj prinesite. I-mamo zdrav zrak in izvrstno vodo, dosti jagod, borovnic, malin in vsega, samo denarja malo, tega pa Vi prinesite. Oh, moram skončati! Pa še pridem!
Fest fant.
p
za umirajoče. Tukaj zapušča ženo in pet otrok. Otroci so: Frank, Mary, Agnes, John in A-malija.
Pokojni je imel silno veliko znancev in prijateljev, to je zlasti pričal njegov velik pogreb, katerega se je vdeležilo skoro vse od blizu in daleč.
Pogreb se je vršil iz naše slovenske cerkve sv. Jožefa 19. julija t. 1. Pogrebne obrede je o-pravil naš domači preč. g. župnik Father Klopčič.
Dalje se vam prav lepo zahvalim, ki ste tako hitro dostavili mojo denarno pošiljatev za dra-gatuške zvonove v stari kraj. Za take slučaje prav toplo priporočam vsakemu, ki pošilja de-' nar v stari kraj, da se posluži vašega podjetja, ki v tem oziru nudi najtočnejšo postrežbo.
S pozdravom
Mary Klobučar.
-o-
North Chicago, 111.
Solnce se je ravnokar poslovi-'lo in pošilja svoje poslednje žarke, na krasno mišigansko jezero. Iti ko zamišljen zrem v daljavo tega krasnega jezera mi nehote polete misli pialeč, daleč tja preko velikega oceana v našo milo slovensko domovino. Da, zamišljen ob bregu tega velikega michiganskega jezera in tužno — oh tužno mi pride k srcu, ko se spominjam one moje prve poletne večere v moji blaženi mladosti. Oh tiho je vse o-koli mene, nihče me ne vidi. Le drevesa si včasih zašepetajo med seboj tajno pesem v mojih izgubljenih poletnih večerih.
Da to so bili večeri polni miru božjega. Krasno je odmeval jek zvonov, ter oznanjal ljudstvu čez hribe in plan večerni Ave Maria . . . Vse kar je pod božjim stvarstvom se je za en hip zganilo, tisoč in tisoč rok se je sklepalo, ter pošiljalo gorke molitve gori h vsemogočnemu ...
Vidite dragi sorojaki take večere ljubim jaz. Da, ljubim jih in ljubil jih bom in zagotovljen sem, da me bojo še v poznejših letih spominjali na cvetočo dobo mladeniških let.
In tamkaj ob zeleni Soči spa-va on, ko sva nekdaj sanjala ob čudovitih prijetnih večerih gori na hribčku pri sv. Trojici, da sanjala sva o bodočnosti, katera ti pa žalibog ni bila namenjena. Da, spominjam se nazaj, ko sem poslednjikrat ravno nekako spomlad je bila vihral z vlakom preko kamenitih kraških tleh in tedaj se mi je zarosilo oko, ko sem te pustil tamkaj onkraj burne Soče. Zaklical sem mu spavaj dragi mi P ... saj jaz nikoli ne bom pozabil onih srečnih večerov v najini mladosti.
In še sedaj ko samevam "tu ob bregovih mišiganskega jezera, mi spomini polete tja v krasno Goriško k Tvojemu grobu. In v takih sanjah mi včasih srce za-kliče, prijatelj vstani in pojdiva zopet gori na vrh k sv. Trojici A nihče se mi ne oglasi, vse je nemo, vse je tiho, ah, kam so šli tisti večeri najini, ki sva jih preživela v takem nepopisnem veselju? Kam je izginilo Tvoje življenje? — Ker jaz tukaj tuž
vaš list v polni meri.
Tudi meni se dolgo časa niso odprle oči. Mislil sem, da se t ljudi napada le iz zgolj nev * ščljivosti. Ko sem pa videl, £ so naredili z mil jonskim 'fo? dom, v katerega smo imeli 1 lavci priliko prispevati da so se mi počasi odprle oči. bolj se mi pa vidi hinavsko da sedaj drže še ostanek tis fonda. Kar niso vtaknili v socialistične tiskarne in liste"d že in nobenemu ne povedo za W namen. Zakaj ne bi ta denar & smo ga darovali, da bo komu W koristil porabili n. pr. za sloven sko sirotišnico. Tako bi naredi" le nekaj za narod. A pobrati denar, potem pa lepo molčati, jep, podobno da so vsi nekaki nava, dni blufarji, ki gleda vsak, da se ga kolikor največ mogoče pri. me in za vse drugo mu je deveta briga.
Nihče ne more reči, da ni bil denar pobran pod pretvezo raznih obljub, a porabljen pa za vse druge namene, kot se ga je nabiralo. To pa ni pošteno ne le-po!--
O priliki se še oglasim.
Joško izpod Kurila.
romanjeTcarey 0.
Ker so zvečine romarji iz Cle-velanda izrazili željo, da žele pri-ti v Carey raje že 14. avgusta zvečer, da bodo tam že lahko 0-pravili tudi svojo spoved, zato bo odšel posebni vlak letos iz Clevelanda.
14. avgusta ob 9. uri (eastern čas) dopoldne z "Union" posta-je in bo prišel v Carey, O. ob pol dvanajstih (centralni čas.) ^ Ta posebni vlak bo odšel iz Carey, O. nazaj v Cleveland 15. avgusta popoldne ob pol šestih (5:3o) central time.
Vožna s Clevelanda za tja in nazaj znaša $6.60.
15- avgusta ne bo posebnega vlaka iz Clevelanda v Carey, pač pa bo železnica New York Central poskrbela, da bosta imela vlaka ob 4142 A. M. (zjutraj) in 8.00. A. M. (dopoldne), takoi zvezo v Sandusky, kjer bo čakal vlak. Kcjor ne more priti že 14. naj se posluži enega izmed teh dveh vlakov.
Za romanje iz Loraina. O.:
Lorain ski romarji, ki se hočejo peljati s posebnim vlakom, ga lahko vjamejo v Elyria, nekako ob 9:15. A. M. Vendar, ker izdan certifikat dovoljuje znižano ceno na vsakem vlaku ni na vsaki progi, se jim svetuje, da vzamejo raje na Nickle Plate železnici vlak do Fostoria in tu presedejo na vlak HockingVai-ley železnico.
Dober vlak odhaja iz Loraina 14- avgusta dopoldne ob 8:04 A. M. (eastern čas) ki pride v Fostoria ob 9:03. A. M. (central čas) in ob 10:47. (A. M. central čas) odhaja vlak iz Fostoria v Carey, kamor pride ob 11:16. A. M. Ako se jih bo iz Loraina dovolj priglasilo, se bo iz Fostoria dobil posebni vlak, ki bo čakal nanje.
Calumet, Mich.
Danes imam za naznaniti žalostno novico in sicer smo izgubili tukaj iz naše srede dobro-znanega rojaka John Mrzinata. On je sicer rodom Nemec, a je med našim narodom v tej okolici dobro znan, kef je imel za ženo Slovenko. Preminul je 15. t. m. previdec s sv. zakramenti
Za nazaj se svetuje Lorainča-nom, da gredo z vlakom, ki od-no plakatn m hrepenim po Tebi, haja ob 4:25 p. m. Big Four železnice ali z vlakom Hocking Valley železnice ob 4:02 P. M. (popoldne) in iz Fostoria gre vlak v Cleveland ob 5 138. P. M-(centralni čas).
Cela vožnja iz Loraina in nazaj je $5.34.
Za Barberton se pripravlja posebni vlakyki bo šel iz Young-stowna, 0. in bo vzel tudi Bar-bertonske romarje. Vendar, o tem se bo naznanilo v kratkem« Romarji, ki se mislite udeležiti tega romanja, iztrižite to-k naznanilo.
Možje in fantje, ki se mislijo udeležiti "retreata" 13. 14-avgusta naj se takoj priglasijo pri podpisanem
Rev. K. Zakrajšek,
1852 W. 22nd Place Chicago, W-
upam, da ti tam ob Tvojem grobu žgoli slavček, ter oznanuje povest o Tvojem zgubljenem življenju.
— Jaz pa stopam tu daleč od rojstnega kraja iz dneva v dan. Za bodočnostjo hitim, kakor stoteri, in si pripravljam pot v tisto večnost, v katero si že Ti odšel dragi prijatelj. —
J. M.
-o-
Iz zapada.
Cenjeni g. urednik: — V ved-ni vojski ste. Vaši kanoni nepre stano pokajo v obrambo izkoriščanih. V tem oziru vaš list zasluži od strani delavcev pohvalo. Vaš list pove resnico neglede komu jo pove, ako vidite, da se komu godi krivica.
Zelo me zanima zadnje čase polemika med vašim listom in Prosveto. Hud poper za nas protnike je bil članek izpod peresa rojaka Andreja Tomeca. Povedal je resnico in prijel ljudi, ki se ob vsaki priliki trkajo na svoja prsa, da se bojujejo, za delavske koristi. Da, če jim je kdo kdaj strgal iz obraza mas
ZA NOTARSKA DELA.
Za affidavite za dobavo svojih domačih iz starega kraja, ali pooblastila, kupne pogodbe itd. se obrnite na: JOHNA JERICH
„	________________Javni notar
ko hinavstva je to storil sedaj 1849 W. 22nd St. Chicago,
-BPIHOW
V NEDELJO POPOLDNL
Pi*e Rev. J. C Smole?.
1

tedenski koledar
ii po bink. — Jezus ozdravi gluhonem. Mark. 7.
5	Nedelja — Marija Dev. Snežna. Ožbalt.
6	Pondeljek — Gospodova iz-prememba.
7	Torek — Kajeta spok. Do-nat, sp. muč.
8	Sreda — Cirijak, Larg in Smaragd, m.
9	Četrtek — Roman, muc. E-migdij, šk.
10	Petek — Lavrencij, muč.
11	Sobota — Tiburcij, muč. Suzana, dev.
-o-
OSMA BOŽJA ZAPOVED. — OBREKOVANJE.
Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega!
Osma zapoved nam prepoveduje razun krivega pričevanja in laži vse grehe jezika, s katerimi škodujemo našemu bližnjemu, posebno z natolcevanjem in obrekovanjem.
Z natolcevanjem škodujemo u-gledu in časti našega bližnjega, ako po nepotrebnem razkrivamo njegove napake in slabosti. Z obrekovanjem pa obdolžujemo našega bližnjega zločina ali pregrehe, ki je ni storil, ali pa trobimo okoli in povišujemo njegove napake. Da zakrivimo greh natolcevanja, ste potrebni dve o-koliščini: (. To, kar povemo, ni javno znano in 2. to razkritje je krivično. Krščanska ljubezen namreč zahteva od nas pogosto, da odkrijemo tuintam napake, slabosti našega bližnjega, da bi se poboljšal, ali da bi bilo to v svarilo drugim, da bi njega ne ponsnemali, ali da odvrnemo kako škodo. V teh slučajih moramo razodeti slabosti in napake, tem.ki imajo pravico, da jih vedo, kakor na primer stariši,'učitelji, predstojniki. Ni nikako natolcevanje, če o bližnjem kaj ra-zodenemo, kan ni v njegovo korist, če je le resnica, kar povemo, ko smo vprašani od ljudi, katere to briga, na primer če gre za kako ženitev ali kako drugo važno zadevo.
Natolcevanje, obrekovanje i-menujemo častikrajo. Zakrivi se ta na več načinov: posebno, če raznašamo o bližnjem napake, slabosti, ki jih nima; če zvišujemo pregreške in napake, če trdimo kako stvar kot gotovo, ki je pa negotova, če namigavamo: "Tako se pripoveduje; to in to sem slišalče dobre namene našega bližnjega napačno tolmačimo, če mu zanikaido njegove dobre lastnosti in vrline; če molčimo, ko drugi slabo o njegovem govore in tako pritrjujemo, mesto, da bi ga branili.
Natolcevanje, obrekovanje, častikraja se pa ne zakrivi samo
z jezikom, ampak tudi--in
kar je še veliko bolj nevarno in škodljivo--s tiskom, s časopisi. Koliko škode napravijo v tem oziru ravno marsikateri ta-kozvani nekateri "katoliški" listi! Ni dovoljeno obrekovati kak red, redovnike v splošnem, ravno tako kakor ni dovoljeno obrekovati in natolcevati kake posamezne osebe. Obrekovanje, natolcevanje, častikraja v prvem slučaju je še veliko večji greh ko v drugem slučaju.
Ravno tako je greh govoriti slabo o ranjkih; v časti, v spoštovanju moramo imeti njihov
spomin, če govorimo slabo o njih, žalimo čut njihov sorodnikov in prijateljev.
Nikoli ni dovoljeno, poslušati obrekovanj, natolcevanj, časti-kraje; ni dovoljeno se teh pregreh udeleževati. Če je mogoče, branimo našega bližnjega; če i-mamo moč, ukažimo jim, da naj molče; če tega ne moremo, dajmo jim vedeti in razumeti z, našimi pogledi, z našim molčanjem, da njihovih besed ne o-dobravamo, in če ni drugače, odstranimo se iz take družbe.
Ako smo bližnjemu storili škodo na njegovem dobrem imenu in ugledu z natolcevanjem in obrekovanjem, smo v vesti dolžni, da krivico popravimo, kolikor nam je to mogoče, da obrekovanje prekličemo in če treba, naravnost povemo, da smo lagali.
Ne umažimo, prijatelji, nikoli našega jezika z natolcevanjem, obrekovanjem, častikrajo, z lažmi! Imejmo strah in grozo pred temi grehi! Ne recimo o bližnjem nikoli ničesar, kar ne bi hoteli, da bi kedo drugi o nas rekel; spominjajte se vedno Gospodovih besede: "Ne sQdite, da ne boste sojeni!" (Luk. 6, 37.)
-o-
APOLOGETIKA. Krščanstvo — Božje ali človeško delo?
Krščanstvo je res velikanski zgodovinski pojav in mu nikdo ne more odrekati njegovih zaslug za človeštvo, toda tudi s krščanstvom bo tako kakor z vsakim drugim človeškim delom ; kar s časom postane, tudi s časom izgine. Tako trditev je slišati pogosto.
Je li to res? Krščanstvo je Božje delo, ne pa delo ljudi j, je Kristusovo kraljestvo, in "njegovega kraljestva ne bo konca." Za božanstvo krščanstva nam pričajo njegov izvor in početek. njegovo razvijanje in razširjanje, njegovi sadovi.
i. Njegov izvor. Kristus, pravi Sin Boga Očeta, je ustanovil Cerkev, in kar ustanovi, kar gradi Bog, to se ne bo zrušilo, če bi peklenske sile še tako ruva-le. Kristus je vsadil drevo krščanstva ; posamezne vejice morda odpadejo, deblo pa bo ostalo, rastlo in poganjalo do konca sveta.
Kristusovi pomočniki so bili apostoli, neučeni, navadni, preprosti možje. "Mi občudujemo," pravi jezuit Roh, "dela Platona, Aristotela itd. Kaj pa so dosegli s svojo modrostjo? Kako lepo govori Plato o božanstvu? Je li pa on iztrgal eno samo mesto, eno samo vas, eno samo družino nesrečnemu malikovanju? Kako
lepo govore Sokrat, Cicero, E-piktet, Seneka, Mrak Aurel o krepostih in o dolžnostih človeka. Kljub temu pa niso mqgli svojih lastnih družin potegniti in izvleči iz mlake pregreh! Par galilejskih ribičev pa oznanja Kristusov nauk s preprosto besedo in spreobrača svet."
In to spreobračanje se je vršilo kljub krvavim preganjanjem poganskih_4ržavnih mogotcev, kljub mečem* kljub rabljem, edino le z močjo križa, s samozata-jevanjem. iz ljubezni do Križa-nega.
Slavni zgodovinar Mommsen je pisal svetovno zgodovino starega rimskega cesarstva. Čudno, da manjka četrti del, namreč prvi časi krščanstva. Učenjak si je lomil glavo, da bi na naraven način pojasnil krščanstvo, pa ni mogel; zato pa raj še s svojega stališča ni pisal zgodovine tega časa.
Krščanstvo je pač božje, in ne človeško delo!
2. Dela ljudi so minljiva, kakor je minljiv človek sam, mnogokrat minejo hitreje kakor človek sam. Nerazrušljivost, nepo-rušljivost krščanstva daje pa e-dinole večni Bog!
Da traja mohamedanizem take dolgo, se ne smemo čuditi. Kar ima dobrega na sebi, ima od krščanstva. Ker pa ugaja mesu, zato se ga toliko bolj Mohame-danci drže.
Ravno tako se ne smemo čuditi, da obstoji še poganstvo. Dokler bodo ljudje, ki bodo raj še stregli strastem ko Bogu, toliko časa bomo imeli pogane.
Čuditi se pa moramo, da obstoji krščanstvo še vedno kljub viharjem, kljub preganjanjem, kljub zmotam in krivim veram, kljub slabi človeški naravi. Ne samo to, da obstoja marveč da se vedno bolj in bolj širi. To ni človeško, to je božje delo.
BABICA

SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST
Mrs. CHAS STEVENS, 2831 W. 10th St.
Indianapolis, Ind.
se priporoča Slovenkam. Imam postavno dovoljenje, jamčim točno postrežbo in sem vam pripravljena za vsako pomoč, vsaki čas.	Kličite —
Phone: Belmont 4072.
3- "Na njihovih sadovih jih boste spoznali." Zemski napredek kulture, ki ga pospešuje krščanstvo, razvoj umetnosti in ved, je samo slab odsev pravih, resničnih blagroy človeštva: resnice, nravnosti, popolnosti in teh kreposti izvirajoče sreče. Vse to ie prineslo krščanstvo posameznemu človeku, družini, prineslo je socijalni in državni red v človeški družbi.
In krščanstvo bo obstalo, bo cvetelo in se razvijalo kljub vsem napadom in preganjanju. Temelj krščanstva je ravno božanstvo Jezusa Kristusa. Katoliška cerkev ni v tem oziru nikoli omahovala. Celo razkolniki to trdno drže. Ako med dandanašnjimi protestanti mnogi nočejo ničesar več vedeti o resničnem božanstvu Jezusa Kristusa, če vidijo mnogi v Jezusu Kristusu samo navadnega človeka, je pa še vedno velikanska množica onih, ki spoznavajo v Jezusu Kristusu pravega Boga.
Kraljestvo Kristusovo osvojilo si je svet, njegovo kraljestvo živi že 19 stoletij, ne da bi rabilo v svojo obrambo meč, brez kakega svetnega dobička, edinole s svetlobo svojega nauka, s svojim bojem proti človeškim strastem, s svojimi milijoni mučeni-kov, s svojimi usmiljenimi sestrami, s svojim socijalnim, znanstvenim in umetniškim delovanjem. In vse to nam je lahko razumljivo, ker je Kristus Sin božji in pravi Bog. Brez Kristusovega božanstva bi nam bila Cerkev uganjka, ki je ni mogoče rešiti.
"Če je to delo od Boga," je rekel Gamaliel, "ga ne boste mogli zrušiti; če pa ni od Boga, bo pa samo od sebe razpadlo."
Okoli skale Kristusove cerkve leže grobovi sovražnikov Kristusa in njegove Cerkve; vsako stoletje zagreba stare grobove in koplje nove. Na pomniku pa stoje vklesane besede:
Christus, regent, Christus vin-cit, Christus imperat.
-o-
—	V New Orleans, La. je u-tonila 18-letna Miss Ethel Ma-retz v tamkajšnem morskem kopališču.
—	V Bostonu so včeraj vse telefonistinje, ki so stavkale za boljšo plačo volile za povrat na svoja mesta.
ROJAK ŽELI KUPITI
trgovino ali prostor za trgovino med Slovenci v naši naselbini, za Grocerijo ali Cigar Store.
Kdor ve za prostor ali želi prodati naj naznani Upravništvu tega lista.
Strašne kače.
Na Francoskem so se v mestu Matigny pred kratkim zidarji silno prestrašili. Ko so namreč dvigali neke velike skale, so zagledali kar naenkrat celo gručo strašnih kač. Živali s0 bile dolge 2 metra in 60 centimetrov, torej dolge kakor dorasel človek in debele kakor človeško stegno. Čim so kače zapazile delavce, so se dvignile in začele sikati in-žvižgati, da je človeka pretresla groza do kosti. Delavci so se
DOLARSKI CEKI
^ Cenjenim či t a tel jem naznanjamo, da še vedno izdajamo dolarske čeke, katere se vnovči ▼ Jugoslaviji po dnevnem kurzu ▼ Jugoslovanske krone. Potnikom za v Ameriko preskrbimo efektivne ameriške dolarje, ki jih rabijo za na pot.
Za dolarske pošiljatve računamo sedaj sledeče pristojbine: Do $15.00 po $1.10. — Od $15.00 do $30.00 po $1.50. — Od $30.00 do $50.00 po $2.00. — od $50.00 do $75 00 po $2.50. — Od $75.00 do $100.00 po $3.50. — Od $100.00 naprej po 3^cen. od dolarja. H te* t pristojbinam je Še pridjati za vsako posamezno pošiljate v 15 centov za poštnino.
BANČNI v ODDELEK EDINOSTI, 1849 West 22nd Street.
spustili v blazen beg, kače pa st njimi. Z največjo težavo so «1 rešili življenje.
Ko je prebivalstvo zvedelo « grozne kače, se ni nihče upal XK polje. Sestavila se je družba lov* cev, da usmrti kače, toda do d*« nes niso dosegli kakega vspehl«
Sreča dobljena brez truda, ni* ma teka.
ZASTAYE
bandera, regalije In zlate ke za slovenska diuilfi izdeluje najbolje in najceneje EMIL BACHMAR aio7 So. Hamlin Avenue* CHICAGO. ILL.
Preženitc
bolečino!
Okorelo rami, o trpljenj mišic*, nategnjen sklep-* v»e to spremlja BOLEČINA. Tod* v drgni to nekoliko
PAIN-EXPELLERJA
na bolečo površino, in bolečina bo hitro izgimla. Pain - Expe 11 ©r |a bolečin« sta si smrtna soTražalki*
Dobite Se danes ste-klenico pri svojem lekarnarju, 35e. in 70o. Glejte, da bo na zavojčku tvornifika znamka SIDRO. Zavrnite vse ponaredbe.
F. AO. RICHTER & CO. 104-114 South 4th St. Brooklyn. N. Y.
CLEVELAND, OHIO-
Slovencem v Clevelanda in okolici naznanjam, da imam veliko zalogo najboljših trpežnih čevljev. Vsake vrste po zmernih nizkih cenah.
Rojakom se toplo priporočam 1
FRANK GABRENJA 6630 St. Clair Ave. Cleveland, O.
emece
1439 W. 18th Street
izdeluje najboljše slike!
svoj poklic vrši ŽE 8 30-letno izkušnjo!
V lastni hiši
J I se človek počuti doma, pa nikjer drugje! Namesto, da plačujete visoke rente kupite si lastni dom. Prav sedaj imam na prodaj v bližini slovenske cerkve več hiš lese-I nih in zidanih od $2,000. do $16.000. Pridite k meni, da jih Vam razkažem. Naprodaj imam več lot in hiš tudi izven naše okolice. Za vse podrobnosti se obrnite na:
MARTIN LAYRICH
Lubasove harmonike
Ravnokar sem prejel veliko zalogo^ raznovrstnih harmonik naravnost od Lubasa. Pišite po cenik!
STEPHEN STONICH
C H I S H O L M, MINN.
ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI
Se priporočamo pri nakupu razne železnine in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho, vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in kleparsko delo.
priporočamo se za obilen obisk.
BENJ. BICHI0LZ1R
Trgovec 'z vsakovrstno železnino
527 — Main Str.
Forest City, Pa.
Za organiste, pevce in ljubitelje glasbe imamo v zalogi sledeče note:

i
t +
Preskrbite si zabavno in koristno čtivo za počitnice. Ni se vam treba dolgočasiti, kajti pri nas lahko dobite
8 knjig za dolar
1.	Na negotovih potih, povest ..............$ .35
2.	Kako si ohranimo ljubo zdravje .......25
3.	Koledar Dr. sv. Mohorja 1921 ...........20
4-	Iz življenja za življenje, povest .........20
5.	Državljanski katekizem ...................10
6—7. Več luči, dva zvezka a ioc. .............. .20
8. Koledar Ave Maria 192a .................25
Skupa ..........$i-55
Vse te knjige, naročene skopaj, stanejo en dolar. — Poštnina je že všteta. Naročila
pošljite na:
«
EDINOST 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL.
* S
s č č 4
GLASBA, a) cerkvena glasba. Bernik, Pozdravljen, pesem za mešani zbor in tenor solo ....$ >10 Foerster, Cantica so era, III,
lel za moški zbor ...........50
Foerster, 12 cerkvenih pesmi za
mešani zbor .................. jj
Foerster, 3 ecce sacerdos mag-nus (dve za mešani, ena za
moški zbor ................... jj
Gerbič, Slov. maša sv. Frančiška, partitura 35c* glasovi po.. .15 Grum, Cerkvena pesmarica za
Marijino družbo .............. x,oo
Hladnik, Deset postnih pesmi
za mešan zbor................ ,25
Hladnik, Petero prošnjih Marijinih pesmi v vojnem času za
mešani zbor ...................50
Hladnik, Zdrava Marija, pesmi za mešan zbor, solo-spevi in
orgije........................ ai
Hribar, p. Angelik, Adventne in božične pesmi za mešani
zbor........................ »40
Hribar, Obhajilne pesmi za me-zbor, partitura 50c. glasovi po <14 Holmar, Slava bogu, cerkvena
pesmarica ................... 2*00
Kimovec, Rihar renatus, 21 pesmi za mešani zbor, part...... ,40
glasovi ...................... .15
Lehan, Zbirka cerkvenih pesmi
za mešani zbor .............. .jo
Pogačnik, Missa it. Joseph! za
mešani zbor, partitura ........ »35
glasovi po ..................... .15
Premrl, Cerkvena pesmarica za
mladino,, partitura ............. »45
glasovi po .................... .11
Premrl, Godovnice, 17 Marijinih pesmi za mešani zbor partitura 35c. glasovi po .......... d]
Premrl, Hvalite Gospoda, pe»-mi svetnikov za mešani zbor partitura 35c. glasovi po Premrl, Slava sv. Križu, postnq
pesmi za mešani zbor ........
Sattner, Missa sseraphica za mešani zbor in orgije, partitura 35c. glasovi po ............
Sattner, p. Hugolin, Postne p*, smi za mešani zbor, partitura
50c. glasovi po.............
Sattner, 2 Božični pesmi za solo* zbor in orgije .............
b) svetna glasba: Aljaž, Mešani in moški zbori
3. zvezek Psalm 118: Ti vesel®
poj; Na dan; Divna noč
5.	zvezek: Job: V mraku; Dneva nam prpelji žar; z vencem tem ovenčam slavo; Triglav....
6.	zvezek: Opomin k veselju]
Sveta noč; Stražniki; Hvalit« Gospoda, Občutki; Geslo ....
8.	zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (moški zb ). Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmetski hiši ............
9.	zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; S loven« ska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Z d ra vice I.; Zdravico II.; Oče večni; Tone Solnce .. Laharnar, Gorske cvetlice za
mešani zbor ..................
Laharnar, Gorski odmevi za
moški zbor ..................
Laharnar, Planinke, za mešani
zbor, 2 zvezka po ............
Laharnar, Pomladanski odm*> vi za mešani zbor 2 zve. po .. Sicherl, Trije moški zbori .... Orlovska pesmarica, za en gla«
M Ji
•U
41 41
4*
4«
**
Naročila se pošiljajo na:
KNJIGARNA EDINOST 1849 West 22nd St.,	Chicago, IB,
£

"M A L EN K OSTI"
ROMAN V ŠTIRIH DELIH. Španski spisal p. L. Coloma iz Družbe Jezusove. Prevedel Paulus.

ti«


"Elvira ne pride v Biarritz !" "Pojdem jo iskat." "Kam?"
"Ampak, za Boga," je kriknil Jakob jezno, "odkod ima moja soproga to svojo neodvisnost? Nisva ločena postavno in postava mi daje pravico do moje žene in do otroka . .
Grozeče se je vzravnala markiza, orel je razprostrl svoje peruti. S pestjo je udarila po mizi in vzkliknila:
"Poskusi! Predrznež! Poskusi! V trenutku, ko storiš prvi korak, bo zahtevala ločitev pred sodnijo, in ta ločitev te popolnoma uniči!"
Ta pogled, ta glas, ta grožnja je prestrašila za trenutek Jakoba. Ali hitro se je ojunačil in jezno zavrnil: "Naj jo zahteva! Na kaj se bo neki opirala?" "Ima v rokah orožje . . . dovolj močne dokaze, ki te bodo štrli . . .!" "Marija!"
"Jakob! Mislil si, da bo tvoja žena večna mučenica, ker je dobra s teboj ? Potrpežljivost ima tudi svoje meje. Gorje lisici, kadar se kokoši naveličajo in nočejo več biti kokoši!"
Grozeče markizine besede so splašile Jakoba in hotel je zvedeti, ali ima markiza v resnici take dokaze v roki, ali pa le samo grozi. Rekel je:
"Ne bojim se slamnatih levov! Vest mi pravi, da ni takih dokazov na svetu ... In jaz verjamem svoji vesti I"
" Poglej torej! Videli bomo, ali bodo tvoje oči prepričale tvojo vest!"
Marija je odprla predalček v pisalni mizi in je pokazala Jakobu oddaleč zavoj; tri ali štiri pisma so bila v njem.
"Mislim, da bodo pisma Roze Penarron in tvoja lastna pisma zadostovala pred sodiščem . .
Vsa kri je planila Jakobu k srcu, s surovo silo je zagrabil za papirji in jih ji je skušal iztrgati.
Ali naglo kakor blisk je skočila markiza k oknu, ga odprla, se sklonila s pismi vun in je zakričala:
"Monia! Padla boš! Pusti skakanje! Mademoiselle, vzemite •• i,, * ji vrv!
Obrnila se je k Jakobu, okna pa ni zapustila, mirna je bila in rekla mu je:
"Mislila sem, da se bo pobila! S temi otroki je velik križ." Jakob je sedel v naslonjač. Z negotovim glasom je zajec-ljal: — , - —------- » >
jr- "Ali je Monina pri tebi?"
"Zakaj je naj ne bi imela pri sebi? Kdo me bo odtrgal od o-troka? Ali jo želiš videti? Je ne poznaš?"
Ni čakala odgovora, zaklicala je skozi okno: "Mademoiselle, pripeljite otr9ka!"	~ ••>
Kmalu je vstopila Monina z vzgojiteljico. Vrgla se je na krilo svoji stari materi. Jakoba pa je gledala z napol smehljajočim ^razom, ki hoče pri razvajenih otrocih reči: Me ne boš pohvalil, da sem zek> pridna?	-t
Jakob pa ni rekel ničesar, bil je čisto potrt. Zastonj se je trudil z mislijo, odkod bi bila prišla tista pisma v Elvirine roke. Bila so neovrgljiva priča najsramotnejših, ur v njegovem življenju . . .
Markiza je objela otroka, bil je njen angel varih. Zahvaljevala je Boga, da se ji je zvijača s pismi tako dobro posrečila. Zakaj ta pisma, ki so uničila predrznega Jakoba, so bila čisto navadna pisma njenih oskrbnikov. Jakob se je bil sicer v resnici pregrešil, pa dokazov ni nihče imel v rokah. Penarron je bila že dve leti mrtva in Jakob ni mogel razkriti prevare. , Zvezan je bil za vedno — s pajčevino.
VSO ODPRAVO
nn GLAVE DO NOG
si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo.
Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"!
J- J. DY0RAK & CO.
1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, .	CHICAGO, ILL.
DOMACE PIYOj
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO!
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno. MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO.
Hladno se je poslovil in se ni niti zmenil za Monino.
Gledala je za njim, razžaljena je bila in je s ponosom u-žaljene senore vtaknila v usta kar tri prste hkrati.
Uničen in poln divjega srda se je vrgel — Jakob v voz in se je vrnil v Bayonno v svoj hotel. Biarritz je bil premajhen, v njem ni mogel ostati skrit in se izogniti sitnemu srečavanju s kar-listi, alfonzovcfin politiki vseh vrst, ki so pribežali čez mejo, ko je padel don Amadeo in je bila proglašena ljudovlada na Španskem.
Hudo, bridko je bil razočaran in njegov položaj je bil zopet težaven. Vsi načrti so se mu podrli in so mu pustili v duši samo jezo do markize de Villasis in do patra Cifuenta — in pa strah pred njima.
Kar je nosil izgnani carigrajski poslanik ran na svoji duši, nobena ga ni bolela tako hudo, ko zavest, da sta ga premagala "svetnica" in "menih."
V svoji slepi jezi je sklenil, da bo pretkano Villasis zadrgnil z modrim žepnim robcem hinavskega Cifuenta, okrašenim z zelenimi in rumenimi štirikotniki.
TRETJI DEL.
I.
Naš glavni in potovalni zastopnik za vse naše liste "Edinost", "Ave Maria" in "Glasnik Presv.* Srca Jezusovega" je Mr. Leo Mladich iz Chicago, 111. On je pooblaščen pobirati naročnino za naše liste, oglase in vsa druga razna naročila, ki so v zvezi z našimi listi. Je pooblaščen tudi pooblaščevati po naselbinah nove zastopnike in zastopnice.
LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE). OHIO.
Barberton, Ohio. — Mr. Frank Zupančič, Mr. Joseph Lekšan. Bridgeport, O. — Mr. Ludovik Hoge Newburg, O. — Rev. J. J. Oman,
Mr. Jakob Resnik. Cleveland, O. — Mr. Frank Suha-dolnik, Mr. Anton Strniša, Mrs. J. Šercelj, Mrs. Ivanka Gaspari. Bedford, O. — Mr. Frank Stavec, Collin wood, O. — Mr. John Mesec. Notingham, O. — Miss. Mary Mevzek.
Lorain, O. — Miss Frances Bombač.
PENNSYLVANIA. Ambridge, Pa. — Mrs. Jennie Svegel Beadling, Pa. — Mr. Joseph Lesjak Bridgeville, Pa. — Miss Elizabeth
Pogačnik. Burdine, Pa. — Mr. John Krek.
Tisti večer je bil spomina vreden . . .
Pedro Lopez, kronist salonov in gledališč, je tako zatrjeval, ko je drugi dan opisoval prvo predstavo opere Dinorah v kraljevem madridskem opernem gledališču . . .
Villamelon je sedel v ozadju lože, s hrbtom je bil obrnjen
proti odru, naslanjal je svojo misli polno glavo ob tenko steno 1 -	t	t_ j-i •	11 i-, , .	....	iisuraine, r a. — Mr. John Krek.
lože in je premišljeval o nahodih in prehladih, ki mu jih bo na- j Burgettstown, Pa. — Mrs- J. Pintar
kopala njegova plešasta glava. ^	: Canonsburg, Pa. — Mr. Mihael Tom-
Currita je sedela v prvi vrsti. Živo se je seveda zanimala za godbo, za zamolklo brenčanje basov in za skrivnostni pianissimo gosli, ki se je izgubljal v ozračju, kakor rahel dih ... .
Po strani pa je opazovala ložo Veloz-kluba na drugi strani dvorane.
Tam so sedeli Gorito Sardona, Paco Velez^ Diogen, Angelito Castropardo. Smejali so se in živahno govorili. Zadaj se je pojavljala možata postava Jakoba Sabadell in njegov ponosni ob-\ raz. Neprestano je zrl skozi svoje operno steklo v neko ložo, kamor Currita ni mogla videti, ker je bila tista loža ravno nad njo.
"Krasno!" je vzkliknila Currita.
Zastor je padel, v rahlem šepetu so se izgubljali glasovi gosli, so izginjali v daljavi, rahleje in rahleje so odmevali in so u-tonili v splošni tišini . . .
Za trenutek je ostalo občinstvo nemo in nepremično. Nato pa se je usul plosk kakor toča, in "bravo" kar ni hotel ponehati.
Villamelon se je zbudil iz svoje zamišljenosti in je vzkliknil raztreseno:
"Saj sem pravil ! Tiste jerebičje omake pač ne prebavi moj želodec."
Currita je tudi pozabila na svojo navdušenost, nemirna je postajala in živahno se je nagnila k Leopoldini Pastorjevi:
Joliet,. 111. — Mr. Marko Bluth Jos. F. Muhich, Mr. Pa Laurich.
La Salle, 111. — Mr. Frank Mišj North Chicago in Waukegan, 111.
Mr. Joseph Drashler, Mr. Kosir.
Peoria, 111. — Mr. Zabukovec. Springfield, III. — Mrs. C. Andre
Mr. Frank Supanc. Bradley, 111- — Mr. M. Smoley.
John Gornik
SLOYENSKI TRGOYEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO.
se priporoča za nakup MOŠKE IN	•<* «";pkA-
VE. Izdeluje MOŠKE OBLEK7	očilu točno
in ceno
S*

Jos. Bielak, lastnik
94« W. 21st Street,
Č - iH
CHICAGO, ILL.
^®®®00®000®®©®0®®®©®®C0®®®0®® Novi 1923 model Oliver pisalni stroj
NA PROSTO POIZKUŠNJO ZA EN TEDEN!
UČITELJI! Tu je novi Oliver pisalni stroj. Novi tihi brzi stroj, najboljši stroj, ki smo jih kdaj producirali in • ponudeni so vam za ceno, pri kateri si boste prihranili najmanj od $30. do $50. in zraven boste dobili boljši stroj kot dosedaj.
POPOLNOMA NOV se vam pošlje direktno iz tovarne za nižjo ceno kot je še kdaj kaka izdelovalnica prodajala stroje. Novi Oliver pisalni stroj ima vzorčni črkovni sistem štev. 3. Vsak Typist, ki zna pisati na črkovni sistem štev. 3. ali 4. lahko piše na novi Oliver pisalni stroj brez težave. Je najlažji črkovni sistem za začetnike. Noben učitelj, noben trgovec, noben društveni tajnik, ali kak drugi uradnik bi ne smel biti v sedanji dobi brez Novega Oliver pisalnega Stroja. S tem si prihranite čas in delo. Oliver pisalni stroj je najbolj pripraven in praktičen pisalni stroj za vas. PRIHRANITE $50. — PROSTA'ENOTEDENSKA POISKUŠNJA. NOVI OLIVER jc moderno izboljšan in ima mnogo stvari, ki jih drugi stroji nimajo. Je najbolj trdno narejeni stroj. Večkrat vzdrži v vedni rabi od 10. do 15. let brez popravljanja. Priprost. Ima samo 800 kosoov: nekateri jih imajo do 2500. Nima kakih slabotnih kosov, da bi se zlomili. Predvsem pa poglejte na to nizko ceno za naša dva modela:
OLIVER ŠTEV. 9. Z novim vzorčnim črkovnim sistemom; štev. 3 je občudovanja vreden stroj. Za plačevanje .na obroke stane $55- Ako ga plačate takoj v gotovini:
$4Q.5o.
OLIVER ŠTEV. 11. Najnovejše izboljšan. Z vzorčnim črkovni^ msistemom štev. 3. Na mesečno izplačevanje $7«. Ako sra plačate v gotovini: $67.50. PIŠITE PO NAŠ CENIK — IN PROSTO POISKU-SNO PONUDBO. PIŠITE ŠE DANES po brezplačni cenilc^ ki Vam °o[še in predstavi v slikah pisalni stroj štev. 9. in štev. ti. Pišite po vse podrobne akte o tem stroju in o naši veliki za Vas varčevalni ponudbi. Plačevanje na obroke in prosta poiskušnta. Vi lahko pišete po Oliver stroi brez vsake obligacije. Nobene* rizike. Poizkusite! Poizkusite kako stroj deluje. Potem, ako boste zadovoljni boste plačati za stroi vsak mesec nekaj. Ali pa če plačate v gotovini in si prihranite, za kolikor dobite popusta. Ako pa ne bi bili zadovoljni, ga lahko vrnete na naše stroške.
THE OLIVER TYPEWRITER COMPANY Oliver Typewriter Building	Chicago. HL
šič, Mr. John Pelhan, Mrs. Ma-^ ry Bevc, Miss F. Mohorič.
Forest City, Pa. — Anna Grčman Miss Mary Svete.
Imperial, Pa. — Mr. Paul Jamnik.
Johnstown, Pa. — Mr. Andrew To-mec.
Moon Run, Pa. — Mr. Jakob Draš-ler.
Olyphant, Pa. — Miss Mary Zore.
Pittsburgh, Pa. — Mr. John Golobic, Mr. J. Bojane, Mr. Geo. Wese-lich.
Steelton, Pa. — Mr. Anton Male-
sich, M rs. Dorothy Dermeš-MINNESOTA.
Gilbert, Minn. — Mrs. A. Preglet Mr. Frank Ulčar.
Aurora, Minn. — Mrs. E. Smolich.
Biwabik, Minn. — Mr. Frank Glo-bokar.
Chisholm, Minn. — Mrs. Barbara Globočnik, Rev. J. e. Schiffrer, Mr. John Strle.
Ely, Minn. — Mr- Jos. Peshel, Mr. J. Otrin, Mrs. V. Marn.
Eveleth, Minn. — Frances Kvater-nik, Johana Kastelic in Antonia Nem gar.
Greaney, Minn. — Mrs. U. Babich.
New Duluth, Minn. — Mr. M. Špe-har. Rev. A. Pirnat.
Rice, Minn. — Rev. John Trobec.
Virginia, Minn. — Mrs. Sterbenc.
Tower in Soudan, Minn. — Mrs. F. Loushin.
McKinley, Minn. — Mrs. A. Hegler.
Mountain Iron, Minn. — Mrs. Lucija Kralj.
Hibbing, Minn, in okolico — Mrs. Mlakar, Rev. B. Badura. ILLINOIS.
Aurora, 111. — Mrs. M. Vesel.
Chicago, HI. — Mr. Leo Mladich, Mr. Fr. Koren, Mr. Andrew Gla-vach.
Milwaukee, Wis. — Mr. Steve Boy« nik, Miss. Mary Mohorko, Mr. J . Jenko.	j ll
Sheboygan, Wis. — Mr. M. Progar
Mr. John Udovich. Willard, Wis. — Mr. Frank Perov-šek.
Brooklyn, N. Y. — Mr. Jos. Skrabe^
Mr. Joe Češarek. Gowanda, N, Y. — Valentin Dolinar^ Newark, N. J. — Mrs. Johana Mev-T zek.
New York, City. — Rev. P. Benin-
gen Snoj, O. F. M. Denver, Colo. — Geo. Pavlakovich. jLeadville, Colo. — Mrs. Bradach. Pueblo, Colo. — Rev. P. Cyril, O. &
B., Mrs- J. Meglen. Indianapolis, Ind. — Mr. Louifc
Komlafic. Thomas, West. Va. — Mr. John La-
hajnar, Mrs. M. Bulich. Calumet, Mich. Mr. J. Musich. Mrs.
Mary Klobucher. Iron Mountain, Mich. — Mr. A. Berce.
Detroit, Mich. — Mrs. A. Banks. Ruthbury, Mich, in okolica. —
R. Snider. Bridgeport, Conn. — Rev. M. J. Go-lob.
Frontenac, Kans. — Mr. Martia
Chanzel.
Kansas City, Kans. — Mr. Peter
Majerle.
Dodson. Md. — Mr. Jernej Intihar. East Helena, Mont. — Mrs. Frances Ambro. St. Louis, Mo. — Mr. John Mihe-- lich.
So. Omaha, Neb. — Mrs. M. Petra« sich.
Valley, Wash. — Mrs. Mary Swan. Rock Springs, Wyo. — Miss Apo-Ionia Mrak.
Izkušnja človeka uči, da se jih največ od izkušenj ni prav nie naučilo.
* * ♦
Obraz marsikoga, je zapisnik* njegovega življenja.
J.KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago, 111
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih
BARV, VARNIŠEV. ŽELEZ-TA, KLTUČAVNIC IN STEKLA.
1
Naiholiše delo. najnižje cene.
Prevzamem barvanie hiš zunai in znotrai. pokladam stenski oaoir.

List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNL
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listfc. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Posloven ske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdajl
NASA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim
čč. gg. duhovnikom, cenjenim društva m, trgovcem in posameznikom, se naj topleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene. predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vase tiskovine mi!
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicago, 111.
Phone: Canal 009ft.
■