Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna	številka	stane	Din 1.—.
Štev. 32.	Maribor,	dne	8.	avgusta	1936.	Letnik I-
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Upravni Maribor, Koroška cesta L Naročnina: celoletno Din 36_,	mesečno	Din	S._. Oglasi po cenika. — Izhaja vsako soboto ijntraj.
Za svobodo in demokracijo.
Prisilno delo.
Temeljno načelo je: Kdor ne dela, naj tudi ne je! Vsak zdrav človek je dolžan, da dela. Delo je ročno in duševno, eno ali drugo mora vsak opravljati. Delo je tudi glavni vir zaslužka za vsakdanje potrebščine.
Borba delavcev proti tistim, ki nič ne delajo, pač pa od dela drugih dobro živijo, je povsem upravičena. Ni prav, ako bi človeška družba imela parasite! Res, da ne morejo vsi opravljati istega dela, toda vsak zdrav mora opravljati delo, ki ne le njemu, ampak tudi splošnosti koristi.
Tudi smatramo delavci, da je največje zlo brezposelnost, ako namreč človek, ki hoče delati, ki je zdrav, da bi lahko delal, pa nima zaposlenja. Borba proti brezposelnosti niti malo ni smotrena, vsaj pri nas ne, pa tudi drugod ne. Ako pogledamo delovanje borz dela, vidimo, da se danes že skoro nihče ne zmeni za nje, da so postale bolj izplačilne blagajne za razne podpore in še to za tako malenkostne podpore, da se komaj splača tja iti. Nič več ni poročil, ki bi kazala na kako živahno delovanje borz dela.
Večinoma tudi brezposelni sami hočejo predvsem dela in jim ni za te drobtinice, ki jih dobivajo tu in tam. Ta želja po delu med poštenimi brezposelnimi ni ugasnila in če je kje kako mesto prazno, se jih javi na stotine za eno samo mesto.
Priznati pa moramo, da jih je veliko, ki delo mrzijo. Niso to le v gosposkih krogih, tudi med delavskimi vrstami jih najdemo. Ti škodujejo svojim vestnim tovarišem, ki iščejo delo z ljubeznijo do dela in so pripravljeni vestno ga vršiti. Ti povzročajo nevoljo tudi pri drugih že zaposlenih, da večinoma ne verujejo, ako tudi pošten človek išče poštenega zaposlenja. In tako so dobri prisiljeni, da morajo s takimi deliti usodo.
V	takem stanju brezposelnih se je pojavila tudi beseda o prisilnem delu. S to besedo se ne misli na to, da bi se naj vsak človek prisilil, da bi res delal; s to besedo se misli predvsem na to, da bi se brezposelni prisilili do dela. Ko je ta beseda padla, so padli tudi očitki, da se s tem ponižuje delavce na prisilnega delavca in s tem se mu jemlje čast in zavest, da je človek ter se napravlja za sužnja.
Ker želijo naši čitatelji, da v tej zadevi tudi mi povemo svoje mnenje, ga pojas-nima takole: Mi smo zoper prisilno delo! Človek mora tudi pri svojem delu uživati dostojanstvo, da to delo vrši kot svoboden, da ni suženj! Smo pa za to, da se podpore dajejo v gotovini, ampak da se da brezposelnim dela, ki ga morejo opravljati in da si tako po poštenem delu zaslužijo svoj zaslužek in s tem sredstva za vsakdanji kruh. Javna dela, ki bi se na-
Znana je zgodba o tatu, ki je bežal pred zasledovalci in na vse grlo vpil: »Primite tatu!« s čimer je pozornost ljudstva obrnil drugam in pri tem odnesel pete.
Ta zgodba prihaja človeku v spomin, ako opazuje napore fašizma in marksizma, ki skušata dokazati, da sta za svobodo in zdravo demokracijo. To vneto na-glaševanje svobode in demokracije je pri obeh silno sumljivo in na las podobno vpitju: »Primite tatu!« Fašizem to krinko že deloma odklanja in odkrito priznava, da je proti svobodi in proti demokraciji, češ, da so to okosteneli krščanski nazori ,ki v našem času fiirerjev in ducejev ne pridejo več v poštev. Kjer fašizem še ni na površju, tam pa govori, samo o reformi demokracije (kakor n. pr. pri nas JNS generali).
Marksizem je pa še bolj zvit kot fašizem. V državah, kjer je v manjšini in v opoziciji, tam govori o svobodi in o demokraciji na dolgo in na široko, in se predstavlja ljudstvu kot edini in največji borec za ljudske pravice. Kakšna je ta svoboda in demokracija, in kakšne so te državljanske pravice, pa je pokazal marksizem v praksi v tistih državah, kjer mu je zapeljano ljudstvo izročilo v roke vodstvo države. Tam je marksizem pokazal, da pozna svobodo le za peščico svojih voditeljev, ki smejo svobodno izsesavati državo in delovno ljudstvo, svobodno preganjati vse drugo misleče državljane, svobodno uničevati vero in Cerkev itd. Krvavi dokazi za to so: Rusija z milijoni umorjenih kristjanov, kjer so židovski marksisti že davno prekosili rimskega Dioklecijana. Drugi dokaz je Mehika, kjer velja svoboda za kapitalizem in marksizem, ki sta se zvezala zato, da izropa-
Mislimo, da bo vsak, kdor z neskaljenim pogledom motri politično življenje Evrope v teku zadnjih mesecev, posebno še sedaj črne dogodke v Španiji, ki naj bi postala izhodišče komunistične ofenzive, potrdil, kar smo zapisali v zadnji številki našega lista, da so namreč »ljudske fronte nova taktika komunizma«. Če komu navedeni dokazi še ne zadostujejo, naj sliši generalnega tajnika francoske komunistične stranke, poslanca Thoreza: »Mi moramo za enkrat delati v etapah in v sporazumu z ostalimi strankami ljudske fronte« ker »ura revolucije še ni odbila«, ali kakor je zapisal neki komunistični pisatelj: »Odslej nam ne gre več za naš nauk, temveč le za metodo.«
Kakor ljudska fronta v Franciji ni francoska in ni v Španiji ne španska, tako tudi »naša« ni prav nič slovenska, ampak je vsa, kolikor je je, — uvožena.
V	javnost je začela prihajati čisto ne-oficijelno v krogu »Ljudske pravice«, ki jo je urejeval znani marksistično usmerjeni pisatelj Miško Kranjec. List je pozival kmete, obrtnike in delavce, da se združijo v skupno fronto. Sprva se je splošno mislilo, da gre za pokret mačkovstva, prenešen v Slovenijo. V Ljubljani pa se je zbirala skupina okrog »Naše zemlje«. Oba pokreta sta hotela dobiti imprimatur od dr. Mačka.« Dobila ga je baje skupina »Naše zemlje«, ki naj bi torej tako postala oficijelna predstavnica slovenskega gibanja po hrvatskem vzgledu. Pisanje »Ljudske pravice« je šlo po začrtani, pa od začetka zelo dobro zabrisani poti vedno bolj na levo, tako, da je morala oblast prepovedati še nadaljnje izdajanje lista. Ker se je izguba lista le preveč čutila, je po daljšem času začel izhajati nov »tednik za slovenska vprašanja«:	»Stara
pravda«, ki je takoj v začetku pokazal, da hoče biti glasilo prihajajoče slovenske ljudske fronte, rozdravljal je »zavezniško Francijo« (menda le vlado!), pisal o koristi reform za kmeta in delavca, — četudi mora francoski kmet industrijske
ta ljudstvo in državo in uničita vero in Cerkev. Enako je bilo v Španiji. V imenu svobode in demokracije je španski marksizem navalil na španske katoličane in si zasužnjil špansko državo. Toda mi verujemo, da bo iz krvavega semena vzraslo krščanstvo tudi v Rusiji, Mehiki in drugod, in kmalu vrnilo tudi tem deželam resnično svobodo, ki bo svoboda za vse in za vsakogar in resnično krščansko demokracijo.
Vse to moramo zlasti zato poudariti, ker se marksizem tudi pri nas izdaja za zastopnika svobode in demokracije, dočim bi ob prvi priliki, ki bi se mu ponudila, uničil vse, kar je slovensko in katoliško, svobodno in demokratično.
Dogme marksizma je prav točno označil veliki francoski sociolog Gustav Le Bon: »Socialistične dogme vodijo do režima nizkega suženjstva, ki uničuje vsako inicijativo in vsako neodvisnost v dušah, sklonjenih pod njegovo vlado . . .« Enako sodi o marksizmu največji sodobni borec za svobodo in demokracijo, bivši predsednik čehoslovaške republike Masaryk, katerega besede tudi naši marksisti ponatis-kujejo, pa ne vedo, da Masaryk marksizem odklanja in ga ne ceni ravno radi njegove židovsko-germanske mentalitete in radi nesvobodnega in nedemokratičnega delovanja tam, kjer so marksisti gospodarji položaja.
Mi smo za svobodo in demokracijo. In ravno zato, ker smo za svobodo in demokracijo, odklanjamo fašizem in marksizem in ljudske fronte in se hočemo boriti proti njim vedno in povsod. Svoboda je Kristusova dediščina in borba za to dediščino je vredna vseh žrtev.
izdelke dražje plačevati, — in o vsem mogočem, kar pač tare ljudi, ki naj se združijo. Da bo združitev še bolj popolna, sta storila oba lista »zopet korak naprej«. V 9. štev. »Stare pravde« drie 16. julija 1.1. beremo »obvestilo«, da so se »vse skupine slovenskega kmečko-delavskega gibanja združile«. Lista »Stara pravda« in »Slovenska zemlja« se strneta in oba konzorcija bosta izdajala skupen list: »Slovenska zemlja« z geslom: »Za staro pravdo!« Ta list je torej postal oficijelno glasilo ljudske fronte pri nas. Ta vloga »Slovenske zemlje« je tem bolj važna, ker nam je v tem listu znano še nekaj drugega, kar smo slutili že od vsega začetka, pa smo, ne tako dolgo dobili, neizpodbitno dokazano. Na dan je namreč prišlo pismo »Sekretariata komunistične partije za Slovenijo«, poslano Zemaljskemu biroju komunistične partije Jugoslavije v Zagrebu, ki pove poleg drugega še tole (citirano po »Slovencu«):	»— — skušamo
najti še druge legalne mogočnosti, da v eni formi pridemo do ljudskih množic in to je tisk. Mi smo publicirali publicistični odbor iz sledečih legalnih listov, katere naloga je dati pravilno našo smer in taktiko naše enotne fronte svobodi in enotne delavske stranke: »Delavski obzornik«, »Ljudska pravica«, »Mlada pota«, »Slovenska zemlja«, »Akademski glas«, »Njiva«, »Gruda«, »Književnost«, »Sodobnost«. — Za nas je torej važno dejstvo, da se nahaja v seznamu listov »komunistične partije za Slovenijo« »Slovenska zemlja«, ki je glasilo slovenske ljudske fronte. Kaj potrebujemo še prič?! Zanimive so še nekatere ugotovitve. V Mariboru se je vršil ustanovni sestanek ljudske fronte dne 10. junija t. 1., ki so se ga udeležili tudi socijalisti in celo znani srbski levičar Dragoljub Jovanovič.
Sploh pa je pri vsem tem zanimivo zlasti v Mariboru dejstvo, da so združitev »Stare pravde« in »Slovenske zemlje« pozdravili prav posebno naši marksisti. »Volksstimme« poje slavospeve onim, ki
so se »združili brez oklevanja«, ker so »odločno za slovensko politiko«. Tako smo prišli do absurda, da se za samosloven-stvo bore isti ljudje, ki so ob prevratu prirejali demonstracije proti priključitvi Maribora Jugoslaviji; ki so dolžili narodno zavedno duhovščino strelov na Glavnem trgu in ki istočasno izdajajo v slovenskem Mariboru delavski list v — nemškem jeziku.
Zdelo se nam je potrebno pribiti te ugotovitve, da bo jasnost med nami in da ne bo imel nasprotnik prilike ribariti v kalnem. Smo odločno za fronto delavca, obrtnika in kmeta, ko gre za njih življenjska vprašanja. Toda ta fronta mora biti res — slovenska; voditi jo morajo priznani voditelji slovenskega naroda, ne pa ljudje, ki so pod komando Moskve.
Prisilno delo v Rosili.
Med prisilnimi delavci v Rusiji najdemo dve vrsti ljudi. Eni so taki, ki so bili izgnani iz domačega kraja in so prisiljeni v tujini delati v rudnikih, ako se hočejo preživeti, drugi pa so taki, ki so bili izrecno obsojeni na prisilno delo.
Komunisti so si delo s temi prisilnimi delavci zelo olajšali. Izbrali so iz njihove vrste ljudi, ki so sposobni vsakega zločina in tem so dali v roke komando nad drugimi. Huje komandiraš druge k delu, manj je treba tebi delati. Seveda se je to načelo dobro obneslo. Tako potrebujejo le malo število svojih lastnih paznikov in priganjačev, to prisilni »preddelavci« sami opravijo. Te čete imenujejo »vvorušenaja ohrana«. Ti imajo svoje posebne kasarne, so uniformirani, dobivajo boljšo hrano in »krasnoarmejiskij pajek« (tobak). Posamezniki komandirajo po 30 do 60 mož ali žen. Te čete imenujejo brigade. Poleg teh so posebni priganjači, takozvani »desjat-niki«, ki imajo to nalogo, da »zaračunavajo« delo teh prisilnih delavcev.
Celotna organizacija ruskega prisilnega dela izgleda takole: Na čelu je GPU centrala v Moskvi. Ta ima oddelek GPU u-prave prisilnih taborišč. GPU moštvo: desjatniki, brigadirji, delavci, poševni kaznjenk, izolirani delavci, ki morajo delati z verigami na nogah.
Da ne bi čitatelji mislili, da jim slikamo bajke na steno, navajamo to samo ona taborišča, kjer delajo prisilni delavci, ki so jih priznali boljševiki sami in sicer na podlagi posebne karte. Ta taborišča so: Taborišče Solovkij, kjer delajo v gozdovih in kanalizacijah, Taborišče pri Belem morju, kjer delajo ogromen kanal, Severno taborišče sredi puščave, brez drugega imena, kjer delajo v gozdovih, Taborišče v Svuyr-sku, kanalizacije, Taborišče v Volhovu, kjer je aluminijski rudnik, Taborišče v Dmitrovu, kjer delajo kanal Moskva-Vol-ga, Taborišče v Somovu, kjer delajo veliko morsko pristanišče, Taborišče v Kotla-su, kjer imajo železne tovarne, Taborišče
v	Višeri, kjer so kemične tovarne, Taborišče v Kungulu, kjer so veliki rudniki in plavži. Kavkaško taborišče, kjer morajo delati na poljih, Taborišče v Astrahanu, kjer morajo biti ribiči. Taborišče v Ka-sakstanu, kjer so velike konservne tovarne, Taborišče v Cardjoju, kjer so tekstilne tovarne, Taborišče v Taškentu, kjer so istotako bombažne plantaže in tekstilne tovarne, Taborišče v Sibiriji, kjer so veliki premogovniki, Taborišče v Novaja zemlja, kjer so svinčeni rudniki, Taborišče v Igor-ki, v Narimu, kjer je izvoz ruskega lesa, Taborišče v Leni, kjer so zlati rudniki. Ako pregledamo ta taborišča, vidimo, da si je komunistična vlada znala ustvariti »brezplačne« delavce, ki morajo kot sužnji delati v vseh njenih rudnikih in tovarnah, da se lahko komunisti bahajo s svojimi uspehi.
Zdaj je samo še potrebno, da povemo, kako ta taborišča izgleda jo. Neki delavec, ki je ušel iz takega taborišča in je v nemških listih popisoval usodo teh delavcev, je rekel, da »preddelavci« še stanujejo v takih luknjah kot pri nas svinje, navadni delavci pa ne dobijo ne stanovanja in ne hrane kakor pri nas svinje.
Vsem, katerim se sline cedijo po takem komunističnem raju, bi pa res privoščil, da bi malo uživali, morda jih potem skomine minejo!
pravila z denarjem, ki se brezplodno razdeluje sedaj v podporah, ki velikokrat zgrešijo svoj pravi namen in pridejo na napačno pot, bi prinašala delavstvu stalno zaposlitev, vsemu narodu pa večje blagostanje.
Če torej odklanjamo prisilno delo, ki bi zasužnjilo ljudi, moramo istočasno obsoditi tudi vse one, ki so tako prisilno metodo dela vpeljali. To so storile države, kjer vlada fašizem in komunizem. Na čelu je v tem oziru komunistična Rusija.
V	posebnem članku vam danes popisujemo, kako je Rusija uvedla prisilno delo. Tisti, ki se v naših krajih najbolj navdušujejo za ruske razmere, si naj ta članek še posebej preberejo, da bodo videli, kakšen raj jih čaka, če se uvede po ruskem sistemu — prisilno delo!
Zahtevajte povsod
»Delavsko fronto"!
Slovenska ljudska fronta - plašč komunisti' čnih plačancev.
Slovenski narodni tabor v Mariboru
se bo vršil
===== 9. avgusta v Ljudskem vrtu.  i =
Politična vesti.
Kralj Peter II. se je pripeljal 5. avgusta s kraljevičem Tomislavom in Andrejem preko Jadrana na Bled. K sprejemu na postajo Lesce-Bled so prihiteli knez namestnik Pavle, predsednik vlade dr. Sto-jadinovič, velike ljudske množice z okoliškimi župani in šolska mladina.
Angleški kralj obišče Dalmacijo. Veliko pozornost je vzbudil v svetu korak angleškega kralja Edvarda VIII., ki se je odločil, da bo prebil svoj dopust v Dalmaciji.
Kralj Edvard VIII. bo odpotoval v Dalmacijo skozi Gorenjsko in se bo najbrž ustavil tudi na Bledu. Kakor hitro je bila objavljena vest, da bo angleški kralj prebil počitnice v Dalmaciji, so začeli vsi angleški listi objavljati dolge članke o Dalmaciji in o njenih lepotah. Brez dvoma bodo ti članki, še bolj pa bivanje angleškega kralja, privabili v Dalmacijo ogromno število angleških turistov. Za razvoj tujskega prometa v Dalmaciji bo tako imel angleški kralj gotovo največje zasluge od vseh. Kraljev brat vojvoda Kentski in njegova soproga, ki je sestra princeze Olge, žene našega princa Pavla, prideta te dni na Bled, kjer bosta pričakala kralja Edvarda.
Tudi JNS gre na volitve. Izvršilni odbor JNS je te dni sklenil, da se bo stranka udeležila občinskih volitev. Kakor znano, so bili skraja mnogi proti udeležbi, ker vedo, da bo stranka pri teh volitvah v javnosti pokazala vso svojo silno revščino. Pač pa bi radi JNSarji kar naenkrat tajne volitve, dočim so poprej ravno oni napravili zakon o javnem glasovanju. Gotovo so se zbali obsodbe, ki bo javna in neusmiljena.
V ŠPANIJI
je po 16 dnevih izid državljanske vojne še vedno negotov. Uporniki izdajajo svoja poročila, vlada svoja, oboji pa — zmagujejo. Nedvomno je, da dobivata podporo iz inozemstva obe strani, sicer bi, zlasti še upornikom, že zmanjkalo sredstev za vojevanje. Razumeti namreč moramo, da boji v Španiji niso samo notranja zadeva Španije, ampak da je izid važen za vso Evropo. V Španiji se vrši danes gigantska borba med desnico in levico, ali če hočete, med Zapadno Evropo in Rusijo. Interesi evropskih velesil so se srečali na točki: interesi politični in gospodarski. Ce zmaga vlada, smemo pričakovati sovjetov,. Španija postane sužnja Moskve. Ce zmagajo uporniki, se uvede, po vsem sodeč, avtoritativni režim, soroden fašizmom Italije in Nemčije. Vposta-vitve monarhije se, vsaj trenutno ni bati, ker med uporniki je večina republikancev, tudi sam general Molle. Monarhisti predstavljajo samo slabih 15%. Francoska vlada je z vsemi svojimi simpati-. jami na strani španske vlade in samo velesile so preprečile, da ni pristopila še dejanjsko na pomoč vladi, kar francoska levica odločno zahteva. Francija se boji zmage upornikov, ker v tem slučaju nima več varne meje na jugozapadu. Italija je seveda odločno na strani upornikov, katerih poraz bi pomenil zmago komunizma, česar fašistična vlada nikakor noče dopustiti. Razen tega ima svoje interese na Balearih, Tangerju in Gibraltarju, ki nikakor ne smejo priti pod kontrolo USSR. Italija pošilja upornikom letala in municijo, čeprav to ostro demantira. Iz istih gospodarsko-političnih razlogov je na strani upornikov tudi Anglija, ki se boji rovarenja Moskve, ki ji je napravila mnogo škode že v Spred. Aziji. Postavila se je v zvezo z Italijo in njej na ljubo odpovedala celo sporazume z Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, ki jih je sklenila za vojne v Abesiniji, ko je imela še pred Italijo velik strah. Tretji člen zveze proti sovjetski invaziji je Nemčija, saj si je menda Hitler postavil za življenjsko nalogo borbo proti komunizmu. Rusija seve pošiija svoje najboljše vojaške strokovnjake v Španijo. Na teh tleh bi rada ukresala ogenj za svetovno revolucijo, katere pričetek naj bi bila vojna med Francijo in Nemčijo, ki ji sovjeti hudo zamerijo, da je z nastopom Hitlerja udu-šila komunizem, ki je začel že ošabno dvigati glavo. Tako je sicer na videz prav neznatna stvar postala središče evropskega zanimanja in gibanja.
Prevrat na Grškem v očigled komunistični nevarnosti. Komunistični pokret na Grškem je začel resno ogrožati obstoječi družabni red. Delavski sindikati so organizirali na hujskarije iz Moskve splošno stavko, katere cilj bi naj bil: splošna zmeda in ob koncu revolucija, ki bi naj dovedla do sovjetov. Tokrat je grška vlada prehitela komunistične hujskače in je v noči in 4. na 5. avgusta razpustila parlament, začasno ukinila ustavo in je proglasila za vso državo obsedno stanje. Med Grčijo in inozemstvom so bile prekinjene vse telefonske in brzojavne zveze.
Avstrijci proti hitlerjevcem. Na Dunaju so se vršile velike demonstracije proti hitlerjevcem. Priredila jih je patriotična fronta. Mogočne množice so manifestirale ter zahtevale, da vlada začne zopet strožje nastopati proti narodnim socijalistom. Avstrijska vlada je odgodila napovedano amnestijo ter ostane še nadalje 5000 hitler-jevcev, ki bi bili morali biti izpuščeni, še v zaporih.
Praga in Moskva se zbližujeta ne samo gospodarsko, ampak tudi kulturno. Kakor beremo v »Delavski politiki«, se vrše neprestano najrazličnejše ekskurzije iz ene države v drugo, ki »naj utrdijo medsebojno zvezo dveh eksponiranih držav v svetovni politiki«. Izmenjavajo se ofici-jelni in privatni obiski v visokem številu. Letos pa so v Pragi začeli izdajati celo mesečno revijo za kulturno in gospodarsko sodelovanje obeh držav: »Praha — Moskva«, pri kateri sodelujejo nekateri odlični predstavniki češkoslovaške republike. Kakor pravimo: Moskva je darežljiva. Marsikaj je že »darovala« Cehoslo-vaški, odkar je bila sklenjena ona znana pogodba med CSR in SSSR. Prvo in najlepše darilo je pač bila centrala komunistične propaganda v Pragi in zdaj kar počasi lepo naprej. »Kdor za smolo prijema, se osmoli.« Zgodovina bo pokazala.
Italijanski prestolonaslednik Umberto je prišel v Berlin ter se je sestal s Hitlerjem. Obisku pripisujejo velik pomen, dasi pišejo italijanski listi, da je njegova pot v Nemčijo zgolj zasebnega značaja. Zveze med Italijo in Nemčijo postajajo vedno bolj etsne.
Družinska mezda — v Italiji. Časopisje poroča, da bode Italija uvedla takozvane »družinske mezde«. Delavci, ki imajo družino z otroci pod 14 let starosti, bodo dobivali k svoji običajni mezdi še poseben dodatek. Ta dodatek bo znašal za vse italijansko delavstvo v celoti na leto 341 milijonov lir. Za pokritje novega izdatka pa bodo morali prispevati podjetniki, potem neoženjeni delavci ali delavci brez otrok v obliki posebnega davka ter država. In sicer bo odpadlo na delodajalce 215 milijonov lir, na delavce 86 milijonov, na državo pa 43 milijonov lir. »Družinska mezda« je znana delavska zahteva, ki je bila posebno povdarjena v znani okrožnici papeža Pija XI. Italija jo uvaja kot prva. Kedaj jo bomo poznali pa pri nas!
V Palestini stavkajo Arabci že tri mesece, a je položaj še vedno nejasen. — Borbe so se začele, ker je angleška vlada, ki ima nad Palestino protektorat, dovolila naseljevanje Zidom, ki so se zlasti po progonih iz Nemčije v velikem številu vračali v »deželo svojih očetov«, kjer so začeli uveljavljati svojo gospodarsko politiko: zasedli najrodovitnejši svet, začeli deželo industrializirati in jo spravljati v gospodarsko odvisnost. Arabci, ki tvorijo 75% prebivalstva, so zahtevali, da Anglija prepove Židom naseljevanje. Ker se to ni zgodilo, so se sredi aprila začeli neredi. Arabci so začeli napadati judovske predele. V borbah je padlo več Židov, pa tudi Arabcev. Proglašena je bila splošna stavka Arabcev. Najprej šoferji, potem trgovci, študentje in tako naprej; vmes pa so se vršili neprestano spopadi z Židi in vojaštvom, ki ga je nad stavkujoče poslala angleška vlada. Žrtve, človeške in materijelne, so velike, toda Arabci so odločeni, da vztrajajo, dokler ne dosežejo svojih zahtev, ki so: da angleška vlada ustavi priseljevanje Židov, prepove prodajanje zemlje židovskim priseljencem in dovoli, da se v Palestini ustanovi arabska nacijonalna vlada. Ker Anglija ne kaže nobene volje za te zahteve, je še končni izid vedno nejasen.
Italijanska »zmaga« Abesinije je stala 18 milijard lir, kakor poroča »nemški za-
vod za raziskovanje konjunkture«. V Italiji sami so namreč ob začetku vojne z Abesinijo prekinili vsako tozadevno objavljanje statistike. Toda Abesinija kljub tolikim žrtvam še vedno ni osvojena in
voo,XY liictci CILfCOlliaiVt:	Z.CII11JC UU -LLČLUJČl
drago plačala. Zato tudi razumemo, da veselje nad »zmago« ni bilo nič kaj posebno veliko, ker težje vprašanje, kako osvojiti Abesinijo, bo, kako jo obdržati.
Domače vesti.
Biserno sv. mašo je daroval zadnjo nedeljo v Mostah pri Ljubljani g. Jožef Borštner, upokojeni župnik.
Kar Štiri jubileje je in bo proslavil letos g. Matej Ripl, župnik v Prevaljah, duhovni in kon-zistorijalni svetnik krške in lavantinske škofije ter dekan Mežiške doline. Jubileji so: 401etnica mašn.štva, 251etnica župnikovanja v Prevaljah, lOletnica dekanijske službe in 651etnica rojstva.
Duhovniška odlikovanja v Lavantinski škofiji. Ob svoji 60 letnici je lavantinski škof dr. I. Tomažič imenoval dva častna kanonika in več zaslužnih duhovnikov za konzistorijalne in duhovne svetnike.
Nenadoma preminul. V bolnici v Brežicah je nenadoma preminul p. Vincencij Kunstelj, frančiškan. Pred prevratom je služboval v Gorici.
Mariborski teden je bil slovesno otvorjen 1. avgusta. Bansko upravo je zastopal pri otvoritvi podban. Navzoči so bili škof dr. Tomažič, župan dr. Juvan ter še razni drugi zastopniki vojaške in civilne oblasti.
Gasilsko slavje v Mariboru je pričelo že v soboto 1. avgusta z bakljado in s podoknico trem kumicam novega rešilnega avtomobila, nato ustanovitelju rešilne postaje nad 90 letnemu dr. Ur-bačeku in ustanovnemu članu mariborske gasilske čete pivovamarju Josipu Tscheligiju. Za tem sta bila na Piramidi ognjemet in na mariborskem tednu gasilski prijateljski večer. V nedeljo je bila na Glavnem trgu sv. maša, blagoslovitev rešilnega avtomobila in nato gasilska vaja.
Še pravočasno rešen skakač. 22 letni Mirko šumer je z drugimi skakal pri kopanju s stebra dravske brvi v Dravo. Priletel je vodo tako, da se je onesvestil in so ga tovariši komaj rešili utopljenja. S hudimi notranjimi poškodbami so ga prepeljali v bolnico.
Ljubezenska žalolgra iz ljubosumnosti. V Studencih pri Mariboru je ustrelil 4. avgusta zjutraj 27 letni pek Slavko Fekonja iz ljubosumnosti 19-letno Ano Belina, hčerko studenškega peka Roka Belina, od katerega je Fekonja 1. junija prevzel pekarijo. Ko se je deklica zgrudila, si je pognal še Fekonja dve krogli skozi sence. Oba so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je prvi umrl ob 9. uri" Fekonja, za njim pa Ana. Vzrok groznega dejanja je ljubosumnost.
Podsut od zemeljskega plaza. Kaznjenci so kopali v Mariboru pod Kalvarijo temelje za novo stavbo. Zemeljski plaz je podsul 39 letnega kaznjenca Avguština Fras od Sv. Antona v Slov. goricah. Ko so ga odkopali, je imel zlomljeno nogo in razne notranje poškodbe.
žeparji so ukradli zadnjo soboto na otvoritvi Mariborskega tedna in ob priliki proslave 65-letnice mariborskih gasilcev pet žepnih ur in eno denarnico.
Tri konje so zaplenili pri Dravogradu graničarji dvema kmetoma, ki sta hotela živali pretihotapiti v Avstrijo. Tihotapcema je uspel pobeg.
Ugotovljena osebnost samomorilca. Zadnjič smo poročali, da je pri Teznu v Mariboru brzeči vlak zdrobil mladega samomorilca. Gre za 18-letnega Vladimirja Kos, ki je bil rojen v Zagrebu in pristojen v Zagorje ob Savi. Kos je bil absolvent mariborske vinarske šole. Vzel je nekoliko vina v zavodu, da bi ga skupno s tovariši popil ob koncu šolskega leta. Iz bojazni pred kaznijo radi malenkostne tatvine je izvršil samomor.
Dve smrtni nesreči. 57 letni vpokojeni orožniški stražmojster Ivan Vinšek se je mudil 4. avgusta zvečer v krčmi v Bohovi pri Mariboru. Ko je zapustil gostilno, je spodrknil preko kamenitih stopnic in zadel z glavo ob kamen, da mu je počila lobanja. Vinšek je v mariborski bolnici podlegel poškodbi. V Vurberškem gozdu pri Mariboru je bil 4. avgusta zaposlen s podiranjem drevja kočar Franc Vesjak. Podirajoče se drevo mu je stisnilo prsni koš in poškodovalo hrbtenico. V obupnem stanju so ga prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je kmalu umrl.
žrtve surovih fantovskih pretepov. Zadnjo nedeljo so se stepli na Polskavi v neki krčmi fantje in je zahteval pretep pet ranjenih. 201etni livar Engelbert Schober je dobil ob tej priliki težke poškodbe. — V Slivnici pri Mariboru je bil v pretepu težko poškodovan 401etni delavec Martin Lubej. — Iz Ruš so pripeljali v mariborsko bolnico 241etnega delavca Andreja Babič, ki ima prestreljen želodec. Na povratu iz vinotoča so oddali neznanci nanj tri strele in povrh so ga še poškodovali na glavi s kamenjem.
Iz nagajivosti v smrt. Med Sv. Miklavžem in Dobrovcami na Dravskem polju je splezal iz fantovske nagajivosti na stolp falskega električnega voda 211etni delavec Franc Lešnik. Ko se je dotaknil žice z visoko napetostjo, je padel zadet od toka na tla in je obležal mrtev.
Očeta ustrelil skozi okno. Mariborska policija je prijela 161etnega Jožefa Trafemer, ker se je prikazal v mestu s staro avstrijsko karabinko. Na stražnici je izpovedal, da je doma v Ješencah pri Račah in da je ustrelil skozi okno svojega očeta, s katerim se je sprl. Prepir je nastal, ker sin ni hotel opraviti dela, katerega mu je oče zaukazal. Nepridiprava so pridržali v zaporu, očeta pa so prepeljali obstreljenega na levici in na prsih v mariborsko bolnico.
Starček umorjen v nedeljo predpoldne. V Rošpohu pri Mariboru je prebival 77 letni posestnik Ivan Kreps s svojo rejenko. Zadnjo nedeljo je bil pri zgodnji sv. maši in pri obhajilu ter je nato čuval dom. Ko se je vrnila njegova rejenka od poznega opravila, je našla skrbnika nezavestnega v mlaki krvi. Poklicani zdravnik je ugotovil zločin, ker je imel Kreps 18 ran, katerim
je podlegel že v nedeljo popoldne ob treh. Sumijo, da je zločinec iz bližine.
Tolovaji se lotili v noči krčme. V Jelenčah pri Pesnici v okolici Maribora je v noči zahtevala cela tolpa hrvaško govorečih klatežev vina od 821etne krčmarice Marije Drozg. Ker je rejenka radi pozne ure odklonila pijačo, so vdrli v gostilniške prostore nasilnim potom. Hoteli so imeti od lastnice denar in so vse prebrskali. Ker denarja niso našli, so zginili v noč s tobačno zalogo.
Z volčjimi jagodami se zastrupila. V Ploderš-nici v Slov. goricah sta jedla volčje jagode 15 letni Leopold in 10 letni Stanko Lorber. Oba so odpremili v mariborsko bolnico. Mlajši je podlegel med prevozom zastrupljenju, starejšemu so v bolnici oteli življenje.
7001etnico bo obhajala v dneh 6., 7. in 8. septembra razsežna župnija Velika Nedelja.
Vlak povozil dva konja. Na prelazu preko železniškega tira je zalotil vlak pri Veliki Nedelji dvovprežni voz posestnika Maksa Veronek iz Trgovišča. Lokomotiva je ubila oba konja, voznika pa je pognal sunek z voza v travo kraj ceste.
Od 30. aprila do sedaj v Dravi. V Slovenji vasi pod Ptujem je Drava naplavila truplo 30. aprila pri regulaciji Drave pri št. Janžu na Dravskem polju smrtno ponesrečenega delavca Friderika Pečnika.
Popivajoči brezposelni napadli stražnika. Na Ptuju je popivalo v krčmi v Prešernovi ulici pet brezposelnih za denar, katerega so 4. avgusta naberačili med dnevom. Malo pred polnočjo je razsajajočim pobral stražnik Ludvik Pestotnik delavske knjižice s pozivom, da mu naj sledijo na stražnico. Zunaj na prostem so fantje pobili policista na tla in eden ga je zabodel osemkrat v hrbet. Policija je prijela dva napadalca in sta to: Rudolf Jankovič in Jožef Suknajič, pomožna delavca iz Trbovelj.
Avtomobilska nesreča zahtevala tri težko ranjene. Špediter Jožef Rojc iz Slovenjgradca je naložil na tovorni avto okvirje za okna in jih je peljal proti Mariboru. Naenkrat je odrekel volan pri Muti, avto je zadel ob drevo, vozilo se je prevrnilo in so bile tri osebe težko ranjene.
Dve avtomobilski nesreči. Na ovinku Križev-skega klanca pri Stranicah v okraju Slovenske Konjice so se 3. avgusta nenadoma srečali avtobus z izletniki za Dunaj in dva voza. Avtobus ni mogel dovolj hitro zavreti in je pritisnil voznika Edvarda Bornšeka iz Stranic tako ob voz, da mu je strlo lobanjo in obe nogi. Poškodovani je umrl po prepeljavi v celjsko bolnico. Avtobus vsled poškodbe ni mogel nadaljevati vožnje. — Isti dan se je med Mariborom in Sv. Marjeto v bližini krčme štandeker splašil konj v enovprežnem vozu tovornega avtomobila, ki je bil naložen z zaboji radenske slatine, šofer je vozilo radi konja prehudo zavrl in je avto padel v obcestni jarek. Avtomobil se je pokvaril, šofer in sopotnik sta odnesla iz nesreče le iažje praske.
Otet iz valov Drave. V Vičavi pri Ptuju se je kopal v Dravi 40 letni zasebni uradnik in vojni invalid Meliva iz Ptuja. Ko je hotel iz deroče Drave, mu je zmanjkalo v globoki vodi tal in se je začel potapljati. Oblečen je skočil v Dravo poveljnik ptujske gasilske čete Franc Breznik in je rešil potapljajočega.
Huda nesreča pri padcu z drevesa. V Osluševcih pri Veliki Nedelji je padel z visokega drevesa 13 letni posestnikov sin Ciril Hržič. Pri padcu si je zlomil nogo in si, pretresel možgane.
Obsojena detomorilka. 28 letna poljska delavka Gizela Sabotin iz Mostja pri Dolnji Lendavi v Prekmurju je sredi aprila utopila svojega 6me-sečnega otroka. Detomorilka je bila v Mariboru 4. avgusta obsojena na 4 leta ječe.
Padel v mlatilni stroj, ki mu je odtrgal nogo. V Filovcih v Prekmurju so mlatili pri posestniku Lovrenčiču. Pri podajanju snopja v stroj je spodrsnilo 24 letnemu Alojziju Ošlaj. Priletel je tako nesrečno med zobovje mlatilnice, da mu je odrezalo nogo pod kolenom. Ponesrečenega so prepeljali v murskosoboško bolnico.
Smrtno ponesrečil pri podiranju. Pri regulaciji Mure je imel zaposlitev Franc Bezjak, delavec iz Murskega Središča. Pri podiranju ga je drevo tako pritisnilo k tlom, da je podlegel poškodbi v mariborski bolnici.
Ročna granata eksplodirala. V Andrijancih v Prekmurju so pri Žižkovih orali. Po brazdah je stopal 10 letni sin, ki je našel ročno granato. Z najdbo je stekel domov in začel s kladivom nabijati po granati. Naboj se je nenadoma razletel in drobci so hudo poškodovali fanta po celem telesu. Granata je obležala na njivi izza prevratne dobe divjanja Bela Kunovih boljševiških tolp.
Orožniki so prijeli v okolici Ormoža 221etnega posestniškega sina Ivana Sereca zi Apačke kotline, ki je nevarno zabodel v pretepu 26. julija delavca Franca Poša iz Donnersdorfa v Avstriji ter se je po krvavem dejanju skrival po raznih krajih.
Pri padcu z lestve se je ubil na betonskih tleh 481etni Leopold Markeš, posestnik v Vin-terovcih pri Ptuju.
Smrtna nesreča s plinskim zastrupljen jem. V Ločici pri Polzeli so našli mrtvega v stanova-ju 581etnega krošnjarja Alojzija Jesenko. Gre za nesrečo zastrupljenja s plinom od tlečega oglja.
Zlato poroko sta obhajala na Polzeli zadnjo nedeljo 2. avgusta v krogu svojih petih sinov, štirih hčera, vnukov ter vnukinj g. Leop. Kunst in njegova žena Ana.
Starček po nesreči utonil v potoku. Mihael Toman, 821etni posestnik v Veliki Pirešici pri Celju, se je vračal od svoje hčere na Zavrhu. Med potjo mu je pri odpočivanju postalo slabo.
Padel je v komaj 30 cm globok potok v Rimskem grabnu in utonil.
Iz ljubosumnosti ustrelil deklino. 201etni Alojzij Debelak iz Lastniča pri Podčetrtku je počakal v zasedi 17 letno Kristino Polak, hčerko posestnika iz Lastniča. Ustrelil je na večer iz vinograda se vračajočo v prsa in je zadeta obležala mrtva. Po krvavem dejanju, ki je bilo zagrešeno iz ljubosumnosti, se je morilec sam javil okrožnemu sodišču v Kozjem.
Tisočkrat krstna botra. V starosti 80 let je umrla v Zgornji Pehanci pri Brežicah Pajdaš Neža. Rodila se je leta 1856 na Vrhu pri Zdolah. 56 let je živela v srečnem zakonu. 60 let je bila vzorna gospodinja in nad 1000 novorojenčkov je nesla k sv. krstu kot botra.
Vlomilcema je spodletelo. Na podstrešje ljubljanske bolnice sta se vtihotapila dva vlomilca. Predrla sta skozi strop veliko luknjo in se splazila v blagajniško sobo. Ker sta pri vlomilskem delu preveč ropotala, so ju v noči izsledili in preprečili vlom v blagajno, v kateri je bilo 14.000 Din. Eden od vlomilcev je ušel, drugega so prijeli. Aretiranec je star znanec policije Josip štiber, 27 letni bivši natakar in doma iz Zelenega vrha pri Varaždinu.
Mesto smrtno povožen — pohabljen. Iz Zagreba je prišel v Novo mesto Janez Tlakovcer, 45 letni brezposelni delavec, doma iz Dol pri Brežicah. Ker ni dobil zaposlitve, je položil iz samomorilnega namena glavo na tračnice železniškega tira. Lokomotiva mu ni odrezala glave, ampak jo je le odrinila s tira in jo na desni
strani močno obrezala. Hudo poškodovanega so oddali v bolnico usmiljenih bratov, kjer so ugotovili, da bo ozdravil z omračenim umom.
Sin ustrelil mater v spanju. V Radoviči pri Metliki se je 171etni Jožef Jurglič spozabil tako daleč, da je ustrelil spečo mater. Pred groznim zločinom je izmaknil materi 2000 Din, od katerih je zapil s tovariši 500 Din.
Po 21 letih se je vrnil skozi Maribor Iz ruskega vjetništva z ženo in otroci Ilija Mihajlovič, doma iz Palanke.
Prva partija naše goveje živine v Nemčijo iz Slovenske Štajerske. Dne 3. avgusta popoldne je odposlala mariborska tvrdka Filipančič prvo partijo 40 volov iz štajerske v Nemčijo. Tej pošiljatvi bodo sledile še druge. G. Filipančič je plačal za izvoz določeno živino po 4—5 Din 1 kg.
Večji in manjši požari. V št. Janžu pri Muti v Dravski dolini je uničil ogenj posestniku Al. Kafelu 25.000 Din vredno domačijo. — Isti dan je upepelil ogenj na Pernicah nad Muto hišo in gospodarsko poslopje posestniku Antonu Repniku, ki ima 43.000 Din škode. — Pri Sv. Martinu na Pohorju so požigali otroci pašnik. Veter je zanesel iskre na streho žage, ki je pogorela do tal.
Orožniki so izsledili v Pucincih tri tihotapce,
ki so na kolesih švercali iz Madžarske tobak in ga prodajali po Prekmurju. Vreče s tobakom so imeli skrite po koruznih njivah. Prijeta trojica je bila že predkaznovana.
ffod kladivo!
Slovenska ljudska fronta! Njen glavni agitator je »Volksstimme« v Mariboru. To je zaradi tega, ker se imenuje slovenska. Kaki Slovenci so marksisti, vemo itak dobro. Spomnimo se nazaj samo na dogodke, ki so jih povzročili, da bi z demonstracijami preprečili priklopitev Maribora Jugoslaviji. Spomnimo se nazaj, kako so organizirali proces, ki bi naj poveličal zeleno gardo v Mariboru. Spomnimo se, dasointernacijonalci začeli or-ganizirati slovensko nacijonalno fronto. Take prismodarije pa res že dolgo ni nihče napravil z delavstvom, kakor jo poskušajo sedaj ti najnovejši Slovenci!
Kje pa je razredni boj? V socijalističnih listih smo čitali, da so se sporazumeli: zastopnik socijalistov Petejan, zastopnik kmetov advokat dr. Kukovec, zastopnik fabrikantov Vidmar, da osnujejo eno novo slovensko ljudsko fronto. Petejan je vendar stalno trdil, da je za razredni boj in da samo z bojem bodo delavci uspeli. Kje pa je sedaj ta boj ostal? Nič več ni razredov ne med advokatom, ne med fabri-kanti in delavci. Fraza o razrednem boju se govori le delavstvu, gospodje pa med seboj delajo druge kupčije!
56.501 Din znaša račun g. dr. Reismana pri Pogrebnem društvu železničarjev za njegovo pritožbo zoper razpust društvenega odbora.
Kapitalist Topalovič, vodja socijalistov, je bil te dni v Sloveniji. Da bi delavci ne opazili njegovega bogastva, je svoj avto pustil doma.
Delavstvo JSZ se je uprlo! Iz raznih krajev prejemamo obvestila, kako so člani JSZ odločno nastopili proti nekaterim osebam v vodstvu JSZ, ker so ti na svojo roko stopili v dogovore s takozvano Slovensko ljudsko fronto, kjer so se vsedli za mizo z radičevci, marksisti in skrajnimi levičarji. Delavstvo izpregleduje, da so bile pritožbe zoper gotove osebe v vodstvu JSZ
res utemeljene. JSZ še dosedaj ni teh oseb razrešila funkcije, ki so jo uporabljali proti razpoloženju članstva JSZ. V vrstah JSZ se zato kaže vedno bolj razpor zoper te samozvance.
Mi smo za špansko vlado, tako se trkajo na prsi socijalistični listi v vsaki svoji številki. Da je v tej vladi glavni vodja komunist, sicer zatajijo, čudimo se le, ad niso še začeli nabirati prostovoljcev za Španijo! Mi jim posredujemo za laufpos, če hočejo iti! Sicer pa, gospodje, le masko doli, zdaj vsaj ne bo mogoče več tajiti, da ste povsem navadna avantgarda za komuniste!
Proti komunizmu — za komuniste. »Delavska pravica«, glasilo krščanskih socijalistov. prinaša v svoji številki z dne 30. julija 1936 dva zanimiva članka. Prvi na str. 6 nosi naslov »Boj komunizmu«, ki riše naloge našega naroda v boju zoper komunizem. Članek konča s pozivom: »Posebno mi katoličani, ki imamo največ razlogov, storiti vse, da zaustavimo pot komunizmu, ne bi smeli zamuditi nobene prilike, da pokažemo v dejanju, kako znamo sodobno so-cijalno vprašanje bolje reševati od boljše-vikov in komunistov.« — Ista »Delavska pravica« pa prinaša na strani 8 sledečo notico: »V Španiji že 14 dni divja krvava državljanska vojna. Uporni generali in oficirji, katerim so se pridružile razne fašistične in protirepublikanske struje, so organizirale to klanje zato, da bi preprečili še tisto malo socijalnih reform, katere je pripravljala za delavstvo in kmete sedajna zakonita vlada. Njihov namen je, uvesti vojaško diktaturo, nekateri pa celo hočejo obnovo monarhije itd.« — Kako naj si to razlagamo!
Dr. Anton Korošec med jeseniškimi delavci-sportniki. V nedeljo dne 2. avgusta, točno ob 3. uri je bilo. Ustavil se je avto na Krekovem trgu. Izstopil je on, katerega ime vsak pravi Slovenec s spoštljivostjo izgovarja. V sprestvu dr. Vrečar-
ja, dr. Golje, dr. Lukmana in dr. Kranjca je stopal proti Krekovem domu. »Na Orlovskem«, to je stadion za Krekovim domom, je imel ASK Gorenje svojo II. športno revijo. In to športno prireditev, prireditev naših fantov delavcev (v ASK Gorenjcu imajo pretežno večino tovarniški delavci) je počastil s svojim obiskom naš voditelj, voditelj slovenskega naroda! Ponosni smo na to! Visoki obisk je bil sicer najavljen, a prišel je tako nepričakovano, da je presenetil vse, prireditelje in gledalce. Udeležba je bila velika in množica ve in čuti, zdaj je med njo voditelj, ki mu lahko zaupa. Iskreno je pozdravljala svojega voditelja z vzklikanjem, a to še ni vse. Vsakdo čuti ob takih prilikah v svojem srcu veselje in zadovoljstvo, ki se ne da izražati. Pokrovitelj prireditve je bil ban dr. Marko Natlačen, ki ga je zastopal okrajni načelnik dr. Vrečar. Jeseniški de-lavci-sportniki so na obisk notranjega ministra ponosni. Vlil jim je novega poguma za novo delo.
Jesenice. Ker je dr. Schvvab Viljem na letnem, dr. Ceh Milan pa na bolniškem dopustu, razglaša krajevna bratovska skladnica na Jesenicah, da se vrše do nadaljnega ordinacije takole: dr. Bartol Keržan ordinira v bolnici za zavarovane člane vsak dan od pol osmih do 10, dr. Frančišek Kogoj pa za družinske člane brez razlike na njih bivališču v bolnici vsak dan od 14. do 16. ure. V slučaju potrebe kličejo na dom dr. Kogoja vsi zavarovanci iz občine Jesenice, Dovje in oni z Dobrave, dr. Keržana pa vsi iz občine Koroška Bela in Breznica.
»Na mejah.« Tako se imenuje list za gospodarstvo, prosveto in kulturo, ki je s 1. avgustom pričel izhajati na Jesenicah. Izhajal bo vsakih 14 dni. Uprava in uredništvo je v Krekovem domu. že iz prve številke se vidi, da bo list krepko branil interese Jesenic in s tem interese našega delavstva.
Važen uspeh Zveze združenih delavcev.
Podpis kolektivne pogodbe pri tvrdki Iv. Vrečar v Domžalah.
Kakor smo že svojčas poročali, se je pred tedni začelo pri tvrdki Vrečar v Domžalah mezdno gibanje. V četrtek, dne 30. julija t. 1., se je vršilo zadnje pogajanje, ki je končalo s podpisom kolektivne pogodbe. Od strani ZZD se je udeležil pogajanj tov. Preželj in Cuderman. Pogodba je prinesla za zaposleno delavstvo znatna gmotna zboljšanja To zboljšanje je vsebovano zlasti v zvišanju plač ter ureditvi nadurnega dela. Pogodbeno je doseženo doplačilo k plači pri delih na stavbah preko 5 km od Domžal (važno zlasti za dela v Ljubljani). Pogodba pravično ureja odpuščanje in novo sprejemanje delavcev. Doseglo se je, da plačuje prispevke za OUZD in vse davke v celoti tvrdka. S pogodbo je zajamčena vsa zakonita zaščita delavstva, ki se sicer tako rada prezre.
Ves čas pogajanj je pokazalo delavstvo izredno discipliniranost in zavednost. Končni sijajni uspeh, je gotovo tudi temu dejstvu pripisovati.
Delavstvo je pa hvaležno tudi g. Vrečarju, lastniku tvrdke, ki je kot Krekov učenec pokazal polno umevanje za delavske zahteve in jih je po možnosti osvojil. S tem, da je pristal na pravične zahteve svojega delavstva, nikakor ni škodoval sebi. Saj delavstvu ni samo na tem, da koristi samo sebi, najmanj pa, da bi pri tem škodovalo podjetju. Nasprotno, delavstvo je s pogodbo na podjetje še posebno navezano in je tudi 'njegova skrb, da uspeva. Želimo le, da bi tudi drugi podjetniki pokazali toliko socijalnega čuta, kakor gospod Vrečar.
V našem okraju je kolektivna pogodba, ki jo je v tako kratkem času izvojevala ZZD, edina kolektivna pogodba. Vzbudila je splošno pozornost zlasti v delavskih vrstah, člani ZZD so postali ge bolj ponosni na svojo organizacijo in so se je toliko močneje oklenili. Tudi ostalo tukajšnje delavstvo gleda s simpatijami razvoj, delo in uspehe mlade delavske organizacije. Na dlani ima dokaze, da se za delavstvo da največ narediti z discipliniranim odločnim nastopom na pravični krščariski podlagi, s čimer se ZZD posebno odlikuje. Zabavljanje čez politiko, spori zlasti z ostalo slovensko krščansko skupnostjo, razredno hujskanje delavstva ne samo, da delavstvu ne prinaša nikakih koristi, ampak mu samo škoduje. Koristi imajo od takega vodstva kvečjemu kaki nezadovoljni voditelji, ki bi po hrbtih delavstva radi splezali do boljših položajev ali vsaj da bi ostali na svojih dobrih položajih. Delavska organizacija ni zato, da bi vodila borbo proti kaki politični organizaciji. Njej mora biti samo na tem, da doseže vse pravične zahteve delavstva,
ne pa da se krega s političnimi skupinami. S strankarsko politiko nima in ne sme imeti strokovna organizacija nobenih zvez odvisnosti. Pač pa pričakuje, da bo dobra stranka podprla tudi zahteve strokovne organizacije, kar stranka lahko v mnogih slučajih stori. Zelo škodljivo je torej za delavstvo, ako so voditelji kake strokovne organizacije v sporu z dobro stranko. Koliko več bi se dalo doseči v raznih organizacijah, ako ne bi bili njeni voditelji predvsem politični nergači in ne bi toliko nastopali proti politiki in politični organizaciji, v kateri je vsa ostala slovenska katoliška skupnost. ZZD je tista delavska organizacija, ki hoče nastopati skupaj z vso ostalo slovensko katoliško skupnostjo, ki se ne vtika v strankarsko politiko in ni od nobene stranke odvisna. Pričakuje pa, da jo podpira vsa zavedna katoliška Slovenija in naj bo to potom verskih, prosvetnih in političnih organizacij. Delavstvo je v mnogočem na najslabšem izmed vseh stanov. Pomagati si hoče s svojo strokovno organizacijo in upravičeno računa na vse katoliške Slovence, da ji bodo vsi v soglasju z načeli papeža Pija XI. (Quadragesimo anno) nudili vso potrebno pomdč.
Delavstvo lahko že po začetnih uspehih Zveze združenih delavcev sodi, da bo v vrstah te organizacije najlažje in najhitreje doseglo uspehe, po katerih se že morda dolga leta peha, pa z napačno taktiko ni moglo doseči ničesar.
Zelezmčapsha poročila
3000 železniških delavcev odpuščenih! železniško ravnateljtsvo v Ljubljani je zaradi prenizko odmerjenih kreditov za progovno delavstvo izdalo naslednji ukrep: 3000 pogodbenih in sezijskih delavcev se takoj odpusti, v signalni postaji se ustavi do nadaljnega vse delo ter pride zaradi tega okoli 100 delavcev ob zaslužek, vsemu ostalemu progovnemu delavstvu pa se zniža število delavnih dni od 25 na 18 dni mesečno, to je za dva dni manj, kakor pa jamči delavski pravilnik. Ta ukrep je silen udarec za Slovenijo. 3000 ljudi, ki so bili dosedaj že itak najmizemeje plačani od vseh delavcev in niso imeli niti pravice do bolniške blagajne in do ostalih ugodnosti, ki jih predpisuje zakon za vse ostalo delavstvo v privatnih podjetjih, je s tem prizadeto. Gre tukaj za 3000 ljudi in ravno toliko družin, ki izgube zadnji še tako skromen in naravnost sramoten zaslužek.
železniška direkcija v Subotici se bo preselila v Belgrad, na mesto nje pa pride v Subotico kontrola dohodkov in z njo 600 uradnikov. Maribor kljub vsemu prizadevanju kontrole dohodkov ne more dobiti, Subotici pa jo dajo brez vsega.
56 letni kurjač smrtno ponesrečil. V nedeljo 2. avgusta ob pol sedmi uri zvečer se je zgodila v Mostah pri Ljubljani smrtna železniška nesreča. 56 letni kurjač Jože Trojer je zašel med dva vlaka, ki sta si vozila nasproti. Ko se je ognil enemu, ga je podrl stroj drugega. Lokomotiva mu je odtrgala glavo ter jo vrgla na levo stran tira, kolesje mu je še razmesarilo truplo. Komisija, ki je pregledala dogodek, je ugtovila, da gre za nesrečno naključje. Trojer je bil oženjen in bi bil kmalu upokojen .
Pogodba s Trboveljsko premogokopno družbo odpovedana. Zveza rudarjev Jugoslavije, Jugoslovanska strokovna zveza ter Narodna strokovna zveza, v katerih so organizirani skoraj vsi ru-
Širite »Delavsko fronto**!
Iver-Kolenc:
Denar.
Sodobni roman.
—	31
Medtem sta delavca avtomobil privlekla do vode. Spet sta premaknila nekaj delov in avto se je prelevil v čoln. Delavca sta se zadaj uprla vanj in ga potisnila v vodo. Karla se je hotela takoj vkrcati, a oče ji ni dovolil. Velel je pilotu, naj ga prej sam preizkusi.
Pilot se je vsedel. V naslednjem trenutku je zabrnel motor. Čoln se je stresel in nato švignil z mesta ko strela. Gledalci so z divljenjem strmeli za njim.
Loche je zmagoslavno pogledal Muzarda. Blagajniku se je zdelo, da ga bankirjeve oči vprašajo: »Ali še nisi premagan?« in priznati si je moral, da se čuti pred Lochčjevimi deli vedno manjšega.
Čoln se je vrnil. Pilot je ustavil motor in navdušeno vzkliknil:
— Osemdeset na uro.
Dekletov obraz je žarel od veselja. Vsa razburjena je vprašala:
— Ata, ali se lahko vkrcamo.
Ciprijan je poslal Solemeja pod neko pretvezo v tvornico; hotel je, da bi se Muzard in hči sama peljala.
Deklica in blagajnik sta zasedla prostor za pilotovim hrbtom. Ker je bil prostor ozek, sta se morala stisniti- Muzard je čutil, da je Karla drhtela.
— Vozite z veliko brzino! — je velela deklica šoferju. Glas ji je drhtel od razburjenosti.
Čoln je švignil in je začel z bliskovito naglico rezati valove.
Muzard se je držal hladno. Dekletova bližina ga je sicer vznemirjala, a on je s silo krotil razburjenje. Svojih čuvstev ni hotel izdati.
Deklica pa se ni mogla premagovati. Razigrana je bila ko otrok. Vzklikala je, veselo pogledovala Muzarda in mu pošepetavala na uho. On je razumel samo zadnje besede: »... daleč, daleč ...« Pogledal jo je in se ustrašil. Deklica je bila lepa in bal se je, da ga bo njena lepota premagala.
Čoln je letel ko lastovka. Rezal je široko brazdo in puščal za seboj bele pene. Grenelle je ostal daleč zadaj, prikazal pa se je zvonik st. germainske cer-kve- Tedaj se je čoln naglo okrenil. Karla je zgrabila pilota za ramo in zaklicala:
— Ne nazaj!
Pilot je odvrnil, da ne more naprej, ker bo zmanjkalo bencina.
— Oh, tako hitro se moramo vrniti! — je vzdihnila deklica.
Muzard jo je molče gledal. Zdelo se mu je, da vidi v njenih očeh resnično žalost.
Ko so se vrnili, jih je čakal Loche že v avtomobilu, kakor da bi se mu kam mudilo.
— Hitro, hitro, Karla! —- je zaklical hčerki. — Mudi se mi v banko.
Deklica se je vsedla v avto.
— Ali hočete sedaj spet na tak sprehod? — je ljubeznivo vprašala Muzarda.
— Ne — je odvrnil Muzard.
Iz dekličinih oči je izginil smehljaj.
— Zakaj ne? — je vprašala z drhtečim glasom.
— Ker blagajnik Pošte ne razpolaga s časom po svoji volji — je odvrnil on trdo.
Deklica je zaprla vrata in se vsedla. Zaječala je. Zdelo se ji je, da jo je nekdo zbodel v srce.
Avto je odfrčal.
Muzard in Soleme sta ostala sama. Nekaj časa sta molče zrla za avtomobilom. Ko je voz izginil za ovinkom, se je blagajnik obrnil k prijatelju.
i— Z Bogom! — je dejal in mu prožil roko- — Grem v urad.
— Počakaj! Ne bodi tako nervozen! — ga je zadržal Ivan. — Loche mi je naročil, da moram govoriti s teboj o neki važni zadevi.
Muzard je molče zapičil vanj svoje prodime oči.
V	njegovem pogledu ni bilo radovednosti.
Prijateljeva ravnodušnost je Ivana zmedla. Ni vedel, kako naj začne. Nekaj časa je čakal, da bi se Muzard oglasil, a ker je ta trdovratno molčal, je zakašljal in nato začel:
— Dragi moj Muzard, moj šef mi je dal nalogo, naj te pridobim za ženitev z njegovo hčerko.
— Ah! — je odvrnil Muzard, ne da bi kazal kako presenečenje. Njegov pogled je ostal brezbrižen in mrzel, kakor je bil prej.
Solemeja je to še bolj zmedlo. Uvidel je, da pri Muzardu ne bo nič opravil.
— Če si že moral postati ženitovanjski posredovalec, — se je čez čas oglasil Muzard — bi mi bilo ljubše, če bi mi ponudil kako skromno, revno deklico... Lochejevo hčerko bi naj poročil? Kako? Jaz bi se naj ženil? Jaz, ki se bojim ljubezni, ker je ljubezen najbolj mamljiva prevara.
Trpko se je nasmehnil in odločno odkimal.
r— Ne, dragi moj! Iz tega ne bo nič, ker se ne moži gospodična sama, marveč se z njo vred moži njen oče in Herblay in ona ogromna hiša, kjer je izvor Fidelije ... Moj odgovor je: ne! Lahko ga takoj sporočiš svojemu šefu-
— Sitna stvar — je zamomljal Soleme. — Kaj bo rekel Loche.
— Hm! — je ravnodušno odvrnil blagajnik. — Zakaj pa si prevzel to nalogo!
Stran 4.
DELAVSKA FRONTA
8. avgust 1936.
dar ji trboveljskih revirjev, so poslale Trboveljski premogokopni družbi dopis, v katerem sporočajo, da odpovedujejo kolektivno pogodbo, ki preneha veljati s X. novembrom. Z novo pogodbo bodo skušali doseči rudarji večjo zaposlitev in zboljšanje mezd. Odpoved pogodbe je zelo živahno odjeknila v rudarskih revirjih. Delavstvo bo moralo doseči brez izbire sredstev izboljšanje položaja, ker na sedanji način več živeti ne more. Če je TPD lahko letos svojim delničarjem v Parizu izplačala dividendo, dasiravno pri nas vedno javka o velikanskih izgubah, ki jih ima, bo lahko tudi svojim delavcem izboljšala položaj, pa magari gre to na račun dobro založenih žepov njenih delničarjev!
Dva rudarja smrtno ponesrečila v Boru v Srbiji. V borskem bakrenem rudniku se je zgodila v noči nesreča, v kateri sta bila ob življenje rudarja Jovan Najdovič in Rama Bosanac. V petem horizontu kakih 100 m pod zemljo se je nenadoma zrušil 10.000 kg težak blok bakrene rude. Nekateri rudarji so se rešili z naglim pobegom, omenjena dva pa je velikanski kos čisto zmečkal.
Vestnik Zveze združenih delavcev.
Občni zbor ZZD podružnice Ljubljana. Dne 4.
avgusta se je vršil ustanovni občni zbor podružnice v Ljubljani, 12. postojanke delavske katol. strokovne organizacije. Občni zbor je otvoril in vodil tovariš špreicer. Delegat centrale tov. Pre-želj je v jasnih besedah orisal namen organizacije, katera hoče doseči človeku delavcu vredno življenje. Po prečitanju pravil se je izvolil odbor, kateri naj prične prvi orati ledino. Predsednik centrale tov. Jonke je h koncu želel novi podružnici, da bi seme, katero je padlo ta večer, obrodilo mnogo sadu in resnično koristilo delavstvu v Ljubljani in nje bližnje okolice.
Vrhnika. V nedeljo dne 2. t. m. je bila na Vrhniki pri ministru g. dr. Miha Kreku sprejeta de-putacija ljubljanskega tobačnega delavstva. De-putacijo je vodil tov. Preželj France, tajnik centrale ZZD, kateri je g. ministru tolmačil spomenico tobačnega delavstva, katero se mora boriti z največjo težavo, da si ohrani in obrani vsaj tiste pravice, ki jih ima danes. G. minister se je z deputacijo nadvse prijazno in ljubeznivo razgo-varjal v vseh podrobnostih, ki se tičejo ljubljanske tobačne tovarne in vprašanj Zveze Združenih delavcev. Obljubil je ponovno svojo pomoč in deputacijo zagotovil, da bo storil vse, kar je pač možno napraviti.
Delovni dan ZZD v novomeški okolici. Vavta vas. Pretečeno nedeljo sta imeli podružnici ZZD v Vavti vasi in Soteski živahen dan. V Vavti vasi ae je po dopoldanski službi božji vršil ustanovni občni zbor ob udeležbi približno 50 članov. Zborovanju sta prisostvovala zastopnika iz Ljubljane: tov. Zajc in Šešelj. Občni zbor je otvoril z lepimi uvodnimi besedami g. župnik Zorec; povdaril je, kako je bila ustanovitev krščanske strokovne organizacije v tem kraju za duhovno obnovitev in gmotno zboljšanje delavskih razmer nujno potrebna. Po župnikovih besedah je prevzel vodstvo zborovanja tov. Bukovec, ki je v kratkem govoru razložil težave, katere je bilo treba premostiti, da je do te ustanovitve prišlo. Nato je dal tov. Bukovec besedo tov. Zajcu, ki je v vznešenem govoru prednašal ideje in načela krščanskega delavca, katerega je kot delavca in kot trpina primerjal Kristusu. Po živahnem odobravanju Zaj čevega govora je povzel besedo tov. Šešelj, ki je v poljudni razlagi razčlenil pomen, namen in praktično udejstvitev strokovne organizacije, pri čemer je povdaril naziv »katoliška«, kar se pravi, da naš namen ni revolucija sedanjih razmer, tem več evolucija posameznika v duhovni poglobitvi in tovariški solidarnosti, s čemur moramo pre-kvasiti človeštvo vseh stanov in s tem doseči pravično razdelitev dobrin med delavcem in podjetnikom. Volitve novega odbora so bile precej živahne, kar kaže, da je članstvo močno aktivno in borbeno. Pri slučajnostih se je soglasno sprejel predlog tov. Sešelja, da je naročba »Delavske fronte« obvezna za vse člane in se prišteje naročnina k članskemu prispevku. Predsednik je zaključil občni zbor s pozivom na skupno in vztrajno sodelovanje vsega članstva. — Soteska. Dopoldne se je vršilo pri sosednji podružnici ZZD v Soteski skioptično predavanje za člane in prijatelje društva. Predaval je tov. Šešelj o »Krščan-
stvu v ledenih pokrajinah« in o »Bivališčih pri raznih narodi«. S pripravljenim besedilom' je razlagal lepe skioptične slike, katere so pri prvem dčlu kazale bedo eskimskih plemen in naporno delo misijonarjev pri pridobivanju duš za sv. vero; v drugem delu pa zgodovinski razvoj in zanimive razlike človešknh bivališč primitivnih plemen in omikanih narodov sveta. Dvoranica je bila tako natrpana gledalcev, da smo bili vsi premočeni od vročine. Pri tej priliki se je ponovno pokazalo, da je društvena soba odločno premajhna in da bo treba nekaj ukreniti, da se prostori povečajo, toda kje dobiti sredstev, ko pa delavstvo zasluži komaj za kruh. Po predavanju je imelo članstvo z zastopnikom centrale razgovor o vseh perečih vprašanjih, nakar so se z novim pogumom in z veliko dobro voljo ter veseljem v srcu delavci razšli. Bog živi!
Klub železničarjev JBZ v Mariboru vabi vse člane iz Maribora in okolice v nedeljo na tabor JRZ. Zberejo naj se najkasneje ob 9. uri pri glavnem kolodvoru. Manifestirajmo javno za našo stranko, ki se trudi, da nam olajša položaj!
Zakaf se nahafa sodfalno zavarovani« v Kriii.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu (SUZOR) je izdal letno poročilo o poslovanju v preteklem letu, ki je za to najvažnejšo našo socijalno ustanovo porazno. Bolniško zavarovanje je bilo v preteklem letu deficitno za 3,250.000 Din. Leta 1933 pa je znašal poslovni presežek še 17 milijonov. Osem okrožnih uradov je aktivnih, 12 pa pasivnih, med slednjimi jte najbolj zadolžen urad v Skoplju, ki izkazuje 2 milijona deficita. Med aktivnimi je OUZD v Ljubljani, najbolje pa stoji urad v Nišu, ki ima pol milijona prebitka. Se slabše je z nezgodnim zavarovanjem. Primanjkljaj znaša lani 9 milijonov, skupen primanjkljaj s prejšnjimi leti pa 59 milijonov Din. Prispevki v nezgodnem zavarovanju so lani padli za 2 milijona Din. Nasprotno pa so v primeri z dohodki porastli upravni stroški, ki znašajo sedaj 16.86% vseh dohodkov. Za pokritje primanjkljaja v nezgodnem zavarovanju predlaga uprava SUZORja zvišanje prispevka od 7% na 8%. To zvišanje pa enoglasno odklanjajo delodajalci, še bolj pa delojemalci. Ker pa postaja kriza zavarovanja vedno ostrejša, je sanacija nujno potrebna. Predlog za zvišanje prispevkov ne pomenja nobene rešitve, saj so prispevki že danes previsoki ter jih delavstvo jedva zmaguje.
Edina rešitev je le v decentralizaciji socialnega zavarovanja in da je res tako, nam potrjujejo režijski stroški. Ti so najmanjši pri zasebnih bolniških blagajnah, ki imajo od prej še primeroma največ avtonomije, vse poslovanje pa urejeno na stari podlagi. Nizki režijski stroški so pot k sanaciji, in ker so ti dosegljivi le pri decentralizaciji socialnega zavarovanja, zato naj se ta tudi izvede!
Zakaj bi morali slovenski delavci doplačevati, da se lahko v Skoplju vzdržuje draga uprava okrožnega urada, obstoječa iz rdečih marksističnih generalov. Zakaj bi morali naši ljudje nositi največ stroškov, da lahko SUZOR zida v Zagrebu ogromne palače, ki so pasivne in plačuje svojim direktorjem — zopet socijalističnim generalom res generalske plače? Slovenski delavci so si svoje zavarovanje sami ustvarili, ga sami vzdržujejo ter bi ga radi tudi sami uživali.
Vatenišhi poCitnlSkl domovi.
Na Dunaju obstoja že od leta 1918 so-cijalna ustanova »Vajeniška skrbstvena akcija«, kateri ima namen, ščititi v vsakem pogledu izpolnjevanje zakonskih določil glede izkoriščanja, prekomernega delavnega časa itd. Obenem imajo v Av-
striji za obrtni naraščaj posebne zdravstvene vajeniške počitniške domove na deželi. Največji dom je v Bad Fischau na Schneebergovi železnici na Zgornjem Avstrijskem, kateri ima 520 postelj. V temu zdravilišču se je oskrbovalo lani 2513 gojencev s 57.420 oskrbnimi dnevi. Nadalje obstojajo vajeniški počitniški domo-
vi	v Etzenbrugg-u, Bruck na Leithi, Bo-belsburg, Grodig pri Solnogradu (morska višina 453 m), in VVieselburgu na Er-laufi. Vseh postelj imajo ti domovi 1700 in oskrbovalo se je lansko leto 6752 vajencev in vajenk s 153.530 oskrbnimi dnevi. Vso dobo od leta 1918 do 1935 je bilo oskrbovanih 133.697 vajencev, od teh je 48.783 vajenk, s 3,463.326 oskrbnimi dnevi. Ta ustanova »Vajeniška skrbstvena akcija« pa izdaja vsako leto tiskano poročilo. Za leto 1935 je izšla brošura na 60 straneh »Smeh in radost« (Lachen und Frohsinn) o počitniških domovih vajeniške skrbstvene akcije, ki jo je napisal A. Marianek.
Vajeniška skrbstvena akcija se je porodila v dneh težkega vojnega in povojnega časa. Prehranjevanje in potrebni življenjski pogoji so ogrožali obrtni naraščaj in s tem bodočnost vsega delavnega stanu. Najprej je tu skušala država pomagati s tem, da je postavila domove in dajala male denarne podpore. V nadaljnem so pa prevladovale bolniške blagajne, ki so misel skrbstva za obrtniško mladino pravilno umele in delno tudi nudile denarno pomoč. Dunajska delavska bolniška blagajna pa je pred vsemi postala glavna opora te akcije. V letu 1935 je omenjena blagajna na svoje stroške oskrbovala v domovih nič manj kot 75% od dunajskih bolniških blagajn in 32% iz vsega zveznega področja odposlanih vajencev in drugih mladeničev.
Če se ni dunajska delavska bolniška blagajna po usodnih februarskih dneh leta 1934 niti za trenutek obotavljala dajati tej akciji, ki se je nadaljevala v novem duhu, svoje odločilne pomoči, ni storila to le z ozirom na ogromno zdravstveno vrednost te ustanove, temveč tudi v zavesti, da nadaljuje resnično socijalno delo. Še več! Nobena institucija ni znala s skromnimi sredstvi počitka potrebnim mladeničem bolje podariti tudi nekoliko mladeniške sreče in življenjskega poguma, kakor baš Vajeniška skrbstvena akcija, ki je imela odlično vodstvo. V krogu enako usmerjenih in mislečih mladeničev se je prebudil tudi dober tovariški duh, ki se je v poklicnem življenju spremenil v socijalno skupnostno mišljenje.
$sr
OLIMPIJSKE IGRE V BERLINU.
1. avgusta so se pričele olimpijske igre v Berlinu ter bodo trajale do 16. avgusta. Ves športni svet je te dni samo v znamenju olimpijade. Športnega dogodka v takem obsegu gotovo svet od svojega početka še ni videl, kakor je letošnja olimpijada . Najboljši športniki 53 narodov merijo svoje moči pred stotisoči gledalcev, ki so prihiteli iz celega sveta v Berlin. Otvoritev olimpijade se
je vršila v soboto 1. avgusta. Ogromen stadion, v katerem se tekme vršijo, je napolnilo nad 100.000 ljudi. Olimpijske igre je otvoril nemški kancler Hitler. Pred otvoritvijo so vkorakali vsi sodelujoči športniki v stadion ter se postavili v vrste, nakar so položili olimpijsko prisego, s katero so obljubili, da se bodo častno in pošteno borili. V nedeljo predpoldne so se potem začela prava tekmovanja v lahki atletiki. Najprej predteki na 100 m, kjer so si osvojili prva mesta ameriški tekači. Prvi je bil znani ameriški črnec Owens, ki je postavil pri teku nov svetovni rekord z 10.2 sekunde. V tekmovanju atletinj v metanju kopja si je priborila zmago Nemka Fleischer, ki je vrgla kopje 45.18 m. Tudi v suvanju krogle so bili prvi Nemci in sicer W61ke z daljavo 16.20 m. V skoku v višino je zmagal Američan Johnson, ki je skočil 2 m 3 cm visoko, v teku na 10.000 m so pa prispeli kar trije Finci eden za drugim na cilj pred vsemi drugimi tekmovalci. V ponedeljek so se tekmovanja nadaljevala. V metu kladiva so zmagali zopet Nemci, v finalu 100 m teka je zmagal Američan Owens, vršila so se še pa predtekmovanja v teku 400 m čez zapreke, 3000 m čez zapreke. V teku 100 m za ženske je zmagala Američanka Stephens v 11.4 sekundah, kar dosežejo pri nas jedva najboljši atleti. V ponedeljek in torek so se pričela tekmovanja tudi v drugih disciplinah, vendar vlada največje zanimanje za tekme v lahki atletiki. Zmage bo po dosedanjih rezultatih sodeč odnesla gotovo Amerika, ki je poslala na tekme čudovito sposobne atlete. Zlasti njeni tekači in skakači, po večini sami črnci, so izvrstni. Tekmovanj se udeležuje tudi jugoslovansko moštvo, vendar so naši tekmovalci izpadali večinoma že v predtekih. Kakšno besedo bomo govorili edino morda v telovadbi in mogoče v plavanju. Oficijelno zastopajo našo državo na olimpijadi minister za telesno vzgojo dr. Rogič, predsednik športnih zvez dr. Hadži, predstavnika parlamenta poslanca Dimitrijevič in Stojanovič, sekcijska šefa ministrstva za telesno vzgojo Ara-čič in Mesner.
Državni prvak v nogometu je postal končno-veljavno BSK, ki je igral v nedeljo s sarajevsko Slavijo sicer neodločeno 0:0, vendar pa je to zadostovalo, da je prišel na čelo prvenstvene tabele.
Nogometne zanimivosti. Mladinsko prvenstvo ljubljanske nogometne podzveze si je osvojil SK železničar v Mariboru, ki je premagal moštvo SK Marsa iz Ljubljane. — V Celju se je vršila druga kvalifikacijska tekma za vstop v prvi razred. SK Olimp je zmagal nad SK Ptujem 9:1. — V Zagrebu je dva dni gostovalo moštvo dunajskega prvaka Admire. Proti kombiniranemu moštvu Haška in Concordije je dunajsko moštvo igralo neodločeno 3:3, proti Gradjanskemu pa je igralo z 2:0. — Prihodnjo nedeljo nastopi v Mariboru moštvo GAK iz Gradca proti igralcem Maribora in Rapida. — Zvečer v nedeljo se vrši tudi tekma mariborskih in ljubljanskih nogometnih sodnikov.
V tenisu smo dosegli z Madjarsko neodločen rezultat 3:3. Na Bledu se je vršil mednarodni turnir, v katerem je zmagal Punčec, med tekmovalkami pa gospa Gostiša. Sedaj se je pričel v Zagrebu turnir za prvenstvo države, ki se ga udeležujejo najboljši naši igralci, med njimi Punčec in Palada.
V znameniti kolesarski vožnji skozi Francijo je zmagal letos Belgijev Maes, ki je prevozil 4442 km dolgo progo v času 142 ur in 47 minut. Tudi kot moštvo so Belgijci prvi pred Francozi.
IZ UPRAVE.
Na poslane položnice so se mnogi že odzvali, a mnogo jih je pa, ki se še niso odzvali. Upamo na zavednost in kolegijalnost delavstva, da ne bode ostalo mnogo takih, ki bi se na ta ali oni način ne odzvali. Ne dajte se okužiti od strani nergačev!
Slehernik. V Ljudskem vrtu v Mariboru so priprave za vprizoritev »Slehernika« končane. Brez dvoma bo Ljudski oder pokazal, da je v stanu podati tudi vsebinsko tako globoke stvari kakor je »Slehernik«. Režiser Eichmeister je položil vse svoje sile v to, da bo misterij podan v vsakem oziru dobro. Temeljito pripravljena igra, okusna scenerija in lep jezik, ki mu je O. Zupančič mojster, jamčijo, da smemo pričakovati od sobotne in nedeljske predstave zadovoljivega uspeha. •— Vstopnice se dobijo v predprodaji v prodajalnah Cirilove tiskarne na Korošici in Aleksandrovi cesti. Občinstvo jih naj blagovoli kupiti v predprodaji čim več. da bo delo blagajn v Ljudskem vrtu lažje.
— Avguštin, — je prijel Ivan prijatelja za roko
—	glej, ta stvar ni šala. Dekle je zaljubljeno vate ... Pomisli, prijatelj! Ali je neumnost, postati mož dobre, lepe, bogate deklice?
— Pusti to! — je zamahnil z roko blagajnik in se je obrnil, da bi šel.
Ivan ga je zadržal.
— Avguštin, — je dejal nekam proseče — ne prenagli se! Ali veš, da bo Loche postal tvoj najhujši nasprotnik, če odbiješ njegovo ponudbo. Tvoje postopanje bo smatral za žalitev in ti ga nikdar ne bo odpustil.
Muzard se je nasmehnil.
— To je moja največja želja. Tvojega Locheja sem že do grla sit. Ce bo sedaj užaljen in jezen, se ga bom vsaj lahko odkrižal.
Soleme še vedno ni izgubil vsega upanja.
— A Karla, ta lepa, dobra deklica, ki te tako ljubi? — je vprašal nekam žalostno. — Ali ti ni hudo, če pomisliš, da ji streš srce?
Dasi je bil Muzard vedno gospodar svojih čuv-stev, se mu sedaj ni posrečilo, da bi popolnoma zakril ganutje. Vzdrhtel je.	.
Ivan je opazil prijateljevo zmedo. Mislil je, da je Muzardov odpor strt, a še preden se je prav zavedel, se je blagajnik poslovil in odšel-
Soleme je dolgo strmel za odhajajočim prijateljem. Ni vedel, ali bi ga imenoval čudaka ali norca. Ni mogel razumeti, kako je mogel Muzard odbiti tako sijajno ponudbo,	.	TT	±
V	Muzardovi notranjosti je divjal hud boj. Usta bo bila izrekla: ne, srce pa ni bilo tako odločno. V njem je vladal drug svet. Volja se je morala umakniti čuvstvom. In ta so govorila za mlado, lepo, omikano deklico — Karlo.
Muzard je zavil k reki. Vrniti se je hotel s čolnom. Upal je, da se bo na vodi nekoliko raztresel. Varal se je. Jedva se je vsedel v čoln, se mu je zdelo,
da se je poleg njega vsedla deklica, oblečena v čipke, z zelenim solnčnikom v roki. K njemu se je sklanjala in ponavljala ono skrivnostno besedo, ki jo je bila prej izgovorila: » daleč, daleč ...«
Blagajnik se je tresel od razburjenja- Dal je ustaviti čoln in je skočil iz njega. Z vso naglico je hitel proti mestu. Na prvi postaji je skočil v tramvaj. Bežal je pred Lochejevo hčerko, a zastonj. Njena senca mu je bila vedno za petami. Zdelo se mu je, da iz vseh ženskih obrazov strmijo vanj njene žalostne oči. Skočil je s tramvaja in peš nadaljeval pot. Ona mu je tudi sedaj sledila. Zatekel se je v urad, začel je delati. Roka se mu je tresla, ko je pisal številke. Čutil je, da ona sedi poleg njega in ga molče opazuje.
Ura je odbila šest. Muzard si je oddahnil. Zaprl je knjige, vstal, se oblekel in šel.
— Kam? — se je ustavil na stopnicah.
Spomnil se je na Andrejino Ornans.
—- Ali bi šel k njej? — se je vprašal na tihem. Nekaj časa je premišljeval, potem pa se je napotil v oni del mesta, kjer je ona stanovala.
Muzard je v duhu zagledal oči svoje plemenite prijateljice. Zdelo se mu je, da so te oči globoko morje, ki bodo v njem utonile vse skušnjave. Hitel je, da bi čimprej zrl v te odrešilne oči-
Spotoma se je Muzardu vsilila misel, da Andrejine morda ne bo našel doma. Ustrašil se je in še bolj pospešil korake.
Dvorišče je bilo mrtvo. Blagajnik se je s strahom v srcu bližal znanim vratom. Pri vratih je prisluhnil. Obraz mu je zažarel. Iz notranjosti se je namreč slišal žvenket posode. V naslednjem trenutku je potrkal. Za hip je nastala tišina, potem pa so se zaslišali koraki, ki so prihajali vse bližje. Vrata so se odprla.
— Ah! Vi ste! — je vzkliknila Andrejina. — Kako presenečenje! _________________
Muzard je bral v njenih očeh izraz veselja in še le zaradi lepšega vprašal:
— Ali ne motim?
— O, ne! — se je nasmehnila deklica. — Kar vstopite! Bova nekoliko pokramljala.
Muzard je vstopil. Andrejina je zaprla vrata in peljala gosta v sobo.
— Pokažite mi vaš obraz! — se je obrnil blagajnik k deklici.
Dolgo je strmel v njen obraz, kakor da bi se čudil njenemu ozdravljenju. A v resnici je motril čilo zdravje njene vedre duše, ki ga je polnilo s sladko radostjo in z neomejnim zaupanjem.
— Gospod Muzard, — se je hipoma oglasila deklica — ali bi hoteli pri meni večerjati? Recite, ali bi mi hoteli delati družbo?
Muzard ni odgovoril. Vabilo ga je tako iznena-dilo, da prvi hip ni našel besed za odgovor. Ona si želi njegove družbe? Začutil je silno radost-
Andrejina je mislila, da je spravila blagajnika v zadrego in je obžalovala prejšnje besede.
— Ali ne sprejmete mojega vabila? — je vprašala tiho. — Ali se vam zdi za malo, da bi...
— O, tisočkrat ga sprejmem — jo je veselo prekinil Muzard. — Vaše vabilo me je tako presenetilo, da nisem verjel svojim ušesom ...
Andrejina se je veselo nasmehnila. Gosta je prosila, naj nekoliko potrpi, sama pa se je pridno začela sukati okrog štedilnika. Muzardove oči so jo zvesto spremljale.
Deklica je delala in čebljala.
— Kako se počuti župnik Naim? — je vprašala.
—	Ali rana lepo celi? Ne pozabite na to, da ste mi obljubili, da me boste peljali k njemu!.
Hitela je k omarici po posodo. Ko se je vrnila, je nadaljevala z vprašanjem.
— Kaj dela vaš bogati prijatelj, gospod Ciprijan Loche?	(Dalje	sledi.)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska tiskarna sv, Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).